Poštarina plačena u gotovom God. XI. Broj 6. U Zagrebu, 10. februara 1939. Pojedini broj Din I.— Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARTKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA. Erjavčeva 4a za ... a jer narodi predstavljajo zbroj pojedinaca. povezanih zajedničkom sviješču. kulturom, prošlošču i po¬ trebama, ne mogu ni narodi bili slo- bodni. ako nisn slobodni njihovi sa- stavni dijelovi.« »HRVATSKI DNEVNIK« - ZAGREB G1ASUO SAVEZA JUCOSiOVENSKIM E M (GRANATA U JULIJSKE KRAJINE kultura O kulturi postoji više definicija, ali sve te definicije dalo bi se svesti na to da je kultura zbir svih ljudskih dobara koja nisu neophodno potrebna za održanje gologa života. Prema torne bi u takovo kulturno dobro spadala na pr. literatura i umjetna i narodna, narodna nošnja i slikarstvo, Wagnerova muzika i istarske rožanice. Iz tih par primjera nameče se odmah razdioba. Razdioba prema tvorcima kul¬ ture. Tvorac narodne pjesme, narodne no¬ šnje, narodne muzike je narod kao cjelina, dok ona druga kulturna dobra stvara po- iedinac. Koji dio naroda stvara ta zajednička narodna kulturna dobra nije teško utvrditi. Ona večina naroda koja kroz stolječa živi u jednakim prilikama može da dade i za- jedničke kulturne izraze. A to je, kod nas seljak. Prema torne su naša narodna pje- sma, nošnja, muzika,, narodni pravni obi¬ čaji itd. kulturne tekovine seljaka, jer se¬ ljak na pr. u Istri sačinjava 99 postotaka svih istarskih Hrvata . Kada smo več kod Istre, da utvrdimo spadaju li naša kulturna dobra u sklop ostalih hrvatskih kulturnih dobara. Prouča- vajuči istarske pravne spomenike (raz¬ vode) došli su učenjaci do spoznaje da su ti istarski narodni spomenici potpuno slič¬ ni onima u ostalim hrvatskim krajevima, Hrvatskom Primorju, Dalmaciji itd. A istraživači istarskih narodnih pjesama i narodnih običaja našli su identične narod¬ ne običaje i narodne pjesme i u hrvatskim krajevima van Istre. A istu sličnost našli su i u ostalim kulturnim tvorbama. Iz to¬ ga proizlazi da istarska kulturna dobra spadaju u okvir ostalih hrvatskih kultur¬ nih dobara, te je prema torne istarska kul¬ tura tek jedan isječak opče hrvatske kul¬ ture. Po onom što smo gore iznijeli, sve na¬ rodne kulture imaju svoj izvor u osnovnoj seljačkoj kulturi, a kasnije nastala kultura kao izvor pojedinca djeluje za uzvrat opet na cijeli narod, te je na taj način i seljak dionik opče narodne kulture. Ako seljak, ili jedan dio seljaka (naroda) ne može da bude dionikom te cjelokupne narodne kul¬ ture, tada je po srijedi neko abnormalno stanje i napori moraju biti upravljeni u smjeru djelovanja kulture na sav narod. Više puta se postavlja pitanje o autoh- tonosti narodnih kultura. Postoje li samo¬ bitne kulture pojedinih naroda ili je na pr. kultura opča, medjunarodna. Uzimajuči se¬ ljaka kao bazu, njegov jezik, ekonomske prilike, geopolitički položaj itd. može se reči da je kultura prvenstveno autohtona. A njezina vrijednost se mjeri po torne ko¬ liko može da doprinese opčoj kulturi čo- vječanstva. Sve narodne kulture — ono najbolje u njima — imaju udjela na opčoj kulturi čovječanstva, a taj udio se sastoji samo u onom specifičnom čega nemaju druge narodne kulture. Prema torne je naša istarska kultura dio. opče autohtone hrvatske kulture i ono najbolje iz istarske narodne kulture ulazi kao zajedničko u hrvatsku kulturu, a kroz nju u opču Ijudsku kulturu. Prvi i najosnovniji uvjet za razvitak narodne kulture je sloboda pojedinca i na¬ roda, a uvjet za doprinos autohtonih kul¬ tura opčoj kulturi je uz onaj prvi (sloboda) i drugi osnovni uvjet: medjusobna tole¬ rantnost i poštovanje izmedju raznih ku,- tura. ■ledino u slobodi i medjusobnom poli¬ vanju može da se razvija kultura. A ta Slobodani to poštivanje mora da obuhvati sve pripadnike neke autohtone kulture, ier svi dijelovi nekog naroda participiraju i kao subjekt i kao objekt tia zajedničkoi uarodnoj i zajedničkoi ljudsko! kulturi. -p. Gospodarski pomen Primorskega Velik pomen Julijske Krajine za italijansko avtarkično gospo- darstvo — Raziskovanje vsega podzemlja Istre in Goriškega Ozemlje, na katerem prebivajo Sloven¬ ci, je bilo večji del in to skoro od prvih početkov pa do svetovne vojne, pod nad- oblastijo bivše Avstrije. Kot gospodarska enota to ozemlje nikoli ni prišlo v poštev in kot tako ni nikoli igralo posebne samo¬ stojne vloge. Bilo je le kot eno izmed ozemelj, ki jih je izkoriščala bivša Avstri¬ ja, zlasti rudno bogastvo, dočim je bilo drugače vedno upoštevano kot pasivno. Tudi sami Slovenci na gospodarsko stran svojega vprašanja niso polagali velike važnosti. V programih o zedinjeni Slove¬ niji in sličnem, se gospodarsko vprašanje, ki naj bi tvorilo podlago vsega samostoj¬ nega razvoja, ni bogve kaj podrobno in jasno razpravljalo. Prvo delo, ki je sku¬ šalo prikazati gospodarsko moč hi vlogo s Slovenci poseljenega ozemlja, je knjiga, ki nosi naslov »Osnutek narodnega go¬ spodarstva«, ki je izšla izpod peresa M. Brezigarja takoj po svetovni vojni. Od te¬ daj dalje se na tem polju delo ni nadalje¬ valo, kolikor ne štejemo sem nekaj posa¬ meznih študij in dela, ki ga je spisal Melik z naslovom »Slovenija«. Iz ugotovitev teh autorjev se vidi, da gospodarska slika Slo¬ venije, posebno kolikor se tiče možnosti industrijskega in trgovinskega razvoja, ni tako pasivna in slaba, kot se je to sma¬ tralo v Avstriji. Mnogo boli jasno pa nam bo postala gospodarska moč Slovenije in s Slovenci poseljenega ozemlja, če se ozremo samo na eno stran gospodarskega izkoriščanja, to je rudno bogastvo in sicer samo na majhnem delu slovenskega ozemlja, t. i. onega, ki je danes pod Italijo. Že v začetku lahko ugotovimo, da nu¬ di rudno bogastvo* ki se je v Avstriji smatralo vedno kot nekaj malopo- tnembnega, Goriške in Istre danes za avtarkično Italijo edino bazo. na ka¬ teri sloni večji del njene gospodarske avtarktične moči, če izvzamemo pri tem novozasedene ko¬ lonije in upoštevamo samo evropski del italijanskega imperija. Kratek pregled nam bo to takoj pokazal. Na prvem mestu lahko brez dvoma smatramo, da je idrijski rudnik za Italijo ena najvažnejših podlag njene finančne in gospodarske politike. Živo srebro, ki se na svetovnem tržišču še vedno dobro pro¬ daja, hudi za stabilizacijo njenega denarja in valute veliko in važno postavko. Pa tu¬ di sicer za trgovanje s svetom, kjer po¬ trebujejo tuje denarne vrednosti, ta rud¬ nik ni brez pomena. Če pa ugotovimo, da je danes produkcija živega srebra v Idriji poskočila tako, da je na prvem mestu na svetu sploh in je prekosila daleč najmoč¬ nejši rudnik v Španiji, lahko še posebej vidimo, kakšen ogromen pomen ima pod Idrijo skrito živo srebro in kakšnega bi imelo, če bi igralo samostojno vlogo v slovenskem narodnem gospodarstvu. Če pa ugotovimo še. da presega današnja pro¬ dukcija živega srebra v Idriji, celo nek¬ danjo in to pred leti, svetovno produkcijo živega srebra, lahko ugotovimo, da je slo¬ vensko narodno gospodarstvo z izgubo idrijskega rudnika, zadeta največja go¬ spodarska nesreča. Res je, da ta rudnik ni bil nikoli v naših roka!: in da so ga ved¬ no izkoriščali tujci, toda predpostavko, če bi bil ta rudnik v naših rokah, ne moremo vsaj teoretično izpuščati. • Drugi važen rudnik, o katerega da¬ našnji kapaciteti sicer ne vemo niče¬ sar pozitivnega, je rudnik cinka na Rablju. Ta rudnik že v Avstriji ni bil brez pomena. Njegova produkcija je igrala tudi v ta¬ kratnem gospodarstvu važno vlogo Da se je danes ob pospešenem izkoriščanju ir. povečani intenzivnosti dela produkcija te- T r s t, febr. 1939. Zadnji dan pravkar preteklega leta se je vršil pred prvim od¬ delkom kasacijskega dvora v Rimu zani¬ miv proces ekspatriacije v politične na¬ mene. Leta 1935 je na predvečer vojnih ope¬ racij v Abesinijo med nešteto drugimi zbe¬ žal preko meje v Jugoslavijo tudi neki Ka¬ rel Čermelj, da bi se tako izognil vojaški dolžnosti. Čermelj se je pozneje vrnil v Italijo. Na meji pa so ga aretirali. Obtožili so ga zaradi tajnega prekoračenja meje v poli¬ tične namene. Za tak delikt predvideva za¬ kon zapor od dveh do štirih let in denarno kazen najmanj 20.000 lir. Goriško kazensko sodišče je izključilo ga rudnika najmanj popetorila, o tem ne moremo dvomiti. Vendar pa nam natanč¬ nejši podatki niso znani in za to ne mo¬ remo delati v tem oziru nikakih zaključ¬ kov. Toda že M. Brezigar je v svoji knji¬ gi ugotovil, da bi produkcija tega rudnika daleč zadostovala za potrebe slovenskega gospodarstva in bi celo lahko lep presežek izvažali. Kot tretjo važno postavko italijanske avtarkične politike moramo smatrati premogovni rudnik v Raši, oz. Labinu, v Istri. Ta rudnik je pred svetovno vojno bii malopomernben in kot tak gospodarsko ni tvoril nikake važne po- stavke. _be dolgo po svetovni vojni njegova važnost ui bila toliko poudarjana. kot da¬ nes. Šele nova gospodarska politika ga je povzdignila na stopnjo največjega prerno- gokopa v Italiji. To sicer samo na sebi ni tako laskavo, ker vemo. da Italija skoro nima nobenih premogokopov Vendar če pa pogledamo na njegovo današnjo pro¬ dukcijo in število zaposlenega delavstva, vidimo lahko, da bi igral tudi v deželah, kjer je premogokopov in sicer veliki!) mnogo, ta rudnik važno vlogo Danes ie v labinskih rudnikih zaposlenih do 10.000 de¬ lavcev, računajo, da jih bo v par letih še nekaj tisoč več in produkcija se je dvig¬ nila na letno skoro milijon ton, dočim je preie komaj dosegala dobro tretjino tega. Glede drugih, zlasti industrijskih panog, moramo ugotoviti, da je bilo po vojni za¬ poslenih v Istri do 6.000 delavcev, (pred vojno je samo arsenal v Puli zaposloval okoli 10.000 delavcev) sedaj pa jih je po uradnih statistikah okoii 24.000. —- Poleg premoga moramo tu še upoštevati boksit, železno rudo kremeni pesek in ponekod celo petrolej. Mnogo manjših rudarskih pa¬ nog naj bi se po nainovejšib raziskovanjih razvilo tudi na Goriškem, vendar pa go¬ voriti o tein bi bilo še prezgodaj. Kakor kažejo poročila, so pričeli raz¬ iskovati v podrobnosti vse podzemlje in njegov sestav p« vsem Goriškem in po vsej Istri, da bi tako ugotovili, že se morda ne skrivajo v ujem še druga rudna bogastva. Po nekod jih je narava razočarala, v večini primerov pa uspehi še niso znani Tako so na primer okoli rudnika lignita v Vremski dolini, kjer so instalirali najmo¬ dernejše naprave, ki sedaj leže zapuščene, zvrtali najmanj 30 globokih rovov, a brez uspeha. Vendar pa so pričeli zlasti močno izkoriščati vodno silo, ki se mora tudi šteti med zemeljska bogastva dežele 'n grade zlasti ogromne električne centrale na Soči. V gornjem smo našteli le tri oz. štiri najvažnejše rudne prvine, ki jih v zadost¬ ni meri skriva naša zemlja in ki tvonio za današnjo Italijo v njeni gospodarski politiki, ki jo vodi danes, eno najvažnejših vlog. Tako v produkciji živega srebra, cinka in premoga predniačijo in stoje na prvem mestu naši rudniki. Res je. da ie potrebna za izkoriščanje teh velikih inve¬ sticij in kapitalov. zlasti za 'ako izkorišča¬ nje kot se uganja danes vendar ie brez dvorna, da bi lahko tudi v manjšem terito- rijalnem gospodarskem okviru, kot je Slo¬ venija oz. s Slovenci poseljeno ozemlje, igrali tj rudniki tudi v mednarodnem smi¬ slu važno vlogo, če pri tem izvzamemo rudnike v Raši. ker Slovenija razpolaga v tem oziru v večjimi rudniki to ie zlasti s Trbovljami in Hrastnikom Pri tem srno ie opozorili na drugo stran slovenskega go¬ spodarskega problema in važnosti sloven¬ skega ozemlja v gospodarskem pomenu. Pri tem ne bi hoteli zaiti predaleč v svo¬ jih izvajanjih, ampak samo ugotoviti, da so te druge postavke našega gospodarstvi, prijetna vaba za marsikaterega najbližjega soseda. ž. j. politični namen, češ da se obtoženec ili pregrešil s posebnim namenom, temveč iz strahopetnosti. Prizivni dvor v Trstu pa se je postavil na stališče, da oni. ki ne izpolnjuje vojaš¬ kih dolžnosti, krši osnovno politično dolž¬ nost vsakega državljana, in je zato priznal gori omenjeno obteževalno okoliščino. Obtoženec se je proti tej razsodbi pri¬ tožil na kasačijski dvor v Rimu Ta ie po¬ trdil razsodbo prizivnega dvora v Trstu, češ da kdor se odtegne vojaški službi na predvečer vojne, s tem jemlje državi sred¬ stva, ki ji dajo jamstvo za njen prestiž in njeno moč naznotraj in navzven. Kdor pa to dela. je prav tako kriv, kakor oni, ki vrši aktivno nropagando proti državi IZLOŽBA TALIJANSKE KNJIGE U ZAGREBU Zagreb, 8 februara 1939 — 5 o. mj otvorena je u Zagrebu na svečan načir »Izložba talijanske knjige« (Esposizion« del libro Italiano), koju je organizirat Institut za kulturne veze sa inozem¬ stvom iz Rima. Izložba je priredjena u Umjetničkom paviljonu. Pred uzvanicima je organizator iz¬ ložbe dr. Meschini održao pozdravni go¬ vor u kojem je naglasio da je cilj te izložbe, da posluži što jačim kulturnim vezama izmedju Talijana i Hrvata, da knjiga bude ona, kojom če se opleme¬ niti duh i da stvori što jaču i što srdačniju duhovnu saradnju. SLOBODA fz uvodnika u »Hrvatskom dnevniku« 31 siječnja 193£ »Sloboda je največa vrijednost i be? nje život ne bi značio nista. Za nju su se borile cijele generacije, a borba za nju i sada traje, uvijek če trajati, jer slobode nikada nema previse kao ni svježeg zraka. Zrak nije predmet trgo¬ vine. za njegovo se uživanje nista ne plača i nikoga nema. tko bi osporavao pravo na njegovo uživanje, pa ipak vi¬ dimo, da se sva moderna gradjevna dje- latnost iscrpljuje upravo u torne, da našim domovima osigura što više zraka i — svijetla. Zrak i svijetlo su stvari iz- van prometa, ali borba za njih isto je tako važna kao i borba za komad kru¬ ha. I kao što če se čovječanstvo uvijek boriti, da može rdisati čist zrak. isto tako če se boriti za svoju slobodu. Ži¬ vot bez slobode nije život nego umira¬ nje. Bez nje ne mogu biti ni narodi n* pojedinei. A jer narodi predstavljaju zbroj po- jedinaca, povezanih zajedničkom sviješču, kulturom, prošlošču i po¬ trebama, ne mogu ni narodi biti slobodni, ako nisu slobodni njihovi sastavni dijelovi. Narod je dakle Slo¬ bodan samo onda, ako su slobodni njegovi članovi, a njegovi su čla¬ novi slobodni samo onda, ako je Slobodan njihov narod«. KAJ PRAVITE? Ljubljanski »Slovenec* od 31. januar¬ ja t l. prinaša pod gornjim naslovom: V Belgradu je bila oni dan odprta raz¬ stava italijansk <• knjige. Kakor slišimo, naj bi se razstava italijanske knjige, ki je sedaj t- Belgradu, prenesla tudi v Zagreb in Ljub¬ ljano. Italijanska književnost je sa Slovence stvar, ki se sanjo zanimamo. In bi naš na¬ rod. tako razstavo i Ljubljani s veseljem po¬ zdravil Take razstave namreč lahko mnogo doprinesejo k obojestranskemu razumevanju in spoštovanju, kar je eden glavnih pogojev sa prijateljsko solitje. Kajpada bo prav go¬ tovo isto zanimanje sa slovensko knjigo na oni strani meja. zaradi česar bi mejno ieleli. da bi se ob tej priliki te vnaprej vse ukre¬ nilo. do bi tudi na oni strani spoznali slo¬ vensko knjigo V ta namen ni dovolj, da je na oni strani vsem. ki se zanjo zanimajo, slovenska knjiga dostopna , marveč bi po na¬ čelu recipročnosti, ki se mu po slovensko pravi tudi »roka roko umiva . bilo treba prirediti, razstavo slovenske knjige vsaj po Goriškem, na Krasu, na Tržaškem in v Is¬ tri. Tako bi bilo na. obeh straneh ustvarjeno pravilno razpoloženje za obojestranske kul¬ turne vrednote. S tem v zvezi slišimo, da naj bi se tudi v Ljubljani ustanovilo slovensko-italijansko društvo, ki naj bi poglabljalo kulturne stike med. obema narodoma. Tudi tako društvo bi imelo svoj veliki pomen le če bo ustanovlje¬ no na načelu obojestranske vzajemne akcije. To si zamišljamo tako, da bi se istočasna tudi v Italiji, na. primer kje v Julijski Kra¬ jini, ustanovilo drugo društvo, ki naj bi med italijanskimi državljani, na oni strani poglab¬ ljalo smisel za slovensko kulturno delo ter go. na oni strani tudi izvajalo. Tudi tukaj velja isto načela, kakor smo ga omenili pri razstavi knjig, da roka roko umiva. Pod temi vidiki bi obe ustanovi, razstava knjig na obeh straneh in pa obojestranski društvi, za poglabljanje kulturnih stikov, bili velikanskega pomena za nadaljnji razvoj v kulturnem življenju obeh, sosednih narodov, ki si sicer nista podobna ne po svoji poli¬ tični veličini ne po razsežnosti svojega kul¬ turnega udejstvovanja, ki pa živita že tisoč¬ letja tukaj kot dva soseda ter sta primorana drug drugega upoštevati. In če bosta drug drugega, tudi spoštovala, bo to obema v veli¬ ko kulturno korist. Podlaga za to pa je da¬ na v gori omenjenem, smislu RAZSODBA KASAČIJSKE G DVORA STRANA ž. »ISTRA« BROJ s. LITERATURA O JADRANSKEM PROBLEMU V Stuttgartu na Nemškem obstoja po- leg znanega Zavoda za Nemce v inozem¬ stvu, ki razpolaga z velikansko knjižnico j n arh.voiii v katerih se zrcali življenje, seli Nemcev ki so raztreseni po širnem >,etu še druga bržkone celo bogatejša njžn.ca Je to knjižnica o svetovni vojni’ Vel .k--iecscilcherei). Ki spominja po svo¬ jin us oi n po svod nalogi na podobno I apcos;-.!) uvanovo v V.ncennesu (Biblio- neque de docutn-iation internationale con-1 .empora.ne) la knjižnica ima namen, zbi¬ rati vse • ge in spise ki se nanašajo na j zgodo , c u pred zgodovino svetovne voj-j ne ;n na n ene Dosledice. Knjižnica šteje danes že oko. 60 0(10 del. Ta ustanova pa ne zbita samo kuj.g temveč zasleduje vso | adevn. pufti sliko sploh ter poroča oi etn rei.n šunk a. na leto. Razen tega pa j te ta kiv /.n e;, izdala tudi le 19 knjižic, v I katerih ie v monografijah obdelala biblio- [ grafijo, ki se nanaša na posamezne dr¬ žave. la.o e orvi zvezek posvečen Polj-j ski, 2 3 4 in 5 Avstriji. 6. 7. 8. 9. in 10, Angliji, H. 12.. 12 14 15. in 16- Franciji, j ter 17. 18 m 19. Italiji. Na vrsti so sedaj, trije svezki o Ameriki. Dvojni zvezek 17 18 in enotni zvezek I 19 ki prinašata Knijžni pregled o Italiji, sta izšla oba ieta 1958 Prvi se nanaša naj zgodovino Italije v predvojnem in med- j vojnem času drugj pa na zgodovino Ita-1 lije po voini O tern drugem zvezku (Bi- j bliodraphie zur Geschichte Italiens in der J Nachkriegszeitl hočem nekoliko obširneje poročati. Knjižica, ki obsega 69 strani, navaja j v sistematični ureditvi okoli 2000 spisov o italijanski notranji, zunanji in kolonijalni politiki. Urednik ie imel predvsem namen da prikaže bistvo in pomen fašizma ter po- j stanek italijanskega imperija Nas pa za¬ nima predvsem četrto poglavje te knjiži¬ ce, kj vsebuje literaturo o italijanski zuna- j nji politiki (str. 28 do 46). To poglavje je razdeljeno na tri dele. I Del A. vsebuje pregled spisov splošnega značaja, del B. prinaša literaturo o odno¬ sih Italije do nekaterih držav. Nemčija. Anglija, Francija, Rusija. Turčija in Arne- j rika), v tretjem delu (C) pa je bibliogra-' fija o raznih zunanjepolitičnih problemih: | 1. o mirovnih pogodbah in o Društvu na¬ rodov. 2. o jadranski, podtmavski in bal¬ kanski politiki. 3. o sredniemorskem vpra¬ šanju in 4. o rimskem vprašanju. Bibljo- J grafija pod točko 2. ima te-le odstavke:! a) Jadransko vprašanje (navedene so 43 razprave. 26 propagandnih spisov in 20 člankov), b) Reka (34 razprave, 18 prop. j spisov in 2 članka), c) Balkan in Po do- j navje (21 razprave. 33 članki), d) Alba- j nija (H razprav in 12 člankov), ter e) Krf- ski konflikt (7 razprav). Med razpravami j o Jadranskem oprašaniu so omenjene tudi j sledeče naše knjige: Čermelj: Lite and death struggle of j a tiational minority; Čermelj: Slovenci j in Hrvatje pod Italijo; Tbe Italy and tlie | Jugoslav ininority witbin her borders; Po-] t očnjak: Rapalski ugovor; Stojano¬ vič: La question de T Adriatique et lej princip des nationalites iti Vojnovič: j flistoire de Dalmatie, VVelkriegsbiiclterei ima skoro vse v j knjižici omenjene knjige tudi zbrane, le to | ali ono si mora še preskrbeti. Seznani seveda ni in tudi ne more biti j popolen, saj pogrešamo v niem marsikatero j knjigo in važnejši članek o našem vpraša- j nju. vendar ga moramo zaradi njegove bo-, gate vsebine priporočati vsakomur, ki sc [ bavi s temi problemi. Idealno bi bilo se- j veda, ako bi tudi mi razpolagali s tako knjižnieo in s podobnimi knjižicama. Ker pa | ie to praktično nemogoče, delajmo vsaj na ' to, da si ustvarimo zbirko vsaj onih spi- j sov, ki se nanašajo na naš problem in da | vodimo točno evidenco vse zadevne publi¬ cistike. Skromna ie ta naša želja, žal pa j ie do danes še vedno samo želja. L. Č- ČASI SE ISPREMINJAJO Trst, februarja. — V Trstu je pred ne¬ haj leti zgradila zavarovalna družba »Assi- j eurazioni generali« na mestu, kjer so bile prej znane »Čožove halone* reprezentančno | palačo. Okoli vsega ogromnega poslopja so j vklesali napis, da, so na tem mestu meščani j ponovno odbili naval barbarov (t. j. okoli lanskih Slovencev), zlasti pa 1 1868, »Assi- j eurazioni generali* so bili do pred kratkim lahko rečemo izključno židovsko podjetje in j to podjetje je s zgornjim napisom, javno po¬ kazalo svoje sovraštvo do Slovanov. Ironija j usode je hotela, da je haš v tej palači, bil na vratih nekega bara izobešeno opozorilo, ki j Židom zabranjuje vstop ■. ODPUST RUDNIŠKEGA ZDRAVNIKA Rudniški zdravnik v Idriji dr, Morpurgo je odpuščen Kavarna » Miramar « v Trstu zaprta Trst, februarja. — Kavarna Miramar- v Trstu na, trgu pred, glavnini kolodvorom, j kamor so slasti med vojno in po vojni za¬ hajati tudi Slovenci, je bila 29. decembra oblastveno zaprta■ Kot razlog se navaja dejstvo, da, so se v njej v zadnjem času ., zbirali Židje in da je bila lastnica (neka j Vcrzegnassi) samo navidezna lastnica, med¬ tem ko je pravi lastnik žid Ignac Rosen- holtz, čigar dva brata sta. bila pred časom J aretirana v zvezi .s sleparijami na a grafič¬ nem uradu v Trstu. Idrija, februarja 1939. — Agis. — Ka¬ kor je znano, so bilj prešlega leta izdan tudi v Italiji razni protisemitski zakoni, od* redbe in ukazi, med njimi tudi oni. s ka¬ terim so bili iz vseh državnih služb odpuš¬ čeni vsi nameščenci judovske narodnosti. Na podlagi teh zakonskih določb je bil od¬ puščen iz državne službe tudi naš rudnišk zdravnik dr. Morpurgo. ki je bil po na¬ rodnosti Jud, rojen v Gorici. Dr. Morpur¬ go je med nami več let uspešno deloval in skrbel za zdravstveno stanje našega de¬ lavstva in njihovih družin. Med prebival¬ stvom je bil odslovljeni zdravnik radi svo¬ je socijalnosti in človekoljubnosti ter glo¬ bokega razumevanja, ki ga naš človek ta¬ ko pogreša, nadvse priljubljen. Neumorno, iz lastne iniciiative ter povsem brezplačno se je zanimal za svoje paciiente ter po očetovsko skrbel za njihovo stanje, ter pomagal ljudem, kolikor je bilo pač v nje¬ govi moči. Posebno se je priljubil našim ljudem, ker nikdar ni kazal, kake nadu¬ tosti in domišljavosti, ki so jo naši ljudje tako navajeni od sodržavljanov, čeprav se je čutil Italijana. Perfektno je obvladal slo¬ venski jezik, kar mu ni bilo težko kot Go¬ ričanu. in je z ljudmi dosledno občeval le na slovenskem jeziku. V svojem poklicu je bil strokovnjak in se ima mnogo ljudi za¬ hvaliti za svojo rešitev njegovemu zna¬ nju in vestnosti. Priseljenci ga baš radi njegove priljubljenosti in naklonjenosti do domačinov niso kaj radi videli, toda on se za to ni kai dosti zmenil in ie šel svojo pot dosledno naprej. Toda. kot že uvodo¬ ma rečeno, našim ljudem ni bilo dano dol¬ go uživati te redke dobrote. Dr. Morpurgo ie moral oditi, čeprav zelo nerad, ker se je bil v naš ambijent povsem vživel ter je naše ljudstvo vzljubil, dokazi o tem, tik pred njegovim odhodom, so kar ganljivi. Človekoljubnega zdravnika nai spremlja za plačilo njegovemu neumornemu delova¬ nju zavest, da se ga bo naše ljudstvo ved¬ no s hvaležnostjo in spoštovanjem spomi¬ njalo. Dr. Morpurgovo mesto rudniškega zdrav¬ nika je začasno prevzel šef tukajšnje de¬ želne bolnice dr Braggioni, ki je tudi v svoji stroki strokovnjak, a tudi kot človek zelo dober in plemenit ter se skuša čim bolj približati našemu ljudstvu, učeč se pridno slovenščine, kj jo že dokaj dobro obvlada. Vendar se na žalost, radi službe v bolnici, ne more tako temeljito posvetiti zdravstveni službi izven nje. Nujno potrebno je, da oblast za naše mesto činprej nastavi novega in dobrega rudniškega zdravnika, in upamo, da bo kot njegov prednik, v isti meri razumel potre¬ be idrijskega rudarja in mu znal lajšati teško življenje. DVA IDRIJSKA UČITELJA NASTAVLJENA Idrija, januarja 1939- (Agis) —- V teku prošlega leta sta bila dva Idrijčana nastavljena kot kontraktualna učitelja: Franc Lojk, sin znanega pekovskega moj¬ stra iz Idrije, ki se je po opravljeni nižji maturi privatno pripravljal za učiteljsko maturo in jo je lani položi! ter bil nato nastavljen za učitelja v Krnicah nad Sp. Idrijo, ter Flander Lado, sin Alojza Flart- dra, rudniškega uradnika, ki je dokančal učiteljsko šolo v Gorici ter je sedaj na¬ stavljen v Srednji Kanomlji nad Sp. Idrijo. VOJAKI %A LIBIJO TrSt, februarja 1939. (Agis) Vojno mi¬ nistrstvo je zbralo v Napoliju 50.000 vo¬ jakov, ki bodo v kratkem poslani v Libijo za izpopolnitev tamošnjih garnizij. Vsi ti na novo vpoklicani so bivši kolonijalni vo¬ jaki raznih specijalnih oddelkov, tako pi¬ loti, vojaški opazovalci, motoristi, vozniki tankov in oklopnih voz, topničarji, radiote¬ legrafisti itd. Poleg tega je v napoljskem pristanišču zasidran parnik »Calabria« na¬ tovorjen z vojnim materijalom, ki čaka ukaza za odhod- — »Agis«. Čudno poslovanje odbora za loterije Gorica, februarja 1939. (Agis) Menda je vsak človek, ki kaj zaupa svoji sreči in igra na njen račun pri kaki loteriji, pre¬ cej ozlovoljen, ko ugotovi, da med izvo¬ ljenimi, ni njegove številke. Sčasoma se seveda potolaži, češ, mi pač hi bila sreča mila, in zadevo pozabi. Cisto drugačna pa mora biti menda jeza tistega, ki se mu sreča nasmehne kar najprijaznejše, pa do i dobitka ne more. Tu pa menda ni več po sredi le nesreča temveč tudi kaj drugega, kar v normalnih razmerah diši na kak nev- Šečen paragraf tega ali onega zakonika, kajti tudi pri tem morajo biti računi čisti, čeprav na račun izgube loterijskega odbo¬ ra. Sličen slučaj je čisto konkreten. Pred časom ie namreč uprava društva goriške »Balille« priredila loterijo, v čigavo ko¬ rist ne vemo, in je tudi postranskega po¬ mena. V bučni reklami ie bil kot glavni dobitek označen majhen dvosedežen auto tipa «Balilla». Med drugimi srečolovci, je kupil srečko te loterije tudi nek naš člo¬ vek. v nadi. da mu bo morda sreča mila. In res. glej šmenta, zadel je glavni dobitek. Toda kljub predloženi srečki avta le ni bilo od nikjer. Dolgo je prosil in dokazoval, ko pa je videl da vse nič ne pomaga, se ie zatekel k advokatu, ki mu je po dolgem času iztožarii dobitek. — Res. čudna taka loterija! Duhovniške vesti z Goriškega Pr. Černigoj, župnik v Kamnjah na Vipavskem, je bil na lastno prošnjo imenovan za župnika v Kozani v Brdih. Anton Pilat, kaplan v Solkanu, je nameščen za žup. upravitelja v Otalež. — Dekanija Ločnik pri Gorici je ukinje¬ na. Župnija Ločnik in pod ta dekanat spadajoči župniji Fodgora in Moša sta priključeni dekanatu go riškega mesta, župniji Cerovo in števerjan, ki sta bili sedaj tudi pri Ločniku, prideta pod de¬ kanijo Biljana v Brdih, župnija Sv. Lo¬ vrenc pri Moši pa pod Krmin. župnija Ločnik je dvignjena v nadžupnijo. Do¬ sedanji dekan msgr. Peter Mozetič je postal nadžupnik in častni dekan. —- Duhovnija Podsabotin in št. Maver sta utelešeni v goriško cerkveno občino; nekaj časa sta bili prideljeni biljanske- mu dekanatu — Ivan Bregant, upoko¬ jeni duhovnik v Ločniku, je imenovan za upravitelja Fojane v Brdih. Zafam isiarske pokrajine Pula, febr. 1939 — Istarski pokra¬ jinski upravni odbor sklopio je kod Za¬ voda za socijalnu skrb za jam u iznosu od 900.000 lira. Tom svotora če pokra¬ jinski odbor pokriti izdatke za ženidbe- ne zajmove u roku 1 jula 1937 do 30 juna 1940. Taj zajam od 900.000 lira bit če amortiziran u toku 15 godina. Kamati iznose 5.75 pošto, a Istarski pokrajinski odbor jamči isplatu dohotkom od po- reza. OBVESTILO! Obveščamo g. Franca Rejca iz Go¬ rice, da se nahaja posestvo po smrti njegove matere na dražbi,' katero izvr¬ šuje geriška sodnija. Ker ne vemo za njegov naslov, prosimo njegove znance, naj mu to sporeče da ukrene vse po¬ trebno. Javne ds?ažtse u Istri Pula, febr. 1939. — Iz službenega bilj tena Tršeanske i Istarske pokrajine vidi se da su u prvoj polovini januara obznanjene u djelokrugu koparskoga suda 42 dražbe seljačkih imanja na zahtjev koparskog poreznog ureda. Na te 42 dražbe bit če dražbovano 138 parcela od 104 posjednika iz Babiča, Brnetiča, Brežana, Mareziga, Pomjana, Sv. Petra itd. Svi njihovi porazni zaostaci iznose zajedno 38.105 lira, a skupna isklična cijena je 39.549 lira. Najmanj! porezni zaostatak iznosi 87.50 lira (tri seljaka iz Truške), a najveei zaostatak 3.360.50 lira. Osim toga če na zahtjev istog ure¬ da biti prodana neka kuča za iskličnu cijenu od 19.200 lira za porezni zaosta¬ tak od 1.695 lira. — Osim toga je zavod za poljoprivredni kredit iz Verone sta- vio na bubanj u to vrijeme četiri ima- nja u Kavranu i Vodnjanu. — Grahovo. — Po težki bolezni je j umrl 66-letni gostilničar in posestnik Anton Rutar. Srežko Vilhar Trst. februarja 1939. (Agis) — Naš list je že pred časom prinesel vest. da ie bil na rneji nri Postojni aretiran naš rojak Vilhar Srečko, doma iz Kroniberga pri Go¬ rici. Odpeljan ie bil v tržaške zapore, kjer ie bil pred kratkem tudi obsoien na dve leti ječe. Odslužiti pa bo moral tudi vojaški rok t DEVETAK MIHAEL V nedeljo dne 29. januarja 1939.. so pokopali na Viču prj Ljubljani našega ro¬ jaka g Devetaka Mihaela. Pokojni ie bil rojen dne 21 novembra 1845. v Rubijah pri Sovodnjah na Goriškem in ie torej v novembru preteklega leta izpolnil 93. leto. Bil ie krojaški mojster in dobro znan v domačem kraju tudi po svoiem vnetem de¬ lovanju v. vseh slovenskih društvih. Med vojno se ie moral izseliti. Po vojni se je sicer vrnil s svojo družino v domači kraj. ki ga je pa ponovno zapustil !. 1925. ko se je za stalno naseli! na Viču pri Ljubljani. Dosegel^ je izredno visoko starost. Za njim žaluje žena, otroci in vnuki. Užaloščeni družini naše iskreno sožalje! — (Agis) DROBIŽ — Burgettstown, (Pennsilvania) USA — Dne 11. decembra je umrl za pljuč¬ nico Anton Jeram star 59 let. rojen n » žeiinu pri Cerknem, v Ameriko je nri šel 1904. * — Cleveland, USA. — Zaradi važnih zadev išče Jakoba Uršiča iz Drežnice njegov rojak Blaž Rutar, 415 Av. So., So St. Paul. Minnesota Nort America. ♦ — čepovan. — Na cesti iz čepovana v Spodnjo Tribušo je zmrznil neznanec Kakor kaže, se je med potjo v torek poJ noči na poti v vas zaradi oslabelosti zgrudil in obležal krai ceste. Naslednje jutro so ga kmetje našit a k življenju ga ni bilo mogoče več obuditi. V Spod¬ nji Tribuši so ga v četrtek pokopali Do¬ slej še ni bilo mogoče dognati njegove istovetnosti. * — Devin. — Na župnijskem vrtu v Devinu so dokančali veliko grobnico za devinske kneze Turn Taxis. Grobnico je blagoslovil goriškt nadškof. * — Gorica, — 81 let stari Josip Vilhar je tako nesrečno padel da si je zdro¬ bil levo lopatico. V bolnici so nastopile komplikacije, ki jim je podlegel. * — Gorica. — Po 6 mesecev zapora sta dobila Oskar Vrčon, star 33 let, iz Renč in 29-letni Alojz Križaj iz Gorice ker se nista ob pravem času javila na nabor. ♦ — Herpelje — Pred tržaškim sodi¬ ščem je bil obsojen čevljar Grlica Franc, star 46 let in njegova žena Magajna Ma¬ rija na plačilo 14.000 lir in vsak na 6 mesecev zapora. Oba sta namreč falsi- ficirala plačilna potrdila na škodo tvrd¬ ke Ravbar, ki je dobavila čevljarju za 17.000 lir usnja. * — Labin — Dekretom ministar- stva za korporacije odredjena je nad« niča od 15 lira dnevno za lučke radnike koji tovare ugljen na ladje. # — Opatija. — Zaradi Influence, ki razsaja po Primorskem, nameravajo za¬ preti vse šole, da bi preprečili razširja¬ nje te nalezelmive bolezni. ♦ — Podkraj pri Vipavi. — V starosti 70. let je nedavno umrla daleč na okrog znana Trkmanova »mama«, ki so jo zaradi njene dobrotvomosti vsi ljubili in spoštovali. Sožalje! * — Reka. — V rudarski vasi Rasa (Arsia) se je motorno kolo zaletelo v avtomobil. Na motornem kolesu sta se peljala dva mladeniča iz Pule, od kate¬ rih pa je Anton Vuletič, star 24 let bil tako težko ranjen, da je podlegel ranam v tržaški bolnišnici, kamor so ga takoj pripeljali. * — Rijeka — Oko 3000 školske djece u Riječkoj pokrajini — javlja Vedetta d’ Italia — prima dnevno jedan obrok hrane. Od tega na Rijeci 800, Opatiji 300, Moščencima 300, Matuljama 270, Jelšanama 220. * — Trst. — Zaradi majhnega prome¬ ta so ustavili motorni vlak na progi Trst—Divača—Pula, ki prihaja v Pulo ob 12.12. Prav tako sc ustavili vožnjo z motornim vlakom Pula—Divača—Trst. ak — Trst. — Ko je delal na polju v bližini Portorose, je 24-letni Viktor Sta¬ nič nevede zadel s krampom na staro granato. K sreči eksplozija ni bila moč¬ na in ga je samo ranila na nogi. * — Trst. _ Ko so popivali v bližini Daj le so tovariši okradli Vida la Hek¬ torja, ki je pijan ležal na klopi. Gostil¬ ničar je tatvino takoj sporočil karabi- nerjem, ki so aretirali Juriševiča Hek¬ torja in Marija Gorjupa, ki sta popiva¬ la v sosedni gostilni na njegov račun- Karabinerji so aretirali na koncu še Vi- dalija, ker se jim zdi sumljiva tako ve¬ lika vsota denarja, ki io je imel Vidali pri sebi. * — Trst, — Pri Barkovljah se je mo¬ torno kolo prevrnilo s štirimi osebami. Pri tem si je prebil Jobanju Kumar O., star 40 let. Njegov spremljevalec Schu¬ bert Artur, star 50 let pa je malo lažje ranjen. * — Trst. — Prj svetilniku se je zgo¬ dila težka nesreča z motornim kolesom. Ko sta se na motornem kolesu vračala s Proseka Rupel Andrej in njegov pri¬ jatelj Urilli Josip sta v bližini svetilnika padla s kolesa. Oba sta težko ranjena- Urilli je po nekaj urah podlegel poško¬ dbam. — Trst. — Neznanko, ki so jo pred nekaj dnevi našli v bližini Konkonela, so sedaj identificirali. Sorodniki so pre¬ poznali v njei Frančiško Novak vd. Ut" dič, staro 40 let. Oblasti še sedaj niso ugotovile, ali gre za nesrečo ali ža umor. * — Lože pri Vipavi. — Neznanci so 12 maščevanja porezali 250 mladih trt ta sadno drevje posestniku Antonu ščeku- Zadeva je prijavljena oblastem, ki pri¬ dno iščejo zločince. BROJ 6. »ISTRA STRANA 3, SLOVENSKA KULTURA IN JULIJSKA KRAJINA DELEŽ NAŠIH ROJAKOV V SLOVENSKI POVOJNI KNJIŽEVNOSTI OB PRILIKI RAZSTAVE SLOVENSKE KNJIGE Lipužič Mafija, doma iz Idrije, ni sicer posebno znan v slovenski literaturi, vendar ga moramo omeniti. Že pred vojno je objavljal svojo prozo in pesmi v raznih listih. Po vojni se je oglasil šele 1. 1926. Svoje prispevke jo objavljal večinoma pod psevdonimom Domen. Njegove občutene pes¬ mi so raztresene po raznih revijah, tako v »Zenskem svetu«, »Zvončku«, »Grudi« in »Svobodni Mladini«. Njegova pesem je v glavnem zajeta iz življenja idrijskega ru¬ darja. Lovrenčič Joža, doma s Kobaridsice- ga. spada k predvojni generaciji. Poseben ra/man je pokazal prva leta po vojni, ko sc je udejstvoval pri goriškib revijah. V tej dobi je zavzemal med našimi pesniki zeio vidno mesto. Njegove pesmi so raztre¬ sete prav \ vseh revijah, ki so nekdaj iz lajale onsirra meje. Sicer pa priobčuje sv,:ja dela v »Dom in svetu«, v »Mladiki«, dijaškemu listu »Mentor«, ki ga tndi ure¬ juje ter mladinskih listih »Naš rod« in »Vrtec«. Kljub velikemu številu pesmi pa ni izdal po vojni nobene zbirke, ki bi lahko v celoti pokazala, njegov pesniški zalet. V zadnjem času se največ udejstvuje v pripo¬ vedništvu. V letih 1915. do 1921. je izdal »Trentarskega študenta«, istega leta so izšle tudi njegove »Gorske pravljice« in »Kronika Trente«. Najzanimivejši Lovrenči¬ čevi spisi so njegov zgodovinski roman »Publius in Hispala« iz 1. 1927., dalje »Pe¬ reči ogenj« iz 1. 1928., 1. 1931. pa je spisal »Anale izumrlega naroda«. Znan je tudi po svoji! legendah, od katerih naj ».uer.imo »Tiho življenje« iz 1. 1931. in »Legendo o bvetogorski Mariji« (1938.). Priznan je tudi kot mladinski pisatelj, o čemer nam priča njegovo najnovejše delo »Tinca iz lonca«. Magajna Bogomir, doma iz Vremske doline, je član povojne generacije pisateljev. V pripovedništvu se je pričel udejstvovati že v dijaških letih in je pisal za »Mladiko«, kasneje za »Doro in Svet« ter je bil dalje časa, najvidnejši iz svoje generacije. Znan je po svojih novelah, ki jib je 1. 1930. izdal v posebni zbirki »Primorske novele« ir. 1. 1932. v zbirki »Bratje in sestre«. Prvo njegovo daljšo povest »Gornje mesto«, ki je izšla 1. 1931. je smatrati za njegovo osebno izpoved. L. 1934. je izšlo njegovo zadnje večje delo »Graničarji«, ki ga je izdala Mo¬ horjeva družba. Zadnja leta se udejstvuje pri .»Mladiki«, kjer priobčuje legende, v Modri ptici« pa objavlja novele. Tudi mla¬ dini je znan po svojih prispevkih v »Na¬ šem rodu«. Kot posebni mladinski knjigi sta izšli dve pravljici, in sicer »Brkonja Ce- ljustnik« 1. 1933. iD »Čudovita pravljica o Vidu in labodu Belem ptiču« 1. 1937. v ka¬ terih je pokazal izredno izvirno domišljijo. Mole Vojeslav, doma iz Kanala, spada k predvojni generaciji slovenskih literatov iri je že pred vojno izdal zbirko pesmi. L. 1920. je izšla njegova druga zbirka pesmi z naslovom »Tristia ex Siberia«. Številni so zlasti njegovi prevodi iz polščine in ruščine. Pisal je tudi razprave iz umetnostne zgo¬ dovine. Ocvirk Anton, doma iz Trsta, spada med one pesnike, ki sicer se niso izdali po¬ sebne zbirke, a so se uveljavili v raznib re¬ vijah V »Ljubljanskem Zvonu« je priobčil tudi vrsto esejev in razprav. Ocvirk Zdravko izhaja iz povojne ge¬ neracije in objavlja svoje pesmi v »Mla¬ diki«.'izdal je posebno zbirko z naslovom »Daritev mladosti«, ki je izšla 1. 1-. >2, Pahor Jože, po rodu Tržačan je pri¬ povednik in dramatik Izdal je dva obširna romana in to zgodovinski roman »Serenis- 'tnia« in socialni roman »Medvladje«, v ka¬ terem na zanimiv način opisuje razmere v Trstu v dneh prevrata Oba romana sta iz¬ šla 1. 1923. L. 1937. je izdal dramo. »Vini¬ čarji« s socialnimi motivi, ki jo je ljubljan¬ ska drama predvajala z velikim uspehom. Pregelj Ivan je rojen na Tolminskem, torej na tistem kosu naše zemlje, o katerem pravi dr. Slodnjak sledeče: s , . Ta .zdrava, sončna gorska pokrajina, v kateri živa mo¬ čan, slovenski gorjanski rod. je poleg h ra .-a ena zemlja, ki je dala Goriški in Primor¬ ski najodličnejše pesnike, vzgojitelje in po¬ litike. Zlasti poetična sila posoškib goijan- cev mora biti silna, saj so dali našemu slovstvu vrsto najodličnejših pesnikov in pisateljev, ki jih druži v življenju in v slov¬ stvenem delu po Pregljevi besedi, ki je sam sin teh krajev in ljudi: — Močno, nc- utešljivo domotožje...« Pregelj zavzema v slovenskem pripovedništvu tisto odlično mesto kot Zupančič v pesništvu. Njegov na¬ stop po vojni z romanom »Plebanus Joanes« (1920.) znači v našem leposlovju nov na¬ čin pripovedniške oblike in afirmacijo one povojne literarne struje, ki je hotela pov- darifi odnos človeka do metafizičnih vpra¬ šanj. Pregelj nam je po dolgem iskanju dal nov slog, zelo podoben onemu pesnikov ekspresionistov. Večina dejanj svojih del je postavil na zgodovinska tla in je v njih skušal obdelati našega človeka verskih re¬ formacij in kmečkih puntov. Prištevamo ga med največje slovenske pripovednike. L. 1919. je napisal povest Otroci sonca«, ki jo je razširil kasneje v trilogijo: 1922, je iz¬ dal povest »Jernej Knafelj in njegovi«. Iste¬ ga leta je izdala Mohorjeva družba povest »Peter Pavel glavar« L. 1923. je objavil »Bogovca Jerneja« in »Zgodbe zdravnika Muznika«. L. 1921. je izdal umetniško bio¬ grafijo »Šmonca«, v kateri je opisal pes¬ nika Simona Jenka L. 1926. je spisal »Os- niero pesmi«, Jugoslovanska knjigarna je v 1. 1923 izdala njegove »Izbrane spise«. L. 1929. je spisal »Vsehla vrela« in »Petra Markoviča«, I. 1930 smo dobili od njega povest »Magister Anton« in »Umreti noče¬ jo«. Umetniško najdovršenejša so njegova dela »Runje« in Matkove Tine prečudežno romanje«. Izdal je tudi mnogo ljudskih po¬ vesti, kakor »Mejniki« in druge, ki jih je večinom izdala Moh. družba. Poleg pripor vedništva se jo Pregelj udejstvoval tudi v dramatiki. Tako je 1. 1921. napisal duhovno dramo »Azazel«, 1 1928. pa »Salve virgo Cafharina ali ljubljanski študentje«. Poleg tega je napisal besedilo za romantično opero »Kompostelski romarji«. Sodeluje pri »Mla¬ diki« ter »Dom in Svetu«, kjer objavlja svoja dela, zlasti novele. Rehar Radivoj je posebno znan kot mladinski pisatelj. Piše pesmice in črtice, med njimi je omeniti predvsem mladinski spis »Vijolica Vera« (1930.). L. 1927. je izšla njegova mladinska pravljica »Koro¬ mandija«, 1. 1937. pa je izdal obširen zgodo¬ vinski roman »Semiramis«. Res Lojze, rojen v Gorici 1- 1893., umrl v Benetkah 17. maja 1936. se je leposlovno uveljavljal v »Dom in Svetu«. Pozneje pa se je posvetil umetnostni zgodovini ter je prispeval temeljite članke v »Času«. Ribičič Josip je znan kot urednik »Našega roda« in kot najplodovitejši in naj¬ bolj nadarjen mladinski pisatelj. Izdal je vr¬ sto mladinskih spisov, bodisi povesti, pravljic ali slikanic za najmlajše Med njegovimi deli so posebno znane »Kokošji rod« (1924.), »Polžja hišica« (1926.) in »Nana, mala opica« (1937) Njegove prispevke za¬ sledimo prav v vseh številkah »Našega roda«. Kot v mladinskem pripovedništvu, zavzema tudi v mladinski dramatiki zelo vidno mesto. L. 1922. je izdal otroško igro s petjem »V kraljestvu palčkov«, ki je da¬ nes najpopularnejša in je le malo odrov, ki je še niso igrali. L. 1927. je napisal zbirko »Igric«. Remec Lojze, doma z Vipavskega je član predvojne generacije. Pred in med voj¬ no je objavil več dobrih pesmi, kasneje je pa prešel k pripovedništvu, kjer se je vid¬ neje uveljavil Izdal je povest »Naši ljudje« in zbirko »Iz moje domovine«, ki so izšle ISTARSKO NARODNO BLAGO Nekoliko istarskih narodnih pjesama iz Žminjštine i par riječi uz njih U prošlom broju bili smo donijeli članak o istarskim narodnim pjesmama, a uz članak i nekoliko do sada neobjavljenih pjesama. Danas donosimo još neke pjesme, a u slijedečim brojevima donijet čemo i ostale narodne pjesme koje je naš saradnik sakupio na žminjštini, kako bi barem na ovaj način zabil ježili to naše narodno blago što danomice nestaje. — II. 6. ŽENILA MAJKA JEDINOGA SINA Ženila majka jedinoga sina za Mar kino divo.jko. Ta mlada lakat duga četiri široka. Pošli so po njo z devet pari voli Još niso mlado doma dopeljali. Sad so pošli z devet pari konji Kada je mlada na voz stupila Sve su se kola polomila Ma le so mlado doma dopeljali. Kad je mlada prišla doma pitale Majko, ča je za večero? Majka njojzi rekla da je devet peči kruha I još dva para voli za večero Majko moja — to je malo sve to za večero. Majka se je jako uvredila Peljaj sinko to mlado k vragu Va malo vrime sve bi nam pojila. 7. BOLAN MARKO Bolan Marko bolan Marko se sprebolija. Jako se Marko razbolija Spovidaj se Marko Griha velikoga. Nima Marko griha Kune tri maljahna Prvi grih koj’ mi je Da sam popa pred oltarom ubija Drugi grih koj’ mi je Da sam crikvo razronija Treti grih koj’ mi je Da sam divojko tradija. 8. BILA TIČA Viletela bila tiča Rosna tiča viletela S perva gnjizda van Njejo perce odpadalo Od zla vrimena. 9. DRAGI I DRAGA Justo sad sam došo, Kako slavič rano. Zagleda sam mlado, Pokraj sebe mlado. Lipo te pozdravljam. Lipa mlada moja. Začula sam, da se Moj dragi na put spravlja. Spredragi ljubčič moj Zami me ti sobom Ja bih te ze sobom Na hodit ne biš mogla Ja bih ti po polju S tičicom letela. Ja bih te ze sobom Ma hodit ne biš mogla Ja bih ti z ribicam Po moru plavala. I ta mladi j’ poša Prež mlade je poša Sada on nju prosi Spre draga ljubčice Pomori me h kraju Ona mu odgovara Neka ti pomore Tvoja dobra vira. 10. DIVOJKA JE VOZ VOZILA Divojka je voz vozila Klinac joj je pal. K njoj dolazi mlado momče Ra joj govori: Koliko biš draga dala Ki bi ti ga klal? Dala bih mu kravu vola Ki bi mi ga klal. 11. NAGNULA SE VIŠNJICA Nagnula se je višnjica Na dva mi bora zelena Ninaj, nina nejtinenaj. Nije mi ono višnjica Neg’ mi je mlada divojka Ninaj, nina nejtinenaj. Nagnula se je na balkun, Na balkunu je zaspala. Ninaj, nina nejtinenaj. Kad se divojka probudi To ti je zora beli dan. Ninaj, nina nejtinenaj. Popa divojka golido Pa ti je pošla po vodo. Ninaj, nina nejtinenaj. Još ni divojka spol vode Junak ju čeka kraj vode. Ninaj, nina nejtinenaj. Počeli su se igrati Ma sve od jutra do polne. Ninaj, nina nejtinenaj. Poče divojka plakati Što no če majci lagati. Ninaj, nina nejtinenaj. Lahka je skuža ta tvoja Da ti je brenta puščala. Ninaj, nina nejtinenaj. Počeli su se igrati Sve od polne pak do noči. Ninaj, nina nejtinenaj. Poče je junak bučati Što no če ocu lagati. Ninaj, nina nejtinenaj. Lahka je skdža ta tvoja Da su ti voli plesali. Ninaj, nina nejtinenaj. 12. POŠLA JE ŽENA PO UGANJ Pošla je žena po uganj, Stala je tamo devet dan. Kada je došla do dome Našla je muža vo popele. Drugi su muži po dele A ti mužu va popele. Na to se muže rasrdi Stavil je kosu na ramen Poša j’ kosit u topole Nakosi tamo tri vahlje U svakom vahlju tri voze. 13 KANARINE ŽUTI Kanarine zuti. Z velemi krcluti, Poleti po gradu Pozdravi mi mladti’ 1 1922. L. 1934. je izdal povest »Andrej Košuta«. Priznan je tudi v dramatiki. L. 1922. je spisal komedijo »Kirke«, v kateri riše verižništvo v času po prevratu. Preko mnogih naših odrov jc šla njegova »Mag¬ da«, ki jo je spisal 1. 1924. L. 1923. je iz¬ dal »Užitkarje«. žaloigro iz kmečkega živ¬ ljenja, 1. 1926 pa romantično igro »Zakleti grad«. , Rob Ivan doma s Kobariškega je izdal v I. 1938. travestijo »Desetega brata«, ki jo je ljubljanska kritika sprejela z največjiin priznanjem in ugotovitvijo, da je Rob edini res pravi humorist v slovenskem slovstvu in da s svojim čistim humorjem prekaša Milčinskega in Murnika. Samec Janko pc rodu Tržačan, spada k starejši generaciji Je stalen sotrudnik »Mladike«, tu pa tam tudi drugih revij in listov. Znan je po izdaji svoje pesniške zbirke »Življenje«, ki jo je izdal l. 1923. Spada k skupini pesnikov ki so zrasli iz kroga »Ljubljanskega Zvona«. Sajevec Venceslav, sotrudnik »Doma in Sveta«, »Mladike« in »Mentorja« je izdal 1. 1934. zbirko »Pesmi« Širok Karl, doma iz goriških Brd ,je mladinski pesnik, ki se je uveljavil posebno z zbirko prelepih religioznih pesmi za otroke »Kapelica- 1. 1935. Je sotrudnik »Našega roda«, kamor piše tudi krajše spi¬ se. Manj posrečeno je z ozirom na otrokovo dušo njegovo delo »Slepi slavčki« iz 1 1928., ki pa je sicer močno doživeto. Škerlj Silvester spada med zastop¬ nike povojne umetnostne struje ekspresioni¬ stov in se je uvrstil med naše literate e pesniško zbirko »Stopnice v stolpu«, ki jo je izdal 1. 1924. Bit je sotrudnik »Dom in Sveta«. Šorli Ivo doma s Tolminskega, je pi satelj predvojne dobe in spada k skupini naturalistov. Napisal je mnogo del in ga lahko prištevamo k najplodovitejšim sloven¬ skim pisateljem. Med njegova prva povojna dela spada povest »Sorodstvo v prvem fle nu« (1919.). L. 1922 je izšel njegov roman »Pasti in zanjke«, 1. 1924 pa roman »Zad nji val« Uveljavil se je tudi v dramatiki. L. 1934. je izdal dramo »Blodni ognji«, kas¬ neje pa so še izšli njegovi romani »Golo¬ bovi«, »Petdeset procentov« in kriminalni roman »Pasti in zanjke«. V zadnjih letih je zbral svoje črtice in novele, ki jili je spisal za razne slovenske revije ter jih izdal v šestih knjigah »Zbranih spisov«. Poleg iz¬ virnega dela se je bavil tudi s prevajanjem Udovič Jože je eden najmlajšib so- trudnikov »Doma in Sveta«, »Mladike«, zad¬ nje čase pa »Dejanja«, v katerih je objavil nekaj pesmi in novel. Do sedaj še ni izdal nobene zbirke vendar njegove pesmi kažejo poseben talent in lahko od njega pričaku jemo najboljše. Velikonja Narte, doma z Vipavske¬ ga, spada med starejše sotrudnike »Dom» in Sveta« in »Mladike« ter je prav izrazit pisatelj svoje dobe. L. 1928. je izdal daljši spis »Višarska polena«, ki ga je kasneje dramitiziral. L. 1931. je izdal zbirko novel in črtic »Otroci«, i. 1936. je spisal »Našega psa« delo avtobiografskega značaja, i. 1937. pa je izšel njegov spis »Besede«. Vuk Stano. doma z Goriškega, je piša telj najmlajše, nastopajoče generacije, ki še ni mnogo dala, a se od nje še veliko pri¬ čakuje. Znan je kot sotrodnik »Dom in Sveta« in »Mladike«, kjer je objavil že vrsto pesmi ter nekaj novel in črtic. Naša ožja domovina je dala slovenskemu slovstvu tudi precejšnje število pisateljic, ki so se že uveljavile in se večinom udej¬ stvujejo v ženskih listih, in sicer: Bartol Marica. Tržačanka, je sicer pisateljica predvojne dobe, vendar se je tudi po vojni pridno udejstvovala v raznih tr¬ žaških revijah Bila je tudi sotrudnica mla¬ dinskih listov Gruden Dora, doma iz Nabrežine, se je svojčas pogosto oglašala v »Ženskem svetu« s pesmicami. L. 1932. je izdala sa mostojno zbirko »Rdeče kamelije«. Sam sova Maksa, doma iz I). Bistrice, je izdala 1 1934. samostojno lirično zbirko »Pesmi«. Znana je kot sctrudnica »Žen skega sveta« in »Mladike«. Gregorič- Stepa n čič Marica. T r- žačanka. se je udejstvovala že pred vojno, zlasti pa po vojni, ko je urejevala v Trstu ženski list »Jadranka« V tem listu je pri¬ občila tragedijo v enem dejanju »Veronika Deseniška«. H tisova Mara. Kraševka, je stalna so trudnica »Mladike«, kjer priobčuje daljša in krajša dela: novele, črtice in povesti. Po vest »Njene službe« jt izšla 1 1933. tudi v knjigi. !. 1938. pa je izdala povest »Živa plamenica«. Ut v a je znana kot sotrudnica »Našega roda«, kjer priobčuje pesmice za naj- mlajše. , Faturjeva Lea pisateljica predvojne dobe se je tudi po vojni oglašala v »Žen¬ skem Svetu« in Mladiki kjer je priobčila nekaj daljših povesti. Gabriči k Avgusta, spada med naj¬ mlajšo generacijo. Š svojimi pesmicami se pridno oglaša v »Ženskem svetu«. Muse r jeva Krna je napisala že vrsto pesmi in jih priobčila največ v »Ženskem j vetuc pa tudi v »Sodobnosti«. Pričujoči popis je le bežen pregled naj značilnejših del našiti zastopnikov v slo venskem slovstvu, vendar nam že ta pokaže, da je naš doprinos v povojni dobi nadvse bogat ter smo nanj lahko ponosni Brez. dvoma bi bila naša najinlajša generacija številnejša in njeno delo plodnejše, če hi bile razmere drngačne. Omenili bi lahko se celo vrsto imen onih, ki sodelujejo pri raznih slovenskih revijah in pišejo o političnih, gospodarskih, socialni!) in raznih drugih znanstvenih in umetniških vprašanjih. Meti njimi so izdali nekateri študije v posebnih knjigah Ven- ( dar bi z naštevanjem teh del zašli v pod¬ ročje, k? ne spada v obseg gornjega pre¬ gleda. # j STRANA 4. »ISTRA« 6R0J 6 NAŠA KULTURNA KRONIKA VIJESTI IZ ORGANIZACIJA Proslava 70-godišnjice Rikarda Katalimč Jeretova u Splitu Split. 4 februara. — »Novo doba« do¬ nosi: Sinoč oko 7 i po sati u prostorijama Narodne ženske zadruge započela je pro¬ slava Rikarda Kataiiniča Jeretova. prigo- dom ni ego ve sedamdesetgodišnjice. Dvo¬ rana ie bila dupkom puna gradjanstva i oniladine a bile su pune i sve ostale pro- storiie, i vidielo se koliko je obljubljen i popularan pjesnik u našem gradjanstvu. Proslavi ie nrisustvovao i komandant mje- sta. divizijski general g. Marko Mihailovič sa gospodični, te mnoge druge ličnosti iz kulturno? i upravnog života našeg grada uopče. Rikard Katalinič Jeretov nije prisu- stvovao. i upravi Narodne ženske zadruge se izvinuo Sto tie može lično doči. Na pro¬ slavi su bili medjutim zapaženi članovi njegove rodbine. Veče ie započelo iednom primorskom narodnmil oiestnom koju ie otpjevao veliki miešoviti zbor diaka Trgovačke akade- mije nod ravnanjem svoga učitelja Ma. Voltolinia. Zatim ie gdja. Maja Culic naja¬ vila nrovram večeri i izručila pozdrav ot- sutnoga iubilarca Nakon toga gdja Radojka Petrošič pro- eitaia ie par izabranih lirika iz Kataliničeve naibolie zbirke piesama »Mrtvoj sestri«, a zatim ie e. Ciro Cičin Šahi. u formi kratke konference, prikazao pjesnika nježnih lirika i patriotskih piesama. iznijevši u jednoj sintezi njegov lik, prilike i atmosferu, u ko- joj su nastale njegove pjesme. Za vrijeme konference, zamolio ie prisutne gospodje, da pošaliu Kataliniču Jeretovu jednu depu- taciiu. da ga u ime svih prisutnih pozdrave i da mu čestitaiu. Nakon toga. gdja Ziata Čurin nročitala ie nekoliko izabranih Kata- liničevih piesama a zbor Narodne ženske zadruge otoievao ie iednu istarsku pjesmu. Zatim ie gdia Ivka Kršul. u čakavskom na- r.iečiu Hrvatskoga primorja, pročitala svo- ju duhovitu kozeriju »Zašto se barba Rike nije oženio«. i primila je mnogo aplauza. Svečani dio večeri je završen jednoin Kataliničevom istarskom patriotskom pje- smom, koju je pročitao študent g. Pera. JUGOSLAVENSKA MATICA U POČAST R. KATALINIČ JERETOVA. U subotu 7. januara uprava Jugoslaven- ske Matice sazvaia je svečanu s.iediiicu uoči 70-godišnjice rodjenja svog pretsjed- nika g. R. Katalinič Jeretova. Pretsjedao je prvi potpretsjednik g. dr. Mihovil Abramič. Na sieduici je jednoglasno zaključeno, da se zaslužnom pretsjedniku i svečaru u znak priznanja za njegov predan rad i za nje¬ gove neprocjenjive zasluge za ustanovu uruči diploma počasnog člana. Poslije odr- žane sjednice pošla su dva člana po g. pret- siednika. doveli ga u upravu, gdje ga je Dr. Abramič pozdravio ispred cijelog od¬ bora toplim riječima, istaknuvši odanost svih odbornika spram svoga pretsjednika, koii ie mnogo zadužio svojim književnim radom ciieli naš narod, a svojim djelova- njem kod Družbe sv. Cirila i Metoda u Opa¬ tiji. kod Jugoslavenske Matice u Zagrebu i kod Jugoslavenske Matice i Istre u Splitu, onai dio našega naroda, što najviše strada, i za koli svečarevo srce najživlje kuca. Poslije govora Dra Abramiča svi su od¬ bornici g. R. Katalinič Jeretovu srdačno čestitali. REVUA, »MISEL IN DELO« Izašao je prvi ovogodišnji broj te ljub¬ ljanske revije koju uredjuju dr. Bojič. dr. Čermelj, dr. Spiller-Muys i dr. A. Zalokar. U tom broju nadopuniuje dr. Fran II e - š i č svoj prikaz »Ekstenza zagrebačke uni¬ verze u Ljubljani 1907—1909.« koji je bio izašao u iubilarnom broju te revije. U pro- šlom iubilarnom broju bio je dr. Ilešič za- vršio svoj prikaz s ekstenzom zagrebačkog sveučilišta u Puli kada su dr. Šilovič i dr. Ilešič održali po ledno predavanje na poziv »Narodne radničke organizacije« u Puli. U dodatku iznosi dr. Ilešič još i preda¬ vanja u Gorici i Trstu. Dr. Lavo Čermelj prikazuje krijigu L. Aldovrandi-Marescottia »Nuovi ricordi e frammenti di diario« i iznosi iz nje glav- ni.ie momente, koji se tiču Julijske Krajine i Koruške u doba sklapanja mira. Ujeduo orenosi iz te knjige jedan do sada nepoznat govor Vesniča na mirovnoj konferenciji. Na koncu ie objavljen Londonski pakt u francuskom originalu. (U prošlom iubi¬ larnom broju ie dr. Prvislav Grisogono bio objavio raspravu: Na terenu Londonskog pakta). Dr. Branko Vrčon objavio je i u ovom broiu svoj redoviti vanjsko politički prikaz. »Misel in delo« izlazi jedan put mjese- čno i stoji 60 dinara godišnje. Uprava: Ljubljana Gosposvetska cesta 4/1. ŠE DVE SLOVENSKI KNJIGI NA PRIMORSKEM Leta 1938. sta izšli na Primorskem ra¬ zen prej imenovanih še ti dve knjigi, ki ju spisal Dr. E g i d i j in ki sta nadaljeva¬ nje prejšnjih snopičev njegovega »Nedelj¬ skega branja«: »Nedeljsko branje«. Pouk, zgodovina, legenda. Osmi snopič. Februar 1938. Vsebuje 59.—64. branje. — »S e j a v e c« Nedeljsko branje. Tretja knjiga, peti zvezek. 1938. Vsebuje 65.—70. branje — Obe knjigi sta izšli v samoza¬ ložbi, natisnila pa ju je Tipografija con- sorziale v Trstu. SVETOSAVSKA NAGRADA Svetosavska nagrada, kj jo je razpisalo Primorsko akademsko starešinstvo v Lju¬ bljani je bila letos po sklepu juridične fa¬ kultete ljubljanske fakultete podeljena juri¬ stu Radu Berdonu za nalogo »M e d- narodnopravni položaj naše manjšine v Italiji«. Mlademu ro¬ jaku naše čestitke! CAR EMINOVO »ZIMSKO SUNCE« U OTOČCU. »Hrvatska žena« u Otočcu je 4. o. mj. imala zabavu. na kojoj su izvadjali »Zim¬ sko sunce« Vikto ra Čara Emina. POPRAVEK V zadnji številki našega lista smo pri¬ nesli kratko poročilo o Speransovi knjigi »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, s katerim smo omenjeno knjigo priporočali. Poročilo smo prejeli od našega dopisnika iz Ljubljane, ko knjige še nismo imeli. Knjiga vsebuje neresnične historične podatke o Primorju in je zaradi tega, ka¬ kor tudi zaradi ostale vsebine, ne more¬ mo priporočati našim čitateljem. Uredništvo. Ia društva „Istra” u Magrebu UPOZOREN.IE ČLANOVIMA »ISTRE« U ZAGREBU Pozive za Primorski! zabavu u Zboru 11 o. mj. može se podignuti u upravi dru- štva »Istra« (Žerjavičeva 7). pa molimo članove da to učine. OMLADINSKA SEKCIJA DRUŠTVA »ISTRA« U ZAGREBU Omladinska sekcija društva »Istra« odlučila je da osnuje svoj pjevački zbor. želimo da time još više poradi na pro¬ pagandi za našu emigrantsku stvar, na- stupajuči na našim zabavama i kultur¬ nim priredbama. Prvi sastanak pjevača održat če se u četvrtak, dne 16 februara