bil 'S ha a ša n aSofl a: | obuja in na- | deknaroda! | St. 45, a NARODNI VESTNIK NATIONAL HEEALII. Naš namen: V edinosti in 1 slogi do cilja! Diilitii, Minn., Ttiursdaj, FeLo V ARIZONI. Gotovo bi radi imeli svoj dom kjer ni zime, ne !__ tam kjer bi si lahko pridelali vsake vrste zelišča brez i bali, da bi vam slana naredila kaj škode ali pokončala | tam kjer so rudarji plačani od $3.50 do $4.00 na dan in 2 Savci po $3.00 na dan.. . Tak d°m si lahko zagotovite! kupite lote val, Nek ij, proti 'i® v d. na 1 :e s » pri konci V Novem mestu D0LF. Eiapmtiti.” - Valentinov !.. ke ~ Je i#)sl Prijate a vidimo 1 1 Pri mlina • ^ zavn " tega 1 ki se nahaja na zemljišču Grand Arizone Copper družbe VELIKE LOTE, NIČ DAVKOV, NIČ OBRESTI.jj ODPLAČILA, 5% CENEJE AKO PLAČATE V GOT . e Poroka ■'»um PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! ■ 1 'h 200 lot je sedaj na prodaj po od $150.00 do $1 dejo te prodane, bode cena poskočila, ne odlašajte t orJ l kupite sedaj. Za nadaljna pojasnila se je obrniti v angleščini na. b 5I'° V0 ' toha P* ubog, O. E. Peterson & C° 407—8, First National Bank Building, DULUTH Arnold ODVETNIKI Pickering VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa advokatska in zagovorniška dela —7 Neka Jednota v nekem me stu plačala je za 15,000 novih pra vil $698.88 dasiravno je imela od neke druge tiskarno v nekem drugem mestu ponudbo za 4425 - American Eiclrange Bank: VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate y mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. obresti od vlog. Agnich brat) gostilničarji ELY 9 Minn. Phone i Priporočajo vsim Slovencem svojo n«l zalogo založeno gostilno kjer se 1^ Range Brewing Ass. pivo, pristno '* whiskey. V mnogobrojen obisk se priporočajo- AGNICH BRATKI KS h Nii * - Podpirajte “Narodni Vesi | r MERCHANTS & MINERS STATE ^ [HIBKINCi - MINN. Kapital $50.000.00 Preostanek Plačujemo obresti P° uri n° # ' Bajts nam zavarovalnino In no&ilgaite denar s® itžifnižfe® : jgaacž;^ Nagla beseda. j že kot srečno ženo ljubečega mo- petnajst tisoč goldinarjev dote in I. Miti mlinarica je stala pri og- tel . kuhala. Velika ura na Sni je kazala ravno pet. _ v.,, dvorišču postane živahno; ' ‘-g. x tiči mlinarjeva potresa ži tl*kokošim in golobom. Mlajša Si Ana pa pogrinja v sobi mizo l-ntu in dekla postavlja na dru 1 mizi, krožnike in žlice g pride mlinarski hlapec z ilinarjevimi sinovi v sobo. Eden 1 , j e bil mlinarski pomagač, hU pa učenec. Potem vstopijo illavci. ki so imeli opraviti na po¬ ji- ju senožetih in naposled še obe pkii. Ena uese velik blebec kru ~ jjf dnlga pa skledo močnika. Obe eštavita na mizo, krog katere se Lede vsa družina. *

”° zago.J-R a di tega. vidimo Valentina na po pitnicah pri mlinarju. n Alf "škoda!” zavpije Ana. “V ne Ulji eljn bode poroka županovega si¬ ju u in vi bi šli z nami. To bi ple- '*! s 1 H r . e. ■2« N. Mesabi ta |oo »ajniiji vse 3 od slo, m zelišče to ali Copp« 0 %iai OBRESlJ fAČATE V ;• 0 00 do 5 odlašajte j “Gotovo, ljuba Anica! Toda fcz moram ubogati. Hitro denem za. Log vam nakloni previdnega in plemenitega moža, Veronika! Z Bogom, z Bogom ! ’ ’ enkrat še dvakrat toliko.” Ko se pripelje domov v Dolgo vas, najde že polno gostov v svo- Dijak objame deklico, ter jo is-j jej hiši. Bili so imenitni kr eno poljubi, na to odhiti. gosti m med njimi baron Marberški s svo- Veronika stoji dolgo časa na i-jjimi hčerami. Stare ja je bila sta- stem mestu vtepi jena v razne mi-j ra že kakih trideset let, a še ved- s!i. Ravno hoče v svojo sobico o-, no lepa, mlajša pa preje grda, ka¬ diti, kar vstopijo dekle. “Grd človek, ta Valentin, se ikor lepa. Akoravno je bil Česnik precej vsaki enega goldinarja ne da.. To- j osoren človek, job il sedaj vendar silno prijazen. Baron mu stisne roko m pravi: “Prišel sem radi neke važne za deve k vam. Ker je lepo vreme, sem pripeljal tudi hčeri s sabo; ■obe imata cvetlice jako radi, in že lita vaš cvetličnjak pogledati. Mi dva se bova ta čas pogovorila.” Česnik zapove vrtnarju, da naj gospici po vrtu vodi in naj jima skaže vse cvetlice. “Greh je”, prične baron, “da tako bogat mož, kakor ste vi, tu med kmeti ostanete. Vaša hiša in vaš vrt sta sicer jako lepa, toda, toda — koliko pa znaša vaše pre¬ moženje, kakih štiri sto tisoč gol¬ dinarjev? “Ne, gospod baron, ravno za polovico manj.” “No, še vedno lepo premože¬ nje ; jaz imam ravno toliko. Grof Thaldorf se hoče z mojo Matildo zaročiti, toda jaz ne pustim tega. Grof Thaldorf ima vsako leto pet najst tisoč goldinarjev in to je pač premalo ! 8 tem denarjem se ne da grofovski živeti. Denar je dandanes sveta vladar, kaj ne?” Česnik mu pritrdi. Baron nadaljuje: “Ker ste ku¬ pec in ker razumete kupčijo, vam svetujem tole: Sezidajte si v glav nem mestu tovarno. Tudi jaz ho¬ čem k vašej kupčiji pristopiti s sto tisoč goldinarji. Čez deset let lahko prenehava s kupčijo in vsak ho lahko s pol milijonom goldinarjev lepo in zadovoljno ži¬ vel. Jaz se podam v svojo grajšči- no in vi si kupite plemenito ime, ter živite kakor baron.” Česnik se jako razveselil tega predloga, vendar je imel še toliko pameti, da baronu odgovori, da se mu lepo za svet zahvaljuje in da bo preje stvar premislil. S tem je moral baron zadovoljen biti. ‘ji s i\et rojo popotno torbico v red in po bn z Bogom, srečno! ’ ’ Veronika ne reče nič. Posprav- raz mize, da bi svojo žalost krila. Mlinarica gre hitro napolnit tor I *co. z živežem in mlinar napreže ®lja ,da bo sam dijaka peljal do )olge vasi. . ^dno se Valentin poslovi od % I poljubnih ljudi j, stopi še v ku- ^1 ** da bi dekli kaj dal. Toda tu ajde Veroniko. Objokane oči si •>nva s hladno vodo. ’ 4 Z ko ^ om ’ ljuba Veronika, ’ ’ p|jO” J'a v i Valentin tresočim glasom. * j| bodite srečni! Preteklo bo ne- Ca i let, da se zopet vrnem;,preje gg Otovo ne, dokler ne prestojim dr- n ar ne skušnje. Ne pozabite me po- pfjS«' »opolnoma. Jaz vas nikdar ne 10111 pozabil, vedno mi bodete , )r ed očmi.” ,!.. V bodete med lepimi, gospo- fip A lrm Oblicami v mestu kmalu »ožarili priprosto vaško dekle, go |Pod Valentin.” ‘'Gotovo ne! Saj ste tudi vi oli- om. e e prav ne govorite franco- Ll ne igrate glasovirja. Le to L Z< ! ^ a Ya UT oče tako brani ; dobro vem, da bode edaj le na strani olikanega m ° za srečni. ? ’ ■ sr„,LLl ar S . e ue bom urožila, go- (i a . eil tin. Ostala bom vedno pri svojih starših; saj mi je Pobro pn nj ih » >uish'°i°\° boclete vedno teh n Pri k v >a f 0Ilika - Kedar V Cm , Tr dem > Vom ’ < bl vas s dobd bot nevesto, ali pa liho časa sem mu stregla in mu snažila obleko in sedaj mo še po¬ gledal ni! To ni lepo!” se krega Reza. “Pač, “pravi Veronika, “on te le najti ni mogel. Prosil je mene, da naj dam vsaki po tolarji. Le malo potrpite, v mojo sobo na mi to jih je položil.” Hitro gre v svojo sobo, vzame denar, katerega je bil dijak za de kle pustil, ga zavije in dene v svo jo omaro; iz omare pa vzame svoj denar, ter ga nese deklam. Tako je imela vsaj spominek od ljube¬ ga Valentina. Solnce je sijalo in mlin je vese¬ lo ropotal. Mati mlinarica teka po svojih opravkih, sem ter tje, Ana šiva lepo obleko, kajti povabljena je na svatovščino županovega si¬ na, Anton veselo žvižga in bratec njegov je ušel iz mlina, ter posto¬ pa po vrtu. Le Veronika sedi ža¬ lostna v svoji sobici in -— plaka. II. V hiši podgorskega mlinarja je moral vsakdo delati. Tudi Vero¬ nika je morala paziti na veliki vrt in na sadje in imela jevedno dosti opraviti. Morala je sadje pobirati, ga kuhati in sušiti za zimo. Tudi je morala pisati očetu pisma, ker mlinarjeva roka je bila pretrda za pisanje. Dal je namreč svoj mlin sinu Antonu v oskrbovanje in sam je kupčeval z žitom. Čeravno je imela Veronika ved¬ no dosti opraviti, je vendar ved¬ no mislila na Valentina; toda brez upanja in naposled brez že¬ lje; kajti kjer ugasne upanje, tam odmrje polagoma tudi, želja. Valentin je res pisal enkrat nje nim starišem in se iskreno zahva¬ ljeval za iskazano mu gostoljubje in to je bilo vse, kar je. slišala po njegovem odhodu 'a 'njem. V Dolge j vasi stalo je lepo po¬ slopje Lesnikovo. Matej Česnik, ali, kakor se je raje zval, gospod Matej Česnik, je bil vdovec, ko¬ maj trideset let star. Bil je jako bogat kupec in gostilničar. Nje¬ gova visoka hiša je stala na malej visočini, kakor kakov grad. In krasen vrt okrog hiše je bil širo¬ ko na okoli poznat Vsako nedeljo je prišlo dosti ljudi j iz bližnjega mesta, kajti radi so sedeli na senč¬ natem vrtu in pili izborno Česni- kovo vino. Dostikrat Se je mislil zopet ože niti in dosti mladih vdov in deklic mu je bilo na Izbero, ali take, ka¬ kršno je gospod Česnik želel, ni bilo. Ko je imel gospod . Česnik en¬ krat v podgorskem mlinu opravi¬ ti, vidi snažnost in lepi red pri mlinarjevih. Mlinar ga povabi na kosilo. Vnanja lepota deklice, nje na milina se gospodu Česniku ta¬ ko prikupi, da sklene njene starše za njeno roko poprositi. Ko se v svojej lepi kočiji odpe¬ lje, pravi Ana svojej sestri: “Zdi se mi, da se je gospod Čes¬ nik v te zaljubil.” Veronika pravi: “Menim da nc, in tudi ne želim si!” jako veseli, da zopet vidi starega | je bilo najpram temu zavodu zelo mlinarja. , . . j nezaupljivo, ker se je zdel osno- Gozclar pripoveduje o ojem si van preveč na narodni podlagi, nu Valentinu, da je državno skuš njo odlično dostal. '“Sedaj pride gospod Valentin domov; ali ima morebiti že svojo službo?”, , “Ne, on ostane v.mestu. Ker je tako izurjen pevec, poučuje ondi hčerko gospoda deželnega glavar ja v petji. Deželni glavar je spo¬ znal znanost Valentinovo, ter ga imenoval za svojega tajnika. Le¬ pa prihodnjost mu je odprta. “Nazadnje se bo Valentin se zaljubil v lepo, imenitno gospieo. No, tega bi mu pa ne svetoval! ’ ; pravi mlinar. “Moj Valentin bo že preje pre¬ mislil. Sploh bi mi gotovo tudi j ustanovila cela vrsta takih kaj pisal, če hi se mu kaj taeega iških društev, tudi v Bosni, pripetilo. Da bi na cedilu ostal, tega se ni bati. Mai m lep, čvrst dečbo? Res je priprostega očeta sm, ali ze marsikateri kmetski sin je postal deželni glavar ali celo minister.” Ko je zvečer vsa družina pri ve čerji zbrana in ko se pogovarjajo o gozdarju, pravi mlinar: “No, lepe reci se gode! Martin se je skregal, ker mu nismo dali takoj Ane ; gozdar je tako zaljub¬ ljen 1 v svojega Valentina, da me¬ ni, da bo njegov sin takoj mini¬ ster postal; Česnik bo vzel Matil¬ do Marbergovo; le še naš Anton maj nam pripelje v hišo kako staro ubogo udovo s sedmimi otro ei, potem bo prav vse narobe! Ha, ha., ha!” ■ “Ne bojte se, oče,” pravi An¬ ton, “jaz še lahko počakam. Moja Rezika je še lesedemnajst let sta¬ ra. — Kaj me debelo gledate, jaz mislim Šimnovo Reziko, ki jo vsi dobro poznate. Oče njen je bole¬ hen in jaz priženim z deklico, s ka tero se imava jako rada, tudi pre¬ cej denarja in lep mlin, ki je še največ vreden.” ‘ ‘ Dobro, dobro! Glejte Toneta, kdo bi se mislil?” pravi zadovolj¬ no mlinar. “Bog te blagoslovi, . moj sin,” pravi vesela mlinarica. Ana poda bratu molče roko in Veronika mu pade krog vratu ter prične — jokati —-. PLrou je žiy-.d p a. leti , 1 oliioč i Jg Že ril o ili^douUei še lezita brez spanja na svojih po¬ steljah. “Ne!” “O, oče imajo prav! Če bi me Martin res kedaj ljubil, bi bil uže davno zopet pri nas!” “Vem, ljuba Ana, - jaz sem ti kriva tvoje nesreče. Ti bi bila se¬ daj že lahko srečna žena Martino¬ va, če bi se jaz omožila. Nič več ti ne boni razdirala sreče, zaročiti se hočem in sicer s samostanom! ’ ’ “Ne govori tako, ljuba sestra! Meniš li. da bi se potem jaz srečno štela? Nikakor ne! Vedela bi do¬ bro, da si šla le radi mene v samo stan in ta misel bi me vedno mu¬ čila.” Dolgo sta se sestrici še pogovar¬ jali; Veronika pa ni nijedne bese¬ de povedala o tem, cesar jej je bilo srce polno. (Konec prihodnjič.) 1 Nespametno govorjenje pravi oče, ki je slišal sestri se po¬ govarjati. “Deklica, ki bi bogate¬ ga Česnika ne hotela, bi bila ne¬ spametna. Marsikatera grofinja ne more tako brezskrbno živeti, kakor gospa Lesnikova. Zdi. se mi pa Vendar, da je Česnik kljub svo¬ ji prijaznosti vendar ošaben člo¬ vek in bo gotovo kako mestno go špico vzel.” “Jaz hi ga že ne hotela, oče,” pravi Ana, “pravijo, da je Česnik jako hud človek.” ‘ ‘ Žensko klepetanje! ’ ’ “Pravijo, da vsak mesec menja svoje posle, da ni mogoče pri njem ostati.” “Kdor ima toliko poslov, ne mo re biti zmiraj vljuden!” III. Na poti proti domu gospod Čes nik veliko na Veroniko misli. “Ve ronika je lepa deklica,” misli sam pri sebi, “in gotovo bode dobra gospodinja. Njeno vedenje je ja¬ ko plemenito. Dekle dobi dest ali na svojej grajscim, po zimi pa v mestu. Čez nekoliko dnij ga obišče go¬ spod Česnik v mestu. Baron ga prijazno sprejme, isto tako tudi njegove hčere. Pri kosilu pridno praznita kozarce in naposled prič neta. igrati. Česnik vedno izgublje va in ko baron že petdeseti cekin Česnikov v zep dene, prične neiz¬ kušenega moža skrbeti. Ko baron to opazi, se mu zasmeje in pravi: Zakaj ste tako čmerni; če ho čete biti kdaj plemeniti, ne smete toliko gledati na denar.” Ko je Česnik nekoliko dnij v mestu prebil, in precej denarja za pravil, se vrne domov v Dolgo vas. Hoče prodati hišo, vrt, pro- dajalnico, sploh vse, kar je njego¬ vega, ter se vrniti v mesto in ondi pričeti kupčijo. Toda, ker ne mo¬ re takoj kupca dobiti, sklene še nekaj časa počakati. Hitro se raznese govorica, da bode Česnik svoje gospodarstvo prodal, se v mesto podal in grofi¬ co Matildo, liči Marbergovo, za ženo vzel. Tudi v podgorskem mlinu o tem zvedo. Veronika se globoko oddahne, kakor da hi jej težek kamen od srca padel. Prihodnjo spomlad snubi nek mlad in bogat posestnik Ano pri njenem očetu. Z deklico sta se bi¬ la že preje sporazumela. Mlinar odgovori snubcu, da je zadovoljen z njim, a naj samo ma¬ lo počaka, da se preje Veronika omoži.. Zaman skuša Martin — tako je bilo ime snubcu — pregovoriti mlinarja, naj se poroka takoj izvr ši. Da on silno potrebuje gospodi¬ nje, da ga Ana ljubi in da je nje¬ na sreča odvisna od volje očetove. Mlinar ostane pri svojem odgovo¬ ru in pravi, da še lahko nekaj ča¬ sa počakata, ker je Martin šele tri in dvajset in Ana osemnajst lest let stara. Zaman se trudi tudi mlinarica in Anin brat Anton, vo¬ lja očetova se ne da upogniti. In ko Veronika pravi, da se ne bo nikoli možila, se jej oče smeje. Naposled se mlinar in Martin tako skregata, da poslednjega ni bilo nikoli več v vas. Po božiču pride .mlinarjev pri jatelj, Valentinov oče v mlin obi skat svojega starega prijatelja. Z veseljem ga pozdravijo in on se JUGOSLOVANSKE ŽENSKE ORGANIZACIJE. V Ljubljani predaval prof. dr. n v * v Ilešič. Prvi poskos najdemo v letu 1848. Žensko gibanje se je osre¬ dotočilo takrat razen na Dunaju še v Zagrebu in v Pragi, v Pragi je zlasti k temu pripomogel I. vseslovanski shod. Omeniti je pred Hrvatico Kunovič, ki je za prosila s spomenico pri cesarju za ustanovitev zavoda za vzgojo odraslih deklic. Bila je svobodna hčerka svobodnega na’roda, ki je napovedala boj vsaki domišljavo sti in vsakemu luksusu ter je ho tela v svojem zavodu utrditi svo je gojenke v narodnem duhu. Zlasti je hotela zbrati v svojem krogu hčere obrtnikov in srednje ga stanu. Njeno podjetje je ime¬ lo tedaj poleg narodne začrtano tudi socijalno smer. Toda Kuno- vičeva ni imela sreče, zarubili so ji vse, kar ni bila, od sile primo¬ rana, zanesla sama v zastavljal¬ nico. Ločila se je od svojega mo ža in je izginila iz Prage. Taka je bila usoda prvega slovanskega ženskega društva. V Karlovcu se je ustanovila pod Jarnevieevo in Noderičevo prva višja dekliška šola v privat nem stanovanju, toda občinstvo poleg tega pa sta se voditeljici tudi skregali med seboj, vsled če sar je zavod razpadel. Med Srbi je ustanovila Milica Stojadinovičeva, ki ji hočejo se¬ daj postaviti spomenik, prvi žen ski licej. Tudi ona je prišla v naj. hujšo bedo. Pi*va poznejša srb¬ ska organizacija se je ustanovila nato v Novem Sadu leta 1867, kjer je delovala Savka Subotiče- va. Ta organizacija obstoji še danes, pa je v madžarskih rokah. Leta 1871, se je ustanovila v Ve¬ liki Kikindi srbska ženska orga¬ nizacija, ki obstoji še. danes in je; tedaj najstarejša. Od tedaj se je srb- Dal- niaciji m Severni Ameriki. Tako društvo obstoja v Budimpešti ter je to društvo podedovalo pred le ti 250.000 K in ima namen, pod¬ pirati dijakinje visokih šol. So pa podobna društva tudi še v Pančovi, Szegedinu, Temešv.aru, mnogo jih je na Hrvaškem, 3 dru štva so v Dalmaciji in mnogo v kraljevini Srbiji. Žensko društvo kraljice Natalije vzdržuje višjo gospodinjsko šolo. V Srbiji pa je še mnogo drugih ženskih dru¬ štev, tako “Društvo treznosti”, “Kolo srbskih sester”, “Materin sko udruženje”, “Društvo žen¬ skih liradnic”. Leta 1910. je bilo v Srbiji 40, na Ogrskem 22, na Hrvaškem 24, v Avstriji 4, v Bo sni 11 društev in v Ameriki 3 dfuštva skupaj 5441 članicami in premoženjem 927,514 K. Društva so izdajala tudi svoja glasila, izmed katerih so najbolj znana “Ženski Svet”, “Žena” in “Domočnost”. Hrvaška ženska društva so sta rejša.. ‘ ‘ Damenverein ” se je usta novil leta 1855, od istega leta sem pa imajo hrvaške žene tudi društvo, ki mu jen aloga skrb za deco, tako ‘Društvo pestovališta* ki ima 124 članic in 78.000 K pre moženja. Hrvatice majo 18 dru¬ štev, poleg teh 9 židovskih žen¬ skih društev. V “Gospojinskem klubu” se shajajo žene iz naj viš¬ jih krogov, največ ugleda pa ima /'.Ldruga učiteljic kraljevine Hr vcCškdin jnsiur 1 iri.jtl ~Str 12 let ter je ustanovilo list “Do¬ mače ognjišče”. V to društvo vstopijo tudi lahko gospe in ma¬ tere, ki niso učiteljice in je tedaj društvo, splošno žensko. Društvo je ustanovilo “Koljevko”, ka¬ mor prinašajo matere čez dan male otroke. V tem zavodu se lahko izurijo deklice v pestunje. Ustanovilo je nadalje “Splovi- šte” za šolsko deco, da se ne po¬ kvari na ulici. Društvo ima tudi svoje ferijanlne kolonije, kamor sprejema približno sto otrok. Po leg tega pa namerava društvo ustanoviti še kuharsko šolo za o- drasle deklice, zavod za slaboum ne in zanemarjene otroke ter- ob¬ morski sanatorij za učiteljice, na dalje v Zagrebu veliko gospodinj sko šolo s 4 temeljnimi razredi in 5. razredom, ki uvaja v gospo¬ dinjstvo. Vendar kljub vsemu te mu energičnemu gibanju nimajo žene še nobenega svojega, jugo¬ slovanskega modnega lista, ker ga ne morejo vzdržati zaradi pre velikih stroškov. Potrebno in zelo častno za naše ženstvo bi bilo, da bi po vzoru čeških ženskih organizacij tudi na jugu začeli z ženskimi razsta¬ vami, kakor sp bile razstave “Srbske žene” in “Bolgarske že ne” v Pragi. Dostavek ured.: Take organi¬ zacije bile bi umestne in zelo čast ne tudi za naše slovensko ameri¬ ško ženstvo! A. IVI. Murnik eveleth - - mmn. Grant Ave. Na j večja zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE* Ž:EN- SKIM IN OTROČJIM OBLEK, KiOBtlituv VSEH DRUGIH POTREBŠČIN. Posebno pozornost da¬ jemo Slovenkam! PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH. BHI Mitu Miners National Bank, EVELETH, MIN N. 8 8 8 Kapital, preostanek in delniška odgovornost $ 74 . 000.00 8 8 8 Pošiljamo denar is prodajamo parobredne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. Malh, Matzele Mesnica CHISHOLM - - Mino. Zaloga syežega in sutiega mesa, domačih klo¬ bas, perutnine, rib itd. Rojaki podpirajte svoje¬ ga rojaka! Dobro blago, nizke cene jamčim. SLOVENCI V OKOLICI VIRGINIJE, POZOR! Odprla se je nova STATE BANK OF VIRGINIA katera se priporoča ZA ULOGE DENARJA OD KATEREGA PLAČUJE OBRE¬ STI KAKO SLEDI: Od ulog ki stoje do dva meseca po 2 od sto. Od ulog ki stoje do tri meseca ali več, plača po 3 od sto obresti. ZAVARUJE POSESTVA PROTI POŽARU, PRODAJA VOŽ¬ NJE LISTKE ZA VSE PREKOMORSKE LINIJE IN POŠI¬ LJA DENAR NA VSE STRANI SVETA. Slovenci vedno dobrodošli. Vino. Cenjeni rojaki, naročajte si vino naravnost iz vinograda, jaz imam naravno do ni ače vino, novo vino črno rudeči zinfandel, ali belo vi¬ no muškatel cena 35 c gal., ree sling 4Q centov gal. Lansko vi¬ no, ktero imam še v zalogi črno ali belo, muškatel ali reesling 40 centov gal., stara samo belo vino 50 c gal. Drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Naročilom je priložiti denar, pi- s m a naslovite na: Stesan Jakše CROCKETT, Cal. box 657. MANUFAKTURNA TRGOVINA, GROCERIJSKA PRODA¬ JALNA IN MESNICA SLOGAR BRATJE Ely, Mino. Se priporočajo cenjenim rojakom za obilen obisk. — Na izbe¬ re imamo vedno raznovrstne možke in ženske oprave, ter obu¬ valo ; dobro grocerijsko blago in vedno sveže meso.. . Nizke cene in točna potrežba to je naše geslo. NAROČILA SE DOSTAVLJAJO NA DOM. f8888888888888S888888888888 8 8 |FIRST NATIONAL BANKf V V w & m. v X S - 5 J, Chishoim - - Mi mn. I £*£, sp M 4 T Kapital $25.000. Preostanek $20.000. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°| 0 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na sev strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! i'4 V JS*4 v A’4 v V v 2*4 2’4 2*4 2*4 V 2 ? 4 V 2*4 lip 2*4 V 2*4 *** m & % ! *. iz stare demo vine. *»3»0*KK diji stanuje več strank in med te- sestnik Franc Sekol,'star 70 let. pripravljanju krme za živino raz Kranjsko. Odlikovanje. Cesar je podelil ministerjalne- mu svetniku v justičnem ministr stvu dr. Ivanu Babniku vitežki križec Leopoldovega reda. Umrli so v Ljubljani: Frančiško Valjavec, posestni¬ kova hči, 2 leti. — Ivan Kos, čev¬ ljar, 24 let. — Marija Miklavčič, zasebnica, 79 let. — Alojzij Pun- vertar, prosjak, 24 let. — Ivana Smole, posestnikova žena, 45 let. — Ivan Slomnjak, sin .mizarske¬ ga pomočnika, 5 tednov. — Vi¬ ljem Černe, čevljarjev sin, 2 dni. — Jernej Lavrič, gozdar, 58 let. — Frana Plazar, tesar, 70 let. — Janez Osredkar, dninar, 52 let. Marija Rici, delavčeva žena, 50 let. — Ivan Dolinar, delavec, 30 let. j mi Lidi vodstvo boletnega urada. Stranke so se vedno pritoževale, da jim zmanjkujejo drva, a niso prišli na sled tatu. Omahovale so že, a vendar ojunačita se Mi¬ šič in Zupančič ter več noči pa¬ zita na storilca. V noči pred ob¬ činskimi volitvami zasačita pošlo vodjo boletnega urada Antona Sternišo, ki ravno hoče odnesti naročaj drv. Ta jim prizna zlo¬ čin. Takoj še to jutro stal je sto¬ rilec pred oškodovanimi ter jih prosil odpuščenja in povrnil ško¬ do z zneskom 180 K. Roka pravi¬ ce pa se s tem ni zadovljila ter je Strnišo pozvala, da se tudi odgo¬ varja radi svinjskih plečet, krom pirja in buteljk v škodo župana Zurea. Čuje se tudi, da je dobil boletni urad novega vodjo gosp. Kvasa. Umrl je v deželni bolnici Vincenc Fer¬ lič, rojen v Pilštajnu na Štajer¬ skem. Star je bil 62 let. Bil je ja¬ ko znan človek. V dež. bolnici je služil 28 let kot strežaj. V opo¬ roki je zapustil 100 kron in 5 srečk šentpeterskemu prosvetne^ mu društvu in manjše zneske za dobrodelne zavode. — je na Sveti Gori nad Litijo tomošnji gosp. učitelj Fran Del cot. Zlata poroka. Iz Oviš pri Podnartu: V nede¬ ljo, dne 28. m. m., obhajala sta na Brezjah tukajšnji cerkovnik Gašper Fišter in njegova žena Marijo zlato poroko. Jubilant je v 83. letu. Udeležil se je bitke le¬ ta 1859. pod Radeckijem. Te slav nosti se je udeležila tudi ovsiška fara. Državna podpora. Notranje ministrstvo je v spo razumu s fin. ministrstvom dovo lilo 1400 K državne podpore, vsled toče lani septembru oš¬ kodovanim posestnikom v veeih krajih občine Žiri, pol. okraj Lo¬ gatec. Iz Brežic poročajo: Te dni je hotel nekoliko opiti kmečki fant Anton Purkert prenočevati pri neki vaški lepotici. Da bi do- šel v kamrico, je razbil okno. V kamrici pa ga je v postelji name¬ sto dekleta počakal njen oče, ki je fanta strahovito pretepel. Na¬ zadnje je domači hlapec vrgel Purkerta pod kap. Fant se je mo¬ ral drugi dan vsled svojih ran podati v brežiško bolnišnico, kjer so konstatirali, da je na gla vi smrtnonevarno ranjen. Celo zadevo preiskuje sodnija. Julijano Z orožniškim bajonetom ranjen. Opetovano predkaznovani An¬ ton Hribar iz Želimja je prosja¬ čil po Mirnipeči in tako prišel v župnišče. Tu je dobil milodar, s katerim pa ni bil zadovoljen in je surovo zahteval še kosilo. Ker istega ni dobil, je odšel k sopro¬ gi nadučitelja in jo osorno na¬ hrulil, naj mu kaj da. Ko je do¬ bil nekaj vinarjev, se je mrmraje odstranil in šel zopet v župnišče. Tako je prišel štirikrat, zdaj k župnikovi kuharici, zdaj k so¬ progi nadčitelja. Ker je zelo su¬ rovo nastopal in preklinjal, po¬ klicali so orožnika, kateri je na¬ silneža hotel odvesti. Hribar se ni pustil odvesti in je sunil orož tiika. Preklinjajoč in roteč se, se je vlegel na tla in psoval orožni- ka — zahteval, da ga odpelje na vozu. Ta prizor se je vršil nad pol ure. Slednjič skoči z vzdignje nima rokama proti orožniku in ga hoče udariti, ta se mu umakne in zaukaže tri korake od njega, sicer je prisiljen rabiti orožje. Ker je Hribar, vedno roteč se, psoval orožnika in mahal z roka¬ mi, mu je orožnik predrl levo be dro, obvezal in odpeljal v zaže- 1 j enem vozu v hišo pokore. Čuje se, da je bil Hribar radi enakega dejanja dvakrat predkaznovan. — Iz Celja. Te dni je došel ple¬ skarski pomočnik Karel Kopriva pijan na svoj dom v Polulah pri Celju in je osorno zahteval večer jo. Ker je ni dobil je napadel o- četa in ga je strahovito pretepel. Oče je moral zbežati od hiše. Po¬ tem je grozil surovež tudi materi in bratom ter sestram, da jih bo ubil. Metal je za njimi tudi različ ne predmete. Orožniki so čedne¬ ga sinčka dejali pod ključ. Nesreča na državnem kolodvoru v šiški. Nova telegrafska in telefonska postaja v Šmartnem pri Litiji. bo v kratkem otvorjena. Trgovin sko ministrstvo je namreč z odlo kom dne 21. novembra 1911, št. 40.887-9, naznanilo, da se bo z gradnjo takoj pričelo, ko se pla¬ ča ena četrtina zahtevanega zne¬ ska. Stala bo naprava 1300 K, kateri znesek so občani zložili, ta k'', da občini ne bo treba nositi stroškov. Poskušen samoumor. Dre 2« m. m. zjutraj se je v svojem stanovanju na Rimski ce sti št. 24 zabodla s škarjami v le¬ vo stran lehti Klara Lomberger, samska komtoristinja; rojena v Železni kaplji, pristojna v Kranj. V zrok poskušenega samoumora so kii? slabe gmotne razmere. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Mlada tatova. Jurij Cotraan, 321etni oženjeni premikač državne železnice je 23 m. m. zvečer na postaji v Sp. Ši ški premikal vagone na železni¬ ški progi. Ko je hotel stopiti na neki premikajoči se voz, mu je spodrsnelo in je padel pod va¬ gon na železniški tir, pri čemur mu je šlo kolo čez levo roko bli- zu rame. Pripeljali so ga v de¬ želno bolnišnico, kjer so mu odre zali roko. hlev posestnikovo Grazer. Bila je na mestu mrtva. Primorsko. Tržaško-koprski škof dr. Andrej Karlin je odpotoval dne 21. januarja v Rim in bil sprejet v avdijenci pn sv. Očetu in se zopet v Trst po¬ vrnil. Stoletnica škofa Dobrile. Dne 12. aprila bo 100 let, od¬ kar se jer odil ranjki škof Jui ij Dobrila, prvi buditelj hrvaškega in slovenskega naroda v Istri. Hr vatje v Istri bodo to stoletnico slovesno obhajali. — Umrla je v Celju gospa Ce¬ cilija Topej, roj. Schaffer, v sta¬ rosti 82 let. Pokojna je mati ob¬ činskega odbornika Tepeja. — Samomor. Na kolodvoru v Sp. Dravogradu se je vlegel pod jutranji mariborski poštni vlak neznan Italijan. Stroj mu je od¬ trgal glavo. V Zg. Dupleku pod Maribo¬ rom je umrla 801etna posestnica Marija Hanuš. Bila je v celi fari najstarejša ženska. — Pri Negovi je umrla 751etna Marija Vogrin, mati J. Vogrina, fajmoštra pri Sv. Barbari v Ha¬ lozah. Stavka v Pulju. Dne 24. m. m. dopoldne ob 10. uri so začeli vsi tukajšnji mestni delavci stavkati. Da ne bo meš¬ čanstvo brez pitne vode in da ne bo mesto v temi, je dalo povelj¬ stvo vojne luke mestni plinarni in mestni vodovodni upravi po¬ trebno število mornarjev kurja¬ čev na razpolago. Najden vtopljenec. Pri Barkovljah so potegnili iz vode truplo 43 let starega Anto¬ na Pregel iz Vipave. Zgradba kitajskih ladij v Trstu. Koroško. Nesreča na železnici. V Šentvidu ob Glini je padel pod stroj, ki je na postaji pre¬ mikal, delavec Josip Oberdarfer. Kolo mu je popolnoma odtrgalo glavo od telesa. Dva roparja. V Volšperku sta napadla il8- Štajersko. Roparski napad. Ko se je dne 24. m. m. ponoči vračal strojarski mojster Martin Globačnik iz Šoštanj domov, ga je nedaleč od mesta napadel nez¬ nanec, ga davil ter zahteval od njega denar. Globačnik se je nez¬ nancu izvil in ga udaril s palico po glavi, nakar je napadalec zbe¬ žal. Nevaren ropar pobegnil. Martin Dežman je čeden, ko¬ maj 15 let star dečko, toda pri ujem ne velja pravilo, da je v le nem telesu lepa duša. Dežman je namreč od mladih nog kradel, v prvi vrsti denar. Zato so ga lani zaprli, pa je zbežal čez streho so dišča in se spustil po žlebu z dru Jtega nadstropja na tla in všel, se veda le za kratek čas. Od takrat sicer ne jemlje več tako denarja, pač pa se je spravil nad čebele in nanje. Za pomočnika si je privzel lehkomišljenega Gustelna Mali¬ ja. Preteklo jesen sta vzela čebe¬ le med drugimi tudi Lojzetu 'S^rainarju. Toda zdaj ju je za¬ tekla roka pravice in ju dovedlo v bišo pokore. letnega uslužbenca tiskarne Ploetzove Riharda Majerja, dva neznana roparja. Vzela sta mu ročni kovček, ki ga je nesel Ma¬ jer na pošto. Fant je klical na pomoč in došlemu stražniku se je posrečilo roparja aretirati. Oba sta že znana zločinca dninarja Ignac Mihele in M. Kresir, oba iz Koroškega. “Zeit” poroča, da je kitajska vlada naročila pri tržaškem “Sta bilimentu Tecnico” enega tor¬ pednega rušilca. Ladjo so že pri¬ čeli graditi. Svečnica ne bo več zapovedan praznik. Loterijski dobitek izdajalec. Soproga uradnika Kraserja v Šentmartinu je izgubila denarni¬ co, v kateri je imela nekaj drobi¬ ža in en loterijski listek. Prihod¬ njo nedeljo je zvedela, da je za¬ del njen izgubljeni listek ambo. Ovadila je to policiji, ki je že drugi dan aretirala delavca Tom šiča, ki je prišel v loterijski urad po denar. To je nemščina. Iz Zagreba v Celje došli trgov¬ ski potnik Kral je povedal poli¬ ciji, da je na Zidanem mostu vi¬ del nevarnega roparja Dušana Svetanoviča, ki si izbira žrtve med ogrskimi in hrvaškimi ame¬ riškimi izseljenci, ki se peljejo preko Zagreba, Zidanega mosta, Ljubljane v Trst. Več članov nje gove tolpe imajo že zaprtih v Ce lju. Svetovanoviča so vsled Kra- love ovadbe iskali na vseh kolo¬ dvorih ob zgoraj omenjeni progi in res so ga prijeli na Vidmu. Zaprli so ga v čakalnico; ko so pa prišli orožniki, da ga aretira¬ jo, ni bilo roparja nikjer. Kako znajo pri nekem okraj¬ nem sodišču na Gornjem Koroš¬ kem nemški “Vegen verdoehtes der Maul und Klauensaiche wird die Falbietung auf 15. Marž 1912 9 Uchr erstreškt.” Dotični sklep je pisan na tankem pauspapirju in naliniran, kakor zvezek šolarčka I. ljudske šole. Koroški Nemci res trpe na para¬ lizi. “Primorski List” poroča, da je glede Svečnice na Goriškem takole urejeno: V cerkvi se bo si cer ta dan vršilo vse kakor dru ga leta, a ljudstvo ne bo več dol¬ žno po cerkveni zapovedi prazno vati tega dneva. Tako je odločila sv. Stolica. Ta odlok je dobil preč. lmezonadškofijski ordina rijat dne 23. m. m. Nov volilni red za goriško mesto. Mestni svet v Gorici je sprejel v seji dne 20. t. m. nov volilni red. Volilci se bodo delili v štiri razrede: v prvem razredu bodo volili častni občani in oni, ki pla¬ čujejo 200 K direktnih davkov na leto; v drugem razredu oni, ki plačujejo 50 K direktnih dav¬ kov (s temi bodo volili tudi od¬ vetniki, notarji, akademiki, geo¬ metri, farmacisti, duhovniki, u- radniki, učitelji itd.) ; v tretjem oni, ki plačujejo najmanj 30 K direktnih davkov; v četrtem ra¬ zredu vsi polnoletni ne glede na glasove, katere imajo v drugih razredih. Vseh svetovalcev bo 32, ki se bodo volili na štiri leta. Izmed teh bo volil četrti razred le pet svetovalcev, prvi trije pa po devet. Ta načrt bo ostal seve¬ da samo na papirju. Tak volilni red. ki ne dopušča Slovencem vstopa v občinski svet kljub te¬ mu, da tvorijo skoraj polovico mestnega prebivalstva, je na Go¬ riškem nemogoč. Presenečenje. Drobne novice. za Imenovan je Anton Lah poštnega oficijanta v Sp. Dravo gradu. — Samomor. Ustrelil se je 22. januarja posestnik Anton Piki v Jeronimu pri Vranskem. PraVijo, da se mu je zmešalo. — Umrl je pri Sv. Barbari V £ek i ut nJ P ^ in je P° znf sTfW c ; ter y pw°r, j,. na J jsjieiij stv0 . rfarl je ^ mW L Hap* 1 ' l! U vsled ««*' Bincoln' p biti!) 5, Lincolnov s| ij to lili M v 1 |jj .po.dresih m( jsii in šole zapri patri k ib ta način pro i moža jase Unij 1 li fJijdlpa, 11 la je iCijnš v i ! Sim bolnišnico r< |nft Josip -Kotit: etffttfa k Slovenska tiskovna družba “Narodni Vestnik" National Herald DULUTH, - MINNESOTA. taja #ro uspehi ) » Si *§j Bovitz k - Je 8eni 0 Izvršuje vsakovrstne tiskovine, kakor društvena pravila, vabi* a ’ vizitke, pismen papir, zalepke in sploh vsa v to stroko spadajo^ " • “ - dela. m m m m Vse po zmernih cenah, okusno delo in točna postrežba. Fr .. n ! na Gr leži že 38 v; St. Lukcs Prečilo se ■ j praviti ie oifdr Dri ’ w ai zimi mh* a v ‘Sta«| ■ sv °io' pi. offiele O leti da tu ,>uSe • si 111 4 aKI.‘ , la joi od »s ■>! t ioNn> St ^ 8 le< ; V t ele m 0 kul. H|l > 'loč ■ O es Priporočamo se cenjenim društvam in p o* 8- meznikom za naročbo potrebščin, uverjeni n*l bodo da izvršimo delo pravilno in zadovolji 0. 0 6s 9 S Minnesotske vesli. , » duluth. Člani pod. društva “Duluth J. S. K. J. so uljud- da se vdeležijo red- mesečnega zborovanja, ki Šilo v nedeljo dne 18. t s ki Slovani , 10 vabljenr nega se bode vri . . m popldne od pol 3 uri v pisarni škili prostorih “Narodnega Vest¬ nika- Vsled sklepa zadnje seje naro¬ čilo se je od glavnega urada Jed- samo iz okraja St. Louis. — Včeraj vršilo se je v finski dvorani zborovanje “Zveze soci¬ alistov za St. Louis okraj, kjer note lične znake za vse elane. Te znake se bode pri prihodnji seji udom razdelilo, in sicer po izvir¬ ih cenah kakor so društvu žara čupjeni. 1_ Dne 12. febr. 1809, pre d 103 leti porodil se je prosti leseni Hodgenville, toraj v pri- kmečki koči blizu okraj Lame, Ky. >a k k uk' moz, katerega obletni spomin se je obhajal dne 12. t. m. po vseh državah, naše Unije. Ta mož je naš 'nepozabni Abraham Lincoln. ■Vko bi hoteli, če. tudi ob krat¬ kem napisati njegove vrline in slavna dela,' ne bi nam zadostova la cela stkan. Lincoln je poznal svoje ljud¬ stvo kakor oče svojo družino. Bo ril se. je proti sovražniku za ame riško svobodo, ter ga večkrat us¬ pešno prepodil. Največje delo Lincolna pa je bilo, da je odpra¬ vil suženjstvo na jugu. Umrl je kot mučenik naroda dne 15. aprila 1. 1865 v Washing tonu vsled morilčeve roke. Slava Abrahamu' Lincolnu! Na Lincolnov spominski rojst¬ ni dan bili so v Duluthu, kakor tudi po -drugih mestih vsi javni uradi in šole zaprti. Prirejalo se je spominska patiijotična zboro- anja po šolali in javnih lokalih, da na,ta način proslave največje- ga moža naše Unije. , Iz Chisljolma,) Mimi. pripeljala se je te ‘ dni v dulutllsko St. larvs bolnišnico rojakinja ali so proga Josip Bbvitza, vsled ope- [ acfjV-iia slepiču aji “Appendici- tis’’. Upamo, da ,je .današnja ope raeija dobro uspela, in da se bo¬ le gosp^ Bovjiz kmalu povrnila i’ svojo naselbino: — 161etniW. Frink se je te dni >ri drsanju na .Cbcšter griču ta- :o pobil, .da leži že več dinj neza- ■estno v St. Lukeš bobiišjiici. Da les posrečilo se je zdravnikom aladeiiiča spraviti k zavesti in u- iajo, da bode o?dravel. 1 - v -'je;,. ... ... Drzavm zemljiški komisar 5. W. McPherran nastanil se je Duluthu v Manhattan poslopju jer ima svojo' pisarno. Poslal’ ga je semkaj državni po jedelski oddelek v svrho. izbolj¬ ša kmetij države Mimi., Midi. n Wis. Naš državni lovski nadzor¬ nik Rider poroča v svojem let- ; em iz^estju; da se je' lov na Ža¬ ne lansko leto tu jako slabo ob- iesej. Vsled suše in malega dežja e mladina ni dosti brigala za to »skočne regljajočo — divjačino 'uči se ni od a r ukrenilo 3 0 0 strani vlade niče- v svrlio gojitve žab, afere se na trgih kot delikateso aj rado zahteva. V krasnem Sliortline parku radijo novo St. Louis County r rav 'išee. V sled hudega mraza e je moralo delo ustaviti, ter bo- e stavba šele meseca marca go- °' a - 1 tem sanatoriju bode se emalo bolehajoče izključno ali oSP' se je odbralo 21 delegatov tega okraja za prihodnjo državno kon vencijo, ki se vrši v Minneapoli- su dne 19. trn. Na tej državni konvenciji se bode postavilo svo¬ je kandidate za bližajoče se voli¬ tve naših drž. uradnikov. — V našem uredništvu so se zglasili: Mrš ili Mr Jakob Ambro zicli iz Eveletha, Mimi., dalje Martin Matkovič iz Virginie, Minn. in Frank Kočevar iz Hib- bing, Minn. Mr Kočevar se je baš vračal iz naselbine Winnie, Te- xaš, kjer si je kupil lepo farmo. Prinesel je seboj kot vzorec od tamkaj nekaj lepih oranž, dalje “Peanutsov”, smokev in zavitek črne rodovitne prsti iz juga na svoji farmi. Te stvari hoče poka¬ zati svojim znancem na Hibbin- gu. - ,0 - ALBANY, — Srednji sin občeznanega tr¬ govca Peter Krakarja, — Alojz, povrnil se je pred nekaj tedni iz New Torka semkaj k svojim sta rišem in sicer vsled bolezni; pri¬ jela se ga je hitra sušiea. Mladi in nadebudni Alojz Kra- ker je že od nekdaj ljubil našo ta kozvano “Baseball'.’ igro, ter je kot Teščak'T-fein poklicu prepo¬ toval z neko družbo že vsa večja mesta Amerike. Pri tej jako na¬ porni ih tudi nevarni igri se je revež prehladil in postal žrtev svojega poklica. Ležal je že ne¬ kaj tednov v newyorški bolniški ei; a njegova srčna želja je bila videti še enkrat svoje rojstno me sto in svoje drage. Zdravniki pri zadevajo si na vse moči, da bi ob žalovanja vrednega mladeniča re šili kritične bolezni. Tudi mi se tej želji pridružujemo. AURORA. — Naš šolski predstojnik Free- man je- vsled prošnje nekaterih ukaželjnih obiskovalcev večerhe šole odredil, da se je ista zopet otvorila. Nad 50 oseb se je zato priglasilo. Poučevalo se jih bode v 3 razredih šolskega poslopja. Oblasti §e nadejajo, da se bode število učencev zdatno in v krat¬ kem času pomnožilo. — Da se doseže vrednostno stanje tuk. naselbine se je pri zadnji občinski seji sklenilo nare diti' skupno bilanco vsega premi¬ čnega in nepričnega imetja naše¬ ga mesta. Bilanca zaključena bo¬ de z dnem 1. marcem. -o- BOVEY. — Znani naselnik Frank Le Valley, ki prebiva kakih 10 milj, oddaljeno od tukaj, pripeljal je zadnji teden skoraj celo tono u- jetih finih rib semkaj na prodaj. Nalovil jih je v bližnjih jezerih s tem, da je pretolkel debeli led. Ribe so pri teh oprtinah kar si¬ lile priti na .površje tako, da jih je lahko s prosto roko lovil in za jemal. Vsled tega odpravilo se je več naših ribičev poskušat na ona je- zera svojo srečo. ——o- CHISHOLM. Na prodaj! J Sredi šču mesta Duluth je na _ ^ a • ^ Va ^ nem prostoru na 0 a j iz proste roke dobro idoča Mesnica. skih 1 Z ‘V e mesnice J e 24 hrvat- . rdin š” hiš. Dnevni $80 j ak P romet znašajo od do $ 100.00 v gotovini. Ea 1*1° le . Pa P rililt a za podjetne- mo s toj S e a n rJa ’ da lahko P° stane sa - šite a a p°'’v Snila in Podrobnosti pi- le ab obrnite se na: $1 Eait^vr- ^ arod - Vestnika” *"* St. Duluth, Minn. 4 — Upravnik Doric Theatre (gledišča) nam javlja, da se v njegovem gledišču predstavljajo najbolj izbrane premikajoče sli¬ ke in druge predstave katere so poučne in zabavne. Zatoraj se priporoča svojim rojakom v obi len poset. Malo zabave po truda polnem delu je vsakemu priporo¬ čljivo. — V svrho gradbe nove elektri ene pocestne železnice, zapričelo se je tu prvo delo. Inženir meri sedaj progo blizu našega jezera in tako tudi potrebno črto za gradbo 1800 čevljev dolgega mo stu, ki bode vodil preko vode. Na ročilo se je od neke lesne tvrdke tudi že za $60.000 stavbnega lesa za novi most. — Naše Longyear jezero ni ta- ko primrznilo, kakor so veščaki pričakovali, kajti debelost ledu znaša samo 30 palcev. Dne 12. tm. vršilo se je letno zborovanje naše “Clare Iron dru žbe’ . Na tem zborovanju preme nilo se je več uradnikov; predsed nikom družbe je bil izvoljen Dr W. Schmidt, blagajnikom Ed. Freeman, tajnikom F. L. Austin Ravnatelji volili se bodo pa pri prihodnji seji. Sklenilo se je iz¬ dati 120 novih delnic po $10.00 tako, da bode znašala skupna vrednost delnic $36.500. Družba si namerava omisliti novi parni kotel in kupiti več lesa za rove. A "Elizabeth” rudniku, ki je last te družbe, pridelalo se je lan¬ sko leto nad 50.000 ton izdatne rude. -o- EVELETH. — Kakor smo že poročali, se je gradba nove ljudske knjižnice v našem mestu izjalovila, ker se pri mestni seji ta predlog ni spre jel. Prostor za novo poslopje do¬ ločen je bil nasproti naše sloven¬ ske cerkve, za katerega se je zah tevalo $18.000. Vsi smo pričako¬ vali, da bodemo dobili v našo sre dino krasno novo knjižnico. Znani milijonar Carnegie ob¬ ljubil je v to svrho $15.000, osta¬ nek naj bi se pa bil izplačal iz po¬ sebnega tozadevnega sklada. Pri seji glasovalo se je za zgradbo vojašnice. Govori se, da se bode o tej točki pri prihodnjem občin skem svetu še enkrat ukrepalo in morda pridejo naši možje le do medsebojnega sporazuma, da se bode gradilo novo knjižnico,, ka¬ tere še do sedaj nimamo. — Dne 12. tm. obhajali smo tudi tukaj spominski rojstni dan velikega patrijota Abraham n/in- colna. Dosti trgovin bilo je ta dan zaprtih, tako tudi vsi javni uradi in banke. Razni klubi - pri¬ redili so pa ta dan posebne med¬ sebojne tekmovalne igre. — Iz St. Paul. Minn. dohajajo poročila, da ne bode odstavljen vsem rojakom predobro znani lov ski čuvaj George E. Woods. Nas¬ protno so mu še mesečno plačo od $50.00 na $75.00 povikšali in odobrili račun potnih stroškov $418.00 za zadnje mesece. Vse ka že, da bode vsled tega AVood v prihodnje še bolj strogo postopal strankami, med katerimi je tu¬ di dosti naših rojakov za časa lov ske sezone. —o— n 1 ’ ; ELY. - Leta 1911 rodilo se je v na¬ šem mestu 191 oseb in sicer 107 moškega, ter 84 ženskega spola. Lahko Smo ponosni, ker je izmed skupnega števila nad 6 desetin novorojencev slovenskega poko- jenja, namreč 121; vseli smrtnih slučajev bilo je pa skupaj 50, 40 oženjenih in 10 samskih, 31 mo škega in 19 ženskega spola. Zdra vstveni urad poroča, da je med številom mrtvih samo 14 Sloven¬ cev, kar se nam dozdeva jako malo. — Al a g gi e Lakner se je danes odpeljala na Chisholm, kjer bode nastopila službo pri Sartori Bros (General Mrds Store). - Jakob Butala je vposlen se daj pri R. S. Millerju kot pomož¬ ni prodajalec: sedaj ima ta tvrd ka 3 Slovence in jedno Slovenko v svoji trgovini. — Pri Steve Rutarju na Ze- nith Loeation sc je oglasila štor kija in pustila kar dve zauber “punčke”. Častitamo na tem red kem slučaju! — Rodbini George Muchvicu je prinesla gdč. štorklja fantka — Te dni je prišel iz Lead South Dakota rojak George Ra de, kjer je delal na farmi. Dobro došel v našo sredino I glede najemnine novega postne¬ ga poslopja. Ker je sedanja naša pošta neprikladna in premajhna hoče dobiti država večje poslo¬ pje na kakem primernem mestu. Tozadevni razpis razglašen je u- radno v poštnem poslopju. — Davčni urad objavil j e te dni osebni davek, katerega mora¬ jo plačati nekateri naši meščani Zanimivo v tem razglasu je, da je v razglasu označen prvi davko plačevalec Slovenec, tako tudi zadnji. Aled skupnim številom 432 je 129 naših rojakov, toraj dobro tretjina, ki bodo mogli p l a čati državi, kar je državnega. -Izmed Slovencev plača neki ro jak najvišjo pristojbino v znesku $78.76 a, najnižjo po $1.13,; po $1.41 jih plača 14 strank, po $2.83 pa 38. Oliver Pioner rud¬ nik plačati bo mogel izmed vseli davkoplačevalcev najvišji prispe vek namreč $6,517.09, saj mu tu¬ di največ nesel — Rojake opozarjamo na veli¬ ko zabavo, ki se vrši v prid cer¬ kvene občine na pustno nedeljo popldne v cerkveni dvorani. Ve¬ selični odbor je preskrbel za to izborne točke; smeha in zabave bode toraj vsakemu dovolj na ra zpolago. Vspored je ■ sledeči: 1. Zabavni nagovor, Air. Geo. L. Brozich; 2. “Zavber France”, šaljivi kuplet, predstavlja Mr. Frank M. lielač. 3. “Trije beraški godci”, ku- pet, predstavljajo, Air. Frank AL Fjelač: (Mr. LMath Rom. 4. “Ringa ringa raja” izviren kuplet, zložil .Mike Cegar.e, poje Air. Frank Delač. 5. “Lahko noč”, narodna pe¬ sem, Ig. Hladnik, poje cerkveni sani zbor. 6. “V boj”, Ivan pl. Zajc, po¬ je kvart. 7. Srečkanje. 8. Šaljiva loterija. ■H. 9. Dražba. -o- zadeva s sodnijo kmalu in mir¬ nim potom rešila. Oliver rudarska družba najela S1 . K v to svrho znanega zagovor¬ nika Baldwin,a iz Duluthu, ki naj bi zastopa L njene koristi. Dne 10. tm. bila je prva razprava pred sodnikom Hughesom; pri tej raz pravi se je predložilo obravnavo na 9. marca. — Deputacija trgovskega klu¬ ba iz našega mesta mudila se je tudi te dni pri ravnatelju družbe J. B. AVestu. Znano je, da toži ne ka gospa Liend Oliver družbo, ker je ista preblizu njene hiše iz kopavala in razstreljala rudo. Ravnatelj AVest je zatrjeval, da je pripravljen skleniti z njo pre¬ mirje in da ne bode družba do spomladi na onej točki več ope¬ rirala, vendar pa ni zamogel de- putaciji trgovskega kluba pove¬ dati natanjčno, kedar ravno bo- det Hull-Rust in Sellers rudnik za promet zopet odprta. Družba je pripravljena narediti z gospo Liend umestno pogodbo, da se v prihodnje sploh ne bode v bliži¬ ni njene hiše več vršile razstrelbe in da ji bodo plačali zahtevano odškodnino. Potrpeti moramo še nekaj dni do prihodnje sodnijske obravnave dne 9,. marca. : — Dasiravno sta gorioznačena rudnika zatvorjena, vendar bode Oliver družba plačala svojim ru dar jem za mesec febr. $112.000 mesečnega zaslužka. Izmed vse¬ ga števila podalo se je drugam sa mo do 200 rudarjev, a ostale je J a družba premestila v druge rudnike, katere so vzeli seboj za- itopniki rovov iz našega okrožja. ■Javno ^mnenje je, tukaj, da se ,pri eaituje na spomlad v Hibbingu toliko prometa in dela, kot še ni- kedar poprej e. — Dne 13. tm. mudil se je tu¬ kaj Italijan B. Demo, ki ima 20 milj odaljeno od našega mesta svojo farmo. Seboj je prinesel le¬ pe vzorce cementnega kamena ka terega je našel na svojem zemlji¬ šču v ogromnih skladih samo 8 čevljev globoko pod zemljo. Oliver družba je dala preiskati to kamenje ter ga je pronašla za izbort f-Hgrt, N o vn-t o v - fi - za—ftrt- ment v našem kraju bode nam tudi dobro služila. Rojaki! Ce potrebujete odvetnika v kakosuikoli zadevi, posebno za odškodnino pri ponesrecenju v rudnikih, obrnite se na Josipa Mantel Znano je, da je pomagal rojakom ze veliko, posebno pri zahtevkih odškodnin. » Kupuje in prodaja tudi zemljišča in poslopja. Dobili ga bodete na sledeči naslov: JOSIP MANTEL, teUS G1LBERT, Mirni. Phane 30. ELV, Minn. Phone 66. — Karol Strohena, o katerem smo zadnjič poročali, da se je ho tel vsled nesrečne ljubezni ustre liti je tuk. sodna porota kaznova la na $10.00 globe in stroške. — Te dni mudil se je tukaj po štni nadzornik Smith iz Duluth a GILBERT. — Vsled objave tozadevnega pripravljanega odbora vršil se je zadnjo nedeljo v Intiharjevi dvo¬ rani ustanovni shod “Slovenske ga političnega kluba” Zborova¬ nja vdeježilo se je 31 rojakov, ki so vsi h klubu pristopili. Čast in priznanje zavednim ro akom na tako posnemanja vred¬ nem koraku! Volitev uradnikov se je vršila listki in sicer s sledečim uspe¬ hom : Leo Kukar, preds; Anton Erchul, podpreds.; Jakob Muh- vič, tajnik; Jos. Korošec, podtaj¬ nik; John Francel, blag.; gospo¬ darski odbor: Mike Kraker, Fr. Giinpel, Viktor Šteli; odsek za poduk in zabavo: Anton Gnezda, Jos. Nosan, Frank Schweiger; odsek za propagando John Zalar, Jos. Kral, Math Zadnik; vratar¬ ja: Rud. Šušteršič in Jakob No¬ vak. Društvene seje vršijo se vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne ob 2 uri v Ant. Intiharjevi dvo¬ rani. Ker j’e zanimanje za ta klub veliko, pričakujemo, da bodo pri prihodnji seji pristopili zraven tudi naši rojaki iz Elbe in Spar- te. Vrlim rojakom in klubu iskre¬ no čestitamo, ter mu želimo dosti uspeha in mnogo zavednih in do¬ brih članov. Pričakujemo tudi, da bodo naprednim Gilbertča- nom sledile še ostale naselbine po Alinnesoti ter širom Amerike. Do sedaj imamo v Minnesoti štiri slov. politične klube in sicer: v KIy, Eveleth Chisholm in Gilbert Živeli! -o—— HIBBING. — Ker je naša Oliver rudarska družba zatvorila za nedoločen čas svoja dva večja rudnika tu¬ ba, j, podalo se jezadnji teden 15 rojakov v staro domovino obi¬ skat k praznikom svojce. Neka¬ teri ustavili se bodo na AVest fal¬ skem, kjer dela v ondotnih pre¬ mogovnikih dosti Slovencev. Naši rojaki smatrali so položaj rudarske družbe za resen, a vod¬ stvo iste je mnenja da se bode FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500*000«, Preostanek in nerazdeljen dobiček -$1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnik vlog se plačujejo od dneva vloge. ■"»"g™--”'^ BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. A. HORVAT 600 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILL. Prodaja pristni importirani: KRANJSKI BRINJEGEC, GRENKO VINO, (Grenčec) KRANJSKI TROPINOVEC, IN RAZLIČNE DRUGE LI¬ KERJE NAJBOLJŠE VRSTE. PRODAJAM SAMO NA DEBELO. Cene je dobiti na zahtevo. Helps Shea trgovina s pohištvom in pogrebnik 312 Grant Avs. EVELETH ,IINN. Phone 58, Najboljše vrste pohištvo, postelje motroci, oprava izvršujemo po kratkem naročilu. - Proda¬ jamo dobre peči in sploh vse v to stroko spa¬ dajoče stvari. Helo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni ‘Tri mačku” (Anchor Bar) na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. John Povsha, lastnik. Wife First Natinoal Bank GILBERT — — — MINN.: GLAVNICA $25.000.00. PREOSTANEK $2.500. POSEBNO POZORNOST DA [EMO POŠILJANJU DENAR- NJI LISTI. Napjepše darilo ZAVAROVALNINA IN VOŽ- JA V AVSTRIJO. za godovni, rojstni dan in pri drugih prilikah za Vašo ženo je ban čna knjižica. Gospodinje se bodo pri nakupovanju blaga o tem kmalu pre¬ pričale, ker bodo lahko plačevale račune trgovcev s čeki; vi ima¬ te pa natančen izkaz tozadevnih stroškov in lastnoročno potrje ne plačane račune s čeki v rokah. Bančna, knjiga je najbolj za-nimiva knjiga, ker pospešuje ne odvisnost. Miners State Bank Cliisliolm. Minn. rWA$A RAISIjtfA. NAJ RO VAŠA RANIVA. > Av gust Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO, Historička povest iz XVI. stolet. meščani obdržati naše svoboščine, domače krvi in nihče se ni bal, da vil gospoda bana. Štiri polne, dro ali smo. rojeni, da bodemo kmeti, | bi se mu znalo njegovo srce pre-|bno napisane liste je bil že nacee- J odvisni po imetju in življenju ple ijegovo sree pr ve,- vneti za hrvatsko pravo. To¬ da 1 ’ngnadi so imeli svoja poses- (ko petem hrvatskem natisu.) ' 1 / Poslovenil Silvester K. memti gosposki. Pozno je že; ju¬ tri me pričakujte, pa govoriva da¬ lje. "Vi zame, jaz za vas in vsi za naše mesto. Lahko noč!’’ glavo "No," meni Krupič, to je sta¬ ra pesem. Ko ste meni povedali, da dobimo bana, razveselil sem. se, misleč, da bode vse bolje; toda ko ste mi rekli, kakšen je, uvidim, da bode šlo vse po starem tiru. Velikaši so nekateri nasprotni nam meščanom, ker nočemo biti kmeti in hočemo ostati pri svojem, Navezani bi bili na pomoč tujih generalov, a to je vražen posel; jaz ne grem rad v to kolo, čeprav se je že večkrat govorilo pri nas tako.’' "Resnica, resnica! ’ potrdi Ja- kopovie, “prav govorite, dragi mojster. Ali kadar ima človek pred očmi, kako je prav. mora iti po svojem potu in ne se vezati na razsodbe drugih." “Kako pa hočete drugače? “ Tako le. Kadar se jaz branim koga, rabim prav lahko pomoč od tretje strani, dokler mi je zdravo in.prav; toda nikdar ne bi hotel biti torišče za sekiro tretjega. A- ko se rešim, rečem mu hvalo za pomoč in želim mu srečo z Bogom Podvrgel se bodem gosposki volji le tedaj ,ako bo spoštovala naše' svobodščine. Pa pod štajerskim vodstvom? Ne, nikdar. Hrvati smo. “Tako je res. Tako rečem tudi jaz.” “Bog in naše srce hočeta tako. Niti za las ne sinemo popustiti gospodi, niti za dlako ne smemo odstopiti od naših pravic. Vi ste pameten in moder človek, pamet '- 1 nejši nego marsikateri izmed na¬ ših modrijašev. Na vas gledajo meščani, vas sl.ušajo tudi. Skupno nama bode treba delati, meni s pe resom, vam z jezikom. In ako da Bog, postalo bode naše plemenito mesto, kakršno je bilo nekdaj in kakršno mora biti. Vi nam mora¬ le vsem trdno stati na strani, kaj¬ ti ce propademo ih pridemo pod gosposko oblast, tedaj bode zlo za nas; a najbolj zlo bode za vas in — vašo hčerko. Štefan Gregori- janee se je zaklel, da se hoče maš¬ čevati nad vami. ker ste mu otu- jili sina.” “Gospod Ivan!” odgovori .do¬ brodušno Krupič, “Bog sam mi je priča, da nisem nič 'kriv. Meni sa memu ni ljubo, da je prišlo tako. Rad bi bil videl, naj bi ,se bila hčerka primožila k meščanski hi¬ ši, naj bi bila meščanska žena. meščanska mati, kajti vsakdo ve v Zagrebu, da me ne navdaja giz- davost. Pa, gospod Ivan, sami ve¬ ste predobro, da se človeško sree ne da brzdati kakor plah konj, a .jaz nočem svojemu otroku nalaga ti muk. Sirota je že itak trpela dovolj. Prigovarjal sem ji z do¬ brim in ona se je na vso moč ču¬ vala, da bi ne dajala povoda k obrekovanju. Sami dobro veste, kakšni so zagrebški jeziki. Moja hči je zelo nedolžna, to ve Bog. Krotila je svoje srce. Ali kaj ? Lju bežen sc ji je zarila premočno v srce, muci jo in muči, da mi dekle vidoma pojema. Mladi Gregorija- nec je poštenjak, čist kakor soln- cc. Dobro poznam svet in poznam 1 udi mladega Gregorijanca. Le glejte, šel je v vojsko in sicer je sel prostovoljno, da ne bode brez potrebnega govoričenja in ne oče¬ tove jeze. Večkrat sem. se že.vpra šal, kaj bode. Vprašal sem se si¬ cer, a nisem mogel najti odgovora Naj bi ona šla za mladim velika- sem? Težko, ni mi verjetno, ker gre proti navadi. Ali pa moreni njega pognati iz hiše, ko ji je vendar dvakrat rešil življenje, ko je pošten človek? Bog je tako dal in vse je v njegovi roki, jaz pa sem bil in. ostanem pošten Zagreb¬ čan. ” Ivan Jakojovič je bil potomec stare zagrebške rodovine in je bil vsakem oziru imenitna oseba. Če prav ni bil plemič, vendar se je po našal s svojim meščanstvom. Meš¬ čanske vrline, delavnost, trdno in nepodkupljivo poštenje, vse je di- čilo tega vrlega in izvanrednega človeka; Jakopovic je bil povrh še jako ostrega uma, bil je “lite¬ rat". to je pismouk človek, a ne samo takšen, kakršni so bili odlič¬ ni meščani (patriciji) svobodnih mest, ampak bil je izvežban v vu in drugih znanostih, katere so se gojile v tisti dobi. In kar je bilo največ vredno; vse svoje zna nje in umovanje si je pridobil za¬ to, da proslavi svoji; mesto, da mu ohrani svobodščine, in da ga sta¬ vi na dično mesto. Pomagala mu je sosebno njegova trdna in nepre magljiva volja, izvanredria izgo- vornost in brezobzirna ravnoduš¬ nost. Ni. imel ne žene ne otrok, a možki dobi in trdnega zdravja. On ni poznal ne jeze ne strasti, a. vse svoje zdravje, znanje in ime¬ tje je tolmačil le za sredstvo, da koristi — sreči rojstnega mesta. Someščani so ga gledali in ga srna j tva tudi na hrvatski strani Sotle in Hrvati torej niso mogli reči. da so dobili popolnoma tujega člove¬ ka. za bana. \ rhtega so bili Baka- ci. sla vna, hrvatska rodovina, ve¬ liki prijatelji Ungnada. On sam. Krištof Ungnand, ni bil drugega kot vojak •— seveda general. Ve¬ čji del svojega življenja preživel je izven Hrvatske, deloma na ko nju. deloma v šotoru. Maral je sa mo za vojaški ren in, posluh, o svoboščinah hrvatski h je vedel le malo, a dobro je poznal voljo pre- svitlega. nadvojvode in ta mu je bila najboljša postava. Bil je u- dovec, njegove. hčerke so živele pri rodbini na Kranjskem, a on je po povelju pohajal po svetu, pia j^jeval še in. plenil, pil in igral, j Leta 1578 bil je poveljnik cesar¬ ske posadke v Jegru. Tukaj je počival, tratil čas in lovil ribe ter ■streljal kljunače. Čudno so gleda¬ li Hrvati, ko so culi, kakšen ban j je imenovan, a še bolj čudno je gledal Ungnad sam; niti v sanjah bi se ne bil nadejal tako visoke ca isti. Zapustil je brž kocke in vino ribe in kljunače in vesel se je po j dal na pot na Hrvatsko. Hrvati so niso več vprašali, kakšen je, samo da je bil ban. napisane kal in imel je nagovoru gotovo. Toda še le glavo, a kje je govorniški rep? Uh in uh! Razgri zel je že dva peresnika, a nima se svetega Duha! Ker ne gre, prikr- vič. Toda ni samo on trošil znoja jv slavo barona Ungnada. Prerasti iti gospod kanonik Jurij Virfel proslavil je vsa neznana dela go¬ spoda bana v slavospevu, ki je ob segal devetdeset safičnili kitic. Naravno je, da se po mestu go vorilo dovolj in vsa ko ja ko. Pekariea Tihodička pripovedo¬ vala je Magdi, ki je zopet zdrava in mirna sedela, v svoji kolibi, da njen mož že res mesi kruh za novo umeščenje. Vedela je tudi povoda ti, da bode ban v mesto prijezdil na arabskem belcu, katerega gri¬ va bode prepletena s suhim zla¬ tom. (Nadaljevanje sledi.) ■-. Podpirajte sloven- Josip Scltarabo , .... 415 . West MicMgan Sf. DULUtj- ska podjetja. buzo un,on postaje Kadar pridete v Dnluiii posetite me. Zagoiant, vam izvrstno postrežbo v moji * - Tu prinašamo imena rojakov, ki imajo po Mesaba okolici svoje trgovine. Kupujte potrebščine pri njih: Eveleth. Gostilne: Geo Kotze, Frank Stebalj, Jos. Franček Math. Miro- slavich, Math. Primožich, John Ngnich. Maks Volčanšek, Takol Ahčin, Anton Fritz, Anton Lenič, Jakob Virant, John Shutte. Mesnica in grocerija: Geo Brine, Peter Junke, Frank Šebat, A. Zalar in Co. Pošilja denar v staro domovino po tvrdki Frank s*. Prodaja parobrodne llsle. Penna. bil je imovit. Bil je v najlepši J naposled”rekli^vala^Bogip Na. dan svete. Agate, device in mučenice, to je 5. dan meseca sve¬ čana leta 1578. bil je v plemenito trali za neko živo čudo, katero ni mesto Zagreb sklican zbor gospo- osvajal kramarski duh tedanjih I Zagrebčanov. Mestna gosposka j mu pa vendar ni bila prijazna, ali de in plemstva celega kraljevstva, da se uvede po stari in svečani na j vadi “dolgo in željno pričakovani vsaj iz srca prijazna, ker je vede- j novi ban . Dospela sta bila v Za¬ la, kako ji gleda Jakopovič na pr-jg*‘eb že cesarska komisarja uad- ste. To opazovanje ji ni posebno! škof Jurij Draškovič in velemogo ugajalo. No, ker pa je videla, da. eni gospod Krištof Kinigsberg. ima Jakopovic vse ljudstvo na • Velikaši in manjši plemiči jeli so svoji strani, da je zadrugam neka ko “bog” var jati in in da zna mesto braniti ravno zago¬ nu, kla¬ se zbirati čeloma. Poslanici župa¬ nij in mest prihajali so pod svo¬ jimi starimi zastavami, a banovo njalo sc mu je, ker ni šlo drugače. i konjeništvo je razpelo svoje šo- A tudi vpričo sami velikaši pozabili so Jakopoviča svoje nasilno tore Iškof na trgu "harmici". Novi Ivan Moslavački sprejemal nagnenje in ga spoštovali, ker jim hje dan na dan plemstvo. Modri je znal povedati resnico v obraz in se jim ni klanjal, ne lepotičil. Dobro so vedeli, da ga ue 41 ,jame ne plemenitaška sladka beseda, ne ponosno zasmehovanje in obilna pogostitev : vedeli so. Draškovič je bil vesel, in je doka zoval najupornejšim velikašem, da stoje, svoboščine plemstva, na trdnem temelju, na trdnejšem, ne , e Igo nego stoji cerkev svetega Mar¬ ia jka. Novi gospod ban je sam hrvat Anekdota Viljem O nepozabnem vstanovitelju kolonizatorju naše velike države Pennsvlvanie je več mičnih pri¬ godi) ie. Rojen je bil v Londonu dne 13. oktobra 1. 1644, ter je pri prihodu v Ameriko prestopil v vrsto takozvanih “Quakerjev Viljem Penn je imel to lepo na vado, da ni nikogar “vikal . re¬ kel je vsakemu, bodisiže prija¬ telj ali neprijatelj “ti”. Tako se tudi ni nikomur odkrival. Slučaj je nanesel, da je bil ne¬ koč v avdijenci pri kralju Karo¬ lu II. in se naravno pred njim tudi ni odkril. Kralju zdelo se je Pennovo ve¬ denje zelo čudno; tebi nič, meni nič, vzame kralj svoj klobuk ra : glave pred svojim ameriškim g*o- ; stom. Penn mu smehljaje odgo- j vori: “Dragi mi Karol, pokrij ! se raje v. svojim lastnim klobu¬ kom.” "Ne ljubi mi Penn,” od¬ govori mu na to kralj, ‘‘po naših dvornih običajih ne sme hiti nih¬ če drugi pokrit tukaj, kakor sa¬ mo jedna oseba, in v tem slučajo si menda ti.” Brivec: Frank Lošin, " Krojač: Jakob Ambrožič. Manufakturna trgovina: A. Murnik. M. Gilbert. Gostilne: J ohn Mustar, Anton E-rčul, Anton Intihar, fohn ^Francelj, Marko Matekovič. John Praznik, Joe Brula. Mesnica: Lapp bratje. Železnina: Mantel in Kukar. Grocerija Kraker. in oprava: Mike Anton Zalar Martin SItukle Ch. Kor, Anion Zalar & Co. EVELETH, 503 Grant Ave. Ph 0n , Priporoča novo otvorjeno trgovino grocerijskega blaga, e Ul j/ j # Ce lf ■ i ,e r ' h v; %>* , j* <*.■ #G> r* ( m f d da 1,1 kakor tudi mesnico s svežim in suhim mesom, perutnino in domače klo|). Kupujte potrebščine pri nas in mi vas zadovoljimo, 'as«, 3*% si« at# ; „ VS fiAot 111 •, kJ Iela^ e Slaš čičarna: Anton Brodnik. Zlatnina: Joe Čimžar. Aurora. Gostilne: Joe Virant, Ga. Kovač John Kostelc, Anton Skubic. Mesnica: Geršič-Grahek. Duluth Brewi ng & Mailing cd Duluth, Minn, Kal M^vrliovu Vari Železnina Sever. Pineville. in grocerija: Martin Chisholm. najboljšo in rojakom dobro znano steklenicah pod imenom „REX“ 1 • • • • Gostilne; John Kuzma, Fr. Me¬ dved, Lovrenc Kovach, John Bra¬ dač, John Čampa. :: tudi pivo v sodčkih. FRANK TRAMPUŠU, Alois Jolm Bartoli, Joe : f ravno on le po svojem bistrem u- s ki velikaš, mn in po svojem poštenem srci;. domovinske ki bode znal braniti stare pravice, ostale Zato so ga spoštovali kot nepod- dostojanstvenike pa naj po volji tudi kupljivega poštenjaka, a. ga, mrzili kot živega antikrista. Jakopovic je bil obšel mnogo izbere zbornica, ker je trdna volja presvitlih gospodov Ernesta in Karola, da se stanovom povsem sveta, bil je večkrat v Pažunu, v j ohrani njihovo pravo. Pilo se je Pragi in na Dunaju. Znan je bil {jedlo se je in popevalo se je; vse z dvorjaniki, z udi kraljeve hiše in vedel je za vsako reč, ki se .je tikala svojega mesta. j je bilo dobre volje, vse veselo in Ipovsod so se slišali klici: “Živijo jban!” Čeprav je bila huda zima, slovenski stavbenik 110 Lincoln Ave. Grocerija: Sil.... Mesnica: Math. MaceleS Jos. j Lovšin in Co., Gornik in Co. Slaščičarna: Jakob | Frank Jurekovič. Štukelj. upravitelj za Mesaba Range. Virginia, fc It' iur if, „ ter G Tjjreiiti ’® 0 D0 ..fu leži ista rau 0 «f ZU konvencijah » Jednote iste r ali tudi sloven „ r je » el:i povilo lastno J' taJednota i' sž rodila drugo. 1 ali aa isti način i k dogaja to šc set siji pride med člai do nesporazuma prt ni kaki Eveleth - - Minnesota, Gostilne: Kromar, Hibbing. John Pouše, Anton ADOLPH fl. DE WILDt Trgovina s žganjem in likerji na detel Vidši, kako je obče razburjeno j 1 . 1 «; 80 ledt ‘ ne sveče visele z zagreb plemstvo, podal se Postavlja poslopja in druge stavbe po naj- nižji ceni. - Delo ločno in izvrstno. Vprašajte pri meni kadar imate kaj deta. Buhi. John Spolar, Frank je v Požuu. kjer je bilo osredje notranje vla¬ de, da vidi, kakšne so cele zadeve. Kmalu je spoznal, da bi rad ua- gli. Draškovič nadvojvodi Erne¬ sta in Karola pomiriti s plemiči; spoznal je pa tudi, da to ne bode dobro za mesto Zagreb. “Treba je zbrati vse moči!" re kel je, ko se je vračal domu. Odlo. čil se je, da hoče pripravljen stati ua braniku za svoboščine rojstne¬ ga mesta, čeprav bodo navali hru li od vseh strani. XVI. “Bog ne daj! Kdo vam očita, mojster Peter, kdo pravi, da bi bi¬ li vi krivi? Reč se je tako dogodi¬ la. Jaz sem jo omenil le toliko, da se spomnite, kako vražno delo bo demo imeli Zagrebčani, kako nam bode veljalo hiti pametnim, kako se bode reklo paziti, da nas nena¬ doma no zadenejo nezgode. Rekel bi po svoji izkušnji, da bode stre¬ la udarila kmalu in hudo bode, a- ko nas zadene! Zato bodite za me¬ ne, delajte za mene, da bodemo vi deli ali sipo vredni Lot svobodni Hrvati so dobili bana. Nadvoj¬ voda Ernest se je bil težko odločil da bi povrnil kraljevini to staro čast, misleč, da je že prišla ura, ko bi moral deželi vladati gene¬ ral, ki. priseže zvestobo samo kra¬ lju in ne tudi narodu. Toda če¬ prav so hrvatski stanovi do žive¬ ga. čutili turške nasilnosti, ven¬ dar niso pozabili na svoje stare pravice. Modri dvorjanik nad¬ škof Draškovič vedel je skloniti svojega gospodarja, da je dal Hrvaški zopet glavarja po starem običaju, pripomni nadvojvodi: •‘Naj se za bana postavi udan, po¬ slušen človek, ki hode izpolnjeval le pr e višnjo voljo." Kmalu se je po vsem kraljevstvu raznesla no¬ vica. da je banom kraljevstva Dalmacije, Hrvatske in Slavonije postal velemogočni baron Krištof Ungnad iž Soneka in Celja, gene¬ ral in komornik njegove cesarske in kraljevske svetlosti. Svet se je ti novici zelo čudil. O Ungnadu j škili streh, vendar se je mestni sodnik, trebušasti Ivan Teletie po til kakor ob času žetve. Kraljevo mesto je moralo "po privilegiju" zlate bule dati vsakemu novemu banu pečenega vola in mnogo kru ha. Mestni sodnik je kupil torej od Matije Vernica rogatega veli¬ kana za sedem goldinarjev in dva inšesedet novčičev in vseskrbnež je naročil pri mojstru Nikoli Ti- hodiču kruha za oseminsedemde- set novčičev.*) Morala se je po¬ vrh še po ra v iti mestna zastava, po barvati se je moralo žezlo mestne¬ ga sodnika in še mnogo drugega potrebnega storiti, kakor pozlatiti mestne ključe, ki so se morali ne¬ sti pred bana, popraviti mestne puške, postaviti novo peč v občin 1 sko hišo, kjer je imel stanovati jban. No — dela je bilo na vse j kraje, a vse je prišlo na skrb ne¬ srečnega sodnika. “Oh, še mnogo mnogo je treba storiti!” tožil je sodnik. "Ban nima luknjastega novčiča, a. vojska njegova je glad na in žejna. Moralo se bode dobiti hrane, ker zlata bula tako veleva, a preveč skope se ne smemo izka¬ zati novemu banu. ker nam zna še v marsičem pomagati." Gospod mestni sodnik ni jedel in ni pil vsled samih skrbi. Pa tudi mestni j notar Nikolaj Kaptolovie se je ne j milo potil. Zazibal se je v svojo sobico, zaprl za sebo vrata in se jvsedel k mizi, da izkleše latinski j j pa mu rep gospod kaplan Šalko- I nagovor, s katerim bode pozdra- Gostilne: Perhaj. Mesnica in Grocerija: M. Kaj- feš in Co. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved 874 ISLAND AVEIVUE, Milvvaukee, W!s. se priporoča slovenskim gostilničarjem za narocbo 1 !.tvar ii # ne spada rae< Mije, razjezi 51 a da odstopi 01 1 ®pi k drugemu i %o in pristopi Hi svoj odbor »t Jednote. čestolr člani odst. kmetih 1' A drugi Jednoti, 81 SVo i asesment Poravna; potem pr S®'da bode CHISHOLM, MINN. Phone 101. •Ely. Gostilne: Frank Virant, John j Gouže, Joe Seliškar, Joe Skala, j | Ga. Medved, John Plut, Martin j Skala, Agničli bratje, Math. Ivapš finejšega zganja, brinova tropinovca in slivovk «1 „ t iižS 2 Cene solidne, postrežba zajamčena. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. Grocerija: Žlogar bratje, J. Ko¬ val in sin. NAJBOJŠA POSTREŽBA ■ VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Manufakturno blago: Peter Bezek. Brivec: Frank Čerček. Krojači: Joe Schvveiger, | Teran, Math Spreitzer. Kavo in čaj: Frank Erčul. Čevlji in obuvala: John i hek. Bogata zaloga kalifornijskih vin in ogrskega greni vina Rostopsin. , ^Jasnim o n Vbra t0 . s drug. L, 01)1 1 John Gra- “MskMiS 01,1 Ni N tak ° 8e J i" l g; * Nem ZVll( »ežo rol! .. e be ,v Maks Shapero Tower. Jedi EVELETH, MINN. 311 Grant Ave. Največa zaloga možkih in otro-, ških oblek, obuval, klobukov in' kovčekov. Gostilne: Jakob Skala, Mott. Mihelič. Čevljar: John Meierle. Krojač: Joe Stonič. Mesnica: Ant. Gornik. PRIDITE IN POGLEJTE BLA¬ GO ! — DOBRO DOŠLI! Gostilne: Trampuš. Virginia. Joe Spreitzer, Frank ;NL uje b -ako bil A Winner "Po%Na I at Sa b; T> h,iNt)i Tn GL ep; io s Superior quality and exquisite flavor hav e won popular favor for 'S : 0 ‘I a t, H ^ r» iv Duluth. X Village Liverp konjušnica Gostilne: Jos. Sharabon, Jakob Stubler, Elija Ratkovič, Marko Dančilovič. ■ "e ( h "Ue CHISHOLM. MINN. Phone 60. Ncw Duluth. Gostilne: Pretnar in Skala. , N: ■iv- a ,1 to 1 ). ' i,! i»K> Ab Jl '. f 1 " J 0)v. << se nicesa ci- *) Čitateljem, ki j tali niso o življenskih razmerah v j prejšnjih vekih, bodo se zdela ta bil do zdaj še malokdo slišal, o ; y. se sploh mislilo ni. da bode if. ( f i sinesna jendar je ()enav njem postal znala. ban, in sama Hrvatska ni | kakšen človek je. Po rodu Staja c, človek tu L m ne j imel takrat (v 16. veku) še takš¬ no veljavo, da so navedene svote Etini L Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. McKinley. Gostilne: Joe Ahlin, Toni Sko- Leads Them Ali Try a Čase. 'S'! 1 " da, Geo Gorše. PRIPOROČAMO se za Če smo po. pomoti izpustili kako slovensko podjetje, p>rosi- irjo, da n stri iastui! pi 1 j\ i, da dned&^tatke popravimo ; Theo. Hamm Srewmj| Co. Saint Paul, Miaa. % X"'' ■ ■A !' »d ^ * N’ N; I V*’*’ "* 1 McKinley, Minn. glavno uredništvo! K-akor razvidi m iz društvene tistike so se pred kakimi 20se- ■ i leti začela ustanavljati naša ‘odporna društva po naših našel Lah in sicer samostojna v obliki sedanjih krajevnih odborov, kate- ; a pa niso imela uspeha za saino- toien napredek. Tako so uvidile društvene vodilne sile, da je po¬ treba skupne Jednote. Ustanovila se je prva Jednota, katera je rodila drugo ta zopet tretjo in tako dalje. Nekatere so se ustanovile radi tega, ker ni¬ mamo Slovani enakega skupnega iežika. Vsak slovanski narod ima že 'svoj o Jednoto, tor a j tukaj ni mogoče da bi bila ena Jednota za vse°Slovane, kajti malo je zmož- mh ljudi v govoru in pisavi v vseh slovanskih jezikih. Po mo¬ jem mnenju bi se pač lahko dalo to narediti, in sicer bi se morale vse Jednote zjediniti in postaviti centralno Jednoto vseh slovan¬ skih Jednot in vsaka narodnost na j bi imela svojega predsednika in tajnika. Nad temi predsedniki na j bi bil vrhovni predsednik, kateri naj bi urejal centralno Jed noto. v katero bi spadale vse slo¬ vanske Jednote: kajti le tako bi bilo možno ter tudi koristno za vse slovanstvo tu v novi domovi¬ ni narediti močno slovansko zve¬ zo. Tu leži ista rana. Radi nesporazuma delegatov na konvencijah so se rodile nas¬ protne Jednote istega slovanske¬ ga ali tudi slovenskega jezika; odstopilo je nekaj odborov in vstanovilo lastno Jednoto tako je zopet ta Jednota radi nesporazu¬ ma rodila drugo. Odbori so na¬ stali na isti način in žali Bog, da se dogaja to še sedaj. Pri kakej seji pride med člani ali odborom do nesporazuma predloga, kateri mogoče tudi ni kako koristen član stvu ža napredek, pridedo osebno sti in .druga stvar na vrsto. Kar sploh ne spada med bratsko zbo¬ rovanje, razjezi elana ali odbor¬ nika da odstopi od odbora ter pri stopi k drugemu ali pa še blati Jednoto in pristopi k drugi ali pa naredi svoj odbor v istem mestu iste Jednote. Čestokrat se tudi do godi, da člani odstopijo radi po¬ večanega asesmenta, ter pristopi¬ jo k drugi Jednoti, ne da bi pla¬ čali svoj asesment in dolg. To je nepošteno, poravnaj preje svoje prispevke potem prestopi drugam ako misliš da bode bolje zate. Ho¬ di vedno z jasnim obrazom ud bra tov k drugim bratom; pregovor pravi: “Danes meni jutri tebi!” Ako jednemu odneseš članarino bodeš drugemu tudi ako ti bo mo gože. Ako bi pa organizacije pazi k' na take ljudi, da bi moral po¬ ravnati vsakdo preje stari dolg dotičnem društvu kamor je že spa bal, ne bi mogel pri novem druš¬ tvu zopet tako delati. kdo je kriv zvikšanju eventuel mh asesmentov ? Edino le isti, ki iuia vso moč v rokah ki nam po¬ klja srečo, nezgodo in bolezni; proti usodi se ne moremo upirati. Pravila vsili Jednot pa govore, ako ne zadostuje blagajna se mo¬ ra asesment povikšati. Vprašaj sam sebe, ako bi bil sam bolan zah kval boš podporo, ako ni v blagaj 111 dovolj denarja mora biti ases- ineut povikšan. To je očividno vsa 'vinu, ako ni slep in gluh. Poglej- ’uo druge narodnosti, kako lepo Z1 ' e v bratski slogi. Vzemimo jih v vzgled! Iztrgajmo s korenino staro- vl 'Oljsko “rak rano” nevošljivost k unost, zavist in fanatizem. , 0 i e kriv da se Slovenca ne po- Zna v amerikanski javnosti? E- v iirole vodilne sile, prvaki nasel- 111 . ta - ta rana nam dela nazado- anje mesto napredka; najsibode '' »a društvenem ali pa politič- Um P°lju. Toraj vodilne sile in l^valu naselbin na delo, da od- ' ' ainrao to rano od nas, ter bode- iml ^ lemei ati slovenski narod v ib U ° Vrs ^° v ua ši novi domovi ri ,’.. a se ne bode treba sramovati J S1 , m °t rokom slovenskega mate- 'uskega jezika! a.meiikanska tm-n narod za ugleden r • »kupno delo je toraj ista ^aagljiva skala v napredku. Ucsloga tlači!” pravi Gilbert, Minn. Cenjeni g urednik : — Razmere glede dela so se obrni¬ le tukaj na Gilbertu malo na bolj¬ še: a vendar še ne tako, kakor ne¬ kateri poročajo, da se jih rabi kar po 200. Dragi mi čitatelji, tukaj je še veliko brezposlenih; skoro vsak dan jih gre od 40 do 60 vpra šat za delo od vseh krajev. Nad¬ zorniki in “bossi” so vedno bolj kruti napram delavcem in pravi¬ jo, da jih imajo na izbero. Res je, da sta začela tukaj po¬ slovati dva rudnika ”Petit“ in “Gilbert”'; v prvem rudniku je zaposlenih do 100 mož, v drugem pa nekaj nad 20. In še nekaj g. urednik, ako ni¬ mate preveč globokega koša, na¬ pisal bodem ravno sedanjemu predpustnemu času primerno pes¬ mico, ki pa naravno ni po Prešer¬ novem kopitu skovana: Pustni čas se približuje, Vsaka dekle se solzi. Skrbno rada premišljuje, Dobo svojo, -- starih dni. Dekle vsaka je vesela, Če se mlada omoži, Mož za njo da pridno dela Ona pa pri peč’ sedi. Ti nevsmiljeni Herodeš Kriv si tega, ker moril Fantke si, vsled tega bodeš V peklu tem se pokoril, Tebe bodo preklinjale, Ko nastopi sodni dan Vsa dekleta, ki ostale, Same, — pridejo na plan! Dragi fantje in dekleta, letos je prestopno leto. Pregovor pravi, a- ko letos ne dobimo vsak svojega para, da moramo čakati še 1 leta. Toraj pogum in srečo junaško, dokler je še čas. Rodoljubni pozdrav vsem peč- larjcm in pečlaricam ter ostalim cenj. čitateljem N. V. Jos. Grahek. , • • . • , - . in življenja sita poišče j - stenami m koneeno je pnza-,gienjene ^ ■> • , j deti še ob službo. Kaj mu preosta- I v solzah lezrv < ■ •> ' 1111 ne od vsega tega; ' ' ren počitek. K 0 0*1 tega. . . ... , II., Ha leč ni umeila ze svoje To je naša velika narodna rana, [kako . katero moramo na vsak način iz-1zdravje z nesp.iu prati in ozdraviti. Take razmere njem same sebe. vladajo naravno tudi drugod Vse drage cita e jiec, . a / ena- Sedaj se nam bližajo volitve zanko trmoglavostjo umeujete svoje mestni zastop in deželne volitve. | zdravje, spoznajte m*. nuine se Ako bi mi Slovenci složno na tem ;ohraniti- se svoji druznn močne, polju medsebojno delovali, imeli zdrave in vesele, s •■cin Ji pnpra bi lahko tudi naše domače zastop-!vite prijeten dom nike ali poslance. Vstanimo lora-j biva sreča, vsa iz narodnega spanja, posvetujmo J hvaležna; se o koristi volitev in o narodnem i Žena. katera s svojo nespamet m, - H . napredku! Lo pridnostjo^ zapravlja svoje P lovence 111 Srčen pozdra v vsem c, citate-i zdravje, uničuje domačo srečo, ljem N. V. in ostalim rojakom ši rom Amerike; tebi cenj. nam list I milo vanje pa želimo, da bi nas obiskoval dva I -- krat na teden. Josip Spreitzer. muce-jS, H. ZVEZE, EVELETH, Minn. DRUŠTVO SV. PETRA, ŠT. 20, lo društvo spada pod Sloven- sko-IIrvatskp Zvezo. Calumet, Midi. Redne seje društva se vršijo v katerem prt* ! vsa ^° četrto nedeljo v mesecu v družina vam bo j Max Stl P*--tičevi dvorani ob 2 uri po|)oldue. Društvo vabi za pristop vse Hrvate. Slovensko Hrvatska Zveza za- . [hvaležnosti neb o ž,l„. *>*>** «*•» » First National Bank Biwabik - SVlinp- Kapital - - 29 . 000 . 00 . Priporočamo se za vse bankarsko . iih zavrne da sama hitreje in , TT . . Seje se vršijo vsako četrto ne spretneje vse naredi. Seveda jej Tiskarna “Narodnega Vestni- del j 0 v mesecu v Gleason dvora spretneje vse ka” se sedaj nahaja na 31. East „ ob 8 uri zvečer tudi njeno mnenje. ^ da se otrok [mchi gt J _ Du]ut h, Minn., šest ; ne sme motiti pri učenju, da, bl 0 k 0 v iztočno od splošno znane lo pri igranju ne. slovenske trgovine Jos. Scharabo- Da se je njeno razpoloženje do j na in štiri vrata od “Dnluth News večera se poslabšalo, je razum 1 ji -1 Tribune” lista. inost se uljudno priporoča: MARTIN P ANI AN, Prvo Slovensko Borštnarsko podporno družtvo Sv. Frančiška štev. 1027. Catholic order of Foresters. Ely - Minn. i . Se priporoča vsem Slovencem za obilen pristop. ! Vsak kateri more zraven slo : venskih Jednot, držati še eno Jed noto, bi moral biti član našega j društva, kjer bi se marsikaj le¬ pega naučil. Borštnarska družtva imajo !ep obrednik po katerem vodijo svo¬ je seje in iz katerega se vsak lah¬ ko nauči lepe dostojno s ti pri dru¬ štvenih sejah. Družtvo sv. Frančiška obredu je popolnoma v slovenskem jezi ; ku tako, da je vsakemu rojaku j umljivo. BrS S m S a? s a s s s s C, Jesmore & So n nafvečia konjušnica EVELETH, Minn. 415 Grant Avemie. Phone 23-1. kakor tudi pogrebniski zavod. Pri nas boste vedno dobili dobre in čile bon je za vsak slu¬ čaj po primerni ceni. Izročite nam Vaše pogrebe in videli bosle, tla je naša po¬ strežba najboljša in naše cene vedno poštene. ifi ifi X % % ifi m Hi Hi * Hi S Hi Hi Hi Hi Hi Hi tfi Hi Hi Hi tfi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi 313 a ™-i ;; $ 5 uii, $IU 00 in nastane pretep. Naravno da zagrajvo, še bolj je postala nervozna m bi take krivce tudi sodnija, potre j nataknjena, najmanjše' nespora- olačati iti'- —Lo '* i • a * j suj o uremi Skozi Duluth potujoči rojaki, vedno dobro došli! ■ • Uaredui ža nadaljna pojasnila sc bniili na: Paul Bukovec, C. R. Jos. Schweiger, V. C. P. Leonard Slabodnik, F. S. John Matkovich, R. S. Marko Pluth jr., T. K. JoUii TdušicJi ,13 L JC p i i i X i & JOHN B. SMREKAR EVELETH, Minn. Vam preskrbi: ZAVAROVALNINO. VOŽN JE LISTKE, N OTAESKA DELA. POS1L f A N J E DE N A K | A 11RODAJO ZEMLJIŠČ. Zanesljivo in pošteno. 308 GRANT A V K. ♦ * ♦ ♦ ♦ § ♦ # ♦ t t ♦ Podpirajte “Narod"! Vestnik*’, IP Za sme. 1 ) in kratek čas. f »»»»»s«««« e.; PISMA Z BOULEVARDA Piše Mike Osg are. Če žalost, otožje in čmer nost te tare, Čitaj rad pisma Cegare! Mike nv. O zadnji naši “pol ‘ J-? 1 J ali kurji razstavi ne boder a pisal, ker se mi cedijo se 1 '- ' , , . —-Hi „UamV be- • j koliko da sem danes prj barLeri- ^ ci plačal J? pa mi je ta zlude.j res ’ | zapisal na moj papirček ‘$1,25 ; l.mogoče oba Je bjla to seskva one barberice ? So.sedu poleg mene je ! iiapisala, naj' nikar ne 'hodi za nnko žensko, ker ista je, že omo- že;na! Pa pravijo, da se. ne godi¬ jo i dandaness več čudeži, 1 ? Sedaj motam pa 'kmali konaati, ker i- mani dosti posla glede nedeljske¬ ga iideta. ( Želim vsem mnogo, zabave in veselja, ko se bode o-bhajala pust na nedelja. debele sline po onih pitami • - • - 1 - * —— mil. drih in tako zapeljivih kija Ekshebijšen vršila se je blizu , S.~- PREDPUS TNA. Sega afi-ca na 31 Siipinor ^ Inopsasa, hopsasa, pustna nede- Najprvo sem kupil pri neKem ^ Ddjte peijenke nar«, kislega ze¬ lja! “Krope” y peč, ti nam všeč, so iix polica; Najprvo . 'grocerju 3 funte riža in pol mer liika pšenice ,ker človeku brez kakega prezenta ne kaže hoditi i kuram v vezite. Ker je bila ta “šov” precej daleč, vzel sem, , ,, štrit iJ, mp M.1 prvikrat U-|to P« “»peh.pvkp .pekla kel minnesotškemu konj duh ter ju. Na stopnicah v karo se mi pa spodrsne, da se vam zavalim re¬ vež z vsemi štirimi na tla. Seveda sem pri tem stresel skoro polovi¬ co riža in pšenice. Kakor bi ustre lil, pridrvilo je doli iz Boulevar- da nič menj kot pet regimentov vrabcev, kateri so kakor bi pih¬ nil pozobali raztreseno žito; po¬ tem so pa ti paglavci še dalje za menoj silili prav do razstave. Gospodje od so mišljenja, da hočem menda du luthske pocestne vrabce spraviti v “šov”, pa so me hoteli zavrni¬ ti. Jaz pa tebi nič mpni nič, vr¬ žem jim kanadski tolar kot ad- mišn, pa sem šel dalje v kurjo ga lerijo ali muzeum. Dosti lepih putk, kur, kokošij in pišk sem tam videl, lepo pisanih in debe¬ lih, dosti petelinčkov, kapunov in petelinov, mnogo račk racma¬ nov, gosij, gosjakov, golobčkov itd. Tudi jajc ni manjkalo ondi. Ko sem se teh kosmatih in repa¬ tih kričačev nagledal, vprašal sem nekega “Kiparja” če imajo morda tudi “tičje mleko” na raz stavi? - Žal res, da nisem vzel seboj ne¬ kaj svojih, pitanih štorkelj, goto vo hi dobil nanje kako nagrado, posebno še na ono, ki ima črno ali narogasto liso na trebuhu. Ker je bila ravno sobota, sto¬ pim nazaj grede k nekemu bar- fcerju na 4 Eve ne West, da bi me ustrigel; tudi prvikrat v Minne¬ soti. V istem šopu striže namreč tudi žena barberja, in zato me je tja vleklo, ker še nisem nikedar sedel na barberskem stolu, da bi mi ženska lase operirala. Kmalu me je mojsterica z neko elektriš “mašino” po glavi drgnila, zah teval sem tudi “Šampu” in “nre sač” po obrazu. Vsega skupaj se¬ del sem toraj poldrugo uro na o- nem stolu; jaz bi računal samo za to zamudo časa $3.00. Konečno vržem ji tri svoje zad inje desetice na mizo, ter sem jo hotel odkuriti. Žena mi pa vrže denar nazaj, ter zahteva $1.25 skupaj. Ker nisem imel toliko denarja pri sebi, sem zahteval naj mi poš¬ lje po pošti račun, katerega bo¬ dem precej poravnal. Ta zadeva je sedaj že rešena in v redu. Prisegel sem pa pri Mohamedovi bradi, da se ne dam nikdar več striči in briti od žensk, ker so pre drage! Pa me je ta zlumelt še 4 krat z britvijo urezal! To naj slu ži drugim samcem v izgled. Bolje je hoditi kosmat okoli, kakor pa plačevati tako velike zneske bar- bericam. Kamor gre krava, naj gre pa še tele, sem si mislil zvečer; pa jo Vam odrinem v Empress Mu- ben Pik čez šov”. Ker sem se iz¬ kazal za Repo terja, so mi dali zastonj tiket pri vhodu. Predno se je stvar začela, nas je neki uslužbenec vse z majhno gumijevo pumpico naparfimiral; mislim da je na ta način prepodil muhe iz dvorane, da nas niso pi¬ kale. Spredaj na odru sedela je ne¬ ka mlada žena z zavezanimi oč¬ mi, ter je vsakemu uganila koli¬ ko je star? ali pečlar? oženjen? koliko ima punc in kaj da misli? Vse te stvari pisala je na malih lističih. Jaz ji stavim, vprašanje: bo Mica. Hopsasa, hopisasa, vina na mizo, Ti pa oj Francelj, poklicat daj Lizo I jo.ze potegnil bo sfvojo “fermon- ’ ko”, Jaz pa bom plesat šel z fletno mi T.mko. Hopsasi, hopsasa, žalost, težave, Danes pozabimo, sveta zmešnja¬ ve-!- Fantje zdajb pesmi kaj, lepih za¬ pojmo, Skupaj vsi, v radosti, malo po- stojmo. Hopsasi, bopsi sa, kisle obraze, Kdo bo vmes, g ledal res, žalostne 11 skaze ” ? Pustna nam, dela Vam, danes ne¬ delja, Dosti zabave naj, mnogo veselja. Hopsasi, hopsasa, le še dva dne¬ va, In potem, naj pa vseiri, tole od¬ meva : Kdor ni nevesti “ja”, letos še rekel, V sredo bo, žalostno, “ploh” nekam vlekel. Mike Cegare. -o- Monopol telefona na Angle¬ škem. gibajo ti bolniki k tvorbi mehur nega in žolčnega kamena. Dne 31. dec. 1911 prevzela je angleška vlada vse telefonične naprave v svoje področje; poleg tega ima angleška poštna uprava v svojih rokah tudi brzojave že od leta 1869, Jednajst letkasneje dovolilo se je vrhovnemu vladi¬ nemu poštarju pogajanje za na¬ kup in pridobitev raznih posame znih telefoničnih zvez, katere so imele tedaj razne družbe v svoji posesti. Leta 1896 je pa kupiia vlada za $2,233.723 vse telefon¬ sko omrežje ob železničnih pro¬ gah od bogate “Narodne telefon ske družbe.” Vsled tega je bilo poslovanje privatnim podjetni¬ kom na tem polju zelo omejeno, da so konečno izročili še ostale manjše proge po mestih in v oko lici v vladine roke. Na Angleškem je približno 644,000 telefoničnih aparatov, a hočejo sistem preustrojiti in iz¬ boljšati po ameriškem načinu, da bode število istih znašalo nad 3 milijone Brzojavni in felefonični monopol donašal bode sedaj vla¬ di lepe dohodke. Ker se ravno sedaj o ustaji in novoustanovljeni kitajski repu¬ bliki zanima vsa širša javnost, bo čemo podati na tem mestu nekaj črtic o tej velikanski državi Po najnovejšem ljudskem šte¬ tju prebiva na Kitajskem 43 . 4 ,- 234.000 duš. V glavnem mestu Pekinu samem, našteli so jih 1,- 017.208, z predmestji in. okolico vred pa 4,654.219, toliko kakor New York. V še tedanjem cesar¬ stvu bilo je 59,824.918 družin z povprečno, 5.5 osebami na druži no. Velikost Kitajske meri pri¬ bližno 4,277.170 štirjaških milj, na štirjaško miljo pride toraj 110 Stanovnikov. Nenavadno počeščenje mrtveca. ISKRICE. Pred dnevi umrl je v Moskvi znani milijonar in človekoljub Nikolaj Ljamin. ustanovitelj di¬ jaškega konvikta, ki so ga poz¬ nali vsi Moskvičani in zlasti naj- ubožnejši med njimi zaradi nje¬ govih številnih darov. Pokopan bi moral biti v domači kapeli Lja minov, ki je v zavetišču za vdo¬ ve. Pred palačo, odkoder bi se i- Inel vršiti pogreb, je stalo okoli krasnega četveroprežnega mrtva škega voza na tisoče ljudi, kate¬ rim je umrl dobrotnik. Ljamin je imel med prebivalci častno ime “oče ubogih”. Ko so prinesli iz palače krsto z umrlim ter jo po¬ ložili v voz in so se zaceli konji že pomikati, je naenkrat udrla množica kot na povelje proti mr tvaškemu vozu, izpregla konje in na stotine ljudi je vlevlo v po¬ božnem molku krasni kntafalk izpred hiše pokojnega h grobnici Ljaminov. Ko so odprli oporoko umrlega, se je izkazalo, da je Ljamin zapustil velik del svoje¬ ga premoženja dobrodelnim usta novam in v korist revežem. Ra¬ čuna se, da so znašale svote, ki jih je letno izdal Ljamin za do¬ brodelne namene, nad milijon K. Kupčije strežajev budimpeštan- — Ženske, vino in igre zmanj ujejo bogastvo, ter širijo posa¬ meznikom revščino. — Drži se svoje delavnice, in delavnica bo tebe držala. — Upniki imajo boljši spomin nego dolžniki. — Oko mojstra nareci običaj¬ no več, nego njegove roke. — Potrpljenje pomaga miši, da pregloda tudi najbolj debelo vrv. — Želodca ni moči pregovoriti ali preupiti. — Za pridnega je za vsakim gr mom kos kruha, pod vsakim ka- menom cent. — Pečeni golobje ne lete nobe¬ nemu v usta. ske bolnišnice. “Az Eest” poroča: Živino- zdravnik Jožef Kivony je pred par dnevi umrl v tukajšnji bolni šnici. Strežaji so prodali truplo za par kron anatomičnem zavo¬ du. Ko so prišli starši umrlega v Budimpešto na pogreb, jim niso mogli dati več trupla, ker je bila samo še glava cela. V anatomič¬ nem zavodu so pa prišli na origi¬ nalno misel ter so prisili glavo u- mrlega na truplo neke ženske, na ta način rekonstruirano truplo so pokopali. Oče umrlega je za¬ devo ovadil drž prevdništvu. žalostna statistika. Ko bi Bog vse licemeree naen¬ krat v pekel pahnil, takoj ogenj zaduše. — Kjer je veliko krega in pre¬ pira, rada ljubezen in vera umi¬ ra. Lansko leto se je od junija do oktobra ponesrečilo na morju j 108 ladij z 114.321 tonami. Med temi je bilo 43 parnikov in 65 ja¬ drnic. 12 ladij se je potopilo, 5 je bilo popolnoma uničenih, 6 jih je zgorelo, 14 so jih vrgli vi¬ harji na obale. Angleška je izgu bila 12 ladij, Amerika 13, Šved¬ ska 21, Norveška 10, Uemška 2. — Če dolgo sekaš, mora pasti i najdebelejši hrast. j — Skopost je hči norosti varč- 1 nost hči modrosti. — Sitna muha nikoli dolgo ne živi. — Nikar lisici s prstom gošča¬ ve ne kaži. — Nikoli ne prodajaj takih re- Iči, katerih ne moreš kupiti. — Lenuhu kruli rad glad po I trebuhu. de. Lepa beseda lepo mesto naj- “NARODNI VESTNIK" ZA VAS. VI ZA NJEGA • Ljudje brez žeje. Nov pojav bolezni, o kateri se doslej ničesar ni vedelo, je odkril inomoški profesor dr. Schmidt in jo krstil z imenom pligodvsie, to je brezžejnost. Pri neki bolnici, ki je pravila, da že dalje časa ne občuti nobene .žeje več, je po stal pozoren in kmalu je našel med svojimi klijenti več oseb, ki so imele tako malo razvit čut že¬ je, ne da bi se zavedale vedno te¬ ga svojega stanja. Gre skoro ved no za nevrastenike, ki ne morejo izkazati nobenega dokazljivega znaka bolezni v organih. Tudi pri veliki vročini bolniki ne obču tijo žeje, se tudi ne pote, niti v parni kopeli, niti po aspirinu. Ka kih neprilik zaradi tega po njiho vem zatrdilu nimajo. Vsled po¬ manjkljivega sprejemanja se na- Velikost kitajske republike. Slovenska vinska trgovina Slovencem in Hrvatom priporočam svojo' zalo-' go domačega naravnega vina. Smrekar. Za Chisholm, Minn,: John Stupi¬ ca. Za Gilbert in okolico: Louis Ve¬ sel. Za Greaney, Minn.: Josef Smuk. Za Virginia, Minn.: Math. Ko¬ stanjšek. Za Aurora, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: George Bro- zich. Za So. Chicago, 111.: Anthony Motz. Za Chicago, 111.: Joseph Blisch. Za Waukegan in North Chicago, 111.: Paul Bartel. Za Conemaugh, Pa. in okolico: John Brezovic. Za Olaridge, Pa.: John Mlakar, Za Primero, Colo.: Michael Kri- S-R Fhone.Melrosef.i4. Zeniti. 934. ResUfenc* - * Mei "» ■ * -- -'-lro Se 1 I ' M.,’" !f5 M. Banculovlcti & Co. DULUTH, Svoji k svojim* -jp 529 West [VJich. St Hi ifi / gr U! Zlat je ta pregovor, a malo se spolmije. Mi Eiočonro pa to spoj R , 31 izvršili, te se pri nas obrnete. Kupite pri nas šlStarte, a p„ t!i V' 1 ! izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči in tudi če iščeš. __vrstica ntm nt> . *«-„ bro znane tvrdke SART0KS|BROS. IHiMi bodemo nadaljevali to trgovino nepretrgano naprej i< a j, 0 ši predniki.'Vsi dosedanji pomočniki ostanejo uposijeni pri n-/!] toraj vam jamčimo točno in pošteno'postrežbo. prejemu blaga. ZA OBILNA NAROČILA SE TOPLO PRIPOROČA P° SESTNIK VINOGRADA. stroj ! '%e Frank Stefanich R, R. 7box125 s PRESNO. sm sm* . v • V. % Brfvvino 1 Fitger Brewing Co- Duluth - Mian. \ v S Večina slovenskih gostilničarjev toči Fiiger pivo, v sodčkih in calt varjoao i, prisinili saovij. |C J 1 h ^ :Vh Josip Geržin zastopnik za ELY, '*lo 6 H