Oktober, 1915 ev - (No.) 10. Vil. VII.) V °‘ v ^/O > ii ST. MARY'S. # ' library ^s- :*s 5 e ^^Q NT, IL UNO& Socijalizem v luči zdravega razuma. (Dalje.) 8. Socijalizem in vera. c) Ali more biti katoličan socijalist? Sodjalisti tudi tako-le modrujejo: “le- ra je privatna stvar. Vsak posameznik ;• lahko veren ali pa brezverec, je lahko protestant ali katoličan, mohamedanec ali jud. to je njegova stvar, za to se mi ne brigamo in se tudi bodoča socijalistovska 'iržava ne bo brigala. Vsak bo lahko mo- 1 k svojemu bogu kakor bo hotel, mi mu "-a ne bomo branili. Le socijalistična vla- ' !a bo brezverska.” rako govorijo, kadar hočejo posebno “tolkane vloviti in vjeti na rdeči lini. Ogovarjajo jim, saj boste lahko katoli- ,u d> kot soeijalisti, saj vam mi tega ‘ branili, delavske interese pa ima- skupne. *' kujjge in brošurice so že spisali o bodo tudi katoličani lahko socija- zopet kažejo soeijalisti kot laž- hinavci največjega kalibra, proti '• bili pokojni farizeji še pravi 'UlC|, , namreč mora biti ali la/nji ; ' h )i t.ronst, ali b(»g"kb‘t / / ,111 obr*kovalic 11 1 1 1 1,1 vse skupaj, drugače ne moro svojega bla¬ ga prodajati. Katoličan veruje v Boga in Kristusa, in na sodbo pravičnega sodnika po smrti, socijalist pa uči, da človek pogine, kakor pogine pes in je ž njim pri kraju. Katoličan veruje v posmrtno življenje socijalist oboje taji in smeši. Katoličan časti in spoštuje sveto pismo kot od Boga navdahnjeno knjigo, kjer je zapopadeno božje razodetje, kjer se nam tako ganljivo in pretresljivo popisuje živ¬ ljenje, trpljenje in poveličanje našega Zveličarja, socijalist sramoti sv. pismo, pravi da laže, da so to samo stare judov¬ ske bajke, da jim ni čisto nič verjeti. Katoličanu je milo in drago češčcnje Marije Device in svetnikov, socijalist pa smeši in zasramuje na najpodlejši način Marijo in svetnike in se norčuje iz Mariji¬ nih častilcev, iz cerkve, iz molitve. Katoličan posvečuje nedeljo kot Gospo¬ dov dan, socijalist sc temu smeje, m pra¬ vi, da se sme praznovati le prvi maj kot socialistični praznik. Katoličanu so dragi zakramenti. pr«“d vsem mil je še v veliko tolažbo spoved m sv. euharistija, socijalist se z<»p<‘t iz za¬ kramentov norčuje in bogokletno pi«' *» za k rn men tu pn-sv J,' ' ^naukft, Z ono besedo: Ni ga katoliškega 190 ‘AVE MARIA’ Oktob erj igjg ni je cerkvene naprave, katere bi še soeija- listi ne bili opljuvali, sramotili, osmesiU, USU HC ' zaničevali, tajili, zanikali, obsodili. To imenujejo socijalisti: “A era je pri¬ vatna stvar!!” Vse je napačno, kar je v katoliški cerk¬ vi, vse je prav, kar je socialističnega! In ti ljudje, ki brizgajo svoj strup pri vsaki priliki na katoliško cerkev, drznejo pri tem še trditi, da bo v socijalistični državi katoličan lahko spolnoval svoje verske dolžnosti, da bo imel vsa verska to¬ lažila, da ga nikdo ne bo oviral pri izvrše¬ vanju verskih zadev! Socijalisti pa učijo, da je duhovnikovo delo neproduktivno, da je neumnost pri¬ spevati za cerkev in duhovnika, da je vse, kar stori katoliški duhovnik, humbug. Kdo bo torej pod socijalistično vlado, vprašamo, skrbel za katoliške cerkve, kdo vzdrževal duhovnike, kdo se bo brigal za duhovniški naraščaj ? Stavile se bodo le fabrike in delavnice, ker izvršujejo produktivno delo po socia¬ lističnem nauku, cerkev pa se briga le za dušo, katere pa socijalist ne pripozna, to¬ rej socijalistična vlada že po svojih zako¬ nih ne bo smela staviti cerkve. Duhovnik dela za dušni blagor duš nje¬ mu izročenih; tudi on ne bo našel milosti v socijalističnih očeh, tudi njega mora vla¬ da nagnati na delo v fabrike, ker ne oprav¬ lja po socijalističnem katekizmu produk¬ tivnega dela. Zato in ravno zaradi tega razloga tudi ne bo semenišč, kjer bi se izgojevali mladi duhovniki, ker to je popolnoma zoper princip soeijalistične države. Kdo bo torej katoličanom, ki bi se naha¬ jali v socijalistični državi, delil sv zakra uiente, kdo opravljal daritev sv. maše, kje h<* iskal tolažila veren katoličan za slučaj Al, bo morebiti Kristan ali Zavrtnik po- \Z T-'' ' ln T'!' S ' Užb *> "Pravljal sij Katoliškega duhovnika 'l 'I udi Združene |)ržavc S() difi-H-ntm^t« je se im* Utik l' n, il,, je posameznik«, i,„ 1 u '""d vlado Z )0 lede vere in- ca natora socijalistična ne dopustila, bi shajali in vsaj životarili katoličani 11111 socijalisti. Pomislite samo to! Ako že zdaj, ko še nimajo nikjer nob 111 oblasti, lco še ne morejo udejstviti sV °h 1 abelskih naukov, ako že zdaj, pravir 1 ' P ko nesramno pišejo in lažejo o katolik' cerkvi, o zakramentih, stoinstokral (,|l ° isto laž ponavljalo, se na najostndiic.jši čm norčujejo \ z vsega, kar je sveto k>‘|" kaj bodo še le poleni sb ' 1 kadar bi imeli v so moč v svojih roiud'! J “AVE MARIA” 101 v ,>r. ]pl5. ( iU' ,r pravi, da česar jo, sroo polno, p< jz u st. Socijalisti smrtno sovra- |,rs ,ifl ^ k0 cerkev, in bi ji rajši danes ^,1'tri P rizad ^ ali smrtui udare liki samo na jeziku mali pa v I !|i« njihovo dejanje, zapomnite si to, I zasedli stolec vesolnega sveta, bi | u bili in uničili katoliško cerkev. I ^f r čita njih spise, kdor je slišal že ■ ^‘govoriti takega socialističnega pri- ; ^ bo rad pritrdil, da govorim res- Kar mačka rodi, vse miši lovi, mačka ni- ! ,|i„ e pozabi miši loviti, tako tudi socija- ! st ue sovražiti katoliške cerkve. Zdaj jo sovraži samo v spisih in z uma- ranim jezikom, ko bi pa prišel do moči, pa bi jo popolnoma izkoreninil. To povejte tistim, ki bodo prišli k vam * hinavskim obrazom, da je tudi katoličan lahko socijalist. Socijalist tako sovraži katoliško vero, la je veasi ne samo žalostno, ampak celo smešno. Kaj vam povem samo en slučaj. društvo je imelo sejo v veliki in Mani slovenski naselbini. Pri društvu je 1,0 t Par socijalistov. ba"^ r^ ll ' < ] Vnem rC ^ U spremem- Pi odlaga tol j vstane in začne citati pra- V1 a ; kl M se na J P ri posameznih točkah predrugačila. v prečita prvo besedo in sicer re¬ ve: prvo poglavje”, Že vstane nek pre¬ brisan socijalist in pravi : “Predlagam, da ‘ sc izpusti beseda poglavje in nadomesti z drugo besedo.” Zakaj ?” ga vprašajo. /ato, ker beseda “poglavje” stoji v sv. pismu”. Ali si morete misliti večjo modrost? Po¬ temtakem moramo črtati skoro vse bese¬ de iz besednjaka, ker skoro vsaka beseda, ki jo rabimo dandanes, stoji v sv. pismu. Potem ta ljubi socijalist ne sme rabiti ne besede kruh, ne suknja, ne sodrug, ne svoboda, ne bodočnost, ne delo, ne plači¬ lo, ne trud, ne znoj, sploh nič. Pojdite rakom žvižgat in ribam pet, vi rdeči reformatorji! Dokler bodete take bedarije trosili v svet, še ne bo kmalu va¬ še države! Ko so živali zbirale med seboj župana, so marsikaterega kandidata zavrgle z be¬ sedami : ‘ ‘ Le-ta nam županil ne bo ! ” Tako tudi mi zakličemo na koncu tega poglavja: “Socijalist nam gospodaril ne bo!” Prihodnjič pa kaj o imenitni rdeči “in¬ ternacionali”, ki ni internacijonala. (Dalje prih.) KO VATE GLEDAM... Nežika Lužar. vate gledam, širni svet, kako se pač mi studiš, Vs a.j kakor senca mine spet prav vse, kar ti mi nudiš! *iv|j (, nje naše tolkanj cenjeno kako j,, vendar krat ko ’• '“mkobo skriva nam samo, kar na videz sladko ! Zastonj je jok, zastonj solze, ko enkrat je prepozno! V plačilo njim, ki mu slede, daje gorje le grozno! Zato pa sree, h* zapri pivi v skrbno se pred svetom, nikoli da ne preslepi z mamljivim te obetom I “AVE MARIA V- ~£if Kraljiču dovic. Ima, kar je hotela.... I j I . rv j e bilo slovensko dekle, kakoršnih veliko med slovenskimi dekleti. Ni ^pobožna, pa tudi slaba ni bila. Doma v imela strogo mater, ki je pazila na njo iin noč, da bi se ji ne izgubila. t , ja Marv je silno rada plesala. Zato so [ ji pete nehode vzdigovale, kadarkoli je t;; v bližiii gostilni ples. Harmonika je odmevala svoj jednakomerni “tam — ta -ta. tam ta ta” iz odprtega okna go- f stilne, zakaj godec Rojc je vedel, da je j ta "tam—ta—ta—tam ta—ta” za mlade J vročekrvne pete, to kar je elektrika za rfektričen motor. Vsedel se je zato najraje Djbu. da je kakor divji petelin na smre- ' zlasti dekleta cele vasi v gostilno. v ' e 'la je gostilničar vedel za to Rojčevo P- f m'-tenost in mu vedno kako kronico na- 1^’ ,e ® : “ti dober za me, jaz za te.” ar >. tedaj še Micka, je navadno pri ^ priliki šla na vrt in poslušala ta pri- tam-_ta_ta”. “Pridi sem! Pridi ]jj v ’ l) se . j’ j e zdelo, da jo kliče ta zape- “pj °^. eva harmonika. P° gostilnah je vragov se- •N'ič, Jl P r idigovala skrbna mamica. ‘ 7 , u ne boš hodila!” ,Ja V8e druge lahko gredo, pa lu ' j ( '* ll0 | Jena slaba. Mati, kar pustite Vi/. 8 koro jokaje mater. ' i,i ' bodila! Nobeno pošteno • - "h |d«-sal po gostilnah! Poglej 'V p. Matevškove, poglej Ko- a v la na mesec je pa res zaslužila in Še v prostost je marljivo uživala i u Se ec ' Tudi ves .1° na vseh bavah, na vsakem plesu, na vsakem •/'!' ku. Samo v cerkvi je nisi videl velik “Sem na službi, kako naj morem v °> kev?” se je izgovarjala. “Saj bi me ^ tudi ne pustila”. V resnici pa Mary n j^' liko svoje gospodinje nadlegovala s pv l šnjami za dovoljenje za cerkev. “Ali veš, da imajo v New Torku I epo slovensko Marijino družbo”? govorila ji je Jernačeva Franeika, oziroma Franccs ki je pa v New Yorku še več v cerkev ho' dila, kakor pa doma. Prišla je namreč na prvo službo k dobri katoliški gospej, ki jo je vsako nedeljo vzela seboj k maši in pogosto k sv. obhajilu. “Jaz sem že pristopila. Oznanili so, da se mora vsaka, ki je bila doma v družbi, tu priglasiti, drugače bodo sporočili tudi do¬ mov, da bode tudi doma izbrisana.” ‘ ‘ Saj nisem prišla v Ameriko, da bi ho¬ dila v cerkev. Kje pa morem? Gospodinja me ne pusti! ’ ’ In res vse prigovarjanje je bilo zastonj. Mary ni hotela v družbo, temveč se je co¬ lo ogibala vseh deklet, ki so bile pri druž¬ bi. Zato je pa toliko pridneje obiskovala nedeljske plese v slovenskem saloonu. “Danes so te izbrisali iz Marijino družbe”, ji je povedala Jernačeva i" l " bodo sporočili tudi domov”. “Pa naj me! Kaj me briga! Kaj nioni mar Marijina družba. Saj brez te tudi bdi ko pošteno živim. Koliko jih je, ki so p 11 družbi, pa poglej kako žive!” “Kakor hočeš, Mary!” je rekla 1' 1,111 ces iu jo od tedaj žalostna pustila pop o!n °' m a pri miru. Od tedaj je še bolj opuščala vse, kmk°^ j bi jo moglo spominjati na pošteno iu O' cansko življenje. Svetinjo je vrgla P 11 “Čemu mi bo ta neumnost! To je z-a t l,( ja!ke!” K spovedi že preje ni hodil* 1 ' ^ kot dvakrat na leto. Od tedaj niti onk''" u i šla več. “Kako je Vaše ime”, jo je nag oV slovenski duhovnik pri neki zabavi) ^ j “Ave Maria M 195 ,^ r - 1 oi 5. J 0 l)il skupaj z društveni co, AJ ‘ nznal. Sramovaje se mu je po¬ jo P° vo je ime. ^»1« s p a Vas nič ne poznam! Ali ne '*>čbto cerkve!" ' i c 1 rtfltl ■■Saj •Več „ služi- pa "Naj nimam časa. Ne morem! Služim!” kot polovi 00 deklet Marijine druž- pa vendar pridejo!” Toda jaz ne morem ! ’ ’ ^ikaj P a v Marijin 0 družbo ne stopi- •Saj j e Mia doma. Ali se spomnite, da t pred nekaj meseci izbrisali neko Mary I bi je bila doma sprejeta, tu pa noče spa- dati v družbo?” < 0. Vi ste ta revica? Mary, Mary, kaj pa mislite ? ’ Pobesila je osramočeno glavo in se izgubila v množico ljudi, ki je bila na za¬ bavi. Duhovnik je od tedaj ni več videl. Tudi tovarišice jo niso več videle. Izgubila se je popolnoma. Nihče ni vedel več, kje je ali kako je. Prijateljice, ki so jo poznale in vedele za njeno lahkomiseljnost so se je pogosto spominjale v molitvi in tudi pri društvenih shodih je g. duhovni vodja več- krat dodal “Očenaš za neko izgubljeno društvenico. ’ ’ * * d'e leti sti zopet mirno potekli v več- nst - ^aj čas beži, kakor bi ga največji ru ; sk ‘ kanoni podili. J"***, oprostite, da Vas motim”, o- ^Jonla j e slovensko dekle slov. župnika ,.i " ^ orku v njegovi pisarni nekega ( ,l0 ?a dne. K* ' dJ m °rem storiti za Vas? Kako je Ali me več ne poznate?” “ Ne ln °rem se spominjati.” Bledo obličje dekleta oblije lahna rde- uea. Razburjenost se ji je brala na obrazu. VO duhovnik natančneje pogleda v ta prepadli obraz, vedel je takoj, kaj in ka¬ ko je z njo. “Jaz sera Mary I . . — i„ še bolj zardi. Ali se spominjate, ko ste me pred dvemi leti iz družbe izbrisali?” O, da, da! Se spominjam! Vi ste ona?” “Da”, odgovori polglasno in pobesi gla¬ vo, Solze jo zalijejo.Srce polno tuge in brh¬ kosti ji je zatrepetalo. Kakor zgubljen sin pred svojim očetom, zajokala je in zaih¬ tela. Duhovnikovo srce je vstrepetalo in za¬ smilila se mu je sirota. Vedel je takoj vse. Zopet “ stara zgodba in vendar vedno nova”, si je mislil in solze so mu silile v oči. Pustil jo je, naj da duška srčni svoji bo¬ li. Vsaj take solze kesanja, kakor hladeči balzam padajo na srčne rane. “Kaj se je zgodilo, Mary!” “Saj me vidite.” “Da, revica, vidim!” “Prevaral me je!” “Zakaj si mu pa verjala.” “Ker sem bila neumna.” Seznanila se je na plesišču z mladeni¬ čem. Začela je hoditi z njim po plesiščih. Nasledki tega znanja —-tu so! Ko je fant to videl, je pobegnil. In ona - ima, kar je hotela. 196 “AVE MARIA” 0ktob( ' 1 ', l§i§ V boju zoper samega sebe. P. Benigen Snoj, O. F. M. (Dalje). Greha se moramo varovati, pa to naj se vrši na miren način, ne da bi se vznemirjali in begali; kajti sicer bi vtegnili na begu pasti in tako dati sovražniku priliko, da nas umori. Celo kadar delamo pokoro, naj se zgodi v miru, tako da moremo reči se spokornim Ezekijem: “Glej moja najhuj¬ ša bridkost mi je postala v mir.” Edino greh nas mora ozlovoljiti, pa tudi s to nevoljo se mora združiti sv. radost in tolažba. Kdor se je Bogu popolnoma daro¬ val, se ne žalosti nad ničemur drugim, nego samo zaradi žaljenja, katero je prizadel Bogu. Ta njegova žalost pa preide v sicer globoko pa mirno in krotko ponižnost in spokornost, ki stori, da se vzdigne poln za¬ upanja na božjo dobroto in brez ne volje in jeze. Rečem enkrat za vselej: ne jezite se ven¬ dar, ali vsaj ne vznemirjajte se zato, ker ste bili zbegani; ne razburjajte se, ker ste bili vznemirjeni; ne bodite v strahu, ker ste bili vznepokojeni, temveč upokojite zo¬ pet svoje srce in je izročite čisto mirno v roke božjega Zveličarja. Utrjujte se čeda¬ lje bolj v potrpljenju s samim seboj, četu sc zavedate dobro svoje revščine/ Pazi skrbno, da sc nc vdate zmotnjavi, ako s pregrešili v kaki reči. Obudite takoj c jan je ponižnosti in to s krotkim in ljube nipolnim sre,cm. Na to se zaupno zateci k dobrolljivcmu Boru trdno prepriča; d a dobite od njega potrebno pomoč za | boljšanjc. Ako sle grešili naj bo že L koršenkoli greh — prosite čisto mirno Bo¬ ga odpuščenja; recite mu, da ste zagotov¬ ljeni o njegovi ljubezni in odpuščanju. Ta¬ ko storite vsikdar in sicer čisto priprosto in mirno. II. POGLAVJE. 4 . Da bi tem vspešneje preganjal tako škodljivi nemir, odkriva sv. Franičšek Ša¬ leški vsakemu njegov navaden, če ne edi¬ ni vzrok, ki je lastna ljubezen in sebičnost. Ze sv. Terezija je rekla: “V resnici poni¬ žen človek se zaveda svoje krivde in zato žaluje. Njegova žalost pa ni nemirna i n 111 v z egana; tudi mu ne otemni duha ( r < si ca, nasprotno ga še le prav potolaži. v . ene ,s ^ ran i občuti duša žalost zaradi raz- nja božjega, z druge strani pa čuti o j o več zaupanja v božje vsmiljenje. 0 ,10 ‘ Sleer Pozna svojo ničnost in nevred- pa hkrati časti Boga, ki je imel ž njo toliko potrpljenja. Nasprotno pa hinavska ponižnost, ki > /r y ra ' ,d . ,lj, dobnega duha, ne vidi nič dobre- k • ^ isli, da hoče Bog vse pokončati z og- g , em Jn Nem. To krivo ponižnost je izuj 1 ' .• ' * S,un ,sa t an - In ta njegova iznajdb« J' 1 y j 1 -*'. jivih, prekanjenih ' kar jih poznam. ro ^ V/t ° k za kuj je nemir po grehu bi' i ki* , . Sl V- 0 ’ da resno obžalujemo k^Kar' ^ r< '^ le ’ toda ona neče, da se nam ge foto. v Pou. J «,k , s l jrev rže v nekako jezo, srd in to- M i katoliško zavedni možje moramo pa sku paj v lastni tabor, pod skupno zastavo v svojo “Zvezo”! Znamenje nezdravih razmer med na mi Ameriškimi Slovenci je tudi skrajna napetost med posameznimi tabori, ali ka¬ kor pravimo, strankami. Zveza hoče poleg edinosti in sloge med katoliškimi možmi zanesti med slovensko ljudstvo tudi strp- nost med nasprotniki, takozvauo toleran¬ co ! Res je med nami in verskimi našimi od¬ padniki velikanski nepremostljiv prepad. Versko zavedni človek ne bode nikdar in tudi ne sme nikdar iti skupaj z verskimi sovražniki. Toda so vprašanja, ki so skup¬ na vsem, narodna vprašanja tu hi P** morali biti vsi jedini. Pozabiti bi morali vse to, kar nas loči in videti samo to, kar nas za .ta čas druži, ter sesti k skupni mi¬ zi, skupno prijeti za orožje in se razvr¬ stiti pod jedno zastavo. Toda tega prepričanja nam pa zelo manjka! Nemške ameriške organizacije so pml leti zjedinilc za skupna vprašanj.' na krasnem programu, ki se je izkazal d" sedaj kot krepka podlaga velikanskega napredka in skupnega delovanja za skop na nemška narodna vprašanja. Izdal* v devizo, ki obstoji samo iz štirih besed*- ki pa vendar jasno in določno izraža v,f program skupnega delovanja. (ih* s * ‘ M ’ Letrennt marsehirt, vereint geselilag 1 ' 11 P'* slovensko: “Ločeno korakajmo, skup' no udarimo!’’ V suka organizacija naj t* r| za se ločena svojo pot. Katoliški ” lV ". ''“‘i Verein avojo in narodni 'Nath* 1 '" tak« Ih *'"! svojo. Kadar ho šlo pa za sk**l""' interesi*, /a kroisl eelosluipnegu n ** 1 oda. “AVE MARIA" 199 r i»; . na skupno. ddH»° 1 * ^ga progra- (Jric nemške organizacije in so do v v krasne vspelie. t I, bi M P rav ta Program mogoč tu „n«sfBa. bil bi mogoč! Treba l e Za " • iiitd nase ljudst\ o malo več prave za . 4i rfdBO listi _ in strpnosti. uu , zlie stranke po mišljenju smo že :> lllee ,j r uga od druge, da se ne bo- " kJar več srečali. Vsi verski odpada 1 r h1o vedno smrtno sovražili vero in nU ki se je drže. Katoliški mož, pa ni- bo mogel iti z verskimi sovražni- jjar ik uu ° ker mu je vera naj dražja svar. kko smo se toraj enkrat tako ločili in moremo skupaj več priti, dobro kora¬ čimo ločeno. Vsak tabor naj skuša vr- vti svojo nalogo, naj gre svojo pot, katero ,i je začrtal. Toda vsi pa zanesimo med :.;.rod odločen boj malenkostnim osebno- -::m. podlemu sramotenju posameznih sta¬ nov, sramotenju vere i. t. d. Dokazujmo zmote drug drugemu. Skuhajmo najti resnico in pravico. Toda pri tem pa širi- 1110 značajnost in možatost. Izobražujmo narod, da bo sam mislil, sam presoj eval, da ' Ul ° tako ne narod surovežev, pretepačev " P^Bueev, ne nerazsodna masa, temveč uaro ^ treznih, navdušenih in gentleman- K kih mož. ^ d 'lar bo šlo za skupne naše koristi, šlo za narod, zlasti kadar bo tre¬ bi . . b braniti kake naše narodne svet 3 ^ U»krat pa skupaj pod skupno zastavo, "kupne koristi. 'braj: a) Združiti in zvezati v zvezo ^ske sloge in ljubezni vse naše katoi tk(J zavedne slovenske može, vsa kat. dr ' 4 b naše naselbine, in b zanesti med slovensko ludstvo ra ^ prepričanj in različnih mišlenj r ' ’PuoKti in gentlemanstva, da bodemo, ^ :i l u^no korakali, vendar kadar 1 . ud 'h 'kupno za skupne koristi. ,>hh ‘* va velika ideala, katera t ^ ZVEZA” kot zvezdo vod- M J/U ^ v °J‘'ga delovanju in stremlje- r/ "'“d nnšdi rojakov toraj hoče '‘'i' znožnosli m moči teinu Kotor^ 1 ? U - delU ’ na ^ sc P ri dniži “Zvezi Katoliških Slovencev”! b Vli e ’ tcžko b » to. delo! Velikanske doseči To ) PrCd,1 ° S ° btH ! e mo S*° kaj . . J da za tako zvišene ideale trpe- b in žrtvovati - kateri pravi mož bi se v. Zat(m l j rojaki! Velik je Čas, v katerem zi\nno. Bodimo tudi sami veliki! “Bratje oas je, da vstanemo iz spanja in zaspano¬ sti! ras je, da primemo krepko za delo!” Za toraj možje, bratje, združimo se v zvezo! Bratje v kolo se stopimo K “Zvezi” urno dajmo si roke! NE SAMO KAR VELEVA MU STAN, KAR MORE TO MOŽ JE STORITI DOLŽAN! Ako si je “Zveza Katoliških Slovencev” postavila tako vzvišeno nalogo, ali nima pravice pričakovati, da se ji bodo pridru¬ žili vsi slovenski rodoljubi po celi Ame¬ riki? Ali nima pravice zahtevati od vseh mož pomoči, in sodelovanja? 1) Da, dolžnost vsakega pravega za¬ vednega katoliškega Slovenca je — sto¬ piti v “Zvezo” in posvetiti po “Zvezi” svoje moči in svoje zmožnosti tem vzvi¬ šenim idealom za čast božjo in blagor milega nam našega slovenskega ljudstva. Sedaj ni čas počitka! Sedaj ni čas. da bi omahovali na dve strani, da bi iska¬ li naklonjenosti Boga in hudiča. Časi so preresni! Sedaj veljajo besede Gos¬ podove : ‘ ‘ Kdor z menoj ne pobira, ta raz¬ tresa ! ’ 7 Katoliški mož mora biti vsak zaveden vojak, navdušen za svojo zastavo, junaški in požrtvovalen. Da, v boj smo pahnjeni vsi katoliško zavedni možje. Zato je samo ena naša dolžnost: boriti se ali pa izdati svojo zastavo sovražniku in mu pustiti mirno njegovo razdiralno delo. Zato pa, kateri katoliški mož dandanes noče iti skupaj z drugimi možmi v boj, na delo, on je s tem že v sovražnikovem taboru. Strahopetci in izdajal ei ho pa sramoten madež na telesu vsakega naio- da in vsak narod se jih , )iti (i Katoliški slovenski •'»"*; , f tak sramoten madež mmega >.»> 'AVE MARIA ♦ * r >ktoh l‘00 V 19i5 Z« to, katoliški slovenski zavedni možje, pridružite se naši “Zvezi"! Takoj danes se odloči in piši za sprejem. Takoj danes začni delovati med svojimi prijatelji, da boste ustanovili v naselbini svojo lastno znico. P 2 ) V “Zvezo” vabimo uljudno tudi na¬ šo če. slovensko duhovščino. V veliki večini je naša slovenska ame¬ riška duhovščina zelo rodoljubna in na¬ vdušeno Slovenska. Le žalostne skušnje nekaterih čč. gospodov so jih pripeljale do neke nezauplivosti do vsega in vsake¬ ga podjetja, ki se začenja med nami. Zgu¬ bili so vero v narod. Da, ako je kdo pazno motril naše raz¬ mere tukaj v Ameriki zadnjih deset let, prebiral slovenske časnike, se mu ne bode zdelo čudno, ako res slovenski duhovnik zgubi popolnoma veselje poseči v kako de¬ lo za slovensko ljudstvo v Ameriki. Koliko sramotenja, zasmehovanja, zaničevanja, preziranja in zmerjanja je morala naša slo¬ venska duhovščina prečuti že zadnja leta od svojega naroda! Za vse velikanske žrt¬ ve za narod je prejemala pogosto le nehva¬ ležnost in zaničevanje. Vsako propalico so sprejemali z večjo častjo kakor duhovni¬ ka. Zato bi ne bilo čudno ako stori sloven¬ ski duhovnik po besedah Gospodovih : “Kjerkoli ne bodete sprejeti, otresite prah s svojim črevljev in pojdite drugam!” Za¬ to imamo slovenske naselbine brez sloven¬ skega duhovnika, slovenski duhovnik pa delujejo med drugimi narodnostmi. \endar, da je bilo tako, kaj je bilo u- zrok? To je jasno! Zato ker so bile narod¬ Zato pa treba “Zveze”! T rel)a je ?.dr u žcu ja! Skupaj moramo! ‘ Tu di še ni vse prepozno m vse Mod nami imamo še veliko veliko dobrih katoliško zavednih moz. Toda to so bis* ri Jih ki so skriti. Posamezne naselbine znajo. Celoskupnosti so neznani. Tod" * ba jih dvigniti, navdušiti in zjedniti ■ **' dete videli, kako plemenita srca še k ^ med nami. Vsaka naselbina jih h Uu -j,' J " luči, katere ne smejo ostati pod merniko,^ temveč se morajo postaviti na mizo, dn bo do svetili vsemu ljudstvu. Zato pa vabimo najprej v svojo sredo če. slovensko duhovščino! gg. “Zveza" vidi v Vas svoje pastirje in svoje voditelje To ste po svojem stanu. Zato pridružite se nam! Stopite kot taki nam na čelo in šli bomo za Vami, ker vemo, da samo Vi p 0 . snate pot do časne in večne sreče, da bla¬ gostanja. Da, močna opora bode vsakemu sloven¬ skemu duhovniku podružnica naše “Zve¬ ze” ako se pravilno ustanovi in pravilno vodi! Kako krepka opora kat. duhovščini kat. cerkvi so na pr. organizacije, kakor so “Holy Name Society” mož! in mladenčev! “Knights of Columbus”, “Central Ve- rein” in dr. Enako bo slovenskim duhov¬ nikom močna opora “Zveza”. Vsak mož, vsak mladenič “Zveze’ je prepričanja, da je vera stvar njegovega srca, ne stvar njegovega duhovnika. Zato je pripravljen za njo delovati, trpeti m žrtvovati! OPOMBA TAJNIŠTVA. ne propalice popolnoma nemoteni pri svo¬ jem ostudnem razdiralnem delu. Kdo se jim je ustavljal ? Nihče ! Sovražnik je delo¬ val že leta združen in zjedinjen, odpora ni bilo, kar se je pa storilo, je bilo razdelje¬ no, razcepljeno. Sovražnik je delal, mi smo pa spali in kimali. Ako so napadli enega duhovnika, enega škola, enega katoliško zavednega moža, nismo vedeli, da s tem napadajo vse duhovnike, vse škofe, vse ka¬ toliške može, vsaj ta namen so imeli in tu¬ di dosegli. Da, vM-ga tega j<* kriva naša nemirnost m n« -doga! opise, katere smo dobili glede Zvezi', - Ja v an e ^, Tak °j sedaj pa prosimo vse na- “ r f°^ c | n mladeniče čitatelje, da te an c pridno prebirajo in premišljujejo 11 nam takoj v pismu povedo svoje misli Hi pomislike. Ako žele, da bi njih ime ne J 0 P riob eeno skupaj z dopisom, jim to voljo ustrežemo. Samo prosimo vse, 11,11,1 Kotovo vsakdo sporoči svoje mi- i ,. C ’ ' SV(, J (, misli, svoje pomislike, če so i naspiotiij Zvezi ju njunim namenom, i ,! ,n | ° lll0 ^i , ‘ * n s, ‘ takoj pokažimo v ja'’- to N < sproži kako javno podjetje. Za I l *l< > - 1«S- t 1 1 ‘A VE sfg rcm ne rocm.0, kaj men; : | ,j azltf k no soglašam žllJo Dobi i ‘ ; nf »glasa« bodi vsaj mož in - Ato soglašaš, m misliš, da bi u bila r« ~ ' u res nekaj dobrega z a naš dob in P° ve J nam to. Mi potrebu- tvojegra glasu m odobrenja. Ako mis- ja bi se kaj dmgaee spremenilo da i apeliranega dobro vsedi se in ’ J to odkrito. Kdor hoče, mu drage volil _ • VUi je ^ T 1_., . fQ - ~ « ; ’. rnem o znamko, katero je moral kupiti 201 za to pismo. Samo prosimo, mislimo vsi! Ako je Zveza nepotrebno, nemogoča, do¬ bro, pa naj ne bode. V tem slučaju čemu potem narod begati. Ako je potrebna, pa knji! Tora j vsem, ki bodo odkrito povedali svoje misli glede Zveze, že naprej prav iskrena hvala! Rev. O. Kazimir O. F. M. Tajnik. SLOVENSKO DEKLE. Sreča družbeniee Marijine v tujini. Blagor mu, ki bi bil lahko grešil, pa ni grešil, storil hudo, pa ni storil; zato je v Gospodu utrjeno njegovo premoženje. Modri Sirah 31. Minule so počitnice. Zbrali smo se zopet k shodu Marijine družbe. Kakor dobii o troei, ki so bili dalj časa odsotni od svoje ljube in skrbne matere, s tem večjim vese Ijem prihite k njej, se ž njo vesele in ji^de kjo veselje; tako ste ve, ljubljene hčere Marijine, danes prihitele sem k shodu, pri šle ste k svoji predobri Materi, hočete hiti Pri ujej in ji delati veselje. Kakor se dobri otrok najbolje počuti, je najbolj vesel in 'aren, kedar je pri svoji skrbni materi, ste pa tudi ve, hčere Marijine, naj' ' J °lj vesele, se najbolje počutite, ste uaj U)1 i v arne, kedar ste pri svoji Materi Ma Mii lik^ W Stf riobro in skušate vsak dan, ko- V{trn ° S ^i ^ am P re ^ zdaj od hudob¬ ci j y , u * ia > zdaj od zapeljivega sveta, zdaj lastnega hudega poželjenja. Ve akijhate same, kako težko se je ob- O Vuf j i 7 1 Vh, ‘h teli nevarnosti in jih zmaga- hi v tujini, kjer ste bi rekel sa- kjer nimate poleg se- " f ' riirj^-v ne vnetega dušnega pa* ^ ' ""u n- jj}, injclc v domovini. In za in vrhutega, da nimate tu te močne opore >. pošteno krščansko življenje, pa vidite i.. slisite toliko slabega . . . Tu se Vam po¬ nuja in vsiluje toliko hlapcev hudobnega duha, ki Vam obetajo veselje, vživanje, srečo. — Tu ste proste in torej morete brez strahu pred domačimi poslušati vab¬ ljivi glas strasti, ki se vzbujajo z vso silo v Vaših srcih. Tu Vas slepi hudobni svet s svojimi obljubami in svojim razkošejem In ve, kljub vsemu temu prihajate k Mari¬ ji, hočete biti pri njej poštene in vesele, ne poslušate mamljivega zapeljevanja in živi¬ te lepo po sv. veri kakor ste obljubile Bo¬ gu in Mariji. Glejte tudi Vam velja še po¬ sebno beseda Modrega Siraha: “Blagor mu, ki bi bil lahko grešil, pa ni grešil, sto¬ ril hudo pa ni storil, zato je v Gospodu u- trjeno njegovo premoženje”. Da blagrujem Vas, ljube družbeniee Ma¬ rijine, ki ste zveste svoji nebeški materi, ki ste v Marijini družbi; kajti Ona je, ki Vas varuje pred temi nevarnostmi, Ona Vam daja moč, da vstrajate v dobrem stanovit¬ ne, Ona je, ki Vas s tem dela srečne in ve¬ sele. Kako zelo morate torej biti hvaležno Mariji, kako srečne se morate imenovati, Ja ste v Marijini družbi. O zavedajte se te tolike časti in sreče, da ste in se more o imenovati Marijin« hčere. O kaj bi bilo z marsikatero umij ‘AVE MARIA” OktQbc «.«f i* ^^ksih tako slabe in omahljive, da b, kmalu šle za mamljivim glasom strasti, S\'eta in hudobnega duha, ko bi Vas ne va¬ rovala mogočna roka \ ase skrbne ne es 'e Matere Marije. Kako gotovo bi se ton,] marsikatera izmej Vas čisto izgubila m se večno pogubila, tla ni v Marijini družbi. Poslušajte zgled, ki se je dogodil v Egip- tu, ko sem bil tam slovenski dušni pastir v Aleksandriji. Nekega jutra ko sem po s\. maši molil v zakristiji, je prišel prileten mož Maltez in mi povedal, da je neka Slo¬ venka močno bolna in umira, da naj jo grem previdit. Ilitro vzamem vse potreb¬ no s seboj in hitim z dobrim krščanskim možem na dom k umirajoči. Dospeva do si¬ romašne lesene bajte v arabskem delu me¬ sta in mi reče tu gori leži. Treba je bilo iti gor po lestvici in v revni sobi najdem na tleli ležati umirajočo. Grozen pogled! Komaj na pol zavita v cunje leži z odprti¬ mi ustmi in strašnim obrazom Slovenka v najboljših letih. Poleg nje je sedela tri¬ letna njena hčerka. Ni mogla izpregovori- ti nobene besede. Storil sem, kar je bilo mogoče in ji naposled podelil sv. posled¬ nje olje. Na to naročim mojemu spremlje¬ valcu, da naj poišče kakšno krščansko žensko, jaz sem se pa hitro odpeljal na konzulat, da bi ji poskrbel pomoč in jo prepeljal v bolnišnico. Toda povrnivši se s služabnikom konzulata, jo najdem že mrt- V ° '. ’ - '. v Nisem J e Poznal, a zvedel sem, da je prišla še zelo mlada iz domovine v Aleksandrijo. Živela je nekaj let pošteno m pridno delala. Bila je pa pozneje v sluz- bi, kjer je imela samo ob nedeljah popold- Pr Ta? "X' maSi in sv - zakramentom n. vee hodila. Ob nedeljah popoldne pa jc sla na sprehod m se tako seznanila s svo- Jim zapeljivcem, ki ji je SV e to obctal , jo bo poročil. Posledica tega znanja i la hčerka. Pa zdaj je zapeljivec n * več poznati, ampak jo je zapusti] q ° tel namesto, da bi vsaj zdaj spoznala v ? a svet in se poboljšala, se je p a grešnemu življenju, ki j 0 j e tluU ^ spravilo v zgodnji grob... Pa čemu navajati iz daljnih krajev , de? Ali nimate morebiti zadosti z«Hedot tu v Ameriki na onih Slovenkah ,' 5 kaj, pa niso v Marijini družbi? Kako živo kam so zašle? Zakaj? Ker niso hotele vpi sati se, ko je bil čas, v Marijino družbo Hotele so tu v Ameriki prosto in svobodno živeti ne v Marijini družbi, ne pod Mariji, nim varstvom; pač pa v družbi posvetnja- kov, v varstvu svojih prilizovalcev in obo- ževateljev . . . Zdaj so pa vklenjene v verigah greha, zdaj so sužnje greha, sužnje hudobnega duha ... O kako marsikatera čuti zdaj te¬ žo teh verig in suženjstva Oh kako bridko joka marsikatera zaradi posledic, ki so pri¬ šle nad njo, ker je poslušala le strasti srca, ni pa hodila v cerkev poslušat besedo bo¬ žjo, raje je poslušala zapeljevanje sveta in hudobnega duha. Oh, si pravi, kako srečna bi bila tudi jaz, kobi bila pristopila v Mari¬ jino družbo in bila pod varstvom Manji¬ nim ! Ve krščanske Slovenke, ste tako srečne, Ve ste v Marijini družbi, Ve ste pod mogoč¬ nim varstvom Marijinim. O blagor Vanu Zato se pa tudi vsak dan iz srca zahvaljuj¬ te Bogu in Mariji za tako veliko milost- Obljubite ji vnovič zvestobo in delajte J* veselje z natančnim izpolnjevanjem dniz benih pra 01, nosebno glede mesečnega skupnega sv. obhajila,da boste vedno vred¬ ne in deležne Marijinega varstva in da b (l vedno tudi Vam veljala beseda Modreg* 1 Sinaha: “Blagor mu, ki bi bil lahko g*‘ šil, pa ni grešil, storil hudo, pa ni stori 1 : zato je v Gospodu utrjeno njegovo P r0111( ’ zenje. P. K “AVE MARIA” 203 101 f Jožef Lavrič “AVE MARIA” I •j* Jožef Lavrič župnik slovenske cerkve sv. Lovrenca v Clevelandu, Ohio, Današnja štev.“Ave Maria’’prinaša sliko pokojnega gospoda Lavrica. Ž njim jc le¬ gel v grob mož, ki jc na tihem storil veliko dobrega. Ne bo se njegovo ime čitalo po znanstvenih knjigah, ne bo ga svetovna zgodovina imenovala med možmi, ki dela¬ jo zgodovino, toda bil je mož popolnoma na svojem mestu, izpolnil jc stališče, ki mu ga je od kazal naj višji Pastir vseh duš. V svoji skromnosti in ponižnosti je sto¬ ril mnogo, je delal neutrudljivo, dokler mu smrt ni zaklicala “stoj”. Kdor hoče razumeti njegovo delo, mora poznati to ljudstvo in razmere. V sredini svoje črede je bil kaj priljub¬ ljen. Imel sem priliko govoriti z mnogimi njegovih župljanov, in vsak sc ga s hvalež¬ nim srcem spominja, vsakemu zalesketa solza v očeh, kadar se spomni “svojega go¬ spoda Lavriča”. Kako skrbno se je trudil za lepoto hi¬ še božje, kako neumorno je delal za slo¬ vensko župnijsko šolo. Ravno tisti dan, ko je hotel začeti s viti novo šolo, položila ga je bolezen smrtno postelj. Bil je kaj dober cerkveni govornik voril je razumljivo in po domače, da ga vsak natanko razumel. h. njegov,, oznanil,,,, knjige som kako J" <*•> JnSni blagor fara! pri sreu, »o j,- kak volk prikladni v žun„ »voj, mreže razpeti, araril j,- »voj, ljudi kakor dober pa, tir! >i go ve markantne besede sc še zdaj nulnijn jo med oznanili. Imel jc silno mehko in občutljivo srep Neizmerno ga je bolelo, kadar je od suro¬ vih ljudi, ki jih pač nikjer ne manjka, moral slišati kako posebno robato in raz- žaljivo o priliki kolekte za cerkev in šolo. Tako je bil žalosten in potrt, da par dni ni mogel ničesar zavžiti. Prodno so ga v zadnji bolezni odpe¬ ljali v bolnišnico, je čutil, da ne bo več ozdravel, in se je telefonično poslovil od par dobrih ljudi in jih vprašal, če bodo prišli na njegov pogreb. Že tedaj so ljudje začeli ihteti. V družbi svojih duhovniških sobratov jc bil kaj rad vesel in šaljiv. Zdelo se je, da mu je to bilo edino razvedrilo, kadar se je lahko razgovoril s sotovariši. Zato pa jc bil tudi jako priljubljen med tovariši-du- hovniki daleč naokoli. Pokazala so ta ljubezen tudi, ko so pri¬ šli tako mnogoštevilno, da mu skažejo Čast na zadnjem potu. Pragi Jožef! Na hribu Kalvarija, je tvoj grob. Tam čaka tvoje telo vstajenja od mrtvih. Kalvarija je zadnja postaja križevega pota. Zadnja postaja je tudi v tvojem trplj*'* n -i a - Svo J tok si dokončal. Po križevem p°' tu P ri(ie aleluja. Po velikem petku pridi' Velikonočna nedelja. O naj tudi tebi sine 0< 1 v< (110 K lave ožarjeno velikonočno jutro, ^ 1 ° v<( "'‘fPi in neskaljenega veselja nad zvezdami! Anton Bork. “AVE MARIA” 205 York, N. Y. Pretečno nedeljo, 26. ^ , priredile naše tamburašice svojo I ^'. S v cer kveni dvorani sv. Nikolaja na K jjbfivo | cesti. Vkljub slabemu vremenu je bila udelez- . ve ]ika, zato čast našemu narodu ! Tarn- Irašiee so se zopet enkrat prepričale, da | ,ijj) delo in trud ni brez vspeha, da narod I rpošteva njih požrtvovalnost ter jih pod¬ pira z svojo naklonjenostjo. To je veliko j plačilo za njih vstrajnost. Xe bom opisoval celega programa in vseh podrobnosti predstave ker ni moj na¬ men kritizovati; omenim naj le glavne toč¬ ke. bde, presednica je pozdravila navzoče v lmeuu društva, razložila namen novega šivalnega oddelka ter vabila dekleta, naj Pristopajo k društvu. Žal, da vam ne mo- 10 podati celega govora, ker bil je zares navduševalen. Kaj mično je bilo videti tamburašice v ■ ‘ " a, °dnih nošah s čepicami na glavah, h r 'Korakale na oder. Igrale so vrlo ’ ^'ri nove komade in sicer: “Slove¬ i tJ “o ’ Po jezeru”, “ Jaz sem Slovan” r )(j ij' f , an ^ a ^ucia”. Poslušalcem je poseb- ki 2a ^ ala koračnica “Jaz sem Slovan” b v , S vsako slovansko srce. 'Al, v Na tujih tleh” za sopran in 1 “Premi’ ]evanjem glasovirja, je zelo POmenjiva skladba. Pevki sta 1 narodnih nošah ter ena v peči ,lj bi, kar je posebno povzdignilo j n "''vpili U'4 N/rnovina f, 'J in u\ jo izborno zapela tli 'N“H<1 tuu ‘ r Bloškemu jezeru v Patriota rje a nočna pesem v ‘ ofnoinicc tudi pokazale vso svojo spretnost v igranju na glasovir. Le nevstrašeno naprej! čim večkrat nasto¬ pite javno, tem več izurjenosti in prakse si pridobite. Igra “Jeza nad petelinom in kes” ni¬ ma sicer posebnega pomena, a so jo naše igralke tako izburno uprizorile, da zaslu¬ žijo vsestransko pohvalo. Zadnja točka “Čašica kave” je tudi ne¬ pričakovano dobro vspela. Igralke so na¬ stopale zelo neprisiljeno in narodno, kar jim mora pripoznati celo najostrejši kri¬ tik; Ta prireditev je zopet jasen dokaz, kaj vse se lahko doseže z dobro voljo in neko¬ liko požrtvovalnosti! Le tako naprej, „Slo- venke”! Pokažite slovenski javnosti, da se ne vstrašite dela niti zaprek ter znate vstrajati pri delu za naš ubogi narod- M. Brooklyn, N. Y. — Vabilo na prvi slo¬ venski fair, ki se priredi prvo nedeljo v oktobru, t. j. 3., v društveni dvorani slo¬ vaške župnije v Brooklynu, 21 Nasau Ave. Pričetek faira je takoj po shodu naše Ma¬ rijine družbe, ki bo to nedeljo v isti cer¬ kvi v Brooklynu točno ob 4. popoldne. Pr¬ vi slovenski fair bo v prid cerkveni občini sv. Cirila in Metoda v New Yorku. Slo¬ venci, čas je, da se vzdramimo! Čas je, da pričnemo tu v Nevv Yorku se zavedati, da smo Slovenci, in sicer katoliški Slovenci! Zdaj je pravi čas, da stopimo na noge ter se pokažemo vnete in navdušene za svoj vzvišeni ideal. Kateri je pa ta naš vzvi¬ šeni ideal? Dobiti hočemo lastno cerkev v Nevv Yorku. Slovenci, mi smo preveč skromni in bojazlivi, ako bi mislili, da bi leda no mogli doseči. Najvočja napaka “AVE MARIA" 1 Oktol bcr. lV6 jo .rojiti in širiti napačno pojnn o P°^ ž n0 4j ' Mnogi vede ali nevede skrivajo p( ISponižnosti svojo boječnost,svojebrez- delie svojo nemarnost in zato ničesar ne dosežejo. Ponižnost ni plašljiva, m ma- lodušna, ponižnost je srčna, neustrašna, velika v načrtih in dejanjih. Te nam je treba. Zato pa pridite vsi Slovenci in Slo¬ venke iz Ne\v Torka in Brooklvna na naš prvi slovenski fair, da postavimo podlago temu, po čemur že tako dolgo let hrepe¬ nimo. Ta podlaga je navdušenje! In čim večje bo, tem bližje smo temu svojemu i- dealu. Naš ponos, naša čast zahteva, da z združenimi močmi, vsi za enega, eden za vse. pričnemo delo, ki bo nam v slavo in potomcem v zgled. Veliko drugih sloven¬ skih manjših in revnejših naselbin po A- meriki ima svoje lastne cerkve, samo mi newyorški Slovenci, ki bi morali hiti zgled vsem drugim svojim rojakom, nimamo nič. Ali bomo pustili, da tako tudi ostane 1 ? Ne! Stopimo na noge in popravimo, kar je bilo dosedaj zamujenega! Združimo svoje mo¬ či, storimo vsak svojo dolžnost in gotovo bomo dosegli! 1915 , Cleveland, Ohio. Župnija Sv. Lovren¬ ca. Tukaj se je pričela šola dne 7. septembra. Prostori so vsi napolnje¬ ni z učenci. Kadar se šolska vrata odpro, se vsuje kar cele roje otrok. Število teh je dospelo blizu 380 in bode gotovo šlo še čez. Novih šolskih prostorov nam je nujno po¬ treba. Učiteljice, katerih je sedaj pet, ima¬ jo polne roke dela, posebno v nižjih raz¬ redih, kjer je število glavic do sto in v prvem razredu tudi čez. Letos pa bodemo moral) vseeno potrpeti. Novih prostorov ne moremo kar tako napraviti. Za naprej če Bog da, bodo šolarji sedeli bolj udobno’ “Fair” bodemo imeli oktobra meseca in nadejat) se je, da bode kakor vedno tudi letos dobro izpadel. Dolga imamo primero- m;i, ° za 10 župnijo, vendar, kolikor to hko preveč ker nujno potrebujemo nove eerkve m Sole, V j hi'zalo bodemo dela ' V 7 . . VHMk I'" “voji moči j„ tuk)) V "'”. Z l'""'‘"'\jo tudi mi «č„.. Rev. J. Oman, naš najbolj del av • navdušeni sotrudnik, do sedaj kan i '" 1 Sv. Vidu v Clevelandu, je bil j^' pri \ župnikom pri Sv. Lovrencu v Newb Ur ° Van Našemu dragemu prijatelju želimo novi časti in službi veliko srečo in n ^ i • -r 11 blago slova. Zupljanom sv. Lovrenca pa i s j. r , častitamo na tej izvrstni pridobitvi L-. • ■ dobili so v g. Omanu pravega očeta. Ij n mo, da bode novi g. župnik tudi na novi službi ostal zvest sotrudnik našega lista in mu pomagal, da se razširi po njegovi novi župniji. G. župnik Oman, sprejmite naše iskrene častitke ! Bog Vas živi! Rev. A. Berk je bil imenovan kapelanom župnije Sv. Vida v Clevelandu mesto Rev. Omana. Tudi g. Berk je naš zvest sotrud- nik, ki je že jako veliko storil za naš list s peresom in s podpiranjem. G. Berk je blag gospod in župnija sv. Vida je z njim veliko pridobila. Kakor še povsodi, tako bodo tudi Clevelandčanje kmalu vzljubili tega gospoda. Tudi g. Berku želimo obilo božjega blagoslova na novi službi! Bog V as podpiraj! V Chisholmu, Minn. so imeli pretekli mesec slovestnost 40urne pobožnosti. Go¬ vornik je bil Rev. A. Sojar iz Chicago, M- -o— Sv. misijon bodo imeli v Ely, Mimi., k' se začne 10. oktobra in se konča 17. I raV ta dan zvečer začne se pa v EvelctliUi Minn., in se konča 26. sept. Oba misij 01111 bode imel urednik našega lista, Rev. K- / “ l k raj še k O. F. M. " 'j' o< gti mlju <| mi HČUHom '"'ve cerkve. V Willardu, Wis. je slovenska naseli'' na zopet brez slovenskega duhovnika. '‘ 1 kakor 130 otrok je v šoli, pa nimajo svoj' ga duhovnika. Slovenska naselbina v \VI lardu j<* <*ntt največjih slovenskih lanu«" škili naselbin, ki ima med vsemi sloveli sk hni župnijami v Ameriki največ pril'°d oosli. I pamo, da sc bode Bog usmilil 'I' 1 ,M i * 1 A illardskih rojakov iu jim poslal p" s * h ja, hi jim bo dobri oče in pastir! Rojaki molite v ta namen in Bog V»« 1)0 ’ do uslišal I ' AV E MARIA" . . r 191 . v ,ob fr *_—--—-— __ lL I' - vjjof Trobec je obhajal 8. septem- jjib S' v 0 j zlati jubilej mašništva v cer- h rn lf Stefan a v Brockway, Minn. To je j,vi sV * . a terega je Gospod naredil za celo ' ) o naselbino in za nas vse Slovence ■ ' " r jki. I« kakn bi tudi ne bil ? s pono- , \V ]i vci Slovonni «« X- ±i lahko s tarčeka, ki je osivel v težkem in Spolnem delu za čast Božjo in za bla- *** svojega bližnjega. Ako je življenje ' 4 vestnega in navdušenega duhov- '!^ a ^pretrgana vrsta težkega in hudega Utajevanja, težkega in nehvaležnega de- " velikih razočaranj, hudih bojev in dn¬ evnega trpljenja, je bilo to še posebej v življenju našega častitega zlatomašnika. Petdeset let preživeti v razmerah, v kate¬ rih je živel mil. g. škof, in pri tem tako dobro izvršiti nalogo življenja, kakor je on. to pomenja nekaj. Ko je mil. g. škof začel svoje delovanje tukaj v Ameriki, cerkveno življenje ni bilo še tako lepo ure- jtno. kakor je danes. Orati je bilo treba le¬ dino še prav na celem. Mi, ki smo prišli sera 'pozneje, niti pojma nimamo o teh ča¬ sih. Ti sivolasi možje — pijonirji, ti vedo in pa — Bog v nebesih, kateri bode plač¬ nik za vse to. Ker smo že pri več prilikah omenjali življenje in delovanje mil. g. škofa, tukaj ne bodemo ponavljali. Prepri- <-ani P a smo, da je Jati venec, katerega je dobil mil. g. škof kot dar za zlato mašo, udn° pomenja] samo oni zlati venec, za- shumja pri Bogu, katerega si je blagi naš ''Mak pripravil pri Njemu v nebesih.- -'b‘d streljanjem iz topičev, slovesnim 2'onenjem in ob zvonkih glasovih “Godbe Jožefa’ je zlatomašnik šel slovesno v fa š (, no cerkev. \ r sa društva so mu delala ) S | ! j' lll, “- sv. mašo je zlatomašnik posve- sw »jega nečaka Rev. Jos. Trobeča v Sl| 'ka. Pri slovesni pontifikalni sv. ma- , i( .| ' s,r( *gli mil. g. škofu sledeči gospodje: [( ^Jakon je bil Rev. Dr. Janez »Seliškar, iz st. Paulskega semenišča, čast- , ' 'iakofm Rev. Anton Sojar iz Chicago, u " v - B. Gerhard O. S. B., dijakon Y J, Černe, duhovni vodja K. S. ^■Htfoboygoim, W1 h., Hiihdijakon Hrv. £ I iz ArHngtona, Minn., cerenaoni- ' d Trobi'<< domači župnik, novo 207 posvečenim je stal na strani Rev. A. Ogu- lin iz St. Paula, Minn. Poleg imenovanih ,( . duhovnikov udeležili so se še sledeči gospodje: Rt. Rev. Msgr. Jos. F. Buh V. G. iz Elv. Minn.. Rt. Rev. Msgr. A. Plut iz Shakopee. Minn.. Rev. Fr. Bajec, Rev. J. Gruden, Rev. Fr. Missia. Rev. J. Schiff¬ rer, Rev. Math Bilbau, Rev. A. Mikš in Rev. J. Plevnik. Zlatomašnik« še enkrat srene eastitke! Enako slovesno se je izvršila tudi sloves¬ na nova sv. maša Rev. Jos. Trobeča nasled¬ njo nedeljo 12. sept. Slavnostni govornik je bil pri tej priliki mil. g. škof sam, ki je povedal, da je to že tretji njegov nečak, kateremu on govori za novo mašo. WAUKEGAN, ILL. Kakor smo zadnjic obljubili, to smo tudi ■storili. Pisali smo na škofijo v Chicago, lil. in smo dobili odgovor: Archdioeese of Chicago, lil. Chancery Office 740 Cass St. Chicago, 111., Sept. 18, 1915. Rev. Fr. Kazimir O. F. M. 21 Nassau Ave. Brooklvn, N. Y. Rev. and dear Fatlier:— Your letter in regard to tlio AVaukegan Parish reeeived. The people of AVaukegan are veli aware of the fact that thc Roman Catholic Slovenian Church in Waukegan is the Church of Our Mother of God, and that Fatlier Stukel is the only Slovenian Priest with Jurisdiction from the Arcli- bishop. lf they attend “Fatlier Francis’’ Church, they are doing so in bad faith. In ali probabifity we will have a cliangc of pastors which will relieve the situation and give an opportunity to the malcon- tents to return to their Church. Your truly in Xto. E. F. Hoban m. p. ('lianeellor. Častiti in dragi uče:- • jn. v Wa ukegan V aši 1 /lisnio glede župnijo v >» .. K eni dobil. Bjndstvo v \\'anJ L/t hi 1 iujL.i i r i * . trat si nagovar- .... v nevarnost voj" dušo, ko m treba. Koliki kje ne dopade lo ali ono, p a m , nam, no potr- Hrvatski ameriški duhovniki so imeli 11 avgusta letos že drugi sestanek v Chicago, 111., kjer so se posvetovali o svojem skup¬ nem delovanju za blagor sebi izročenega ljudstva. Bog obilo blagoslovi njih delo¬ vanje, kajti dandanes pri razmerah, v kterih živimo, je res neobhodno potrebno, da se združujejo tudi duhovniki ene na¬ rodnosti za skupno in enotno delovanje, ker le s skupnimi močmi je mogoče dose¬ či skupni vspeh. Pri tej priliki si pa ne moremo kaj, da bi ne vprašali javno č. g. predsednika slo¬ venske duhovske Zveze in č. g. tajnika, kaj je pa s slovensko duhovsko Zvezo? Ali spi? Ali je mogoče, da pri tako res¬ nih časih čuvaji Siona spe? Ali se more¬ mo potem čuditi, ako katoliški lajiki oma¬ hujejo, ko se voditelji na zganejo? Bratje, na noge! ker resni so dnovi! ZAHVALA. Bolela me je noga pet mesecev, da Sl brez bergel niti premakniti nisem mogk- Nobeno zdravilo ni pomagalo. Zatekla se 111 se k Presv. Srcema Jezusa in Marije in j^ 1 goreče prosila za zdravje ter obljubil* 1 javiti zahvalo v “Ave Maria”. Čez nekih) Sfi- tednov sem pomalem začela hoditi in daj sem popolnoma ozdravela. Naj I '•US' in hvala Presv. Srcema »Jezusa in Mnrij' Ana Perčič (lreiiney, M' 11 "