Borut Kordiš, 8a: »RUSA«, 1966, linorez VSEBINA: 161 — NAŠ VSAKDANJI KRUH * 163 — VRTILJAK fr 165 — MODELARSKA SVORA fr 167 — ELEKTROMAGNETNI RELE fr 170 — BALZOREZ * 172 — RADIOTEHNIKA fr MODEL HE¬ LIKOPTERJA — NAGRADNI IZDELEK fr 180 — ŽIVE LUČI NARAVE fr 184 — ELEKTRIČNO ROȬ NO ORODJE fr 186 — TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA fr 188 — MLADI FOTOAMATERJI fr 191 — PISMA IN SPOROČILA fr 192 — PO DELU ZABAVA. Naš vsakdanji kruh MESAR Razgovor je vodil Milan Pavliha Danes vam bomo predstavili iz mno¬ žice raznovrstnih poklicev v živilski stro¬ ki poklic mesarja. Delavci za poklice v živilski stroki se usposabljajo v obrtni dejavnosti, mlevski industriji, industriji za predelavo mesa, mleka, mlečnih iz¬ delkov in v industriji proizvodnje hranil. Izobražujejo se lahko tudi na tehniških šolah (na kemijsko-živilskem oddelku, na tehniški šoli za predelovalce mesa), na višjih in visokih šolah. V poklicih živilske stroke lahko delajo osebe z zdravimi dihalnimi organi, zdra¬ vo kožo, zdravimi notranjimi organi in zdravimi čutili; ne smejo biti kliconosci. Iz higiensko preventivnih razlogov so vsi zaposleni v tej stroki dvakrat leto zdrav¬ niško pregledani. V nekatere poklice ži¬ vilske stroke v industrijski proizvodnji (mlinarska, testeninska in pekovska de¬ javnost) se mladina neposredno iz osnov¬ ne šole ne more vključevati zaradi noč¬ nega dela. V obrtni dejavnosti za te po¬ klice (mlinar, pek, izdelovalci testenin, izdelovalec keksov, izdelovalec čokolade, slaščičar, mlekar, sirar, itd.) ni takšnih ovir za vključevanje v uk. V industriji predelave mesa poznamo poleg mesarjev še izdelovalce mesnih iz¬ delkov, konzerviste (po teh je namreč povpraševanje) in še mnoge druge pokli¬ ce (mesarski tehnik, veterinar, biolog itd.). Opis poklica mesar smo zaupali me¬ sarskemu mojstru Jožetu Benčini, zapo¬ slenemu v obratu Tovarne mesnih izdel¬ kov v Ljubljani. Mesar kolje živino, prašiče in drobni¬ co (električno), odstranjuje kožo, dlako in drobovino, meso razreže in ga sortira po kakovosti. Meso pripravlja za soljenje ali izdelovanje mesnih izdelkov. Mesar tudi skladišči meso v hladilnicah in ga razvršča za široko potrošnjo. Mesarjevo delovno področje je izredno široko in ob¬ sega delovna mesta pri izbiri živine, v klavnici, razsekovalnici, hladilnici in pro¬ dajalni mesa. Mesar dela ročno in stroj¬ no. Poznati mora živino, ki jo ocenjuje in izbira, poznati mora tudi proizvodni pro¬ ces v celoti in mora samostojno izbirati delovne metode za opravljanje naročenih del. Dela v razmeroma težjih delovnih pogojih (vlaga, menjavanje temperature), vendar je pod stalno zdravniško kontro¬ lo in mora upoštevati pri delu vse pred- 161 TIM pisane varnostne mere (pri delu uporab¬ lja gumijaste škornje, predpasnik ipd.). Katere sposobnosti oziroma lastnosti so predvsem potrebne za uspešno oprav¬ ljanje poklica? Pogoji za uspešno opravljanje mesar¬ skega poklica so zdravje, telesna in ročna spretnost ter osebna čistoča. Mesar ne sme imeti ploskih nog in se mu pretira¬ no ne smejo potiti roke in noge. Mesar ne sme biti občutljiv za prehlade in ne sme biti kliconosec. Ali bi nam povedali še kaj o izdeloval¬ cu mesnih izdelkov, najsorodnejšem po¬ klicu mesarja? Izdelovalec mesnih izdelkov dela raz¬ novrstne klobase in druge trajne in pol- trajne mesne izdelke. Pripravlja osnovne surovine za predelavo, prekajevanje, ku¬ hanje, hlajenje, zmrzovanje, sušenje in skladiščenje. V njegovo področje sodi tudi embaliranje mesnih izdelkov. Delo opravlja ročno in strojno z raznovrstni¬ mi strojnimi napravami in orodji (noži, brizgalke, stroji za sekanje, drobljenje in mešanje surovin, polnilni stroji). Pri izdelovanju mesnih izdelkov uporablja meso, maščobe, slanino, čreva, drobovi¬ no, kože in razne druge dodatke. Izdelo¬ valec mesnih izdelkov mora dobro po¬ znati poleg različnih lastnosti surovin tudi tehnologijo hlajenja in delovanje hladilnih naprav, razne načine prekaje¬ vanja in kuhanja mesnih izdelkov. Delov¬ ni pogoji so podobni kot pri mesarju, zato morajo biti poklicni delavci zdravi in telesno krepki. Izdelovalec mesnih iz¬ delkov mora biti ročno spreten, imeti mora smisel za oblikovanje in smisel za higieno. Zaposluje se v industriji, prede¬ lavi mesa in v obrtni dejavnosti. V industriji predelave mesa je ne¬ dvomno pestrejša delitev kot v obrtni de¬ javnosti. Kje vse se zaposlujejo poklicni delavci? Izučeni delavci se zaposlujejo na naj¬ različnejših delovnih mestih v klobasar- nah, klavnicah, črevarnah, konzervnih oddelkih, nasoljevalnicah itd. Strokovno usposobljeni mesarji se zaposlujejo v ve¬ čjih restavracijah in kot nakupovalci živine. Kje in kako se usposabljajo učenci — bodoči predelovalci mesa? Bodoči predelovalci mesa se izobražu¬ jejo na tehniški šoli za predelavo mesa — Petrinja (Hrvatska). Pogoj za sprejem v šolo je uspešno dokončana osnovna šo¬ la in ustrezna telesna in duševna spo¬ sobnost. Prvi dve leti šola usposablja kvalificirane mesarje, klobasarje in kon- zerviste. Vsako leto učenci po en mesec prebijejo na praksi v podjetju, s katerim imajo sklenjeno učno pogodbo. Petrinj- ska tehniška šola obstaja pri najmoder¬ nejši predelovalni industriji pri nas — Gavrilovič, kjer imajo tudi poseben raz¬ red za Slovence. Izučeni delavci lahko po triletnem stažu na delovnem mestu tistega poklica, ki ga vpisujejo, nadaljuje¬ jo šolanje še nadaljnji dve leti in tako do¬ sežejo naziv obratnega tehnika — mesar¬ ja (klobasarja ali konzervista). Tehniki se zaposlujejo v mesni industriji kot oddelkovodje raznih oddelkov, kot vodje večjih skladišč, poslovodje večjih poslo¬ valnic ipd. Tehniki se lahko brez spre¬ jemnega izpita vpisujejo na veterinarsko in biotehniško fakulteto. TIMOV MALI OGLAS Prodam naslednje avtomobilistične re¬ vije: MOTO MAGAZIN, letnik 1966 za 20.00 din, MOTOR RUNDSCHAU šte¬ vilke 6, 7, 8, letnik 1966 in številke 11, 13, letnik 1967, za 20,00 din, AVTO, MOTOR UND ŠPORT številke 3, 4, 5, letnik 1969, za 15,00 din, MOTOR REVUE letnik 1969 za 80,00 din, AUTOMOBILE YEAR 1968—1969 za 100.00 din. Bojan Posavec, Radomlje 109, p. Radomlje VRTILJAK Arpad Salomon Vrtiljak je zelo zanimiva igrača in lep izdelek za razstave. Take vrtiljake lahko vidimo na sejmih in v zabaviščih velikih mest. Tudi vi boste lahko imeli podobno igračo doma, samo nekaj ročnosti in ve¬ selja je treba za to. Na načrtu podajamo opis vseh sestavnih delov z merami. Prva številka pomeni širino, druga pa debelino plošč ali dolžino žice. Za izdelavo vrtilja¬ ka bomo uporabljali predvsem vezano ploščo debeline 3—5 mm, panelno ali iverno ploščo za osnovo, nekaj okroglih paličic (svinčnik) in stare žice s koles ali kako drugo žico, premera 2 mm. Le¬ pimo z jubinol lepilom. Mimo tega mate¬ riala potrebujemo še elektromotor, izde¬ lek Mehanotehnike EMT-R. Načrt je na- - risan v narisu in stranskem risu in ni posebno zahteven, zato menimo, da bo lahko vsakdo prerisal posamezne sestav¬ ne dele kar na vezano ploščo ali karton, s katerega nato prerišemo sestavne dele na pripravljeni material. Osnovna plošča je iz panelke ali iver- ke, debeline 10—20 mm. Odžagamo kos širine 120 in dolžine 330 mm. Po robovih ploščo zbrusimo. Spodnji okvir izdelamo iz vezane plošče. Izžagamo dve daljši in dve krajši stranici, širine 50, dolžine pa 100 in 210 mm. če elektromotor ne bo zakrit, izdelamo le eno dolgo stranico. Stranice zlepimo z letvicami 10 X 10 X 50. Letvice zalepimo v kote med krajše in daljše stranice. Celoten okvir prilepimo na osnovno ploščo in ga obtežimo. Pre¬ kopiramo nosilca stopnic iz vezane plo¬ šče ter oba zlepimo na osnovo in k steni. Seveda moramo vse te dele po robovih in ploskvi obdelati s stekelnim papirjem in s pilo. Na določena mesta na nosilcu stopnic nalepimo iz furnirja izrezane stopnice, velikosti 12 X 120. Medtem ko se to suši, izdelamo zgornjo ploščo vrti¬ ljaka iz vezane plošče 120 X 220 mm. Na mestih, kamor bomo zalepili jezičke no¬ silca kolesa, izžagamo štiri podolgovate luknje 5 X 15 z medsebojno razdaljo 55 mm. Izžagamo tudi odprtino za jer¬ men, ki naj bo široka 5 mm, dolga pa 20—25 mm. Prekopiramo dva nosilca kolesa iz ve¬ zane plošče; mere so 100 XI50 mm. Pa¬ ziti moramo tudi na to, da narišemo je¬ zičke na koncu nosilca; te jezičke bomo vlepili v zgornjo ploščo osnove vrtiljaka. Oba nosilca hkrati obdelamo s pilo in s stekelnim papirjem ter izvrtamo luknjo 0 2 mm za os vrtiljaka. Kolo izžagamo iz vezane plošče 180 X 180 mm. Izdelajmo dve taki kolesi. Zbi¬ jemo ju z nekaj žebljički, obdelamo s pilo in s stekelnim papirjem, prevrtamo obe plošči blizu sredine s svedrom 0 7; vanju bomo kasneje vlepili svinčnike. Na obodu in natančno v sredini kolesa izvr¬ tamo luknje 0 2. Pripravimo okrogle palice 0 7 mm (okrogli svinčniki) dolžine 50 mm. Po¬ trebovali bomo 8 takih palic. Te palice bomo vlepili v pripravljene luknjice. Sedeže je najbolje prekopirati na kar¬ ton, izrezati in jih nato 16 narisati na ve¬ zano ploščo. Po dva in dva obdelamo s stekelnim papirjem, tako da bodo kar se da enaki in gladki. Pri polkrožnem delu vsak par prevrtamo s svedrom 0 2 za os. Na obod dna in na stranice prile¬ pimo koščke furnirja 20 X 30 in 25 X 30 milimetrov. Sedeže vlepimo na notranjo stran po dva v vsako sedežnico. Na stružnici izrežemo 16 okroglih ploščic iz vezane plošče 0 12 mm. Po eno prilepimo na vsako zunanjo stran sedež¬ nice. Tudi te ploščice prevrtamo s sved¬ rom 0 2. Izdelamo še osi za sedežnice in za ko¬ lo iz 2 mm debele žice. Osi sedežnic so dolge 50 mm in jih potrebujemo 8. Os 163 TIM 164 TIM kolesa pa je dolga 75 mm. Sedaj lahko vrtiljak sestavimo. Najprej pribijemo na letvice spodnjega okvira zgornjo ploščo vrtiljaka. Robove namažemo z lepilom. Sedežnice pritrdimo na ustrezna mesta z osjo. Nato nataknemo kolo, skozi luknji¬ ce na nosilcu in na kolesu pa potegnemo os. Na enem koncu postavimo jermenico iz plastične mase ali iz vezane plošče. Pod odprtino za jermen privijemo elektromo¬ tor. Na os elektromotorja nataknemo ze¬ lo majhno jermenico iz plastične mase. Jermen izdelamo iz ventila za kolesa ali iz tanke lekarniške gumice. Ko vklo¬ pimo elektromotor, se mora vrtiljak po¬ časi sukati, če so luknjice premajhne, jih na nosilcu povečamo s šilom. Ko boste vse to opravili in se bo vrti¬ ljak vrtel, snamete kolo sedežnice in vsak del posebej obarvajte s tempera barvami. Izbrati morate seveda skladne barve, ki se bodo lepo dopolnjevale. Ko se bodo barve posušile, vse sestavne dele polakirate z brezbarvnim nitrola- kom. Končno izdelek še sestavite. TIMOV MALI OGLAS Prodam dvostezno avtomobilsko dir¬ kališče znamke Faller v obliki osmice (dolžina 4 m, razmerje 1:24, dolžina avtomobilčka 17 cm) za 250,00 din. Tomo Slokar, Koper, Rozmanova 3 Prodam pomožni motorček za kolo znamke JUNIOR z manjšo okvaro in rezervnimi deli za 250,00 din. Srečko Veselič, Ljubljana, Skeletova 6 Prodam garnituro nemških matičnih ključev BRINKO s preizkuševalnikom za 90,00 din ali zamenjam za kitaro. Franci Resnik, Želodnik 8, p. Dol pri Domžalah Kupim kristalni mikrofon (lahko je od magnetofona) in star radio ali za¬ menjam za nov svetlomer. Metod Ciglar, Ljubljana, Topniška 62 MODELARSKA SVORA Arpad Šalamon Velikokrat si želimo stisniti pri lep¬ ljenju sestavne dele izdelka, toda s ščipal¬ kami vedno ne gre, z večjimi svorami pa bi majhne sestavne dele izdelka pre¬ več stisnili. Zato vam posredujemo načrt za izdelavo manjše svore, ki bo lahko tr¬ dno držala skupaj sestavne dele. Celotna svora stane komaj 10 starih di¬ narjev, in če jih naredimo večje število, si bomo z njimi zelo dobro pomagali. Iz¬ delava ene svore nam bo vzela največ 15 minut časa. Med odpadki v kaki delavnici ali v tr¬ govini s profili si izberemo štirioglato cev iz aluminija ali železa, zunanjega premera 30—40 mm. Od te cevi odžagamo 12 mm široke kose. Robove po obeh stra¬ neh spilimo in nato še z brusnim plat¬ nom zbrusimo. 10 mm od roba vogala iz¬ vrtamo luknjo 0 3,2 mm, kamor bomo narezali navoj M4. Pri aluminiju je lahko luknjica 0 3. Če nimamo na razpolago svedrov, moremo uporabljati železno ali medeninasto cev, v katero izvrtamo luk¬ njo 0 4, na zunanji strani pa prispajka- mo matico M4. Kako moramo odžagati stranico cevi, da dobimo obliko svore, vidimo na načrtu. Vijak je lahko mede¬ ninast ali železen, s kakršnokoli glavo. Podložko, ki ima premer približno 10—12 mm, na eni strani malo zbrusimo po obodu, da se prilega v zarezo v glavi vijaka. Podložko zaspajkamo v zarezo in pri tem uporabljamo kislino za spajka- nje, ker si z mastjo ne moremo poma¬ gati. Če smo delali iz železa, je dobro, da svoro pobarvamo z namakanjem v nitro- emajl lak. Komur se zdijo te svore premajhne, naj izdela večje; za take naj si kupi alu¬ minijasti ploščati profil 20/4 dolžine 180 mm in vijak M6/60. Enako svoro lahko izdelate tudi v povečanem merilu. Taka svora sicer ni tako močna kot že¬ lezna, toda za stiskanje nam le dobro rabi. 166 TIM ELEKTROMAGNETNI RELE Arpad Šalamon Elektromagnetni rele služi za vklap- ljanje in izklapljanje drugega tokokroga. V industriji, elektrotehniki, telefonski tehniki rele uporabljajo kot člen avtoma¬ tizacije. Daljinskega upravljanja strojev si ne moremo zamisliti brez releja. To je v bistvu zelo preprosta naprava. Sestavljena je iz elektromagneta, ter pre¬ mikajoče se kotve — jarma, ki se nasloni na eno izmed kontaktnih ploščic. Če vklopimo elektromagnet v tokogrog, je¬ dro pritegne k sebi jarem, ki se dotakne druge kontaktne ploščice ter sklene to¬ kokrog. Izdelajmo rele in spoznajmo uporab¬ nost elektromagnetov. Delovni postopek Najprej izdelamo osnovno ploščico iz 10 mm debele deščice ali iz vezane plošče iste debeline. Po površinski obdelavi de¬ ščico prevrtamo na določenih mestih. Podstavek lakiramo ali barvamo s tempe¬ ra barvo. Tuljavnik lahko izdelamo iz enega ko¬ sa lesa na stružnici ali iz pripravljenih sestavnih delov po načrtu. Telo tuljavni- ka najlaže izdelamo iz lepilnega traka. Okrogel svinčnik ovijemo z lepilnim tra¬ kom dolžine približno 50 cm. Med ovija¬ njem lepilni trak vlažimo. Ko se je cevči¬ ca posušila, jo snamemo s svinčnika. Medtem smo izdelali stranici tuljavnika iz vezane plošče ali umetne mase (star trikotnik). Na eni ploščici izvrtamo luk¬ njice 0 2 za žico. Sedaj pa montiramo tuljavnik tako, da na jedro — vijak na¬ taknemo eno stranico tuljavnika, nato telo tuljavnika in končno tudi drugo stranico. Vse skupaj stisnemo z matico. Navijanje žice izvršimo najlaže z roč¬ nim vrtalnim strojem. če si vzamemo žico 0 0,2, navijemo 28 m, če pa tega nimamo, lahko vzame¬ mo tudi 0,3 žice, toda moramo napolniti ves prostor na tuljavniku in zmanjšati napetost v tuljavi. Skozi luknjici izpeljemo konca žice. Nosilo jarma izdelamo iz železne, me¬ deninaste ali aluminijeve pločevine debe¬ line 2 mm. Robove dobro spilimo ter po črtkastih črtah pravokotno upognemo v primežu. S tuljave snamemo matico in vtakne¬ mo vijak v luknjico na nosilu jarma. Konec vijaka vtaknemo v luknjo sredi podstavka ter od spodaj pritegnemo z matico. V podstavek zavijemo kontaktne vijake ter jih pritegnemo k osnovni plo¬ šči z eno matico. K dvema vijakoma pri¬ vijemo konca žice tuljave. Tretji vijak vežemo z nosilom jarma s koščkom žice. Jarem izdelamo le iz železne pločevi¬ ne. Obe zarezi prilagodimo zarezu na no¬ silcu jarma. Pri luknjici 0 3 ploščico pravokotno upognemo. V 2-milimetrsko luknjico vstavimo in zakovičimo bakreno ali aluminijasto ko¬ vico zaradi boljšega stika. Natezno vzmet izdelamo iz 0,2—0,3 mm debele jeklene žice. Žico navijemo na 3 mm debelo žico. Na podstavek pribijemo z žebljički obe kontaktni ploščici. Ko smo postavili jarem na svoje mesto, skozi luknjici v jarmu in nosilo jarma nategnemo konca vzmeti. Jarem se mora dotikati notranje kontaktne ploščice. To ploščico vežemo s koščkom žice z enim vijakom, drugo pa z drugim. Poskusimo, kako deluje naš rele. V tuljavnik vklopimo ploščato baterijo. Elektromagnet pritegne k sebi jarem ter prekine notranji stik in se dotakne zu¬ nanje ploščice, če se ne dotika ploščice, jo naravnamo tako, da dobi dober stik. 8 Uporabnost releja Naš rele lahko uporabimo na različne načine: 1. Da stalno vklopi eno žarnico (ali zvonec), pri vklapljanju releja pa lahko izklopi to žarnico in vklopi drugo. 2. Vklopi tokokrog z večjo napetostjo. 3. Po priloženi skici montirani rele de¬ luje kot avtomat. Stikalo A je zaprto. V tem tokokrogu vidimo baterijo, rele in žarnico. V drugem tokokrogu je drugo stikalo B. če to stikalo zapremo, smo s tem vklopili rele, ki sklene tokokrog A. V tem tokokrogu teče električni tok to¬ liko časa, dokler ga ne prekinemo s sti¬ kalom A. Kako je to v praksi? Na primer: Stikalo B je zunaj na zu¬ nanjih vratih. Stikalo A in zvonec ter ba¬ terija sta v hiši. Na vratih nekdo pozvo¬ ni. Zvonec deluje toliko časa, dokler ga nekdo v hiši ne prekine s stikalom A (tok prekinemo le toliko, da zvonec ne zvoni več in nato spet sklenemo tokokrog). 4. Stikalo B vrata stisne in za toliko časa sklene tokovni krog, dokler ne pri¬ demo do notranjih vrat, kjer s stikalom A prekinemo tok. Tako dobimo zelo pre¬ prost avtomat za kletne prostore, hod¬ nike, stopnišča itd. Služi tudi kot alar¬ mni zvonec. KOSOVNI SEZNAM 168 TIM TIM 169 BALZOREZ Arpad Šalamon Vsak modelar si želi imeti orodje za obdelavo materiala, ki si ga je sam na¬ pravil. Mladim modelarjem posredujemo načrt za balzorez, s katerim lahko re¬ žete balzove letvice do debeline 5 mm in do širine 10 mm. Material, ki ga bomo pri izdelavi uporabili, je tako poceni, da ne bomo več izdali kot 4 din. V eni uri bomo balzorez tudi izdelali. Za osnovo (1) si izberemo pri Dinosu ali v trgovini aluminijasti »U« profil 15 X 50 X 100 mm. Ni potrebno, da so mere natančno take, ker to ne vpliva na končni videz in funkcijo balzoreza. Ko smo dobili aluminijasti profil, ga po ro¬ bovih zbrusimo in ga pripravimo za na¬ daljnje delo. Iz vezane plošče ali plasti¬ čne mase debeline 5 mm izžagamo pravo¬ kotnik (6), ki mora biti tako dolg in širok, kot je plošča »U« profila. Po na¬ črtu odmerimo na vsaki strani po 10 mm od vogala in potem obe črtici spojimo s poševno črto. Vzporedno s to črto, v razdalji 8 mm, narišemo zarezo širine 4 mm in dolžine 55 mm. Ploščo prevrta¬ mo na dveh mestih s svedrom 0 4 mm. Lega luknjic ni posebno važna, saj rabijo luknjice le za to, da ploščo privijemo na osnovo. Z žagico izžagamo poševno zare¬ zo ter jo s pilo natančno in ravno spili¬ mo. Položimo ploščo na aluminij ter sko¬ zi prevrtano deščico označimo mesto luk¬ njic. Na teh mestih aluminij prevrtamo s svedrom 0 3 mm ter narežemo navoj M4. Skozi zarezo na delu 6 izvrtamo luk¬ njo 3 mm v osnovi, in sicer tam, kjer je zareza najbližja robu ploščice. V to luk¬ njico vrežemo tudi navoj M4. Če nimamo na razpolago navoj nih svedrov, naj bodo luknje 4 mm dolge, plošče pa bomo privili z maticami. Ko smo to delo končali, prežagamo ploščo 6 po poševni črti, robove natanč¬ no zbrusimo s stekelnim papirjem in obe ploščici prelakiramo ali prebarvamo. Končno bomo izdelali še držaj za brit¬ vico, ki je iz 10 mm debele bukove dešči¬ ce ali iz aluminijastega profila 10/15 (šti¬ rioglata cev). To letvico na dveh mestih prevrtamo s svedrom 0 4—20 mm od vsakega konca. Skozi luknjici izvrtamo luknjo 0 3 mm tudi v stranicah osnove, tako da sta roba osnovne plošče in let¬ vice natančno v isti višini. V luknje v os¬ novi narežemo navoj M4 (ali luknjo 0 4, če nimamo navojnih svedrov). Britvico prelomimo na pol in jo vsta¬ vimo v sredino med letvico in stranico osnove tako, da je ostrina britvice po¬ ševno pod kotom 45—60°. Nato oba vi¬ jaka močno privijemo. Ploščico 6 privi¬ jemo na osnovo z dvema vijakoma M4, prav tako tudi ploščico s podolgovatim izrezom, le s to razliko, da pod glavo vi¬ jaka položimo podložko. S tem vijakom uravnavamo širino reza. Tako lahko re¬ žemo zelo tanke letvice za sobne modele ali za motorne čolne. Material za izdelavo balzoreza lahko kupite pri »Mladem tehniku« v Ljubljani ali pa naročite pri Modelarskem klubu Velenje, Prešernova 1 (slednjega za ceno 4,50 din — v kartonski škatli). TIM 171 RADIOTEHNIKA Večstopenjski ojačevalniki Vukadin Ivkovič Gramofonske doze in mikrofoni daje¬ jo zelo majhne napetosti, zato ena sama ojačevalna stopnja ne zadostuje. Ako ho¬ čemo doseči potrebno ojačenje, moramo vgraditi več stopenj in jih zaporedno ve¬ zati. Ojačevalne stopnje vežemo med seboj na različne načine. V prejšnji šte¬ vilki TIM-a smo opisali vezavo s tran¬ sformatorjem, danes pa si oglejmo veza¬ vo z delovnim uporom in kondenzatorjem ali preprosto — RC spoj. Slika 1 Ta spoj (slika 1) je naslednik trans¬ formatorske vezave. Poglejmo, na katerih principih sloni njegovo delovanje. Iz 172 TIM Ohmovega zakona vemo, da je padec na¬ petosti na uporu direktno sorazmeren jakosti toka. Z drugimi besedami rečeno pomeni to, da se bo padec napetosti na uporu spreminjal tako, kot se spreminja tok, ki teče skozenj. V kolektorskem krogu transistorja, ki ojačuje tok, teče enosmeren pulzirajoč tok, torej tok, ki spreminja svojo jakost. Ako vstavimo v ta krog upor R, bomo opazili na tem uporu padec napetosti, ki bo odvisen od toka v kolektorskem kro¬ gu in velikosti upora. To napetost mora¬ mo samo še prenesti na naslednji transi- stor zaradi nadaljnjega ojačenja. Tu pa naletimo na problem — tok v kolektor¬ skem krogu je enosmeren pulzirajoč, na bazo naslednjega transistorja pa mora¬ mo pripeljati izmenično napetost. Pro¬ blem bomo seveda rešili. Kot že rečeno, ima enosmeren pulzi¬ rajoč tok stalno smer, a izpremenljivo jakost, je torej po smeri soroden isto- smernemu, po jakosti pa izmeničnemu toku. To je vzrok, da se tok obnaša zdaj tako, zdaj drugače. Iz prejšnje številke smo izvedeli, da je tok mogoče transfor¬ mirati, kar pa ne velja za enosmeren tok. Vendar si oglejmo tok v drugi luči, nam¬ reč kot zmes enosmernega in izmeničnega toka (gl. sliko 2). Črtkani del na sliki predstavlja enosmerno, nečrtkani del pa izmenično komponento. Spomnimo se kondenzatorja iz prejšnje številke. Ta prepušča (navidezno) izmenični tok, eno¬ smernega pa ne. Prav tu je rešitev naše¬ ga problema. Izmenično komponento bomo omogočili s kondenzatorjem C na bazo naslednjega transistorja zaradi na¬ daljnjega ojačenja, enosmerno kompo¬ nento pa prek upora R — in problem je rešen. Od česa je odvisno ojačevanje takšne¬ ga ojačevalnika? Ojačevanje je odvisno od upora R, oziroma od padca napetosti na njem, ali natančneje, od padca nape¬ tosti izmenične komponente. Zato ima ta upor vrednost od nekaj ohmov pa do ne¬ kaj desetin kiloohmov. Ne čudite se, ako boste na kaki shemi našli manjšo ali večjo vrednost tega upora, to je namreč v izjemnih primerih mogoče. Doslej smo govorili samo o transistor- jih in o RC spoju s transistorji. Na krat¬ ko si oglejmo, kako je to pri elektronskih ceveh. Slika 3 kaže uporno — kapacitiv- no zvezo. Izmenično anodno napetost ne vodi¬ mo na mrežico naslednje stopnje direkt¬ no, ampak prek kondenzatorja Cs. Kon¬ denzator Cs blokira enosmerno anodno napetost prve cevi od mrežne napetosti druge, hkrati pa prepušča izmenično anodno napetost. Dobra stran takšnih ojačevalnikov je natančna reprodukcija, oziroma minimalno popačenje zvoka, slaba stran pa je majhno ojačenje. Oja- čenje lahko izboljšamo z uporabo tran¬ sistorja ali pa cevi z večjim ojačenjem. Ako nam je važnejše večje ojačenje kot kvaliteta reprodukcije, uporabimo spoj s tuljavo in kondenzatorjem. O tem spoju bomo govorili v naslednji številki TIM-a. Brezžični adapter za gramofon Doslej smo govoril samo o teoretič¬ nih principih večstopenjskih ojačevalni¬ kov; pisali smo o povezavi stopenj, o transformatorskem in o RC spoju. Za praktično delo smo izbrali brezžični adapter za gramofon. Večkrat bi morda želeli zavrteti pri¬ ljubljeno gramofonsko ploščo, pa tega ne moremo, ker poleg radijskega spre¬ jemnika ni dovolj prostora za gramofon. V takšnem primeru nam pomaga brez¬ žični adapter za gramofon, ki omogoča reprodukcijo gramofonskih plošč brez direktne priključitve gramofona na ra¬ dijski sprejemnik, v kolikor ta seveda ni predaleč. Tak adapter ni nobena no¬ vost v elektroniki; gradili so ga že prej, toda le z elektronskimi cevmi. Sodobni adapter je samo moderna varianta s transistorji. V principu je to majhen oddajnik, ki dela na srednjih valovih. Oddajnik sestoji iz dveh stopenj: oscila¬ torja in modulatorja. Oscilator proizvaja oscilacije in jih prek male antene poši¬ lja do sprejemnika nekje v sobi. Modu¬ lator pa ojačuje šibki tok iz gramofon¬ ske glave in modulira oscilator. Kot vi¬ dite, je zveza med stopnjama že prej opisani RC spoj. Antena našega adapterja torej oddaja radijske signale v ritmu re¬ produkcije z gramofonske plošče. Te sig- 173 TIM nale sprejemamo z radijskim aparatom in jih spreminjamo v zvok. Za gradnjo adapterja potrebujemo dva transistorja, od katerih je eden nizkofrekvenčni AC 530 ali OC 70 (lahko tudi OC602), drugi pa visokofrekvenčni, ki ga zahteva oscilator. Uporabili smo AF 261, lahko pa je tudi OC 44, SFT 308, OD 613 ali kak drug. Potrebujemo še po¬ tenciometer za 50 kiloohmov, tuljavo, baterijo 4 5 V, dva elektrolitska konden- nik in postavimo skalo nekje na sredino leve polovice. Gramofonsko ploščo posta¬ vimo na gramofon in priključimo gra¬ mofon na naš adapter. Sedaj vključimo adapter in s premikanjem feritnega jedra v tuljavi uravnamo adapter tako, da ga slišimo na radijskem sprejemniku. Pri uravnavanju glejmo tudi na »magično oko«, ako ga naš radio ima. Razume se, da bomo naravnali adapter tam, kjer ne oddaja neka močnejša radijska postaja. zatorja po 10 gJF, kondenzator 150 pF, 500 pF in upore 250 kiloohmov, 100 kilo¬ ohmov, 1,5 kiloohmov in 1,2 kiloohma. To je vse. Slika kaže električno shemo adapterja za gramofon. Adapter bomo gradili na tiskanem vezju. Vezje je treba na že opisani način narisati najprej na milimetrski papir, nato pa vse prenesti na kaširano ali ve- tronit ploščo. Plošče za tiskana vezja iz¬ deluje tovarna v Medvodah. Ko smo vse spojili, bomo po stari amaterski praksi aparaturo pred vključitvijo v pogon še enkrat temeljito pregledali. Pri tem bo¬ mo odstranili vse morebitne napake, na¬ stale med delom. Pazimo na pravilno po¬ larizacijo baterije. Pozitivni pol baterije je kratki jeziček. Aparaturo prinesemo bliže radio aparata, vključimo sprejem- 174 I— Jakost reprodukcije lahko uravnava¬ mo bodisi na radioaparatu, ali pa na adapterju s potenciometrom 50 kilo¬ ohmov. Ako dela potenciometer narobe, da namreč ojačuje, ko ga vrtimo v levo, in zmanjšuje zvok pri vrtenju v desno, moramo konca potenciometra zamenjati. Dosegljivost našega adapterja pove¬ čujemo z večjo anteno, vendar vam to odsvetujemo. Bodite obzirni do drugih stanovalcev v hiši. Čistost reprodukcije gramofonskih plošč lahko uravnavamo z menjanjem vrednosti upora 100 kilo¬ ohmov. Kadar aparata ne uporabljate, izklju¬ čite baterijo. Trajnost baterije ni nič manjša od trajnosti pri sprejemniku z dvema transistorjema. TIM NAGRADNI IZDELEK MODEL HELIKOPTERJA Med letalne naprave, ki so se razvile po drugi svetovni vojni, sodi tudi heli¬ kopter. Čeprav so poizkušali izdelati letalo, ki bi vzletelo in pristajalo navpično, že pred letom 194D, so helikopterji pokazali vse svoje prednosti šele v zadnjih letih. Danes uporabljajo helikopter v različne namene, na primer za pomoč pri elemen¬ tarnih nezgodah, za prenašanje težkih bremen na težko dostopne kraje, za pre¬ voz potnikov od mesta do letališča in obratno. Seveda so z njimi opremljene tudi vse moderne armade. Naš model je na pogon z gumo. Cev, v kateri je guma, nas oblikovno nekoliko moti. Vendar bi gumo brez zobniških prenosov le težko namestili v trup heli¬ kopterja, kar seveda pomeni, da bi bila izdelava za večino modelarjev le težko dosegljiva. Načrt je risan v naravni velikosti. Sa¬ mo cev in rep sta nekoliko skrajšana, za¬ to pa imata označene prave mere. Za iz¬ delavo potrebujemo kos stiropora, 0,8 mm debel furnir za cev in ojačen j e cevi ter repni propeler, letvico 3 X mm, plo¬ ščico pločevine in koraldo — stekleno kroglico z luknjico. Za lepljenje uporab¬ ljamo belo lepilo, ker ne topi stiropora. Od orodja potrebujemo risalne pripo¬ močke, režij ačo s priborom, vrtalni stroj s priborom, oster nož, britvico, raskavec in klešče. Model obarvamo samo z vod¬ nimi barvicami; nitro barve namreč topi¬ jo stiropor. Najprej izdelamo cev (1) iz furnirja, ki smo ga navlažili in ovili okoli cevke s premerom 20 mm. Tako navito pustimo prek noči, da se posuši, naslednji dan pa jo zlepimo. Izdelamo ojačenje (2) in ga na obeh koncih prilepimo k cevi. Peter Burkeljc Iz ploščice 6 mm izdelamo vodilo (3) in glavo rotorja (4). Skozi sredino obeh delov izvrtamo luknjico 1,5 mm. Od strani izvrtamo v glavo rotorja dve luknji za oporo rotorja (5), na katero prilepimo oba kraka (6). Narejena sta iz trdega kartona in prilepljena h glavi pod kotom, kot ga ima šablona 7. Paziti moramo, da sta kraka nagnjena v na¬ sprotnih smereh. S kleščami zakrivimo zgornji del žice, ki služi za os (8), in jo prilepimo ter po¬ tisnemo skozi glavo rotorja. Iz pločevine izdelamo ploščici (9), na os pa nataknemo najprej eno, nato drugo ploščico (9). Os nato potisnemo skozi vodilo (3) in spodnji konec zakri¬ vimo v zanko, na katero bomo nataknili pogonsko gumo. Na spodnjem delu cevi napravimo zareze za letvico (11), na katero bomo nataknili drugi konec gumice. Iz stiropora izdelamo trup helikop¬ terja (12). Stiropor najlepše obdelujemo z listom žage za kovino, ali z ostrim no¬ žem ter raskavcem. Vlepimo še letvico (14), na katero rep prilepimo. Namesto repnega propelerja izdelamo krog, ki ponazarja vrteči se propeler (15). Model je narejen. Vsta¬ vimo še gumico, ki jo lahko izdelamo iz 4 mm širokega kolobarja, izrezanega iz zračnice za moped. Del 3 pritrdimo v cev 2 tako, da izvrtamo luknjico skozi cev v vodilo in vstavimo žebljiček. Gumo navijamo vedno v nasprotno smer, kot kaže puščica na načrtu! V ko¬ sovnem seznamu so navedeni vsi deli mo¬ dela po številkah, ki ustrezajo številkam na načrtu. TIM 175 Tr- MODEL HELIKOPTERJA — KOSOVNI SEZNAM MLADI TEHNIK Trgovina z amaterskim in tehničnim materialom LJUBLJANA, STARI TRG 5 VSE, KAR POTREBUJETE PRI MODELARSKEM DELU, DOBITE PRI MLADEM TEHNIKU! VSE, KAR POTREBUJETE PRI TEHNIČNEM POUKU, BOSTE NAŠLI V TRGOVINI MLADI TEHNIK! VSE, KAR POTREBUJETE ZA DELO V KLUBIH IN KROŽKIH, IMA NA ZALOGI MLADI TEHNIK! MODELARSKI KOMPLETI, MATERIAL IN ORODJE. RAKETE IN RAKETNI MOTORJI. RADIOAMATERSKI IN ELEKTROTEHNIŠKI MATERIAL. TEHNIČNE IGRAČE — ELEKTRIČNE ŽELEZNICE, ELEKTRIČNI AVTOMOBILI, AVTO¬ MOBILSKI MODELI, KONSTRUKCIJSKI KOMPLETI. BOGATA IZBIRA ORODJA IN NAJRAZLIČNEJŠIH PRIPOMOČKOV ZA AMATERSKO IN MODELARSKO DELO. TIM 179 MLADI NARAVOSLOVCI KAJ NAM POVE PREREZ DREVESNEGA DEBLA Stane Peterim V lesu je zapisana celotna zgodovina drevesa in njegovega okolja. Iz panjev tisočletnih drevesnih orjakov severno¬ ameriških sekvoj so znanstveniki z ne¬ verjetno natančnostjo ugotovili, kako se je v preteklih stoletjih spreminjalo pod¬ nebje, kdaj so bila sušna in kdaj deževna leta. Vprašujete, kako je to mogoče? Znano je, da drevo ob ugodnejših pod¬ nebnih in rastnih pogojih raste hitreje, zato so letnice bolj razmaknjene. Na¬ sprotno pa so letnice v sušnih letih in na neugodnem rastišču gostejše — drevo se debeli počasneje. Letnice so bolj go¬ ste v začetku življenja, redkejše v obdob¬ ju najboljše rasti, v starosti pa se običaj¬ no spet zgostijo. Na planoti Trnovskega gozda je še pred desetletji rasla več sto let stara ogromna jelka. Ko je padla, so strokov¬ njaki iz njenih lesnih ostankov ugotovili njeno starost in spoznali, da je v prvem obdobju življenja rasla počasi ter »čaka¬ la« na ugodnejšo priliko. Ta je nastopila tedaj, ko so posekali bukve v okolici, ki so jih porabili za kurjavo. Potem so ugo¬ tovili, da se je zaradi poškodb (strela!) njena krošnja neenakomerno razraščala, in končno, kako je životarila kot starka do svoje naravne smrti. Nečesa podobnega se lahko lotimo tu¬ di mi. V vsakem gozdu je najti dovolj panjev, ki bodo naš študijski objekt. Za poskus potrebujemo naslednje pripo¬ močke: dolg papirnat trak (najboljši je zvitek papirja, ki ga uporabljajo v sešte- valnih računskih strojih ali registrirnih blagajnah; kupiti ga je moč v papirni¬ cah), risalne žebljičke, svinčnik (trši. s Slika 1: Mikroskopska povečava prečnega prereza lesa jelke. Vidne so tri letnice (nav¬ pične črte na meji med gostejšim in meh¬ kejšim lesom). Enoletni prirastek lesa med dvema letnicama se imenuje branika. topo konico), kompas, kos smirkovega papirja, po možnosti pa še oblič (posku¬ site z žepnim in cenenim obličem znamke »David«, ki ga prodajajo v trgovinah z železnino) in fotografski aparat. Za začetek poiščimo sveže posekan panj. Verjetno za naš poskus ni dovolj ravno odžagan, zato moramo z obličem ali smirkovim papirjem zgladiti površino tako, da so letnice jasno vidne. Če je panj prevelik, zadostuje, da zgladimo njegovo površino v treh približno 10 cm širokih pasovih v obliki trikrake zvezde (kraki se stikajo pod kotom 120°), s sti- kališčem točno v naravnem središču pa¬ nja. Eden izmed krakov naj bo v smeri severa (kompas!), če imate fotografski aparat, panj fotografirajte: en posnetek navpično, tako da slika zajame vso povr- 360° (N) Slika 2: Snemanje letnic s pomočjo papirna¬ tega traku (postopek je opisan v besedilu) šino panja; drugi posnetek od strani, da je panj videti v celoti. S koščkom papir¬ ja ali kamenčkom označimo, kje je se¬ verna točka panja; znak mora biti viden tudi na fotografiji. Zdaj začnemo s »snemanjem« letnic. Trak papirja položimo na panj najprej v smeri severa (na sliki 2 označen s 360°/N/) tako, da en konec visi nekaj centimetrov čez rob, kjer ga pripnemo z risalnim žebljičkom, drugi konec pa naj tudi štrli nekoliko čez sredino panja, kjer ga spet pripnemo (slika 2). Nato dr¬ gnemo s svinčnikom po levem robu pa¬ pirja tako, da izstopijo letnice (podobno kot »narišemo« kovanec s tem, da ga prekrijemo s papirjem in drgnemo po njegovi površini s topim svinčnikom). Ko so vse letnice od središča panja do roba lepo odtisnjene, označimo na papirju, ka¬ teri konec je bil na sredini oz. na robu, ob robu pa pripišemo smer (360°) in snamemo papirni trak. Zdaj prenesemo trak na smer 120° in ponovimo posto¬ pek, le da tokrat drgnemo po desnem robu papirnega traku. Spet pripišemo smer (120°). Sledi še tretji posnetek let¬ nic pod kotom 240° — zdaj drgnemo po sredini papirnega traku. Ko snamemo trak, je posnetek gotov. Na vrsto pridejo še druge nujno potrebne oznake; najbo¬ lje bo, da jih pripišemo kar na drugo stran papirnega traku: kraj in datum, vrsta drevesa, nadmorska višina, podlaga (prst, kamnita tla, apnenec, škriljavec ipd.), opis rastišča (ali je drevo raslo na samem, na robu gozda, v gostem sestoju ipd.). Za končno obdelavo podatkov, od ka¬ tere lahko pričakujemo kakšne zanimive ugotovitve, potrebujemo čimveč posnet¬ kov panjev iz bližnje okolice. Uporabni so tudi panji, stari več let, če le niso pre¬ več prepereli. V takih primerih še pri¬ bližno ocenimo, pred koliko leti je bilo drevo posekano. Ko imamo več dokumentiranih trakov, jih lahko uredimo po drevesnih vrstah, priložimo pa jim ustrezne fotografije. Zdaj sledi »znanstvena analiza«. Kaj nam povedo ti dokumenti? Najprej lahko pre¬ slika 3: Izsek drevesnega debla za zbirko. štejemo letnice in ugotovimo starost dre¬ vesa. Upoštevati je treba, da drevo v za¬ četku raste počasi in je zato k prvim letnicam treba dodati še nekaj s prostim očesom »nevidnih« let. Ugotovili boste, da prerez panja ni pravilen krog. Tam, kjer je bila krošnja bolje razvita, so ko- lobarji letnic bolj izbočeni (npr. sončna stran ali del, obrnjen proč od smeri bur- je ipd.). Videli boste, da so v prerezu ne¬ katera gostejša mesta. Primerjajte raz¬ lične panje in morda boste ugotovili, da se ta leta pri različnih panjih ujemajo (to preverite s štetjem letnic). Če je ta¬ ko, potem imamo skoraj zanesljiv dokaz, da so bila to leta z neugodnimi rastnimi pogoji (suša ipd.). Morda boste v prere¬ zu debla videli, da letnice v določeni sta¬ rosti nenadoma postanejo redkejše — to je znak, da so se drevesu takrat izbolj¬ šali rastni pogoji in je zato začelo hitreje rasti (npr. če so posekali bližnje drevje, ki mu je jemalo svetlobo). Z odšteva- drugi rez diagonalni prerez radialni prerez prečni prerez tangencialni (vzdolžni) prerez Slika 4: Tako pripravimo kos debla z vsemi možnimi prerezi. Polovico posameznega pre¬ reza lahko lakiramo. njem letnic ugotovite, katerega leta se je to zgodilo. Pri opazovanju bodite točni in kritični, primerjajte fotografski posne¬ tek s posnetkom na traku, po potrebi uporabljajte tudi merilo. S pazljivim opa¬ zovanjem in medsebojnim primerjanjem boste ugotovili še marsikaj, na kar vas tu nismo opozorili. Če hočete imeti bolj popolno zbirko lesnih vzorcev, morate s panja odžagati kolobar, ga zgladiti in vzeti iz njega zna¬ čilne izseke. Lubja ne smete odstraniti (slika 3). Kadar hočete imeti les v raz¬ ličnih prerezih, ga morate primerno za¬ rezati in izgladiti (slika 4). Ne pozabite na vse potrebne oznake vzorca! ŽIVE LUCI NARAVE Drago Mehora Luč, ki ne greje. Samo mati narava pozna hladno svetlobo. Vsa svetila, ki jih poznamo, oddajajo poleg svetlobnih tudi toplotne žarke. V žarnici se večina električne energije spre¬ minja v toplotno in majhen del v svetlo¬ bo. Neonske cevi so v tem pogledu precej boljše, vendar pa tehniki še ni uspelo iz¬ delati svetlobni vir brez najmanjše to¬ plote. Narava pa je problem hladne sve¬ tlobe rešila že zdavnaj. Vsi poznate kres¬ nice, ki v poletnih nočeh pobliskavajo po travnikih; najbrž ste že videli trhel svet¬ leč panj ali fosfornato svetlikanje morja v brazdi za ladjo; če bi se mogli potopiti v globine morja, bi lahko videli številne globokomorske živali s pravcato razsvet¬ ljavo. Pojav svetlobe v živih organizmih imenujemo bioluminiscenco. Znanosti je šele v novejši dobi uspelo razložiti skriv¬ nostne svetlobne pojave v živih bitjih. Najmanjša živa bitja, ki oddajajo svet¬ lobo, so nekatere bakterije. Le-te so sku¬ paj z nekaterimi glivicami edina svetloba, ki jo opažamo na rastlinah in nekaterih drugih predmetih. Svetlobe ene bakteri¬ je človeško oko seveda ne more zaznati, svetlobo mnogo tisoč bakterij pa že prav lepo vidimo. Stari trhli štori, polena v skladanici drv, včasih tudi leseni oporni¬ ki v rudnikih, žare v lepi zelenkasto ru¬ meni luči. Sevanje so ugotovili tudi pri delih nekaterih vrst gob. Naše kresnice, ki jih prištevamo k hroščem, uravnavajo svetlikanje z živci. Navadno »bliskajo« v rednih presledkih približno vsakih šest sekund. Sodijo, da uporabljajo kresnice svojo svetlobo pred¬ vsem za razpoznavanje med spoloma. Samček pobliskava v rednih presledkih, ko leta nad travnikom, pa tudi samica, ki je znatno večja in brez kril in tiči v travi, oddaja svetlobne signale na spodnji strani zadka. Zanimivo je, da se svetijo tudi jaj¬ čeca in ličinke, čeprav ne vemo, zakaj bi jim bila svetloba potrebna. V Siamu, pa tudi drugod, so opazili nenavaden primer, ki ga ni lahko razlo¬ žiti. Ob nekaterih rečnih obalah se zbero celi roji kresnic v krošnjah mangrovih dreves in zabliskajo kot na povelje vse hkrati, da je videti kot bi zažarelo celo drevo. Posebno lepo je, kadar se tako za¬ sveti cel gozd mangrovcev. Še bolj zanimivi in nenavadni svetleči žuželki sta tako imenovani železniški črv in hrošč cucujo. Železniški črv (ferrocar- ril) je dobil to nenavadno ime najbrž za¬ to, ker je po svoji razsvetljavi podoben železniškemu vagonu. Ima namreč ob straneh enajst parov zelenkastih lučk in eno rdečo luč na glavi. Če je razdražen, »prižge« najprej sprednjo rdečo luč, po¬ tem pa, če je potrebno, še nekatere stran¬ ske. Ko se pomiri, »ugasne« stranske »ža¬ romete« in končno še glavno luč. Ta zani¬ mivi črv (v resnici je to kakih 5 cm dolg hrošč) živi v Južni Ameriki. Hrošč cucujo (pyrophorus noctilu- cus) živi v Zahodni Indiji in slovi kot ži- valica z najmočnejšo lastno svetlobo. Ima dve močno svetleči pegi ob straneh glave in mu zato šaljivo pravijo tudi »avtomo¬ bilski hrošč«. Spodnja stran telesa mu žari v močni rumenkasti luči. Svetlikanje morja je dokaj znan po¬ jav. Slavni znanstvenik Benjanin Frank¬ lin je sodil, da gre za električne svetlob¬ ne pojave, nastale zaradi trenja delcev vode in soli. Pozneje pa je zapisal, da proizvajajo to luč zelo majhne živalice, ki jih ni mogoče videti pod drobnogle¬ dom. To mnenje je bilo dosti'bližje res¬ nici. Svetlikanje, ki je lepo vidno zlasti v vodni brazdi za ladjo, res povzročajo mi¬ kroskopsko majhni organizmi, ki so v ve¬ likih množinah razširjeni po svetovnih morjih. Druge morske živali z lastno svetlobo žive v temnih globinah, kjer je razsvet¬ ljava res potrebna. Nekatere globokomor¬ ske ribe so okrašene s svetlečimi proga¬ mi ali lisami, nekatere pa imajo »svetil¬ ke« celo na koncu tipalk. Neka vrsta ribe lahko svojo svetlečo pego pokrije s kožico, druga pa svojo »svetilko« celo spravi v nekakšen žep. Si¬ po, ki se v nevarnosti skrije v oblak črni¬ la, poznamo; v velikih globinah pa živi si¬ pa, ki ne izloča barve (saj je v temi ne bi bilo videti), pač pa se zavije v oblak svetleče snovi najbrž iz istega vzroka. Znanost še ni rešila vseh vprašanj gle¬ de svetlobe živih bitij. Kar zadeva našo kresnico, je očitno, da bioluminiscenca po¬ maga navezati stike med živalicami raz¬ ličnih spolov in torej koristi razmnože¬ vanju. Manj vemo o vzrokih in smislu svetlobnosti globokomorskih živali. Pre¬ malo še vemo o tem, kako se je razvijala živalska luminiscenca in tudi ni vedno jasno, čemu služi. Hladna svetloba glo¬ bokomorskih rib morda privablja plen, morda plaši sovražnike, morda oboje. Svetleči črv živi globoko zarit v morsko dno. Kadar pogleda iz svoje luknjice, lahko s svojo svetlobo privabi sovražni¬ ke, morda pa druge živali prav s tem sva¬ ri pred napadom. Električno ročno orodje Lojze Prvinšek BOSCH COMBI sistem orodnih kompletov za domača opravila O nekaterih, najbolj znanih orodnih kompletih za domača dela smo že pisali. Osrednje orodje vseh teh kompletov je električni ročni vrtalni stroj (električna pištola). Namensko se kompleti razlikujejo, zato so v njihovih sestavih električne pištole različnih velikosti, moči in oblik. Glede na rabo in namen pa se razlikuje¬ jo tudi v sestavu in številu priključnih orodij in nastavnih pripomočkov. Med najbolj razvite sodi BOSCH COMBI sistem. Z enim od njegovih komple¬ tov, ki nosi oznako C 21 S, se bomo pobliže seznanili v današnjem sestavku. Slika 1 Električni vrtalni stroj (pištola) — osrednje orodje v kompletu M 41 S: Motor 400 W, 0,3 KM 4 hitrosti: v prostem teku: 1.—750 o/min, 2.—950 o/min, 3. — 3700 o/min, 4. — 480 o/min; pri obremenitvi: 1. — 380 o/min, 2. — 480 o/min, 3. — 1900 o/min, 4. — 2400 o/min; vrtalni obseg: 2,5 do 13 mm/les do 32 mm/les teža: 1,9 kg E 21 S: Motor 310 W, 0,2 KM 2 hitrosti: prosti tek: 1. hitrost 900 o/min, 2. — 3000 o/min; pri obremenitvi: 1. — 460 o/min, 2. — 1520 o/min; Slika 2 vrtalni obseg: 1,5 do 10 mm/les do 25 mm/ TIM Podstavek z delovno mizo (Slika 1) omogoča uporabo priključkov za več raz¬ ličnih opravil, in sicer na stabilni podla¬ gi. K tej podlagi je mogoče priključiti posebna orodja za rezkanje rogljev (rog- ličenje), za skobljenje in rezkanje kri¬ vulj, za tračno brušenje, za kolutno bru¬ šenje, za rezljanje in za struženje. Veli¬ kost delovne mize 27 X 30 cm, s stran¬ skim dodatkom 44 X 30, z dvema dodat¬ nima ploščama pa 27 X 64 cm. Posebna skala omogoča kotno nastavitev do 45°, brez skale pa še do 90°. Priključek za rogljičenje (slika 2) omogoča obdelavo utorov in rogljev. Obdelavna širina !■ —10,5 m, globina do 20 mm. Priključek za skobljanje in krivuljno rezkanje (slika 3) s priborom omogoča skobljanje robov in površin lesenih obde- lovancev do širine 30 mm ter rezkanje žlebov in zgibov zapognjenih kosov lesa. K priključku sta dodeljeni openjalni plo¬ šči, skobeljno rezkalo ter feralno ravnilo. Priključek za tračno brušenje (slika 4) s priborom je namenjen za brušenje lesenih obdelovancev s pomočjo brusil¬ nega traka širine 30 mm. Brušenje pote¬ ka prečno na smer lesnih vlaken in je mogoče brusiti deske do širine 235 mm. Brusni kolut s ščitnikom (slika 5) s priborom (vreteno, vijačna svora itd.). Premer koluta je 100 mm, debelina pa 13 mm. Lok za rezljanje (slika 6). Uporablja se kot priključek za rezljanje krivulj, iz¬ rezov in profilov v les, kovine in umetne snovi. Globina loka je 400 mm in omogo¬ ča rezljanje lesa do debeline 30 mm in jekla do 2 mm. Priključek omogoča kot¬ no nastavitev do 45°. Priključek za struženje (slika 7) je namenjen za struženje obdelovancev iz lesa. Višina vpenjalnih konic od podlage je 95 mm, največja dolžina 280 mm, naj¬ večji premer obdelovanca pa sme biti 180 mm. K priključku sodi še vrsta pri¬ pomočkov (stružno orodje, naslonilo za orodje itd.). TIM m TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA Peter Likar V naši državi imamo dve tovarni za pridobivanje aluminija. — Tovarna gli¬ nice in aluminija v Lozovcu pri Šibeniku je obratovala že v stari Jugoslaviji. Nje¬ na sedanja proizvodnja čistega aluminija je letno približno 7.000 ton. Druga tovar¬ na pa je v Sloveniji, in sicer tovarna gli¬ nice in aluminija v Kidričevem, ki jo je med drugo svetovno vojno (1. 1941) za¬ čelo graditi neko nemško velepodjetje. Toda vojna se je končala s popolnim porazom Nemčije in tako na srečo niso mogli uresničiti svojih vojaških načrtov: gradnje te tovarne niso končali. Po kon¬ čani vojni smo se lotili dograditve tovar¬ ne, vendar se je dograditev zaradi nespo¬ razumov z vzhodnoevropskimi državami — od koder naj bi dobili del opreme — nekoliko zavlekla. Tako je tovarna začela poizkusno obratovati šele leta 1954. Se- 186 danja letna proizvodnja čistega aluminija v Kidričevem je približno 42.000 ton let¬ no, kar ni malo. Aluminija v naravi ne najdemo kot čisto kovino. Največ ga je vezanega na kisik v spojinah s silicijem in železom. Najvažnejša ruda za pridobivanje alu¬ minija je boksit. To ime je dobila ruda po francoski vasi Le Baux (izg. le boks), kjer so rudo leta 1821 odkrili. Boksit je največkrat rdeče barve. Ta¬ ke vrste zemljo pogosto vidimo v Istri, v Dalmaciji, v Bosni, v Črni gori in v Sloveniji. Boksitna ruda v Sloveniji pa ni uporabna za proizvodnjo aluminija, ker vsebuje preveč silicija. V svetu je boksita največ v Južni Franciji, na Madžarskem, v Sovjetski zvezi, v Indiji, v Avstraliji in na Jamajki. TIM Pridobivanje aluminija je zelo za¬ pleteno in minilo je več kot sto let, pre¬ den so iznašli proizvodni postopek, ki je omogočil gospodarno pridobivanje te ko¬ vine v velikih količinah. Proizvodnja poteka v dveh fazah: 1. Pridobivanje kar naj čistejše spoji¬ ne aluminija in kisika — glinice; 2. redukcija glinice v metalni alumi¬ nij z vročo elektrolizo. Surovine Glavne surovine za proizvodnj o glinice so boksit, premog in natrijev lug. Glav¬ ne surovine za proizvodnjo aluminija pa so glinica, anodna masa in aluminijev fluorid. Pridobivanje glinice Glinico pridobivamo iz boksita. V Ki¬ dričevem jo pridobivajo po tako imeno¬ vanem alkalnem - modernem kontinuir- nem Bajerjevem postopku. Bistvo tega postopka je v tem, da se tope aluminije¬ ve komponente za tvorbo aluminatnega luga, medtem ko se ostale spojine — že¬ lezo, silicij, vanadij — ne razkrajajo in ostanejo pri predelavi v rdečem glenu — blatu. Nastane natrijev aluminat. V auto- klavih (zaprte posode s stalno tempera¬ turo), poteka proces nenehno in iz njih priteka lug, nasičen z aluminijem in rde¬ čim blatom. Zmes se očisti v dekantator- jih, tako da se blato odseda na dnu, očiščeni aluminatni lug pa se odvaja na¬ prej. V posebnih filtrih se aluminatni lug popolnoma očisti in dovaja v dekom- pozerje. To so posode s prostornino 1.000 m 3 , kjer se aluminatni lug nepre¬ stano meša in se pri tem izloča hidrat. Po vmesnih postopkih se prek rotacijskih filtrov odvaja lug od hidrata, ki je bela kristalčasta masa. Del hidrata lahko upo¬ rabljajo v industriji aluminijevih soh, večinoma pa se po vmesnih postopkih v rotacijskih pečeh pretvarja v glinico, ki je potrebna za proizvodnjo aluminija. Pridobivanje aluminija Tako pripravljeno glinico po ceveh spravijo v sosedno tovarno aluminija. Aluminij se iz glinice izloči z elektrolizo. Za 1 kg čistega aluminija je potrebno približno 2 kg glinice in 14 — 17 kilovatov električne energije, pač glede na velikost peči. Glinici dodajajo kriolit, da se zniža temperatura taljenja na okrog 900° C. Peči so v bistvu železne kadi pravokotne oblike, z notranje strani obložene s Sa¬ motno opeko in katodnimi bloki iz po¬ sebne ogljikove mase. V spodnji del ka¬ todnih blokov so zalite železne palice, ki so priključene na negativni pol glavnega tokovodnika. Katodni bloki imajo na vr¬ hu korito, v katerem je zmes glinice, kriolita in raztaljenega aluminija. V to kopel sega viseča anoda. Zaradi stalnega dovajanja električnega toka anoda stalno odgoreva, zato jo po potrebi lahko dvi¬ gajo ah spuščajo. Anoda je v posebnem železnem obroču; na vrhu dodajajo anod- no maso in tako se anoda stalno obnav¬ lja. Električni tok ustvarja potrebno to¬ ploto, da ostane kopel vedno tekoča, in daje energijo, da se aluminij loči od ki¬ sika. Vsaka peč daje dnevno 300 do 600 kg. aluminija. Aluminij prečrpavajo v lonce z va¬ kuumsko črpalko. Lonce odvažajo v li¬ varno, kjer vlivajo maso v posebne ega- lizacijske peči, iz teh peči pa nato vlivajo različno oblikovane kose. Tako je proizvodni postopek pri pri¬ dobivanju aluminija končan. Lahka sre- brnobelkasta kovina, obstojna na zraku in izredno uporabna zlasti v letalski, avtomobilski industriji ter gradbeništvu je pripravljena, da jo uporabijo v obliki žice, pločevine ali pa kot profile. TIM 187 ing. Primož Krisper MLADI FOTOAMATERJI Eksperimenti v temnici Prav na kratko obnovimo naše znanje o kopiranju, povečevanju in gradaciji. Osnova slike je negativ. Če ob negativ pritisnemo pozitivni material in osvetli¬ mo, dobimo kontaktni pozitiv, oz. sploš¬ no, kontaktno kopijo; kadar pa damo negativ v povečevalnik, dobimo povečavo. Kontaktne kopije delamo s kopiranjem filma na papir, filma na film ali papirja na papir. Kot predloga za povečevanje nam običajno služi eden ali več negati¬ vov, lahko pa uporabimo tudi pozitiv (diapozitiv), ali pa celo sliko na papirju. Gradacijo (kontrast) uravnavamo z izbi¬ ro materiala ter izbiro razvijalca. Trde gradacije dajo razvijalci z večjo količino hidrokinona in z lugom. Poskus nosi ime po svojem avtorju Sabattieru. Efekt imenujemo tudi pseu- do solarizacija. Mnogi ga napak imenuje¬ jo solarizacija. Razlika je v tem, da sola¬ rizacija nastane pri preosvetlitvi mate¬ riala pri snemanju; odsevi sonca na vodi ali snegu so črni namesto beli, sonce, sli- Slika 1 TIM Slika 2a kano direktno z odprto zaslonko, je prav tako črno (na pozitivni sliki). Pseudo solarizacija pa je razvijalni efekt. Dobimo ga, če sliko med razvija¬ njem osvetlimo in nato do konca razvi¬ jemo. Pri razvijanju se namreč ob robo¬ vih črnin naberejo večje količine natri¬ jevega bromida, ki zavirajo razvijanje. Ko osvetlimo in nadaljujemo razvijanje, se tudi ob novo razvitih ploskvah nabere NaBr. Na stiku prve in druge črnine na¬ stane zato nerazvit bel rob. Ta rob je to¬ liko močnejši, čim bolj kontrasten je po¬ snetek in čim manj premikamo sliko med razvijanjem. Potek dela: Izberemo si primerno kontrasten posnetek ter naredimo diapo¬ zitiv s kontaktnim kopiranjem ali pove¬ čavo (če želimo imeti le izrez, sl. 1). Kot material je uporaben mikrofilm, re¬ produkcijski film ali plošča. Diapozitiv razvijemo v kontrastnem razvijalcu, ki vsebuje mnogo sode ali luga. Slika 2b V našem primeru je bil standardni razvijalec FR 4 »ojačen« s 7 g hidrokino- na, 2 g kalijevega bromida in 6 g natrije¬ vega luga (za 1 liter FR 4). Ker ni bilo na razpolago čistega luga, smo uporabili tehnični lug v luskah in kroglicah. Če razvijalec deluje prehitro, mu dodamo še 1 g kalijevega bromida. Če nimate tehtnice, lahko količine tudi ocenite! Razvijalec je obstojen 1—2 dni. Diapozitiv nato kontaktno kopiramo ali povečamo na kontrastni papir. Razvi¬ jamo toliko časa, da se začno razvijati podrobnosti slike, to je 1/2 do 2/3 razvi- jalnega časa. Razvijamo v plitvi skodeli in mešamo le v začetku, da odstranimo mehurčke, nato pustimo sliko mirovati. Le pri večjih formatih (nad 13X18 cm) skodelo občasno rahlo gugamo. Dodatna osvetlitev naj po moči ustre¬ za prvotni osvetlitvi. Med osvetlitvijo ostane slika v skodeli. Če pride do počr- 189 TIM Slika 3a nitve slike že med osvetlitvijo, moramo zmanjšati hitrost razvijanja z dodatkom kalijevega bromida. Po osvetlitvi pusti¬ mo sliko v razvijalcu, da postane temno siva (ne čakamo na popolno začrnitev), in jo nato prenesemo v prekinjevalno ko¬ pel, nato pa v fiksir. Dobimo sliko (2 a), ki ima ob prehodih svetle proge, ki so bolj ali manj izražene. Sliko izperemo, osušimo, retuširamo s čopičem in tušem (če nimamo prave retušne barve), nato pa jo kontaktno kopiramo (z . licem na lice) na svež papir. Sliko 2 a uporabimo kot negativ. Dobimo sliko 2b. Pseudo solarizacija ne nastaja, če je posnetek premalo kontrasten. Zato lahko diapozitiv kontaktno prekopiramo na film, da dobimo duplikatni negativ, ter nato ravnamo tako, kot smo delali z dia¬ pozitivom. Na ta način smo dobili slike 3 a in 3 b. Iz duplikatnega negativa lahko izdelamo spet diapozitiv itd. Slika izgub¬ lja vse več poltonov in pseudosolariziran posnetek dobiva le še črte. Ce tak posne¬ tek kopiramo in še enkrat solariziramo, dobimo dvojno solarizacijo; črte posta¬ nejo dvojne. Posnetki, ki jih objavljamo, so bili iz¬ delani s pomočjo ORWO reprodukcijske¬ ga filma na EFKE kontrastni papir in razviti v opisanem razvijalcu. Pri upora¬ bi ORWO reprodukcijskega filma je bil posnetek 2 a izdelan direktno s kopira¬ njem diapozitiva, pri uporabi »mikrofil¬ ma« EFKE pa je bilo potrebno diapozitiv kopirati v negativ in nato ponovno nega¬ tiv v pozitiv. Postopek je nekoliko daljši, rezultati pa so enaki. Še opozorilo: razvijalec moramo pred uporabo pazljivo precediti, ker sicer usedline povzročijo bele pike na posnet¬ ku. Če je potrebno, precedite razvijalec tudi med delom. Slika 3b 190 TIM Lzfi i jw{ S Slovenija Pisma in sporočila Težko sem pričakoval novo številko TIM. V rubriki PISMA IN SPOROČILA sem opazil fotografijo svojega nagradne¬ ga izdelka. Sporočam, da sem izdelal tu¬ di nagradni izdelek CATERPILLAR, ki je bil objavljen v 3. številki TIM. Franc Šibal, Uniše 7, Ponikva pri Grobelj nem Nagrado za nagradni izdelek boš pre¬ jel po pošti. Naročen sem na revijo TIM in jo z zanimanjem prebiram. Zanimam se za le¬ talsko modelarstvo in radiotehniko. Pro¬ sil bi za nasvet: Kupil sem rabljen diesel motorček, ni mi pa znano iz česa je se¬ stavljeno gorivo. Poskusil sem že z etrom, pa brez uspeha. Motorčku manjka tudi žarilna svečka. Ivan Rajšp, ŠC TAM, Maribor — Tezno Svetujemo ti, da se povežeš z Mode¬ larskim klubom Maribor, ki deluje pri Aeroklubu Maribor. Gorivo za eksplozijske motorčke z eksplozijskim vijakom je eter, ricinus olje in petrolej v količinsko enakem raz¬ merju. Gorivo za eksplozijske motorčke z žarilno svečko pa 25 — 30 % ricinus olja in 70 — 75 % metil alkohola. Revijo TIM naročam že od 5. razreda in mi ugaja. Najbolj me privlačijo načrti izdelkov. Izdelal sem jih že precej: dviga¬ lo na avtomobilu, zmaja in sedaj delam tudi ladjo na svečo. Če mi bo uspelo, vam bom sporočil. Jožef Adorjan, učenec 8. razreda, Pince Marof pri Lendavi Hodim v 7. razred osnovne šole v Ce¬ lju. Na revijo TIM sem naročen prvo leto in mi je zelo všeč. Najraje berem sestav¬ ke o radiotehniki. Šolanje mislim nada¬ ljevati na Srednji tehnični šoli za šibki tok. V prostem času se zelo rad ukvar¬ jam tudi z fiziko in kemijo. S prijateljem imava laboratorij s preprostimi pripra¬ vami. Navdušujeva se tudi za rakete.. Na¬ redila sva jih že okoli 60. V šoli pri teh¬ ničnem pouku imamo zelo slaba orodja, kar nam otežkoča delo. V lanskem šol¬ skem letu smo izdelovali semaforje. _ • Bogdan Lilija, Celje, Šoronovičeca 6 a Andreju Rimele, Maribor - Tezno, Žu¬ pančičeva 50 b, Božu Hrupu, Podplat NH, p. Podplat in Albinu Medvedu, Gornje Prapreče 3, p. Veliki Gaber, sporočamo, da naša trgvina MLADI TEHNIK trenut¬ no nima na zalogi raketnih motorjev TAJFUN. Njihova cena je bila okrog 6,00 din. TIMOV MALI OGLAS Prodam fotoaparat KODAK 100 za 150.00 din. Igor Kokalj, Ljubljana, Martina Krpana 28 Prodam rabljeno plašilko TELLY za 35.00 din ali zamenjam za ozkotirno železnico. Dušan Salobir, Velenje, šaleška 22 a PO DELU ZABAVA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »PLANETI NAŠEGA OSONČJA« VODORAVNO: 1. set, 4. zamah, 8. Rim, 12. bala, 13. enote, 14. amen, 16. Ata- cama, 18. Olivera, 20. nu, 21. avla, 22. Mars, 23. kn, 24. Krn, 26. lj, 27. dh, 28. čud, 29. sneg, 31. Akela, 35. Jure, 36. prt, 38. Ora, 39. pet, 40. stan, 41. kos, 42. plaz, 44. stud, 45. stop, 47. oral, 49. Tan, 50. VE, 51. LK, 53. Ado, 54. or, 55. kanu, 57. pura, 59. ep, 60. Jupiter, 62. etiketa, 64. Ahil, 65. Rrajko, 67. eter, 68. ara, 69. ani¬ on, 70. rak. TIMOVI NAGRAJENCI Za pravilno rešeno križanko iz 4. šte¬ vilke TIM so bili izžrebani: ZDRAVKO AMBRUS, Boreči 6A, Križevci pri Ljutomeru, REZIJA KADIC, Semič 60, Bela Krajina, VIKTOR PICELJ, Razgledna pot 8/A, Jesenice, Izžrebanci za pravilno rešeno križan¬ ko iz 5. številke TIM pa so bili: STANE PERC, Zavrstnik 47, Šmartno pri Litiji, VITKO KRALJ, Cerknica, Cesta 4. maja blok C, ZADRAVKO KRVAVICA, Celovška 106, Ljubljana. Rešitve nagradne križanke pošljite do 25. februarja t. L na naslov: Uredništvo TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pod oznako PO DELU ZABAVA. Trije srečni izžrebanci prejmejo po pošti knjižne nagrade. Nagradna križanka VODORAVNO: 1. spoj, kontakt, 5. po¬ stava, život, 9. strojni del v obliki palice krožnega prereza, 13. nauk o energiji, 15. jamski ali močvirni plin; gorljiv plin brez vonja in barve, ki nastane pri raz¬ padanju organskih snovi, 17. tuje žensko ime, po naše Roza (iz istih črk kot EROS), 18. bogato, umetniško izdelan glavni vhod pri cerkvah in večjih poslop¬ jih, 20. junakinja Sketovega romana iz turških časov (»Miklova ...«), 21. blato morskih galebov in pingvinov, ki ga upo¬ rabljajo kot odlično fosforno gnojilo; največja nahajališča so na obalah Južne Amerike, zlasti v državi Peru, 23. kemični znak za tantal, 24. spopad, bitka, 26. za¬ četnici slovenskega narodopisnega pisa¬ telja (»Bajke in povesti o Gorjancih«), 27. večinoma mejna reka med državama Perzijo in Sovjetsko zvezo, 29. začetnici slavnega poljskega astronoma, ki je po¬ stavil temelje heliocentrične teorije (nauk, da je središče našega planetnega sistema Sonce in ne Zemlja), 31. plaha poljska žuželka, običajno črne barve, 34. pijača starih Slovanov, 35. makedonski narodni ples, 37. kratica za »ljudska skupščina«, 39. slovensko podjetje za odkup odpadnih surovin, 41. zimska padavina, 44. lunina faza (prvi in zadnji), 47. nočne ptice uha¬ rice, 48. ameriški meteorološki satelit, na¬ menjen predvsem raziskovanju oblakov, Nagradna križanka 50. nabiralnik, zbiralnik, hranilnik ener¬ gije, 52. orodje koscev, 53. nepomemben, ničvreden človek, 54. utrjeno prebivali¬ šče plemičev v srednjem veku. NAVPIČNO: 1. snovaini stroj v tek¬ stilni industriji, 2. delavec lesno predelo¬ valne stroke, 3. glavna junakinja romana pisatelja Frana Finžgarja »Pod svobodnim soncem«, 4. kratica osnovne utežne mere, 5. stoti del, cent, 6. nasilnik, 7. pisarni¬ ški dopis, 8. znamka odličnih švedskih avtomobilov, 9. začetnici italijanskega fi¬ zika Guglielma Marconija, 10. poteg z re¬ zilom, 11. grška črka, s katero zaznamu¬ jemo količine v matematiki in fiziki, 12. vod nad zemljo za prenos električne ener¬ gije od central do razdelilnih postaj, 13. fizikalna enota za delo v sistemu centi¬ meter — gram — sekunda, 14. obsežna pripovedna pesnitev, 16. perje pri repi, 19. učinek lomljenja, 22. organ vida, 25. Žid, 28. požirek, 30. priprava za odpira¬ nje in zapiranje ključavnic (tudi orodje za privijanje ali odvijanje vijakov in ma¬ tic), 32. tehnični poklic; ilustrator, 33. osnovna mera, 34. puščica, konica, 36. pomembno alžirsko pristanišče ob Sredo¬ zemskem morju, 38. zasnova živega bitja, 40. ptica ujeda, ki živi visoko v gorah (brkati), 42. naziv za Hercegovca, 43. per¬ nata domača žival, poseben čoln za reše¬ vanje ponesrečencev v gorah, 46. kemični znak za baker, 49. avtomobilska oznaka Sarajeva, 51. začetnici italijanskega fizi¬ ka Luigija Gaivanija. PRAVKAR JE PRI NAŠI ZALOŽBI IZŠLA KNJIGA JULES VERNE, V 80 DNEH OKOLI SVETA, PET TEDNOV V BALONU Obseg 452 strani, 18 celostranskih ilustracij, cena 46,00 din. Napeto, pustolovščin polno branje za mladino! Pisatelj vodi svoje junake širom po svetu — v Indijo, na Japonsko, skozi džungle in puščave, srečujejo se s tisoč nevarnostmi, premagujejo skorajda nepremagljive ovire in s svojo iznajdljivostjo vedno najdejo pot iz vseh težav. NAROČILA SPREJEMA TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, LEPI POT 6