72/73

revija za tehnično in
znanstveno dejavnost mladine

poštnina plačana v gotovini, cena 3,50 din

IGRA

ZS IN

» - ►

DELO

Osnovno šolo v Krškem oziroma tov. Nika Jel-
čiča sva tokrat obiskala dva člana iz uredništva
TIMa. Bila sva namreč skupaj z ing. Vukadinom
Ivkovičem, ki ga vsi dobro poznate s strani, ki
so napisane za mlade radioamaterje. Obisk je bil
bolj imeniten kot ponavadi, saj so šolarji ob
tej priložnosti poslušali celo predavanje s po¬
dročja elektrotehnike in imeli priložnost videti,
kako se naredi tiskano vezje. Seznanili so se z
upori in transistorji in si ogledali shemo in ele¬
mente za multivibrator, za katerega boste našli
načrt v eni od prihodnjih številk naše revije.
Medtem ko je tov. Ivkovič v razredu eksperi¬
mentiral z učenci sedmega in osmega razreda,
sva s tov. Jelčičem v njegovi delovni sobi pre¬
rešetala delo in živahno udejstvovanje mladih
tehnikov na tej šoli.

Preden pa povzamem najin pogovor, je prav, da
vam nekoliko opišem tudi okolje, v katerem se
razvija aktivnost tehničnega krožka. Šolsko po¬
slopje je namreč novo in je lahko v veselje in
ponos otrokom in staršem in tudi učiteljem
seveda. Zgradba stoji na pobočju nad mestom
in je gotovo najlepše poslopje v Krškem; s tako
lepo šolo, obdano z zelenim parkom daleč na¬
okoli, se ponaša malo krajev v Sloveniji. Tudi
kabineta za tehnični pouk sta dve zračni, pro¬
storni učilnici, opremljeni z univerzalno struž¬
nico za kovine, s strojem za obdelavo lesa,
zraven pa foto temnica z vsemi pripravami.
Krožkarji na tej šoli se res ne morejo pritože¬
vati, da ne bi imeli možnosti za svoje delo, še
posebej ne ob tako aktivnih učiteljih, kot jih
imajo na šoli.

Tov. Jelčič, po Vašem priimku bi človek sodil,
da so potekala Vaša otroška leta zunaj meja
naše ožje domovine, slovenska beseda pa Vam

teče tako gladko, da mi radovednost ne da miru,
da ne bi povprašala: kje je tekla Vaša zibelka?

Res sem doma precej daleč — iz čapljine,
ki leži na meji med Hercegovino in Dalma¬
cijo. Vendar živim v Sloveniji že šest let in
trudil sem se, da bi kar najbolje in najhitre¬
je obvladal slovenščino. Trud je obrodil sad
in tako ljudje navadno res ne uganejo, da
po rodu nisem domačin, a v resnici sem
se tu tudi popolnoma vživel.

Kar zadeva prostore in opremo, se mi zdi, da
imate zelo lepe možnosti za krožke mladih teh¬
nikov. Imam prav?

To drži zlasti za zadnji dve leti, odkar smo
v novi šoli. Imamo kar več krožkov — naj¬
bolj aktivna sta foto in prometni krožek. V
lanskem letu je zaživel modelarski krožek.
Izdelujemo brodarske in letalske modele,
precej načrtov dobimo iz TIMa. Pri por.ku
pa imamo neko že ustaljeno navado, da vsak
učenec v šolskem letu naredi po en izde¬
lek, ki si ga sam izbere. Tudi te v velikem
številu povzamejo po TIMu. Več kot polovica
učencev do konca šolskega leta naredi te
svoje izdelke in nekateri so prav lični, le
škoda, da jih ne moremo pokazati. Otroci
jih namreč po koncu šole, pravzaprav po
razstavi, ki jo konec leta priredimo na šoli,
odnesejo domov.

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE

Izdaja Tehniška založba Slovenije — Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
Kralj, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Tončka Zupančič, odgovorna
urednica Anka Vesel, oblikovanje in tehnično urejevanje Vašo Kovačič. TIM izhaja 10-krat letno.
Letna naročnina 35 din, posamezna štev. 3,50 din. Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi
pot 6, pp 541-X. Tekoči račun 50103-603-50480 — Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk, Kočevje.

Naslovna stran foto Niko Jelčič

Oproščeni plačila temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega
sekretariata za prosveto in kulturo SRS št. 421-2/72 dne 15. 8. 1972.

TIM 145

Se z modeli ali izdelki, ki jih napravijo krožkarji,
udeležujete tudi kakih tekmovanj?

Doslej smo se aktivno udeleževali tekmo¬
vanj pri prometni vzgoji in učenec Andrej
Romih je prejel prvo republiško nagrado,
v zveznem tekmovanju pa je osvojil drugo
mesto. Naj pri tem omenim še izdelovanje
prometnih znakov, predvsem semaforov, ki
smo jih na šoli izdelali in jih nato poklonili
na prometnem tekmovanju v Murski Soboti.
Enega od njih vidite tu pred seboj.

Naprava je zares lično izdelana, kar je tudi zelo
važno — vsi spoji so točno umerjeni, vse je
lepo zloščeno in prelakirano. Kako se oskrbuje¬
te z modelarskim materialom?

Delo s krožki poteka seveda v šolskih pro¬
storih. Prav tako v okviru šole kupujemo

material za gradnje izdelkov. Furnir, vezane
plošče in ultrapas dobivamo po znižanih
cenah v tovarnah: v Kočevju, v Straži pri
Novem mestu in na Suhorju v Beli Krajini.
To pravzaprav odpadno gradivo nam tovarne
dajejo za simbolične vsote in ta denar da
šola, ki ima sploh izredno razumevanje za
potrebe tehničnega krožka.

Se oskrbujete s papirjem ali lepenko iz tovarne,
ki je v vašem najožjem okolišu — v tovarni
Djuro Salaj v Krškem?

iz papirja in lepenke v naših krožkih malo
izdelujemo. Za tehnični pouk v nižjih raz¬
redih, kjer delamo iz tega materiala, pa se
obračamo na Papirkonfekcijo, kjer nam prav
radi ustrežejo in nas zalagajo s tem gradi¬
vom.

Kaj nam lahko poveste o naši reviji in kako
razširjena je na šoli?

Imamo 169 naročnikov, na šoli pa je okoli
900 otrok. Revija TIM je nekje v sredini po
številu naročnikov. Zadovoljni smo z njo,
le to bi radi, da bi bilo kar največ načrtov
podanih v merilu 1 : 1 (če že ne vsi). Lahko
so razporejeni tudi po dveh straneh, kot
imate zdaj nekaj načrtov. Naši šolarji bi
namreč kar takoj, ko dobe revijo v roke,
začeli z delom, če pa morajo prerisovati
oziroma načrt povečevati, jim že kar na za¬
četku upade korajža. Saj veste, kako je:
radi bi kar takoj nekaj izdelali in to kar
sproti urezali in v enem mahu naredili. To
pa je tudi edina kritična točka v reviji, dru¬
gače nam je všeč; še posebej v redu je tisti
del v reviji, ki je namenjen tehničnemu po¬
uku v nižjih razredih, Prvi koraki. Vse do
zdaj za te razrede nismo imeli kaj vzeti
v roke in ti sestavki so nam prav dobro¬
došli. Tudi poljudnoznanstvene sestavke ra¬
di bero — to smo včasih že preskusili tako,
da smo navezali razgovor na katerega od
člankov, ki jih je objavil ravno takrat TIM.
Ugotovil sem, da so radi prebirali vse o
velikih znanstvenikih, kot je bil na primer
Nikola Tesla. Na splošno pa iščejo naši
šolarji na straneh TIMa predvsem praktič¬
ne sestavke s področja modelarstva, make-
tarstva in sploh praktične izdelke.

Ko se oziram po Vaši delovni sobi in tehnični
delavnici, vidim do polovice izdelane začete
ali dokončane izdelke, ki jih ni bilo v TIMu,
med drugim tudi rezbarske izdelke, okvire, pa
preproste samokolnice in še kaj. Kot kaže, je
izdelovanje iz lesa pri vas kar precej razvito.
Prav zdajle odpira tov. Ivkovič prve korake v
področje elektrotehnike — imate na vaši šoli
morda tudi mlade radioamaterje?

Na tem področju udejstvovanja smo kar ne¬
kako revni. Res je, da smo pred leti izdelali
na šoli kar dva robota Robija s kompletno
»elektrifikacijo« in z vsemi priključki, ven¬
dar kakega metodičnega, trajnega delovanja
v elektrotehniki ne poznamo. V TIMu so
sestavki s področja elektrotehnike po na¬
šem mnenju preveč zahtevni za začetnike,
in predlagamo, da bi v vsakem letniku re¬
vije posvetili po nekaj strani čisto začetni
abecedi, s tem, da bi svetovali tudi izbiro
materiala oziroma nakup takšnih kompletov,
ki sta jih s tov. Ivkovičem danes prinesla
s seboj. S takimi preprostimi in nezahtev¬
nimi poskusi, ki pa hitro pokažejo princip

TIM 146

delovanja kake preproste električne napra¬
ve, bi otroci hitro vzljubili svet elektroteh¬
nike, ki nas v življenju obdaja vsepovsod
— doma in v šoli.

Prav gotovo bomo po dvajset kompletov teh
eksperimentalnih sestavljank naročili v vaši
trgovini.

Veseli naju, da ste prišli na dan s tem pred¬
logom. Zanesljivo bomo v prihodnje mislili na to,
da je kakšna stran v Tl Mu vedno namenjena
prvim korakom v svet elektrotehnike. Morda
bomo to dobro zamisel izpeljali že v nasled¬
njih številkah, prav gotovo pa na to ne bomo

pozabiti takrat, ko se bomo pogovarjali o vse¬
binski podobi naslednjega letnika.

O marsičem smo se še pogovarjali s tov. Jel-
čičem in njegovim tovarišem, mimogrede smo
si tudi ogledali zares privlačno notranjost šol¬
skega poslopja — sprehodili smo se po svetlih
in širokih hodnikih te kovačnice prvih učenosti,
in povem vam, da je šola kljub dveletnemu
živžavu skoraj tisoč otrok, ki vsak dan stopajo
vanjo, še zdaj kot nova in vsa bleščeča. Pohva¬
lili so nam te šolarje, ki od blizu in daleč vsak
dan napolnijo prostor s svojo mladostjo, a
obenem tako odgovorno skrbijo za to, da bi
njihova šola kar vedno ostala takšna, kot je
bila prvi dan: čista, nepoškodovana in blešče¬
ča. Upam, da tudi vi tako skrbite za svojo šolo.

PRVI KORAKIH v +

NAREDIMO IZ KORUZE

SONJA ŠEGULA

V PREJŠNJIH ČASIH, A TUDI ŠE DANES, SO
UPORABLJALI KORUZNO LIČJE PREDVSEM
ZA IZDELOVANJE KORISTNIH, UPORABNIH
PREDMETOV. TO SO PREDPRAŽNIKI, COPA¬
TI IN VSE MOGOČE KOŠARICE IN CEKARJI.
Ml PA ZNAMO NAPRAVITI IZ KORUZE TUDI
IGRAČE ALI KAR PRAVE OSEBICE. TAK¬
ŠNIH NALOG SE BOSTE LOTILI PREDVSEM
VI, OTROCI. KORUZA JE ZA TAKO DELO
ZELO PRIPRAVNA. UPORABIMO LAHKO
VSE NJENE DELE OD STEBLA, STORŽEV,
LIČKANJA, LASKOV PA DO CVETA. IZDEL¬
KI SO TRAJNEJŠI IN OBDRŽIJO — KARKOLI
ŽE NAREDIMO IZ NJE — VEDNO SVOJO
OBLIKO, BARVO IN POVRŠINO.
IZDELOVANJE PO PRIKAZANIH RISBAH
BOMO RAZDELILI V DVE SKUPINI. PRVI,
LAŽJI IZDELKI SO V GLAVNEM IZ KORUZ¬
NIH STEBEL. V DRUGI SKUPINI PA DELA¬
MO IZ KORUZNIH STORŽEV, KI SO BOLJ
TRDI IN ŽILAVI. ZA IZDELKE V PRVI SKU¬
PINI BOMO RABILI ZOBOTREBCE ZA SPA¬
JANJE POSAMEZNIH DELOV, OSTER NOŽ
ZA REZANJE STEBEL, ŠKARJE ZA REZANJE
LIČJA, ŠILO ZA NAVRTAVANJE LUKNJIC
IN SYNTELAM LEPILO. PRI STORŽIH PA
NAM BODO PRIŠLI PRAV TUDI ŽEBLJI IN
KLADIVO.

ZAČNIMO TOREJ Z LAŽJIM, POTEM SE
BOMO LOTILI TRŠIH OREHOV. IZ KORUZ¬
NIH STEBEL BOMO NAREDILI VLAK, KO¬
NJIČKA, VOZ IN LISICO.

1. VLAK

KORUZNO STEBLO RAZREŽEMO NA ŠTIRI
ALI 5 KOŠČKOV, DOLGIH OKOLI 6 CM.
TO BODO VAGONI IN LOKOMOTIVA. OSTA¬
LO STEBLO NAREŽEMO ŠE NA 1 CM DE¬
BELE KOLOBARJE — KOLESA; ZA VSAK

VAGON PO ŠTIRI. NA LOKOMOTIVI POTRE¬
BUJEMO ŠE DELČEK STEBLA ZA DIMNIK
IN KRAJŠI KOŠČEK ZA KOTEL. VSE DELE
SPAJAMO Z ZOBOTREBCI, KI JIH NAMA¬
ŽEMO Z LEPILOM, DA NAM VLAK NE BO
RAZPADEL, KO SE BO SČASOMA RAZSU-
ŠIL.

TIM 147

2. KONJIČEK

ODREŽEMO 3 KOŠČKE KORUZNEGA STE¬
BLA, KI MERIJO 8 CM, 5 CM IN 4 CM. TANJ¬
ŠI DEL STEBLA NA VRHU, ŽE OB CVETU
NAREŽEMO NA ŠTIRI DELE, KI NAJ BODO
5 CM DOLGI. IZ VSEH TEH DELOV SESTA¬
VIMO PO PREJŠNJEM NAČINU TRUP, VRAT

a) narežemo, b) preganemo, c) vstavimo
rep

a b c

a) narežemo, b) preganemo, c) vstavimo

IN GLAVO TER NOGE. ZA GRIVO IN REP
BOMO NA RESICE NARAVNALI LIČJE, TUDI
UŠESA BODO IZ LIČJA. V ZAREZO NA
VRATU IN V LUKNJICO V TRUPU BOMO
VSTAVILI SEDAJ GRIVO IN REP, PRAV
TAKO TUDI UŠESA. ČE PRILEPIMO ŠE DVO¬
JE OČES IZ JABOLČNIH PEČK IN ČE SMO
NOŽIČE RAZIGRANO RAZKREČILI, BO NAŠ
KONJIČEK RES ISKER IN POSKOČEN.

3. VOZ

ZANJ POTREBUJEMO 1 DEBELEJŠI IN 2
OŽJA KOŠČKA KORUZNEGA STEBLA. DOL¬
ŽINA VSEH TREH JE 9 CM. ZA KOLESA
NAREŽEMO ŠE 4 KOLOBARJE, KI NAJ BO¬
DO PO 1 CM DEBELI.

NATO VZAMEMO DEBELEJŠE STEBLO, KI
BO DNO VOZA, IN VANJ V RAZDALJI PO

1 CM ZATIKAMO ZOBOTREBCE. TO VRSTO
PONOVIMO ŠE ENKRAT V POLJUBNI OD¬
DALJENOSTI (1 CM). NATO OŽJI STEBEL¬
CI PRAV TAKO NALUKNJAMO V ENAKIH
RAZDALJAH IN JIH NATAKNEMO NAJPREJ
NA ENO IN POTEM ŠE NA DRUGO VRSTO
ZOBOTREBCEV, KOT VIDITE NA SLIKI. KO
BOMO NA DNO VOZA PRITRDILI ŠE KO¬
LESA IN ROČAJ IZ ZOBOTREBCA ALI DRU¬
GE PALIČICE, JE NAŠ IZDELEK GOTOV.

4. LISICA

LISICO ZVITOREPKO BOMO NAREDILI IZ
8 CM IN 2 CM DOLGIH KOŠČKOV KORUZ¬
NEGA STEBLA. TO STA TRUP IN VRAT.
GLAVA BO VEČJI PRAVI KOSTANJ, NOGE

a) narežemo, b) zvijemo, c) vstavimo

PA ZOBOTREBCI, KI JIH NEKOLIKO SKRAJ¬
ŠAMO. VSE DELE SPOJIMO — SPET Z
ZOBOTREBCI. UŠESA, DVOJE OČESC IN
REP IZREŽEMO IZ LIČJA TER VSE VSTAVI¬
MO V ZAREZE ALI PRILEPIMO VANJE.

IZ KORUZNIH STORŽEV BOMO NAREDILI
DEKLICO IN MASKO.

1. DEKLICA

NASTALA BO IZ ORUŽENEGA KORUZNEGA
STORŽA. DOLGEGA OKOLI 15 CM. OŽJI

TIM 148

a)  pritrdimo roke iz spletenega ličja

b) navzkriž prevežemo dva trakova iz ličja

c)  nagubamo in pritrdimo nekoliko daljše krilo
kot je storž

d) končni izdelek

DEL BO GLAVA, DEBELEJŠI DEL PA BO
TRUP, NA KATEREGA BOMO PRITRDILI RO¬
KE IN OBLEKO. LIČJE, KI GA BOMO SEDAJ
UPORABLJALI, MORA BITI NAMOČENO, DA
BO VOLJNO. IZ NJEGA BOMO SPLETLI NAJ¬
PREJ TANKO IN ENAKOMERNO KITO IN
JO NA OBEH KONCIH ZAVOZLALI. DOBILI
SMO ROKE, KI JIH BOMO PRIVEZALI ALI
Z ŽEBLJIČKOM PRIBILI V PRIMERNI VIŠINI
NA TRUP. ZA ZGORNJI DEL OBLEKE VZA¬
MEMO 2 ŠIRŠA TRAKA LIČJA IN JU NAVZ¬
KRIŽ OVIJEMO ČEZ ZGORNJI DEL TRUPA,
TAKO DA OSTANETA ROKI PROSTI. NA
VRSTI JE KRILO. SESTAVIMO GA IZ VEČ
LISTOV LIČJA, JIH RAZPOREDIMO IN PRI¬
VEŽEMO Z RAFIJO.

LEPO JE, ČE JE KRILCE DOVOLJ ŠIROKO
— MORA PA BITI TUDI NEKOLIKO DALJŠE
OD STORŽA, SAJ BO TO HKRATI OPORA,
DA BO DEKLICA LAHKO TRDNO STALA.
VRH GLAVE PRILEPIMO KORUZNE LASKE,
OBRAZ PA BO DOBIL OČI IN USTA IZ JA¬
BOLČNIH PEČK. S PENTLJAMA IZ LIČJA
OKROG GLAVE IN OKROG KRILCA SMO
NAŠO PUNČKO »OBLEKLI«.

2. MASKA

IZBEREMO Sl NEORUŽEN KORUZNI STORŽ,
BOLJ KRATEK IN DEBELEJŠI, TAKEGA, KI
JE ŠE V LIČJU. TO LIČJE ODSTRANIMO,

LE 3—4 LISTE PUSTIMO IN JIH POTEGNE¬
MO NAVZGOR. IZ ŽELODOVIH KAPIC NA¬
REDIMO OČI; PO DOLGEM PREREZAN KO¬
ŠČEK KORUZNEGA STEBLA BO ZA NOS
IN USTA. PRILEPIMO TUDI BRKE IN BRADO
IZ KORUZNIH LASKOV IN LIČJE NA VRHU
ZVIJEMO V TURBAN. NA ZADNJI STRANI
PRIBIJEMO ŽEBLJIČEK IN NAREDIMO NANJ
ZANKO IZ RAFIJE, DA BOMO LAHKO MA¬
SKO OBESILI.

Wsem. naročnikom
žeCbno uspešno in

J

nase revije
srečno Četo

1973

TIM 149

POD NOVOLETNO
JELKO

Tončka Zupančič

Mraz postaja in z Alešem se vse pogosteje
pogovarjava o novoletni jelki. Oči mu ža¬
rijo, ko pripoveduje, kaj vse bo obesil
nanjo.

»Veš, tudi letos bo pod mojo jelko stala
stolpnica,« mi pravi ves razvnet.

»Toda zakaj?« ga vprašam.

»Ko sem bil še majhen,« mi pravi, »sem si
želel tako veliko jelko, da bi lahko cela
naša stolpnica stala pod njo. Potem bi
morale biti tudi zvezde tako velike in da¬
rila pod njo in pisano zaviti bonboni. Očka
je prinesel LEGO kocke in postavila sva
pravo majhno stolpnico. Vanjo je položil
baterijo in žarnico. Zvečer smo ugasnili luč
v sobi in žarele so samo svečke in okenca
majhne stolpnice. Za enim izmed njih sem
bil jaz z očkom in mamico. Letos bom znal
postaviti stolpnico že sam. Tudi lučko znam
že napeljati.«

Aleš potrebuje za razsvetljavo svoje hišice
naslednje:

1  .. 2  ... 3  .

K številkam pripišite imena predmetov.
Opazujmo posamezne sestavne dele in pre¬
izkusimo:

V bateriji je elektrika. Ima dve različno dol¬
gi kovinski ploščici. To sta pola baterije.
Manjši pol ima na ovitku znak +, večji pol
pa ima znak —. Skozi pola steče električni
tok v žarnico in nazaj

f  žarnica ima pod steklenim

steklen balon  balonom drobno žarilno Žič-
ZARILNA nitka ko. En konec žičke sega prav
vznožek  do dna žarnice, drugi pa je
pritrjen na pločevinast vlo¬
žek. Imate žarnico pri roki?
Dobro jo opazujte, nato pa prečrtajte ne¬
pravilne besede v naslednjih stavkih:

1. Balon je plastičen — kovinski — gumi¬
jast.

2. Vznožek je plastičen — steklen — ko¬
vinski.

3. Žarilna nitka je lesena — kovinska —
steklena.

4. Dno žarnice je kovinsko — gumijasto —
stekleno.

Zvežite žarnico in baterijo tako, kot vidite
na slikah:

Narišite žarke na tisto žarnico, ki je pravilno
zvezana in je pri poizkusu zagorela.

Narišite puščico od žarnice k tistemu stav¬
ku, ki je pravilen:

/  1. Žarnica gori, če se vložek

dotika obeh polov baterije.

2. Žarnica gori, če se njen vlo¬
žek dotika enega pola, dno pa
drugega pola baterije.

3. Žarnica gori, če se njeno dno
dotika enega pola baterije.

Aleš namesti žarnico na streho stolpnice,
baterijo pa položi na tla. žarnica je torej
daleč proč od baterije. Zvezati ju mora na
daljavo.

TIM 150

Zvežite s črtami žarnico in baterijo na sliki:

Pravilnost boste preverili kasneje.

Namesto vaših črt je Aleš vstavil nekaj
posebnega. Je bila to vrvica, lesena paliči¬
ca ali kovinska žica? Kdor v prejšnjem
stavku ne zna prečrtati dveh nepravilnih
besed, naj zveže žarnico in baterijo na vse
tri načine. Zagotovo bo svetila samo v
enem primeru.

Oglejmo si žico, po kateri teče električni
tok. Vsaka električna žica je kovinska in
oblečena v plastično prevleko. Pravimo, da
je žica izolirana. Na obeh koncih moramo
izolacijo odstraniti:

-Čyi-V ali zato, ker je tako tlepše,

ali zato, da se žica laže dotika
P pola baterije in žarnice.

Izolacijo odstranimo takole:

1. Žico naslonimo na podlago iz lepenke in
z žepnim nožičem rahlo zarežemo v pla¬
stiko.

2. Zarezani košček primemo s ploščatimi
kleščami in plastiko odstranimo.

Zvežite žarnico in baterijo z eno žico.
Žarnica gori — ne gori.

Zvežite žarnico in baterijo z dvema žicama,
kot je narisano na sliki:

Žarnica gori — ne gori.

Da vam žica ne bo zdrsnila s polov bate¬
rije, jo ovijte dvakrat okoli pola in prele¬

pite s selotejpom. Tudi na žarnico lahko
pritrdite žico s selotejpom.

Ko sta Aleš in očka osvetljevala stolpnico,
sta se domislila naslednje igrice: na eni
strani sta žičko prerezala. Lučka je ugasnila.
Nato pa sta med oba prerezana dela vsta¬
vila željiček, vijak, zamašek, ključek, zobo¬
trebec, lego kocko in drugo. Igrajte se še
vi. Zakaj včasih lučka zagori, včasih pa ne?
Dopolnite stavek:

Električni tok teče skozi.

Rešili smo vse naloge in vemo mnogo o
električnem toku iz baterije in lahko sami
napeljemo lučko v hišico pod novoletno
jelko. Bolj domiselni bodo osvetlili tudi
kakšen drug okrasek na jelki. Kdor nima
lego kock, bo svojo hišico napravil iz kar¬
tonske škatle. S škarjami naj izreže okenca
in čeznje lahko prelepi barvni celofan.

On

Od

Od

$d

□ DDD

□ □□D

□  □□□
□ □□□

Nikdar se ne dotikamo
električnih naprav in na¬
peljave v stanovanju.
Samo električni tok iz
baterije za nas ni ne¬
varen.

NAREDIMO Sl KRESNIČKE ZA
NOVOLETNO JELKO

Andrej Pečjak

Novo leto je pred nami, zato si lahko malo za
res in zato, da preizkusimo novo tehtnico, na¬
redimo kresničke ali raketke, kakor jim pravijo.
Gorijo zelo mikavno, še lepše kakor prave, z
močnim bleskom in v obliki zvezdic. Za pri¬
pravo potrebujemo 2 g železnih opilkov, 0,4 g
aluminijevega prahu, 4 g barijevega nitrata in
2 g škroba. Vse skupaj dobro premešamo, da
postane ta zmes čimbolj homogena, dodamo ji
vode in napravimo »testo«. S tem testom po¬
tem prevlečemo 20 cm dolge in 1 mm debele
železne žičke tako, da ostane 10 cm prostih in
lahko tam držimo z roko. Potem pustimo te
žičke, da se zmes na njih dobro posuši. Kres¬
ničke so tako narejene in lahko jih začnete pri¬
žigati. Pri tem pa vas opozarjam, da ne priži¬
gate nad preprogami in lažje vnetljivimi pred¬
meti.

TIM 151

MOJ DOMAČI KRAJ

Lojze Prvinšek

Pri spoznavanju svojega domačega kraja
bomo poleg naravnega okolja spoznali tudi
zgradbe, ki so jih zgradili in napravili ljudje.
To so ceste, mostovi, železnica, daljnovodi,
telefonsko omrežje, vodovod ter številne in
različne zgradbe. Zgradbe lahko razvrstimo
na tiste, v katerih prebivamo, in na tiste,
v katerih delamo. Saj doma tudi delamo,
toda v tem primeru mislimo na prostore,
v katerih poteka proizvodno oziroma poklic¬
no delo. Prav te zgradbe nas še posebej
zanimajo. Mnoge so si na zunaj podobne,
v notranji ureditvi in opremi pa se med
seboj zelo razlikujejo, kar je odvisno od
tega, kaj delajo v posameznih objektih.
Nekaj nam povedo že napisi na njihovih
pročeljih in napisnih ploščah. Poskusimo jih
vsaj približno razvrstiti po tem, čemur so
namenjene oziroma kar v njih delajo. Raz¬
delimo jih lahko v več skupin. To so zgrad¬
be, ki so namenjene proizvodnji raznega
blaga (tovarne, obrtne delavnice ter kme¬
tijska posestva in gradbišča, pri katerih pa
proizvodno delo poteka na prostem), dalje
zgradbe, v katerih blago prodajajo (trgo¬
vine, gostinska podjetja, bencinske črpalke
in podobno) ter zgradbe, v katerih ničesar
ne proizvajajo in tudi ne prodajajo, pa si
življenja brez njih ne moremo predstavljati.
To so na primer občinska skupščina, šole,
zdravstveni domovi in bolnišnice, gledali¬
šče, kino, knjižnica, telovadni prostori in
domovi, gasilski dom, in še bi lahko našte¬
vali.

Že po tem, kar smo do sedaj spoznali, lahko
približno ugotovimo, s čim se ljudje ukvar¬
jajo in od česa pravzaprav živijo, kaj in kje
delajo in kakšne so možnosti v domačem
kraju za zaposlovanje mladih, ki prihajajo
iz šol.

Naše zanimanje smo danes v prvi vrsti na¬
menili delu ljudi v domačem kraju in pri tem
spoznali zelo različne dejavnosti. Nas pa
hkrati še zanima, kako ljudje delajo, s čim
si pri delu pomagajo in kaj vse morajo
znati. V veliko pomoč so vsekakor različni

stroji. Ob obisku v tovarni ali v obrtni de¬
lavnici lahko spoznamo številne naprave in
stroje. Spoznali bomo tudi, da stroji med
delom nenehno tečejo in da jih poganja ne¬
vidna moč, ki prihaja iz elektromotorjev in
drugih pogonskih strojev in naprav.

Za našo praktično nalogo bi si lahko izbrali
izdelavo makete tovarne. Napravimo jo
lahko iz dveh ali treh kvadrov in tulca od
prediva, s katerim bi ponazorili dimnik
(slika 1). Podobne naloge smo že imeli,

zato bi danes poskusili kaj novega. Izmed
zgradb in naprav, ki smo jih našteli, bi mogli
izbrati mnoge zanimive stvari. Toda vsega
naenkrat ne moremo napraviti. Naša da¬
našnja naloga naj bo maketa bencinske čr¬
palke in model vodnega kolesa.

Bencinska črpalka (slika 2).

V maketi lahko ponazorimo bencinsko črpal¬
ko zelo preprosto. Od orodja potrebujemo
samo škarje, od gradiva pa karton oziroma
škatlice od kartona. Vzeli bomo malo večjo
škatlico v obliki kvadra za ponazoritev pro¬
dajnega paviljona, dva nosilna stebra iz de¬
belejšega kartona za podporo strešnega po¬
daljška, kos valovitega kartona za streho
in dve manjši škatlici, ki naj ponazorita čr-
palni omarici. Maketa v takšni izvedbi kaže
le površinski del bencinske črpalke. Vemo,
da je njen glavni del, to je velika posoda

TIM 152

Slika 2

(cisterna) z bencinom zaradi varnosti in
praktičnih razlogov zakopana v zemlji ob
črpalki. Pri maketi si bomo cisterno samo
mislili.

Model vodnega kolesa (slika 3).

Vodno kolo vidimo le še redko kje. Le pri
kakšnem starem mlinu, žagi ali kovačiji ga
bomo še našli. Vodno kolo je v resnici zelo

nož za rezanje furnirja in podlogo. Od gra¬
diva moramo imeti poleg letvic in furnirja
še košček tanjše vezane plošče, dve buciki
ali žebljička in modelarsko lepilo. Z rezlja-
čo nažagamo iz  letve oba stebra in os vod¬
nega kolesa. Za nosilno podlogo vodnega
kolesa izrezljamo ploščico iz vezane plo¬
šče. Z nožem narežemo iz furnirja ploščice
za lopatice vodnega kolesa. Z vrtalnikom

Slika 3

stara iznajdba in čeprav so ga izpodrinile
mnogo boljše naprave, je osnovni način
uporabe vodne energije ostal skorajda enak.
Izbrali smo enostavno izvedbo vodnega ko¬
lesa iz letev in furnirja. Za delo potrebuje¬
mo zbirko orodja za rezljanje (rezljačo),

zvrtamo na zgornjih delih obeh stebrov
luknjici za os vodnega kolesa. Lopatice na¬
lepimo na os vodnega kolesa v zaporedju.
Na nosilno ploščico nalepimo na odmerjeni
mesti oba stebra. Na koncu vpnemo vodno
kolo z bucikama med oba stebra.

TIM 153

ZGRADIMO Sl ŽIČNICO

Irena Velkavrh

S prebiranjem člankov in izdelovanjem pred¬
metov, za katere ste lahko dobili načrte v
prvih številkah letošnjega TIM-a, ste si pri¬
dobili kar precej znanja o lesu — surovini,
ki je uporabna na več področjih. Spoznali
ste lastnosti lesa, kako ga obdelujemo in
kaj vse lahko iz njega naredimo. Toda, ste
morda pomislili, koliko truda je treba, da les
spravimo iz gozda do žag? Tisti, ki ste do¬
ma v krajih, kjer je veliko gozdov, pač ve¬
ste, na koliko načinov si ljudje lahko poma¬
gajo pri tem opravilu. Za tiste pa, ki tega
še ne vedo, so namenjeni naslednji stavki.
Za ljubitelja narave je gozd kraj, kjer si
odpočije in se naužije tisoč lepot med ze¬
lenimi velikani. Za gozdarja je gozd zaloga
surovin — lesa. Nad gozdom skrbno bedi in
pozna v svojem okolišu vsako drevo. Goz¬
dar mora dobro vedeti, kdaj je drevo pri¬
merno za poseko, kdaj imamo s posekanim
drevesom največ koristi in kdaj ga je za
gozd najmanj škoda. Zato je gozdar tisti, ki
pove delavcem, katera drevesa smejo po¬
sekati, in kdaj. Najprimernejši čas za podi¬
ranje dreves je zima, ker v tem letnem času
drevesa ne rastejo.

Ko gozdar označi drevo za poseko, ga de¬
lavci lahko požagajo. Včasih so drevje ža¬
gali z ročnimi žagami. Danes si pomagajo
z žagami, ki jih poganja bencinski motor.
Tudi veje odstranjujejo z »motorko« — kot
imenujejo tako žago. Deblu nato odstranijo
lub (veš zakaj?) in ga razžagajo na pri¬
merno dolge dele, ki jih imenujemo hlodi.
S konji nato izvlečejo hlode iz gozda do
poti. Tu jih nalože na kamione, ki so prire¬
jeni za prevoz hlodovine, in odpeljejo do
žag.

Pretežni del gozdov v Sloveniji pa ni na
ravnim, temveč v hribovitih predelih. Zato
so gozdovi ponekod težko dostopni in je
spravljanje lesa iz gozda otežkočeno. De¬
lavci si tu s kamioni ne morejo pomagati.
Pomagajo si tako, da spuščajo ies v dolino
po drčah ali pa z žičnicami. Tudi prepadne
doiline, reke ali prometne poti lahko pre¬
mostijo z žičnico.

žičnico za transport hlodovine si bomo
zgradili iz sestavnih delov sestavljanke
»Mehanotehnika IV«. Pridnejši med vami
si bodo lahko pomagali tudi z drugimi ma¬
teriali ali pa bodo z elementi sestavljanke
zgradili žičnico po svoji zamisli. Tistim pa,
ki so manj iznajdljivi, bo v pomoč naša
skica.

Kako se bomo lotili dela? Najprej si bomo
iz škatle pripravili vse sestavne dele, ki jih
potrebujemo, šele potem bomo začeli s se¬
stavljanjem.

In kaj potrebujemo?

1. 4 kose trakov s 5 luknjicami; 4 kose z
enajstimi in 2 kosa s 25 luknjicami.

2. 3 kose

3. 3 kose jermenice z možnostjo pritrditve
na gred; dve gredi; večje kolo, ki se
tudi z vijakom pritrdi na gred

4.

5. Za vlečno žico nam bo služila bombaž¬
na vrvica, hlode pa si bomo pripravili iz
tanjših letvic (lahko vžigalice) in jih
povezali, kot je razvidno iz skice.

Iz škatle bomo vzeli še škatlico z vijaki in
maticami, izvijač, matični ključ — in začeli
s sestavljanjem.

Izdelek bomo preizkusili in »vlekli« hlode
v dolino. Prave žičnice poganjajo bencinski
ali pa elektromotorji. Oglejmo si našo žič¬
nico in pomislimo, kateri sestavni deli nam
omogočajo njeno delovanje. Naš izdelek je
na ročni pogon, ker povzročamo gibanje ta¬
ko, da sami vrtimo pogonsko kolo. Slednje je
na isti gredi kot jermenica. Oba sestavna
dela sta trdno pritrjena na gred in se tako

TIM 154

istočasno vrtita. Gred je pogonska, ker je
na njej pritrjeno pogonsko kolo. Druga jer-
menica je na vrhnji postaji naše žičnice.
Okoli obeh je napet brezkončen jermen, na
katerem vise ilepo povezani hlodi. Ko vrti¬
mo pogonsko jermenico, se vrti tudi druga
— gnana jermenica, in naša žičnica brez¬
hibno deluje.

Upam, da vam bo izdelek v zabavo in boste
ob njem spoznali tudi nekaj skrivnosti pre¬
našanja gibanja z ene gredi na drugo prek
jermena.

MLADI»-» 0

2 MODELARJI

LETALSKI MODELI

Peter Burkeljc

Letalsko modelarstvo je že dolgo časa za¬
nimiva veja tehniške kulture in privablja
vsako ileto v svoje vrste veliko mladine.
Upam si trditi, da je večina mladine, ki jo
zanima tehniško področje človeškega udej¬
stvovanja, izdelala vsaj po en letalski model.
Prvotno je bilo modelarstvo postranska de¬
javnost pri izdelavi letal oziroma je tudi
začetek letalstva, šele z razvojem teorije
je letalstvo zmanjšalo uporabo modelov,
modelarstvo samo pa je postala samostoj¬
na panoga letalstva.

Danes se posamezne kategorije modelov
že tako ločijo od pravih letal, da so jim
skupni le osnovni elementi: krilo, rep in
trup.

Vrste in razvoj modelov

Težko je ugotoviti, ali so izdelali najprej
jadralni ali motorni model letala, vsekakor
pa je bil to gotovo prostoleteči model. Pro-
stoleteči modeli letal so lahko ali jadralni
ali pa motorni. Vendar tudi pri motornih
služi motor za vzlet in pogon do neke viši¬
ne, od koder model potem sam jadra. Za
motorni pogon je najprej služila guma,
parni stroj, raketni motorji raznih izvedb in
končno batni ter reakcijski motorji, v no¬
vejšem času pa preizkušajo elektromotorje.
Prostoleteče modele torej lahko razdeli¬
mo v:

TIM 155

Jadralni model

Vezani model za ekipno dirko

Radijsko vodeni akrobatski model

1) jadralni modeli

a) začetniški, ki so grobo izdelani in prene¬
sejo nevešče ravnanje začetnikov, ven¬
dar slabše lete;

b) tekmovalni, izdelani so po zahtevah po¬
sameznih pravilnikov za vrsto modela
in imajo odlične letalske sposobnosti;

c) eksperimentalne, namenjeni so za pro¬
učevanje posameznih teorij ali zahtev.

2) motorni modeli

a) gumenjaki, ki jih poganja moč navite
gume in so lahko začetniški ali tekmo¬
valni;

b) batni motorji poganjajo predvsem tek¬
movalne vzpenjače ali pa eksperimen¬
talne modele;

c) raketni modeli so začetniški, tekmoval¬
ni in eksperimentalni;

d) reaktivni pogon je namenjen predvsem
eksperimentalnim modelom. Motor po¬
vzroča preveč hrupa in je ravnanje z
njim preveč zahtevno;

e) električni pogon je še v preskusni stop¬
nji in je največji problem primerno la¬
hek vir električne energije.

Seveda pa modelarji s prostoietečimi mode¬
li letal niso bili zadovoljni in so v času dru¬
ge svetovne vojne v ZDA opravljali različne
poizkuse vodenja modela z različnimi siste¬
mi tankih žic. Nastali so vezani modeli, ki
modelarjem omogočajo, da niso več prepu¬
ščeni na milost vetrovom in termiki, tem¬
več vodijo modele v krogu, na katerega
obodu leti model, ki ga modelar v središču
upravlja z dvema žicama ali z eno. žici
vodita prek vzvodov do višinskega krmila
in lahko modelar izvaja različne letalske

Leteča maketa letala

TIM 156

Prostoleteči motorni model — vzpenjač

Model gumenjaka

Vezani model za zračni boj

Model vezanega akrobatskega letala

Vezani hitrostni model

akrobacije. Seveda pa so ti modeli zgrajeni

samo na pogon z motorji.

Vezane modele delimo:

1) trenažni modeli so namenjeni začetni¬
kom in so izdelani masivno ter prenese¬
jo tudi zelo trde pristanke;

2) hitrostni modeli so običajno izredno
majhni ter dosegajo velike hitrosti;

3) akrobatski modeli so veliki in kar se
da lahki ter imajo močne motorje. Izva¬
jajo razne akrobacije, ki so predpisane
po tekmovalnem programu; •

4) ekipna dirka ali »Team Racing« so mo¬
deli, ki so kopija pravih letal in tu vozi
več modelarjev svoje modele v istem
krogu;

5) modeli za zračni boj so izredno okretni
in hitri modeli, ki imajo na rep pritrjene

TIM 157

trakove, katere morata modelarja, ki vo¬
zita v istem krogu svoja modela, potrga¬
ti s propelerji.

Seveda pa ima vsaka država še svoja pra¬
vila in tudi različne vrste vezanih modelov.
Vendar modelarji tudi z vezanimi modeli
niso bili zadovoljni in so hoteli popolnoma
sami voditi svoje modele. Za to pa so bili
primerni radijski valovi, ki so jih lahko
modelarji pričeli s pridom uporabljati z
uvedbo trasistorjev v elektroniki. Tako so
v 50-tih letih nastali prvi oddajniki in spre¬
jemniki, primerni za modelarje. Nastali so
radijsko vodeni modeli (letal.

Radijsko vodene modele delimo v:

1) trenažni, namenjeni začetnikom;

2) akrobatski za izvajanje tekmovalnega

akrobatskega programa.

Obe vrsti sta lahko ali jadralni ali motorni.

3) Pylon Racing ekipno tekmovanje večje¬
ga števila modelov okrog treh stebrov
po vzoru pravih racing 'letal.

Tudi pri radijsko vodenih modelih je še
polno različnih vrst modelov.

Posebna vrsta modelov so makete pravih
letal, ki so lahko prostoleteče, vezane ali
radijsko vodene.

Seveda pa imamo tudi še helikopterje, vodne
modele letal itd.

Končno imamo še posebno vrsto izredno
lahkih modelov, ki jih startamo v dvoranah
in jih poganja guma. To so sobni modeli,
katerih teža ne presega nekaj gramov pri
velikosti razpona kril tudi do 950 mm.

VICKERS SUPERMARINE SPITFIRE Vc

Tone Pavlovčič

Letalo, ki je moralo tako hitro priskočiti
na pomoč HAWKER HURRICANU, je bilo
letalo angleške tovarne VICKERS — SUPER¬
MARINE. Mnogo vitkejše lovsko letalo je
bilo tudi v zraku popolnoma enakovredno
nemškemu lovcu ME-109. SPITFIRE je imel
vgrajen Rolls Royce linijski motor s 1600 KM
in njegova maksimalna hitrost 615 km na
uro mu je že dovoljevala, da je zmagoslavno
zapuščal bojišča. Lahko, enosedežno, nizko-
krilno lovsko letalo je bilo opremljeno z
dvema topovoma ali pa z osmimi strojni¬
cami. S to oborožitvijo je Spitfire bil v pre¬
moči nad nemškimi lovci.

Prototipi pred tem in vsi ostali tipi za tem
modelom so imeli lepa elipsasta krila z
ostrimi kraji; edino ta model je imel kraje
na krilih prirezane', zato ga je med tolikim

SPITFIRE je vedno občudovan

ostalimi tako (lahko prepoznati. Značilen za
to letalo je tudi hladilnik, ki je nameščen
pod desnim krilom. Vsi ostali imajo po dva
hladilnika, pod vsakim krilom po enega.
Tako sposobno letalo je ostalo moderno
vse do konca druge svetovne vojne in sko¬
raj vsi modeli Spitfireov so si precej podob¬
ni. Razlikujejo se v glavnem po moči mo¬
torja, boljši tehnični opremi, boljši oboro¬
žitvi in večjih hitrostih, toda osnovna ob¬
lika je ostala vsem Spitfireom enaka.
Spitfire je bil lovec, ki je sodeloval v vsaki
bitki nad Anglijo in se je še posebej od¬
likoval v lovu na nemške leteče bombe V-1.
Ravno zato sem v spomin slavnim lovcem
druge svetovne vojne uvrstil Spitfirea na
drugo mesto, takoj za Hurricanom. To je
bil model »Vc«. Vsakomur, ki še nima te
makete v svoji zbirki, bo načrt gotovo do¬
brodošel. To letalo je bilo pobarvano ena¬
ko kot njegov predhodnik, in sicer nebeško
modro po trebuhu in z maskirnimi barvami
po vsem zgornjem delu. To so takrat bile
barve R.A.F. (angleško vojno letalstvo).

Karakteristike letala;

Razpetina kril

Dolžina

Hitrost

Avtonomija

10,12 m
9,24 m

615 km/h maksimalna in
550 km/ potovalna

10.000 m

TIM 158

TIM 159

LAMBORGHINI COUNTOCH LP-500
— MODEL ZA ZAHTEVNEJŠE

Lojze Kalinšek

In že smo pri tretjem delu načrta modela
»LP-500«. Za izdelavo potrebujete predvsem
večje kose furnirja, saj boste sedaj avto¬
mobil prekrili s furnirjem. Najboljši bo ta¬
nek lipov furnir, ki se najlepše ovija okoli
ogrodja. Najprej povečate skico št. 1 v na-

bočna stranica

ravno velikost (dolžina je 49 cm) in jo dva¬
krat izrišete na furnir. Nato oba kosa izre¬
žete, vrata naj bodo še v celem, izrežete
jih pozneje, toda tako, da ne bo nobeden
od sestavnih delov poškodovan. Oba kosa
sedaj natančno prilepite na boke modela,
ki ste jih pred tem dobro očistili z raskav-
cem. Ko se lepilo suši, izrežete še ostale
dele sprednje maske, strehe in zadnje ma¬
ske in to kar s pomerjanjem. Ko ste tudi te
(razen strešnih) nalepili, morate dokončno
urediti notranjost vozila (lahko oblazinite
sedeže ali celo vso kabino, uredite arma¬
ture, priklop luči, ki jih boste mogoče vgra¬
dili ali vklop motorja, itd.). Lepo nastavite
volan, ki naj bo čimbolj trden, kajti kolesa
so velika in težka! Nato se lotite še strehe.

smer vožnje

Zračnik na strehi

Tu bo težava predvsem v izdelavi zračnika
(glej skico 2). Najprej izrežete utor, na
sprednjem koncu širok 25 mm in zadaj

(nadaljevanje)

40 mm. Na spodnji sprednji konec utora
prilepite letvice 3 X 3 x 30 mm, še pod to
letvico pa večjo ploščo iz furnirja, tako da
ob navpičnem pogledu utor ne prepušča
svetlobe. Nato izrežete še stranici utora
in jih vlepite na robove utora. Ko se lepilo
posuši, utor lepo zgladite z raskavcem in
se lotite zračnikov ob strani vozila za stran¬
skimi okni (glej skico 3). Najprej v furnir

- smer vožnje

izrežete utor v velikosti zračnika, neposred¬
no pod utor pa prilepite večjo ploščico
nato na razdalji 8 mm prečno prilepite po
dve in dve letvici iz furnirja širine 2—3 mm.
Zatem izrežete ploščice širine 9—10 mm
in jih natepite tako, da spredaj visijo čez
prečne letvice, zadaj pa naj bodo tik pred
naslednjimi letvicami. Ko je to gotovo, na¬
stavite na vozilo šasijo in jo pritrdite z
nekaj vijaki. Nato pokrijte še spodnje dele
karoserije, tako da ne bo nikjer videti v
notranjost vozila in da boste kljub temu
šasijo lahko sneli. Ko je vse to opravljeno,
šasijo snamete in prilepite te kose. Zdaj
izdelate vrata: na že izgotovljeno ogrodje
nalepite furnir, ki ste ga izrezali iz stranic
karoserije; to delate tako, da vrata več¬
krat vstavite in tako naravnate, da bodo
kar najlepše ležala v ogrodju. Ko je to go¬
tovo, se lotite okvira za stranska okna. Vra¬
ta vstavite in s pomerjanjem izrežete več¬
plastni okvir, ki ga nalepite na njihovo

TIM 160

ogrodje. Paziti morate, da se okvir ne pri¬
lepi na karoserijo!

Začnete barvati. Vozilo barvate z rumeno ali
svetlo rdečo barvo in ga pozneje nekajkrat
prelakirate. Barva kabine naj bo kontrastna
barvi karoserije (črna, temno modra, vijo¬
ličasta itd.). Končno morate vstaviti še
okna — celuloid, ki ga izrežete po okvirih;
povedati moramo, da je vetrna šipa široka
19,5 cm in dolga 10 cm. Na stikališču s
streho je njena širina 11 cm. Za šipe upo¬
rabite 0,75 mm celuloid. Ko so okna vstav¬
ljena, vstavite še vrata, ki jih pritrdite z
žico. Vstavite še podvozje, ki ga potem, ko
ste naravnali volan in ga pritrdili na krmil¬
ni mehanizem, dokončno pritrdite z vijaki.
Vozilo je tako gotovo.

Če ste se odločili vgraditi ta ali oni motor,
morate to storiti že pri drugi etapi dela —

pri izdelavi podvozja. Sedaj ko je izgotovlje¬
no celotno vozilo, morate samo še narav¬
nati vzmeti, tako da niso ne pretrde in ne
premehke. To opravite z vstavljanjem raz¬
lično močnih elastik.

Seveda pri gradnji modela lahko kaj spre¬
menite ali dodate, saj se da omisliti veliko
stvari, ki niso omenjene v tem navodilu,
želim vam mnogo zadovoljstva in uspeha
pri tem izdelku in upam, da se ga bo lotilo
čimveč bralcev TlMa, ki se zanimajo za
avtomobile. Saj teh ni malo.

NAMIZNA SVETILKA

Janez Premože

Namizna svetilka je nepogrešljivi del sobne
opreme. Potrebujemo jo na delovni mizi,
na polici kavča, kjer spimo, in tudi v do¬
mači delavnici nam neredko pride prav. Če
jo kupimo v trgovini, moramo zanjo odšteti
lepe denarce.

Zato objavljamo načrt svetilke, ki si jo lah¬
ko naredite takorekoč iz rabljenih predme¬
tov in odvečne šare.

Za izdelavo svetilke potrebujemo izpraznje¬
no pločevinko od laka za lase srednje ve¬
likosti, približno pol metra aluminijaste ce¬
vi 0 10 mm, žarnico 15 W, stikalo, dvojni
PVC kabel, nekaj bakrene pločevine, vijake
ter kos lesa za podstavek.

Najprej moramo predelati pločevinko v ohi¬
šje žarnice. V ta namen moramo dozo na
zgornjem in na spodnjem koncu odpreti. Še
prej pa skozi ventil spustimo ves plin na
prosto, da ne bi prišlo do nesreče. Na
spodnjem koncu odpremo dozo kar s klju¬
čem za odpiranje konserv, na zgornjem kon¬
cu pa s sekačem ali z vrtalnim strojem na¬
pravimo luknje okrog ventila. Ventil sam
lahko kar s kleščami iztrgamo iz ležišča.
Nato s kleščami še odvihamo rob, pločevino

zakrivimo navznoter in jo potegnemo ven.
Če tako odstranimo ventil, dobimo iz doze
tudi kaj uporabno posodo, v kateri lahko
shranjujemo barve, lepilo ali karkoli.

Od kosa bakrene pločevine debeline naj¬
manj 0,3 mm odrežemo 2 trakova, ki naj
imata mere približno 2 X 5 cm. Trakova bo¬
sta rabila kot nosilca. Na enem koncu s pilo
posnamemo ostre robove in zakrivimo na
dolžini 2 cm. Daljša konca (3 cm) obliku¬
jemo po pločevinki in ju potem prispajkamo
vsakega na svojo stran doze. Razdalja med
zavihanima koncema naj bo 5 mm. Zdaj vza¬
memo aluminijasto cev, jo primerno zakri¬
vimo in na enem koncu (spoj) sploščimo
v dolžini 2 cm. Skozi sploščeni konec in
skozi oba nosilca izvrtamo luknje za vijak,
ki bo povezoval svetilko s podstavkom. Vi¬
jak naj ima krilno matico, tako bomo laže
uravnavali nagib svetilke.

Kako izdelamo električni del naše svetilke?
Potrebujemo stikalo za nočno lučko, pribli¬
žno 2 m dvojnega PVC kabla 1,5 mm 2  za
priključek, grlo žarnice in končno še žarnico
15 W, 220 V, ki naj ima obliko sveče.

V sredino plastičnega pokrova doze izvrta¬
mo luknjo, ki mora imeti malo večji premer

TIM 161

kot vrat stikala. Ob strani pokrova izvrtamo
luknjo s premerom 0 3 mm. Skozi to luk¬
njo za kakih 10 cm potegnemo žico v po¬
krov. šlo bo malo teže, če ne gre drugače,
si pomagamo s kleščami, zato pa bo kabel
čvrsto fiksiran. V notranjosti pokrova ka¬
bel razcepimo. Enega od koncev žice skraj¬
šamo in pritrdimo na en pol stikala, drugi,
daljši konec pa priključimo na grlo žarnice.
Nato še s koncem žice zvežemo oba prosta
priključka grla in stikala. Stikalo lahko na-

Sestavni deli namizne svetilke v prerezu:

1 — leseni podstavek, 2 — alum. cev, 3 —
pločevinka od laka, 4 — nosilec iz bakra, 5 —
gumb za prižiganje, 6 — vijak, 7 — okrov žar¬
nice, 8 — žarnica, 9 — PVC kabel

mestimo na zgornjo luknjo in ga tam pritr¬
dimo. Grlo žarnice potisnemo skozi zgornjo
odprtino našega ohišja in od spodaj privi¬
jemo žarnico. Pokrov nataknemo na ohišje
in naša svetilka je v glavnem izdelana. Pre¬
ostane nam samo še izdelava podstavka;
le-tega naredimo iz dvocentimetrske dešči¬
ce, ki jo primerno oblikujemo, aluminijasti
nosilec pa nanj pritrdimo z dvema lesnima
vijakoma. Končno še vse skupaj .prebarva¬
mo s poljubno barvo.

V to svetilko pa nikar na vgrajujte žarnice,
močnejše od 15 W, sicer se lahko zgodi,
da bi se ohišje preveč segrelo in bi se pla¬
stični pokrov začel topiti.

ŠESTMESTNE

SANI

Bob, hitrostni spust z gore na saneh, je
zelo priljubljen šport v Kanadi, v Združenih
državah Amerike, Avstriji, Nemški demokra¬
tični republiki in Češkoslovaški. Zadnje
čase se pojavljajo ljubitelji boba tudi v
Sovjetski zvezi, zlasti na Uralu. Ti si sami
sestavljajo sani raznih konstrukcij.

Danes vam bomo povedali nekaj o kanad¬
skih šestsedežnih saneh, ki jih lahko na¬
redite sami ali v tehničnem krožku.

Najprej izžagajte desko za sedeže. Dolga
naj bo najmanj 2,5 m, široka pa približno
30 cm. Z desne in leve strani pritrdite k
deski podpornike, narejene iz kovinskega
traku debeline 2 mm in širine 10 do 12 mm.
Skozi podpornike, ki služijo obenem kot
podstavek za noge, napeljemo kovinsko cev
ali močno vrv, da bi se lahko med vožnjo
na ostrih ovinkih imeli česa oprijeti. Sedež
spodaj okrepimo z dvema podolžnima preč¬
kama in nekaj prečnimi prečkami.

Krmilni del sani je sestavljen iz dveh parov
sanic, ki so zaradi boljšega drsenja okova¬
ne. Kako je sestavljen krmilni sistem, vidite
na slikah. Uporabite lahko dve možnosti:
volan namestite spredaj ali zadaj. Volan
lahko kupite v trgovini z avtomobilskimi
deli. Vendar ni obvezno, da ga kupite, lahko
ga naredite kar sami. Pomembno je, da so
spoji krmilnega sistema trdni in dovolj
zanesljivi.

Če se ne boste vozili po ledenem, ampak
po zasneženem hribu, naredite namesto
ozkih sanic okovane smučke. Tudi take
sanke imate narisane. Pri teh saneh ni
treba narediti podpornikov s cevjo, pač pa
opremite sani z lesenimi podstavki za noge.
Važno opozorilo: za vožnjo izberite tako
pot, kjer je možnost nesreče izključena. Ne
sme biti strmih bregov, jam, dreves ali
štorov, niti prehudih strmin.

Iz sovj. revije »Junyj tehnik« prevedla Cve-
tana Tavres

TIM 162

DROBEN NASVET ZA
VSAKDANJO RABO

Franc Mlekuž

Zavržene steklenice iz plastične mase, ki se
navadno valjajo po smetnjakih, le niso čisto
brez vrednosti.

Če takšno steklenico prerežemo, nam zgornji
del dobro rabi za lijak, spodnji del pa za naj¬
različnejšo rabo. Zlasti pride ta dei v poštev,
kadar je treba zamešati manjšo količino mavca.
Ostanke mavca, ki se nam po uporabi strdijo
v posodi, če jih nismo odstranili prej, lahko iz
take posode zelo dobro očistimo, ker je poso¬
da mehka, tako da z mečkanjem posode ostan¬
ke mavca* razdrobimo in jih z lahkoto ločimo od
posode.

MALI OGLASI

Prodam kompletne letnike reveje Avto od ieta
1968—1972. Cena za izvod revije je 2 din.

Igor Kokalj, Martina Krpana 28, Ljubljana

Zamenjam za reviji Radioamater in Elektrotehni-
čar ali za izrezke iz Tehničnih novin (iz elektro¬
nike) stripe. Za vsak izvod revije dam po 4
stripe. Vzamem le revije od I. 1968 dalje.

Iztok Saje, Titova c. 89, Ljubljana

Prodam stereo ojačevalnike 2 x 12 W, usmer¬
nike v Graetz vezavi 80 V 5 A, 80 V 3,3 A, 280 V
800 mA, 25 V 1,5 A, 250 V 50 mA, konataktorje
VK00 in VK1, releje (krmilna napetost 24 V
tok kont. 6 A), nadalje različne elektrolite, tran-
sistorje 2N 3055, trans, komplementarne pare
UCE 80 V, P = 3 W, diode 80 V 10 A in 80 V 3 A;
potenciometre, kovinska ohišja za vgraditev oja¬
čevalnikov, različne elektronke, gramofon Mi-
ster Hit. Kupim transistorje B5Y 58, feritna jedra
za regulacijo v medfrekvenčnih krogih 0 jedra
8—10 mm, visokofrekvenčne transist. moči okoli
200—500 mW tipa PNP in transist. 2N1711;
visokofrekvenčne transistorje moči 3 W tipa
NPN in teleskopsko anteno dolžine do 2 m.

Cene po dogovoru. Jože Potočnik, Kersnikova
45, Celje.

Prodam malo rabjene kopačke Adidas Ranger
št. 44 za ceno 110—130 din.

Žagar Peter, Dvorska vas 38, 61315 Velike Lašče

Prodam fotoaparat Beirette za 200 N din in svet-
lomer VVeimar Lux-nova za 80,00 din.

Zvone Šeruga, Sela pri Čatežu 15, 68222 Otočec

Kupim L, II., III. in IV. letnik TIMa in letalski
motorček s prostornino 2,5 ccm, cena po dogo¬
voru.

Janez Jerman, Dijaški dom Krško, 68270 Krško

Prodam električno železnico znamke Marklin, in
sicer: lokomotivo, krožno progo z dvema kretni¬
cama, odklopno in odbojno napravo; nadalje
primeren transformator z regulatorjem, nekaj
vagonov, 2 regulatorja HO sistema, reg. za
avtomobilčke, avtomobilček, motorček EMT 2,
motorček z reduktorjem, primeren za lokomoti¬
ve HO Mehanotehnika.

Prodam tudi vodni vijak za čolne, tipkalo za
premikanje kretnic, okular s 5-kratno povečavo
in nekaj amatersko izdelanih hišic za sistem
HO. Vse prodam ugodno, cene sporočim pisme¬
no.

Brane Cerar, Stegne 12, 61251 Moravče

a_b_c

PRIMEREN ZA

otroke
športnike
kadilce

■bonbon

abc

ugoden pri
kašlju
kajenju
hripavosti
prehladu

TIM 164

KAKO BOMO REZBARILI

Kdo od vas se še ni jezil, ko je imel oprav¬
ka z 'lesom — pa naj se je pri likovnem
pouku spoprijel z njim, ali pa pri tehničnem
pouku z modelom ali maketo — ker ni
imel pri roki ustreznega orodja za obdelavo
lesenih površin. Največkrat ste si morali
pomagati kar s svojim žepnim nožičem, pa
tudi z mizarskimi dieti, ki pa so bila za
te opravke že kar prenerodna. Dostikrat se
kakšen izdelek zato ni čisto posrečil pa tu¬
di kakšna kapljica krvi je potekla zaradi
tega. No, odslej teh težav ne boste imeli
več, saj je Mehanotehnika iz Izole pričeia
pred kratkim uvažati garniture nožičev za
obdelavo lesa in podobnih materialov. Gar¬
nitura je sestavljena iz držal treh velikosti
in celega niza rezil raznih oblik, ki zago¬
tavljajo zares vsestransko uporabnost, obe¬
nem pa tudi varnost pri delu. Z njimi boste
lahko po mili volji rezali, izrezovali, vrezo¬
vali, skratka počeli prav vse, kar se da
početi z lesom in podobnimi materiali. S
pridom jih boste lahko uporabljali tako pri

likovnem pouku za izdelavo lesorezov kot
tudi pri tehničnem pouku za izdelovanje ma¬
ket in modelov. Rezila so izdelana iz kva¬
litetnega jekla, tako da se jim tudi trši ma¬
teriali ne bodo upirali. Ce pa bi se kljub
temu skrhali, jih boste igraje spet naostrili
z brusnim kamnom, ki je priložen garnituri.
Orodje je že naprodaj in ga lahko v Ljublja¬
ni kupite pri Mladem tehniku na Starem
trgu ter pri Mehanotehniki v Tavčarjevi ulici.
V Zagrebu pa bo na voljo v prodajalnah
Aviotehnike in v Beogradu v prodajalni Te-
teks, Dečja radost in Univerzal ter v Centru
za vazduhoplovno modelarstvo.

Glede na vsestransko uporabnost tudi cena
ni pretirana, saj stane večje držalo 36,00
din in rezila zanj 5,60 din, za dvoje manjših
držal pa boste odšteli po 29,00 din in za
rezila 4,60 din.

Vse povedano odločno govori v prid na¬
kupu te garniture in že vnaprej vam želimo
obilo veselja in uspešnih izdelkov, narejenih
z njeno pomočjo!

milila

o

TIM 165

VRTLJIVI HANGAR »AERODOME«

Tone Pavlovčič

V ZDA je mož, po imenu John Garufo, pri¬
šel na izvirno zamisel, kako potegniti iz
hangarja samo tisto letalo, ki je pilotu tre¬
nutno potrebno. Zgradil je vrtljivi hangar in
mu dal takoj ime »AERODOME«. Vedno je
bilo namreč dokaj nerodno premikati vsa
letala, če je moralo na let ravno tisto letalo,
ki je bilo najbolj globoko v hangarju. Po¬
kvarjena letala so vedno najbolj zadaj, zato
je moral mehanik premikati vsa letala, če
je hotel zaradi popravila dobiti tisto v okva¬
ri. Vse to je konstruktor Garufo upošte¬
val, ko je načrtoval novi tip hangarja.
Hangar je popolnoma okrogle oblike. Sredi
betonske ploščadi je trdno vgrajen okrogel
jeklen steber, okoli katerega se na gumija¬
stih kolesih vrti vodena ploščad. Na jekleni
steber je pripeta streha v približno taki
izvedbi kot pri sončniku. Streho do tal za¬
pira stena, ki je postavljena okoli vrtljive
ploščadi. Pri tem sta streha in stena izdela¬
ni iz poliestrske smole, ojačane s stekleno
volno, in ker je streha narejena iz prosojnih
smol, odprtine za svetlobo sploh niso po¬
trebne. Ta okrogli hangar ima eno samo od¬
prtino za vrata. Dva stebra nosita dvodelna
vrata, ki se prepognejo in odpirajo navzgor.
Ko pritisnejo na gumb, elektromotor v no¬
tranjosti zavrti ploščad, ki jo lahko ustavijo,
brž ko je določeno letalo pred vrati. Delo
pilotov in predvsem mehanikov je tako moč¬
no olajšano, saj kar mimogrede potegnejo
iz hangarja letalo za popravilo.

Načrt je na prvi pogled precej zapleten,
toda brž ko boste pričeli z delom, vas bo
ta mali hangar navdušil in skušali ga boste

čim prej izdelati. V TIM-u so vedno na te¬
snem s prostorom, zato sem moral načrt
spraviti na kar najmanjše kose in obenem
ostati pri njegovi naravni velikosti, to je v
merilu 1:1.  Narisal sem tako samo posa¬
mezne izseke, ki jih potem prerišete na
prozorni papir in jih šestkrat narišete ene¬
ga poleg drugega, tako da dobite popoln
krog. To morate narediti pri delih 1, 3, 6
in 10. To so obenem največji deli, in ko ste
jih narisali v njihovi naravni velikosti, jih
prerišite na 5 mm debelo vezano ploščo in
pazljivo izžagajte. Kolikor bolj natančno
boste žagali, toliko laže boste sestavljali.
Za vse ostale dele si oglejte sestavnico.
Sestavljajte po istem vrstnem redu kot so
v sestavnioi označeni deli. 1. Predstavlja
dno, v katero pride v utore postavljenih
12 delov 2. Tem delom morate tako posneti
robove, da se bodo med seboj lepo ujemali
in naredili lep dvanajsterokotnik. Na te dele
postavite obroč 3 in vse dobro zalepite in
ko se bo lepilo posušilo, dobro zgladite.
Na sredini dna z lesenim vijakom pritrdite
nosilni steber debeline 14 mm in dolžine
95 mm. Ta steber mora biti natanko odmer¬
jen in popolnoma okrogel. Posebej izdelate
vrtljivo ploščad, ki ima 6 utorov za kolesa.
V te utore z vijaki ali pa z žebljički pritrdite
kolesa, ki jih prav tako izdelate iz 5 mm
debele vezane plošče — če namreč nimate
6 enakih koles. Kolesa morajo biti premera
26 mm in vanje napravite malo večjo luk¬
njo kot za žebljiček, tako da se bodo ko¬
lesa lepo vrtela. To vrtljivo ploščad natak-

TIM 166

nete na nosilni steber in okoli le-tega se
mora lepo vrteti.

Na zgornji del stebra pritrdite z vijakom
del 10, to je ploščo, ki bo nosila streho.
Vendar tega dela ne smete zalepiti. Prej
morate vstaviti 4 dele štev. 9, ki naj stoje
pravokotno na del 3 in na del 10. Ostala
oporna stebra tvorita oporni steni vrat.
Med ti oporni steni vstavimo del 12, ki smo
mu prednji rob tako poševno posneli, da
se lepo prilega ob del 3a. Na zgornjo stran
zalepimo del 10a. Oba dela, označena z
»a«, sta samo podaljška delov 3 in 10, ki
sem ju zaradi prostora moral risati posebej.
Zatem vse dele dobro zlepite skupaj in pri
tem pazite, da se bo ploščad v sredini še
vedno vrtela. Pazite, da ne bo nanjo kanilo
lepilo. Zdaj jo prilepimo k ostalim delom.
Deli 11 so samo nosilci strehe in le zalepi¬
ti jih morate na prava mesta. Ko bo lepilo
suho in ko boste vse lepo zgladili, oblepite
vse ogrodje s prešano lepenko debeline
1 mm. Pri tem oba kraja vtaknete v utore

na oporni steni vrat. Streho prekrijete
tako, kot bi delali plašč za stožec. Ker pa
prešana lepenka ni prozorna, si v steno (le¬
penko) izrežete okna, tako da bo v hangarju
dovolj svetlobe.

Vrata niso narisana v načrtu delno zato,
ker v njem ni bilo več prostora, malo pa
tudi zato, ker si za vrata lahko sami odre¬
žete dva kosa vezane plošče 40 x 175 mm.
Obe plošči spojite med seboj s tem, da
prek obeh zalepite svilen trak. žebljička
skozi oporni steni bosta držala vrata na
svojem mestu.

Svoja letala boste torej v prihodnje sprav¬
ljali v hangar, kjer boste vrtljivo ploščad
premikali kar s prstom. Seveda pa si marsi¬
kdo lahko omisli vrtljivo ploščad, opremlje¬
no z elektromotorčkom, ki naj ima še re¬
duktor za počasno vrtenje. Tudi notranjo
razsvetljavo si lahko napravite sami. Vse¬
kakor pa nam sporočite v uredništvo, kaj
in kako ste naredili in ne pozabite nam
poslati slike z Izdelkom.

15

SESTAVNICA VRTLJIVEGA HANGARJA

Zap. št. Sestavni deli Material Kosov

1 Dno

2 Stranica dna

3 Nosilni obroč

4 Nosilni steber 0 14 X 95 mm

5 Lesni vijak 3X15  mm

6 Vrtljiva ploščad

7 Kolo 0 26 mm

8 Os kolesa — vijak ali žebljiček

9 Oporni steber

10 Nosilna plošča strehe

11 Nosilec strehe

12 Poševna ploščad

13 Oporna stena vrat

14 Obloga

15 Obloga strehe

16 Vrata 40 X 175 mm

vezan les debeline 5 mm 1

vezan les debeline 5 mm 12

vezan les debeline 5 mm 1

les 1

2

vezan les debeline 5 mm 1

vezan les debeline 5 mm 6

6

vezan les debeline 5 mm 4

vezan les debeline 5 mm 1

vezan les debeline 5 mm 6

vezan les debeline 5 mm 1

vezan les debeline 5 mm 2

prešana lepenka 1 mm 1

prešana lepenka 1 mm 1

vezan les debeline 5 mm 2

TIM 167

AERODOMf

RC ANALOGNI SISTEM II

Jan Lokovšek

Oddajnik

Osnovne lastnosti analognega sistema že
poznamo, zato si zdaj oglejmo, kako je se¬
stavljeno vezje oddajnika. To sestoji iz dveh
delov — modulov, in sicer iz VF modula
(oddajni del) in NF modula (logika). To po¬
meni, da je vsak modul enota zase, na svoji
ploščici, s svojimi priključki. Obe enoti sta
seveda med seboj povezani prek priključ¬
kov. Prednost take gradnje je v tem, da
ni nobenih težav, če zamenjamo VF in NF
del, če se kdaj kasneje odločimo za drugo
frekvenco, npr. 40.68 MHz ali za drugo vrsto
RC sistema. Ker je biil VF del že večkrat
opisan v prejšnjih letnikih TIMa, bom več
pozornosti posvetil logiki. Seveda pa lahko
uporabite že obstoječi VF del kake starejše
RC naprave.

VF modul

Oddajni modul je malone klasičen in tu
prepuščam amaterjem, da lahko te ali one
probleme rešijo po svoje. Oglejmo si sliko
7, ki prikazuje shemo vezja.

Transistorja T1 in T2 sta BF 244 domače
proizvodnje, T3 je BC 107 B, T4 pa 2N1613
ali 2N1711. VF izhodna moč te stopnje je
večja, tudi prek 1/2 W. Kdor pa je zadovoljen
z manjšo močjo do 150 mW, naj sledi vezju
s slike 8.

82

T1 in T2 sta lahko BF 240, BF 241, BF 242
BF 243, BF 244, BC 109c, T3 pa BC 107a ali
BC 108a. Kot vidite, dajemo prednost sili¬
cijevim transistorjem. Napajanje VF stopnje
I je od 12 do 20 V, II pa od 9 do 15 V.

m

Slika 7. Shema VF dela I

TIM 170

Transistor T1 deluje v spoju Piercejevega
kvarčnega oscilatorja. T2 odvzema oscilator¬
ju VF energijo prek navitja L2. Delovanje
T2 pa vključuje in izključuje transistor T3.
Modulacija je tako stoprocentna, ker gre
le za preklop. NF signal vodimo na bazo
T3. Pri VF stopnji II je na koiektor T2 že
priključena antena prek kondenzatorja, pri
VF stopnji I pa signal še enkrat ojačimo.
Ker je pri I signal veliko močnejši, zahteva¬
jo predpisi čist signal. Zato imamo na iz¬
hodu filter, ki ga tvorijo tuljava L5 in pri¬
padajoči trimerkondenzatorji. Seveda ni po¬
trebno poudariti, da je VF stopnja I tudi
dražja od II.

Izdelava VF stopnje

Kot veleva običaj, gradimo na tiskanem vez¬
ju. Ker je bilo o VF stopnjah že veliko
napisanega v prejšnjih letnikih TIMa (pri
opisu RC sistemov), se bom omejil na za¬
nimivejše podatke. Vrednosti uporov in kon¬
denzatorjev so že podane v sami shemi,
podatki tuljav pa so:

>

o

Q je kvarc kristal za področje 27 MHz, Di
je silicijeva dioda. Anteno priključimo na
sponko VF in ta naj bo uglašena na frek¬
venco 27 MHz. VF del lahko priključimo
prek 3- (ali 5-) polnega gramofonskega pri¬
ključka (oziroma kateregakoli primernega);
anteno priključimo posebej, najbolje kar s
koaksialnim TV kablom. Transistorji T1, T2
in T4 morajo biti hlajeni. Na ohišje transi-
storja samo nataknemo hladilna rebra iz
pločevine, ki pa morajo tesno nalegati.

Kdor pa želi priključiti indikatorski instru¬
ment, ga lahko veže prek emiterskega upo¬
ra T4. Če je to Iskrin instrument 200 gA,
moramo vezati serijsko z instrumentom še
upor za pribl. 1K8. Mojo izvedbo VF stop¬
nje I prikazuje slika 9.

Slika 9. VF stopnja I

Ploščica ima dimenzije 55 x 140 mm, pri¬
ključek pa je izveden prek 8-polnega konek-
torja. Antenski priključek je tipa BNC-50 Q.
Posamezne stopnje, ki jih tvorijo T1, T2 in
T3, T4, so med seboj ločene, prav tako je
ves VF del zaprt v kovinskem ohišju.

N F modul

Naloga te stopnje je generiranje krmilnih
signalov, ki so impulzi pravokotne oblike,
kot jih prikazuje slika 10.

Slika 10. Krmilni impulzi

Krmiljenje smeri pomeni, da moramo spre¬
minjati razmerje časov T1/T2, krmiljenje vi¬
šine pa spreminja ponavljalni čas T =T1 +
+ T2 oziroma ponavljanje frekvence f = 1/T.
Obe spremembi sta zvezni, proporcionalni.
Če dodajamo plin, se ponavljalna frekven¬
ca poveča za več, kot bi bilo dovolj za
krmiljenje višine in prav tako tudi podobno
za odvzemanje plina. Vse to moramo še na¬
tančneje spoznati pri sprejemniku.
Najpreprostejši generator krmilnih impul¬
zov je astabilni multivibrator. Izvedbo podaja
slika 11.

S potenciometrom P1 spreminjamo razmer¬
je T1/T2, s P2 pa frekvenco. Vklop stikala
S1 poveča frekvenco, vklop S2 pa zniža.
Obe frekvenci določata legi drsnikov tri-
merpotenciometrov TP1 in TPZ. Kdor je za-

TIM 171

Slika 11. Generator krmilnih impulzov la

dovoljen z dvema servomehanizmoma, naj
vezje poenostavi, kot to prikazuje slika 12.
če pa ste zadovoljni le z enim proporcional¬
nim servomehanizmom, vežite namesto po¬
tenciometra P2 kar trimerpotenciometer.

i

Slika 12. Generator krmilnih impulzov Ib

Slika 13. Sprememba v NF delu I

Točko NF vežemo direktno na dušilko —
sponko 42 omenjenega VF dela.

Naj ne pozabim še na tiste, ki so »stari
mački« in jim je vsako vezje preveč eno¬
stavno. Zanje podajam nekoliko predelano
shemo NF dela iz letnika IX. Dodal sem tudi
stabilizacijo napetosti.

Seveda ni nujno, da se popolnoma držite
predlagane sheme. Če imate dober izvor
napetosti, lahko opustite stabilizacijo. To
pa ‘prav gotovo morate narediti, če kombi¬
nirate NF modu! II z VF delom iz letnika
Vili. Takrat vzamete tudi transistor T7 in
jemljete signal iz kolektorja T6. Poudarim
pa naj, da stabilizacija omogoča priključe¬
vanje na napetost od 10 pa do 20 V brez
vpliva na delovanje generatorja krmilnih
impulzov!

Pri tem naj poudarim, da so spremembe
vezja v oddajniku za en, dva ali tri servo-
mehanizme majhne, v sprejemniku pa bo
stvar čisto drugačna.

Poglejmo, kaj moramo narediti, če predelu¬
jemo star RC sistem. Najpreprostejša je
predelava proporcionalnega oddajnika iz
TIMa 'letnik IX, št. 7. Tam moramo le po¬
praviti vrednosti nekaj elementov, in sicer:

Gradnja NF dela
NF modul I

Ploščica ima dimenzije 50 X 90 mm, tako
da bodo vsi elementi montirani vodoravno.
Označimo elemente, vrednosti in sponke:

Slika 15. Ploščica NF modula I v merilu 1 :1
Tabela

TIM 172

Transistorji

E

Tl 1

T2 19

T3 30

3K6 na sliki 13

K na
K na 6
K na 5
K na 16
K na 25

B C

2 3

18 20

29 31

na 3K6. Izdelava ploščice je bila v TIMu že
večkrat opisana, med drugim tudi v letoš¬
nji drugi številki.

Slika 16 prikazuje ploščico boljšega gene¬
ratorja krmilnih impulzov.

Potenciometri p rav  tako tudi tu naredimo tabelo

TIM 173

36

53

1K
1K

Potenciometri in trimerpotenciometri
Ele- nt  Sponka sponka dren|k Vrednost

P1 33 35 34* 10KLin

P2 50 48 49 15K Lin

TP1 37

TP2 52

* glej tekst

Za delovanje z dvema servomehanizmoma
je dovolj, da drsnik P1 vežemo na točko
34\ drugače moramo namreč spet narediti
kombinacijo s stikali, kot je bilo že prej
podano na sliki 11. Vsi transistorji, razen
T6, so tipa BC (BC 107 v ali 2N1613), T6 pa
npr. BC116. če ne morete dobiti silicije¬
vega PNP transistorja, morate vezati med
B in E T7 še upor za 1 KQ.

Kdor namerava opustiti napetostno stabili¬
zacijo, naj samo veže sponki 82 in 83, med
89 in 86 pa naj doda elektrolitski kondenza¬
tor 50 p F/25 V s + sponko na 89. Sicer pa
moramo kratko vezati sponki 93 in 92. Iz¬
vedbo NF modula II prikazuje slika 17.

Slika 17. Izvedba NF stopnje II

MLADIH"#-RA

DIOvAMATERJI

OSNOVNE LASTNOSTI
TRANSISTORSKIH VEZIJ

V. Ivkovič

Uvod

Želel bi vam opisati neke lastnosti tistega
transistorskega vezja, ki ga najčešče upo¬
rabljamo, namreč ojačevalnik z enim tran-
sistorjem. Tako bo mnogim mladim radio¬
amaterjem bolj razumljivo delovanje večjih

in bolj kompliciranih vezij pa tudi delovanje
ojačevalnika. Transistorska vezja so iznašli
pozneje kot vezje z elektronskimi cevmi,
zato tudi večkrat primerjamo transistorska
vezja z onimi, ki so izdelana iz elektron¬
skih cevi.

TIM 174

Osnovne lastnosti transistorskih vezij, ki
rabijo kot ojačevalniki, so tokovno in nape¬
tostno ojačenje in ojačenje moči.

izmenični signal, glede na to, da je emiter
vezan na skupni konec 33 za enosmerno
napetost in izmenični signal.

Transistor je kot aktivni element vezja
(element, v katerem nastaja ojačenje moči)
enak elektronskim cevem (elektronkam),
ki so prav tako aktivni elementi vezja (slika
1); tudi posamezne elektrode transistorja
so analogne elektrodam triode.

Slika 1. Analogija med vezjem NPN transistorja
in vezjem s triodo

Pri tem je transistorjev kolektor analogen
z anodo, baza z mrežico, emiter pa s katodo.
Poleg tega je tudi polariteta napetosti ko-
lektorja NPN transistorja ista kot polariteta
napetosti triode, namreč pozitivna.

Edina razlika med transistorsko stopnjo in
stopnjo z elektronsko cevjo je v polaniteti
napetosti baze in v toku baze. Pri normal¬
nem delovanju NPN transistorja je baza
pozitivnejša od emiterja, medtem ko je pri
normalnem delovanju triode mrežica (G)
negativnejša od katode (K). Pri normalnem
delovanju NPN transistorja teče tok baze
(Ib) na bazo (B) in ima veličino nekoliko
desetin mikroampera, medtem ko pri nor¬
malnem delovanju triode teče negativni
tok rešetke (Ig), ven iz rešetke in ima
veličino manj kot en mikroamper.
Transistor 'lahko vežemo v tri osnovne zve¬
ze: s skupno bazo, s skupnim emiterjem
in s skupnim kolektorjem (slika 2).

Slika 1 kaže stopnjo s skupnim emiterjem
ter v odnosu na enosmerno napetost in na

Ojačenje transistorske stopnje

Ojačenje transistorske stopnje je pravza¬
prav odnos izhodne moči signala glede na
njegovo vhodno moč. Poznamo ojačenje na¬
petosti, ojačenje toka in ojačenje moči.
Ojačenje napetosti je odnos izhodne izme¬
nične napetosti glede na vhodno; ojačenje
toka je odnos izhodnega izmeničnega toka
glede na vhodni; ojačenje moči pa je raz¬
merje izhodne moči glede na vhodno moč
izmeničnega signala. Ojačenje napetosti
označujemo z A N , ojačenje toka z A s , oja¬
čenje moči pa s P (slika 3).

Slika 3. Podoba transistorske ojačevalne stopnje

Transistorski ojačevalnik 1 W

Vsem tistim, ki že komaj čakajo, da bi pri¬
čeli graditi, svetujem, da bi pričeli graditi
večjo samostojno gradnjo prav s tem oja¬
čevalnikom, to pa zato, ker ta ojačevalnik
ni predviden za vgraditev v kako posebno
škatlo, pač pa je mišljen kot agregat, ki
ga je mogoče vgraditi v vsako elektroaku-
stično pripravo. To je lahko glasbena oma¬
rica, radijski sprejemnik, gramofon, magne¬
tofon, avtomobil itd. Izhodna moč agregata
zadostuje za ozvočenje srednje velikih pro¬
storov. Ta ojačevalna enota je centralna
enota elektroakustičnega sistema v stano¬
vanju, na katero lahko dograjujemo na vhod

različne priprave, na izhodu pa lahko upora¬
bimo kvalitetne zvočnike.

Kot smo zapisali v zadnji številki TIMa,
bomo zgradili breztransformatorski transi-
storski ojačevalnik z izhodno močjo 1 W.
Slika 4 vam kaže kompletno shemo ojače¬
valnika.

gramof. —predaj.

kabel

izhod

M

Slika 5

Potrebovali bomo naslednje transistorje: Za
izhodno stopnjo T 4  in T 5  transistor OC71
ali AC 541 ali AC550; za T 6  enega od tran¬
sistorjev NPN, recimo serije BC; za T 7  in
T 8  transistorje tipa AD, lahko tudi AD 250.
Vsi ti transistorji so za moč.

Za predojačevalnik vzamemo za T-,, T 2  in
T 3  spet nizkofrekvenčne transistorje, recimo
AC 541.

Iz sheme je razvidno, da niso potrebni po¬
sebni elementi. Poleg transistorjev imamo
še upore in kondenzatorje, ki jih je mo¬
goče kupiti v vseh prodajalnah z radioma-
terialom. Upori naj imajo moč 1/8 W ali
1/2 W; elektrolitski kondenzatorji imajo na¬
petost 12 V; potenciometra P-, (regulator
moči) in P 2  (regulator barve tona) naj
bosta logaritemska, ako teh ni, sta lahko tudi
linearna.

Gradili bomo takole: Najprej naredite na
eni ploščici za tiskano vezje 80 X 80 mm

predojačevalnik, na drugi 120 x 80 mm ve¬
liki ploščici pa izhodno stopnjo. Na dveh
ploščicah gradimo zato, da lahko predojače¬
valnik postavimo na primer poleg zvočnega
izvora (gramofon, magnetofon), izhodno
stopnjo pa zraven zvočnika. Na sliki 5 vidite
blokovno shemo takšne izvedbe.

Sedaj pa analizirajmo shemo zvez. Transi¬
stor T 1t  na čigar bazo dovedemo signal prek
potenciometra P 1t  s katerim uravnavamo
jakost tona, dela v spoju prek C, vzemljene-
ga korektorja. Ta spoj odlikuje majhna vhod¬
na, a velika izhodna impedanca. To pomeni,
da ta spoj prilagodi izhod neke priprave
(gramofon, magnetofon ipd.) vhodu našega
ojačevalnika. Tudi transistor T 3  dela z vzem-
Ijenim kolektorjem prek kondenzatorja C 5 .
Tako se izhodna impedanca predojačevalni-
ka prilagodi vhodni impedanci izhodne stop¬
nje.

Transistor T 8  v spoju z vzemljenim emiter-
jem rabi kot obračalec faze signala za 180°,
da bi s tem dosegli pravilni delovni režim
transistorjev T 7  in T 8 , ki delata v protitaktni
(push-puli) zvezi brez transformatorja. Ti
transistorji so zaradi boljšega hlajenja
(boljše odvajanje temperature) montirani
na ploščicah iz aluminijaste pločevine. Tran¬
sistorji se namreč pri delu tudi malo se¬
grejejo. Barva tona nastaja s povratno zve¬
zo med izhodom ojačevala in bazo transi-
storja T v

Potenciometra P, in P 2  je treba vgraditi
zunaj ploščic s tiskanim vezjem na mestu,
ki je najprimernejše za regulacijo.

TIM 176

OP FIZIKE A : (

DO GEOLOGIJE

EPISKOP IN DIASKOP

Rasto Snoj

Oba projekcijska aparata sta pri raznih pre¬
davanjih skoraj nepogrešljiva. Pred nekaj leti
je bil v rabi bolj episkop, sedaj pa se vse
bolj uveljavlja diaskop. Vedno več je filmov
v pouku, zato je diaskop vedno bolj v rabi.
Ravnanje z diaskopom je lažje in manj za¬
mudno, ker ni treba neprestano odpirati
strani knjig in jih polagati v episkop. Dia¬
skop in episkop imata optični sistem, ki je
tako sestavljen, da se prikaže slika na dalja¬
vo, in sicer povečana. Projiciramo na svetlo
podlago. Lahko na platno, na belo steno ali
pa na kristalna ali druga zložljiva projekcij¬
ska platna. Pri vsaki projekciji pa moramo
prostor dobro zatemniti.

usmerja razpršene žarke v smeri fi'lma ali
diapozitiva. Med žarnico in kondenzorjem je
še toplotni filter, ki preprečuje, da bi se
film preveč ogrel. Kondenzor je sestav leč,
ki imajo nalogo, da žarke od žarnice zbere¬
jo in usmerijo proti filmu. Film je napet
med dvema navijalnima vretenoma in vo¬
dilom, v katerem je tudi želeni format slike.
Diapozitivi pa ležijo v posebnih sankah, ki
jih lahko premikamo. Navadno gresta v san¬
ke le dva diapozitiva. Sliko filma pa na plat¬
nu upodobi objektiv, ki je sestav večjih leč.
Diaskopi imajo še zgoraj pokrov z več re¬
žami, skozi katere se izmenjavata vroči in
hladni zrak. Moderni diaskopi, ki pa so tudi

19  2  3  -4

Diaskop (diaprojektor)

Uporabljamo ga za projiciranje filmov in
diapozitivov. Ima močno svetilo, žarnico z
več kot 500 W. Ta žarnica se hitro močno
ogreje. Takrat lahko zelo hitro poči, zlasti
če projektor nekoliko stresemo. Zato imajo
boljši projektorji vgrajen že ventilator, ki
jo hladi. Za žarnico je konkavno zrcalo, ki

Legenda:

1 — stikalo, 2 —
konkavno zrcalo, 3
— zgornji pokrov,
4 — žarnica, 5 —
toplotni filter, 6 —
kondenzor, 7 —

sanke za diapozitive
(vodilo), 8 — ob¬
jektiv, 9 — tobus
objektiva, 10 — vi¬
jak za uravnavanje
višine

zelo dragi, imajo za projiciranje diapoziti¬
vov poseben šaržer, ki ga lahko napolnimo
z več kot 20 in celo več kot s 30 diapozi¬
tivi. Te diaprojektorje lahko upravljamo tudi
iz večje daljave s kablom in z vtikalom.

Episkop

Kljub temu, da so ga diaskopi že precej
izrinili, je še vedno vsestransko uporaben.

TIM 177

Z njim lahko projiciramo ne le slike, skice
in ostalo iz knjig, pač pa tudi razne pred¬
mete, ki jih gledalci vidijo večje, kot so v
resnici. Predmetu ali sliki, ki jo hočemo
projicirati, pravimo predloga. To položimo
pod episkop na nosilec, ki je kovinska plo¬
šča. Potem z vzvodom dvignemo to ploščo
in jo čimbolj približamo dnu episkopa. Ve-

predloge prestreže ravno zrcalo, ki je po¬
stavljeno pod kotom 45°, in jo usmeri proti
objektivu. Ta pa upodobi predlogo na platno.
Tudi tukaj je objektiv sestavljen iz več leč,
ki se medsebojno korigirajo. Na dnu je tudi
odprtina, skozi katero se izmenjava zrak.
Episkopi imajo vgrajen tudi elektromotor z
ventilatorjem, ki hladi žarnico.

likost plošče in seveda odprtine v dnu je
navadno med 10 in 20 cm. Predlogo osvet¬
limo z žarnico nad 500 W, za katero je kon¬
kavno zrcalo, ki usmerja razpršene žarke
proti predlogi. Ob straneh (bokih) episkopa
ležita še dve ravni zrcali, ki predlogo še
dodatno osvetlita. Sliko tako osvetljene

Legenda:

1 — konkavno zrcalo, 2 — elektromotor in
ventilator, 3 — ravno zrcalo (45°), 4 — objek¬
tiv, 5 — konkavno zrcalo, 6 — bočna (stran¬
ska) ravna zrcala (2), 7 — odprtina za dovod
zraka, 8 — nosilec, 9 — vzvod, 10 — ročica
vzvoda, 11 — žica k stikalu, 12 — žarnica,
13 — žica k stikalu

NAPRAVA ZA VARNO
PRETAKANJE KISLIN

Potrebujemo malo gumijasto žogico, lahko je
predrta, dve gumijasti cevki, štiri steklene cev¬
ke in dva plutovinasta zamaška.

V žogico napravimo dve luknjici. V eno vtak¬
nemo stekleno cevko, drugo pa s prstom za¬
tisnemo, ko pretakamo kislino. Tudi oba zama¬
ška moramo dvakrat prevrtati in v izvrtino na¬
mestiti tri steklene cevke, kot je to razvidno
na sliki. Steklene cevke med seboj povežemo
z gumijastimi cevkami.

Naprava deluje takole: ko žogico stisnemo, gre
zrak pri prosti luknjici ven. S prstom zatisne¬
mo luknjico in popustimo. Žogica se, ker je
prožna, razširi. Tedaj steče v žogico zrak iz
epruvete. Tam nastane tlak, ki je nižji kot je
zračni tlak nad površino kisline v steklenici.
Ta potisne kislino po cevki navzgor in v epru¬

veto. Ko steče dovolj tekočine, samo odmak¬
nemo prst na žogici in pretakanje je končano.

Miran Bricelj, učenec 5. razr. osn. šole Jesenice,
Tavčarjeva 17

TIM 178

STARE LADJE j

AVTOMOBILI VŠ

JADRNICE SVETA

Nepopravljiva napaka bi bila, če bi trdili, da
je jadro preživelo svoj čas. Seveda, danes
več ne gradijo velikih vojnih in transport¬
nih ladij na jadra, vendar se človek ni pov¬
sem odrekel daru narave, vetru.

Odprimo na primer »Mednarodni pomorski
slovar« Reneja de Keršova, enega izmed
najbolj natančnih in popolnih pomorskih pri¬
ročnikov (slovar je v ruskem jeziku). V njem
bi izvedeli, da je še danes v svetu približno
poldrug tisoč različnih tipov jadrnic in bar¬
kač z vesli. Nič manj romantičnih imen ni¬
majo kot ladje iz dobe španskih konkvista¬
dorjev: brazilska jangada, italijanska arago-


Sovjetska šolska ladja »Tovariš« nosi ime po
istoimenskem štirijamborniku, ki je bil uničen
v veliki državljanski vojni

stai, singapurska bang-choon, javanska be-
duanga, španska bilancella, bonitera in pa-
reja, arabska sambuk in badan, sijamske
rue, malajska ro, paduakan in lakampiara
z Madagaskarja, alžirska lamparo, turška
kajka in perama, kitajska tahunga, tamaka
z otokov Fidži, indijska tona in adiparatam,
avstralska akaala, afriške ahime ...

Konstrukcija sovjetskih jadrnic je živa zgo¬
dovina ladjedelništva, ki vsebuje izkušnje

tamkajšnjih mornarjev vseh časov. Druga
stvar so ladje Starega in Novega sveta, ki
so se ohranile v posameznih, med seboj raz¬
ličnih primerkih. Danes ne moremo več vi¬
deti prav veliko pravih jadrnic, jambornih
čolnov, barkantin, škun. Celo stari mornarji
pravijo, da je srečanje z veliko jadrnico na
morju redek pojav. To so ostanki minule
veličine, sedaj uporabljajo jadrnice samo
še za uk — kot šolske ladje. Na njih se
v praktični plovbi preskušajo učenci po¬
morskih šol in fakultet. V svetu bi našteli
okoli trideset velikih šolskih ladij, bark,
barkantin, brigantin, in približno enako šte¬
vilo škun. Na risbi vidite brazilsko šolsko
štirijamborno barkantino »Almirante Salda-
nja«. Opremo trijambornika pa ima sovjet¬
ska učna barka »Tovariš«.

Če dobro premislimo, se nam nehote po¬
rodi misel: ali ne bi bile tudi v naših dneh
uporabne za prevoze, pri katerih ni treba
hiteti, jadrnice?

Okorne karavele Kolumbovega časa so bile
v primeri s prekooceanskimi parniki naše
dobe manjše, počasnejše, manj udobne,
prekašale pa so jih v enem: lahko so plule
dlje časa. Ako jadrnice ne bi imele te nad¬
vse pomembne lastnosti, bi doba velikih
zemljepisnih odkritij nastopila tristo do
štiristo let pozneje. Torej Kolumb ne bi
mogel doseči Amerike, če bi bila njegova
eskadra sestavljena iz sodobnejših ladij s
takšnimi lastnostmi, kot so jih imele kara¬
vele XV. stoletja. Znameniti pomorščak na¬
mreč ne bi imel dovolj goriva, da bi preplul
Atlantik.

Pred nekaj leti so v Zvezni republiki Nem¬
čiji projektirali jadrnico z nosilnostjo 10 do
15 tisoč ton. Pet jeklenih jamborov s trdno
pričvrščenimi prečniki so postavili na vrt-

TIM 179

Ijivo platformo. Jadra so se spuščala in dvi¬
gala po prečnikih podobno kot prenosni ki¬
nematografski ekrani. Cela posadka ladje
je bila 25 mož.

Nekateri navdušenci, ki želijo še zmanjšati
število posadke, razmišljajo o tem, da bi na
jadrnicah postavili elektronske računalnike.
Ko bi ti dobili podatek o hitrosti in smeri
vetra, kurzu ladje in drugem, bi v trenutku
analizirali položaj in podali najboljšo rešitev.
Kako pa si avtor predstavlja Idealno trgov¬
sko jadrnico? Predstavljajmo si kliper-re-
kordsman, iz pleksi stekla, z jeklenimi jam¬
bori, na katerih bi visela avtomatično pre¬
mikajoča se najlonska jadra, z avtomatizi¬
ranimi palubami in s posadko 8 do 12 ljudi.
Taka jadrnica z nosilnostjo 1500 do 2000 ton
tovora bi lahko razvila hitrost 20 vozlov, pri
tem pa ne bi porabila niti grama goriva.

Iz sovj. revije Tehnika Molodjoži prevedla

Cvetana Tavrzes

Brazilska šolska ladja »Almirante Saldanha« ima
opremo štirijamborne barkantine

Klasična dela o zgodovini in arhitekturi ladij:

1. Bogoljubov N., Zgodovina ladje, l-ll, Moskva,
1879—1880

2. Veselago F., Seznam ruskih vojnih ladij od
1668. do 1860. leta. Sanktpeterburg, 1872

3. Chapman F„ Architectura Navališ Mercatoria.
Stockholm, 1768; Magdeburg, 1957

4. Jal A., Archeologie Navale. Pariš, 1840

5. Pariš E., Souvenirs de Marine, I—VI. Pariš,
1882—1908

6. Landstrom B., The Ship. Stockholm, 1970

MLADI

zrA*

FOTOGRAFI

POSTOPKI V BARVNI TEHNIKI

Marjan Richter

Vsakomur, ki se ukvarja s fotografijo, so
bolj ali manj znani postopki v črnobeli teh¬
niki. Kakšni pa so ti postopki v barvni teh¬
niki? Najprej naj povemo še enkrat, da so
danes praktično v uporabi le večplastna
tvoriva, pri katerih izkoriščamo subtraktivno
mešanje barv. V barvni tehniki je mogoče
izdelati barvni pozitiv na dva načina. Pri
prvem izdelamo pozitiv ali barvno sliko ali
diapozitiv iz barvnega negativa. Pri drugem
pa dobimo pozitiv direktno. Slednji posto¬
pek je poznan tudi iz črnobele tehnike kot
obračilni postopek. Ko se bomo odločali za
enega ali za drugega, moramo vedeti, kak¬
šne možnosti nam nudita.

V osnovi lahko trdimo le, da je najbolje, če
vedno uporabimo najkrajšo pot. Če želimo
barvni diapozitiv, bomo uporabili pri sne¬
manju barvni obračilni film. če želimo barv¬
no sliko, jo bomo najbolj kvalitetno izdelali
iz barvnega negativa. Na ta način se izog¬
nemo številnim vmesnim fazam, pri katerih
se kvaliteta končne slike močno zmanjša,
vijanje vsake od treh plasti. Najprej osve-
posebnosti, zato si jih oglejmo malo bolj
natančno.

Barvni obračilni postopek rabi za izdelavo
tistih diapozitivov in barvnih slik na papir¬
ju, ki jih želimo izdelati direktno iz diapo¬
zitivov. Obračilni postopek (angleško re-

TIM 180

Iz barvnega negativa lahko izdelamo:

Barvni negativ

barvna slika ali
barvni diapozitiv

Barvni diapozitiv pa nam nudi že nekaj več možnosti:

Barvni diapozitiv

barvni duplikatni negativ

barvna slika ali
barvni diapozitiv

črnobela slika ali

diapozitiv na pankromatskem

tvorivu

črnobeli duplikatni
negativ

črnobela slika ali
diapozitiv

barvni duplikatni diapozitiv

ali barvna slika po obračilnem postopku

versal, nemško Umkehr, italijansko inverti-
bile) nam omogoča, da dobimo pozitiv nepo¬
sredno na istem tvorivu, na katerega smo
snemali ali kopirali sliko. Vsa skrivnost je
v obdelavi, to je v razvijanju takega tvoriva.
Najprej razvijemo v črnobelem razvijalcu
negativ. Ta negativ seveda nastane soraz¬
merno z osvetlitvijo v vseh treh plasteh.
Po razvijanju filma ne fiksiramo, kakor je to
običaj v tehniki negativa. Film osvetlimo
in ga razvijemo v barvnem ali kromogenem
razvijalcu. V tem razvijalcu nastane poleg
barvne tudi črnobela pozitivna slika in so
po razvijanju v tvorivu črnobeli negativ,
barvni pozitiv, črnobeli pozitiv in nekaj pre¬
ostalih neosvetljenih in v obeh razvijalcih
nedotaknjenih srebrovih halogenidov. Pogoj
za dobro barvno sliko pa je, da v tvorivu
v končni fazi ostane samo barvna pozitivna
slika. To pa lahko dobimo le, če srebro
obeh slik (pozitivne in negativne) odstrani¬
mo iz tvoriva. Pri obračilnem postopku to
odstranjevanje poteka v dveh delih. Najprej
v bledilcu spremenimo srebro v srebrov
halogenid, nato pa ga s tiosulfatnim fiksi¬
ram odstranimo iz tvoriva. Ves postopek je
torej končan v štirih glavnih fazah.

Na ta način smo dobili na filmu ali na pa¬
pirju direktno pozitivno barvno sliko. Opi¬
sani postopek pa velja le za tip filma, ki

ima barvna veziva dodana v emulzijah. To
so tvoriva, ki jih, kot smo že omenili, pri¬
števamo k tipu Agfacotlor. V trgovinah jih
kupimo kot Agfacolor in Agfachrome, 3M
dia 28, Orvvocolor in Orvvochrome, domači
Efke color in Kodakov Ektachrome. Vse ome¬
njene filme razvijemo sami, saj so za neka¬
tere na voljo celo recepture, po katerih sami
pripravimo kemikalije, ali pa so na voljo že
odtehtane, vendar še neraztopljene kemika¬
lije — razvijalni kompleti s točnimi navodili
za obdelavo. Tvoriva, ki imajo barvne kom¬
ponente ali veziva vezane v razvijalcih, pa
zahtevajo nekaj več dela in drago opremo.
Pri njih sledi razvijanju črnobelega negativa
ločeno osvetljevanje in ločeno barvno raz¬
vijanje vsake od treh plasti. Najprej osve¬
tlijo spodnjo plast z rdečo svetlobo in jo
razvijajo v bafvnem razvijalcu z modro ze¬
lenim vezivom. Sledi osvetlitev zgornje pla¬
sti z modro svetlobo in razvijanje v barv¬
nem razvijalcu z rumenim vezivom. Nato
film razvijejo brez osvetlitve v barvnem raz¬
vijalcu, ki vsebuje poleg škrlatnega veziva
še močan reducent, ki zreducira vse pre¬
ostale srebrove halogenide v srednji plasti.
Od tukaj naprej je postopek zopet podoben
prej opisanemu. Odstraniti moramo namreč
vse, kar je na filmu ostalo srebrnega. V to
zvrst spadajo filmi tipa Kodachrome. Poleg

TIM 181

že omenjenega so to še filmi liford colour
in Fujichrome. Zaman bi spraševali poklic¬
ne fotografe ali pa celo sami poizkušali
razviti tak film. Po svoji zgradbi je namreč
samo večplasten črnobeli film. Pravilno raz¬
vijejo te vrste filme le proizvajalci v spe¬
cializiranih laboratorijih, kjer je način obde¬
lave povsem industrijski. Zahteva namreč
silno natančno kontrolo postopka.

Svetloba, ki nas spremlja v vsakdanjem
življenju, je spektralno zelo raznolika. Celo
dnevna svetloba se čez dan spreminja. Še
posebej pa se od nje razlikujejo razne
oblike umetne svetlobe, od sveče do svet¬
lobe fluorescenčnih cevi. človeško oko ima
k sreči lastnost, da se spremembam svet¬
lobe kaj hitro prilagodi. Barvni film pa ima
točno določeno splošno in tudi spektralno
občutljivost. Ne more se prilagoditi kot
oko, zato lahko za eno vrsto svetlobe
uporabimo ie eno vrsto filma. Grobo razde¬
litev vidimo na sliki št. 1. Praktično ločimo
svetlobo na dnevno, umetno in svetlobo

tli

Slika 1

belih bliskovnih žarnic. V zadnjem času so
izdelali barvni film, ki je občutljiv tudi v
infrardečem delu spektra, seveda pa to za
oko sicer nevidno svetlobo prenaša zaradi
kontrasta v modro zeleni barvi. Filmi, ki so
občutljivi za dnevno svetlobo, navadno no¬
sijo oznako D (day!ight), T (Tageslicht) ali
samo kratko »5«. Uporabni so brez korek¬
cije s filtri tudi s svetlobo, ki ima podobne
karakteristike kot dnevna. To je elektron¬
ska bliskovka modro obarvane bliskovne
žarnice ali pa za kombinacije med njima
in dnevno svetlobo. Filmi za umetno svet¬
lobo nosijo oznako A (artifioial), K (Kunst-
licht), ali »3.« Ti filmi so izdelani samo za
snemanje pri umetni svetlobi žarnic tipa
Photoflood. Omeniti moramo seveda tudi

barvni film z oznako F, ki je izdelan za
uporabo s čistimi, to je z belimi bliskovni-
mi žarnicami. Vse omenjene filme seveda
lahko uporabimo tudi za snemanje pri svet¬
lobi, ki jim sicer ne ustreza, vendar moramo
pri tem svetlobo korigirati s korekcijskimi
filtri. Občutljivost barvnih obračilnih filmov
je podobna črnobelim. Izdelujejo barvne
filme od nizkih občutljivosti do visokih ob¬
čutljivosti. Nekatere barvne obračiine filme
je mogoče razviti celo na občutljivost do
30° DIN.

Barvni negativi so zgrajeni podobno kot
vsi večplastni ali kot obračilni barvni filmi.
Kot črnobeli negativi imajo tudi barvni
obrnjene tonalne vrednosti. Obrnjene pa so
tudi barvne vrednosti tako, da so barve v
negativu komplementarne barvi objekta.
Rdeča je v negativu modrozelena, modra
rumena, zelena škrlatna, in podobno naprej.
Zelo težko ali celo nemogoče je ocenjevati
kvaliteto barv v barvnem negativu, saj so
po kontrastu, barvni zasičenosti in barvnih
vrednostih zelo daleč od poznane barve ob¬
jekta. Barvni negativi so predvideni za iz¬
delavo slik ali diapozitivov na pozitivna
barvna kopirna tvoriva. Ta so zgrajena po¬
dobno kot barvni negativ. Razvijanje barvnih
negativov je precej bolj enostavno kot raz¬
vijanje po obračilnem postopku. Osvetljeni
film razvijemo takoj v barvnem razvijalcu,
kjer nastane barvna negativna slika in isto¬
časno tudi črnobela negativna slika. V kon¬
čni fazi, podobno kot pri obračilnem postop¬
ku, tudi tukaj spremenimo srebro v srebrov
halogenid, ki ga s fiksiranjem odstranimo
iz filma. Tudi pri barvnem filmu zahtevamo
v končni fazi samo negativno barvno sliko.
Nekateri negativi so »maskirani« in na po¬
gled povsem oranžni. S takim maskiranjem
se izboljša spektralna karakteristika barvil,
ki je sicer vse prej kot idealna. Spektralno
najčistejše je rumeno barvilo. Precej manj
čisti pa sta škrlatna in modro zelena, zato
v škrlatno plast dodajo rumeno barvilo v

Slika 2

TIM 182

obliki pozitivne »maske«. Isto napravijo tudi
z modro zelenim barvilom, ki ga maskirajo
z rožnato masko. Obe maski skupaj sta
oranžne barve in nastajata sorazmerno z
negativno sliko. Take oranžne maskirane
negative je se teže barvno ocenjevati. Po¬
dobno kot pri obračiilnih filmih izdelujejo
tudi barvne negative za uporabo pri točno
določeni vrsti svetlobe (slika 2). Ni pa
to povsem nujno. V amaterski rabi poznamo
celo barvne negative, ki so univerzalni.
Uporabljamo jih lahko za snemanje pri
umetni ali dnevni svetlobi brez uporabe ko¬
rekcijskih filtrov. Nastale napake korigira¬
mo kasneje pri kopiranju. Za poklicno rabo
izdelujejo dva tipa barvnih negativov z ozna¬
ko S (short) in L (long), kar pomeni, da so
prvi izdelani za kratke čase osvetlitve (manj
kot 0,1 sekunde), druge pa za daljše čase
osvetlitve (več kot 0,1 sekunde).

Pri barvnih negativih in pri barvnih obračil-
nih filmih moramo še posebej paziti, kako
jih hranimo. Pri nakupu moramo upoštevati,

da so barvni filmi izdelani le za omejen
čas uporabe, ki znaša komaj leto in pol.
Po tem roku izdelovalec ne jamči več za
fotografske karakteristike, ki so napisane
na filmu. Seveda je pri tem pomembno, da
je bil film hranjen pod optimalnimi pogoji.
Barvni filmi so še posebej občutljivi za
temperaturo, ki za dlje časa ne sme narasti
prek 20° C. Zato jih ne smemo hraniti na
soncu, še posebej pa moramo paziti, da jih
ne pozabimo v avtomobilih, ki se poleti
segrejejo tudi prek 60° C. V takih okolišči¬
nah se tudi povsem svežim filmom izteče
življenjska doba že v nekaj urah. še pose¬
bej pomembno pa je, da posnete filme čim-
prej pošljemo na razvijanje. Ta »čimprej«
pomeni nekaj dni, nikakor pa ne več me¬
secev. Slabo hranjenje pred osvetlitvijo in
po njej vpliva na kvaliteto končne slike, ki
postane pri obračiilnih filmih modra ali ze¬
lena v sencah, pri barvnih negativih pa ob¬
čutno pade kontrast, s tem pa tudi zasiče
nost barv.

IZUMITELJSKI«

KOTIČEK

OBISK V PODVODNEM SVETU

Jože Dernovšek

Minulo poletje sem preživel v Trogiru, zna¬
menitem kulturno zgodovinskem obmorskem
mestecu v srednji Dalmaciji.

Tu me je srečal eden izmed mojih kratko¬
hlačnikov. Bahavo in široko razkoračenih
nog se je vstopil predme, se pozibal po
mornarsko v bokih in zaklical: »Oho, tova¬
riš! Kaj pa vi tukaj?« Nisem utegnil odgo¬
voriti, ko je že nadaljeval: »Tovariš, plavam
že! In tudi v Ocenografskem inštitutu v
Splitu sem bil.« Nejeverno sem ga pogledal.
Resno mi je spet pokimal in zatrdil: »Pla¬
vam, plavam, najrajši pod vodo, z masko,
tako je najlepše.« Moji splitski in trogirski
prijatelji so mi omogočili ogled vseh zna¬
menitosti v Splitu in Trogiru. Prav v Ocea¬

nografskem inštitutu v Splitu pa sem izrazil
željo, da bi bilo imenitno skata opazovati
neposredno v morju, v naravnem okolju.
Tako sem bil povabljen za naslednje dni na
eno izmed bojnih ladij — podmornico!

Z motornim čolnom smo odpluli na zahodno
obalo šolte. Po dve in pol urah plovbe
smo zagledali nedaleč od šolte kovinsko
lesketajoč se trup podmornice, na kateri
si je dajalo opravka nekaj mornarjev. Pod¬
mornica je podobna konično sploščenemu
dolgemu valju z nosom, ki ga imenujejo
stolp. Na stolpu so razvrščene radarske
antene, radijska antena, zračnik in vrtljiva
zorna cev ali periskop. Bili smo najavljeni in
kmalu smo se povzpeli na krov, kjer so

TIM 183

me predstavili in zatem sem odšel z novi¬
mi znanci v notranji trup podmornice, kjer
so pogonske naprave. Povedali so mi, da
podmornico poganjajo dizelski motorji, Če
plove po gladini; ti motorji hkrati poganjajo
dinamo, ki proizvedeni električni tok odda¬
ja akumulatorjem. Ko plove podmornica
pod morsko gladino, jo poganjajo zdaj elek¬
trični motorji, ki tok praznijo iz akumulator¬
jev; električni motorji delujejo najprej kot
dinamo potem pa kot motorji. Motorji po¬
ganjajo gredi, ki nosijo na konceh ladijske
vijake (spomnimo se vloge propelerja pri
letalih!).

Iz razgovora sem posnel, da podmornico
obravnavajo kot katerokoli drugo ladjo, boj¬
no ladjo. Postal sem sila radoveden, vedel
sem že, kakor veste vi, da se vsaka ladja
vendar ne potaplja tako kot podmornice.
Kopico vprašanj v tej zvezi je prekinilo po¬
velje za smer plovbe in odhod. V povelj¬
niškem mostu je bilo slišati zapiranje vho¬
dov in tiho šumenje raztezajočega se peri¬
skopa ter grgranje vode iz obeh bokov
ladje. Zelena luč in globinomer na stikalni
plošči sta sporočila, da smo potopljeni
blizu 40 m in usmerjeni k otoku Palagruž.
šolto sem videl le s periskopom. Tedaj iz
zvočnika glas: »Jeko, več sam riba. Lovim
psa iz Palagruže!« V meni pa vprašanja:
Riba? Zakaj riba? Kaj ima riba s podmorni¬
co in psom opraviti? Zdelo se mi je tudi
za hip, da me bo razneslo in tudi vsi okoli
so bili presneto resni.

Da, zakaj riba? Kako sploh plove podmor¬
nica pod vodo? O podmornicah sem vedel
le iz filma »Kapitan Nemo« (preberite knji¬
go Jules Verna 20.000 milj pod morjem!),
a pri fiziki sem manjkal prav tedaj, ko je
naš Ježek pripovedoval o delovanju pod¬
mornic. Ampak v teh dneh sem zvedel.
Lahko še vam povem?

Kaj pravi fizika o potapljanju? Telo, ki ima
v povprečju večjo specifično težo, kakor
tekočina, pade k dnu; telo s specifično težo,
enako tekočini v njej, lebdi, a telo z nižjo
specifično težo plava na gladini tekočine.
Opazujmo ribe v akvariju (jaz sem jih te¬
daj izza lin podmornice)! Te plovejo po gla¬
dini in pod njo, zdaj se dvigajo, zdaj spu¬
ščajo k dnu. Le kako to zmorejo? Ali mo¬
rebiti ribe pri tem ne spreminjajo nenehno
svoje specifične teže? Fizikalni zakoni to

Potapljalni ribji organ

potrjujejo. Samo kako? Vsaka riba ima svoj
zračni mehur, imenovan tudi plavalni me¬
hur. Ko riba zaplove proti dnu, mehur stisne,
specifična teža se zveča; ko se dviga k po¬
vršini, se ji mehur razširi. Zdaj si oglejmo
podmornico. Ima ta ladja zračni mehur?

Ne. Podmornica je ladja z dvojnim trupom.
Zunanji trup tvori obod, debel do 10 mm,
in mu rečejo tudi lahki trup. Notranji trup pa
je močnejši, debel je do 26 mm, a je pre¬
cej manjši. Prostor med zunanjim in steno
notranjega trupa pa zamenjuje plavalni rib¬
ji mehur, to je prostor z napravami za po¬
tapljanje. Ti prostori imajo spodaj povratne
ventile, a zgoraj zračne ventile, ki skrbijo
za polnjenje in praznjenje teh prostorov ali
drugače rečeno: za spreminjanje specifične
teže podmornice. Kako? Kadar se mora pod¬
mornica potopiti, odpro povratne ventile In
morje zalije prostore za potapljanje, iz teh
se iztisne zrak in podmornica postaja vse
težja. Ko pa se dviga, skozi zračne ventile
spuste stisnjen zrak, ki vodo iz potapljalnih
prostorov iztisne, in podmornica je lažja.
Vso plovbo proti Palagružu se je globina
rahlo spreminjala, saj je morska gladina
Jadranskega morja ob naši obali izredno
razrezljana in naši podmorničarji nimajo
lahkega dela. Za tako delo sta potrebna po¬
gum in znanje. Palagruž je mejni otok in
naši podmorničarji veliko pripomorejo k
varnosti naše obale in morja. Ukvarjajo pa
se tudi nemalokrat z zelo resnim znanstve¬
nim raziskovanjem našega morja. Kaj ste
me vprašali? Aha, kako je urejena notra¬
njost podmornice, koliko je mož v posadki,
kako močni so pogonski motorji in kateri
so najboljši, kako uravnavajo količino vode
v potapljalnih prostorih, kje so ladijski vi¬
jaki, kako podmornico usmerjajo in še na¬
prej! Tega seve v tem sestavku ni moč
povedati. Za sedaj bo dovolj, da smo spo¬
znali, kako in zakaj se podmornica potaplja,
česar druge bojne ladje ne morejo.

TIM 184

TIM VAM PREDSTAVLJA

Danes, mladi prijatelji, vam bomo predsta¬
vili slovitega Jugoslovana s področja elek¬
trotehnike. Kdo od vas še ni slišal za ime
Nikola Tesla? Brž ko se pogovarjamo o
električnih napravah in prenosih električne
energije, ne moremo mimo imena Tesle.
Zanimivo pa je, da se je ukvarjal in načr¬
toval tudi podmornice. Poglavitna težava
podmornic od vseh časov je ureditev po¬
gona, ki ne bi zasmrajal notranjosti pod¬
mornice, kjer dela in preživlja težke ure
pod vodo posadka, podmorničarji. Na mno¬
gih podmornicah predstavljajo bencinski
motorji še dandanes vir onesnaženja zraka
s hlapi, zato imajo le-te izmenični pogon:
na površini z bencinskimi motorji, pod vodo
pa z elektromotorji. K temu je prispeval naj¬
več prav Nikola Tesla. Danes pa plove po
morjih vse več podmornic na atomski po¬
gon, kjer so nevšečnosti z zrakom praktič¬
no odpravljene. Pojavile so se nove. Ali
veste, katere? Kdo je bil Nikola Tesla? Po¬
iščite v vaših šolskih knjižnicah njegov živ¬
ljenjepis. Ali ga nimate? Sporočite nam, in
v enem prihodnjih številk vašega TIMa
bomo o Nikoli Tesli več spregovorili.

TIMOV MUZEJ

Prva podmornica je bil človek sam, ki se je
v begu pred sovražniki potapljal do rečnega
dna. V ustih pa je imel — kot kažejo stare
inkovske risbe — votlo trstiko. Ker je trsti-
ka segla nad vodno gladino, je lahko skozi
njo vdihaval in izdihaval zrak. To pa ni

mina zračniki lina

Podmornica »Želva« iz leta 1776 (idejna skica
Davida Bushnella)

prva podmornica, boste dejali, in še prav
imate, človek ni stroj! Prvo podmornico
je konstruiral Nizozemec Cornelius van
Drebbel 'leta 1620. Leseno konstrukcijo je
oblekel s strojeno in močno namaščeno
kožo — s surovim usnjem. Pogon je uredil
ročni, na vesla in so jo potapljali največ
pet metrov globoko. Toda oče prave pod¬
mornice ni van Drebbel, ampak Američan
David Bushnell s svojo znamenito »Želvo«
iz leta 1776, s katero se je proslavil v boju
proti južnjakom v ameriški vojni za neod¬
visnost. »želva« (Turtle) je nosila 70 kilo¬
gramsko mino in je skrita čemela v prista¬
niščih. Njena naloga je bila mino z urnim
sprožilcem namestiti na potopljeni del boka
sovražne ladje. Podmornico je vodil le en
mornar, ki je z rokama vrtel vijak, s
hrbtom pa uravnaval krmilo. Potapljal se je
tako, da je polnil tanke v dnu »želve«,
torej je s spreminjanjem teže izravnaval
vzgon, s praznjenjem pa ga je dvigal.

Oglej si risbo!

TIM 185

TIMOVA NALOGA

Priložena skica prikazuje enega izmed mož¬
nih modelov, s katerim 'lahko delamo raz¬
lične poizkuse potapljanja plovil. Iz tega
sklepamo o zakonitostih potapljanja in spre¬
minjanja sile vzgona v vodo potopljenih
teles. Iz tega pa se pred nas že zastavijo
vprašanja, kot vzemimo:

— Zakaj telo sploh plove v vodi?

— Kdaj se v vodi potopi in kakšne pogoje
mora telo izpolnjevati, da se lahko po¬
topi?

— Kakšne pogoje mora izpolnjevati, da se
lahko potaplja poljubno globoko?

— Katere naprave v sodobni tehniki tak
princip potapljanja sploh izkoriščajo?

— Koliko časa traja potapljanje glede na
spreminjanje teže potapljajočega se te¬
lesa?

še mnogo je takih in drugih vprašanj. Po¬
skusite si na že zastavljena odgovoriti, to
je tudi prva naloga. Lažje bo, seveda, če
si boste izdelali model, ki vam ga predla¬
gamo ali pa si ga boste v nadaljnjem raz¬
mišljanju izdelali po svoji zamisli. Za naš
model potrebuješ kos lipovine za trup (poz.

material (poz. 8, 14, 9, 12, 11) ter dodatke
(poz. 1, 2, 3, 4, 5, 13, 10), ki model pribli¬
žajo funkciji podmornice. Tretja naloga bo
merjenje časa plovbe in časa potapljanja
modela. Pri tem bomo ugotavljali, od česa
je odvisna hitrost plovila, čas potapljanja
in spreminjali bomo njegovo obliko ter po¬
gonski del. Poimenujmo še dele našega
modela po razporeditvi: 1-radijska antena,
2-periskop, 3-zračnik, 4-komandni stolp, 5-
topova, 6-trup, 7-naprave za potapljanje, 8-
spone za pritrditev potapljalnih naprav, 9-
svinčeni obtežilnik za uravnovešenje mode¬
la, 10-propeler, 11-pesta propelerja, 12-na-
penjalna kljuka, 13-motor na gumico, 14-za-
mašek iz gume. Preden poskusite, si oglejte
še našo skico št. 2 in ugotovite, zakaj se
ribe potapljajo. Posebno važen je za razu¬
mevanje Arhimedov zakon. Zakaj?

Skica 2

TIM 186

Jože Hudales

DNEVNIK BEO 4

(IV. nadaljevanje)

IV.

Z VODO

Pred kosilom je morala Zlata v gostilno.
Oče jo je poslal na križišče z naročilom,
naj mu prinese terana. Vrnil se je z dela na
polju in bil je žejen. S teranom se je Mar¬
jan postavljal pred dnevi. Zlata je dobila de¬
nar za vino pri materi. Zabredla je po to¬
plem prahu, sonce se je približalo zenitu.
Pregreti zrak je drgetal ob kamenju in nad
zemljo.

Na križišču je obstala pred visoko ovijalko.
Gostilniška vrata so bila tokrat odklenjena.
Zapah je visel ob ključavnici. Vseeno je
hiša molčala, kakor da se želi potajiti pred
popotnikom. Zlata je odrinila priprte dveri
in stopila v zasenčeni prostor. »Dober dan,«
je pozdravila; prvi hip v polmraku ni razlo¬
čila ničesar. Prek glave je odrinila pisano
zaveso, ki je gostilniški prostor varovala
pred vročino in mrčesom.

Na točilni mizi so samevale izpraznjene
pivske steklenice.

Gostiilničar Marjan se je potikal v stran¬
skem prostoru, kjer si je pravkar odmeril
košček nekoliko osušenega sira. Slišal je,
da je nekdo prišel. Hlebec sira je pokril s
steklenim pokrovom, si otipal neobrito bra¬
do in pokukal skozi okno — nobenega oseb¬
nega avtomobila ni videl. Nekaj je zabrun¬
dal v brk, popravil je stekleni pokrov in se
sklonili.

Iz stranskega prostora je v naročju prinesel
dvajsetlitrski balon vina. Previdno ga je po¬
ložil na mokro, zgrbančeno pločevino, s
katero je bil obil točilno mizo. Ugledal je
droben dekliški obraz. Iz pletenke je izdrl
zamašek in ga povohal. Toda urno jo je za¬

NA GLAVI

mašil in segel je po veliki krpi. Z njo je
nekajkrat pomahal okoli sebe. Medtem so
na muholovcu zabrenčale prilepljene muhe.
»Z Iztokom sva našla satelit,« je povedala
Zlata.

»Mogoče,« je odvrnil Marjan.

Gledal je v pločevino, pogleda ni dvignil.
»Nesla sva ga učitelju.«

»Kaj je počel z njim?«

»Iztok.«

»Kaj... Iztok?«

»On ga je nesel k učitelju.«

Gostilničar Marjan je s paličico preveril,
koliko vina je danes stočil. »Mogoče,« je

TIM 187

rekel in povonjal paličico. »Po kaj si prišla
k meni?« Stopili je k mizam, na katerih so
ležali prevrnjeni stoli. Počasi, kakor da bi
se bal najmanjšega šuma, je stole postav¬
ljal na noge. Po opravljenem delu se je vr¬
nil k točilni mizi. Odprl je pipo; razvlečeni
curek je oznanil, da voda še ni pošla.
»Prišla sem po teran.«

»Nimam ga.«

»Oče me je poslal ponj... kaj pa je v ple¬
tenki?«

»To je prodano za devize.«

Zlata je stopila na prste.

Hotela je ugotoviti, kaj Marjan skriva za
točilno mizo tik ob steni. Na stekleni polici
so ležale napolitanke. Zamikale so jo; v
desnici je tiščala svoj dinar, podaril ji ga
je oče. »Z njim si lahko kupiš vse, kar se
ti zahoče,« ji je rekel.

»Satelit, praviš.«

»Svetleča krogla, tako velika je bila.«

»Boš kupila napolitanke?«

»Ne,« je odkimala deklica, »dajte mi terana!«
»Malo sira?«

»Nisem lačna, kmalu bomo kosili.«

Zlata se je namenila proti vratom.

»Počakaj, dal ti bom malinovca!«

Rdečo gosto tekočino je Marjan nalil s
podobnim dolgim curkom, kot je poprej na¬
takal vodo. Zlati so se nabirale sline v
ustih. Kozarec je gostilničar dvignil proti
oknu s prikritimi polkni: mera je bila pravš¬
nja, predvsem pravična. Vodo je zajel v
manjši posodi. Zlata je segla po malinovcu
z iztegnjeno roko, spila ga je na dušek.
Dopoldansko potepanje in nabiranje belušev
jo je užejaio. Sladek sok, nekaj ga je ostalo
na dnu kozarca, jo je poščegetal po grlu.
»Hvala lepa,« je rekla.

»Petdeset par,« je rekel Marjan.

Zlata je položila dinar na mokro pločevino.
Doma je našla mater, kako je razporejala
testenine, zavojčke z rižem in konzerve s
paradižnikom v kuhinjsko omaro. Kupila jih
je v Trstu. Tudi bel pulover za Zlato, ker
je razred izdelala z odličnim uspehom. Mati
je dobila pulover na razprodaji v veliki pro¬
dajalni v središču mesta. Pokazala ga je
Zlati. »Pozimi ti bo prav prišel, za burjo pa
ti bom morala kupiti vetrni jopič.«

»Svojo oceno sem videla iz prve klopi.«

»Si prinesla očetu vino?«

»Marjan pravi, da nima terana.«

»Čemu se je potem hvalil z njim?«

»Naj ti pospravim spalnico?«

»Raje prinesi vodo.«

Zlata je skrbno spravila drobiž, ki ji je
ostal od malinovca.

Mati je zaprla omaro, kakor da želi pre¬
streči hčerkino radovednost; Zlata je od
nje pričakovala več kot zimski pulover sredi
poletja, in hotela je dokazati, da se je bil
izdatek izenačil s skrbnim pričakovanjem.

Materi je bilo vseeno težko pri srcu, toda
podobnih zatajevanj je bila vajena.

»Ali znaš vlogo?«

»Učila sem se v šoli in na paši.«

Zlata se je preoblekla, iz materinih besed
je začutila, da lahko to stori. V predalu s
šolskimi potrebščinami je poiskala natipka¬
no vlogo. »Učitelj je napisal vlogo zame,
igrico je naslovil Lov na češnje, nastopili
bodo sošolci Vlado, Darjo in Iztok.« S po¬
gledom je preletela stranice, popisane s
pisalnim strojem; pričakovala je, da jo bo
mati poslušala. Svoje besedilo je znala na
pamet in se je rada vračala k njemu.

»V šoli si se učila?«

»Med urami slovenščine.«

»Ni prav, da zapravljate dragoceni čas za
podobne neumnosti. Naš učitelj, na primer,
je bil zelo strog, če smo se hoteli zabavati,
nas je naklestil s palico, nato nas je nagnal
klečat v kot, kjer je bila po tleh razsuta
koruza. Včasih sem prišla domov z oteče-

TIM 188

nimi koleni. Doma smo govorili v materin¬
ščini, šola pa je bila italijanska.«

»Vas učitelj ni maral.«

»... ničesar se ne bojite, to je slabo!«
»Tovarišice Bevkove se vsi bojijo, tudi naj¬
večji pobalini; čeprav je drobna, ukroti
vsakogar. Celo odrasli potegnejo krajšo, če
se hočejo bosti z njo.«

»To je druga pesem, tovarišico Bevkovo
spoštujemo, ker je bila med prvimi učitelji
pri nas. Mnogi so odšli, mnogi so si poiska¬
li službe drugod, ona pa je ostala. Tik po
vojni je poučevala v kapelici na pokopali¬
šču — delila je slabo in dobro z nami. To
ni strah, draga moja, to je spoštovanje.«
»No, to sem mislila,« je rekla Zlata.

»Prav, na vodo ne pozabi!«

Kamnita pot je Zlato vodila v strmo uvalo.
Na dnu uvale je sameval kamnit studenec,
skopan je bil v vznožje bližnjega griča. Že¬
lezna vrata so bila razdrta. Nekaj časa je
za studenec skrbel matičar, le-ta pa je po¬
zabil nanj, ko se je preselil v novo stanova¬
nje. Voda je bila domačinom nadvse drago¬
cena, posebno v poletnih dneh. Zlata je
porinila glavo nad bazenček z vklesano let¬
nico.

Do polovice je bil napolnjen z drobno mivko.
Voda je enakomerno curljala vanj. Na iz¬
pranem dnu so mirovali močeradki. Deklici
je bilo všeč, ker jih je spet videla. Bila je
prepričana, da te temne živalice, njene pri¬
jateljice, lahko živijo le v čistem studencu.
Z vedrom je previdno zajela vodo. Pazila je,
da ne bi skalila dna, močeradkom bi povzro¬
čila drobne nevšečnosti.

Napolnjen vrč z vodo je sunila kvišku in si
ga posadila na glavo.

Že zgodaj se je s svojimi sovrstmicami na
vasi preizkušala v tej spretnosti. Poprej je
opazovala mater in druge kmetice. Z vodo
na glavi je premagovala strmino, drobno
prestopajoč s kamna na kamen. S prsti jih
je sproti otipavala; vsakega posebej je za¬
znala s prsti, z blazinico na nogi, kakor da
hodi po svojem, že zdavnaj izhojenem stop¬
nišču. Oblike kamnov so bile znani, zlizani
robovi. Saj je znova in znova stopala nanje.
Doma je vrč z vodo odložila pred vrati.
»Prinesla sem,« je sporočila materi v ku¬
hinjo.

Podložek iz blaga, ki ga je bila položila

na glavo pod posodo, je odložila na kamniti
okenski okvir.

»Prinesla sem, mama!«

»Si videla kje Iztoka?«

»Na vasi je ostal pri zadružnem domu.«
»Njegovi starši so nas obiskali. Povprašali
so za njim, zanimalo jih je, zakaj ga ni h
kosilu. Verjetno se znova potepa — zbolel
bo, tako je nereden.«

Zlata se je izmuznila v svojo sobo.

Staknila je zvezek, v katerega je spravljala
vlogo. Vrata je pustila odprta: mati bi jo
morala videti, kako igra oziroma kako bo
nastopila na odru. Besedilo je ponavljala
glasno in vztrajno. Med hojo po sobi je
butnila v očeta.

»Si prinesla vino?« jo je vprašal.

Prašni lasje so mu v svetlih pramenih padali
na vlažno, vroče čelo. Ves obraz je bil te¬
men, ožgan in razbrazdan. Prijel je Zlato za
roko in jo krepko stisni! kot obtoženko. Po¬
vedala mu je, kako Marjan čuva pletenko
s teranom za svoje goste iz Italije. »Sam bi
moral stopiti ponj,« je rekel oče in izpustil
hčerkino roko, »še rad mi bo dal brez deviz!«
Prijel se je za uhelj; vino naj bi ne bilo
njegova zadnja skrb. »Si opravila domačo
nalogo? Nimate več pouka ... aha, počitni¬
ce zopet!«

»Jutri bom nastopila na proslavi.«

»Kaj držiš v roki, kakšno neumno branje?«
»Natipkano vlogo.«

»Tisti teran bi mi lahko prinesla.«

Pogledala ga je v globoke, otožne oči.
»Zgani se!« ji je rekel iznenada.

Začutil se je majhnega pred svojo deklico,
čeprav je pravkar seskočil s težkega trak¬
torja. Na hodniku je potegnil prepoteno
srajco s sebe, jo vrgel na zaboj in segel po
umivalniku. Zrni! si je zemljo z obraza.

Mati je pristopila z brisačo v roki.

»...Viler je rekel, da je nekajkrat opazil
nedaleč od Paderne svetlobo, oranžna goba
je drsela po tleh, in vse, kar se je znašlo
v tej gobi, je sproti izginjalo in se znova
pojavljalo ... rekel sem mu, da se mu blede,
tudi ostali so se mu smejali. Saj veš, kak¬
šen je Viler, namesto muhe vidi slona.«
»Ušesa si splahni.«

»Ves čas je zatrjeval, da je videl tisto
gobo!«

»Nekdo je zanetil travo, čeprav je prepo¬
vedano.«

TIM 189

»To, to ... kadar je vročina, ogenj drugače
migota.«

»Kdaj je videi?«

»Proti jutru. Prišel je za mano, sedel sem
na traktorju. Ves je bil prestrašen, menil
sem, da sem ga med vožnjo po cesti zbil
v jarek. Saj pravim, iz muhe dela slona. Ko
so prišli delavci na posestvo, nas je po¬
strani gledal, ker smo se norčevali iz nje¬
govega privida ... daj mi brisačo!«

»Naj skoči Zlata v Šmarje?«

»Po stanovanju postopa, kakor da je s po¬
ukom konec vsakršnega dela. K starim
staršem naj skoči v Koštabono, sami so in
betežni. Ko se bo vračala, ji stopim naproti;
sam bom šel na vas.«

»Daleč jo pošiljaš.«

»Me nisi slišala, domov bova prišla skupaj!«
Zlati je poskočilo srce, ko je zvedela od
matere, kam jo pošilja oče. Ves dan jo je
prevzemala misel na zadnji dan pouka in
odveč bi ji bilo, če bi morala ta slavnostni
občutek ohranjevati tle zase ob premnogih
vsakdanjih opravilih ali celo v brezdelju.
Vodo je prinesla, toda vsako naslednje
opravilo bi ji bilo v breme. Zapodila se je
po stezi. Zadovoljna je bila z očetom, ker
je kljuboval materi — pred sabo je imela
dolgo pot, mnogo znancev je srečala, in
lahko bo komu zaupala, kako dobre ocene
si je nabrala med pravkar minulim šolskim
letom.

V Šmarjah se je ustavila pri trgovini. Iztok
je sedel na stopnicah in ji ni privoščil po¬
gleda. Kakor da se je pregrešila, ker ga
je želela pobarati o skrivnostni krogli.
»Tvoji starši so spraševali za tabo,« je
rekla. Iztok ni trenil z očesom; dokazoval
ji je, kako samostojen je lahko in kako
prezira odvečno skrb zase. Iz trgovine je
prišel Viler z belo štruco kruha pod paz¬
duho. Že je sedel na svoji lambreti, ko se
je obrnil in uzrl Zlato.

»V Koštabono te lahko popeljem,« ji je
rekel.

Zlata je splezala na zmečkani sedež za
njegovim hrbtom.

Tesno se ga je oprijela, ko je pognal motor.
Kmalu sta hitela proti mlinu na Pučah. Vi¬
ler se je spretno izogibal kamnov in udrtin,
včasih je vozil tik ob robu, tako da je Zlato
zaščegetalo po hrbtu, ko je pogledala v
globoko brezno ob sebi. »Viler sedi na svoji

lambreti, kakor da bi se z njo rodil,« je
nekoč omenil oče doma, zato jo je minil
strah. Popeljal jo je tik do svoje hiše. Bila
je prebeljena, povsod se je poznala skrbna
gospodarjeva roka in izurjenost.

»Kakšno svetlobo ste zjutraj videli, stric?«
Torbo z zidarskim orodjem je položil na tla.
Z levico je odrinil vrata. »Norčevali so se
... kaj bi! Ne verjamejo mi in odveč bi bilo,
če bi še tebe trapil s tem ... res je, videl
sem oranžno gobo, ki je polzela po tleh.
Vse, kar je prekrila, se je sproti spreminja¬
lo v nevidno — bilo je pošastno in zanimi¬
vo obenem. Ko je ta oranžna goba izginila,
so bila drevesa, kamenje, vse je bilo na
svojem mestu. Pretresljivo, težko bi obraz¬
ložil, nekakšna neznana moč se je skrivala
v tej stvari,... predmeti in rastline so iz¬
ginjali tako, 'kakor da so čisto krhki, iz
papirja.«

»Oče mi je povedal, kaj ste videli.«
»Verjetno se ne bo ponovilo... do svojih
stopi po bližnjici, kar mimo mojega čebel¬
njaka lahko stopiš, nič hudega se ti ne bo
primerilo.«

Zlata je imela na jeziku, da bi Vilerju za¬
upala, kaj sta z Iztokom našla na sprehodu.
Medtem se je on zapodil s svojim majhnim
vozilom skozi priprta vrtna vrata. Preple¬
zala je kamniti zid ob cesti in prestrašila
dva zelenca, ki sta naglo smuknila v raz¬
poko. Stekla je proti osamljeni domačiji
svojih starih staršev.

Tolažila se je z mislijo, da ji bo prišel zve¬
čer oče naproti.

TIM 190

TRDI OREHI ZA

BISTRE GLAVE'

Pavle Gregorc

MREŽA

POTOVANJE PO JUGOSLAVIJI

Pri mreži so opisi za vodoravne in navpične be¬
sede med seboj pomešani. S pomočjo črk, ki
so že vpisane v lik, morate zahtevane besede
pravilno razporediti v lik.

Reka, ki priteče k nam iz Avstrije in na kateri
so hidrocentrale Dravograd, Vuzenica, Vuhred,
Fala in Mariborski otok — najzahtevnejša te¬
kaška proga, tek na 42,2 km —- prevodnik za
oddajanje in sprejemanje elektromagnetnih va¬
lov — orodje za vrtanje — prijeten vonj ali okus

— poleg dolžine in višine značilna dimenzija
telesa — prevodnik v elektrotehniki — ustroje¬
na koža živali — cev ali kanal za odvajanje
dima — ekvator — plod dateljeve palme — poso¬
da za tekočine — prid — enota iz desetih delov

— gozdarski poklic — seštevanec, število, ki ga
seštevamo — delo enega dne (na kmetih) —
ženska, ki skrbi za živali — preprosta enocelična
žival, menjačica — hormon trebušne slinavke,
ki uravnava presnavljanje sladkorja v organizmu,
njegovo pomanjkanje povzroča sladkorno bole¬
zen — redka, mehka kovina, podobna cinku (In).

Andrej je med počitnicami s starši potoval po
Jugoslaviji. V eno smer so prepotovali 1000 km
in vsakih 250 km so zamenjali prevozno sred¬
stvo. Najprej so se peljali z avtobusom, nato z
vlakom, z letalom in rečnim parnikom. Tudi na¬
zaj so se peljali na enak način z istimi vozili.
Kljub temu, da so bile vremenske razmere po¬
dobne kot prvič, so drugič potovali eno uro
dlje. Zakaj?

REBUS V STRIPU

ŠALJIVE BISTROUMNOSTI

1. Kdaj lahko vodo prenašamo v situ?

2. Zakaj bele ovce pojedo več kot črne?

3. Primož je trdil, da je polovica števila 12 šte¬
vilo 7. Sošolci so se smejali tej njegovi trditvi,
vendar jim je Primož dokazal, da je imel prav.
Kako?

REBUS

TIM 191

DOPOLNITE UGANKO

V njih je odse— višin,
v njih je gl—bin zadah,

—a je ni, je pogin,
če preveč, prepl—h.

Najprej na vsako črtico vpiši po eno črko, da
boš lahko prebral uganko sodobnega slovenske¬
ga pesnika Mateja Bora.

Že veš rešitev uganke? Še ne? No, potem pa
zaporedoma po vrstah preberi na črtice vstav¬
ljene črke in dobil boš rešitev uganke!

REBUSI

NAGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA

Vodoravno: skrivač, element, jašek, Ita, Ado,
oven, Li, poroka, odpev, ilo, ol, Marco, Rl, oči,
ave, lov, niz, Roma, ete, Ta, rov, terier, gad,
hangar, dvorjan, kiks, brvi, mi, AP, TN, Lika,
tul, enica, akt, Rl, raketa, rudar, or, vas, anoda.

ZLOGOVNA KRIŽANKA. Vodoravno: 1. elektrika,
-ter, 4. kopal, 5. zaloka, 6. kamera, 7. kanja, -bi,
9. ovajalstvo.

GRŠKA ABECEDA: Po zahtevanem vrstnem redu
izpisane dodane črke so: lambda, omega, epsi-
lon, theta in kapa. S premikanjem dobimo grško
črko delta, ki se nahaja na četrtem mestu v
abecedi. Število 4 pa je tudi rezultat zahtevane
računske operacije.

OBRNJENI REBUS: svinec — (dve) ceni v (črki)
S, brano nazaj.

IZLOČILNICA »Števila«: dva — L, pet — O,
tri — G, nič — A, sto — R, sto — I, ena — T,
osem — E, tri — M. Končna rešitev: logaritem.

REBUS: karavela — kara v (črki) E (oseba) L
(otroka) A.

POSETNICA: Miča Kreka — kemičarka.

PREMEŠANE ČRKE V STAVKU: nervirate = ve¬
terinar.

KOPANJE JAME. Delavec izkoplje jamo s pro¬
stornino 1 m 3  v eni uri. Prostornina jame z di¬
menzijami 3mx3mx3m  je 27m 3 , en dela¬
vec bi jo kopal 27 ur, trije delavci pa seveda
trikrat manj časa, torej 9 ur.

UGANKA: ogledalo

NAGRAJENCI

1. Grilj Jože, Krašce 5, 61251 Moravče

2. Jezeršek Ivo, Sovodenj 34, 64225 Sovodenj

3. Jelenko Tonček, Novi log 21, 61430 Hrastnik

TIM 192

[ AGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA

ZBIRAJTE

ŠTEVILKO 5

ZA NASLEDNJE ŠTEVILO NAGRADNIH SLIČIC, KI SE
KONČUJEJO S ŠTEVILKO 5,15, 25 ... LAHKO DOBITE:

7. BAZOOKA JOE florescenčna značka,
nepogrešljivi razpoznavni znak prijate-
ljev BAZOOKA JOE za 2 sličici

Nepoškodovane sličice pošljite na naslov: „BAZOOKA JOE“
ŽITO, Ljubljana, Šmartinska 154, 61000 Ljubljana. Naslov na¬
pišite čitljivo in točno s tiskanimi črkami, če pa ste kandidat za
prvo nagrado, napišite še, katero izmed sledečih velikosti majice
želite (8, 10,12,14,16).

2.  Za šolo in dom zanimiv pisalni set (na¬
livno pero, tehnični svinčnik, kemični
svinčnik) za 25 sličic

1. Edinstveno majico BAZOOKA JOE v
vseh velikostih za 30 sličic

3.  Atraktivno BAZOOKA JOE žogo za 15
sličic

5. 10 letečih diskov s pištolo za 5 sličic

6. Dve okrasni nalepki BAZOOKA JOE za
3 sličice

4.  Sestavljivi model originalnega Rewell
aviona za 14 sličic