
TIM

YU ISSN-0040-7712

revija za tehnično in znanstveno
dejavnost mladine

29. letnik • november • cena 12 din • poštnina plačana v gotovini

Panoramsko vozilo

Gumenjak Z-37T

Parkelj

Stojalo

za sodček

Tipka #

Kmetovanje

prihodnosti

Vohuni

preteklosti

ČE STE SE
NAVELIČALI
ZATEGOVANJA IN
ODTEGOVANJA,

_ i-  _Mr rn /

sezite po baterijskem izvijaču Iskra!

Iskrina novost, baterijski izvijač, je lahko in
priročno orodje velike zmogljivosti.

Uporabimo ga, ko moramo priviti ali odviti
veliko število vijakov. Nepogrešljiv je povsod,
kjer je težko priti do električne energije.

Ker se gred baterijskega izvijača Iskra
avtomatsko blokira, ga lahko uporabljamo tudi
kot navaden izvijač. Enako dobrodošla je
možnost shranjevanja izvijalnih nastavkov

v njegov ročaj. Ko ga uporabljamo doma, pa
nam polnilec oateri|e izvijača služi kot stojalo
zanj in za izvijalne nastavke.

Iskra, vodilni proizvajalec celovitega programa
električnih orodij v Jugoslaviji, zagotavlja tudi
najbolj razširjeno servisno mrežo.

Iskra ERO, Trg revolucije 3, Ljubljana 61000, tel. (061) 213-213

ali Iskrina predstavništva:

Ljubljana, Kotnikova 6, tel. (061) 312-322
Maribor, Partizanska 11, tel. (062) 20-251

orodje za domiselne roke

Če želite o električnem orodju Iskra več podatkov, nam pišite na naslov:

TIM

revija za tehnično
in znanstveno dejavnost
mladine

YU ISS N-0040-7712 _

NOVEMBER 1990

KAZALO

12. POKAL LJUBLJANE 81

PRVA IGRAČKA
LISKA, TIGRČEK, MEDO
IN JABOLKO 83

IGRE

KITAJSKA SESTAVLJANKA 85

IZDELEK ZA DOM

STOJALO ZA SODČEK 86

SODARSTVO NA SLOVENSKEM 88

MODELARSTVO

GUMENJAK Z 37 T 89

GRADNJA MAKET

ZGODOVINSKIH LADIJ 91

POLJSKA RAKETA RP-2 92

PANORAMSKO VOZILO 94

RAKETA »NADA« 96

LEPLJIVI PRSTI 98

VSEVEDNIK ZA RADOVEDNE 99

ELEKTRONIKA

ELEKTRONSKI VŽIG 100

TIPKA# 102

EKOLOGIJA

KMETOVANJE PRIHODNOSTI 105

NA KRATKO

GOVORICA ŽIVALI 109

TIMOVA FANTASTIKA
VOHUNI PRETEKLOSTI 111

TIMOVI OGLASI 112

Izdaja Tehniška založba Slovenije,

61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Ču¬
den, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Marjan
Tomšič, Miha Zorec • Odgovorni in teh¬
nični urednik: Božidar Grabnar • TIM
izhaja desetkrat letno • Naročnina za
pivo polletje je 60 din, posamezen izvod
stane 12 din • Revijo naročajte na na¬
slov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/
X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-
603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske
pravice • Revijo sofinancirata Republi¬
ški sekretariat za raziskovanje in Repu¬
bliški sekretariat za izobraževanje.
Oproščeni plačila temeljnega davka od
prometa proizvodov na podlagi mnenja
Republiškega sekretariata za prosveto
in kulturo SRS št. 421-1/7 z dne 17.
januarja 1973.

REPORTAŽA 6  6  7  1

Alenka Pavko-Čuden

12. POKAL
LJUBLJANE
5 .- 7 . 10.1990

Minilo je trinajst let, odkar je Astronavtsko-raketarski klub Komarov organiziral prvi
Pokal Ljubljane, ki je bil hkrati tudi prvo zvezno tekmovanje raketnih modelarjev
v Sloveniji. Kar dvanajst se jih je že zvrstilo doslej, saj so bila, razen leta 1978, redno
vsako leto. Konec septembra ali v začetku oktobra se na Ljubljanskem barju zberejo
najboljši raketni modelarji iz številnih jugoslovanskih klubov. Zadnja tri leta so vse
pogostejši tudi gostje iz tujine.

Uspehi naših raketnih modelarjev na svetovnih in evropskih prvenstvih so nareko¬
vali organizacijo mednarodnega tekmovanja tudi na naših tleh. Ugled, ki si ga je
pridobilo vselej vzorno organizirano ljubljansko tekmovanje, je bil razlog več, da je to
z leti preraslo v mednarodno prireditev. Priljubljeni Pokal Ljubljane, na katerem doslej
še ni bilo težav zaradi preslabe udeležbe, je bil letos uvrščen tudi v uradni koledar
tekmovanj mednarodne aeronavtične zveze FAI. To pa je bil tudi končni cilj prizadev¬
nih članov ARK Komarov, ki svoje organizacijsko delo opravljajo povsem amatersko.

Na letošnjem 12. pokalu, katerega pokrovitelj je, kot vsako leto, Zveza organizacij
za tehnično kulturo Ljubljane, so poleg najboljših domačih modelarjev nastopili še
gostje iz Bolgarije, ČSFR, Francije, Nemčije in Švice. Večinoma so bili člani državnih
reprezentanc, nekateri tudi nosilci odličij s svetovnega prvenstva v Kijevu, kar je
dogajanju na Barju dalo še posebno privlačnost.

Predsedovanje mednarodni žiriji je bilo zaupano g. Otakarju Šaffku iz Prage,
delegatu ČSFR v CIAM FAI, ki se je prijazno odzval vabilu organizatorja. Šaffek je
znano ime med raketnimi modelarji, saj gre za enega od pionirjev raketnega
modelarstva, vrhunskega športnika, publicista, v zadnjem času pa predvsem šport¬
nega funkcionarja. Nalogo glavnega sodnika je prevzel Krešimir Pavleš iz Zagreba,
in jo, s pomočjo številnih domačih sodnikov - časomerilcev, opravil dobro.

Nastopajoči so se pomerili v petih tekmovalnih disciplinah: S3A, S4B, S6A, in S8E.
Kot je že običaj, so bile najprej na vrsti rakete s padalom (S3A). Mirno, tekmovalcem
naklonjeno vreme je bilo kot nalašč za doseganje dobrih rezultatov. Najbolj izena¬
čeno ekipo so imeli tokrat Bolgari. Izvrstna ekipa iz mesta Stanke Dimitrov je
v končnem seštevku za las prehitela ekipo Slovenije. Na mednarodnih tekmovanjih
FAI, po dogovoru med klubi, namreč nastopa republiška selekcija.

Med posamezniki so si prva tri mesta razdelili Kulhanek (ČSFR), Grimm (Švica) in
J. Čuden, vsi s polnim izkupičkom iz treh letov. Zmagovalec je bil znan šele po
dodatnih letih. Prijetno je presenetil tudi mladi Pelko s petim mestom.

Rakete s trakom ostajajo »naša« disciplina. Domači tekmovalci tokrat niso dopu¬
stili nobenega presenečenja. Kljub smoli Groma v tretjem turnusu, kjer je zabeležil
ničlo, je seštevek točk zadostoval za zmago prve ekipe Slovenije. Uspešni so bili tudi
posamezniki, saj je Perc zasedel prvo, Avsenek tretje in J. Čuden četrto mesto.

Prvi tekmovalni dan se je zaključil z nastopom tekmovalcev v kategoriji radijsko
vodenih raketoplanov (S8E). Zopet se je izvrstno odrezal Makuc, ki je na domačem
terenu ugnal oba Čeha, Hadača in Taborskega, prvouvrščena na SP v Kijevu. Vsem
prisotnim pa bo gotovo najdlje ostal v spominu simpatični Francoz Benoit, ki je zaradi
nepazljivosti enega od tekmovalcev zlomil svoj model. Raketoplan je namreč nekon¬
trolirano vzletel z lansirne rampe, ko je imel Benoit še izključen oddajnik. Uspelo mu
je zakrpati svoj model, tako da je zadnji start izvedel že skoraj v mraku.

V ekipni razvrstitvi je prvo mesto pripadlo Sloveniji. Svoj delež k novemu uspehu
domače ekipe sta prispevala še Štempihar in Grom.

Nedeljsko jutro se je prebudilo skoraj brez megle, kar je za ta čas na Barju
nenavadno. Vremenska napoved za dopoldne je bila še kar ugodna, zato je bilo treba
pohiteti še z zadnjo »tekaško« panogo, raketoplani (S4B). Med tekmovanjem je začel
pihljati tudi veter, ki je odnašal modele kar precej daleč od lansirnih mest, preko
Ižanske ceste, vendar se je kasneje umiril. Kljub temu so imele ekipe za vračanje
modelov polne roke dela.

TIM 3 • november 139* • >1

REPORTAŽA

Boj za prva mesta je bil ogorčen do zadnjega turnusa. Splitčan Engelsberger, sicer
naš rojak, je izvrstno začel, vodil po dveh turnusih, a se je na koncu vendarle moral
zadovoljiti z drugim mestom. Tako kot lani, je bil tudi letos najboljši Avsenek, ki je
edini »odletel« zadnji let maksimalno ter tako ubranil prvo mesto z lanskega
tekmovanja. Avsenek in J. Čuden sta skupaj zbrala več kot tisoč točk, tako da je
samo njun rezultat, brez skromnega nastopa mladega Poštraka, že zadoščal za novo
zmago ekipe Slovenije.

Nova pravila FAI so tudi v kategorijo maket prinesla številne spremembe. Poslej so
lahko makete težke do 750 gramov, zajetnejši pa je tudi delež točk, ki jih je mogoče
dobiti za let.

Novosti v zvezi s tem letos na Barju še nismo imeli prilike videti, niti jih ni bilo
pričakovati. Zahtevnost gradnje je pač tolikšna, da je treba nekaj več časa, preden se
bodo nove makete pojavile na takem tekmovanju.

Bolgarski maketarji so letos prišli v Ljubljano trdno odločeni, da tokrat odnesejo
domov pokal za ekipno zmago. To jim je s popolno ekipo brez večjih težav tudi
uspelo. Dva vrhunsko napravljena Sojuza, ki so ju prinesli s seboj, bi tudi v močnejši
konkurenci predstavljala hud zalogaj za tekmece. S tretjo, sicer zelo povprečno
maketo Meteor 1, so le še poudarili svojo premoč.

Organizatorji si žele, da bi prihodnje leto v S7 sodelovala vsaj še kaka ekipa več.
To bi nedvomno razgibalo in osvežilo dogajanje v tej, za gledalce najaktraktivnejši
panogi.

Delegacijo nastopajočih je na ljubljan¬
skem magistratu sprejel namestnik žu¬
pana dr. Mihael Vengust in jim zaželel do¬
brodošlico v Ljubljani ter čim boljše
športne rezultate. Foto: J. Čuden

Za raketoplan nekoliko neobičajna konstrukcija se Bogdanu
Makucu očitno izvrstno obnese. Foto: T. Perša

Člani modelarskega kluba Ikar (Stanke Dimitrov) so v zadnjih
dveh letih navezali tesne stike s slovenskimi raketnimi modelarji
Simpatični Kiril Kostadinov je specialist zlasti za makete raket
tipa Sojuz. Foto: T. Perša

Kurt Grimm, eden najuspešnejših švicar¬
skih raketnih modelarjev, se vse bolj uve¬
ljavlja v ostri mednarodni konkurenci. Na
sliki s polmaketo vesoljskega čolnička.
Foto: T. Perša

Rok Štempihar s svojim modelom.

Fotografija Tomaž Perša

81  • TIM 3 * november 1990

PRVA IGRAČA

Božidar Grabnar

LISKA, TIGRČEK, M EDO
IN JABOLKO

Preproste sestavljanke

Zanje boste potrebovali kaj malo
gradiva in orodja:

Gradivo: vezana plošča ali tanke
deščice, debele kakih 5 mm.

Orodje: ločna rezljača, brusni papir
in vodoodporni flomastri.

Za malčkov razvoj je nadvse po¬
membno, da mu nudimo čim več
take igre, pri kateri razvija tako ročne
kot tudi umske sposobnosti. V ta
namen bodo figurice, ki vam jih to¬
krat predlagam, kot nalašč. Za neko¬
liko starejše bo izdelava primeren
uvod v pravilno in uspešno uporabo
preprostih gradiv in orodij, medtem
ko bodo izdelane igračke najmlajšim
nudile obilico možnosti za ustvar¬
jalno igro.

Torej. Risbe naših živalic-sestav-
Ijank, ki so v reviji narisane v merilu
1:1, boste prekopirali na gradivo, ki

TIM 3 * november 1990 • 83

PRVA IGRAČA

vam je na voljo. Prerišite vse črte
čim bolj natančno, pri tem ne poza¬
bite na lise in rise, ki jih boste na
koncu pobarvali po svojem okusu.
Nato najprej z rezljačo izrezljajte os¬
novno obliko živalic. Tudi pri tem
delu bodite čim bolj natančni. Šele
potem se lotite razreza živalic na
sestavne dele. Za pomoč pri razrezu
objavljam pomanjšane risbe »razko¬
sanih« igračk. <

S finim brusnim papirjem vse dele
lepo zgladite, pobarvajte lise in pre¬
vlecite z enim ali dvema tankima

slojema brezbarvnega laka. Tako so
naše živalice-sestavljanke končane.
Zdaj pa kar veselo na delo!

A. P. Čuden

PARKELJ

Bliža se čas, ko bodo naši mali bratci,
sestrice in prijateljčki strahotno ubogljivi,
da bi lahko Miklavžu nastavili na okno
peharje ali krožnike in tako prejeli na¬
grado za svojo pridnost. Da jih letos ne
bodo boleli trebuščki zaradi preobilice
pohrustanih sladkarij in da bodo zobki
počrneli čim pozneje, nadomestimo vsaj
eno vrečko bombonov s prisrčnim, doma
narejenim vragcem.

Zanj potrebujemo papirnato ali leseno
kroglico ter nekaj ostankov raznobarv¬
nega papirja, volne, usnja ipd.

Za trup izrežemo iz posebnega risal¬
nega kartona (šeleshamerja) krožni iz¬
sek (velikost trupa določimo s poskus-

Lasje z rožički in obraz z dolgim jezikom,
ki jih obarvamo, izrežemo, ter nalepimo na
parkljenovo glavo.

•4 * TIM 3 * november 1990

IGRE

nim stožcem v sorazmerju z velikostjo
kroglice-glave), ga zvijemo in zlepimo
v stožec. Oblepimo ga z rdečim kolaž

papirjem ali blagom. Nanj lahko nale¬
pimo ali narišemo tudi roke z burkljami.

Za parkljevo glavo narišemo posebej
lase z rožički in obraz z dolgim jezikom
(sl. 1.), oba dela pobarvamo, izrežemo
ter nalepimo na kroglico. Na vrh kroglice
lahko nalepimo tudi lase iz volne, na trup
pa usnjen rep. Če kroglica ni preluk¬
njana, stožčast trup na vrhu prirežemo,
vanj zalepimo kroglico in jo učvrstimo
s koščki selotejpa. Če je kroglica preluk¬
njana, trupa ne prirežemo. Vrh stožca
namažemo z lepilom in prilepimo v no¬
tranjost luknjice.

Te igre, ki je prav gotovo nekaj poseb
nega, v trgovinah ni mogoče kupiti, lahko
pa jo brez težav izdelate sami. Ploščice
so iz tanjšega lesa ali močnejšega kar¬
tona.

rodje

Tisti, ki misli elemente izrezljati, bo po¬
treboval modelarsko žagico, brusni papir
in čopič, tisti, ki bodo ploščice naredili iz
kartona, pa oster nož in kovinsko ravnilo.

TIM 3 • november 1990  •  «5

Rabili boste tudi šestilo, trikotnik in trd
svinčnik.

Material

Kdor bi bil rad z izdelavo kitajske sestav¬
ljanke čim prej gotov, naj po obeh stra¬
neh oblepi kos močnejšega kartona
z barvnim papirjem. Najbolje je, če se
barvi razlikujeta. Drugi naj pripravijo
3 mm debelo vezano ploščo in nitrolak
v poljubnih barvnih odtenkih.

Izdelava

Ne glede na izbran osnovni material je
postopek na začetku popolnoma enak.
S šestilom narišete krog s polmerom
8 do 10 cm. Na dobljeno krožnico s šesti¬
lom šestkrat prenesete dolžino polmera,
presečišča povežete - in pred vami je
pravilni šestkotnik. Vse ostalo ne zah¬
teva posebnega znanja geometrije, pač
pa le nekaj iznajdljivosti. Po črtah v nari¬
sani mreži razrežete ali razžagate lik na
posamezne ploščice.

Tisti, ki so se odločili za karton, boste
ob tem z delom že gotovi, drugi pa naj
lesene ploščice še obrusijo po robovih in
prebarvajo ali polakirajo.

Pravila igre

S ploščicami se lahko igra vsak sam,
še zanimiveje pa je, če se jih okrog mize
zbere več. Pravila igre so zelo preprosta:
nekdo pove poljuben predmet (npr. pa¬
jac, tovornjak, hiša...), drugi pa morajo
potem ta predmet sestaviti iz ploščic, ki
so jim na voljo. Zmaga tisti, ki mu to uspe
prvemu in čigar izdelek je najbolj podo¬
ben obliki zahtevanega predmeta. Ploš¬
čice, ki ostanejo pri sestavljanju, se šte¬
jejo kot kazenske točke.

Igra je zelo zanimiva in nikakor ni na-

IGRE

menjena samo otrokom, saj se odrasli
ob njej včasih še bolj zabavajo. Zahteva
namreč precej spretnosti in likovne pred¬
stave. Izkaže se, da je stvar še zanimi¬
vejša, če ima vsak udeleženec po dva
kompleta ploščic, pobarvanih s štirimi
različnimi barvami. Potem je mogoče
ocenjevati tudi »umetniški vtis« (npr.

vzorec obleke pri pajacku).

Na skicah prikazana motiva naj vsaj
delno ilustrirata možnosti, ki so na voljo
pri igranju s kitajsko sestavljanko. Sami
nad sabo boste presenečeni, ko vam bo
uspelo sestaviti še nešteto drugih sličic
- in to samo z nekaj trikotniki in paralelo¬
grami!

IZDELEK ZA DOM

Matej Pavlič

STOJALO ZA SODČEK

Vsako leto se 11. novembra, na marti-
novo, mošt spremeni v vino. Takrat slo¬
venske gorice oživijo in poskušanju (bolj
ali manj) žlahtne kapljice po zidanicah ni
ne konca ne kraja. Ker pa ga nekateri
radi srknejo tudi (ali šele) doma, ko je
praznovanje že mimo, imajo v domači
kleti manjši hrastov sodček, namenjen
zadovoljevanju osnovnih potreb. Takšne
sodčke, in to zelo kvalitetne, je mogoče
kupiti na tržnici pri Ribničanih. Ti pa še
niso prišli do tega, da bi jih prodajali
skupaj s primernim podstavkom.

Marsikdo ima potem težave s pod-
stavljanjem, čeprav se da preprosto sto¬
jalo zlahka narediti. O tem se lahko pre¬
pričate, če pričujoči sestavek preberete
do konca.

V njem namreč opisujem izdelavo
podstavka in stojala za sodček s prostor¬
nino do 40 litrov. Kdor ima v kleti že
primerno visoko podlago, bo naredil le
podstavek s skice A, drugi pa naj se
lotijo stojala, ki ga bodo postavili na tla in
je narisano na skici B. Mere namenoma
niso vpisane, zato naj jih vsak priredi
velikosti sodčka, ki ga ima doma.

M • TIM 3  • november 1900

IZDELEK ZA DOM

Skica A

Black & Deckerjev vijačnik BD 471 je oro¬
dje, s katerim si pri sestavljanju našega
izdelka lahko precej pomagate. Motor
moči 220 zmore kar 5 Nm navora, ki ga
stopenjsko nastavljamo od 0 do 5. V praz¬
nem teku naredi vijačnik 640 vrtljajev v mi¬
nuti, obremenjen pa 480. Orodje, s katerim
je mogoče uvijati in izvijati vse vrste vija¬
kov, tehta le 0,9 kg.

Orodje

Za izdelavo obeh podstavkov sem
uporabil Black & Deckerjevo električno
ročno orodje: vbodno žago BD 99E,
oblič BD 75 in električni vrtalnik BD 145
R. Tračni in vibracijski brusilnik nista
nujno potrebna, se pa z njuno pomočjo
hitreje in lepše dela. Potreboval sem še
merilni trak, risalni pribor, izvijač, svedre
za les, brusni papir in čopič.

Material

Primeren je vsak les, ki je dovolj trden,
da bo zdržal težo polnega sodčka. Za
sestavljanje stojala potrebujete še nekaj
lesnih vijakov, za zaščito narejenega iz¬
delka pa nitrolak ali lazuro za les.

Izdelava

Mere stojala, ki so odvisne od velikosti
sodčka, prenesite na les in sestavne
dele izžagajte. Če so deske, iz katerih bo
izdelek, še kosmate, jih prej poskob-
Ijajte. Skice so tako nazorne, da pri se¬
stavljanju tudi začetniki ne bi smeli imeti
težav.

1 2

Vipavec z brento
za prenašanje
grozdja iz vino¬
grada v zidanico,
kakor ga je
v knjigi »Slava
vojvodine Kranj¬
ske« upodobil
Valvasor.

Podstavek s skice A le spojite
z osmimi lesnimi vijaki, stojalo s skice
B pa sestavite z dvema daljšima vija¬
koma, ki ju zavijete skozi noge (1)
v prečno letev (2). Ta je iz kosa lesa
s presekom 5x5 centimetrov. Stojalo
ojačite z letvama (3), ki ju privijačite
v noge (1). Na koncu čeznju položite
mizico iz poljubno široke deske, ki je ni
treba posebej pritrjevati. Sestavljeno
stojalo še obrusite in prelakirate.

Na zdravje! (Velja seveda le za očete,
ki vam bodo pomagali pri delu.)

TIM 3 • november 1990 • «7

IZDELEK ZA DOM

SODARSTVO NA
SLOVENSKEM

Matej Pavlič

Prastara potreba po shranjevanju in pre¬
našanju dragocenih tekočin, zlasti olja,
vina in vode, je človeka že zelo zgodaj
napeljala na izdelavo sodov, ki so zame¬
njali prej uporabljane živalske mehove,
glinaste vrče in kamnite posode.

Predhodnik današnjega soda je najbrž
nastal iz odžaganega debla, na katerega
so z obeh strani napeli živalsko kožo.
Lesene sode so namreč poznali že v sta¬
rem Egiptu, čeprav iznajdbo pripisujejo
severnim narodom. Rimski pisatelj in
zgodovinar Plinij je menil, da so sod
izumili narodi alpskih dolin. Legenda, ki
potrjuje, da so sode poznali tudi stari
Grki, pravi, da je grški filozof Diogenes
(413-323 pr. n.š.), skromen, kot je bil,
živel kar v sodu. Kelti so menda delali
sode, velike kot hiše, za zamazovanje
rež pa so uporabljali smolo.

Kako so iz prvih preprostih votlih debel
prišli do izdelave sodov, ni jasno. V Švici
so izdelovali lesene sode že v pozni
bakreni dobi. Uporaba železnega orodja
je zelo pospešila razvoj sodarstva. Iz
dog sestavljeni sodi, povezani z želez¬
nimi kovanimi obroči, so se razširili
k nam v začetku naše dobe. Zlasti sred¬
nji vek je z živahnejšo trgovino in poja¬
vom raznih obrti znatno vplival na razvoj
sodarstva, ki se je v 17. in 18. stoletju še
bolj razmahnilo.

Najbolj značilna sodarska področja
v Sloveniji so bila Črni Vrh nad Idrijo
z okolico, Selška dolina, Tacen pri Ljub¬
ljani in Ribnica na Dolenjskem. V sodih
so tedaj trgovci pošiljali v »izvoz« žeblje,
sukno, sadje, med, kolomaz in drugo
blago. Sodarji ali pintarji (tudi bintarji
- od tod tudi pogosti priimki) so v svojih
delavnicah izdelovali še škafe, kadi in
brente za prenašanje grozdja. Prodajali
so jih posrednikom in trgovcem, nekateri
pa so jih na sejme vozili kar sami.

Janez Bogataj v svoji knjigi »Domače
obrti na Slovenskem« zanimivo opisuje
življenje sodarjev v Selški dolini, kjer so
že leta 1902 ustanovili svojo zadrugo, ki
je skrbela za prodajo njihovih izdelkov,
jih oskrbovala s potrebščinami, orodjem
in urejala skladišča za gotove izdelke,

Selški sodarji so poleg drugega nare¬
dili tudi po 25000 sodov za kislo zelje in
5000 sodov za ribe na leto! V njihove
sodčke je šlo od 12,5 do 2000 kg raznih
žebljev, 25 do 50kg medu ali 5 do 35kg
rib.

Delo v sodarskih delavnicah, kakršna
je bila v Tacnu pri Ljubljani, ni bilo fizično
naporno, vendar pa tudi lahko ni bilo.
Delalo se je vse dni v tednu, z izjemo
nedelje, in to od zore do mraka. Mojster
je imel povprečno po dva pomočnika in
tri vajence. Slednji so bili najbolj brez¬

pravni: prvi so prihajali v delavnico, da
so zakurili, zadnji so jo zapuščali, da so
jo pometli in pospravili orodje. Mojstra so
morali vikati, po končanem delu so mo¬
rali največkrat kar spat in mojster jih je
lahko odslovil, če ni bil zadovoljen
z njimi. Vajeniška doba je trajala tri leta.
Kako drugačni časi so bili to!

Postopek izdelave soda se je običajno
začel že kar v gozdu, kjer so iz razceplje¬
nega lesa iztesali doge in jih sušili zlo¬
žene v skladovnice ali kope. Delo se je
potem nadaljevalo v delavnicah, kjer so,
glede na velikost in obliko soda, doge
obdelovali naprej. Ko so bile na obeh
straneh konično prirezane in na notranji
strani nekoliko izdolbene, so jih preku¬
hali v kotlu in nato posamič krivili — lahko
še pred sestavljanjem, lahko pa že v se¬
stavljenem sodu tako, da so doge od
zunaj stiskali in jih hkrati krivili s kurje¬
njem ognja v sredini soda. Istočasno je
tekla izdelava dna, pokrova in obročev.
Ti so bili sprva iz vzdolžno cepljenih
leskovih palic, kasneje pa iz valjanih je¬
klenih trakov. Robove na stikih dog, ki so
nastali pri sestavljanju, so na koncu po-
skobljali. Temu je sledilo še končno

Ta lesorez iz leta 1497 prikazuje odstranje¬
vanje vinskega kamna iz sodov.

skobljanje robov oboda in zarezovanje
utorov, v katere so vpeli dno in pokrov.

Čeprav so danes tudi na področju
skladiščenja in transporta živil ter drugih
stvari v rabi novi načini in materiali (pla¬
stika, kovina, beton), pa imajo redki stari
mojstri, posebno na naših vinogradni¬
ških področjih, še vedno dovolj dela.

S tem nadaljujejo stoletno tradicijo, ki
se je na Slovenskem razvijala tudi
v obliki domače obrti.

Valvasor je v »Slavi vojvodine Kranjske«
omenil sodarsko domačo obrt za potrebe
tovorjenja žebljev in drugih drobnih pred¬
metov.

C-vVS^M" v --

' -• >''C SVCl «C. . . • —

88 • TIM 3 • november 199«

MODELARSTVO

GUMENJAK
Z 37 T

Naš »turbočmrlj« je polmaketa češkoslo¬
vaškega poljedelskega letala Z37T, ki je
nastalo po izboljšanju znamenitega mo¬
dela Z-37. Načrt modela je narisan v na¬
ravni velikosti, tako da lahko vse dele
prerišete naravnost na debelejši pisarni¬
ški papir ali tanjši karton. Tako dobite
potrebne šablone brez dodatnih težav in
prerisovanja na kvadratni papir. Stranice
trupa obrišite po notranjem obrisu, ki je
manjši za debelino balsine prevleke.

Ko so šablone izdelane, po njih iz
balse, debele 1 do 1,5 mm, izrežite vse
dele, ki imajo navedeno to debelino. Po¬
samezni deli glave modela so izdelani iz
balse, debele 5 mm. Za izdelavo upora¬
bite čim lažjo balso, ker so letalne spo¬
sobnosti tega modela v precejšnji meri
odvisne tudi od njegove teže.

Gradnjo pričnite pri stranicah trupa
(1), v katere zarežite reže za krilo in
vodoravno repno ploskev. Nato izrežite
spodnje in zgornje dele prevleke (deli 2,
3 in 4). Pazite, spodnji del pokrova mo¬
tornega dela mora imeti letnice obrnjene
povprek, da ga boste lahko upognili v za-
željeno obliko!

Izrezane dele z zunanje strani prema¬
žite z napenjalnim lakom. Ko bo lak suh,
površino narahlo prebrusite s finim smir¬
kovim papirjem. S črnim tušem ali flomas¬
trom narišite obrise okvirja kabine, po¬
krova motorja, delilnih črt prevleke in
ostalih premičnih delov na trupu. Na no¬
tranjo stran stranic trupa (1) prilepite
okrepljen del za pritrditev gumijastega
spleta (5). Ta del je izdelan iz vezane
plošče ali furnirja, debelega 0,6 mm. Na
označenem mestu izvrtajte luknjo s pre¬
merom 2 mm.

Zgoraj in spodaj prilepite na stranici
(1) balsino prevleko (deli 2, 3 in 4). Pri
lepljenju pazite na navpično lego sten
trupa! Del 7 zbrusite iz koščka petmili-
metrske balse, nato pa ga vlepite hkrati
z ojačitvenim delom (6) (balsa, debela
1,5 mm) na prednji del trupa. Osnova
trupa je s tem končana.

Sedaj izrežite dela 10 in 11, ki sta
tlorisna skica krila. Na načrtu sta nari¬
sana samo sredina in levi zunanji del
krila. Desni del krila je popolnoma enak,
le zrcalno obrnjen, tako da z njegovo
šablono ne bi smeli imeti posebnih te¬
žav. Vse tri dele krila z obeh strani navla¬
žite s (čisto!) vodo in na označenih me¬
stih podložite z letvico s prerezom

3 x 3 mm. Konce obtežite, nato pa pu¬
stite, da se balsa temeljito posuši, tako
da bo krilo dobilo ukrivljen profil. Naletne
in odtočne robove zaoblite z brusnim
papirjem in površino celega krila narahlo
prebrusite.

Na enak način izdelajte, obdelajte in
obrusite še repni ploskvi, ki sta na načrtu
označeni s številkama 8 in 9.

Vse dele prelakirajte s prozornim na¬
penjalnim nitrolakom. Ko se lak posuši,
jih ne pozabite ponovno prebrusiti
z drobnozrnatim brusnim papirjem. S čr¬
nim tušem ali flomastrom narišite obrise
krilc, loput, stopnic in krmil, tako kot je to
označeno na načrtu.

Na mestu, kjer sta krili prelomljeni, rob
preloma oziroma stika poševno zbrusite,
zlepite in podprite krilo pod ustreznim
kotom. Tudi krilo naj se dobro osuši. Oba
konca krila sta od vodoravne ravnine
dvignjena za 24 mm.

Iz balse, 1,5 mm, izrežite štiri rebra
(12) in jih obdelajte. Vsakokrat med dvo¬
jico reber vložite nogo podvozja (13), za
katero na notranji strani reber izrežite
utor. Noga podvozja (13) je izdelana iz
jeklene žice s premerom 1 mm. Rebra,
na katera ste pritrdili nožiči podvozja,
vlepite v krilo na mestu preloma, štrle¬
čega dela odvečne žice pa ne odrežite,
ampak ga trdno prilepite na spodnjo
stran krila. Na podvozje potisnite kolesi
podvozja s premerom 20 mm (14) in ju
pritrdite z epoksidnim lepilom ali prispaj-
kajte s činom. Zadnje kolo (16) oblikujte iz
balse in nalepite na zadnjo ostrogo (15).

Na mestu, kjer je na trup nameščeno
krilo, je treba trup prerezati vse do reže
za krilo, tako da lahko spodnji del trupa
snamete. V nastali izrez vstavite sestav¬
ljeno krilo, ga natančno naravnajte v vo¬
doravni položaj in trdno zalepite. Preden
se lotite nadaljnjih opravil, se mora lepilo
popolnoma posušiti, sicer boste imeli te¬
žave s popravljanjem lege krila.

Repno ploskev (9) prav tako potisnite
v zarezo v trupu in skrbno zalepite. Pri
delu preverjajte somernost in položaj
krila glede na sredino trupa modela. Na¬
zadnje prilepite še navpično repno
smerno krmilo (8). Pri tem pazite, da
bosta obe repni ploskvi med seboj na¬
tančno pravokotni.

Oba dela glave (17 in 18) izdelajte iz
balse, debele 5 mm. Del 18 obdelajte
tako, da ga boste lahko tesno potisnili
v prednji del trupa. V glavo izvrtajte odpr¬

tino za plastični ležaj pogonske osi (del
19), ki je lahko tudi del kompleta s prope¬
lerjem vred, ki ga kupite v modelarski
trgovini. Os propelerja je nagnjena za 3°
navzdol. Glavo modela prevlecite
z dvema ali tremi plastmi nitrolaka in
vsakokrat prebrusite. Ležaj (19) potisnite
v glavo in zalepite. Lista propelerja naj
imata premer 140 mm. Če boste prede¬
lovali kakršenkoli kupljen propeler na na¬
vedeno dimenzijo, morate obdelane ro¬
bove zbrusiti in očistiti s finim smirkovim
papirjem. Pozornost posvetite tudi urav¬
noteženju propelerja.

Pogonsko os (20) potisnite skozi ležaj
v glavi, nataknite nanjo kroglico (21)
s propelerjem (22) in konec upognite
pod pravim kotom. Odvečno žico odščip-
nite.

Iz koščka bambusove palice izdelajte
čep (23) (čep ima premer 2 mm in je dolg
13 mm), na katerega boste obesili gumi¬
jast pogonski preplet.

Če želite imeti model pestrejših barv,
kot je naravna barva lesa, ga lahko po¬
barvate kot pravo letalo. Osnovna barva
obeh modelov Z 37 je temno rumena
s črnimi dodatki in črnimi razpoznavnimi
oznakami. Kabino oziroma steklo kabine
pobarvajte s svetlo modro barvo.

Za pogon modela skrbi gumijast pre¬
plet s prerezom 6 mm, ki ga izdelate iz
dveh niti 3 x 1 mm. Dolžina prepleta je
200 mm. Preplet obesite pod trup, model
podprite na mestu težišča (na načrtu je
težišče modela označeno z veliko črko
T in črnim trikotnikom) ter ga uravnote¬
žite. Pri tem si pomagajte s koščkom
svinca. Utež vlepite v glavo, če je prete-
žak rep modela, ali pa pod konec trupa,
če je model težji pri »glavi«.

Da bo model letel v krogu, z ostro
britvico narežite na označenih mestih
odtočni rob levega krila in nastalo za-
krilce upognite za približno 2 mm navz¬
dol. Enako storite z desnim krilom, ven¬
dar tokrat zakrilca zavihajte za kaka
2 mm navzgor.

Pri spuščanju modela sprva zavrtite
gumijast preplet le za osemdeset obra¬
tov. Če bo model dobro letel, pri nadalj¬
njih poskusih število obratov povečujte.
Kar zadeva obrate prepleta pa še na¬
slednji nasvet - če gumo pogonskega
spleta dobro namažete z nekaj kaplji¬
cami ricinusovega olja, ga lahko navijete
celo do štiristo obratov. V tem primeru se
sicer gumica odvija hitreje, vendar se
s tem povečuje tudi hitrost modela. Vse¬
kakor pa morate paziti, da ne boste preti¬
ravali, ker ni niti malo prijetno, če vas
navit preplet ošvrkne po roki. V jadral¬
nem in motornem letu model leti v krogu
v levi smeri. Velikost kroga določite sami
z upogibanjem navpične repne površine
- smernega krmila.

TIM 3 * november 1990 • 89

MODELARSTVO

Bojan Rambaher

GRADNJA

MAKET

ZGODOVINSKIH

LADIJ

Ogrodje modela ladje Prince de Neufchatel
in ogrodje modela ladje Vostok z delno
oblogo.

Izdelava ogrodja

Pri gradnji trupa zgodovinske ladje je
marsikaj odvisno od tega, kakšen načrt
imate na voljo. Najboljše rezultate dose¬
žete, če za osnovo izberete rebrasti tip
ladje oziroma gradnje. Z dobrim načrtom
si gradnjo zelo poenostavite, še posebej,
če so na njem točno narisana in ozna¬
čena posamezna rebra. Natančno mo¬
rajo biti označene tudi palube, višina
nadstavbe in zareze za kobilico, v katere
so vstavljena rebra.

Lahko se srečate tudi z načrtom, na
katerem je trup narisan in označen samo
približno, s podolžnimi in prečnimi lini¬
jami. V tem primeru si morate podrobno¬
sti ogrodja modela načrtati in narisati
sami.

Osnova za konstrukcijo reber so skice
reber na kvadratnem ali milimetrskem
papirju, ki jih je potem treba prerisati na
trši papir ali tanek karton (slika 1).
Z oboda pri tem »snemite« okoli dva
milimetra (debelina obloge), prav tako
pa jih zmanjšajte tudi za debelino palub,
ki jih ponavadi označimo s črtkano črto
ne skicah za rebra. Položaj palub lahko
berete tudi s podolžnega ali prečnega
prereza trupa. Ne pozabite, da se rebra
ne končajo na isti ravnini kot paluba,
ampak so podaljšana vse do polne vi¬
šine ogrodja z ozkim delom, ki ga pri
kasnejši obdelavi odlomite. Ta del je pri¬
kazan na sliki 2.

Kobilico (slika 3) izrežite iz vezane
plošče potrebne debeline. Če želite, da

bi bila kobilica čim bolj lična, jo lahko nad
črto ugreza (pri sprednjem in zadnjem
končnem delu in kljunu ladje) obložite
s furnirjem, najbolje javorovim. V tem
primeru morate načrtovano debelino ko-

TIM 3 * november 194« * 91

MODELARSTVO

bilice stanjšati za debelino furnirja. Vča¬
sih je lažje, če takšne debelejše dele
preskočite, jih naknadno izrežete iz kva¬
litetnejšega lesa ter pritrdite na ustrezno
vidno mesto na kobilici.

Preden rebra zalepite na kobilico, jih
položite drugega na drugega, stisnite in
prevrtajte. Pri sestavljanju ogrodja v luk¬
nje potisnite okroglo palico, s katero pre¬
prečite premikanje in zvijanje ogrodja in
reber med gradnjo.

Po načrtu vrežite v kobilico zareze za
rebra. Da bi se obloga pozneje dobro
prilegala sprednjemu delu, vložite med
prvo rebro in sprednji del ladje leseni
kvader, ki ga obdelajte na ustrezno
obliko (slika 4), robove nekaj sprednjih
reber pa posnemite (slika 5). Pri spred¬
njem in zadnjem delu ladje napravite
zareze, kamor se bo pozneje prilegala
obloga.

Po sestavitvi reber in kobilice boste
najbrž ugotovili, da ogrodje ni brezhibno.
Napake pri prerisovanju in izrezovanju
se seveda pokažejo tudi na izdelani kon¬
strukciji, tako da nekatera rebra odsto¬
pajo od drugih. Običajno se zgodi, da so
nekatera rebra nekoliko višja, druga pa
nižja od zaželjenega nivoja vseh reber.
Pomanjkljivosti odpravite tako, da zbru¬
site štrleča rebra, na premajhna rebra pa
dolepite ustrezne koščke lesa. Lahko pa
rebra tudi podložite, tako da bo trup dobil
pravilno obliko in da se bo nato obloga

plošče, debeline 1mm; 2 - odprtina za
tram v ladijskem nosu; 3 - kljun; 4 - spred-

nanj lepo prilegala in na njej ne bo grbin.
Kot pri vseh drugih modelarskih opravilih
pa tudi tu velja splošno pravilo: kolikor
bolj natančno boste delali že od začetka,
toliko manj problemov in težav boste
imeli pozneje. Včasih si z malo več truda
prihranite veliko časa, ki bi ga pozneje
po nepotrebnem potratili s popravlja¬
njem modela.

Na evropskem kontinentu so trupe la¬
dij gradili iz trdega hrastovega lesa, pa¬
lube pa iz osmoljenih borovih desk. Dej¬
stvo pa je, da sta ti dve vrsti lesa za
izdelavo obloge modela popolnoma ne¬
primerni, ker glede na svoje značilnosti
in lastnosti ne ustrezata velikosti in me¬
rilu modelov. O tem se lahko prepričate
s preprostim preizkusom. Če so na pri¬
mer pri gradnji resnične ladje uporabili
za oblogo dvajset centimetrov debele
deske, je treba debelino obloge pri mo¬
delu zmanjšati za petdeset- do stokrat.
Naravna »risba« lesa, njegove letnice in
pore, se pri tem tako zmanjšajo in zgo¬
stijo, da postanejo nerazpoznavne. Po¬
dobno se zgodi pri gradnji palube

Zaradi tega je treba za gradnjo mode¬
lov izbrati takšen les, ki nima izrazitih ali
pa sploh nobenih branik in je pri podolž¬
nem rezu malodane čist. V naših razme¬
rah so to predvsem lipa, trepetlika, topol,
javor in hruška. Pri tem so lipa, topol in
javor skoraj beli in jih moramo pred upo¬
rabo primerno lužiti, les trepetilke in hru¬
ške pa je temnejši in ga lahko po želji
uporabite tudi v naravni barvi. Bukov les
lahko uporabite le, če da ga boste pobar¬
vali.

Najlepše se upogiba les trepetlike,
lipe, topola in bukve, pri hruškovem lesu
pa gre to nekoliko teže. Zelo težko upog¬
ljiv javor je treba prej dlje časa namakati
v vodi.

nji del ladje; 5 - kobilica; 6 - stabilizator
reber; 7 - pomožne palube za spodnje
topove; 8 - zadnji del ladje; 9 - zrcalo.

Jože Čuden

POLJSKA

RAKETA

RP-2

Pozimi 1960/61 je raziskovalni raketni
center pri poljskem aeroklubu pričel
z razvojem univerzalne rakete, primerne
za urjenje raketnih amaterjev, prenos
pošte na krajše razdalje, eksperimente
in preizkuse novih idej v raketni tehniki
ter lansiranje eksperimentalnih aparatur.

Prototip RP-1 so lansirali že maja
1961 in še istega leta izdelali serijo petih
raket RP-2. Do konca leta 1965 so iz¬
vedli skupaj osem lansiranj.

Raketa RP-2 je bila sestavljena iz
dveh odsekov, motornega in tovornega,
ki se je med letom ločil od rakete ter
zaradi vztrajnosti nadaljeval gibanje
v smeri leta po končanem delovanju mo¬
torja. Stabilizatorji so bili izdelani iz lesa
in pritrjeni na ohišje motorja s pomočjo
jeklenih opornikov. V glavi je bil nameš¬
čen vsebnik za padalo, poleg pa je bil
prostor, predviden za koristni tovor. Za
vsebnik s padalom je služila aluminijasta
cev, ki je imela na spodnjem delu pritr¬
jene ploščate stabilizatorje z jeklenimi
oporniki. Spodnji del vsebnika se je prile¬
gal v ležišče na zgornjem delu motorja.
Vrvice padala so bile zložene v pred¬
njem jeklenem delu vsebnika.

Koristni tovor so vstavljali v duralumi-
nijasto cev. Glede na velikost oziroma
maso tovora so vsako raketo pred star¬
tom uravnotežili s svinčenimi obroči, ki
so jih vložili v tovorni odsek. Med letom
se je tovorni odsek ločil od motornega
s pomočjo pirotehničnega vžigala, ki se
je aktiviralo posredno preko zakasnitve-
nega polnjenja - traserja.

Pristajalni sistem za reševanje tovor¬
nega odseka je deloval dvostopenjsko.
Poseben pirotehnični naboj je najprej ak¬
tiviral manjše padalo, katerega namen je
bil izvleči glavno padalo.

Predvidene serijske proizvodnje raket
RP-2 niso nikoli uresničili. Kljub temu so
izkušnje, pridobljene s testnimi izstreli¬
tvami, precej pripomogle pri razvoju kas¬
nejših bolj znanih sondažnih raket vrste
METEOR.

Tehnični podatki

Startna masa: 13,2 kg

Masa tovora: 4,0 kg

Masa goriva: 1,2 kg

Čas delovanja; o,g s

Srednja potisna sila: 2157 N

Ogrodje trupa: 1 - prva obloga iz vezane

91 * TIM 3  •  november 1990

147 fl

MODELARSTVO

Anton Pavlovčič

PANORAMSKO

VOZILO

KOSOVNICA

Marsikdo med vami si je že ogle¬
dal Plitvička jezera in se morda tudi
vozil s panoramskim vozilom, drugi
pa si boste morda s šolskim izletom
ogledali lepote tega našega narod-
, nega parka. Ogled poteka med vož¬
njo s panoramskim vozilom. Prvi vtis
je pač najlepši. Kasneje pa se lahko
peš napotimo na tisto mesto, ki nam
je med vožnjo ostalo v spominu ozi¬
roma nam je bilo najbolj všeč.

Ravno vam, šolarjem, sem name¬
nil načrt tega izdelka, ki je lahko
spominek za tiste, ki ste si Plitvička
jezera že ogledali in morda spod¬
buda tistim, ki ta izlet šele načrtujete.
Za šolske delavnice pa bo ta izdelek
lahko zanimivo kolektivno delo.

Načrt je dokaj enostaven. Vsi deli
so narisani v merilu 1:1, kar pomeni,
da so risani v naravni velikosti in jih
je treba le prerisati na 5 mm debelo

94  • TIM 3 • november 193«

MODELARSTVO

vezano ploščo ter pazljivo izžagati.
Na kosovnici je točno navedeno, ko¬
liko kosov vsakega dela je treba iz¬
delati, na sestavnici pa, kam vsak
del sodi. Vrstni red oznak pomeni pri
mojih načrtih vedno tudi vrstni red
sestavljanja. Tako najprej sestavimo
ohišje vozila, nato ohišje obeh vago-
net in nato še podvozja.

Ko je vse sestavljeno, zglajeno In
zaščiteno z lakom, na podvozja na¬
mestimo spojke in podvozja z les¬

nimi vijaki pritrdimo v ohišja. Debe¬
lino koles, 10 mm, dobimo tako, da
po dvoje koles, izdelanih iz 5 mm
vezane plošče, zlepimo skupaj.

Z načrtom panoramskega vozila
skušam vam, mladim, podati eno¬
stavno nalogo urjenja svojih spret¬
nosti, tako risanja kot izdelave in
točnosti sestavljanja. Nekoliko pa
tudi razmišljanja o lastnih konstruk¬
torskih zmogljivostih. Morda ste opa¬
zili, da ni sedeža za voznika in prav
tako ne sedežev za potnike, turiste.
In v tem je smisel naloge izdelka.
Sami si lahko po lastni zamisli in
sposobnosti zrišete in izdelate se¬

deže in morda si izdelate tudi vrata
za vstop in izstop iz vozila. Spret¬
nejši pa vozilo lahko tudi motorizi¬
rate z vgradnjo pogona z elektro mo¬
torjem.

TIM 3 • november 1990 * 99

MODELARSTVO

RAKETA

»NADA«

Potrebujemo šeleshamer, balso za ko¬
nico, stabilizatorje in tanek polivinil ali
PVC folijo za padalo.

Konico izstružimo iz kosa balse 22 x 22
x 70 mm in jo izvotlimo. Stabilizatorje na¬
redimo iz balse, debele 1 mm, in jih si¬

metrično izbrusimo. Trup navijemo tako,
da ima pri motorju premer 19 mm in pri
konici 22 mm. Nato pobrusimo rob in ga
prebarvamo z barvnim nitrolakom.

Na koncu prilepimo še vodilca in ra¬
keto pobarvamo po svojem okusu.

9* • TIM 3 • november 199«

MODELARSTVO

TIM J • november 1990  • 97

MODELARSTVO

Božidar Grabnar

LEPLJIVI

PRSTI

Material: slamica za pitje sokov

Z izvedbo tega trika boste vaše prija¬
telje prepričali, da ste pravi čarovnik.

Takole gre: v pregib med prsti levice
stisnite slamico, zgrabite se z desnico za
levo zapestje, kot kaže risba, in na skri¬
vaj sprožite sredinec taiste roke tako, da
pridrži slamico ob dlan levice. Zdaj raz-
prite prste leve roke in zdelo se bo, kot

da se je slamica prilepila na dlan. Trik bo
nadvse učinkovit, paziti morate le, da
boste med izvajanjem dosledno kazali
občinstvu hrbtno stran levice, in to v miru¬
jočem položaju, sicer se bo med njimi
našla bistra glava, ki bo uganila v čem je
»trik«.

W • TIM 3  • november 1990

MODELARSTVO

VSEVEDNIK ZA
RADOVEDNE

Štetje časa po različnih koledarjih

Pravoslavni 5508 pr.n.št. (stvarjenje)

4713 pr.n.št. (začetek

julijanske dobe)

3761 pr.n.št (stvarjenje)

776 pr.n.št. (prva olimpiada)

753 pr.n.št. (ustanovitev Rima)

1 po.n.št. (rojstvo Kristusa)

622 (beg Mohameda
iz Meke)

1582 (reforma

julijanskega koledarja)

VSEVEDNIK ZA VSEVEDE

Muze s simboli

V VSEVEDNIKU, prvi slovenski knjigi te vrste, so tudi:

• slovenski naravni in kulturnozgodovinski spomeniki

• republiški organi, ustanove, organizacije

• knjižnice, muzeji, galerije na Slovenskem

• stoletni, večni in vesoljski koledar

• geografija Zemlje in države sveta

• politična zgodovina sveta

• znanstvena odkritja in izumi

• naravni sistem živih bitij

• atlas človekovega telesa

• jedi in pijače

• kemijske prvine in spojine

• merske enote in fizikalni zakoni

• matematične formule

• kratice, okrajšave, korekturna znamenja

• slovenska slovnica in pravopis

• velikani svetovne književnosti

• operni skladatelji, filmski režiserji

• slovenski pisatelji, likovniki, glasbeniki, igralci, režiserji

• športi

VSEVEDNIK vsebuje:

• temeljne pojme iz arheologije, astronomije, biologije,
ekonomije, filma, filozofije, fizike, geografije, geologije,
glasbe, gledališča, jezikoslovja, kemije, književnosti, li¬
kovne umetnosti, matematike, medicine, prava, sociolo¬
gije, športa, tehnike, zgodovine

VSEVEDNIK ima:

• več kot 500 strani v drobnem tisku

• več kot 350 preglednic, seznamov, list, slovarčkov,
tabel

• več kot 80 risb, skic, legend

Naročite VSEVEDNIK pri Tehniški založbi Slovenije, Lepi
pot 6, 61000 Ljubljana

TIM 3 • november 199« • 99

Astronomski

Judovski

Starogrški

Rimski

Krščanski

Mohamedanski

Gregorijanski

MODELARSTVO

RAZPETINA 336 mm
D0L2INA 384 mm
TE2 A 12 g

JADRALNO

LETALO

DERBY

Model jadralnega letala Derby je izde¬
lan dokaj preprosto, ima dobre letalne
lastnosti, in tudi v rokah modelarjev za¬
četnikov dosega letalne čase do 35 se¬
kund.

Kot smo omenili, izgradnja ni pretežka.
Pri delu morate biti zaradi manjših dimen¬
zij le bolj natančni. Krilo je izdelano iz
lahke balse, največje debeline 5 mm.
V smeri proti krilu se stanjša na debelino
približno 2,5 mm. Zglajeno krilo morate
štirikrat prelakirati z napenjalnim nitrola-
kom. Lak po vsakem nanosu zbrusite
s finim smirkovim papirjem. Seveda se
mora prej dodobra posušiti, da ne bi bilo
vaše delo zaman.

Trup je zlepljen iz balse, debele 4 mm,
in lipove letvice s prerezom
4x5 mm, ki pa je v smeri proti koncu
zbrušena na prerez 2x3 mm. Pristajalna
smučka je narejena iz vezane plošče,

debele 2 mm. Tudi trup je premazan
s štirimi plastmi nitrolaka in pazljivo
zbrušen. Repne ploskve so izdelane iz
balse, debele 1 mm, in premazane
s tremi plastmi nitrolaka. Krilo in repne
ploskve morate k trupu prilepiti. Sestava

in gradnja modela je torej povsem kla¬
sična, kar velja tudi za določanje te¬
žišča (na sliki je označeno s črko T),
uravnoteženje modela in prvo spušča¬
nje. Razpon letala je 336 mm, dolžina
384 mm, teža pa borih 12 gramov.

ELEKTRONIKA

Miha Zorec

ELEKTRONSKI

VŽIG

Zaradi vse dražjega bencina in zaradi
prednosti elektronskega vžiga pred me¬
hanskim vžigom, naštetih v prejšnji šte¬
vilki TIMA, tokrat objavljamo še en načrt
elektronskega vžiga.

To vezje se po principu delovanja v ni¬
čemer ne razlikuje od svojega predhod¬
nika iz prejšnje številke naše revije.
Glavni namen naprave je zagotavljati
dober in konstanten vžig, ne glede na
obrate in temperaturo motorja. Kot re¬
čeno, pri elektronskem vžigu mehansko
stikalo, ki je sicer prekinjalo električni tok
skozi primar vžigne tuljave, sedaj proži
elektronsko vezje. Za proženje elektron¬
skega vžiga teoretično zadostuje že tok
okoli 10 mA, torej mehansko stikalo ali
platine prekinjajo znatno manjši tok, kar
preprečuje obrabo kontaktov zaradi is-
krenja in zagotavlja časovno nespre¬
menljiv kot vžiga.

Opis vezja

Vezje na sliki 1 se na prvi pogled zelo
razlikuje od vezja za elektronski vžig iz
prejšnje številke TIMA, vendar ni tako.
Način delovanja vezja je popolnoma
identičen načinu svojega predhodnika.
Ravno tako električni impulzi, ki nasta¬
nejo pri prekinjanju stikala oziroma pla¬
tin, prožijo monostabilni multivibrator, ta
ustvarja električne impulze točno dolo¬
čene dolžine (čas trajanja), ki prožijo
krmilne transistorje, ti odpirajo in zapi¬
rajo stikalne transistorje, ti pa prekinjajo
električni tok skozi primarno navitje tu¬
ljave, kar ima za posledico induciranje
visokonapetostnega impulza v sekun¬
darnem navitju tuljave oziroma ustvarja¬
nje iskre na svečkah motorja.

Pri sklenjenih kontaktih platin teče
preko kontaktov električni tok okoli
250 mA, ki preprečuje korodiranje stičnih
površin stikala. Ob prekinitvi tega toka
nastane električni impulz, ki ga preko
diode D vodimo na vhod integriranega

Schmitt trigerja N1 (integrirano vezje CD
4093), ki odpravi morebitne motnje, na¬
stale pri poskakovanju kontaktov platin.
Impulz iz Schmitt trigerja proži monosta¬
bilni multivibrator MMV T. Ta multivibra¬
tor je aranžiran tako, da povzroča na
svojem izhodu električne impulze, dolge
točno 1,8 ms, kar ustreza optimalnemu
času trajanja iskre na svečkah.

Pri štiritaktnem motorju s štirimi cilindri
je pri 6000 obratih v minuti dolžina inter¬
vala med dvema iskrama 5 ms, torej je
pri času trajanja iskre 1,8 ms čas pavze
dolg 3,2 ms. V tem času se v vžigni
tuljavi akumulira energija za ponoven
vžig. Seveda se čas trajanja pavze ozi¬
roma čas obnavljanja energije v tuljavi
z obrati motorja spreminja, vendar je ne
glede na obrate motorja vedno dovolj
dolg, da se v njej zbere dovolj energije
za naslednji vžig. To pa zagotavlja ob
konstantnem času trajanja iskre izredno
kvaliteten vžig.

Dolžino impulza, ki ga daje monosta¬
bilni multivibrator MMVI določata upor
R5 in kondenzator C2, zato vrednosti teh
dveh elementov ne smeta odstopati od
predpisanih.

Monostabilni multivibrator MMV2 je kr¬
miljen direktno iz izhoda MMV1. Ča¬
sovno konstanto MMV2 določata upor
R6 in kondenzator C3 in znaša okoli
0,5s. Električni impulzi iz MMV2 zago¬
tavljajo, da so vrata N2 odprta za pro-

IOO • TIM J • november 1900

ELEKTRONIKA

12. . . 14 V

žilne impulze, ki prožijo stikalne transi-
storje. Ko se motor ustavi, ni več prožil-
nih impulzov iz platin, zato tudi MMV1 ne
oddaja impulzev in po zadnjem prožil-
nem impulzu MMV2 ter po preteku ča¬
sovne konstante blokira vrata N2 in
s tem prepreči nadaljnje proženje stikal¬
nih transistorjev.

Prožilni impulzi iz vrat N2 gredo preko
šestih vzporedno vezanih invertorjev na
krmilna transistorja. Paralelno vezani in-
vertorji dajejo električni tok, ki je dovolj
močan, da proži krmilne transistorje.

Zaradi varnosti je izhodni del dvojen.
Kot stikalna transistorja sta uporabljena
specialna transistorja BUX80, ki ju za¬
radi boljšega odvajanja toplote pritrdimo
na ohišje.

Pomembni elementi izhodne stopnje
so diode. Diodi D5 in D6 ščitita izhodna
transistorja pred inverznimi napetostnimi
impulzi, zener diode D7 do D10 pa ščitijo
transistorja pred samoinducirano nape¬
tostjo, ki nastane v primarju tuljave.

Za indikacijo delovanja platin je tu še
LED dioda D3, ki jo pritrdimo na vidno
stran ohišja.

Montaža

Napravo montiramo v kovinsko ohišje,
saj le-to služi kot hladilno telo. Na vrhnjo
stran pritrdimo izhodna transistorja, pri
čemer moramo obvezno uporabiti zaš¬
čitne plastične pokrovčke. Priključne
sponke naprave izvedemo nekako tako,
kot prikazuje slika 2. V kovinskem ohišju

TIM 3 * november 1990 * 101

ELEKTRONIKA

Seznam elementov
Upori

R1, R2 = 100/5 W
R3 = 680
R4 = 47 k
R5 = 56 k
R6 = 1 M
R7, R8 = 220 W
R9 = 15 W
R10, R11 = 8,2
R12, R13 = 47/5 W

Kondenzatorji
C1 = 10nF
C2 = 33nF
C3 = 470 nF
C4 = 220/16 V
C5 = 220/25 V
C6 = 4,7nF/630V
C7 = 100nF

Polprevodniki
D1, D2, D3, D11 = 1N4001
D3 = rdeča LED dioda
D5, D6 = 1N5406

D7 do D10 = zener diode 200 V/1 W

T1, T3 = BD 437

T2, T4 = BUX 80

IC 1 = CD4093

IC 2 = CD4069

IC 3 = CD4538

izvrtamo za vsak izvod večjo luknjo, tako
da se vijak ne more dotikati ohišja, nato
iz obeh strani pritrdimo nekaširan vitro-
plast in nanj privijemo priključne sponke.

Na notranjo stran ohišja montiramo
tudi upora R12 in R13, saj se med delo¬
vanjem naprave grejeta.

Celotno ohišje z aluminijastim SljitafG
lom pritrdimo na karoserijo motorja čim
bližje svečkam in tuljavi. Dobro je, da
najdemo tako mesto, kjer aluminijast

profil obenem
večne toplote.

služi tudi za odvod od-

Opozorilo

Med delovanjem motorja oziroma na¬
prave so naprava in priključni kabli pod
visoko napetostjo, zato prste proč!

Jernej Bohm

TIPKA #

Opis problema

Dvignem slušalko in odtipkam številko.
Zasedeno! Tale gumbek, ki omogoča
samodejno ponovitev izbirane telefon¬
ske številke, je resnično priročen, ugo¬
tavljam, ko čakam, da se številka zvrti do
konca. Kako lepo, če ti nekdo drug tipka
telefonske številke. Ko v peto ali šesto
poskusim dobiti zvezo, vznejevoljen
odrinem telefon. Ampak čez čas ga zo¬
pet pograbim, ker ne morem verjeti, da
ni prosta niti ena od dvajsetih linij hišne
centrale, ki jo kličem. Toda sreče tudi
tokrat nimam. Živo si predstavljam vsaj
deset »srečnežev«, ki me za desetinko
sekunde prehitijo. Kakšna krivica,
kakšna beda je tale telefonija, če odloča
sreča. Zakaj, zaboga, ne delajo takih
telefonskih central, kjer bi lepo po vrsti
prišel do željene številke? Trmoglavim
še naprej. Jeza me popada in utrujen
sem že od pritiskanja na gumbe. Naen¬
krat se mi zazdi, da me tisti suženj v apa¬
ratu, ki neprestano vrti številko, goljufa!
Dobim nejasen občutek, da delam nekaj
preveč. Pretiravam? Saj preprosto ne

more biti res; stvari v telefoniji so že
dolgo dorečene, vsaj tiste, ki jih rabimo
povprečni ljudje.

Motiv se hipoma spremeni. Pazljivo
spremljam, kaj počenjam s telefonom.
Linija je zasedena, zato moram položiti
slušalko na vilice ali jih vsaj s prstom
preklopiti. Čez čas jih sprostim in, ko se
oglasi znak »prosto«, pritisnem na gumb
za samodejno ponovitev izbiranja šte¬
vilke. Opazim, da mi je prestavljanje
roke s prvega gumba na drugega, prek
cele tipkovnice, v resnici nadležno. Za¬
kaj ne bi roka počivala in bi le z enim
gibom, pritiskom na en sam gumb, simu¬
liral spust in dvig slušalke ter ponovitev
izbiranja? Da, en sam gumb! Toda, za¬
kaj Iskra tega ne naredi pri svojih apara¬
tih, gotovo bi jih bolje prodajala? Odgo¬
vor sem poznal tisti hip, ko sem se
spomnil počitniških klicev iz Trente
v Ljubljano. Celo večnost je trajalo, da se
je telefon zbudil, izbiranje številke pa je
možno šele, ko zaslišimo signal »pro¬
sto«. Ta »zaspanost« telefonije pa je žal
običajna tudi v Ljubljani. Nemalokrat
sem že pomislil, da so v banki pozabili
poravnati naš račun za telefon. Telefon¬
ske centrale vodijo računalniki, ti pa
v času največjega prometa ne morejo
dovolj hitro pregledati (obdelati) vseh te¬
lefonskih pozivov. Zato je treba počakati,
da prideš na vrsto.

Kje so dobri stari časi relejskih, korač¬

nih in Crossbar central! Tu bi bila rešitev
z eno tipko preprosta. Stare, mehanske
centrale s koračnim izbiranjem so še ja¬
vile (»prosto« ali »zasedeno«) hip za tem,
ko si dvignil slušalko in že si lahko vrtel
številko. Novejšo centralo pa moraš vča¬
sih čakati tudi dvajset sekund. To onemo¬
goči uporabo enostavnega algoritma pri
ponovljenem izbiranju. Če bi služil kruh
s telefonijo, bi se nemara tudi sam spri¬
jaznil s telefonskim aparatom, tak¬
šnim, kot je. Škoda, pa tako »dobra«
ideja. Toda vrag ni vedno tako črn, kot je
videti, pravi pregovor. Običajno telefon¬
ske centrale le niso tako obupno obre¬
menjene in se hitro javijo. Obeta se nam
prodor novih, digitalnih, kjer bo nemara
tako, kot je nekoč že bilo. Za vsak primer
sem preveril še delovanje azijskih telefo¬
nov. Delujejo natančno tako kot Iskrini
(ker oboji uporbljajo enake čipe).

Ker je bil naslednji dan spet naporen,
sem se vendarle namenil nekaj storiti,
posebej še, ker se mi problem po teh¬
nični plati ni zdel zamotan. V roke sem
vzel izvijač in odprl telefon. Kakšno raz¬
košje - čakal me je popoln in jasen načrt
vezja. Odlično - Iskra! V nekaj minutah
sem vedel, kaj mi je storiti.

Toda, zdaj sem bil pred dilemo. Tele¬
fonsko omrežje je javno. To pomeni, da
je dostopno vsakomur. Da pa taka
skupna lastnina deluje, jo moramo upo¬
rabljati po točno določenih pravilih. Prav

10* • TIM 3  • november 1990

ELEKTRONIKA

vsaka naprava, ki naj bi bila priključena
na javno omrežje, mora imeti atest upo¬
rabnosti. Atest je dokument, ki ga izda
odgovorni organ družbe. Ta ugotavlja,
ali imenovana aparatura, izdelana po
originalni dokumentaciji, lahko deluje
v javnem omrežju. Če posežemo v elek¬
troniko telefonskega aparata, avtoma¬
tično izgubimo dovoljenje. In današnja
naloga kani to storiti.

Opravičilo. Nič takega ne bomo storili,
kar bi ogrozilo javno telefonsko omrežje,
če se bomo seveda ravnali po navodilih
za gradnjo. Atest pogosto ščiti mono¬
pole. Tuje revije za navdušene konjič-
karje so do pred kratkim dosledno upo¬
števale zakonodajo oziroma svojih bral¬
cev niso navajale h kršenju zakonov.
Prav ničesar lepega niso objavile s pod¬
ročja telefonije. Prav to pa je povzro¬
čilo, da je ta tehnika nekako zaostala,
postala je resna ovira v razvoju. Sodu je
izbil dno pojav OR računalnikov. Koliko
zanimivih priložnosti je bilo zanemarje¬
nih, ker se enostavno ni smelo povezati
dveh računalnikov preko telefonske li¬
nije. Ugovore zoper tako dejavnost so
poštarji zelo prozorno zagovarjali ali do¬
bro zaračunavali. Končno so utrpeli-tudi
škodo, ker so se pojavili podjetniki s svo¬
jimi računalniškimi mrežami.

Zato so malo popustili in dovolili prik¬

ljučitev računalnika prek posebne vtič¬
nice. Toda ovire so še. Uredniki revij so
spoznali, da dejansko podpirajo le mo¬
nopole. Sedaj prispevkov na temo tele¬
fonije ne manjka. Čeprav s pripombo, da
uporaba v nekaterih državah ni dovo¬
ljena. Naša pošta v tem pogledu ni nika¬
kršna izjema. Zgodi se, da občasno iz¬
vede kako strašilno akcijo. Če se boste
današnje naloge lotili skrbno - upam, da
ste uganili, za kaj gre - potem s pošto ne
boste imeli težav. Če nameravate biti
površni, pa se dela, lepo prosim, ne lo¬
tite, ker je kazen prehuda: najmanj odv¬
zem telefonskega naročniškega raz¬
merja.

Rešitev problema

Za kaj torej pri današnji nalogi gre

K tipki, ki je na vseh telefonskih apara¬
tih označena s simbolom #, bomo do¬
gradili vezje, ki z enim samim pritiskom
na omenjeno tipko opravi vse potrebno
za ponovni klic zadnje številke. Izved¬
beni primer bom opisal za Iskrino tele¬
fonsko vezje ETA 810 (risba 2). Prepri¬
čan sem, da načeloma velja tak poseg
tudi za kak drug aparat.

Če bi nalogo reševali pred dvajsetimi
leti, bi ne bilo tako enostavno. Opraviti
imamo z dvema tokokrogoma, ki sta ne¬
prijetno galvansko povezana. Opraviti

Logična shema

C1 (tantal) kondenzator 10uF/16V (+/
- 10 %)

D1 dioda 1N4148
G1 greatz stavek B250/C1500
R1 upor 10 kO/0,125W (+/-10%)

R2 upor 330 kO/0,125W (+/-10%)

R3 upor 560 kO/0,125W (+/-10%)

R4 upor 220 kO/0,125W (+/-10%)

R5 upor 22 kO/0,125W (+/-10%)

T1 FET transistor VN 1710 (Si)

U1 optosklop WK 164 141 (Iskra) ali ekvi¬
valent

U2 CMOS integrirano vezje CD 4066
Til tipka #

imamo z analogno in digitalno tehniko,
z nekompatibilnimi (neenakimi) nape¬
tostnimi nivoji (signali). Poleg tega do¬
dano vezje nikakor ne sme imeti velike
tokovne porabe, delovati mora v širokem
napetostnem območju. Oba tokokroga
smo logično povezali z opto sklopom ter
uporabili CMOS vezje, ki je znano po
tem, da ima zelo nizko tokovno porabo
(reda mikroamper pri NF) in široko nape¬
tostno območje delovanja (med +3V in
+20 V). (CMOS je angleška tehniška kra¬
tica: complementary metal oxide semi-
coductor - polprevodnik oziroma ime po¬
stopka obdelave polprevodnika.)

Opis delovanja vezja

Na risbi 1 je logična shema dodatka, ki
omogoča omenjeno funkcijo. S pritiskom

TIM 3  • november 1990 • 103

ELEKTRONIKA

Vdd

Vss

a

/

a

na tipko simuliramo položitev slušalke
na vilice VST1, resetiranje procesorja
IC1 ter zadržan pritisk na tipko #. Tele¬
fonsko slušalko medtem držimo ob
ušesu. Ves čas, ko tipko Ti1 tiščimo, je
prekinjen nizkoohmski enosmerni toko¬
krog naročniškega voda, procesor v tele¬
fonskem aparatu miruje.

Ko pritisnemo na tipko Ti1, postanejo
vsi trije krmilni vhodi stikal U1 pozitivni.
Predstavljajte si, da se takrat v notranjo¬
sti čipa U1 vključijo neka stikala. Lahko
bi rekli, da se vezje U1 obnaša kot rele.
Tudi tu med »navitjem« releja in »kon¬
taktom« ni galvanske povezave.

Ko se sklene stikalo 3U1, steče tok
skozi diodo optosklopa. LED dioda za¬
sveti, svetloba oblije fototransistor, ta se
popolnoma odpre, s tem pa zapre FET
transistor T1. Upor R3 ima relativno ve¬
liko vrednost, tako da se proga a-a'
prekine. Tako smo simulirali položitev
slušalke na vilični kontakt (s tem deja¬
njem smo prekinili tudi telefonsko
zvezo). Upor R3 zagotavlja mirovno na¬
pajanje elektronike telefonskega apa¬
rata. Ta je v rešet stanju zaradi sklenje¬
nega stikala 1U1. Procesor IC1 (risba 2)
deluje v mirovnem režimu (majhna po¬
raba, izhodi v stanju visoke impen-
dance), če na vhod IC1/7 pripeljemo Vdd
nivo. Opazimo lahko, da je sklenjeno
tudi stikalo 2U1, vendar to v tem primeru
ne pomeni ničesar, ker procesor v stanju
mirovanja ne obdeluje tipk.

Ko tipko Ti1 spustimo, potencial na
krmilnih vhodih 1U1 in 3U1 zaradi upora
R5 hipoma pade proti O V. Stikali se
odpreta. Dioda v U2 ugasne, transistor
v U2 se zapre, transistor T1 pa se, za¬
radi krmiljenja preko upora R3, popol¬
noma odpre, kar preko Greatzovega
vezja G1 poveže progo a-a'. Sklene se
nizkoohmski tokokrog vezja telefon¬
skega naročnika, tega pa hip za tem
dobi pod kontrolo procesor IC1. Odprtje
stikala 1U1 vzpostavi delovni nivo proce¬

sorja IC1, ki ga sicer vzdržuje stikalo
VST3. V slušalki zaslišimo znak cen¬
trale.

Kako sekundo po odpravi rešet stanja
procesor prvič »pogleda« stanje tipk. Sti¬
kalo 2U1 je ta trenutek še sklenjeno,
tako da procesor nemudoma začne pro¬
ceduro za tipko #. Napetost na konden¬
zatorju C1 zadrži krmilno napetost za
stikalo 2U1 dovolj visoko, da ostane sti¬
kalo odprto še dobri dve sekundi po tem,
ko že spustimo tipko Ti1. To časovno
konstanto določa poleg C1 še upor R4,
v dosti manjši meri pa seveda tudi R5.
Dioda D1 poskrbi, da se kondenzator C1
zelo hitro napolni na polno napetost. Pol¬
nimo ga s pritiskom na tipko Ti1. Tako je
celotno vezje že po kratkem pritisku na
tipko Ti1 pripravljeno za ponovitev po¬
stopka.

O uporabi

Še nekaj besed o uporabi vezja. Na tipko
Ti1 moramo - taki so pač telefonski
standardi - pritisniti vsaj za sekundo, če
želimo na novo izbirati. Omenil sem, da
procesor po rešet signalu še kakšno se¬
kundo počaka z izbiranjem. Ta čas pri¬
sluškujte glasu centrale. Morate ga sli¬
šati, sicer ponovno pritisnite na tipko Ti1.
Če ne gre in ne gre, potem pač za nekaj
trenutkov odložite pogovor ter izbirajte
številko tako, kot da bi ne imeli v telefon¬
ski aparat vgrajenega vezja. Vezje v ni¬
čemer ne spremeni funkcij in delovanja
originalne izvedbe telefonskega aparata.
Celo okvara vezja nikakor ni prevladu¬
joča. Položitev slušalke v vsakem pri¬
meru prekine zvezo.

Iz šolskih dni se še vedno spominjam
besed profesorja, ki me je prvič učil tele¬
fonije. Med vrtenjem številke je potrebno
ves čas prisluškovati centrali, je govoril.
Z izbiranjem nima smisla nadaljevati, če
se zasliši znak »zasedeno«. Najbolj ne¬
umni so se mu zdeli filmski prizori, kjer je
igralec izbiral številko z roko, v kateri je

držal slušalko. Njegovo sporočilo preda¬
jam tudi vam. Ko spustite tipko Ti1, le
pozorno prisluhnite. Med posameznimi
številkami je kratka pavza, v kateri lahko
razločno slišimo tudi znak »zasedeno«.

O izdelavi (

Vezje sem brez težav napravil na tiska¬
nem vezju 50 mm x 20 mm in ga takega
vstavil v ohišje telefonskega aparata.
Z materialom ne bi smelo biti težav. Na¬
mesto FET transistorja lahko uporabite
tudi kak NPN transistor (npr. 2N 5415,
Ei). Pomembno pa je, da vzdrži med
emitorjem in kolektorjem (Vceo) kakih
100 V, imeti mora tudi solidno tokovno
ojačanje (hfe>100 pri NF). V tem pri¬
meru bo potrebno zmanjšati upor R3,
vendar ne pod 120 kiloohmov. Ker
v shemi ni posebej označeno, opozar¬
jam, da morate integrirano vezje U1 po¬
vezati z napajanjem (nogico U1/14 po¬
vežemo z Vdd sponko, nogico U1/7 pa
z Vss).

Vezje je treba v ohišju dobro pritrditi.
Obnese se dvostranski lepilni trak, ki ga
uporabljajo steklarji. Vezji povežite med
seboj z mehko žico, ki jo na vezje ETA
810 pricinite kar na spodnjo stran tiska¬
nega vezja. Tudi mesto za priključitev
# sponk boste takoj odkrili (po belem
sitotisku - točki R4 in C3). Opazili boste,
da sta tipki # in * vezani vzporedno.
V mojem primeru sem za tipko Ti1 upo¬
rabil kar tipko R, ki je sicer namenjena
hišnim centralam. Najbolj podjetni se
bodo nemara lotili kar originalne tipke za
ponovitev.

Progo a-a' vstavite med moški in žen¬
ski priključek vezja ETA 810.

Vezje vgradite pri izključenem apa¬
ratu! Delovanje vezja preverite z vrte¬
njem domače številke, sicer se bo vaše
testiranje ponovilo pri naslednjem ra¬
čunu za telefon. Še enkrat opozarjam,
da delo opravite profesionalno. Pa
mnogo zabave!

104 * TIM 3 * november 1000

Sergej Gabršček

EKOLOGIJA

KMETOVANJE

PRIHODNOSTI

Pred petdesetimi leti bi vam kmet na vprašanje, kaj
prideluje, odgovoril, da prideluje vsega po malem. Da¬
nes so se razmere spremenile, kmetje niso več ,univer¬
zalen, ampak se specializirajo na eno ali največ dve
panogi. Večina ljudi je s tem zadovoljna, ker se ne
zaveda, kaj tak način kmetovanja prinaša.

Prav gotovo je na tak način mogoče pridelati
ogromne količine hrane, vendar se pri tem zemlja
močno izčrpava. Izpiranje prsti predstavlja namreč da¬
nes največjo nevarnost. Tega se ne zavedamo, ker se
dogaja postopoma. Vsako leto izgubimo na svetu 25
milijard ton dragocene rodovitne zemlje. To pomeni
v enem desetletju 7% vse prsti na Zemlji. Brez nje pa bi
bil naš planet podoben Luni. Pod normalnimi pogoji prst
nastaja vedno znova z izpiranjem kamenin, vendar jo
sedaj hitreje zgubljamo kot utegne nastajati.

Kaj je mogoče storiti, da zmanjšamo izpiranje zem¬
lje? Včasih so si ljudje služili svoj kos kruha v potu
svojega obraza in so ga zato tudi znali ceniti. Danes do
hrane nimamo več pravega odnosa, zato jo imamo za
nepomemben vir. Če želimo stvari spremeniti, jim mo¬
ramo vrniti njihov pomen. Potrebno je postaviti kakovost
pred količino.

Biološko kmetijstvo

Rešitev je biološko kmetijstvo, kjer kmetujemo brez
uporabe kemije, z naravnimi snovmi. Biološko ali na¬
ravno kmetijstvo zemlje ne siromaši in preprečuje njeno
izpiranje. Zanimivo je, da količina pridelka ni pravzaprav
nič manjša kot na industrijski kmetiji, nekoliko višjo ceno
takih pridelkov pa odtehta to, daje hrana pridelana brez
kemijskih pripravkov, brez strupov.

Kaj je pravzaprav biološko kmetijstvo? Kmetje so
skozi stoletja spoznali, da sta bistveni dve stvari. Prvič,
pomembna je različnost. Če so nekaj let zapored gojili
na istem polju isto kmetijsko kulturo, kar počnejo na
industrijskih kmetijah danes, so se pojavile težave. Za¬
redili so se škodljivci, ker je bilo na razpolago dovolj
njihove priljubljene hrane. Živali, ki so bile stlačene na
majhnem prostoru, so dobile parazite in obolevale. Brez
zdravil jim ni bilo pomoči.

Zato so se kmetje naučili kolobarjenja, tako da so
vsako leto posejali na isto njivo drugo vrsto rastlin. Prav
tako so imeli v hlevu različne živali, ne pa eno samo
vrsto.

Druga pomembna stvar pa je zdrava zemlja. V njej
mora biti dovolj organskih snovi. Zato so kmetje vračali

vse odpadke na polje, dodajali pa so tudi živalski gnoj in
kompost. Tako so v Evropi uspeli ohraniti zdravo in
bogato zemljo celih 15 stoletij.

Kmetje se danes ponovno vračajo k naravnemu kme¬
tovanju. Zemljo bogatijo s kolobarjenjem, naravnimi
gnojili, uporabo rastlin, ki bogatijo zemljo, izogibajo se
kemikalijam. Tako nastaja cenejša in bolj naravna pro¬
izvodnja.

Zakaj naravno, če lahko umetno

Kmetijske kemikalije lahko razdelimo na dve glavni
zvrsti; na biocide in umetna gnojila. Biocidi so le lepša
beseda, ki nadomešča dobro staro slovensko besedo
»strup«, ki ne zveni tako lepo. To so snovi, ki uničujejo
žive organizme, ponavadi (čeprav ne vedno) tiste, ki
zmanjšujejo pridelek. Umetna gnojila pa so kemijska
hranila, ki omogočajo bujnejšo rast rastlin v osiroma¬
šeni zemlji. Obe vrsti kemikalij uporabljamo v ogromnih
količinah.

Kemijska industrija pospešeno razvija sredstva za
zaščito rastlin. Z raziskavami poskušajo ustvariti sred¬
stva, ki bi delovala na enega samega škodljivca. Hitro je
mogoče določiti, ali nanj deluje, težje pa je ugotoviti,
kako vpliva na celotno prehranjevalno verigo, od pti¬
čev, ki se hranijo z insekti, do živali, ki se hranijo s ptiči.
Mnogo teh snovi konča tudi na našem krožniku. Nihče
ne ve, kakšen vpliv imajo te snovi, ki se nabirajo v te¬
lesu.

Težava je tudi v tem, da postajajo škodljivci vedno
bolj odporni. Tako je postal npr. koloradski hrošč od¬
poren na zaščitna sredstva. Odgovor industrije na vpra¬
šanje, kaj storiti, je: »Uporabljajte še več kemikalij. Naši
znanstveniki bodo razvili še bolj učinkovite preparate.
Če devet škropljenj ne zadostuje, poskusite z dese¬
timi.«

Kako lahko zmanjšamo uporabo biocidov? Predvsem
se kmetje lahko odrečejo »lepotnemu« škropljenju, ki
daje pridelku lepši videz, in »koledarskemu« škroplje¬
nju, pri katerem škropijo po določenem urniku, ne glede
na to, kaj se v zemlji dogaja. Trajnejša rešitev pa je
integrirana zaščita. Pri tej vrsti zaščite iščejo biologi
naravne poti. Tako spodbujajo naravne sovražnike do¬
ločenega škodljivca, kolobarijo, spreminjajo čas setve
ali sajenja, če pa vse odpove, uporabijo zelo omejeno in
natančno določeno škropljenje. Pri naravnem kmetij¬
stvu pa odpade vsako škropljenje, kajti kmet se spri¬
jazni s tem, da del pridelka uničijo škodljivci. S kolobar-

TIM 3 • november 1990  •  103

EKOLOGIJA

jenjem pa se ta delež močno zmanjša. V zemlji ni
nobenih kemikalij, čeprav traja pri zemlji, ki je bila
industrijsko obdelovana, nekaj let, da se očisti.

Umetna gnojila

Industrijsko revolucijo v kmetijstvu je povzročilo od¬
kritje guana. To so ostanki ptičjih iztrebkov na zapušče¬
nih obalah Južne Amerike in jugozahodne Afrike. To je
naravno gnojilo, bogato z dušikom in fosforjem, ki sta
bistvena elementa za rast rastlin. Kmetje so to gnojilo

uspešno uporabljali, ko pa so zaloge skopnele, so
začeli iskati nadomestke.

Čeprav je dušika v ozračju tri četrtine, ga rastline ne
morejo neposredno uporabljati. Edini organizmi, ki ga
lahko vežejo, so bakterije. Te živijo v zemlji ali ob
koreninah metuljnic, kot so fižol, grah, lucerna in druge.
Te kolonije bakterij živijo v »vozlih« ob koreninah. Tako
se zemlja počasi bogati z dušikom, vendar je za mo¬
derne kmete ta postopek prepočasen, zato intenzivno
posipajo dušikova gnojila.

INDUSTRIJSKA KMETIJA

7 - IZČRPAVANJE ZEMLJE
Stalna uporaba umetnih gnojil
in pomanjkanje kolobarjenja
neprestano zmanjšuje rodovit¬
nost zemlje.

8 - ŽIVALSKI ODPADKI
Živali so nagnetene na majh¬
nem zaprtem prostoru, zato se
njihovi odpadki hitro nabirajo.
Pogosto jih spuščamo v ba¬
zene, od koder počasi prodi¬
rajo v podtalnico.

9 - ZAPRTE ŽIVALI

Na večini »modernih« kmetij
so živali nagnetene v zaprtem
prostoru. Za hranjenje potre¬
bujemo zapletene sisteme, bo¬
lezni pa preprečujemo s stal¬
nim dodajanjem zdravil.

10-ZAŽIGANJE STRNIŠČ
V deželah, kjer zažigajo str-
nišča, spuščajo v ogromnih
oblakih onesnažujočega dima
v zrak ogromne količine po¬
tencialno uporabnih organ¬
skih snovi.

11 - UNIČEVANJE OKOLJA
Industrijsko kmetovanje zah¬
teva, da se vse, kar je napoti
proizvodnji neke kulture, od¬
strani in uniči. Divje živali in
rastline, ki so bile nekoč okoli
kmetij, ostajajo brez narav¬
nega prebivališča in izumirajo.

12 - ONESNAŽENA HRANA
Hrana z industrijskih kmetij je
onesnažena s sledovi kemika¬
lij, ki so jih uporabljali za pro¬
izvodnjo.

Na današnjih kmetijah ali far¬
mah počasi pozabljajo na
umno gospodarjenje, ki je bilo
nekoč osnova za obdelovanje
zemlje. Danes je poudarek
samo na produktivnosti - vi¬
sok vložek za visok dobiček.
Ko pa razmišljamo o dobičku,
ponavadi spregledamo dve
pomembni stvari: kaj se do¬
gaja z zemljo in s hrano, ki jo
tam pridelamo.

1 - GNOJILA

Za visok hektarski donos po¬
trebujemo velike količine
umetnih gnojil, namesto da bi
ohranili naravno rodovitnost
zemlje.

2 - IZPIRANJE NITRATOV
Dež raztopi približno polovico
nitratov v umetnih gnojilih, ki
jih potresemo po poljih. Raz¬
topljeni nitrati se izpirajo in
onesnažujejo talne vode in
podtalnico.

3 - EROZIJA ZEMLJE

Ko z globokim oranjem obra¬
čamo zemljo, se dogaja, da
močan dež odnaša gornje pla¬
sti zemlje, ostaja pa za kmetij¬
stvo neuporabno zemljišče.

4 - UVOŽENA ŽIVINSKA
KRMA

Na mnogih kmetijah ne pride¬
lajo dovolj živinske krme, zato
jo morajo kupovati. Ta pogo¬
sto prihaja iz dežel, ki bi jo tudi
same potrebovale.

5 - KMETIJSKO GORIVO

Z večanjem hektarskega do¬
nosa se veča tudi količina po¬
trebnega goriva. Evropski
kmetovalci porabijo v pov¬
prečno 12 ton goriva za obde¬
lavo enega kvadratnega kilo¬
metra zemlje. Američani pora¬
bijo le 5 ton.

6 - BIOCIDNA ŠKROPIVA
Edina sredstva za uničevanje
škodljivcev in plevela so ke¬
mijska sredstva. Pred žetvijo
ali pobiranjem večino pridel¬
kov nekajkrat poškropijo z ra¬
zličnimi kemijskimi sredstvi.

IM • TIM 3 • november 1990

EKOLOGIJA

In kakšna je uporaba umetnih gnojil in njihov učinek?
Primer neke ameriške farme je zelo poučen. Ob koncu
druge svetovne vojne je bil povprečen hektarski donos
koruze na farmi 2800 kg. Dvajset let kasneje se je
povečal na 5300 kg. Lep dosežek, boste rekli. Istočasno
pa se je poraba umetnih gnojil povečala od 10000 ton

na 400000 ton! Za podvojitev donosa štiridesetkrat
večja poraba gnojil! Pa še nekaj: del povečanega do¬
nosa je tudi posledica novih vrst koruze.

Kaj lahko storimo, da zmanjšamo porabo gnojil? Po¬
trebno se je vrniti k naravnemu gnojenju. Raziskave na
Nizozemskem kažejo, da traja prehod štiri do pet let,

EKSPLOZIJA BIOCIDOV

V zadnjih dvajsetih letih se je proizvodnja biocidov ali kmetijskih glavne vrste biocidov in njihov učinek ter proizvodnjo v zadnjih

strupov izjemno povečala. Danes je le redkokatera kmetija brez dvajsetih letih. Poleg teh snovi obstaja še cela množica priprav-

zaloge strupov, ki jih potresajo po zemlji. V tej tabeli prikazujemo kov, ki pa se redkeje uporabljajo.

1. FUNGICIDI
Kaj uničujejo?

Fungicide uporabljamo za uničevanje po¬
gostih mikroskopskih gliv, ki okužijo le¬
tino, sadeže in uskladiščeno seme. Med
njimi so plesni, sneti in kvasovke.

Kaj vsebujejo?

Večina fungicidov vsebuje spojine kovin,
kot sta baker ali živo srebro, ali ogljikovo¬
dike, ki vsebujejo žveplo.

Nevarnost za zdravje

Fungicide pogosto škropijo neposredno
po delu rastline, ki ga zaužijemo. Njihove
sledove pogosto najdemo na sadju in zele¬
njavi, njihov vpliv na človeško telo pa še ni
znan.

Poraba

Poraba fungicidov je v zadnjih dveh deset¬
letjih dvajsetkrat narasla.

2. INSEKTICIDI
Kaj uničujejo?

Insekticidi uničujejo listne uši, žužke in
druge škodljivce, uporabljajo pa jih za
rastline, ki rastejo, redkeje pa za uskladiš¬
čeno zrnje. Poleg škodljivcev uničujejo
tudi njihove naravne sovražnike, ki se
z njimi hranijo.

Kaj vsebujejo?

Najbolj pogosto uporabljeni insekticidi so
organofosfati, spojine, ki vsebujejo fosfor,
in klorirani ogljikovodiki, ki vsebujejo klor.
Zanimivo je, da podobne spojine uporab¬
ljajo tudi kot bojne strupe.

Nevarnost za zdravje

Izkazalo se je, da so mnogi insekticidi zelo
obstojni. Razgrajujejo se počasi, prehajajo
v hrano in lahko povzročijo različne bo¬
lezni, npr. bolezni jeter.

Poraba

V dvajsetih letih je poraba teh sredstev
sedemnajstkrat narasla.

3. HERBICIDI
Kaj uničujejo?

Herbicidi uničujejo rastline. Lahko so ne¬
specifični in uničijo vse rastline, ki rastejo
na določenem področju, ali pa so speci¬
fični in uničijo le določeno vrsto rastlin
(npr. širokolistne rastline med žitom).

Kaj vsebujejo?

Med herbicidi najdemo različne kemijske
spojine. Mnoge so podobne strupenim na¬
ravnim spojinam, ki jih najdemo v rastli¬
nah. V rastlini, ki jih posrka, blokirajo me¬
tabolizem, tako da rastlina odmre.

Nevarnost za zdravje

Nekateri herbicidi so smrtno nevarni, če
jih zaužijemo. Drugi pri zaužitju s hrano
povzročijo različne težave.

Poraba

V dveh desetletjih se je poraba teh snovi
petnajstkrat povečala.

TIM 3 • november 1930 • 107

EKOLOGIJA

zmanjšanje pridelka je deset do dvajset odstotkov, pre¬
cej pa se znižajo stroški, kajti tudi cena umetnih gnojil
narašča.

Industrijske farme - naš odnos do živali

Tudi pri živinoreji poznamo industrijske farme, kjer so
živali, še posebej prašiči in kokoši, natlačene v majhne
prostore, kjer z monotono kombinacijo hrane in okolja
dosegajo čim večjo nesnost ali težo v najkrajšem času.
Ker je bistvena proizvodnja, mladiče kmalu odstavijo in
jih hranijo umetno. Zato so manj odporni; ker pa so
manj odporni, dodajajo njihovi hrani antibiotike ali celo
hormone. Živali se zaradi majhnega prostora ne morejo
gibati, zato je edina njihova naloga, da se krmijo in
prebavljajo, dokler niso primerne za zakol.

Pričakovali bi, da bo zaradi takega načina tudi izkori¬
stek večji, pa temu ni tako. Podatki kažejo, da kura, ki
se prosto pase po dvorišču, znese na leto 225 jajc, tista
pa, ki je zaprta v bateriji kokošnjakov s štirimi drugimi

kurami v majhni kletki, 260 jajc. To pomeni le 35 jajc več
na leto! Zato pa mora kmet vložiti velika sredstva v po¬
slopje, ogrevanje, naprave in hrano, obstaja pa tudi
velika možnost množičnih okužb.

Velik problem na industrijskih farmah predstavljajo
tudi odpadki. Največji problemi so z odpadki s prašičjih
farm, kjer gnoj spirajo z velikimi količinami vode, s tem
pa polnijo ogromne bazene. Voda prodira v zemljo in
onesnažuje podtalnico. Velike farme obdaja tudi močan
smrad, ki ga okolica le težko prenaša.

Kaj torej lahko storimo? Vrniti se moramo k staremu
načinu paše, k vzgoji živali v hlevih, kjer imajo dovolj
prostora, hrane in svetlobe za normalen razvoj. Take
živali so tudi veliko bolj zdrave, potrebno je manj zdravil
in kemičnih preparatov, ki končajo v našem telesu.
Živali, ki se veliko gibljejo, imajo tudi manj maščobe,
njihovo meso je bolj zdravo. Lahko pa tudi zmanjšamo
količino mesa. v naši prehrani, kar bo koristilo nam - in
živalim.

BIOLOŠKO

KMETIJSTVO

Biološko kmetijstvo je praktičen dokaz, kako je
preprost pristop ponavadi najboljši. Kmetovanje
brez pomoči kemije, z uporabo naravnih tehnik
In materialov, daje neonesnaženo hrano. Bistvo
biološkega kmetijstva je skrb za zemljo, na kar
so industrijski kmetje popolnoma pozabili.

Pod površino

Vse gnojilo je izprano In onesnažuje podtalnico.
Zemlja je v slabšem stanju, kot je bila na začetku
leta.

Biološka kmetija

Na taki kmetiji uporabljajo le naravne snovi, zato
je zemlja bogata In rodovitna. Brez kemije zemlja
vsako leto bogato obrodi, ne da bi se pri tem
Izčrpala. S kolobarjenjem se celo izboljšuje.

Industrijska kmetija

Visok donos dosegajo na takih kmetijah le s po¬
močjo kemijskih pripravkov, gnojil in biocldov.
Naravno življenje v zemlji je tako osiromašeno,
da sama po sebi ni več rodovitna. Vsak pridelek
zemljo še bolj osiromaši.

POMLAD
Nad površino

Pred in med sejanjem s herbicidi uničujejo ple¬
vel. Zemljo pognojijo z umetnimi gnojili, da bi
povečali pridelek.

Pod površino

Ker niso na zemljo prejšnje leto potresli gnoja, je
zemlja stlačena in brez organskih snovi.

POLETJE
Nad površino

Ko gre pridelek v klas, uporabljajo za zaščito
velike količine insekticidov. S herbicidi uničijo
ves plevel.

Pod površino

Dež raztaplja gnojila In jih odnaša pod površino.
Rastline posrkajo le del tega.

JESEN

Nad površino

Po dodatnem pršeju biocldov poberejo pridelek.
Strnlšče pogosto požgejo, tako da gre mnogo
organskih snovi v nič.

Pod površino

Raztopljeno gnojilo, ki ga rastline niso posrkale,
še naprej prodira v zemljo.

ZIMA

Nad površino

Takoj ko pospravijo pridelek, zemljo preorjejo In
znova posejejo isto kmetijsko kulturo.

POMLAD
Nad površino

Pred sejanjem očistimo zemljo plevela z okopa¬
vanjem, ki tudi razrahlja zemljo. Biocidov ne
uporabljamo.

Pod površino

Zemlja je bogata z organskimi snovmi iz kompo¬
sta In gnoja, potresenega prejšnjo zimo. Je
zračna, v njej so deževniki.

POLETJE
Nad površino

Edina razlika med tem poljem in industrijskim je
v tem, da se tu razraste plevel.

Pod površino

Rastline srka|o dušikove spojine, ki nastanejo
pri razpadu gnoja In komposta. Njihove korenine
se zlahka razraščajo.

JESEN
Nad površino

Po žetvi zemlje nekaj mesecev ne preorjejo.
Rastline, ki proizvajajo dušikove spojine, kot je
npr. detelja, se razrastejo po njivi.

Pod površino

Razpadajoč gnoj In kompost še naprej bogatita
zemljo.

ZIMA

Nad površino

Po pol|u potresejo kompost In gnoj. Rastline, ki
zemljo prekrivajo, preprečujejo Izpiranje zemlje
do oranja za naslednjo letino.

Pod površino

V zimskih mesecih se proces razpada upočasni.
Letina ni zmanjšala rodovitnosti zemlje.

IM • TIM 3 • november 1990

_ NA KRATKO

Bojan Rambaher

GOVORICA ŽIVALI

Ljudje se z živalmi pogovarjajo samo
v pravljicah; ko jim v žep pade praprotno
seme, ko najdejo kamen modrosti ali pa
ko se usmilijo zlate ribice. Takšnih čude¬
žev v resničnem življenju ni. Ker pa si
človeštvo neznansko želi, da bi razu¬
melo živali, morajo raziskovalci najti
druge poti in drugačne načine za spo¬
razumevanje z njimi.

Na prvi pogled se zdi, da se človek še
najlažje sporazume s papagaji, ki jih je
naučil tudi govoriti, vendar temu ni tako.
Papagaji se naučijo le nekaj besed in
stavkov, ki jih znajo celo zelo dobro izgo¬
voriti, vendar ob tem ne znajo misliti.

O tem, da se znajo živali med seboj
sporazumeti, ni nobenega dvoma. A za
razliko od nas, ljudi, ki vsi spadamo
v eno vrsto, pa se kljub vsemu ne znamo
pogovoriti med seboj, razumejo živali
tudi gibe in znake, ki jih oddajajo živali
druge vrste (gamsi na primer prepoznajo
opozorilni žvižg svizcev in se obnašajo
tako, kakor da bi prišlo opozorilo od pri¬
padnikov lastne vrste).

Po drugi strani se živali med seboj
sporazumevajo mnogo bolj zapleteno,
kot mi. Mi govorimo in govorimo, vendar
prezremo drobne besede in namige, ki bi
nam povedali, če se ta, s katerim se
pogovarjamo, dolgočasi, se morda
z nami ne strinja ali pa se nepotrpežljivo
prestopa z noge na nogo, ker se mu
nekam mudi. Tem znamenjem ne
znamo več prisluhniti. Živali so v oddaja¬
nju zvočnih signalov mnogo zmernejše
od nas, zato pa se dosti več sporazume¬
vajo z držo telesa, gibi, mimiko in tudi
z vonjem. Ker se pri živalih torej zvočni
znaki ne dajo zlorabiti, se jim ne dogaja,
da bi preslišale kaj pomembnega, kar se
pogosto zgodi ljudem.

Razumevanje govorice živali je tako
težka, zapletena in natančna stvar, da je
Munchenčan Karl von Frisch dobil leta
1973 Nobelovo nagrado za pojasnitev
tako imenovanega plesa čebel, s kate¬
rim čebela delavka, ki je našla vir hrane,
obvesti druge čebele v panju o oddalje¬
nosti in smeri bogate paše. To čebelje
izvajanje je kombinacija gibov in vonja.
Ali tudi brenčanje čebel tukaj igra kakšno
vlogo, zaenkrat še ni jasno. Pri nekaterih
drugih insektih, in celo pri mnogih drugih
skupinah živali, so zvočni znaki neobi¬
čajno pomembni pri varovanju, pri dvor¬
jenju samički in pri nekaterih drugih živ¬

ljenjskih situacijah. Poznamo na primer
dve vrsti krtov, ki se med seboj razliku¬
jeta samo po glasu. Vzlic temu, da živijo
na istem ozemlju, zadostuje že ta
majhna razlika, da se vrsti ne križata. Na
klic samca pride k njemu brez izjeme
zgolj samička njegove lastne vrste.

Raziskovanje glasov živali se v zad¬
njem času zelo hitro razvija tudi po za¬
slugi izpopolnjene snemalne tehnike.
Strokovnjakom se je že posrečilo razvo¬
zlati pomen nekaterih glasov, pa tudi
določiti, kateri glasovi so živalim priro¬
jeni, katerih pa se naučijo od staršev ali
od drugih predstavnikov svoje vrste. Pri
mnogih živalih, še posebej pri pticah, so
opozorili na zelo velike sposobnosti pos¬
nemanja.

S tem smo ponovno prišli do našega
papagaja. Papagaji znajo zaradi oblike
svojega jezika in kljuna, torej zgolj zaradi
svojih telesnih lastnosti, dovršeno pos¬
nemati človekov glas, in sicer v smislu
fonetike, s tem pa tudi zvoka našega
glasu. Le malokateri papagaj pa se je
sposoben naučiti uporabljati naučene
besede kot sporočilo. Papagaj se nauči
na primer izgovoriti besede »zebe me«,
toda le redkokdaj zna to povedati takrat,
kadar mraz resnično občuti. Ponavadi se
tako oglasi vsakokrat, kadar vidi hrano in
je lačen, ali pa vselej, kadar vidi ljudi
oziroma ga izzovemo. S papagaji kot
s tolmači govorice živali si torej ne mo¬
remo mnogo pomagati. Igrajo se z na¬
učenimi človeškimi besedami kot otroci
z igračami. Zelo dobro vedo za kaj jih
pohvalimo in za kaj grajamo, kdaj bodo
nagrajeni in kdaj kaznovani. Z vsem tem
pa nam o lastnem življenju, kaj šele
o življenju drugih živali, ne povedo prav
nič.

Raziskovalci živalskega sveta so se
odločili ugotavljati pomen glasov živali
na dva načina. Prvi način bi lahko ime¬
novali dešifriranje. Pri tem poslušajo gla¬
sove živali v najrazličnejših položajih in
poskušajo razvozlati pomen različnih
zvokov. Mnogokrat so prišli do presenet¬
ljivo pravilnih (kasneje potrjenih) rezulta¬
tov. Tako dešifrirane zvoke so ne samo
enkrat preizkusili v praksi, na primer pri
vabljenju ali odganjanju živali določene
vrste. Morda porečete, da to ni nobena
posebna novost, saj lovci že od pradav¬
nine privabljajo živali s posnemanjem
njihovega glasu, in to vse od mišjega

cviljenja do jelenjega rukanja. Vendar so
se sodobni raziskovalci tega prvič lotili
načrtno in z znanstvene plati, torej tudi
z zbiranjem in obdelavo dobljenih podat¬
kov.

Druga, pravzaprav mnogo zahtev¬
nejša pot je poskus, da bi se z živaljo, ki
smo si jo izbrali, tudi resnično sporazu¬
meli. Za ta poskus so učenjaki izbrali
ljudem podobne opice kot bitja, ki so
nam najbližja. Najprej so se z njimi po¬
skušali sporazumeti z učenjem govorje¬
nih besed in stavkov, vendar je bil uspeh
pičel - opičje glasilke kratko malo niso
takšne, da bi žival lahko z njimi izgovar¬
jala človeške glasove in besede. Opice
so zato začeli učiti mimične gibe gluho¬
nemih oseb. Uspeh je bil precejšen, toda
uporabljena metoda je bila zelo težavna
in je bila močno odvisna od osebnih
sposobnosti učitelja in njegove zavzeto¬
sti.

Strokovnjaki z atlantske univerze so si
zato za posrednika v pogovorih s šim¬
panzi izbrali računalnik. Program je imel
dvesto petindvajset simbolov in sedem
barvnih skal. Takrat dveletna šimpanzi-
nja se je naglo naučila uporabljati sim¬
bole na tipkah. Da bi izključili vpliv spo¬
mina, ki je pri vseh živalih dobro razvit,
so položaj tipk z raznimi simboli menja¬
vali, tako da je bil en simbol vedno na
drugem mestu. Pravzaprav je računalnik
s svojim vsestranskim delovanjem omo¬
gočil stopnjevanje zahtevnosti izražanja
bistre učenke. Če si je šimpanzinja če¬
sarkoli zaželela, je morala svoji želji, ki
jo je izrazila s pritiskom na ustrezno
tipko, dodati še besedo »prosim« ozi¬
roma je morala pritisniti še na določeno
tipko s tem simbolom. Šimpanzov na ta
način sicer zagotovo niso naučili vljud¬
nosti, so pa nakazali nekatere njihove
miselne sposobnosti. Z računalnikom ni¬
smo spoznali »opičje slovnice«, ampak
nam je bil samo omogočen neposreden
pogovor med človekom in živaljo. Šim¬
panzinja se je učila podobno, kot se
človek uči tujega jezika. Vemo, da se
tujega jezika učimo, kadar smo za to
zainteresirani. Podobno je s šimpanzi, ki
pa jih poleg »jezika« učimo še »našega
načina mišljenja«. Vsekakor se šimpanzi
z veseljem pogovarjajo z nami. Šimpanz
je mlada, igriva žival z visoko inteli¬
genco, poleg tega pa se srečuje z nepre¬
magljivo materialno privlačnostjo, in si-

TIM 3  • november 199« • 109

NA KRATKO

Zvočni glasovi vretenčarjev

Mehanično oddane glasove živali običajno namenjajo opozorilu ali zastraševanju. Pri
ribah je to na primer udarec s plavutjo (slika 1), pri zajcu topot po zemlji (slika 2).

Občasno ti glasovi služijo tudi za sporazumevanje s partnerjem, še posebej pri živalskih
vrstah, ki ne oddajajo drugih glasov (na primer klopotanje štorklje s kljunom - slika 3, ali
pa zvoki za označevanje svojega področja in laskanje samički z udarjanjem po votlem
deblu ali drugem resonančnem predmetu - primer pri večini detlov - slika 4).

Lastni zvočni znaki ao tem bolj zapleteni, čim
bolj je razvita vrsta, ki jih oddaja. Nižji vreten¬
čarji oddajajo preproste, enoglasne zvoke.
Pri ribah so zvoki v obsegu 10-1300 nihajev
na sekundo (slika 6 - Cyclopterus Lumpus).
Višje dvoživke (žabe - slika 5) in plazilci (slika
8 - krokodili in kuščarji) oddajajo modulirane
zvoke v obsegu 16 - 23000 in 16 - 18000
nihajev, torej v obsegu, ki odgovarja frekven¬
cam, ki jih sliši tudi človeško uho. Višji vre¬
tenčarji, ptiči (slika 9) in sesalci (slika 7) od¬
dajajo zelo različne zvoke, ki presegajo pas
slišnosti človeškega ušesa za okoli 5000 ni¬
hajev (Hz) pri ptičih in za okoli 180000 nihajev
pri sesalcih (netopirji). Te zapletene zvoke pri
pticah imenujemo petje.

Eholokaclja je raztlrjena aamo pri nekaterih
vretah vodnih živali In pticah, ki letajo ponoči
v trdi temi oziroma temnih proatorlh. Od ptic
uporabljajo primitivno eholokacijo aalan-
ganke (jameke ptice), ki živijo v temnih Ja¬
mah, od eesalcev pa kiti, ie posebej pa delfini
(10) In netoprlji ( 11 ). Eholokacljakl elgnaii so
Izredno kratki, tudi le tisočinko sekunde, ven¬
dar se ponavljajo v pravilnem zaporedju. Pri
pticah so v območju 3000 do 20000 Hz, pri
delfinih In kitih B5 do 152000 Hz In pri netopir¬
jih 20000 do 180000 nihajev na sekundo.

110 • TIM 3  * november 1090

cer s hrano. Večina živali v nasprotju
s šimpanzi nima nobenega razloga, da
bi se ukvarjala in pogovarjala z ljudmi,
poleg tega pa ni sposobna, da bi roko¬
vala z računalnikom, tako da bi bila upo¬
raba takšnega pripomočka kot »preva¬
jalca« problematična.

Vzemimo na primer z očne znake del¬
finov. Delfini so izredno inteligentna bitja
igrive narave, povrhu pa rade volje sode¬
lujejo z ljudmi. Oddajajo celo vrsto gla¬
sov, od katerih mnogi služijo za naviga¬
cijo - za znamenit delfinov radar ste
najbrž že vsi večkrat slišali. Za prenaša¬
nje sporočil delfini uporabljajo okoli sto
petdeset različnih zvočnih znakov za

TIMOVA FANTASTIKA

razne potrebe in okoliščine. Te znake so
lahko prevedli samo tako, da so na¬
tančno sledili prejemniku teh signalov,
s tem da prejemnik delfina, ki je signale
oddajal, ni videl. Raziskovalci so šli celo
tako daleč, da so s pomočjo elektroen-
cefalografov beležili možganske aktivno¬
sti obeh delfinov. Vzlic temu je nemo¬
goče izločiti »človeški faktor«, do kate¬
rega lahko pride zaradi napake ipri razla¬
ganju znakov.

Kljub velikemu trudu pa se strokovnja¬
kom do sedaj še ni posrečilo »dobe¬
sedno« prevesti v naš jezik govora niti
ene živalske vrste. Ker so na tem po¬
dročju opravili že toliko različnih razi¬

skav, so hkrati ugotovili seveda tudi to,
da je v tem smislu položaj pravzaprav
dokaj brezupen.

Brezupen pa je le v smislu natanč¬
nega razumevanja med nami in živalmi.
Iz prakse vemo, da se z malo dobre
volje, potrpežljivostjo, ljubeznijo in razu¬
mevanjem živali ter še kančkom strokov¬
nega dela z njimi lahko prav dobro spo¬
razumemo. Natančna in neposredna ko¬
munikacija najbrž ne bo mogoča nikoli,
vendar lahko mirne duše rečemo, da se
človek z živalmi, še posebej dresiranimi
(na primer cirkus, dresirani psi...) prav
dobro razume.

H. L. Gold Prevedel Žiga Leskovšek

VOHUNI PRETEKLOSTI

Ko so odpirali biofilmski inštitut, je bilo
čutiti prav posebno vznemirjenje. Občutil
ga je celo tak zakrknjenec, kot je bil
Weilman Zatz, poročevalec tedenske
priloge časnika Sunday.

Arlington Prescott, brisalec  v tovarni
očesnih kontaktnih leč, je med izumlja¬
njem časovnega stroja odkril biočasovno
kamero. Navadno filmsko kamero, se¬
veda brezzvočno, ki je projicirala ča¬
sovni snop, ga ponovno vsrkala in po¬
sredovala na časovno in svetlobno ob¬
čutljiv film. Ko je spoznal, da se bo moral
zadovoljiti le s fotografiranjem preteklo¬
sti, ne da bi jo lahko obiskal, je Prescott
prenehal raziskovati in postal predstojnik
otroškega vrtca.

Toda, kot je v teleinformacijski pisarni
pojasnil Zatz, medtem ko je z osebnim
narekovalnikom vnašal zapiske v gla¬
sovni zapisovalnik, je bil biofilmski inšti¬
tut zasnovan na Prescottovem zavrnje¬
nem odkritju. Velikanska, mogočna
zgradba, ki je bila v glavnem pod zemljo,
je bila zgrajena v stilu 23. stoletja. Pred¬
stavljala je darilo Humboldta Maxwella,
bogatega tovarnarja hranilnih kapsul, in
je bila opremljena s tisoč biočasovnimi
kamerami. Zaposlenih je bilo tisoč ekip,
ki so jih sestavljali biografi, vojaški anali¬
tiki, zgodovinarji in drugi izvedenci, da bi
zapisovali zgodovino tako, kot se je
v resnici zgodila;  v skladu z Maxwellovo
podporo pa so posebno pozornost na¬
menili pomembnim industrialcem, politi¬
kom in umetnikom v preteklosti,  v takem
vrstnem redu, kot so našteti.

Wellman Zatz je med sprehodom
skozi biofilmski inštitut uspel posneti le
nekaj kratkih, zadirčnih intervjujev. Lov
za dogodki in osebami je bilo živčno delo
in prekinitve so ljudi motile.

Končno se je ustavil pri ekipi, ki je bila
videti nekoliko prijaznejša. Na zaslonu
so opazovali prizor, ki je spominjal na
elizabetinsko Anglijo.

»Sir Isaac Newton,«je znanstveni bio¬
graf Kelvin Burns zagodrnjal v odgovor
na Zatzevo vprašanje. »Velik mož. Zve¬
deti hočemo, zakaj se mu je zmešalo .«

Zatz je bil s tem seveda seznanjen.
Naslovni članki v časniku Sunday so že
stoletja uporabljali Newtonov primer pri
podpiranju tez o psiholoških fenomenih.
Potem, ko je še pred petindvajsetim le¬
tom opravil vsa osupljiva odkritja, je ve¬
liki znanstvenik preživel ostanek svojega
dolgega življenja v iskanju prekognicije,
filozofskega kamna in podobnih prive¬
skov misticizma.

»Domnevam, da so paranojo povzro¬
čili občutki zavrnitve v otroštvu,« je menil
psihiater Mowbray Glass.

Toda na zaslonu je bil srečen deček,
v kar normalnem domu in šolskem okolju
17. stoletja. Glass je postajal vse bolj
zmeden, medtem pa je Sir Isaac končno
izdelal binominalni teorem, diferencialni
in integralni račun in nadaljeval z delom
na gravitaciji, ne da bi kazal kakršnekoli
simptome čustvenega neravnovesja.

»Najneverjetnejše demonstrativne in
deduktivne sposobnosti, kar sem jih kdaj
videl. Ne morem verjeti, da bi takega
človeka lahko pritegnila mistika,« je me¬
nil Pinero Schmidt, znanstveni integra-
tor.

»Pa vendar ga je. Poglejte!« je dejal
Glass in otrpnil.

Moški na zaslonu, ki je bil oblečen
v svileno suknjo, ovratno ruto in dokolen-
ske hlače, se je, sam  v temi neudobno
opremljene sobice, naglo ozrl navzgor.
Za trenutek je pogledal točno v časovni

snop in se nato zazrl v temino svoje
sobe. Zgrabil je težak srebrni svečnik in,
držeč ga kot orožje, preiskal sobne vo¬
gale.

»Nekaj mrmra,« je naznanil Gonzales
Carson, ki je bral z ustrnic. »Vohuni.
Prepričan je, da mu hoče nekdo ukrasti
odkritje.«

Burns je bil videti zmeden. »To je bil
prvi znak zloma, ki smo ga opazili. Toda,
kaj ga je povzročilo?«

»Naj bom preklet, če vem,« je priznal
Glass.

»Dednost?« je vprašal Zatz.

»Ne, to smo preverili,«je odločno od¬
vrnil Glass.

Bioekipa je  še nekaj ur skušala odkriti
kaj več. Ko je znanstvenik prišel v tride¬
seta leta, mu je prešlo v navado, da je
nenehno pogledoval navzgor in se skriv¬
nostno nasmihal. Na svoji smrtni postelji,
štirideset let kasneje, je srečen in brez
strahu z ustnicami nemo oblikoval be¬
sede.

»Moj angel varuh,« je tolmačil Carson.
» Vse življenje si bedel nad menoj. Zado¬
voljen sem, da se bom srečal s teboj.«

Glass se je zdrznil. Obšel je eno bio-
ekipo za drugo in vsaki postavil kratko
vprašanje. Ko se je vrnil, je drhtel.

»Kakšen je odgovor, doktor?« je ne¬
strpno vprašal Zatz.

»Nič več ne smemo uporabljati bio-
časovne kamere,« je pojasnil Glass.
»Moji sodelavci so raziskovali psihoze
Roberta Schumana, Marcela Prousta in
ostalih, pri katerih se je v končni fazi
vedno razvila preganjavica.

»Da, toda zakaj?« je vztrajal Zatz.

»Zato, ker so mislili, da za njimi nekdo
vohlja. In seveda so imeli prav. To smo
bili mi.«

TIM 3 • november 1990 • m

TIMOVI OGLASI

modelarski center

CIRIL-METODOV TRG 14, LJUBLJANA

Tel.: 061/302183

Zakaj čez mejo, če lahko kupiš doma!

Nova specializirana modelarska trgovina!

Na zalogi material priznanih modelarskih Sirm:
ROBBE, GRAUPNER, FUTABA, WEBRA, ENYA...

PRODAM transformatorja 220/
2x36 V (150 W) in 220/14 V
(35 W), dva nizkotonca Ei Niš
60 W - 4 ohme (popolnoma
nova), dve hladilni rebri in gra¬
mofon TOSCA 20 - predelan.
Sebastijan Rodica
Šmarje 23
66210 Sežana
Tel. (067) 73-257

PRODAM model DV avtomo¬
bila na električni pogon in
drobni material (osi, kardani).
Tomaž Demšar
Na Rojah 7
61210 Lj.-Šentvid
Tel. (061) 50-398

PRODAM dirkalno kolo MAN-
DARIC z novim števcem in do¬
datno opremo, staro eno leto
in odlično ohranjeno. Cena je
približno 3500,00 din.

Toni Tratnik
Migojnice 9 a
63302 Griže
Tel. (063) 714-194

TIM

Revija a MtnKno in anenetveno dajavnoet mladina

KUPONn

PRODAM elektronsko piezzo
sireno. Zelo majhna poraba,
velika glasnost. Napajanje
12-1,5 V. Uporabna je za izde¬
lavo raznih alarmnih naprav,
zvoncev, indikatorjev, opozo-
rilnikov itd. Komplet v plastič¬
nem ohišju meri le 39x26 mm.
Cena 90,00 din.

Igor Jenko
Prisoje 4
66000 Koper
Tel. (066) 34-031

PRODAM tire, ki se poljubno
krivijo in kretnice tovarne
ROCCO, po sistemu HO.
Primož Marolt
Kuzmičeva 4
61000 Ljubljana
Tel. (061) 313-396

UGODNO prodam računalnik
AMIGA 500, TV modulator,
igralno palico (dva kosa), ve¬
liko disket in vso potrebno li¬
teraturo.

Peter Dragan
I. Turšiča
66210 Sežana
Tel. (066) 72-739

PRODAM 600 1/4-watnih upo¬
rov. Komplet vsebuje 60 vred¬
nosti po 10 uporov od 12 Oh¬
mov do 1 megaohma po le¬
stvici E 12. Cena je 130 din.
Marko Smrekar
Reteče 164
64220 Škofja Loka
Tel. (064) 633-155

UGODNO prodam model DV
letala TAXI (1500 mm) z motor¬
jem Magnum (6,5 cm 3 ). Cena je
1600 din.

Robert Horvat
Kardeljeva 57
62000 Maribor

Tel. (062) 38-583, v soboto ali
nedeljo popoldne.

LJUBITELJI ELEKTRONIKE!
Pripravili smo vam posebno
ponudbo, pri kateri lahko izbi¬
rate med najnovejšimi izdelki
moderne tehnike. Na voljo so
vam kit-kompleti, moduli, go¬
tovi izdelki v ohišjih in elek¬
tronski material po zelo ugod¬
nih cenah. Zahtevajte katalog
(5,00 din).

Jože Babič
Paričjak 17c
69252 Radenci
Tel. (069) 73-337

PRODAM dve DV jadralni letali
z razponom kril 1600 mm (FINI-
KOFI) in 2000 mm (BETA). Le¬
tali imata višino in smer že na¬
stavljeno in sta primerni za za¬
četnike. Prodam tudi dvoka-
nalno napravo za daljinsko vo¬
denje MULTIPLEX DELTA (od¬
dajnik, sprejemnik, dva servo-
motorja in Ni-Cd akumula¬
torje).

Matjaž Druškovič
Kovačičeva 4/a
64000 Kranj

Tel. (064) 26-868, po 14. uri.

PRODAM disketnik Commo-
dore VC 1541 II (nov), cena 380
DEM (ali po dogovoru); SYNT-
HESIZER YAMAHA PSS-140
(250 DEM) in ČB prenosni te¬
levizor (primeren za hišne ra¬
čunalnike).

Tomaž Kerin
Gubčeva 3
68270 Krško
Tel. (0608) 31-697

PRODAM računalnik Commo-
dore plus/4, 96 kB spomina,
transformator, kasetnik, pet¬
najst kaset, dve igralni palici
in dve kartici za 600 DEM v di¬
narski protivrednosti.

Andrej Lužnik

30. divizije 2

65000 Nova Gorica

Tel. (065) 24-739, od 15. do 16.

in od 19. do 20. ure

Knjižne nagrade bodo
prejeli naslednji izžre¬
banci:

ZDENKO STARE
Ptujska 76
62327 RAČE

DEJAN KORADIN
Cankarjeva 5
65271 VIPAVA

TADEJ KOBE

OSNOVNA ŠOLA STARI TRG
OB KOLPI

68342 STARI TRG OB KOLPI

111 • TIM 3 • november 1900

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA

NOVO V TRGOVINI MLADI TEHNIK
NA STAREM TRGU S V LJUBLJANI


V trgovini MLADI TEHNIK

na Starem trgu 5 v Ljubljani,
so naprodaj električni strojčki
znamenite evropske tovarne PROXON,
po konkurenčnih cenah.

Kdor se resno ukvarja z modelarstvom,
drobno obrtjo in podobnim,
si lahko ponujena orodja ogleda
vsak dan od 8. do 12. ure in
od 16. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure.

Poleg tega imata trgovini Mladi tehnik na Starem trgu 5
in Mladi tehnik na Cojzovi 2 naprodaj še mnogo drugih orodij
in gradiv za vse vrste prostočasnih dejavnosti.