Letnik L December 201 I Cena: 3,75 EUR TIM 04 www.tzs.si “ Tehniška založba Slovenije, d. d. • Poštnina plačana po pogodbi Model lokomotive SŽ 541-104 Mammut Vesoljska ladja vostok Ta čudovita knjiga je verodostojni posnetek nečesa, kar bi moralo obstajati, a po vsej verjetnosti nikoli ni — osebnega dnevnika vsestranskega izumitelja Leonarda da Vincija. Besedila, ilustracije in osupljive tridimenzionalne postavljanke modelov so povzete po originalnih Zapiskih in skicah. Letalne naprave, plovila na lopatico, drzne konstrukcije zgradb, zapleteni Zobniški mehanizmi, bojni stroji, mehanski človek in številni drugi izumi predstavljajo genialni um izumitelja, ki je živel stoletja pred svojim časom. www.tzs.si naroctla@tzs.st Tehniška založba Slovenije MODRA ŠTEVILKA (( (• 080 17 90 ) l2jJ; REPORTAŽA _ 2 2. ASTRONAVTSKI DAN V LEŠAH MAKETARSTVO _ 9 ISTRSKI BARKI N (7. DEL) 12 VESOLJSKA LADJA VOSTOK 14 MODEL LOKOMOTIVE SŽ 541-104 MAMMUT MODELARSTVO 16 MODEL PADALA PO ZAMISLI LEONARDA DA VINCIJA 18 PICNIC ELEKTROTEHNIKA 26 PRIPOMOČEK ZA KOPIRANJE ELEKTRONIKA 22 SOLARNI DIRKALNI ROBOT 30 ZVOČNE JASLICE PRILOGA 4 JUGOSLOVANSKI SPITFIRE 33 JASLICE IZDELEK ZA DOM 36 STENSKO BOŽIČNO DREVESCE Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, Telefon: 01/479 02 11,080 17 90, Faks: 01/479 02 30 Spletna knjigarna: http://www.tzs.si Za založbo: Blaž de Costa Direktorica programov: Nataša Detič Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Telefon: 01/479 02 20 e-pošta: joze.cuden@tzs.si Uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Pevnik Tehnični urednik: Stanislav Oražem Telefon: 01/479 02 21 e-pošta: stanislav.orazem@tzs.si Oblikovna zasnova: Tina Kopač Trženje oglasnega prostora: Simona Strežek Telefon: 01/479 02 17 e-pošta: simona.strezek@tzs.si Naročniški oddelek: Mojca Borko Telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@tzs.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina za prvo polletje 15,00 €, celoletna naročnina pa 30,00 €. Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. Računalniški prelom: SET, d. o. o. Tisk: Dravska tiskarna, d. o. o. Naklada: 4.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Brez pisnega dovoljenja Tehniške založbe Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: Model lokomotive SŽ 541-104 Mammut avstrijskega proizvajalca RailAd je izšel v omejeni nakladi 555 kosov (500-DC in 55-AC) in je prvi iz niza prihajajočih modelov. (Foto: Igor Kuralt) december 2011 | I REPORTAŽA 2. Astronavtski dan v Lesah V soboto 24. septembra 2011 so v Lesah organizirali že 2. astronavtski dan, posvečen obisku Nasine astronavtke in visoke častnice ameriške mornarice lešanskih korenin, Sunite L. VVilliams, ki je pred dvema letoma obiska¬ la rojstni kraj svoje prababice Marije (Mary) Bohinjec iz Leš, ki je na začetku 20. stoletja odšla v Ameriko. Zasluge za to, da prireditev postaja že tradicionalna, gredo v prvi vrsti Metki Kokalj, nekdanji predsednici KS Leše, ter Melaniji Pri¬ možič, direktorici tržiškega muzeja, kot tudi sedanji predsednici KS Mateji Košir, ki so je¬ dro organizacijskega odbora. V programu 2. astronavtskega dne je bila najprej predstavitev knjige z naslovom Suni¬ ta L. VVilliams, državljanka vesolja, ki sta jo napisala dr. Edvard Kobal in prof. dr. Dušan Petrač. Knjigo je predstavil avtor dr. Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, predstavitev v prostorih stare šole pa je bila dobro obiskana. Ob tem velja dodati, da je po predsta¬ vitvi knjigi in ogledu spominske sobe Sunite VVilliams dr. Kobal ponudil Lešanom pomoč pri ureditvi šole, v kateri bi lahko spominsko sobo posvetili še drugima dvema astronavto¬ ma slovenskega rodu, Ronaldu Šegi in Jerryju M. Linengerju. Pred predstavitvijo knjige in po njej je Bo¬ štjan Meglič, restavrator Tržiškega muzeja, predvajal posnetek intervjuja s Sunito VVil¬ liams, ki ga je v Nasinem središču leta 2009 Sunita L. VVilliams, roj. Pandya, po materi Bonnie (Uršuli) Pan- dya, roj. Zalokar, potomki slovenskih priseljencev v Cleveland, po očetu Deepaku N. Pandyi pa indijskega rodu. - Rojena je bila 19. septembra 1965 v Euclidu, ZDA. - Diplomirala je na pomorski vojaški akademiji v Annapolisu. - Je pilotka helikopterja. - Junija 1998 je bila sprejeta v astronavtski program Nase. - 9. decembra 2006 je z vesoljskim raketoplanom Discovery poletela na Mednarodno vesoljsko postajo, kjer je prebi¬ vala 195 dni in bila ves čas misije operater robotske roke. Opravila je tudi sprehod v vesolje in postavila rekord med astronavtkami v trajanju bivanja zunaj vesoljskega plovila. - Od aprila 2008 je zaposlena v Johnsonovem vesoljskem centru v Houstonu kot namestni¬ ca poveljnika astronavtskega korpusa. - Spomladi 2012 naj bi z rusko vesoljsko ladjo sojuz znova poletela na Mednarodno vesolj¬ sko postajo. pripravila slovenska dopisnica v ZDA, novi¬ narka Vlasta Jeseničnik. V Tržiškem muzeju so za posnetek zaprosili TV Slovenijo in ga tudi dobili. Posnetek so po prireditvi v hram¬ bo izročili Lešanom. Tržiški muzej je pripravil tudi poseben plakat z vsebino pisma, ki ga je Sunita poslala posebej ob tej priložnosti in je po prireditvi obogatil zbirko eksponatov v Sunitini spomin¬ ski sobi. Za mlade obiskovalce pa so člani Astro¬ navtsko raketarskega kluba Vladimir M. Ko¬ matov iz Ljubljane pod vodstvom Jožeta Čudna, predsednika kluba in urednika revije TIM, pripravili zanimivo in izvrstno pripravlje¬ no ustvarjalno delavnico, na kateri so se otro¬ ci lahko preizkusili v sestavljanju preprostih letalskih in raketnih modelov ter jih na koncu tudi preizkusili na bližnjem travniku. 2 | december 2011 REPORTAŽA Ob zaključku prireditve pozno popoldne je tako sledil še demonstracijski nastop vrhun¬ skih modelarjev in izstrelitve raketnih mode¬ lov, izdelanih na ustvarjalni delavnici. S tem so člani ljubljanskega kluba Komarov in vsi sode¬ lujoči dali prireditvi res pravo astronavtsko vzdušje. Tega bi se Sunita prav gotovo še po¬ sebej razveselila. Njena velika želja je namreč, da bi po njeni pot šel tudi kateri izmed slo¬ venskih šolarjev, pri čemer mu je pripravljena tudi pomagati. Prav zato bi bilo prav, da našim otrokom omogočimo, da spoznajo Sunito, njeno delo in dosežke, kar je tudi smisel in pomen spominske sobe v stari šoli v Lešah. Ta bi ob morebitni obnovi lahko postala središče za izvajanje raznovrstnih mladinskih razisko¬ valnih in naravoslovno tehničnih dejavnosti, spominska soba Sunite Williams pa prerasla v pravi mali astronavtski muzej. Za vse prisotne je bil to brez dvoma izredno zanimiv sklepni dogodek 2. astro¬ navtskega dne, ki si ga je bilo mogoče pozne¬ je ogledali tudi na programu POP TV ob posnetku do¬ gajanja v Lešah. Iz¬ strelitve modelov si je med drugimi gosti ogledal tudi tržiški župan Borut Sajovic. Ob prireditvi je potekala še bo¬ gato založena le- šanska tržnica z domačimi, biološko neoporečnimi pridelki, organizatorji pa so poskrbeli, da so se udele¬ ženci lahko okrepčali tudi z okusno lešansko malico in pijačo. K prijetnemu dogodku je pri¬ spevalo tudi lepo in toplo vreme. Glede na to, da so organizatorji vložili ve¬ liko truda v izvedbo 2. astronavtskega dne, ki je zagotovo prispeval tudi k večji prepoznav¬ nosti kraja in uveljavljanju v širšem sloven¬ skem prostoru, bi si v prihodnje želeli še večji obisk, predvsem krajanov in okoliških učite¬ ljev s skupinami učencev, za katere bi bilo so¬ delovanje na takšnih in podobnih ustvarjalnih delavnicah poučno in koristno. V prihodnje bi morebiti veljalo vključiti v program še kakšne dodatne aktivnosti, s katerimi bi razširili že sicer pestro ponudbo te edinstvene priredi¬ tve pri nas. PRILOGA Jugoslovanski spitfire MARKO MALEC Po koncu 2. svetovne vojne je jugoslovan¬ ski vojski kot dediščina I. lovske eskadrilje NOVJ (352 (Y) squadron) ostalo 17 spitfire- jev Mk V in trije Mk IX. Leteči in tehnični del je bil nameščen na letališču Zemunik pri Zadru. Poleg sestava I. eskadrilje je bila tu še 2. eskadrilja, opremljena s hurricani Mk IVRP. 16. maja 1945 so obe eskadrilji in tehnični del, ki je bil v sestavu 281. polka BAF (Balkan Air Force), prenehali biti del Kraljevih zračnih sil (RAF). Že dva dni za tem so bile vse tri eno¬ te vključene v I. lovski polk Jugoslovanskega vojnega letalstva, ki je bil ustanovljen v Zadru. Ko se je RAF umaknila iz Zadra, je bilo vseh 20 spitfirejev razglašenih za neoperativne. Konec 2. svetovne vojne je prinesel mno¬ go tesnejše sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, kar je privedlo do odločitve, da angleška vojaška tehnika jugoslovanski voj¬ ski ni več potrebna zaradi dotoka sovjetske vojaške opreme. Zato je prišlo do odločitve, da I. lovski polk razpustijo. Osebje je bilo pre¬ meščeno v Sombor in prešolano na sovjetska letala tipa Petljakov Pe-2 v okviru novousta¬ novljene enote, 4. bombniške letalske divizi¬ je, spitfireje pa so premestili v Mostar, kjer so jih konzervirali. Postali so del Komande aerodroma Mostar, pozneje pa 3. področne neodvisne letalske delavnice. Po uvedbi no¬ vega označevanja letal so spitfireji dobili tudi nove identifikacijske številke. Letala tipa Mk V so dobila številke od 9467 do 9493, spitfireji Mk IX pa od 9501 do 9503. Kaj kmalu pa so v JVL spoznali, da JA po¬ trebuje tudi specializiran izvidniški polk. Ker so Sovjeti zavlačevali z dobavo izvidniških le¬ tal, so se v vodstvu odločili, da reaktivirajo nekdanja letala RAF. Na osnovi te ideje so se odgovorni organi odločili, da spitfireje prede¬ lajo v izvidniško različico. 10. maja 1947 so v Mostarju ustanovili Izvidniški letalski polk, v katerega so vključili vse spitfireje, ki so jih pred tem dekonzervirali. Novoustanovljena enota je bila sestavljena iz dveh eskadrilj. Polk so sredi leta 1948 preimenovali v 103. izvid¬ niški letalski polk. V nekatere spitfireje so za izvajanje izvidniških nalog na spodnji levi del trupa pritrdili izvidniško kamero vrste AFA-IM-F-21 z goriščnico 21 milimetrov, sov¬ jetskega porekla, in sicer pod del z radijsko opremo, ker je edino na tem delu trupa kon¬ strukcija to omogočala. Enota je postala zelo hitro operativna, dodelili pa so ji najbolj izku¬ šene pilote, ki so na spitfirejih leteli že med 2. svetovno vojno, in nekaj najbolj izkušenih pilotov, ki so pilotsko šolo opravili v Sovjetski zvezi na letalih jak. Ob tem je zanimivo, da je bilo v njej kar nekaj Slovencev. Iz nekda¬ njih eskadrilj 351 (Y) in 352 (Y) so prišli Marij Semolič, Mirko Kovačič in Alojz Tantegl, iz garnizona v Ljubljani Ludvik Kladivar ter iz Skopja Branko Žiger, Janez Fabjan in Martin Poznič. Marij Semolič je kot eden od najbolj izkušenih jugoslovanskih pilotov na spitfireju opravljal v okviru novoustanovljene enote na¬ loge pomočnika poveljnika enote za tehniko pilotiranja. Tudi v sestavu tehničnega osebja je bilo precej Slovencev. 4 | december 201 I PRILOGA Predelane spitfireje z izvidniško kame¬ ro so takoj začeli uporabljati, seveda najprej na trenažnih letih, občasno pa so jih upo¬ rabljali tudi za klasične lovske naloge. Tak primer je bil leta 1947, ko so njihove letal¬ ne sposobnosti primerjali s sovjetskimi jaki. Najpomembnejša dogodka, kjer so sodelovali povojni spitfireji, sta bili velika taktična vaja v južnem Banatu leta 1947 in manevri Šuma- dija, septembra 1949. Zaradi političnega razhoda Tita s Sta¬ linom je veliko enot jugoslovanskega vojnega letalstva zamenjalo svoje baze. 103. izvidniški letalski polk je bil tako spomladi 1949 pre¬ stavljen v Pančevo, na letališče, oddaljeno le kakih 10 kilometrov severovzhodno od Beograda. S tem je bil zelo blizu mogočega frontnega položaja, če bi se začele vojaške operacije proti Jugoslaviji s strani držav, za¬ veznic Sovjetske zveze, predvsem Madžarske. V tem času so se pokazale tudi prve, pre¬ cej skrb vzbujajoče težave pri vzdrževanju spitfirejev, zaradi katerih so prišli do precej domiselnih rešitev: tako so uporabili nova kolesa in gume, nekaj spitfirejev pa so zaradi pomanjkanja rezervnih delov uporabili tudi kot vir zanje (kanibalizirali). Bilo je tudi nekaj nesreč, po nekaterih podatkih šest, po drugih sedem. Nekatera letala so bila popolnoma uničena, nekatera pa so čakala na popravilo. Ker rezervnih delov ni bilo, so vsi poškodovani spitfireji ostali v remontni delavnici, dokler jih niso izločili iz uporabe. Ko je konec leta 1951 Jugoslavija začela dobivati zahodno vojaško opremo v okviru programa Military Defence Aid Programme, je prišlo do odločitve, da vse spitfireje vzamejo iz operativne uporabe. 103. iz¬ vidniški letalski polk so v okviru tega programa začeli opremljati z mo- skquiti NF Mk 38, zadnji spitfireji pa so bili odpisani 18. avgusta 1952. Tako se je končala pot jugoslovanskih spitfirejev, ki so najprej služili v RAF kot jugoslovanska eskadrilja, nato pa še v vojnem letalstvu Jugoslavije. 1. Spitfire Mk Vc ES257/X. Na sliki letalo še nima napisa SLOVENEC, ki se je pojavil nekoliko pozneje, kot je bil narejen posnetek. Letalo je bilo v sestavu eskadrilje 352 (Y) RAF od avgusta 1944 do marca 1945. Po koncu vojne je bilo predano Italiji in je imelo serijsko številko MM40I3. 2. Spitfire Mk Vc 9493, nekdanji JK360/A, ki je bil predelan v izvidniško različico. Vira: Aleksandar Kolo, Bojan Dimitrijevič. Spitfajer, AeroArt, Beograd, 1997. Miloš Sinobad. 103. iz- vidački avijacijski puk 1947—1966, samozalo¬ žba, Beograd, 2008. 6 3. Fotografija nesrečnega pristanka spitfireja nam odkriva zanimiv podatek, da je imel krili od različnih letal. (Aleksandar Kolo prek Borisa Cigliča) 4. Fotografija zadnje nesreče spitfireja, preden so jih izločili iz uporabe. Gre za letalo 9476. (Aleksandar Kolo prek Borisa Cigliča) 5. Čeprav gre za spitfire Mk Vc v barvah eska¬ drilje 352 (Y) RAF, je lepo vidno, da gre za povojno modifikacijo z nameščeno izvidniško kamero AFA-IM-F-21. Gre za spitfire Mk Vc JK808/B, pozneje 9489, ki je zdaj v Muzeju JVL v Beogradu. 6. Edini spitfire v sestavu eskadrilje 352 (Y) RAF, ki je bil pobarvan v puščavski barvni shemi in s filtrom »aboukir«. Z njim je skoraj izključno le¬ tel Hinko Šoič (stoji na desni). V času eskadrilje 352 (Y) RAF je letalo imelo serijsko številko MH592 in taktično oznako G. Po vojni je letalo dobilo številko 9486. december 2011 | 5 PRILOGA sestavljajo barve: temno zelena (angl, dark green, FS 34096) in morsko siva (angl, ocean grey, FS 36270) zgoraj ter svetlejša morsko siva (angl, medium sea grey, FS 35237) spodaj. Trak okoli trupa zadaj in kapa propelerja (angl, spiner) sta bila kremne svetlozelene barve (angl. sky, FS 34504). Oznaki »X« na straneh trupa in manjši »X« spodaj na nosu letala za propelerjem so bili beli, napis »SLOVENEC« je bil temno rdeče barve, serijska številka na trupu »ES257 in C« je bila črna, na zunanji sprednji strani krila pa sta bila na obeh straneh rumena robova. Oznake na krilih zgoraj in spodaj ter na trupu so razvidne iz barvne sheme. Letalo je bilo odrgnjeno in zamazano. Opozoriti velja na naslednje značilnosti: krilo je bilo izvedbe »B«, vgrajena sta bila dva topova s pokrovi kapljaste oblike na zgornji in spodnji strani, na trupu so bile na vsaki strani po tri izpušne cevi (šest izpušnih cevi na vsaki strani je bilo združenih po dve skupaj). 6 | december 201 I PRILOGA JMH59; Spitfire Mk-Vc, MH592, »G«, otok Vis leta 1944. Letalo je pilotiral poveljnik eskadrilje Hinko Šoič. V osnovi je bilo pobarvano v enaki barvni shemi kot »SLOVENEC«, vendar so ga prebarvali, in sicer zgoraj v puščavskih barvah: temno rjava (angl, dark earth, FS 30118) in srednje peščena (angl, middle Stone, FS 30257). Po podrobnih pregledih dosegljivih slik in razgovorih s poznavalci je bilo ugotovljeno, da naj bi bilo letalo spodaj nespremenjeno, torej v svetlejši morsko sivi barvi (angl, medium sea grey, FS 35237). Trak okoli trupa je bil prebarvan, okoli črne serijske številke »MH592« je bilo barvanje ročno (nenatančno oz. valovito). Podlaga je ostala še vedno nebesno modra (angl. sky), enake barve je bila tudi kapa propelerja. Oznaki »G« na straneh trupa in manjši »G« spodaj na nosu letala za propelerjem so bili beli. 56 simbolov - bomb je bilo temno rdeče barve in so bili narisani samo na levi strani pred kabino. Oznake na krilih zgoraj in spodaj ter na trupu so razvidne iz barvne sheme. Letalo je bilo manj odrgnjeno in zamazano. Za to letalo je bilo značilno, da je imelo krilo izvedbe »C«, vgrajena sta bila dva topova s pokrovoma večje kapljaste oblike na zgornji strani, na mestih drugih dveh topov pa samo »zamaška«, na trupu je bilo po šest izpušnih cevi na vsaki strani, nos je imel spodaj in na stiku s krilom vgrajen zračni filter aboukir in v nadaljevanju dodatni podtrupni rezervoar za gorivo (angl, slipper tank). december 2011 | 7 PRILOGA Risbe: Sašo Krašovec Spitfire Mk-Vc, 9476, »76«, okrog leta 1950. Letalo je bilo pobarvano v morsko sivo (angl, medium sea grey, FS 35237) zgoraj in svetlo modro (angl, light blue, FS 35450) spodaj. Kapa propelerja je bila nebesno modra (angl. sky). Oznaki, številki »76« na straneh trupa sta bili beli, nova številka na repu letala »9476« pa črna. Oznake na krilih zgoraj in spodaj ter na trupu so razvidne iz barvne sheme. Letalo je bilo odrgnjeno in močno zamazano. Zanj je značilno, da je imelo krilo izvedbe »C«, vgrajena sta bila dva topova s pokrovoma večje kapljaste oblike na zgornji strani, na mestih drugih dveh topov so bili samo »zamaška«, na trupu je bilo po šest izpušnih cevi na vsaki strani, na levi spodnji strani trupa ob prehodu krila v trup pa je bila vgrajena kamera za aerofotografiranje (glejte risbe v prilogi). 8 | december 201 I MAKETARSTVO Istrski barki n (7. del) SLOBODAN SIMIČ - SIME Čeprav počasi, gre gradnja naše vrhunske zgodovinske in odprte makete barkina h kon¬ cu. Nikakršnih modelarskih trikov ali zahtev¬ nejših faz ne bo več. Tudi o pravih, nekoč naj¬ pogostejših tovornih plovilih v pristanih Istre, barkinih, njihovi zgodovini in življenju na njih smo se v številnih delih veliko poučili. Ostane nam torej le še, da pridno modeliramo in svo¬ jo floto ali stanovanje čim prej okrasimo s to izjemno maketo. V prejšnjem delu nismo namestili celotne opiate, pač pa smo delo prekinili nekaj madir- jev pred kobilico. To pa zato, da lahko name¬ stimo panižel (zadnji madir opiate - madir ob kobilici), s katerim bomo pokrili vrv. Zdaj moramo po pretočnih kanalih polo¬ žiti začasno tanko, ceneno vrvico, kot kaže slika 2. To bi sicer lahko naredili tudi, ko je vse končano, toda takrat je to vrv nadvse težko potegniti, ker so mnogi kanali in luknja v protiašti težko dostopni. Z njo bomo na koncu po vseh kanalih potegnili čistilno vrv ali verigo. Vrvica gre skozi luknjico premčne protiašte (slika I) na drugo stran kobilice in krog je sklenjen. Konča se v krmnem prosto¬ ru takoj za zadnjim rebrom, v katerem je še vrezan kanalček, kot kaže slika 3. Sledi nameščanje panižela levega boka. Panižel je madir, ki ob kobilici zaključuje opia¬ te. Zanj smo v kobilico in ašte vrezali kanala, v katera bo panižel vstavljen. Lepo vidimo njegov iztek, utor in pritrditev na premcu. Maketa je obrnjena, zato je panižel na sliki 4 zgoraj. Panižel mora biti dovolj širok,, da po¬ krije vse kanalčke na rebrih in vrv ostane v notranjosti. S polaganjem še zadnjih madirjev zdaj levo oplato v celoti zapremo (slika 5). To, da se vsak madir pritrjuje z najmanj dvema žeblji¬ čkoma na vsako rebro, in podobno seveda že vemo. Žebljičkov nikakor ne zabijamo brez »kontre« na drugi strani. V ta namen pripo¬ ročam uporabo močne palice, ki jo naslonimo na tla ali steno (postopek smo opisali v članku o gradnji batane). Tudi tega nikar ne pozabi¬ mo, da morajo biti vse luknjice za žebljičke za vsaj slab milimeter povrtane, da se vanje lahko ugrezne glava žebljička (slika 8), sicer pozneje opiate ne bo mogoče lepo pobrusiti. Na sliki 6 je izpostavljen premec, na sliki 7 pa krma, da dobimo občutek, kako zahtevno je krojiti madirje, če hočemo, da se dobro prile¬ gajo in iztečejo. Na iztekih madirje pritrdimo približno z dvakrat večjim številom žebljičkov na enoto širine, kot smo jih po trupu. Upam, da ste bili pri polaganju opiate natančni in vam med posameznimi madirji ne zevajo široke špranje. Ko že omenjam pribijanje žebljičkov in »kontro« na drugi strani, naj povem, kako je bilo to delo videti nekoč na pravih plovilih. Zabijala sta namreč dva izkušena in »ujemajo¬ ča se« ladjedelca. Zunanji je najprej s kratkim trkom s kladivom notranjemu, ki ni videl ven, sporočil, kje bo udaril in kdaj. Tedaj je notra¬ nji na to mesto prislonil veliko macolo in jo kar se da močno pritisnil ob les. Po tem, ko je zunanji z nekaj udarci žebelj zabil, se je posto- december 2011 | 9 pek ponovil. Kratek trk, prestavitev macole na mesto trka ... Ko je panižel leve opiate nameščen in z njim ta opiata končana, prekrijemo še pre¬ točne odprtine na desnem boku s paniželom desnega boka (slika 9). S tem ne bo nobene težave več. Tako smo začasno vrvico pokrili z obeh strani, da ne more več pasti ven in lahko barkin obrnemo ter se lotimo zaključevanja notranjih prostorov in palube. Ko smo namestili vse police, pregrade itd. v notranjih prostorih in dokler so ti še zlahka dostopni (nismo še namestili spon), va¬ nje pritrdimo še obročke za vezanje tovora in drugih predmetov v skladiščih, obroček za ladijski feral (luč na petrolej ali olje), obešal¬ nik v mornarski kajuti in podobno. Vse skupaj je bilo videti približno tako, kot je prikazano na slikah 10 in II. Ti obročki, nosilci itd. naj bodo priviti v rebra, ne pa zgolj v madirje no¬ tranje opiate. Ti namreč ne zdržijo veliko. Sledi nameščanje večine preostalih spon. Če smo spone izrezovali lasersko in jih še ni¬ smo očistili, jih je treba zdaj pred namešča¬ njem s spodnje strani in obeh stranic dobro očistiti. Ko smo namestili vse spone, je naš barkin videti približno tako, kot je prikazan na slikah od 12 do 15. S tem sta ogrodje bar- kina in njegova notranjost zaključena. Po dolgem času bo treba spet vzeti v roke žagico (slika 16) in odrezati vse vrhove reber, 10 | december 201 I smo bili prej natančni, bomo zdaj lahko hitro pripravili vse površine za palubo. Če ne, nas čakajo ure in ure zahtevnega brušenja. Zave¬ dati se namreč moramo, da zbrusiti neko površino iz hrastovine za pičlega pol milime¬ tra lahko terja ogromno truda. Če se vmes pokaže še kak žebljiček, pa bo treba še več spretnosti. Z letvico preverjamo prav vse linije, ki morajo pravilno potekati na vsakem mestu (biti morajo enakomerno in ustrezno usločene). Posebno pozorni moramo biti na prem¬ cu in krmi. Tam je usločenost največja, zato centa in proticenta marsikdaj odstopata za kak delček milimetra. Da to popravimo, ima¬ mo dve možnosti: da eno in drugo normalno »izenačimo« ali da cento, če je ta malo višja, pustimo nedotaknjeno in v »livel« postavimo le proticento in premčna ali krmna rebra. Če se le da kadar je potrebno zelo malo bruše¬ nja na centi in žebljički ne bodo delali težav, uporabimo prvi način. Sam sem presodil, da bi mi lahko delali težave zgornji žebljički v centi, zato sem se odločil, da jo pustim ne¬ dotaknjeno. Zbrusil sem le proticento z zojo in rebra. Tu pa se srečamo s težavo, kako na¬ tančno odrezati rebra le do cente, ne da bi jo poškodovali. To naredimo z dobrim dletom. S strani proticente ga z robom le za I ali 2 mm zmerno potiskamo v rebro in ga nepreneho¬ ma po osi rahlo premikamo gor in dol (sli¬ ka 23). Hrast je resda trd les, ampak tudi krhek, zato bomo presežke reber brez težav natančno odrezali le do cente. Ko so vse površine, na katere bomo na¬ mestili palubo, zbrušene, najprej pritrdimo srednji palubni madir (slika 24). Ta je nekoli¬ ko močnejši in širši od ostalih madirjev palu¬ be. Uporabimo letvico širine 20 mm in debe¬ line 5-6 mm. Da ga namestimo, ga moramo prej ustrezno ukriviti, kar pa že znamo. Na krmi ga namestimo kar čez bokaport, odre¬ zali ga bomo pozneje. Če je ta madir širši od protiašt, ga tik pred koncem (5 mm) zožamo, da bo enake širine kakor protiašti (slika 25). Sledi izdelava robnega palubnega madirja, ki je nekoliko zahtevnejša. Ta madir sega na zunanji strani do konca reber, na notranji pa do polovice proticente (risba 26). V ta namen najprej iz lepenke izdelamo šablone (slika 27). Zaradi ukrivljenosti sem celoten rob palube izdelal iz treh delov (na sliki je šablona za srednji, najdaljši del). Ko so šablone izdela¬ ne, narisano prenesemo na letvico debeline 4 mm, kar je tudi debelina naše palube. Pred nami so zdaj prazniki in imeli bomo veliko možnosti, da v miru gradimo našo ma¬ keto. Ker se bomo slišali šele naslednje leto, želim vsem modelarjem ustvarjalne in lepe praznike. MAKETARSTVO ■B MAKETE.NET Eduard MSG-21SNIT1/48 - 25.95C Eduard F6F-5N Hellcat 1/48 - 28.95C Italeri Hurricane Nik. 11/48 - 3255C Tamiva Yamaha VZR-NI11/12 - 47.95C Italeri Timber Trailer 1/24 - 42,95€ Tamiva Crusader Nlk.H1 1/48 - 27,95€ m «««««.- Balkan ™ MODELS it scalemdels www.plasticne.makete.net info@mlniatures.sl december 201 I | II MAKETARSTVO Vesoljska ladja vostok (Revell, kat. št. 00024, M I : 24) JOŽE ČUDEN Začetek vesoljske dobe je zaznamovala izstrelitev Sputnika, prvega umetnega sate¬ lita, 4. oktobra 1957. Američani si še niso dobro opomogli od šoka, ko je 3. novembra istega leta s sputnikom-2 v vesolje polete¬ la prvo živo bitje - psička Lajka. Psička je poginila med poletom, ko so pošle zaloge kisika v vesoljski kapsuli. Prvi bitji, ki sta se živi vrnili iz veso¬ lja, sta bili psički Strelka in Belka na krovu sputnika-5, ki je bil izstreljen 19. avgusta 1960. Njun varen pristanek je obetal, da ni več daleč dan, ko bo v vesolje poletel tudi prvi človek. In res je 12. aprila 1961 s ko¬ zmodroma Bajkonur v stepah Kazahstana poletel v vesolje sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin. V vesoljski ladji vostok je obkro¬ žil Zemljo in se po 108 minutah poleta na višini 7000 metrov katapultiral iz vesoljske ladje ter pristal s padalom. Letos torej mi¬ neva natanko 50 let od tega zgodovinskega poleta. Priprave na polet prvega človeka v ve¬ solje so se v Sovjetski zvezi v veliki tajnosti začele decembra 1957. Projekt je potekal pod hudim pritiskom, saj so v vesoljski te¬ kmi, ki se je začela s poletoma prvih dveh sputnikov, tudi ZDA začele razvijati svoj program pilotiranih vesoljskih poletov Mercury in samo vprašanje časa je bilo, ka¬ teremu od tekmecev bo prej uspel ta po¬ dvig. Ob tem je šlo v ZSSR predvsem za vprašanje ideološkega prestiža, da pred Američani pošljejo v vesolje tudi človeka. Prototip vesoljske ladje vostok so prvič izstrelili v vesolje maja 1960. V ta namen so uporabili izpopolnjeno medcelinsko rake¬ to R-7, popularno imenovano »Semjorka«. Vesoljska ladja vostok je bila sestavljena iz dveh ločenih odsekov. Komandni oz. bivalni del je bil kroglaste oblike, njen instrumen¬ talni odsek s koničnim motornim delom in rezervoarji za gorivo oz. zrak pa je omo¬ gočal življenjske pogoje za polet kozmo- Jurij Gagarin in njegov namestnik German Titov med prevozom na izstrelitveno ploščad kozmo¬ droma Bajkonur navta ter zaviralni manever pred vstopom v Zemljino atmosfero. Najpomembnejše sisteme so krmili z Zemlje, sicer pa je polet potekal samodejno. Tudi zaviralni motorji so se vžgali samodejno. Za primer pri¬ stanka zunaj ozemlja ZSSR je bila kapsula opremljena z radijsko krmiljenim sistemom za samodejno uničenje. Med preizkusnimi poleti, ki so sledili, so bile v plovilu lutke v velikosti kozmonavta oz. so v njih leteli psi. Za polet človeka v vesolje so izdelali poseben skafander SK-I, hermetično za¬ prto klimatizirano in izolirano obleko, ki je bila neposredno pritrjena na čelado s pomičnim vizirjem. Vesoljska obleka je bila znotraj izdelana iz dveh ločenih zrakote- snih plasti, zunanji sloj pa je bil odporen na visoke temperature. Skafander je bil opremljen z vsemi potrebnimi tehničnimi in higienskimi sklopi, potrebnimi za zaščito in normalno življenje kozmonavta. V prime¬ ru pristanka v težavnih okoliščinah mu je zagotavljal 12-urno preživetje v mrzli vodi oz. tri dni na temperaturi minus IS sto¬ pinj Celzija. Za nujen primer je bila čelada opremljena z vizirjem, ki se je samodejno zaprl, in radijskim oddajnikom. Če bi pri¬ šlo do pristanka na vodi, je imel skafander samonapihljiv ovratnik, poleg tega pa še in¬ tegriran zasilni avtonomni sistem s kisikom. Skafander SK-I je z vso opremo Katapultni sedež, s kakršnim so se Gagarin in vsi ostali koz¬ monavti programa Vostok med pristajanjem izstrelili iz ve¬ soljske ladje, razstavljen v muzeju na kozmodromu Bajkonur. (Foto: Jože Čuden) tehtal 20 kg in si ga kozmonavt brez pomoči več oseb sam ne bi mogel nadeti. Na začetku leta 1960 so iz vrst vojaških pilotov izbrali 20 kandidatov za prvo skupi¬ no kozmonavtov, ki so začeli program intenzivnega urjenja. Ta je obsegal medicinske teste, padalske skoke in polete z letali Tu-104 po parabolah, s kate¬ rimi so lahko za določen čas ustvarili pogoje breztežnosti. Za prvi polet je bil izbran Ju¬ rij Gagarin, ob njem pa še dve rezervi, German Titov in Gri- gorij Neljubov. Trajanje poleta je bilo izra¬ čunano tako, da naj bi plovilo letelo po predvideni tirnici na višini med 180 in 230 km in bi v primeru nedelovanja zaviralnih motorjev vstopilo v atmosfero po dveh do sedmih dneh. V kabini je bila zaloga hrane in vode, ki je zadoščala za 10 dni, ter radijski oddajnik za lociranje kraja pristanka. Polet so na Zemlji ves čas spremljali s 13 postaj in spremljevalnih ladij. Glavni center za nadzor poleta je bil v predmestju Moskve. Ekipo za reševanje kozmonavta je sestavljalo 25 letal in 10 helikopterjev. 12. aprila ob 7. uri in 7 minut po sred¬ njeevropskem času se je vžgalo pet motor¬ jev nosilne rakete (8K72) - ta je pozneje privzela ime vesoljske ladje vostok, štirje štartni in eden »marševski«. Po 119 se¬ kundah poleta so se od rakete ločili bočni bloki prve stopnje, medtem ko je motor centralne stopnje deloval naprej. 59 sekund Pristajalni odsek Vostoka I hranijo v muzeju dru¬ žbe RKK Energija v mestu Koroljov. (Foto: Jože Čuden) za tem se je od rakete ločil zaščitni okrov vesoljske ladje. Po petih minutah se je vžgal motor tretje stopnje, ki je ločil plovilo od centralnega bloka in ga pospešil na orbital¬ no hitrost. Vostok I (IKP) se je v orbito okoli Zemlje utiril ob 7.21, ko se je od njega ločil blok tretje stopnje. Med poletom je imel Gagarin nalo¬ go preverjati tehnične sisteme, spremljati svoje zdravstveno stanje in sporočati vtise o prvem orbitalnem poletu okoli Zemlje. Po obkroženju planeta so se na vo- stoku vžgali zaviralni motorji, instrumen¬ talni odsek se je ločil, vendar 10 minut prepozno, zaradi česar je pristajalni odsek plovila začel rotirati. Glavno padalo kap¬ sule se je odprlo na višini 7 km. Gagarin se je nato v pilotskem sedežu katapultiral iz kabine, odprl padalo ter ob 8.55 varno pristal v bližini mesta Engels po I uri in 48 minutah poleta ter preleteni razdalji 41.000 km. 12 | december 201 I MAKETARSTVO Revellova maketa Vostoka I Revell, eden od vodilnih svetovnih pro¬ izvajalcev maket, že tretje leto nadaljuje s ponatisi klasičnih maket iz svojega zgod¬ njega ustvarjalnega obdobja. Seveda ni na¬ ključje, da se je letos po več desetletjih na prodajnih policah spet znašla tudi maketa vesoljske ladje Vostok I. Praznujemo nam¬ reč Gagarinovo leto, saj je od njegovega zgodovinskega poleta minilo natanko pol stoletja, in spodobi se, da tudi proizvajalci plastičnih maket obletnico obeležijo z izi¬ dom makete vesoljskega plovila ali nosilne rakete, povezane s tem dogodkom, če ne nove, pa vsaj s ponatisom starejše upodo¬ bitve. Pri Revellu so se odločili znova izdati eno od svojih prvih vesoljskih maket, ki je ob prvem izidu navdušila z za tisti čas zgled¬ no upodobitvijo zgodovinskega plovila. Da¬ nes, ko vesoljsko ladjo vostok poznamo skoraj do zadnjega vijaka in že dolgo ni več zastrta s tančico vojaške tajnosti, bi maketi lahko očitali marsikatero nenatančnost in napačno upodobitev katerega dela. Vendar pa spretnemu maketarju ne bo težko od¬ praviti napak in z na novo izdelanimi detajli ob podpori obilice lahko dostopnega sli¬ kovnega gradiva izdelati verodostojne re¬ plike originala. Osnovni sestavni deli makete so precej natančno uliti iz srebrne plastike in vpe¬ ti na tri drevesca, tako plovilo kot figura kozmonavta. Izjeme so vizir čelade, zaste¬ klitve iluminatorjev in opornica podstavka za razstavljanje gotovega modela, ki sta iz prozorne plastike. Kroglasta hermetična kapsula vostoka, v kateri je bil kozmonavt, je odlita iz dveh polobel, na eni z vstopno odprtino in pose¬ bej oblikovano loputo, ki jo lahko namesti¬ mo tako, da jo je mogoče odpreti in pogle¬ dati v notranjost vesoljske kabine. V njej je kozmonavt sedel v posebnem katapultnem sedežu, s katerim se je med pristajanjem izstrelil iz plovila. Maketa ima ponazorjeno osnovno opremo za prikaz delovnega oko¬ lja v notranjosti kabine ter figuro, ki pred¬ Takšna je videti Revellova maketa Vostoka I s tretjo stopnjo nosilne rakete, izdelana neposredno iz sestavljanke. (Foto: Jože Čuden) stavlja prvega kozmo¬ navta Gagarina. V ohišju kabine so iluminatorji oziroma line, ki so Ga¬ garinu med letom omo¬ gočale pogled iz plovila in opazovanje Zemlje pod seboj. Dodana je tudi tre¬ tja stopnja rakete s šobo pogonskega mo¬ torja ter šobami za kr¬ miljenje in stabilizacijo. Njen valjast zaščitni okrov zakriva konični zadnji del instrumental¬ nega odseka z zaviral¬ nim motorjem plovila in številnimi antenami. Na zunanjem obodu modu¬ la tik ob spoju s krogla¬ sto kapsulo je razvrščen niz značilnih okro¬ glih rezervoarjev za gorivo in zrak, ki so na maketi upodobljeni nekoliko premajhni in jih je najbolje nadomestiti s samogradnimi v ustrezni velikosti. Tudi številne napeljave in drobni detajli na tem delu so zgolj nakazani ali jih sploh ni, saj v času nastanka makete zanje ni bilo ustreznih podatkov, in terjajo kar nekaj dodatnega dela. V sestavljanki je tudi podstavek, na kate¬ rega lahko namestimo izgotovljeno maketo in jo postavimo na ogled. Ne le v jubilejnem Pogled v notranjost kabine vesoljske ladje Meen- sove makete (Vir: http://spacemodels.nuxit.net/) letu, ki se izteka, tudi sicer bo Gagarinov vostok zaželen razstavni eksponat na mar¬ sikateri razstavi, ki bo kakor koli povezana s prikazom človekovega osvajanja vesolja oz. astronavtsko ali astronomsko tematiko. Na vesoljski ladji ni bilo nobenih napi¬ sov, zato so v sestavljanki samo nalepke za instrumentne plošče v kabini, napis na če¬ ladi skafandra ter besedilo za predstavitev makete na razstavnem podstavku. Danes je nestandardno merilo I : 24 razmeroma veliko za tovrstno maketo, zato sestavljanje makete od graditelja ne zahteva posebne spretnosti in ji bodo za osnovno upodobitev »iz škatle« brez težav kos tudi manj izkušeni maketarji. Za kaj več pa bo potrebne kar nekaj samograditelj- ske spretnosti in predvsem časa. Revellova zgodovinska maketa je za to kar primerna osnova. Če želite vesoljsko ladjo prikazati takšno, kot je letela okoli našega planeta, bo treba odstraniti okrov 3. stopnje in se posvetiti tudi nekoliko natančnejši upodo¬ bitvi zadnjega dela instrumentalnega od¬ seka, ki bi sicer ostal očem skrit. Vtis ob pogledu na vostok v tej konfiguraciji bo ne¬ primerno boljši. Mojstrsko izdelana Revellova maketa Vostoka I s samostojno izdelanimi manjkajočimi deli in popravki, ki jo je izdelal francoski maketar Vincent Me- ens, je prava paša za oči. (Vir: http://spacemodels.nuxit.net/) Primerjava Revellovih maket vostoka: v ozadju je maketa, izdelana »iz ška¬ tle« v sedemdestih letih pr. stol., spredaj pa najnovejša izdaja makete s šte¬ vilnimi samogradnimi dopolnitvami. Razlika je več kot očitna. (Vir: http://spacemodels.nuxit.net/) december 2011 | 13 MAKETARSTVO Model lokomotive SŽ 541 -104 Mammut IGOR KURALT Avstrijsko podjetje RailAd je novo ime med ponudniki modelov miniaturnih železni¬ ških vozil, ki pa se že 20 let ukvarja z reklamni¬ mi poslikavami železniških vozil. Dolgoletni partner podjetja RailAd so Avstrijske državne železnice (OBB) in nekatere zasebne družbe. Ko so Slovenske železnice kupile lokomotive SŽ 541, ki so konstrukcijsko enake lokomo¬ tivam OBB tipa 1216, in sklenile sporazum o sodelovanju med SŽ in OBB o vožnji lokomo¬ tiv 1216 in 541 po slovenskem in avstrijskem železniškem omrežju, je posledično prišlo do sodelovanja med SŽ in podjetjem RailAd. Ta je postal pogodbeni partner Slovenskih železnic in pooblaščen za trženje oglasnega prostora na zunanjosti lokomotiv in vlakov. To je nov način sistematičnega trženja loko¬ motiv kot premičnih oglasnih površin, ki za¬ gotavljajo dodatna finančna sredstva. V avstrijskem podjetju RailAd so lani spre¬ jeli odločitev, da vse lokomotive, ki jih opre¬ mijo z reklamnimi poslikavami, ponudijo tudi kot modele v merilu I : 87 (HO). Projektiranje modelov so zaupali priznanemu slovenskemu konstruktorju miniaturnih železnic Vasiliju Markežiču. Kot prvi model iz njihove ponudbe je na¬ stala lokomotiva SŽ 541-104 z reklamno po¬ slikavo z motivi podjetja Mammut. Gre za priznano blagovno znamko, katere začetki segajo v leto 1862, ko je Kasper Tanner v bližini Lensburga v Švici začel izdelovati vrvi. Danes je Mammut podjetje, ki se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in distribucijo vrhun¬ ske opreme za smučarje in ekstremne alpini¬ ste. Od leta 1992 je glavni sedež podjetja, ki trenutno zaposluje približno 230 ljudi in ima dobro razvito distribucijo po vsem svetu, v švicarskem Seonu. Model SŽ 541-104 Glavni cilji podjetja RailAd pri izdelavi modela v merilu I : 87 (HO) so bili: najvišja mogoča stopnja prikaza drobnih detajlov in napisov, vgradnja kakovostnih pogonskih sklo¬ pov skupaj s visoko zmogljivim pogonskim motorjem ter najsodobnejše elektronike. Pri modelu SŽ 541-104 gre za serijski izdelek v nakladi 555 kosov, ki so ga pripra¬ vili ob jubilejni 150-letnici blagovne znamke Mammut. Vsi modeli iz serije so oštevilčeni in opremljeni s certifikatom. Modeli od šte¬ vilke 001 do 500 so namenjeni za sistem DC (enosmerno napajanje), od 501 do 555 pa za sistem AC (izmenično napajanje - Marklin) in imajo v nasprotju z DC-različicami že serijsko vgrajen večprotokolarni ESU-jev dekodirnik V4. Prek dekodirnika lahko s pomočjo uprav¬ ljalne digitalne centrale uporabljamo dodatne funkcije. Žarometi v digitalnem sistemu ves čas svetijo konstantno, spredaj belo in zadaj rdeče, ne glede na to, kako hitro se model giblje ali če ta stoji. S tipko »function« na di¬ gitalni centrali prižigamo in ugašamo luči v žarometih neodvisno od režima vožnje. Smer vožnje določa, v kateri barvi svetijo žarometi. Dolge luči v žarometih na kabini I vklopimo 14 | december 201 I MAKETARSTVO ali izklopimo s tipko Fl, na kabini 2 pa jih vklo¬ pimo ali izklopimo s tipko F2. Za vse luči so vgrajene svetleče diode. Izbira materiala za izdelavo ohišja lokomotive in tehnična rešitev svetlobnih kanalov za žaromete preprečuje uhajanje svetlobe na mestih, kjer to ni zaže¬ leno. Tako je svetloba vidna samo v žarome¬ tih. Kot zanimivost ima model na tiskanem vezju vgrajeno tridelno mikrostikalo, prek katerega imamo pri analognem upravljanju dodatno možnost določiti napajanje modela prek koles ali tokovnega odjemnika, funkci¬ jo vklopa-izklopa dolgih žarometov ter vklop oz. izklop zadnjih rdečih luči. 1. Večsistemska električnajokomotiva Sloven¬ skih železnic z oznako SŽ 541-104 v reklamni poslikavi Mammut (Foto: Aleš Jordan) 2. Model lokomotive SŽ 541-104 v merilu I : 87 (HO), prirejen za sistem AC digital, med testno vožnjo na domači maketi. 3. Zgornji del modela lokomotive z električnimi vodniki, izolatorji in tokovnimi odjemniki, ki so izdelani natančno v sorazmerju z origina¬ lom, deluje zelo prepričljivo. 4. Lična in verodostojna zunanjost podstavnega vozička. 55 modelov lokomotive Mammut, namenjenih sistemu AC, ima za napajanje modela z elektriko na enem podstavnem vo¬ zičku vgrajeno drsalko v plastičnem ohišju. 5. Tokovni odjemniki so kovinski in se med sabo razlikujejo po širini drsne površine. Model lahko napajamo tudi prek zgornjih to¬ kovnih odjemnikov. 6. Na tiskanem vezju je 21-pinski MTS-vme- snik, kamor lahko pri modelih z enosmernim napajanjem priklopimo ESU-jev dekodirnik LokPilot. Pri modelih AC je dekodirnik ESU V4 že serijsko vgrajen in se lahko vse funkci¬ je in funkcijske tipke prenastavijo s pomočjo Lokprogramerja. 7. Vgrajeno tridelno mikrostikalo omogoča preklop napajanja modela prek koles ali to¬ kovnega odjemnika, v analognem upravljanju pa funkcijo vklopa-izklopa dolgih žarometov in vklop oz. izklop zadnjih rdečih luči. 8. Kardanski prenos z motorja na podstavni vo¬ ziček. Nad njim je že nameščeno ohišje za vgradnjo ESU-jevega zvočnika velikosti 40 x 20 mm. 9. Pod kabinami so za razsvetljavo vgrajene svetleče diode v za to izdelanem ohišju, ki zagotavlja, da svetloba ne bi nenadzorovano uhajala. Od svetlečih diod do žarometov so speljani svetlobni kanali na spodnji strani no¬ tranjosti kabine. 10. Opremljena strojevodska kabina z armatur¬ no ploščo in razsvetljavo. Dodatki, kot so držala na kabini in brisalci, so že serijsko vgrajeni. 11. Zelo prepričljivo na modelu delujejo žaro¬ meti. Z osnovnim vklopom se prižgejo krat¬ ke luči. 12. Kot dodatno možnost lahko prek dekodirni- ka vklopimo dolge luči. Pri analognem uprav¬ ljanju se vklopijo na mikrostikalu. 13. Na zadnji strani lokomotive gorijo rdeče luči, ki pa jih lahko izklopimo prek dekodirnika. V analognem sistemu se izklopijo na mikro¬ stikalu. 14. Model lokomotive SŽ 541-104 Mammut je na prvi strani (kabina I), enako kot pri pra¬ vi lokomotivi, opremljen z dodatki (vlečni kavelj in zračne cevi). Nanj se lahko vgradi tudi priloženo držalo spenjače po standardu NEM 362. 15. Kulisno vodeno držalo spenjače po standar¬ du NEM 362 je pritrjeno na podvozje loko¬ motive in deluje neodvisno od položaja pod¬ stavnega vozička. Vklop počasne ranžirne vožnje v digital¬ nem upravljanju aktiviramo s tipko F3. Na dekodirniku lahko nastavimo tudi dolžino po¬ speševalne poti in dolžino zaviralne poti mo¬ dela. S tem ima model tudi lastnost plazenja. Pospeševalni in zavorni učinek izklopimo ali vklopimo s tipko F4. Za pogon je v modelu pod tiskanim ve¬ zjem sredinsko nameščen preizkušen in zane¬ sljiv sodoben ESU-jev petpolni motor z dvema vztrajnikoma na vsaki strani. Motor teče zelo tiho tako pri nižjih kot tudi pri višjih vrtljajih. Vrtljaji se prek kardanov in zobnikov prena¬ šajo na kolesa. Modeli za sistem DC imajo štiri pogonske osi, za sistem AC pa imajo na račun vgrajenega drsnika na enem podstav¬ nem vozičku skupaj samo tri pogonske osi, kar pa bistveno ne zmanjša njihovih vlečnih sposobnosti. Model lokomotive je brez zdrsa koles povlekel po 5-odstotni vzpetini deset vagonov oz. 400 g težko kompozicijo. Na ma¬ ketah je sicer največji priporočljiv vzpon 4 %. Pri vleki večjega števila vagonov na klančinah zdrse koles preprečujejo na dveh pogonskih sklopih vgrajeni torni obročki. Všečno je tudi to, da model tudi najmanjši radij 360 mm prevozi brez težav. Za verodostojnejši videz odbojnikov med RailAdovim modelom lo¬ komotive in pripetim vagonom ima model lokomotive vgrajeno kulisno vodeno držalo spenjače po standardu NEM 362, ki omogoča, da se priložen vlečni kavelj po standardu NEM 360 v zavojih odmika. Na opazovalca naredi model močan vtis pri ponazoritvi detajlov, predvsem na strehi lokomotive, saj so tokovni odjemniki, izola¬ torji in električni vodniki izdelani zelo natan¬ čno. Ne zaostajajo tudi natančen tisk in drob¬ ni napisi, ki so izdelani s tehniko tampo tiska. RailAdov model lokomotive je zasnovan na kovinskem podvozju, kar modelu poveča stabilnost, robustnost in vlečne sposobnosti. Ohišje je izdelano iz plastike, ki se na pod¬ vozje enostavno natakne na klik. Model lo¬ komotive SZ 541-104 Mammut je na strani s kabino št. I že serijsko vitrinsko opremljen, za drugo stran pa so priloženi dodatnimi deli za vitrine. Model lokomotive bo zagotovo našel svoje mesto v zbirkah ljubiteljev malih železnic, pa tudi v pisarni katerega od železni¬ ških operaterjev, kjer omenjene lokomotive vozijo. Zaradi priloženega certifikata pa bo še posebno zaželen pri zbiralcih Siemensovih Taurusov. Model je izdelan po najsodobnejših teh¬ nologijah, ki se danes uporabljajo pri izdelavi železniških modelov. Izbira gradiv, tehnične lastnosti, natančna izdelava v merilu I : 87, drobni detajli, barvanje, tisk fotografije in napisov ter vsi upoštevani NEM-standardi so lastnosti, ki model lokomotive SŽ 541-104 Mammut zelo visoko uvrščajo med vrhunske maketarske izdelke. december 2011 | 15 MODELARSTVO Model padala po zamisli Leonarda daVincija NINA ČUDEN Leonardo da Vinci, za številne umetno¬ stne zgodovinarje največji renesančni umet¬ nik, je bil vsestransko nadarjen, saj se je ob umetnosti ukvarjal tudi z arhitekturo, znano¬ stjo in tehniko. Rodil se je leta 1452 v Italiji, blizu Firenc, in umrl leta 1519 v Clouxu v Franciji. Znan je po številnih slikarskih moj¬ strovinah, kot sta Mona Lisa in Zadnja večer¬ ja, njegova dediščina pa vsebuje tudi številne znanstvene teorije in izume, ki so bili za tiste čase zelo napredni. Leonardo je bil očaran nad letenjem, zato je večino svojega življenja preučeval ta pojav pri pticah in narisal več načrtov za letalne na¬ prave, med drugim helikopter in zmaja, zami¬ slil pa si je tudi model padala. Prihodnje leto bo na začetku marca v sklopu tekmovanja s papirnatimi letalci pote¬ kalo tudi tekmovanje z modeli Leonardovega padala. V pomoč tistim, ki bi želeli sodelovati, objavljamo predlog izdelave takšnega padala. Model padala, kot si ga je zamislil rene¬ sančni umetnik in izumitelj (risbo oz. pred¬ logo najdete med drugim tudi v knjigi Tehni¬ ške založbe Slove¬ nije: Leonardo da Vinci - Izumi ge¬ nija), lahko izdela¬ te iz kakršnih koli lahkih gradiv, kot so balza, tanek pa¬ pir, plastična folija ali tkanina, sukanec ali tanka vrvica. V objavljenem predlo¬ gu smo za izdela¬ vo modela upora¬ bili balzov les, belo lepilo za les, polie¬ tilensko folijo (ki jo sicer uporabljamo za zaščito pri pleska¬ nju), kontaktno le¬ pilo (npr. UHU por). Pri izdelavi smo si pomagali z modelar¬ skim nožem, daljšim kovinskim ravnilom in geotrikotnikom. Najprej iz tršega balzovega lesa pri¬ pravimo letvice, iz katerih bomo sesta¬ vili ogrodje modela padala. Ogrodje naj predstavljajo robo¬ vi piramide, ki ima za osnovno ploskev kvadrat. Model pa¬ dala, ki smo ga izdelali, ima vse robove ogrodja enako dolge, zato potrebujemo 8 enako dol¬ gih letvic. Da bi bil model čim lažji, a vseeno dovolj trden, smo za izdelavo letvic uporabili balzov les debeline 5 milimetrov, ki smo ga z modelarskim nožem ob daljšem kovinskem ravnilu razrezali na letvice širine 6 milimetrov in dolžine 55 centimetrov. Letvice na robovih prirežemo pod kotom 45 stopinj in sestavimo v kvadrat. Zlepimo jih z lepilom za les, pri sestavljanju kvadrata pa si pomagamo z geotrikotnikom, da so koti med stranicami res pravi koti. Preostale letvice na eni strani prilepimo v oglišča kvadrata, na drugi strani pa jih združimo v vrh piramide. Ko se lepilo, s katerim smo zlepili ogrod¬ je padala, posuši, ogrodje oblečemo s tanko polietilensko folijo. Za lepljenje folije upora¬ bimo kontaktno lepilo (UHU por). Najprej jo prilepimo na eno stranico ogrodja in jo nato 16 | december 201 I MODELARSTVO 1. Na balzovem lesu označimo 6-milimetrske razdalje. 2. Kos balzovega les razrežemo na letvice. 3. Letvice skrajšamo na dolžino 55 centimetrov. 4. Letvice na robovih prirežemo pod kotom 45 stopinj. 5. Pri sestavljanju letvic v kvadrat si pomagamo z geotrikotnikom. 6. Preostale 4 letvice z eno stranjo prilepimo v oglišča kvadrata. 7. Ogrodje premažemo s kontaktnim lepilom. 8. Čez ogrodje nalepimo folijo in jo pri tem na- pnemo. 9. Odvečno folijo na robovih obrežemo. postopoma lepimo na vsako stranico posebej, pri tem pa jo napnemo čez ogrodje. Pri leplje¬ nju folije na ogrodje boste morda potre¬ bovali pomoč, da se folija ne bi zapackala z lepilom ali prilepila na napačnih mestih. Ko se lepilo posu¬ ši, odvečno folijo ob robovih odrežemo. Cisto na koncu, ko je padalo pri¬ pravljeno, na oglišča nosilnega okvirja pri¬ vežemo vrvice dolži¬ ne okoli 70 cm in jih povežemo v vozel. Nanje privežemo še figurico padalca. Če te nimamo, lahko uporabimo tudi utež, na primer iz pla¬ stelina. Maso uteži določimo glede na velikost in maso padala. Na vrhu pira¬ midnega padala na spoju štirih poševnih opornic pritrdimo še drobno kljukico iz tanke žice, na katero bomo pred štartom obesili padalo. Ko bomo iz zanke izvlekli zatič, bomo s tem sprostili model padala, ki se bo počasi začelo spuščati proti tlom. LEONARDOV NATEČAJ TEKMOVANJE Z MODELI LEONARDOVEGA PADALA • Cilj tekmovanja je izdelati model padala po zamisli Leonarda da Vincija, ki bo v seštevku časov treh poletov najdlje ostal v zraku. • Sodelovati je mogoče z modelom padala, kot si ga je zamislil renesančni umetnik in izumi¬ telj Leonardo da Vinci in katerega risbo oziroma predlogo najdete v knjigi Tehniške založbe Slovenije (Leonardo da Vinci - Izumi genija) ali v drugi literaturi. • Model v pomanjšanem merilu je lahko izdelan iz kakršnih koli lahkih gradiv. Običajno so to letvice, tanek papir, plastične folije ali tkanine, sukanec ali tanke vrvice. • Namesto figure padalca lahko uporabite utež iz plastelina, katere težo določite sami glede na velikost padala. • Vsak tekmovalec ima pravico do treh uradnih letov in lahko v ta namen uporablja dve pa¬ dali. V vsakem letu sta dovoljena dva poskusa. • Poskus je tedaj, če je let krajši od 5 sekund. • Let je neveljaven in znaša nič točk, če se padalo med pristajanjem ne odpre. • Merjenje časa leta se začne v trenutku, ko tekmovalec izpusti padalo, do trenutka, ko se dotakne tal ali ovire. • Vsaka sekunda se oceni z eno točko. O uvrstitvi odloča vsota točk vseh treh letov. • Višina, s katere se bo spuščalo padalca, bo določena neposredno pred začetkom tekmo¬ vanja. • Na tem tekmovanju lahko nastopijo učenci do 9. razreda osnovne šole. • Tekmovanje bo potekalo v sklopu 3. Timovega tekmovanja s papirnatimi letalci v soboto 3. marca 2012 z začetkom ob 9.00 v telovadnici Biotehniškega izobraževalnega centra v stavbi Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na Ižanski c. 12 v Ljubljani (nasproti Botaničnega vrta). Nagrade Najuspešnejšim udeležencem bomo podelili pisna priznanja, nagrade iz sklada TZS in praktič¬ ne nagrade naših sponzorjev. december 2011 | 17 MODELARSTVO Picnic ROMAN LOŽAR Picnic je RV-dvokrilnik, namenjen vsem modelarjem, ki so že kdaj prej izdelali kakšen letalski model iz deprona. Picnic je nekoliko večji in je izdelan tako, da se ga ne da raz¬ staviti. Vodilo pri konstruiranju tega modela je bilo narediti kar se da velik model, ki še gre na zadnje sedeže avtomobila ali v večji prtljažnik in ga pred poletom ni treba sestav¬ ljati, se pravi, da je takoj pripravljen na akcijo. Prednost take zasnove je trdnejša konstruk¬ cija. Spodnje in zgornje krilo sta okrepljeni vsako z eno smrekovo letvico preseka 6 x 12 mm. Skupaj z opornicama na krilu in trupu tvorita trdno škatlasto konstrukcijo, ki pre¬ nese vse zahtevne akrobacije v zraku. Z neko¬ liko močnejšim motorjem in velikimi odkloni krmil je to že 3D-model. Profil krila je KFm-2. Več o njem si lahko preberete v drugi številki revije TIM, kjer smo opisal razvoj profila in njegove lastnosti. Orodje pripomočki in gradiva Za izdelavo bomo potrebovali običajno modelarsko orodje in pribor: skalpel, ličarski lepilni trak, kotnik, ščipalke in PVC-folijo, s katero prekrijemo šablonsko desko, da se nam gradivo ne prime nanjo. Od gradiva potrebujemo: šestmilimetrski depron, štirimilimetrsko topolovo vezano ploščo, sekundno enokomponentno poliure¬ tansko lepilo, lepilni trak za šarnirje proizva¬ jalca 3M, obojestranski lepilni trak za pritrdi¬ tev servomehanizmov, nekaj vijakov, močan lepilni trak za ojačitev robov in spodnjega dela trupa, dve metrski smrekovi letvici 6x12 mm ter povezovalne jeklene vzvode za povezavo s servomehanizmi. RV-oprema RV-naprava mora omogočiti priklop dveh servomehanizmov z diferencialnim krmilje¬ njem za krilca. Motor na testnem modelu je bil Emax 2220/07, sicer pa od opreme potre¬ bujemo še akumulator Li-po 3S 1800 mAh, propeler II x 4,7, štiri 12-g servomehanizme s kovinskimi zobniki ali malo večje s plasti¬ čnimi zobniki. Skupna masa preizkusnega modela, pripravljenega za let, je bila 840 g, kar omogoča 3D-letenje, če so hodi krmil nastavljeni na 60 stopinj. Potisk motorja pri toku približno 30 A je 1400 g, tako da je pre¬ sežek moči ravno pravšen. Izdelava modela Najprej izrežemo vse sestavne dele iz de¬ prona za krila in trup (sliki I in 2) ter nosilec motorja in ročice iz vezane plošče. Za izdelavo trupa podajmo nekaj splošnih navodil. Kjer lepimo depron na depron in kjer je gradivo prekrito z barvno folijo, površino rahlo naluknjamo, da bo lepilo bolje prijelo in bo spoj trdnejši. Če izdelujemo model iz kompleta, preverimo, ali so vsa rebra pra¬ vilno izrezana, in odstranimo odvečne dele. Lepilo nanašamo zmerno in ne preveč, ker med strjevanjem nabrekne in spoji ne bodo lepi. Pazimo, da ojačitve na trupu prilepi¬ mo tako, da dobimo levo in desno polovico (sliki 3 in 4). Kadar lepimo skupaj dve večji površini, zlepljene dele obvezno obtežimo (slika 5). Medtem ko se trup suši, začnemo sestav¬ ljati spodnje krilo (slika 6). Dele, kjer je to potrebno, nekoliko naluknjamo (slika 7), zle¬ pimo in obtežimo (slika 8). Enako postopamo tudi z zgornjim krilom (slika 13). Krmilne površine za smer, višino in vsa štiri zakrilca pobrusimo pod kotom in naredi¬ mo utore za ročice ter jih prilepimo (slika 9). 18 | december 201 I MODELARSTVO Ker sta se ojačitvi na trupu že posušili, lahko na trup prilepimo vsa rebra (slika 10) in nato še drugo stranico (slika 11). Na trup prilepimo tudi ojačitve na mestih, kjer bosta vgrajena servomehanizma za smer in višino (slika 12). Pri montaži spodnjega dela trupa (slika 14) si lahko pomagamo z avtoličar- skim trakom, da se nam opiate ne premikajo. Preden prilepimo zgornjo oplato trupa, pri¬ trdimo še servomehanizma za smer in višino (slika 15). Ne pozabimo izdelati podaljškov za kable, ki jih speljemo do prostora med krili, kjer bomo namestili sprejemnik. Zdaj nam pre¬ ostane le še sestav¬ ljanje (slika 16). Najprej je na vrsti spodnje krilo (sli¬ ka 17). Pazimo na pravilne kote. Nato na enak način pritr¬ dimo še zgornje kri¬ lo. Z obojestranskim lepilnim trakom pri¬ lepimo servomeha- nizme in jih pove¬ žemo s krmilnimi ročicami (slika 18). Na koncu prilepi¬ mo še rep (slika 19). Za lepljenje šarnirjev uporabimo vodood- porni lepilni trak proizvajalca 3M. Model je nare¬ jen. Po želji ga la¬ hko na spodnji stra¬ ni trupa okrepimo z močnim barvnim le¬ pilnim trakom. Ena¬ ko lahko naredimo tudi na sprednjih robovih obeh kril. Privijemo še elek¬ tromotor in priprav¬ ljeni smo na prvi po¬ let. Sprejemnik zalo¬ žimo s peno, akumu¬ lator Li-po 3S pa s sprijemnim (velcro) trakom pritrdimo na rebro iz vezane plo¬ šče. Ker je to že pravi akrobatski model z značilnostmi 3D, pri¬ poročam, da najprej nastavite odklone krmil na polovične hode in uporabite eksponentno funkcijo. Ko letenje z modelom obvladate, lahko odklone povečate. Model picnic dobite tudi v kompletu. Cena sestav¬ ljanke je 35 EUR. Naročite ga lahko na naslo¬ vu: info@rckino.com in www.rckino.com. Pri gradnji in spuščanju modela vam želim veliko zabave. 19 december 2011 | 19 Topolova VP 4mm Razpon kril: 1140 mm Dolžina: 1040 mm Površina: 39.4 dm 2 Masa: 840 g Motor: EMAX 2220/07 Celice: Li-Po 35 1800 mAh Regulator: 40 A Elisa: 11 x 4.7 1140 Naklon motorja 2° ELEKTRONIKA Solarni dirkalni robot IVAN DOVIČ Uvod Med brskanjem po spletu pogosto nale¬ tim na zanimiv izdelek, ki me tako navduši, da bi si ga tisti trenutek želel izdelati. Običajno ostane zgolj pri tem, toda v primeru solarne¬ ga dirkalnega robota ni bilo tako. V prispevku bom z vami delil izkušnje, ki sem jih dobil ob gradnji tega zanimivega robota (slika I). Robot je izdelan iz elektronskih in me¬ hanskih delov iz odsluženih električnih na¬ prav, poganja pa ga energija Sonca. Energijo za svoje delovanje robot črpa iz svetlobe s pomočjo sončnih celic, ki svetlobo pretvarja¬ jo v električno energijo, ta pa se počasi kopiči v velikem kondenzatorju. Ko je kondenzator poln, prožilno vezje robota skozi motorček pošlje energijo, nakopičeno v kondenzatorju, in robot se premakne. Rezultat tega je robot, ki se na svetlobi giblje v kratkih časovnih in¬ tervalih, in sicer se vsakih nekaj sekund pre¬ makne za centimeter ali dva. Za izdelavo boste potrebovali elemente, ki so navedeni v tabeli in prikazani na sliki 2. Izdelava solarnega motorja V tuji literaturi in na internetu za pro¬ žilno vezje solarnega robota skupaj z motor¬ jem najdemo izraz solarni motor (angl, šolar engine), zato bom ta izraz uporabljal tudi sam. Poznamo več različic solarnih motor¬ jev. Preizkusil sem vezje s komplementarnima tranzistorjema in zenerjevo diodo ter vezje s komplementarnima tranzistorjema in za¬ poredno vezavo šestih diod. Za obe vezji ni težko dobiti materiala in obe odlično delu¬ jeta. Vezje z zenerjevo diodo je nekoliko enostavnejše, zato sem se odločil zanj (sli¬ ka 3). Shemo vezja z diodami najdete med pove¬ zavami na koncu prispevka. Poskočnost vašega robota bo v najve¬ čji meri odvisna od kakovosti sončnih celic. Sprva sem preizkusil sončne celice iz cenene vrtne svetilke, a so bile prevelike in na izho¬ du niso dale dovolj napetosti. Zato priporo¬ čam štiri sončne celice proizvajalca Farnell (XOBI7 - 04X3), ki v zaporedni vezavi pri dobri osvetljenosti na izhodu dajo 6 V, hkrati pa niso prevelike za vašega robota. Za pogon robota potrebujete motorček. Če boste upo¬ rabili omenjene sončne celice, bo tisti iz vaše¬ ga kasetnika dovolj dober, sicer pa lahko ku¬ pite tudi solarni motorček, ki je optimiziran za pogon s sončnimi celicami in se premakne že pri manjših napetostih in manjšem toku. Predlagam, da vezje najprej sestavite na eksperimentalni ploščici (slika 4). Enostavna razlaga delovanja vezja Sončne celice začnejo polniti kondenza¬ tor, zato na njem počasi narašča napetost, ki bo največ tolikšna, kot je nape¬ tost na izhodu sončnih celic. Z _ večanjem napetosti na konden¬ zatorju se povečuje tudi na¬ petost na zenerjevi diodi. Ko doseže vrednost nazivne nape¬ tosti zenerjeve diode, ta dio¬ da postane prevodna. Potencial baze PNP-tranzistorja tako po¬ stane nižji od oddajnika in tran¬ zistor BC327 se odpre. Skozenj steče tok do baze tranzistorja BC337, ki se ravno tako odpre. Zdaj lahko skozi motor in tran¬ zistor BC337 steče glavni tok, ki požene motor našega robota. + Sončne celice 22 | december 201 I ELEKTRONIKA Nazivna napetost zenerjeve diode je v našem primeru 5,6 V, vezje pa se sproži pri napetosti malo čez 5 V. Robotek se takrat premakne za centimeter ali dva. Kako hitro se bo polnil kondenzator oziroma kako poskočen bo ro¬ bot, je odvisno od jakosti svetlobe. Če je vezje prestalo vse vaše preizkuse, lahko začnete s pripravami na spajkanje na preizkusno ploščico (slika 5). Velikost preiz¬ kusne ploščice naj bo enaka velikosti sončnih celic. To vam bo pozneje prišlo še prav. Za boljšo predstavo lahko nanjo že name¬ stite elektronske komponente (slika 6). Vse komponente povežemo in prispajkamo na hrbtno stran preizkusne ploščice. Za poveza¬ ve lahko uporabite kar nožiče elementov ali pa dodate kakšno žičko. Iz ploščice napeljete še tri vodnike za pri¬ klop motorja in kondenzatorja (slika 7). Sončne celice z dvema žičkama prispajka- te na preizkusno ploščico in s koščki gnetljive lepilne mase patafiks spojite obe hrbtni strani (slika 8). december 2011 | 23 ELEKTRONIKA Mehanski del Mehanski del robota je izdelan iz odslu¬ ženega pogona kasetnega predvajalnika, vodilno kolo pa je prispeval stari videopred- vajalnik. Če nimate kolesa iz videopredvajal- nika, ga lahko nadomestite s kakim drugim koleščkom. V tem delu bo potrebne nekaj improvizacije, saj je vsak kasetnik drugačen. Iz kasetnika vzemite motor in kovinsko ogrodje, na katerem je pritrjen. Pri tem opra¬ vilu boste potrebovali izvijače, klešče in škar¬ je za pločevino (slika 9). Sestavljanje robota Najprej namestite vezje na ogrodje ro¬ bota. Sam sem pri tem opravilu imel kar nekaj sreče, saj je iz kovinskega ogrodja štr¬ lel zavihek z luknjo in vrezanim navojem. V preizkusno ploščico sem tako samo izvr¬ tal luknjo in jo z vijakom privil na ogrodje. Kondenzator sem na robota pritrdil z elasti¬ ko (slika 10). Sledi še spajkanje vodnikov na konden¬ zator in motor ter namestitev jermena ozi¬ roma elastike na motor in pogonsko kolo. S tem je vaš izdelek končan in čas je, da ga preizkusite. Veliko zabave vam želim. Spletne povezave in dodatna literatura: http://solarbotics.net/library/circuits/se_tl_ze ner.html JunkBots, BugBots, and Bots on Wheels: Building simple robots with BEAM technology; Dave Hrynkiw and Mark W. Tilden, McGraw-Hill, 2002 24 | december 201 I ew /or the Smart Modeller 4inl Flenible modular system for building, maintenance, transport and storage of model airplanes. Acro • L max 1,2 m | W max 1,3 m (one piece), Scale and Trainer. L max 1,3 m | W max 1,5 m (one piece), Glider. L max 1,5 m | W max 3 m (divided) www.standbox.eu Madebydisabled december 2011 | 25 ELEKTROTEHNIKA Pripomoček za kopiranje MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič Načrt za izdelavo pripomočka za kopira¬ nje je bil eden izmed prvih v dolgi vrsti najmanj petsto prispevkov, ki sem jih od leta 1983 na¬ pisal za revijo Tim (slika I). Velike osvetljeval¬ ne mize so tiste čase uporabljali zlasti v tiskar¬ nah, česa podobnega za amatersko uporabo pa ni bilo mogoče kupiti (kar velja tudi še danes). Tako sem si pripomoček za kopiranje načrtov in risb izdelal kar sam, in sicer iz ve¬ zane plošče. Bil je precej okoren in spomi¬ njam se, da se je škatla zaradi dveh vgrajenih 25-vatnih žarnic (svečk) razmeroma hitro se¬ grela, zato je bilo treba delo občasno prekiniti in luči izključiti, da sta se nekoliko ohladili. S tem pripomočkom sem si v nadaljnjih letih kar veliko pomagal, med selitvijo v novo hišo pa se je izgubil neznano kam. Pozneje sem ga pri ri¬ sanju načrtov pogrešal, zato sem začel vse po¬ gosteje razmišljati o izdelavi novega. In ko sem med letošnjim jesenskim pospravljanjem gara¬ že naletel tudi na zastarel skener, se je spet enkrat za še kako resnično izkazala ljudska modrost, ki pravi, da »čez sedem let vse prav pride«. Samo nekaj ur pozneje sem ga namreč predelal v izredno uporaben pripomoček po¬ vsem spodobnega in sodobnega videza. Čeprav imajo danes fotokopirni stroj, ki omogoča kopiranje, poljubno povečevanje oz. pomanjševanje in tudi zrcaljenje risb, že v vsakem podjetju, pa tudi po domovih so več¬ namenski tiskalniki vse bolj pogosti, je pripo¬ moček za kopiranje (slika 2) v modelarski ali maketarski delavnici še vedno nepogrešljiv. Zaradi močne svetlobe lahko presvetli tudi debelejši papir, omogoča hitro izdelavo obri¬ sov, kombiniranje vzorcev, zrcaljenje in prena¬ šanje mer, ladijskim modelarjem pa je v veliko pomoč pri risanju reber za ogrodje trupa. Na začetku se morda še ne boste najbolje zna¬ šli z njim, sčasoma pa boste gotovo spoznali njegovo vsestransko uporabnost. Gradivo Poleg starega skenerja poljubne velikosti, ki ga ni težko dobiti, za izdelavo pripomo¬ čka za kopiranje potrebujete le še nekaj čisto običajnega elektromateriala: približno 3,5 m dvožilnega mehkega kabla 2 x 0,75 mm 2 , ploščat navaden vtič, vmesno stikalo ter po dve lestenčni spojki 2,5 mm 2 , plastična ali keramična okova EI4, pritrdilni vežici MIO za okova in 5-W varčni sijalki (EI4) čim manj¬ še velikosti. Potrebovali boste še dva para manjših kovinskih kotnikov (25 x 25 in 35 x 35 mm), dva vijaka M4 z maticama in podlož- kama za pritrditev sijalk na dno ohišja, pra¬ zno konzervo za izdelavo reflektorjev, list pavspapirja, lepilni trak ter nekaj kosov kar¬ tona in tanke vezane plošče za izdelavo pre¬ delne stene (če se boste seveda odločili zanjo). Orodje Ker ohišja ni treba izdelovati, je seznam orodja razmeroma kratek: garnitura izvijačev različnih velikosti, garnitura svedrov za ko¬ vino, kombinirane klešče, oster modelarski nož, škarje za pločevino, manjša pila, risalno orodje, modelarska rezljača s podložno mizi¬ co in nekaj brusilnega papirja. Izdelava Ker se skenerji - čeprav vsi po vrsti opravljajo enako nalogo - od proizvajalca do proizvajalca in od modela do modela nekoliko razlikujejo, je nemogoče podati točne mere za postavitev sijalk in drugih elementov v ohišje bodočega pripomočka za kopiranje. Vsa na¬ daljnja navodila so zato splošna in jih pač pri¬ lagodite škatli, s kakršno razpolagate. Kar se tiče sijalk, na tem mestu velja omeniti še to, da je popolnoma vseeno, kako jih razporedite v ohišju, kar pomeni, da sta lahko obrnjeni dru¬ ga proti drugi (kot v našem primeru), gledata v isto smer, sta pravokotni na krajši stranici ohišja, kdor ima večje ohišje, pa lahko vanj po želji vgradi tudi tri ali celo štiri sijalke. Če ste odslužen skener dobili na odlaga¬ lišču ali v kakem skladišču, ga najprej dobro očistite z univerzalnim gospodinjskim čistilom in po potrebi tudi z bencinom (slika 3). Nato odvijte vijake, ki držijo pokrov, in iz ohišja od¬ stranite vse »drobovje« (slika 4). Nekatere stvari se splača spraviti za kak poznejši projekt, 26 | december 201 I ELEKTROTEHNIKA saj se elektromotor, vodila, zobniki in ozobljen trak (že kdaj prej kot šele čez sedem let) lahko izkažejo kot zelo uporabne stvari. Da bi mogli določiti položaj sijalk, pokrov spet poveznite na spodnji del ohišja. Pri nekaterih modelih (tako kot v našem primeru) namreč steklo ne pokriva celotne zgornje površine aparata. Električna napeljava je tako preprosta, da se ob pomoči nazornih fotografij z njo lahko spoprime tudi popoln začetnik. Seveda naj pravilnost povezav na koncu za vsak primer kopirni pripomoček dovolj dobra prav vsaka sijalka. (Najbrž ste opazili, da je ves čas go¬ vor o varčnih sijalkah. Razlog za to ni samo v njihovi mnogo manjši porabi elektrike, ampak predvsem v tem, da se varčne sijalke v primer¬ javi s klasičnimi žarnicami na žarilno nitko zelo zelo malo grejejo, zaradi česar so kot nalašč za vgradnjo v nizko plastično ohišje skenerja.) vendarle preveri še kdo, ki se spozna na te reči. Vse potrebne elemente (slika 5) za okrog deset evrov dobite na vsakem oddelku z elek- troinštalacijskim materialom. Pri izbiri sijalk pazite, da bodo te čim manjše, sicer jih ne boste mogli spraviti v ohišje. Ker se cene 5-W var¬ čnih sijalk različnih modelov in proizvajalcev močno razlikujejo med seboj (od 2 do 10 €), se splača nekoliko pregledati ponudbo, saj je za vgradnjo v december 2011 | 27 ELEKTROTEHNIKA Pri dolžini priključnega kabla ne varčujte brez potrebe; bolje je, da je predolg kakor prekratek. Od celotne dolžine najprej odre¬ žite dva kosa za povezavo sijalk z lestenčno spojko znotraj ohišja. Na preostanek nato na eni strani pritrdite ploščat plastičen vtič (sli¬ ka 6), približno pol metra od drugega konca pa vmesno stikalo (slika 7). Tega v skrajnem pri¬ meru lahko tudi izpustite. V enem od vogalov ohišja izvrtajte luknjo, skozi katero potisnite priključni kabel in na njem naredite vozel, ki mu bo preprečeval morebitno iztrganje (sli¬ ka 8). V neposredni bližini z majhnim vijakom na dno pritrdite še dvojno lestenčno spojko (slika 8). Od nje do obeh sijalk čim bolj po kotih napeljite električni kabel. Na oba konca še pred montažo okovov nataknite pritrdilni vežici M10 za okova in nosilna kotnika (slika 9). Ko ste z izdelavo električnih povezav gotovi, sijalki privijte v okova in preizkusite delovanje (slika 10). Za reflektor je najbolj priporočljivo upo¬ rabiti prazno litrsko pločevinko, ki ji odstrani¬ te pokrov in dno, nato pa dobljeni obod dobro očistite in s škarjami za pločevino razrežite na dva enaka dela. Iz njiju nato ukrojite približno 13 x 8 cm velika pravokotnika, ki ju na sredini prevrtajte (slika 11) in z dvema majhnima vija¬ koma pritrdite pod sijalki (slika 12). Komur oblika skenerja to omogoča, naj v ohišju predvidi tudi prostor, v katerega bo po uporabi mogoče shraniti priključni kabel. V ta namen iz kartona naredite šabloni, s pomočjo katerih boste pozneje lažje izžagali eno ali dve predelni steni iz tanke vezane plošče (slika 13). Steni pritrdite v ohišje z majhnima kovinski¬ ma kotnikoma, kot oporo pa lahko izkoristi¬ te tudi originalne plastične nosilce (slika 14). Predelni steni obenem preprečujeta dostop do električnih priključkov, do katerih bi mor¬ da utegnilo priti pri neprevidnem potiskanju priključnega kabla v ohišje. Da bi bila svetloba na zaslonu kopirnega pripomočka čim bolj enakomerno razpršena, lahko originalno steklo v pokrovu skenerja na¬ domestite s kosom matiranega običajnega ali 28 | december 201 I ELEKTROTEHNIKA akrilnega stekla, mnogo lažje, ceneje in skoraj nič manj učinkovito pa bo, če na spodnjo stran obstoječega stekla z lepilnim trakom vzdolž vseh stranic nalepite ustrezno velik kos pavs- papirja (slika 15). Zdaj pokrov z originalnimi vijaki spet pritrdite na ohišje. Če je pokrov skenerja odstranljiv (po na¬ vadi je), potem ga nikakor ne zavrzite, saj ga boste lahko uporabili za zaščito stekla na va¬ šem novem pripomočku za kopiranje, kadar ga ne boste uporabljali in bi ga, spravljenega na kakšni polici, utegnili po nerodnosti razbiti (slika 16). V10ŽNA MAPA IA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Vložna mapa je namenjena za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije Tl M. Cena mape je 4,17 €. Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, ki ji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabnikov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in 35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri e i J j lico tako, da vedno vlečete orodje navzdol ob figuri, nikakor pa ne tako, da bi oblogo odlepili. Jezus (slika 14) je izdelan iz ene plasti vezane plošče. Oblepljen je z obema stranskima in tudi z zgornjo oblogo ter položen v jasli, katerih srednji del ima izdolbino. Drobnici (slika 15) lahko doda¬ mo repke iz vrvi, kamelo pa s po¬ vodcem povežemo z beduinom (sli¬ ka 16). Pastirjema s številkama 14 in 15 prevrtamo dlani in skoznje po¬ tisnemo pastirsko palico (slika 10), sedečemu pastirčku s številko 16 pa v roki položimo piščal. Videz obarvanih figur prikazuje¬ ta sliki 17 in 18. Seveda pri celotni sliki manjka še primerna scena s hlevčkom, mahom in razgibano po¬ krajino, kjer bodo prišle do izraza vaša ustvarjalnost in ideje. pek lepljenja ponovite z oblogo na drugi strani figure (slika 13). Tudi na drugi strani z modelarskim nožem odrežete presežek barvne obloge. Morebitne neravnine in razcefrano oblogo poravnajte s pedikersko pi- december 2011 | 35 ■ Stensko božično drevesce Risba I. IZDELEK ZA DOM LILI - ANA JAKLIČ podstavka I cm od roba ravne stranice iz¬ vrtamo luknjo za deblo s premeom 25 mm (slika 10) in z brusilnim papirjem podstavek zbrusimo (slika 11). Ob koncu leta komaj čakamo in se veseli¬ mo božično-novoletnih praznikov. Da bi bilo praznovanje bolj slovesno in prijetno, ob tej priložnosti postavljamo in krasimo božična drevesca. Čeprav lahko v trgovinah kupimo različne umetne smrečice, je kljub temu še vedno preveč posekanih dreves, ki jih po upo¬ rabi odvržemo. Naš predlog za izdelavo drevesca je to¬ krat nekoliko drugačen. Drevesce bo zanimi¬ vo predvsem za vse tiste, ki v stanovanju ni¬ mate dovolj prostora. Predlagamo sestavljivo božično drevesce, ki ga sestavimo iz lesenih palic in postavimo na poličko ob steno. Po uporabi ga preprosto razstavimo in shrani¬ mo za naslednjo priložnost. Lahko ga izdela¬ te doma ali v šoli. Izdelava takega drevesa je razmeroma preprosta, zahteva pa nekaj potr¬ pljenja in natančnosti pri delu. Za deblo uporabimo nekoliko daljšo mo¬ čnejšo palico, v katero zataknemo krajše in tanjše okrogle letvice, ki so za veje. Drevo lahko izdelate po predlaganih ali svojih merah. Okrasite ga s kupljenimi ali doma narejenimi okraski (slika I). Material za izdelavo drevesca kupite v tehničnih trgovinah z lesnimi polizdelki ali pri mizarju. Narisani šabloni izrežemo (slika 5) in prerišemo na leseno ploščo (slika 6). Z vbodno žago odžagamo odvečni les okoli podstavka (slika 7). Če želimo mo¬ čnejši in stabilnejši podstavek, nariše¬ mo (slika 8) in od¬ žagamo dva kosa ter ju zlepimo z be¬ lim lepilom za les (slika 9). V sredino Podstavek in božična zvezda Na karton po predlogah narišemo obli¬ ko podstavka in šesterokrake božične zvezde (slika 4, risba I), ki jo sestavimo iz dveh ena¬ kostraničnih trikotnikov z dolžino stranice 10 cm. Za izdelavo potrebujemo (sliki 2 in 3): tračni meter, žago lisičji rep, vrtalni stroj, vbodno žago, tanjši karton, sveder za les 0 25 in 10 mm, belo lepilo za les, brusilni pa¬ pir, svinčnik, šestilo, ravnilo, škarje, palico za deblo 0 25 mm, 8 palic za veje 0 10 mm in dolžine 100 cm, kos smrekove deske debeline 20 mm za podstavek in zvezdo. Ogrodje drevesa Letvice za ogrodje so iz smrekovega in bukovega lesa, enakega premera in različnih dolžin. Narežemo jih na dolžine, ki so nave¬ dene v tabeli ali po svojih merah. 36 | december 201 I IZDELEK ZA DOM V en krak božične zvezde izvrtamo (slika 12) premera 10 mm ter vanjo vtaknemo in prilepimo letvico dolžine 60 mm (slika 13). Letvice, ki bodo predstavljale veje dreve¬ sa, narežemo (slika 14) na dolžine po merah v tabeli in jih zložimo po velikosti (slika 15). Na deblu si označimo mesta, kjer bomo izvr¬ tali luknje za namestitev vej, v razmiku 60 mm (slika 16). Luknje, ki so nanizane v ravni vrsti, vrtamo s svedrom premera 10 mm (slika 17). Izvrtamo 15 lukenj, v katere bomo pozneje vtaknili okrogle letvice. Na vrhu debla v osi izvrtamo pre¬ mera 10 mm (slika 18) za nasaditev zvezde. Drevesce začnemo sestavljati tako, da v podstavek najprej vtaknemo deblo (slika 19) in na vrh nataknemo leseno božično zvezdo (slika 20). V luknje debla vstavimo letvice za veje, in sicer od najdaljše letvice na spodnjem delu debla, do najkrajše pri vrhu debla. Drevesce postavimo ob steno, in ga okra¬ simo po svojem okusu (slika 21). Želimo vam veliko veselja in domišljije pri izdelavi božičnega drevesa ter prijetne pra¬ znike. Kosovnica: december 2011 | 37 v natečaj ona, t^azmiiijaj genialno, razmii/fjaj Lot cJ^eonan Sodeluj v novem natečaju Tehniške založbe Slovenije in si prisluži genialne nagrade. TEKMOVANJE Z MODELI LEONARDOVEGA PADALA Cilj tekmovanja je izdelati model padala po zamisli Leonarda da Vincija, ki bo v seštevku časov treh poletov najdlje ostal v zraku. LIKOVNI NATEČAJ Nariši sliko, v kateri uporabiš Leonardove zamisli ali naslikaj primer Leonardove zamisli v današnjem času. Več o možnostih sodelovanja in razpisnih pogojih si preberi na spletni strani www.tzs.si/revija-tiiri/natecaji ali v reviji TIM 03 2011. Za pomoč pri izdelavi modela in ustvarjanju likovnega izdelka vzemi v roke knjigo LEONARDO DA VINCI - Izumi genija. šola z največ poslanimi izdelki dobi paket 25 knjig za šolsko knjižnico. Najuspešnejšim udeležencem bomo podelili priznanja, nagrade iz sklada TZS in praktične nagrade naših sponzorjev. MODRA ŠTEVILKA (( (• 080 17 90 ) Tehniška založba Slovenije o Na drugi strani vpiši pravilen odgovor. Izpolni podathe, izreži in oddaj v nabiralnih. POVRA Zastavlja mo vam novo nagradno vprašanje. preproste razlage Rainer Kčthe Astronomija gl Planeti, zvezde. galaksije Spektakularno potovanje skozi vesolje Revijo podrobno preberite in prelistajte, saj se s pravilnim odgovorom potegujete za homplet hnjig Tefinišhe založbe Slovenije, MI5DA NA LI/INO in ASTRONOMIJA PREPO5TE RAZLAGE. Nagradili bomo har 3 srečneže. IZJ f facebooh.com/REVDATIM Tbhniška založba Slovenije HUMOR »Ni bilo lahko uskladiti vseh teh nenadnih samouničenj civilizacij, ampak moraš priznati, da je lepo za pogledati.« f '/i f .sreče, C /f /f/ december 2011 | 39 Vaše odgovore pričakujemo noičasneje do 16. decembra 2011. Ime nagrajenca bo objavljeno v naslednji številči. Za v\aqradv\o vprašanje iz prejšnje številče smo prejeli čar nečaj pravilnih odgovorov. Kovina, či ima tališče pri 328 0 C, je svinec. Nagrado, 50LAR KIT 6V1, prejme DŽI3EJ PL05 (Stari trg pri Ložu). O prevzemu nagrade boste obveščeni po elečtronsči pošti. Čestitamo! Napiši pravilen odgovor: ‘Ime in Priimeč: ‘Naslov in (nišna številča: 'Poštna št. in čraj: ‘E-pošta: *Tel: ‘Podpis: * Podati, označeni z zvezdico, so obvezni, 5 podpisom dovoljujete, da založnife revije TIM, Tefnniš^a založba Slovenije, z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatfov o nagra- Jencila vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki, Sodelujočim pri nagradnih igrata zagotavljamo varstvo osebnih podatfov po Zafonu o varstvu osebnih podatfov, S podpisom dovoljujete, da se v reviji ali na spletni strani založnica revije objavilo vase ime, priimeč ter M bivanja, Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d.d. p.p. 541 1001 Ljubljana www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA (( (•08017 90) "tehniška založba Slovenije Odlična priložnost za ugoden nakup daril ob prihajajočih praznikih. Naročniki ne pozabite! V novembru in decembru vam ponujamo 30 % popusta pri nakupu knjig Tehniške založbe Slovenije. Obiščite nas v maloprodajni trgovini na naslovu: Lepi pot Anatomsko oblikovano gumijasto držalo. Sodobne privlačne barve in vzorci. Deluje na standardne vložke - 1 vložek pritožen @C©lufioi NAWN0JRERQ • N <> 55 H R/n ° ARC-Kranj, d.o.o., Hrastje 52k, 4000 Kranj spitfire Mk - V b spitfire Mk - V c O 100 200 300 400 cm JUGOSLOVANSKI SPITFIRE spitfire Mk - V c Risal: Sašo Krašovec Merilo: I : 72 Spitfire MkVc MH592/G na Visu konec leta I944. Fotografija razkriva, da je bilo letalo naknadno pobarvano. Podlaga pod napisom MH592 je v ne¬ besno modri barvi (sky blue), spodnja stran letala pa je pobarvana v mor¬ ski srednje sivi (medium sea grey). (prek Tomislava Aralice). 0 100 200 300 400 cm Detajl sprednjega dela kabine. Posnetek je najverjetneje nastal v Pančevu, ko so bili spitfireji že modificirani za izvidniške naloge. (prek Borisa Cigliča) Hinko Šoič v kabini njegovega »osebnega« spitfireja. Pod vetrobra¬ nom so s temnordečimi simboli označeni njegovi bojni poleti. (Vir: Tino Jelavič) Dva spitfireja Mk Vc z novimi oznakami takoj po koncu 2. svetovne vojne in že v sestavu jugoslovanskega vojnega letalstva. Vidi se drugačen položaj zastave na repu letala, ki je zdaj nameščena vodoravno ter samo na smernem stabilizatorju. Gre za letali Mk Vc JLI68/P, pozneje 9480 in ES368/C, pozneje 9483. (Kolekcija Borisa Cigliča)