N, „99*1 #, sr je preselil zopet v id Na vogalu 55. 'ceste in e A ve. bode otvoril moder- nn |3 ei1 * sa l° on P 0( l imenom. Sn af pe 28. julija vršila se je v hu (Cleveland) velika društva Jutranja Zarja razvitja svoje krasne za- Društ.vo, ki pripada k S. je komaj staro dve leti, pa v številu članov jako Javnosti se je udeležilo tu- ah sobratskili pod - Bruštev. V Newbufghu še pijo rojaki tako lepe slo - prireditve. Lloydell. Pa., je umrla ' /rt f 'Ukinja Marija Vidrich, plVv'; Podgrada na Primorskem fiko je prišla s svojim 6ee- M 6 leti; omožila se je pa (drugim letom. Pokojnica adala k podpornemu dru- pdajočem k S. N. P. J., te pristopila šele lansko je- 1° njej žaluje soprog, njen na sestra. .dolgo časa se ni razprav časopisih kake cerkvene J e zadeve v tolikej meri, Piše šeclaj o waukegan- nski cerkveni občini in Narodna konvencija stranke. ‘tretje’ zakonodaja prepovedala oglaše'- vailje cenenih zlatih izdelkov po listih. Zastopnik Keller iz Ap Ieton, Wis., je povdarjal, da se godi s tem ljudstvu naravnost krivica, ako prodajajo nekatere tvrdke po pošti zlate ure z 21 ka¬ meni po $3.95. Zadeva glede zla¬ tih izdelkov je velevažna; vsled tega se pripeti mnogokrat, da ku¬ pi nevedna oseba navidezni 24- karatni zlat izdelek, ki ima v res¬ nici samo 4 karate prave vredno¬ sti. Dosedaj pa- še ne obstoja to¬ zadevna postava, ki bi prepovedo¬ vala slično oglaševanje in pro - dajo. t za ee ovrt. ..kom Chicago, 111., 7. avg. — V pone del j ek otvorila se je v veliki dvo rani Coliseuma prva narodna kon¬ vencija “Narodne progresivne” ali “tretje” stranke v prilog T. Rooseveltove- nominacije- pred¬ sedniškim kandidatom. Na zbo¬ rovanje je došlo iz 46 držav 1040 delegatov. Ko se je prikazal T. Roosevelt v dvorano, priredili so mu delegat je viharne ovacije. Včeraj nastal je med zborovalci pravcati odpor radi udeležbe za morskih zastopnikov in delegatov na tej konvenciji. M.pogo.,zbranih odposlancev je zahtevalo, naj se enostavno zamorske delegate iz južnih okrajev odstrani iz kon¬ vencije. Vsled tega se je obrnilo več zamorskih delegatov narav¬ nost, na bivšega predsednika Roo¬ sevelta za pomoč. Zanje zavzelo se je tudi nekaj drugih delegatov osobito Miss Jane Addams iz Illi¬ noisa, ki je povdarjala, da se je dovolil vstop črnim zastopnikom južnih držav na izrecno željo T. Roosevelta. Roosevelt čuti na tej kon - venciji jako zadovoljnega in sreč¬ nega, kajti za trdno si je svest, da bo imenovan predsedniškim kandidatom. Iz števila delegatov izbralo se mu je častno spremstvo broječe 15 mož. Rooseveltov na¬ slovni govor, katerega bode držal danes popoldne, trajal bode naj¬ manj dve uri. Chicago, 8, avg, — Sinoči ze pozno proti 12. uri zaključila se je konvencija progresivne stran; ke z imenovanjem Roosevelta predsedniškim kandidatom; pod predsedniškim kandidatom pa je imenovan guverner Hiram W, Johnson iz Californije. Velik požar. Washington, 6. avgusta. — Da¬ nes zjutraj nastal je v mestu Cul- pepper, 69 milj oddaljeno od tu- aj, velik požar, ki je mesto zelo poškodoval. Ogenj je nastal v tr¬ govskem predmestju, kjer je uni¬ čil več poslopij, med temi tudi br¬ zojavni in telefonski urad. Ko je klical neki brzojavni na- stavljenec na, železn. postaji bli¬ žnje požarne hrambe na pomoč, je bilo tudi to poslopje že skoro do tal v plamenih, vendar se mu je posrečilo še pravočasno ubežati da ni plačal svojega junaškega čina s smrtjo. Podkupovanje mestnih odbor¬ nikov.. Detroit, Mick, ,7. avg. - ■ Pred nekaj dnevi so oblasti arefovale devet mestnih odbornikov, olrioži- OVabashka Se nih podkupovanja', lezniea nameravala je napeljati po neki cesti blizu'mesta novo pro¬ go; da bi se pa tim ložje. za dobilo dovoljenje, uročila .je železnica mestnim svetovalcem goWo svo- to denarja, Kmalu zatem sklenili so- vsi odborniki, naj se ono cesto zapre v svrho gradbe nove proge. Ko so se danes obtoženci zagovar¬ jali pred sodnikom, so zatrjevali vsi svojo nedolžnost; vsled tega se je razpravo prekinilo ip prelo¬ žilo na 20. avgusta. Iz inozemstva @ Kolumbovo moštvo. Predsednikovi otroci na poto¬ vanju. Beverl.v. Mass., 6. avg. — Za¬ četkom tega meseca podala sta se na potovanje proti zapadu pred - sodnikov sin Robert in hčerka Helena, Taft; na.jprvO se' bosta vstavila v Minneapolisu, Minn., kjer jih pričakuje posebna družba prijateljev in znancev. Iz Minneapolisa se bode nada - ljevalo pot do Montane in sicer je preračunjeno, da se bo mudila družba tri tedne ondi na počitni - cali. Soproga predsednika, Mrs Taft, in njen sin Karol, se pa mu¬ dita v Washingtonu. Glacier Park, Mont., 7. avg. — Danes dospela je semkaj družba izletnikov, v kateri se nahajajo tudi predsednikov sin in hči, Ro¬ bert in Helena Taft. Družbo je pozdravil poglavar Blackfoot In¬ dijancev z 50 rudečekožci, zaeno podaril je tudi Robert Taftu mla¬ dega, šele ujetega rujavega med¬ veda; blizu Medecine Lake je pa priredila zvečer v počast novodo- šlecem nad 200 Indijancev broje- ča skupina svoj narodni bojni ples. Ko se je odkritelj AmtTike, Krištof Kolumb prvi krni peljal proti novemu svetu, jo imel na svoji ladji moštvo vseh narodno - sti. Med temi je bil nek zid Louis de Torres; dalje Irec iz Galwaya William Harris; 1 Anglež Arthur Laws, nekaj Italijanov, Špancev, Portugalcev, Francozov, Norve - Žanov, Dancev in Nemcev. Poseb¬ no priljubljen je bil Kolumbu nek škotski mornar, ki je prvi za njim stopil na nova ameriška tla, kjer se vari in prideluje dandanes zna¬ no golden grain belt pivo, podob¬ no vsled kakovosti svojim sovrst¬ nikom starega kraja. Pivo razpo¬ šilja Minneapolis Brewing Co., katera ima svojo zalogo v Duluth, Minn., ob vznožju 19. zapadne Avenue. Prepovedano strelno orožje. Dunaj, 6. avgusta. Ministrsvo za notranje zadeve izdalo je te dni jako strogo odredbo glede proda¬ je strelnega orožja. Ker je zaple¬ nila zadnja dva meseca policija pri raznih aretovancih veliko šte¬ vilo samokresov, se hoče vsled te¬ ga rabo orožja zelo omejiti. Novi zakon je veljaven za vse v Avstriji zastopane dežele in vobče. prepoveduje prodajo avtomatie - nih samokresov, Bro\vning pušk ter raznega drugega strelnega oro žja. Vsak kupec bode'si mogel že prej pri policijski oblasti izposlo¬ vati dovoljenje za rabo in nakup strelnega orožja. Potovanje nemškega prestolo¬ naslednika. Darovi ZA VSESLOVENSKO ZAVFflŠGE IR d 1 M upnikih, zamotanih to Kakor povsodi, tako se ondi farani v dve v staro in novo, ali Rev. >■ Kdo bode zmagal, po- ju 0| F bodočnost; najbrže ‘Gadujoča ali močnejša Dobro je, da se piše vča- “ stvarno kritiko o tem ali ' l P a polnijo nekateri slo- ’'D o tej zadevi kar cele . 0 pikantnostih gotovih i 11 K°spodov, mora vsakdo ! St Va n, katere priobčuje v,| <‘ oseb I t o svojem tova ne spadajo v javnost, °m se svet zgleduje in -iihovščini še slabše mne- Posneaiajte torej brato 1 )0 'tike starokrajskih li- 'loliel rojak A 11 - , v "■ Dl., je rešil smrti Nnsev delavcev v nha ' , ko -je nastala v on - " anu p ksplozija. Pri tem '* J-ajri nekega J. Bartza 1 a ' r ' f ' sta bila podobna S' Primarne volitve v Kansasu. Topeka, Kansas, 6. avg. — Ze dolgo časa ni bilo take živahnosti o priliki kake volitve, kakor se kaže ista danes, ko se vršijo pri - marne volitve. Obe stranke posta vile bodo danes svojo kandidate za državno semitsko zbornico, kongres, razna uradniška mesta in predsedniške elektorje. Tudi med Taftovo in Roosevel¬ tovo republikansko stranko nasta¬ lo je zadnje dni hudo nasprotje; končno se je zadeva uročila o iz¬ volitvi Rooseveltovih elektorjev vrhovnemu sodišču, ki je rešil to vprašanje ugodno za Roosevel- tovce. Senatorjem bosta najbrže izvoljena Charles Curtis in W. R. Stubbs; za guvernersko mesto se pa poteguje urednik lista “Tope ka Capital” Arthur Capper Frank Rvan iz Leavemvortha. in Protest zlatarjev. Kansas City, Mo., 6. avg. Na sedmem letnem zborovanju zveze ameriških zlatarjev sklenila se je t : j :)(», ^ Jji • a let it* 3 5 let- > r ’ liilij a ' S£rJf< Č' 111 V " 4 let ki (. b ! 0 sl rc5r "’' /.m zap ,-ke i' ^ c Lop° rok ice> mi pšeti; Priznano najboljša moka iz pomladanski Moka, katero uporabljajo najboljše kuhan" Duluti) Universal mlinarska A. M. Murnik EVELETH - - MINK Grant Ave. P°nr,r sto .-«nsPL p * J „ e | fi£« "A* 11 .^rceva $sr*. ■ Aškerc Aškerc za Največja zaloga ker je bil Aškc MAJMUFAKTURNEGA BLAGA, , SKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV VSEH DRUGIH POTREBŠČIN Posebno pozornosti! jemo Slovenkam! PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZAL# IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CEN ih skoro vse knji knjižnicam- različne ruske ii pa nobene red kr ■benega vzroku, di mica siiipno ohranil knjige dobe vsa 1 i denar. Opravo, iokta brata ' i, seve, kar je mo. in zato se bo vrš febi se dala ol Miners National Bai EVELETH, MINN. i muzeju napra c ‘ Aškerčeva soba' ivo lepo in livalet ti -» Kapital, preostanek in delniška odgovornost $ 74 . 000.00 » « 5* Pošiljamo denar In prodajamo pan na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. rodne Iftf so slovenski * ia l obremenjeni z n la tega ne zmorej 1 .o za nobeno korpoi m mogla storiti. Kn.l 1 mdiuoke tisti gospo' raum" zgražajo, da Mm hišna oprava n fciii prodana 1 : v Emoni”. l’o itmrti se je beležilo \ * je našla med pesi tudi nedovv ' Emoni’ je pesnitev (Ri r^-lnoma dovr — sam že poj ^ m tisk. Pesnil c n ’ 'Ljubljanskem Zvo VfeKk • Math. Matzel vržena Kako Je napr, ra Mesnica CHISHOLIV! - Zaloga syežega in suhega mesa, d oniacl bas, perutnine, rib itd. Rojaki podpirajte svj ga rojaka! Dobro blago, nizk e cene FIRST NATIONAL B> Ghisholm - ~ Minn. BbrT no,ai ' v K »'tfitor v 6, •'*fc=lWk V V •Vi Vi? al« V*? v «#■> V 4 ? {'i Vi? s i’4 Vi? V,? V*? 4*4 V Kapital $25.000. Preostanek & Osebna odgovornost $5,000’ e Uku gtClAVVO r\ kt V, vmsk n ‘tA. če v ViimVmkVe V ^.VAetn. \e Vk\ va »a menda vz Ikrakn, ^ Vcviva , Amtav *\7, 11 Sevvmj \« V"k '\a\a domov, >o V' '' 'SaMvmV \i sV m . Ko i x 'sVkabBfte, \" ^ zanvisvk usta l v.e \ m\\,o. 'Hat Vo\i>\ v. ^ An. )o . .'enVem va- vov 4 'l uov.eAu n \m na. aVftč Na %Vc\\. \) v n- ’ hirali ,, Poj . 'R' da ) tem 3 b Obrestuje denar po 'odaja parobrodne liste in posi*) 3 na sev strani. Posebno pozornost dajemo Slo Pndite in se prepričaj $ v efl f ■V* 11 « kci V F .. J, t i, kla,,. kr; "' 51 Im J»4 Vi? le v v 0 Sl, br, '6i rr Jo s, h' ' * ,******* \ Iz stare domovine. Kranjsko. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. • Hia • Sestra Viljemina Polivoda J 1 Jenka. 27 let. — Josip Fink, <0, »Ov^tSec ’ časopisov, 51 let. — \teja Golob, hiralec. - Dne 20. ,liia: Ivan Rogač, sin skladišč- L ga paznika, 2 meseca. — Dne % fol julija: Sestra Hilarija Pezdir, M miienka, 72 let. - Peter Mave, 1 Hi tvši sedlar, 35 let. - V deželni ! 'L 0 ]jiici: dne 17. julija: Antonija Loka, delavčeva žena, 30 let. — Hk bae 18. julija: Emil Leuthe, sm ''»It poslovodje, 4 leta. - Vincenc Ko- L/ bal. s^ 11 čipkarice, 2 dni. Vfth. Umrla je v Ljubljani gospa Ma- 'Lija Brandstatter, soproga želez¬ nega poduradnika. — Nagloma purla je v Novem mestu Uršula £ovač,’ki je bila v Novem m-s" i tisk . iekak ženski postrešček. 1 N Aškerčeva zapuščina. — Aškerc ^Htie umrl brez oporoke irijsta nj>- rova brata postavna dediča. Aš- % [ eTC je zapustil par sto krone de- larja, hišno opravo, nekaj pisem, ■okopis “Atila v Emoni” in ma- o knjižnico. Aškerčeva brata sta zaslugi notarja dr. Schmidin- -erja dovolila, da vporabi profe- or pester Aškerčevo korespon - [enco za životopis pokojnega pe- nika, “Atila v Emoni” pa da se rentna]no natisne, drugih roko- |isov Aškerc ni zapustil. Knjižni- a. ki jo je Aškerc zapustil, je lajhna, ker je bil Aškerc v zad- jih letih skoro vse knjige dar o - 1 raznim knjižnicam. Poleg ne- nepopolne Trubarjeve in Ro¬ bijeve knjige so v knjižnici sa- 0 še različne ruske in nemške lige, pa nobene redkosti in ni av nobenega vzroka, da bi se ta jižnica skupno ohranila, ker se ksm!' se te kn i ige dobe vsak clan za ^®*HI|ajhen denar. Opravo, hišno in Irugo, hočeta brata Aškerčeva \Š0 prodati, seve, kar je mogoče naj- ^SIH (Jfolje. in zato se I 30 vršila javna ražba. Če bi se dala ohraniti in ■* kakem muzeju napraviti po - ibna “Aškerčeva soba”, bi bilo 1 gotovo lepo in hvalevredno, a jibog so slovenski naprednjaki [ko obremenjeni z narodnimi . T ki, da tega ne zmorejo in tudi | vemo za nobeno korporacijo, ki to mogla storiti. Kaj pa, ko bi vzeli v roke tisti gospodje, ki se “Dnevu” zgražajo, da bo Aš- |rčeva hišna oprava na javni fažbi prodana? 00 “Atila v Emoni”. Po Ašker- Ivi smrti se je beležilo po listih, I se je našla med pesnikovimi 1 j|i(kopisi tudi nedovršena pesnitev p3ll)P'jAtila v Emoni”. Kakor se se- >j poroča, je pesnitev “Atila v »oni” popolnoma dovršena in ,,l’ 1 je pesnik sam že popolnoma •' firedil za tisk. Pesnitev bo iz- 8 v “Ljubljanskem Zvonu”. Notarski izpit je napravil pri kem nadsodišču notarski kan- Alojzij Bizjak v Kranju. A. /»f^ os ^ s I vo i n umor v št. Jerneju. 6m Se P or °č a: Težko se sli- k( ki o tako groznem činu, ka- r 1 ’ se .je izvršil v St. Jerneju, t. n jv bližini Lurške božje poti. Pri v °u Valetu je bil za učenca aj petnajstletni Avgust Kopi- doma menda iz Krašnje. Uri ine ga dne je prišla trinajstletna ela Hrastar iz Šentjerne t S ke lice v St. Jernej po pošto. Ko odhajala domov, jo je čakal A. >pitar, poklical jo v skladišče | °l e ga gospodarja, rekoč, da ji 1 dal fig i n rožičev. Ko sta do - 1 “la v skladišče, jo je podrl m 0 ji zamašil usta z že priprav cementno malto. Nato jo je # el z vso močjo tolči z velikim jdivom po glavi, da jo je ubil aira i°čo je posilil, in kakor pri- že mrtvo še v prsi. Nato nesel deklico na skedenj v se- '. k i er i° je skril. Drugi dan so igrali otroci pod tem skednjem So _°pazi!b da kaplja kri s stro- _ Sli so na skedenj in našli tam \° deklico. Seveda je vstal °3 hrušč in vriše po Št. Jerne¬ jo j e Kopitar to opazil, je šel I Preobleč srajco, ki jo je o- .‘ Rala dekličina kri takrat, ko 1‘- nabijal s kladivom po glavi »podarja. in dekli se je čudno j -°’ zaka i l e deček preoblekel j' ' eo sr edi tedna, šla sta cflpJnt lelnška ila. S. So Jtsl: ? - ■ pu gmvi, cui A “irajočo je posilil, ii I predujejo, potem ž< r ?a krat sunil z nožem I Ž> ifl J >eP r' v. Šla sta gledat krvavo srajco. Takoj sta anila to orožnikom, ki so de aretirali. Prir bila par dni pred izvršenim zlo - činom obiskala Kopitarja njegova mati in mu toplo priporočala, naj bo priden in dober. Človeški kostnjak. \so našli v Mohoričevi grapi v Zgornji Ka¬ nomlji. Meso je bilo že vse stroh¬ nelo, le palica, koš in harmonika je ležala poleg kosti. Najbrž je dotičnik prišel iz Tolminske ga v te kraje, in skoraj gotovo 0 - nemogel ali zgrešil ponoči pot, da si ni mogel pomagati. Odkod je bil in kak posel je imel, se ne ve. Srečka. Srečka za dobrodelne namene, katero je kupil tajnik o- krajnega glavarstva v Novem me¬ stu g. Sprac, je bila vzdignjena z dobitkom 10,000 K. Vsled lahkomišljenosti velika nevarnost. Dne 20. m. m. po 9. uri zvečer je šla trgovčeva soproga Helena Merješič v Medvodah z gorečo svečo nastavljati špirit, kateri se je vnel, ter je pričelo v kleti goreti. Na pomoč klicanje je prišlo na lice nevarnosti takoj to¬ liko ljudi, da so ogenj pogasili, ki bi bil lahko usoden, da se je pri¬ petil pozneje, ko ljudje že pospe. Nerazumljivo je, kako morejo bi¬ ti nekateri ljudje kljub temu, da se je na ta način že pripetilo to¬ liko nesreč, ki so zahtevale tudi človeških žrtev, še vedno tako ne¬ previdni. Skladišča za smodnik na ljub - ljanskem polju. Dne 15. julija je bil na ljubljanskem polju ogled ondotnih skladišč smodnika. Za¬ stopnik mestne občine ljubljanske se je odločno postavil proti grad- bi novega skladišča namesto one¬ ga, ki je pred leti poletelo v zrak. Zahteval je, naj še novo skladišče ondi ne sežida, in tudi ostala skla¬ dišča drugam preneso. Isto stali¬ šče so zavzeli zastopniki okoličan- skih občin. Končno je zastopnik mestne občine v slučaju, da se skladišče vendarle zgradi, zahte¬ val vsaj nasipe. Državni tehnik je izjavil, da je ta zahteva mestne občine minimalna, tembolj, ker se bo v skladišče deponiral vsake vrste smodnik, okolu pet vagonov in bo v skladišču'tudi mnogo di¬ namita in drugih nevarnih eks - plozivnih snovi. Okoliške občine nameravajo proti skladiščem za smodnik na ljubljanskem polju sklicati protestni shod. Slovenska zmaga v Tržiču. Tr¬ žič, 2.0 julija. Pri volitvah v kraj¬ ni šolski svet za Tržič, Sv. Kata - -rino in Bistrico, so 19. t. m. zma¬ gali Slovenci kljub hudemu priti¬ sku s strani sedanjih gospodarjev Nemcev in narodnih izdajic. Nadomestna deželnozborska vo¬ litev za Reisnerja in Ribnikarja v Ljiibljani bo dne 24. septembra, eventualna ožja volitev pa dne 2. oktobra. Poskusen roparski umor v Ga¬ bru. V Lozih, oziroma pri zgrad¬ bi takozvanega Smukovega pre¬ dora pri Semiču, je bil zaposlen tudi neki Maks Erhardt iz Muehl- tala na. Štajerskem. Pogosto je zahajal k delavki Neži Jakša, sta nujoči pri 801etni starki Neži Jur¬ man v Gabru, in večkrat tudi tam prenočeval. Vendar pa ni hotel ni hotel nikoli povedati svojega pravega imena, temveč se je ime¬ noval le kratko za Lovrenca. Sa¬ mo pod tem imenom sta ga pozna¬ li ženski Jakša in Jurman. Tudi v noči med 23. in 24. junijem t. 1 je prenočeval v Jurmanovi hiši Ko je zjutraj zgodaj vstal,, je po¬ prosil Jurmanko, naj mu posodi eno krono. Starka je radevolje odprla kovčeg, vzela iz predala kronico in jo izročila dozdevnemu Lovrencu, ki je pa med tem opazil da ima starka v skrinji mnogo de¬ narja. Dne 24. junija je prišel po¬ poldne nenadoma k Jurmanki, ki je delala na polju, in jo je prosil, naj gre z njim v hišo, da ji bo po¬ vedal nekaj važnega in tajnega. Nič hudega sluteč, je šla Jurman- ka z njim v hišo, toda Lovrenc je zaklenil za seboj vežna vrata, vzel v roko odprt nož in zahteval od ženske denar. Ker mu Jurman- ka denarja ni hotela izročiti, jo je začel kakor pobesnel suvati z nožem, kamor jo je zadel. Ko se je starka nezavestna zgrudila na tla, jo je še na tleh obdeloval z nožem toliko časa, da se mu je zdela povsem mrtva. Nato je od¬ klenil skrinjo, pobral ves denar, zaklenil vežno vrata od zunaj in lje časa ne prišel nihče na sled njegovemu zločinu. Nato se je po¬ dal Erhardt v Preloge, kjer je po kantinah mirno popival in zaprav¬ ljal priropani denar. Sreča pa je hotela, da Jurmanka ni bila mr - tva, marveč le vsled velike izgube krvi onesveščena. Čez dolgo časa je prišla k sebi in je začela klicati ljudi na, pomoč. Ti so šiloma vdrli v hišo, kjer so našli starko vso raz¬ mesarjeno. Naznanili so zadevo takoj orožnikom, katerim je star¬ ka zelo natančno opisala moril¬ ca, ki je star okoli 30 let. Orož¬ niki so v Rožnem dolu ali v Pre¬ logih zasačili “Lovrenca”, mirno popivajočega. Aretirali so ga m našli pri njem še prav mnogo pri- ropanega denarja. Odvedli so ga v zapore, kjer je takoj priznal svoje dejanje. Starka ho okre - vala. 'pomniti je, da je vrgel ključ v grmovje, da hi da- Stajersko. Smrtna kosa. V Celju je umrl zasebni uradnik Anton Gajšek, star 39 let. — V Marenbergu je umrla zasebnica Terezija Huber, stara 73 let. — Št. Andraž v Slo¬ venskih goricah. Umrl je kmet Andrej Druzovič v Drebetincih, v starosti 64 let. — V Loperšičah pri Ptuju je umrla bivša posest - niča M Ivanuša v visoki starosti. Nevihta in strela. Strela je uda¬ rila v Kapelah pri Brežicah v go¬ spodarsko poslopje kmeta Šuler- ja. Bilo je v trenutku vse v og - nju. Po napornem trudu se je lju¬ dem posrečilo brez gasilnih pri - prav rešiti pred ognjem druga po¬ slopja. — Udarilo je v Grahovšah fara Sv. Rupert nad Laškim tr¬ gom v hišo kmeta Jakoba Pušni¬ ka. Strela je šla skozi dimnik v kuhinjo, potem v vežo in nazad - nje v sobo, kjer je preiskala vse kote. Omamila je samo pestunjo. Užgala je na podstrešju, vendar pa so ogenj kmalu pogasili. — Pravi čudež pa je bila strela pri kmetu Andreja Hrastniku na Tra¬ tah. Udarila je v kozolec, ki je bil poln sena, in sicer v en steber, ki ga je precej razčesala in opa - lila, vendar kozolca ni zažgala. — V Razvoru pri Slovenj gr adcu je strela ubila kravo, ki se je pasla na travniku, last kmeta Uršeja. Pastarica, sedeča pod nekim dre¬ vesom, je ostala nepoškodovana. Eden vol, ki se je pasel poleg kra¬ ve, je v trenutku nesreče zbežal in se tako otel pogina. V konkurz je prišel Jožef Pi - rich, usnjarski tovarnar v Ptuju. Nesreča. Dne 19. m. m. je padel v Mariboru z okna prvega nad - stropja hiše Koroška cesta št. 72 šestletni otrok Ivan Koren. Težko poškodovanega so prepeljali z re¬ šilnim vozom v bolnico. Zgorela je te dni v Malečniku blizu Maribora viničarska hiša s prešo in posodo, last g. Klemen¬ čiča v Mariboru. Škode je 6000 K. Kako je ogenj nastal, ni znano. Mrtvo so našli v Vrhpoljah pri Slovenski Bistrici na njenem do¬ mu Ivano Bergtold. Zadela jo je najbrže kap. Pogreb je vodil njen nečak. Slovenska gostilna v Gradcu. — Znano slovensko gostilno pri An¬ dreju Hoferju, Gradec, Prokopi- gasse 12 (blizu glavnega trga), je prevzel zaveden Slovenec gospod Cernčeč iz Slovenskih goric. Pri¬ pomnimo-, da je to edina sloven ska gostilna v Gradcu. Rezultat ljudskega štetja je celjske Slovence navzlic vsem kri¬ vicam, ki so se nam zgodile, ven¬ dar še zadovoljil. Do čim se je po množilo mestno prebivalstvo ko maj za dobrih 100 duš, smo Slo venci napredovali za. več ko 500 duš. Veliko ljudi v našem mestu je došlo torej vendar do spozna - n j a, da so slovenskega rodu. U- k radi o se nam je še vseeno 1000 duš, tako da bi moralo biti v Ce¬ lju do polovico Slovencev. Vendar pa nam bo zavest, da napreduje¬ mo, dala novih moči za nadaljne delo. — Primorsko. Spomin na Tegetthofovo zmago. 20. julija so obhajali v Pulju spo¬ min junaške Tegethofove zmage nad dvakrat močnejšo laško voj¬ no mornarico leta, 1866. "V ta na¬ men sta bili V' mornarieni cerkvi in na trdnjavi “Maria Louis” slavnostni službi božji. Slovenska trgovska šola v Trstu na kateri sta laščina in nemščina obvezna predmeta, je pretečeno šolsko leto obiskovalo 58 učencev vsi rimsko-kat-oliške vere in slo - venske narodnosti.. Jeseni t. 1. se odpre v področju že obstoječe deške tudi dekliška trgovska šola in sicer prvi letnik, ako se zglasi najmanj 20 deklic z dovršeno me¬ ščansko ali njej enakopostavljeno šolo. Vpisnina bode znašala 9 K, šolnina letnih 200 K, plačljivih v 10. obrokih. Glavni nabori se bodo vršili v Gorici za okolico 3., 4., 5. in 6. septembra, v Kanalu 7. m 9. sep¬ tembra, in v Ajdovščini 10. in 11. septembra. Umrl je v Čedadu Fr. Erzetič, podžupan iz Kožbanske župnije. Trpel je na raku v želodcu. Žrtev požara. Kmetica Marija Gorjup je ob priliki požara v Lo- kavcu, ko je bila že izven nevar¬ nosti, nenadoma skočila nazaj v sobo, da bi rešila mošnjo z denar¬ jem.’ Toda bilo je že prepozno. Za njo se je udrl del stropa in že¬ no deloma podsul. Rešili so sicer še živo iz goreče sobe, toda kmalu nato je ponesrečenka v silnih bo¬ lečinah umrla. Avstrijska beguna. Kraljevim karabinerjem v Čedadu sta se ja¬ vila avstrijska beguna Andrej Franc iz Št. Jerneja na Štajer¬ skem in Karol Karger. Oba s:a služila pri 47. pešpolku pri 1. stot¬ niji v Kojskem. Izpovedala sta, da sta pobegnila zaradi prestroge discipline in zaradi tega, ker so jih mučili. Drag izlet. Učitelj na državni šoli v Trstu je napravil izlet s svo¬ jo mlado soprogo v okolico mesta. Pred odhodom je izročila njegova soproga ključ od stanovanja svoji strežnici Ivani d’Ambrosijevi, kateri je vse zaupala. Ambrosi¬ jevi je naročila, da naj jih počaka zvečer na kolodvoru. Ko sta se vrnila zvečer iz izleta, ni bilo strežnice in odprla sta vrata sta¬ novanja s silo. V stanovanju sta ■našla grozen nered. Vse je bilo razmetano, omare in miznice so bi¬ le odprte in popolnoma prazne. Ambrozijeva je to priliko porabi¬ la in sporazumno s svojim ljubim¬ cem pokradla dragocenosti in ob¬ leko v skupni vrednosti za več tisoč kron. Prodala sta tudi en del pohištva in sta se tik pred pri¬ hodom vlaka, s katerim sta se pri¬ peljala Blohmanova v Trst, od¬ peljala neznano kajnA Inšpektorat vojnegžt brodovja. Za pred kratkim ustanovljeni in¬ špektorat avstrijskega vojnega brodovja je izšel provizorični šta- tut, kateri je dobil dne 29. julija t. 1. od cesarja sankcijo. Glasom tega provizoričnega statuta je glavna naloga inšpektorja vojne¬ ga brodovja, čuvati nad enako - merno strokovno izobrazbo po - veljnikov vojnih ladij, častnikov in moštva. Njemu ste vedno pod¬ rejeni obe eskadri. Dalje ima pra¬ vico nadzorovati mornarično aka demijo na Reki, vse takozvane šolske ladje, potem vojne ladje, katere se'nahajajo v prvi rezervi in sploh vse mornarične naprave, tičoče se morske obrambe. Dalje ima, če je potrebno, staviti vojne¬ mu ministrstvu eventualne pred - loge glede obrambe morskega ob¬ režja. Ravno tako pa ima morna- rična sekcija vojnega ministrstva inšpektorja vojnega brodovja o vseh važnejših nameravanih u - krepili -obvestiti. On ima kvalifi- kovati poveljnike eskader in sta¬ viti za podeljevanje poveljništva na vojnih ladjah vojnemu mini¬ strstvu primerne nasvete. Iz cele¬ ga statuta je razvidno, da ima in¬ špektor vojnega brodovja najda- lelcosežnejša pooblastila. dve strohneli človeški trupli. Go¬ tovo se je izvršil pred več leti zlo¬ čin, ki ga niso odkrili. Sodišče je uvedlo preiskavo. Strela je ubila na polju pri Inc manjavasi 13Ietnega dečka Mati¬ jo Trampiča, ki je nosil snope na kup. Deček je bil na mestu mrtev. Od katoliške cerkve je odpadel Jožef Gutovnik, strežnik v rudar ski bolnišnici na Lesah ter pristo pil k lutrovski veri, ker se je radi občevanja s pastorjem baje “pre pričal”, da je Kristus le lutrovsko cerkev vstanovil, ne pa katoliško. V et-rinj. (Nesreča.) V nedeljo, dne 14. m .m . se je ob tri četrt na 7. uro zjutraj zgodila strašna ne¬ sreča. Kuhinjska deklica, Angela Torkar iz Kotmarevasi, službujo¬ ča pri baronu Josipu Aichelbur - gu, je hotela naglo zakuriti. Ker ni hitro gorelo, je polila drva s špiritom. Plamen švigne iz og njišča ter vname posodo, v kateri je bilo približno pet litrov špirita Posoda se razpoči, oblije nesrečno deklico in v trenutku je bilo dekle v plamenu. Z obupnim glasom vpije na pomoč. Ko dojdejo lju¬ dje na lice mesta, je bila deklica že vsa opečena. Zgorela ji jc po¬ polnoma obleka, opekline so bile najhujše vrste, torej smrtne. Do¬ mači zdravnik, dr. Blumenthal, jo za silo obveže, zgledala je kakor mumija, ter odredi, da jo naj pre¬ peljejo v celovško bolnico. Ob 8. uri dojde iz mesta rešilni voz, od¬ pelje tja nesrečnico, ki umrje tam ob 12. uri. Bila je do zadnjega pri zavesti, in tako je bilo mogoče sprevideti jo pred smrtjo še s sv. zakramenti. Ranjka, stara 22 let, je bila prijaznega vedenja in iz¬ borna cerkvena pevka, zato obče priljubljena. Pa tudi zvesta svo¬ jemu narodu; kajti pri zadnjem ljudskem štetju sc je navzlic zna¬ nemu terorizmu dala zapisati za Slovenko! Počivaj v dekle! Škandal dr. Hodienburgerjnre- -a sistema v novi izdaji. Sodu avsltultant dr. Silan je » Celovca prestavljen v - 1 ji Ve,ga vira se poroča, da nna pra vosodni minister nalogo, zadnjega S Koroškem premesttti lz Koroške dežele. Na Koroškem pa d Slovenci tako- ■ ..»ovdc pred katerimi slovensko ljudstvo trepeče ker ih ne pozna samo iz sodne dvorane, ampak tudi. od razmh nemskona cionalnih hujskasluh prireditev. v druge nastavljajo mec Išče se potovalni zastopnik vešč angle¬ ščine, nemščine in kakega slovan skega jezika za znano tvrdko re - Maninih novosti. Pišite ali obrnite .se na B. T. BUTLER, 221 W Bu- miru, vrlo jperior Street, Room 221, u u 1 , Minn. Pridite In poglejte! Največja jeklarna na svetu, ki bo veljala dograjena $25,000,000,00 Oglejte si tudi Oliver “Steel Plan!” mesto. V razdalji 200 milj od OLIVERJA damo vsakemu kupcu zemljišča PROSTO VOŽNJO 1 mmm Ju ... Sitf .. . t » ' "> ■■■'■. / u ". L 4 .: “ : t.NvU; mm »Ha -.ve;:---- S .p m liji 2^ * I ' IR e g. Slika iz ptičje perspektive na OLIVER in STEEL PLANT okrožje. HOTEL, ŠOLA, LESNA DRUŽBA, DVE GOSTILNE. Dograjenih je že tudi mnogo hiš. Ceste se ravno merijo ter dovršujejo, isto tako tlaki. Zadnje tri mesece prodali smo nad 150 lot. — Cene zmerne, pogoji lahki, nie ©hrestovanfa. Ne zamudite lepe prilike sedaj, dokler cene lot zelo ne poskočijo. — POMNITE, da je to vaša zadnja prilika narediti lepo kupčijo in denar. Oliver Townslle Co., 202-3 Torrey Building Diiluth, Minnesota. Koroško. Smrt na letovišču. Umrl je na letovišču ob Milstadtskem jezeru vladni svetnik Pohl z Dunaja. — Zadela ga je srčna kap, truplo so prepeljali na Dunaj. Zdivjali bik je napadel v okoli¬ ci Brez hlapca Matija Krenarja med potjo na napajališče. Podrl ga je na tla in ga tako obdeloval z rogovi in nogami, da so ponesre¬ čenca zelo razmesarjenega v brez¬ upnem stanju odpeljali v bolnico. Samoumor sedemletne pastorke. V črnem so našli v bližnjem po¬ toku utopljeno sedemletno dekli co Berto Linderjevo. Ob bregu so našli njeno kapico in torbico, iz česar sklepajo, da je dekle izvr¬ šilo samoumor in sicer zaradi kru¬ tega postopanja, proti njej od 'strani njene mačehe. Zagoneten zločin. Blizu Sinča- vesi so našli pri nekem posestniku delavci, ki so kopali jamo za gnoj¬ nico, komaj pol metra globoko 5EE fc=s3 j $» VAZNO za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljate v, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po- šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v goto¬ vini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. , Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali. Pošiljatve je nasloviti: FRANK SAKSER 82 CtrUNOT ST., — NEW Y0RK, N. Y. Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. JL, “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic WeeKlj. Owned and publlshed by the Slovenlan Prlntlng & Publisfetafl Company a Corporation. Geo L. Brozich, President Joseph Geržin, Vice President John Zupan, Secretary & h-ditor Joseph Koshak, Treasurer Joseph Mantel, Director Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 31 East Michigan Street. National Herald Issued every Thursdajf; subscrlptlon yearly $2.00 The best Advertlslng medlam among Slovenians in the Northwest. Bates on applicajon ..Entered as second-class matter May 1t. 1911 at the post Office Duiuth, Mlnn., under the Act March 3, 1879." »NARODNI VESTNIM« Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. Izhaja vsali četrtelr zvečer na osmih straneh. Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto . . $2.00 za pol leta . . $1.00 Za Etropo za celo leto . . • • $2.50 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 31 E. Michigan Street Duluth, Mlnn. Spominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. [Otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje! V zgodovini ameriških Slovencev zapisano bode leto 1912 z zlatimi črkami še pozna in pozna stoletja. Kakor se spominjamo kaj ra¬ di velepomembnega leta 1776, ko je proglasilo onih 13 prvotnih državic svojo neodvisnost in zmago nad sovražnikom, tako se bodo spo¬ minjali naši potomci one letnice, v kateri je zmagalo slovensko bratoljubje na vsej črti letnico poroda Slovenske Sirotišnice v Ame¬ riki. Cernu pa tudi ne? Živa potreba tega eminentno potrebnega zavoda ali vstanovitev Slovenske Sirotišnice, prodrla je že skoraj v vsako večjo ali manjšo slovensko naselbino. Naše dobro in pošteno ljudstvo se zaveda svojih narodnih dolžnosti s tem, da namerava vstanoviti poleg že števil¬ nih podpornih Jednot in Zvez še prepotrebno javno zavetišče za onemogle rojake, vdove in sirote. Narodu, dasiravno tako majhnemu in raztresenemu po naši širni novi domovini je na tem iskreno čestitati, kajti s tem pokazal bode svetu sadove občeznanega gesla: “V slo¬ gi je moč;” storil bode dalje velik korak do napredka in proglasil svojo neodvisnost v do¬ bri stvari. S ponosom in največjim veseljem lahko trdimo, da je vstanovitev Slovenske Sirotiš¬ nice v Ameriki že gotova stvar. Javnost to idejo vobče odobrava in zahteva. Slovensko bratoljubje slavilo bode kmalu najbolj po - membno zmago, zmago usmiljenja in samo - pomoči. Do sedaj pričelo je delovati že več slovenskih listov v to svrho, upamo pa, da se bodo prijavili za to še ostali. ' Trdno smo prepričani, da ne bode potreba posebno trkati na usmiljena srca naših roja¬ kov za podporo tega sklada, kajti vsakdo bo pripoznal iz lastne skušnje in prepričanja, da je nam Slovenska Sirotišnica tako potrebna, kakor vsakdanja, hrana. Iz malega raste ve¬ liko, in tega gesla se držimo tudi mi. Ako bi žrtvoval vsak ameriški rojak za Slovensko Si¬ rotišnico samo borih 25 centov, bi nam svo.ta skoraj že popolnoma zadostovala za najbolj potrebne stroške pri gradnji zavetišča. Mogo¬ če bi se dobilo zemljišče v kaki osrednji dr¬ žavi celo zastonj od vlade? O tem poročamo prilieno. Cenjeni rojaki! V vaših rokah je Sloven¬ ska Sirotišnica! Vi jo boste postavili s pro¬ stovoljnimi doneski, zavod ostal bode vsled tega tudi vaša skupna last, ali imetje celo¬ kupnega naroda. Mogoče, kar naj Bog ob - varuje, da boš iskal ravno ti ali tvoji ljub¬ ljeni, prej ali slej pomoči in zaščite pod to streho narodnega usmiljenja, za kojega si da roval sedaj 25 centov? Blagroval boš dobro¬ srčnost Slovencev, ki so postavili tako huma¬ nitarno zavetje. Ako že nimaš ravno na razpolago 25 cen- 1 ov, ali morda kaj več, za sklad Slovenske Si¬ rotišnice, žrtvuj en dan samo 60 minut za čez urno delo in žrtvuj ta prislužek za ta namen Prepričani smo, ako bi večina naših rojakov žrtvovala za enkrat samo eno uro svojega dela v to svrho, dosegli bi lep uspeh! Kakor razvidno iz našega drugega izkaza se je sklad za temeljni kamen zopet povišal Iskrena zahvala vsem darovalcem in njih na¬ slednikom ! — Znanim rojakom po Minnesoti ter izven te države, osobit.o pa nasipi zastopni¬ kom, poslali smo začetkom tekočega tedna nabiralne pole. Trdno smo prepričani, da bodo imeli nabiralci v vsaki slovenski hiši dober uspeh, Tudi naš list bo priobčeval ime¬ na darovalcev redno v vsaki številki; svota bode pa obrestonosno naložena na varni ban¬ ki. Tiskali smo večje število nabiralnih pol katere pošiljamo na željo vsem onim, kateri se zglasijo za pobiranje milodarov. Torej naprej z združenimi močmi za na¬ meravano Slovensko Sirotišnico! Minnesota in “tretja” stranka. Odkar je bivši predsednik Roosevelt po gorel na narodni konvenciji v Chicagi, zgu¬ bilo je mnogo njegovih političnih pristašev zaupanje v njega. Nič mu niso pomagali nje¬ govi fulminantni članki in govori o priliki njegove kampanje. Dasiravno je rotil in obe ta.l spraviti v kozji rog vse mogoče truste, mr ljudstvo že radi tega ni hotelo poveriti svo jega zaupanja, ker hoče z vso silo rešiti vozel tretjega predsedniškega termina. Kakor znano, niso imele do sedaj Združe¬ ne države ni enega predsednika, ki bi oprav¬ ljal najvišjo službo v predsedništvu trikrat zaporedoma. Nad vse priljubljenemu pred sedniku George Washingtonu, prvemu pred¬ sedniku Zedinjenih držav, je bila pač dana tozadevna ponudba; a modri Washington ni hotel sprejeti zopetne nominacije s pripombo da je za posameznika to prevelika čast, akr načeluje trikrat naši mogočni Uniji. Kmalu po chicaškem porazu vstanovil jt Roosevelt “Narodno progresivno” ali “Tre¬ tjo” stranko, katero imenuje ljudstvo tudi “Buli Moose” stranko. Človek bi nehote mi, slil, stranka s temi imeni bi morala prodreti po raznih državah; najbolj pa že v oni državi od koje je vzeto ime našega znanega minne sotskega “moosa”. Pred kratkim mudila sta se vsled povabila naš minnesotski podgnverner Sam. Y. Gor d on in poslanec C. J. K nap p pri Rooseveltu v njegovem letovišču na Sagamore Hill pri Oyster Bay, N. Y. Roosevelt je hotel zvedeti namreč, kakšno je politično mnenje volilcev v Minnesoti glede njegove “tretje” stranke? Rooseveltovci ali progresivni so pod popolnim nadzorstvom starih republikancev in imajo vsled tega zavezane roke. Glasom postave primorani so prvi voliti elektorje republikan ske stranke, ali oddati svoje glasove za Tafta in Shermana. Kdor izmed kandidatov pro gresivne stranke se ne'bo ravnal po tem, mo¬ ral bode odstopiti od svoje zaobljube. Prista šem “tretje” stranke, ki bodo odstopili od stare republikanske stranke, potreba bode delati še uradno prošnjo za vstanovitev nove stranke. Na tej podlagi spremenili se bodo bivši republikanski Rooseveltovci v “Buli Moosov-o” ali “tretjo” stranko. Ker bode pa prevzel izpraznjeno mesto elektorja za bivšo Rooseveltovo republikan sko stranko Taftov pristaš, je torej popol - notna izključeno, da bi dobil Roosevelt kake, ga elektorja v naši državi. Vseeno je pa Roosevelt obljubil našemu podguvemerju, da pride dne 6. septembra v St. Paul, kjer bode držal na državni razstavi svoj govor. O prometu na ameriških železnicah. Naša vladina meddržavna trgovska komi¬ sija je izdala te dni svoje 24-letno poročilo o prometu na ameriških železnicah. Fiskalno leto zaključilo se je z dnem 30. junija. Zna - meniti so pa razni podatki tikajoči se sploš¬ nega prometa ameriških železnic in vsled tega podajemo tukaj ob kratkem nekaj tozadevnih črtic. Od 30. junija 1911 do 30. .junija 1912 se je vozilo po raznih ameriških progah 997,409,882 potnikov, ali za 25,726,683 več nego leto po - preje. Povprečna prevoznina pri potniku znaša na daljavo ene milje 1 :9 centa. Blaga se je razvozilo v tem času 1,781,- 637,954 ton; to število se je v primeri s prej¬ šnjim skrčilo za 68,262,147 ton. P-ovprečna to- uomina pri toni znaša na miljo okoli 0:75 centa. V Združenih državah imamo izdelanih že lezniških prog v ogromni dolžini 362,710.18 milj, vendar se je pa vršil redni promet le na progah v dolžini 246,124.4 milj. Razne želez¬ nice imajo skupaj 61,327 strojev in 2,359,335 vagonov; skupaj pa so izplačale železnice v tem letu svojini uslužbencem $1,669,809, za $29,161 manj kakor prejšnje leto. Skoraj ne verjetna je pa “par” vrednost glavnice naših železnic, ki tvori velikansko svoto $19,208- 935,081. Raznim delničarjem izplačalo se jt $460,195,376 dividend, ali povprečno po 8.03 odstotkov. Železnice plačale so državnega ali deželnega davka $2,789,761,669; skupni ope rativni stroški so pa znašali $1,915,054,055; t'< številke znašajo $39,904,234 kot prirastek na davku in za $92,423,572 več operativnih stro¬ škov. Iz teh številk si lahko vsakdo tolmači, da se prišteva Združene države med prvo vrste kar se tiče prometa na železnicah. Navzli? temu je pa za osebno varnost potnikov pri nas jako slabo preskrbljeno, kajti železniški moloh zahteva vsako leto nad 10,000 člove • škili žrtev in približno 60,000 ranjencev. — Vzrok temu je lahko najti, ker drvijo tukaj vlaki po nekaterih nevarnih progah s tako naglico in tudi ni nastavljenih tu toliko ču¬ vajev, kakor v starem kraju. Morda bode spametovale sčasoma razne katastrofe na že leznicah le našo slavno vlado, da ukrene kaj, potrebnega proti temu modernemu človeške mu klanju? Sredstvo zoper kačji pik. Tisočeri ljudje smatrajo Severova zdravila za najboljša. Že leta in leta. trudili so se zdravniki z iz¬ najdbo seruma proti kačjemu piku, osobit.o še v tropienili deželah. Samo v Braziliji zahteva pik strupenih kač vsako leto do 20,000 žrtev izmed katerih jih umre ena četrtina. Pred kratkim iznašel je dr. Vital Brazil v Sao Paolo v Braziliji sredstvo, ki obeta biti zelo uspešno v sličnih slučajih; s tem serumom se bode lahko obva¬ rovalo mnogo žrtev pred gotovo smrtjo. Pri pridelovanju protistrupnega sredstva rabijo naravno strup hudih kač. V lada j e razposlala v razne kraja mnogo spretnih kač¬ jih lovcev, kateri lovijo to človeško nadlogo s takozvanimi vrvmi “lasso”, na zanjke. Kom cem vrvi je narejena posebna priprava z us¬ nja in kositarno zaponko, katera zagrabi ka¬ čo v svoje zobe. Strupene kače lovijo po div jih gozdih, v grmovju ter ob železniških pro, gah. Svoj nevarni plen pa pošiljajo v poseb¬ nih zabojih dr. Brazilu za pridobivanje stru¬ pa. Razne železnice pošiljajo te kače v žabo jih brezplačno. Lansko leto poslalo se je skr, šeneinu zdravniku ali sovražniku strupenega pika 2500 kač, izmed katerih je bila polovica najbolj strupene vrste — klopotač. Njih strup je kakor znano petkrat hujši nego od drugih;, Zdravnik odvzame na posebno varen na čin kačam njih strup, ki je brez kake poseb¬ ne barve, raje podoben mlečni tekočini. — Strup se izčisti in posuši pri 37 stopinjah vro¬ čine. Iz tako posušenega strupa se tvorijo mali tanki kristali, katerim se primeša gotova količina slane vode. To tekočino potem ubriz- gavajo v malih količinah, odlomkih miligra¬ ma pod kožo popolnoma zdravih konj. Vsa¬ kih pet dni se pa poveča množino strupa za en ubrizg; to traja leto dni ali toliko časa, da se privadi konj že popolnoma strupenih sno¬ vi. Koncem leta, vzdrži tak konj že lahko ubrizg 400krat tako močnega strupa kakor bi drugemu konju povzročil lahko že smrt 399- krat ložji strup. Tozadevne poskušnje so delali že pred več leti razni zdravniki, a ne tako uspešno. Od takega konja vzame se potem 5—6 litrov krvi iz njegove glavne žile na vratu. Ta kri se potem strdi, iz katere se tvori sredstvo zo¬ per kačji pik kar samo. Nekateri kačji strupi izgubijo svojo moč. pri 65 stopinj gorkote,'.'drugi pa pri 120. — Vsled tega je treba vedno previdno ravnati pri ubrizganju strupa pri konjih, da se za- inore dobiti serum povoljnega učinka. Dr. Brazil je razdelil kače v tri vrste za pridobivanje protistrupa ali seruma, vsled te¬ ga izdeluje tudi tri vrste seruma. Poleg tega je sestavil tudi protistrup za one žrtve, pri k-o- jih se ne more dognati vrsto kač. Serum spuščajo ljudem med hrbtenično ključno kost; po preteku par ur se stanje bol¬ nika vidoma izboljša, čeravno ga je pičila najbolj strupena kača. Glavni predpogoj pri tem pa je, da se mu ubrizga protistrup takoj ali prav kmalu zatem, ko ga je pičila kača. Vsi ljudfe. posebno tisti, ki so srednje starosti, bi se morali varovati proti obistnim in jetrnim neprilikam. Napadejo vas, ko jih najmanj pričakujete in narede vaše življenje nadle¬ žno namesto prijetno, kakor bi moralo biti življenje vsakega zdravega človeka. Zamotane žice.J* Nervoznost. Severovo zdravilo za obisti in jetra Severa's Kfdney and Liver Remedy vas bo vrnilo na pot k zdravju in veselju, vzdrževalo redno delovanje vaših organov in vam bo pomagalo bolj kakor katero dru¬ go zdravilo. Cena 50C in $1.00. Nežni životni živco so narav žice. Sami veste, kaj se n e bi z nejo žice zamotane. Nev z g->di, ako , . vre Jeni z 1Vc j - rok nervoznosti, razdražljivosti 0 v t sti in vedne skrbi. ’ nes Pečr. 0 SEVEROV NERVOTOh Severa’s Nervoton pozivi in uteši živce, vrne spanje i„ ča živčno potrtost. Cena J# ‘ c ei' 1 *>*!; sit it 111 . "Z ^ p : odjf s^ 4 ^. ' Jobi« d0 1 P® ite® Vsi lekarnarji prodajajo Severova zdravila. — Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, pišite nam potrebujete posebni zdravniški svet, ga dobite zastonj, ako pišete na »oj Ako 0 brai 5, Naznanilo In priporočilo. Cenjenim rojakom na Range naznanjam, da sem prevzel za¬ stopstvo in prodajo priznano naj¬ boljših Peerless električnih avtomatičnih klavirjev in da se bodem zglasil po raznih naših, naselbinah začetkom mese¬ ca avgusta t. 1. Pri znani tvrdki Kreider Piano Co. v Duluthu zaposlen sem že 6 let, kjer popravljam glasovirje; posebno pozornost dajem pri po¬ liranju in uglasbi istih, poprav - Ijatn orgije, harmonije in drugo glasbeno orodje. Na razpolago imam več priznalnih pišem, med temi tudi pohvalo g. Jos. Seli ara - bona iz Dulutha. Za obilno naklonjenost se to¬ plo priporoča . GREGOR KALISHN1K, 108 East Superior Street, Duluth, Minn. za bo^ e ? bik b re t plodovita, ima ® ve Jevaiia- J neb ( Se priporoča cenjenim društvom za obilno naročilo vsake? stnih društvenih potrebščin: zastave, bandera, regalije, p koramnice, klobuke, kape, trobojnice itd. Cene nizke, blajt pošteno.Moj poštni naslov: L. BOX 328, 3 Časopis beračev. Med mnogoštevilnimi časopisi, ki se tiska jo dandanes po širnem svetu, je gotovo najbolj zanimiv list “Le Journal des Mendiants”, ka¬ terega izdajejo vsakih šest mesecev pariški berači. Naravno, da se uredništvo in uprav- ništvo tega lista, dosti ne trudi za pridobiten novih naročnikov od strani občinstva, ker jy isti namenjen samo za izbrane naročnike ali berače; vseeno je pa dobila vlada nekaj izri¬ sov tega znamenitega glasila v roke in posle¬ dica temu je, da hoče sedaj oblast prepove¬ dati nadaljne izdaje, V tem listu so na dokaj spreten način pri. javljeni namigljaji za beraški posel; najti jt do srca segajoče prošnje pri višjih dobrotni¬ kih, vse pa presegajo, beraški strokovni ogla, si. Tako je citati med drugim sledeče: “Išče se starega slepca, zmožen igranja na flavt’, proti dobri plači,” dalje: “Nujno se potrebo, je pohabljenca za beračenje v bogatejših prede mestjih; prednost pri tem imajo oni brez de ; sne roke, ponudbe samo z dobrimi referenca¬ mi sprejema uredništvo.” V tem listu so beračem na razpolago tudi naslovi raznih dobrotnikov, kjer se prosjače¬ nje dobro izplača; dalje so označeni prostori in zavodi, kjer se dobi zastonj najboljšo zim¬ sko -obleko, brezplačno kosilo, večerjo in cele smodke. Uredništvo tega lista vodi tudi na tančen pregled porok, krstov in pogrebov r, boljših krogih za, posete beračev, ki nisc- brezuspešni; v posebnem predalu označene so hiše, kjer so osobito posli dobrosrčni, ako se jih obišče tedaj, ko ni gospode doma. “Cel njeni ’ naročniki imajo tudi na razpolago ru¬ briko o prihodu znamenitih oseb v mesto. Ker m list namenjen za občinstvo, naravno no pri¬ naša nič oglasov, tudi ni nič označeno, kolike znaša letna naročnina, kajti berači ga dobi¬ vajo brezplačno. Vse tiskarske in druge stro¬ ške pri izdaji svojega glasila, plačuje unija ^pariških beračev. SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA D Narodni Vestnik” 31 EAST MICHIGAN ST. Duluth, Minn. OSP IZDAJA SLOVENSKI TEDNIK »NARODNI VESTNIK’ NAROČNINA ZA AMERIKO: ZA CELO LETO - $2.00 ZA POL LETA - - 1.00 ZA EVROPO IN CANADO: ZA CELO LETO - $2.50 ZA POL LETA - - 1.25 * * * * * ES El NAJVECJI SLOVENSKI TEDNIK : : NA SEVEROZAPADU. : : □ El m □ □ □ SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA "Narodni Vestn 31 EAST MICHIGAN ST. Duluth, Minn. n ei 0 se nahajn- i ohvanjevaln« j jajcam z°P ( ' ■vidno je trebi Jar se vlaga ji katero ne fj v suhi, siiu> ledenice, ker n temperatura »go¬ lilo steklo .( po angleško ‘ ,]ise med vs njenje jajc. G 50 centov, in a je dovolj, 1 TtJo. za 50 ducato' majal za ohrai #1? m en cent s,’ se za to le t u poprej za vi H Za 20 kvar m kvart vod "|0 eremovi naj se do “š«* se nalije too Posodo (iar 'M v kako dri "k- H ni preveč 1 ^ hitro rastoči Ma ne sme b * Potem vlagaj TISKARNA »NARODNI VESTNIK IZVRŠUJE VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA: DRUŠTVENA PRAVILA, VABI¬ LA, TRGOVSKE POSETNICE, PISMEN PAPIR, ZALEPKEM- ZMERNE CENE, DELO OKUSNO. : : : TOČNA POSTREŽBA : i * . -> kakor C"" 11 *, £*Wkoi F tekoči kje * ►R 0 0 EDINA SLOVENSKA STROKOVNO MODERNO UREJENA TISKARNA m ■ tiroma y 1 sproti, J a a, :me »ad tt. “Jem. Jaj ‘očim do ca pol Pozimi š e Po 'testih IS*«*' držijo • Pt! ' len ne d, Da ^ Vi !«> S k 4 ?«.' S * «va 1 Sfl ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦tl ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦£? r TELEFON 120 L. BROZICH ELY, MINNESOTA PRVA SLOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA V MINNESOH Vam preskrbi popolnoma zanesljivo zavi v. .. - - —varovalniiio proti požaru m na življenje pri najboljiških ameriških in evropskih družbah : : = POŠILJA DENAR v staro domovino hitro, točno in zanes¬ ljivo, kar omogočuje zveza z najboljšimi bankami. šuJ e za PRODAJA VOŽNJE LISTKE za vse prekomorske parobrodne družbe po najnižjih cenah. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA staro domovino in Ameriko, vojaške prošnje, posreduje pri !,<> PRODAJA ZEMLJIŠČ^ Rojaki naj bodo pri nakupu ze tnl.B s< ol« zni ter naj se za, cene in podrobno®^ nejo pismeno ali ustmeno " a ’ Zakaj bi nodpirali tuje trgovce, ko Vas domačin postreže boliše, cenejše in z istim blagom. H ;Se "“le, G ta K ti. hK> v ko e f Ca H, koč;’ t V jaT* «, o’ ce \-“i riHg 1 .I 0 det; 1 bt, ““t v s: 1 i, -tol¬ ik) Ni, * N Poljedelstvo In gospodinjstvo. ,,-t .g g OSKRBOVANJE PERUTNINE. Viljem Brunsclimid. N ' v % prodaja jajc, kakor tudi kur - jadi, prekupcem je sicer zvezana z najmanjšimi sitnostmi in stro¬ ški, vendar naj se tudi med pre- kupci izbira, ker isti, ki imajo boljše odjemalce tudi boljše pla¬ čajo kot oni s slabimi odjemalci. Kurjerejska zadruga naj vsikdar gleda dobiti najboljših odjemal¬ cev, in potem naj se jih tudi drži. , . ’ * Ohranjenje jajc. Za domačo potrebo, in za kra¬ tek čas tudi za prodaj, bo želel ■ne da bi ji jajčnik počil, Dobro je wipred namakanjem držati zadnjico ^ zn kake pol ure v topli vodi, V j skrajnem sluča ju naj se skuša @ jajce, s prsti v zadnjici, zdrobiti, j in lupine odstraniti. _™ | Ce visi jajčnik iz kure in jajce ^ ^ ^ še ni zneseno, izpuli je, umij jaj¬ čnik s toplo vodo, namaži z mast¬ ijo in porini je nazaj v zadnjico. Snaga kurnjakov. j Gliste se pripetijo najv ečkrat Nesnaga, vlažnost, nepravilno pvi piščanc ^ in so vzrok nečednih zračenje in nepravilno ncgova - prostorov. Jiolezen se najde, če se nje so glavni vzroki nevspehov mrt y 0 plsce „ P rereze in se najdejo v kurjereji. Kurnjak držati mora! v nJem č ' ? revah ’ tanki ?rvi - 1 ’ a se snažno. Odpadki kur naj sel se naj bolmm Piščancem par kap- odstranijo, izpod gred vsaj, te¬ densko, če ni mogoče večkrat, za-,. , to ker so zavetišče in vzrok raz- j in dvonBce za ku ^ e P™rje. id h ujed in parasitov, in ker njih •'samoumevno, da se zdravi le smrad razširja bolezni. Osnaženej ? a ^. 0Cene ’. clsto ° vne kure ^ ,a * grede naj se potrosijo s cestnim ° lh kur 111 vredno zdraviti; veu- — u... .i_ -j _ _Idar se mora vzrok bolezni tudi ge pozneje proti,marsikaterim 1 mnogih slučajih kura rešila jajca ga sr. , - . , ■ boleznim. Narod, kojega matere | i jic 'terpentina zmešanega z la¬ škim oljem, kurnjak naj se očisli prahom, pepelom od premoga ali z zrakom gašenim apnenim pra - hom. Tudi gnezda treba preme-i niti, kakbr hitro so vlažna in ne¬ snažna; 4— 6 krat na leto. Kurnjak treba vsako leto, naj- Jajca za shrambo naj bodo od kur. ki so bile brez petelina, zato ] spravljena v omenjenih ^kocinah treba prebosti na enem ® e stu z iglo, predno se denejo ! uhati, sicer bodo počila, ker so ri n airavne luknjice zamašene. udi v soli se jajca drže 3—5 Mesecev, če so dobro pokrita s °m' ^^ Palce nad površino, in ' hladni kleti. Otrobi jih tudi o- piani jo par mesecev. , ekke kurjerejske zadruge in rgovci z jajci ohranjujejo jih mi done p 0 l e t 0 hni in še dlje v le- v ei ' lea h, kar seve, je najbolje, i e u ar nepraktično za posamez- , e ga kmeta m malega kurjerej<-a, isto mero vode. Zamašenje krofa se pripeti, če požre kura perje, ali če se preveč nazohlje. Prizadeti kurjadi naj se vlije v kljun nekoliko olja ali ma¬ sti, in krof naj se lahko stiska, kar bo pomagalo, če je sploh še za pomagati. Kolera je neozdravljiva bolezen in okužene prostore mora se p - polnoma desinficirati s karlml no kislino in belenjem. Crknjeno | m kurjad in odpadke je najboljše sežgati. Zmrznen greben se ozdra’ i z drgnenjem s snegom in potem zaporedne tedne, da se vr.ci tuni gnide, ki se zležejo iz usnih jajc. Za naše gospodinje. MATERE, DOJITE SVOJE DO¬ JENČKE SAME! Naravni zakon je tak: vsaka iti naj doji svojega dojenčka. Dojenje ohrani materam, zdrav¬ je; saj porodni sledovi na mate¬ rinem telesu pod vplivom dojmja hitreje izginejo nego pri mul erah, naj se maže par dni z vazelinom, ki niso dojile. Te ostanejo pre - Luskinaste noge se zdravijo z .mnogokrat bledične, nervozne, lii- namakanjem nog v topli j-ril nati |rajo in izgube telesno lepoto, vodi, in ko se posuše naj se in-! Dojenje torej ohrani materam mažejo s petrolejem. telesno lepoto. Govorica o na - Kurje koze je navadna bolezen sprotnem je prazna, “udi jim ua- vlažnih južnih krajev, in je sim- pravi pravo materino veselje <. tonosna. Zdravi se v milejših katerem mati, ki ni dojila, niti ne slučajih /, namazanjem prizadetih.sanja. Stroški za dojiljo i umol, delov, ki so navadno kljun ir- c v i, ali za. umetno brano odpadejo. glicerinom, kateremu se pridene: Za otroke pa je dojenje še \eč- dva odstotka karbolne kisline, -— jega pomena. V prvem le.u < mr: Bolna kurjad naj se odstrani od• je od dojenih otrok 10 odstotkov, zdrave, in kurnjak naj se skrgno od nedojenih pa 26 odstotkov ! 16 osnaži in desinficira z beležem. odstotkov otrok pomore torej ma- Po.čenje jajčnika se pr,pori prijtere same, ker svojih otrok r.e do- debelih kurah, ki nesejo debela|jijo, in to so ogromna števila (n. jajca. Če ostane jajce v jajčniku,!pr. od 10.000 otrok jih umrje kura pogine. Jajca se znmore ob 1600 samo radi tega, ker niso bili tipati skozi zadnjico, in ee so zad-:dojeni' z maternim mlekom, njica namaže z oljem, se bo vi Dojeni otroci s-o utrjeni vplne- Neki francoski pisatelj pripo - veilu,je o ženski volji jako zanimi¬ ve podrobnosti ter trdi, n. pr, da je ženska volja vedno krepkejša od moške. In prav v tej potezi ženskega značaja se zrcali nekaj otro v kega, kar je najti na. vsaki ženski — kajti najki epkojsa in največja je volja otroka. Motki podreja navadno svojo voljo mož¬ nosti, on hoče navadno samo ono. kar je mogoče. Zenska pa hoče čestokrat kaj takega, kar je ne mogoče. Ko vidi moški, da je kaj neizvedljivo, se odreče svojim tež¬ njam. — ženska stori to prav ma¬ lokdaj. Stanovitna vztraja pri svoji želji in z močjo svoje volje Zato se dogaja cesto, da omogoči ženska nekaj, kar se je zdelo vsem neizvedljivo in nemogoče. Njena krepka in nerazrušna vo - lja dela čudeže, prodre povsod in odstranja zapreke, ki bi se jih moški sploh ne upal lotiti se. Ge se pa ženska odreče kaki svoji te¬ žnji. ki je bila docela neizvršljiva, se obrne takoj k drugi želji, do¬ stikrat hoče prav nasprotno od o- nega, kar je hotela poprej. Nava¬ dni ljudje imenujejo to ‘■ženske muhe* ‘ ter jih štejejo ženskam v greh kot nelepo čednost. Toda to je povsem napačno mnenje. V ženski naravi je, da teži vedno za nečem, da vedno nekaj hoče in nekaj dela. In ljudje, ki umeva jo upoštevati in najti v ženski du¬ ši to potezo njenega značaja, lju - dje, ki jim niso to “ženske muhe” nego izraz ženske moči, bodo od¬ vrnili ta krasni pojav v ženski du¬ ši od vsakdanjih malenkosti ter ga obrnili na večje 'cilje. Ženska krepke volje in ambicije, ki v pa ima malo kulture, a je tudi njena okolica nima več ,thka ženska bo razmetala svoje moči in svojo vo¬ lijo. Izgubljala jo bo v malenko¬ stih, ki ne pomenjajo nič. Začela bo to in ono, a ne bo imela od tega nikake koristi. Ženska pa, ki ima kulturo in širno obzorje, bo upo -rahljala svoje moči za velike ci¬ lje. Ako nam ne ugaja volja že¬ ne za to ali ono stvar, jo moramo znati obrniti na kaj lepšega in večjega. Dala se bo privesti k temu in vso jo bo izpolnjeval ta veliki cilj. In potem je ženska vsa hvaležna možu, da ceni in u- pošteva njene zmožnosti, ter ga obožuje in ljubi. Mož mora dati ženi cilj, da vtopi v njem svojo une- Kajti v vsaki ženski živi vede ali nevede težnja: ustvariti nekaj velikega, močnega, kar pre¬ sega meje njenega delokroga, nje-, nega položaja, mnogokrat celo meje njene sposobnosti. Koliko je bilo žensk, ki so imele manj spo ¬ sobnosti od celega ministrstva, a, so storile več, kakor cela vojska. Čestokrat, da, vsaki dan moremo opazovati, kako napredujejo žen¬ ske, vidimo poedine primere, ka¬ ko more ženska z manjšimi zmož¬ nostmi nadkriliti celo najsposob - nejšega moža ter doseči v najkraj¬ šem času ono, do česar se ne po- pne moški niti z največjimi spo¬ sobnostmi. Ženska ima namreč .železno voljo, ki se izraža tudi v njenih besedah; vsak njen korak, vsak čin je izraz te velike železne logične volje. Mnoge slavne žen¬ ske je napravila velike samo njih velika volja. Zato treba ceniti to krasno svojstvo žensk ter ga izrabljati v velike, plemenite svrhe. Moški nima te volje. On je u- lstvaritelj idej, a ni njih izveditelj. j Moški naj le ustvarja ideje, a naj j jih daje ženski, ker ona jih bo iz¬ vršila. Tako bi se oba izpopolnje¬ vala v liajkrasne.jši, najveličast¬ nejši harmoniji za vse življenje. Mir po dnevu in pokojno spa¬ nje po noči je pridobitev teh, ki se bojujejo proti revmatizmu, trga¬ nju po udih, neuralgiji in lumba- go z Dr. Richterjevim “Pain Ex- peller”. Čemu dalje trpeti, ko si lahko za 25 centov omislite y vsa¬ ki lekarni to blaženo olajšilo? Sa¬ mo paziti je treba pri kupovanju na varstveno znamko s sidrom. kakor tudi za osirotele otroke, katerim doseda ”; , JJ i cen t, ral ni državi, pomagati ne morejo. Zavod naj bi se vstanovn v • kjer bi se lahko dobilo državno zemljišče brezp ai.no. 2. Kako nabirati potrebni denar? ■ i • ,-,.iiln/ie notom raznih pod- ega zavetišča hi se pobiralo najlo/.l L . „i: , katere bi, ali asesirale svoje elane za m-n Ameriki bi pa vstanovile posebne sklade; tudi vsi slovenski Usti ‘ morali priti na pombe m nabirati miloaare /a 3. Centralni odbor. V svrho nabiranja darov posluje lahko začasno vsaka sti an| zase; ko se pa enkrat razvije splošno zanimanje med našim naiot , se vstan.ovi centralni odbor, obstoječ prvič iz prcdse( 1,1 ov :1 . ge si Mosten ali otožen poseti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poueljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. V svrho t »ornih Jednot >kih Jednot in Zvez, drugič iz drugih .zavednih Sloveni. < \ i 11 4. Centralna blagajna. »Jlse posamezne stranke, ki nabirajo denar, bi mora li \ lagati na brane svote v centralno blagajno, ki bi se vstanovila, kiulai se iz\o i glavni odbor Sirotišnice. Denar naj bi bil obrestonosno na ozen na ime in v korist Slovenske Sirotišnice v Ameriki. 5. Narodno zavetišče. Nameravano Slovensko Zavetišče ali Sirotišnica bi lorala biti popolnoma narodna stvar; tukaj se ne sme gledati ne na osebno Pre¬ pričanje, mišljenje ali barvo; to naj bi bila skupna narodna sl vai m v tem moramo’ biti vsi edini, ne glede' na stranke. Sirotišnica je _'-iv a potreba vsakega naroda in narod brez takega zavoda se ne more sli ti med napredne. Upravništvo in uredništvo “NARODNEGA. VESaNIK. . feMSeasIdifefl iifožiass UMi SH G* . BkevvinoCompanv •MMNMMH Frank Gouže javni notar ^ CHISHOLM - MINN. .j Opravlja vsa notarska dela. Do¬ bite me pri Miners State banki. Fitger Brevving Co. f. s Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih'in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna U NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. jjj Svoji k svojim! i ffi Podpisana priporočata cenjenim rojakom in slovenskim tfj gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- * jeno in bogato založeno # / Jfj s grocerijsko trgovino, ij; * Hfi m s ifi V zalogi imata' občeznano “Cremo” moko; dalje pro- dajeta krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnogobi-ojen poset in naklonjenost se uljudno priporočatai Vidas & Zakrajšek, slovenska Irgovina BIVVABIK, MINN. Telefon 63. Sfi Si m m Sfi m m m m Priporočilo. Cenjenim rojakom v Eveleth in okolici se priporoča za razna stavbena dela bodisi pri novih gradbah ali popravah, Dela izvr¬ šujem solidno ter po nizkih ce- ah. JOSIP INTIHAR slovenski zidar 216 Monroe St. Eveleth, Minn. Vbur bank! When you need ^^advice Consult- us Kadar se mudite v Du- luthu in iščete morda zdravniške pomo- j či zglasite se pri znanem ter iz¬ kušenem zdravniku Dr C J WnIIciCC naša banka naj bo vaša banka. Huda grožnja. Župan male občine S. poslal je po svojem biriču skopemu me - sarju Klobasarju sledeče uradno naznanilo: ‘ ‘ Ako ne boste v 24 14 W. Superior St. v poslopju Fi- delity Bldg. soba 401. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po - jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. [ .1 . : 'a Zdravniške ure vsak dan od 11 1 Posebno pozornost dajemo pri tv govskem čekovnem prometu po¬ doji. do 4 ure pop. izvzemši ■ ne¬ delj. Zdravi raznovrstne bolezni na krvi,* dalje vsi 1 notranje in zu¬ nanje bolezni. Posebno pozornost daje pri lečenju ran in izdiranju zob. sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 0 ODSTOTKE. Miners State Bank Chisholm, Minn, ■fipotrebne škofove zavode Ciri!-|mesto Joliet, ki kaj lepo napre- Metodovi družbi, bila bi družba duje. Videla sva Dom K. S. K. J. najmočnejša in duhovščina bi na-!in poleg stoječo tiskarno A. S. — semkaj za kruhom, kajti celo ne-| McKinley, Minn. Slavno uredništvo! ' Že dolgo odlašam z dopisom-, nabralo se mi je že preveč, da ne morem popisati vsega. Dne 26. julija so se pokvarile sesalke v Elba Mine ter je voda liarastla do 70 čevljev višine, ta¬ ko, da se je moralo delo vstaviti za nedoločen čas. Vedno preganjajo nas prijate Ije ječmenovka ter ga nam hoče¬ jo z vso silo spremeniti v vodo. Nv, pa sedaj jo imajo čez glaio. ako bi pa pivo tako visoko na- rastlo, stavim, da bi se kmalu po¬ sušilo. Porok smo imeli z e letos jako mnogo; omenjam le dve, Antona cukleta in Franceta Arkota, na katerih smo se prav po stari šegi dobro zabavali. — Tudi štorklja neče počivati; nosi kaj hitro, da celo po dva naenkrat, tako je na¬ zadnje obdarila Ivan Mesojedca s hčerko, Karol Kovačiča in Hen¬ rik Markoviča oba s sinovi, ker sta soseda. c Nesrečna smrt nam je ugrabila rojaka Ignac Mesojedeca, ki je bil vposlen pri železnici kot zavirač; Mesojedeca so v Rugby, North Dakota, kare, ko je ntesrečnik spenjal vozove, prijele ter mu sl r- le prsni koš. Pokojnik ima tukaj brata in več sorodnikov, v stari domovini pa očeta ter enega bra ta. Pokojnik je pripadal k dru - štvu sv. Barbare v Forest City. postaja št. 62, v McKinley, Minn. Bodi mu zemljica lahka. Žalibog da tukaj med nami ži¬ vi še mnogo Slovencev, kateri so tako trdovratni, da nočejo prist®- piti k nobenemu društvu, katerih imamo tu šest. Spominjajte se pregovora: “Danes meni, jutri tebi!” — “Smrtna kosa'pobira, nič ne izbira.” Delamo po navadi, plača je pa vedno prekratka. Vročine ne po¬ znamo letos. Odkar je ta prekli¬ cani Dr. Cook znašel severni te¬ čaj, imamo vedno mrzlo vreme. Gotovo je ta učenjak pustil vrata odprta za seboj, ko se je vračal! Ali je pa menda severni rtič začel od jeze pihati zn n jjpv te-r ga jš našel.-- Živela misel za vseslovenski dom za onemogle. Živela ideja, ideja mora postaviti prvi temelj¬ ni kamen. Kdor noče biti za na prednost naroda, naj stopi v oza¬ dje in pusti naj druge pri delu. Tu se ne gre za lastni žep, tu se gre za dobro stvar celega sloven¬ skega naroda. Naj pa ne misli nikdo, da bode takoj s prvim vla¬ kom odpotoval tja na počitnice. Pregovor pravi: “Jablane, hru¬ ške in druge čepe, cepi v mlado - sti za stare zobe!” Tako bode tu¬ di ta aavod za tebe, kadar boš star in slaboten, da se tam brez skrbi odpočiješ, da te ne bodo “bossi” preganjali še v onemoglosti. Pre¬ mislimo si prav dobro, kolike važ¬ nosti je ta zavod? Ako si bolan, ‘ti danes morda Jednota izplačuje 30 dolarjev na mesec. Kaj bodeš vendar storil, ako moraš iz teh 30 dolarjev plačevati še zdravnika in zdravila, katera so že tako dra¬ ga, ter moraš tako izdati vse le¬ karnarju in zdravniku, — kje pa je hrana, stanovanje in obleka? Ako nimaš svojega prihranjenega denarja, moraš od gladu poginiti. Ali ne bi bilo bolje, da te pošlje Jednota v tak zavod, kjer bodeš imel vsega, kar ti bode potreba za zdravje? Kaj ti hoče denar, ako pa. ni zdravja?! Naši časopisi prosijo veliko za Ciril-Metodovo družbo; dobro in plemnfto delo je tudi to. Pa vi ste. slepi in ne vidite, da tu v A- rneriki kot kafra gine naš sloven s ki jezik! V stari domovini imajo dosti slovenskih sol; skoraj v vsa- - ki fari celo po dve, kje pa imamo tu naše sole? Gospodje, pardon, če se drznem vprašati sledeče: ali znajo vaši otroci slovenski brati, pisati? Mogoče, da še govoriti ne znajo slovenski? Kaj ni tu očivi- den propad slovenskega naroda. Kaj nam bodo koristili čez leta. naši slovenski časniki in Jedrfote? ,ali so vstanovljeni samo za nas stare? Ako se naseljevanje po¬ polnoma vstavi, morajo po tem računu izumreti naši časopisi in Jednote z nami vred. Ako hi du¬ hovščina v stari domovini dala fjsti denar, kateri je potrošen za redila važen korak v prospeh vse¬ ga slovenstva. Pa zunaj giei,.. se vse na kmeta in ubogega ueiavca. ki sta stokrat revnejša od nas. Pomisliti je pa potreba to-le: Ako imamo kaj preostankov, po¬ tem šele lahko dajemo drugemu. Ako vas čevelj tišči tu,.gotovo si ga ne boste šli preobuvati v staro domovino. Zatorej: Živel sloven¬ ski dom za onemogle! Bratoljub. Novice iz Hrvaške. East Helena, Mont. Dragi mi g. urednik! Prosim vas, da priobčite ta moj Upravitelj Mr. Klepec nama je razkazal lepo urejene prostore; glavni urad Jednote pa tajnik Mr. Zalar. Za sprejem in gosto¬ ljubnost se jima zahvaljujeva, ta¬ ko tudi ostalim znancem tega mesta. U Pot iz Chicage do Pittšburga vodila naju je po železnici tudi ponoči. Ker je Pittsburg vsled ve¬ likih livarn tako znamenit, sva se odločila, ustaviti se za nekaj časa v tej železni iztočni metropoli. Po legi in vobče je Pittsburg sličen našemu Duluthu, Vidijo se lepe in visoke hiše ter mnogo železnih to¬ varn. Morda v kratkem času bo¬ de pa prekosil naš Novi Duluth Razprava proti Jukiču in tova- rišem Jukiču in tovarišem, ki so j Za Oregon City, Oreg.: obtoženi napada na kralj, komi Kestnar. sarja Čuvaja, ozir. umora banske- ^ Mohawk) Mich. in okohco. ga svetnika Hervoiča m enega AntQn Schweiger< stražnika, je bila izročena obtož¬ nica. Glavni zagovornik obtožen- Za East Helena, Mont.; Frank ca Jukiča bo dr°Aleksander Gor-: Suhadolnik. Nat, eden izmed voditeljev stran-,^ Biwabik> Jakob Delak, ke prava. Proti Jukiču je uvig-| njena obtožba zaradi zavratnega Za Ely, Minn.: math. L. Kapsh. m dopis v priljubljenem nam listu N. V. Z delom ne gre pri nas po¬ sebno izvrstno, dasiravno so nami gospodarji rudotopilnic s 1. v .. , , ” , • .v ... - , , večji, kakor je pa jem nekaj povišali plačo. Vsled i. •’ J v . . ... . • , • , iPittsburzam smejo biti pac nouo- 1ega ne svetujem hoditi rojakom . . Q . 1 * svojega iztočnega tekmeca, kajti l‘i" johseg in. število, naših tovarn bo v Pittsburgu. kaj naših naseljencev se je prese¬ lilo na farme. Gotovo je začetek težak, vseeno se nadejajo rojaki- farmerji, da jim hode trud sča¬ soma poplačan. Tudi jaz bi si želel imeti svoje lastno domov je med zelenimi travniki in plodo - nosnimi njivami, pa žal nisem ro¬ jen pod ono srečno zvezdo, da bi to dosegel; ravno taka zadene tu¬ di moje tovariše pečlarje. Te dni vršil se je tukaj pečlar- ski shod, o katerem naj spregovo¬ rim par besedic. Na tem shodu sni na svoj Slovenski Dom, ki jt naj večji in najlepši med vsemi o- stalimi v Ameriki. Na poti proti New Torku vide¬ la sva v bližini proge lepe farme in vrtne nasade. Kmetje so ravno pospravljali krmo, oves ter pšeni¬ co. Polje kazalo je vobče lepo, tako tudi sadno drevje in vino - gradi. . S pozdravom Josip Mantel. A... Cleveland, O. Marsikomu so morda še v spo- smo premišljevali naš samski stan miriu krvavi septemberski dogod dblgočasje in žalost. Govorilo so je o pečlarski smoli tako, da se je wse kadilo za nami. Nekateri so hvalisali ta stan, drugi ga pa kri- tikovali. Sklenilo se je več reso¬ lucij v izboljšanje našega polo¬ žaja. Ob sklepu našega shoda smo jo združeni zapeli: Dekle, hočeš se možiti, Le poslušaj moj nasvet: Srečnemu ni lahko biti, Preveč je okrogel svet. ki leta 1908. Avstrijska vlada je tako brutalno nastopila proti za¬ tiranemu slovenskemu narodu, kakor se pač malokdaj dogaja v moderni svetovni zgodovini. Na¬ rod, ki je dolga stoletja stal zve sto na strani vladi in dinastiji, ne sme zahtevati niti svojih člo¬ veških pravic, ne sme braniti svoj materini jezik pred navalom oho¬ lega ptujca in če isto stori, ga po- končavajo z ognjem in mečem. umora, poizkušenega umora javnega nasilja. Obtoženi so po¬ leg Jukiča še: 15letni Gjuro Civic iz, Zagreba; Avgust Cesarec, rea- lec, star 18 let, iz Zagreba; Dra¬ gotin Bublič, učiteljski priprav - nik, star 16 let, iz Garešenine; Fr. Neuhart, realec, star 18 let, iz Za¬ greba; Kamilo Horvatin, dijak tr¬ govske šole, star 16 let, iz "Va¬ raždina; Roman Horvat, star 19 let, iz Vinkovca; vsi ti so obto¬ ženi radi sokrivde zavratnega u- mora; Cvijič, Bublič in Horvat tu¬ di radi javnega nasilja. Nadalje so obtoženi tudi Dušan Narančič učenec trgovske šole, star 20 let, iz Nevesinja v Hercegovini; Va. troslav Dolen, 22 let, iz Hrašea; Josip Šari nič, učiteljiščnik, star 21 let, iz Pore¬ ča pri Požegi; Stjepan Galogažo, gimnazijec, star 19 let, iz Topov¬ skega. Obtožujejo se, da so k zlo¬ činom pripomogli, ker jih niso preprečili. Za Jukiča predlaga ob¬ tožnica smrt na vešalih, za ostale kazen od deset do dvajset let je¬ če. Branili bodo obtožence tudi dr. Y. Prebeg, dr. Budisavljevič, dr. D. Popovič in drugi odvetniki. Odlikovan hrvaški učitelj bor- jenja. Na boriteljski' akademiji v Minn.: John B. Za Eveleth, Smrekar. Za Chisholm, Minn.: Ant. Mahne, Za Tower in Soudan, Minn.: John Dragovan. Za Gilbert in okolico: Louis Ve¬ sel. Za Greaney, Minn.: Josef Smuk. Za Virginijo in okolico: Frank Hrvatič. Za Hibbing, Kitzville in okolico: Martin černugel. Za Aurora, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: George Bro- zich. First State Bani of Albany, Minn. Edina In najstarejša slovenska banka v sredni bi,,, GEO. M. SCHAEFER, predsednik. PETER KRAKER, podp redsfH . ANDREJ PETERNEL, blagajnik. JOHN WERTIN, JOHN WELLENSTEIN 1 n ’ dozori Plačujemo po 3 odst. obresti na hranil vloge za 6 mesecev, in po 4°| 0 za i et n * Pošiljamo denar v staro domovino; p P jamo parobrodne listke zanesljivih d P °^ a vseučiliščnik, «tar Za^Dollar Bay in okolico: John Onega, ki za nevesto Rad bi vzel te zbog zlata; Kar poženi tja čez cesto, Ker prav dosti ne velja. Ge ima sam pridne roke, l*n pod palcem dote kaj; Da še kupi lahko moke, Takemu le prstan daj. Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank Plautz. Za Chisholm, Minn., in okolico: Martin Pešel. Za Yale, Kans., John Homec. Za So. Chicago, lil.: Anthony Motz. Za Waukegan in North Chicago, 111.: Paul Bartel. Pa. in okolico: Seznanile se z nami ter se prepričajte o solidni in ceni postrežbi nasproti ■ dovf M Cl1 H 11 lir j; ps* #1 . at tr< !# Za Conemaugh, John Brezovic. Za Claridge, Pa.: John Mlakar. Benetkah je pri tekmi dne 13. m. j m. meseca dobil častno darilo in Za Primero, Colo.: Michael Kri¬ vec. zlato kolajno hrvaški učitelj bo- renja dr. Bogdan Malee. Mnogo pozdravov rojakom in rojakinjam širom Amerike pošilja John Mer kun, naročnik. S pota. Ker je bila vožnja iz Dulutha proti Chicagi ponoči, nisva mogla videti dosti okolice. Dospevša dne 12. julija na prekrasno North - western postajo v Chicagi, poda¬ la sva se v slovensko oziroma če¬ ško predmestje na Bine Island Ane. V takozvanem “Little Bo- iremian Restaurantu” sva nale¬ tela na več Cehov; zahtevala sva jedil v angleščini; jako čudno se ini' je pa zdelo, da 'otiena usluž¬ benka ni razumela tega jezika, temveč samo češkega. Tu se vidi v pravi luči narodna zavednost naših bratov Čehov. Ko bi bila t® kaka. druga gostilna, bi naju morda na živali z “Austrians”, kakor je žal to v navadi. Nad do¬ lu«) postrežbo in gostoljubnostjo cehov, sva se morala čudili. Uh tem podala sva se v tiskar¬ no “Glas Svobode”, kjer sva bila prav prijazno sprejeta. Gotovo r%na je bilo ležeče tudi na tem, da obiščeva dobroznanega Tri nerjevega Charlesa. Po šesturnem iskanju se nama je posrečilo, da sva ga našla. Mr. Gorup nama je razkazal mnogo znamenitosti mi¬ lijonskega. mesta Chicage, kakor velike trgovine, krasen Lincoln Park, kjer je nad 1700 raznovrst¬ nih živali j iz celega sveta. Tja¬ kaj peljali smo se dve uri s po - cestno železnico. Na večer naju je Charles prav prijateljski pogostil v neki doma¬ či gostilni, za kar se mu zahvalju¬ jeva. Kasneje obiskala sva še več drugih prijateljev, kojih že nisva videla morda 30 let in še več. - Ravno isti dan sc je po mestu raimesla govorica o žalostnem po¬ razu senatorja Loritneirja, kale r«ga so izključili iz svoje zborni¬ ce. Videla sva pri tej priliki tudi njegovi krasno domovanje ob - 11 olj eno z divnim parkom. Pri teni obisku podala sva se tudi v bližnje in znano slovensko Zavrela je meseca, septembra 1908 sicer mirna slovenska kri, ko se je razširil po slovenskih pokra¬ jinah glas, kako da oboli ptujec gospodari in razsaja v beli Ljub¬ ljani. ^rt.ev padlih mladeničev Lundra in Adamič a je g anila sle- TTernega Slovenca. Pomoef pa te T jami ni bilo. Vlada je ostro pazila na vsako najmanjše gibanje ter polnila, ječe z največkrat popol - noma nedolžnimi ljudmi. In ko je ljudstvo hotelo žrtvama postaviti nagrobni spomenik, da vsaj po smrti pokaže svojo hvaležnost po¬ kojnima, je vlada enostavno pre¬ povedala postaviti spominek. Ho¬ tela si je namreč na ta način iz-1 brisati pečat sramote s čela. Arne-1 riške Slovence je ta vladina na - J kana zelo razburila, in vstanovili so društvo z imenom Lunder-Ada- mič, čegar prvi in glavni namen naj bi bil, ohraniti časten spomin slovenskim žrtvam. Poroka. V srbski pravoslavni cerkvi v Zagrebu se je 20. m. m. poročil dr. Mihajlo Pičeta, profe¬ sor v Sarajevu, ki je lansko leto hospitiral na ljubljanski II. dr¬ žavni gimnaziji, z gdeno Milico Borštnikovo iz Ljubljane. Za Somerset, Colo.: žnik. Kajet Erzno- Za Due Pue, 111.: Jos. Omerza, Za Fairchild in Willard, Wis.: Frank Klančar. -o—-— Krivično. Za Chicago in JolieL Joseph Blisch. Za Thomas, W. Va.: Frank Ko c jan. Za Indianapolis, Ind.; Mih. veli, ml. j,. 'Za RucK spnngs, Wyo. F. S Pa- Tauchar. -Obtoženec sodniku :’ ’ ‘ Ka ko to. g. sodnik, da moram plačati j danes $10 kazni, ker sem mizi valj Za Leadvile, Colo.: John Jane- soseda Klepetavca z “bik-om”: j lani sem plača! za enak prestopek j samo $5?” Za S° ut ^ Range, Mich.: Mike Muhvich. Sodnik: ‘ ‘ To so posledice dra - ginje; jajca so dražja, zelenjava se je podražila in podražilo se je tudi meso.” O te ženske. Društvo si je v ta namen po tri mpolletnem obstoju omislilo kra sno zastavo, ki naj bi bila viden spominek padlim Slovencem. Delo zastave je poverilo društvo do - bro znanemu rojaku F. Kržetu v Chicagi, in kakor kaže, bo ta za¬ stava prekašala vse ostale sloven¬ ske ameriške zastave. Slovesno razvitje zastave se vrši dne 18. avgusta v Dahlers vrtu in povab¬ ljenih je nad 40 slovenskih dru - štev, da s svojo udeležitvijo po- množe manifestacijo svobodne misli. Clevelandski Slovenci bodo pokazali 18. avgusta, da se še ve¬ dno zavedajo narodnih pravic, ki nam jih hoče s silo odvzeti av - (atrijska aristokratična vlada. Po¬ kažimo svojo narodno zavednost in stopimo trdno in odločno v vr¬ sto napredne struje. I. Smuk. Op. ured. Prolog o priliki te slavnosti priobčimo v prihodnji številki. Samoumor vsled strahu pred kaznijo. Philadelphia, Pa,, 6. avg. — Co- lonel Gibbons G. Cormvell, ki je bil dodeljen 6. polku narodne gar¬ de in po poklicu znan odvetnik, se je danes na svojem povratku iz New 1 orka v železniškem kupeju, ustrelil. Obdolžen jo bil tatvine, oziroma goljufije, v ue ki zapu¬ ščinski zadevi, radi česar so ga aretovali ze v Ne\v Yorku. Med vožnjo se je pa na vlaku za treno- tek oprostil konstablerju, nakar se je podal v umivalnico in se u- strelil v glavo. Za Bridgeport, Ohio: Frank Guna. Za Arona, Pa.: Anton Klanchar. Mož svoji ženi vrnivši se iz me¬ sta: “Za,božjo voljo, $35 plačah; si za to svilnato zeleno obleko ? To I je preveč. Meni se je ona najav- kasta obleka za $20 veliko bolj | Za Lorain ’ °' : Martin Kodel J a dopadla.” Za Cleveland, Ohio in državo O hio:Karol Bauzon. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj Za Sheboygan, Wis.: Stef. Mare- tich. Žena: “Saj sem isto tudi la!”" pila ! NAGROBNE KRIZE IN SPOMENIKE izklesane iz raznovrstnega kamenja ima v zalogi po nizkih cenah P. N. Peterson Granite Co., 230 EAST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN. Križe in spominke postav¬ ljamo brezplačno na gro - bove. — Na razpolago več pohval od Slovencev. Village Llvery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! Helo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. John Povsfca, lastnik. Za La Salle, 111.; Frank Krulc. Upravništvo “N. V.”. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim rojakom v Clevelan - du, O., uljudno naznanjamo, da smo poverili zastopstvo za naš list za mesto Cleveland in okolico Mr. Dragotinu Bauzonu, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, O. Dotičnik bo v kratkem obiskal razne slovenske naselbine gori - označene države, vsled česar ga vsem prav toplo priporočamo. Upravništvo “Nar. Vestnika.” NAROČAJTE SE NA NAJ ■ VEČJI SLOVENSKI TEDNIK NA SEVEROZAPADU. Eveleth Photograph Studio 417 JONES ST., EVELETH Lastnik A. CARLSON. Izdeluje lepe slike za vse prilike; jv zalogi ima tudi krasne okvirje Z vsakim naročilom poročnih slik Idam brezplačno sliko v velikosti 16 x20 palcev. | Navadne ali manjše slike tudi po | večujem v vsaki velikosti, l.-.jfb- 1 ., a rh .,P‘ to u >; k 01 »V*** 9 * - ,1:0 1 k KUPUJTE LISTU. i'4 A y4 Fi ik F* Fiv c, „.T* NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! «4 f'4 V «'4 V i’4 V ^4 Vi? DA JE Mestna hranilnica ljubljanska i'4 £'4 V|f £'4 V £'4 Vi? £<4 tšt £<4 v £'4 Vi? im Vi? »*4 Ti? SS, Ti? £'4 Ti? £'4 Ti? £'4 Vi? £'4 Ti? £*4 Vi? £<4 Ti? £*4 Ti? «'4 Ti? V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 BI4.S milijonov kron. Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice 1.300.000 kron, obrestuje po 4 1 |4 °|o brez odbitka, Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili- jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno “šparkaso”. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj naslov nam pi¬ šite razločno in natančno. ^ fiascin Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. kih P oS} t:5*f ■ „ ie h lla t p ‘t, deklič je ® Lenih z nlemei >01$ Tu '' *ecaje‘ e g a ’ pristav Umrla- sta oba M «tu Beritu 1 £ , 4£'4£'4£'4£ , 4£ , 4£r4£ , 4£ , 4£ , 4£'4£*4£*4S£r4£'4£'4£'4£'4£'4j>4i , U'! fl?VA?VVi?Vi?Vi?VA?Vi?VA?Vi?gVi?Vi?$i?Vi?fA?V|?V|h|! Xook Out! You’d better take čare of Iburself ” Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih po¬ sledic, če bodete rabili ■V amfiteatru priporno ‘0, sedaj razui 1 « moram reči, d da so zelo dob - Toda ti, g -\V' odgovor h vzgojili in skl • Sočutno jo po; n tako mlado di "Mogoče, da j, srni." M sc ji pri’ 1 m Nehušti: 'Ote te dekli e pom Benoni.” — Dr. Richterje Pain-Expell po predpisih, ki so natisnjeni omotu, 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazit: sidro in naše ime. F. AD. RICHTER &C0., 215 Pear! St., NewHr*,»' Dr. Richterjeve Congo Pilule oiajšijo. (25c. ali 50c.) LAING HARDWARE CO. feto na •tuš ELY v Minn. Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod. Skušajte naše barve. NAJBOLJŠE BLAGO IN NAtfJE GENE. Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno na razpolago._ __ Ce se nahajate v Duluthu' obiščite Miller-jeyo restavracijo in fiotel. če ste na Hibbingu stopite v Millerjevo restayrac>! p se nahaja v Hibbing hotelu. Ge ste na Virginiji pa ravno tako na Chestnut v;!« manjk vasov 1 Je trhl Pred, 111 ta® ob la bliž njo ■■m. a «1 s ‘so 'foci -V^ Hr . p ■ijs V H V,^Pol 'travi ALI NI" priznana resnica, da je najbolje in na i zdran SCHLIT2-EVO PIVO zaslovelo J iz Milwaukee, Wis.? Vsled svoje izbornosti lene na okoli. Cenjenim rojakom Slovencem in bratoin^^ 1 '*^ pj |j i . '>9 1 V *»« \ S uraw“' - pi zna n jam, da imam jaz veliko zalogo SCHLlTZ-eveg' vodno na razpolago gosi ilniearjem in drugemu °b‘ Chisholma ter okolice. — Postrežba točna. ' % />i tf i Ttil N?) Za oliilna naročila se vljudno priporoča LOUIS KA 1 ETT, usiMlJjd SS j flltral ^ , , . ChisllO* 01 ' ‘ ( - 207 Central Ave. Telefon; 61. «> fr (Dalje.) “Ako mi dovolita, vaju spremim,” reče četovodja in razjaše, •edno je mogla odgovoriti; nato pa je nadaljeval: ‘‘Oprosti za tre- 111 t e k dati moram nekatera povelja,” in poklical je vojaka, ki se je L svojimi tovariši ustavil v mali oddalji pred njim. Mirijam je imela sedaj priliko, ogledati si tujca. Bil je mlad \ -] ove k kakili pet- ali šestindajset let, srednje postave, vitek, živahen totaln čvrst. Mirijam je v trenutku začutila, da ji ta mladi tujec bolj ugaja Ni '»iili .tlrvvz* . v . . . - . , v idela* kakor tovariša m prijatelja svojin otroških let. Ko je častnik opravil svoja naročila, je rekel: “Gospica, jaz sem ^ kakor Kaleb; bilo jo je pa nekako sram, ker je novodošlega tujca raje ri ^^Ijj gotov, sedaj lahko gremo. — Dovoli, da se vama predstavim: Jaz sem i^NjIark, sin Emilija, kojega ime je bilo svoje dni slavno znano,” in vz- Mdihoil je, “kakor bode tudi moje, kakor upam, predno umrjem. Za edaj sem seveda samo vojak in ostanem, ako se mojemu stricu Kaju ae vzljubi iti na drugi svet. Če pa on umrje,' tedaj mi zapusti svoje linica “Benoni,’’ je rekel, “d-obro ga poznam, se cl o vijo, da je Jud in velik prenapetnež. On sovraži n<- ' . ‘ )U - Sicer je pa eden. najbolj znanih trgovcev v Tiru m sani ^ m ram z uspehom tekmuje z njim. Spominjam se pa, c r . < .o 10 v, zakaj potem ne živi deklica, ki je njegova pravilu nn l a ’ “ • ( P 11 n J em > T .,[jko premoženje, ki ga je iztlačil iz Zpancev. Častnik sem pod po¬ veljstvom izvrstnega in nad vse plemenitega rimskega namestnika Albina,” je pristavil zbadljivo. “Sedaj so mi poverili častno nelogo, i a preiskujem in poročam o neki obtožbi proti tvojim varuhom Esen- . eI n, češ, da so umorili nekega judovskega lopova, ki je v družbi dru- »ili sebi enakih poslan, da Esence okrade. To je moje ime in moj po- tel. In ti, gospodična!” Mirijam je bila v zadregi, Nehušta je takoj razumela, da je treba ja sta prijazni z Rimljanom, ki je prišel v njih kraj po uradnih a »oslih. Ta deklica je edina hči visokorodnega Demaša iz mesta Tira in lV ijegove plemenite žene Rahele.” “Poznam Tir,” rče častnik. “Bival sem tam dalj časa in šele * N Iva meseca je tega, kar sem odšel od tam;” nato pa je z izpremenje- dm glasom pristavil: “ona dva pa ne živita več, kolikor je meni nano.” Umrla sta obadva,” je rekla Nehušta žalostno, “oče v amfitea- pu v mestu Berita na povelje prvega Agripc, mati na porodu.” ‘V amfiteatru v Beritu? Kakor zločinec?” ‘Ne,” pripomni Mirijam ponosno, “bil je kristjan.” ‘O, sedaj razumem! No, kristjani so na glasu, da sovražijo ljudi; jz pa moram reči, da sem imel opravila z več kristjani in sem spo - mi hal, da so zelo dobri ljudje, seveda precej sanjarski so v svojih na- i ukojg orih. — Toda ti, gospica, si Esenka, kaj ne da?” udoviH|j “Ne,” odgovori Mirijam, “tudi jaz sem kristjana; Esenci so me jimo vzgojili in skrbeli zame.” ' Sočutno jo pogleda in odvrne: “Kristjana? Nevaren poklic je ^ za tako mlado deklico.” “Mogoče, da je nevaren,” odgovori, “vendar ostanem kristjana ) smrti.” Mark se ji prikloni in ker je opazil, da ne kaže govoriti dalje o an. reče Nehušti: “Nadaljuj svojo zgodbo, prijateljica!” 1 “Oče te deklice je bil zelo premožen judovski trgovec v Tiru, z nehom Benoni. ’ ’ Dnu,. ,re nioi{. 50 mili. deželna, i vložena kakor v tej puščavi U’ . . • T i “Sam si že dal odgovora na svoje vprašanje. >enoin l e . uc , a deklica pa je kristjana, kakor jaz. Radi tega sem jo po smt i njene matere privedla k stricu Itijelu, ki živi med Esenci. tnon ' na p ne ve, da-to dete živi. Morda sem preveč povedala, to a vse o i itak slišal od Esencev samih; nadejam se pa, da mu °s poveča nase skrivnosti, ako se z njim snideš.” . .. .. “Bodi brez skrbi; vendar se mi zdi zelo žalostno, da i rogastvo, ki je po vsej pravici njeno, tuji ljudje potrosili. “Bogastvo ni vse; svoboda vere je več vredna nego to. Deklici ne primanjkuje ničesar in — to je cela njena zgodba. “Ne še, prijateljica, kajti nisi mi še povedala, kako ji je ime.” “Mirijam.” “Mirijam, Mirijam,” je ponavljal počasi. “Jako lepo ime je to, ki pristoja taki deklici.” Ko so prišli na vrh griča, reče Mirijam: “Glej naselbino Esencev. Ono veliko belo poslopje je zboroval- nica in hiša tam na samem je najin dom.” Ko so se tako po domače razgovarjali, se je naenkrat razgrnilo grmovje ob stezi in pred njimi je stal Kaleb, ki so ga zadnji čas le malo videli. Vstavil se je in jih gledal. “Prijatelj Kaleb,” je dejala Mirijam, “to je rimski stotnik Mark, ki prihaja v naše selo. Ali bi bil tako dober, da popelješ njega in njegove vojake do zborovalnice in da o tem obvestiš strica Itijela. kajti čas je za naju, da odideve domov?” Kaleb je nemo in srdito gledal zdaj njo zdaj tujca, nato pa je od- goi^oril: “Rimljani vedno hodijo svoja pota sami in ne potrebujejo Ju dov, da bi jih vodili,” in hipoma, je'izginil v grmovje, odkoder se je prikazal. “Tvoj prijatelj ni nič kaj vljuden,” reče Mark. “Videti je zelo negostoljuben. Ako je kak Esenec umoril onega vojaka, radi kate¬ rega prihajam, potem bi rekel, da edino ta je zmožen, da je kaj ta kega storil.” Ta fant!” je pripomnila Nehušta. “No, on še ni nikdar ustre¬ lil kaj večjega kakor kako ptico roparico.” “Kaleb,” je pristavila Mirijam in ga opravičevala, “nima rad tujcev.” To sem tudi jaz opazil,” odgovori Mark, “ih da povem odkrito, jaz nimam rad Kaleba. Njegove oči niso prave.” “Pojdi, Nehušta,” je rekla Mirijam, “tukaj drži. sedaj najina pot, tam pa pelje pot stotnika in njegove čete. Z Bogom, gospod!” “Z Bogom, upam, da se kmalu vidimo.” Ko sta se vrnili domov je Mirijam hitela pravit Itijelu, kdo da je prišel v selo in da se je ona že seznanila z njim na potu. “Nehušta,” je reki Iti jel karajoče, “ali ti nisem že dejal, da ne smeta hoditi tako daleč brez spremstva bratov? Prigodi se lahko, da srečata tatove ali pijance.” “Mirijam je želela natrgati nekoliko cvetlic,” odgovori Nehušta, “in ker sem oborožena, se Nisem bala tatov, ki pa so zelo redki po naših krajih.” “No, vsaj nič ne rečem, vendar pa želim zauaprej, da ne bodita sami okrog; morda bi vojaki ne bili tako vljudni lečkor njihov stot¬ nik Mark. ’ ’ (Dalje prihodnjič.) čil o njem, in čakala ga je tedne, mesece in leta... Saj po tisti desni poti, ki vodi do bližnje postaje, mora priti nekoč, dasi je poteklo, od¬ kar je odšel, dolgih osem let in so se začele zbirati Rozaliki na licu globoke gube. A Rozalika je bila prepričana, da je ni pozabil, da se še gotovo povrne. In tudi osmo zimo, ki je bila huda, mrzla, kakoršne vaščani še niso pomnili ga je pričakovala v snegu ob tistem znamenju. In nekega jutra so jo našli pod križem mrtvo. Niso se malo začudili vaščani, ko so zagledali na njeni glavi ve¬ liko rano, a še večje je bilo njih začudenje, ko so zvedeli, da se je prav isto noč povrnil iz Amerike — Jernej. Krčmar, pri katerem je bil drugi dan, je pravil na dolgo in širo¬ ko, da je prišel Jernej s polnočnim vlakom. Ko je stopal mimo tistega križa ob razpotju, je nekdo planil proti njemu, katerega v temi ni spoznal. Odbil ga je z debelo palico in v jutru so našli pod križem . ubito Rozaliko. Nekaj sitnosti je imel pri sodniji, v mestu je bil zaradi tega dva¬ krat, a vse se je srečno izteklo in bil je vsake kazni prost. Toda to ga m prav nič utolažilo; otožen in ne brigajoč se, za nikogar je hodil o- išoli in vaščani so ga često videli na grobu Rozalike. Stari materi je nekoliko popravil bajto, nekaj denarja je razp - sodil po vasi, tudi za maše je dal, toda kmalu je zopet odšel, — kam, tega niso vedeli, a vrnil se ni nikdar več.. . State Bank of Aurora Aurora - - IV! in n. Opravlja vse bankarske posle. - Zavaruje poslopja. Kapital $25.000. Preostanek $5.500. natisnil stekleni«! miiiiiiiiiiiiiiiBB i m Rozalika. Spisal J. P. IIBIllillSIIHHIBIHI Na prodaj je c Hibbing, Mimi., (Brooklyn Ad- dition) hiša, (lota 33x125) s hle¬ vom in dvema kravama. Hiša sto¬ ji na voglu. Istotako so na prodaj v Chisholmu dve lote z malo kein- po. Ugodna prilika za pravega kupca. — Pojasnila daje LOUIS VESSEL, Box 337 Gilbert, Minn. AUSTROrpERICANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta med New Vorkom in Avstro. Ogrsko. „. . „ OTlP __ Dobra postrežba Elektrčna razsvitljava. - Dobra Stoja. - Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in martha WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jezikih Družbini par.obrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOS^F I., martha washington, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANiA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljria pojasnil., se obrni na glavni zastop: PHEL PS BROS. & GO., General Agenis, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene' zasfepnike v Zedinjenih državah m ari a d i. f*-* .-“mr n*>*• — — * —■ ~ PRISTOPAJTE K PODPOR - NIM DRUŠTVAM IN JEDKO - TAM!... P robate Court Noto. :s a KOVALL & SON, ely, minn. GBOCEMIJSKA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cen j. občinstvu, da imamo v zalogi veliko izbero GROCERIJ - SKEGA in MANUFAKTURNEGA blaga, ter se priporočamo cenj. odjemalcem za blago - hotno naklonjenost. Za sveže in dobro blago jamčimo. Cene nizke. Poskusite in se prepričajte o resničnosti. V POSLOPJU SARTORI. BROS. ELY, MINN. Tik ob razpotju je stal križ, že nekoliko nagnjen na levo stran Kristusu, ki je bil pribit na njem z velikimi, od dežja zarjavelimi plji, je manjkala že desna roka do komolca : odbili so mu jo fantje, ijani na vasovanju. Pred križem pa je bila klopica vegasta in čr¬ pa, da je trhlo zaškripala, ako je kdo pokleknil nanjo, da pomoli penaš pred razpetim Spasiteljem. In tam ob tistem znamenju, tik razpotja, odkoder je vodila ena Čt na bližnjo postajo, druga pa v vas, je presedela Rozika po cele •V Jjfllf leVe ’ * n mnogokrat tudi po cele noči. IŠKI Rozalika —tako so jo še vedno zvali vaščani, dasi že ni bila več fko mlada, — je bila precej visoke in šibke rasti, z gorečetemnimi , ki so se včasih zaiskrile naravnost grozno.... Otroci po vasi so se je bali, ker je bila blazna, a vaščani so ji dajali hrane in prenočišča, ako je prišla k njim in jim pripove- h - ala o svojem Jerneju. “Kadar zahaja solnce — in sedim tam ob znamenju, vidim nje- vo senco — senco Jerneja, a ko se mi že tako približa, da bi jo la o dosegla z roko — izgine! — Ali nekoč pride, morda sredi noči; 1° ga čakam tudi ponoči in tedaj boste videli svatbo, kakoršne š bilo nikoli. Bogat se bo povrnil, v Ameriki je obogatel in potem si ■kupiva polja — kolikor ga more pregledati oko in vse hiše v vasi jp v a popravila. A poroka, bo taka, kakoršne še niste videli! Da, še j v _ s i se boste klanjali bogati Rozaliki!” Ii Tako jim je pripovedovala o svoji sreči, o Jerneju, ki ga je pri irtPt Va ^ a dolgih osem let. il" I Včasih, a to le bolj redko, je prišla tudi k Jernejevi materi, ki je »lil a zuna j vasi, tam pod brdom. Siromašna je bila tista koča ..pdlj • or je bila siromašna Jernejeva mati: ne kozolca ne syinjaka ni yO i*' p° ob strani. ill zavriskal in vrgel veselja klobuk v zrak. Starka je spoznala po glasi, svojega sina Jerneja, in čimbolj se je približeval vasici, tembolj ji je radosti utripalo srce... In tam koncem vasi je stala koča vdovca Razlaga in tudi pred tisto kočo je stal nekdo in gledal na Jerneja. Mlado, šibko dekle je bilo; dvoje dobrodušnih oči se je leske¬ talo in zrlo tja nanj, ki se je približeval počasi in ponosno. ‘Dober večer, Rozalika! Kaj delaš? Ali je stari doma?” Rozalika se je nesmehljala, lahna rdečica ji je udarila v lice in ljubko je prikimala — češ, da je sama. Tedaj se je nasmehnil tudi Andrej, odložil koso za vrata in po stopil za njo, ki je že izginila v veži. “Kaj se bojiš, Rozalika, saj te ne ugriznem, in tudi ako bi te vse le iz ljubezni.” Tako je govoril Jernej, desnico ji je ovil okoli pasu in z levico, ki se mu je malce tresla, jo je pogladil po licu. “Povej, povej, Rozalika, ali boš kaj jokala, ko odieril v Ame¬ riko ? ’ ’ Rozalika je povesila glavico, otožno ga je pogledala, a odgovorila ni ničesar. Jernej pa jo je poljubil in potolažil: “Nič ne bodi žalostna, Rozalika. Vidiš, tako mora biti: revni smo, Kaj hočem z beračijo, ko si v tujini lahko prislužim denarja, da bova potem živela brezskrbno. Dve leti morda ostanem tam, mor da tudi tri, delal .bom pridno in ne vrnem se s praznimi rokami. Za¬ pomni si, Rozalika, — prišel bom, in ne prazen, ne siromašen, kakor sem sedaj — bogat, in takrat bo najin dan!” Lepe in sladke so bile tiste besede za Rozaliko in vedno se jih je spominjala, še tudi potem, ko je Jernej odšel v Ameriko. Kmalu potem pa ji je umrl oče, imel je nekaj dolga in prodali so 'bajto. Rozalika je ostala sama, brez vsakega premoženja. Žalostna je bila skoraj vedno, ponajveč je molila; da pa se je preživljala, je de¬ lala pri sosedih in drugih vaščanih, ker svojega posestva ni imela. Največje, zadnje upanje, je pač stavila na Jerneja, a ta je v tujini molčal. Nekatera dekleta v vasi so se ji začela že posmehovati, češ, da si je izbral tam v Ameriki kako bogato in se več ne vrne; fantje so ji nagajali, ker ga je tako zvesto 'pričakovala, a vse to le ni omajalo njene trdne ljubezni in vere, da jo vzame potem za ženo, ko bode bo¬ gat in jima ne bo treba skrbeti, kaj bo pozimi, ako potolče v letu toča. Order Limiting Time to File Claims, and for Hearing Thereon. STATE OF MINNESOTA, Coun- ty of St. Louis, ss. In Uro bat e Court. In the Matter of the Estate of Vinko Robnik, Decedent. Letters of administration liav jug been granted to John Povsha Hibbing, Minn. IT IS ORDERED, Tliat the time within which ali creditors of the above named decedent may preselit, claims against his estate in this court, be, and the same hereby is, limited to six months from and after the date hereof: and tirat the llth dav of February 1913, at ten o’elock A M., in the Probate Court Rooms at the Court House at Duluth in said County, be, and the same herebv is, fixed and appointed as the time and plače for hearing upon the examination, adjustment and al- krvvance of sneli claims as shall be presented within the time afore- said. Let notice hereof be given by be publication of this order in the Narodni Vestnik (National Herald), as provided by law. Dated, Duluth, Minn., August 6th, 1912. Bv the Court, S. W. GILPIN Judge of Probate. (Seal Probate Court, St. Louis Co., Minn.) Narodni Vestnik, Aug 15, 22 m m * * m JOSIP SCHARABON, BLIZU UNION POSTAJE. 415 West Michigan St., DULUTH, Minn. KADAR PRIDETE V DULUTH, POSETITE ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO PO- : : STREŽBO V MOJI GOSTILNI. : : Pošiljam denar v staro domovino PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNAUTH, : : : NACHOD & KUEHNE. : : ; Prodajam parobrodne In železniške listke. !T" *T- * jfi * * * > E 3E * * HF5 POZOR! Jaz prodajani POZOR! IMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC, SLIVOVEC, TROPINOVEC IN VSAKE VR¬ STE LIKERJE NA DEBELO. Poskusite enkrat A. Komatov GRENČEC, ki ima najboljšo zdravilno in krepilno moč ter v tem prekaša sedaj vse druge te vrste pijače. Prodajam tudi cenejše in boljše, ker ne pla¬ čujem ne managerju, ne agentu, ne klerkom, ker to stane veliko denarja. A.HORVVAT, J0UET - !LL - Order Limiting Time to File Claims, and for Hearing Thereon STATE OF MINNESOTA, Coun tv of St. Louis, ss. In Probate Court. In the Matter of the Ust ate of Nikola Bjelobaba, Decedent. Letters of administration tais day ha vin g been granted to Milan Liubobratovich. IT IS ORDERED. Tliat tlie time within which ali eredito s of the above named decedent may present claims against his estate in this court, be, and the same he reby is, limited to six months tropi I “Ne bo ga, Rozalika — v tujini se je izgubil,” je včasih dejala | ai ’ka, zagledavši Rozaliko, razmršeno in plahega, bolestnobledega ■vraža. “Nič ne tarnajte, mati! Jernej pride, da sami ne boste vedeli, a l, in bogat bo, da liaju bo oblekel v svilo in baržun. Saj je dejal Trat, ko je odhajal, da se prej ne povrne, dokler ne ho mogel se- ati nove hiše in kupiti velikega posestva; in potem mati bo- ■roka. ’ ’ t Sočutno in pomilovalno je gledala dobra starka nesrečno Roza - P°' ki je zblaznela le zaradi njenega sina. In ko je odšla, je vedno ('popila v kot tja pred jaslice, ki so stale tam od božiča do božiča, in je •J^uolibi zn. nesrečnega, dekleta. v|, ' oasili, ko jo je videla tako blaženo se smehljajočo v težkem pri- ^fp^°\anju in v trdnem upanju, da se Jernej povrne in jo vzame za pi°. se je zamislila nazaj v tiste dneve, ko je bila Rozalika še cve- pe dekle, dasi siromašno in zaobljubljeno njenemu sinu Jerneju. j epi dnevi so bil takrat, ko je bil še pri njej Jernej; lepi so bili i 1 ' e ® er i> ko je zadovoljna sedela.pred kočo in gledala na vas. .. a , am daleč med poljem je nekdo zankal, kosa se je zelesketala v p--■ i°uečega solnca in nekdo, ki je korakal med zlatim poljem, je Tako je upala, žalovala in molila že dolga tri leta, da je slednjič prišlo, nad čemur so se užalostili vsi, tudi tisti, ki so jo prej nekoliko zasmehovali: Rozalika se je jela potikati okoli, zanemarjala je obleko in po vedenju in govoru so vaščani spoznali, da je prišla ob pamet. Vsi tega skoraj niso mogli verjeti in posebno njene prijateljice so jo zagovarjale, da temu ni tako in da se potika okoli le zgolj iz ža¬ losti, ker ji Jernej nič ne piše. Neke nedelje, ko so bili, zbrani pred cerkvijo skoraj vsi vaščani, pa so jasno spoznali njeno žalostno usodo. “Ali ga vidite?!” je zakričala nenadoma, ko je prišla mednje i 1 pokazala na vrhunec zvonika. “Ali ga vidite reveža, splezal je na vrh križa, da bo slišala gotovo vsa, vas, da se je povrnil, in bo že jutri najina poroka. Kaj ne, kako je lep?! Pozdravljen ženin, pozdravljen Jernej!” In nato se je zagnala proti zvoniku z razprostrtimi rokami; mnogim so se sočutja porosile ocL .. In od tedaj je posedala ponajveč ob tistem znamenju, ki je stal tam zunaj vasi na razpotju. Presedala je tam po cele dneve, po cele noči, mpogokrat tudi v zimi, da je vsa premrla in prezebla prišla v vas. Skoraj vsakega, ki je šel mimo. je povpraševala, ali. je kaj videl Jerneja, ali je morda kaj sporočil zanjo, a, ni ga bilo, ki bi ji spqro- and after the date hereof: and that the eleventh dav of Fehruary 1913, at ten o 'dock A. M., in the Probate Court Rooms at the Court House at Duluth, in sail County, be, and the same hereby is, fixed and appointed as tlie time and plače for hearing upon the examination, adjustment and allovvance of such claims as shall be presented within the time aforesaid. Let notice hereof be given by the publication of this order in the Narodni Vestnik (National Herald) as providet bv law. Dated. Duluth, Minn.. August 6th, 1912. By the Court, S. W. GILPIN, Judge of Probate. (Seal Probate Court,. St,. Louis Co., Mirni. Narodni Vestnik, Aug. 8, 15, 22 FIEST NATIONAL BANKA DULUTH - MINN. Glavnica ----- $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Za smeh in kratek čas. "I PISMA Z BOULEVARDA. Piše Mike Cegare. g XXIX. Že večkrat sem slišal ono naro¬ dno pesem: “Vsi so prihajali, nje¬ ga ni b’lo, ko bi on vedel, kako m’ je hudo.” Vračaje se sinoči iz Juni dipe, sem jo tudi jaz počasi zažingal v basu: Vsi so prihajali, koscev ni b’lo, čakal Sem dolgo jih, Mikec kaj bo?” Bizmus Mani vedno trdijo, da. se jim advertajzelci po listih do¬ bro izplačujejo; aj Beč ju, če bi vam bil dal zadnjič oglas v vse angleške gomazine in druge dnev nike za mlatiče, bi imel ž njimi rov no tako smolo. Tudi če bi se ti skalo advertajzelc s tako velikimi črkami kakor preklje in late; nič bi mi ne pomagalo; i saj sem se o tem sam prepričal, Ilodil sem pet dni in pet noči na duluthske dipe čakat naročene mlatiče, pa vam ni bilo nobenega vraga b'i/ . •V nedeljo sem bil najbolj bizi; mislil sem si, da imajo ljudje bolj legnat za vandranje. Ob ^11. do¬ poldne, ko jo primaha Medsabo tren iz Renža, sem naletel res na nekega navideznega mlatiča, ki je imel na rami nekaj cepcu po¬ dobnega. “Hallo, Majk,” ga nagovorim po naše. “Ali si jo sam primahal? Kje so pa še drugi, kako se pa pi¬ šeš in od kod prihajaš?” Mož o- pravljen v rujavo lumberžek ob¬ leko in s trinožnim okovanim cepcem na i'ami mi odgovori po angleško: “You are mistaken.” Jaz sem ga pa razumel, da se piše Jurij Stegen. Vprašam ga tudi koliko bo čačal na dan od mlačve, seveda po našem lengviču; on mi p- odvrne: “Aj dont know.” Pa je res hudo, če ne zna človek vseh jezikov komendirat; jaz revež sem ga razumel, da je prišel mlatit no¬ vo ajdo, o kateri pa na Boulevar- du ni duha ne sluha. Vseeno sem si pa mislil, da mora. biti to kak študiran ali moderni mlatie, ker je imel evikarje na nosu, v rokah pa rež pet lin in da bo že za silo pri mlačvi mojega kimelna, po¬ sebno zato, ker ima okovane cep¬ ce. Hotel sem mu vzeti ono stvar iz ramen, pa se ta. tajksel zareži nad menoj: “You are krezy?” Šele pri tem sem prišel stvari na dno, da ni to naš loncman, temuč da mora biti kak relrod inženir, ker me ni zastopil. “No seri,” mu odgovorim, pa sem pustil onega čudnega J ur ja. naj gre le k svoji Rezi kamor hoče. Kaj mi je druzega preostajalo? Včeraj sem najel tam na Mišigon štritu nekaj finlendarskih lum- beržekov, ki so mi ves kimel v pol ure obžagali in obtesali za en kvo-| der; istega smo pa konečno v Fit- gerjevi prajene za likof zapili.: Jaz imam pa pri vsem tem funu doma dva litra kimelnovega se-j mena, za razne, potrebe; sedaj bi ga pa še rad prerešetal, pa nimam ribnskega sita. in rejte, če ve moj prijatelj za kakega, naj mi ga nemudoma pošlje po špešl deli ve ! ri na roka mendirt; vrnil inn ga bom hvaležno nazaj in plačal ko¬ likor bo zahteval Drugo leto se pa ne bom več s kuhinjskim vrtom badral, ker je preveč sitnosti in nimam tudi vse¬ ga farmerskega orodja tukaj. Daj bi se vozil v staro konj tro portj, j me pa preveč stane. Sadil bom ra¬ je Tavžent rože, meliso, komilce in prežilko, kar bom nosil potem našim gospodinjam okoli za štru¬ klje in zdravila. Na mleku kuha-j ne tavžent rože s komelami so menda prav dobre za ner vozi teto in druge trebušne bolezni; sedaj ko je šel doftar Kolin« v penzjon, bom pa začel jaz ta bizmus. Treba bo res kaj pričeti, ker draginja je vedno hujša. Pomislite si; včeraj sem kupil ua nekem fajer okšen selu pri Cifutu eno pisano srajco za 12 centov, ko sem jo dal še prej v laundri, sem pa plačal za¬ to 15 centov, torej še enkrat toli¬ ko, kolikor je bila srajca vredna. Pa imamo toliko vode in žajfe tu kaj v Duluthu. Zato bo pa res potreba, da spravimo za nekaj ča¬ sa tudi ženske žefran žetke v ra¬ zne afice, in potem bo menda živ¬ ljenje ter perilo kaj ceneje? Kut pa j Jurs sinče le rij Mike Cegare. | Šaljivec iz Podravja, 1 Humor ga je rešil. Pred več leti dospel je general B. v neko manjšo garnizijo služ¬ benim potom ravno v trenotku, ko so šibali trobentača stotnije ra¬ di nekega prestopka. Trobentač, ki je bil šaljivec prve vrste, se je generalu zelo smilil; ko so mu jih našteli že 25 na zasluženo mesto, ga. dobrosrčni general za ostalih 25 udarcev s šibo pomilosti pod pogojem, da ga mora trobentač s kako imenitno šalo v zahvalo raz¬ veseliti. Drugo jutro na vse zgodaj vstane trobentač Lisjak in prične piskati ravno pred generalovo spalno, sobo “alarm”. Vsled tega nepričakovanega trobentanja se general zbudi in Lisjaka radove¬ dno vpraša: “Lisjak, kaj se je pa vendar zgodilo?” — “Gospod ge¬ neral, nekaj se je vnelo, da. peče kakor bi gorelo,” mu odgovori trobentač. “Kje pa?” vpraša ge¬ neral, gledavši iz okna. — “Na istem mestu, kjer so mi jih včeraj 25 s šibo našteli.” — General mu nato s smehom pripomni: “Lis¬ jak, stavo si dobil. — 25 ostalih udarcev ti naj bo odpuščeno.” Dorit Forget To include with the other good things you pack in your picnic basket Beer A most delicious, vcholesome and thirst šatisfying bcver- age “Leads them Ali ” Theo. Ha m m Brevving Co. ST. PAUL, M INN. JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800, 11. MARBERŽANI PRED ŠKOFOM. Na morje bi Marberžani kmalu pozabili, če bi jih ne bili srbeli hrbti. ' Ciin bolj so se bližali Škotove¬ mu mestu, tem počasneje so ho¬ dili. Bilo jim je dobro premisliti, kako bodo pred škofom govorili, da bo bolje zaleglo. “Najtežji bo seveda začetek, potem pa bo že šlo, saj imamo vsi dobre in spret¬ ne jezike.” Določili so, da govo¬ ri prvi župan Guzl, ako bi pa žu¬ panu zmanjkalo besed, mu hitro priskoči kateri izmed svetovalcev na pomoč. Dobro so pretuhtali, kako se bodo obnašali, da sprevi¬ dijo škof takoj na prvi mah, s ka¬ ko omikanimi in izobraženimi ljudmi imajo govoriti. Ker ne bi, moglo vseh osem obenem stopiti skozi vrata v škofovo sobo, bodo počakali prednji možje v sobi pri vratih, potem pa se priklonijo vsi obenem. Znamenje bo dal župan, ki bo rahlo zažvižgal. Pozdraviti morajo istotako vsi obenem, toda kako? Bogve, kako se naj po¬ zdravljajo velika gospoda? Župan se je spomnil, kako so pozdravlja¬ li meščani v Mariboru špansi eg i cesarja., ki se je peljal slučajne v kočiji skozi mesto, ko so prišli Marberžani v Maribor na kotiVki sejem. Na glavnem trgu se je tla¬ čilo ljudstva kakor listja in trave in ko se je prikazala kočija Špan skega cesarja, je zaorilo po vsnn trgu “Vivat, presvetli španski ce¬ sar!” Ker pa so stali Marberžani precej vzadi, niso dobro razim el i tega klica in so kričali za drugi¬ mi “Bivot presvetli cesar!” ne¬ kateri pa celo “Bivol presvetli cesar!” Zelo dobro je bilo tor ,j, da so slišali, kako se pozdravlja velikega gospoda. Kadar bo dal žjupan pri škofu znamenje, mora¬ jo zaklicati vsi kakor eden glas. “Bivol presvetli škof!” — Medpotoma so skušali dosti¬ krat skupno, ali bodo znali ta po¬ zdrav, da je hrumelo in odmev lo uied planinami ‘ bivol presedli škof!” Bil je petek, ko so ob enajsti uri imeli stopiti pred škofa. Da bi govorili bolj korajžno in mo¬ žato, so se navduševali že od ju¬ tra v kremi ob kislem koroškem vinu. Trezen ne sme baje človek pred gospoda, ker mn lahko zmanjka besede. S klobuki v rokah so se rivali marberški možje v lepo škofe-c sprejemno dvorano. Župan pa je v naglici pozabil, da ima zažviž¬ gati in je samo dregal na levo in desno: “No, bivol!” “Bivol, bivol, bivol presvetli škof!” so klicali možje po vrsti, policaj se je pa celo spozabil ter zaklical: “Bivol presvetli cesar!” Škof jim stopijo s prijaznim nasmehom nasproti, dasiravno ni¬ so razumeli čudnega pozdrava, ter so segali možem v roko in vpra - šali, česa želijo. “Prosim ponižno, presvetli go¬ spod škof,” je začel jecljati žu¬ pan Guzl, “prišli smo zaradi sitne reči -— naš gospod župnik so do¬ ber gospod, priden gospod, Bog jim daj dolgo zdravje, toda...” /upan se je popraskal za ušesom zavrtel klobuk, in milo pogledal po svojih ljudeh. “Kaj je z gospodom župni - kom ? ’ ’ “Priden gospod so pa imajo ta pogrešek, da nam vedno eno in isto pridigujejo.” “Tako je,” je bleknil naglo Purcl nazmes, “in zato smo prišli prosit, da nam presvetli gospod škor našega župnika prestavite in nam pošljete drugega. Župan Guzl ga je jezno pogle¬ dal, češ, tega še ni bilo treba ta¬ koj povedati. A po toči ne po - maga zvonenje. Škof so se nasmejali rekoč: “Kaj pa vam pravijo tolikokrat, da vam ni več po volji?” Guzl se je bil svoj govor na po¬ tu dobro naučil ,tega vprašaja pa ni pričakoval. Osupnil je ter se, ozrl po tovariših, toda ni bilo po¬ moči.” "Pravili so nam sicer lepo, in v resnici lepo, pa človek vse po¬ zabi. zato smo še mi pozabili.” • Škof sfe jim nasmejejo: “Glejte ljubi moji Marberžani, ulite za danes zopet domov in povejte go¬ spodu župniku, naj še ostanejo pri vas. Tisto pa, kar so vam j že tolikokrat povedali, vam uajl povedo še enkrat in večkrat, da j boste vedeli in si zapomnili, potem pa lahko zopet pridete. Srečen pot!” Kakor poparjeni so se zmuzali marberški poslanci in škofove dvorane in molče copotali po ka inenitih stopnicah. Ustavili so sc šele v tretji vasi. kjer so si hla¬ dili jezo na škofa, domačega žup¬ nika in na sebe, da nobenemu ni prišlo pred škofom nič pametne¬ ga na misel.' Ali so si Marberžani odslej bo¬ lje pomnili župnikove pridige in ali so hodili še kdaj župnika tožit, o tem nam ni nič natančnega zna¬ no. Vendar, župnik je še ostal dol¬ go vrsto let v Marbergu. Mirin., ob 2. uri popoldne. Pri nji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opravičenim do podpore, 8.0c dnevno, ali $24 na mesec. Odborniki: Frank Gornik, pred¬ sednik, Blaž Gorše, podpredsed - nik. Martin Chernugel, box 509, Hibbing, Minn.. I. tajnik, Andrej Ožanič, II. tajnik, Andrej Divjak, zastopnik, Marko Majerle, blagaj¬ nik; gospodarski odbor: Ferdo Raušel, John Mohor, Anton Koče¬ var; bolniški odbornik: Anton Skubec. Odbor. Društvene vesti. DRUŠTVO SV. PETRA, ŠT. 20, S. H. ZVEZE, EVELETH, Minn. To društvo spada pod Slovensko Hrvatsko Zvezo, Calumet, Mich. Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Max Sti- petičevi dvorani ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slo - vence in Hrvate. • Slovensko-Hrvatska Zveza zavaru¬ je vsakega člana za svoto $800.00 smrtnice, ter plačuje: Za izgubo ene roke za pestjo $300.00; za izgubo ene noge pod členkom $300.00; za eno oko $150.00; za izgubo polovico stopa na eni nogi $150.00; za izgubo treh prstov do tretjega členka na eni roki $150.00; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800.00; za izgu¬ bo obeh očes $3oo.oo. Društvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izplačilo podpore za dobo pol leta po $20.00 na mesec. — Rojaki! Pridno pristopajte k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, kajti si¬ gurni ste, da vam društvo, kakor tudi Zveza, natanko, fzplača podporo ob času bolezni in v slučaju smrti srnrt- nino vašim dedičem. Za natančnejša pojasnila se obrni¬ te na tajnika: John Agnich, 416 Grand Ave., Eveleth, Minn. Uradniki društva sv- Petra, št. 20, S. H. Zveze, Eveleth, Minn.: Pred¬ sednik: Frank Kochevar; podpred¬ sednik: Ivan Lenič; I. tajnik: John Agnich; II. tajnik: Anton Kochevar; |blagajnik: John Shutte; zastopnik: Frank Brozich; bolniški obiskovalci: : Frank Longar, Andrew Germ* Frank Jarc in Frank Drobnik. Slovenci iz Ranga mucUvši se v Duluthu, prenočujte v La Saile hotela 12—14 LAKE AVE., DULUTH, blizu mostu na levo ob Superior cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer: od 50c do $1.50 na dan od sobe. John Povsha javni notar HIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 311—3rd Ave. S Sr hfi Ui ifi Sfi S K !£i 35 S f dF. K Sffi ffi K g g ^ . dR Fhoncl Me!ros,-9!4. Zentth 934. C, ^ifj Arnold & Pickering ODVETNIKI VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa j advokatska in zagovorniška dela. DRUŽTVO SV. CIRILA IN METODA. Štev. 1, J. S. K. Jednote. Je najstarejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katol. Jedno- ! te v F.ly, Minn. ! Redne seje društva se vršijo vsa¬ ko prvo nedeljo po 20-tim v mesecu v Jos. Skaletovi dvorani ob 2. uri po¬ poldne. Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se lahko za smrtnino od $500.00 do $1000.00, za bolno nodporo do $420.00, za izgubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali obeli nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00. in obeh očes pa $800.00. Rav¬ no tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakoršnekoli ponesrečbe. Društvo sprejema moške in ženske v oba oddelka smrtnine. Rojaki, boljšega društva si ne mo¬ rete misliti, ki bi vam plačalo toliko podpor; društvo je združeno z J. S. K. Jcdnoto, ki posluje po popolnoma varnem sistemu, tako aa se za vaše podpore lahko popolnoma zanesete. Za nadaljna pojasnila se je obrniti: Josip Spreitzer, predsednik, Box 974. John Matkovich, tajnik, Box 77. Jos. J. Peshell, blagajnik. Štefan Banovec, zastopnik, Box 7. Jos. Sikonja, bolu. načelnik, Box 251. Vsi na Ely, Minn. SIRIM IM ■■■ ME Slovenska vinska trgovina Slovencem in Hrvatom priporočam svojo zalo¬ go domačega naravnega vina. Rudeče Goncord vino po 55c galona, Belo Dellavvare vino po 90c galona. Pri naročilih več kot 30 galon dam posodo brez¬ plačno. ALOIS VIRANT 1700 E. 28th St. LORAIN, OHIO. Frank Veranth ELY, Minn.=Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. Prvo Slovensko Borštnarsko podporno družtvo Sv. Frančiška štev. 1027. Catholic order of Foresters. Ely - Minn. Se priporoča vsem Slovencem za obilen pristop. Vsak, kateri zamore zraveri slo¬ venskih Jednot držati še eno Jednoto bi moral biti član našega društva, kjer bj se marsikaj lepega naučil. Rarstnarska društva imajo lep o - brednik, po katerem vodijo svoje se¬ jein iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih seiah. Društvo sv. Frančiška obreduje popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko. da je vsakemu rojaku umijivo. Pri nas se lahko zavaruje za bolni¬ ško, podporo po $2o.oo na mesec in za smrtnino za $500.00, $1000.00 ali $2000. Spje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovec, C. R. Joseph Schweiger, V. C. P. Leonard Slabodnik, F. S. John Matkovich, R. S. Marko Pluth, jr., T. K. John Tomshich, S. C. M. Pogorelc trgovina zlatnine in znakov vsih slovenskih Jednot in Zvez po primernih cenah. 29. E. Madison Street Room 1114. Chicago, lil, Zaeno naznanjam, da nimam ni kakih zastopnikov in agentov, j temveč obiskujem sam cenjene ro¬ jake po raznih naselbinah. Slov. podp. društvo sv. Janeza Krst., št. 112, v Kittzville (Hibbing, Minn.). vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje sej j vrše vsako prvo nedeljo po dvaj-! jsetim v mesecu in sicer v prosto- i ! rih M. Chernugelna, Kittzville, I American Exchange VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence In Hrvatev mestu, j Pošiljamo denar na vse | strani sveta in prodajamo j vožne liste, 3°| 0 obresti od vlog. S 1 c:. M. Danculovich & Co. 529 West Mich. St. d OI.UTH | Svoji k svojim! ICj Zini Je (a pregovor, » malo sc spolnufc. Ml hočemo i>a IzvrSIii. če se pri naš obrnete. Kupite pri nas šlikartc Sp0,r '!ev a , | 2f! izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči in tudi ' Kadar prideSe v DulutSi, ©IiišcISe nas,m se prepričajte dej-j^ j aj« vas »ftorili In takrat bodete sami rekli, držimo sc: tn °^in 0 l<1 ' ifi Svoji k svojim! ^ Pazite na napis E broj “SSavenskl skIoor” ne “Poljski” ****sss*ffisa*****ssss #J . S!t First National Bank EVELETH, MINN. ’ Najstarejša narodna banka na Mesaba R an KAPITAL IN PREOSTANEK $122.000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah Parobrodni listi za vse črte Plačamo obresti po 3 od sto. Sž==] EEEEj EEEES EEEEEEliE 'Ut. 00 3E DRUŠTVA, TRGOVCI, OBRTNIKI! VPRAŠAJTE Zk IN VZORCE TISKOVIN PRI NARODNEM VESTNIKE DNO ISTE KJE DRUGJE NAROČITE. John B. Smrekar Real Estate and Insurance Acjency. 308 GRANT AVE., Telefon 232 T 1 EVELETH, MINN Vam preskrbi najbolj zanesljivo zavarovalnino proti ogigs ker zastopa najboljše družbe. Pošilja denar v staro doao- vino, opravlja vsa notarska dela za Ameriko in staro dnino vino. Rojaki, obrnite se na svojega rojaka kadar kaj rabili . . ..SVOJI K SVOJIM! —- - Gospodarji in gospodinje! Če rabite Itišne sprave, rokodelskega ali kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve izročite mi svoje naročilo. Če vam blago ne ugaja, vam vrnemo denar Prodajalna nasproti pošte. PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK. ANDREW ROSNE trgovina železnine CHISHOLM - - Minn Duluth Brčwing & Mailing ft Duluth, Minn, Vari najboljšo in rojakom dobro zna« t 1 v steklenicah pod imenotfi „REX“ ^ • • • O tudi pivo v sodčkih. • : FRANK TRAMPUŠU upravitelj za Mesaba Range. Virginia? ^ * M. F. SKALA, agent za “Pabst“ Milvvaukee in “Peoples" Duluth P ^°' K s m 5H s s Fina zaloga domačih in importiranih P’j r ' v vrt. JR vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško °' Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojal.ok e r- S EU ELY, MINN. Telephone No 52.