C*n.a lista j« $8.00

*ntered u »eeond-class matter January 16, 1933, at the post-offlce
»t Chicago, Illinois, under the Act of Congress of March 3. 1879

CHICAGO 23, ILL„ PONDELJEK, 11. DECEMBRA (DEC. 11), 1950 Subscripiion $8.00 Yearly

ŠTEV,—NUMBER 240

Acceptanee for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4, 1918

Amerika in Velika Britanija
sta se izrekli za pogajanja

Skupna izjava objavljena po zaključenju raz¬
govorov med predsednikom Trumanom in
premierjem Attleejem. Vodilni ameriški in
bntski uradniki trdijo, da niso bili sklenjeni
tajni dogovori na konferenci

Washingto n , D. C. — Predsed¬
nik Truman in premier Attlee
sta zaključila razgovore v Wa-
shingtonu, nakar je bila objav¬
ljena skupna izjava. Ta pravi
med drugim, da sta Amerika in
Velika Britanija pripravljeni za
pogajanja, ki naj bi končala voj¬
no v Koreji, nista pa za pomir-
jenje in nagrado agresorjem na
Daljnem vzhodu ali kjer koli.

Izjava ne omenja konference
med Ameriko, Veliko Britanijo,
Francijo in Rusijo, poziva pa
Sovjetsko unijo in komunistično
Kitajsko, naj revidirata svojo
taktiko in podpirata prizadeva¬
nja za dosego svetovnega miru.
Ako bosta to storili, ne bodo za¬
vezniške obrambne priprave po¬
trebne.

Vodilni ameriški in britski u-
radniki trdijo, da niso bili skle¬
njeni tajni dogovori na konfe¬
renci med Trumanom in Attlee¬
jem. Vest pravi, da je Attlee
zavrnil ameriško sugestijo o
bombardiranju komunistične Ki¬
tajske, ki je posegla v korejska
vojno. .Izrazil je dvom, da bi
bombardiranje doseglo namen
in da bi zavezniki Velike Brita¬
nije in Amerike v Združenih
narodih sankcionirali metanje
bomb na Kitajsko.

Truman je izrazil upanje, da
ne bo nikdar potrebno uporab¬
ljati atomskih bomb, zaeno pa je
zagotovil Attleeja, da ga bo in¬
formiral o gazvoju, ako bo situa¬
cija zahtevala revizijo stališča.
Skupna izjava je bila objavlje¬
na po zaključenju šeste seje med
Trumanom in Attleejem, ki je
bila najdaljša. Trajala je dve
uri in 20 minut.

Izjava je razkrila sprejete
zaključke na sejah med Truma¬
nom in Attleejem. Ti so:

Ameriške čete se
bližajo luki

Glavni stan generala
MacArthurja
molči o situaciji

Tokio. — Ameriške čete, ki so
se izmotale iz pasti pri Čangji-
nu v severni Koreji, si s silnimi
težavami utirajo pot do Hung-
nama, luke na vzhodnem obrež¬
ju Koreje. Izpostavljene so sil¬
nim napadom komunističnih sil
v hribih ob cesti, ki vodi v
Hungnam.

Krogle iz strojnic in gasolin-
ske bombe so ubile in ranile več
sto ameriških vojakov. Komu¬
nistične čete držijo vse pozicije
ob cesti. Okrog 20,000 ameri¬
ških vojakov skuša priti do luke.

Poročilo pravi, da so straže
osme ameriške armade naveza¬
le stike s prvo divizijo pomor¬
ščakov in sedmo pehotno divizi¬
jo. Ameriške čete so dospele
do ozemlja, ki je oddaljeno 25
milj od Hungmana. Snežne ne¬
vihte ovirajo prodiranje ameri¬
ških čet.

Ako bodo dospele do luke, se
bodo ukrcale na parnike, ki jih
bodo odpeljali na Japonsko.
Poveljstvo osme ameriške ar¬
made je priznalo potežkoče v
zvezi s pripravami za evakuaci¬
jo vojakov.

Glavni stan generala MacAr¬
thurja molči o kritični situaciji.
Preklical je sestanke z reporter¬
ji. Širijo se govorice, da se bo¬
do morale ameriške in druge če¬
te umakniti iz Koreje pod sil¬
nim pritiskom komunističnih
sil.

Ameriške in britske čete bodo
ostale v Koreji in se nadalje bo¬
rile proti agresorjem.

Državi ne bosta dali nagrade
in nobenih koncesij komuni¬
stom, držali pa bosta vrata od¬
prta za pogajanja.

Vojaška potencialnost Ameri¬
ke in Velike Britanije mora biti
pospešena z največjo možno hi¬
trostjo.

Obe državi bosta ' povečali
produkcijo orožja, streliva in
drugega vojnega materiala in na
.razpolago bo vsem svobodnim
državam, ki so se združile za
skupno obrambo.

“Razpravljali smo o glavnih
problemih, ki so pred Ameriko
in Veliko Britanijo in se nana¬
šajo na mednarodne zadeve,”
pravi izjava. “Nameni zunanje
politike obeh držav so isti —
vzdrževanje svetovnega miru,
upoštevanje pravic in interesov
vseh ljudstev, povečanje voja¬
ške sile in zaupanja med svo¬
bodnimi državami, izločitev -
vzrokov bojazni, pomanjkanja
in nepokoja ter podpiranje de¬
mokratičnega načina življenja.

Najprej smo rešetali razplet
svetovne situacije, rezultat vo¬
jaške intervencije komunistične
Kitajske v Koreji, probleme
Daljnega vzhoda in Evrope. Si¬
tuacija v Koreji je kritična. A-
meriške, britske in druge čete
so bile poslane tja v soglasju s
priporočili in sankcijo Združe^
nih narodov. Dosežen je bil
sporazum, ki izključuje pomir-
jenje agresorjev. / Trajni sve¬
tovni mir in bodočnost Združe¬
nih narodov zavisita od odloč¬
nega odpora proti agresorjem
povsod. Pripravljeni smo se¬
daj, kakor smo bili vedno, za
pogajanja, ki naj bi ustavila so¬
vražnosti v Koreji, v soglasju z
načeli čarterja Združenih na¬
rodov.

Uverjeni smo, da bi komuni¬
stični voditelji Sovjetske unije
in Kitajske lahko revidirali svo¬
jo taktiko in obnašanje tako, da
ne bi bile obrambne priprave
potrebne. Naša prizadevanja v
tej smeri se bodo nadaljevala.
Dve vprašanji o Kitajski sta
pred Združenimi narodi. Eno
je sprejetje komunistične Ki¬
tajske v organizacijo Zdimženib
narodov, drugo pa bodočnost
Formoze. Velika Britanija je
priznala kitajski komunistični
režim v Peipingu, Amerika pa
priznava nacionalistično kitaj¬
sko vlado na Formozi. Velika
Britanija je za sprejetje komu¬
nistične Kitajsko v organizacijo
Združenih narodov, Amerika pa
proti. Razpravljali smo o raz¬
likah stališča; sprejet je bil za¬
ključek, da te razlike ne smejo
ovirati skupnih prizadevanj za
dosego istih namenov.”

Izjava je dobila različne od¬
meve. Demokrati jo hvalijo, re¬
publikanci pa kritizirajo. Sa¬
nator Wherry, vodja republi¬
kanske manjšine v senatu, je
dejal, da izjava ni izpolnila pri¬
čakovanj.

Premier Attlee je po zaklju¬
čenju razgovorov s predsedni¬
kom Trumanom odpotoval v Ka¬
nado, kjer se je sestal s člani
kanadske vlade. Po konferenci
je odletel v London.

Požar izbruhnil v sta¬
novanjskem poslopju

Chicago. — Požar je izbruhnil
v stanovanjskem poslopju na
122 E. 31st St., v katerem je
več zamorskih družin. Sedem
ljudi je zgorelo in drugi so do-

Domače vesti

Nov grob v Ohiu

Montville, O. — Po dolgi bo¬
lezni je umrla Josephine Sus-
man, rojena Zalar, stara 69 let.
doma iz Preserja. Zapušča štiri
sinove in štiri hčere ter sedem
vnukov, dva brata (enega v Cle¬
velandu, drugega v Floridi), v
Thompsonu, O., pa sestro Anto¬
nijo Erjavec.

Iz Clevelanda

Cleveland. — V bolnišnici je
umrla vdova Helena R. Perdan
rojena Blanc, stara 68 let, doma
iz Šmartnega pri Litiji, v Ame¬
riki od 1907, članica SDZ, ABZ
in SŽZ. Zapušča poročeno hčer
Jeannette Cahill, pri kateri je
živela zadnja leta, sina Adolpha
ki vodi kegljišče v SDD na Wa-
terloo Rd., sestro Fanny Povh
tri vnuke in druge sorodnike.
Mož Rudy je umrl pred 10 leti.

— Po dolgi bolezni je v Collin-
woodu umrla Rose Hanko, roje¬
na Zaman, stara 74 let, doma od
Št. Vida pri Stični, v Ameriki
50 let. Dokler ni oslepela pred
tremi leti, je bila aktivna dru-
štvenica. Bila je članica društva
Concordians št. 185 SNPJ, SDZ
SŽZ in Progresivnih Slovenk

I Zapušča dva sina, tri vnuke in
vnukinjo. — Po kratki bolezni
je v Collinwoodu umrl Louis Zu¬
pan, star 60 let, doma iz Lesc
Gorenjsko, član SMZ. — V Eu-
clidu je umrl Wiliiam H. Skebe
star 33 let, rojen v Clevelandu.
Zapušča starše, pet bratov in tri
sestre. — Jennie Mezgec se je
vrnila iz bolnišnice.

Iz Minnesoie

Duluth, Minn. — V bolnišnici
St. Mary še nahaja stara nase-
ljenka A. Košir z Elyja, ki je
dobro prestala operacijo. Vse
bolnišnice so natrpane v bolniki.

— V zadnjih dneh je tukaj za¬
padlo ogromno snega in je bil
začasno ustavljen ves cestni pro¬
met.

Anglija ne bo po¬
tegnila čet iz Koreje

London. — Obrambni minister
Emmanuel Shinwell je izjavil v
parlamentu, da Anglija ne bo
potegnila svojih čet iz Koreje.
To izjavo je podal po orisanju
vonjih operacij v Koreji. Ome¬
nil je kritično situacijo tamkaj,
nevarnosti in potežkoče. “Nihče
ne ve, kakšen bo izid,” je dejal.
“Nesmiselno Hi bilo podcenje¬
vanje obsega kitajske vojaške
intervencije v Koreji. Moramo
biti pripravljeni na vse.”

Indija se odločila
za ojačanje obrambe

New Delhi, nldija. — Premier
Jawaharlal Nehru je v parla¬
mentu naznanil odločitev za o-
jačanje obrambe Indije. “Podali
se ne bomo nobenemu sovražni¬
ku, pa naj pride v našo bližino
čez gorovja ali preko morja,” je
dejal. “Indija bo storila vse,
da ne bo korejski konflikt spro¬
žil tretje svetovne vojne.”

Svarilo jugoslovanske¬
ga premierja Tita

Belgrad. — Premier Tito je
izrekel svarilo pred rabo atom¬
skih bomb v Koreji. Izjavil je,
da bi vrženje atomskih bomb na
Korejo rodilo nepreračunane po¬
sledice in raztegnilo korejski
konflikt ter sprožilo tretjo sve¬
tovno vojno.

bili težke opekline. Slednje so
odpeljali v bolnišnice.

Ekonomska mobili¬
zacija v Ameriki

Reprezentanti avtnih
kompanij’ pozvani
v Washington

Washingion, D. C. — Ameri¬
ka gre hitro v vojno stanje. V
Beli hiši so diskuzije o vojaški
in ekonomski mobilizaciji. Kon¬
trola cen in plač je neizbežna
in vse kaže, da bo odrejena ka¬
kor hitro bo formiran admini¬
stracijski ustroj.

Totalna vojaška mobilizacija
na osnovi splošne nujnosti pred¬
videva eventualno ojačanje obo¬
rožene sile na kopnem, morju in
v zraku na 10,000,000 mož. Ste-
phen T. Early, Trumanov taj¬
nik, je razkril diskuzije o tej
zadevi.

Alan Valentine, direktor eko¬
nomske stabilizacije, je pozval
Ford Motor Co., General Motors
Corp. in druge avtne kompanije,
naj ne zvišajo cen avtomobilom.
Čakajo naj na raziskavo vpraša¬
nja cen. General Motor Corp.
in Ford Motor Co. sta že nazna¬
nili zvišanje cen.

Bela hiša je namignila, da bo
kontrola cen in plač kmalu od¬
rejena. Naglasila je, da bo mo¬
rala Amerika storiti drastične
korake zaradi kritične svetovne
situacije. Kontrola cen in plač
bo povezana s totalno mobiliza¬
cijo virov narodnega bogastva.

Early je izjavil, da bo stanje
narodne nujnosti oklicano, da
se pospeši ojačanje narodne o-
brambe. Oklic takega stanja ne
narekuje samo razplet vojne v
Koreji, temveč tudi drugi raz¬
logi. Predsednik Truman je že
dobil zadevno obLst od kon¬
gresa.

Federalni justični tajnik Mc-
Grath je izjavil, da mora vlada
začrtati smer med inflacijskim
kupovanjem blaga in splošno
kontrolo cen. Neelastična kon¬
trola cen bi lahko posušila vire
zalog s katastrofalnimi posledi¬
cami.

Direktor federalnega nabor¬
nega urada je pamignil, da bodo
morda pozvani v vojaško službo
moški v starosti 36, 40 in 45 let.
Sedaj so podvrženi vojaški služ¬
bi moški v starosti 18 do 25 let.

Valentine je pozval reprezen¬
tante avtnih kompanij na kon¬
ferenco. v Washing'ton. Pričelr
se bo 13. decembra.

sporazum  o

VLOGI NEMCEV V
SKUPNI ARMADI

General Eisenhoiver bo
morda imenovan
za vrhovnega
poveljnika

London. —Reprezentanti dva¬
najstih držav, ki so podpisale
atlantski pakt, so se sporazume¬
li o vlogi Nemcev v skupni ar¬
madi za obrambo zapadne E-
vrope pred možnim ruskim sun¬
kom. Odobrili so načrt, ki do¬
loča ustanovitev nemške oboro¬
žene sile 150,000 mož. Ti naj bi
branili skupno z zavezniško silo
obrambno linijo od Egejskega
morja do Arktika.

Sporazum je nadaljnji korak
podpisnic atlantskega pakta.
Odločile so se za mobilizacijo
nemške vojaške in industrijske
sile. Detajli sprejetega načrta
so še tajnost.

Rešiti bo treba več tehničnih
in političnih problemov, preden
bodo Nemci potisnjeni v vojaške
uniforme. V zapadni Nemčiji
je opozicija proti oboroževanju
in uključenju nemških vojakov
v skupno armado za obrambo
zapadne Evrope.

Francija, ki še ni pozabila
prve in ne druge svetovne voj¬
ne, v katerima je postala žrtev
nemške invazije, je pristala na
načrt po dolgem obotavljanju.
Odobrila ga je, .ko je dobila za¬
gotovilo, da bodo nemške voja¬
ške enote omejene na 4,000 mož.
Te enote naj bi kooperirale z
vojaškimi enotami drugih za-
padnih evropskih držav.

Načrt bo predložen v odobri¬
tev vojaškemu odboru podpisnic
atlantskega pakta. Načelnik te¬
ga odbora je ameriški general
Omar Bradley. Pričakuje se,
da bo on sklical sejo članov tega
odbora. Načrt morajo odobriti
tudi obrambni ministri.

Pričakuje se, da bo ameriški
general Eisenhower imenovan
za vrhovnega poveljnika skupne
armade. On je predsednik uni¬
verze Columbia v New Yorku.
Atlantski pakt so podpisale A-
merika, Kanada, Velika Brita¬
nija, Francija, Italija, Belgija,
Holandija, Norveška, Danska.
Luksemburška in Islandija.

Kanada podprla
stališče Britanije

Zunanji minister
Pearson predlagal
posvetovanja

Oilawa, Kanada. — Zunanji
minister Lester Pearson je izja¬
vil, da Kanada podpira stališče
Velike Britanije, da mora Ame¬
rika rešiti zapadno Evropo prej
nego Azijo. “Vojna proti komu¬
nistični Kitajski bi izpostavila
napadu našo najnevarnejšo fron¬
to, ki je še vedno zapadna Ev¬
ropa,” je dejal. “Ta je tisti del
sveta,. v katerem je potrebna
koncentracija naših glavnih na¬
porov, katerih cilj je zgradnja
močne obrambne stene pod ko¬
lektivno kontrolo držav v okvi¬
ru atlantskega pakta. Taka ste¬
na bi bila naj večja garancija
občestva zapadne Evrope.”

Pearson je posvaril Ameriko
pred vržen jem atomskih bomb
na Korejo ali komunistično Ki¬
tajsko. “Vrženje atomskih bomb
bi zdrobilo zvezo in enotnost at¬
lantskega občestva,” je rekel.
“Pred odločitvijo o tako strašni
akciji so potrebna posvetovanja
med članicami'Združenih naro¬
dov’, med katerimi je Kanada.”

Pearson je govoril na zborova¬
nju reprezentantov kanadskih
provinc, na katerem so razprav¬
ljali o izboljšanju blaginjskih
programov’. Kanada troši več
denarja za te programe nego za

Republikanci zahtevajo
odstranitev Achesona

Washington, D. C. — Republi¬
kanski senatorji so spet pozvali
predsednika Trumana, naj od¬
stavi državnega tajnika Acheso¬
na. Izjavili sp, da bodo predlo¬
žili resolucijo senatu z zahtevo,
naj Acheson resignira. Senator
Hickenlooper je zahteval tudi
odstranitev več uradnikov iz
državnega departmenta.

McCloy priporoča
štednjo premoga

Frankfurt, Nemčija. —- John
McCloy, ameriški vrhovni komi¬
sar v Nemčiji, je priporočal
štednjo premoga. “Obeta se kri¬
tično pomanjkanje premoga,” je
dejal. “Vojaki in civilisti mo¬
rajo storiti vse, da bo dovoli
premoga za električne centrale
in industrije. Ako bomo ko-
operirali, bomo premagali kri-

Angleški general
na Norveškem

Oslo, Norveška. — Ahgleški ge¬
neral Andrevv Thorne je dospel
sem. On bo pomagal pri grad¬
nji nove norveške armade, ki bo
prevzela mesto v obrambnem si¬
stemu zapadne Evrope.

obrambo, dasi tudi stroški sled¬
nje naraščajo. Obeta se zvišanje
davkov. Kanadčani prispevajo
v obliki davkov neznatno vsoto
za obrambo.

Truman hoče vojno,
pravi Pravda

Članek dostavlj*en

ameriškemu

poslaništvu

Moskva. — Pravda, glasilo ko¬
munistične stranke, je objavila
članek s trditvijo, da je pred¬
sednik Truman za vojno, ne za
mir. Članek je bil dostavljen
ameriškemu poslaništvu v Mo¬
skvi.

“Samo kalini in blazneži lah¬
ko verujejo v mirovne namene
predsednika Trumana,” pravi
članek. “Truman je na konfe¬
renci s časnikarji v zvezi z do¬
godki v Koreji ponovil trditev,
da je za mir, zaeno pa je nagla¬
sil, da se Amerika ne bo odpo¬
vedala vojaški misiji v Koreji.

Znano je, da so Truman in
njegovi svetovalci zavrnili vse
predloge Rusije, Kitajske in
severne Koreje za mirno izrav¬
navo korejskega konflikta. Tru¬
man je obdolžil Kitajce in Ko¬
rejce agresije. Ali niso ameri¬
ške čete v Koreji in na For¬
mozi?

Zakaj naj Kitajska, ki meji
ob Korejo, ne bi smela imeti
pravice do obrambe svojih mej?
Truman trdi, da mora Amerika
braniti Korejo v interesu kon¬
tinenta. Kje je logika? Tru¬
man hoče vojno, ne miru.”

Truman oplazil
kritika svoje hčere

Zapretil je, da mu
bo razbil lios in  obraz

Washington, D. C. — Predsed¬
nik Truman je v pismu, katero
je naslovil glasbenemu kritiku
tukajšnjega lista Washington
Post, zapretil, da mu bo razbil
nos, obraz in ga premlatil od
nog do glave, ker je zapisal, da
Trumanova hči Margaret, ki je
nastopila kot pevka na koncer¬
tu v dvorani Constitution, ima
ploščat glas.

Kritik je Paul Hume. List
Washington Post je objavil Tru¬
manovo pismo. Glasi se:

“Pravkar sem prečital vašo
ušivo kritiko, zakopano v zad¬
njih straneh lista. Ta je izbruh
starca, ki ni nikdar dosegel u-
speha, moža z osmimi uljesi;
štirje uljesi'so na delu. Nikdar
se nisem sestal z vami in če se
bom kdaj, vam bom razbil nos,
obraz in vas premlatil od nog
do glave. Potrebovali boste
obliže mesa na vašem obrazu.
Westbrook Pegler, ostudni pla¬
zilec, je gentleman v primeri z
vami. To lahko vzamete na
znanje kot žalitev vas in vaših
prednikov.”

Bela hiša je priznala, da je
Truman naslovil pismo kritiku.
Hume je dejal, da nekatere gr¬
de besede predsednika niso bile
objavljene v listu. Hume je
milo odgovoril na Trumanov iz
bruh. “Lahko rečem, da člo¬
vek, ki izgubi prijatelja in nosi
težko breme v sedanji svetovni
krizi se mora- od časa do. časa
izkašljati in pokazati svojo jezo
in razkačenost,” pravi Hume v
odgovoru.

Za kritika se je zavzela Mar¬
garet, ko je dospela v Nashville,
Tenn. Ko so ji pokazali objav¬
ljeno vsebino pisma, je rekla,
da dvomi, da ga je sestavil njen
oče. Pred reporterji je izjavila,
da je Hume imeniten kritik in
da ima popolno pravico do iz¬
ražanja, kar misli.

Danska bo
gradila zavetja

Copenhagen, Danska. — Vlada
je naznanila, da bo gradila za¬
vetja pred bombami. Parlament
je dovolil potrošnjo več milijo¬
nov dolarjev za gradnjo zavetij.
Največ zavetij bo zgrajenih v
glavnem mestu.

AMERIKA SPET
NAGLASILA STA¬
LIŠČE 0 KOREJI

Austin opozoril Rusijo
in Kitajsko, da se
Združeni narodi
ne bodo podali

Lake Success, N. Y. — Ame¬
rika je ponovno naglasila svoje
stališče in namen, da mora Ko¬
reja postati svobodna in neod¬
visna država. Warren R. Au¬
stin, načelnik ameriške delega¬
cije, je zavrnil sugestijo Velike
Britanije in njenih dominionov,
naj se komunistična Kitajska
sprejme v organizacijo Združe¬
nih narodov in da mora dobiti
Formozo, kjer je sedež ubežne
kitajske nacionalistična vlade.

Austin je na seji političnega
odbora generalne skupščine po¬
novil zahtevo, da mora Kitajska
potegniti svoje čete iz Koreje.
Dejal je, da je to glavno vpra¬
šanje, katero mora biti rešeno v
interesu miru v Aziji. Velika
Britanija je za pogajanja s Ki¬
tajsko o ustanovitvi odbojne co¬
ne med severno Korejo in Man¬
džurijo. Izjavila je, da je pri¬
pravljena dati zagotovilo Kitaj¬
ski, ako Se bodo njene čete usta¬
vile ob 38. vzporednici, ki tvori
mejo med severno in južno Ko¬
rejo, da sile Združenih narodov
pod poveljstvom generala Mac¬
Arthurja ne bodo prekoračile te
vzporednice.

Ameriški delegat Austin je
bil prvi govornik na seji politič¬
nega odbora o resoluciij, katero
je predložilo šest držav. Ta za¬
hteva umik kitajskih čet iz Ko¬
reje. Seja političnega odbora je
bila zaključena in glasovanje o
resoluciji odloženo.

B r it s k i delegat Kenneth
Younger je podprl apel 15 arab¬
skih in azijskih dežel, naslov¬
ljen komunistični Kitajski in
severni Koreji, naj se njune če¬
te ustavijo ob 38. vzporednici
Apel še ni dobil odziva. Ruski
zunanji minister Andrej Višin¬
ski je obsodil apel. Dejal je, da
so te dežele molčale, ko so ame¬
riške čete invadirale severno
Korejo, zdaj pa hočejo potegni¬
ti blaznega, ameriškega genera¬
la MacArthurja iz zagate.

Austin je v svojem govoru o-
pozoril Sovjetsko unijo in Ki¬
tajsko, da se Združeni narodi
ne bodo uklonili pred oborože¬
no silo.

Kompanij a bo
izdelovala tanke

Armada naznanila
sklenitev pogodbe

Washingion, D. C. — Armada
je naznanila sklenitev pogodbe
z American Locomotive Co. v
Schenectadyju, N. Y. Kompani-
ja bo izdelala 500 tankov tipu
Patton za sto milijonov dolarjev,

To je druga nogodba, katero
je sklenila armada v tem letu.
Korporacija General Motors je
prej dobila naročilo za produk¬
cijo lahkih tankov v vsoti $125,-
000 , 000 .

Tank tipa Patton tehta 47 ton.
Opremljen je s topovi in motor¬
jem 810 konjskih sil. Tanki tega
tipa so bili poslani v Korejo, ko
se je Amerika odločila za voja¬
ško intervencijo.

Revizija mobiliza¬
cijskih načrtov

Washington, D. C. — Senator
Johnson, demokrat iz Texasa, je
naznanil, da so se uradniki ob¬
rambnega departmenta odločili
za revizijo načrtov o splošni mo¬
bilizaciji delovne sile. Johnson
je načelnik senatnega odseka za
vojaške zadeve. On je razkril,
da je odsek odložil zaslišanje o
mobilizaciji, ko so ga udarniki
obvestili o reviziji načrtov.

PROSVETA

PONDELJEK, 11. DECEMBRA 1050

PROSVETA

THE ENUGHTENMEMT

GLASILO IM LASTNINA 'JLOVENSKE NARODNE PODPORNI

JED N OTE

Oiffu of ud pablUhad by SIotmm HatlonaJ laciotr

Naročnina s« Združena drirra (Uren Chicaga) ln Kanado S8.9t
na lato. $4.00 sa pol laia. $2.00 za četrt leta; za Chicago ln okolico
Cook Co., $9.50 za celo leto. $4.75 za pol leta; za Inozemzleo $11.00.

Subzcripiion rates: tor the United States (except Chicago) and
Canada $8.00 per year, Chicago and Cook County $9.50 per real.
foreign countries $11.00 per yaar.

Cene oglasoT po dogovoru.—Rokopisi dopisov ln nenaročenih
člankov se ne vračajo. ..Rokopisi literarne vsebine (črtice, povesti,
drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če je priložil
poštnino.

Advartising rates on agreamenl.—Manuscripts of Communications
and unsolicited ariicles irill not be returned. Other manuscripts.
such as staries, plays, poems, etc., will be returned to sender only
wben accompanied by self-addressed and stamped envelope.

Naslov na vse. kar !ma stik s listomi
PROSVETA

2657-59 Go. Lawndale Ave., Chicago 23, Illlnoli

138

Kongres, davki in drugo

A  ameriški javnosti se že zadnjih par mesecev razlega velika
jeremijada proti sprejetju zakona za obdavčenje korporacijskega
“nadprofita”. Ta kampanja je zelo bučna, dobro organizirana, bo¬
gato financirana in seveda namenoma zavajalna. V nji je doma-
lega vprežen ves kapitalistični tisk in seveda tudi radio. V ozadju
te kampanje je Wall Street, ki lastuje, kontrolira in dirigira do-
malega vse korporativno bogastvo, v ospredju pa predstavniki
korporacij in njih mastno plačani valpti.

Namen te kampanje je, da zmešajo ljudstvo in mu nasujejo
peska v oči, predvsem pa ljudem, ki imajo več ali manj besede
v lokalnem ali širšem javnem življenju, to je “free enterprajzer-
skim” srednjim slojem in meščanskim krogom, ki so glavna idej¬
na opora Wall Streeta. Na svojo stran je treba pridobiti te široke
kroge, da ne bodo pritiskali na kongres za obdavčenje korpora¬
cijskega nadprofita.

Kdor zasleduje to kampanjo, je lahko videl, da se poslužujejo
zelo spretnih in zvitih argumentov. Na eni strani trdijo, da ob¬
davčevanje nadprofitov vodi v potratnost in razsipnost korpora¬
cij, ker jim je s tem odvzeta “incentivnost” za varčevanje. Na
drugi strani ti davki zavirajo ali celo onemogočajo razvoj malih
podjetij in davijo zlasti nove korporacije ter jih pritiskajo ob zid.
Na tretji strani sploh ni nobenega pravega merila za določanje,
kje je meja med ‘‘navadnim” ali “primernim” profitom ter "nad-
profitom”.

S temi argumenti se ne bomo bavili, marveč le rečemo, da so
zelo piškavi. Dejstvo je, da jih predstavniki velebiznisa in žago
vorniki velebiznisa zato navajajo, odnosno so organizirali to kam
panj o vsled tega, ker se bogatini hočejo v čim večji meri izognit?
novim davkom. In te vrste davek — na nadprofit — je edini
katerega ne morejo prevaliti na konzumente, kakor to lahko store
z vsemi drugimi davki razen dohodninskimi.

Te vrste korporacijski davek — na nadprofit — smo imeli meč
vojno, ko je znašal 87.5' <. To seveda ni pomenilo, da so si kor¬
poracije obdržale samo 16.5% čistega profita. »Ne! Toliko so s
obdržale le od čistega "nadprcfiia", ki je spadal v drugo katego¬
rijo. Dividende so bile tudi med vojno zelo mastne — $15, $16 mi¬
lijard letno po odbitku vseh davkov! Toda kakor hitro je bile
osišče poraženo, je kongres takoj razbremenil korporacije, v res¬
nici bogatine in preklical ta davek, da so si, lahko še bolj polnil:
svoje nikdar polne vreče.

★ ★ ★

Ker pa smo zadnje poletje zopet zabredli v novo mednarodne
politično krizo radi izbruha vojne v Koreji, odnosno radi naše
intervencije in je čez noč nastala potreba za bruhanje novih mi
lijard za oboroževanje in vojne namene, je vlada takoj prišla ne
dan z zahtevo za nove davke. Na eni strani za nove vojne apro
priacije, na drugi za nove davke. Truman — generalni štab — je
zahteval od kongresa nadaljnjih $17 milijard za oboroževanje ir
jih tudi takoj dobil, brez vsake debate. Na drugi strani je pripo
ročal tudi takojšnje zvišanje dohodninskega in korporacijskega
davka, kakor tudi uvedenje davka na nadprofit. Glede slednjega
je dejal, da stvar ni tako nujna, in če bi se kongres pri tem ime
zatakniti, je bolje, da ta del davčnega vprašanja odloži za pozneje
— po volitvah!

Kongres je tudi v tem sledil administraciji. Na eni strani je
zvišal dohodninski davek, in sicer na majhne in srednje dohodke
za 20%, na velike pa ION do 15' < — čim večji dohodki tem manj¬
še zvišanje! Tako dela ta “naša” vlada “iz ljudstva, po ljudstvi
in za ljudstvo” — za bogatine! In kljub temu,, da ima plutokra¬
cija glavno besedo v Washingtonu, je kongres vseeno nekolike
zvišal tudi običajne korporacijske davke — od 37% na 43'7. Tc
je storil, ker korporacije te davke enostavno zvrnejo na odje¬
malce. Ni pa hotel obdavčiti nadprofite, kajti to je druga pesem
Finančna odseka obeh zbornic sta le dobila nalogo, naj pripravite
nov zakonski osnutek za obdavčenje nadprofitov. in ga predložite
zaključnemu zasedanju. Ta manever je bil storjen za potolaženje
“krenkov”, predvsem volivcev, ki so zahtevali — “equality o 1
sacrifice”, ali po naše, da “vsi enako doprinašamo žrtve”. Ampal
čeprav bi kongres obdavčil nadprofite 100%, bi bili še daleč oč
“enakosti v doprinašanju žrtev”. Bogatin, ali oni, ki ima visoke
dohodke, bo vedno na boljem kakor oni, ki zasluži tisoč, dva al
pa tudi pet tisoč na leto.

★ ★ ★

Skratka, kongresni in drugi nasprotniki obdavčenja nadprofi¬
tov so računali, da bodo že kako izmanevrirali,- da ne pride dc
tega. Zato so v javnosti tudi razvili silovito kampanjo.. Že je
kazalo, da bodo v tem tudi uspeli in da bo ta zakonski predlog
poražen. Odkar pa je v Koreji prišlo do novega poloma, se je
stvar zasukala. Truman je zahteval nadaljnjih $18 milijard za
oboroževanje in oglasili so se novi glasovi za “equality of sacri¬
fice”. Bilo bi torej naravnost subverzivno, ako bi kongres
odklonil obdavčenje ogromnih nadprofitov, ki bodo letos znašali
rekordno višino $42 milijard dolarjev (pred davčnimi odbitki) na
podlagi najnovejše ocenitve.

In tako je finančni odsek nižje zbornice zadnje dni predlagal
zbornici majhno ošlatanje teh nadprofitov. Po tem predlogu bi
se korporacije odkašljale letno za okrog tri milijarde 400 milijo¬
nov dolarjev teh nadprofitov, kar je seveda malenkost — Truman
je priporočal štiri milijarde. Organizirano delavstvo — CIO in
ADF — zahteva, da vlada skuša dobiti vsaj pet (ADF) ali šest
(CIO) milijard od nadprofitov.

Kaj se bo končno zgodilo š tem davčnim predlogom, je seveda
še uganka. V nižji zbornici je bil sicer že sprejet, obeta pa se
večja opozicija v senatu. Sploh je vprašanje, če bo v tem zase¬
danju sprejet, kajti do božiča ni več daleč. Če bo potisnjen na
stran, tedaj bo dobra možnost, da bo v novem kongresu odbita
določba o retroaktivnosti (za nazaj, za zadnjo polovico tekočega
leta), kar pomeni, da si bodo bogatini “prištedili” blizu dve mili¬
jardi dolarjev.

Ker bo vlada od nekje morala dobiti denar,' nove milijarde
davka, je \ teku že kampanja, da kongres uvede’ tudi te ali one

Odganja revmo
in se šali

Pueblo, Colo. — Sedaj imam
dovolj časa na razpolago, kajti
zdravim doma ta ljubi revmati¬
zem, ki me ima tako rad, da ni¬
kakor noče iti od mene. Ko bi
me denar tako ljubil in se me
držal kot klašč, bi imel danes že
polne žepe milijonov.

Mojo revmo doktor preganja
z zdravili, “šivankami”, pa se za
vraga neče in neče spraviti iz
mene. Zdravnik me tolaži in
pravi, da je vzelo dolgo časa, da
je bolezen zalezla v mene in se¬
daj bo vzelo dolgo časa, da se
spravi iz mene. Seve, potrplje¬
nje je božja mast in tako moram
tudi jaz trpeti. Neka “božja”
Micka pa je dejala, da je “buh
štrafov“ Alfonza, ker v cerkev
ne hodi.

Tisti Micki povem, da mene ni
“buh strafov”, ampak 41-letno
delo v tukajšnji jeklarni mi je
nakopalo bolezen v nqge. N Veš.
Micka, jaz sem bolan v nogah,
ti pa v glavi. Povem ti, da je
tvoja bolezen bolj nevarna kot
moja, zato ti priporočam, da si
očediš možgane vsaj vsake kva-
tre enkrat, potem boš pa “fajn
punca”.

Ko tako sedim in premišljam
o tem in onem, sem se spomnil
na neki dogodek, ki se je pripe¬
til v fari Struge, od kjer sem
doma. Župnik je imel dva hlap¬
ca:- eden je bil še mlad, drugi
pa bolj prileten. Mlajšemu smo
rekli France, starejšemu pa stric.
Prišel je pustni torek, pa pravi
stric Francetu: -“Veš kaj, Fran¬
ce, župnik bodo šli v Dobro po¬
lje, da pomagajo ondotni duhov¬
ščini, midva imava lahko pa tu¬
kaj svoj špas. Ti pojdi v cerkev
n prinesi vse potrebno: ciborij.
štolo, svetilko in zvonec, pa se
bova oblekla in šla obhajat sta¬
ro babeo. Jaz bom za fajmoštra.
ti boš pa ministrant.”

Rečeno, storjeno! Ko sta šla
oo ledeni cesti, je stric zagledal,
da se za njima pelja zapozneli
župnik. Stric pravi: “Kristus ne¬
beški, gospod se peljejo! Kaj bo
ca zdaj, mati nebeška in vsi svet¬
niki! O, Bog, pomagaj nama!”

Župnik ju je došel, nakar stric
coklekne v sneg, France se je
pa vlegel. Pa vpraša župnik:
‘No, kam pa vidva gresta v tej
cbleki?” Stric pa odgovori: “Go¬
spod, tista stara babca je hudo
bolna in sva jo mislila iti ob¬
lajat, ker sva mislila, da vas ni
doma.”

Župnik jima je jezno ukazal,
laj se takoj slečeta in zaneseta
obleko, kjer sta jo dobila, nato
oa pristavil, da bo z njima že
ibračunal, ko se vrne iz Dobre¬
ga polja.

Potrta hlapca sta se napotila
oroti domu. Srečal ju je moj oče
n vprašal, kje sta bila. Poveda-
ita mu, kaj sta imela za roka¬
vom in da ju je zasačil župnik.
Tedaj pa je moj oče vprašal sta¬
rejšega hlapca, s čini bi staro
babeo obhajal, on pa je iz žepa
zvlekel srednje debelo repo in

je odgovoril: “S tem bi jo ob¬
hajal.”

Drugi dan zgodaj zjutraj je
prišel stric pred župnišče, ko je
župnik ravno prišel iz cerkve.
Hlapec je pokleknil in dejal:
“Gospod župnik, tukaj sem in
naredite z menoj kar hočete, ker
se zavedam, da sem grešil.”

Župnik pa mu je dejal: “Kaj
hočem, bedak si bil in bedak
ostaneš, ampak za pokoro se mi
pa spravi v hlev in ves gnoj ski-
daj ter glei, da se nikdar več
ne umisliš kaj takega.

Alfonz Hcchevar

Glas iz Euclida

Euclid, O. — Ulica St. Clair v
Clevelandu je dolga deset milj.
Vzdolž te ulice je pred 50 leti
pričela rasti naša naj večja slo¬
venska naselbina v Ameriki.

Leta 1912, v žgočem avgustu,
sem izstopil iz osemrazredne os¬
novne šole in se podal v svet.
Tedaj sem bil še tako mlad in
mlečen. Vlak je 'dirjal, jaz pa
sem skozi okno zrl ven. V Cle¬
velandu sem izstopil.

Na vogalu 61. ceste in St. Clair
ave. sem stal ob večerih ter opa¬
zoval hitri promet in-ljudi. Kma¬
lu po mojem prihodu v Cleve¬
land sem se srečal s skupino na¬
prednih rojakov.

Sedaj, po 38 letih, sem slučaj¬
no srečal neko slovensko pionir¬
ko iz tedanje dobe. Daleč doli
od St. Clairja v lepem Euclidu
živi osamljena Frances Hudo¬
vernik, ki je vdova že 25 let. V
tem dolgem času je osivela, to¬
da poteze njenega obraza še ved¬
no kažejo, da je bila nekoč slo¬
venska-krasotica. Bila je menda
zato tako lepa, ker je bila lepa
tudi njena rojstna vasica nekje
ob Blejskem jezeru.

Ta naša pionirka naprednega
prepričanja se preživlja brez
javne podpore ali od katere dru¬
ge strani, pač pa se preživlja s
svojimi že izdelanimi rokami.
Vsa čast ženi-pionirki, kije tako
neodvisna.

Takih slovenskih pionirk in
pionirjev, ki so prišli v Ameriko
pred prvo svetovno vojno, bo
kmalu majhno število med na¬
mi. Naše vrste postajajo red¬
kejše, zato pa je pravilno, da
jim iskreno voščimo vesele bo¬
žične praznike in srečno novo
leto! Naj živi naša napredna
misel tudi po naši smrti, katera
gotovo pride, čeprav se je trd¬
no otepljemo s pomočjo modrih
zdravnikov.

Narava nam je dala življenje,
mi pa moramo gledati za dober
pašnik, od katerega je odvisna
dolžina naše življenjske poti. Da
se precej dobro pasemo v Ame¬
riki, je resnica, prav tako pa je
resnica, da smrtna kosa prehitro
kosi naše vrste, prav tako kot da
ne bi bilo več prostora na zem¬
lji. Danes rogoviliš v veseli druž¬
bi, jutri pa se že razširi vest, da
si odletel v nebesa.

Da, Slovenci, ki so prišli v Ze-

rrste kupčijskega davka, ki se lahko prevali na odjemalce, v pre-
ežni meri na delavske in srednje sloje. Sicer že plačujemo težke
ndirektne davke (excise tax) na razno blago in posluge, toda
vallstreetarji imajo v mislih nov kupčijski ali prodajni davek za
ederalno blagajno, kakršen je že uveden skoro po vseh državah.

Skratka, oni, Xi imajo v rokah vlado, bodo poskrbeli, da zvr¬
nejo še večje davčno breme na navadno ljudstvo.

dinj ene države, so veliko ustva¬
rili na mnogih področjih, zgra¬
dili podporne organizacije, aa-
rodne domove itd. Njim gre vse
priznanje in čast! Seve. nihče pa
ne more zatajiti, da se je tudi po
vojni preselilo v Zedinjene dr¬
žave nekaj iskrenih naprednih
mladeničev. Nekateri izmed
njih pa so se skesali in so pričeli
skakati od enega gospodarja do
drugega, dokler ni ostalo* v njih
niti trohice značajnosti. -

Izjema v tem oziru pa je Mi¬
lan Medvešek, ki še mnogo obe¬
ta in zasluži vse priznanje. On
je podedoval značaj po svojem
očetu Ludviku.

Zadnje čase smo čitali nekai
člankov od dr. Zaletela iz Chi¬
caga, ki kažejo, da je mož na¬
prednega duha. Le tako naprej!

Minilo je že 150 let, odkar so
stisnili pero med prste oni veliki
Američani ter podpisali doku¬
ment Izjavo neodvisnosti, nakar
je rastel ta veliki ameriški na¬
rod in bogata Amerika.

Michael Chok

Po 50 letih zopet na domači grudi

F. M. Tomšič

V.

Za akcijo za
pomoč Jugoslaviji

Dearborn, Mich. — Že dalj ča¬
sa se pripravljam, da napišem
nekaj vrstic v Prosveto, ali ved¬
no je ostalo le pri želji. Iz naše
okolice pa se pogosto oglaša v
Prosveti br. Jurca, kateri poro¬
ča o tem in onem iz naše avto¬
mobilske metropole. Tukaj ima¬
mo tudi pogostoma priredbe, ka¬
tere so večinoma oglašane v an¬
gleški sekciji Prosvete.

Naši rojaki iz Detroita in oko¬
lice so že veliko pomagali svo¬
jim bratom in sestram onkraj
morja in še vedno pošiljajo pa¬
kete. Zadnji tudi nismo bili, ko
se je zbiral denar za zdravila in
bolnišnico. Podružnica št. 1
SANSa je storila svoj delež v
vseh kampanjah za staro domo¬
vino. Seveda, stalnih članov ni
bilo veliko in glavno delo je pad¬
lo na rame nekaj oseb.

Do sedaj še nisem cula, da bi
podružnica št. 1 SANSa oživela,
dočim stara domovina nujno po¬
trebuje pomoč, ker ji je suša
uničila veliko pridelka. Res je,
da je naša vlada obljubila, da
bo pomagala, toda pomoč bo
najbrže treba nazaj vrniti.

Jugoslovanski narod se še ni
opomogel od zadnje vojne, ka¬
tera ga je tako prizadela. Deže¬
la je bila skoraj vsa razdejana,
pomoči od zunaj pa je prejela iz¬
redno malo. Ali ne bi zopet mi
poizkusili in doprinesli vsak svoj
delež za našo rodno domovino,
kateri preti lakota? Kjer je la¬
kota, tam se vgnezdi jetika in
druge bolezni. Vem, da je po
prvi svetovni vojni pomrlo radi
pomanjkanja mnogo mojih ožjih
primorskih rojakov. Lahi jim
niso dali ničesar, prav tako od
tu niso prejeli ničesar.

Se nekaj mi je na srcu. Mi ne
moremo zabraniti smrti, da bi
prenehala kositi s svojo smrtno
koso. Posebno hudo je, ko po¬
bere smrt tistega člana v druži¬
ni, ki je najbolj potreben. Tega
ne moremo ubraniti, lahko pa bi
pomagali živim. Ogromne vso- j
te, ki jih trosimo za vence in
razne druge cvetice, bi bilo bo¬
lje, da bi jih darovali za lačne

Helper, Uiah. — Naj še po¬
vem, da ob času, ko sem bil do¬
ma na Baču, je bila naša hiša
vedno polna obiskovalcev, so¬
rodnikov naših ameriških roja¬
kov, vaščanov in okoličanov in
včasih smo se razgovarjali do
treh zjutraj. Vsi so mi naročali
pozdrave za sorodnike v Ame¬
riki. Francko Rebol iz Rock
Springsa, Wyo., in Alojzijo Ga-
lich iz Puebla, Colo., pozdravlja
sestra in prosi, da ji kaj pišeta
in pomagata.

Dalje Košetpvi z Bača, ki so
bratje in sestre ter nečaki Jer¬
neja Tomšiča (po doniače Koše-
tov) iz Spring Glena, Utah, po¬
zdravljajo in prosijo, da bi jim
Jernej pisal. Spraševali so, kaj
so storili, da se Jernej več ne
oglasi. Zofija Cetin iz Harij pri
Ilirski Bistrici pozdravlja svoj p
sestro Marijo Črnigoj, stanujo¬
ča na 160. ulici v Clevelandu.
Filipa Marinčiča iz Big Pinea.
Wyo., pozdravlja brat Ivan iz j
Zagorja. Franka Želeta iz Trini-
dada, Colo., pozdravlja sestra |
Franca, zaeno pa se vsi prav lepo
zahvaljujejo za poslane pakete.

Johna Novaka iz Gallupa, No- (
va Mehika, pozdravljajo vsi so-'
rodniki in se mu zahvaljujejo za '
poslane pakete, zaeno pa se pri
poročajo, da bi še nadalje po¬
magal.

V soboto, 2 . septembra, pa sva
šla z bratom v Ilirsko Bistrico,
potem pa sva dobila taksi, da
naju je peljal v Opatijo, kjer
smo videla vse polno ljudi, ki so
se kopali v morju. Od tam je
tudi lep razgled na Reko. Do
Ilirske Bistrice sva se z bratom
pripeljala s konjem, od tam pa s
taksijem v Opatijo. Na Bač sva
se vrnila pozno v noč.

Dne 2. oktobra pa sem šel obi¬
skat sestro, ki živi v Italiji, Njen

mož je Slovenec in dela na želez¬
nici v mestu Grossettu, ki je od¬
daljen približno 400 km naprej
od Rima. Spotoma sem se usta¬
vil tudi v Trstu.

Trst je lepo mesto in njegove
trgovine in avtomobilski promet
se lahko primerja z ameriškimi
mesti. Trgovine imajo velike za¬
loge in lahko kupiš česar koli se
ti srce poželi, bodisi obleko, čev •
lje ali druge potrebščine. Cene
so precej nižje kot v Ameriki. Po
Trstu mi ni bilo treba hoditi,
temveč sem se vozil z italijan¬
skim avtomobilom  znamke
“Fiat”.

V Trstu sem obiskal prijatelja
mojega brata, kateri ima tri tr¬
govine, kakor tudi svoj avtomo¬
bil. On je v Trstu rojen Slove¬
nec, prav tako je Slovenka nje¬
gova žena. Je jako prijazen mož
in postrežljiv, da bolj ne bi mo¬
gel biti. Pri njemu sem naročil
raznovrstno blago za moje so¬
rodnike na Baču. Ker je Trst ta¬
ko blizu Jugoslavije, sem mislil,
da bodo prejeli paket še predno
se vrnem iz Italije, toda sem se
zmotil, kajti paket je romal da¬
ljavo 18 milj nič manj kot 12 dni
in tako sem se že vrnil na Bač
ter bil doma osem dni, nakar je
končno dospel paket. Kje tiči
vzrok tako počasni dostavitvi,
mi ni znano.

Sedaj pa na pot v Italijo. Iz
Trsta sem se odpeljal z vlakom
ob 8. uri zvečer. Vozni listek sem
imel do Rima. Vzelo je šest ur
do Benetk, nato pa naprej v Mi¬
lan, Pizo, Florenco in skozi več
drugih mest.

Italija je bila jako razbita v
zadnji vojni in še sedaj vidiš
razdejanje, ki so ga povzročile
bombe.

(Dalje prihodnjič)

in revne otroke v stari domovi¬
ni. Ne rečem, da ni prav, da
poklonimo pokojniku nekoliko
cvetja, toda videla sem že, ko so
ljudje potrošili nad tisoč dolar¬
jev samo za vence. Ali ne bi bi¬
lo bolje, da bi denar rajši dali
revnim ljudem, da bi si kupili
kruh?

Torej, po mojem mnenju bi bi¬
lo pametno, da bi ob priliki smr¬
ti enega ali drugega rojaka iz¬
ročili del denarja, namenjenega
za cvetice, odboru, ki bi naba¬
vil koristne stvari za naše brate
in sestre onkraj morja. Nekaj
moramo ukreniti. Jaz sem pri¬
pravljena pobirati prispevke in
poslati denar na označeno me¬
sto. Imena vseh bi bila priobče¬
na v Prosveti. Pomagajmo po
svoji moči, kajti pomoč je nujna!
Moj naslov: 6657 Theisen ave..
Dearborn, telefon Luzan 17126.

Mary Knez

v«? te***

Zakladniški tajnik John Snyder (levo) kaže senatorju Doughlonu črio na karti, ki priča dvig
korporacijskih profitov, ki naj se obdavčijo 75 odstotkov, pa še jim ostal lep kos potice . . .

Stric Matic pravi:

Pa- naj pustim danes vse v
božjem miru, čeprav tega v res¬
nici ni nikjer, pač pa vlada po
svetu vražji mir, blaznost, po¬
bijanje nedolžnih ljudi na eni
kot na drugi strani. Ali ni člo¬
vek vragovo stvarstvo in naj-
neumnejša žival na tem nesreč¬
nem svetu? Življenje je tako
kratko, kakor en sam hiter blisk
ali pa ubežna sanja, pa se ve¬
čina ljudi tega ne zaveda, noče
vedeti, da smo danes tu, jutri pa
že tam, kjer muh ni. In tako člo¬
vek,^ nesrečni stvor, kot ličinka
žre človeka, istočasno pa si greni
svoje življenje do konca svojih
dni. Poznam ljudi, ki so že z
eno nogo v grobu, pa jim je v
največje zadoščenje, če sočlove
ku stopijo na vrat.

Taki smo, taki so! In tako
imamo danes zopet vojno na
Daljnem vzhodu in nad svetom
so se zgostili črni oblaki, ena sa¬
ma velika mora, ki nas vse tišči,
da nam kar sapo jemlje. Res ža¬
lostno, zaeno pa neverjetno, da
smo ljudje tako presneto bedasti,
na drugi strani pa kruti. Rekel
sem, da smo kruti, bedasti. Kaj
šo! Mi da smo kruti? Mi da smd
hudobe? 'Ne mi! Mi smo angelč¬

ki! Oni drugi so vse &■  krivi, oni
so barbari, mi smo pa civilizira¬
ni ljudje, kristjani, ki ne bi spu-
lili nikomur niti enega samega
lasu! . . .

No, pustimo to, če nočemo, da
zabredemo v žalost in še prekli¬
njanje- Veste, če človek razmiš¬
lja o človeku, potem se mu lah¬
ko zgodi, da kar na lepem znori.

Zadnjič sem povedal o tisti
Ribničanki, ki je “iblanski sraj¬
ci” dejala, da je ljubljanski ne¬
botičnik premajhen za ljubljan¬
ske osle. Podobno zgodbico o vr¬
lih Ribničanih in ”kunštnih”
Ljubljančanih pa je poslala stri¬
cu Maticu Leopoldina Vozel iz
Clevelanda.

Ribničan je prišel v Ljublja¬
no in skrbno opazoval veliko tr¬
govino preko ulice, razumeti pa
ni mogel, da nihče ne prinese iz
trgovine nobenega zavoja. Pa se
opogumi in gre v trgovino vpra¬
šat, kaj prodajajo. Tista velika
trgovina je bila namreč Kredit¬
na banka.

Ribničan stopi k bančnemu
okencu in ponižno vpraša, kaj
prodajajo. Bančni uradnik ga ta-
koj spozna po govorici in zafrk¬
ljivo odgovori: “Oslovske gla¬
ve. Ribničan pa nato ponižno
pokaže s prstom na uradnikovo
glavo in prav tako ponižno vpra¬
ša. Ali vam je od vseh samo
ena ostala?”

Tolp je tudi poslala Poldka
Vozel: Nekaj let po prvi sve¬
tovni vojni je prišla iz starega
kraja v Cleveland lepa in mlada
Ribničanka. Fantje so se takoj
pričeli zanimati zanjo. Neki Ma¬
lenšek Jože, doma nekje od No¬
rega mesta na Dolenjskem, ki je
seveda po ameriško spremenil
ime Jože” v “Joe”, se je lepi
Ribničanki približal in jo nago¬
voril: “Lepo dekle si! Kako ti
je ime? Ona pa je odgovorila:
“Raza-a sem vsak dan.” “Meni
je pa Zov,” reče on. Ona pa na¬
to vpiaša. Zakaj ti je ‘žov'? Za-
! to ker  sem jaz Raza-a?”

:js •

Še eno, katero je poslal trden
svobodomislec Alfonz Hočevar

(Dalje na 3. strani)

rONDELJEK, 11. DECEMBRA 1950

PROSVETA

V PIONIRSKI DELAVNICI

jisrs'«™? ssbsb—

razdeljeni na različne sekcije in krožke, kakor v pevske
m igralske krožke mladih tehnikov, vrtnarjev, sadjarjev
sivUj, telovadcev, šahistov itd. itd. Kakršno delo mladega

, na J bO J zanima ’ v tisti krožek se pa vključi
Mladi tehniki delajo v lastnih delavnicah, opremljenih z
orodjem ki so ga deloma tudi sami napravili, ali pa so
Jim pri tem pomagali nekaj let starejši mladinci.

Zaspano, medlo zimsko sonce in so šli. Hm, ne rečem, da nam
nas je spremljalo oni dan, ko j je bilo malo tesno. Vsak zase ie
smo obiskali pionirsko delavnico | bil potihem

Vukovega odreda v Slivnici pri
Mariboru.

Ko smo vstopili, nas je obda¬
la prijetna toplota. V veliki pe¬
či je veselo brbotal ogenj. Pri-
pevala mu je vedra pesem ža-
gic, pil in stružnic, med katero
se je mešal razigran otroški
smeh. Naš pogled je begnil po
prostoru. Najprej se je ustavil
na odredni zastavi, ki je stala
zvita v kotu poleg slike heroja
Vuka, ki je v lepem okviru vise¬
la na .steni. Ob nasprotni steni
je bila polica s knjigami, poleg
radio. Okrog mizic je sedelo ne¬
kaj mladih šahistov, ki so bili
tako zamišljeni v svoje “partije”,
da nas niso niti opazili. Na majh¬
ni polički je bila lepo izdelana
maketa visečega mostu. Ob dol¬
gih mizah, polnih najrazličnej¬
šega orodja pa so stali mladi de¬
lavci in vneto stružili, pilili, rez¬
ljali, rezali, žagali in zabijali.

Tisoč reči bi radi vprašali ob¬
enem. Mladinec Legatov Gusti,
ki vodi krožke, je začel smehlja¬
je razlagati:

“Delavnico smo ustanovili la¬
ni. Nekaj orodja smo prinesli s
seboj. Izprosili smo ga pri star¬
ših, ali pa so nam ga napravili
sorodniki pri cezur nem delu.
Pionirji so doma prebrskali vso
staro šaro na podstrešju. Pri¬
vlekli, so v delavnico kup stare¬
ga zarjavelega polomljenega že-
lezja, ki nam je dalo prve pile in
žagice pa še marsikaj drugega.”

Na najvidnejšem mestu v de¬
lavnici je bila velika stružnica,
na katero se lahko pritrdi majh¬
na cirkularka. Kar tako mimo¬
grede je Legatov Gusti povedal,
da jo je sam napravil,” zato pač.
ker brez nje ne bi mogli stružiti
'in žagati.”

“Saj je zelo preprosta,” je
omalovažujoče zamahnil z ro¬
ko, “ima leseno kolo in je na
nožni pogon, ampak . .

“Ampak dobro pa le dela,”
mu je skočil v besedo bistrooki
Viktor, ki je spretno stružil ve¬
lik kos lesa.

Poleg stružnice je mal vrtalni
strojček.

“Ta nas je pa stal celo pre¬
moženje,” je rekel Gusti. “Štiri
tisočake smo morali odšteti zanj.
Pozabil sem že, koliko iger in
drugih prireditev smo imeli, da
smo zbrali skupaj potreben de¬
nar.”

Pile, žagice in stružnice so
zveneče pele. Vmes je zdaj pa
zdaj zazvenelo nakovalo, ki so
ga iznajdljivi mladi tehniki na¬
pravili iz odbijača, ki so ga sne¬
li s starega, nerabnega železni¬
škega voza.

Med zvenkom orodja se mešajo
otroški glasovi. Pionir j i-delav-
ci pripovedujejo o modelih zra¬
koplovov in ladij" najrazličnejših
tipov. Kažejo nam kose lesa za
nove ladje. Govore o učilih, ki
so jih že in ki jih bodo še nare¬
dili za šolo. Ponosni so na svoje
izdelke. Poslali so jih tudi v
Ljubljano na razstavo in so bili
nagrajeni.

Največ pionirjev dela v mizar¬
skem krožku, kjer izdelajo vse
lesene konstrukcije in dele učil,
modelov im maket. Nato pa iz¬
delke prepustijo v nadaljnjo ob-
delavo  ključavničarskemu in
elektrotehničnemu krožku.

" ‘Kako pa kaj odrasli gledajo
na vaše delo?” nas zanima.

‘O, v začetku so se nam ne¬
kateri posmehovali, :  je odgovo¬
rilo več glasov hkrati. “Mislili
so, da so naše delavnice samo za
otročarijo.”

“Takrat poleti, ko se je pokva¬
rila mlatilnica, so pa spoznale
da tudi mi nekaj znamo,” je na¬
vdušeno začel pripovedovati pio¬
nir Viktor. “Sredi največje mlae-
ve je bilo in hop . . . drrtr . . .
mlatdnica doma obstane. Vse so
poskušali, pa je niso več mogli
spraviti v pogon. Ko je pritekel
k nam Kožuharjev Pepi in nam
povedal, da se je mlatilnica po¬
kvarila, smo takoj sklenili, da
jo bomo poskusili popraviti. Le¬
gatov Gusti in še nekaj mladin¬
cev ir pionirjev je vzelo orodje

prepričan, da nam
popravilo ne bo uspelo — o, to se
nam bodo potem v vasi smejali.”

Pa se je, pa se je!” je z vi¬
sokim glasom zapel rdečeličen
iantič tam v kotu ter v širokem
smehu pokazal bele zobe.

“Da, posrečilo se nam je,” je
prikimal Viktor. “Popravili smo
mlatl , l , nico " “fantje, vi ste pa
ptiči, nas je takrat pohvalil
Mažgonov oče, ki je že štirideset
let ključavničar. Drugič smo po¬
tem popravili zadružnikom tri
vodne črpalke, pa tudi v delav¬
nico nam zdaj kmetje iz zadruge
in tudi drugi dostikrat prinesejo
v popravilo kakšno polomljeno
orodje. Popravimo ga ter se pri
tem učimo in urimo.”

Mračilo se je že, ko smo se po¬
slovili od mladih delavcev. Le¬
gatov Gusti nas je spremil ko¬
šček poti. Spotoma nam je po¬
vedal, da bodo v kratkem usta¬
novili tudi kiparski krožek. .Med
njim je nekaj talentov, ki jih to
veseli. Glino so že naročili. Pio¬
nirke bodo imele pa krožek mla¬

dih šivilj. Organizacija Antifa-
fašističhe fronte žena jim je žc-
podarila lep šivalni stroj. Ne¬
davno so jih obiskali pionirji iz
Frama in Hoč, ki bi tudi radi
ustanovili pionirske delavnice.
Slivniški pionirji jim bodo pri
tem seveda pomagali. Tudi ne¬
kaj orodja jim bodo za začetek
posodili.

Na ovinku smo se poslovili.
Mladinec Gusti je vsem možato
stisnil roke.

“Na svidenje,” je rekel. “Pri¬
dite nas še kaj obiskat. Saj ra¬
di pokažemo, kaj zmoremo in'
znamo.”

“Ste opazili,” je pripomnil moj
spremljevalec, ki je doma v teh
krajih, “kakšna možatost in po¬
nosna radost je žarela vsem na
obrazih? Tega otroci včasih ni¬
smo poznali. Ko sem bil jaz nji¬
hovih let, sem služil za pastirja
na Murskem polju. Zjutraj, opol¬
dne in zvečer sem jedel slabo
osoljen krop pri bogatem kula¬
ku. Pasel in oskrboval sem dva¬
najst glav živine. Za to sem pri¬
služil materi dva polovnjaka ko¬
ruze na leto. Edino knjigo, ki
sem jo prinesel s seboj, zvezek
Slovenskih večernic, mi je go¬
spodinja vrgla v peč, češ braniš
je za gospodo, ne pa za pastirje
. . . Teden dni sem prejokal za
knjigo. Res, današnja mladina
se bo lahko z veseljem spominja¬
la svoje mladosti.”

Kakor v odgovor je v daljavi
zazvenela vedra pesem. Pionirji
so odhajali domov . . .

(Prejeli iz Ljubljane)

MARCH 0F DIMES

“SVETO LETO” OD DANTEJA DO LETOS

Ive Mihovilovič

Tri stvari bi želel videti pred smrtjo, verfdar se bojim, da
ne bom videl ne ene od teh, čeprav bi živel še tako dolgo.
Predvsem bi rad živel v republiki, ki bi bila dobro urejena;
rad bi videl Italijo osvobojeno barbarov drugič in tretjič: rad
videl svet, ki bi bil rešen duhovniških zlodejstev.”—Francesco
Guicciardini (Ricordi politici e civili, 16. stoletje).

“Sveto leto” je genialen izum papeža Bonifacija VIII., zelo veli¬
kodušnega človeka, kar se tiče greha. Sam je mnogo grešil in bil
zato naklonjen ter razumel vsakogar, ki ga je posnemal. Dante,
ta čudni puritanec, mu tega resda ni štel v dobro, kajti v “Božan¬
ski komediji”, v XIX. spevu “Pekla” je rezerviral za Bonifacija,
ki je takrat še živel, tretjo jamo

(malebolge) v peklu. Postavil, ga
je poleg njegovega pravtako
grešnega predhodnika Nikolaja
III., ki je z glavo navzdol in
nogami v zraku že hropel tam
ter spraševal: ‘“Bonifacij, ali si
se tudi ti vkopal?” Bonifacija je
Dante imenoval “glavarja novih
farizejev” ter ga orisal tudi z
mnogih drugih strani. To je isti
grešni Bonifacij, katerega je že
Jacopone da Todi, pesnik “Sta-
bat Mater”, iz mnogih razlogov
zasul s kletvinami. Bržkone je
bil njegov najmanjši greh ta, da
je svojega predhodnika papeža
Nikolaja III. obsodil na dosmrt¬
no ječo.

Drugače pa je ovenčan s sla¬
vo simonije in podobnimi okras¬
ki. No, kakor smo že rekli, ra¬
zumel je grešnik. Rad je odpu¬
ščal grehe, velike kakor majhne
za velike ali majhne denarje. V
ta namen se je bilo treba za bo¬
žič potruditi v Rim in grešnik
ie s kratko proceduro v spoved¬
nici, iz katere so nosili košare
latnikov, prišel čist, Kakor pride
stara obleka čista iz sodobne ke¬
mične čistilnice. Božič leta 1299
je bil zelo donosen. Pred boži¬
čem je bila bazilika Sv. Petra
podobna semnju in naval je bil
ogromen. Tujcev je bilo z vseh
strani, pa tudi Rimljanov, mno¬
go starih grešnikov. Prišlo je do
pretepov, kajti domačini so bili
besni na prilizovalce in pod ku¬
polo je odmevalo ječanje kleče¬
plazcev, ker ljudje še niso bili
navajeni na “repe”. Konec leta
je bil pred vrati in mnogi so se
panično tresli, da bi kot grešni¬
ki prestopili prag novega leta.
Čim je Bonifacij VIII. to ugoto¬
vil, je prišel na rešilno misel ter
izdal bulo, s katero je bila osno¬
vana nova institucija Sveto leto.
Naj bo celo leto 1300 posvečeno
odvezi, na široki množični in
internacionalni osnovi, naj skozi
12 mesecev prihajajo ljudje z
vseh strani ter se že s samim
obiskom bazilike rešijo vseh gre¬
hov preteklosti in naj skozi vse
leto grešijo, kakor koli hočejo,
vse jim bo a priori odpuščeno.
Marmornata plošča za “svetimi
vrati” v baziliki sv. Petra še da¬
nes priča o tej genialni inicia¬
tivi in tu so že ona davna prak¬
tična navodila svetovni interna¬
cionali grešnikov, kako se lahko
dokopljejo do nedolžnosti. Boni¬
facij si je ustanovo svetega leta
zamislil kot jubilej, ki naj bi ga

slavili vsakih sto let. Novo sve¬
to leto bi torej moralo biti leta
1400. Vsakih sto let bi napolnil
vatikanske blagajne zlati dež, a
v umetnem obdobju naj si pa¬
peži pomagajo kakor vedo in
znajo, se pravi na star način z
drobnimi opravki.

Videli bomo, da se Bonifacije¬
vi nasledniki niso držali tega
dolgega presledka ter so razda¬
lje med enim in drugim svetim
letom skrajšali najprej na 50 let,
zatem na 33 in končno na 25 let.

A papeži, ki so vladali med te¬
mi zaokroženimi letnicami, so
se vendarle znašli, kakor n. pr.
oni Ivan XXII. iz leta 1316, ki
je po svoji smrti kljub vsemu
zapustil številne zaboje z 18 mi¬
lijoni zlatih florinov ter zlatih
križev, kelihov, miter in posode
v vrednosti 7 milijonov florinov,
zbranih v glavnem z glasoviti-
mi “taksami za odveze”, ki so
kot zgodovinska kurioziteta res
vredne pozornosti. Izmed 24 pa¬
ragrafov, po katerih so taksirali
grešnike, naj citiramo le neka¬
tere:

Pripadnik cerkve, ki se spo- 1  znašli tudi

JANUARY 15-31

greha, ako plača 67 lir in 12 sol¬
dov... Sodomija duhovnikov se
odplača z 219 lirami in 15 sol¬
di... Ako pride do take spozabe
le z dečkom ali živaljo, a ne z
žensko, se plača 131 lir in 15 sol¬
dov... Defloracija device 2 liri in
15 soldov... Redovnica, ki ima v
isti mah odnos z več osebami,
v samostanu ali zunaj, plača 141
lir in 15 soldov... Duhovniki, ki
žele živeti v konkubinatu s so¬
rodnicami, plačajo 76 lir in 1
sold...

Navaden umor neposvečene
osebe 25 lir in 4 solde... Ako pa
grešnik istega dne umori več
oseb, mu ni treba doplačati, ker
je vse vračunano v tej vsoti.
Ako mož pretepe ženo, 3 lire in
4 solde, ako jo ubije, 7 lir in 15
soldov... Obremejevalna je oko¬
liščina, če ubije ženo z name¬
nom, da si vzame drugo, zato
plača več, in sicer 32 lir in 9
soldov... Oni, ki mu pri tem po¬
magajo, plačajo vsak po 2 liri
in grehi so jim odpuščeni... Za
umor brata, sestre, matere ali
očeta 17 lir in 25 soldov... Za
umor škofa ali višjega prelata
131 lir 14 soldov in 6 denarjev,
za navadnega duhovnika ali več
od teh na isti dan 37 lir in 6
soldov za prvega in 50 odstot¬
kov za vsakega nadaljnjega...
Škof ali opat, ki bi iz nujnosti
ali hote ubil človeka, plača 179
lir in 14 soldov. Bastard župni¬
ka, ki bi' želel slediti očetu v
duhovniškem poklicu, plača 27
lir in 1 sold.

Vendar to ni vse. V šopku naj¬
demo tudi naslednje cvetke:

Šepavi ali kakor koli deformi¬
rani laiki, ki žele postati duhov¬
niki, lahko svoj greh (telesno
hibo!) odplačajo papeževi bla¬
gajni s 106 lirami in 7 soldi, ako
pa gre samo za škilavost, 45 lir
in 3 solde. Ako je kandidat ev¬
nuh in želi s to napako (!) po¬
stati duhovnik, plača papeževi
blagajni 300 lir in 15 soldov.

In končno:

Paragraf 23. Ako namerava
kdo s simonifo (prodajanje
služb) doseči kakršne koli kori¬
sti, naj se obrne na papeško za¬
kladnico, ki mu bo dala to pra¬
vico in ga oprostila greha proti
primerni ceni.

Vendar so bile to le drobne
kupčije, pravo kramarstvo v pri¬
meri s tem, kar je nudilo n. pr.
sveto leto 1350. Bilo je to v do¬
bi papeževe emigracije v Avig¬
nonu, vendar so se kardinali
brez njega. Zadeva

žabi s redovnico, z lastno sestro, !  je bila izredno vešče zrežirana,
sestrično ali hčerko, je obvezan ’ Aktualen je postal Veronikin

prt z znanim odtisom Kristuso¬
vega obraza. Ni bilo treba dru¬
gega nego priti v Rim, ogledati
si predmet, plačati in se obrniti.
Ta prt je izbrisal vse grehe. Tu¬
di pri onodobniku Petrarki na¬
letimo na reminiscence na to
sveto leto. Petrarca opisuje v
sonetu starega zarjavelega greš¬
nika ,ki je prehodil pol Evrope
na svojih razcapanih nogah, kle¬
cajoč pod težo grehov, da bi pri¬
šel do rimske bazilike in videl
“sveto plutno” s sliko onega, ki
se ga je nadejal videti tudi v
nebesih. (Gla sembianza di co-
lui ch’anchor lasu nel ciel ve-
dere spera). Petrarca je sam ver¬
jel v Veronikin vrt in teža last¬
nih grehov mu ni dopuščala
skepticizma in kritičnosti kakor
pri Danteju. Toda ty je bila tu¬
di ona izredna sveta Brigita iz
Waltstene, mnogo slavnejša po
kritikah tega svetega leta, nego
li po drugih svojih posvetnih za¬
slugah. Neusmiljeno je ošibala
visoko duhovščino, ki je Vero¬
nikin prt uporabila za nesramno
ropanje. Milijon in 200 tisoč
grešnikov je pozlatilo prt z va¬
luto, ki je bila kovana po vsej
Evropi. Podoba onega, ki je z
bičen izgnal trgovce iz templja,
se je pačila celo na komaj za¬
znavni silhueti na Veronikinem
prtu.

(Dalje prihodnjič)

Manjka jim še
2270 vagonov krme

Ljubljana.—Na Hrvatskem je
suša napravila največ škode v
Dalmaciji in Liki ter v nekate¬
rih krajih karlovške oblasti. Po¬
sebno velika je škoda, ker je uni¬
čila krmo, katere so druga leta
v teh krajih veliko pridelali in
jo celo izvažali, drugam. Letos
že sedaj težko prehranjujejo ži¬
vino in je vprašanje krmljenja
živine čez zimo najresnejše.

Čeprav so izkoristili vse mož¬
nosti za pomnožitev krmnih za¬
log in so za krmo spravili tudi
listje, žir, bukov žir in druge po¬
dobne rastline ter drevesne sa¬
dove, so ugotovili, da jim ven¬
darle še manjka okoli 2270 vago¬
nov koruznice in slame. Z njo bi
zagotovili prehrano živine v naj¬
bolj ogroženih krajih Hrvatske.

STRIC MATIC PRAVI:

(Nadaljevanje z  2. strani.)
iz Puebla, Colo.: Bogatemu ko¬
vaču je umrla žena. Čez’tri dni
pride h kovaču župnik in pra¬
vi: “Veste, 'zvedel sem, da vaša
ljuba pokojna žena ne more pa
ne more v nebesa. Če mi daste
sto goldinarjev, bom bral maše,
da bo šla gor. Zdaj je v vicah
in strašno trpi.”

Kovač mu res da sto goldinar¬
jev in reče: “Nate, gospod žup¬
nik, pa molite in pomagajte
ubogi revi, da bo šla gor.” Žup¬
nik pa čez nekaj dni zopet pri¬
de h kovaču in reče: “Vašo ženo
sem že toliko spravil gor v ne¬
besa, samo še ena noga je doli
v vicah. Če daste sto goldinar¬
jev, pa bom še tisto nogo gor
spravil.” Kovač pa se razjezi in
reče: “Če je pa tako nemarna,
da noče noge za seboj poteg¬
niti, pa jo naj v vicah drži, ali
goldinarjev ne dam pa ne dafn.
pa amen!”

Plačajte redno svoj
asesment tajniku dru
štva!

Ob Prešernovem spomeniku

DORA GRUDEN

Stoletje je minilo — bežen hip . . .

Nam živ je tvojega srca utrip;

nad domovino bdiš, vpodobljen v bron,

a Sava teče še — in tihi Don

toža ne sliši naše bridke misli,

vode so motne Vltavi in Visli . , .

O genij naš! Poglej, s poti so sprave
krenili v zmoti spet otroci Slave.
Oznanjal si: "Žive naj vsi narodi",
naj se pobratijo, le sosed bodi
mejak mejaku vsak. ne ljuti vrag!

A glej: mejak-brai pljuje na naš prag,
v naš dom zaganja se in žene hrup,
in novih razprtij razjeda strup
nas preizkušene od zle usode;
in vrag se smeje nam in zopet gode
na stare strune: kadar v zdrahi dva
se grizeta — požanje za oba.

O baljuška —■ brat silni na iztoku!

Ostro prisluhni našemu preroku:

Povej, kako naj v svetu vsepovsod!

spravljivi, prodi zažive narodi,

ko li — slovanske poglavar družine. —

nečastno bratu sramotiš vrline,
ki zoper brata svoje brate ščuješ
in vse, kar mu je najsvetejše — psuješ?

O, ne odpiraj sramnih starih ran,
ko je Slovanu rabelj bil Slovan!

Pohlepu mračnih sil bogata paša
bila stoletja je dežela naša;
in komaj prosta suženjstva davnin
steptana dviga se iz ruševin —
za davni sen prevarana sprašuje:
komu krivičnost tvoja, laž hlapčuje?
Izprašal svoje nisi še vesti,
zakaj modrost, resnica te boli?

Mar ne uči Leninova ideja,
po svoje vsaka k soncu pne se veja
iz debla istega in korenin?

O brat, izmeril nisi globočin
gorja, ki kličeš ga nad zemljo našo!

Izpila s tako je gorjupo čašo
nedavno še, — kam vodi zdaj tvoj sled?

V poeia-genija upri pogled,

ki vzklik njegov — krik našega je veka:

KAKO STRAŠNA SLEPOTA JE

ČLOVEKA!

3

MORILCI AKTIVISTA KUŽNIKA
SO PREJELI ZASLUŽENO KAZEN

j (Naslednje poročilo nam je po¬
slala Mary Vidmar iz Johns-
towna, Pa., ona pa ga je prejela
iz starega kraja. Poslala nam ga
je zato, da “čitatelji vidijo, kaj
delajo sovražniki nove Jugosla¬
vije — bivši belogardisti.” —
Ured.)

Strahovit umor aktivista in
člana OF Jožeta Kužnika iz
Srednjega Lipovca KLO Ajdo¬
vec. okraj Novo mesto v noči 3.
septembra letošnjega leta je na¬
vdal z ogorčenjem proti zahrbt¬
nim zločincem vse prebivalstvo
Dolenjske. Daši je bil umor po¬
prej dobro pripravljen in so mo¬
rilci po dejanju storili vse. da bi
umor ostal nepojasnjen, se je na¬
šim varnostnim organom kmalu
posrečilo, da so odkrili vse kriv¬
ce. Razprava, ki se je vršila v
Novem mestu 10. nov. nov. pod
predsedstvom predsednika o-
krožnega sodišča v Ljubljani
tov. Mirka Kušarja in prisedni-
kov Pavla Ajdiča in Alojzija
Mirtiča, je razkrila besno so¬
vražnost nepomirljivih nasprot¬
nikov ljudske oblasti in Osvobo¬
dilne fronte ter vsega napredne¬
ga, katera ima svoj izvor že v
letu 1942. Samo zločinsko deja¬
nje pa se je odigralo takole:

V nedeljo dne 3. septembra
t. 1. so morilci pokojnega Kuž¬
nika Miha Štrumbelj, Franc Zu¬
pančič in Alojz Uršič zgodaj
vstali in šli kot po navadi k ma¬
ši. Pozneje so se skupno z dru¬
gimi moškimi, med katerimi je
bil tudi pokojni Kužnik, udele¬
žili razkladanja peska in nakla¬
danja drv na kamione, s kate¬
rimi je obtoženi Štrumbelj trgo¬
val na “črno”. Zvečer po konča¬
nem delu so se vračali v svojo
vas, in sicer pokojni Kužnik in
Zupančič naprej, Pršič in Štrum¬
belj pa za njima. Štrumbelj je
kot zagrizeni belogardist iz lete
1942 in nepomirljiv nasprotnik
ljudske oblasti, katera ga je —
kot je zatrjeval — kontroliraš
pri njegovem nepoštenem delu
že večkrat prej omenil Zupanči¬
ču, — tudi aktivnemu belogardi¬
stu iz leta 1942, — da je treba
Kužniža “spraviti stran”, češ, de
je njim “nevaren”, ker jih ovaje
ljudski oblasti, ako delajo kaj
protipostavnega, da je preveč
aktiven član vaškega odbora OF
pri raznih odkupih, skratka, —
kot se je izrazil Zupančič, — kei
je Kužnik preveč “partizanski”
Za izvršitev tega svojega pe¬
klenskega načrta je imel najbol
primeren čas prav to nedeljo, kc
so se skupaj vračali z dela. \
trenutku, ko so se obrnili prot"
domači vasi, je zažvižgal Zupan¬
čiču, naj se vrne, nakar so vs
trije hitro odšli po bližnjici pre¬
ko njiv v zasedo, kjer so poča¬
kali nesrečnega Kužnika. V tre
nutku, ko se je ta približal, gf
je najprej Zupančič z vso sik
udaril po glavi, da se je Kužni!
s kratkim vzdihom zrušil na ze¬
mljo, takoj nato ga je udaril šc
enkrat tudi Štrumbelj. Udarec
po glavi je bil tako strahovit, di
je Kužniku prebil lobanjo, zlo¬
mil obe čeljusti, glava pa se jc
držala telesa le na koži. Za si
lovitost udarca je značilno tud
to, da ga je slišal priča Konci¬
lija v več kot stopetdeset me
trov oddaljeno hišo. Po kratkerr
posvetu pri ubitem so se odlo
čili, da ga odnesejo v bližnje
kraško jamo in vržejo vanjo. Tr
so ga porinili v jamo z glavo na
vzdol in za njim nametali debe
lega kamenja. Štrumbelj se j c
ob tej priliki še pobahal: “Ka-;
je to nama z Zupanči¬
čem narediti, midva sv:
že vajena  (kot legijaša ir
domobranska vojaka). Ti Ur
šič, ki si še mlad, pa sc
boš že privadi  1.” Štrum¬
belj je obema še strogo zabičal
da je treba brezpogojno molčati
če bi bile kakšne poizvedbe, češ
jaz sem bil tudi kot belogardis
leta 1945 zaslišan in ker sen
molčal, sem bil oproščen. Za pri
mer, da bi ta umor ostal nepo
jasnjen, so se že takrat dogo
vorili, — na predlog Štrumblja
— da je treba ‘odstranili” še ne
kaj aktivistov, predvsem pr
Alojzija Zupančiča, bivšega u-
službenca OLO Novo mesto ir
sedaj člana KLO Ajdovec, po¬
tem da bi se šele dalo “živeti”

Med preiskavo pa so prišli na
dan še drugi grehi Štrumblja in
Zupančiča, ki sta jih zagrešila
kot pripadnika Legije smrti m
pozneje domobranca. Obtožnica
jo očitala Strumblju iz teli ča¬
sov kar deset kaznivih dejanj m
vojnih zločinov od sodelovanja

pri sovražnih racijah, aretiranja
in odgona v internacijo lastnih
sovaščanov, med njimi tudi 15-
mesečnega -otroka, pretepanja
13-letnega dozdevnega partizan¬
skega kurirja, zasmehovanja in
brcanja ranjenega ujetega par¬
tizana, vohunstva in ovaduštva
ter še vrsto raznih takih pre¬
stopkov. Številne priče, ki so
nastopile na razpravi, so Štrum¬
blja slikale kot zelo zagrizenega
belogardista. Skoraj enakih pre¬
stopkov in zločinov je iz časa
NOV obtožen Zupančič, kar je
deloma tudi priznal.

Obtoženi zločinci so med pre¬
iskavo trdovratno zanikali vsa¬
ko krivdo in klonili šele pod te¬
žo številnih dokazov. Vse priče
na razpravi, tudi tiste, ki so jih
sami predlagali, so obremenje¬
vale oba glavna obtoženca, tako
da je moral javni tožilec med
razpravo dvakrat razširiti obtož¬
nico. V celodnevni razpravi ob
navzočnosti številnega prebival¬
stva iz vsega okraja, največ pa
iz KLO Ajdovec, je okrožno so¬
dišče spoznalo vse štiri obtožen¬
ce krive v smislu obtožbe ter
ob 8. uri zvečer izreklo nad ob¬
toženci pravično obsodbo: Miho
Štrumblja in Franca Zupančiča
na smrt na vešalih, Alojza Ur¬
šiča na dosmrtni odvzem svobo¬
de in Slavka Štrumblja na 4 le¬
ta odvzema prostosti s prisilnim
delom. Navzoče občinstvo je z
aplavzom dalo priznanje pravič¬
ni sodbi ljudskega sodišča nad
nepomirljivimi sovražniki naših
poštenih in zavednih ljudi kot
je bil od začetka NOV pa do
svoje krute smrti pokojni Jože
Kužnik. Predsednik okrožnega
sodišča iz Ljubljane tov. Mirko
Kušar je v svoji utemeljitvi ob¬
sodbe poudaril, da naj bo naj¬
strožja kazen obtoženih izpri¬
jencev opozorilo vsem špekulan¬
tom in sovražnikom ljudske ob¬
lasti, našim aktivistom pa, ki se
..dnevno žrtvujejo za razne nalo¬
ge pri zgraditvi boljše bodočno¬
sti vsega našega naroda, zado¬
ščenje in zagotovilo,, da ljudska
oblast bedi nad njimi in jih va¬
ruje. R.

GTTTRA JTF 7 ,.A PhOSVFTOi

CHICAGO, ILLINOIS

HELP WANTED—MALE

FREIGHT

HANDLERS

ALL SHIFTS
PERMANENT JOBS

Apply today

ERIE

RAILROAD

1401 S. CLAR K_

CHICAGO, ILLINOIS

HELP WANTED—FEMALE

iOOI) OPPORTUNITIES

FOR

TYPISTS

GENERAL OFFICE

AND OPPORTUNITY TO
LEARN EDIPHONE
5 DAY WEEK

SEE-

MR. O. B. BLACKINTON

8. F. Goodrich Co.

333 WEST LAKE ST.

Permanent Opporiuniiies
wilh

National Organizaiion

N. C. R.

2000 OPERATORS

Experienced or will train
intelligeni women

SALARY IS GOOD

PAID VACATION AND MANY
COMPANY BENEFITS

McKesson & Robbms

J, L. Milne
540 W. Randolph

PROSVETA

PONDELJEK, 11. DECEMBRA 1950

TnrTrrTr jek tt ti- tt tt  nr tt ttjt v t?  I-T jn; TO J ; 53ESCg£J2aSaEai5^

POD SVOBODNIM SOLNCEM

POVEST DAVNIH DEDOV

r. S. Flajse M

;?ra^;i^,iraiiraiirriirrri'r-rT:>^m7 Ti!g7i i i7Ti !i rair^ l irajni : iTi!!ifl?W5 E


(Nadaljevanje)

Rustik se je zadovoljno smehljal, ko so se
upogibale oljke in terebinte v puhanju vetra
ob poti. Vojaki spremljevalci so se znojili na
penastih konjih. S tihimi pogledi so povpra¬
ševali drug drugega, kaj je prefektu, da goni
kakor zbesnel. Željno so hrepeneli solnčnega
zatona. Ali nadeje so jih varale. Samo dve uri
oddiha je dovolil molčeči Rustik. Nato jo šlo
v istem diru dalje v noč. Tretje jutro so zagle¬
dali Proponto. Ob njej so se zalesketale pozla¬
čene strehe carske palače. Še pred poldnem so
zajezdili pri Adrianopolskih vratih v mesto.
Ljudje so obstali in gledali. Vse je bilo prepri¬
čano, da so udarili na severu barbari v cesarstvo
in da je ta konjenica žalostno poročilo o grozo¬
dejstvih na severu. Zakaj konji so bili upali,
pokriti s sivim prahom, jezdeci ožgani in zaka¬
jeni, da se ni razločilo, če imajo oklepe ali sa¬
me tunike iz umazanega, sivega platna.

Rustik se je napravil takoj v carsko palačo.
V stražnici se je pri častniku umil in pomazilil
lase. Sužnji so mu očistili upravo. Ko je zve¬
del, da se še ni vrnila brzojadrnica, se je raz¬
veselil. Hitro je prijavil svoj prihod carskemu
silenciarju in prosil, če bi mogel do Upravde.

" Namesto odgovora je prišel magister equitum
Azbad. Daši sta zaeno služila kot principala pri
konjenici, je Azbad vendar jasno pokazal, da je
on mogočen in oblasten poveljnik palatincev—
prefekt pa pravzaprav glavar barbarov—kme¬
tov. Z veliko dostojnostjo in samozavestnim
ponosom je odzdravil prefektu in mu povedal,
da nekaj dni ne more do despota. Zakaj noč in
dan ga tarejo skrbi in delo za vojsko v Italiji
in do njega ne pride nihče razen Belizarja in
Munda. Sme zaupati njemu, kar bi želel. Če
je stvar tehtna, naznani jo Upravdi pismeno
po silenciariju.

“Do tal se klanja hlapec nedosežni modrosti
jasnega despota in nikdar se ne drzne, da bi za
hip motil delo njega, pred katerim pokleka
zemlja in morje,—Sporočil bi rad o begunu
Epafroditu.’’

Ko je Azbad zaslišal trgovčevo ime, je po¬
zabil svojega dostojanstva. Prijel je za roko
prefekta—lice mu je zažarelo, ustnice so mu
drhtele, da se je Rustik začudil.

“Nebo te je poslalo, prijatelj iz mladih let—
Pojdi z menoj! Vsa zadeva lopova, upornika in
sleparja Epafrodita je poverjena meni.”

Azbad je takoj naročil dvosedežno nosilnico.
Sužnji so jo dvignili in odnesli oba poveljnika
preko fora v krasni Azbadov tablinij.

“Izvoli, magnifica auetoritas tua!”

Prefekt je sedel na nizek stolček, ki je bil
pokrit z baržunasto blazinico.

Dve krasni grški deklici sta prinesli vrč vina
in sadja. Rustik je ostrmel in se zagledal v suž¬
nji. Ko sta poljubili z drobnimi ustnicami Az-
badovo roko, sta izginili po mozaiku, kakor bi v
tenčico zavita božica ubežala človeškim očem.

“Excellens eminentia tua ima božice za služ¬
kinje!”

“Ni sile! Prihajaš seveda iz Topera in te ga¬
ne snažno dekle. Za nas so to vsakdanjosti.”

“Mnoga leta, dobre zmage, prefekt in povelj¬
nik tračanske legije!”

Azbad se je napil lezbiškega vina.

“Govori sedaj o Epafroditu! Naj mu ne bo
milostljiv satan!”

“Če mu je milostljiv ali če mu ni, ne vem.
Sešla sta se že v Hadu!”

“Epafrodit—mrtev? Govori! Ves pekel si ne
izmisli muk, katere sem mu pripravil, če ga
če ga dobimo!”

“Žal dolgih misli! Epafrodit vasuje pri delfi¬
nu v toperskem pristanišču. Videl sem ga sam,
kako se je pogreznil z lepo barčico.”

“Torej vendar resnično. Pisal je tako. Verje¬
li nismo. Kleti lisjak! Zavohal je žaltovo sla¬
nino in se rajši napotil sam k Luciferju. Kako
je z ladjo, ki ga je zasledovala? Flavij je sicer
na dvoru in pri ženskah nedosegljiv. Ampak
na morju — ne vem. Lahko brodari tako ne¬
spretno, da zapravi brzojadrnico.”

“Flavij — centurio je bil že v Toperu!”

“V Toperu? Torej ga je izsledil. Pri Veneri,
despojna ga nagradi, in dvorjanice ga kakor v
tekmi zaljubijo. Bedak ima srečo!”

“In kako bi sporočil jaz despotu, preden se
vrne Flavij? Pomisli, kako sem vozil, da sem
ga prehitel po kopnem! In oprosti, jasnost ko¬
njeniška, rad bi pred Flavijem do Upravde.”

“Ne prideš zaradi tega do prestola. Despot je
preveč zapleten v vojne skrbi. Zato je vso stvar
izročil — sveti despojni.”

“Sveti despojni?” se je zavzel prefekt.

Azbad je vstal, odgrnil zavese pri vhodu tab-
linija in se skrbno ozrl po vseh kotih. Nato je
primaknil stolček prav tikoma Rustika in pri¬
čel skrivnostno.

“Rustik, poveljnik si in prefekt—torej mož!
Poglej — sediva sub rosa . . .” Azbad je dvignil
kazalec, na katerem se je svetil težak prstan,
proti stropu.

Prefekt je dvignil takisto prst proti stropu,
ga pritisnil potem na usta in ponovil:

“Sub rosa!”

“Tebi je stvar o Epafroditu nejasna. Poslu¬
šaj! Po čudnem slučaju je prišel med palatin-
ce neki barbar, Sloven—Iztok. Stanoval ni v
vojašnici, ampak pri tem Grku, ki je mladeniča
ljubil kakor sina. Zakaj—o tem Bizanc molči.
Povem ti pa, da je bil to vojnik, kakor ga ni¬
mata ne Mundus ne Belizar. Lep, da je očaral
vse ženstvo, lokostrelec, ki nima para, jezdec—
kakor Centaver, razumen kakor filozof iz gr¬
ških šol. In Teodora ga je zaljubila s strastjo,
ki polje samo v njenih žilah. Barbar—pa jo je
sunil od sebe, ker je ljubil neko dvorjanico.
Sedaj veš vse. Iztok v ječo—Epafrodit ga je
otel — Sloven je utekel preko Donave—in naj-
lepše odvedel je s seboj celo dvorjanico — kate¬
ro ljubim jaz s pravo Teodorino strastjo in og¬
njem. Ah, ko bi ti videl — Ireno.”

Azbad je mehanično segel z roko proti srcu,
ki se mu je razburilo ob samem imenu: Irena.

“Ireno,’ ’je povzel Rustik in nemo gledal v to¬
variša, ki si je grizel ustnico. “Ko bi bila ta
dvorjanica moja nečakinja?”

“Tvoja nečakinja—Irena? — Rustik—primi me
za čelo in razženi te grozne sence! Da se ni¬
sem tega domislil—saj vendar to vem! Oprosti,
ker sem ti izdal jaz to sramoto tvoje varovan¬
ke. Veruj mi, da sem prebil živi pekel, ko se
mi je dvigal v srcu črt—pa ga je morila ljube¬
zen.”

(Dalje prihodnjič)

Želarija pod
Vrhom

ODLOMEK

Ignac Koprivec

(Nadaljevanje in konec)

Sprva sta molčala. On je umi¬
kal kolena pred njenimi mrzli¬
mi nogami, a Nanika je šla upor-,
no za njim. Mlaskala je od za¬
dovoljstva, ko je odkrila na njem
kako toplejše mesto. Dražila ga
je z roko ter ga poskušala obr¬
niti k sebi. Ni se ji dal. Kdaj pa
kdaj je jezno zagodrnjal ter su¬
nil s komolcem nazaj. Skozi ok¬
no je svetila luna. Veter je ma¬
jal hruške pred podokni. Dolge
veje so vzgibavale mesečino na
šipah in po izbi. Na lesenih svis¬
lih je odlomljena deska škripala
kot slabo napeta struna. Nekaj¬
krat je skočila na okno mačka.
Trkala je z nosom po šipi, hoteč
priti v izbo. Njene razširjene
zenice so se ognjeno bleščale.
Kdaj pa kdaj se je zaslišalo iz
hleva rožljanje z verigami. Tu-
nek je tedaj pridržal sapo in
pazljivo prisluhnil. Nekje v.bli¬
žini je nekdo zaukal. V trgu,
nemara pri cerkvi, pa so peli
fantje. Sever je raznašal njihove
glasove. Včasih je petje utihni¬
lo pa se spet krepkeje oglasilo.

“Lepo pojejo, ne?” je dejala
Nanika tipajoče.

“Spi že!” jo je pokaral mož
ter začel odrivati njeno dlan s
svoje rame.

i “Glej, Tunek! Nikdar se o ni¬

čemer ne pogovoriva,” ga je te¬
daj začela nagovarjati. Njen
glas se mu je zdel topel, nekako
prijeten.

“Spi, pravim!” je zarenčal.

“Kaj se ti je danes zgodilo, da
si ves spremenjen?” ga je napad¬
la naravnost. Ni mogla dalje sle¬
pomišiti, morala je z barve na
dan. Glas se ji je zatresal od ne¬
mira in vsa se je nekam napela.

“Jezus, hujša si kot krt! Riješ
in riješ v človeka, ko bi rad po¬
čival.”

“Poglej!” je začela priliznje¬
no. “Zmerom si mi vse povedal,
zdaj pa si začel nekaj tajiti pred
menoj.” Zvišala je glas ter ga
pobarvala z grenkobo. Tuneku
se je zdelo, da ji bo glas zdaj
kmalu zadišal po solzah, če ne
bo spregovoril, zato je dejal:

“Ah, da hočeš v vse pritisniti
svoj nos!”

Nanika je zažarela. Dojela je,
da se ni zmotila, da moža zares
vznemirja nekaka skrivnost.
Pritisnila se je še tesneje k nje¬
mu in nadaljevala z moledova¬
njem:

“Je kaj hudega?”

“, Požegar mi je nekaj pove¬
dal.”

“Požegar?” se ji je srce spla¬
šilo. Pomislila je, če mu morda
ni izklepetal, kako je bilo tisti
večer, ko se je omahovaje lovila
okrog kmetove ponudbe. Z vzne¬
mirjenim, zaprtim glasom je od¬
vrnila:

“Ta ti pač nima kaj povedati.”

“Kaj?” je pridrževaje sapo
vprašal' Tunek.

“Pravim, da ti ta ni mogel kaj

prida povedati,” je zamomljala
nekam sovražno.

“Zato pa,” se je zresnil Tu¬
nek.

Vriskanje se je oglasilo na ce¬
sti pred hišo, nato pa je zadrsa-
lo po podstenjah. V sosednji izbi
je šipa rahlo zazvenela in zasli¬
šalo se je zadušeno šepetanje.
Želarja sta utihnila ter prisluh¬
nila. Tunek je dvignil glavo in
vprašal:

“Je Lizika pri oknu?”

Žena je hlastnila za zrakom
Položila je trdo dlan Tuneku na
glavo ter mu jo pritisnila na
podglavnik. Pojasnjujoč z ne¬
kam radostnim glasom mu je
začela šepetati, ko se je hotel
dvigniti:

“Pusti ju. Korenov je, kmet.
Boljšega ne more pričakovati.”

Tunek je nekam presenečeno
odkimal ter zaril nos v podglav¬
nik:

Čez čas, ko šepetanja ni bilo
več slišati, je Nanika nadaljeva
la s svojimi vprašanji. Ker se
ji ni mogel izviti, je Tunek sled¬
nji s skoraj užaljenim glasom
dejal:

“Rekel mi je ,da bodo začel
ustanavljati tukaj zadrugo.”

“Kakšno?” je vrašala, težko
zadržajoč sapo.

“Kakšno 9  ... Iz gruntov, kme¬
tijsko. Glej jo!”

Nanika je utihnila. Odlepila
se je od moža, se obrnila stran
in duša .se ji je vznemirila. Saj
ni imela kdo ve kako jasnih poj¬
mov o tem, kaj je zadruga, toda
bila je prepričana, da zadruga

ogroža lastnino, da hoče porušiti

tisto zadovoljstvo na vasi, ki se
ji je zadnja leta, odkar je dobila
agrarno zemljo, zdelo najpri-
vlačnejše.

“Kdo jo bo postavil?” je gro¬
zeče vprašala moža čez ramo.

Povedal ji je. Začela je vzne¬
mirjeno dihati. Zazdelo se ji je,
kakor da se vsemu temu, kar ji
ji je dala agrarna reforma in kar
je smatrala za svojo neomejeno
last, zdaj približuje ost sekire,
ki bo poleg drugega uničila tudi
vso njeno notranjo srečo, pri¬
dobljeno s tolikšnimi težavami.
Umolknila je, ne da bi poizkuša¬
la še dalje spraševati.

Naslednjega jutra je Nanika
vstala neprespana, utrujena in
zamišljena. Privid nečesa mrač¬
nega, težkega je visel na njenih
vnetih vekah. Ponoči, ko je str¬
mela v strop ter se borila z
mračnimi mislimi, ki so ji vsta¬
jale v duši zastran Tunekove iz¬
jave, ga je nekajkrat hotela
vzbuditi, da bi ji povedal kaj
jasnejšega o ustanovitvi zadru¬
ge, toda mož je samo jeknil, ko
ga je dregnila s komolcem pod
rebra, zagodel je z zaspanim
glasom, prebuditi pa se ni dal.
Njene misli so bile prešibke, da
bi same razvozi j ale skrivnost te¬
ga, kar se pripravlja, da bi ugo¬
tovile, v kakšni nevarnosti je že
njen grunt, zato bi se rada o tem
pogovorila z možem.

Čeprav je vedela, da se njego¬
vi občutki do grunta močno raz¬
likujejo od njenih, ni niti od da¬
leč mislila, da ga Tunek ne bi
branil pred zadrugo, da ne bi
bil navezan nanj z vsem srcem.
V teh treh letih, kar sta bila po¬
sestnika, se je popolnoma spre¬
menil, o tem je bila prepričana.
Otresel se je svoje viničarske in
hlapčevske pokornosti ter postal
resničen posestnik. Ni bil več
majer—nekdanji bojazljivec, ki
je trepetal pred svojim gospo¬
darjem. Zato se je začudila, da
lahko tako mirno spi. Ona pa je
bila vznemirjena do zadnjih glo¬
bin svoje zavesti. t
Zadnja leta, ko je gospodinji¬
la na svojem posestvu, se je na¬
vzela od kmetov marsikatere
lastnosti, ki je prej, dokler je bi¬
la viničarka, ni mogla vnesti v
svoje navade. Poleg vsega dru¬
gega si je prilastila tudi previd¬
nost do vsega, kar je prihajalo
od oblasti. Zaupala ni nikak-
šnim odredbam, čeprav bi bile
podpisane od kogar koli. Gleda¬
la jih je postrani z odporom in
nevoljo, zakaj menila je, da je
oblast na svetu predvsem zato,
da gnjavi kmete. Že zaradi tega
svojega stališča bi vzela z odpo¬
rom vest, da nameravajo v kra¬
ju ustanoviti zadrugo, kaj pa še¬
le zdaj, ko je bila prepričana, da
je zadruga nekaj takšnega, kar
bo seglo po njeni zemlji, kar jo
bo oropalo tega, za kar edino se
ji je zdelo vredno živeti.

To jutro se je Nanika vlačila
po kuhinji upadla, sključena.
Črte na obrazu so se ji zaostri¬
le in kar nekam shujšala je po¬
noči. S tiho hojo je hodila k svi¬
njakom, ne da bi se—kot je ime¬
la navado—pogovarjala z mač¬
ko, ki je tekala za njo. Obraz ji
je posivel. Temni kolobarji okrog
oči so jo napravili staro. Kdaj
pa kdaj je zamlaskala z jezikom
in zmajala z glavo. Nenadoma
se ji je vse to njeno premoženje
zamajalo. Hiša, hlevi, svinjaki,
sadovnjak, njive, ki so ji meži¬
kale skozi mrzlo jutro, so se ji
zazdeli zdaj drugačni kot posled¬
nja leta. Kakor da bi se ji vse
to zdaj posmehovalo, kakor da
bi se norčevalo iz njene trdne
vere, da je temu lastnica. Za¬
mahnila je s pestjo pred očmi
ter zašepetala:

“Jezus, kako neumna sem! Saj
o  teh prekletih zadrugah ni še
nič znano.” Toda črva, ki ji je
razjedal dušo, s tem vzklikom ni
mogla odpoditi. Zamišljene oči
so ji objemale posestvo, kakor
da bi se ji že trgalo iz rok. Nje¬
na razočarana notranjost je z
grenko obtožbo trgala s tega
grunta megleni pajčolan pretek¬
losti. Obtoževala je tiste, ki so
ji grunt dali, če so ji ga name¬
ravali koj nato vzeti. Brskala je
po tem, koliko je bilo treba sto¬
riti, da je postal grunt tako lepo
urejen. Kje so zdaj odgovorni
ljudje, da bi pretehtali njen
znoj, kupe krvavih žuljev in trp¬
ljenja, ki ga je ona in vsa njena
družina vtkala v te ogone, med
te sadovnjake! ... Nad vsem
njenim trudom je zdaj kot straš¬
na pretnja visela težka sekira,
ki se ji pravi zadruga.

Zlati žar'sonca, ki še ni vzšlo,

je zalil nebo na vzhodu. Naniki-
ne oči so zamišljeno obvisele na
njem, kakor da bi se šele zdaj
spomnila, da je dan pred roj¬
stvom.

Tunek še ni vstal, čeprav je
bil zmerom rano na nogah. To
je ženo podkrepilo v domnevi,
da ji o zadrugi ni vsega pove
dal. Njegovo poležavanje se ji
je zdelo znamenje, da je nema¬
ra storil kaj nepremišljenega
Nemara pa se jim je grunt že iz¬
muznil iz. rok? . . . Misel jo je
ostro zaskelela v glavi. Nekaj
taji pred njo, o tem je bila zdaj
prepričana. Vselej je bil samo¬
voljen, kadar je šlo za važna
vprašanja.

Stala je pred svinjaki ter
rokami na trebuhu zrla mrko v
zrak. Nato se je stresla, počepe
tala z nogo in siknila:

“Prekleto takšno  življenje,
prekleto!”

Tri leta, kar je okušala opoj¬
no slast lastnine, je bila srečna.
Njeno potrto, potlačeno dušo so
ta tri leta visoko dvignila. Ču¬
tila je-Mn na to je bila ponosna
—da je njeno hrepenenje izpol¬
njeno, da njeno trpljenje ni bilo
zaman. Čeprav še do tega dne
ni mogla razumeti, na kak način
je država zemljo razdelila siro¬
makom, zakaj nikoli ni slišala
da bi se bilo kaj takega zgodilo,
je vendar mislila, da je dobila
zemljo kot nagrado za prestano
trpljenje in da je obdarovanje
nepreklicno. Zdaj pa začenjajo
isti, ki so ji zemljo darovali
ustanavljati zadrugo ter jemati
zemljo nazaj. Da ima zadruga
za svoj poglavitni namen ogo¬
ljufati jo za zemljo, to ji je bilo
jasno in o tem se ne bi hotela z
nikomur pogovarjati. Od vsega,
s čimer je oblast zadnja leta pri¬
vijala kmeta, se J  ji je zdela ta
stvar najstrašnejša.

Tunek je pristorkljal v svojih
prevelikih škornjih po stopnicah
na dvorišče. Glasno je sopel
kašljal in se oziral naokrog z ne¬
kam zasmehljivimi očmi. Dim
njegove cigarete je Naniko zbo¬
del v nos. Pogledala je moža in
začutila, kako ji je postal nena¬
doma zoprn, kako ga sovraži za¬
stran te njegove ravnodušnosti
do vsega, kar vznemirja njene
misli. Vse življenje je stal ob
strani, kadar je ona zaradi česa
trpela, to ji je postalo zdaj pre¬
senetljivo jasno. Nikoli je ni
razumel, nikoli ji ni mogel biti
v oporo.

Ko je uzrla njegov mirni, ne¬
spremenjeni obraz, je spoznala,
da zanj vprašanje obstanka po¬
sestva ni vznemirljivo, da ga
dejstvo, da bodo ustanovili za¬
drugo, ni splašilo. Vedno ji je
bil nerazumljiv s svojo popust¬
ljivostjo, vedno je vplival tudi
na njo, naj popusti, če se mu je
popuščanje zdelo pri čem po¬
trebno. Toda čeprav mu je sko¬
raj v vsem šla na roko, gorje
mu, če je zdaj kaj storil zastran
grunta! Pri tem mu pa ne bo
popuščala, dovolj je trpela v živ¬
ljenju, da ima pravico imeti na
stara leta kos zemlje. Njene mi¬
sli so jele uhajati daleč naprej.
Že je videla, kako je mož stopil
v zadrugo, kako se je odrekel
lastnimi nad gruntom. Videla
je, kako so stali pred njenimi
vrati tuji ljudje in terjali njeno
zemljo, njeno kočo. Z brezduš¬
nimi obrazi so poslušali njeno
tarnanje in niso dopuščali ugo¬
vora. Tunek pa se je nasmihal;
Tunek pa se ni niti oglasil z be¬
sedico, ko bi bilo treba pogra¬
biti sekiro ter braniti svojo po¬
sest. Nanika se je ustrašila mrač¬
nega privida. Potegnila si je s
pestjo po očeh, nato pa jih je
srdito zapičila v moža.

“Že spet vlečeš tega hudiča
smrdljivega!” je zakričala, kažoč
z nosom cigareto.

Tunek se je začudeno ozrl na
ženo. Dolga doba je že minila,
kar z njim ni govorila s takšnim
glasom. Pogledal jo je in obraz
se mu jev od presenečenja po¬
daljšal.

“Zdi se mi, da ne boš mogel
več dolgo kaditi, pje!”

“Zakaj?” se je začudil smeh¬
ljaje.

“Le reži se, te bo že minilo!”
je žena zapihala vanj.

Nanika je planila za nekaj ko¬
rakov naprej. Z rokami pred
obrazom je obstala sredi dvori¬
šča in kriknila:

"Pri zornicah je. Nekdo mora
v cerkev, prekleto, saj si.se je ti
začel izogibati. Še moliti se ti
ne ljubi več, pa bi mi rad prepe¬
val o nekakih zadrugah. Ti . . .
Ti . . . Zadružnik sakramenski!

. . . Viničar si, pa ne gospodar,
to ti povem.” Oblila ga je z briz¬
gom svojega sovraštva ter se
spustila po dvorišču. ,

Tunek je dolgo zrl za njo*. Ko
je zatreščila kuhinjska vrata,
zamahnil s pestjo ter odšel
hlev.

CHICAGO, ILLINOIS

HELP WANTED—MALE

MEN — W O M E N

GENERAL FACTORY HELP
Day & Night Shift
Excellent Working Conditions

BIENENFELD
GLASS. CORP.

1525 WEST 35th STREET

WANTED AT ONCE

Mortiser Driller

Satisfactory Wages
Steady employment
5-day week plus overtime
Day or Night Shift

ARGUS MFG. CO.

1218 So. Western Ave.

GLASS CUTTERS

EXPERIENCED
FOR STRAIGHT AND
PATTERN CUTTING
GOOD WAGES

BIENENFELD
GLASS CORP.

1525 West 35th Street

Wanted

MEN

FOR

GENERAL CLEANING
WORK FROM
10 A.M. TO 6:30 P.M.

5 DAY WEEK
Write to

McKesson & robbins

540 W. RANDOLPH

Inquire Mr. Milne

Y0UNG  MEN

GENERAL
STOCK WORK
GOOD WAGES
HOSPITALIZATION
VACATION
STEADY WORK

CALL

FRanklin 2-1900

GLASS CUTTER
TRAINEES

GOOD OPPORTUNITY

BIENENFELD
GLASS CORP.

1525 West 35th Street
CON L O N

Needs experienced

Paint Sprayers

CONLON-MOORE

CORP.

1824 South 52nd Ave.
Cicero, Illinois

NURSES WANTED!

GRADUATE, PRACTICAL OR
UNDERGRADUATE NURSES
AFTERNOON AND EVENING SHIFTS
IDEAL WORKING CONDITIONS
Permanenl positions. No age restriclions.
In new 40 bed CounJv Hospilal—only 35
miles from Des Moines, Iowa. In lown
of 4000.

APPLICATIONS INVITED. WRITE

DALE CALLISON, Administrator

MADISON COUNTY
Memorial Hospital

WINTERSET, IOWA

PERMANENT PLUS BEST tVORKING CONDITIONS

DIE SETTERS — PUNCH PRESS OPERATORS
COMBINATION WELDERS

ALSO

GENERAL FACTORY WORKERS

WILL TRAIN YOUNG MEN AND EARN A GOOD SALARY WHILE LEARNING
D. P. PERSONS ACCEPTED
ALSO

YOUNG LADIES

GENERAL OFFICE & TYPING
Paid Vacations — Pension Plan and manv Company Benefits

TROPIC AIRE, INC., 4501 W. Augusta Blvd.

W A N T E D

ENGINEERS and DESIGNERS

MECHANICAL PRESSES
Experienced in heavy machinery
WRITE PERSONNEL MANAGER

E. W BLISS CO.

CANTON, OHIO

Liberal Employee Benefits. A Friendly Plače to Work

Naročite v vašo korist

DVOJNA OKNA &  MREŽE

Metalne mreže in okna za poletje in zimsko uporabo. Za
nova zidana in stara poslopja. Imamo tudi dvojna
kombinirana vrata.

HEALTH MOR, Inc.

203 No. Wabash

ANdover 3-6500

. i

"Kaj pa je spet?” se je pomra¬
čil.

“Nič ni spet . . . Gospodar si,
pa ležiš do_ belega dne, živina pa
je lačna. Če boš tako delal, boš
videl, kam bomo prišli.” Utajila
je vzrok svojega srda ter se za-
žrla vanj s prevaro.

“A ne bi mogla položiti živini
Lizika, kaj?” je zagodrnjal.

POTREBUJEMO TAKOJ

FILE CLERKS

Sprejmemo višješolske graduante

BREZ VSAKE IZKUŠNJE
ZAČASNO ALI ZA STALNO
DOBRA ZAČETNA PLAČA
5 DNI, 40-URNO DELO
PLAČANE POČITNICE

Merchants Motor Freight, Inc.

2901 West 31st St. Cliffside 4-1400

mr. CASSLER