T. 77.  * CSt££r> .  /C V>, f// ' -*vy «/'* Ay

.„.. /t-X'{i-(T, >'1l&T"rxfrd'  /; ? sJ-tT&di-fo  ^ ^

/V ^ - J f ,• **' i/lAA^rc77 ■';A/ -j%.■-?>■'

4  7-7 ■>

7177 fa-v«. 6*7 7 : w-f' 1 , 7?7k  fr

■/>- . v  » ) - /

J 1  /mJ ' ¥r0*’* e 1

>. . *  •*“— *'

Od^&Z- >y~iA 1

_ .»' .^r

if)p-c**4> /7 7{7 P ^ 1  **£.


za

I. gimnazijski razred.

S. Žepič,

NOVOMESTO.

Založil Deželni odbor kranjski. — Natisnil Vincenci Boben.
1875 ,

1

' Jir .

!* jf f - 1 * f t ~  't ^

x ,, ^iv /4 /.

/V^ e , a  /; <t~<. /

• — &>-*■•*■/* ^

* . *  v. v

,  /■ /. 4  4  < .'

/• j iv.-t j. • •*•..- A// t  1

Ir  / •

/* ***&£  M ^-<£-
t , A,‘ ^»y>> rh**+*y& , ,

khi-f t  '**-V r * '<  * > ''" v

%/a. ^Jsir-rt fp-£ > 4 *As)

/> C .-^C'- »>»-> (

4 / *ff,-/l  v.v« / I ‘ r /%&  tf*

' 9 X filej  i  vi f;) _. »f#. (  £4

}; ■  v» ; •' >• * -• '*

i ~-' f  LAi  ^ /■#-. -£


/

03 a*fjL*W

Predgovor.

» predgovoru ni mi mnogo govoriti; le to moram reči, zakaj
sem »Vaje za I. razred“ izdelal po D iinnebi er-ju, a »Vaje za II.
razred' 1  poRožek-u.  »Vaje za I. razred" imel sem uže gotove
po Diinnebier-ju leta 1866. v Varaždinu; in knjiga Diinnebier-jeva
bila je mnogo rabljena, kedar so se počele preustrojavati naše
gimnasije; torej sem tudi jaz njo vzel.

Okoli leta 1870. poslal sem na visoki poziv iz Ljubljane te
„Vaje za I. razred" visokemu c. k. deželskemu šolskemu svetu.
A ta davši „Vaje“ v preceno strokovnjakom, pozove me ondaj,
kedar njihovo mnenje zasliši, naj spišem tudi »Vaje za II. razred",
a slovarji da imajo skupni za oboje „Vaje“ biti.

Jaz tedaj »Vaje" po Diinnebior-ju izdelane skratim po
napotku knjige: » Praktische Paedagogik etc. von Andr. Wilhelm,
Wieni870.“  in po praktičnem napotku knjige »Lateinisches Lesebuch
fur die unteren Glassen der Ggmnasien. Erster The.il , von Joh Alex.
Božek, Wien 1869“  da mi ne bode vse dosedanje delo zastonj.

A za drugi razred „Vaje“ izdelam po II. izdanju Joh. Alex.
Rožek-ovega »Laieinisches Lesebuch fur die unteren Classen der
Gymnasien, Zmeiter Theil, Wien“,  ker se Andr. AVilhelm v omenjeni
»Paedagogiki" (pag. 45.) o školskih knjigah Joh. Alex. Rožeka
s toliko pohvalo izreka.

Opomb pod črto sem v »Vajah za I. razr.“ mnogo stavil;
ali ne morda i preveč, to bodo imeli razsoditi blagi gospodje kollege,
ki bodo po tej knjigi predavali.

Slovarje sem sestavil tri k »Vajam za I. in II. razr.“, in to
a)  slovar razvrščeni po §§. za celi prvi razred (natisnjen samo

prvi del §. 1.—§. 60c.), kakor so Ljubljanski gospodje recensentje
zahtevali), b)  slovar latinsko-slovensko-nemški (nemški po meni
dodan slovenskemu po zahtevu Ljublj. gg. recensentov), c)  slovar
slovensko-latinski.

Promenil sem kaj malo; le v „Vaje za I. razred“ vzel sem
iz J. A. Rožeka §. 10(5. in §. 107., a v „Yaje za II. razred“
nekoliko izgledov o supinih iz Diinnebier-ja.

Rokopis je uže več časa gotov, ali ker ni bilo najti založnika,
izhaja še le sedaj na svetlo, kar je visoki Kranjski deželski zbor
visokemu deželskemu odboru visokodušno stavil na razpolaganje
10.000 fl. za izdavanje šolskih knjig.

Nazadnje se tukaj javno zahvaljujem vsem gg. recensentom
za toliko dobrih opomb, ki sem jih kolikor sem mogel, tudi porabil,
po imenu pa velečast. in velemožnemu deželskemu školskemu
nadzorniku J. Šolarju.

Male nedoslednosti v pisavi lastnih imen, ki so po nevedoma
ostale v rokopisu, upam, da mi bodo blagi gospodje kollege odpustili.

Jaz nisem mogel voditi revisije, ker bi se bil tako tisk preveč
zakasnil, kajti je Novomesto daleč od železnice, in tako je še
precej pomot v „Yajah“ ostalo, kterih je pa moralo biti mnogo že
v rokopisu, nekoliko se jih je pa gosp. korrektorju pri največi
marljivosti ukradlo. Zato prosim gg. kollege, ki bodo to knjigo v
šoli rabili, da popred učencem zapovedo pomote popraviti.

Pri nekterih oddelkih se navaja Hrovat-ova Slovnica; in sicer
sami §§. kažejo paragrafe I. dela (oblikoslovja), II. §§. kažejo na
II. del (syntakso).

Ako sem s temi „Yajami“ kaj pripomogel, da se slovenski
mladeži temeljito učenje lat. jezika nekoliko olakša, dosti mi bode
nagrade.

V Zagrebu  28. januarja 1875.

Pisec.

Prvi razdelek.

Pravilni glagoli.

I. Indicativus, imperativus et infinitivus praesentls activi.

[Slov. Hr. §. 101. J

§. 1. Conjug atio I. et nominativus pluralis I. decli-

nationi s.

1. Nauta 1  navigat , 2 3  2. Agricalae ar ant? 3. Vehementen

aegrdto. 4  4. Saepe pečcdmus. 5. Quo navigas? 6. Vehementen errd-
tis.  7. Quid festinasf 8. Oro et laboro. 9. TJna coenamus, deinde
ambuldmusf 10. Lusciniae etiam noctu cantant. 11. Quid clamdtis?
12. Venae micant.

1. Kmet orje. 2. Brodnik jadra. 3. Zelo se motiš. 4. Kam ja¬
drate? b.  Jako srno bolni. 6. Velikrat grešim in se motim. 7.
Molimo in delamo. 8. Slcupej obedujete, potlej se sprehajate. 9.
Kaj hitite? 10. Slavec poje tudi po noči. 11. Skorjanec leti. 12.
Kaj kričite?

§. 2. Conjugatio  11.

1. Silva jam viret. 2. Stellae noctu lucent. 3. Plantae virent
etflorent. 4. Quid tacetis ? cur non respondetis ? 5. Horremus et sile~
mus. 6. Ridemus.  7. Places, quum pares. 8. Laboras, ut debes,
diligenter. 9. Quidfletis et clamatis? 10. Sivales, bene est, egovaleo.

Pravila iz skladnje in opombe.

!  Predmet (oseba ali stvar), o katerem se kaj pripov&duje, zove se sub¬
jekt (subjectum,  osebek), in stoji na vprašanje kdo? ali kaj?  v no¬
minativu. [Slovnica II. 3.]

2 Kar se pripoveduje o subjektu, zovemo praedikat ( praedicdtum , do-
povedek).

3  Glagol pradikatni ravna se v broju ( numerus ) in osebi (persona ) po
subjektu.

4  Subjekt in praedikat tiči v latinščini in v slovenščini velikrat v jedni
besčdi (v glagolu, verbum).  [§. 3. N,]

1

2

1. Gozdi so uže zeleni. 2. Mesec po noči sveti. 3. Kaj mol¬
čiš? zakaj ne odgovarjaš? 4. Gozd je sedaj tiho. 5. Rastlina
zeleni in cvete. t>. Kaj se plačeš in kričiš? 7. Sedimo, kedar obe¬
dujemo. 8. Delate, kakor ste dolžni, pridno. 9. Kaj se smejate ?

§. 3. Conjugatio III.

1. Prudenter agitis. 2. Libere dicis et audacter. 3. Lacrimae
facile inarescunt. 4. Luna mox crescit, mox decrescit. 5. Dischnus,
dum docemus. 6. Bedte non vivis, nisi rede et honeste vivis.  7.
Plantae crescunt et fiorent, sed mox arescunt. 8. Ita vivimus, uti
scribo; guotidie aliguid legimus aut scribvmus, deinde und coenamus
et ambulamus. 9. Alaudae volani et canunt.

1. Pametno ravnaš. 2. Svobodno govorite in drzno. 3. Solza
se lehlco osuši. 4. Blaženo ne živimo, alco pravično ne ravnamo.

5. Zel raste in cvete, ali kmalu zvene. 6. Ne molčimo, temveč
govorimo svobodno in drzno. 7. Ne živite blaženo, ako ne živite
pošteno.

§. 4. Conjugatio IV. et nominativus pluralis II. decli-

nationis.

1. Columbae mimurriunt. 2. Eguus hinnit, porcus grunnit.
3. Noctu dormimus. 4. Male sentUis. 5. Uti sentio, ita dico et ago.

6. Saepe editis et bibitis, priusguam esuritis et sititis.  7. Bestiae
aut ambulant, aut currunt, aut saliunt, aut repunt, aut volani, aut
natant.

1. Golob gruli. 2. Živali spavajo večidel po noči. 3. Konji
rezgetajo, svinje hročejo. 4. Ne govoriš in ne ravnaš kakor misliš.
5. Telikrat jemo in pijemo, preden smo lačni in žejni. 6. Kedar
govoriš, molčim in poslušam. 7. Kaj brbrate? Zakaj ne molčite?
8. Kakor mislimo, tako govorimo in ravnamo.

§.5. Imperativus  in infinitivus  vseh štirih konjugacij.

1. Valete. 2. Festina lente. 3. Prudenter age. 4. Ne 1  super-
blte. 5. Ora et labora. 6. Semper vivite bene et honeste. Ne tace,

5 Del besede, ki ostane, ako se odvrže končnica ali pripona (suffixum),
zove se korenika, osnova ali deblo  ( thema ).
e Zadnji glas osnove (pri glagolu) zove se znak ( charcicter ). — Znak prve
sprege ( conjugatio ) je a,  druge e,  tretje kak soglasnik ( consunans)  ali
u,  a četrte i.  [I. g. 94.]

7 Slovenski ne pred imperativom se latini z ne,  če ni uže kake druge
nikavnice ( negatio ) v stavku; sicer se pa izpušča. N. pr. ne metue,  ne
boj se; nunquam superbi,  nikdar  se ne  prevzčmaj, [XI. 198.]

3

quum tacere 8  nocet. 8. Nautae metuunt natare. 9. Discere ne cessa.
10. Semper rede sentire debetis. 11. Dum spiras, sperare decet.

1. Zdravo bodi. 2. Pametno ravnajte. 3. Ne bodi ošaben. 4.
Bati se moraš, ako grešiš. 5. Poskušati je dopuščeno. 6. Ne spre¬
hajajte se, kedar imate 10  delati. 7. Ne nehajte učiti se. 8. Živi
vedno dobro in pošteno. 9. Ne molči, kedar se pristojl govoriti. 10.
Vedno imaš živeti dobro in pošteno. 1. . Molčati in poslušati imate,
kedar govorim.

II. Indicativus praesentis passivi. [§ 102.]

§. 6. Conjugatio  I.

1. Luna interdum obscuratur.  9  2. Diffiale lupi domantur.
3. Laudamini, quod festinatis. 4. Ego su&tentor et recreor. 5. Car
negut 11  exordris, neque placaris ? 6. Deleddmur, quum soribimus.
7. Ut salutatis, ita resalutammi. 8. Mortui aut cremantur aut hu-
mantur. 9. Ager non semel aratur.

1. Zvezde se 9  po dnevu potemnjujejo. 2. Volk se 9 ) težko
ukroti. 3. Hitimo, ker nas kličejo (pase.). 12  4. Darujete, ako ste
prošeni, o. Lahko se pomirimo. 6. Lehko se okrepite. 7. Njive
se 9  ne orjejo enkrat, ampak navadno štirikrat.

s Ako je kak glagol subjekt, ali pa če (kot objekt) naravnost zavisi od
kakega drugega glagola na vprašanje kaj? (česa?)  stoji vselej v
infinitivu.  Tako tudi v slovenskem.

9  Latinski pa s slvum  (trpna doba) se sloveni na več načinov, ali 1) s
participijem perfecti passivi  (deležnikom preteklim trpnim) in
pomožnim glagolom biti  (redko bivati), ali 2) z aktivom  (tvorno
dobo) in refleksivom  (povratnim zaimenom) se,  ali 3) s tretjo osebo
plur. v aot.  (množine v tvorni dobi) in z latinskim subjektom v
akusativu  (v časih v genitivu), ali pa 4) z dam se in infini-
tivom aotivi.  N. pr. laudor,  hvaljen sem (ali bivam), hvalim se, hva¬
lijo me (ljudje); moveor,  dam se ganiti.

i° Imam  z infinitivom — dolžen  sem  latini se z debeo.

11  V slovenščini se nahaja pogosto v jednem ter istem stavku zraven n e
še po več drugih niltavnic (negdcij); v latinščini rabi samo jedna ne¬
gacija, a slov. ne ae ne latini, če je uže kaka druga negacija v stavku;
n. pr. nikdar ne ~ nunguam,  nobeden ne — nullus,  nihče ne “ nemo  idr.
Glagol stoji v latin. za negacijo.

12  Aktivni (tvorni) stavek se pretvori v passivi (trpni), ako akusativ (ali
genitiv, ki stoji zavoljo nikavnice namesti akusativa), postaviš v nomi¬
nativ ter s tem nominativom kot subjektom zložiš glagol v pa.ssivu (trpni
dobi) v tem istem času in načinu, v kterem je bil v aktivu (tvorni dobi).
N. pr. hvalijo me — hvaljen sem (ali bivam jaz). Subjekt aktivnega
stavka, ako se razumeva oni,  t. j. sploh ljudje,  izpušča se v pas-
sivnem stavku. Gl. 38 ,

1 *

4

§.  7. Conjugatio II.

1. F-ustra terreor . 9  2. Una docemur. 3. Hidcntur. 4. Columba
faale terretur. 5. Vituperantur. guod rident, quum docentur. 6.
Si ita interrogas, irrideris.  7. Una discimus et exercemur. 8. Si
Ubere dicere, non tamen rede sentire prohibemur.

1. Velikrat se 13  zastonj plašimo. 2. Dobro bivaš podučevan.
3. Neumnost se zasmehuje. 4. Molče, ko jih opominjajo (pass.).  5.
Ako neumno vprašate, vas zasmehujejo (pass.). 12  6. Prav misliti
nikdar me ne 11  ovirajo (pass.).  7. Dečki se velikokrat zastonj
opominjajo in grajajo.

§. 8. Conjugatio  III.

1. Portae vespere dauduntur . 9  Falleris et nescis. 3. Memo-
ria minuitur , nisi exercetur. 4. Quotiescunque offendimur, ignos-cere
debemus. 5. Nunguam 11  bene vivitur, 14  nisi rede d honeste vivt-
tur. 6. Ita vivitur, uti scribo: guotidie aliguid legitur, aut scribitur,
deinde una coenamus, garrimus et ambuldmus.

1. Yrata 15  se zvečer zapirajo. 3. Kolikorkrat koli se 13  raz¬
žališ, dolžen si odpustiti. 3. Velikrat se zastonj strašite. 4. Kolikor¬
krat koli me razžalijo (pass .), 12  vselej odpustim. 5. Rimljani se 13
od vseh strani obstopajo in ubijajo. 6. Velikrat nas prisilijo (pass.) 12
molčati, ali nikoli ne 11 ) hudo misliti. 7. Nikoli se ne živi srečno,
ako se ne ravna pošteno. 8. Po dnevu se 14 ) pridno dela, po noči
se pa 16 ) sladko počiva.

§. 9. Conjugatio  IV.

1. Quintus egregie eruditur. 2. Mortui scpcliuntur. 3. Cur ego
custudior, ut parricida. 4. Facile lenimur et placamur. 5. Mortui
interdum condiuntur et servantur. 6. Agri arantur et molliuntur,
priusguam conseruntur.  7. Libere dicere saepe, rede sentire nunguam
impedimini. 8. Porta 17  nodu claudUur 3  et custoditur.

is se pomenja (velikrat) passivum.  gl.

H Verba intransitiva  (neprehodni glagoli) imajo v lat. od passiva samo
tretjo osebo singularis.  Slovencem rabi tu 3. oseba sing.  v act.  z reflex.
se ali pa s substantivom človek;  v časih tudi 3. oseba plur.  v act.
(zlasti pri refleksivnih ali povratnih glagolih). K pr. vivitur,  feivf se,
človek živi; pugnatur,  borijo se. [II. 132.|

15 Slov. substantiva samo v plur. navadna latinijo se ali s sing. ali s plur.,
kakor smisel stavka zahteva.

16  V kratkih stavkih rabi Slovencem v nasprotju. veči del veznik (com- '
junctio).'  pa, a; v lat. pa ta veznik izostaja. N. pr. ne pa ~ non.

H Nam rabi tukaj plur., ker substantiv ni navaden v singul. gl. 15.

5

1. Dečki se 18  izvrstno izobražujejo. 2. Prkv misliti ne bivamo
nikdar 11  ovirani. 3. Čuvani bivamo kakor očetomorci. 4. Izvrstno
se podueuješ. 5. Leliko se damo 18  pomiriti in potolažiti. 6. Mrlič
se ne zakoplje, ampak se pomazili in hrani. 7. Njiva se zorje in
zrahlja, predno se obseje.

Drugi razdelek.

Declinatio substantivorum et adjectivorum.

I. Declinatio. [Sl. §. 22.]

§. 10. Nominativus et vocatlvus.

1. Ilova 19  mit. 2. Quo navigdtis, nautae ? 21  3. Stellae aegue
din ac noctu lucent. 4. Europa cst pcninsula . 20  5. Procellae fu-
c/iunt et undae residunt. 6. Discede, Oatillna , 21  patent portae.  7.
Quantopere ruitis, horael 8. Quid est, Cotta, quid tacetis?

1. Ure hitijo (tečejo). 2. Mesec in zvezde svetijo po noči.
3. Slavci in Škorjanci pojejo. 4. Kreta je otok. 20  5. Sicilija je bila
nekdaj polotok, 20  sedaj je pa 16  otok. G. Kam namerjaš, Katilina?
7. Kaj je tovariš! kaj molčiš? 8. Lehko se, 13  Persijanci, 21  pre-
obladate.

§. 11. Accusativus.

1. Procella agitat undas , 22  2. Patriam amare debemus. 3.
Poetae Musas invocdre solent. 4. Dinumerate stellas. 5. Defendo
provinciam Siciliam. 6. Scintilla cxcitat flammam.  7. Agmla volat
pa™ auram. 8. Oiconiae ranas devbrant. 9. Vitam, regit saepe
fortuna, nori 16  sapientia. 10. Gonciliat amicitias et conservat bene-
volentia.

18 Y lat. passivum.  gl. 9 .

M Nominativ  jo padež subjekta, in stoji na vprašanje kdo? ali kaj?

20  Ako je praedik&t nornen  (samostavnik, pridevnik, zaime), stoji tudi v
nominativu (zlasti pri glagolu esse,  biti).

21  V okat  iv  (zvavnik) stoji v latinskem, kedar koga ogovarjamo,
zovemo, kličemo.

22  Akusativ je padež objbkta ter stoji na vprašanje koga? ali kaj?
(pri glagolih prehodnih). Objekt ( objectum ) je pa tisti predmet (oseba
ali stvar), ki nanj prehaja dejanje glagola.

23  Akusativ zahtčvajo tudi neki predlogi (praepositio).  [I. 147.]

6

1. Ponoči vidimo mesec 22  in zvezde. 2. Branimo pokrajine.
3. Pridno berite pesnike. 4. Zora razžene sence. 5. Europo in
Afriko dele valovi. 6. Spomin imate 10  marljivo uriti. 7. Ustavite
solze; ne pomanjšujejo stisk. 24  8. Toda obdaja otok. 9. Krivica
rodi skrbi in kazni. 10. Ptujci neznajo pota. 24

§. 12. Dativus.

1. Naturae 25  parete. 2. Irae debes imperare. 3. Aurora in-
dustriae favet. 4. Licet non crederefamae. o. Aurora Musis amica , 26
6. Nauta credit animam undis. 7. Ancilla paret dominae. 8. Mon-
stra advenae viam.. 9. Amicitiae patriam praeponere debemus. 10.
Muscis et araneis gallmae sunt inimicae. 11. Procellae nocent nau-
tis. 12. Non scholae, sed vitae 27  discimus.

1. Zvezde se umičejo zori. 2. Muse so pesnikom naklonjene.
3. Gospodinja zapoveduje deklam. 4. Mornarji valu izročajo živ¬
ljenje. 5. Grška zemlja podlegne domalega Persijanom. 6. Zvezde
kažejo pot mornarju. 7. Pridnost je mravljam vzrok 20  obilnosti. S.
Iščimo slavo za 27  domovino.

§. 13. Genitivus.

1. Historia est vitae 28  magistra. 2. Saevitia est causa inju-
riarum. 3. lnvidia saepe discordiarum causa est. 4. Gloriam coro-
nae petis. 5. Banae sunt praeda ciconiarum. 6. Industriam et sol-
lertiam formicae laudamus.  7. Lunam interdum umbra terrae ob-
scurat. 8. Ignavia est causa ignominiae.

24 Ako stoji v slov. pri prehodnih glagolih (• verba trcinsitiva ) geni¬
tiv zavoljo negacije (ne) namesti akusativa,  rabi se v latinskem
aknsativ  ( objecti).

25 Dativ stoji na vprašanje komu? ali čemu?  pri glagolih prehodnih in
neprehodnih ( verba transitiva et intransitiva).

26 Est  (je) in sunt  (so) se v kratkih stavkih, zlasti v pregovorih in
rekih rado izpušča.

27 Dativ stoji v lat. tudi na vprašanje za koga? za kaj?  t. j. komu
na korist ali škodo? Slovencem rabi tu akusativ z predlogom za. —
Dativus commodi  ali incommodi,  gl. 25 ,

2R  Genitiv  stoji pri substantivih ponajpred na vprašanje čegav? čij?
tudi koga? ali česa?  — Slovenci rabimo tukaj, če genitiv nima pri
sebi kakega pridevnika ( adjectivum),  ali kakega pristavka ( appositio ),
ali pa kakega stavka oziravnega (relativnega), navadno posedovne pri¬
devnike (adjectiva possessiva)  na -o v, -ev, -in, -ski, -ški, -ji,  kedar
pomenja genitiv kaj živega,  ali pa kako deželo, otok, mesto,
pčko  in podobno; včasih tudi dativ,

7

1. Zavist je velikrat vzrok razprtije. 2. Sreča je dostikrat
vzrok dobitev. 3. Skorjanec je oznanjevavec 29  zarje. 4. Grška
zemlja je bila domovina pesnikov. 5. Zveri ljubijo senco lesov. 6.
Prebivavci otoka Krete bili so kursarji. 7. Sloga je vzrok zmage.
8. Zmage množijo slavo domovine. 9. Srčnost Scaevolova 28  reši
domovino.

§. 14. Ablativus.

1. Poeta natura 30  valet. 2. Roma crescit Albae 31  ruinis. 3.
Discere ne česna: cura sapitniia crescit. 4. Prudintiam cum 32
eloguentia jungere debes. 5. Post pluviam 23 j in ripis 35 ) sunt ranae.
6. Fossa impletur acjud . 33  7. Coronis 33  decorantur poetae. 8. Opu-
lentia conservatur diligentiči et parsimonid. 9. Terra ornatur copid
plantdrum. 10. Memoria augetur cura, negligentia , 16  debilitatur.

1. Valovi se vzbujajo po 30  nevihtah. 2. Zemlja biva raz¬
svetljevana po noči od meseca in zvezd. 3. Slava domovine raste
po 30  zmagah. 4. Matrona in Sekvana delite 34  Belge od 32 ) Celtov.
5. Govornost morate združiti s 32  previdnostjo. 6. Grško se odli¬
kuje po učenosti, Rim po mogočnosti. 7. Kmetje jarke polnijo
(pasa-} 1 ^  z vodo. 33  8. Po pridnosti se množi in krepi znanje. 9.
Mesec se časih potemni po senci zemlje. 10. V 35  leseh afriških so
opice.

II. Declinatio. [Sl. §. 24.]

§. 15. Substantiva  na -us.

1. Deus regit mundum. 2. Poetae molliunt animos. 3. Succe-
dit Romulo Numa Pompilius. 4. Fuga Numiddrum Romanis dat

29  Praedikat se ravna po subjektu v padežu,  in če je mo5, tudi v
broju in spolu,  N. pr. orel je kralj, dcpala est regina  (regina ~
kraljica). [I. 11.]

30  Ablativ  stoji na vprašanje zakaj? po čem? od česa?  ter izra-
žuje vzrok dejanja, ablativus causae  (vzročni). Slovencem pa rabijo
razni predlogi: po (z lok.), od, zavoljo in dr.

31 Genitiv  stoji v lat. zelo pogosto pred  substantivom, od kterega za-
visi, a v slov. veči del za njim. gl. tudi 28 .

32  Ablativ  zahtevajo tudi neki predlogi. [I. 148.]

33  Ablativ  brez predloga stoji tudi na vprašanje s cim? po čem?  da
naznaei orodje ali-sredstvo  (pomoček) kakega dejdnja ali čina).. —
Ablativus instrumentalis  (orodja). Sloveni se pa ta ablativ s predlogi:
s ali z (z instr.), p o (z lok.); bolj po redko z drugimi: od (zlasti v
passivnih stavkih), v (z lok.), i z idr.

M  Ker latinski jezik nima dvojine (numerus dualis),  rabi mu namesti nje
množina ( numerus pluralis ) pri substantivih, adjektivih itd., in pri gla¬
golih ( verbum ).

35  In  (v) in sub  (pod) skladata se na vprašanje kje?  z ablativom, a na
vprašanje kam?  s akusativom; tako tudi super  (na, nad) in sub
ter  (pod). [I. 149.]

8

vidoriam. 5. Romani augent tribunorum 31  mmerum. 6. Zephgro
vibrantur aristae.  '7. Deus est dominus mundi. 8. Vale, amice! 9.
Erat Masinissa socius el amicus Romanovim. 10. Legati a sociis
et pro sociis veniunt. 11. Amicurn lacderc ne joco quidem 11  licet.
12. Ociilis videmus. 13. Hippopotamus in y ° Nilo habitat. 14. Ani-
mus per s6  somnum liberatur curis , 37

v J ,

1. Častite zmirom boga. 2. Rimljani vedno oaste bogove. 3.
Masinissa je bil Rimljanom zaveznik in prijatelj. 4. Korinth je bil
plen Mummija in Rimljanov. 5. Po vetrovih bivajo valovi vzbu¬
jam. 6. Previdnost božja svet vlada (pass .). A8  7. Ljudstva Italije
kmalu zmagajo Rimljani (pass.). 3S  8. Priskočite (na pomoč) pri¬
jateljem in zaveznikom. 9. Y očeh duh prebiva. 10. Rhen se iz¬
liva v 35  ocean. 11. Zemlja ima podobo kroglo. 12. Volkovi ško¬
dujejo jagnjetom in jelenom. 13. Ose pikajo z 33  želom. 14. Osta¬
nite zdravi, prijatelji! 15. Spanje osvobaja dušo od 37  skrbi.

§. 16. Subst antiva  na -um.

1. Roma a Romulo habet exordium. 2. Peccatis supplicia
debentur. 3. Minime praemia periculdrum' iA  contemnere debcs. 4.
Moram 40  magis quam bellum meluimus. 5. Ivam bene Ennius ini-
tium il  dicit insaniae. 6. Studium sapientiae philosophia didturd 1
7. Adolescentia exemplis 33  optimc instruitur. 8. Alauda in 35  fru-
mento fingil nidum. 9. Gaudia quaerc post negotia. 10. Amicus in
periculis cognoscitur. 11. Verba movent, exempla 1A  trahunt. 12.
Auro * 2  non emitur sapientia.

se Slov. v (z lok.) gl. 23.

37 Na vprašanje od česa?  (česa) stoji pri glagolu liberare,  osvoboditi —
in nekih drugih in pri adjektivih, ki značijo: svoboden, prost,
čist, prazen  in podobn., pogosto ablat; brez predloga. Ablativm
separationis  (ločenja).

38 Ako se aktivni (tvorni) stavek prenaša v passivni (trpni), devlje se
subjekt aktivnega stavka v genitiv z od, ali v lokal  s po. Pri sub-
stantivib, ki pomenjajo kaj živega, latini se od z a  ali ab,  a po s per;
ako pa ne značijo nič živega, ondaj se pa predlog v lat. izpušča, ter
stavlja ablativ sam. N. pr. Učitelj hvali učenca, od učitelja biva (je)
učenec hvaljen, a magistro discipulus laudatur.  gl. 12.

33 V slov. predlog z a (z akus.).

40  metuere, timere  in podobni glagoli — slov. bati se —■ fugere, vitarej
varovati se, in discere. , učiti se — zahtevajo v lat. akusativ, a v slov.
genitiv; tako zahteva akusativ tudi: omare,  skrbeti za kaj.

41  Glagoli, ki pomenjajo zvati, imenovati:  dicere, pppellare, nominare,
vocare,  zahtevajo v aktivu dva akusativa — objekti in praedilcati,
a v passivu dva nominativa — subjekti in praedilrati. gl. 51 ; n  83.

42  Ablativ  izražuje tudi ceno, za ktero se kaj prodaja ali kupuje. Abla-
fivus pretii  (cčne), v slov. rabi akkusativ s predlogom z a (c. acc.).

9

1. Dobrote se pogosto zahtevajo. 2. Nikakor ne 11  zaničujemo
daril. 24  3. Nauk modrosti imenujemo filosofijo. 41  4, Aegypet se
velikrat imenuje dar 41  Nila. 5. Prijatelju radi skazujemo usluge.
6. Srd je dobro imenovan početek 41  brezumja. 7. Teter giblje
(pass.) 38  bilke žita na 88  polju. 8. Konjem dajemo seno in oves.

9. Napake so bolezni duše. 10. Vojska (boj) podira vasi in mesta.
11. Viharji napravljajo pogosto brodnikom nevarnosti.

§.  17.  Adjectiv  a  na -us, -a, -um.  [Sl. §. 58.]

1. Terra est globosa. 2. Ira est caecct. 3. Bellum populus Bo-
manus jubet. 4. Segesta est oppidum vetustum in iSicilia. 5. Coelum
interdum humidum et caliginosum est. 6. Verae amicitiae suni sem-
piternae.  7. Muri Babgloniae 29  erant peralti. 8. Dei‘ 19  beneficia
magna sunt et innumera. 9. Vacare culpd 37  magnum est solatium.

10. Causae bellorum debent csse justae. 11. Obscurum Deo nihil est.

1. Slava je minljiva. 2. Pravo prijateljstvo je večno. 3. Pra¬
vično življenje blaženo je življenje. 4. Narod Scythski 28  je staro¬
daven. 5. Nil je velika reka Aegyptovska. 28  6. Mesto Rimsko 28
bilo je v začetku 48  zelo majheno. 7. Vetrovi so bili mornarjem
ugodni. 8. Začetek je težek. 9. Zlato in srebro sta 34  dragoceni
rudi. 10. Dobro življenje je pot v nebo. 11. Vzroki bolezni so
razni. 12. Plašljivega goloba orel zgrabi (pass.). 39

§. 18. Času s obltgui adj e čtiv o rum.

1. Terra gignit medicas herbas. 2. Populi barbari etiam nune
clgpeos ligneos gerunt. 3. Magna belli 58  gloria erat populo Bomano.
4. Barva scintilla saepe magnas excitat flammas. 5. Fuga Numida-
rum Bomanis jam admbdum fessis dat vietoriam. 6. Humanis ho-
stiis Dcus non plaedtur. 7. Saepe est sub pallitdo sordldo sapicn-
tia. 8. Favonii hibernum molliunt coelum. 9. Stimulis ferreis 38
elephanti reguntur. 10. Aliena vitia in 35  o.culis habemus, propria 16
a tergo sunt. 11. Famam cura, iQ  dum vivis, honestam.

1. Bog vlada ves svet. 2. Mnoge in velike vojske vodite
(boje bijete). 3. Sirovim narodom so leseni ščiti. 4. Narod Rimski
zahvaljuje veliko slavo sjajnim zmagani Marijevim. 28  5. Majhena
iskra je pogosto vzrok velikih plamenov. 6. Slava dobrega in po-

43 Ablativ brez predloga stoji tudi na vprašanje kdaj?  zlasti ako
substantiv užč sani po sebi pomenja čas:  dies  dan, mensis  mesec,
annus  leto, tempus  čas idr,; v slov. rabi tukaj večidel lokal  z v,
rčdko s po in o ali ob; včasih z na ali v; tudi g e n it. brez predi og$
Ablattvus temporis  (časa). [II. 70.]

10

stenega življenja je večna. 7. Sreča podeljuje veselo zmago. 8.
Mornarji živijo nevarno življenje. 9. Umazan plašč krije dostikrat
ridko znanje in modrost. 10. Gosta senca gozdov škoduje mnogim
želim. 11. Dela naroda Rimskega pripoveduje Livij.

§. 19. Adjectiva  s pomenom substantivnim.

1. Semper avarus 44  eget. 2. Caecus non cernit, surdus non
audit. 3. Probi colunt Dcum. 4. Imprdbi nunquam sunt beati. 5.
Quis diligit invidum et avarum? 6. Cedite iracundo.  7. Animus
imprdbi nunquam n  est tranguillus. 8. Ab invKdo et avaro diam
amlcus fallitur. 9. Praderita^ nunguam mutantur. 10. Iratus
alieno malo * 6  gaudet. 11. Vitate patrocinium i0  malorum. 12. Deus
ingrdtis quoque et indignis dat beneficia. 13. Quis non aequo animo 47
paret, ubi digni imperant? 14. Certa * 5  amittimus, dum incerta
petimus.

1. Brezbožnik 44  nikadar ni 11  srečen. 2. Pošteni časti Boga.
3. Lakomniki 44  so zmirom siromaki. 4. Slepci ne vidijo, glušci
ne slišijo. 5. Ogibljite se togotnim. 6. Nevošljivci in lakomniki
ukanjujejo tudi prijatelje. 7. Ne veselite se ptujega zla (nad ptu-
jim zlom). 46  8. Bog daje tudi nehvaležniku in nevrednežu dobrote.
9. Razsrjenim pristoji se orožje vzeti, ne dati. 10. Bedaki se 13
zasmehujejo. 11. Od dobrih se uči 40  dobrega. 45

§. 20. Adjectiv  a  z moškimi substantivi I. in s sub-
stantivi II. deklinacije.

1. Dejotdrus erat agricola assiduus. 2. Homerus et Hesiodus
vetusti poetae sunt u  3. Segthae er ant perpetuo invidi. 4. Persae
era,nt luxuriosi. 5. Alexandna cunctaque Aeggptus populo Romano
traditur. 6. Phodus olim dara erat mercaturd 30  maritima.  7. En-
nius sanetos appellat poetas. 8. In silva sunt fagi altae et fraPini

a  Adjoktiva rabijo v lat. velikrat kot substantiva v možkem spolu,
kjer se ima razumeti človek ali ljudje;  v slov. rabi tu ali adjektiv,
ali pa izpeljan iz adjektiva substantiv: caecus,  slepi ali slepec; surdus,
glulii ah glušec; imprSbus,  hudobni ali hudobnež.— Tak adjektiv more
tudi subjekt biti. £

45 Tudi v srednjem  spolu (genus neutrum)  rabi se v lat. adjekt\y  veli¬
krat kot substantiv,  zlasti v nom. in akus., in to v plur., ako se
ima misliti več stvari ali reči. »Sloveni se tak adjektiv ali v sred¬
njem spolu sing.  ali pa se doda v plur.  adjektivu beseda: reči,
stvari  itd. N. pr. praeterita  preteklo,  pretekle reči ali stvari,
preteklost.

■to Na vprašanje zakaj?  stoji velikrat a bi. brez predloga, ter naznanja
vzrok ali pričino kakega občutka; v slov. večidel rabi kak predlog:
zavoljo, zbog, zarad;  tudi nad (z instr.) gl. 30 . [II. 60 .]

11

procerae. 9. Opulenta Miletus referta erat nautis. &s  10. Incolae
opulentae Cormthi luxuriosi et superbi erant. 11. Strenui agricdlae
negotia sua magis amant, quam otium.

1. Homer je starinski pesnik. 2. Katilina je bil lakomen in
razuzdan. 8. Numidijani bili so dolgo nepreobladani. 4. Horatius
in Yirgilius sta bila 34  Rimska pesnika. 5. Mummius osvoji in
razruši mogočni Korinth. 6. Cyper biva od pesnikov blažen 41
imenovan. 7. Rimljani osvoje Aleksandrijo in ves Aegypet. 8.
Ošabni Persijani napovedo vojsko (boj) Scytham. 9. Dobri pesniki
so redki. 10. Jagnjedi so visoki. 11. Slava mnogih pesnikov je
majhena. 12. Domovina Homera, starodavnega in slavnega pes¬
nika, 48  je neznana.

§. 21. Substantiva  na -er  in -ir. Adjectiva  na -er, -era,
-erum.  [Sl §. 23.] ^

1. Targuinius gener erat Servii Tullii. 2. Tarquinius Super-
bus socero suo, Servio Tidlio , 48  in regno succed.it. 3. Prosperum
augurium contingit Bomulo. 4. Viri imprdbi nunguam sunt liberi.
5. Studium literarum est jucundum et frugiferum. 6. Ita prorsus
existimo: boni bedti, imprdbi 16  miseri sunt. 7. Diligentia et mode-
stia ornat pueros. 8. Succurrite miseris, boni viri. 9. Iudicium probi
et justi viri odio et gratid 37  liberum est. 10. Verum est prover-
bium: Via gloriae verae est aspera.

1. Brezbožen človek nikoli ni svoboden. 2. Zlega človeka
imenujem nesrečnega. 3. Aegypet je bil rodoviten. 4. Mornarji se
bojijo oblakonosnega, juga. 40  5. Dečki se skupej uče in (se) va¬
dijo. 13  6. Dobri je srečen, hudobni pa 16  nesrečen. 7. Po 33  ugod¬
nem in plodonosnem učenju znanstev duh se naj bolje izobražuje.
8. Darila se dopadajo dečkom. 9. Zli izgledi kvarijo dobre dečke.
10. V Italiji so bila rodna imanja in delavni kmetje.

§. 22. S ub stantiv a  in adjectiva  na -er,  ki e  izpahujejo.

1. Ager Bomanorum initio 43  erat exiquus. 2. Ut agri sine
cultura non sunt frugiferi, sic sine doctrma anvmi. 3. Alexandri
imperium initio * 3  erat justum. 4. Etiam sine magistro vitia disci-

47  Na vprašanje kako?  stoji ablativ  brez predloga, Ablativus modi
(načina), zlasti ako ima subst. kak adjektiv pri sebi; v časih se nahaja
pri tem ablativu tudi predlog cum.  V slov. rabi se ali predlog s ali z
(z instr.) ali predlog p o (z lok.) ; včasih tudi kak drugi predlog.

48  Ako še substantiv substantivu (ali zaimenu) doda, da ga bolje pojasni
in določi, sklada se ž njim v padežu  vselej; v spolu in broju  pa
lč, če je mogoče. — Appositio,  pristavek. [II. 13.]

12

mus. 5. Atrae curae vino dissipantur. 6 Libere dicere solemus sen-
tentias nostras.  49  7. Multae  103  bestiae sacrae erant Aeggptiis. 8.
Cancri sunt in rivis. 9. Agricolae ngros colunt. 10. Multis pericvMs
est obnoxia vita nostra. 11. In Africa nec cervi, nec apri, nec ursi
inveniuntur.

1. Scythe neobdelujejo polja. 24  2. Gracchu so bili zmirom
izvrstni učitelji iz Grške dežele. 3. Pokorni imate 10  biti zapovedim
učiteljev. 4. Slušajbe mnenje izbranega sodnika. 5. Prostodušno iz-
rekujemo misel svojo. 49  6. Bolne duše se 13  težko ozdravljajo. 7.
Darija in Persijane preoblada (pass .j 36  Aleksander Veliki. 8. Mar¬
ljivost učenca dopada se učitelju. 9. Bodite poslušni, učenci, uči¬
teljem. 10. Lovor je bil bogu pesnikov posvečen. 11. Dobre knjige
so dragocene.

§. 23.. Sub s tantiv a pluralia tantum  I. in II. deklinacije,
/ in razunjf tega:  deus, dea; filius, filia; meus -a-um.

[I. 25. 53.]

1. Romulus in coelo cum diis agit aevum. 2. A diis deabusgue
veniam peto. 3. Annurn  50  jam audis, mi jili Marce, Cratippum. 4.
Vita sine amicitia insididrum est plena. 5. Gloria divitidrum fluxa
est. 6. Noctu plerumcjue densae tenebrac sunt. 7. Dl, prohibete mi-
nas. 8. Romana arma jam extra Italiam moventur. 9. Aedui pu-
gnant , et Ilelvetii sine dubio sunt in armis. 10. Golli delent Del-
phos, oppidum 48  Graeciae. 11. Rhodus insula divitiis erat referta.
12. Liberis bona paterna conceduntur.

1. Bogovi Grški 28  vodijo na 01ympu veselo življenje. 2. Bo¬
govom in boginjam bili so v Grški zemlji mnogi hrami. 3. Bodi
pokoren, moj sin, zapovedim božjim. 4. Servius Tullius izvoli hčeram
svojim 4 ? sinove Tarquinijeve za soproge. 51  5. Zora razpršuje nočno
temč. 6. Bogastvo je minljivo in nestanovitno. 29  7. Athene so bile
slavne po 30  učenosti in vedah. 8. Lakomnik se trapi z bogastvom.

49  Zaime svoj  se latini različno z obzirom na osebo subjekta; in to, ako
je subjekt jaz,  rabi Latinom meus -a -um;  ako subjekt ti, tuus -a
-um;  ako subjekt mi, noster -ra -rum;  ako subjekt vi, vester -tra
-trum;  če je pa subjekt on, ona, ono,  ali oni  -e -a. ali kak sub-
stantiv, pa suas -a -um.  [II. 112. 113.]

50  Na vprašanje kako dolgo? (koliko časa?)  stoji večidel akusativ
brez predloga. Tčasih se nahaja tudi akusativ s predlogom per  (skozi),

51  Glagoli, ki pomenjajo: izvoliti, izbrati, učiniti, napraviti,
narediti, po-staviiti,  vzeti koga za kaj — creare, eligere, facere,
effcere, reddere, sumere etc,  rabijo v latinskem jeziku v act.  z dvema
akusativoma  (objekti in praedikati); a v pass.  z dvčma nomina¬
tivoma  (subjekti in praedikati). "Slovenski predlog za se ne latini
tukaj. Gl, in 'ss. [28.]

ie

9. Tabor Rimski je bil večidel na štiri ogle (četverooglen). 10.
Odvrni, dobri Bog, nevarne zasede neprijateljev. 11. Tvoj list bil
je izvrsten. 29

lil. Declinatio. [Sl. §. 30.]

0 0/-'  trt §-24. Nomina 1) generis masculini.  [1.41.]

if'd'jPdvo laudatus caudam pandere solet. 2. Flos artdus ded-
dit. 3. Actus lobov cst jucundus. 4. Miles igndvus contemnitur. 5.
Aer nune pluvius, rame serenus est. 6. Sic meus et mos.  7. Labor
bonae famae gloriaeque pater est. 8. Vulgi favor non est perpetuus.
9. Homo probus Deum colit. 10. Flos est caducus. 11. Initium
sapientiae est timov Domini.

1. Sit levje  neškodljiv. 2. Duh (vonj) in barva rož je ugodna.
3. Besnost je slepa. 4. Domača (ocetna) navada in beseda (govor)
mnogih 24  ne včseli. 5. Ciceron je bil govoren. 6. Tračnih Phi-
lippus je bil vedni spremljavec Aleksandra Velikega. 7. Visok
nasip obdaja celi tabor. 8. Rimska 28  je bila navada mrliče zunaj
ozidja pokopavati. 9. Velika je bila čast nekdaj pesnikom. 10.
Zrak je široko kraljestvo vetrov. 11. Barva slavcev menja se v
jeseni. 43  12. Pogosti dež bil je škodljiv vrtom in njivam.

A trJ, A:

t-j &<*<,£#>.' §■ 25. 2) generis feminini.  [I. 42.]

S s/rluL d  w  .. r

^  y c  1. Exvmia erat indbles Servii Tidlii. 2. Magna laus eloguen-
' r nae tribuitur. 3. Divina mens summa lex est. 4. Fames et sitis sunt
molestae. 5. Societas prava nocet. 5. Terram illustrat immensi lux
puhlica mundi.  7. Perobscura guaestio est de natura deorum. 8.

,, Prava cojsuetudo magnopere nocet. 9. Habet suum venenum blanda
oratio. 10. In proelio cita mor s guaeritur ant vietoria laeta. 11.
Magna vis cst conscientiae. 12. Juventus cst laeta, senectus est mo¬
ro sa. 13. Animorum nulla in terris origo invenitur.

1. Resnica ni vselej prijetna. 2. Goljufija je brezbožna. 3.
Prihodnja osoda je dvourna in negotova. 4. Hladna noč se umiče
zori. 5. Bagrena obleka bila je draga. 6. Velika je bila zguba
Rimljanov pri 52  Kannah. 7. Lastna hvala je smešna. 8. V begu
je smrt sramotna, a v zmagi slavna. 9. Brezkončna je množ bo¬
lezni. 10. Zima je mrzla, leto je vroče. 11. Brbljava lastovica na¬
pravlja gnjezdo pod 35  strehami človeških stanovališč.

62  Predlog pri pred imeni mest latini se večidel z ad  (z akus.). [II. 74. V 2.]

•Ti-

/

14

§■ 26. 3) generis neutrius.  [I. 43.]

1. Parsimonia est magnum vecligal. 2. TJbi est acumen tuumf

3. Durum qubque pectus lacrimis vincUur. 4. In sunimo pretio erat
olim indicum ebur. 5. Est immensum calcar in gloria. 6. Non sol-
vitur aenigma tuum. 7. Incustoditum ovile lupiš palet. 8. Thebae
erant aliguamdiu caput Graeciae universae. 9. Turgescit semen fruc-
tiferum in agris. 10. Adriaticum mar e ab Adria, Tuscorum colonia,
vocatur. 11. Siccum jecur ardet ira. 12. Ignavid corpus nostrum
hebetdtur. 13. Fel est amdrum. 14. Varium est lac ferarum.

1. Čas je begoč. 2. Gflava človeka je gori obrnjena. 4. Do¬
movino izdati 53  največa je sramota. 5. Neizmerno morje od vseh
strani obdaja zemljo. 6. Ime Homerjevo je sloveče. 7. Ubožtvo je
mnogim veliko breme. 8. Cyden je slavna reka Cilicije. 9. Borba
Horatijev in Kuriatijev bila je dolgo (časa) neodločena. 10. Pomlad
je ugodna, zima pa 16  neprijetna. 11. Šumljanje potokov je prijetno.

§. 27.  Izjeme po občih pravilih o spolu.  [I. 41—43.]

1. Juno erat superba et iracunda. 2. Musae a poetis doctae
sorores appdlantur. 3. Semiramis, mulier Babglonia, Nini conjux
erat. 4. Tiberis est arenosus. 5. Vas certus in judicio poscitur. 6.
Romulus erat primus rex Rom,anorum. 7. Tepidus Ganges , frigi •*
dus lG  lster est. 8. Pariš erat princeps Trojdnus. 9. Hannibal
aeger erat oculis.  54  10. Metellus est consul egregius. 11. Mucius
erat darus augur. 12. Aristides justus appellatur. 13. Si ira vin-
citur , magnus hostis superatur. 14. Caesar non solum belli 55  peri-
tus, sed etiam disertus erat. 15. Stellas interdiu sol lucidus obscurat.

1. Sinu Ninovemu vzame zvita mati kraljestvo. 2. Laba je
bila že Rimljanom znana. 3. Sokrat je bil vedno miren in vesel.

4. Roscius je bil izvrsten glumec (igravec glediščni). 5. Polyphe-
mus, divji Oyklop, bil je sin Neptunov. 6. Bojni Mars mrzi straš¬
ni ljivca. 7. Brutus je bil prvi konsul Rimski. $  8. Tanakvila, soproga

Tarkvinijeva, bila je zvedena v auguriah 56  9. Eufrat in Tiger sta
dereča. 10. Sidon je bil nekdaj glasovit in bogat. 11. Nesrečna
Inona bila je hči Kadmova.

§. 28. Substantiva  z znakom  -l  in  -r.  [L 41—43]

1. Plurimae stellae sunt soles. 2. Innumera sunt animalia
terrae. 3. Honor virtuti calcaria subdit. 4. Egregios consules habe-

5» Infinitiv kot subjekt je srednjega spola singularis.

64 Y slovenskem na (z lok.).

65 Y slovenskem v (z lok.). [II. 50.]

66 Y latinskem genitiv, [II. 50. 2.]

15

mus. 5. Elephantus cetera animalia prudentia 54  super at. 6. India
mittit ebur.  7. Stellae interdiu radiis solis obscurantur. 8. Manlius
farre donatur. 9. Caesari 57  erat magna belli 5S  gloria. 10. Gibi
plurvmi  103  šale condiuntur. 11. Calcari concitatur cguus. 12. Saepe
sub melle impia venena latent. 13. Ariobarzanes nullum aČrarium,
nullum vedigal habet. 14. Animalium sunt varia tegumenta. 15.
Tribunal regiurn praesidium est justitiae.

1. Hannibalu je bila velika bojna 58  slava. 2. Petelini so
nočni čuvaji. 3. Ene živali živijo v vodi, druge na 35  suhem. 4.
Nekteri narodi časte solnce kot boga. 5. Nakladamo pokrajinam
določene dače. 6. Bogu so zemlje in morja pokorna. 7. Rabimo zdaj
uzde, zdaj ostroge. 8. Osoda prognancev je žalostna. 9. Hannibal
je bil sin Hamilkarjev. 10. Zemlja je od solnca razsvetljevana.
11. Med je tekoč. 12. Slavec ..ima ozko grlo. 13. Mnoge živali
druge živali morijo (pass.).  14. Morje je polno raznih živali.

§. 29. Substantiva  z znakom  -n.  [I. 41—43.]

1. In Sgria nigri leones reperiuntur. 2. Avaritia homines ad
maleficia impellit. 3. Norama nmltorum conjuratorum non erant
ignota, 4. Vir probus neminem 40  timet. 5. Deus solem quasi lumen
accendit. 6. Flumini Cydno 57  est praefrigida unda.  7. Nomen Apol-
linis est graecum. 8. Luna solis lumine illustratur. 9. In seminibus
est causa graminum et herbarum. 10. Cicero Oneum et Publium
Scipiones impervi Romani fulmtna appellat. 11. Non animi pertur-
bationibus, sed rationi obtempdrare debemus. 12. Stellae superant
terram magnitudine . 54  13. Senis sermo placidus est.

1. Domovina pavova 2 ! je Indija. 2. Pav je Junoni posvečen.
3. Zelje dostikrat niso podložne umu. 4. Ne hudodelstvo, ampak
, človeka imaš 10  zagovarjati. 5. Mesec in zvezde so nočne luči. 6.
Syrija rodi črne leve. 7. Temo (za) imena mnogih zarotnikov. 8.
Valovi reke Cydna so grozno mrzli. 9. Mnogi se ne veselijo nad 46
domačo besedo (govorom). 10. Naše življenje se velikrat ne ravna
(po) pameti, ampak (po) strastih (dat.).  11. Pesniki omečujejo s
svojimi pesmami trda srca ljudska. 28  12. Glava zarote se na smrt
pelje. 13. Slabe starce krasi pamet (previdnost) in.modrost. 14.
Smrt in spanje 57  imata veliko podobnost. 15. Dober človek trdno
zdravje želi, slabo pa 16  potrpežljivo prenaša.

57  Glagol esse,  biti, sem, sloveni se velikrat z glagolom imeti;  latinski
d ati v se stavi v nominativ,  a latinski nominativ vakusativ
ali genitiv  (zavoljo negacije) v slov.: npr. ltomanis bini consules erant,
Iiimljani so imeli po dva konsula. [II. 42.J

58  Genitiv se sloveni pogosto z adjektivom;  tako tukaj belli  z bojni.

16

§. 30. Substantiva  z znakom -j\

1. Habemus magnos et assiduos imbres. 2. Medici vulnera
tierbis Sandre solent. 3. Aeri (aerij calor admixtus est. 4. Amulius
imperium fratri adimit , et addit sccleri scelus. 5. Anseribus cibaria
puhlice locantur in Gapitolio. 6. Calchas apud Homerum ex passe-
rum numero belli Trojdni annos augurat.  7. Caesar muneribus et
epulis multitudinem lenit imperitam. 8. Alexander aggerem exstruit
et cuniculis muros Gazae subruit. 9. Innumera sunt ahimalium ge-
nera. 10. Sider a noctu multa 103  micant. 11. Amazbnes mulieres
erant bellicusae. 12. Animo 59  constdmus et corpure. 13. Finis co-
runat opus.

1. Darovi potolažijo bogove in ljudi. 2. Povečuješ svoj 49
dar z dobrohotnostjo. 3. Solnce pomračuje ostale zvezde s svet¬
lostjo svojo. 4. Celemu rodu človeškemu (= ljudi) je obdelovanje
njiv plodonosno. 5. Dara Yenerina sta lepota in mladost. 6. Zem¬
ljo od vseh strani obdaja (pass.) s 8  zrak. 7. Tabor se utrjuje z
nasipom in okopom. 8. Gosi so velike, a 16  vrabci majheni. 9.
Temnice brezbožnih razbojnikov so trdne. 10. Rane lek zahtevajo.
11. Zaveza pravega prijateljstva je čvrsta. 12. Osli tovare nosijo.

§. 31.  Na dalje.

1. Alii flores oddre, alii 16  coldre obledant. 2. Dividitur natura
hominis in animum et corpus. 3. Labdri voluptas adjuncia est. 4.
Longinguitas temporis minuit atque mollit dolorem. 5. Tectis et fri-
gbrum vis pellttur, et caldrum molestiae sedantur. 6. Gramina cane-
scunt ardorc solis.  7. Stulti superbiunt immeritis honoribus . 60  8.
Brachia atque crura velamentis teguntur. 9. Epicurus homo est sine
acumine ullo,.sine lepure. 10. Uva et succo terrae et calor e solis
augescit. 11. Gaudia principium nostri sunt saepe doldris. 12. Ver
amoenum innumeros praebet flores. 13. Saepe cibus ori gratus, sto-
mdcho noxius est. 13. Frenis coercemus eguorum ora. 15. Exsupe-
ras morum, nobilitate genus. 16. Lepores teneram čarnem habent.

1. Pretekli časi nikdar se ne povrnejo. 2. Cicero imenuje
Gallijo cvet Italije. 3. Tožnik mora prenašati vročino in mraz in
trude. 4. Zli' pogovori kaze dobre nrave. 5. Ene cvetlice imajo
prijeten duh, a 16  druge lepo barvo. 6. Veliko je število boli. 7.
Grozd zori po toploti solnca. 8. Rimskim augurjem bila je velika
pravica. 9. Velika je bila nekdaj cena slonove kosti. 10. Pošten
človek se ne moti po mrmranju glasa (govorice). 11- Nejednakost

M V slovenskem iz z genitivom,
w V slovenskem na z akusativom.

17

značaja razvezuje prijateljstvo. 12. Listje 61  dreves se v jeseni 43
osiplje. 18. Naša telesa so slaba. 14. Človeško telo se najbolje z
delom utrjuje. 15. Boli zajci so v našem kraju redke živali.

§. 32. Substantiva  z znakom  -b  in  -p.

1. Ex terra succum trahunt stirpes. 2. Injusti principes ve-
xant ct opprimunt plebem. 3. Ad Ardbes saepe mercatores veniunt.
4. Tarquimus Priscus plebi distribuit annonam. 5. Tribuni plebis
apud Romanos oppositi c,rani consulibus. 6. In semimbus est causa
arbbrum ct stirpium.  7. Magna principum copia erat in castris Cae-
sdris. 8. Farna, ut sold, lota in urbe diseurrit. 9. Romulus Roma-
nac conditor urbis crat. 10. Athenac et Roma inclgtae sunt u  urbes.

1. Mnoga mesta Asijska 28  bila so naselbine Grkov. 2. Narod
(prosti) ljubi pravičnega in dobrohotnega kneza. 3. Pelopu je bil
velik in sloveč zarod. 4. Romulus in Remus postavita mesto Rim. 5.
Grki so bili začetniki mnogih mest, Asjjskib. 6. Drevo se redi po
deblu. 7. Atticus podpira Marija z. blagom svojim. 8. Prijazen
(prostega) naroda je nestalna. 9. Melika mesta so dostikrat sedišča
velikega ubožtva.

§. 33. S ub stantiv  a z  znakom  -c in  -g.

L Viri boni suni benigni aliorum judices. 2. Vitdte voces i0
adulatorum. 3. Cicero pkilosophiam effeclricem, beatae vitae appellat.
4. Parete naturae, praeclarae dud ac magistrate. 5. Etiam reges legi-
bus par ere, debent. 6. InUrdum lacrimae pondera vods habent.  7.
Apud priscos Germanos mercium compensatio erat usitdta. 8. Vin-
cuntur pectbra dura preče blandd. 9. Arbores et frutices corticibus
et radicibus valide servantur. 10. Cum liomvmhus pacem, bella 16
curn vitiis hube. 11. Etiam parva falx lunae claram lucern habet.
12. Multae 62  urbes antigude celsas arces habent. 13. Philosophta
inventrix legum est, magistra inoruin et disciplmae.

1. Poenlčani so bili iznajdniki črk. 2. Učeni možje in umet¬
niki bili so pri Grkih poštov/ini. 3. Predpostavljamo gotov mir
upani zmagi. 4. Branite domovino, žene in otroke. 5. Pravičnim
sodnikom so postave svete. G. Nihče se ne more upirati prošnjam
in solzam vašim. 7. Njiva dobro obdelana obiluje z dobrimi plodovi

®i Ako je v slov. imž skupno ali zborno  (nomen collectlvum)  v sing.
rabi Latinom substantiv v pluralu, ako m tudi latinsko ime zborno.
Ako je tak substantiv subjekt,  mora se ve da stati v pluralu  tudi
praedikat v latin. jeziku. N. pr. Grozdje je zrelo, uvae maturae suni.

02  V slov. veliko ali mnogo  (z gonit.) z glagolom v singularu. gl. 103 .

2

18

(pridelki). 8. Dobitnik je navajen pogoje mira stavljati (predpi¬
sovati). 9. Med orožjem molčijo zakoni. 10. Dela slavnih vojvodov
zmirom se slavijo. 11. Solnce razsvetljuje in ogreja s svojo svet¬
lostjo zemljo. 12. Aristoteles je bil učitelj Aleksandra, kralja Ma¬
kedonskega 28 .

§. 34. Substantiva  z znakom  -d  in  -t.

1. Multae artes suni eximiae. 2. Varla sunt hormnum judicia,
variae voluntates. 3. Nulla habemus arma contra mortem. 4. Prin-
cipum munus est resistere levitdti multitudinis, 5, JSfescia mens ho-
minum est fati sortisgue futurae. 6. Memoria voluptatum 63  praeter-
itarurn saepe injucunda est.  7. Pgthagdras genetrlcem 64  virtutum
frugalitdtem hominibus commendat. 8. Artibus ingenuis a muliis
gloria guaeritur. 9. Bar bar ae gentes sagittas venčno imbuunt. 10.
Voluptas ratidni inimica est, ac mentis praestringit oculos, nec habet
ullum 11  cum virtute commercium. 11. Amdre parentes prima naturae
lex est.

1. Duh človečji (človeka) ne ve (za) osodo in zgodo prihod¬
njo. 2. Cicero imenuje tribune narodne (ljudstva) čuvarje svobode.
3. Spanje je podoba smrti. 4. Yez človeške družbe um je in go¬
vor. 5. Kornelius Sulla umnoži število duhovnikov. 6. Razdir ško¬
duje tako državam kakor drugim družtvom človeškim. 7. Zakoni
so vez držav in ostalih družb človeških. 8. Ljudje se po raznih
nagnjenjih in željah nagibljejo in vodijo. 9. Zadovoljnost srca je
gotova plača kreposti. 10. Tmina noči tatom je prijetna. 11. Yrhi
visokih gora so tudi po letu 43  s snegom pokriti.

§. 35.  Na dalje.

1. Multae artes comites ac ministrae oraioris sunt. 2. Legidnes
didator, magister 16  equitum suos eguites ducit. 3. llorno pr ob us
veram laudem guaerit in virtute. 4. Multi hvmines pecudum ratione 65
vivere solent. 5. Non procul a proprio stipite poma cadunt. 6.
j 'Ilelvetii et Seguani obsidibus mutuo datis Ai  pada conjirmanll  7.
'j Komani er ant heredes regnorum Pergdmi et Bithgniae. 8. Non actdte,
verum ingenio acguiritur supientia. 9. lnopia est inventrix artium.
10. Milo medla-node 43  in carnpum Martium venili

63 V slov, na (z akus.).

64 Praedikat (bodi si nominativ ali akusativ praedicati)  se pogosto sloveni
z dodatkom členka: kot,  ko,  aJi pa predloga z a (z akus.).

66  če substantiv uže sam po sebi pomenja način  ( ratio, modus, ritus, lex
in podobno), stoji na vprašanje kako?  v ab  1 a ti,vu brez predloga,
ako tudi nima adjektiva pri sebi. Gl. 4 1 . [Sl. II. 61.j

19

1- Cicero imenuje govornost družico mira. 2. Preziramo
hvale bedakov. 3. Pošteni človek ima raji hvalo dobrih od glače
(dat).  Ih. Samosilnik ne upa ni prijateljem ni spremljevavcem; 5.
Lakomnik zapusti svoje bogastvo pogosto pohlepnim dedičem. 6.
Vaše sleparije nas ne goljufajo (pass.).  7. Mnogi hvali bojni do-
dado slavo učenosti. 8. Agesilaus je bil na ('obl.)  eno (alter)  nogo
hrom. 9. Vojnlki se borijo -za 66  zakone, za domovino. 10. Iliada
in Odyssea sta slavni pesni Grkov. 11. Leto ima štiri dele : po¬
mlad, poletje, jesčn in zimo.

§. 36. Suh stantiva parisglldb  a.

1. In coelo nubes, imbres , venti coguntur. 2. Hominis utilitdti
el agri et maria parent. 3. Pictas vestes jam Homerus commemorat.
4. Xerxes Themistocli donat urbes Magnesiam et Lampsacum. 5.
Ventus et undae silent, et maris ira residit. 6. Alcibiddis consilio 67
el auctoritate Athenienses Sgracusanis bellum indicunt. 7.Ferae do-
manturfarne et verberibus. 8. In Italia bellum gerimus, in sede nostra
ac solo. 9. Aritstides, Lgsimachi filius, Atheniensis, aequalis fere fuit
Themistocli. 10. Ad aegros nori vates, sed medicos solemus adducere.
11. Ovium 28  villis vestimur. 12. Discordia causa est caedis civium.

13. Exemplis majorum juvenes excitantur ad virtutem. 14. En, quo
discordia cives perducit misSrosf 15. Atrae nubes ventis disperguntur.'

1. Pisane halje se uže pri 68  Homerju omenjajo. 2. Trgovci
obhodi jo de žele in morja. 3. Mornar izroča nevarnemu morju ladjo.
4. Sovražnikom raste drznost po našem porazu (razbitju). 5. Vetri
razženejo oblake in pripeljejo jasno vreme. 6. Velik del kraljev¬
skih bark bil je plen 20  sovražnikov. 7. Datis in Artafernes sta
bila zapovednika kraljevskega brodovja. 8. Solnce se pogosto za
(abl.)  oblake skrije (potamni). 9. Zemljo neizmerno morje obdaja
(pass.).  10. Državljani z državljani dostikrat vodijo vojske (bijejo
boje), p 1. Mesto se z novim ozidjem (plur.)  obdaja. 12. Navajeni
smo izbe z malarijami krasiti (zališati). 13. Pajki predejo mreže.

14. Pesmi Homerjeve slavijo dela grškega junaka Achilla.

68  Z a se latini s pro  (z abl.) pri glagolih: boriti se, biti se, trpeti,
umreti za koga.

87  Slov. na (z akus.) ali pa p o (z lok.).

68  Pri znaei v oboe apud,  zlasti če stoji ime pisca namesti knjige, ki jo
jo spisal; če pa substan.tiv, pred kterim stoji pri,  ne pomčnja nič
konkretnega (telesnega), torej sosebno pri glagolnih samostavnikih
(substantiva verbalia,  na -anje -enje).  pa rabi Latinom in  (z abl.)

2 *

K f A

20

57. Adj ectiva UT. d e, din ati o ni s duarum termina-
tionum.  [Sl. I. §. 60.j

/. Hrs est longa , vita brevis. 2. Peloponnesus platani folio
similis est. 3. Fugit irreparabile tempus. 4. Benevolentiam civium
blanditiis colligere 53  turpe est. 5. Artes sunt innumerabiles  a# 9
vitam necessariac. 6. Patria est tommunis omnium parens. 7. Fortes
fortuna adjuvat. 8. Omni aetati mors est communis. 9. Utile con-
silium ne despice. 10. Non omni tempov e oves sunt in ovili. 11. [Ca-
melus naturdie odium adversus ecjuos gerit. 12. Salutdris severdas
vincit metnem clementiam. 13. Non debes conjuugere dissimilia , 45  14.
Laus vera et humUi sacpe contingit vira. 15. Themistbcles dux erat
classis communis Graeciae. 16. Nemo mortalium 10  omnibus horis 43
sapit. 17. Tmpia sub dulci melle venčna latent. 18. Justitia omnium
est regina et domina virtutum dj

1. Telo naše je smrtno, duh pa 1G  brezsmrten. 2. Sladko je
in prečastno boriti se za 66  domovino. 3. Sinovi so dostikrat oče¬
tom nepodobni. 4. Pri Herodota, očetu zgodopisja, brez števila je
basni (= brez števila so . basni). 5. Pod solncem je vse smrtno.
6. Hudo (težko) vojsko peljete (boj bijete). 7. Mehkužna izreja
slabi vse moči i duha i telesa. 8. Hrabrim možem se ne dogodi
nikoli sramotna smrt. 9. Smrtno telo je stan brezsmrtne duše. 10.
Natura nebeščanov je večna. 11. Tiger (reka) teče z neverovano
hitrostjo. 47  j 2. Državljani se po mnogih občnih vezeh vežejo (skup
drže). 13. Jajce je jajcu podobno. 14. Noge jelenje so tanke. 14.
Pythagoras priporoča vsem zmernost, mater vseh kreposti. 15. Niso
vse rane sceljive. 16. Kratek je čas človeškega življenja!

<S. 38. Adiectiva  III. declinationis unius terminationis.

[§■ 61.]

1. Gloria est consentiens laus bonorum. 2. Manlius perindul-
gens  m 71  patrem, acerbe severus 16  in filium fuit. 3. Brutus et Cas-
sius, interfeetores Caesdris, movent ingens bellum. 4. Difjielle est

69 %  a pri adjektivih: pripraven, prikladen, potreben, kori¬
sten za kaj, latini se veči del z tul  (z akus.).

70 Genitiv tudi stoji v iatin., kedar je govorjenje o delu kake celote, naj
uže bodo to osebe ali stvari, zlasti pri števnikib ( numeraUa),  pri ad-
jektivih v II. in III. stopnji  ( comparativus et superlativus)  stoječih,
in pri nekih zaimenih; — g eni ti v us p ar t it iv us  (oddela ali delni).
Slovenimo ta genitiv z genitivom, še raji pa s predlogi: od, izmed  in
med  (z instr.); ali pa ga skladamo v vsem z besedo, od ktere zavisi,
n. pr. nulla belluarum,  nobena zverina.

71 In  (z akus.) pomonja včasih to, kar er ga  in contra,  slov. proti,
zoper,  do, na  (z akus.), nad (z akus,).

21

inertem loco movere. 5. Anlmus cernit praesentia, i5  providet futura.
6. Marcus Anlonius invam insulam Cvetam cum ingenti fiducia.  7.
Sapientis animus nunauam cupiditate movetur. 8. Indidgcntia pa-
trum concordem civitdtem tenet. 9. Multi ex mcndicis evadunt re-
pente divites . 72  10. Non divitibus contingunt gaudia solis. 11. Negue
turpis mors forti viru accidit, nec misera sapienti. 12. Hebetes oculos
crocodllus habct in agua. 13. Praecipitiv judicii comes estpoenitentia.

1. Dober in srčen in moder človek nikdar ni nesrečen. 2.
Mnogi očetje so jako spregledni do 71  sinov svojih. 4. Ednoglasno
hvalo dobrih imenujemo slavo. 5. Modrim možem se ne dogodi
nikoli nesrečna smrt. 6. Življenje modrega edino je blaženo. 7.
Bratuš in Cassius, morivea 48  Caesarja, bila sla 34  začetnika strašne
vojske (boja). H.  Po enoglasju 83  očetov se 13  država složna ohra¬
njuje (drži). 9. Iz bogatina dostikrat postane berač. 10. Rimska
država bila je mogočna, jll.  Bogastvo Kroesovo bilo je neizmerno.
12. Sloni so pametne živali. 13. Gosta vaja prekosi pravila vsčh
učiteljev. 14. Rimljanom bile so mnoge vojske (boji) s Parthi,
hrabrim in mogočnim narodom Asijskiro.)

§. 39.  Na dalje.

1. Nemo semper felix est. 2. Animi natura simplex est. 3.
Homines mendaces neumni placent. 4. Ornnia reda et simplicia lau-
dantur. 5. Saepe locus et tcmpus hominem timidum auddcem 51  red-
dit. 6. Imperator dvplex stipendium militibus pcrsolvit.  7. Dissipat
Evius curas cdaccs. 8. Vir bonus est simplicis verilatis amicus. 9.
Sunt cervi' luporum pravda rapacium. 10. Mendaci homini ne ve-
rum guideni credere solemus. [11. Falsis d mendacibus visis mentes
mortalium saepe concitantur. 12. Misericordia occurrere sold suppli-
cibus. 13. Est vita misero longa, felici 16  brevis. 14. Verba sunt aut
simplicia aut compostta. 15. Tcmpus fugax et irreparabUe esV

1. Drzni mornarji prelete vsako morje. 2. Europo in Libyo
dele dereči yalovi. 3. Eviju se umičejo grizoče skrbi. 4. Srečni
ne zna lažnjivega in pravega prijatelja razločiti. 5. Vclikrat naredi
bojazljive ljudi mesto in čas drzne. 51  6. Vse pravo in odkrito¬
srčno (prosto) 45  hvalimo. 7. Lažnjivcem se pogosto še (= niti)
resnica ne verjame. 8. Srca nesrečnih ljudi se pogosto od 30  gri¬
zočih skrbi vznemirjajo, 9. Po goljufni in lažnjivi prikazni (v sa¬
njah videni) serce se tvoje plaši. 10. Ohranjuje se zdravje z zmer-

72  Razun glagola esse,  biti — zahtevajo dva nominativa še neki drugi
glagoli, ki znacijo : postanem, postajam, bivam — evado, ezisto,
fio;  roditi  so  — nascor  idr.

22

nostjo in prosto hrano. 11. Vojvoda ljubi hrabrega in srčnega Voj¬
nika. 12. Mladeniči so srčni, a 16  starci modri. 13. Volkovi so
dereei, lisice kradljive. 14. Pritecite na pomoč nesrečnemu i po¬
hlevno prosečemu.

§. 40.  Na dalje.

1. Pariš regnum Priami vetus evertit. 2. Plumae versicoldres 57
sunt columbis. 3. Credere debemus veteribus et priučiš viris. 4. Multi
acceptorum beneficiorum sunt immemores. 5. Aliae bestiae cic&res
sunt, aliae ferae. 6. Pares  cmto 7S  paribus facillime congregantur.
7. Romani et Albdni pari roborc li  freguentibus proeliis comminuun-
tur. 8. Eudides Megarensis sub noctem lunica muliebri indutus
palliogue versicolore amictus Athenas ir ’ ud Socrdtem  c ommeatA 0  9:
Multi antigua extollunt, recentia non curant. 1.0. Omnia peccata
paria dicunt Stolči, til. Exiguum munus dat paupir amicus. 12.
Audumno 43  uberes agri pleni sunt utilium frugumj

1. Vojniki so bili pozabili poprejšnje junaštvo (genit).  2. Po
krivnji Paridovi razdene se staro kraljestvo Priamovo. 3. Nejed-
naki so vaši nravi, nejednake vaše težnje (prizadeve). 4. Starim
Germanom bili so pogosti boji z 78  Rimljani. 5. Jednakemu pro-
tivniku umakniti se je sramotno. 53  6. .Zemlja rodi mnoge in razne
živali (bestia),  bodi-si krotke, bodi divje. 7. Pav je ukrašen (na-
kinčan) s pisanim perjem. 61  8. Neodločena bila je bitva na morju
(pomorska) pri 68  Artemisiji; kajti niti Grki niti Persijani niso bili
dobitniki. 9. Ubogi se od bogatih podpirajo. 10. Tožljivcu je vsako
delo težko. 111. Pametnemu so ptuje nevarnosti koristne,’

§. 41. Adjectiva  na -er -ris  -rc.  [§. 59.]

1. Aer humidus est parum saluber. 2. (Jelebris guondam urbs
et copiosa erat Antiochia. 3. Oraculum Apollinis celebre d clarum
erat. 4. Nihil est tam volucre quam maledictum. 5. Videlis Catilmam

73  S ali z (z instr.), kedar znaei družtvo, občenje, druženje, bodi si pri¬
jazno, bodi si neprijazno, izražuje se v latinskem s predlogom cum
(z abl.) n. pr. družiti se, razgovarjati se, biti se, boriti
se  s k im.

7 * Ha vprašanje kak ov? kakošen?  stoji v lat. pogosto substantiv
z adjektivom v ablat.  brez predloga — ablativus gualitatis  —abl.
kakovosti, lastnosti. V slov. rabimo genit. brez predloga; včasih tudi
samo adjektiv,  n. pr. vir mogno ingenio,  mož velikega uma, bistro¬
umen. Gl. m -  [II- 66.]

78  Imena mest, trgov, vasi, manjih  otokov, zlasti grških, stoje na
vprašanje kam?  v akus. brez predloga, kedar ima stati v slov. pred¬
log v ali na (z akus.). Gl. 707  in 17 f [II. 74.]

23

aldcrem atque laetum. 6. Glarae erant Scipionum pedestres navales-
que pugnae.  7. Acre et magnum bellum g erit Pompejus. 8. Non
opus est celeri subdere calcar equo. 9. Grus et ciconia sunG* aves
palustres. 10. Spatiosum conclave salubre est. 11. Inter Jovem et
religuos deos saepe acres lites erant. 12. Numantia, celebris urbs
Ilispaniae, a Scipione diruitur.

1. Brutus je bil vnet branitelj svobode Rimske. 2. Germanija
je bila nekdaj gozdnata in močvirna. 3. Brza (krilata) strelica se
ne povrne. 4. Huda in velika vojska pelje (boj bije) se od Pom-
peja. 5. Močvirnati kraji niso nič kaj 11  zdravi. 6. Zapovednikov
cjpomin ne ustavi hitrega bega 24  vojnikov. 7. Delfi so bili sedež
slavnega in glasovitcga proročišča Apollonovega. 8. Hude in velike
vodite vojske (bijete boje). 9. Devico Kloelijo obdari (pass.) 3S
narod Rimski s ^tatuo na konju (konjniško). 10. Mleko kravje in
kozje je zdravo./1,k. Grška dežela bila je domovina glasovitih mož.

IV. Declinatio. [Sl. §§. 44—47.]

§. 42. Sub stantiva generis masculini.

Assiduus usus et ingcnium et artem saepe vincit. 2. Omniurn
bellorum exitus suni incerti. 3. Libidinosi, u  cev ari, facinorosi verae
laudis gustum non habent. 4. Mors propter incertos casus quotidie
imminet. 5. Bene habet civitas, quum cives magistratibus, magistra-
tus legibus parent. 6. Sensuum judicid dara et certa sunt. 7. Saepe
vehemens sonitus auditui noxius est. 8. Heu! quam difficile est cri-
men non pr oder e 53  vultu! 9. Aestus maris lunae 31  motibus guberna-
tur. 10. Sider a ab ortu ad occasum commeant. 11. In senectute hebe-
scunt sensus, visus ct auditus debilitatur. 12. Lento gradu 47  ad vin-
dictam divina procedit ira, sed tarditatem supplicii 31  gravitdte com-
pensat. 13. Omne animal sensus habet. 14. Temporibus secundis 43
casus adversos reformida. 15. Visui et auditui principdtus est reli-
quorum sensuum.

1. Tekovi vseh zvezd so čudni. 2. Mnogi ljudje so pokorni
zakonom iz (zavoljo) straha. 3. Njive ne rode vselej plodov. 24
4. Narod mora biti poslušen oblasti, oblast pa 16  zakonom. 5. Rim¬
ski konsuli so bili v boju naj viši zapovedniki vojska. 6. Mnoge
živali so prevfdene z 38  zelo ostrimi čuti. 7. Življenje človeško je
neznanim prigodam podvrženo. 8. Veliko je bilo čislanje (veljava)
oblastnikov pri starih narodih. 9. Veselje (slast) je našim čutom
prijetno. 10. Raba pisma je jako stara. 11. Zdravniki priporočajo
bolnikom zrelo sadje. 61 . 12. Neke živali žirijo od 30  mesa, neke od

24

zeli in sadja 61  dreves. 13. Oči se razveseljujejo z malarijami, ušesa
pa 16  s petjem (plur.J.  14. Slasti slepe naše čute. 15. Slavna vr-
nitva vojske naše starešinstvu je ugodna in meščanom J

§. 43. Generis  ne  utr  lu  8.

1. Cervi cornua suct guotannis amiltunt. 2. Dente lupus, cornu
taurus petit. 3. Tonitru tremiscunt arduu terrac. 4. Homines toni-
trua jadusgue fulmhiuni extimescunt. 5.  1 'ulpes conjedat crassitudi-
nem gelus. 6. Genua tua contrcmiscunt iimore . 30  7. TJrorum corui-
bus 76  barbari septemtrionales potant. 8. Flexus genuum est signurn
reverentiae. 9. In regionibus septemtrionalibus plerumgue 1  magnum
gelu est. 10. Sonitu 33  tonitruum magnus terror in cdstris ortus tat.
11. Dextrum cornu exercUus no stri firmam fuit; in sinistro cornu
victi sumus.

1. Biki so oboroženi z rogml. 2. Zobje so orožje volka, ro¬
govi pa 16  bika. 3. Nebo se potresa od 88  groma. 4. Strele, nepa 16
gromovi škodujejo ljudem. 5. Desno krilo sovražne vojske zmaga,
dokler levo naši zmagajo (p>ass.).  6. Bitva se z 77  desnega krila
začne. 7. Znamenja se v bitvi z 33  rogml in trobami dajejo. 8.
Jeleni imajo visoke in vejate rogove. 9. Gromovi se ljudem zdijo
strašni. 10. Cela natura trpne od 30  hudega mraza. 11. Krajci
(rogovi) meseca so sloki.

V. Declinatio. [Sl. §, 48, 49.]

§■ 44. Substantiva generis f eminini, d dies.

1. Concordid 30  res parvae crescunt. 2. Fermnae res domesticas
administrant. 3. JReipubllcae spcs omnis er at in Ciceronc. 4. Sa-
pientia est rcrum divindrum atgue hum&narum sdentia. 5. Admirabili
jidc conjundi crant Orcstes d Pglddes. 6. Omnibus in rebus temc-
rltas igrtoratingue vitiosa est.  7. O frustra sujjpti mei labores! o
spes faTldccs! o cogitationes indncs mca< ! 8.  I 'ulpcs aure ad gla-
ciem apposita conjedat crassitudinem gelus. 9. Hiems multos m  habet
tristes d frigidos dies. 10. Senedus oculorum 31  aciem retundit , au-
rium sensum hehetat, nervorum Jirmitatem futlgat. 11. Amicus certus
in re incerta cernitur. 12. Amicum res secundae parant , adversae
probant. 13. Cometae ob raritatem d speciem suni mirabiles. 14.
Sallustius seribit res gestas populi Homani. 15. Pracsta amicis
fidem, omnibus 16  aeguitatem.

76  V slov. predlog i z.

77  Z ali s z g e ni t. ~ na (z lok.) latini se z a ali ab  (z abl.).

25

1. Podlaga pravice je vernost. 2. Mnoge nade ljudske so
goljufive. 3. Težko 53  je državo vladati dobro. 4. Perikles je bil
načelnik državi Athenski. 28  5. Nesreči nasprot stavite krepost. 6.
Početki vseh reči so majheni. 7. Ne čutijo hrabri možje v britvi
ran. 24  8. Sreča največ more v vseh človeških rečeh. 9. Telikrat
nas goljufa (pass.)  lažniva nada. 10. Dolgost dni in noči je razna.
11. Mnogi dnevi zimski so megleni ih mrzli. 12. Krokodil dani
(dni sprevede) na suhem (na zemlji), noči (noči sprevede) pa 16  v
vodi. j 3. Um je gospodar človeških reči. 14. Pred očmi imejte
•/. minljivost vseh reči. 15. Nočni hlad ublažuje preveliko vročino
dneva. 16. Meja Europe je z (= od) 77  juga srednje morje. 17.
Grenka je graja v nesreči. 18. Mraz nareja sneg in led. 19. Mr¬
ščenje dnevov in noči nosi brezštevilne koristi.

Tretji razdelek.

Comparatio adjectivorum.

[Sl. §. 63—70.]

§. 45.  Pravilna komparacija.

1. Ciceroni ne frater guidem carior erat guam 18  Atticus. 2.
Morbi perniciosiores sunt animi 79  guam corpdris. 3. Patriae jura
sunt sandidra guam amicitiae. 4. Patria erat Ciceroni carissima.

5. Austri satpe validissimas arbores, cradicant. 6. Multae aves
ante 'hiemtm in calidiores regtohes avbi ant.  7. Usm literarum est
antiguissimus . 80  8. Crocodilus pelle durissimd contra omnes ictus
mumtur. 9. Senectus corpus facit infirmius . 51  10. Antiguissimis ho-
minibut >• spccus crant pro domibus. 11. Nullurn est certius amicitiae
vindUum guam consensus ct societas consiliorum et voluntdtum. 12.
Apud Laccdacmonios sanes amplissimum magistralam gerunt. 13.
Antiguibrcs sunt poctac. guam historici et oratores, et cetera genera
scriptbrum.

1. Naj bolj vroča izmed 70  vseh pokrajin ni naj prijetnišjj. 2. r<
Cicero je bil naj besedniši od 70  vseh Rimskih govornikov. 3. Prava

78  Kakor, kot, ko, nogo  pri komparativu se Jatini s quam.

79  Genitiv animi  more se posloveniti z dušni -a -o, a c o rp oris
s telesni  -a -o. Gl. 2S .

80  Superlativ če ne prilaga lastnosti kaki osebi ali stvari v naj viši
meri, sloveni se z raznimi prislovi— adverbium:  jako, n a moč, zel6,
močno, silno, grozno, prav, strašno, vrlo, kaj,  pre  in dr,
N. pr. carissimus,  vrlo drag, kaj drag, predrag itd.

26

(pravice) domovine so naj svetčjša. 4. Najmirniše reke cesto so
naj globokejše. 5. Nič ni bilo draže Oiceronu kakor 78  domovina.
6. Bolezen dušna 79  je nevarniša, kakor 78  telesna, 7. Lastovice
odlete pred zimo v toplejše kraje. 8. Jame so bile stanišča naj
starejših ljudi. 9. Nektere živali so z jako 80  trdimi kožami bra¬
njene (varovane) od vseh udarcev. 10. Kamen je trši nego 78  oreh.
11. Čas je jako 80  dragocen. 12. Pomlad je prijetniša kot 78  poletje.
13. Po letu 43  so dnevi dalji kakor po zimi. 14. Vihar včasi izko-
reni naj jakša drevesa. 15. Gorgias je bil dajstarši učitelj go¬
vorništva.

§. 46.  Na dalje.

1. Pax est optabilior, quam bellum. 2. Nihil est 81  amabilius
quam bomo probus et modestus. 3. Aurum est gravius quam plum-
bum. 4. Apud Helvetios longe nobilissimus erat Orgetorix. 5. Om-
nium Galliae 28  incolarum 70  fortissimi erant Belgae. 6. Etiam fcrti-
lissimi agrorum 10  non semper fructus procreant.  7. Themistocles de
servis suis fidelissimum ad Xerxem mittit. 8. Lacedaemonios, for-
tissimos mortalium, non ferrum, sed aurum vincit. 9. Canes indici
grandidres sunt quam ceteri. 10. Aurum gravius est argcnto.

Vilius argentum est auro. 82  12. Vilius virtutibus est aurum. 13. In-
terdum fcrarum animos mitidres invenimus quam hominum. 14.
Silentium pcrsaepe est utilius quam eloguentia. 15. Tigris est ani-
mal crudelissimum. 80 ]

1. Skromen (tih) človek je ljubezniviši od 82  neskromnega. 2.
Svinec je loži od 82  zlata. 3. Belgi so bili hrabrejši od ostalih pre-
bivavcev Grallijskih. 28  4. Železo je najkoristniša kov (ruda). 5.
Mnogim je ubožtvo naj teže breme. 6. Pošljite izmed služabnikov
svojih 49  naj verniše. 7. Molčanje je dostikrat vrlo 80  koristno, žlo-
bodravost je pa 1G  vselej jako škodljiva (pogubna). 8. Nič ni Iju-
'beznivišega 81  (ljubezniviše) od kreposti. 9. Srebro je lože od zlata.
10. Trdno zdravje je zaželeniše od velikega bogastva. 11. Dela so
teža od bosedi. 12. Nič ni ugodnišega 81  od mirne starosti. 13.
Grki so bili hrabrejši nego Persje.

8 > Glagol sem, biti  z negacijo no ima v slov. večkrat v gen,  subjekt
namesti v norn., in če je besedica nič v stavku kot subjekt, stoji
tudi praodikat v g e nit.;  v lat. je pa vselej n o m., in glagol esse
se ravna po subjektu v broju in osebi. N. pr. Nikogar ni bilo,
nemo /uit;  nič ni boljšega,  nihil rnelius est.  To isto veljd tudi za
desum,  manjkati (z negacijo in brez nje). [TI. 7.]

82 Quam  se pri komparativu velikrat izpušča, ter se substantiv (adjekt.iv
ali pronomen), kteri bi imel za členkom (particula) q uam  stati v n o m.
ali akus.,  devlje v ablativ  — a v slov. v gen. z od ali m im o —
((bhtivus comparationis , prispodabljanja,

§. 47.  Na dalj e.

1. Nihil est animo 82  velocius . 81  2. Velocissimum omnium ani-
malium est delphinus. 3. Animalium utilissima sunt etiam frequen-
tissima. 4. Excellentissimi reges Persarum e.rant 34  Cyrus et Darlus,
Hgstapis jilius. 5. Nullum malum est vehementius et importunius
quam invidia. 6. Elephanto 82  nulla belluarum prudentior est. 7.
Lmx  sonitu velocior est. 8. Vidoria saepe reddit hominem ferocio-
rem impotentioremque. 9. Omnium oratorum acutissimum 83  Cicero
judicat Sertorium. 10. Senectus est loquacior . 165  j 11. Tidlus Hostilius
ferocior erat Boinulo. 12. Animi vires praestantiores sunt quam
corporis. 13. Socrates f 'uit sapientissvmus omnium Graecorum.

1. Misel je naj hitrejša. 2. Nobena žival ni hitrejša od 82
pllskavice. 3. Zelo izvrsten kralj Persovski je bil Cyrus. 4. Ne¬
voščljivost je naj hujše zlo. 5. Ubožci so velikrat srečniši od bo¬
gatinov. 6. Po pravici imamo Sokrata za 83  naj modrejšega od
vseh Grkov. 7. Cyrus in Dnrlus IIystaspovič (Hystaspa sin), bila
sta izvrstniša, kakor ostali kralji Persovski. 8. Srce Sokrata, jako
modrega človeka, bilo je vedno krotko (blago) in veselo (vedro).
9. Premnogi drže grški jezik za 83  bogatiši kot latinski. 10. Modri
so naj srečnejši mod 70  vsemi. 11. Aleksander pošlje starejše izmed 70
vojakov v domovino. 12. Dela dušna 79  so izvrstniša kakor (dela)
telesna. 13. Deinosthenes je bil naj izvrstniši med 70  govorniki
grškimi.

§. 48.  Superlativ na -errimus  in -illlmus.

1. Pavo pidchrior est , quam ceterae aves, sed non utilior. 2.
Cicero erat acerrimus propugnator communis libertdtis. 3. Nomen
Hannibdlis apud Bomanos jam ante Sagunti cxcidium celeberrimum
erat. 4. Frasdlnus in silvis pulcherrima est, pinus in hortis, abies
in montibus altis. 5. Nihil nisi divitias cupere et stultum 53  et rniser-
rirtium est. 6. Somnus est simillimus morti.  7. Latro ferae est simi-
lior quam homini. 8. Eloquentia res est dif/icillima. 9. Saepe homi-
nes ex hurhillimo loco ad amplissimos honores producuntur. 10.
Cervus crura habjt gracillima. 11. Divitissimdrum hominum vita
saepe est miserrinia. 12. Visus et audltus multo 8i  acerrimi sunt
omnium sensuum. 13. Homines saepe in simiUvmo vitae genere dis -
simillimos moreš habent.

—t-

i  83  Glagoli imam, držim  (v mislili), razglasim  itd. koga  za  kaj
habere, ducere, existimare, judicare  itd. zahtčvajo — kakor glagoli ime¬
novanja — v akt. dva akusativa (objecti  in praedicati),  a v p as s.
dva nominativa  (subjeeti  in praedicati).  Slov. za, kot ali ko se
izpušča v lat. Gl. U in si. [II. 21, 28.]

84  AMativ  stoji pri komparativu  da naznani, za koliko se lastnost
jednemu predmetu (osebi ali stvari) prideva v viši ali niži meri, nego

28

1. Zeuksis bil je jako 80  sloveč malar. 2. Hannibal in Mithri-
dates sta bila naj hujša sovražnika naroda Rimskega.. 3. Njive
dobro obdelane so naj rodnejše in naj obilniše. 4. Podoba človečja
(človeka) je naj lepša in prekaša podobo vseli živali. 5. Čuti
mnogih živali zelo 80  so ostri. 6. Obdelovanje naredi' vsako njivo
plodnejšo (obilnišo). 7. Kaj je smrti podobnišc od 82  spanja? 8.
Ysak začetek je težek, konec pa 16  kaj 80  lehek. h. Yelikrat posta¬
nejo iz naj nižih (mož) naj mogočniši. 10. Naj siromašniši niso
vselej naj nesrečniši (miser).  11. Agesilaus bil je jako nizke po¬
stave 74  in jako drobnega života. 12. Kaj (zelo) težko je vsem
ustreči. 13. Orel ima naj bistrejše oči med (inter)  vsemi pticami.
14. Opica je človeku namoč 80  podobna. 15. Ozidje našega mesta
jako je nizko. 16. Rože so jako lepe cvetlice.

§. 49.  Nepravilna komparacija.

1. Optimus civitatis status suh rege Justo est. 2. Nihil est
mente et ratione melius . 81  Turpitudo pejor est guam dolor. 4. Ma-
ximum bonum est mens sana in corpore sano. 5. Ex mali s cligere
minima oportet. 6. Hibernia est dimulio 84  minor guarn Britannia.
7. Multo M  majora sunt opera animi guam corporis. 8. Columbae
terrentur minimo stridore pennarum. 9. Optima disciplina (disci¬
plina) exemplorum est; exemplis enim saepe pessirhi corriguntur.
10. Plures 103  sunt gradus societdtis hominum. \ il. Plurimae 103  aves
volant, plurimae guogue nidificant. 12. Hgaenae plurimae 103  gignun-
tur in Africa. 13. Cum amicis de minimis maximisque rebus delibe-
rdmus. 14. E variis sume optimum. 15. In amicitia plus valet simi-
litudo morum, guam affinitas. 16. Maximum terrestre animal est
elephas. 17. Turpis vita pejor est. guam honesta mor s.

1. Naj boljši ljudje so . naj podobniši Bogu. 2. Prilizovanje
je naj hujše- zlo. 3. Nobena pregreha ni veča in pogostniša, kakor
(pregreha) nehvaležnosti. 4. Mnogi držijo ubožtvo in starost za 83
naj veča bremena. 5. Britannija je za 84  polovico veča odN Hiber-
nije. 6. Premnogi ljudje ne znajo pametno živeti. 7. Pridnost v
vseh rečeh naj več premore. 8. Naj več 108  ljudi se no odlikuje v
več rečeh ob jednem. 9. Zvezde se 13  vidijo zelo male, toda skorej
vse so veče od zemlje. 10. Naj veče narode ugonobijo notranji

drugemu. — Ablativus mensurae,  mere. Včasih se ta ablativ mensurae
nahaja tudi pri superlativu,  ali pri kakem glagolu, ki ima pomen
komparativa v sebi, n. pr. supero,  prekositi; — v slov. rabi večidel
akusativ s predlogom za (z akus.), bolj redko brez za; včasih tudi
adjektiv v srčdnjem spolu sing., ali pa prislov, adverbium.

29

boji. 11. Naj manje drevje 61  nahaja se 13  v severnih krajih. 12.
Dlaka (plur.)  premnogih živali daljša je in gostejša po 43  zimi,
kakor po letu. 13. Mir je bolji od vojske (boja).

§. 50.  Opisna komparacija.

1. Superstitio est maxime noxia. 2. Usus est magister maxime
egregius. 3. Nihil est oratori magis nccessarium ouam vox. 4. Nul-
lum spectaculum est magis egregium quam cives concordes. 5. Pru-
dentissimi non semp, r maxime idonei sunt ad 69  negotia. 6. Ager
Romandrum initio 43  vrat maxime exiguus.  7. Nervii maxime ferffi
inter Belgas habentur. 8. Minus firmum nihil est quam ventus et
uncla. 9. Cereris et Liberi fructus sunt maximc necessarii ad vic-
tum. 10. Nihil est magis dubium, quam hora mortiš. 11. Quid ma¬
gis proprium est justitiae quam aeguitas ? 12. Arndr inimicorum
(slov. do) res est omnium maxime ardua. 13. Tempus matutinum
maxime idoneum est  a# 9  studia, literarum.  j

1. Nič ni škodljivišega 81  od praznoverja. 2. Nobedna uči¬
teljica (= učitelj) 29  ni boljša (izvrstniša) od vaje. 3. Sloga držav¬
ljanov je naj krasnejši prizor (vid). 4. Nič ni govorniku potre-
bniše nego glas. 5. Neutrudoma obdelujemo zelo majčkeno njivo.
6. Držim vajo za 83  naj izvrstnišo učiteljico (učitelja). 29  7. Zavist
sodržavljanov ukonča velikrat naj boljše može in naj izvrstniše voj¬
vode (vodje vojske). 8. Naj dvomniše reči imajo dostikrat naj bolji
izhod. 9. Kaj je dvomniše od prihodnjega časa? 10. Kaj je po-
trebniše kakor ptici zrak, ribi voda? til- N naj davniših časih
so bili ljudje pobožniši, kakor sedaj. 12. Konj je za 69  vrlo mnoga
dela pripravniši kakor volj

Četrti razdelek.

D e c I i n a t i o pronominum.

§. 51. Pronomina p er sonalia  et  p o ss  e s siv  a.

1. Sic se res habet: te tua, me delectant mea. 2. Saepe nos
fallit vitium specie virtutis. 3. Vos offcndit noster minime nobis in-
jucundus labor. 4. Multa sunt civibus^ 1  inter se communia, fana,

30

jura, leges, judicia. 5. Si tu 85  et Tullia valetis , 86  bene est, ego et
Cicero valemus. 6. Tam miki mea vita, (pitam tua tihi čara est.  7.
Imperare šibi maximum est impcrium. 8. Tars lui 87  melior immor-
talis est. 9. Aninius par s  mei 87  est. 10. Omnia meaM mecuvi 88  porto■
dicit Bias. 11. Animus redor dominusguc nositi est. 12. Quamdiu
animus in nobis remdnet, tamdiu sensus et vita remanet. 18. Patria
communis est omnium nostrum 10 parens. 14. Vitam omnium vestrum 70
vobis conservatam et restitutam videtis. 15. Nemo nostrum tui  (v slov.
zoper  ali na)  invidiam habet. 16. Dominus est nobiscurn, si pii ■
sumus. 17. Aliena nobis, nostra magis aliis placent. 18. Parentes
magis memores suni nostri, quam sui; nos magis, quam sese amant.

19. In 71  nullum avarus bonus, in se pessimus est.

1. Ako si zdrav, dobro jo; jaz sem zdrav. 2. Mi čitamo, vi
pišete, ostali malajo. d. Ne moremo vsega sami (= po 89  sebi) 88
storiti. 4. Krepost je (sama) po 89  sebi hvale vredna. 5. Vse kreposti
imajo zvezo med seboj. 6. Vznemirja me dolga in trdovratna bo¬
lezen prijateljeva. 7. Sebi 88  ne smeš nikoli, velikrat drugim od¬
pustiti. 8. Ne sebi, 88  ampak drugim imate 10  so dopadati. 9. Pri¬
jatelj mene in maloktere z menoj 90  k sebi pokliče. 10. Mnogi si
iščejo med ptujci bogastvo. 11. Nam naše življenje m' manj milo,
kakor vam vaše. 12. Modri vse svoje s seboj 90  nosi. 13. Bolji del
(od) nas je brezsmrten. 14. Vam je domovina z nami 90  vkupna
(obča). 15. Tvoj spomin na (gen.)  nas mi je jako drag. IG. Mnogi
izmed 70  nas mislijo (misleči so) na (gen.)  vas. 17. Imate vodje na
(gen.)  vas misleče, na (gen.)  se pozabivše. 18. Scythijani soproge in
deco s seboj 90  na vozeh vozijo.

85 Osebna zaimena, pronomina personalia: ego, tu, nos , vos  stavljajo
se v lat. y n o m. same ondaj, kedar se govorijo s posebnim naglasom,
zlasti v ppreki (nasprotju), in če se več subjektov našteva; sicer se pa
izpdščajo. To isto velja tudi v slov.

86 Ako je v stavku več subjektov in to raznih oseb,  stoji glagol v
plur. važnejše osebe. Drži se pa v slovnici prva oseba za važnejšo' od
druge in tretje, a druga za važnejšo od tretje; to isto velja za slov.
N. pr. Jaz,  brat in sestra so sprehajamo, ego,  frater et soror am¬
bulant us.  cfr. 34.

87 V slov. gen. s predlogom o d.

88 Odvisni padeži,  casus oillgui  osebnih zaimen t. j. genitiv,
dativ, akusativ in ablativ  od ego, tu, nos  in  vos,  slovenijo se
s refleksivnim zaimenom sebe,  kedar se nanašajo na subjekt istega
stavka. K. pr. tecurn  portas,  s seboj nosiš. Gtl. °5 in 90 .

89 Po (z lok.) ~ per,  zlasti ako pomenja nomen  kaj živega,  pred
kterim stoji predlog po (z lok.).

90 Predlog cum  se ablativom zaimen me, te, se, nobis  in vobis  zmirom, a
quo, qua  (qui ) in quibus  navadno zapostavi in pritakne. N. pr. z men o,
mecum;  s kterinri, guihuscum.

31

§. 52. Pronomina demonstrativaf hic et Ule. :

1. Omnia mala habent radlces mas: has 91  evellere debetis. 2.
Virtus et dodrina praeclara 92  est:  bane omnes cupiunt, illam saepe
contemnunt. 3. Omitto Graeciam atque Mas omnium doctrinarnm
inventrices Athenas. 4. Si summa potestas penes unum est, kune
regem dicimus. 5. Ignavia corpus hehetat, labor firmat; illa matu¬
ram senedutem, hic longam udolescentiam reddit. 6. Catulus non
antiguo illo more , 47  sed hoc nostro erat eruditus.  7. Tempora mu-
tantur, et nos mutamur in illis. 8. Ne Socratem guidem Gatoni
anteponere debes; 10  hujus enim faeta, illius dieta laudantur. 9. Me-
lior tutiorgue est certa pax, guam sperata vietoria: haec in tua,
illa in deorigm manu est. 10. Vulgus nune hoc amat, nune illud;
nune huic stultitiae obnoxium est, nune illi. 11. Ego omne tempus in
kis studiis consumo.

1. Glasovite so bile nekdaj Athene, one iznajdnice vseh znanstev.
2. Cicero in Demosthenes bila sta sloveča govornika: tajebildrk,
oni pa 16  Rimljan. 3. Znana je ona beseda (izreka) Biantova: Yse
svoje 49  s seboj 88  nosim. 4. Mnogi Grški pesniki so slavni, toda naj
veči med vsemi temi je Homer. 5. Delo je koristniše od 82  lenobe;
z onim se telo krepi, s to pa 16  slabi. 6. Iztrebite zavist in lakom¬
nost; kajti te sta korenini mnogih zel (mnogo hudega). 45  7. Mnoga
Jonska mesta bila so naselbine Grške; med™ temi bilje Milet naj
slavniši. 8. Veliko (mnogo) je razločka med zvestim in nezvestim
prijateljem; onemu imamo 10  upati, temu pa ne verovati. 9. Sreča
zdaj temu, zdaj onemu prija (=je prijazna). 10. To mnenje mi
se dopada; dno mi ni po godu. 11. Temu učencu daje se veča
hvala pridnosti, nego onemu.

§. 53.  Na dalje: is et id e m.

1. Deum agnosevmus ex operibus ejus , 93  2. Virtus eddem in
homine ac deo est. 3. Magna vis est in virtutibus: eas excita, si
forte dormiunt. 4. Vir sapiens non lum hoc , tuni illud, sed idem

91 Pronomen demonstralimun  (kazavno zaime) se'ravna v spolu  in broju
po besedi, na ktero se ozira (nanaša), padež pa zavisi od stavka, v
kterem se nahaja.

92 Ako je v stavku več subjektov  numeri singularis,  ki p o menjaj o
reci ali stvari,  more stati praedikat ali v s in g., ali pa vplur.;  ako
se dene praedikat v plur., vzame se, kedar je adjoktiv, od njega
neutrum  (srednji spol)\če so subjekti raznega spola. Kedar so pa ti
subjekti osebe,  stoji pa praedikat vselej v plur.

93 Genitivuspossessivus  (posedovni) ejus  (brez substantiva) sloveni se z nje¬
gov, nj en -a, eorum, earum z njihov, njun  (njih), hakor je užč smisel.

32

semper dicere sold. 5. Cicero et Marius in eadcm civitate noti sunt.
6. hnacjo Dei eddern est in tc d in pauperrrmo hom\ne.  7. Samni-
tes a Papirio consule vinc.untur et magnus eorum nume^us sub ju-
gum mittttur. 8. Postero die circa eandem horam in eundetn, locum.
rex copias edudt. 9. Nondum maturus imperio 27  Ascanius er at:
tamen id imperium ei ad puberem aetdtem incolume manet. 10. Non
omnia eidem dii tribuunt. 11. Catilina ejusgue 93  sodi urbem incen-
dere constituuni.

1. Hamilkar in njegov 93  sin Hannibal bila sta glasovita voj¬
voda Karthagipska. 28  2. Sovražniki se mestu približajo ter ga ob¬
lečejo (z obsepo obdajo). 3. Ako so bogovi, vlada se po previdnosti
njihovi 93  (= njih) celi svet. 4. Državljani ravno tisto države po¬
slušni so ravno tistim zakonom in oblastim; razun tega so jim ta
ista prava, te iste sodnije. 5. Navajeni smo o tej isti reči ne zmirom
tega istega. 24  misliti (soditi). 6. Naj brabriši med vsemi Gtalli so
Belgi, zato ker trgovci k njim redko kdaj zahajajo, in se ž 73  njimi
Germani skoraj v vsakdanjih bitvah borijo. 7. Pesmi Horatijeve
so plemenite in podučne; pridno jih prebirajte. 8. Ti isti vzroki
imajo te iste učinke. 9. Golobje ne jedo kukeev; 24  njihova 93  hrana
je žito in sočivje. 10. Prijateljstvo je veliko dobro; kajti brez njega
ljudje ne morejo biti srečni. 11. Tem istim ljudem niso zrniraj te
iste navade (običaji).

§. 54.  Na dalje:  iste et ipsc.

1. Fortes adjuvat ipse Deus. 2. Gratia malorum tam inftda
est, quam ipsi. 3. Saepe ipsa šibi obstat magnitudo. 4. Veteres leges
aut ipsae sua vetustate conscncscimt , aut novis legibus tolluntur. 5.
Ipsius Nestbris vita brevissima est, si cum adernitdte compardtur.
6. Tua consilia pejora sunt, quam patris mei consilia; ista sunt con-
silia temerarii adolesceiitis, liaec considerdti viri.  7. Cur tu in isto
loco sedes  ? 8. Se ipsos omnes natura 30  diVigunt. 9. Gratius ex ipso
fonte bibuntur aquae. 10. Decorum 53  er at quondam ipsis dudbus
capessere pugnam.  {D. Omne animal se ipsum diligit. 12. Istavestra
auctoritas est maxima. 13. Jam ne istius quidem rei culpam susti-
neo. 14. Unde ad istas opinioneS vester illc-princ.eps veniti 15. ,
Gneum Pompejum omnibus, Lentulum 16  miki ipsi antepondi

1. Sam sebe človek po 30  naturi ljubi. 2. Ne bojimo se te 94
tvoje togote. 40  3. Prijazen hudobneža je tako nevarna, kakor (on)
sam. 4. Vse živali same sebe ljubijo. 5. Ne 7  verjemi temu (iste)

M  Ta, če moj, naš pri njem stoji, ali pa če se razumeva, latini se sploh
s hic, haec, hoc;  če pa stoji poleg njega tvoj,  vaš  ali se razumeva,
prestavlja se pa veei del z iste, -a, -ud.

33

lažnivemu človeku. 6. Kako (— odkod) prihajaš na to misel? 7.
Natura sama mnogo 45  uči (pass.)."  7. Spoznavaj sebe 95  samega.
8. Samim sebi 95  odpuščajo ljudje velikrat, drugim redko. 9. Živa¬
lim samim je svoboda zmirom jako 80  ugodna. 10. Čednost samo
bolj ljubimo, kakor slavo čednosti. 11. Častno (pristojno) je bilo
nekdaj za 27  vodjo samega bitvo začeti (lotiti se). 12. Izgled ta
kreposti tvoje jako me gane. 13. Daj mi iz tega drevesa čepov.

\

§. 55. Pronomina interrogativa.

1. Quis 7io7i paupeMdtem 40  ex8timescit ? 2. Quis 7ion cum vo-
luptdte videt puerttM be7ie mordtum? 3. Quem libfoum 41  dicisf 4.
Quod. 77ietallum est utilissimum? 5. Quod malum gravius est bello
6. O qui tudrum, corve, peTiTidrum est nitor!  7. Qua stultitia u
/uit Boscius ? 8. Quo moerore affligitur atilmus tuus ? 9.  - Quid tur-
pius est quam sapieTutis vitam  em 96  insipientium sermone pendere.
10. Quid ago? cur me cxcrucio f cur  me 88  maee.ro ? 11. Qui status ,
quod discrlmen, quae fuit m republica tempestas? 12. Quid difficile
est? Se ipsum 7ioscere. Quid facillimum? Alterum admoTiere. 13.
Stulte, quid est somnus, gdidae nisi mortu imdgo? 14. Quae ami-
citia est inter ingratoš? 15. Cui pare7it apes? 16. Quis vest7‘um 1()
liter as maxime amat? cui studia gratidra suni, guam ludi? 17.
Quod scclus majus est, guam 7ion modo hom/inem , sed etiam fami-
liarem occidere?

1. Kaj je ljubeznjivše od 82  dobrega in pametnega (skromnega)
človeka? 2. Kaj veliš o neumnosti tega človeka? 3. V (acc.)  kteri
zemlji prebivate? 4. Ktero vojsko peljete (boj bijete)? 5. Ktera
skrb ti (= tvoje) srce pobija? 6. Ktero zlo držiš za 83  naj hujše
(== teže). 7. Y kteri državi živimo. 8. Kteri viharji potresajo (pass.) 3S
državo ? 9. Komu lažnik (== lažnjivi človek) bolj škoduje kakor
samemu sebi? 10. Koga ptuje nevarnosti ne spametujejo (= ne
n&rede 51  previdnega)? 11. Kaj je teže kakor samega sebe spoznati?
12. Čegava 28  je bojna slava bila veča kakor Hannibalova? 13.
Ktere pesnike naj rajši berete? 14. Kdo je naj pridniši izmed 70
vas? 15. Komu pišeš ta list? 16. Kterega dečka opominja učitelj ?

95  Reflexivum  sebe latini se v tretji osebi s sni, šibi etc.;  v prvi in drugi
osebi pa z odvisnimi padeži osebnih zaimen, t. j. ako je subjekt jaz,
pomenja sebe:  mei, milvi etc.,  ako subjekt ti: tui, te;  ako subjekt mi:
nostri, nobis etc.;  ako subjekt vi: sestri, vobis etc.  [§. 81. N.]

86 V slov, po (z lok,).

s

34

§. 56. Pronomina relativa.

1. Deus est, qui 97  omnem hunc mundum regit. 2. Soli divites
sunt ii, qui virtute praediti sunt. 3. Non terret sapientem 'mora, quac
propter incertos casus quotidie imminet. 4. Crassus est aer, qu% est
terrae proximus. 5. Admirabiles motus sunt omnium stellarum, im-
prlmis harum, quae errantes vocantur. 6. Flumen est Arar, quod
per fines Haeduorum et Sequanorum in Bhoddnum influit incre-
dibili lenitate. 41  Felix^ quem 98  reddunt aliena pericula cautum . 51
8. Eloquentia non modo eos ornat , penes quos est, sed etiam uni-
versam rempublicam. 9. Homines nori requ~irunt rationes earum
rerum, quas semper vident. 10. Judices, qui  ex 96  lege judicatis,
legibus obtemperare debeliš. 11. Quis eum diligit, quem i0  metuitl
12. Deus est, cuP s  omnia debemus. 13. Foedcru sancta sunt apud
eos homines, apud quos fides humana colitur. 14. Id facere laus
est, quod$ s  decet, non quod licet. 15. Ea , 40  quae 9S  ignoramus, dis-
cere, et ea, quae scimus, alios docere solemus. 16. Esi profecto deus,
qui, quae nos gerimus, et audit et videt.

1. Samo (jedino) to 45  je dobro, kar je pošteno. 2. Niso vse
njive plodonosne, ki se 13  obdelavajo. 3. Zvezde, ki se mičejo,
imenujemo pomičnice. 4. Arar iu Isara sta reki, ki v Rhodan
tečeta. 5. Ono prijateljstvo je prijetniše, ki ga" podobnost značaja
sklene. 6. Ki si to utrgajo, kar drugim darujejo, ti so darežljivi.
7. Ljubite Boga, ki vam vsak dan brezštevilne dobrote deli. 8. Orel,
ki ga" imenujemo kralja (kraljico) ptic, jako visoko leti, 9. Blaža
(laglja) je starost tistih, 100  ki jih mladost spoštuje in ljubi (pass.J.

10. Ne kdor ima malo, 45  ampak kdor več 45  želi, (ta) 98  je ubog,

11. Kolikokrat se pripeti po naključbi, kar (si) želeti ne upamo.

12. Kar 45  je res (resnično), to 100  je prosto in odkritosrčno. 13.
Kogar mi ljubimo, njemu smo večidel tudi mi sami dragi. 14. Ona
veselja, ki jih ljubijo bedaki, so nam zoperna.

97  Tudi pronomen relatioum  (oziravno zaime) se sklada samo v broju in
spolu  z besedo, na ktero se ozira (nanaša); p a d e ž se pa ravna po
glagolu stavka, v lcterem stoji ta pronomen.

98  Is, ea, id  se pogosto izpušča, ako se gui, guae, guod  nanj ozira in ž
njim stoji v tem istem padežu. Včasih se izpusti, če tudi ne stoji ž

4, njim v jednakem padlžu. Slovencem rabi tu veči del kdor  (za moški
spol) in kar (za srčdrfji spol) za latinski gui, guae, guod  v singul.  in
za neutrum  v plur.  Včasih se dodaja v slov. tudi pronomen demonstra-
tivum;  ta, tisti,  on  v dotičnem padežu, ter se gui  sloveni veči del s
kteri,  ali ki;  redko s kdor,  kar  in to samo v singul.

99  Ki ga, ki mu itd. kije,  k i j e j itd. — k t e r e g' a, k t e r o m u, ktero,
kteri  itd. latini se s gui, guae, guod;  a ki njegov, ki njen, ki
njihov  (njih) z genitivom od gui, guae, guod.

Tisti,  ta,  on  ali oni  pred gui  se latini navadno z is, ea, id;  — vča¬
sih se izpušča- Gl. 98 .

35

§. 57.  Na dalje.

1. Cujus omiliš in pecunia spes est, ejus a sapientia animus
est remotus. 2. A quo plurimum sperant homines, ei potissimum
inserviunt. S. Fabula est, in qua nec verae nec verisimiles res con-
tinentur. 4. Sapientissimus est is, cui quod opus est, ipsi venit in
mentem. 5. Mors terribilis est iis, quorum cum vita omnia exstin-
guuntur. 6. Britannia est insula natura 30  triguetra, cujus  ,unum
lalus est contra Galliam.  7. N on facit senex ea, 45  quae juvenes, at
vero multo 84  majora et meliora facit. 8. Fortuna eos plerumque
efficit caecos, quos fovet. 9. Quae res sensibus percipiuntur, eas
cernimus , audimus, gustamus, olfacimus, tangimus. 10. Eum omnes
amant, cujus 101  virtus omnibus utilis est. 11. Golli , cum guibus a
Caesare diu bellum gestum est, ipsi inter se discordes erant. 12.
Etiam is nobis saepe carus est, guicum 90  nobis 57  nulla vitae socie-
tas f 'uit.

1. Nikoli ni miren oni, kterega se srce čuti krivo ("kakega)
hudodelstva. 2. Oni so daleč (oddaljeni) od modrosti, kterih vse
upanje je v denarju. 3. Lehko nas zmešajo tiste reči, kterih vzrokov
ne spoznamo. 4. Bog je, ki celi svčt (pass.)  vlada. 5. Podlaga
vsakega dejanja je pravica, brez ktere ni nič^ pohvalno. 6. Bog
je, čegaver 101  previdnost ves svet vlada (pass.J.  7. Achilles, ki
njegove" dela Homer slavi, bil je izvrsten junak v trojski vojski
(boju). 8. Poljodelec sadi pogosto drevesa, kterih sadja 61  sam nik¬
dar ne ugleda 24  9. Neumno 63  je grajati one, 100  kterih pridnosti 24
ne poznamo. ^10. Krepost je zmirom ta ista, i v teh, 100  ktere lju¬
bimo, i v teh, ki so nam neprijatelji. 11. Hannibal, s 90  kterim je
bil bit trd hoj, pri Zami je preobladan od Scipiona. 12. Smrt, s
ktero ima 57  spanje veliko podobnost, tem 100  ni strašna, kterih je

1. Massilia ex tribus oppidi partibus mari alluitur. 2. Collis 31
radlces duabus ex partibus flumina subluunt. 3. Erant apud
Romanos trigemini Horatii, tres apud Vl  Albanos Curiatii. 4. Ex
omnibus saeculis vix tria aut guatuor nominantur paria amicorum.

im  Kterega ali čegaver v slov. Gl,

življenje čisto greha (abl.jfj

Peti razdelek.

Numeralia.

[Slovnica §§. 76—80.]

§. 58. C ar din ali a.

5. Thales sapientissimus inter septem fuit. 6. Elephas altus est
duodecim 102  pedes Wi  vel quatuordecim. 7. Quaedam bestiblae unurn
tantum diem 102  vivunt. 8. Duodequadraginta m  cmnos tgrannus Syra-
cusanorum fuit Dionysius. 9. Saturni stella triginta fer-e annis 104
cursum suum conftcit; Jovis stella eundem annis duodecim conficit.
10. Milites aggerem latum pedes trecentos , 102  altum pedes oetoginta
eajtruunt. 11. Saguntus civitas longe opulentissima fuit Hispaniae,
sita passus mille ferme a mari. 12. Saeculum spatium centum an-
norum  (slov. z o d) est. 13. Hortensius primum in foro dicit unde-
viginti annos 102  natus. 14. In duobus amicis unus animus est. 15.
Sex vel septem horae m  satis sunt ad somnum; somnus duarumvel
trium horarum non satis est. 16. Muri Babglonis ducentos pedes
alti, quinquaginta pedes lati fuerunt.

1. Led je uže štiri prste 102  debel. 2. Šest ali sedem ur 103 je
dosti spavati vsakdan. 3. Dve jako 80  mogočni mesti, Karthagina
in Numantija, bili sta plen Scipionov. 4. Rimljani izbirajo vsako
leto dva konsula. 5. Leto se deli na dvanajst mesecev. 103  6. Romulus
in Remus postavita, osemnajst 102  let 103  imajoča, mesto Rim. 7.
Vojvoda napravi obkop, pet 102  črevljev 103  globok, petnajst črevljev
širok in sto črevljev dolg. 8. Volščani se vojskujejo (vojsko peljejo)
sedemnajst let z Rimljani. 9. Konsul Lutatius odpelje 300 ladij 103
na Sicilijo; Afričani nasproti (jih) oborožijo štiri sto. 10. Štirje so
letni (leta) časi. 11. Mnoga so dela jednenm človeku težka, dvema
ali trem pa 16  lehka.. 12. Romulus postavi (naredi) sto starešin. 103
13. Štiri so strani sveta (neba): sever, jug, vzhod, zahod. 14. Smrt
Leonide in (onih) tristo Sparčanov bila je slavna. 15. Hannibal je
bil skozi 50  petnajst let v Italiji. 16. Od mlaja do mlaja je kakih
(blizo) 29 dni. 103

i° 2  Da se naznani razpresti ra n j e v prostoru in času, stoji akusativ
brez predloga na vprašanja: kako visok? kako globok? kako
širok? kako dolg? kako debel? kako daleč? kako dolgo?
(koliko časa?)  kako (koliko)  star? (koliko let irnajoč, natus -a-um?)

lus  Latinski brojniki glavni in delivni ( numeralia, cardinalia et distributiva)
ne zahtevaju genitiva kakor slovenski (v nom. in akus.) od pet dalje,
temuč beseda, ktera stoji v slov. v genitivu, mora se skladati z broj-
nikom v padežu,  in ako stoji brojnik v nom., mora stati praedikat
v plur,  (ter se v spolu in osebi ravnati po tem subjektu). N. pr. sto
nas je bilo, centum (nos) fuimus ;  deset vojakov je bilo ranje¬
nih,  decem milites vulnerati sunt-  — To isto velja tudi za multus,
veliko, mnogo ; quot,  koliko (njih); tot,  toliko (njih).

im j( a  vprašanje: za koliko časa? v kolikem času? kdaj?  stoji v
lat. a b 1. brez predloga.

37

§. 59.  Na dalje.

1. Bomulus dec,cm ct odo annos 102  natus urbem exiguam in
Palatino moute constituit. 2. Diongsius quinque et viginti annos na-,
ius dominatum occupat. 3. Persis ab altero latere montium 31  jugis
daudUur, quod in longitudinem mille et sexcenta stadia 103  in lati-
tudinem 16  centum ‘et  ' septuaginta procurrit. 4. Stadium centuni
viginti quinque nos tros efficit passus, hoc est, pedes 103  sexcentos
viginti quinque. 5. Prima aetas populi Romani sub regibus f uit
prope ducentos quinquaginta per 50  annos. 6. Caesar a lacu Le-
manno ad montem Juvani millia passuum 105  decem miirum fossam-
que perducit.  7. Quadringenti odoginta odo anni suni a condita
TJrbe ad Appium Claudium consulcm. 8. Fines Helvetiorum in lon-
gitudinem millia passuum ducenta et odoginta patent. 9. Unus Cato
miki est pro centum millibus hominum. 10. Aesculapii templum quin-
que millia passuum ab Epidauro distat. 11. Una et viginti literae
Latinae sunt. 12. Mille equites et viginti tria millia pediium in
castris er ant.

1. Hamilkar, vodja Karthaginski, 28  premaga se 18  na morji,
ter izgubi štiri sto ladij, 103  Rimljani (jih) pa izgube dve in dvajset.
2. Zemlja svoj tek okoli solnca dokonča v 104  365 dneh in blizo 6
urah. 3. V jednem dnevu pobijejo Rimljani trideset tisoč 105  so¬
vražnikov. 4. Za (= pod) Servija Tullija bilo 83 tisoč meščanov
Rimskih. 5. 73 ladij Karthaginski!) vjamc (pass.) 38  pod Lilybejem
konsul Katul, 143 (jih pa) utopi (pass.).  6. Narod Rimski je bil
pod kralji 243 let. 102  Kraljuje namreč Romulus 37 let, NumaPom-
pilius 43, Tullus Hostilius 32, Ankus Martius 24, Tarkvinius Pris-
kus 38, Servius Tullius 45 in Tarkvinius Ošabni 25. 7. Leto ima
12 mesecev, 52 tednov, 365 dni. 8. 9000 Athencev 105  in 1000
Platj^aejanov premaga pri Marathonu 100.000 Persov. 9. Stari
Rim ima sedcmdesetcra 106  vrata in 19 trgov.

§. 60. Or d in ali a.

i 1. Diligere parentes prima naturae lex est. 2. L. Qwindius
Cincinnatus sexto decimo die i3  didaturam deponit. 3. Tricesimo die
triginta talenta attica Pompejo solvuntur. 4. Secundum bellum puni-
cum jinitum est septimo decimo annoA 3  5. Targuinius Priscus tri-
gesimo odavo imperii anno per 38  And filios occiditur. 6. Olgmpidde
centesima guartd dccima agsippus j'uit et cum eo Alexander Magnus.

i(, 5 Mille  je nesklanljiv adjektiv, ter ne zahtčva gon.; ali v plur. je millia,
-ium  itd. substantiv, ter zahteva genitiv.

106  Pri subst. samo v plur. navadnih stojijo v slov. brojniki looivni, a v
lat. glavni ( cardinalia).  N. pr. petera vrata, quinque portae.

38

7. Borna condita est Olgmpiadis^ sextae anno tertio; post Trojae
excidium guadringentesimo tricesimo secundo. 8. Anno trecentesimo
decimo quinto ab Urbe condita Fidcnates contra Bomanos rebellant.

8. Cicero natus est anno Urbis sexcentesimo quadragesimo septimo,
die tertio mensis Januarii in oppido Arpino; interfectus 16  est jussu
M. Antonii a Popilio anno Urbis septingentesimo quarto. 9. Clodius
ex Sicilia septimo die BomanA 5  venit. 10. Septem reges Homani
fuerunt; primus fuit Bomulus, secundus Numa Pompilius, tertius
Tullus Hostilius, guartus Ancus Martius, guintus Targuinius Pris-
cus, sextus Servius Tullius, septimus 16  et ultimus Targuinius Su-
perbus. 11. Bomulus rex erat ab anno septingentesimo guinguagesimo
guarto ante Ckristum natum usgue ad annum septingentesimum de-
cimum septimum. 12. Tertium bellum contra Carthagincm suscipitur
sexcentesimo et altero anno ab Urbe condita, anno le  guiguagesimo
primo post secundum punicum peractum.

1. Ninus je bil prvi kralj Assyrski. 28  2. Prva lconsula Rim¬
ska sta bila Junius Brutus in Tarkvinius Kollatinus. 3. Izvrstni
so bili zakoni Nume Pompilija, drugega kralja Rimskega. 4. Grki
osvojijo v desetem letu 43  Trojo s prevaro. 33  5. Leta 43  2 3. Punske
vojske (boja) izroči se Katulu armada proti Afričanom. 6. Po
(post)  smrti Kodra, sedemnajstega kralja, odpravijo Athenci kra¬
ljevsko čast ter izbero arehonte (vladarje) leta 43  116. od prilike
po (post)  razdoru Troje (= po razdejani Troji). 7. Dralcon da
Athencem postave prvega leta 43  39. olympiade, Solon pa 16  tretjega
leta šest in štirdesete. 8. Bitka pri (ad)  Chaeroneji, (v) kteri je
(bila) Graecija premagana od Filippa, kralja Macedonskega, bila
je v tretjem letu 43  sto in desete olympiade. 9. Leta 43  540 po
sezidanji Rima (= od sezidanja mesta) pošljeta se Lueius Aemilius
Paulus in Publius Terentius Varro proti ITannibalu. 10. Tri so
bile vojske (boji) punske, tretja bila je naj krajša. 11. Leta 43
538. od kar Rim stoji (= od sezidanega mesta) bil je Hannibal
premagovavec Rimljanov pri (ad)  Kannah. 12. Numa Pompilius
bil je kralj Rimski od leta 717. pred rojstvom Kristovim (= pred
Kristom rojenim) tje do leta 672., Tullus do 640., Ankusdo616.,
Priskus do 578., Servius do 534., Tarkvinius Ošabni pa do 510.

§. 60 b) D i s tr ib uti v a.  /e

1. Hominis digiti articulos habent ternos, pollecr vinos. 2. Co-
piae nostrae unis castris tenentur, hostiles vero binis. m b) 3. Post

1066) Pri substantivih samo v pl ur. navadnih, in pri substantivili, ki imajo
v pl ur. drugi pomen, nego v s in g ul., stoje v latinskem distributiva
(delivni) namesti glavnih brojnikov; samo da se veh' uni -ae -a,  mesto
singuli -ae -a,  in trini  namesti terni.  N. pr. tri pisma, trinae literae;
j e d e n tabor,  ima castra.  Gl. 106 ,

39

Bomuli mortem Bomae m  per quinos dies senatores imperant. 4.
Agri vejentani septena jug er a 108  plebi dividuntur. 5. Caesar et
Ariovistus praeter se denos ad colloguium adducunt. 6. Luna vicenis
diebus septenisgue et tertid diei parte perdgit spatia eadem , quae
Saturni sidus altissimum triginta annis. 10i  7. Mausoli sepulcrum
palet ob austro et septemtrione scxagenos ternos pedes. 8. Legat
Augustus praetorianis militibus singida millia nummorum, cohortibus
urbdnis guingenos, legionariis trecenos nummos. 9. Dentes triceni
bini vvris attribuuntur. 10. Mtdti cameli singula, alii bina tubera
in dorso habent. 11. Pater meus trinas  106 6) literas a fratre suo
habet. 12. Plurima inseda senos pedes habent, alia octonos, alia
centenos et plures.

1. Volkulja povrže po pet mladih. 2. Po pet rali polja
(— njive) razdeli se ljudstvu. 3. Vojvoda odpelje tri legije v tri 106 ^
zimovnike. 4. V Rimu 107  sta bila po dva konsula na leto (= letna).
5. Zapovedmi?. izplačuje vojakom po 15 sestercijev. 103  6. Stotniki
zapovedujejo (vsak) sto Vojnikom. 7. Vojnikom se (vsakih) sedem
dni po štiri vagane žita in po 20 sestercijev 103  daje (—podeljuje).
8. Zidovi Babylonski bili so po 200 črevljev visoki, 102  turni pa po
10 črevljev viši 82  od ozidja. 9. Zemlja se zasuče okoli solnca (vsakih)
365 dni. 10. April, junij, september in november imajo po 30
dni, ostali meseci pa razun februarja po 31. 11. Mesto ima tri
turno, kterih dva sta visoka po 268 črevljev. 12. V posameznih
rimskih legijah bilo je po 5000 pešcev in po 300 konjnikov. 13.
Mrfja mati ima jedno 10f; 6) pismo od mojega brata, in tri od moje
sestre. 11. Raki imajo po osem nog, 103  ptiči pa po dve krili.

§. 60 c) Numeralia adverbia.

1. Vix 'ter in anno nuncium audimus. 2. Taedet me eadem
audire millies. 3. Aestus his affluunt bisque rcmeant vicenis quater-
nisgue semper horis. 10i  Lunae curriculum conficitur integris guater
septenis 10& cj diebus. 5. Bis Jani templum post Numae rcgnum clau-
sum er at: semel post Punicum primum perfedum bellum , iterum
post bellum Adri aticum. 6. Dacia decies centcna iw, c) milliapassuum
in circuitu tenet.  7. Omnis insula Britannia est in circuitu vicies
centum millia passuum. 8. Omnis Gallia, quae saltu Pgrenaeo
Alpibuspue et monte Gebenna fluminibusque Bheno et Rhoddno con-
tinetur, palet circumitu ad bis et tricies centum millia passuum. 9.
Terra lunam rnagnitudine quinquagies vincit. 10. Ter terna] 06 c)
sunt novem; quater guaterna sunt sedečim; quinquies quina sunt
viginti quinque. 11. Aer odingenties levior es quam aqua.

106 C ) Pri množitvi se rabi v latinskem navadno distribuUvum.  N. pr. 3  krat 4
je 12 , ter guaterna sunt duodčcim.

40

1. Dvakrat da, kdor hitro da. 2. Njiva se vsako leto ne
orje jedenkrat, ampak trikrat ali štirikrat. 3. Marius, dobitnik
Jugurthe in Germanov, bil je sedemkrat konsul. 4. Komaj petkrat
v letu slišimo glas (sporočilo). 5. Komu (acc.)  se ne gabi to isto
reč šeststokrat slišati? 6. Aedili podele ljudstvu 20kratpo 100.000
vaganov pšenice. 7. Od zemlje tje do meseca je 20krat 100.0Q0 106 cj
stadijev, od mčseca pa tje do solnca SOOOkrat 100.000. 8. Naša
se zemlja razprostira naj dalje od vzhoda proti, zahodu, t. j. od
f  Indije do stolpov HerkuUeVih 85krat po i 00.000 korakov. 9. Glas
(= zvok) je 2000krat hitrejši, nego tek naj hitrejših konj. 10.
Škrat 8 106 c) je 64; 9krat 9 je 81; lOkrat 10 je 100; 20krat
200 je 4000.

JZ.

c


Šesti razdelek.

Verbum esse et composita.

[Slov. §. 98, 99.]

I. Indicativus.

§.  61.  Praesens  in perfectum.

1. Proximus sum egtimet mihi . s8  2. Pulvis et umbra sumus.
3. Satis tuti estis, si Deus vobiscum 90  est. 4. Ego miserior sum
quam tu, qui es miserrimus. 5. Eguidem, non fui securus. 6. Magnd
fuit guondam capitis reverentia cdni.  7. Pompejo literae tuae perju-
cundae fuerunt. 8. Ego atque tu omne illud tcmpus und fuimus. si
9. Vos conjundissimi fuistis mecum 90  et sententiafi* et voluntdte. 10.
Tam tibi sum supplex , quam tu miki saepe fuisti. 11. Ibi fere est
victoria, ubi concordia. 12. Tullus Hostilius non solum Numae dis-
similis, sed ferocior etiam  (še) Romulo 82  fuit. 13. Tališ Romae 107
Fabricius, qualis Aristides Athenis fuit. 14. Multi nune sunt pau-
peres, qui olim divites fuerunt.

1. Dosti si varen (zaklonjen), ako je Bog s teboj. 90  2. Tebi
smo po ljubezni naj bliži. 3. Jaz sem (od svoje strani) zadovoljen
s svojo osodo. 4. Da si ravno nismo učeni, vendar nismo nevedni.

107  Imena mest, trgov,  vasi' in manjili otokov  zlasti grških, če se
sklanjajo po I. ali II. deklinaciji v singularu, stoje na vprašanje kje?
v genitivu  (kar je prav za prav stari casus loči);  ako se pa skla-
njajo po III. deklinaciji, ali pa ako so navadna samo v pluralu, pa se
stavljajo na vprašanje kje? v ablativ;  v slovenskem nam rabi v ali
na (z lok.). Gl. 75 i n  1^. [II. §. 74.]

41

5. Mi smo nesrečniši od vas, 82  ki ste vrlo nesrečni. 6. Jaz sem
bil kriv (== vzrok) tvoje žalosti. 7. Niste oni, ki ste (ko) dečki
in mladeniči bili. 8. Yedno smo bili zadovoljni s svojo 49  osodo. 9.
Telikrat si z nami 90  skupej bil. 10. Caplja, žerjav, štorklja so
blatne (= prostonoge) ptice. 11. Hannibal je bil naj slavniši voj¬
voda Kartliaginski. 28  12. Filippus in sin njegov Aleksander bila
sta naj bolj sloveča kralja Macedonska. 28  13. Koraks in Lfsias
sta 34  sta bila iznajdnika in prvaka govorništva.

§. 62. Imperfectum et plusguamperfectum.

1. Eram los cum Stoico Diodoto. 2. Tu dominus, tu mihi fra¬
ter eras. 3. Servi iiadern moribus 74  erant, quibus domini. 4. Vos
bene cauti eratis et memdres mei. 5. Captivi militum praeda fue-
rant. 6. Cato major diutissime senex fuerat. 7. Rcri ego cum patre
meo in silva eram, ubi antea nunguam fueram. 8. Romulus fortis-
simus rex er at, quamquam antea inter pastor es scmper fuerat. 9.
Nos pueri eramus, nune adolescentes sumus. 40. lngenium guondam.
fuerat pretiosius auro. 11. Brutus non aerior vindex libertatis fuerat,
quam deinde custos fuit. 12. P. Considius, qui in exercitu L. Sullae
et M. Crassi fuerat, rei militaris  (slov., z v) erat peritissimus. 13.
Nos omnes tristes eramus, nam tu tristis eras. 14. Propter frigbra
frumenta in ageis matura non erant.

1. Kedar sem bil 109  siromak, bil si ti sam siromaku (= siro¬
maka) prijatelj. 2. Yi ste mi bili prijatelji, vi bratje. 3. Nekdaj
bili so 108  venci čast bogov. 4. Yi ste bili dečki, zdaj ste pa 16  mla¬
deniči. 5. Lani (= v 43  prejšnjem letu) bil sem bolen ; popred nikdar
nisem bil bolen bil. 6. Yi ste bili vedno bili priporočniki mira. i.
Bili ste vneti branivci svobode bili. 8. Aeneas in Antenor bila
sta vedno bik svetovalca miru. 9. Sparčani in Rimljani sta bila 108
pobojna naroda. 10. Bili smo leni bili; zato smo bili nevedni. 11.
Za menoj je bila Angina, pred menoj pa Megara.

108 Imperfectum  rabi v  lat. v glavnih stavkih, tudi v oziravnih (relativnih) ,
kedar se naznanja, da' se je kako dejanje ali čin opetoval ali ponavljal,
torej'zlasti, kedar se opisujejo nekdanje navade, šege, običaji,
ustanove  in podobne stvari celih narodov, ali pa navade  in šege,
z jodno besedo značaj  posameznih ljudi.

109  Imperfectum  v lat. stoji v odvisnem stavku, ako jo v glavnem stavku
kak p ret okli  čas  ( imperfectum, perfectum historicum, plusipmmper-
fectum),  ter je dejanje stavka odvisnega istočasno z dejanjem stavka
glavnega. V slov. rabi perfectum  imporfektivnih (nedovršnih) glagolov
(durativnih, iterativnih in frekventativnih).

42

§. 63. Futurum (L) et exactum (II.).

1. Profecto tune beati erimus, quum cupiditatum erimus ex-
pertes. 2. Tua sum: conjux semper Ulixis ero. 3. Tu Menelae,
quam multis 27  flebilis ultor eris. 4. Doneč felix er is, multi tihi erunt
amid. 5. Si aligua in re Verri similis fuero, quis miki erit amicus  ?
6. Qualis in 71  alios fueris, tales hi in te erunt.  7. Si in hac vita
semper virtutis studiosi fuerimus, etiam gtost mortem beati erimus.
8. Actio reda non erit, nisi reda fuerit 'voluhtas. 9. Qui boni
fuerint, ii aliguando felices erunt. 10. Si semel aegrbtus fueris, valc-
tudo tihi carior erit, quam adhuc fuit.

1. Resnično boš tedaj srečen, kedar boš (fut. ex.)  brez (=
nedeležen) poželenj. 2. S teboj 90  bom varen. 3. Pošteni ljudje bodo
vedno srečni. 4. Hudobnež ne bode nikoli srečen. 5. Kakoršen
bom (fut. ex.)  do (= proti) 71  drugih; taki bodo drugi do mene.
6. Namoč mi bo všeč, ako bote (fut. ex.)  v tej reči tako natančni,
kakor ste v drugih. 7. Kakoršna bode (fut. cx.)  vaša pridnost, mla¬
deniči, taka bo tudi vaša plača. 8. Zdaj ste nežnim sadikam po¬
dobni, črez (post)  nekaj (= mnogo) let 103  pa plodnemu drevju 61
ne bodete nepodobni. 9. Izvrstna dela duha bodo kakor duša,
brezsmrtna.

II. Conjunctivus, imperativus, infinitivus et partieipium,

§. 64. Praesens el perfectum.

>-i (  iPj  ii-vt-s

1. Qualis  m 111  animus, animus ipse nescit. 2. Prae gaudio,
ubi sim, nescio. 3. Te oro et obseero, ut 113  semper fragilitatis huma-
nae sis memor. 4. Si non ipso honesto movemur, ut boni viri simus,
calluli sumus , non boni. 5. Tu quam gratus er ga me fueris, 111  ipse
existima. 6. Quam pauperes fuerint 111  Aristides et Epapiinondas,
omnes scitis.  7. 0 dii immortales! non intelligunt homines, quam
magnum vedigal sit 111  parsimonia. 8. Vita aliorum  sit 113  nobis

no Genitiv zahtevajo nekteri pridevniki, ki sicer nimajo popolnega smisla
{adjectiva relativa);  v slov. stoji časih tudi genitiv, veči del pa kak
predlog, n. pr. v (v lok.), z a (z instr.) idr.
m V o d vi snih  - vprašanjih (quaestio indirecta)  stoji v lat. vezni način
(i conjunctivus ). Nam rabi tukaj znanivni način ( indiccttivus ) bodi gi g
členkom da, bodi si brez njega; včasih tudi pogojni ( conditionalis )
način ali pa dopustni (concessivus zz  z d a in brez d a).

112 Veznik ( conjunctio ) ut,  da, da naj,  sklada se v-lat. z konj.; ravno
tako tudi ne,  da ne, da naj ne.

no Konjunktiv praesentis  stoji v lat. v glavnih stavkih velikrat tam, kjer
Slovencem rabi imperativ — ali pa optativ ali želWni način, zlasti v
J. osebi plur., velikrat tudi v III. osebi sing. in plun

43

magistra. 9. Quum iU  sis mortalis, quae sini mortalia, cura. 10.
Malus homo nunquam tuus amicus sit. ns

1. Kdo no ve, kolika da je 111  moč v čutih? 2. Od veselja
ne vemo, kje da smo. 111  3. Bogovi vedo, ktere reči da so najvoče.
4. Ako te dobro samo ne gane, da 112  si dober, (to) si zvit, ne pa
dober. 5. Premislite sami, kako da ste bili hvaležni proti 71  nam.
6. Ni mi neznano, kake misli 74  da si prej bil proti meni, in (kake)
da si zdaj. 7. Neverjetno je, kolika da je moč vesti. 8. V šoli ste,
ne da 112  ste leni, ampak da ste pazljivi in pridni. 9. Poslušni smo
roditeljem in oblastim, da 112  bodemo (praes.)  Bogu dopadljivi. 10.
Kolika da 112  je bila armada Hannibalu, ni nikakor dognano med
pisavci. 11. Prosim in rotim vas, da 112  se vedno spominjate človeške
slabosti.

§. 65. Imperfectum et plusguamperfectum.

1. Quis pauper esset , si 115  omnes homines essent beneficif 2.
Non er at dubium, qua essem er ga Coelium voluntatcJ 4  3. Utinam 116
minus vitae cupidi fidssemus! 4. Senes  si 115  nulli fuissent, nullae
ornnino civitates essent. 5. Si ejusdem rei essemu$ M  studiosi ego
ataue tu, omne tempus una fuissemus. 6. Etsi mihi nunguam du¬
bium fuit, gum 117  tihi essem 118  carissimus, tamen guotidie magis id
perspicio.  7. Quum 119  esset in Italia bellum, tam prope a Sicilia,
tamen in Sicilia non fuit. 8. Utinam mitior esses. 9. Themistodes
Seriphio cuidam in jurgio respondet: Nechercule, inguit, si ego
Seriphius essem, nobilis fuissem, nec tu , si Atheniensis esses, clarus
i<ji unguam^f fuisses. 10. Homines miserrimi essent, si animi essent
mortdles.

IM Cum  (ali quum) causale  (vzročni), ker,  t. j. kedar pomeni vzrok ka¬
kemu dejanju, zahtova vselej konjunktiv;  v slov. stoji iudikativ.

mb  Lat. si  se sloveni z ako,  ko,  če  in kondicionalom, ali z da in indi-
kativom, ako stoji glagol pri-st v konjunktivu imperfecti  ali v konjuuk-
tivu plusquamperfecti.  Kavno tako se sloveni tukaj tudi nisi  ali z ako
ne, ko ne, če ne in kondicionalom, ali pa z dane  in indikativom;
n. pr. Si essem,  ko bi bil, da sem.  Gl. isi.

ms  v željnih (optativnih) stavkih stoji v latinskem jeziku conj.,  in to cunj.
'prctes , in perfecti,  ako je izpolnitev želje mogoča, a conj. imperf.  in
plusquamperf.,  ako se godi, ali pa se je uže zgodilo protivno temu, kar
se želi. Pogosto se začenjajo taki stavki s členkom (particula) ati nam
(o da, Bog daj <ja, o ko bi le). V slov. rabimo tukaj kondicional, in-
dikativ, ali pa .^ncessiv (dopustni način). ^

117  Veznik quin,  da ne, zahteva konjunktiv, kakor ut  in ne.  Za izrazd
dvomljenja znači quin  da.

118  Latinski konjunktiv  imperfecti  sloveni se včasih s indikativom praes.,
včasih tudi s koncessivom praesentis.

119  Cum  ali quum  dopustni ( concessivum ) če ravno, ako ravno, če
tudi, dasiravno,  zahteva vselej konjunktiv.

44

1. Nikoli nam m' bilo dvombe (dvomno), da 117  smo 118  ti vrlo
dragi. 2. Dobro si vedel (nisi bil nevedoč), kolika da je 111  moja
ljubezen (do) tebe. 3. Ko bi bili (vi) vendar manj časti željni bili. 116

4. Sroeniši bi (ti) bil, da 115  si manj pohlepen na (genit.J  denar.

5. Ni bilo dvomiti (dvomno), kake (ktere) da smo bili misli 71  proti
tebi. 6. Ko bi bil 116  (tl) le marljivši v svojih 19  delih (opravilih)!
7. Mnogi ljudje bili bi srečniši, da so (ko bi bili) 115  zadovoljni s
svojo osodo. 8. Napredek mnogih učencev v vedah bil bi bolji,
da 115  niso bili v družbi nemarnih. 9. O da, je bil 116  AJcibiades z
vrlinami (krepostmi) duha domovini koristniši!

§. 66. Imper ativus, infinitivus et participium.

- 1. li este, qui esse debetis. 2. hiter convivas esto sermone
(slov. z v) modestus. 3. Venturae memorcs jam nune estote scnectae.
4. Amicitia regi Antiocho cum popu},o Romano esto. 5. Censor.es
kini sunto, magistrdtus quinc/uennium 50  Us esto: relujui magistratus
annui sunto. 6. Lgcurgi temporibus Honierus fuisse tradHur. 120  7.
Dii nunejuam nati sunt, si quide.ni aet&rhi sunt futuri . 121  8. Saepe
ne vitle guidem est scire, ouid futurum sit . 122  9. S&nper sorte tua i9
contentus esse debes. 10. Pax esto inter nos, ut Deo atque homini-
bus grati simus. 11. Estote fidi usque ad mortem , et vestra erit
cordna vitac aeternae. 12. Este procul lites et amdrae proelia
linguae !

1. Bodi pazljiv, učenec. 2. Spominjaj se uže sedaj prihodnje
starosti. 3. Yedno bodite zadovoljni s svojo 49  osodo. 4. Blagor dr¬
žavljanov bodi konsulom naj viši zakon. 5. Homer, se pripoveduje, 120
da je bil slep. 6. Nismo taki, kakoršni (oni, kteri) smo dolžni biti.
7. S pametjo (duhom) vidimo tudi prihodnje reči. 8. Sprejetih
dobrot se spominjajte vse žive dni (skozi colo življenje)! 9. Prija-

120 Glagoli dicere, tradere, narrare, perhibere, prodere  in podobni skladajo
se v pass. z nominativom in infinitivom, ter se ujemljejo v broju in
osebi s tem nom.; slovenijo se pa tako le: pravijo dar vele da,
govori se da, pripoveduje  so  da  itd. z indik. N. pr. Dicimini
(ros) aegri fuisse,  pravijo, da sto bili  (vi) bolni. Gredčris dives
esse,  misli se (mislijo) da si bogat.

121 Deležnik prihodnjega časa tvorni (participium futuri activi)  s sum (con-
jugatio periphrastica act.)  sloveni so z glagoli: imam, kan im, na¬
me r jam, hočem, morem, nakani!  sem  itd in infinitivom. N. pr.
futurus es,  imaš biti, kaniš biti, boš. — Kavno tako brez sum.

122  Part. futurus -a -um  v zvezi s sim  in essem  vabi Latinom mesti conj.
futur. act.  ki ga sicer manjka jeziku latinskemu, Mi rabimo futurum  z
d a ali pa brez d a. Gl. iu * 5 ' J ,

45

telstva naj bodo brezsmrtna, sovraštva pa smrtna. 10. Negotovo
je, kaj da bode 122  jutri. 11. Dobrih se naukov vedno spominjajte,
da 112  vam bodo (praes.)  koristni. 12. Vsa naša dejanja naj bodo
pravična, vse naše besede resnične.

III. Composita glagola esse.

§. 67. Absum, adsum, desum, insum, inter sum.

I. In unimo hominis inest moderator cupiditatis, pudor. 2.
Adlrat  mecnro 90  cuncius equester or do. 3. Quid interesi inter per-
jurum et mendacem? 4. Campus Marathon ab Athenis cir citer millia
passum decem aberat. 5. Inter primum et sextum M. Valerii Corvi ''
consuldtum scx et guadraginta anni interfuerunt. 6. Inopiae pauca
desunt, avaritiae omnia.  7. Si aligua in re Verri similis fuero,
non magis mihi deerit inimicus, quam Verri defuit. 8. Edictum erat,
ut ab urbc abessem ns  mille passus. 9. litinam in meo gravissimo
času affuisses ! 10. Ade,stote omnes animis, qui adestis corporibus. 11.
Bationem rei familidris  (slov., zna)  ita habčre debes , ut illiberali-
tdtis avaritaeque ibsit suspicio. 12. Honestum etiamsi in alio cerni-
mus, tamen nos movet, atque illi, in quo id inesse videtur, 111  amicos
facit. 13. Muhi nune absunt, qui olim aderant, ct post nonnullos
annos multi alii aberunt. 14. Judica, quid intersit inter levem civein
et inter čonstantem, severum et gravem. 15. Pccuniu mihi saepe de¬
fuit; sed nunguam mihi deerit animus laetus.

1. Pravi boli manjka besedi (= manjkajo besede). 81  Athene
so bile od polja Marathona blizo 10.000 korakov oddaljene. 3.
Bili so z nami 90  vse starešine in vitezi navzočni. 4. Kamillus se
nepričujoč za 51  diktatorja postavi (dico.)P  5. Bili smo zraven bili
v vaši naj hujši (naj teži) nezgodi. 6. Ni dvombe, 81  da 117  smrt
zbog kratkosti življenja nikdar ni zelo daleč (oddaljena). 7. Uka¬
zano je bilo, da 112  naj bodo (imprf.)  vsi meščani v'mestu navzočni.

8. Dokler boš srečen, ne bode ti manjkalo prijateljev (nom.) si .  9.
Milujem (jih), kterim manjka kreposti (nom.). H1  10. Nič ne bodi 113
dalje (oddaljeno) od tebe, kakor trdosrčnost. 11. Kolikorkrat sem
bil jaz poleg, tolikokrat je tebe (nom.) 91  manjkalo. 12. Ako bote
jedenkrat v (dat.)  bitki (intersum, fut. ex.),  ne bote nikoli željni
vojske (boja). 13. Siromakom ne pomagati (manjkati), dasiravno si
bogat, (to) je greh. 14. Velikrat so telesa učencev pričujoča, duše
(so jim) pa nepričujoče.

§■ 68. Absum, prosum, praesum, subsum, super sum.

1. Oratdri multum prodest juriš civilis scientia. 2. Id prodest,

quod satis est; obesi supervacaneum. 3. Ex proelio cir citer millia

46

hominum 105  centum et triginta swperfuerunt. m  4. JSfuma Pompilius
non minus civitati quarn Romulus profuit. 5. Somnus moderatus
fesso corpori proderit. 6. Metuo , 124  ne artificium tuum tibi parum
r prosit.  7. Non temere farna eofstere solet, quin nl  aliguid subsit. 8.
Atheniensibus crant decem pradorcs, qui 12G  exercitui pracessent: in
iis Miltiddes. 9. Nescio, an ei profulurus sim . 122  quem admoneo. 10.
Septem fuisse dicuntur 120  uno tcmpore sapientes; hi omnes praeter
Milesium Thalcm dvitatibus suis praefuerunt. 11. Periclcs guadra-
ginta annos praefuit civitati Aiheniensium. 12. Sedare non valenl
praesentia mala praeteritae voluptates. 13. Nihil vobis 88  prodestis,
si deestis patriae . 14. Interesse societatibus malorum bonae famae
multum obest.

1. Preziraš se, ako ni sebi 88  ni drugim ne 11  koristiš. 2. Le¬
noba je duhom vselej škodovala, pridnost pa koristila. 3. Malo 103
jih je preostalo, ki so se bili boja (dat.)  udeležili (intersum).  4.
Kakor so zakoni nad (dat.)  poglavarstvi (oblastmi), tako so pogla¬
varstva nad narodom. 5. S preveč spanjem ne boš hasnil ne te¬
lesu ne duhu. 6. Bojimo se, da 124  vam bo vaša zvijača kaj malo
pomagala (praes.).  7. Strah me je (bojim se), da 124  jih je po (iz)
bitki le malo 103  (živih) ostalo. 8. Ne vem, jeli sem ti (kaj) ko-
, ristil 111  s svojim 40  naukom. 9. Koristiti imaš 10  kar 127  naj več (pre¬
mnogim) ljudem. 10. Iiannibal je bil v Hispaniji po očetovi smrti
■h  vsem konjakom na čelu. 11. Naj več ljudem ni nič drago, razun
kar koristi. 12. Dobri bodo zmirom koristili drugim. 13. Neprija-
telji nam dostikrat niso škodovali, ampak koristili. 14. Nesrečnim
ljudem pomagati (koristiti) (perf),  velika je tolažba.

123 y slov. stoji glagol v singul. Gl. 103 in 105.

124  Za glagoli metuo, timeo, vereor  (bojim sc), tudi za periculum est  (bati
se je), stoji ne,  ako človek želi, da se kaj ne zgodi,  a ut,  kedar želi,
da se kaj zgodi;  v slov. je večidel narobe, t. j. ne  n da, a ut ~  d a
ne. ST. pr. vereor, ut mature venias , bojim, se, da ne prideš  o pra¬
vem času, Namesti lat. praesenta in imperfekta  conjunctivi,  rabi
tu Slovencem velikrat futurum.

125 Konjunlcti v praesentis  se sloveni včasih s konditionalom  prae-
sentis.  N. pr. audeam,  upal b i si.

126 Qui  “ ut (it)'

121 Kar pred superlativom se latini s quam.  N. pr. kar naj veči, quam
maximus.

47

Sedmi razdelek.

Conjugatio pravilnih glagolov.

[Sl. §. 101.}

1. Indicativus activi.

§. 69. Pr a e s e n s.

1. Mortem ut finem miseriarum exspecto. 2. Excellentissimi
fuHfunt, ut nos judicamus , Persdrum reges Cyrus et Darvus, Hy-
staspis jilius. 3. Quuc nocent, docent. 4. Vivit post funera virtus.

5. De malis nostris tu prius audis, quam nos. 6. Ne Jupiter qui-
dem omnibus placet.  7. O dii immortcdes! ubinam gentium sumusf
in qua urbe vivimus ?. quam. rempublicam habemus ? 8. Dicit Socra¬
tes, vir sapientissimus: Ego nihil scio, praeter id, quod ni/til scio;
sed multi homines id quoque nesciunt. 9. Triumphi nomine tegis
atque velas cupiditdtem tuarn. 49  10. Meridie umbrae cadunt ad sep-
temtrionem, ortu vero ad occasum. 11. Nune voluerem laqueofi i  nune
piscem ducitis kamo. 12. Certant inter se lusciniae, vida saepe morte
Jinit Vitam. 13. Impudens est, qui pro beneficio non gratiam, sed
mer Jedem postulat. 14. Condiunt Aeggptii rnortuos et (eos) domi
servant. 16. Cedri excelsae non crescunt in patria nostra. 16. Oves
nobis praebent lanarn.

1. Kaj sodite o Cyru in .Dariju, kraljih Pekovskih? 2. Dr¬
žava se dobro nahaja, ako so drkjmjani oblastim, oblasti pa pos- f '
tavam pokorne, ‘d.  Oe sta ti in Tullia zdrava, dobro je; jaz in Oi-
cero sva zdrava. 4. Srečno živijo samo (edini) oni, 100  kteri dobro
m pošteno živijo. 5. Za (= o) vaše nesreče slišimo pred nego vi
sami. 6. S kačami štorklja hrani mlade. 7. Zakaj ne končate vojske
(boja), 24  ki domovini prinaša ni slave ni haska? 8.' Jako poštujem > ft
in cenim Pomponija Attika. 9. Jedi začinjamo s soljo, obed sam
pa z osoljenimi pogovori. 10. Pri Homerju mnogo beremo v po¬
sebni modrosti starca Nestorja. 11. Tacitus in Sallustius se odli¬
kujeta po kratkosti izraza. 12. Mesec dobiva svetlost od solnca.

13. Po letu 43  počivamo pod senčnatim hrastom. 14. Krepost ne
rodi le prijatelstva, ampak ga tudi ohrani.

§. 10. P erfectum (logieum,  pravi).

1. Frequenter judiedvi , 128  frequenter in consilio fui. 2. Quam
midtos divini suppkcii 129  metus a scelere revocavitJ 28  Natura.oculos

128  Perfectum logieum  (pravi) znači, daje  kaj zvršeno ali dokončano z
ozirom na sedanjost, ali da še trpi v svojih posledicah. , N. pr. Epistolam
seripsi,  list sem spisal, t. j. list je gotov. Soma condita est,  Kirn je se¬
zidan, t. j. še stoji. (Navadno se more pri takih stavkih v mislih dodati
dosedaj. doslej, danes, letos, ta teden  ali kaj takega).

129 Slov. od z genit.

48

vestivit ns  tenuibus membranis. 4. Mithriddtes, qui uno dic 104  totd
Asia  (slov.;/s po) tot cives Romdnos trucidavit, annum jam tertium
et vicesimum regnat. 5. Pracbuisti 128  saepe nobis materiam jocorurn.
6. Magnos habuimus assiduosguc imbres.  7. I/ibrum luum in manus
resumpsi. 8. Scripsi, ut debui, diligenter. 9. Reipublicae servivi
sempcr, nunquam mihi. 10. Omne fere genus, bestidrum Aeggptii
consecraverunt. 11. Proba vita via est in coelurn et in coetum corum ,
qui jam vbeerunt. 12. Multi nunguam tubdrum sonum nisi in spec-
taculis audiverunt. 14. Si guando urbs nostra liberalibus stud.iis
floruit, nune mascime floret. 15. Tu saepissime curarn et angorem
animi mei sermone 83  et consilio levasti tuo. 16. Sallustius seripsit
bellum Jugurthinum, Caesar suas in Gallia res gestas. 17. Ea ju-
cundissima amicitia est, quam morum similitudo conjunxit. 18. Ma¬
jor c s ex minima tenuissimague republica ,. maxhnam et florentissimam
nobis religuerunt. 19. Leviš est fortuna, cito reposcit, quae dedit.

1. Ljudje s cim 130  so (si) več 45  pridobili, s tem več želijo. 2.
Uže dolgo nismo nič od (o) vas slišali. 3. Mnogo (reči) si me
dobro naučil. 4. Ysi stari narodi so bili kraljem pokorni. 5. Kdo
je kdaj brez nevarnosti, brez boli, brez radosti živel? 6. Uže davno
nam (k nam) niste nič pisali. 7. Vi glasa trobe nikdar niste slišali
razun v gledišču. 8. Tovarišev 181  smo vedno imeli. 9. Pogostoma
smo sodili, pogostoma bili v sejali. 10. Natura je dala jelenom
rogovile (razraščene rogove). 11. Titus Livius, Caesarja Augusta
vrstnik, spisal je zgodovino (dela) naroda Rimskega. 12. Ti si Go¬
spod, celi ta svet ustvaril in z brezbrojnimi rečmi ukrasil. 13.
Mnogi ljudje so z ošabnostjo svojo slavo ogrdili. 14. Vi predragi
roditelji, ste me redili in oblačili.

§. 71. Perfectum (histor ieum,  p ri p o v e d nij.

1. Tullus Hostilius bellum Albanis indiadL m  guod trigemino-
rum, Horatiorum et Curiatiorum, certamine finlvit. Tdem Vejentes et
Fidendtes bello superavit; urbem ampliavit adjeeto Coelio monte.

13» Quo  — eo  ( Ime), guanto  — tanto  pri komparativu se sloveni s čim —
tčm,  s e-im — s i;čm, kar — to, kolikor — toliko,  tudi s:
ko ali če. N. pr. Vinum qito vetustius, e o melius est,  bolj ko je vino
staro, bolje je.

131 Akusativ stoji v latinskem, kedar je v slovenskem genit. oddelil (genit.
partitivus)  pri glagolih transitivnih, ter ni naravnost izrečena beseda,
ki bi genit. zahtevala (n. pr. nekaj, nekoliko, mnogo  itd.) N. pr.
imamo prijateljev  ( amicos ).

132 y pripovedovanju tega, kar se je zgodilo, rabi v latinskem pretekli
čas (perfectum Mstoricum , pripovedni), zlasti ž pripovedovanju važnišili
dogodkov; v slov. pa perfectum  glagolov dovršnih in vršivnih ( verba
perfectiva et durativa).  N. pr. kralj je 30 let kraljeval, rex triginta
annos reg na v it.

4o

2. Tarquinius Priscus numerum senatorum duplicavit,Circum  ižbmae 107
aerfificavit et Gapitolium inchoavit. Superavit idem etiam Sabinos et
agros corum 93  urbis Komac territorio adjunxit. 3. Targuinius Gol-
lattnus et Tridpitlnus in cxitiurn regum conjurdrunt eorumgue ex-
silio nečem Lucrdetiae, conjugis et filiae, vindicaverunt. 4. Lgcurgus,
qui Lacedaemomorum rempublicam temperavit, leges suas auctoritdte
Apollmis Delphici confirmavit. 5. Tgriorum geiris literas prima aut
docuit aut didicit. 6. Komulus trecentos armdtos ad custodiam cor-
poris habuit.  7. Matronae annurn , 50  id parentem, Brutum luxerunt.
8. Ante Deucalidnis tempora Athenae regem habučre Cecrhpem.
Oppidum Cecrops a se appcllavit Cecropiam, quae> nune e,st arx
Athenis . 107  Huic successit Cranaus , cu r jus vn  filia Atthis regioni no-
men dedit. Post hunc Amphictgon regnavit , qui primus Minervae
urbem sacravit et nomen civitdti Athenas dedit.

1. Ankus Marcius se je srečno boril z 73  Latini. 2. Nvrma
Pompilius razdelil jo leto na dvanajst mesecev. 3. Rimljani so imeli
prvega leta 43  pet konsulov: Junija Bruta in Tarkvinia Kollatlna,
Valerija Publicolo, Spurija Lukretija in Iloratija Pulvilla. 4. Prva
konsula bila sta Junius Bratuš in Tarkvinius Kollatinus. Ali Tar-
kvinius ni bil po volji (ni se dopadel) narodu zbog svojega imena,
ter se je izselil iz mesta. Ra njegovo mesto so izbrali Valerija
Publikolo za 51  konsula. Potlej sta sejeden drugega ubila v vojski,
ki jo 39  je kralj Tarkvinius mestu napravil (vzbudil), konsul Brutus
in Aruns, sin Tarkvinijev. Zdaj si je vzel Valerij Spurija Lucretija,
in po 133  njegovi smrti Iloratija Pulvilla za 51  tovariša. 5. Athcnci
so Cimona ne le v boju, ampak tudi v miru dolgo pogrešali.
6. Demdsthenes je z vedno vajo zadržke nature premagal, ter naj,
veči govornik jDOstal. 7. Datis in Artafernes sta svoja krdela na
poljano Marathonsko odpeljala. 8. Karthaginci so Hannibala nazaj
domu poklicali. (< )

§. 72. Imperfectum.

1. Pgthagbras omnibus temperantiam coram,cndabat , 134  quae est
mater virtutum omniurn. 2. Amabam Appulejum Saturninum lauda-
banujue ejus ingenium. 3. Nimiam habebas tui 13r>  fiduciam. 4. Bo-
m.anis cuncta maria terraegue patebant. 5. Socrates non tum koc,

488  Po (z lok.) rr: post  (z akus.).

134  Lat. imperf ectum  se sloveni s perfektom glagolov imperfektivnih, zlasti
iterativnih in frekvcntativnili. Gl. 40S -
185  V slov. v ali n a (z akus.).

438  Gum  ali guum,  kedar,  ko  (t. j. kedar ztiači vzrok in čas ob jednem),
zahteva v imperfoktu in plus k vampe rfektu  veči del konjunktiv.
V slov. rabi indikativ.

4

50

tuni illud, sed idem dicebat semper. 6. Vobis fidem habemus, prop-
terea quod nurriquam vestram tegebdtis sententiam.  7. Es libertus
mihi, propterea quod serviebas liberaliter. 8. Haec ego scribebam
hord 43  noctis nona. 9. Zenonem,  ctm 136  Athenis 101  essem, audiebam
frequenter. 10. Aeggptii corpora mortuorum condiebant et domi ser-
vabant. 11. Ex Nestbris lingua melle 82  dulcior fiuebat oratio. 12.
Atticus non fortunae, sed hominibus solebat esse amlcus. 13. Vale-
rius quotidie cantdbat, erat enim seemcus. 14. Ad Caesarcm eodem
tempore i3  legati ab Aeduis et Treviris veniebant.

1. Rimljani so izbirali 108  vsako leto po dva izmed 70  žlaht-
nikov za 51  konsula, 34  ki sta bila pri njih naj viša oblastnika.
2. Yedno sem ti zaupaval, zato ker nisi nikdar svoje misli skri¬
val 109  in zatajeval. 3. Zakaj si govoril 108  sedaj to, sedaj ono.
24. Nikdar nismo mnenja svojega skrivali. 5. Lacedaemonci bili
so mogočni, dokler so zakoni Lykurgovi veljali. 6. Pomponija
Attika cenil sem in ljubil neizrečeno. 7. Ob času 43  vojske (boja)
je bil 108  tempel Janov odprt. 8. Dionysius, tiran Syrakuski, naučil
je svoje hčere briti; in tako so podbrivale device brado in (strigle)
lase očetu (genit). 9. Prevelika srepost Dionysijeva ni se dopa-
dala Dionu. 10. Nekdanji Rimljani in Grki mazali so (si) lase.
11. Jupiter je potresal z migom obrvi celi 01ymp. 12. Persje so
kažnjevali nehvaležnost s smrtjo. 13. Ob času Cieeronovem so
dečke imenitnih Rimljanov grški sožnji podučavali in izurjevali.

§. 73. Plusquamperfectum.

1. Longius, quam destinaveram , 137  tempus in urbe consumpsi.
2. Cajus Junius aedem Salutis, quam censor 13S  locavčrat, dictator
dedicavit. 3. Loca amoena Asiae fcrdccs militum Bomanorum ani-
mos molliverant. 4. Caesar munrribus et epulis multudinem imperl-
tam leniverat. 5. De rebus nostris diu tacuerdmus. 6. Sodi specta-
tores še otiosos praebuerant 139  Leuctricae calamitdtis.  7. Caesar in
summo jugo collis duas legiones, quas in Gallia citeridre conscripsc-

137 Plusquamperfectum  v lat. rabi v odvisnih stavkih, kedar so naznanja
dejanje, ki je pred  preteklo ali končano bilo, nego je dejanje glav¬
nega stavka nastopilo, ako je v glavnem stavku kak pretekli  čas
( imperfectum, perfectum historieum, plusquamperfectum).  V slov. rabi
tukaj perfectum  ali plusguamperfectum  glagola perfektivnega, včasih
tudi durativnega (n. pr. kraljevati). [II. §. 149. 2.]

13 8  T slov. ko, kot.

133 Glagoli, ki pomenjajo pokažem  se,  n. pr. praebeo {me), praesto (me)
etc ., zahtevajo v lat. dva akus. (objecti  in praedicati);  v slov. stoji prae-
dikat v nom. ali pa v akus. s členkom ko ali kot,  velikrat tudi brez
njega. N, pr, pokažero se milostljiv, praebeo  me clementem ,

51

ral, in aciem instruxit. 8. Mettius Fuffetius , dux Albanorum, invi-
didsus crat apud cives, quod bellum solo trigeminorum certamine
finiverat . 137  9. Fred Targuinio cognomen Superbi, guod, moribus
mrrurvat. 10. Helvctii, qud per anguslias in fines Seguanorum copias
suas iransdurj.ranl, Aeduorum ugros devastabant. 11. Non est sa-
pientis 167  dicere: non puldram. 12. Phormio Peripatdlcus, gui
nunguam castra, nunguam kostem, videvat , 137  praecepta de re mili-
tdri dabat.

1. Zakaj nisi hrama posvetil, ki si ga bil (kot) censor sezi¬
dal? 2. Caesarjevi darovi in gostbe bile so potolažile noskušeno
rnnožco. 8. Dolgo nisem bil nič zaslišal o rimskih zadevah. 4. Kon-
sul Marko Nobilior bil je odpeljal Ennija v Aetolijo. 5. O svojih
rečeh bili ste dolgo molčali. 6. Rimljani so Furija Kamilla, ki je
bil domovino od Grahov osvobodil, imenoVali drugega Romula.
7. Marius se ni pobil z Germani, dokler ni (pred kakor je) bil
dobro izuril svojih vojnikov. 8. Menenius Agrippa je z basnijo,
ki jo je bil o želodcu in drugih delih človeškega telesa povedal,
spuntano ljudstvo umiril. 9. Persje so bili oborožili veliko floto.
10. Bili smo zaslužili kazen; ali oče nam je odpustil (dal odpuš-
čenje). 11. Filippus je bil sovražnike z nepričakovanim napadom
poplašil. 12. Kaj us Dullius bil je prvi na' morju (= s floto) prema¬
gal Poene. 13. Romulus je brata ubil (zato), ker je bil nasip
preskočil.

§. 74. Futurum (L), I. et II. conjugatio.

1. Gantdbit vacuus coram latrone viator. 2. Tuorurn merito-
rum  (slov. z na) erga me memoriam conservabo. 3. Memoriam
nostri  (slov. z na) pie inviolgtegue servabitis. 4. Multi homines
dornus aedijicant, quas nunguam habitdbunt. 5. Erunl omnia facilia,
si valebis. G. Si in omnibus innbeens fuero, guid miki inimicitiae
nocebuni?  7. Non modo patienti, sed etiam lubenti animo il  religioni
parebo. 8. Plus apud nos reda ratio valebit, guam vulgi opinio.
9. Legi divinae et humanae omnes parebunt. 10. Persa gnidam in
colloguio dixit ad Spai'tanos.: uo  Solem prae jaculorum multitudine
' et sagittdrum non videbitis. Cui 141  e Spartdnis unus: In umbra
igitur, inguit, pugnabimus. 11. Fata servis regna dabunt, captlvis
triumphos. 12. Saguntum CarthagirDenses circumsedent; mox Cartha-
ginem circumsedebunt Romanae legiones. 13. Doneč eris felix , multos
numerdbis amicos; Tempora si fuerint nubila, solus eris.

lro y g i 0 v. dat;-,, ), rez  predloga,
V slov.: a n j o mu.

4 *

52

1. Pošteni ne bodo nikdar skrivali resnice. 2. S pohlevnostjo
boš laglje dosegel, kar želiš, nego z upornostjo. 3. Izgledi bodo
pri mnogih več zmogli, kakor nauki. 4. Prave prijatelje bote imeli
za 83  tovariše v (genit.J  vseh rečeh. 5. Ne le s potrpežljivim, am¬
pak tudi z dragovoljnim srcem bomo poslušni zakonom božjim.

6. Spomen na (genit.J  te bomo ohranili pobožno in neoskrunjeno.

7. Sovražniki bodo njive pridnih poljedelcev pustošili. 8. Ako bote
Boga ljubili in zapovedi njegove držali, bote vedno srečni in za¬
dovoljni. 9. Slavci bodo kmalu v senčnatih gajih prepevali. 10.
Lažnivemu človeku ne boš nikoli verjel (vero imel). 11. Z lenostjo
boš sam sebi 95  škodoval. 12. Dobremu človeku bodo vsi naklonjeni.
13. Kdor 98  je dolgo služil, bode lehko slušal in pametno zapovedoval.

§. 75.  Na dalje.  III. et IV. conjugatio.

I.  Certa dicent ii, qui sapientes sunt. 2. Contumeliam si dices,
audies. 3. A quo plurimum sperant homines, ei potissimum inser-
vient. 4. Num libertmis atque etiam servis serviemus? 5. Vobis 88
viarn in coelum munietis, si semper cum virtute vivetis'. 6. Ego non
parebo doldri meo, nec iracundiae serviam.  7. Veniet tempus mortis,
et quidem celeriter, sive retractdbis, sive properdbis. 8. Quum haec
leges, consules habebimus. 9. His de rebus plura ad te in ea tpi-
stdla scribam, quam ipsi Quinto dabo. 10. Is demum vir erit,  cm/ms 101
animum nec prospcra, nec adversa infringent. 11. Quem alienum
fidelem invenietis, si vestris hostes fueritis? 12. Vir bonus non faciet,
quod turpe est. 13. Anni maximos dolbres lenient.

1. Zaničeval vas bom, ako bote znanosti zaničevali. 2. Kdo
bo zmirom brez nevarnosti, brez boli, brez veselja živel? 3. Spre¬
videli boste, kaj da 111  nepremagljivi Germani premorejo s hra¬
brostjo. 3. Psovke ako bote govorili, bodete (jih) slišali. 4. Hudob¬
neži si bodo kazen navlekli s svojo krivico. 5. Zmirom bom go¬
voril resnico, toda nebom vsega vsem povedal. 6. Mnogih oči in
ušesa bodo (na) te pazile (čuvale.) 7. Od kogar naj več (acc.J
upamo, temu bomo najpred (sosebno) služili. 8. Celo boš stvar od
začetka slišal. 9. Ako boš poželenja telesna 79  premagal, boš naj
hujše svoje 49  sovražnike premagal. 10. Boga no boš nikdar goljufal.
11. Ljudje bodo vselej bolj verovali očem, nego ušesom. 12. Y knji¬
gah Grkov in Rimljanov bomo našli mnoge spodbade na (genit.J
krepost. 13. S trudom bodemo vse zadržke nadvladali.

§. 76. Futurum exactum  (II.).

1. Si te rogavero 142  aliquid, nonne respondcbis? 2. Parva ni
servaveris , 142  amittes majdra. 3. Quum omnes audivero, tibi scribam

U2 Futurum exactum  (ali II.) se sloveni v odvisnih stavkih vefii del s
praes. glagola perfektivnega, včasih tudi z  fut. glagola durativnega,
n, pr, si habuero,  ako bom imel ali ako dobim,  Gl, 1*3,

53

meam sentemtiam. 4. Plura scribam, si plus otii habuero. 5. In
postčrum nisi adhibueris modum, ego adhibebo. 5. Mortem i0  non
extimc8ccnt , qui bene vixerint. u 2  7. Iicsponde ad ea, quac de teipso
rogdro. 8. Si quis semel falsa dbcerit, postea Jidem nullam inveniet.

9. Tu, si tihi placuerit liber, curabis, ut el Athenis 101  sit et in
ceteris oppldis Graeciae. 10. Nisi nives iter nostrum impediverint,
propediem ad vos veniemus. 11. Nemo laudabit hominem, qui mise- *
ris auxilium negdiit. 12. Amicum, quem probdris , summopere ho-
nora. 13. Ut sementem feceris, ita metes. 14. Ego si bonam famam
mihi ss  servavero., sat ero dives.

1. Ako vas kaj vprašamo, 143  kaj (jeli) ne bote odgovorili?

2. Vojniki se bodo borili, ko tabor utrdijo. 143  3. Več bomo pisali,
ako bomo imeli (fut. ex.)  več časa. 4. Vedno bomo zdravi, ako
bomo v vseh rečeh mero imeli. 142  5. Ne boš manj nedolžen, ako
( vse izrečem. 6. Vi, ako so vam bodo naše knjige dopadle, bote
poskrbeli, da 112  jih bode (= bodo — praes.)  i v Rimu i v ostalih
mestih Italijskih. 7. Ako konsula ugledam 143  ali praetorja, bom
. vse storil, s čimer se navadno (soleo  z infin.) čast daje (ima):

‘^^Vgkočil bom s konja, glavo odkril, s pota se ognil. 8. Prijatelji, ki
(si) jih pridobimo 143  z bogastvom, ne pa s krepostjo, ne bodo
cenili nas, ampak naše bogastvo. 9. Nevedni bodo ostali, ki se v
mladosti nič ne naiiče. 10. Silno (težko) se boš pregrešil, mlade¬
nič, ako (v) nemarnosti in lenosti naj lepši čas mladosti potratiš/
11. Ako se bote koristnih reči naučili, bodete lahko našli kruha
(živež).

II. Indicativus passivi. [Sl. §. 102.]

§.  77. Praesens-.

1. Del providenlid mundus administratur. 2. Nulla spe, nullo
Umore sollicilor, nullis rumonbus inguietor. 3. Ex omnibus saeculis
vix tria aut guatuor nominantur paria amicorum. 4. Vir bonus es, si
natura, non poend arceris ab injuria. 5. Lepbres etiam parvo sire-
pitu terrentur. 6. Dentibus mandilur, extenudtur et mollitur cibus.

7. Vos a delectatione orngi negotiis impedimmi. 8. Abducuntur ho-
niincs nonnunguam magnitudine pecuniae ab institutis suis. 9. In-
juriae speciosius beneficiis vincuntur, quam mutui odii pertinacid

n«* Futurum exactum  (ali II.) rabi v lat. jeziku v odvisnih stavkih namesti
,  slov. praes.; redko kedaj futura glagolov perfektivnih, to je, kedar je
dejanje odvisnega stavka dovršeno prod  dejanjem glavnega stavka, ter
stoji v glavnem stavku futurum  ali imperat.  To biva zlasti v stavkih
pogojnih, časovnih in oziravnih (kondioionalnih, temporalnih in relativnih).

54

pensantur. 10. Noscitur ex sodo, qui non cognosdtur ex se. 11.
Quae de Hercule vel Saturno traduntur, fabuldsa sunt. 12. Exer-
cemini in multis artibus. 13. Aliorum damno doccmur. ■

1. Dober človek se odvrača po 33  naravi, no pa po kazni od
krivice. 2. Po izgledih se naj bolje podučujemo. 3. Jed( se zači¬
njajo s soljo, obed sam pa z osoljenimi pogovori. 4.  Časih nas
zabava od opravil odvrača (zadržuje — pass.)  5. S pogostno vajo
so obladajo pravila vseh učiteljev. 6. Težko se izkoreninijo napako,
ki so z nami 90  vzrasle. 7. Ptice varuje (pass.)  perje 61  od mraza
in dežja. 8. Mesec se suče (giblje) okoli zemlje. 9. Srca mladeni¬
čev so mehka in slaba, ter se lahko v (abl.)  zanjke ujamejo. 10.
Dobri nas ne prezirajo (pass.).  11. Mnogi vas (v) učenosti pre¬
kosijo (pass y ).  12. Z zobmi se jedi žvečijo, drobijo in inečijo. 13.
Spomladi 43  se polja s cvetlicami oblačijo.

§■ 78. Iinperfeetum.

1. In communibus miseriis hac tarncn specula oblectabar. 2.
Comitium apud Romanos locus in foro crat, (in) quo cornitia celc-
brabantur. 3. Viris bene meritis apud Athenienses victus in Prgtončo
praebcbdtur. 108  4. Antiquisswiis temporibus gentes suh regum imverio
vivebant; horum arbitrio, non certis legibus tenebanlur. 5. Ad tuam
utilitatem a nobis coercebaris. 6. Ego et Pompejus quasi pignura
reipublicae retinebdmur in urhe.  7. Lahore in vendtu, sudore, cursu,
farne coena Laconum condiebatur. 8. Quoties felicitdtis causa et ini-
tium fuit, quod 98  calamitas vocabdtur! 9. A Diodoto cum in aliis
rebus, tuni studiosissime in dialectica exerecbar. 10. In urhe Persc-
pdli sepeliebantur reges Persarum. 11. Perides vectigal publicum,
quo antea milites et remiges alebantur, cum urbano popvlo divisit.

].  Pri starih Rimljanih so se gosi o trosku državnem na
Kapitoliju redile. 108  2. S ktero ste se nadico v občih nadlogah
tolažili (razveseljevali). 3. Od Lucija Krassa si bil ti neizrečeno
čislan. 4. Pri nekdanjih Aegypčanih so se trupla mrtvih balsamo-
vavala in doma hranjevala. 5. Vedno boš tiste spoštoval, ki so to
odhranjevali in podučevali (pass.).  ti. Dalje sem bil zadržavan v
mestu, nego sem bil sklenil ostati. 7. Pri Lacedaemoncih bila je
neka vrsta ljudi, ki se se ITelotje imenovali. 108  8. Pri starih Grkih
in Rimljanih bili so nekdaj mrliči sežigavani. 9. Pesniki so se
nekdaj z bršljanom, potlej z lovoriko ovenčavali. 10. Ob času
Ciceronovem bili so dečki imenitnih Rimljanov od grških sožnjev
podučavani in urjeni. 108  11. Efešani so posebno častili 108  (pass.)
Diano, ktere hram je Ilerostratus zažgal. 12. Po zvestobi prija¬
teljev bili smo dolgo podpirani.

55

§. 79. Futurutn (I.).

1. Numerabuntur sententiae , non ponderabuntur. 2. Ut salutas,
ita resalutabere . 9  3. Nulld re ab officio deterrebimur. ui  4. Qui prc-
cibus non movetur, ui  minis non movebitur. 5. Natura ,, 33  non poend
arcebuntur boni viri ab injuria. 6. Virtutis honos nulld oblivione
delebUur. 7. Moerore prorsus consumeris, amice! 8. Pecunia con-
sumetur ln li ° agrorum emptionibus. 9. Libri tui et legentur a me
diligenter et custodientur diligentissime. 10. Nihil est virtute 82  ama-
bilius, 81  nam komo ed ornatus, ubicunque erit, a nobis diligetur. 11.
Omnes aliquando sopiemur morte, ejus autem vincula non in aeter-
num nos vincient. 12. Bes familidris diligentid et parsimonid con-
scrvabitur et augebitur. 13. Nunguam periculum sine pericido vin-
c etur. 14. Vir bonus ab honesto nulld re deterrebUur, Ui  ad turpia
nulld re invitabitur.

1. Dokler boš živel, ne bodeš se osvobodil od 37  straha. 2. Y
občih nesrečah bomo vedno s kakim upom tolaženi frazveseljevani).
3. Ako si dober človek, bodeš po 33  naravi, ne pa po kazni od-
vračevan od krivice. 4. Ne bote se z zakladi osvobodili od skrbi.
5. Poštene ljudi, kjer koli bodo, bomo mi spoštovali (pass).  6.
Prošnje in solze bodo vas lehko omečile in pomirile (pass.).  7.
Naj hrabriši vojaki bodo (v) vodnem miru onemogli in omehkužili
se. 8. Eeči dobrega človeka ne bodo brezsmrtniki nikoli v nemar
pustili (pass.).  9. Junaštvo Sparčanov bode se zmirom veličilo
(slavilo). 10. Hudobne ljudi bo do zadnjega zdihljeja vest pekla
(grizla — pass.).  11. Spomin slovečih in dobro zaslužnih mož ne
bo v pozabo prišel (z nobeno pozabo ne bo obsbt). 12. Starost
nas ne bode zadrževala (pass.)  krepost izvrševati.

§. 80. Perfectum.

1. Patria et parentes sunt, quorum benejiciis maximis obligdti
sumus. 2. Caudino proclio Spurius Postumus et Titus Veturius
consules superdti sunt. 3. A Servio Tullio rege census Romanorum
habitus est. 4. Multa ct jucunda consuetudine conjuncti sumus inter
nos. 88  5. Prima solis defectio a Tkale praedicta est. 6. Venčno
( afsumpti sunt Hannibal ct Philopoemen. 7. Postea custodUus sum
a te, tu a me obscrvdtus. 8. Mardonius, satrdpes Xerxis, cum du-
centis millibus 105  peditum et viginti millibus eguttum a Pausania fu-
gdtus est. 9. Duae urhe s potentissimae, Garthdgo atque Numantia ,
ab eodem Scipidne sunt dclctae. 10. Rellum Peloponesidcum anno * 8

m Slov. d d m so (z inf'.). Grl. #,
145  Slov. na (z akus.).

56

guadringenlesimo quarto antc Christum natura finitum est. 11. Datum
est Neptuno maritimum omne regnum. 12. Cicero pater patriae ap-
pellatus est, quod urbem ab incendio et intcritu eloguentia sud libe-
raverat.

1. Furius Kamillus, ki je bil domovino od Grallov osvobodil,
bil je drugi Romulus imenovan. 2. Konjniki Rimski bili so dva
dni 50  udržani od jedi in streho. 3. Antonius je bil za 83  sovražnika
domovino držan in razglašen. 4. Sicilija se je nekdaj morda Italije
držala (bila zvezana z Italijo). 5. Borba je trpela (se vlekla) tje
do večera. 6. Oči so od nature s tankimi kožami prepreženo
(= oblečene). 128  7. Zemlja je odeta s cvetjem, rastlinami, drev¬
jem, žiti. 9. Boj, ki ga" je bil Tullus Hostilius napovedal Alblja-
nom, končal so je z borbo Iloratijev in Kuriatijev. 9. Themistoldos
je bil od očeta izdedinjen. 10. Filippa, kralja Macedonskega, pre¬
kosil je (pass.)  sin (njegov) Aleksander (v) bojni slavi. ll.Athene
je Perikles z naj lepšimi umetnimi deli ukrasil (pass.).  12. Solon
je (pass.)  dal državi Athenski postave.

§. 81. Plusguamperfectum.

I.  Nunguam animus Pelopidae plaedtus est  in 71  Alexandrum
Phcracum, a guo erat violdtus. 2. Romulus et Remus in iis locis,
ubi educati erant, urbem condiderunt. 3. A consulibus L. Genucio
et Q. Servilio census iterum habitus est. Primus a Servio Tullio rege
habilus crat. 4. Multifariis aliguando augebimlni bonis vos, qui in
liac terra omni miseriarum genere exerciti eratis. 5. Ego a patre
deductus eram ad Scaevolam et a senis latere nunguam discedebam.
6. Urbs Lacedaemoniorum non erat munita muris, sed praesidium
guaercbdtur in fortissimis civibus. 7. Pater Castici Seguani, gui
regnum in sua civitate habuerat , a senatu pojmlogue Romano ami-
cus appcllatus erat. 8. Orbem jam totum vietor Romanus habebat
7icc satiatus erat. 9. Romani saepe vidi erant ab Hannibale; sed
tandem Hannibal a Romanis vidus est. 10. Romani a Graeeis
eruditi erant artibus 146  et literis.

1. Palatin, na kterem je bil odgojen 137  sam, naj prej je
utrdil Romulus. 2. Nikoli niso se vaša srca potolažila proti 71  onim,
kteri so vas bili razžalili (pass.).  3. Nikoli se nismo oddaljevali
(odstopali) 108  od strani Scaevole, h kteremu nas je bil oče odpe¬
ljal (pass.).  4. Brata 34  Romula in Rema bila je naj prej volkulja
hranila (redila — pass.).  5. Po Caesarjevih gostbah (pojedinah)
in darovih bila se je neskušena množca pomirila. 6. Caesar je na

H« Slov. v (z lok.).

57

,/^naj višem vrhu hriba dve legiji, ki sta se bili v tostranski Galliji
naj zadnje nabrali, v bojni red postavil. 7. Grki so bili Rimlja¬
nom, kteri so jih bili preobladali (pass.),  učitelji umetnosti in
znanstev. 8. Velik je del mesta Korintha, ki so ga 99 ’Rimljani
razdejali pass.),  potlej spet sezidan. 9. Mnoge narode bili so Perzje
premagali (pass.),  ali Perzje sami bili so premagani od Grkov.

§. 82. Futurum exactum (II)

1. IIoc vobis didum erit. 2. Flos nisi carptus erit, m  mox
cadetipse. 3. Si condemnatus eris, non istampccuniam qumquennio Wi
eonsumes  in 145  statuis. 4J Ific liber, honori Agricolae, soceri mei,
destinatus, professione 80  pietatis ant laudatus erit aut excusatus.  }5.
Res,  cim 147  haec seribebam, erat in extremum deducta diserimen.
.Brutus enim Mutinae 107  vix jam sustinebat; qui si eonservdtus erit,
vicimus. 6. A bonis omnibus defendar, etiam si a moliš neglectus
ero.  7. Nemo judicalMur, anteguam accusatus erit. 8. Si hostes pa-
triaefugdti erunt, omnes domus et viae floribus ornabuntur. 9. Quae
šota erunt, ca metentur. 10. Oppida vestra bene munita erunt, si
vos ipsi viri fortes eritis. 11. Si guando cinctus ero a certis amicis
nec amplius ab invidis et malevolis stipdtus, tune me felicem 83  habebo.

1. Ako boš (za) kaj vprašan, kaj (jeli) ne boš odgovoril?
2. Ako vas sam Bog ne osvobodi 143  (pass.)  od spon telesnih, 79
vain ne bo mogel pristop v nebo dovoljen (odprt) bitij 3. Vedno
bote zdravi, ako bote v vseh rečeh mero imeli (rabili — pass.
fut. exad.)  4. Previdni vojvoda ne bo začenjal bitko, 24  dokler mu
se vojniki ne izurijo (prodno se izurijo). 143  5. Ko 147  sc trume na
jedno mesto zbero, 143  poslal se bode del vojske v 7 °Albo. 6. Ko 147
se tabor dovolj utrdi, 143  bodo vojniki precej v boj izpeljani. 7.
Mladenič, ki bo dobro odgojen, 143  bode dober glas roditeljev svo¬
jih s poštenjem svojega življenja potrdil. 8. Ako se naše navade
(nravi) poboljšajo, 143  bodo se tudi časi hvalili. 9. Ako se tem lju¬
dem dar podeli (da), 143  bodo molčali. 10. Ako nikogar ne bom raz¬
žalil (pass.), 143  ne bodem sam od nikogar žaljen.

III. Conjunctivus activi.

§. 83. Praesens. I. conjugatio.

1. Persaepe evenit, us  ut utilitas cum honestdte certet. 2. Quid
cogites de adventu tuo, seribe ad nos. 3. Ut jugulent homines,

147  Cum  ali guurn temporale,  t. j. kedar pomonja zgol čas,  ne  pa ob
jodnem tudi vzroka,  sklada se v vseh časih z indikativom, zlasti čo
stoji v glavnem stavku tum.  Sloveni se: kedar ali ko, t. j. takrat
kedar, ali on daj kedar.  GH. 114 , 119  in w*>.  '

148 Za glagoli fit, acctdit, evlinit, contingit  (pripeti se, dogodi se), latini se
s1oy. da z ut,

58

surgunt de  (v) node latronee. 4. Ita vivere debemus, ut in omni re
vedam conscientiam servemus. 5. Hanc veniam, vehementen cupio,
ut impetres. 6. Jam non habeo, quid aut mandcm tihi, ant narrern.
7. Inčev tum est, guo le loco li9  mor s expedet; itdgue tu Mam omni
/fl točo expetla. 8. Peto a volne , judices, ut ir> / innocentium calamitatem
levetis d in 8exti Boscii causd periculum, quod omnibus intendUur,
propulsetis. 9. Ornamus cOrpus , orhemus na  etiam animum. 10. Dl
tibi dent, 119  quod optes. H. Justitiam adversus infimos servemus . 113
jfc 12. DelpMni tantd intevdum vi e mari exiliunt, ut 131  vda navium
transvulent.

J. Kaj (jako) pogosto se dogaja, da 148  se strasti (želje) z
P  nmom^ bojujejo. 2. Silno želim, da 168  dobimo to dovoljenje. 3.
Varuj se, da ne 152  obupaš koj nad (o) svojo J” rešitvijo. 4. Kako
močno da 111  te ljubim, ni ti neznano. 5. Ne vem, zakaj da 111  v
naj 'važniših rečeh nfnoge ljudi ne veseli domači jezik. 6. Ljudje
se kaznjujejo, ne ker So se pregrešili, temveč da ne 152  bi nanovo
grešili. 155  7. liže ne vemo (nimamo) kaj da 111  bi vam ali zaupali 155
ali pripovedovali, fe. Obdarjeni smo z umom, da 152  resnico iščemo.;.
9. Bog nam zapoveduje, da naj 151  ljubimo vse ljudi, ne le prija-)
teljc,^ ampak tudi neprijatelje. 10. Bog naj 113  nas čuva (ohrani)/
11. Življenje svojo z dobrim deli olepšajmo, 113  da si večno boga¬
stvo pridobimo (pripravimo).

§. 84.  Na dalje.  II. conjug atio.

Quid i0  timeas, scio. 2. Čuvate, ut valedtis. 3. Sol efficit, ut
omnia floreant . 153  4. Impdrdbis a Cacsdre, ut tibi abesse liccat . 153
5. DuMto, num idcrn tibi suadere, quod miki, debcam. 6. Esi Iie-
gulo tam mobile ingenium, ut plurimum audeat, plurimum timeat.

m* Pri substantivu locus  so na vprašanje k j o? in  (v, na) voči dol iz¬
pušča tor stavlja ablativ brez predloga (zlasti ako ima stati v slov.
poz lok.).

150  Da sc Iatini z ut  cum conjunctivo,  a da ne z ut non cmn conj.,  kedar
izražuje nasledke tega, kar je ročeno v glavnem stavku. Navadno se
nahaja v glavnem stavku, ali se vsaj more v mislili dodati jedna od teh-le
besed: tam, ita, sic, adeo  (tako), is, tališ, ejusmodi  (tak, takov), tantus
(tolik), tantum  (toliko). — Ut cpnsecutivum  (posledični).

151  D a se bjtini z ut cuni coyj.  v odvisnih podbujavnih stavkih, t. j. kedar
se more zameniti z naj, da naj,  da  bi,  ali pa z imperativom; ravno
tako tudi da ne z ne c. vonj.,  kedar so more postaviti namesti njega
da naj ne, naj ne, da no bi, ali pa imperativ.  Gl. 112 ..

152  Da se iatini z ut c. conj.,  kedar znači namero ali namen na vprašanje
zakaj?  iz kterega namena (ut finale,  namerni); a da ne z ne c. conj.
— Slov. rabi indic, praes., indic, fiut■  ali pa condit. praes.

158 Conj.  lat. se sloveni ali s indic,  broz da, ali indic,  z da, ali pa z kon-
dicionalom, ali pa s koiicessivom.

59

7. Cura, ut valeas et nos ames. 8. Eabeo quid i0  timeam, quid
optem, quid etiam in posterum destinem. 9. Cum praecipitur,
nobismet ipsis imperemus, hoc praecipitur, ut ratio coerceat temeri-
tdtem. 10. Non quaero, quam multos libros, sed quam bonos habeas.
11. Amemus 113  patriam, pareamus senatni. 12. Nemimi invideat, 113
qui cupit esse bedtus. 13. Nescis, insane, nescis, quantas vires vir-
tus habeat; nomen tantum virtUtis usurpas; quid ipsa valeat, igno-
ras. 14. Praecldrum illud est, si guaeris, recturn quoque et verum,
ut eos, qui nobis carissimi esse debeant, aeque ac nosmet 88  ipsos
amemus.

1. Česa 40  da se bojite, vemo. 2. Nič ne vidim, česar 40  bi se
bal. 155  3. Glej (skrbi), da 154  te kaT 127  naj predvidimo. 4. Ne morem
povedati, kako da mi se Tuskulan dopada. 5. Zmernost pomirjuje
želje, ter nareja, da 154  so te pameti pokorne. 6. Da bi le 110  vsi
državljani domovino ljubili in zakonom bili pokorni. 7. Teste, česa 40
da se bojimo, 111  kaj da želimo, kaj da tudi za naprej nemerjamo. <"*

8. O ko bi 116  vsak človek sam sebe premagoval (sam sebi zapo¬
vedoval) in poželenje (želje) brzdal! 9. V mestu ostanimo. 113  10.
Roditelje spoštujmo, Boga 40  se bojmo, postavam bodimo poslušni!
11. Sin naj bo 113  pokoren očetu! 12. Test nas opominja, da naj
bomo (praes.)  zakonom poslušni. 13. Zavračajte 113  od sebe 95 , zlob-
nike (budobnike), da samim sebi ne 152  škodujete.

§. 85.  Na dalje.  111. et IV. conjug atio.

1. Non dubito , an tibi seribam . 125  2. Caesar copias suas in
proximum collem subducit, ut aciem instruai. 3. \Nunquam tam male
est Siculis, quin aliquid facete d commode dicatiT. 4. Ego a te. peto,
ut seribas aliquid; jam pridem enim conticuerunt tuae literae. 5.
Tanta vis probitatis est, ul eam vel  (tudi, celo) in eis, quos nun-
quam vidimus, vel quod majus est, in hoste etiam diligdmus. 6. Vos
oro atque obseero, judices, ut attente bondgue cum venili mea verba
audiatis.  7. Cura , ut omnia sciam, sed maxime, ut valeas. 8. Ame¬
mus 113  patriam, pareamus senatni, praesentes fructus negligamus,
posteritatis gloriae serviamus. 9.  j Caepio Brutus dat operam, ut pro-
consul 3i  provinciam Maccdoniam. llhgricum et totam Graeciam defen-
dal, custodiat incolumemoue conservet. 10. \Peto a vobis, judices,
ut audacium sceleri resistatis , innocentium cdlamitatem levetis et in
Sexti lioseii causd periculum, quod omnibus intenditur, propulsetis.
11. Edimus, ut vivamus; non vivimus, ut edamus. 12. Semper jus
vincat , 113  nunquam utilitas. 13. Discipulus obediat praeceptori. 14.
Anres habetis, ut audiatis.

'Ut  (da) c. conj.  stoji' tudi za glagoli: curare, facere, efficere, operam

dare  (truditi ao) in podobu.

60

1. Starešinstvo sklene (starešinstvu se dopade), da ti, o Len-
tulus, kralja Ptolemaeja nazaj odpelješ. 2. Skorej bomo vojsko iz¬
peljali iz tabora, da (jo v) red postavimo. 3. Starešinstvo odloči
(starešinstvu se dopade), da naj 151  mnenje svoje ob kratkem izrečem.
4. Glejte (skrbite), da 154  tudi poštene sovražnike spoštujete.. 5. Glej,
da ne 152  strežeš (služiš) jezi. 6. Ko bi vendar 116  vsi ljudje spre¬
videli, kako mnoge reči da ne vedo. 7. Trudi se (daj [si] truda),
da 154  kot poglavar obraniš, obvaruješ in neokvarjene ohraniš pro-
vincijc. 8. Odpuščaj drugim mnogo, a nič sebi. 9. Nisem tako
neumen, sodniki, da ne bi vedel, 155  kaj o smrti Klodijevi mislite
(čutite). 10. Po pravici prosiš in rotiš sodnike, da naj 151  pazljivo
poslušajo tvoje besčde, hudodelstvo kaznijo in nesrečo nedolžnih
zlajšajo. 11. Nobedna bol ni tolika, da 150  ne bi 155  je dolgost časa
zmanjšala. 12. Bog jo dal ljudem um, da ga 156  spoznavajo, ter
dobro od zla razločujejo. 113. Naj bomo od hudobnežev v nemar
puščani. 113  14. Bodi marljiv'" da (si) duh v 33  vedah izobraziš. 15.
Mi smo na tej zemlji, da Bogu služimo.

§. 86. Imperfectum. L el II. con jug ati o.

I. Papirus Cursor edixil Fabio Bullidno, quem exercitui im-
ponehat , ne cimi boste pugnaret.W\ 2. Caesar Aeduis concessit, ut
Bojos in finibus suis collocarent.} 09  8. Hiero Sgracusdnus ut patem
a Bomanis impetrdrd, dedit argenti talenta ducenta. 4. Bomani
Vejos ita prorsus dclcvenmt, ut postea ne vestigia quidem hujus
urbis restarent . 109  5. Pisistratus non fuit quidem civibus suis utilis,
sed ita eloquentid flor uit, ut literis doctrinčtque praestaret.  1 6. Pgtha-
gbras et Pgthagorei nunquam dubitdrunt, guin 111  ex universa mente
divina delibatos animos haberemus.  7. Marcelli, Scipidnis, Mummii
domus quuni u9  honore 33  et virtuteflorerent, signis 157  d tabulis pictis
erant vacude. \8. Hune ego virum,  cmot 136  simul studeremus , 158  arete
familiariierguc dilexi: illc meus in urhe, Ule in seccessu contuber-
ndlis. 9. Diogenes disputabat, quanto 8i  regem Persarum forlknd
super ar et , 118  10. TJtinam virorum fortium atque integrorum copiarn
haberetis! 11. Vituperavimus te , ut moreš tuos emendares.

186 Ako je v glavnem stavku pras.  ali futur.  ali imperat.,  rabi v odvisnem
stavku conj. praes.  ali pa perfecti,  kakor je užo smisel.

156 On, njega  (ga), njemu  (mu) itd. latini se v namernih (finalnih)
stavkih, odvisnih (indirektnih) vprašanjih inv konstrukciji aceusativi cum
“■■■' inftnitivo  (gl. ako se ozira na subjekt glavnega  stavka v sing.
in plur. s sui, Šibi, se.

151 Slov. genitiv brez predloga. Gl. 97 .

18» Imperfectum conjunctivi  sloveni so v odvisnih stavkih veli krat z i n d i-
k a t i v o m in to časih praesentis,  časih pa perfecti.

61

1. Caesar je opomnil Divitiaka, da naj 151  se za naprej vsake
sumnje 40  varuje (ogiblje). 109  2. Vojvoda je prosil in rotil vojnike,
.da naj ne 151  obupajo 109  precej nad (= o) svojim rešenjem. 3.
Dosti dolgo bilo bi življenje, ko bi se vse (celo) dobro obrnilo. 4.
Koliko ste dali talentov, 103  da mir zadobite 109  od Ttimljanov? 5.
Mnogi ljudje manj cesto bi grešili, ko bi pomislili, kako da je
Bog pravičen. 6. Starešinstvo je sklenilo (starešinstvu je dopadlo),
da bi konsula imela 109  naj više poveljstvo ne dalje nego jedno
loto, 50  7. Pomišljal sem si, ali (num)  bi tebi imel to svetovati, kar
sebi? 95 -8. Učitelj te je opominjal, da 151  ponašanje svoje popravi
(= popraviš). 159 19. Demosthenes se je trudil na 47  vso moč ( = plur.J ,
da bi domovino otel 159  od pogube. 10. Da si (= ko bi bil) 115  pri¬
jatelj resnice, ne bi (trdovratno) ostal v zmoti. 11. Agrippa je
opomenil Attika, da naj 151  sebe svojim ohrani. 159  12. Ljudje bili
bi srečniši, ko bi želje (svoje) krotili.

§. 87.  Na dalje.  111. et IV. conjugatio.

1. Senatui placuit, ut breviter sententias diceremus. 2. Ario-
vistus postulavit a Caesare, ut praeter se denos ad colloauium ad-
ducerent. 3. Laelius et Scipio saepe ad Catonem veniebant, ut ejus
de senedute sermones audircnt. 4. Nihil habebam, quod scriberem.
5. Bomulus ut novam urbem prius legibus muniret , quam moenibus,
edixit, ne quis 1R0  vallum transiliret. 6. Leges Lgcurgi id maxime
spedabant, ut laboribus erudirent juventutem. 7. Ego a patre ita
eram dedudus ad Scaevblam, ut, quoad liceret, a senis latčre nun-
quam discederem. 8. Si virtutem šolam coleremus, non viveremus in
tot tantisque auris. 9. Si med consilio obedires, non tam diu dor-
mires. 10. Mos apud Bomanos hic epularum fuit, ut deinccps, qui'
accubarent, canerent ad tibiam darorum virorum laudes atque vir-
tutes. 11. Omnes fere civitates Graedae adversus Persas duces 51
delcgurunt Athenienses, quo facilius (eos) repellerent , si forle bcllum
renovarent. 12: Senatus dccrevit, uti 151  decem legati regnum, quod
Micipsa obtinuefat, inter Jugurtham et et 'Adherbdlum dividerent. lr A i

1. Bilo je mnenje Hortensijevo, da naj Lentul kralja Ptole-
maeja brez armade nazaj odpelje. 159  2. Pythija je Athenccm na¬
ravnost zapovedala, da naj si Miltiada vzamejo za 51  vodjo. 3. A.

169  Ako je v glavnem stavku kak pretekli  čas (imperfeatum, perfeetum
historicum  [pripovedni], plusquamperfectum),  stoji v odvisnem stavku
cunj: imperfecti  ali pa plusquamperfecti;  plusquamperfecti  se
ve da le ondaj, kedar se je dejanje odvisnega stavka dogodilo pred
nego dejanje glavnega stavka.

iso He quis  [v finalnih stavkih) namesti ut nemo (ut nuttus ),

82

Caecino sem zmirom tako cenil, da nisem z nobednim človekom
Ijnbezniviše živel. 159  4. Numa. Pompilius da sirove ljudi po bogo¬
častju ukroti, 159  jako je mnoga svetišča) postavil. 5. Mnogo (reči)
no bi (vi) vedeli, ko bi 161  vas drugi ne učili in ne izobraževali.
6. Ljubili smo Pompeja, prodno smo vedeli, koliko 84  da m se od-
/fy likujel 5 ’ 8 ' z umom (talentom) svojim. 7. Zakaj se nisi trudil (dajal
[si] truda), da provincije (kot) poglavar obraniš, 159  obvaruješ in
neokvarjene ohraniš? 8. Athenci so vprašali Apollona, kako da
naj 111  bi se (= sebe) branili proti (= od) Persijanom. 9. Lykurgus,
oni jako ostri zakonodajavec Lacedemonski, železne jo vpeljal de¬
narje/ da bi lakomnost ljudsko zmanjšal. 10. Imenitni Rimljani so

§. 88. Perfectiim. L et IV. conjugatio.

1. Scire cupio, guae te Attici literae delectaverint. 2. Nullus
kolitis fuit intra Italiam, gui Romanam virtutem mu,gin fatigavftrit,
quam Samnites. 3. Non. is cs, Catilina, ut te aut pudor a iurpi-
tudine, aut m.etus a pcriculo, aut rado a furore vevocarit. 4. Ne ia ‘ z
ignores, c/uid ego in tuis literis desideraverim, scribam aperte, sicut
et, mea natura ct nostra amicitia postulat. 5. Datis in atiem pedi-
tum 105  centum, eguitum decern millia produxit, proeliumgue commi-
sit, in guo tanto Si  plus virtute valuerunt Athenienses, ut decemplicem
numerum hostium profligdrint. 6. Primi Italiae cultores Aborigines
fuere; guorum rex Saturnus iantae juslitiae 162  fuit, ut nemo suh
illo servierit.  7. Nemo hominum' 10  tam bonus fuit, ut nunguam pec-
carit. 8. Nunguam tam crudeles fuimus, ut jod causd ullum animal
vexaverimus. 9. Tantum fuit odium EteSclis et Polgnicis, Ut ipsa
mor s illud non finicrit. 10. Tam prospera er at Attici valetudo, ut
per annos triginta mcdicmae non indiguerit. 11. Ea fuit Mithridatis
magnitudo, ut non sui tantum temp oris, verum etiam superioris
aetatis omnes rcges majeslate superaverit.

1. Da vem, kaj da si v mojem listu pogrešal, piši odkrito¬
srčno, kakor naše prijateljstvo išče (== tirja). 2. Ysi veste, zakaj
da sem hišo svojo z večimi branili zavaroval in utrdil. 3. Kdo ne

ici y kondieionalnih (pogojnih) stavkih, (si, nisi)  stoji imperfectum  in
plusguamperfectumconj.,  -ako se sedaj godi, ali se je pa uže zgo¬
dilo protivno temu  kar se pripoveduje. čf. pr . parum  sciremus,
nisi a ud is s emu s alios,  t. j. slišali  smo  ter nekaj znamo.  gl. 116 .
1C2 Genitiv v zvezi s kakim adjektivom v lat. cesto izražuje, kakošna je
kaka oseba ali stvar; nam rabi tukaj ali tudi genitiv ali pa adjektiv.
N. pr. Hotno magme sapientiae,  človek velike modrosti ali zlo moder, —
Genitivus gmlitatis  (kakogti ali kakovosti). Gl. 74 . [II, 46.]

63

ve, kako mnogi ljudje da so v vseh časih stregli (= služili) slavi
ali (pa) denarju? 4. Y bitvi Marathonski odlikovali so se toliko
y- 0*0 junaštvu Athenci, da so deseterno (= desetkrat \oliko) število’
sovražnikov proobladali. 5. Povejte nam, kako da sta Prutus in
Kollatlnus Rim od gospodovanja kraljev osvobodila. 6. Tolika je
bila hrabrost Sparčanov, da 160  niso nikdar mesta, svojega z obzidjem
utrdili. 7. Saturn je bil tako pravičen, da niso pod njim ljudje
robovali. 8. Ne morem ti povedati, kako da 111  me je tvoj list razve¬
selil. 9. Kako željno (s kolikim hrepenenjem) da smo te užč dolgo
pričakovali, morem komaj povedati. 10. Kaj da ste vsak dan slišali,
imate na večer spefj premisliti.

§. 89.  Na dalje.  II. et lil. conjug atio.

1. Non dubito, quin 168  habuerit vini magnani semper oratio.
2. Quis funquam dubitavit, quin in rcpublica nostrd prim,as partes
eloguentia tenuerit semper, secundas juriš scicntia? 3. Scis, quant-
opere summum illum virum suspexerim dilexerimque. 4. Antonius is
est, qui i6i  semper senaius judicium, et auetoritalem conUrnpserit. 5.
Caesar iJiviliaco ostendit , quae i5  in concilio Callorum separutim quis-
que de Dumnoriae apud  se 156  dkcerit. 6. Nostris ex libris perspi-
cies , et quae gesserimus et quae dixer%mus. 7. Qui mortdles initio
Afvicam hdbuerint, in  farna varia est. 8. Socrates adeo contempsit
i mortem, ut laeto vultu venenum biberit. 9. Nulla gens tam fera est,
cujus (= ut ejusj mentem non imbuerit Dei  (slov? v z akus.) opinio.

10. Britanniam qui mortales initio coluerint, parum compertum est.

11. Cogita, quae ego de te, Mctelle , in senatu egerim, quae in con-
cionibus dixerim , quas ad te literas miserim.

1. Veš, česa 40  da sem se bal, kaj da upal, kaj da za naprej
odločil. 2. Saturnus se pripoveduje, da 120  je bil tako pravičen (=;
tolike pravičnosti), 182  da niso pod njim ljudje ni robovali 159  ni last¬
nine imeli, temveč (da) je bilo vse vsem občno. 3. Vem, kako
močno da 111  si vedno brata mojega spoštoval in čislal. 4. Taki
(oni) ste, da 130  ste vedno starešinstvo in veljavo njegovo prezirali.
5. Kaj da smo vsak dan slišali, govorili, delali, na večer spet pre-
mišljavamo (= navajeni smo premišljati). 6. Nikdar ne dvomi, da 103
so v Athenah 107  vede in plemenite umetnije naj bolj cvetle. 7.
Caesar razodene Divitiaku, kaj da so v skupščini Galli rekli o
Dumnorigu. 8. Negotovo je kdaj in kje da je živel Homer. 9.

W3 Quin,  da (gl, N7 ) stoji za nikavnimi irrazi: non est dubium, non du~
bito, nemo dubitat, quis dubitat?  tudi stoji quin  (slov. da ne) za izrazi;-
paulum abest, haud multum abest  (manjka) in podobn.
i« Qui zz ut  (is).

64

Nihče ni tako dober, da bi bil vedno brez grehov živel. 155  10.
Kdo je tako dober, da bi bil vedno izpolnjeval zakone (= pokoren
bil 155  zakonom), {H. Kaj da je Cicero v starešinstvu razpravljal,
kaj da je v skupščinah govoril, dosti vam je znano.

§. 90. Plus quamperfectum. 1. et IV. conjugatio.

1. Themisludes cum ni  in epulis recusasset lyram, habitus est 33
indoctior , 165  2. Consilium, ratio, sententia nisi in senibus essent, non
summum consilium majores nostri appellassent sendtum. 2. Duode-
quadraginta annos tgrannus Sgracusanorumfuit Diongsius, quum x36
quinque et viginti natus annos W3  dominatum occupavisset. 4. Nos
omncs fere nihil sciremus , nisi audivissemus alios. 5. Nisi llias
fuisset, idem tumulus, qui corpus Achillis tegit, etiam gloriam sepe-
livisset. 6. Manius Curius quum 136  de Samnitibus, de Sabmis , de
Pgrrho triumphasset, in vita rustica consumpsit extremum tempus
aetatis. 7. Carthago diruta est, quum stetisset annos sexcentos sep-
tuaginta duos. 8. Quum venissem Aihenas , 76  sex menses cum A.ntib-
cho philosdpho fui.  19. Di&ngsius quum fanum Proserpinae Locris 107
expilavisset , navigdoat SgracusasN  j 10. Si minus etfhvisset, notus
minus esse'tTIlixes. 11. Si de tuo luctu prius audivissem, ad eum
meas literas accommodavissem. 12. Si audivissemus, in quo periculo
essetis, stotim ad vos advolassemus.

1. Ko 186  je Porscna, kralj Etruskovski, poskušal 159  Tarkvi-
nije v mesto nazaj pripeljati ter je bil (o) prvem napadu Jamkul
zavzel, rešil je Horatius Kokles mesto. 2. Jaz bi bil drugač sodil, 161
ko bil pri (= v) sodbi navzočen bil. 8. Kaj bi mi znali, ko bi
nas drugi ne bili podučevali (= izobraževali)? 4. Ysi (vi) ne bi
nič vedeli, da 161  niste drugih slušali (= slišali). 5. Ysi so vedeli,
kako da je bil Caesar srca neizkušene množce pomiril. 6. Da 161
ste (= 8,ko bi bili) prosili, bili bi dobili, kar vam je treba. 7. Ko
bi no bil Maeeenas pesnika Iloratija 24  častil, ne bi bil ta hvale
(plur.)  njegove 93  (v) ljubkih pesmih popeval (= slavil). 8. Sokra-
tes je pred smrtjo v tamnici mnogo 45  o brezsmrtnosti duše govoril,
ko 136  je bil čašo smrtno (= smrti) izpraznil, ter je pustil dušo v
naročju (= med objemi) slednikov svojih.

165 Komparativ se prestavlja časih tudi  s positivom,  dodavši  mu:
nekaj, nekoliko, malo, precej, preveč, pre — , če nima pri
sebi quam  ali pa ablativa comparationis  (gl.  82 ),  N.  pr.  Altior,  neko¬
liko visok,  malo visok, previsok, [II. 95.]

65

§. 91.  Na dalje. 11. d Ul. conjugatio.

1. Cacsar docčbat , ul ni  omni tempore totius Galliae principa-
tum Aedui tenuissent. 2. In ipsa Graecia philosophia tanto in ho-
nore nunguam fuisset, nisi dodissimorum contentionibus dissensioni-
busgue viguisset. S. Hune ego si in praefedis habuissem, quem tu
& mc hornincmjP'putares. 4. Plura seripsissem, nisi tui festinarent. 5.
litinam Catillna omnes secum suas copias eduxisset! 6.j C. Gracchus
si diuiius vixisset, vel paternam vel avitam gloriam aeguavisset. Elo-
guentid  (slov. zve.  loc.J guidem nescio, an habuisset parem nemi-
nem.  7. Num si virilem animum habuissetis , terga vestra vidisset
kostis? 8. Alexander guum XS6  interemisset Clitum, familidrem suum,
vix a se manus abstinuit. 9. Si semper bene vhdsses, mortem iQ  nun¬
guam metuisses.  la. Scipio militum virtutem collaudavit, quod 1&6  eos
non cruptio hostiiim, non altitudo moenium, non munitissima arx
deterruisset, guominus transcenderent omnia pervjimperentgue. 11.

Nomen Thuajdidis vix exstaret, nisi seripsisset historiam. 12. Magna
esset multorum virorum gloria, nisi perdidissent illam exitu vitae.

1. Jugurtha se je bal jeze 40  starešinstva, ko bi poslancem ne
bil pokoren (plusguamprf.).  2. Kaj bi (vi) o nas mislili (= sodili),
ko bi bili (mi) tega človeka za 83  tovariša imeli ? 3. O da 116  si
Katilina, vse tovariše svoje s seboj 90  iz mesta izpeljal! 4. Več bili
bi (mi) o svojih zadevah pisali, 161  ko bi ne bil listar hitel. 5. Tvoja ,»> ,

pamet (spomin) bila- 116 '’bi jakša, ko bi jo bil (ti) pridniše uril (== ; :
vadil). 6. Mnogi ljudje bili hi srečniši, da 161  so (= ako bi bili)
v vseh rečeh mero imčli. 7. O ko bi bil. (ti) le mnenje svoje 49
odkritosrčno (== svobodno) izrekel! manj bi bil (ti) i sebi 95  i meni
škodoval. 8. Ko bi ne bil premenil obleke (plur.) u  Kodrus, kralj
Athenski, ne bi ga bili sovražniki umorili. 9. 0 da ste (= ko bi
bili) postavam pokorni bili! 10. Srečno bi (ti) živel, da nisi 161  za¬
pustil pota 24  čednosti. 11. Imena mnogih mož ne bi bila znana,
da niso 161  knjig pisali. 12. Nikdar ne bi bil Herkules prišel k bo¬
govom, da si ni pota k njim s krepostjo utrdil. 13. Athenci so
Miltiada ko 136  je bil z modrostjo (= previdnostjo) in junaštvom
Kserksa premagal pri Marathonu, kaznili z globo (= denarjem).

IV. Conjunctivns passivi.

§. 92. Praesens. I. conjugatio.

1. Nune vides, guibus fludibus jademur. 2. Nemo est tamfor-
tis, guin rei novitate perturbetur. 3. Nemo prudens punit, guia

1G6  Quod,  da, ker,  se sloveni sploli z indik, ; s konjunkt. se nahaja samo Pr
ondaj, kodar pisaveo ne6e kaj izreži kot svoje mnenje, temveč kot
mnenje koga drugega. — Slov. češ da, češ ker,  ker dejal  je  itd.

(z indik.). [II. 188.)

5

66

peccatum est, sed ne peccetur. 4. Urši per hiemem tam gravi somno
premuntur, ut ne vulneribus quidem excitentur. 5. Caesar Aeduorum
principes graviter accusat, cjuod ab iis non sublcvetur , 166  6. _Auget
Antonius furorem in dies; in statua Caesar is, quam po suit in r o strin,
inscripsit PABENTI OPTIME MEBITO ut non modo sicarii, 8 *
sed jam etiam parricidae judicemini.  7. Milites nostri fortes sunt ,
non ut ipši laudentur , 125  sed ut patria ab hostibus liberetur. 8.
Mirum est , ut nl  animus agitatione motugue corpbris excitetur. q.
Parentum 167  est mr dr e, ut liberi bene educentur. 10. Lex est apud
Bhodios, ut, si qua rostrata in portu navis deprehensa est, publicetur.

1. Podvrgujemo se zakonom, da se red države obdrži (=
ohrani). 2. Ne vem, zakaj da mnogih ne veseli (pass.)  v naj važ¬
nejših stvareh domači jezik. 3. Nisi tako srčen, da te ne bi 150  nova
reč zmetla 155  (zmešala (pass.). 4.  Glejte (skrbite), da 154  Yas hva¬
lijo in ljubijo (pass.)  vsi pošteni. 5. Želimo, da 168  nas v tej reči
podpirate (pass.).  6. Ne vem povedati, kako namoč da me vselej
veselijo (pass.)  tvoji listi. d. Kdo bo dvomil, da 163  se po previdnosti
Božji vesoljni ta svet ravna (upravlja). 7. Poglavarstva morajo
(na to) gledati, da 154  vsi postave spolnjujejo (pass).  8. Glej (skrbi),
da se ne 152  razglasiš za 83  sovražnika domovine. 9. Zakoni zahte¬
vajo da 168  se pravica spolnjuje tudi proti najnižim (naj dolenjim).
10. Dobri ljudje si prizadevajo (trud dajo), da 154  se slabo'vedenje
(= nravi) mladeničev poboljša.

§. 93.  Na dalje.  II., III. et IV. conjugatio.

1. Tribuni plebis postvlant, ut sacrosandi 83  habeantur. 2.
Parete praeceptori, ut in literis bene exerceamini. 3. Gallmae avcs-
que reliquae pennis fovent pullos,  ne 152  frigbre laedantur. 4. Leges
breves sunto , ut facile ab imperitis teneantur. 5. Eoetae ita sunt
dulces, ut non legantur modo, sed etiam ediscanlur. 6. Digni sunt
amicitid , 169  quibus in ipsis inest causa, cur diligantur. 7-Malihomi-
nes multa scelera non committunt, quod mctuunt,  ne 1 - 4  puniantur.

167 Genitiv z glagolom essq  (v tretji osebi singul.) in s kakim in fin i-
tivom  so sloveni tako, da so doda: lastno, navada, značaj,
znamenje, dolžnost, stvar  ali kaj podobn.; ali pa so prestavi z
glagolom morom, imam  itd. tor so dene lat. g e nit. v slov. n o in.,
n. pr. liberorurn  est colere parentes,  dolžnost otrok je (otroci so
dolžni, otroci imajo) roditelje spoštovati. [II. 49. 2]

168  Tudi za glagoli: rogare, petere, cupere, optare ett.,  prosim, molim,
želim  itd. stoji ut  (da, da naj) s konj.; velikrat tudi n c  (da ne, da
naj ne, da nebi) s konj., zlasti za prvimi tremi.

169 Dignus  in indigmis  (vreden in nevreden) zahtevata v lat. ablat.
a v slov, g e nit,

87

8. Non hic est locus, ut multa dicantur. 9. Vna est ar s ratiaque
pfdurae, dissimillimigue tamcn inter se Zeusis, Aglabphon. Apelles.
10. Id tantum emdtur , 113  quod opus est. 11. Tanta vestra estvirtus,
ut ob omnibus colamini. 12. In schola sumus, ut literis et ariibus
erudidmur.

1. Glej da ne 162  boš držan (praes.)  za 83  nespametnika. 2. Ne
vem, lttere da te reči zadržujejo (pass),  resnico govoriti. 3. Ako
Grki čitajo (pass.)  Grke, kaj je vzrok, da (cur)  se ne bi naši od
naših čitaliP 155  4. Hudoben človek mnogih hudobij 24  ne stori, ker
se boji, da 124  nebi bil kažnjen. 5. Postave morajo biti kratke, da
jih nevedni (neskušeni) lahko (v) pameti (spominu) drže. (pass).  G.
Varujte se da 152  vas želje (strasti) od kreposti ne speljejo (pass).

7. Ni dvombe (dvomno), 81  da 163  se države po vernosti državljanov
in po pravičnosti vladarjev obdržujejo (skup drže). 8. Homer je
tako ugoden (sladek), da se ne samo bere, ampak tudi na pamet
uči. 9. Naši ste učenci, ne da 152  se ltaznjujete, ampak da se od-
gajate (omikujete). 11. Bodi priden, da se (v) znanstvih izobraziš.
12. Y šoli smo, da nas podučujejo (pass).

§. 94. Imperfectum.

1. Lex erat apud Bomanos, ut alter consul ex plebe crearetur.

2. Nave 170  primus in Graeciam Danaus advenit, quum antea rati-
bus navigaretur. 3. Homani bene cognoverant , guibus artibus impe-
rium terrarum obtineretur . 158  4. Homani colonias sic idoneis in locis
collocarunt, ut esse non oppida Italiae, sed propugnacula imperii
viderentur. 17 1  5. Utinam ego tertius vobis amlcus 6i  adseriberer! 6.
Hannibal Carthaginem, patriam suam, metu) 6  ne 124  Bomanis trade-
retur, religuit. 7. Miltiadi, qui Athenas totamque Graeciam liberavit,
tališ konos tributus est, ut in decem praetorum numero prima ejus
imago poneretur. 8. Erat lex apud Tauros, inhumanam et feram
gentem, ut hospites Dianae immolarentur. 9. Caligula imperator
palam deplorare solebat de conditione suorum temporum, quod 166  ^
nullis cdlamitatibus publicis insignirentur. 10. Tanta copia divitiarum
in regno Xerxis j'uit, ut, 'quum 116  Jlumma multitudine consumerentur,
opes tamcn regiae superessent . lr>8  Tl. Solon lege constituit, ut, qui
exsulem recepisset m  in exsilium mitteretur. '12. Gorgiae Leontino
tantus honos habitus est a Graecia, ut (ei) uni ex omnibus non
inaurdta statua sed aurea statueretur.

170  V slov. na ali v (z lok.). ,

171  Kakor dicere, tradere etc.  v pass., zahteva tudi vider e v  pass.
nom. c. inf.  Nam rabi navadno: vidi se, iell.se, dozdeva  se,  da
z indik, N. pr. {Vos)vMemini aegroti esse,  zdi se da ste (vi) bolni, gl. 120.

172  V slov. pretesen#  dovršnega glagola.

5 *

68

1. Lacedaemonci so skrbeli, da 154  se (jim) otroci z delom
(trudom) utrdijo. 2. O ko bi 116  vse ljudi natura od krivice odvra¬
čala (pass.).  3. Da bi vas le nobedna reč ne speljala (pass.)  od
pota čednosti! 4. Njive nebi plodov nosile (rodile), ko 161  se nebi
orale in rahljale. 5. Caesar je dobro vedel, kako (na kak način)
da se da 9  neskušena množca utolažiti. 159  6. S Iiasdrubalom je na¬
rod Rimski ponovil pogodbo, da naj bode meja obeh držav reka
Iber in se Sagunčanom svoboda ohrani. 7. Romul je ptujcem za¬
vetje dal (odprl), df? bi se število prebivavcev Rima povekšalo. 159

8. Mnogi ne bi bili ganjeni po revščini drugih, da niso 161  (ako ne
bi bili) sami reveži bili. 9. Athenci so želeli, da 168  se njihovo (suus)
mesto utrdi. 10. Tolika je bila govornost Ciceronova, da so bili
velikrat naj trdosrčniši poslušavci ganjeni. 159 fjJ.- Da 161  drugim od¬
puščate, (to) bi se tudi vam odpuščalo. 12. Bil je zakon pri Rim¬
ljanih, da naj se mrliči iznotraj mesta ne pokopujejo.

§. 95. Perfectum.

1. Adeo exčellebat Aristides abstincntia , id unus cognomine
justus sit appellatus. 2. Caesar Divitidcum commonefacit, guae in
concilio Gcdlorum de Dumnorige sint dieta. (j.Ilaec  cwm 114  ita sint,
quid est, quod lTA  de Archiae eivitdte dubitetis, praesertim quum aliis
quoque in civitatibus adseriptus fuerit? 4. Toto proelio, quum n9  ob
kora septima ad vesperum pugndtum sit, aversum kostem nemo
vidit.  j5. Incredibile est, quantae kostium copiae a Bomanis parvd
saepe manu fusae sint, quot 10s  urbes illi munitissimas ceperint. 6.
Accusati sitis 113  a malis; ab omnibus bonis laudati estis.  7. Quis
tam perfectus est, ut virtus ab eo nunquam negleeta sit  ? 8. Bauci
vestrum' 10  tam bene obediverunt parentibus, ut nunquam puniti sint.

9. Non constat inter auetores, quo anno 43  Troja a Graecis eversa
sit. 10. Quam atrociter cum Catilina pugnatum sit, exitus docuit;
nemo enim kostium pugnam religuit.  j tl. In historia desideratur, ut
in rebus gestis declaretur, non solum quid actum aut dicturn sit, sed
etiam guombdo.

1. Titus, sin Vespasianov, bil je v vsaki vrsti kreposti tako
prečuden, da 150  je bil imenovan (perf.)  ljubezen in radost človeš¬
kega rodu. 2. Veš, kako močno da smo te vsi cčnili in ljubili (pass.).

3. Ne vem, ali (jeli) 111  te je narav od te krivice odvrnila (pass.).

4. Kaj da se je vsak dan slišalo, govorilo, delalo, navajen sem na

us Est quod, est cur, quid est quod  (ali cur ), nihil habeo quod
ti izrazi zahtevajo konj.  N. pr. est quod <j audeam,  imam se zakaj
veseliti; quid est quod  (ali cur) doleas?  Kaj je vzrok da si žalo¬
sten? zakaj se žalostiš?

69

večer premišljati. 5. Antonij je takošen, da 150  se ni po nedolžnem
držal in razglasil za 83  sovražnika domovine. 6’. Ne vem s kterimi
rečmi da ste bili zadržani mnenja svoja 49  odkrito (svobodno) izreči.

7. Kdo ne ve, kdo da je Aemono razdejal (pass.) ?  8. Neverjetno
je, kako namoč da 111  so bila srca poslušavcev po govornosti Demo-
sthenovi ganjena. 9. Malo je manjkalo, da 163  ni mesto Kim pod
cesarjem Neronom pogorelo (po požaru uničeno bilo, perf.).  10.
Ktero stranko da sem zmirom v državi branil, in po kterih možeh
'da sem bil podpiran, ne bo tebi, Ifvintus, neznano. 11. Naj ste
izurjeni 113  v jeziku latinskem; v grškem jeziku izurjeni niste.

: Premisli, kaj sem o tebi, Metellus, v starešinstvu razpravljal (pass.),
Kaj v skupščinah govoril (pass.).

§. 96. Plusquamperfectum.

1.  C-ttm 136  Troja a Graecis ezpugnata etvastata esset, Aeneas
in llaliam venit. 2. A multitudine cim usque in Capitolium deductus
essem, mažimo clamore atque plausu in rostris lli  collocatus sum. 3.
Si Alezandro longior vita data esset, ocednum manus Macedonum
transvolasset. 4: Erravissem semper, nisi ab amlco in rectam viam
revocatus essem. 5. Nisi Hannibal civium suorum invidia debilitatus
esset, Eomanos fortasse superavissct. 6. Lacedaemonii, ac si vidoria
esset promissa, duetori Lconidac intrepide paruerunt. 7. Diony-
sius tgrannus quum Sgracusis 175  pulsus esset, CorinthiV> 7  ludum.
aperuit. 8. Themistocles praedizit collegis, ut ne prius Lacedaemonid-
rum legatos dimitterent, quam ipse esset remissus. 172  9. Democritus
cum interrogdtus esset, cur omne patrimonium patriae donasset, re-
spondet: Ne curd terrestrium rerum m  a studio philosophiae et
coelestium rerum avbcer. 10. Iter Persarum magis impeditum esset,
si urbes Graeciae bene munitae essent. 11. Non contempti essetis ab
omnibus civibus, nisi leges a vobis neglectae essent.  j 12. Qunm clades
apud Cannas Eomanis nuncidta šsset, forum omnesgue viae plan-  ‘
gore completae suni. M.3. Munivissent Spartani urbem, nisi satis mu-
nita esset fortitudine civium.

1. Aristides se je udeležil bitve (dat.)  na morju (pomorske)
pri Salamini, ko 136  so ga poklicali bili (pass.)  nazaj v domovino.

2. Ne bili bi te zasmehovali (pass),  ko bi bil (tl) molčal. 3. Brez

1W Glagoli, ki ssnafiijo postaviti, dejati, položiti ( eollocare, ponore,
statuere etc.)  zahtevajo na vprašanje kam?  v lat. a bi. z in,  a v slov.
akus.  z v ali na. [II. 68.J

175  Imena mest, trgov, vasi in manjih otokov,  zlasti grških, stojijo
na vprašanje odkod? v abl.  brez predloga; v slov. se stavlja pred,
nje predlog iz, s ali z (z genit,).

176  Slov. za (z akus.)

70

dvombe bile bi pri Salamini Persje premagovavci bili, da )G1  jih ni
(ko bi ne bila) množ in veličina ladij bila ovirala (pass.).  4. Ko 136
so bili Vejani ponovili (pass.)  vojsko (boj), bil je Furius Kamillus
izbran (dicere)  za 51  diktatorja. 5. Po zakonu Silvana in Karbona
podeljevalo (dare)  se je državljanstvo onim, 100  ki so bil i v z avez-7:
nih državah (za državljane) vpisani bili (conj.).  6. Ko se je bila
Lydija preobladala in kraljestvu Persovskemu pridružila, obloge 1
je in osvojil Cyrus Babylon. 7. Ko bi bilo življenje toliko držldja-
nov o teto bilo, ne bi se bil nihče na sovražnika razsrdil (razhudil).

8. Vrata mestna se nebi bila zaprla, da ni (ako ne bi bil) Han-
nibal pred vrati bil. 9. (Vi) bi bili opomenjcni bili, da 115  niste mere'
držali (rabili). 10. Mnogi ne bi bili razžaljeni bili da, 115  niso
sodržavljanov svojih prezirali.

V. Imperativus, infinitivus, participia aetivi et passivi.

§. 97. Imperativus aetivi et passivi.

1, Libera  te 88  metiO 17  mo7‘tis. 2. Tu si uno in loco es futu-
rus , 121  crebras a nobis literas exspedato . 178  3. Censores bini sunto™
magistratum quinquennium habento: reliqui magistratus annui sunto.
4. Terra si tibi parva, ut est, ita videtur, coelestia semper spcc-
tato, m  illa humana contemmto. 5. Impius ne audčto 179  plaedre
doniš iram deorum. 6. Virgmes Vestales in urhe custodiunto ignem
foci puhlici sempiternum.  7. Hominem mortuum, inquit lex in duode-
cim tabulis, in urhe ne sepelito neve urilo. 8. Dic , quanta sit solis
magnitudo, quae forma terrae. 9. Flectere 114  monitis parentum. 10.
[Lex erat Solonis: Orado, qua laudantur ii, qui in proeliis necati
suni, quotannis eodem die recitator. 11. Movcmini lii  predbus nostris.
12. Athenis 107  erat lex Solonis: Ii, qui invite peccaverunt, non in
foro sed privalim officii sui admonentor. 13. Regio imperio ls<)  duu
sunto iiaue consules appellantor; itemini parentu, illis salus populi
suprema lex esto.\14. Lcx erat Solonis: Qui exsulem recepčrii, ipse
mittitor in exsiliurn ; nam. leges civitatis ab eo spernuntur. \t5. Bitus
familiae patrumqu\e servantor.  IhS. Solonis lex erat: Qui m bello
occubučrunt, puhlice sepeliuntor. 17. Nemo laudator a nobis, nisi
bonus; omnes mali vituperantor.

177  Slov. o d z genit.

178 Imp. I.  je singulativnega, imp. II . iterativnega pomena.

179 Imperat. II.  (futuri)  stoji s osebno  v zakonih ali postavah, pogodbah,
ukazih, zapovedih, in pravilih za življenje, t. j. kedar je zapoved ali
prepoved nekako bolj splošne veljave (v slov. imper. imperfektivnih,
zlasti iterativnih in frekventativnih glagolov).

180 x. j. viri.  gl. 74 ,

71

1. Reci, kaj da se je zgodilo, ničesar ne taji. 2. Glej (stori),
da 154  boš imel (praes.)  hrabro (veliko) srce in dober up. 3. Mnogo
poslušavaj, toda govorivaj malo. 4. Jednemu naj se ne daje vse.
5. Otroci naj stariše svoje spoštujejo. 6. Bogatci naj siromakom
na (dat.)  pomoč hodijo. 179  7. Od države bivajte podpirani. 8. Raj
te poduči (pass.)  izgled drugih. 9. V Rimu bil je zakon: Nihče
naj se v mestu nepokopuje, ali sežiga. 10. Ysi nesrečniki naj bodo
slišani in podpirani. 11. Hudobnežev nikakor (na nobeden način)
ne podpirajte. 12. Z vedami in umetnijami naj se ne bistri le um
(talent), ampak tudi značaj naj se izobražuje. 13. Yzemi (izpelji)
s seboj, Katilina, vse svoje (tovariše), očisti mesto. 14. Zakon je
bil pri Rimljanih: Brezbožniki naj ne 7  drznejo blažiti z darovi jeze
Božje. 115. Zakon je bil pri Rimljanih: Kdor se pri (v) tatvini za¬
sači, naj se bičuje, in s pečine Tarpejske prekucne (v globočino).

16. Gledajte vedno nebeške reči, prezirajte pozemeljske (človeške).

17. Yelikrat drugim, sebi 91  nikoli ne odpuščaj. >

§. 98. Infinitivus netivi. Nominativus cum infinitivo.

1. Quid est aliud Gigantum more i7  helldre ml  cum diis, nisi
naturae repugnare  ? 2. Mater timidi flere non solet. 3. Profecto nihil
est aliud bene et beate vivere, nisi honeste el recle vivere. 4. Osiris
aratrum invenisse traditur . 120  5. Difficillimum est facere, quod om¬
nibus placeat. 6. Non satis est ad bonam vitam paravisse* * divitias.  7.
Solamen miseris 26  socios habuisse * malorum. 8. Epiminides puer,
aestu et itinere fessus, septem et quinquaginta annos in specu dor-
misse dicitur . 120  9. Principibus placuisse* vir is, non ultima laus
est. 10. Bovis tanta fuit apud antiquos veneratio, ut tam Capital
esset bovem necavisse * quam hominem. 11. Hamilcdris perpetuum
odium in' 11  Bomanos maxime concitasse videturl 69  secundum bellum
punieum. [12. Quum Xenocrdtes interrogatus esset , cur semper fere
sileret, respondit: Quia me aliquando poenituit dixisse*, sed tacuisse
nunguam. (to. Quidpraecipuum est in rebus humdnis? Vitia vicisse *
hac 82  nulla major est vietoria. 14. Multi sunt, qui urbes , qui po-
pulos habuerunt in potestdte, paucissimi, qui se.

1. Nikdar m' koristno grešiti, 53  ker je vselej sramotno. 2. Naj
boljšim se dopasti ni maj h ena slava (hvala). 3. Roditelje ljubiti
prva je postava nature. 'A.  Črta (mržnje) Syrakušanov ni skušal

181 Infinitiv je ali subjekt kakega stavka ali pa objekt (predmet)
kakega glagola — na vprašanje, kdj ? infinitiv subjecti  ali infinitiv objecti.

* Infinitiv perfecti  se slovdni z veznikom da (redko kdaj z a k o) in indi-
lcativom. Oseba se tu ravna po smislu stavka. (Časih je v slov. subjekt
temu lat. inflnitivu človek). Bolj redko rabi tu v slov. infinitiv glagola
perfektivnega. N. pr. laudasse,  da sam hvalil, da si hvalil itd., pohvaliti,

72

D ion z odjenljivostjo 33  potolažiti, ampak s trdosrčnostjo (ostrostjo)
zatreti. 5. Navadi se resnico i govoriti i slišati. C. Mila (žalostna)
je beseda, da (inf.)  sem imel in nič nimam. 7. Uže sedem ur 50
spati (inf. perf.)  je dosti. 8. Zadovoljni smo, da (inf.)  smo tvojo
napake odkrili; kazni ne zahtevamo. 1.9. Dobrohotnost someščanov
vidi se da 171  si prilizovanjem pridobil. jlO. Konsul Varro, se go¬
vori, 120  da se je pri 52  Kannah s Karthagmci tako nesrečno bil za¬
voljo srda Junoninega. 11. Oteti (inf. perf.)  meščana v bitki bila
je pri' Rimljanih naj veča slava (hvala). 12. Aegypčani, se pripo¬
veduje, 120  da niso mrličev sežigali, ampak balsamovali. 13. Trojo,
se pripoveduje 120  da so Grki deset let obsedali.

§. 99. Infinitivus passivi.

1. Fortis d constantis 167  est non perturbdri in rebus asperis.

2. Et monere d moneri proprium est verae amicitiae. 3. Nu&guam
audi.ri benignius soleo, quam in senatu. 4. Quid prode.st multos
vincere ludatione, ah iracundia vinci? 5. Moliš displicere est lau-
'ddri! 6. Res familidris quaeri debet iis rebus, a guibus obesi tur -
pitudo; conservari autern diligcntia et parsimonia.  7. Aqud calida
lavari Hispani post seaundum bellum punieum a Romanis didicč-
runt. 8. Amdre et amdri hominibus et animalibus jucundum est.

9. Puniri debetis, si peccatis. \10. Odium vel precibus mitigari sold ,
vel communi utilitate 30  depom, vel vetustatc sedari.  jG. Multi jam
esse latini libri dicuntur 120  seripti inconsiderate ah opiimis (juidem ¥

viris, sed non satis erudltis. 12. A probis probari d ab improbis
improbari acqua laus est.

1. Sramotno 53  je biti hvaljen od zlih ljudi. 2. Homer je za¬
služil z veličino dela in lepoto (lesketom) pesmi (plur.)  biti sam
(jedini) imenovan pesnik. 3. Jaz in Poinpejus, se je dozdevalo, 171
da se 13  kot zastavi države v mestu zadržujeva. 4. Dober človek
se vzdržuje (navajen je odvračan biti) po naravi, ne po strahu od
krivice. 5. Ugodno 53  je od dobrih in modrih ljudi hvaljen biti. 6.

(Y) ljubezni dati se 9  prekositi jako je grdo. 7. Nobedna trudnost
ne sme 194  dolžnosti in zvestobe ovirati (pass.).  8. Y 33  vednem
miru so navajeni vojaki onemoči in se pomehkužiti. 9. Romulus in
Remus, veli se, 120  da sta bila naj prej od volkuljo hranjena. 10.
‘Herkules, se pripoveduje, 120  da je bil od 'Chirona odgojevan in
podučevan. 11. Ta mi se knjiga vidi, 171  da je brez premislika spisana.
pass.).  12. Le strah, zdi 171  se, da vas je od krivice odvrnil (odstrašil,

13. Zasmehovan biti od neumnežey4 4 ' nikakor ni pogrdno za 27  po¬
štenega moža. 14. Po nedolžnem kažnjen biti silno žali (žalosti)
človeško srce. i5. Pri nekdanjih Aegypčanih, se pripoveduje, 120  da
so se mrliči balzamovali,

73

§. 100. Accusativus cum infinitivo.

1. Sentimus calere ignem , 182  nivem esse albam , 183  dulce mel.

2. Socrates diccbat 184  se 156  multas red nescirc. 3. Istrorum gentcm,
farna  esf 185  originem a Colchis ducere. 4. Improbitas imprbbum
nunguam sinit acguiescere. 5. Chabrias praestare honestam mortem
turpi vitae existimavit. 6. Ferspicuum  esi 185  natura nos a dolore
abhorrere.  7. Pompejos, celebrem Campaniae urbem, desedisse tcrrac
motu audivimus. 8. Socrates judicibus rcspondit  sese 156  meruisse,
ut amplissimis honoribus at praemiis decoraretur. 9. Nunguam au¬
divimus Aeggptios violasse felem vel crocodilum, guae animalia apud
ipsos deorum instar coluntur. 10. Thucgdides non negat fuisse fa-
ma/m ,, 185  Themistoclem venenum sua sponte sumpsisse. j11. Omnes
antiguas gcntes regibus paruisse notum est. [ 12. Non redum est
minori parere majorem. 13. Male vivunt, gui semper se victuros
esse credUnt. \14. Sperat adolescens diu  se 156  victurum esse.\15.
Plerlgue amicos eos potissimum diligunt, ex guibus sperant  se 156
maximurn fructum esse capturos.

1. Kdor po krivem prisega, zadostno kaže, dai* r  se ljudi ?
boji, 156  Boga pa zaničuje. 2. Pythagoras je učil, da duše sicer osta¬
nejo, ali da se iz teles v (druga) telesa selijo. 3. Da 185  je vsem
vaše usmiljenje odprte, spodobno je. 4. Znano je, da mrliči ne
f  čutijo. 5. Res j e/ da 18 '' je narod Rimski vse narode presegel-(v)
hrabrosti. 6. Ciccro pripoveduje, da se jo Kato (kot) starec učil
Grškega jezika. 40  7. Augustus, pravijo 186 , da ni dalj kakor sedem
ur spaval. S. Pravijo, da 186  je Pyrrhus, kralj Epirski, od Herkula
izhajal. 9. Znano jo, da se jo Hannibal jako hrabro bil z Rim¬
ljani. 10. Kdo ne ve, da se je Nerva naj pravičnejšega 139  in naj

i 82  Ako ima dobiti infinitiv  kak določen subjekt,  devlje se ta subjekt
veči del v akus.  (gl. 120  in m ). Ta konstrukcija (skladanje) se zove
constructio accusabivi cum infinitivo.  Slovencem rabi tukaj veznik da z
nom. subjekta in določnim glagolom  (v indikativu, včasih tudi
v lconditionalu — verbum finitum).

18S Ako jo praedikat stavka, ktori se ima v lat. postaviti v acc. c. inf.,
kak nomen  (substantiv ali adjektiv), mora se tudi v akus.  dejati.

181  Acc. c. inf.  .stoji na vprašanje kaj?  (tudi česa? itd.), ako stavek z vez¬
nikom d a visi od kakega glagola sentiendi  ali declarandi. Verba segliendi
so glagoli, ki pomenjajo kako misel ali čut,  a declarandi,  ki se z
njimi razodeva  ta misel ali čut. N. pr. sentio , cogito, spero, dico, nego,
ostendo, significo etc.  Tukaj se da ne more zameniti z d a'naj, naj ali
imperativom.

185 Acc. c. inf.  stoji za nekimi izrazi, kterih pomen je isti, kakor glagolov
sentiendi  ali declarandi,  n. pr. opinio est, spes est, farna est etc.  na vpra¬
šanje kakov? kakošen? kaj?

186 Pravijo da, pripovedujejo  da  itd. se latini z dicunt, tradunt ,
fiarrant etc.  in acc. c. inf.  ali pa tako, kakor je rečeno v i 2 °,

74

blažega vladarja skazal? 11. Hudobno žive, ki menijo, da 156  bodo
zmirom živeli. 12. Kserkses se je nadejal, da 184  bo 156  s tr um ami
svojimi lehko preobladal Grško. 13. ITannibal je upal, da 156  bo v
kratkem času imel glavno mesto Italije v svoji pesti (roki) in
oblasti. 14. Nadejam se, da bodo vsi moji slavi stregli (služili).

§. 101.  Na dalje.

1. Jam ab initio Faustulo spes Juerat,  185  regiam stirpem
apud  se 156  educari. 2. Sentit animus  se 156  su,a vi, non aliena mo-
veri. 3. Dilexi te, quo die te cognovi; meque a te diligi judicavi ..

4. Solon rempublicam duabus rebus contineri dixit, pracmio etpoena.

5. Fulgčtrum prius čemi, quam lonitrum audiri nolum est. Nec
mirum, guoniam lux sonitu velocior. 6. Xerxes  se 156  a Themistocle
non superatum , sed conservatum esse judicavit.  7. Constat ad salu-
tem civium inventas esse leges. 8. Armorum crepitus et tubae sonitus
auditos esse e coelo Oimbrtcis bellis 48  accepimus. 9. Philippum,
Macedonum regem, rebus  (v slov. v z lok.) gestis et glorid video
superatum esse a filio. 10. Opinio  era!, 185  libertdtcm Graeciae a
Romanis reslitutum iri. '11. Perbene sciebam kis prationibus divitum
el potentium iram conflatum iri .' 12. Legatidnes rejectum iri puto.
J3. Oraculum edrtum est Lajum, regem Thcbanorum, ab Oedipo
filio. interemptum iri. '14. Calchas augurdvit bcllum Trojanum decimo
demum anno confedum iri. 15. Putabant  se 156  beneficos visurn iri.

1. Ti ljubiš mene, in veš da 184  tebe ljubim (pass.). 2.  Stoji
(gotovo je), da se zemlja suče okoli solnca. 3. Cicero pravi, da
je pregroba, da se meščan 182  Rimski zveže; hudodelstvo, da sc bije,
malo da ne očetomorstvo, da se ubije. 4. Nikdor ne bo tajil, da
se po previdnosti Božji svet ohramije. 5. Znano je, da so Rimljani
Karthagino razdejali (pass.).  6. Pomislite, da se ni čast ni mo¬
drost ne pridobi brez upora in truda. 7. Znano je, da so bili prvi
prebivavci mesta Rima držani za 83  polodivjake 183  in (tako) imeno¬
vani. 8. Stari pisavci pripovedujejo, da sta bila Romulus in Remus,
početnika mesta Rima, naj prej od volkuljo dojena, potlej od Fau-
stula odgojena. 9. Brutus je slišal, da mu (= njegov) 187  je brat
od. Tarkvinia ubit. 10. Cicero je zapovedal, 188  da se začetniki za¬
rote" pomore. Tl. Dobro sem vedel, da bo ta govor vaš srd utolažil
(pass.).  > 12 . Velika mi je nada, 185  da ti se bode praetorstvo podalj-

187 Pronomen  njegov, njen, njih ali njihov, njun izražuje se v lat.
s suus, -a, -um  v indirektnih vprašanjih, finalnih stavkih in acc. e. inf.
gl. 182, ako se nanaša na subjekt glavnega stavka.

188  Pri glagolih jubere  (zapovedati) in vetare  (prepovedati) stoji na vpraša¬
nje kaj?  acc. c. inf.  A v passivu zahtevata ta dva glagola mamin, cum
infin.  Y slov. rabi veznik da ali pa dat. c. inf.

75

šalo. 13. Upamo, da 184  bomo po 189  smrti v nebo vzeti. 14. Pom-
pejus je rekel v zboru, da se bo vojska Caesarjova razkropila,
preden se armade (bojni redi) sprimejo (con). imperf.)..  15. Kser-
kses, kralj Persovski ni pričakoval, da 184  bo mala peščica Grkov
njegove 187  neizmerne trume premagala (pass.).

§. 102. Participium praesentis activi.

1. Atilius Begulus contra A fros aciem insbruadt et contra tres
Carthaginiensium duces dhrpcans vietor fuit. 2. Fabius Hannibdlem,
juvenilitcr exsultantem, patientia sua emolliebat. 3. Vae tibi ridenti,
guia mox post gaudia ftebis. 5. Multa petentibus desunt nmlta. 6.
Qui erant cum Aristotele, Peripatetici dieti sunt , quia disputdbant
inavibulantes in Lyceo.  7. Dimi per patentia loca ducebatur agmen,
apparuit hostis. 8. Latrantem stomdehum bene lenit cum šale panis.
9. Homines magis defendenti, quam accusanti favent. 10. Jacet cor-
pus dormientis, ut mortui; viget autem d vivit animus.  1 11. Effcctus
eloguentiae est audientium approbatio. 12. Flectitur iii  iratus voce
(  rogante Deus. 13- Micantibus stellis coemm noeturnum ornatur. 14.
::i Naufrhgo manum porrigamus, i  13  erranti viam monstremus, cum
esuriente panem nostrum * 9  dividamus. 15. Gaesar simul leg er e, et
recitantem audire et seribenti didare solebat.

1. Lačni hrepene za jedjo (acc.).  2. Postava je volja Božja,
dobro zapovedujoča, nasprotno pa prepovedujoča. 3. Cvetoče drevje
in zeleneče se livade razveseljujejo ljjidi. 4. Blodečim pokaži pot.
5. Hannibal, pravijo, 120  da je plakaje zapustil Italijo. 6. Afrika
rodi tuleče love. 7. Blodečih ne smeš 190  kaznjevati, ampak poboljše-
vati. 8. Resnico govorečim bom lekko odjenjal. 9. Lehkomiselnost
je lastnost cvetečih let (cvetoče dobe). 10. Mrlič spečemu ni ne¬
podoben. Gl. Odurna zares je vrsta ljudi, dobrote (usluge) opona¬
šajočih. \12. Nobedna napaka ni hujša od 82  lakomnosti, zlasti pri
(v) knezih, državo vladajočih. 13. Neprijetna je dobrota tičeča
dolgo v (med) rokah dajočega.

§.103. Par ticipium futur i activi d conjugatio peri-
phrastica activi.

1. Ignoramus, quo die quaquc bora anima nostra e corpdre
migratura sitA 92  Num id est explordtum, quombdo sese habiturum
sit 192  corpus, non dico ad annum, sed ad vesperumf 3. Tu, quid
sis acturus et quid tibi pldceat, pergratum (miki) erit, si ad me

189  P o (z lok.) “ post  (z akus.).

190  Ne smem  z inf, ~ non debeo z  inf.

76

scripseris, 4. Helvetii ante profectidnem frumentum omne, praeter
nuod secum 90  portaturi erant, comburunt. 5. Imperaturus 121  omni¬
bus eligi debet ex omnibus. 6. Magna pars hominum est, quae na-
vigatura de tempestate non cogitat.  7. Sapiens bona semper placitura
laudat. 8. Furius Camillus populum migraturum Vejos 75  retinuit:
sic et oppidum civibus, et cives oppido rcddidit. 9. Horatius Godeš
rem ausus est plus famae habituram ad  (pri) posteros, quam jidei.
10. Ariovistus proelium commissurus praemisit eguites, qui (ut ii )
omnia explorarent. 11. Bellum scripturus sum, m  quod populus Ro-
manus cum Jugurtha rege Numidarum gessit. ,12. Tališ es, ut luas
laudes obscuratura 192  nulla unquam^ x  sit oblivio.  šmL Quae vita
fuisset Pridmo, si ab adolescentia scisset, quos cventus senectutis
habiturus esset! 14. Quid timeam , 194  si aut non miser post mortem,
aut beatus etiam futurus sum. 15. Graeci t in conviviis solebant no-
A-% minare, c uit 6  poculum tradituri erant . 193  16. Apes jam evolaturae
consbnant vehementen.

1. Kdor hoče (kani) 121  pisati zgodovino, mora biti svoboden
od pristranosti. 2. Mnogim se kolena tresejo, kedar imajo (narner-
jajo) 121  javno govoriti. 3. Eukbdes Megarjan hoteč 121  slušati So¬
krata po 43  noči je bodil iz Megare 175  v Athene. 75  4. Ne vemo,
kterega dne, 43  in ktere ure da bomo iz tega življenja šli (izsto¬
pili). 192  Ariovist, Germanski knez hotel (namcrjal) je celo Gabijo
osvojiti. 6. Kserkses namerjaje podjarmiti Grško deželo, silno je
vojsko zbral. 7. (Njega), ki ima 1 ? 1  vsem zapovedovati, morate iz¬
med (iz) vseh izbrati. 8. Perše, namerjajoče podvreči celo Grško,
Athenci so pri 52  Marathonu preobladali. 9. Povejte roditeljem vse,
kar ste namenjeni 121  storiti. 10. Ni dvojbe (dvomno), da 163  se bodo
duše dobrih po 189  smrti v stanovališče blaženih preselile. 192  11. Kser¬
kses ni dvomil, da 163  bo Grke s svojimi četami lehko premagal. 195

\12. Kako bi bilo mnogim ljudem življenje bilo, da 161  so od mla¬
dosti vedeli, kak konec starosti da bodo imeli. 195  13. NI mi bilo
neznano, kaj da boš odgovoril 195  in rekel.

181  Unquam  so sloveni zavoljo nikavnice nullus  z nikdar,  gl. n.

102  Particip. futuri aetivi  v zvezi s sim  in essem  rabi latinom namesti conj.
futuri aetivi , ki ga sicer manjka jeziku latinskemu. Mi rabimo nmtmml
z da ali pa brez da. gl. ^5  in 159 . .

198  O opisni spregi (conjugatio periphrastica)  tvorni. Gl. Oblilcosl. [§. 104. J
Ai.  194 V prašanjih dubitativnih (dvomijih) ali doliborativnih (pretelitovavnih)
stoji v latinskem konjunktiv  (večidel ^»-«ese»t/s)|dam rabi kondicio--
nal, ooncessiv, ali pa futur periphrastnib glagolov. Ni pr. quid faciam  ?
kaj da storim? kaj bi storil ali kaj storim. — Conjunctivus duUtativus
ali deliberaUvus.

195 Particip. futuri aetivi  s sim  stoji, ako jev glavnem stavku pr,aesens,
futurum  ali imperativ,  sicer pa stoji z essem.  gl. 188 , 159  in 192.

77

§. 104. Participium perfecti passivi.

1. Poscius parricidii accusatus Ciceronem patrdnum &i  habuit.
2. Terra mulata non mutat genus aut moreš. 3. Komo doctus in se
semper divitias habet. 4. P\leraeque scribuntur orationes habitae jam,
non ut habeantur. 5. Sapiens nullam amat voluptatem a virtute
scjunctam. 6. Incblae pagi Verbigeni sive timore perterriti, sive spe
salutis inducti, ad Phenum jinesgue Germanorum venerunt. 7. Om¬
nibus virtutibus instructos et ornatos tum sapientes, 41  ium viros bonos
dicimus. 8. Komines domicilia conjuncta, quae urbes dicuntur, moe-
nibus sepserunt. 9. Cirnon saepe civi minus bene vestito suum ami-
ciUum dedit. 10. Venia est poenae merttae remissio. 11. Quid est
turpius vir o 92  effeminatol 12. Militi armato, niliil secum praeter
instrumenta belli portanti , quid invium, aut inexsuperabile est?)13.
Parva saepe scintilla contempta magnum excitdvit incendium. \14.
Tlaec lex in amicitia sancidtur , 113  ut neque rogemus res turpes, nec
faciamus rogati. 15. Exc%tat audltor studium, laudatugue vitlus
crescit et immensum gloria calcas habet.

1. Levi nasičeni so neškodljivi. 2. Epiktetus vprašan, kdo
da 159  je bogat, reče (je rekel): Komur je 8  dosti (to), kar ima. 3.
Prmnoge velike in za (de)  domovino dobro zaslužene može Athenci
so (zbog) izdaje tožili in obsodili (pass.).  4. Priče se izprašavajo
(soleo  z inf.) proti zatožencem (zatoženim), ne pa proti obsojenim.
5. Ilelvečani po pomanjkanju vseh reči nagnani (ganjeni) poslance
so poslali k Caesarju zavoljo predaje (podaje). (5. Kaj veče države
bote našli od starcev obdržane. 7. Kserksa v bitki 33  pri Salamini
zmaganega zvijača je Themistoklova v Asijo nazaj pregnala. 8.
Rimljani v 88  več bitkah razkropljeni (v beg zapojeni) od Hannibala,
vendar niso srca 24  zgubili. 9. Prusias, kralj Bithynijski, bil je Rim¬
ljanom zavoljo sprejema Hannibala (sprejetega Hannibala) sumljiv.
10. Grozd se razlega od 30  tulenja ranjenega leva. 11. Poslal sem
ti (= k tebi) list s svojo roko pisan. ; '

§.105. Participium futuri passivi et conjugatio peri-
phrasti passivi.  t.ft

1. Per 8i>  se virtus sine fortuna ponderanda 196  est. 2. Omnia vitia
evitanda, omnes virtutes exerccndae sunt. 3. Audendum est; fortes
adjuvat ipse Deus. \4. Coniemnendae res humanae sunt; negligenda
mor s; patibiles 83  et dolores et labores putandi. \_5. Tantum cibi et

190  Part. /ut. pass.  y nom. in akus. (t. j, acc. c. inf.)  zmirom znači, da
se mora,  da  se  ima  kaj storiti, daje treba  kaj delati, n. pr. paren-
tes eolendi sunt,  roditelji se morajo (imajo) spoštovati, roditelje je (je
trf)ba) spoštovati.

potionis adhibendum est, ut reficicmtur vires, non opprimantur; nec
vero corpbri soli subveniendum est, sed meriti atgue animo multo 84
magis. 6. Gloria, quae rede factorum plcrumque comrs est, non est
bonis viris repudianda . 197  Homines, guibuscmn nohis 197  vivendum
est, div er sis simi/'sunt ingeniis 74  ac moribus. 8. Nobis m  in omnibus
rebus ordo quidam adhibendus est. 9. Omncm occasionem cxerccn-
dac ¥M  virtutis arripcre oportet. 10. Germanicus paucos dics classi
refciendae 198  insumpsit. 11. Himilco ab Hasdrubalc didicit, quem-
admodum traclandum bellum in Hispania foret. 12. Hannibali 197
Alpes fuerunt trajiciendae, ut in Itcdiam perveniret. 13. E cavernis
terr,ae ferrum elicimus ad eg  colendos 199  agros necessarium. 14. Vires
nostrae cum rebus, quas tentaturi sumus, sunt comparandac. 15.
Aesopus ob deformitatem culpatus: Non forma,  inquit, sed mens
adspicienda est.

1. Brezbožniki in lakomniki morajo 199  se držati za 83  nesrečne.
2. Moliti je treba, 199  da 168  je zdrava duša v zdravem telesu. 3.
Kar sebi 95  pritrgaš, da drugim daruješ, to treba držati za 8S  dobroto.
4. Govora 199  priliznika ni poslušati, temveč ogibati se (ga). 5. Yse
sem rekel, kar je bilo 199  reči o tej stvari. 6. Domovino treba z
orožjem braniti. 7. Čas nam je treba modro rabiti. 8. Možje, ki
domovino hrabro branijo, imajo 199  se zmirom spoštovati. 9. Učen¬
cem Pvthagorovim bilo je 199  pet let molčati. 10. Slave, 199  ki je
soglasna hvala dobrih, dobremu človeku m' treba zametavati. 11.
Srečnemu možu je preariati trude 199  in boli. (12. Zagovarjanju

197  Oseba, ktera ima (mora) kaj storiti, stoji pri participiju fut. pass.  v
(lat. Slovencem rabi ali nominativ  z glagoli imeti, morati  ali pa
d at  iv  z glagolom biti, treba  je  in inf. (act.).  Lat. nominativ so
devlje v akusativ (časih v genit.). N. pr. Gloria bon o vir o non est
repudianda.  Slave ni treba dobremu človeku  zametavati. Tudi:
Slava dobremu človeku  ni za zametovati. Invidici hominibus timenda
est,  ljudje se imajo  (morajo) zavisti bati; ljudem  se je  (treba)
zavisti bati.

188 Part. fut. pass.  v gen., dat.  itd. stoječi, sloveni so ali z infinicivom
(ki ima svoj objekt v dotičnom padožu), ali pa s verbalnim subst. (na
-anje,  -enje), zlasti ako stoji kak predlog pred tem part. (in tukaj
se stavlja subst. pri part. stoječi v gen.), N. pr. Cupidus sum Plato-
. ni s audiendi,  željen spn poslušati Platona.  Cduti este in
amicis eligendis , previdni bodite v izbiranju prijateljev.

109 Treba je, je, imam, moram, imam se, moram  se  z inf. latini
se pogosto s part. fut. pass.  in glagolom esse  (conjugatio periphrastica
pass.).  Slov. gen. in akus. v aktivnem stavku  stoječi jemlje se v
lat. za nominativ subjecti  ter se z njim sklada part. in glagol esse.
A oseba, ki ima kaj storiti, naj uže bo v slov. v no m. ali v dativu
stoji v lat. v dativu.  Ako je glagol intransitiven, rabi od tega parti-
cipija samo neutrum sing.  s is, osebo sing.  glagola esse. N. pr. Sin ima
mater spoštovati, sinu jo (treba) mater spoštovati, filio mater co-
len da est.  treba je človeku delati, laborandum est homini.  gl, w,

79

prijateljev (zagovarjati se hirajočim prijateljem) se Cicero nikoli
ni umikal (manjkal). 1.3. Krepost ti je ljubiti, 199  a hudobnost
izbegavati. 14. Timotheus Athenec bil je zveden v (gen.)  vojaštvu
in no m,arij v (gen.)  vladanju države. 198 115. V izbiranju prijateljev
treba je imeti (rabiti) naj vedo previdnost (marljivost). 16. Ciceron
govori v drugi knjigi Tuskulanskih razprav o prenašanju 198  boli
(plur.).

Osmi razdelek.

Verba III. conjugationis na -io.

§. 106. Activum.

1. Nunguam rede faciet , gui rito credit. 2. Fugidmus 113  super-
biam et arrogantiam. 3. Aeguitas nunguam pariet belluni. 4. Mini¬
mum eripiet for tuna, cui minimum dedit. 5. Bestiae silve stre s pr o
suo partu ita propugnant, ut vulnera excipiant, nullos impctus,
nullos ictus reformident. 6. Prima amicitiae lex  sit, 113  ut ab amicis
honesta petamus, amicorum causd honesta fadamus. 7. Magistratus
donum ne capiunto neve danto. 8. Datis etsi non locum aeguum
videbat suis, tamen, frctus numero copiarum suarum, conjiigere
cupiebat. 9. Melius est acoipere injuriam quam far/rc. 10. Quem
frudum ex mendaciis percipiunt mendaces? Hune, ut nemo ipsis
credat. 11. Qui profirit in tittčris et deficit in moribus, plus deficit
quam profirit.

1. Vojniki Antonijevi ujeli so bežečega Cicerbna. 2. Nikoli
ne bote prav delali, ako bodete lahko verovali. 3. Sodnik naj dara
niti prejemlje, niti daje. 4. Dobri ljudje ne bodo nikdar storili,
kar je sramotno. 5. Malodušni (strašljivi) so oni možje, ki se ogibajo
dela (izbegavajo trud). 6. Ne ukazujte (conj.),  kar prej sami sebi
ne zapoveste. 7. Kar sreča ni dala, (tega) 24  niti (po sili) ne jemlje.
8. Mesec prejemlje svetlobo od solnca. 9. Nikomur nc očitaj (conj.)
nizkega roda. 10. Kserkses, kralj Persovski, pisal je Leonidi (k
Leonidi): „Pošlji orožje!" Leonida je odgovoril: „Pridi in vzemi
(ga; caperef.  “

§. 107. Pas s iv um.

1. Otu vitia negotio discutiuntur. 2. Opinionibus vulgi homines
rapiuniur in errorem ncc vera cernunt. 3. Specie redi sacpc deci-
pimur. 4. Quum praecvpitur, utnobismet 88  ipsi imperemus, hocprae-

BO

cipitur, ut ratio coerceat temeritatem. S. Apud Romano s patriae
proditores de rupe Tarpeja dejiciebantur. 6. Epaminondas Mene-
-Udi , quiThebanos a bello revocabat: Fallis, inquit, vcrbo civcs tuos,
quod hos a bello revbcas; otii enim nominc servitutem condlias. Nam
paritur pax bello. 7. Imperator Galba, qui post Neronem regnabat,
propter nim.iam erga indignos fadlitatem a plerisgue despidebatur.
8. Teuta, Illgriorum regina, imperavit, ut legati Romani interficeren-
tur. 9. Male se res habet, cum quod virtute effici debet, id tentatur
pecunid. 10. Leges a vidoribus dicuntur , acdpiuntur a vidiš.

1.  Vojske (boji) se počenjajo, da brez krivice živimo v miru.
2. Grlej (skrbi), da se moči telesne (telesa), z jedjo in pitjem krepijo '
a ne zatirajo. 3. Jugurtho, kralja Numidijskega, Sulla ujame in v
temnico vrže (pass.).  4. Vse reči se s čuti čutijo (perdpio).  5.
Posed kreposti nikoli ti ne bo (po sili) vzet. 6. V potrebi (nesreči)
se najbolje spoznava (perspidj soleo c. inf.)  zvestoba prijateljev.

7. Otcomorci so se pri Rimljanih v meh zašivali ter v reko metali
(dejid^o).  8. Z videzom kreposti so ljudje često slepijo. 9. Poglavarji
naj darov niti prejemljejo niti dajejo (pass.).

Deveti razdelek.

Verba deponeirtia.

§. 108. Verba dep onentia. I. conjugatio.

1. Furiae agitant d insedantur impios. 2. Quae de Hercule
vel Saturno narrantur, (ea)  fabulosa sa  arbitrov. 3. Nullam habet
spem salutis aegrotus, qucm ad intemperantiam medicus hortatur.

4. Mihi et gratias agebant boni viri et nomine m)  tuo gratulabantur.

5. Verres cum pallio purpureo talarlgue tunica versabatur in con-
viviis. 6. Multorum te oculi et aures speculabuntur et custodient. 7.
Sapientes viri nunguam gloriabuntur in divitiis. 8. Nos apud. prae-
ceptorem nunguam joedri conabimur. 9. Magnitudinem animi tui
semper su]im admiratus sempergue amavi. 10. Quamdiu mihi, con-
suli designato, Catilina, insidiatus es, non puhlico  me 88  praesidio,
sed privata diligentia defendi. 11. Crudelissime puniebantur a veteri-
bus servi, gui dominis suis insidiati erant. 12. Calehas ex passčrum
numero belli Trojdni annos auguratus erat. 113. Prae ceteris diis
Romani Jovem venerabantur, Siculi Venerem. 14. Ilomo nefarius

žoo giov. v (z lok.).

BI

eerte aliguando mm, dolov e flagitiorum Suorum recordabitur. 15.
Helvetii per angustias et fines Seguanorum suas copias transduxe-
runt et in Aeduorum, fines pervenerunt, eorumgue 93  agros popula-
bantur.

1. Orel tera i preganja ostale ptice. 2. Ne slepo naključje,
ampak Božja previdnost gospoduje v človeških rečeh. 3. Attikus se
ni nikdar prilizoval mogočnemu Antoniju. 4. Platonu (acc.)  se je
čudil in (ga) ljubil Dion toliko, da mu se je ves (sebe celega)
izročil. 5. Yi ste (si) bili mislili (domišljali si) zasedo (goljufijo);
ali n obodna nevarnost ni pretila. 6. Pri Persih so prorokovali 108
in napovedovali (prihodnje reči) magi. 7. Kmalo nam se boš radoval
(srečo voščil). 8. Nesrečnik se bo tolažil z upom boljih časov. 9.
Dolgo je bil Katilina Ciceronu (po življenji) stregel. 10. Ko se na
tej zemlji nekoliko časa pomudim, 143  bom na drugo mesto odšel.
11. Opominjaš (me), da naj govor več (im) prijateljem preberem;
storil bom (to), ker nagovarjaš. 12. Prijatelji so nagovarjali Darija
da naj Grško pod (v) oblast svojo spravi. 151  13. Mnogim pretijo,
ki jednemu delajo krivico. 14. Ako boš izglede dobrih posnemal,
boš si veliko pohvalo zadobil. 15. Syri so ribo kot Boga častili
(vener or). ws

§. 109.  Na dalje.

1. TJnum illud nescio, gratulerne wl  tihi, an timeam. 2. Tan-
tus fuit terror Gallici nominis, ut multi reges ultro pacem ingenti
pecunid 42  mercarentur. 3. Imitemur 113  I)eum, qui ingratis gubque
beneficia dat. 4. Quid nos consolaretur , si unguam bonis insidiati
essemus f 5. Semper meditati sumus, ut eos aemularemur, qui optimi
suni. 6. Calumniari pejus est, quam rixari. 7. Homani legdtos ad
Antiuchum regem miserunt , qui (ut ii) suh specie legationis regis
apparatum specularentur. 9. Imprlmis venerare Deum, venerare
parentes. 9. Cum kis versdre, qui te meliorem facturi sunt. 10.
Consolator miseros, ut Deus tui recordetur in calamitate. j 11. Nulla
minantis auctoritas apud liberos est. 12. Barbari sigUa procul con-
spicati (abj oppugnatione desistunt. i3. Prima causa bellorum fuit
libido dominandi - 202  14. Cundantem hortdre. 15. Precaturi 121  coelum,
contemplamur. 16. Lycurgi leges laboribus erudiunt juventutem, ve-
nando, currendo, esuriendo, sitiendo algendo, aestuando. 17. Pueris m
sedulitas apurn imitanda est.

1. O da vsi ljudje Boga posnemajo 116  ter tudi nehvaležnikom
dele dobrote! 2. Veš, kako mnogih oči in ušesa te izpažujejo 111

201 Konjunktiv v indirektnih vprašanjih, na ktera se odgovor z

imperativom zahteva, sloveni se s kondicionalom ali pa s konoessivom.

202 V slov. gonit,  ali za  (z instr.). gl, ' 3 .

6

82

in stražijo. 3. Dion in Ileraklldes oborožila sta vojsko, da proti
samosilniku Dionysiju boj začneta (poskusita). 159  4. Ne vem (ti)
povedati, kako namoč sem ti (acc.)  se zmirom čudil, 111  in (te)
spoštoval. 5. Bilo je Caesarju oznanjeno, da 184  so Helvečani polja
Aeduanov pokončali. 6. Ne bi se vi veselili, ko bi 161  vam te ne¬
varnosti pretile. 7. Orli so navajeni vedno sami pleniti. 8. Furije,
pripoveduje 120  se, da so dolgo (časa) Oresta podile in preganjale.
9. Fabius je bil od obotavljanja imenovan obotavljavec. 10. Čednosti
prednamcev moramo posnemati, ne napak. 11. Pregleduj lepoto
neba, ter se boš čudil modrosti (acc.)  Božji. 12. Ako se natura
upira, zastonj (prazen) je trud. 13. Ko bi 161  bil ti mislil, kakor
jaz, ne bi bil niti skušal reči, kar si z mnogimi besedami rekel.
14. Hoteč (namerjen) 121  velikih reči (acc.)  lotiti se (poskusiti),
premišljaj, kdo da ti bo pomagal.

§. 110. Verba deponentia. II. conjugatio.

1. Cura id, quod polliceris. 2. Ferrum tuetur principem; at
melius jidets. 3. Catilina sociis suis maria ac montes pollicitus est.
4. Dei opera contemplans cohfitebere: Magna est Dei potentia et
sapientia. 5. Amicum qui intuetur , tanguam exemplar intuetur suiW 03
C 6. Amid non solum colent inter  se 204  pt diligent, sed etiam verebun-
tur. 7. Legem nocens veretur, fortunam innocens. 8. Graecarum
civitatum pleraegue intuebantur, quid sibi VM  utlle esset. 9. Rex
Hiero pollidtus erat frumentum vestimentdgue sese 156  legionibus con-
<: sulis gratis jisse praebiturum , 182  10. Ego exspectabo ea, quae polli¬

ceris, et erunt rnihi pergrata, si solveris.  l43 j 11. Appius et caecus et
senex tenebat non modo auctoritatem, sed etiam imperium in 71  suos:
metuebant servi, verebantur liberi, carum si  omnes habebant. \t2. Eo-
rum misereri oportet, qui propter fortunam, non propter malitiam
in miseriis sunt. 13. Nunguam verebimur peccata noslra fateri.\14.
Deus nos tuetur "el semper tuebitur. Aeduorum legati ad Čae-
sarem dkeerunt: Ita omni tempore de populo Romano meriti sumus,
ut paene in conspectu exercitus Romani nostri agri vastari, liberi
in servitutem abduci, oppida t xpugnari non debuerint . 190

1. Bog varuje in ravna (vlada) zadeve vseh ljudi. 2. Otroci
spoštujejo stariše, sožnji se boje gospodarja. 40  3. Prijatelj prijatelja
ne bo le ljubil, ampak se (ga) tudi bal (sramoval). 4. Kaj si to¬
varišem svojim obljubil? 5. Cicero je bil imel velike (bene)  zasluge

203  81oy.  sebe samega  ali od  (z genit.).

20,1  Seciprocum  (vzajemno zaime): se med seboj  latini se .s predlogom
inter  in akus. doti onega personalnega zaimena v plur.; n. pr. amumus
inter nos  (se m ed seboj), amfttis inter  vos  (se med seboj),
amant inter se.

83

za (de)  domovino. 6. Meni se zdi vselej smrt onih grenka in pre¬
zgodna, kteri kaj brezsrnrtnega 205  snujejo. 7. Ako se grehov svojih
(acc.)  izpovemo, hode se Bog nas usmilil. 8. Spoštovali ste rodi¬
telje svoje; zato vas bodo tudi vaši otroci spoštovali. 9. Pogle¬
dujem vseh lica in oči. 10. Ne po brambi postav, ampak sten
obvarovali smo (si) življenje. 11. Usmilil se vas bom. 12. Kaj (jeli)
se ne boš starišev 40  bal (spoštoval)? ne naj boljšega, naj večega
Boga? 40  12. Kar sem za (v) konsulovanja 206  izpeljal, bom (kot)
privatnik varoval in pospeševal. 13. Po 189  zmagi Agesila\jevi pri 52
Koronei so se bali Athenci, da nebi 124  spet padli (nazaj postavljeni
bili) v prejšnjo osodo sožnosti. 14. Kar smo bili obljubili, izpolnili
smo; v naj večih nevarnostih branili (varovali) smo domovino.

§. 111.  Na dalje.

1. Jam laboro , (juornodo ea tuear, quae miki tuenda 196  suni.

2. Si de tua in 71  me voluntate dubitare.m, multis a te verbis pete¬
rem, ut dignitatem meam tuereris. 3. O vir go! miserere mei, mise-
rere meorum! 4. Frustra rogatur, qui m.isererb nescit. 5. Intuemini
coelum, et reverebimini majestatem Dei. 6. Tuentor 179  censores urbis
templa, vias, aquas, aerarium, vedigalia.  7. Te oramus, ut nos
liberosgue nostros ita tuearis, ut amicitia nostra et fides tua postu-
labit. 8. Julianus militibus praetorianis pro imperatoria dignitate
ingentem pecuniae vim pollicebatur. 9. Patria tuenda , 196  leges reve-
rendae sunt. -1J). In Cappadocia extrema non longe a Tauro apud
oppidum Cgbistra castra feci, ut et Ciliciam tuerer et Cappadociam
tenens nova fmitimorum consilia impedlrem. 11. Omnes tui misere-
remur, si peccatum tuum fatereris. {12. Atheniensis quidam factis
(slov. z v z lok.) strenuus, sed indishertus, cum m  alius ordtione  7.
cloguentissimd multa pollicitus esset, dixit: At ego : viri Athenienses, ,
faciam, quod iste magnifice pollicetur.

1. Nf ti bilo neznano, s kako (ktero) pravičnostjo in nese¬
bičnostjo da 111  sem zaveznike branil (varoval) in pokrajino ravnal
(obskrbljeval). 2. Bodite nagnjeni, o bogovi, nedolžnosti, pomagajte
siromaštvu (zapuščenosti), usmilite se starosti. 3. Navada je ljudska,
da 150  v naglih in zopernih naključbah 206  proti (acc.)  nebu pogle¬
dujejo. 4. Lehkoumen človek navajen je obetati, kar ne more

205  Adjektivi III. deklinacije, ako niso pomešani z adjektivi II. deklinacije,
pri guid, aliguid, minus, tantum, guantum, multum, plus etc.  ne stoje
v genit. sing.,  n. pr. aliguid ut it e  (ličkaj koristnega); ali aliguid novi
et utili s.

206 Na vprašanje kdaj?  stoji abl. z ’ in,  ve substantiv ne znači časa (gl 13 ),
ampak kako dejanje ali lastnost ali stdn; n. pr. v mladosti — in
1 idolescentia.

6 *

84

držati. 5. Varujte dostojnost, ki vam jo je Bog podelil pred osta¬
limi stvarmi. 6. Po izpoyedbi se krivnja manjša. 7. Poslušajte, sod¬
niki, ter se usmilite (vendar) enkrat zaveznikov! 8. Otroci so
dolžni roditelje spoštovati. 9. Nikdor ne bo tajil, da Bog zemljo
varuje, (a) morje ravna (= vlada). 10. Komu je neznano, kaj da
je Katilina obljubil tovarišem in prijateljem svojim? (H. Poglejte
zvezde neba, in ganjeni bodete od 33  veličanstva stvarnika sveta.
12. Izpovedati se ti je grehov (nom.),  da 152  se ta Bog usmili. 13.
Nikdor ne dvomi, da 163  se ima (mora) 199  starost spoštovati.

§. 112. Verba cleponentia. III.  declinatio.

1. Loquimur, ut sentimus. 2. Concordia res parvae crescunt,
discordia maximae dilabuntur. 3. Non minus nostra sunt , quae.
animo complectimur, quam quae oculis intuemur. 4. Epicurus non
erubescens voluptates persecjuitur omnes nominatim. 5. Cum Servius
Tullius in domo Targuinii Prisci educaretur, flammae species caput
ejtts 207  amplexa est. 6. Ad Octavium dedi literas: cum ipso nihil
eram locutus. 7. Perfunda 20S  respublica est koc misero fataligue
bello. 8. Hannibal quotiescunque cum Romanis congressus est in
Italia, semper discessit superior. 9. Nitimur in vetitum semper
cupimusgue negata. 10. Targuinius Priscus pecunia et industria
dignitatem atque etiam And regis familiaritatem consecutus est. 'dl.
Socrates  «m ]36  paene in manu jam mortiferum illud teneret pocu-
lum, locutus ita est, ut non ad mortem trudi, verum in coelumvide-
retur in  ascendere\12. Ea‘ m  est profedo jucunda laus, quae ob Us
proficisdtur, qui ipsi in laude vixerunt. \13. Praeteritum tempus nun-
quam revertitur. \14■ Commoda, quibus 298  uttmur, luccmque, qua
fruvmur, spiritumque, quem ducimus, a. Deo optimo maximo nobis
dari atque impertiri videmus.

1. Ko 136  je bil Krassus dogovoril, nastala je tišina. 2. Epi-
kiirus jo vsa veselja (slasti) po imenu napomenil (razložil). 3. Ne¬
srečno in pogubno (nevarno) vojsko 208  smo dokončali. 4. Slepec
ne vidi, glušec ne sliši, mutec ne govori. 5. Led se raztaja od 33
vročine solnca. 6. Po slogi je rasla država Rimska, po razdoru
se je razpadala. 7. Naj drznejšim meščanom (gen.)  orožje iz rok
pada. 8. Sreča ljudi ne stoji (opira se) le (na) resnici, ampak tudi
(na) glasu, (dobrem imenu). 9. Vaše časti smo malo po malo po-

207  ejus  “ njegov ali mu. gl.

208  Neki odložni glagoli ( deponentia ) zahtevajo abl. : utor, fruor, fungor,
potior, vescor,  in iz teh sestavlj eni; v slov. z večino akus.

20 U Ako je subjekt kakemu slov. stavku demonstrativum  in g en ere neutro
s ing.  z glagolom biti  (esse)  ali kakim drugim podobnim, mora se v
lat. skladati v broju in spolu s praedikatom,  h r . pr. to  so vrli
učenci, hi sunt ioni discipuli.  [II, 12.]

85

samezne dosegli. 10. Kar um 208  ima (rabi), to je bolje, nego kar
(ga) nima (ne rabi). 11. Mnogi dobrote 208  Božje narobe (napak)
obročajo. 12. Jedni so v 206  boju, drugi v miru slavnost dosegli. 13.
Čislaj pobožnost, ki vse kreposti (v sebi) zapopada. 14. Plato je
v 81. letu 43  dobe svoje pišoč sklenil (umrl).

§. 113.  K a dalje.

1. lmmertto major pars mortalium de brevitate vitae congue-
rltur. 2. Scgthae lade 208  et melle vescebantur. 3. Ex avaritia fac-
tiones dissensionesgue nascebaptur. 4. Navis optime cursum conficit
ea, quae scientissimo gubernatore 208  utitur. 5. Saepius ista loquemur
inter nos 88  agemusque communiter. 6. Usitatae res facile e memoria
elabuntur, insignes et novae manent diutius.  7. Nemo tibi sapientius
suadebit te ipso 88 : nunguam 11  labere, si te 85  audies. 8. Si naturam
ducem 8i  secutus eris, nunguam laberis. 9. Minturnenses C. Marium
linguentem terram eam , guam servaverat, lacrimis votisgue omnibus
prosecuti suni. 10. Qui unguam aut ludi aut dies laetiores fuerunt,
guam cum in singulis versibus populus Pomanus maximo clamore 47
et plausu Bruti memoriam proseguebatur  ? 11. Omnia, guae captae
urbes patiuntur, passi sumus. 12. Homo toties moritur , gnoties amit-
tit suos. 13. Pompejus summos honores sine ulla commendatione majo-
rum adeptus est. 14. Ex hac vita in aliam proficiscemur beatiorem.
15. Peccatis 210  irascimur, non peccantibus. 16. Anteguam moriere,
multa mala perpessus eris.

1. Ako koj odjadrlš, 143  bodeš nas v Leukadi 107  došel. 2. Bo¬
govi no uživajo ni jedi 208  ni pijač. 3. Kdaj bote to nesrečno in
pogubno vojsko 208  dovršili. 4. Stanovavci naj starše German j j c so
želod 208  (plur.)  jedli. 108  5. Kič se ne bojim; uživam, dokler smem
(je dopuščeno); želim da 168  bi vedno smel. 6. Sestra je objela
brata, in (pohlevno) prosila (za) pomilovanje sodnike (gen.)  in na¬
rod. 7. Prijatel me je objemal in s solzami oblijal. 8. Na (ad)  to
sem prišel, kar sva bila jaz in ti med seboj 98  o sestri na Tusku-
lanu govorila. 9. Ujemljem se s (dat.)  teboj, ki se ne boš tako
umetnosti (acc.)  poprijel (objel), kakor so drugi navajeni (delati).
10. Nič ni ljubezujivišega 81  od kreposti; kajti kedar to dosežeš, 143
bodo te vsi spoštovali. 11. Demosthenes je držal (objemal) v 33
pameti mnoge verse ter jih izgovarjal na strme hribe s hitrim
korakom 47  stopaje. 12. Rimljani vojeni od Julija Caesarja preko¬
račili so Ren. 13. Pretekle ure se ne bodo nikdar povrnile. 14.
Kar je bil jedenkrat zapamtil Themistokles, tega 24  ni nikdar
pozabil. 15. Očetje naši so pomrli; tudi mi bomo umrli.

210 Glagoli, ki pomenjajo srditi se, jeziti  se na  koga, zahtevajo v lat,

dativ; v slov. na z akus. ali nad z instr.

86

§. 114.  Na d alje.

1. Antunius a me postulat, ut clam colloguatur mecum. 2.
Ratione et intelligentia 208  utimur ad eam rem, ut apertis 45  obscura
asseguamur. 3. Quum Pompejus ex Asia reverteretur, Caesar jam
in Galliam profectus er at. 4. Cum, huic obsecutus sis, illi est repu-
gnandum . 199  Divico, Helvetiorum legatus, monuit Caesarem, ut remi-
nisceretur et veteris incommodi populi Homani et pristbiae virtutis
Helvetiorum. 6. Si Hannibal post pugnam Cannenscm Romam aggres-
sus esset, tota potestas Romanorum forsitan esset collapsa. 7. Dulce 55
et decorum est pro patria mori. 8. Špes nos projiciscentes prosegue-
batur. 9. Vincere scis, Hannibal, vidoria 208  uti ncscis. 10. Caesar
ex Hispania vidor 64  reversus stalim in Thessaliam adversus Pom-
pejum properdvit. 11. Militibus 199  in proelio aut vincendum aut
moriendum est.  j (2. Injuriam vestram obliviscendo uiti sumus. 13.
Magistratus sunt leges loguentes. 14. Omnes homines, qui študent
praestare ceteris animalibus, sumnia ope 47  niti debent, ne vitam
C ignavia transigant. 15. Senectus ngnr in cursu a iergo inseguens
nec opinantes assecuta est. 16. Ilominem mortuum in urhe ne sepelito.
17. Nunguam irascere et iratus ncmfyiem unguand 91  punito. 18.
Nunguam obliviscitor , guanta bona a Deo nactus sis. 19. lnjuria
benejiciis ulciscenda est. 20. Ante pugnam apud Zamam Hannibal
adhortatus est milites, ut reminiscerentur pristinae virtutis suae. 21.
Deo 211  nitere, ne labaris.

l.Ko 136  se je Caesar na pot spravljal v Gallijo, m' se bil še
Pompejus povrnil. 2. Ko 136  je bil Hannibal mesto Rim zastonj
napadel, umaknil se je v naj skrajni kot Italije. 8. Znano je,
kako da je Regulus vse muke Puncev srčno prestal. 4. Ker 114  ste
temu voljo spolnili, treba se je 199  onemu upreti. 5. Tako drzno
govori s prijateljem, kakor s seboj. 95  6. Pojdi iz mesta; vrata so
odprta, odrini (potuj). 7. Prizadevam si ti ugoditi. 8. Moramo 199
se potruditi, da premnogim koristimo. 9. Vsi ljudje naj dolžnosti 208
svoje izpolnjujejo. 10. Mislim, da 184  oni, ki so za 06  domovino dali
življenje, niso nikdar prej smrti nego brezsmrtnost dosegli. 11.
Dolžnost 167  je mladeniča starše (ljudi) spoštovati in iz teh izbrati
naj boljše in naj skušnejše, da 152  se opira na (abl.)  njihov 93  svet
in veljavo. 12. Ne 7  čudite se vsemu (acc.).  13. Ako te roditelji
ali učitelji opominjajo (pass.),  posljušaj (bodi pokoren). 14. Sokrates,
pravijo, 120  da se ni nikoli jezil. 15. Ne bi bili (vi) tožili, ko bi 161
bili dobili, kar ste tipali. 16. Treba je truditi se, da 152  pravo
krepost dosežemo. 17. Kdo je kdaj dosegel toliko krepost, da 150  ni
nikdar padel? 18. Nikoli se ni treba 199  tožiti brez vzroka.

2U Slov. na (z akus.).

87

%

§. 115. Verba deponentia. IV. conjugatio,

1. Equidem illud molior, ut miki Caesar concedat, ut 212  absim.
2. Aequa lege necessitas sortitur insignes et imos. 3. Frons, oculi,
vultus persaepe mentiuntur, oratio vero saepissime. 4. Verurn decus
ex virtute sola exoritur. 5. Magnos homines virtute 213  metlmur, non
fortund. 6. Praetores Homani quotannis provincias sortiebantur.  7.
Cedes, exstructis in altum divitiis 208  potietur heres. 9. Dion ejus
partis 2U  Siciliae potitus est, quae sub potestdte Diongsii fuerat. 9.
Deus nobis innumerabilia bona largitus est, et quotidie largitur. 10.
Quum sortitus u2  fueris bonum amicum, fac, (ut) eum tibi mutuo
amore devincias. 11. Ad hominum commoditates et usus tantam re-
rum ubertatem natura largita est, ut ea, quae gignuntur, donata con-
suito nobis, non fortuito nata 2lh  videanturP 1  Milites praedam par-
titi erant, et sortiebantur de singidis partibus. 13. IVihil unquam 191
orietur et nihil ortum est sine Deo. 14. Delectationem conviviorum
non corporis voluptatibus , 213  sed coetu amicorum et sermonibus me-
tiebar. 15. Impcrium Graeciae f'uit apud Athenienses, Atheniensium 2U
potiti sunt Spartidtae, Spartiatas superavere Ikebani, Thebanos
Macedones vicerunt, qui ad imperium Graeciae brevi tempore adjun-
xerunt Asiam bello subactam. 16. Honesti viri nunquam mentientur.

1. Veselje (naslada) ugaja eutom našim. 2. Vse meriš po 33
svoji koristi. 3. Neizrečeno mi se prilizuje Appius. 4. Epikurovci
sodijo (merijo) vse reči, ktere imajo 199  ljudje želeti, po 33  veselju,
(slasti). 5. Vse bom poskusil, in kakor se nadam, dosegel. 6. Sko¬
puhi ne bodo nikoli svojega blaga delili s siromaki. 7. Cele bla-

gajnice Macedonske se je polastil Aemilius Paulus. 8. Ti si (si)

s Lucijem Pisonom zakladnico razdelil. 9. Antonius in Oktavianus
bila sta (si) po žrebu (srečki) razdelila Rimsko cesarstvo. 10. V 206
starosti ne boš tega delal, kar si v mladosti delal. 11. Ako se

jedenkrat zlažeš, 143  ne boš potlej nič vere našel. 12. Natura je

bila podelila starim Germanom krepke in velike živote. 13. Varuj
se slasti, ki sicer počutkom strežejo, toda nasproti duhu škodujejo.
14. Velike reči (na se) jemljete, toda sreča vam ne bo nič poda¬
rila. 15. Drugi te bodo s to isto mero 33  merili, s ktero jih ti me¬
riš. 16. Epaminondas nikdar ni lagal. 17. Kdo je kdaj neba pro¬
stor izmeril?

212  V slov, infinitiv.

218  Slov, p o (z lok,).

214  Potior  se sklada včasih tudi z g en it. gl. 138: A* 1
116  esse.  se pri infinitivu perfecti  in futuri  cesto izpušča.

88

§. 116 .  Na dalje.

1. Quidam eripiunt aliis, quod (ut id) aliis largiantur. 2.
Vides, quam suaviter voluptas sensibus blandiatur. 3. De me , causa
nulla est, cur apud homines prudentissimos atque amicissimos men-
tiar. 4. Senatus decrevit, ut 1&1  consules Galliam sortirentur. 5. Cati-
lina reipublicae pestem molitus er at, ut ipse rerum 21i  potiretur. 6.
Nunquam blandidmur potentibus, ut nobis largiantur , quod meriti
non simus.  7. TJmmidius tam dives erat , ut metiretur nummos, ita
sordidus, ut se non unquam servo 82  melius vestiret. 8. Epicurus
nihil de dividendo et partiendo docet. 9. Quid interest inter perjurum
et mendacem? Qui 9s  mentiri solet, pejerare consuevit. 10. Ezperire
omnia, sed age prudenter. 11. Ne audias blandientia verba malorum.
12. Brevi tempore ad fanum Herculis ex urbe lota (Agrigento) con-
curritur. 13. Ilora 82  amplius jam in demoliendo '- 205  signo permulti
homines moliebantur: illud interea nulla labdbat ex parte. 14. Quo-
ties aliguid conabere, te simid et ea, quae paraš, metire. 15. Optime
scimus, quod 9S  experti sumus; si nihil experti essemus, nihil scire-
mus. 16. Exorta discordia civium reipublicae maxime pestifera fuit.
17. Etiamsi peccaveris , tamen nunguam mentitor.

1. Jednim (po sili) jemljete, da drugim darujete. 2. Nikomur
se ne slini (prilizuj), da ne 152  bi lagal. 156  3. Senat je odločil, da
naj (za) provincije žreb vržemo. 159  4. Kaj (je li) bi roditelji vse
reči z 73  otroci delili, ko bi 161  jih ne ljubili? 5. Deli radosti s pri¬
jatelji. 6. Lagati je vselej sramotno (grdo); 53  ali naj grše, ko bi
(ti) hotel (namerjal) 121  lagati pri roditeljih in učiteljih. 7. Grki so
se zlo imeli, ko 136  so se Sparčani polastili gospostva. 214  8. Ljudje
imajo navado nevarnosti po (abl.)  svoji bojazni meriti. 9. Veš, kak
(kteri) dar govorjenja da je podelila natura Hortensiju. 10. Povej,
zakaj 111  da (si) niso praetorji z žrebom razdelili provincij? 11.
Jaz bi ti verjel, da, 15  ((ako se ne bi) se nisi uže velikrat zlagal.
12. Ki se le (na) dajanje in darovanje (abl.)  zanašajo, bodo našli
mnoge priliznike, (ali) nobednega hvaležnika. 13. Tvoje prijatelj¬
stvo slvusivši nismo ti se prilizavali, ampak resnico govorili. 14.
Z laganjem nikdor ne bo slavo zaddbil. 15. Začni; ako dobro
začneš, boš skusil moč trdne volje.

--