TIM 8 APRIL 1994, CENA 189,00 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI NA POŠTI 61 102 TIMOV TEST - GALEB f? □ BLACK alk UKU f**« s '" : RmR •* t“~i UMI V OBJEKTIVU 1. Eden izmed lepotcev s svetovnega prvenstva v Vrbi je tudi "Jester", model Belgijca Toma De VVintersa. Poganja ga motor YS-120-AC s pro¬ pelerjem APC 14,4 x 14,5. 2. Sandi Logar iz Ljubljane je bil lani na mestnem tekmovanju najboljši med tekmovalci v kategoriji MC-2. Priložnost, da ponovi lanski uspeh, se mu bo ponudila že prihodnji mesec. 3. "Mega" je model RV jadrnice razreda F5M, s katero tekmuje Luka Žagar iz Ljubljane. O njenih lastnostih bomo pisali v naslednjem Timovem testu. 4. Tekmovalci, včasih pa tudi mentorji se pogosto neupravičeno huduje¬ jo nad sodniki, ki imajo na tekmovanjih odgovorno delo. Sodnik lahko postane le tisti, ki uspešno opravi sodniški tečaj. Razpis letošnjih tečajev bo objavljen tudi v Timu. 5. Trenažni motorni model RV letala "Galeb", ki ga predstavljamo v Timovem testu, krasi zanimiva barvna shema. Foto: prof. dr. Rafael Cajhen, Jože Čuden\, Žarko Jenko, Roman Ložar in Roman Zupančič 186671 REPORTAŽA Mala železnica na sejmu igrač v Niirnbergu Vsakoletni spomladanski sejem igrač v Nurnbergu je zelo zanimiv in privlačen tudi za ljubitelje male železnice, saj se na njem predstavijo praktično vsi proiz¬ vajalci vlakcev in pomožne opreme - hišic, dreves, _ avtomobilčkov, figuric in podobnega. Ce samo pomislite, da je mogoče v evropskih trgovinah kupiti prek 2000 različnih lokomotiv za malo že¬ leznico, potem gotovo verjamete, da je bilo na sejmu kaj videti: od 8 cm dolge¬ ga "palčka" najmanjšega sistema Z pa do skoraj meter dolgih lokomotiv velikih sistemov. V tem kratkem sestavku je nemogoče našteti vse novosti in zanimivosti. Npr. MIBA, nemška revija za ljubitelje male železnice posveti novostim s tega^sejma celo številko z blizu 200 stranmi. Čeprav so tri četrtine ljubiteljev male železnice sicer odrasli, bomo v nadaljevanju vse¬ eno skušali prikazati predvsem zani¬ mivosti za "mladi rod", torej bo pouda¬ rek na predstavitvi tistih, še vseeno kakovostnih izdelkov, ki pa so po ceni bolj dostopni našim žepom. Za več kot 5 let stare otroke ponujata tovarni Marklin in Fleischmann preproste modele po nizkih cenah. Marklin je svoj vlak, ki je povsem iz plastike in fantazij¬ skih oblik (slika 1), imenoval ALFA. Uporablja tire sistema HO, lokomotiva in vagoni pa so nekoliko večji - 22 oziro¬ ma 17 cm. Lokomotivo poganja izme¬ nični tok, kar je značilno za Marklinove modele sistema HO. Sestavljanje tirov tudi otrokom ne bi smelo delati težav. Čeprav se Fleischmannov vlakec imenuje MAGIC TRAIN, pa na sliki 2 lahko vidite, da je bolj podoben prave¬ mu vlaku. Ker je bil namen tovarne izdelek čim bolj poceniti, na njem ni vseh tistih detajlov kot pri normalnih modelih, saj za predšolskega otroka podrobnosti tako ali tako niso najpomembnejše. Vlak poganja enosmerni tok, enako kot ostale lokomotive tega proizvajalca. Na razpo¬ lago so tri različne lokomotive in nekaj vagonov. Marklin pa je predstavil še eno zani¬ mivost. Med svojimi modeli je imel že doslej tudi "velikane", progo sistema 1 s 45 mm širokimi tiri in 27-60 cm dolgimi lokomotivami. To jejoravzaprav "vrtna" proga, saj v stanovanje nekako ne sodi (beri: ne gre)/' Seveda je primerno draga; lokomotivcfdabko #ane tudi do -\r Marklinov vlak ALFA je namenjen predšolskim otrokom. MAGIC TRAIN tovarne Fleischmann je bolj podoben pravemu vlaku. Lepa parna lokomotiva tovarne ROCO Prvič v zgodovini male železnice je tudi Slovenija dobila svoj model. To je vagon 2. razreda vlaka Mimara. LIMA izdeluje zanimive motorne lokomotive. Urednikov predal Pred nami so prva tekmovanja modelar¬ jev v novi sezoni. Nekateri bolj zavzeti so se sicer že pomerili na prvih tekmovanjih, pa vendar je april tisti mesec, ko se začne¬ jo vrstiti najrazličnejše prireditve. Najprej bodo imeli državno prvenstvo maketarji, ki ob tej priložnosti pripravljajo tudi usta¬ novitev slovenskega strokovnega združe¬ nja. Sledila bodo različna modelarska tek¬ movanja, ki bodo ponekod že uvod v srečanja mladih tehnikov, sklepne prire¬ ditve v okviru šolskih tehnično športnih tek¬ movanj. Tekmovanja iz znanja računalni¬ štva za osnovnošolce, ki se jih iz leta v leto udeležuje vedno večje število mladih, pri¬ dobivajo na pomenu. Regijska tekmovanja bodo povsod po Sloveniji konec tega meseca. April bo torej bogat s prireditva¬ mi, ki bodo tako kot tekmovalce polno zaposlile tudi njihove organizatorje. Ob tem pa ne smemo prezreti pomemb¬ ne vloge, ki jo imajo sodniki oziroma člani strokovnih žirij. Žal se zadnja leta srečuje¬ mo tudi z vprašanjem sojenja na tek¬ movanjih ter slabim poznavanjem in napačnim tolmačenjem tekmovalnih pra¬ vil. Vemo, da se pri nas v mnogih panogah ravnamo po mednarodnih pravi¬ lih. Tu mislim predvsem tekmovanja letal¬ skih in raketnih modelarjev, ki potekajo v skladu s pravili mednarodne aeronavtične zveze (FAI), pri katerih je nejasnosti še najmanj. Zapletati pa se začne pri tek¬ movanjih v ladijskem in avtomodelarstvu, kjer so v veljavi tudi t. i. nacionalne kate¬ gorije. Huda kri marsikaterih tekmovalcev, žal pa vse prepogosto tudi njihovih mentorjev, ki so si po svoje tolmačili določila obsto¬ ječih in neobstoječih športnih pravilnikov ter se pri tem čutili oškodovane, so botrovali odločitvi Modelarske komisije pri ZOTKS, da začne postopoma urejati pomanjkljivosti športnih pravilnikov, po¬ sebno pozornost pa posvetiti tudi šolanju novih sodnikov za modelarska tekmovan¬ ja. K reševanju tega problema smo se vključili tudi mi s tem, da objavljamo ta čas veljavna pravila za posamezne mode¬ larske panoge. Zbirka pravil za tekmova¬ nja v tistih panogah, ki jih pri nas redno izvajamo, pa naj bi jeseni izšla kot prilo¬ ga prve številke novega letnika TIMA. To bo dopolnjen Nacionalni modelarski pravilnik, podoben tistemu, ki ga je pred leti izdala ZOTKS. Tako se Bo ta pre¬ potrebna brošura znašla v rokah prav vseh: modelarjev, njihovih mentorjev, sedanjih in bodočih sodnikov, pa tudi organizatorjev modelarskih tekmovanj. Jože Čuden, urednik TIM 8 • april 1994 • 1 REPORTAŽA 2000 DEM. Letos so na sejmu predstavili vlak novega sistema MAXI, ki je enake velikosti, vendar precej bolj preprost in predvsem cenejši. Komplet z lokomotivo, dvema vagonoma, transformatorjem in tiri stane le 500 DEM. Kot kaže slika, so iz pločevine narejeni modeli še najbolj podobni vlakom s konca prejšnjega sto¬ letja. "Na zunaj igrača, kot v starih časih, znotraj pa sodobna tehnika" - reklamira tovarna najnovejši izdelek. Seveda tudi ta ni za sobo, ampak kvečje¬ mu za teraso. Modeli so narejeni tako, da kljubujejo vlagi in dežju (seveda z izjemo transformatorja). Za naše finančne možnosti so še najbolj primerni izdelki tovarne ROCO iz Avstrije, LIMA iz Italije in 'PIKO iz Nemčije. So dovolj kakovostni, odlikuje¬ jo jih številne podrobnosti, poleg tega pa so za kakih 30 % cenejši od priznanih tovarn Marklin, Fleischmann, TRIX in še nekaterih. Nekateri izdelovalci sicer ponujajo še cenejše vlakce, vendar njiho¬ va kakovost ni zadovoljiva. Kdor se na¬ merava tudi v "odraslih" letih ukvarjati z malo železnico, mora kupovati vsekakor kaj bolj solidnega. Največjo izbiro in največ novosti ponuja tovarna ROCO, ki poleg lepo izdelanega voznega parka prodaja tudi zelo kakovostne tire in kretnice. Za nas je posebno zanimiv na sliki prikazani model vagona vlaka Mimara (ki vozi skozi Ljubljano v Nemčijo) in ki ima pravilne oznake slovenskih železnic. Kot vem, je to prvič, da se je pojavil med modeli male železnice, vagon z oznako Slovenskih železnic (SZ). Očitno smo na tem področju že vstopili v Evropo! S številnimi detajli se ponaša lepo izdelana parna lokomotiva serije BR 17, sicer pa je kaj izbirati tudi med motorni¬ mi in električnimi lokomotivami ter vago¬ ni. Tovarna LIMA ima v svojem programu le malo parnih, zato pa veliko več lepih ter zanimivih motornih in električnih loko¬ motiv. Na vsako maketo bi se podala belomodra električna lokomotiva E 656 italijanskih železnic, zanimiva je rumena motorna lokomotiva MAK 6402 nizo¬ zemskih železnic, pa tudi tirni material tovarne LIMA je zelo kakovostno izdelan. Včasih vzhodnonemška tovarna PIKO je prešla sedaj v roke zasebnika, ki je zelo dvignil kakovost izdelkov. Kot lahko vidite na sliki, lokomotivi nemških železnic BR 82 ni kaj oporekati, pa tudi lokomotiva BR 03 za nitre vlake (slika ) je lepo izdelana in se je ne bi sramoval noben lastnik makete. PIKO med lokomotivami sicer nima velike izbire, zato pa ponuja veliko lepih potniških in tovornih vagonov. Za izdelke vseh treh naštetih tovarn je značilno, da so - vsaj za tuje razmere - dokaj poceni. Cene lokomotiv se gibljejo od 120 do 190 DEM, podobne lokomotive drugih proiz¬ vajalcev sistema HO pa stanejo od 220 do 350 DEM. Seveda te cene veljajo za Tovarna PIKO iz Nemčije prodaja med drugim tudi lepo izdelano parno lokomotivo BR 82. Hitra lokomotiva BR 03 tovarne PIKO Starinski vlak v sistemu N izdeluje tovarna Arnold. K-8ay.sts.8. S vi Tudi Marklin ponuja lepo starinsko lokomoti¬ vo. Fleischmannova "starina" je nekoliko mlajša, a vseeno zanimiva. Model ameriške lokomotive v sistemu LGB je dolg 62 cm. Parna lepotica italijanske tovarne Rivarossi Ta lokomotiva tovarne Marklin po lepoti komaj kaj zaostaja za podobnimi izdelki drugih tovarn. Z vsemi podrobnostmi izdelana "tenderica" tovarne Fleischmann Nemčijo. Zanimivo je, da so avstrijski in italijanski izdelki tam vsaj za 30 % cene¬ jši kot v Avstriji ali Italiji. Če boste torej kupovali izdelke tovarne ROCO, ne pojdite ponje v Celovec, pač pa v Munchen! Proizvajalci ponujajo vedno več mode¬ lov starinskih, muzejskih lokomotiv in va¬ gonov. Videti je, da je delež ljubiteljev "stare parne romantike" vsako leto večji, zato skušajo vse tovarne zadostiti nji¬ hovemu apetitu. Nekaj primerov kažejo slike. Najbolj daleč v preteklost je posegla tovarna Arnold z modelom nemškega vlaka iz leta 1 839. Lokomotiva z nekaj vagoni v velikosti N stane kar 980 DEM. Marklin ponuja staro bavarsko lokomoti¬ vo, pri kateri so pod parnim kotlom namesto s premogom kurili s šoto. Zelena lokomotiva dolžine 16,3 cm stane okoli 600 DEM. Fleischmann je predstavil nekoliko mlajšo lokomotivo serije 89, ki meri v dolžino 10 cm in stane le 220 DEM. Tudi ROCO ne zaostaja; njihov model ljubke stare loko¬ motive, ki je vozila po italijanskih pro¬ gah, stane 230 DEM. Seveda pa je tole le izredno površen prikaz "starin". Na koncu si - takole, "za jezo" - oglejmo še nekaj lokomotiv "zgornjega" razreda. Izdelane so izredno natančno - nekatere celo na pol ročno - in seveda temu primerno drage. Na prvo mesto sem postavil novi, 62 cm dolgi model ameriške lokomotive sistema LGB (Lehman Gartenbahn = vrtna železnica) nemške tovarne Lehmann, ki stane 2500-3000 DEM; natančna cena ta hip še ni znana. V sistemu HO prednjači izdelek italijanske tovarne Rivarossi s petimi pogonskimi osmi, ki je - kot vidite na sliki - izredno natančno izdelana in kaže številne detajle. Za ta sistem je kar draga, saj stane 550 DEM. Model nemške lokomotive 012 na sliki je izdelek tovarne Marklin. Odlikujejo jo številni detajli in brez dvoma je prava lepotica. Poleg tega niti ni tako zelo draga; stane le 350 DEM. Tudi Fleischmannovemu modelu loko¬ motive BR 86, ki stane 250 DEM, ni kaj očitati. V tem kratkem sestavku sem skušal prikazati le nekaj najpomembnejših le¬ tošnjih novosti; kogar pa zanima kaj več, si bo moral poiskati ustrezno tujo lite¬ raturo. Vlado Zupan 2 • TIM 8 • april 1994 REPORTAŽA Tekmovanje ladijskih RV modelov FSR-E v letu 1993 V tekmovalni sezoni 1993 se je v kate¬ goriji čolnov FSR-E zvrstilo pet tekmo¬ vanj. Sklepna tekma za Memorial An¬ dreja Rojca, ki je odločala tudi o držav¬ nih prvakih v posameznih razredih, je bila na koseškem bajerju v Ljubljani dne 11. septembra 1993. Na njej se je v spremenljivem jesenskem vremenu po¬ novno zbrala večina slovenskih modelar¬ jev, ki se ukvarjajo z modeli čolnov na elektropogon. Zaradi brezvetrja so bile za vse sodelujoče tekmovalne razmere enake. Udeležba po posameznih razredih kaže, da zanimanje za FSR-E narašča. Povprečna lanskoletna udeležba na tek¬ movanjih FSR-E ECO - 6 celic je bila od 20 do 25 tekmovalcev, v razredu 7 celic okoli 20 in FSR-E Nacional - 12 celic 10 udeležencev na tekmo. Strmo narašča tudi kakovost tekmovanj. V tekmovalnem letu 1992 se je v razredu 6 in 7 celic zmagalo s 16-18 krogi, v razredu 12 celic pa s 23 krogi. Za uvrstitev v finalno tekmo se je bilo treba že pošteno potrudi¬ ti, saj so morali tekmovalci v razredu 6 in 7 celic prevoziti vsaj 20, v razredu 1 2 celic pa več kot 25 krogov. Omenimo lahko tudi rednega gosta iz sosednje Madžarske, Istvana Varadyja, ki je dosegel uspehe v najmočnejši kategoriji - 1 2 celic. Najboljši rezultati v letu 1993 v posameznih razredih so znašali 22 kro¬ gov v razredu 6 in 7 ter 28 krogov v razredu 1 2 celic. Na tekmovanju za Me¬ morial Andreja Rojca so bili po razredih najuspešnejši: Med letom so tekmovalci zbirali točke za državno prvenstvo; štele so tri naj¬ boljše vožnje. Po sklepni tekmi so bili tako znani tudi državni prvaki v po¬ sameznih razredih. Rezultati državnega prvenstva v razredih FSR-E za leto 1993 so naslednji: Pokale so osvojili izključno modelarji, ki na domačih tekmovanjih uspešno nabirajo potrebne izkušnje, da se bodo lahko preizkusili tudi na tekmovanjih zunaj Slovenije. Tekmovalna sezona 1994 se začenja v maiu s tekmo za pokal revije TIM na koseškem bajerju v Ljubljani, kjer bodo tudi ostala tekmovanja. Prireditve so vedno konec tedna, ko je nekaj več časa, zato nanje vabimo tudi modelarje iz bolj oddaljenih krajev Slovenije. Svojo udeležbo lahko javijo pismeno na Društvo modelarjev Ljubljane, Rimska 13, 61000 Ljubljana, ki je izvajalec tek¬ movanj. Razpis tekmovanj je bil objav¬ ljen v reviji TIM 5/1994. Na isti naslov javite tudi, kadar tekmo organizira vaš klub. Skoda bi bilo, če bi morda zelo dobri modelarji ostali neznani; na takšnih tek¬ movanjih pa imajo priložnost, da se pokažejo in dokažejo. Obenem so tek¬ movanja tudi priložnost za izmenjavanje znanja in novih zamisli. MLADI TEHNIK - NOVA TRGOVINA Z REMIKO modelarsko opremo BTC, Hala D, Letališka 3, Ljubljana tel.: 061/18-51-668 Odprto: ob delavnikih od 9.00 do 19.00 ob sobotah od 9.00 do 13.00 Modelarski triki Izboljšava kardana V ladijskih modelih so kardani vezni členi med motorji in pogonskimi gredmi. Prek njih se prenaša pogonska moč z motorjev na pogonske gredi in ladijske vijake, zato so kar¬ dani pomembni deli pogonskega sklopa. Te povezave so lahko prožne ali toge. Toga je precej boljša, vendar zahteva zelo natančno vgradnjo v model in za začetnike ni najbolj primerna. V modelarskih trgovinah ponujajo več vrst kardanov, ki prenesejo različne obremenitve. Boljši med njimi so razmeroma dragi. Na tekmovanjih se pogosto zgodi, da odpove prav kardanska vez in če nimamo drugega kardana, je za nas tekmovanje končano. Z majhnim dodatkom oziroma izboljšavo pa lahko vsak kardon ojačamo in do okvare sploh ne bo prišlo. To naredimo tako, da kakršen koli kardan »oblečemo« v cevko iz mehkega PVC-ja z ustreznim pre¬ merom, dolžino cevke pa prilagodimo dolžini kardana. Na slikah je prikazana izboljšava in ojačitev kardana 2, ki ga izdeluje in prodaja znana modelarska firma Graupner. Ta se običajno uporablja v različnih ladijskih mo¬ delih in rad odpove že pri manjših trkih (navadno se zlomijo vilice, ki s kroglico povezujejo oba dela kardana), če pa ga ojačamo na opisan način, se to ne bo zgodi¬ lo. Izboljšava je zelo preprosta in predvsem poceni - poizkusite! Roman Zupančič TIM 8* april 1994 • 3 PRILOGA Black Brant II - kanadska sondažna raketa Začetek razvoja sondažnih raket Black Brant sega v leto 1956, ko so na Oddelku za razvoj in raziskave kanad¬ skih oboroženih sil CARDE (Canadian Armament Research and Developement Establishment) začeli z načrtovanjem in proizvodnjo visokokakovostnih raketnih motorjev na trdo gorivo. Black Brant I, prva kanadska sondažna raketa je bila predvidena kot enostopenjska testna raketa. V poznih 50. letih so kot dokaz zanesljivosti motorja uspešno izstrelili tri¬ najst raket Black Brant I. Sledil je razvoj rakete Black Brant II kot logično nadalje¬ vanje uspešnega projekta. Black Brant II Preizkusi z raketami Black Brant I so pokazali, da lahko motor, ki ga je razvil CARDE, skupaj s primerno oblikovano raketo pomeni učinkovito in ekonomično sredstvo za kanadski program razisko¬ vanja vrhnjih plasti atmosfere. Nova raketa z motorjem na trdo gorivo s pre¬ merom 436,9 mm naj bi omogočila prenos 68 kq težke opreme na višine do 185 km. S skupnim razvojem in načrtovanjem rakete Black Brant II sta leta 1959 začela firma Canadair in CARDE. Raketa je bila zasnovana podobno kot Black Brant I. Na zunaj se je razlikovala predvsem po obliki glave, ki je bila pri inačici II bolj koničasta. Imela je stožčasto konico s konusom 11,5°, BB I pa je imela neko¬ liko krajšo, s konusom 15°. Tovorni odsek s prostornino 175,5 dm 3 je prese¬ gal zmogljivost predhodnice za več kot 60 dm 3 . Konica in prednji del trupa sta bila narejena iz magnezij-cirkonijeve zli¬ tine (EZ 33A). Osnovna verzija rakete Black Brant II je imela tri stabilizatorje. Vsak od njih je bi narejen iz že omenjene zlitine EZ 33A z dodanim fenol-azbestnim prednjim in zadnjim robom. Poletelo je le nekaj raket BB II v izvedbi s tremi stabilizatorji. Prve preizkusne izstrelitve so opravili s po¬ močjo posebne lansirne rampe na ob¬ močju Fort Churchilla v Kanadi. Leta 1961 pa je bila ena od raket izstreljena s pomočjo cevne lansirne naprave ame¬ riške vesoljske agencije NASA na po¬ ligonu Wallops Island v ZDA. Zgodnje izvedbe rakete Black Brant II so uporabljale motor, ki je v 25 sekun¬ dah delovanja razvijal potisno silo 71 kN. Nekoliko manjša je bila raketa Black Brant III; njen motor je imel potisno silo 48 kN, deloval pa je le 7,5 sekunde. Po prvih poskusnih poletih so različico s tremi stabilizatorji opustili in naredili novo s štirimi, ki so jo opremili z izboljšanim motorjem. Stabilizatorji z jedrom iz lahkih gradiv so bili klinasto oblikovani in prekriti z oplato iz alumini¬ ja. Kasneje so razvili in uporabljali dve inačici rakete Black Brant II, obe s štirimi stabilizatorji. Izvedbo Black Brant MA je poganjal motor s potisno silo 111 kN in časom gorenja 15 sekund. Raketa z 68- kilogramskim tovorom je imela doseg 1 85 km. Druga izvedba, Black Brant MB z motorjem s potisno silo 89 kN, ki je deloval 23 sekund, pa je lahko ponesla enako težak tovor celo 278 km visoko. Glavni tehnični podatki o raketi Black Brant II Mere: - zunanji premer trupa - skupna dolžina - dolžina stožčastega deia glave - dolžina prednjega dela trupa - polovični razpon stabilizatorjev Karakteristike motorja: - masa goriva - čas zgorevanja - potisna sila motorja - totalni impulz Mase: - glava - motor - šoba - stabilizatorji in obroč - gorivo - štartna masa Naslednji korak v razvoju projekta pomeni raketa Black Brant IV, sprva zamišljena kot dvostopenjska sondažna raketa z velikim dosegom. Najprej so jo načrtovali kot kombinacijo rakete Black Brant II, ki bi služila kot "booster" oz. prva stopnja, nanjo pa bi namestili manj¬ šo Black Brant III. Namesto tega so za prvo stopnjo raje izbrali motor rakete Black Brant HA, kombiniran z novo oblikovanim sklopom stabilizatorjev, in ga uporabili kot "booster", imenovan Black Brant VA. Dvostopenjska izvedba Black Brant IV, ki so jo prvič izstrelili s poligona pri Fort Churchillu je bila sposobna ponesti 49 kg težko opremo na izjemno višino 798 km. Nasveti za gradnjo makete Telo rakete Black Brant II je v osnovi valjaste oblike, zato z izdelavo ne boste imeli večjih težav. Načrt v prilogi je nari¬ san v merilu 1 : 17,5, kar pomeni da bo premer telesa makete 25 mm. To omo¬ goča vgradnjo večine standardnih mode¬ larskih motorjev. Seveda lahko maketo zgradite v poljubnem merilu, odvisno od moči in premera motorja, ki ga namera¬ vate vgraditi. Izdelate jo lahko tudi v zelo pomanjšanem merilu in brez drob¬ nih detajlov, kot so npr. vijaki. Te je na večji maketi laže ponazoriti. Tako dose¬ žemo višjo stopnjo detajlnosti in s tem tudi bolj avtentičen videz. Glavo pravilne stožčaste oblike naj¬ laže izdelate iz lipovine na lesni stružnici ali pa jo laminirate na ustreznem kalupu. Izdelava repnega sklopa s stabilizatorji je izziv za vsakega modelarja, posebno za začetnika. Na pravi raketi so stabi¬ lizatorji prek repnega obroča pritrjeni na spodnji del motorja. Stabilizatorji se počasi tanjšajo od korena proti vrhu, poleg tega pa se debelejši srednji del stanjša v oster prednji in zadnji rob. Celo izurjen modelar utegne imeti težave z izdelavo ostrih prehodov. Za izdelavo stabilizatorjev je po teži sicer naj¬ primernejše gradivo balsa, vendar boste prehode mnogo lepše oblikovali iz tanke plastične plošče (polistiren). Bolj izkušeni si bodo morda izdelali kalup ter se odločili za izdelavo laminiranih stabiliza¬ torjev iz steklene tkanine in epoksidne smole. Nekoliko več truda zahteva izdelava obroča, na katerega so pritrjeni sta¬ bilizatorji. Zadnji del obroča se zoži in tvori rep rakete, sprednji del pa je va¬ ljast. Ker sta oba, prednji del obroča in 437 mm 8432 mm 2184 mm 624 mm 991 mm 907 kg 26 s 71 kN 1869 kNs 48,8 kg 163.2 kg 22,7 kg 77 kg 950.3 kg 1262 kg 4 • TIM 8 • april 1994 MODELARSTVO zadnji del motorja zaobljena, na njunem stiku nastane izrazit utor. Stabilizatorji so pritrjeni neposredno na obroč, ki ga naredimo iz papirja ali pa ga izstružimo iz balse. Na večji maketi luknje za vijake izvrtamo v repni obroč, vanje pa vstavi¬ mo prave drobne vijake. Podatki o barvi Obstaja razmeroma malo fotografij rakete Black Brant II, še posebej inačice s tremi stabilizatorji. V vseh primerih pa je bila osnovna barvna shema rakete črno- bela. Vsi trije stabilizatorji so bili pri vseh izstrelitvah na Wallops Islandu in Fort Churchillu - od koder so na razpolago fotografije — črni. Čeprav so sondažne rakete navadno enobarvne ali motno črne, močan odsev konice in črnih ploskev pomeni svetlečo črno barvo, slabši odsev belih ploskev pa, da so bile te pobarvane z motno belo barvo. Oznaka CARDE je bela na črnem polju in nasprotno, napis BLACK BRANT je bel na črni podlagi. Emblem ptice v letu je črn na srebrnem polju kvadratne oblike. Srebrn je tudi pas na spodnjem delu motorja oziroma vrhnji del utora med motorjem in repnim obročem. Glave vseh vijakov, ki so vgreznjeni in izrav¬ nani s površino, so kovinske in jih na večini raket Black Brant niso pobarvali. Viri: Model Rocketry: Scale data - Black Brant II Estes: Sestavljanka makete Black Brant II (dokumentacija) Jože Čuden V Brez poškodb na MC dirkah Lovljenje hitrih modelov na tekmah z MČ modeli povzroča pomočnikom po¬ gosto precej težav, še posebno v tistih bazenih, kjer je gladina vode nižja od roba bazena. Hitrostni razred MČ-2 pa je sploh poglavje za sebe. Izjemno hitri modeli, ki prevozijo bazen v nekaj se¬ kundah, le redko ostanejo v rokah po¬ močnikov. Večkrat nadaljujejo pot še po suhem ali pa se močno poškodujejo ob trku ob rob bazena. Po tekmi tako navadno ostane le malo celih modelov. Rešitev vseh teh težav je na moč pre¬ prosta. Tekmovalni čolni morajo biti opremljeni le z manjšim klecnim sti¬ kalom, ki se vključi v smeri vožnje. Nanj nataknemo slamico od sadnega soka (Fructal). Tik za ciljno črto ali nad boja¬ mi, ki označujejo vratca, približno 15 cm nad vodno gladino prek bazena na- pnemo močnejšo tanko vrvico ali laks. Ciljna črta naj bo v tem primeru vsaj 1,5 m oddaljena od roba bazena. Ko model prevozi ciljno črto, slamica zadene ob napeto vrvico, premakne stikalo in iz¬ ključi pogon motorja. Se tako hiter model se že po slabem metru vožnje ustavi. Preskusi so pokazali, da mora slamica zadeti ob vrvico vsaj 3 cm pod vrhom. V tem primeru je zanesljivost izklopa stood¬ stotna. Optimalno višino, na kateri naj bo napeta vrvica, določimo s preskusom pred začetkom tekmovanja. Višino lahko po potrebi prilagodimo oziroma njeno določitev prepustimo sodniški komisiji. Nekoliko več težav bodo povzročali tisti modeli, ki bodo močneje skrenili iz smeri, vendar bo tudi te laže zaustaviti, če bodo opremljeni s predlaganim meha¬ nizmom. Po sklepu modelarske komisije pri ZOTKS bodo organizatorji, dolžni že pri¬ hodnje leto na vseh MČ tekmovanjih zagotoviti napeto vrvico na ustreznem mestu, tekmovalcem pa bo prepuščena odločitev, ali bodo modele opremili s klecnimi stikali in izkoristili ponujeno možnost. Za tekmovanja v letošnji sezoni pa velja organizatorjem to zgolj kot pri¬ poročilo. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tl/^ia dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 6111 1 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-% popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. aprila 1994 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Bernardo Borak, Lendavske Gorice 113, 69220 Lendava, Sašo Jankovič, Ob Ljubljanici 48, 61110 Ljubljana in Marjan Kovač, Tržaška 121,61000 Ljubljana. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani TIM 8 • april 1994 • 5 PRILOGA Model s pogonom na C0 2 -motor Čeprav je bil v reviji TIM pred kratkim že objavljen načrt za prosto leteč model s takim pogonom, sem na željo bralcev pripravil še enega. Č0 2 -motorji so razmeroma poceni, nezahtevni za uporabo, izredno tiho te¬ čejo in ne onesnažujejo okolja. Njihova ponudba je^že dokaj dobra in predvsem v Nemčiji, Švici ter ZDA, seveda pa tudi v vzhodnih državah, postajajo vse bolj priljubljeni. Za svoj model sem uporabil češki motorček Modela 0,27 cm 3 , ker je pri nas najlaže dosegljiv in dokaj poceni. Podobno kot pri ostalih vrstah letalskih modelov se tudi pri gradnji modelov s C0 2 -motorji vse več uporabljajo sodob¬ na gradiva, kot so npr. ogljikova vlakna, kevlar in boron, vendar lahko model z dobrimi letalnimi lastnostmi - zaradi raz¬ meroma šibkega motorja mora biti kar se da lahek - zgradimo tudi povsem kla¬ sično, iz balse. Značilen model za motor Modela 0,27 cm 3 ima razpon kril od 600 do 900 mm in maso 60-90 g. Za¬ radi zahteve po majhni masi je gradnja teh modelov nekoliko zahtevnejša, ker je večina sestavnih elementov iz zelo lahke in tanke balse. Model na načrtu pred vami je konstruiran nekoliko bolj robust¬ no, tako da se lahko gradnje lotijo tudi začetniki. Kljub temu je treba biti pri izbiri materiala nekoliko bolj pazljiv in poiskati kar najbolj lahko balso, ki pa naj ne bo krhka. Pri gradnji boste potrebovali osnovno modelarsko orodje in šablonsko desko, za lepljenje pa priporočam z acetonom nekoliko razredčen UHU-hart, UHU-plus 300 (oziroma kako drugo podobno epoksidno lepilo) in eno od cianoakrilat- nih lepil. Pomembno je, da ne pretira¬ vate s količino, kajti preveč lepila ne poveča kakovosti spoja, pač pa občutno prispeva k teži modela. Krilo Krilo modela je zaradi svoje razmero¬ ma majhne razpetine nedeljivo, vendar zato tudi nekoliko lažje. V-lom je kla¬ sičen; to pomeni, da je centralni del krila raven, kar morda za odtenek poslabša stabilnost okrog vzdolžne osi modela, vendar omogoča enostavnejšo gradnjo. Rebra naredimo po "sendvič"-postop- ku med dvema šablonskima rebroma iz 1,5 mm debele vezane plošče ali vitro- plasta. Material za večino reber je 1 mm debela kakovostna balsa, tri rebra so iz 1,5-mm balse, dve (ki sta na koncu ušk in ju ob koncu gradnje krila obdelamo v aerodinamična zaključka krila) pa iz 5-mm balse. Dve rebri iz 1,5-mm balse sta vgrajeni na stikih centralnega dela krila z uškami, kjer se preslabotna rebra zaradi napetosti v prekrivnem papirju ali foliji rada podajajo. Eno od teh reber zaradi obremenitve s pritrdilnimi elastika¬ mi vgradimo na sredino krila. Pri izdelavi reber moramo paziti na velikost utorov za letvice oziroma nosilcev krila, katerih mere so podane v načrtu. Krilo sestavljamo na šablonski deski. Nanjo z lepilnim trakom najprej prilepi¬ mo skico relega krila, nato pa jo prekri¬ jemo s tanko prosojno polietilensko foli¬ jo, ki preprečuje, da bi se krilo prilepilo na skico. Za to je zelo primerna zaščitna folija, ki ščiti lepilo na folijah za prekri¬ vanje večjih modelov. Na šablonsko desko s tankimi bucikami pritrdimo nos¬ no in zaključno letev, ki morata biti na¬ meščeni kar se da ravno, zaključna letev pa mora imeti izpiljene utore za rebra. Ti naj ne bodo pregloboki, saj je sicer letev preveč oslabljena in se kaj rada zlomi. Nosna letev desne uške je na koncu za 3 mm podložena, za prav toliko pa je pod¬ ložena tudi zaključna letev leve uške. Tako krilu že med gradnjo zagotovimo potrebno zvitje. Mea nosno in zaključno letev prilepimo rebra, ki naj bodo nameščena pokončno; izjemi sta le rebri na stiku centralnega dela z uško, ki ju prilepimo pod kotom 9°. Nato zalepimo še glavni nosilec in oba zgornja pomož¬ na nosilca (slika ?). Ko se lepilo posuši, krilo odstranimo s šablonske deske, zalepimo tudi spodnji pomožni nosilec in nato z rezljačo tik ob rebru pazljivo odrežemo obe uški. Centralni del znova pritrdimo na šablonsko desko, namestimo obe 65 mm visoki podporni letvici, obrusimo nosilce ušk in jih prilepimo. Glavni nosilec na stiku utrdimo še s koščkom 1,5 mm debele balse (slika ?). Med osrednja tri rebra centralnega dela krila vlepimo ojačitve iz 1 mm debele balse, ki pre¬ prečujejo, da bi se prevleka pri name¬ ščanju krila na trup poškodovala. Krilo nato obrusimo in prelakiramo z razred¬ čenim nitrolakom. Pred prekrivanjem mora biti težko približno 12 g. Za prekrivanje krila lahko uporabimo tanek japonski papir (12 g/m 2 ), zelo tanko folijo (npr. mylar) ali zelo tanek poliester. Prekrito in prelakirano krilo je - odvisno od vrste prekrivnega materiala in količine laka - težko 16-20 g. Horizontalni stabilizator Horizontalni stabilizator gradimo ena¬ ko kot krila; tudi rebra zanj naredimo v sendviču. Večina jih je iz 0,8 ali 1 mm debele balse, zaključni rebri pa sta iz 6 • TIM 8 • april 1994 PRILOGA 3-mm balse. Tisti del stabilizatorja, ki ga obremenjuje pritrdilna elastika, je ojačan z 0,8-mm balso. Stabilizator sestavimo na šablonski deski, obrusimo in prelaki- ramo. Teža za prekrivanje pripravljene¬ ga stabilizatorja je okrog 1,7 g. Material za prekrivanje je navadno enak kot za krilo, če pa prekrivamo s foli¬ jo, naj bo ta čim lažja. Po prekrivanju in lakiranju z razredčenim nitrolakom z epoksidnim lepilom prilepimo še buciko za pripenjanje stabilizatorja na trup. Prekrit stabilizator tehta 3-4 g. Smerni stabilizator Smerni stabilizator in krmilo naredimo iz 1-mm balse. Najpreprosteje ju je naj¬ prej obdelati v enem kosu, ki ga prekrije¬ mo s tankim japonskim papirjem in prelakiramo, nato pa s skalpelom odre¬ žemo krmilo. To na stabilizator pritrdimo z bakreno žico 0 0,5 mm. V oba dela repa z buciko naredimo luknjice in nato vanje zalepimo žico, ki kasneje omo¬ goča udobnejšo reglažo modela. Trup škatlaste oblike sestavljajo štiri stranice iz 1,5 mm debele balse, na vogalih pa je ojačan z letvicami 2x2 mm. Trup sestavljamo na šablonski deski. Najprej na obe bočni stranici prilepimo vogalne letvice in vertikalne ojačitve, ki preprečujejo, da bi se stranici zvijali (slika ?). Ko je lepilo suho, ju snamemo in z bucikami spnemo tako, da so letvice na zunanji strani, ter obrusimo. Na šablonsko desko pritrdimo spodnjo stra¬ nico trupa ter nanjo pod pravim kotom prilepimo obe bočni stranici in rebra (slika ?). Na trup nato prilepimo še zgornjo stranico in vse skupaj obrusimo tako, da se stranice proti repu nekoliko tanjšajo. Nos trupa toliko obrusimo, da dosežemo potreben odklon nosilnega rebra motorja, torej 3° navzdol in 1° v desno. Vse robove trupa zaoblimo. Na nosilno rebro motorja, ki je iz 1 mm debele vezane plošče, z notranje strani z epoksidnim lepilom prilepimo matici. Pri lepljenju moramo paziti, da nam lepilo ne steče v navoj. Z epoksid¬ nim ali cianoakrilatnim lepilom prilepi¬ mo nosilno rebro na trup, vanj izrežemo 16 mm veliko luknjo za rezervoar in njen rob utrdimo s cianoakrilatnim lepilom. Ko prilepimo še smerni stabilizator in pri¬ trdilne elemente za horizontalnega, trup prekrijemo in prelakiramo. Baldahin, ki nosi krilo, sestavljajo dve enaki stranici iz 1,5 mm debele balse, prečna ojačitev in pritrdilne letvice iz trde balse ali lipovine (slika ?). Na prečno ojačitev, ki je hkrati mizica krila, pod pravim kotom najprej prilepimo obe stranici in nato še letvici. Nastavni kot krila je približno 2°. Baldahin prekrijemo s tankim japonskim papirjem in prelaki¬ ramo. Določiti moramo še mesto, kjer ga bomo prilepili na trup. Na trup pritrdimo motor z eliso, razen rezervoar ter prekrit in prelakiran orizontalni stabilizator. Baldahin skupaj s krilom z lepilnim trakom prilepimo na trup in prekontroliramo točko težišča. Če je ta preveč zadaj, pomaknemo bal¬ dahin nekoliko nazaj in nasprotno. Ko smo našli pravilen položaj, na trupu označimo njegovo lego ter ga prilepimo. S pravilno lego težišča smo se izognili dodajanju nepotrebnega balasta in večji masi modela. Prekrit in prelakiran trup z nameščenim baldahinom na tehtnici pokaže 18-22 g. Reglaža Model, ki sedaj tehta 70-85 g, je tako narejen in pripravljen za spuščanje (slika ?). Za reglažo poiščite dovolj velik travnik in počakajte na sončen dan brez vetra. Model med vzpenjanjem in ja¬ dranjem leti v desnih zavojih. Več o re- glaži najdete v letošnji 5. številki revije TIM. Pri spuščanju vedno prižgite stenj za determalizator, da ne boste doživeli ne¬ prijetnega presenečenja! Marjan Klenovšek »MSOIlSK^l ©FREMft ... (0 \ Trgovina Vse za mlade tehnike, Levstikov trg 7, 61000 Ljubljana MODELARSKA TRGOVINA Tel.: 061/1261-155 in 061/1262-243 Z NAJVEČJO IZBIRO Delovni čas: od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure _ b vrago BOGATA PONUDBA KOMPLETOV, GRADIV, ORODJA IN PRIBORA MAKETE: Italeri, Heller, Airfix, ESCI, Monogram, Hasegavva, Dragon, Kirin in Revell. MODELARSKE BARVE: Model Master, Humbrol, Revell. ZRAČNA PERESA: Humbrol, Model Master, Revell, Matcbox. MODELARSKO ORODJE: Humbrol, Stanley, Proxxon. MATERIAL ZA DIORAME: smreke, trava, mah. KOMPLETI: jadralna letala, čolni, ladje, modelarske rakete. GRADIVA: vezana plošča, furnir, letvice, balsa. IGRAČE, IGRE, ORODJE, INSTRUMENTI: Avtomobili Burago, TV-igre in moduli Micro Genius,fotoaparati, pirografi, spajkalniki, lepila, kasete, diskete. RAZPRODAJA: katalogi 1993 (150 SIT), zvočniki 80 W/4 ali 8 fi (3.843 SIT)... NOVO V MESECU APRILU: radijsko vodeni modeli avtomobilov firme NIKKO, male železnice MEHANO. UGODNE CENEI PRODAJA PO POŠTI (nad 5.000 SIT). VABUENE ŠOLE IN POSAMEZNIKU AIRFDf Heller TIM 8 • april 1994 • 7 MODELARSTVO TIMOV TEST Trenažni RV motorni model Galeb Iz leta v leto je pri nas več trgovin z modeli in modelarskim priborom. Ker se lastniki nekaterih med njimi ne ukvarjajo samo s preprodajo, ampak tudi s proizvodnjo, so cene ugodnejše, pa tudi nadomestni deli so vedno na razpolago. Pri firmi LESKO modeli smo tokrat dobili v preizkus in oceno enega izmed nji¬ hovih modelov letal - trenažni RV motorni model "Galeb". Galeb je visokokrilno letalo. Konstruk¬ cija je preizkušena in ni nova. Če po¬ znate modele, kot so TAXI, BRONCO, TELEMASTER, potem veste, v katero kate¬ gorijo sodi. Kakšen naj bo trenažni motorni model Trenažni motorni model mora biti pre¬ proste gradnje in nezahteven za letenje. Uporabljati mora motor med 1,5 in 6,5 cm 3 delovne prostornine, kar pomeni srednjo pot med ceno in zmogljivostmi. Prostoren trup mora dovoljevati, da vanj vgradimo katero koli RV napravo, zadoščajo že trije servomehanizmi: za višino, smer ter upravljanje motorja. Podvozje mora biti dobro grajeno, da prenese tudi nekoliko trše pristanke. Teža in obremenitev kril (g/dm 2 ) morata biti dovolj nizki, kar pomeni nizko poletno in pristajalno hitrost. Ko kupujemo tak model, moramo pomisliti tudi na to, kako ga bomo popravljali, če se nam kak del poškoduje. Modeli letal z veliko plastični¬ mi deli sicer izboljšajo videz izdelka, ne moremo pa jih hitro in zlahka popraviti, zato niso priporočljivi. Zasnova Galeba povsem ustreza omenjenim zahtevam. Opis kompleta Vsi potrebni deli so zloženi v veliki škatli iz kartona. Trup iz vezane plošče je praktično že izgotovljen. Na račun večje trdnosti je sicer nekoliko težji kot običajno. Krilo, višinski in smerni stabi¬ lizator so iz stiropora in prekriti s furnir¬ jem. Priložene so tudi vse zaključne letve. Posebej moram poudariti, da so komple¬ tu dodani vsi deli za podvozje in rezer¬ voar za gorivo. Izdeluje jih proizvajalec kompleta sam in ne zaostajajo za podobnimi uvoženimi. V posebni vrečki so priloženi tudi vsi potrebni vijaki in šarnirji. Ker v naših trgovinah za zdaj še ni mogoče dobi steklene tkanine in epo- ksidne smole v manjših količinah, tudi to najdemo v kompletu, pri proizvajalcu moramo dokupiti le dodatni pribor (bovdni, kolesa, vilice...). Priložena so tudi navodila in risbe za sestavljanje modela. Izdelava Pri modelih letal navadno najprej izde¬ lamo krila. Z belim lepilom prilepimo nosno in zadnjo letvico. Ker sta lepo odrezani, brušenja ni veliko. Polovici kril nato zlepimo skupaj, pri čemer pazimo na pravilen V-lom. Ker le-ta nima glavne¬ ga nosilca, stik utrdimo s kosom steklene tkanine in epoksidno smolo. Na enak način naredimo tudi rep, na koncu pa vstavimo še šarnirje za smerno in višin¬ sko krmilo. Trup najprej nekoliko obrusi¬ mo, vstavimo bovdne in mizico za servo- motorje ter vse skupaj prilepimo. Pod¬ vozje privijemo s priloženimi vijaki. Na¬ zadnje vgradimo še motor (priporočam motor s prostornino 5-6,5 cm 3 ) in re¬ zervoar za gorivo. Kadar lepimo med seboj les in pla¬ stiko, navadno uporabljamo epoksidno lepilo. Kot smo že povedali, je model nekoliko težji, zato ga pobarvamo le okoli motorja in rezervoarja, ostale dele pa prekrijemo s folijo. Ko je model gotov, vgradimo še RV napravo. Preve¬ rimo, ali imata smerno in višinsko krmilo pravilne odklone ter določimo težišče, kot je narisano na risbi. Priporočam, da težišče raje pomaknete nekoliko bolj naprej kot pa nazaj, ker se modelu sicer občutno zmanjša stabilnost. Za spretne roke Čeprav je model letala Galeb name¬ njen predvsem začetnikom, ga zaradi trdne gradnje lahko uporabljamo tudi kot trenažno letalo za akrobacije. V tem primeru moramo vgraditi še en servome- hanizem in krilca, ki naj se raztezajo po vsej dolžini krila z globino od 20-30 mm. Ustrezno zmanjšamo V-lom, ki naj bo od 2 x 1 do 2 x 2 stopinji. Priporočam tudi močnejši motor, najbolje s 6,5 cm 3 delovne prostornine. Letenje Vsak začetnik naj pred prvim presku¬ som modela upošteva nekaj zlatih pravil. Pustite inštruktorju ali prijatelju, ki obvla¬ da letenje z RV modeli, na[ pregleda model in opravi prvi vzlet. Sele ko se prepriča, da vse deluje kot je treba, naj vam prepusti upravljanje. Najprej letite samo v krogih, nato pa preidite na osmice. Najteže pri letenju je pridobiti občutek, kako premikati ročice, ko model leti od vas ali proti vam. Prav gotovo boste potrebovali nekaj časa, da se naučite vseh veščin. Vedno bodite pozorni na varnost navzočih in vas samih. Sklep Če doma nimate veliko prostora ali če nimate dovolj časa in volje za gradnjo zahtevnejšega modela, potem je "Galeb" prava stvar za vas. Cena kom¬ pleta je zelo ugodna, še posebej, če upoštevamo, da ima veliko dodatkov, ki so v posamezni prodaji razmeroma dragi. Vloženi denar in čas, porabljen za sestavljanje, se vam bosta ob dobrih letalnih lastnostih in zanesljivosti modela več kot obrestovala. Roman Ložar 8 • TIM 8 • april 1994 TIMOVI OGLASI TIMOV TEST IME MODELA PODROČJE UPORABE PROIZVAJALEC CENA SESTAVUANKE CENA DODATNEGA PRIBORA STOPNJA IZGOTOVITVE GRADNJA GLAVNE MERE TIP REPA MASA TESTNEGA MODELA KRMILA MODEL JE PRIMEREN ZA NASLOV PRODAJALCA GALEB jadralno letenje tekmovalno letenje X motorni trenažni model X motorni akrobatski trenažni model motorni akrobatski model LESKO modeli, Cesta na Ježah 36, 61260 Ljubljana-Polje 11.500 SIT 2.400 SIT visoka X klasičen trup z rebri X krila, izdelana v tehniki iz stiropora povsem izdelan model povsem plastičen model razpetina kril: dolžina trupa: površina kril: masa: X klasičen rep V-rep T-rep 1950 g X smer X višina krilca zračne zavore X upravljanje motorja X začetnike X urjenje letenja izkušene letalce zelo dobre letalce LESKO modeli Cesta na ježah 36, 61260 Ljubljana-Polje Tel. 061/487-110 1500 mm 1025 mm 25 dm 2 1800-2000 c TIMOVI OGLASI PRODAM RV napravo Graupner FM - SS Profi 7/14 z enim servomotorjem (3,3 kg/cm) in akumulatorji za oddajnik in sprejemnik. Oddajnik ima dual rate za višino in smer ter možnost mešanja nagib/smer in nagib/viši¬ na. Cena je 300 DEM. Prodam tudi nov 2,5- cm 3 motorček Magnum za 100 DEM. Mišo Valand Čadramska vas 34 62319 Poljčane Tel.: (062) 825-649 PRODAM motorje Merco 3,5 RC z izpuhom (150 DEM), Pico 3,5 RC na vodno hlajenje, s kratko osjo in gredjo (200 DEM), Moki 10 cm 3 RC na vodno hlajenje (220 DEM), Super Tigre 2,5 in 5 cm 3 za U-kontrol (100 oz. 150 DEM), Webra 15 cm 3 s propelerjem (150 DEM), Rossi Bayron 15 cm 3 RC (500 DEM), 18-kanalno napravo za radijsko vodenje Simprop electronic (35 MHz) z dvema ser- vomehanizmoma in polnilnikom (350 DEM), RV motorna čolna Super Delfin in Delfin spe- cial (po '150 DEM) in radijsko voden model Mercedesa 280 GE (150 DEM). Janez Vodončnik Kersnikova 5 63320 Velenje Tel.: 063) 851-493 PRODAM polnilnik TIM LIX brez ohišja in transformatorja. Leo Jurman Tel.: (065) 71-564 (vsak delavnik med 9. in 12. uro) PRODAM RV postajo Graupner JR FM 414 s sprejemnikom, akumulatorji in dvema servo- motorjema za 300 DEM ter motorček OS MAX FP 10 (1,76 cm 3 ), baterijo in priključek za svečko za 100 DEM. Vse je staro le eno leto in zelo malo rabljeno. V poštev pride tudi zamenjava za malo železnico (sistem HO) tujega proizvajalca. David Štarovasnik Kopališka 1 2 62319 Poljčane Tel.: (062) 825-332 ali (062) 662-329 (zvečer) PRODAM patruljni čoln Anadia za 500 SIT in jadrnico Lipa 1 za 3500 SIT ali oboje zamen¬ jam za avto na radijsko vodenje. Gorazd Hočevar Gogalova ul. 8 64000 Kranj Tel.: (064) 328-156 PRODAM sestavljanko letala David z motorčkom, servomotorjem, polnilnikom, baterijami in tremi propelerji. Cena je 150 DEM. Andrej Lepej Mariborska ul. 1 6 Zgornja Polskava 62314 Maribor PRODAM osebni računalnik XT 386 z veliko programi in igrami. Cena po dogovoru. Gregor Udovč Vinji vrh, 8 68220 Šmarješke toplice Tel.: (068) 73-244 (po 15. uri) PRODAM računalnik Commodore 64 s kaset¬ nikom, dvema igralnima palicama, turbo mod¬ ulom z osmimi programi, kaseto uporabniških programov, kabli in usmernikom (vse za 200 DEM) oziroma zamenjam za diaprojektor ali fotoaparat Zenith oziroma Praktica. Primož Hudolin Oplotniška 15 63210 Slovenske Konjice Tel.: (063) 755-435 PRODAM videoigre Atari s priključnimi kabli in usmernikom (80 DEM), računalnik Commodore 64 s kasetnikom, disketno enoto, modulom, vsemi priključki ter okoli 400 pro¬ grami in igrami na kasetah in disketah 5,25" (400 DEM), ter UKV radioamatersko postajo Standard C 8800, 144 MHz, 400 kanalov, Fn, z SWR-metrom, usmernikom in kabli (550 DEM). Vojko Travner Tomšičeva 31 63320 Velenje Tel.: (063) 852-951 PRODAM računalnik Schneider CPC 464 z igralno palico in zaslonom. Cena po dogov¬ oru. Janez Pirečnik Aškerčeva 11 a 63325 Šoštanj Tl.: (063) 881-125 PRODAM popolnoma nov trak za praktično vse vrste tiskalnikov formata A4 ali ga zaradi neustrezne velikosti zamenjam za nov trak za tiskalnik Citizen 1 80D (120D). Ljubiteljem iger ponujam več kaset za Commodore 64 in disket za PC-je. Cene so ugodne. Bojan Lukač Krog, Rožna ulica 5 69000 Murska Sobota Tel.: (069) 26-438 PRODAM sobni kompresor Airbrush, primeren za maketarje in modelarje. Opremljen je z avtomatskim tlačnim stikalom, 1,5-litrskim rez¬ ervoarjem, regulatorjem pritiska zraka od 0 do 8 barov, separatorjem vode in varnostnim ventilom rezervoarja. Mere: 210 x 260 x 400 mm. Cena je 450 DEM. Avgust Kladušek Menardova 20 61110 Ljubljana Tel.: (061) 453-581 (zvečer) UGODNO PRODAM kompletno RV napravo Varioprop s štirimi servomehanizmi in akumu¬ latorji. Roman Slivnik Rateče 109 b 64283 Rateče Tel.: (064) 876-132 PRODAM eksperimentalno ploščo Profi 6000 z navodili za več kot 220 različnih poskusov - od Kojak sirene do alarmov. Franjo Mihalič Stročja vas 62 69240 Ljutomer Tel.: (069) 82-347 (po 19. uri) [TIM 81 Revija za tehniško ustavarjalnost mladih KUPON ZA OBJAVO /fS*. BREZPLAČNEGA OGLASA \- c ' ___ TIM 8 • april 1994 • 9 RADIJSKO VODENJE Predstavitev Graupnerjevih mikroprocesorskih RV naprav Nobenega dvoma ni več, da klasične naprave za radijsko vodenje modelov v primerjavi z novimi, z računalniškimi procesorji opremljenimi napravami, iz¬ gubljajo svoj pomen. Modelarju z izjemo sprejemljive cene nakupa preprosto ne morejo ponuditi takega udobja in mož¬ nosti raznih nastavitev, kot to zmore prav nova zvrst naprav. Res je mogoče iz neke povsem preproste klasične naprave z dograditvijo oziroma dokupom dodat¬ nih modulov iz nje iztisniti nekaj več možnosti programiranja, vendar le v omejenem obsegu in z dokaj nepri¬ ljubljenimi dodatnimi stroški. Vsak do¬ kupljen modul zavzame tudi precej pro¬ stora. Težave nastopijo, ko zahteva mo¬ del več funkcij mešanja kanalov hkrati ali pa, ko po vgraditvi servomotorjev ugo¬ tovite, da se krmila na modelu vrtijo smiselno ravno narobe, da so hodi krmil¬ nih ročic servomotorjev preveliki ipd. Sodobni tekmovalni modeli kategorij F3B in F3J za povečanje upora in hitro izgub¬ ljanje višine izrabljajo prednosti uporabe zakrile, krilc in včasih Judi obeh hkrati v funkciji "Metuljček". Če je model obe¬ nem grajen še z V-repom, potem nam mešalnikov kaj hitro zmanjka. Pravo udobje pomeni že možnost samodej¬ nega popravljanja momenta eiise pri motornih modelih ali odpravljanje po¬ sledic delovanja momenta okrog prečne osi jadralnega letala z izvlečenimi zavo¬ rami pri raznih položajih zakrile ipd. Naštel sem celo vrsto zahtev, ki jih modelar med uporabo pričakuje od svo¬ jega oddajnika. Večine teh klasične naprave niso sposobne izpolniti; če pa jih že, potem je modelar postavljen pred kopico omejitev zmogljivosti oddajnika. T. i. programiranje klasične naprave opravi modelar s preklapljanjem raznih, funkcijam namenjenih stikal, z vrtenjem spreminjanju vrednosti namenjenih po¬ tenciometrov ali - še slabše - z obrača¬ njem večpolnih konektorjev znotraj od¬ dajnika, kar pa ni le nepriročno, temveč lahko v nekaterih primerih privede celo do poškodovanja samega oddajnika. Prav tako ne smemo spregledati dejstva, da vrednosti nastavitev takih modularnih mešalnikov krmilnih kanalov, stikal oziro¬ ma konektorjev oddajnika veljajo le za en sam model in bomo morali pred uporabo drugega modela, ki aa ima sko¬ raj vsak modelar, vse vrednosti tako rekoč "pre-nastaviti". To zahteva natan¬ čen pristop in dobro vodenje _doku- mentacije o vseh nastavitvah. Če so časovni presledki med vodenjem raz¬ ličnih letal daljši, skorajda ni verjetno, da bi si modelar uspel zapomniti vse na¬ stavitve. Naprave, katerih jedro sestavljata mi¬ kroprocesor in spominska enota, zlahka obvladajo opisane primere, poleg tega pa še kopico drugih, ki so že tovarniško predprogramirani in jih prikličemo v upo¬ rabo s sprehodom po menijih. Ti so zgra¬ jeni tako, da jih lahko "obhodimo" s pri¬ tiskanjem na razne kombinacije tipk, vgrajenih na glavni oziroma komunika¬ cijski plošči oddajnika, nadzor potova¬ nja po menijih pa vršimo prek zaslona iz tekočih kristalov. Število programiranju namenjenih tipk je odvisno od zahtev¬ nostne stopnje in cene naprave. Seveda bi bile naprave brez prave uporabne vrednosti, če bi od uporabnika zahtevale dodatna znanja, npr. s področja raču¬ nalništva. Prav nasprotno; njihovi progra¬ mi so načrtovani tako, da so uporabniku prijazne (angl. user friendly) in nezah¬ tevne za uporabo, zato je vsaka bojazen pred nakupom le-teh povsem odveč. Doslej je bila njihova edina slaba stran občutno višja cena od klasičnih naprav, zato so bile dostopne le petičnim mode¬ larjem, ti pa po pravilu iz njih tako niso znali iztisniti vseh možnosti, ki so jim bile na razpolago. Od prvih predstavitev mikroprocesor¬ skih naprav pa do danes je šel razvoj vključila že leta 1984. Z dve leti kasneje na trgu predstavljeno napravo mc-1 8 so si pridobili mnoge zelo uporabne izkuš¬ nje. Programsko so jo uredili tako, da je bila uporabniku kar se da prijazna in hkrati priročna. Spoznali so, da s snovanjem mikroprocesorskih naprav viš¬ jega cenovnega razreda ne bo večjih težav, da pa morajo širokemu krogu uporabnikov, predvsem začetnikom na področju modelarstva, ponuditi vrsto cenejših naprav. To je bila takrat seveda še težko dosegljiva želja. Kasneje so trgu ponudili tri vrste naprav nižjega cenovnega razreda. To so bile osnovna mc-14 in sestrska mc-15 ter zmogljivejša mc-16/20. Omenjene naprave iz kataloga za leto 1994 so v marsičem izboljšane različice naprav podobnih nazivov starejših datumov proizvodnje. Programsko in tudi glede na število funkcij so skoraj enakovredne napravam višjega cenovnega razreda; manjši sta npr. le kapaciteta njihovega spomina in velikost zaslona. V osnovnem kompletu so opremljene za upravljanje osmih kanalov (štirih servomotorjev), ven¬ dar jih je moč dograditi na 14 oziroma 16 kanalov, odvisno od tipa naprave, kar je razvidno iz priložene tabele. Če jih primerjamo s klasičnimi napravami, potem vidimo, da za približno enako ceno že v osnovnem kompletu ponujajo neprimerno večje zmogljivosti. zaradi silovitega tržnega boja svojo pot naprej, z množično uporabo vgrajenih (mikro)elektronskih elementov pa jim je cena zelo padla, kar je konec koncev pocenilo tudi proizvodnjo naprav ter jim s tem znižalo prodajno ceno. Nemška firma GRAUPNER (*) se je v načrtovanje mikroprocesorskih naprav ODKLONI KRMILNE ROČICE SERVO MOTORJA 10 • TIM 8 • april 1994 RADIJSKO VODENJE Oddajniki so lepih oblik, ponašajo se s privzdignjenim, prednjim delom za boljšo preglednost mešalnih stikal in potenciometrov ter z zaobljenimi robovi, da jih je mogoče uporabljati tudi brez oddajniškega pulta. Trak za obešanje okrog vratu vpnemo na za to predvidena zložljiva kovinska nosilca. Kapaciteta akumulatorskih celic oddajnikov znaša do 1700 mAh. Antena je vpeta na sredi¬ ni pulta in njenega naklona ni mogoče spreminjati. V osnovnem kompletu dobite 8-kanalni oddajnik za 35- oziroma 40-MHz frekvenčno območje, 16-kanalni sprejem¬ nik z enim servomotorjem in drobnimi deli, kot so par kristalov (izbrati morate le frekvenco oziroma kanal delovanja v okviru frekvenčnega področja, za kar se posvetujte s klubskimi kolegi), vklopno stikalo sprejemniškega dela ter ohišje sprejemniškin celic. Med glavne pro¬ gramske funkcije, ki so podrobneje opi¬ sane v tabeli, so pri firmi GRAUPNER uvrstili preprosto programsko spreminja¬ nje smeri vrtenja servomotorjev, nasta¬ vitev izhodiščnega položaja krmilnih ročic (tako ni več nujno, da za krmiljenje kake funkcije začnete ravno z njihovega sredinskega položaja), nezahtevna pa je tudi nastavitev velikosti odklonov krmilnih ročic servomotorjev v obeh smereh iz prej določenega izhodiščnega položaja. Odklone krmilnih ročic servomotorjev priredimo odklonom krmilne palice od¬ dajnika po določeni matematični funkciji, ki je lahko premica (Dual Rate) ali pa neka eksponencialna funkcija (Exponen- tial Rate). To pomeni, da glede na izbra¬ no krivuljo priredimo odklone krmil odklonom krmilne palice, s katero uprav¬ ljamo model prek oddajnika tako, da dobimo harmonično odzivnost (npr. le¬ talskega) modela. V primeru na risbi Exponential Rate določimo tako, da bodo hodi krmil v območju 0-50 % odklona palice majhni, pri večjih od¬ klonih pa občutno večji ali nasprotno. Nemiren model bomo zato lepše vodili z majhnimi odkloni krmilnih palic, akro¬ bacije, pri katerih so dobrodošli veliki odkloni krmil, pa z velikimi. Risba 2 nazorneje kaže odvisnosti odklonov pa¬ lice na oddajniku in odklonov krmilnih ročic servomotorjev, če so njihovi hodi programirani. mc-14 in mc-15 GRAUPNER je z napravama mc-14 in mc-15 uporabnikom ponudil dva začet¬ niška kompleta, ki sta tako po videzu kot po uporabljeni programski opremi (glej tabelo) povsem enaka. Naprava mc-14 je od tiste z oznako mc-1 5 cenejša pred¬ vsem zaradi v oddajnik fiksno vgrajene¬ ga visokofrekvenčnega modula. Zato pomeni nakup te naprave - vsaj dokler pri nas ne bodo določena ločena frekvenčna območja po posameznih panogah modelarstva - smotrno nalož¬ bo. Obe napravi programiramo s po¬ močjo štirih tipk, zaslon pa omogoča izpis imena modela z uporabo največ treh črk. Programi so razdeljeni v štiri podsklope. To so osnovni programi, pro¬ grami, namenjeni tekmovalnim modelom F3B, programi za akrobacije in progra¬ mi za modele helikopterjev. V okviru programa "Acro" sta za izur¬ jene letalce pripravljena dva podprogra¬ ma. "Landeautomatik" omogoča pred- nastavitev položaja višinskega krmila, zakrile in zračnih zavor, ki jih lahko aktivirate ob določenem številu vrtljajev motorja (npr. pri odvzetem plinu). S pod¬ programom "Snap roli" pa lahko ob vklopu izbranega stikala postavite krilca ter smerno in višinsko krmilo v tak položaj, da izvedete npr. hitri sodček in podobne akrobatske figure. Začetnikom letenja s helikopterji so namenjeni posebni podprogrami, s kate¬ rimi je mogoče povezovati različne funk¬ cije upravljanja. Opisani so v priloženi tabeli. mc-16 Naprava mc-16 je od prejšnjih dveh mehansko in programsko bolje opremlje¬ na. Za lažje prebijanje skozi program¬ ske menije skrbi šest tipk. Čeprav je tudi ta naprava namenjena začetnikom, lahko zadovolji strožje zahteve pro¬ gramiranja modelov. To je razvidno iz večjega števila vgrajenih podprogramov (glej tabelo). Naprava je sposobna po¬ mniti nastavitve za kar 20 modelov, proste spomine pa lahko uporabite tudi za preizkušanje različnih nastavitev na enem samem modelu. Če opremite oddaj¬ nik s posebnim trenutnim stikalom (to velja tudi za prej opisani napravi), potem lahko z njim med letom "na slepo" določate velikosti hodov servomotorjev, kar je zelo uporabna stvar. Kadar deluje oddajnik v modulacij¬ skem načinu (PCM), je mogoče vpro- gramirati položaje krmil za primer, da med letom pride do motenj med preno¬ som signala do sprejemnika. Prav tako je mogoče vprogramirati položaj enega servomotorja za primer, da se med letom sprejemniški akumulator čezmerno izprazni. Novost pri napravah nižjega cenovne¬ ga razreda je tudi možnost vklopa časov¬ nega alarma prek ročice plina oziroma merjenje časa delovanja motorja. Funkciji bosta prav gotovo razveselili tiste, ki se ukvarjate z modeli na elek¬ trični pogon. Posredno lahko na ta način vsak trenutek med letom določite raz¬ položljivi čas delovanja motorja. K napravam je mogoče dokupiti tudi pribor za učenje letenja z dvema oddaj¬ nikoma (t. i. "Popek", ki deluje na prin¬ cipu optičnega prenosa podatkov), dodatno stikalo za vklop funkcij, ki ga namestite na vrh krmilne palice (mc- 16/20), in druga preprosta stikala. V tem prispevku smo vam predstavili ponudbo GRAUPNERJEVIH naprav nižje¬ ga cenovnega razreda, ki slovijo po svoji zanesljivosti in uporabnosti. Menim, da so primerne predvsem kot prve na¬ prave za modelarje-začetnike, za mode¬ larske klube ali šolske krožke, saj z nakupom večjega števila naprav po¬ enotite svojo tehnično opremljenost, poenostavite in pocenite šolanje mode- larjev-pilotov ter s tem medse pritegnete večje število zainteresiranih za to zvrst modelarstva. Aleksander Sekirnik (*) S prodajo in posredovanjem informacij o GRAUPNERJEVIH napravah za radijsko vodenje se v Sloveniji ukvarja firma MIBO modeli d.o.o., Cevica 6, 61370 Logatec. Pokličete jih lahko na telefon 061/744-218 oziroma jim vaša vprašanja posredujete prek faksa 061/741-435. Zastopstvo in prodaja izdelkov nemške firme R&G Epoksidne smole za laminacijo in izdelavo kalupov Polnila in pigmentne paste Steklene, kevlarske, karbonske tkanine in trakovi ter ves potreben material in pribor za pomoč pri laminiranju Vse informacije in prodaja (tudi po pošti): MIBO MODELI d.o.o. Čevica 6, 61370 Logatec tel. (061) 744.218, fax (061) 741-435 TIM 8 • april 1994 • 11 RADIJSKO VODENJE JOHANNES GRAUPNER Postfach 1242 D-73220 Kirchheim-Teck Na sliki je opremljen oddajnik. •••••••••• *••••• ••• ••••••• •••••• •••••• ••••••••••• ••••••* ••• ••• •*•*••• •••••• ••••*•• ••• ••• *•• ••• ••• ••! *•• ••••• ••• ••• ••••• ••••••• ••••••• ••• ••*•••• ••••••• ••• ••• **• *•• ••* ••• ••• • H* ••• ••• ••• **• ••• ••• M« ••• **• ••• im :::::::::::: ::: ....::: *••••• **** *•••*• «•••* »*• •** *«• ••• ••• ••• ••• •••••• ••• ••••••••n ••• ••• ••• ••• *•• ••• ••• ••• ••• ••• ••• **» ••• ••• ••• , ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• mc-14 ■ > ■ ' ' • mm i * f mrjtz 1019 zanesljiv vstop v računalniško tehnologijo. Programiranje s preizkušenim 2-stopenjskim "Rotary-Select " sistemom. > Trije osnovni večfunkcijski programi za vse tipe letalskih modelov. • Helikoptrski program za standardne tipe krmilnih plošč, Heim in 120°-sistem. • Pripravljeni mešalniki in točno nastavljivi položaji servomotorjev omogočajo optimalno uporabo tudi za tekmovanja z modeli avtomobilov. t Možnost razširitve oddajnika z dodatnimi funkcijami za ladijske modele. mc-14 14-kanalni mikroračunalniki set za daljinsko vodenje naročniška št: 4816 za 35 Mhz pas naročniška št.: 4817za 40 Mhz pas Nazoren opis najdete v prospektu novosti N 94 in glavnem katalogu 45 FS 94. Uvoz, prodaja in pooblaščeni servis za Slovenijo: STj d.o.o., ČevicaS 61370 Logatec Tel.: 061 744 218 Fax: 061 741 435 Eraupner\MB 12 • TIM 8 • april 1994 AKCIJSKA PRODAJA * Jadralno letalo SPIDER (razpon krila 2000 mm) z RV napravo GRAUPNER C4X (40 MHz) z dvema servomotorjema za 24.900 SIT. * Naprava za radijsko vodenje GRAUPNER D 8 SSM (40 MHz) z dvema servomotorjema za 26.900 SIT. * Servomotor GRAUPNER ECO-C 509 za 2.150 SIT. * Servomotor GRAUPNER C 5007 (dva kroglična ležaja) za 3590 SIT. * GRAUPNER katalog 44FS in novosti N94 za 1.500 SIT. Ves našteti material pošljemo tudi po pošti. (Ponudba velja do razprodaje zalog) TIM 8 • april 1994 • 13 MODELARSTVO Prekrivanje s folijami Prekrivanje letalskih modelov s folijami je že nekaj časa zelo razširjeno. Z njiho¬ vo pojavitvijo in prednostmi, ki jih imajo pred papirjem in svilo, so modelarji pre¬ cej pridobili: čas prekrivanja se je zelo skrajšal, odpadli so vsi postopki na ša¬ blonski deski ter čakanje med posa¬ meznimi stopnjami lakiranja in sušenja, pa tudi težav pri popravilu poškodovanih delov ni več. Folije so razmeroma lahke ter niso občutljive na vlago in modelarsko gori¬ vo. Dobimo jih v različnih barvah, faJ 0), moramo za vzdrževanje temperaturnega ravnovesja nekoliko pripreti ročico mešal¬ nega ventila - in narobe, kadar je U r < 0. Naša naloga je narediti tako električno vezje, ki bo idejo tudi uresničilo. Še prej si oglejmo risbo 2. Takoj pre¬ poznamo premico, o kateri smo govorili prej, opazimo pa tudi, da je krivulja lom¬ ljena v dveh točkah, ki ju določajo po¬ vsem praktične omejitve. Ogrevanje pri zunanjih temperaturah nad neko vred¬ nostjo ni potrebno (npr. pri zunanji tem¬ peraturi, ki presega +20 °C). Drugo tako omejitev pogojuje moč grelnika oziroma zgornja temperatura, ki jo lahko v kotlu centralne kurjave še dosežemo (npr. +90 °C). Delovanje regulatorja bo slone¬ lo prav na tej medsebojni odvisnosti. Opis delovanja elektronike Elektronsko shemo regulatorja kaže ris¬ ba 3. Kakšen je vpliv senzorjev na nas¬ tanek razlike Ur (pojavi se na izhodu U3/6), ugotovimo, če smo razumeli zgornjo razlago. Mnoge pojave opisno zelo težko pojasnimo ali pa to sploh ni Risba 3. Shema regulatorja ogrevalne naprave mogoče. (Slutite moč matematike?) Opazili ste, da smo aritmetični del regu¬ latorja izvedli s pomočjo analognega seštevalnika. Temperaturna senzorja TDI in TD2 (AD590) sta tokovna generatorja z značilno vrednostjo 0,293 mA pri tem¬ peraturi +20°C. Obe merjeni temperaturi seštevamo, kot rečeno, na operacijskem ojačevalniku U3. Pravilno fazo (pred¬ znak) TD2 signala določimo s smerjo vrtenja motorja, ki poganja mešalni ven¬ til. Znižanje zunanje temperature, torej manjši signal TD1, mora izzvati povečan¬ je signala TD2. Upori in potenciometri, ki "obdajajo" U3, služijo za nastavitev številskih vrednosti (konstant), ki so omen¬ jene v gornjih enačbah. Razliko Ur oja¬ čimo z 2U2, da je primerna za krmiljenje diskriminatorja U4. Ta krmili releja A in B, ki vključujeta motor mešalnega ventila, vezje 1U2 pa poskrbi za koleno pri -10 °C (s potenciometrom P4 lahko na¬ stavimo tudi drugo vrednost). Neposredno krmiljenje motorja z raz¬ liko Ur bi povzročilo nestabilno delova¬ nje, regulator bi osciliral (nihal). Temu se izognemo s tem, da zmanjšamo ojačanje sistema. Astabilno vezje U5 dovoljuje dejanski vklop motorja le v zelo kratkih intervalih. Morebitno razliko Ur odprav¬ lja razmeroma dolgo, tako da se regu¬ lator zanesljivo umiri po pojavu tempe¬ raturne motnje oziroma razlike Ur = /0. Svetleče diode so namenjene lažjemu spremljanju delovanja regulatorja. Kadar gori LD1, je regulator dosegel želeno temperaturo zraka v prostoru, ki ga ogre¬ vamo. Če pa sveti LD2 ali LD3, je regula¬ tor na stopnji odpiranja ali pripiranja ventila. Na risbi 4 je prikazan stik, ki omogoča izbiro med ročnim in samodejnim delo¬ vanjem mešalnega ventila. Vaša naloga je, da avtomatiko dopolnite še s pro¬ gramsko uro, varnostnimi termostati za zaščito napeljave pred zmrzaljo in čezmernim segrevanjem. Koristen dodatek smo opisali tudi v decembrski številki TIMA. TIM 8 • april 1994 • 31 ELEKTRONIKA Skrben bralec bo opazil, da je ogre¬ vanje prostorov podrejeno hiši kot celoti. Ob domnevi, da so vsi prostori približno enako izolirani in da v času ogrevanja ne odpiramo oken (vsaj za dalj časa ne), potem je taka ogrevalna zasnova spre¬ jemljiva. Nesmotrno pa je vzdrževati enako temperaturo v vseh bivalnih pro¬ storih. Pomagamo si tako, da zapremo (pripremo) ventile na radiatorjih v tistih prostorih, kjer se ne zadržujemo pogo¬ sto. Se bolj modro bi ravnali, če bi radia¬ torje opremili s termostatskimi ventili. Tako lahko sprejemljivo dobro vzdržuje¬ mo temperature, ki so nižje od tiste, ki jo vzdržuje glavna ogrevalna avtomatika. Opazili ste, da regulator deluje brez legendarnega termostatskega stikala. Toda velja ga ohraniti, ker lahko v primeru težav z ogrevanjem takoj preide¬ mo na standardno delovanje ter s tem zelo hitro in zanesljivo izključimo ali potrdimo okvaro regulatorja. Med nor¬ malnim delovanjem regulatorja moramo termostat nastaviti na najnižjo tempe¬ raturo, še bolje pa ga je kar izključiti. Nekateri termostati imajo posebno stikalo za izklop. Obtočna črpalka (100 W) mora teči neprekinjeno skozi vso kurilno sezono. Konstrukcija regulatorja Podali bomo le nekaj splošnih na¬ potkov. Celotno vezje vgradimo v pla¬ stično ohišje (glej seznam materiala), sku¬ paj z omrežnim transformatorjem in rele¬ jema. Svetleče diode, varovalki ter stikalo S2 (glej risbo 4) pritrdimo na eno izmed stranic ohišja. Preden se lotimo izdelave tiskanega vezja, preverimo, ali sestavni deli dimenzijsko odgovarjajo predlogu na risbah 5 in 6. Brez večjih težavdahko U2 Risba 4. Močnostni tokokrogi regulatorja al, a2 = rele A (risba 3) bi, b2 = rele B (risba 3) M = motor mešalnega ventila S2 = stikalo avtomatika/ročno V2 = 1 A (počasna), cevna varovalka tiskano vezje prilagodimo drugačnim se¬ stavnim elementom. V naislabšem primeru bodo težave le s transformator¬ jem. Nekoliko dražji so toroidni transfor¬ matorji, toda tedaj bo manj nevšečnosti s prilagajanjem tiskanega vezja. Umerjanje Prvi pogoj za uspeh je brezhibno delo¬ vanje elektronike. Ce nam ne uspe pravil¬ no sestaviti vezja, tudi z umerjanjem ne bomo uspeli, zato najprej preverimo delovanje regulatorja pri sobni tempera¬ turi obeh senzorjev. Premikajmo drsnika potenciometrov P2 in P3 ter opazujmo odziv U3/6. Na podoben način lahko preverimo še delovanje 2U2, U4 in U5. Premik drsnika potenciometra mora izzvati neko napetostno spremembo. Kako in zakaj, bomo razumeli, če razumemo delovanje regulatorja, zato tokrat ne preskočimo teoretičnega poglavja. Ves postopek umerjanja bomo po¬ dredili femperaturi +20°C, ki jo želimo vzdrževati v stanovanju oziroma hiši. Brez težav lahko regulator umerimo tudi na kako drugo temperaturo. Pri umerja¬ nju bomo potrebovali umerjevalne teko¬ čine, torej posode z vodo, katere temper¬ aturo bomo natančno poznali. V ta namen uporabimo termovko, v katero vli¬ jemo vročo vodo, nato pa dolijemo toliko hladne vode, da dosežemo zahtevano temperaturo. Podoben je postopek, ko potrebujemo hladno tekočino. Tokrat vodo, ki smo ji dodali nekaj običajne tekočine proti zmrzovanju, najprej ohladimo v hladilni skrinji, na želeno temperaturo pa jo ogrejemo s previdnim dodajanjem hladne vode. Temperaturo v termos posodi merimo z navadnim živo- srebrnim termometrom. Razumljivo, da se moramo na umerja¬ nje dobro pripraviti, da postopek hitro izpeljemo, saj se tudi temperatura vode v termovki sčasoma spremeni. Vsekakor dobro organizirano delo močno skrajša čas umerjanja. Od električnih instrumen¬ tov potrebujemo pri umerjanju le volt- meter. Vse napetosti merimo proti skupni točki, ki je v shemi označena s simbolom zemlje. Drsnik potenciometra P4 premaknimo proti RIO, da omejevalnik zgornje tem¬ perature ogrevalne vode ne moti začet¬ nega umerjanja (U2/6 = 0 V). Drsnik potenciometra P5 nastavimo tako, da na priključku U4/8 izmerimo +5,0 V, medtem ko s P6 nastavimo U4/9 na +0,2 V (v prostoru tedaj dopuščamo odstopa¬ nje ±0,2°C). Senzorja TD1 in TD2 postavimo v poso¬ do z vodo, ogreto na +20°C. S poten- £ C2 ■± oc ¥ ui £ KH wnm JUl/^V S S S f "E i s • I Itllfll B UH < cr> o • I lB3l » • IdhTI • •• ■ (J) Risba 5. Razpored elementov na ploščici tiskanega vezja 32 • TIM 8 • april 1994 ELEKTRONIKA ciometrom Pl na TD1 nastavimo 0 V. Takoj nato s potenciometrom P3 nastavi¬ mo U3/6 na 0 V. S tem smo že nastavili točko vrtenja (os) temperaturne krivulje. Nagib premice lahko sedaj zlahka nas¬ tavimo s potenciometrom P2. V ta namen prestavimo TD1 v posodo z na -10°C ohlajeno tekočino. Počakamo minuto, da se senzor prilagodi novi vrednosti. V toč¬ ki U2/8 nastavimo potencial na +10,0 V. Nato začnemo premikati še drsnik potenciometra P4. Ves čas merimo napetost U2/4. V trenutku, ko zaznamo spremembo, je P4 nastavljen. Nastavitev potenciometrov P7 in P8 je odvisna tudi od karakteristik pogona mešalnega ventila. S potenciometrom P7 nastavimo čas vkjopa motorja med 2 in 10 sekundami. Čas, ko motor stoji, je daljši, med 1,5 in 7,5 minute, nastav¬ ljamo pa ga s potenciometrom P8. Nastavitev ni tako zelo kritična in jo bomo kasneje, ko bo regulator že delo¬ val, prilagodili razmeram. Dejansko s to nastavitvijo nastavimo čas odpravljanja temperaturnih odstopanj od zahtevane vrednosti. Omenjene časovne nastavitve kontroliramo s štoparico. Sklepni preizkus delovanja regulator- jeve elektronike opravimo tako, da prestavljamo senzorja v posode z različno toplo vodo. Vodo uporabljamo tudi zaradi hitrega odziva senzorjev. Recimo, da začnemo s tem, da oba sen¬ zorja postavimo v +20°C ogreto vodo. (Stikalo Sl naj bo sklenjeno.) V zelo kratkem času se mpra stanje stabilizirati, kar spoznamo po tem, da sveti le zelena svetleča dioda (LD1). Prestavimo TD2 v hladnejšo vodo. Zelena signalna lučka bo ugasnila, prižgala pa se bo rdeča (LD2). Če sedaj počasi dolivamo vročo vodo v posodo s senzorjem TD1, moramo prej ali slej zaznati trenutek, ko bo LD2 ugasnila, svetleča dioda LD 1 pa bo spet zagorela. Toda če nadaljujemo z dolivanjem vroče vode, bomo kmalu opazili, kako bo zagorela LD3. Tudi ta preizkus opravimo še v razvojnem "labo¬ ratoriju". Namestitev regulatorja Ohišje z elektroniko pritrdimo na steno v bližini peči centralne kurjave. To nare¬ dimo tako, da bomo imeli dober pregled Risba 6. Pogled na spodnjo stran tiskanega vezja (spajkanje) Foto: Izvedbeni primer regulatorja je oprem¬ ljen s tedensko programsko uro ter merilnikom temperature zunanjega zraka in ogrevalne vode. nad signalnimi lučkami ter dostop do stikal in varovalk. Pazimo tudi na to, da lahko brez težav odstranimo pokrov ohiš¬ ja ter pridemo do elementov za na¬ stavitev regulatorja (potenciometri), ker bomo tako laže servisirali regulator. Temperaturni senzor, s katerim sprem¬ ljamo zunanjo temperaturo zraka, pritrdi¬ mo na zunanjo steno objekta, vendar ne v bližini raznih izpustov, ki bi motili delo¬ vanje regulatorja. Zavarovati ga moramo tudi pred dosegom nepoklicanih oseb. Senzor, ki meri temperaturo vode v napeljavi ogreval, pritrdimo s primerno objemko neposredno na vročo cev ob mešalnem ventilu. Zanesljiv termičen stik dobimo, če cev in senzor premažemo s termopasto. Se boljše rezultate doseže¬ mo, če senzor vložimo v posebno merilno T-spojko. Priključitev regulatorja v omrežje te povezavo z motorjem mešalnega ventila (in termostatom) moramo obvezno opra¬ viti pri izključeni varovalki, da se iz¬ ognemo nevarnosti udara omrežne napetosti. Nevarnosti se moramo zave¬ dati tudi med preizkušanjem delovanja in umerjanjem elektronike! Najbolj nehvaležno delo pri vsej stvari bo menjava oziroma pritrditev motorne¬ ga mešalnega ventila. Postopamo po navodilih proizvajalca. Pravilno smer vrtenja motorja, torej navitje, ki vrti os motorja v eno ali drugo smer, določimo s poskusom. Če bo izbira napačna, se bo ventil razmeroma hitro postavil v skrajno lego. Seveda moramo biti pazljivi, ker se to utegne pripetiti tudi pri neumerjenem regulatorju ali vključenem stikalu Sl. Zagon regulatorja Preverimo, ali smo električne povezave opravili tako, kot je treba; šele nato vključimo 220-voltno napajanje. Najprej preverimo delovanje ogrevalne naprave v ročnem režimu. Če poteka vse tako kot mora, preidemo na avtomatsko delova¬ nje. Stikalo Sl naj bo odprto. Opazujmo stanje kontrolnih lučk (LD1, LD2 in LD3) ter odzivanje motorja mešalnega ventila. Če v trenutku zagona v kotlu voda še ne bo dovolj ogreta, se bo ventil nekoliko bolj odprl na vroče, kasneje, ko bodo ogreti tudi vodi, pa se bo počasi premak¬ nil v lego, ki bo ustrezala potrebam. Delovanje regulatorja oziroma samo ogrevanje nadziramo nekaj prvih dni po vključitvi avtomatike, pa tudi kasneje moramo delovanje skrbno spremljati. Delovanje motorja mešalnega ventila opazujemo kar po prižiganju in ugašanju svetlečih diod. Branko Bogataj Jernej Bohm SEZNAM ELEMENTOV: Upori (0,25 W/ 10%): Rl, R2, R5, RIO, R13 = 1 kfi, metal film R3, R9, R14 = 5,6 kQ, metal film R4 = 560 Q, metal film R6, R8 = 100 kfi, metal film R7 = 39 kQ, metal film Ril = 10 kfi, metal film R12 = 1 MQ, metal film R15 = 820 £3 R16, R18 = 330 £3 R17 = 10 k£ž R19 = 560 e R20, R21, R25 = 1 kfi R22 =100kfi R23 = 2,7 kQ R24 = 2,2 kQ P1-P6 = 1 kfi, trimerpotenciomer P7 = 500 kfi, trimerpotenciomer P8 = 10 kfi, trimerpotenciomer Kondenzatorji: Cl, C2, C3, C4, C5, 05, 06, 07, 0 8 = 100 nF / 25 V (10 %), poliestrski C6 = 1000 iiF/ 15 V (10 %), elektrolitski C7 = 100 pF / 25 V (10 %), keramični C8, C9, CIO, C11,02= 100 nF/25V(10 %), poliestrski 03, 04 = 470 pF / 35 V (10 %), elektrolit¬ ski Polprevodniki: Ul = AD 580, integrirano vezje U2 = TAA 2762, integrirano vezje U3 = IM 108, integrirano vezje U4 = TCA 965, integrirano vezje U5 = LM 555, integrirano vezje U6 = LM 7812, integrirano vezje U7 = LM 7912, integrirano vezje Tl = BC287, tranzistor NPN Dl, D2 = 1N4148 D3, D4 = 1N4007 LD1 = LED dioda, 4 mm (zelena) LD2 = LED dioda, 4 mm (rdeča) LD3 = LED dioda, 4 mm (rumena) Gl = Graetz B40 C1200 (Iskra) Ostali material: TD1, TD2 = AD590, temperaturni senzor KI = priključna sponka (220 V) K2, K3 = priključna sponka (temp. sezor) K4 = priključna sponka (črpalka) Sl = servisno stikalo (črpalka) TRI = toroidni transformator 220 / 2 xl2 V, 25 VA A, B = rele PR 15, 12 V (Iskra) VI = 1 A (počasna), cevna varovalka polistirensko ohišje (20 x 12 x 5,5 cm) TIM 8 • april 1994 • 33 RAČUNALNIŠTVO Moj osebni računalnik (6. del) MS-DOS - osnovni ukazi DISKCOPY - kopiranje disket Ukaz, ki je namenjen izključno kopi¬ ranju disket, preslika vsebino izvorne diskete na ciljno disketo. Te ni treba prej formatirati, saj to samodejno stori ukaz sam. Format ciljne diskete bo v tem primeru enak formatu izvorne diskete. Isti ukaz pride prav tudi, če ima računalnik le en disketni pogon. MS-DOS med proce¬ som sam opozori, kdaj je treba izvorno disketo zamenjati s ciljno. V vsakem primeru pa moramo biti pri uporabi tega ukaza previdni, saj se prejšnja vsebina ciljne diskete za vedno izgubi. Kaj hitro se namreč zgodi, da disketi narobe vstavimo v disketna pogona. Oblika ukaza: DISKCOPY pogoni: pogon2: /1 /v Parametra ukaza povesta, kje je izvor¬ na (pogoni) in kje ciljna disketa (pogon2). Stikalo /1 povzroči kopiranje le prve strani diskete, stikalo /v pa pre¬ veri prekopirano vsebino na ciljni disketi. Primeri: 1. DISKCOPY A: B: /v Ta oblika ukaza prekopira vsebino diskete v pogona A na disketo v pogonu B in preveri kopijo. 2. DISKCOPY A: A: Če ima računalnik le en disketni pogon, lahko prav tako uporabimo ukaz DISKCOPY. V tem primeru navedemo enaka parametra ali pa se prestavimo na disketni pogon in tam poženemo ukaz kar brez parametrov. FORMAT- priprava diska za uporabo Pred uporabo moramo vse vrste diskov (trde diske in diskete) formatirati. Med formatiranjem operacijski sistem razdeli disk na manjše dele (sektorje) in si izdela tabelo, v katero kasneje zapisuje po¬ datke o položaju datotek na disku. Med formatiranjem sočasno poteka tudi pre¬ verjanje magnetnega medija diska, ki izloči vsa poškodovana področja diska. Danes je formatiranje trdega diska pre¬ puščeno kar proizvajalcem računalnikov, saj je to razmeroma zahtevno opravilo, med katerim se vsa poprejšnja vsebina za vedno izgubi. Če pomotoma formati¬ ramo trdi disk, moramo vse programe znova "naložiti"; tudi operacijski sistem MS-DOS. Zal se formatiranju ne moremo popol¬ noma izogniti. Kupljene prazne diskete moramo obvezno formatirati, pri čemer lahko kaj hitro pride do nesreče in si zbrišemo disk. Zato je bolje, če diskete formatiramo z uporabo okolja WIN- DOVVS ali kakega drugega programske¬ ga orodja (npr. PCTOOLS), ki omogoča formatiranje izključno disket. Oblika ukaza: FORMAT pogon: /q Parameter "pogon" pove, kateri diskovni pogon želimo formatirati (A: ali B:), stikalo /q pa se uporablja za pono¬ vno formatiranje starih disket. For¬ matiranje poteka hitreje, saj ukaz ne pre¬ veri stanja magnetnega medija diskete. To stikalo pride prav, če smo prepričani, da so diskete nepoškodovane. MD ali MKDIR - ustvari direktorij Ukaz MD ustvari nov direktorij oziroma poddirektorij. Oblika ukaza: MD pogon: ime pod- direktorija Primeri: 1. MD miha V trenutnem direktoriju naredimo pod¬ direktorij z imenom "miha". 2. MD A:\miha Podoben ukaz kot prej naredi na disketi v pogonu A poddirektorij z imenom "miha". MOVE - premakni Ta ukaz premakne eno ali več datotek iz enega v drug direktorij ali disk. Oblika ukaza: MOVE pogon: pot ime_datoteke,... cilj Delovanje ukaza in njegova oblika sta zelo podobno ukazu COPY. Razlika je le v tem, da ukaz MOVE datoteke pre¬ makne, pri čemer datoteko na prejšnji lokaciji izbriše. Prvi del parametrov ukaza pove, katere datoteke želimo pre¬ makniti in kje se te nahajajo. Posamezni opisi datotek so ločeni z vejico. Naj¬ preprosteje je, če se premaknemo v direk¬ torij z izbranimi datotekami in tam poženemo ukaz MOVE. V tem primeru navedemo le imena datotek in jih ločimo z vejico, parameter cilj pa pove, kam želimo premakniti datoteke. Posamezne datoteke lahko ob premiku tudi preimenu¬ jemo. Primeri: 1. MOVE kazalo,vsebina uvod Ukaz premakne datoteki "kazalo" in "vsebina" v poddirektorij "uvod". 2. MOVE kazalo uvod\kaz-l Ukaz premakne datoteko "kazalo" v poddirektorij uvod in ji spremeni ime v "kaz-1". RD ali RMDIR - odstrani direktorij Direktorij lahko odstranimo le tedaj, ko je popolnoma prazen in če takrat nismo v njem. V nasprotnem primeru MS-DOS izpiše opozorilo. Oblika ukaza: RD pogon: ime_direk- torija Primer: RD B:\miha Ukaz odstrani poddirektorij "miha" z diskete v disketnem pogonu B. XCOPY - kopiraj datoteke in poddirektorije Ukaz kopira datoteke (z izjemo skritih in sistemskih) ter direktorije z vsemi pod- direktoriji. Uporablja se za kopiranje vse¬ bine trdega diska na disketo ali na drug trdi disk. Oblika ukaza: XCOPY potljme pot2_ime /s /e /v Prvi parameter pove lokacijo in imena datotek, ki jih želimo kopirati, drugi para¬ meter pa, kot ponavadi, kam želimo prekopirati izbrane datoteke. S tem para¬ metrom lahko tudi spremenimo ime datoteke ali direktorija, zato se pogosto zgodi, da med izvajanjem tega ukaza MS-DOS zahteva pojasnila, ali je cilj datoteka ali direktorij. Ukaz XCOPY ima tudi več stikal. Oglejmo si le najpogostejša. Stikalo /s povzroči, da se poleg navedenega direk¬ torija in njegovih datotek prekopirajo tudi vsi poddirektoriji (razen jsraznih) s pri¬ padajočimi datotekami. Če želimo kopi¬ rati tudi prazne direktorije, dodamo še stikalo /e. Za sprotno preverjanje preko¬ pirane vsebine uporabimo stikalo /v. Primer: XCOPY A: C: /s /e Ukaz prekopira vse datoteke in poddi¬ rektorije (vključno s praznimi direktoriji) z diskete v disketnem pogonu A na trdi disk C. Miha Zorec 34 • TIM 8 • april 1994 Torbica ZA SPRETNE ROKE V sestavku o zgodovinskem razvoju tkanja je bilo omenjeno preprosto tkanje, podobno krpanju nogavic. Da vam bo način vezave vzdolžnih in prečnih niti jasnejši, poskusite narediti preprosto tkanino. Potrebujete kos trdega kartona velikosti 35 x 25 cm, luknjač, ostanke volnene preje, škarje in debelo šivanko za volno. Karton preluknjajte s škarjami ali luknjačem vzporedno s krajšima stranicama (risba 1). Razdalja med robom kartona in luknjicami naj bo 4 cm, med luknjicami pa po pol cm. Pazite, da bodo razdalje med luknjicami enako¬ merne. Skozi luknjice napeljite osnovno nit (risba 2). Na licu naj bodo osnovne niti vzporedne z daljšima stranicama kar¬ tona, na hrbtni strani pa morajo biti luk- Risba 2 njice povezane med seboj vzporedno s krajšima robovoma kartona (risba 3). Pazite, da bodo osnovne niti enakomer¬ no napete. V šivanko vdenite ostanek niti in jo napeljite izmenično pod eno in nad drugo osnovno nitjo. Nit v šivanki pomeni votkovno nit. V drugi vrsti vrstni red zgo¬ raj in spodaj ležečih niti zamenjajte (ris¬ ba 4). Takšni preprosti vezavi, pri kateri se raport (vzorec) ponavlja vsake dve osnovni in votkovni niti, pravimo platno. Če boste votkovno nit s šivanko napeljali <=» c=) «=» «—»•=* Risba 3 Risba 4 izmenično prek dveh in pod dvema osnovnima nitma, v drugi vrsti to ponovite ter zamenjali spodaj in zgoraj ležeče votke šele v tretji vrsti, pa tretjo vrsto ponovili v četrti, se boste lahko pohvalili, da znate tkati panamo (risba 5). Keper boste dobili, če boste v prvi vrsti napeljali votek izmenično prek dveh in pod dvema osnovama, v drugi vrsti boste tako zaporedje premaknili za eno osnovno nit v levo ali desno, v tretji vrsti še za eno osnovno nit v isti smeri kot prej itd. Osnovni keper je poševno rebrasta veza¬ va (risba 6). Če boste vezave popestrili z raznobarvnimi votki, bo lahko vaš tkani izdelek prava umetnina. Votke s šivanko napeljujte previdno in ne »cukajte« pre¬ več, da se tkanina ne bo zgubala. Če hočete gostejšo tkanino, pribijte votek k prejšnjemu z glavnikom. Ko po dolžini osnove ni več prostora za vnašanje vot- ka, je vaša tkanina gotova. Karton s škar¬ jami prerežite na koščke, osvobodite tkanino in pazite, da pri tem ne poškodu¬ je plodu svojega dela. Stkani kvadrat prepognite na polovico in sešijte po robu (risba 7). Daljše ostanke volnenih niti spletite v približno 70 cm dolgo kitko, ki Slika 1 za zaključek. Lahko prišijete tudi cofa. Alenka Pavko Čuden TIM 8 • april 1994 • 35 ZA SPRETNE ROKE Osnove vezenja Ni še tako dolgo tega, kar je vezenje zašlo v pravo krizo, saj so strojno izde¬ lane vezenine s svojo popolnostjo grozile, da bodo ročno vezenje povsem izrinile. Nekaj podobnega se je pred leti zgodilo s tkaninami iz naravnih vlaken (volna, svila itd.), ki so jih povsem enakovredno zamenjale sintetične niti. Kljub vsemu imajo danes ročno izdelane vezenine spet svojo pravo vrednost in veljavo. Seveda so se precej spremenile, vzorci so stilizirani, nekdanje zastarele vbode pa so zamenjali novi, modernejši. Za vezenje lahko uporabimo različne vrste tkanin. Stebelnega, prednjega, ve¬ rižnega, vozličastega, ovitega, koralne¬ ga, zančnega, ribjo kost in še druge vbode lahko vezemo na vse gosto tkane tkanine. Križce vezemo le na primerno blago, kot sta stramin in panama, ustre¬ zajo pa tudi vse tiste vrste tkanin za vezenje, pri katerih lahko niti štejemo. Poleg ustrezne tkanine potrebujemo še prejo in primerno šivanko. Pri vezenju na gosto tkano blago uporabljamo zašiljeno iglo, za mrežasto blago pa vzamemo topo iglo, ker z njo laže štejemo. Ko si pripravimo blago, prejo, iglo in motiv, lahko začnemo z delom. Stebelni vbod vezemo od leve proti desni. Prvi vbod vbodemo s spodnje strani blaga v želeni dolžini vboda in izvlečemo šivanko z nitjo približno na sredini vboda. Pri naslednjih vbodih vbodemo za polovico vboda nad vbod¬ nim mestom prejšnjega vboda in izvleče¬ mo šivanko prav skozi vbodno mesto prejšnjega vboda. S stebelnimi vbodi lahko izvezemo obrise likov, posamične črte ali pa z njimi izpolnimo razne like (risba 1). Motive, ki jih želimo izvesti, izberemo iz različnih revij, slik ali knjig, uporabi¬ mo pa jih npr. za stensko preprogo, okras na otroški oblekici, etuiju za očala, etuiju za kozmetiko, ovitku za beležnico in podobno. Podlaga za bucike Med ostanki blaga poiščemo ustrezno tkanino. Po možnosti naj bo enobarvna, da bomo nanjo lahko narisali želeni motiv. Preganemo jo na pol, polikamo in izrežemo krog s premerom 13 cm. Motiv prenesemo na blago in ga izvezemo, izvezeni motiv obrnemo navznoter in ga še z drugim krogom zašijemo do pri¬ bližno 3/4 dolžine. Nazadnje urežemo še peno, s katero bomo napolnili podla¬ go. Ta naj ima premer 1 1 cm. Vložimo jo v blago in zašijemo. Risba 2 Risba 3a Risba 3b Risba 4a Beležnica Iz kartona izrežemo dva pravokotnika (KI in K2), ki naj bosta nekoliko večja od beležnice, ki jo kupimo v papirnici. Urežemo še ustrezno velik karton K3 Risba 4b Risba 5 (velik naj bo toliko kot beležnica), ki ga nalepimo na hrbet beležnice za ojačitev. Izvezeno blago, v katerega bomo pre¬ oblekli karton, urežemo tako, da ga bomo lahko na vseh robovih za poldrug centimeter zavihali navznoter. Med hrbt¬ nim in prednjim delom ovitka pustimo primerno širok presledek, odvisen od debeline beležnice, in tudi nanj nalepi¬ mo debelini ustrezen kartonski trak K4. Izvezeno blago položimo na mizo z vezenino navzdol. Kartonske dele na tanko premažemo z lepilom za tekstil in jih položimo na blago. Lepilo nanašamo na kartonske dele zelo skrbno, da ne bi bili na licu blaga opazni madeži od lepi¬ la. Zavihamo še robove blaga in jih nalepimo na karton (risba 3b). Na narobno, se pravi notranjo stran ovitka nalepimo podlogo iz tankega bombažnega blaga ali klobučevine. Da bomo beležnico lahko vstavili v ovitek, našijemo 3 cm širok trak (risba 4). Nazadnje prišijemo na ovitek še vrvico s svinčnikom (risba 5) in beležnica je gotova. Darja Zorec 36 • TIM 8 • april 1994 ZA SPRETNE ROKE Medvedek - opomnik Za različna sporočila, ki jih moramo vsak dan pisati, si lahko naredimo priku¬ pen opomnik v obliki medvedka. Poleg materiala, naštetega v kosovnici, potre¬ bujemo še lepilo za les, lepilo UHU in nitrolak, od orodja, strojev in pripo¬ močkov pa vrtalni stroj in svedro 0 1,5 ter 10 mm, tračni brusilnik (lahko samo smirkov papir), vbodno žago (lahko žagica za rezljanje), žago lisičji rep, rašpo, kladivo, dleto, škarje, nož, čopič, svinčnik in šestilo. Za izdelavo glave (1), oprsja (2) in zadka (3) potrebujemo gladko poskob- Ijano, 20 mm debelo smrekovo desko z merami 90 x 250 mm. Nanjo s šestilom in ravnilom prenesemo mere iz načrta. Najprej na označenih mestih v dela 2 in 3 izvrtamo luknje s premerom 10 mm za moznike, namenjene delom 4, 5 in 8. Nato z vbodno _žago izrežemo glavne sestavne dele. Če take žage nimamo, lahko mehak smrekov les z nekoliko truda in pazljivosti žagamo tudi z rez- Ijačo. Pri tem moramo paziti, da držimo lok ves čas navpičnojn da list večkrat namažemo z milom. Če bomo pri žaga¬ nju natančni, delov sploh ne bo treba dodatno obdelovati. Kupljene moznike, s premerom 10 mm nažagamo na dolžine, navedene v kosovnici. V delu 4 moramo narediti še 4 mm globok utor. V ta namen na vsaki strani moznika (20 mm od konca) zažagamo 4 mm globoko zarezo, z ostrim nožem izreže¬ mo srednji del, površino pa poravnamo z rašpo. V glavo in oprsje izvrtamo lukn¬ jo 0 10 mm za spojni moznik (7). Ko imamo vse lesene dele izžagane, jih zgladimo s smirkovim papirjem in jim zaoblimo robove. Oprsje (2) in zadek (3) poveženo z moznikom (5), na vsaki strani pa v izdelana utora pribijemo še noge (4). Da s pribijanjem ne bi imeli težav, si pomagamo z vnaprej izvrtanimi luknjami 0 1,5 mm. Zlepljene in osušene dele dvakrat prelakiramo. Da bo naš medvedek dajal prijaznejši videz iz mehkega črnega usnja izrežemo krožce za oči in smrček, na gobček pa z lepilom UHU nalepimo krožeč, ki ga izrežemo iz 2 mm debelega usnja svetlo rjave barve. V papirnici kupimo papirnati svitek za računske stroje in ga namestimo v medvedkovo naročje. Konec traku spelje¬ mo pod levo nogo, ki bo služila za oporo pri trganju. Odslej bodo imeli vsi družinski člani vedno pri roki dovolj poljubno dolgih listkov za pisanje sporočil. Jelka Šenk TIM 8 • april 1994 • 37 ZA SPRETNE ROKE KOSOVNICA Podaljšajmo jim življenje Ko so pred leti v naših trgovinah začeli prodajati v aluminijasto folijo zavita čokoladna Kinder-jajčka, ki v svoji no¬ tranjosti skrivajo različne igračke, so se na mah prikupila otrokom vseh starosti. Mlajši so bili nad njimi bolj navdušeni zaradi (sicer vedno pretanke) čokoladne lupine, nekoliko starejši pa tudi zaradi njene notranjosti. Priznati moramo, da je večina igračk, ki jih ta skriva, resnično izredno domiselno zasnovana, dokaj kakovostno izdelana in nikakor ni zgolj sama sebi v namen. Otrok se ob nji¬ hovem sestavljanju na neprisiljen način sreča z osnovami tehnike, saj nekateri izdelki vsebujejo celo preprost vztrajnik, zobniški ali "jermenski" prenos in še kaj. Dokler se različne sestavljene figure nabirajo na polici ali v vitrini in tam služi¬ jo zgolj kot okras, navadno ni težav; do teh pride, ko se želi otrok z njimi igrati. Tedaj kamiončku nenehno odpada kabi¬ na, Snoopvju se snema kapa,._ trup male jadrnice sili na dva dela itd. Se huje je, če se v dogajanje vplete kak prav majhen otrok, ki do starejšega brata in njegovih igrač nima dovoljšnje mere dolžnega spoštovanja oziroma razumevanja. Te¬ daj se krila letala iz prve svetovne vojne pomešajo z repno plavutjo ribice, pod¬ vozjem kombija za prodajanje sladoleda in levo roko potapljača. Vse skupaj doseže vrhunec, ko se kak prav majhen del znajde v malčkovih ustih in grozi, da bo nadaljeval pot po požiralniku navz¬ dol. Da bi starši preprečili morebitno nevarnost, pa tudi prepir med otroki, v takih primerih jezno (čeprav to ni ravno salomonska rešitev) poberejo vse figure, ki jih uspejo tisti hip najti - in jih vržejo v smeti. To seveda nikakor ni pravilo (ali celo nasvet tistim staršem, ki jim to še ni prišlo na misel), se pa dogaja. Da bi že vnaprej preprečili prej ome¬ njeno odpadanje kril, koles, rok itd., slabo voljo pri igri in možnost, da mama kak kolešček najde v plenicah (...), vam svetujemo, da dele, ki sestavljajo posa¬ mezno igračko, med seboj zlepite. Se¬ veda ne lepite vsevprek in tudi ne kar s prvim lepilom, ki vam pride v roke. Ker je pri nas ponudba cianoakrilatnih ali t. i. trenutnih lepil (ki zlepljena kosa zvežejo v hipu), pa tudi specialnih lepil, name¬ njenih lepljenju umetnih mas, že tako veli¬ ka, z izbiro ne boste imeli težav. Naštejmo nekatera: Neostik CN 101, Cianokol K-90, EGEPE 600, UHU sekun- denkleber, Neostik SK 601 ali PU 601, Tangit, UHU PVC in UHU allplast. V vsakem primeru natančno preberite navodila za uporabo - in se jih seveda tudi držite. Z eno nekajgramsko tubico ali stekleničko lepila boste ob primernem shranjevanju v temnem in hladnem pro¬ storu (hladilnik) zlepili precejšnje število figur. Poleg lepila boste potrebovali še nekaj bucik in ščipalk za perilo, oster OLFA nož, škarje, pilico za nohte ter manjšo prijemalko (pinceto). Da bi si laže predstavljali, kakšen je postopek "podaljševanja življenja" figuri¬ cam iz Kinder-jajčk, si oglejmo nekaj primerov. Ribico (risba 1) lahko brez škode zlepi¬ mo od glave do repa. Najprej z nožičkom in s pilico za nohte zgladimo morebitne ostre robove, ki ostanejo od kalupa, v katerem oblikujejo plastiko, nato pa po priloženih navodilih ribico sestavimo. Ko se prepričamo, da nimamo več kaj popraviti, dele razstavimo, na vsa stična mesta (ki jih kažejo kapljice na risbi) kanemo nekaj lepila in figuro spet sestavimo. Ko bo lepilo čez čas doseglo popolno trdnost, bo mogoče ribico "raz¬ staviti" le še s kladivom ali na kak drug nečloveški način. Tudi jadrnica (risba 2) je narejena tako, da jo lahko v celoti zlepimo. To je hkrati edini način, da se bo z njo sploh mogoče igrati, saj sicer zaradi šibkih stikov mea posameznimi sestavnimi deli razpade brez kakega večjega odlašanja. Da se to ne bi zgodilo, po celem stičnem 38 • TIM 8 • april 1994 ZA SPRETNE ROKE robu zlepimo najprej trup, na katerega rilepimo krov s kabino, nato pa še jam- or iz treh delov. Ker je jadro iz papirja, ga je najbolje prelepiti s tanko prozorno plastično folijo. Ko jo s škarjami pazljivo obrežemo, jadro v treh točkah prilepimo na jambor. Papagaj s pisanimi krili (risba 3) je ena prikupnejših figuric, ki jih je uspelo sno¬ valcem stlačiti v "rumenjak" Kinder-jajč- ka. Moti le to, da pri še tako pazljivem zamahovanju s krili, ki ga dosežemo s stiskanjem kazalca in palca, razmeroma veliki rumeni nogi kmalu odpadeta. Ko ju - tako kot tudi kljun, rep in krila - prilepi¬ mo, se to ne dogaja več. Čeprav je majcen plastični posnetek dvokrilnega letala Fokker D.VII (risba 4) iz prve svetovne vojne zgrajen precej bolj trdno od doslej opisanih figuric, se vseeno zgodi, da mu po tretjem za¬ porednem preletu dnevne sobe nenado¬ ma odpade plovka. Če na njen stik s pod¬ vozjem in enako tudi na vse stike kril s trupom kanete po kapljico lepila, vašemu veteranu ne bo moglo nič več do živega. Izjema je propeler, ki ga ne prilepimo, da se lahko vrti. Dokler se lepilo popol¬ noma ne posuši, naj tesen stik leve in desne polovice trupa na nosu letala zagotavlja ščipalka za perilo. Najbrž ga ni med vami, ki mu je ob pogledu na sestavne dele tovornjačka za prevoz betona (risba 5) uspelo prikriti začudenje in navdušenje nad to original¬ no zamislijo. Preprost sistem dveh »zob¬ nikov« namreč omogoča, da se hkrati z vrtenjem prednjih koles vrti tudi boben za kabino. Ker pa smo se na doslej opisanih primerih že naučili, da je mogoče z lepi¬ lom (nekatere) stvari še izboljšati, si oglej¬ mo, kaj storiti. V notranjost kabine prilepi¬ mo vložek, ki predstavlja vetrobranska stekla, na podvozje pa prilepimo zadnji navpični nosilec bobna. Tega nato postavimo na njegovo mesto, s spodnje strani vanj potisnemo os z zobnikom in stik zalepimo. Ko montiramo še kolesa in se boben vrti brez zatikanja, smo z delom gotovi. No, kasneje se pokaže, da je podvozje tovornjačka na prehodu med kabino ter nosilcem bobna nekoliko pre¬ tanko in premehko, zaradi česar se zvija. Težavam naredi konec spet samo kaplji¬ ca lepila - tokrat med zadnjo stranico kabine in prednjim nosilcem bobna. Za konec omenimo še figuro, pri kateri dobimo vtis, kot da se je vse zarotilo pro¬ ti nam in naši lepilski strasti: to je žirafa, katere deli se stikajo v izredno domiselno zasnovanih gibljivih sklepih. Žirafo torej pustite pri miru in se z njo ukvarjajte šele tedaj, ko vam bo zmanjkalo lepila... Za nami je Velika noč, ko se je na praznični mizi med pirhi brez dvoma znašel tudi kak Kinder-jajček in v njem figurica, ki jo boste lahko zlepili ter ji tako podaljšali življenje. Mate/ Pavlič Viseči uhani Bliža se mesec maj, čas ljubezni, z njim pa tudi čas mature in maturitetnega plesa. Kaj bomo oblekle, obule in kakšno pričesko bomo imele, vemo že dolgo; s kakšnimi dodatki se bomo polepšale, pa še ne vemo, zato je čas, da začnemo misliti nanje. Uhani so droben, a nepogrešljiv modni dodatek. Z njimi bomo lahko vpadljivo pokazale našo ekstravaganco ali pa le dopolnile obleko. V mnogih trgovinah so naprodaj različni bižuterijski izdelki. Pri nakupu perl (kroglic) in ostalega materiala za uhane moramo paziti pred¬ vsem na barvo in stil obleke, ki jo bomo oblekle. Gotovo imamo doma že kakšne viseče uhane, s katerih snamemo del, ki pride skozi luknjico v ušesu. Nanj bomo obesile doma izdelan uhan. Če pa v ušesih nimamo luknjic, si pomagamo tako, da vzamemo uhane, ki se na uho pripnejo. Tudi te imamo gotovo v šatulji. Kakor koli, naši uhani bodo nekaj poseb¬ nega - in kar je najpomembneje: bodo pravi unikatni izdelek. Preden začnemo z izdelavo uhanov, si pripravimo bakreno žico, klešče in bižu¬ terijski material. Približno 4 cm dolgemu kosu žice s kleščami zaokrožimo en konec, da se nam med oblikovanjem in razvrščanjem perle ne bodo snemale. Ko najdemo najboljšo kombinacijo perl, žico zaokrožimo tudi na vrhu. Iz žice oblikujemo še obroček s premerom 5 mm, na katerega obesimo niz perl, nato pa vse skupaj nataknemo na tisti del uhana, ki bo tega držal v ušesu. Darja Zorec TIM 8 • april 1994 • 39 UGANKARSKI KOTIČEK Dopolnjevanka Posebnost te uganke je v končnicah besed, ki so vse enake in so že vpisane v lik. Ko boste s pomočjo opisov poiskali še manjkajoče prve dele iskanih besed, boste na označenih poljih dobili drugo ime za vedo. 1. občutek za pravo mero, 2. potnost, 3. lastnost praznega, 4. neobčutljivost, npr. za kako bolezen, 5. nasprotje od bojevitosti, mirnost, 6. surovost, grobost, 7. utrujenost; Posetnica TINE KRČAR Tine je zaposlen pri železnici. Kakšno delo opravlja? Izpolnjevanka Iz zlogov s pomočjo opisov poiščite iskane besede in jih vpišite v lik. Ob pravilni rešitvi boste na označenih poljih dobili tri besede, ki so smiselno po¬ vezane z vsebino revije pred vami. CA - CAR - DU - HA - KAT - KRAJ - LED - LIN - LOK - ME - POD - RA - RAD - SM - VE - VE - VI - ZA 1. neznosen vonj, 2. elastičen trak za privezovanje nogavic, 3. pomemben človekov organ, obist, 4. vrsta moškega plašča, ki je dobil ime po angleškem generalu H. Havelocku, 5. znan turistični kraj ob Medulinskem zalivu na skrajnem južnem delu Istre, 6. nekdanji drobiž v Nemčiji in Avstroogrski (orig. Kreutzer), 7. ime slovenske smučarke Zajc; Šarada a+b+c+d=X Če besede, ki jih zahtevajo opisi, vne¬ sete v enačbo, dobite drugo ime za pra¬ vokotnik. a = dvojica b = analeško svetlo pivo c = gaj d = kratica za bralno-pisalni pomnilnik v računalniku (angl. random-access me- mory) Rešitev nagradne uganke iz marčevske številke TIMA: Siemens, Ramsden, Daimler, Marconi; Nagrade za pravilno rešeno uganko v 7. številki revije TIM prejmejo: 1. Andrej Cigale, Titova 74, 64270 Jesenice 2. Janez Fležar, Vrtna ulica 18, 64294 Križe 3. Franc Sumer, Ul. bratov Vošnjakov 5, 63000 Celje Rešitve ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revijel) ter najkasneje do 20. apri¬ la pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 61111 Ljubljana (s pripisom "Timove uganke"). Trije izžrebani reševalci bodo po pošti TIM 8 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih APRIL 1994, LETNIK XXXII, CENA 189,00 SIT, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 61102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 611 1 1 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo), 061/213-733 (naročniški oddelek), fax: 061/218-246. Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 189,00 SIT, polletna naročnina pa 945,00 SIT. Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-603-50480 Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec, Roman Zupančič. Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Urednik revije: Jože Čuden Oblikovanje in tehnično urejanje: Božidar Grabnar Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo in šport št. 415-95/94 mb z ane 23. 2. 1994. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Na svetovnih prvenstvih raketnih modelarjev bodo poslej sodelovali tudi mladinci. Naši najboljši mladi modelarji se že pripravljajo za nastop na SP na Poljskem. Foto: Jože Čuden KAZALO _ UREDNIKOV PREDAL 1 MALA ŽELEZNICA NA SEJMU IGRAČ V NORNBERGU 1 TEKM0VANIE LADIJSKIH RV MODELOV FSR-E V LETU 1993 3 MODELARSKI TRIKI - IZBOUŠAVA KARDANA 3 BLACK BRANTII - KANADSKA S0NDAŽNA RAKETA (PRILOGA] 4 BREZ POŠKODB NA MČ DIRKAH 5 MODEL S POGONOM NA C0 2 -MOTOR (PRILOGA) 6 TIMOV TEST - TRENAŽNI RV MOTORNI MODEL GALEB 8 PREDSTAVITEV GRAUPNERJEVIH MIKROPROCESORSKIH RV NAPRAV 10 PREKRIVANJE S FOLIJAMI 14 NACIONALNI MODELARSKI PRAVILNIK TEKMOVANJE Z LADUSKIMI MODELI NA ELEKTR0P0G0N- FSR-E 15 ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (18. DEL) IZBIRA ZRAČNIH ČOPIČEV IN NJIHOVO VZDRŽEVANJE 16 RV-LETALSK0 MODELARSTVO (5. DEL) KAKO IN S ČIM ZAČETI 26 MODELARSKI TRIKI ALI ZAKAJ NE DELA - PCM NAPRAVE 27 TEST ELEKTROMOTORJA 300 RB BUGGY 28 GENERATOR MELODUE 29 POCENIMO OGREVANJE (3. DEL) AVTOMATSKA REGULACIJA MEŠALNEGA VENTILA 30 MOJ OSEBNI RAČUNALNIK (6. DEL) MS-DOS-OSNOVNI UKAZI 34 TORBICA 35 OSNOVE VEZENJA 36 MEDVEDEK OPOMNIK 37 PODAUŠAJMO JIM ŽIVUENJE 38 VISEČI UHANI 39 40 • TIM 8 • april 1994 _ IZBERITE PRAVO • lepilo — J_I—u M ,CDl|| ' /" M Hi A 7 ‘ . AV 0 1 > %T’ ** ■ *w UMU/ V DOBREM IN V ZLU Lepila za vse materiale ® UMU HB333 sekundenkleber sekunden< k/eber © UH »fgx &fest 50*ra/iGcXXtot*/-VWt d.o.o. Kajakaška 30 61211 Ljubljana-Šmartno Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296 20 • TIM 8 • april 1994 TIM 8 * a P ril 1994 * 21 8452,5 ( 483 ) 4* 2 . 'sO VO 4 ^ ANTENE i SPOJI STABILIZATORJEV Z REPNIM OBROČEM Black Brant II kanadska sondažna raketa M 1:17,5 Obdelal: Jože Čuden SHEMA BARVANJA NA PLAŠČU TELESA ČRNA H BELA I 1 SREBRNA | 1 POLOŽAJ STABILIZATORJEV 18 • TIM 8 • april 1994 TIM 8 * a P ril 1994 * 23 M 1:1 22 • TIM 8 • april 1994 TIM 8 • april 1994 • 19