„ a 109 a: , , * ' J - 3 [n naprej naroda! ‘ I< Največji s. j. ea. — Dr¬ žavna milica vstašlabjbžave Sono- NA PLANET MARS V RAKETL Divja misel nemškega bogataša. Hoče dospeti v 42 urah na zvezdo Mars. NAD ODRINOM VIHRA RUIGARSKA ZASTAVA. Na zvezdo Mars v raketi. To je misel, mogoče najdi vjejša ideja, ki se je kedaj porodila v človeških možganih. Gospod Gansvirth, bo¬ gat nemški tvorničar, bil je pred nekaj leti ves navdušen za izpelja- nje te njegove ideje in je spisal o tej predrznosti knjigo, katero i je naslovil nemškemu cesarju. Posoda, v kateri se je nameraval BULGARI VZELI OBLEGANO TRDNJAVO. — PREMA - GANI TURKI SO ZAŽGALI MESTO. — ČATALDŽA BAJE TUDI V ROKAH BULGAROV. — KONJE¬ NICA ZAVEZNIKOV VZDRŽUJE RED V ODRINU. — BRANITELJ ODRINA ODDAL SVOJ MEČ. ,, ... ... ... London, 27. marca. —'Odrin je padel po hudem boju. velika patrona. katera bi se izstre- ■ ln tudi deli Ca tal j e so v rokah zmagovalcev, lila iz velikanskega topa. s silo Sukri pasa, poveljnik Odrina, oddal je včeraj svoj meč topa dosegla bi patrona neskon - i zmagoslavnemu bulgarskemu generalu Savoffu. Pred pad - eno daljavo m kadar bi pričela cem so krogle iz topov ter Turki zažgali mnogo hiš v mestu. katero bi povzročale eksplozije ni- Ar zenal in skladišča živil so v plamenu. ^ trogliceriiiskiii patron.V to svrho ; Bulgarska in srbska kavalerija vzdržujete red. General moral in biti zadnji oddelek pa- Ivanov, ki je poveljeval zedinjenim Slovanom pred Odnnom, troue tako nare jen da bi ne raz- j 3Q mar šira.l z vsemi svojimi vojaki danes v mesto. Kralj Fer- poeil od-moči nitroglicerinskih-pa- j- i • i i i J tron, katere bi Gansvirth po |>o .'j-llbiand pilde V kratkem. trebi zažigal. On je mnenja, da bi Naskok se je začel v nedeljo ponoči z triurnim bombar - se hitrost' in smer človeške patro- diranjem. Srbi in Bulgari imajo mnogo mrtvih. Pri naskoku žaga - Da lu on ne ini razmesarjen v n j a }j so v n j e bombq, in četudi so bili celi polki usmr- kosee .vsled izstrela m poznejših v ■ v,- r v T r r i • eksplozij, opremil bi stroj z moč- cem > so ostaB srčno naprej, dok niso zavzeli trdnjave. nimi prožnimi peresi, in z oddel - Sofia, Bolgarija, 26. marca. — Bulgarska vojska je vzela trd - kom za vodo, ker ima voda last - njavo Odrin. Rano danes zjutraj gorelo je na več mestih. Zbegano Kost zlomiti moč eksplozije. Od - I ljudstvo, ki se je skrivalo skoro pol leta pred neprestanim bolgarskim delek za njega bil bi mehko tape - ' kroglam, je bežalo na vse strani, ko so vdrli Bulgari v trdnjave okoli eiran in opremljen s traki, na ka- ! mesta. — Arzenal in vojašnice gorijo. ||re bj.se- pripel, da bi visel ob tre- Bulgari so Objeli trdnjavo od vseh strani v nedelj . rano zjutraj," alom 4f ^tegoijpm _ polkovnikom Cabfa1i4§jppadla je jnutku eksplozije nitroglicerinskih j ih infanterija je skokoma prišla do zunanjih vtrdb. Ob 5. uri zjutraj bila je bulgarska pehota le 300 vardov od glavnih vtrdb. Ta je dobila mesto Cananea od d.'e’$h : strnrii na¬ enkrat ob 7. uri zjTh Sij dahes. Los Angeles, Ca!., ujjSUnjaroa. Po 36-urnom boju biijp., je prema ;nim rojake«^ »vanje. Minnesota pripravljena pomogati. Železnice pre- potrebne. Vrhu .tega sta ustanovi- ga na posadka ^ \la ine v kraje, p-izadcl- p«, povodnji, bivzpl.-ičjto. 'Gi mfi-: • . . t,, . .. ... skrbijo za pomoč ponesrečencem T za v na miTrea, kakor^oroea po- 26. marca.— | otroci. Električna razsvetljava se | je potrla že po dnevu, in noč je bila nerazsvetljena ob groznem na- [jnžG Kuk& r ' ce: LapP ce: Tobv b zlatnina;; Jos. Srt l 0 valnin a ' zennjs istov: Louis o John Poti lne: ilna: ilna' jtEAD 0 ^, jlarolt i Toty 1 Ško*- :eriJ a , t z» ina in ^ ^ Ind.. je popolnoma «1 300 oseb je utoni- a se ne ve. Hiše gle- ■vlja iz vode, in pre- » natlačeni v Gourt aisniei in po tovar - >°slopja so višja, in '°Pja niso pod vodo. ston poslal je' pomoč dald radi povodnji dje nimajo kaj jesti '“tajno potreba. Ma- -dal je v Peru 3000 '• sode soli in mesa, ■ Jabolka in obleke, lesčerbe, ker je Peru 'elektriko so pod jov tilB Jok« M ". u»5; jos. s ,oC ' f ' jaC ' ^\ . „• >l at!l ^ -n :> j(*k> pf-- r Verk°> Cet“ 0 J r jok® j. rJ iik -ie i«* «» V 'J u s e, da se bode epidemična bole- ? tvo Prisiljeno piti ®° v °do iz reke. ' in Indiana Povodnji. Najhuj- khine ob rekah. — ' •ivneih i n ubitih ' a . krajev. K ata - '■ ® Poojstruje jo ; '‘rmirana in h 0 7,? r idtro bodo ' 01110 in Indiana Prodaji kot je raarca - Mesto ti? no ° Podobno , kn J e tri milje L utopljeni ' 1U dru ?a po- ret iega nad - vi J kozi okna od • a S h Stoti ^je ^ m škoda !0> vnem delu gl 0 k 2 ev v isoka. kl B ig Mia- idrelo^^ radi desetih ? dn<, ° ° T kra Jih, '^ 8lid o ognja ' n °go hi š Je vo- i,^eo sv, gji if Molkov Je leka 7? di baje sola s 400 livu dežja. Grocerije so večinoma pod vo¬ do, in tudi pekarije in mesnice; zategadelj primanjkuje živeža. Tarleton rezervoar, ki oskrbuje mesto z vodo, je potrt, in pitne vode manjka.Voda iz reke je ne - Varna radi pljučnice in legarja. Al i lica je poklicana v službo, vendar ne more mnogo pomagati. Pojavili so se tudi tatovi, ki ro¬ pajo po zapuščenih stanovanjih. Župan v Dayton, O., prosil je župana, v Springfield, O., pomoči. Naznanja mu, da je povodenj uni¬ čila velik del mesta, da je Union postaja 13 čevljev pod vodo, in da je 5000 ljudi mrtvih in 30 tisoč brez strehe. Voda pričela je padati ob 2. uri danes zjutraj. Škoda in nesreče so tudi v drugih krajih grozne. Vse reke v Ohio so. izstopile iz svojih strug in preplavljenje je grozno. Davton, O., je tretje največje mesto v državi Ohio. Šteje nad 100 tisoč prebivalcev. Industrija je v Daytonu jako razvita — tam je 920 tovarn. Mesto stoji na kraju, kjer se stekate reka Great Miami in Mac! River, in na črti prekopa. Erie. Vsa druga mesta po državi Ohio in po sosednih državah naznanja¬ jo mnogo mrtvih vsled povodnji in hudourja. Indianapolis, IncL, 24. marca. — Vse reke v državi izstopile so iz svojih strug in povodenj je groze¬ ča nižinam. V Marion bežalo je prebivalstvo pred vodnim valom, ki je predrl zemski jez ob reki Mississippi. Dež je padal kot bi iz škafa lilo in mnogo hiš je pod vodo. Dayton, O., 27. marca. Podžu - pan se boji, da je mesto Da.vton obsojeno v razvaline — razdjala ga bosta povodenj in ogenj. Obr - nil se je za pomoč na vsa oliioska mesta, naj pošljejo na pomoč ga - silee in dinamit, s kojim lioče raz- djati one zgradbe, ki so požaru najbližje, da bi tako vstavil ogenj, in rešil saj del mesta. Tudi mnogo drugih mest gori. M.a skrbijo za pomoč ponesrečencem. Chicago, 111., 266. marca. Velika noč bila je v rokah razjarjenih e- lementov po celi državi. Nalivi, viharji, dež, sneg in povodnji se poročajo tudi iz sosednjih držav. In vse centralne države so to na - ravno šibo hudo občutile. veljnik, ima samo malo izgubo. DR. FRIEDMANNOVI BOLNIKI BOLJŠI. patrom Pr-edni del patrone bil bi j opremljen z močnim povečeval - j aiin steklom, in s seboj bi imel vse žpai&tvene .inštrumente. Po propjovljeiijii zraka, bi po ž@'§ 0 W u d nlle 4 1 ju dirjal v-neskon¬ čnost :? neznansko liirrostjov-tm-k-ov- ,.A)dgin w ,Ž». Jxm£CaJ3rezzičtia Gr¬ da bi po njegovem računu dosegel zojavka prinesla je vest od Šukri 47 milijonov milj oddaljen planet [paše, branitelja Odrina, da se on v 42 urah. I in posadka ne bo vdala, ampak da bodo držali trdnjavo, katero bra - j nijo že skoro pol leta, Živil je baje še dovolj za G-KOZNE POVODNJI V ZADNJEM STOLETJU. Leta 1813 v Avstro-Ogrski la na Polj¬ skem, 10,000 mrtvih. Leta 1824 v Petrogradu in v Kron- štatu, 10,000 mrtvih.. Leta 1825, Dansko, Severno morje iz¬ stopi, 8,000 mrtvih. Leta 1336, Južna Francoska potop - ljena, 4,000 mrtvih. Lota 1853, Oanton, Kitajska, povo - tlenj, 10,000 mrtvih. Leta 1874, Northampton, Mass., po¬ vodenj, 144 mrtvih. Leta 1876, Pittsburgh iu Alleg'heny, Pa., povodenj, 200 mrtvih. Leta 1888, Canton, Kitajska, povo - denj, 3,000 mrtvih. Leta 1899, Johnstown, Pa., Cone- maujh jez se podre, 2142 mrtvih. Leta 1894, Povodenj v Wisconsm, 189 mrtvih. , Leta 1897, Povodenj južno od mesta St. Louis, Mo., 312 mrtvih. Leta 1900, Galveston, Tex., preplov- ljen od morja, 6,000 mrtvih. Leta 1901, Quehek, Canada, pod vode 308 mrtvih. , , Leta 1904, Manila, Filipini, pod vodo 200 mrtvili. Leta 1904, Kwanar Ho, Kitaj, jez se podere, 1100 mrtvih. Leta 1905, Bergen, Norveško, povo¬ denj, 90 mrtvih. . Leta 1910, Pariz preplovljen, 70 mit- Leta 1191, Austin, Pa., jez podrl, 47 mrtvih. _ „ ,. ri _ Leta 1911, Black River Falls, wis., povodenj, 24 mrtvih. Leta 1911, Southern Wales, povodenj 50 mrtvih. Leta 1912, Povodnji na Kitajskem, morje izstopi, 40,000 mrtvih. Leta 1912, Boliver County, Miss., po¬ vodenj, 200 mrtvih. Leta 1912, Penusylvama, povodenj, 60 mrtvih. Vrhu mrtvih bilo je še milijaide škode, največ v Parizu leta 191«, namreč 200 milijonov dolarjev. Serum proti jetiki uspešno deluje. Zdravnik se v kratkem po vrne v Berolin. New York, 23. marca. Jetični v Berolinu, katere je dr. Friedmann zdravil pred odhodom, se počutijo mnogo boljše. Tudi istim, katerim je vcepil njegov s.eruin v New Torku in drugod, se manjšajo bo¬ lečine jetike. Mnogi so pridobili na teži, drugi so prenehali kaš - ljati, in bolest v prsih je zginila. Dr. Friedmann podal se bo v kratkem nazaj v Berolin, kjer ho¬ če napraviti še potrebne preskuš- nje z njegovim zdravilom. In ka¬ dar se vrne nazaj v Ameriko, upa, da bodo tudi zdravniki Zvezne vlade gotovi ž njih presknšnjami, ter potrdili njegov serum za zdravljenje sušice. strel ji vo in se pripravila na napad. Vse trdnjave na vzhodni strani prišle so pri nevstrašenem, ju¬ naškem napadu Bulgarom v roke. Klali so se z bajoneti, dokler niso bili Turki premagani. Artiljerija je pehoto podpirala in takoj se je pripravilo naskočiti mesto. SRAMOTNI STEBER ZA ZAPELJIVCE. :,Za hrano vzel bi seboj le neko¬ liko vode in nekaj sprešanih ži - vil. Zrak, potreben za dihanje, iz¬ deloval bi iz kemičnih praškov. MORILEC ŽENE PRIJET. delj | časa, in tako tudi streljiva, in le 'lakota ali pomanjkanje streljiva | bi prisilile pad Odrina. j Bulgarsko obleganje imelo je dosilmial malo uspehov, in napadi Bemidji, Minn., 22. marca. Mi-| ter neprestano obstreljevanje trd- lano Adolfo, Italijan, ki je delal jnjave je napravilo le malo škode. preje v premogokopu v Girard, Srbske čete, ki so prišle na po- Pa., je prijet in pod ključem radi moč Bulgarom, se še baje niso u- mnora svoje žene v Girard, Pa. deležile naskoka na Odrin. . , . . . , , , Balkanski boji so zadnje dni v Adolto podal se je pred letom v , - n , • , . t, ... ‘ splošnem brez uspehov: m ker na stari kraj v ltaliio za par mesecev, , , , , • ■, , . „ f . , ’ obeli straneh denarja pnmanjku- ln ko se le vrnil, našel ie na iirani . , , ,, , . ..'C . ’ , ,. .. ie, bo naibrze v kratkem konec pri svoji zem socelna . 1 udi so- yojne Vge tf jske vlade delu . sedje so mu pravili razne zgodbe | jejo y rfd miru 'iz zivlienia njegove žene. T , . ... j j & I London, Anglija, 2,.i. marca. — Nekega dne zasačil je Adolfo j Velevlasti so zopet prepočasne.— zaljubljeni parček v takem polo - j Zamudile so pospešiti obravnavo žajn, da je skočil po puško in na j za mir na Balkanu. Srbi in Bul * mestu ustrelil ženo. Njen ljubček ; gari pričeli so napad na Odrin in je zbežal. Adolfo upa, da se bodo J na vtrdbe ob Čataldži. Na obeh njegovi prijatelji zavzeli zanj, da j straneh se hvali z zmago, vendar j Davek na samce, naj bi po mnenju illinoiškega senatskega od - seka vplival na moralo. Wasliington, D. C., 22. marca. “Zapeljivci ženstva in pospešite- lji belega suženjstva naj se prive¬ žejo na sramotilni steber in se naj bičajo,” to je nasvet illinoiškega senatskega odseka, ki preiskuje vzroke vlačugarstva. Ti vedeže - valci dolžijo največ moško pohot¬ nost, da se toliko mladih in starih deklet in omoženih žensk izgubi. ine lio kaznovan. turškim poročilom ni toliko vrjeti kot bolgarskim. NAPETOST MED AVSTRIJO IN ČRNO GORO. BEDA PREDILNIŠKIH DELAVCEV. Slabe DVA ROPARJA VJETA. rca. Dva Mihvaukee, Wis.‘, 23. mar " blagajn sta vlomilca in roparja ^ prišla v roke mihvauške policije. Policija bila jim je za petami ze več dni. a vselej sta jo pravočasno popihala. Eden njih je podoben o- pisu roparja, ki je pokrade ne^aj dni nazaj v Nev Torku 300 tisoč dolarjev. Bil je ranjen od nev - yorške policije, vendar je vbejza . V Mihvaukee se je mož zdravil pri zdravniku in policija ga J c Nzt a “hop”. Imena roparjev si je poli¬ cija pridržala. KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. ČRNA GORA NI ODGOVORILA P0V0LJN0 AVSTRIJI. _ RUSIJA PRIGOVARJA ČRNI GORI, NAJ SE VDA AVSTRIJI. — KRALJ NIKOLA TRDOVRATEN. razmere med predilci Little Falls, N. Y. Albanv, N. 'i., 21. marca. - j Komisija, ki je preiskovala plačo razmere med delavci predilnic Dunaj 22. marca. — Na zahtevo Avstrije, da naj Črna gora pre¬ neha z obstreljevanjem Skadra, odgovorila je Črna gora le — da bo prenehala z obstreljevanjem prebivalskega dela mesta in, da bo stre¬ ljala le na vtrdbe. .. Drugih vprašanj, glede nastopa Črnogorcev napram avstrijskemu kapitanu Blažiču v San Giovanm De Medna kateri je bil prisiljen po¬ magati srbskim transportom, katere je potopi a turska križarka, m glede smrti nekega samostanskega duhovna, se je Črna gora izrazila °'Avstrija zahteva natančnejšega odgovora, in to njeno zahtevo podprla je z odposlanjem bojne mornarice na obrežje črne gore in A ‘ b “Sja prigovarja Črni gori, da a«j a e poravna z avMrijako za- htevo, in tudi Srbi uvidevajo, da so naskoki na Skader brezuspešni. Kralj Nikolaj pa ostane trdovraten m pravi: A Cetinje se vrnem le kot zmagovalec Skadra, drugače ne. Preiskovalni odbor za nemoral¬ nost priporoča dalje, da se vpelje na sanice davek, in da se skuša mladino v šoli podučiti bolj v nravnosti. S temi pripomočki bi se po mnenju “kunštnih” državni - kov ljubezen manj “špogala”. Da bi se morala celega naroda dvignila, podal se je nravstveni odsek illinoiškega senata do pred¬ sednika AVilsona v AVashington . D. C., da bi pri njemu obudil zani¬ manje za to stvar. Po našem mnenju so ti načrti vsi “bot air”. Nizke plače delavk so naj večji vzrok nenravnosti. Ne¬ umno pa je misliti, da bi ti illinoi- ški starešine izstrebili iz mladih in živih ljudi naravni spolski nagon moža k ženski in naobratno. POŽAR V BALTIMORE. v dolini Moluuvk, je našla žalost - ne razmere. Komisija pravi, da s plačo, kot se dobi v teh tovarnah ni niti misliti na družinsko živ - Ijenje. Iliše ali bajte, v katerih stanu¬ jejo delavci, so stare in razbite, in delavske družine živijo največ v dveh luknjah. Zdravstvene razme- ^ Baltimore, Aid.. 24. marca. — Union klavnica je gorela danes po noči. Podsutih je bilo 16 mož-ga- silcev pod zrušenimi stenami. Pet je mrtvih, druge so rešili, a so ra¬ njeni manj ali več. Škoda se ceni na pol milijona dolarjev. Vzrok požara je neznan. re so vsled tega v jako slabem po- danes največ od kosa ali komada, lozaju. Polovica moških zasluži komaj $9.00 na teden, če delajo ves te - den. In ženska plača je malokdaj j dosegla $7.50 na teden. Pred nedolgim bil je štrajk v j napram delavstvu, in je priporo - teh tovarnah in delodajalci so ob- j čila državi, da se mora nekaj pro ljubili zvišanje plače. Plačuje se i ti temu zlorabljenju storiti. in to je tako premeteno sestavlje¬ no, da danes delavci nič več ne za¬ služijo, kot so pred štrajkom. i Državna komisija se zgraža nad (postopanjem lastnikov predilnic oee-3' Minnesotske vesti. duluth. —Vic tor Berger, prejšui soeija- listieni poslanec iz mesta Mihvau- kee imel bo govor v prilog socia¬ lističnih kandidatov v Armory v nedeljo popoldne, 30. marca. Shodi Morris Kaplana, socia¬ lističnega kandidata za mayorja so jako dobro obiskani in njegove strogo socialistične, ognjevite in dokazovalne govore odobravajo množice jako navdušeno. Kakor se vidi danes, ima Kaplan precej vo- lilcev na svoji strani. Vendar ker so v tem volilnem boju republikan ska, demokratska in progresivna stranka združile svoje moči v jed¬ mi celoto, imenovan in izvoljen bo najbrže nestrankarski (non-parti zen) kandidat za župana mesi a —Sodnija ima opraviti s Kitaj¬ ci, kateri obračajo preveč pozor¬ nosti dekletam, ki so se v krat¬ kih kiklah. Obravnava se je vrši¬ la proti klerku Miller St, James l otela, ki je baje dajal izbice mla¬ dim punčkam, v katere so zašli po noči pomotoma tudi Kitajci s pol¬ nimi žepi cigaret in pijače. Obrav¬ nava se je preložila. — Velik požar, zadnjo nedeljo zjutraj, je nastal v Devaney & Jordan kovačnici. Zgorelo je pet- avtomobilov in mnogo lab- Jph V020V. Skupna škoda se ceni na $ 50,000, in se pokriva s zava- (PViJbintb Ogepj M jfi širil z ve¬ ji}«) jiijpostjp, dg ni bilo mogoče polurni brambi kaj rešiti iz po - slopja. —V senatu je bil včeraj dan za •St. Louis County. Sklepalo se je o mnogih predlogih, ki so posebne važnosti za Duluth in kraje po Range. Sklepalo se je o tem le: Lastninska pravica dobi se v 15 le tih, če je vživalee dotične lastnine plačeval davek zapovedanih 15 let poslavljal se je v iskrenih bese - dah nam nepozabni župnik Rev. Frank Šalovan ker odpotuje dne 20. t. m., v Springfield, 111. Vsi ga prav neradi damo, ker on je bil vendar en nepristranski duhovnik Zaradi tega in onega smo ga tudi spoštovali. Želeč mu srečno pot. Na njegovo mesto pride menda Rev. Pollak iz Hibbinga. šalovan je bilval na Range sedem let. BIWABIK — Steve Starek, vslužben pri Borden majni, dobil je šest mese¬ cev zapora ker je pretepal svojo ženo. Žena je še mlada in sta se poročila v Pennsylvaniji šele pred dvema mesecema. Prišla je v Ame riko s svojo teto pred letom dni, in teta jo je obesila prvem, ki jp prašal za njo. Sorodnikov nima mlada žena. Sramota surovežu. Štern pač ne kažemo svetu, da sino civiliziran parod. BOVEY — Tukaj živeči Srbi so ustano¬ vili podporno društvo, ki so mu dali ime “Kralj Peter'I. Kara- gjorgjevič, osvetitelj Kosova”. Imenovano društvo je izključno za srbske rodoljube, ter je zapri- čelo s 25 člani. V odbor so izvo - ljeni sledeči rodoljbbi: Predsed - nik Nikolaj Demič; podpredsed¬ nik O. Markovič; tajnik Stevo Ba lada; zapisnikar Daniel Trboje- vic; blagajnik Vid Galon ji. BUHL. -—Dvajset hiš za delavce posta¬ vila bo Oglebay Norton Co, ki ope rira Woodbridge rudnik blizu Buhi. Delo prične se v kratkem. Hiše bodo opremljene z novodob¬ nimi pripravami, in vsaka bo ime- kve. Otroci ostali bodo doma pri stariših. —Posebna volitev glede izdaje zadolžnic v znesku $210.000 bode 31. marca. Stem denarjem misli se zgraditi novo šolsko poslopje, kar bo dvignilo vrednost šolskih poslo¬ pij za mesto Chisholm na pol mil¬ jo. 1 m dolarjev. E L Y. —Joe in Math Bruden in John Gašperlin so predolgo obhajali Ve liko noč,in ker so tudi pregloboko pogledali v kozarce so danes na posetu pri sodniku na court. So - dnik je radoveden zvedeti zakaj so rabili samokrese. Fantje pravi¬ jo, da so streljali Bogu na čast; a policaj je sodniku drugače po¬ vedal. Vsem trem bila je naložena denarna globa za pokoro, katero so plačali takoj — in šli zopet že¬ jo gasit. EVELETH. —Pocestna železnica je v pro¬ metu za osebje. Tovorni promet in paketni otvori se v kratkem. Otroci do 12 let starosti plačajo polovico voznine, in na vsako vplačano polno vožnjo je en otrok pod 5 let star prost vožnjiue. Pr - tljaga do 130 funtov je prosta, nad 150 funtov je treba plačati. —Iz Eveleta se nam poroča, da je zadnjo nedeljo večer tudi po rudokopskih okrajih razsajal vi¬ har. Nosil je sneg po zraku in zine tal ga v visoke zamete, ki so zadr- žavali železniški promet. Škode ni bilo. HIBBING. — V nedeljo bil je prvič odprt cvetljičnak. Cele trume ljudi je prišlo csledovati lepo cvetje. Ra¬ dine pričele se bodo presajati na n Predstoječa slika predstavlja vlak, ki vozi v zmiskem času iz minnesotskih šum hlode na tu - kajšnje parne žage. Vlak opravlja ta posel le v času, ko so jezera zamrznjena; v letnem času dova - žajo hlode parniki, ki plujejo po naših jezerih. Inozemcem se je dovolilo lastiti do 1000 akrov zemljišča v Mineso- fi. Dovolilo se je dve zaporedni le¬ ti po $22500.00 za preseke v goz¬ dih, ki naj bi varovale Ely pred gozdnimi požari. Ustanovilo se bo tudi nekaj no¬ vih uradniških mest za mladinski urad po mestih St. Louis okraja . — V uredništvu našega lista zglasil se je Rev. Frank Šaloven, ki je poznat med rojaki na Rangu, posebno pa v Bi\vabik, Minn., kjer je župnikoval med ondotnimi Slo¬ venci zadnjih sedem let. Iz Dulu- tha podal se je takoj na svoje no¬ vo mesto v Springfield, 111., kjer bo župnikoval na fari sv. Barbare. V Springfieldu nahaja se kakih 100 Slovenskih družin; poleg teh pripada k fari sv. Barbare še 35 slovaških in 30 nemških družin. — Rev. Šaloven ostal bode v dobrem mu pa želimo wueožb.,CoaasvoUv spominu rojakom na Rangu; ro¬ jakom v Springfieldu žamoremo pa le častitati na pridobitvi tako vzornega in požrtvovalnega žup¬ nika. — Rev. šalovnu pa želimo še mnogo let! AUR0RA. — Danes nam je pošteno zabri¬ salo snega ravno v jutro; vlačijo po mestu sneženi plugi, vetrovi pa kar sproti zabrisavajo pota. — Dne 23. t. m. ,to je bilo včeraj, la 100 x 150 čevljev zemljišča. Su mi se, da bo ta družba v bodoče svoje delovanje razširila, sicer bi ne gradila hiš. CHISHOLM. — Pripravljalni odbor najel si je arhitekta Bell iz Minneapolis, Minn., za nabavo načrtov za novo ljudsko knjižnico. Nova stavba bode veljala $25.000. Poslopje bo dobivalo parno kurjavo od mestne hiše. Sploh se je povsodi gledalo na Sledljivost. — Upravnik Doric Theatre nam javlja, da se v njegovem gledali¬ šču predstavljajo najbolj izbrane premikajoče slike in druge pred¬ stave, katere so podučne in za¬ bavne. Zatorej se priporoča cenj. Slovencem v obilen poset. Obilo zabave po trudapolnem delu je vsakemu priporočljivo. — Candida Cottella, 16 let sta¬ ro dekle, toži po njenem varuhu nekoga Fr. Sliaidnagle za $1515 ker jo je pustil zapreti z obdolžim da je punca pokradla za $43 hi - šne oprave. Skazalo se pa je, da to ni res. Obravnava se bo vršila pri okrožnem sodišču v Chisholm v kratkem. — Zdravstvenemu uradu nazna¬ nilo se je zadnji teden 8 slučajev Škrlatice. Zanaprej se bodo zdra¬ vili, vsi odrašeni škrlatični bolni¬ ki v poslopju nasproti grške cer- prosto kakor hitro bo vreme zato. Obiskovalci so se posebno zanima¬ li za j a me in rubber plant. The Ilibbmg Dailv Tribune prinaša vest, da je neka komisija, ki je raziskovala hiše po Range nenravnosti našla mnogo deklet j-.od 18 let v- teh bez Jean -- Komisija preiskovala je liiše okoli Buhi, Virginia in Eveleth, in pro¬ ti istim, kjer so se našla mlada de¬ kleta, se bo kazensko postopalo. — , eto 1913 bo jako delavno, k ir se tiče grajenja stavb. Stav- iiinskih dovoljenj je vzetih dosih mal toliko, da se mora sklepati na izvanredno delovanje. Že sedaj je naznanjenih za na 100 tisoč novih stavb. South Tliird St. dobi naj - večje liiše, nekaj jih obeta praska ti nebo (skyscraper). —Tomaž Gilhooley, po imenu najbrže Irc, je prišel za praznik sv. Pat cika v našo veliko ms, !:er Hibbing je vas ne mesto. On je lumberjack, in tam v gozdu je ‘suša’. Zavozil jo je v saiun in ga pošteno žeht.al. Ko je čutil, da ga ima za enkrat dovolj pod klobu¬ kom vozil je barko po Hibbing ta¬ ko nerodno, da jo je zavozil v po¬ licaja. Redar ga en čas gleda- bil je tudi Irc. Zdelo se mu je kot bi videl sv. Patrika 300 tisoč kač iz ganjati iz Irske. Pa to ni dolgo mešalo policaja. Krrialo je zgrabil Gilhooleva za vrat in liajd ž njim I pred sodnika. Ko se strežne mu Slika predstavlja največjo parno žago na Rangu, takoimenovano “Bailey’s Splendid Saw Mili” na Virginia Lake v Minn., ki pripravlja v zimskem času stavbni les, katerega razpošilja na vse kraje, kakor hitro se prične plovna sezija n a ’ V ' : sodnik bere svoje levite, in naloži mu precejšno dinamo globo. Moz imel je še novac. Plačal je. Zraven tega je pa ižrekel strašno prisego da ne bo celo leto šel v saiun, in mislite, ljudje božji, leto ima 36i> dni! Podal se je nazaj v hosto -- VIRGINIA. —Jožef Mustar je uložil tožbo proti Misaba pocestni železnici na izplačilo odškodnine v znesku $ 22.000. Namreč njegova 9 let sta ra hčerka bila je opasno ranjena in je izgubila edno oko pri neki eksploziji dinamita na križišču v Bubi. Zahtevano svoto je razvr¬ stil na sledeče $ 15.000 za poškod¬ be, ki jih jo dobila njegova hčer¬ ka, $5000 za poškodbe, ki jih je dobil njegov sinček Jožef, $2500 za oskrbovanje in negovanje otrok v času bolezni. -— Tožena sta podvzetnika Jožef Grant in John Rungvst. —Italijan Angelo Vagni je ulo¬ žil tožbo proti Republican Iron in Steel Co. na izplačilo odškodnine $10.400, mn je v Fran - klin rudni*,, plast 1 rude pJkvari - la roko in hrbet. —Delo na novem šaftu pri Me¬ ril Mining Cobliza Virginia se bo pričelo kakor hitro sneg skopni. Z delom se bo hitelo, in ker .je tre¬ ba le plitkega šafta, okoli 45 čev¬ ljev, upa se delo dogotoviti pred- no se prične ruda prevažati. — Josip Vukelič vložil je to - žbo proti mestni upravi na Virgi - niji glede odškodnine v znesku $1500 za poškodbe, ki jih je zado- bil dne 14. septembra 1. L, povo - dom padca. V tožbi navaja, da je bila neka vodna cev počena, voda ki je uhajala iz cevi je zmrznila na tlaku, kar je povzročilo njegov padec, pri katerem je zadobil te - žke telesne poškodbe. fiz severnega Michigana! CALUMET. —Kazimir Belobradič, star 27 let, je umrl v Houghton Courity senatoriju. Zapušča mater in šti¬ ri brate. —Rodbina A Rozman dobila je novorojenčka. — Najhujši snežni vihar letoš¬ nje zime bil je tukaj zadnje dni. Promet na železnicah in cestah moral je takorekoe počivati. Ve - liki zameti snega, ki so ponekod do osem čevljev visoki, je tukaj¬ šnja poulična železnica samo pre¬ metala v toliko, da se je pričel promet. Več ljudi bilo je zajetih v groznem viharju, da so morali ostati doma. SOUTH RANGE. — Tukajšnje naselbine bile so obiskane zadnjo nedeljo po hu - dem snežnem viharju; Marsikate¬ ra hiša prizadeta je z večjo ali manjšo škode. Železnimi promet bil je radi velikanskih zametov na progah jako oviran. Vlak C. M. St. Paul železnice opremljen je bil s tremi lokomotivami, a vseeno je imel zamudo osem ur. Veliko ško¬ do napravil je vihar po tukajšnjih gozdovih. Drevje leži vse vprek, da se je na marsikaterem kraju težko preriti dalje. NA PRODAJ je nova hiša in dva lota v najlep¬ šem kraju Dulutha. Zelo ugodna prilika za kupca. Proda se pe ceni. WM. MARK, 400 Columbia Bldg. Duluth, Minn. ČEVLJARJI. Potrebujem čevljarja. Dobra plača za izurjenega delavca. Delo stalno. Martin Panian, 313 Grant Ave., Eveleth, Minn. Helo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. John Povsha, lastnik. American Exchange =^Bank=3E VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna Panka za Slovence in Hrvate v mestu, Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vožne liste. 3°| 0 obresti od vlog. Prepričajte se o istinitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi, Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. Vlllage Livery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! Na prodaj je lepa hiša s 7. sobami v Vails Addition to Ely. Proda se po nizki ceni. Za ceno in podrob¬ nosti se je obrniti na: Geo. L. Brozich, Ely, Minn. p« □c DG THE FIRST STATE PRVA DRŽAVNA BANKA □ □ ely, mink tem potom naznanja slavnemu občinstvu, da« pričela poslovati v svojem lastnem poslopju in * vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tm pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovci promet. Hranilne vloge obrestujemo po 3°|o od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestni: je pod strogim državnim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Investment Co. iz Minneapolis, Minn., pri kateri so interesiran; glavni bankirji iz Chicage in Nev/ Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. Denar v staro domovino pošiljamo vsak da: in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi naj¬ boljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako iz¬ vršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plač¬ nih dnevih. Z nami posluje pretežna večina domačih tr¬ govcev, kateri so tudi delničarji. Jop' . iišiiš«' 50 ',. iC . y blifl ' izročil' so ? J? in i _ irečer jo sini čevljar iz Tabora pn M trgovin 1 piir stisnilo THE FIRST STATE fed pošto g! Sinit in ga Jsiravičen pr liki k neki st i testi neki psi za evaug Ipore. Kjer I p izroee polil ’m tatvina v to popolda Hi v dežeM nunskemu prc iz žepa ni Ari j e L j® v bolnii n Sandiji; -nii učitelj ( ^ M Grmu. fcl J® v Post, «šoli g. ‘ !r »a in p, Arik S OF ELY, MINN. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, tli! UlSt, istn,, KOVALL & SON, elv GROCERIJSKA I N ANUFAKTURNA TRGOVINA kc Ttalo y 2 7 H rva . 015 Slo ( !> 1 v K« s IN jHi, *; f Kin Nk ttl js tSn Tem potom naznanjamo cen j. občinstvu, da 1[ria v zalogi dosti novih oblek za dečke; vrstnih trpežnih obuval m lepega blag a za ^ en obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno pnp° 1(X za obilen poset pri nakupovanju- V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, M iNN ' BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI A. M. MURNIK Grant Avenue Eveleth Največja zaloga manufakturnega blaga, tkanine,J . IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSt GIH DOMAŽIH POTREBŠČIN. Posebno pozornost posvečamo . ^ PRIDITE IN si OGLEJTE NAČO ZALOGO PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH M NSS* stare domovine. iki ni .. ^e vemo, 5e je * k»'' ,v! !‘ to stvar, ki se ir^K^ |,J se bili obr se oglasili pn !ipra vili dr. Zajcu • "/ja s pestjo sagi o •>iu ;UUl jni vecim obe. >;“*£ $ v.u.v.1. p.- il, i!ta’ , pod županom ^ vorljal na mestnem ^ W . loVe nski uradni jezik lf ■; t m., dopoldne **T 0 koli 43 let star ino . , vin0 Antona !>»»■ I^Joški cesti in si nabral i»vo MlNN -instvu, 4 -. poslopju in st kakor tuj ^ ter čeko-.-. io po inka v mest, i )m; poleg test j [nvestment C; so interesira Yorka, zato-* | ne. iljamo vs< jpamo tudi rt- r n ju, istotako: | ilknimimu in izvedeli, da ifLviti z goljvifom. Na * 4šnikovi uslužbenci za ‘ v bližini Zelene jame rineznanec opazil, da kujejo jih je začel kam e - Vendar p* 1 so ga ujeli in iz- 'Kjii. Neznanec, je iz me- cm; !at Franc Aržič iz Ško •ili so ga sodišču, in fasana ukradel * gos. potekla je letos lovska doba naše- gal epega in jako bogatega lova. Kakor pri vsaki kupčiji, se gleda na naj večji skupieek. prišlo je, čujte — ravno narobe. Dopolnilna volitev v mestni sku¬ pini Kamnik - Tržič - Radovljica, j Prav nič nismo bili presenečeni nad izidom dopolnilne volitve v metni skupini gorenjski. V tistem . trenotku, ko je naša “nepristran- F ukradel 4-iletm j gka >* deže i na vlada dala svoj bla- 1 goslov klerikalnemu zakonolom- stvu, smo že vedeli, pri čem da smo | in da mora biti izvoljen večni kle¬ rikalni kandidat dr. Vinko Grego j rič. Trden mož. V Hradeckega vasi j se nahaja posestnik in zasebniki i Jožef Jesih, ki‘ima že 71 let,a jej j kljub svoji visoki starosti naj večji j prijatelj vode. Možu posebno prija j | mrzla kopelj v Grubarjevem pre¬ kopu. Ko se bliža polnoči se ogrne j toplo odejo in gre na breg, kjer policiji. i tirana v gledališču. Med v Milansko predstavo j si priveže za v škarpo zabit drog i tducm- gledališču do- (ftrati prostaku Antonu t žepa ukradena denar - teri vrv, se sleče in za vrv držeč..p biva kakih 5 minut po vodi, potem se zopet obleče in biti v gorko poste- imel bankovec j ]jo domov. Mož kopelji tudi sedaj, j ko je bila huda burja ni opustil in bolnišnici usmiljenih j pravi, da ko bi te ne' vporabljal, bi M Sandiji g. A. Planinšek.! ne imelna rami že sedem križev, p učitelj deželne kmetij - i marveč bi že za vedno počival v materi zemlji. Imenovanje. Tajnik finančne Ljubljani dr. Karel novan za finančnega svetnika. ■'deska v Kranju Nevaren bolnik ' Dn< ‘ 5 ' marca v Trst j je prišel neznan, bradat človek v j frančiškansko cerkev, iz kateer je; | kmalu prišel in potenisedel na sto- > v Ameriko\ Slo' I pnicah nekaj ur ' Na to se je slekel itov, iz Amerik Dostojni učitelj na * š«li g. Ed. Lachajnar. i prokurature v in poštena duša i Galle i e iulen - r —na duša. I n® j* ’' kr ' ok rajni ho gibanje. Dne 4. marca ■M kolodvora tl Hrvatov, iz Amerike i sukn j° ter 'i° vr S el P ro£ “> kakor tu¬ li si.j " ,. i di palico, klobuk in neko nabožno V luomost 9nn r .n „ . kn RS9 m, ker je videl, da se mu 17 k„- “■ “ ll ri ! bliža stražnik, šel v Bližnjo Zan- Dun a ; a jalovo trgovino z barvami, kjer se 1 l **fcbnica ^ v J Marjanoviču v n ' Usniki. je takoj prijel za blagajničarieno arija Re- mizo. Ko pride za njim stražnik, hudniku uri Lin n - , , , - Va l . m* - kateremu se zdelo celo neznančevo klili' c 6 °! etnico ’ obnašanje zelo sumljivo in ga nJ- 0 l )r ’ e - kr - vpraša, kdo je, zgrabi mož takoj 0l Ju v pokoju j steklen krožnik in udari ž njim stražnika po. glava. V arnostnemu organu priskoči takoj na pome B - * Belgra- prodajalniško osobje in ko je pri- la -' Sa ' ° m 'Krav' -; šel še en stražnik, so hudo razbur¬ im ri am Pa ter j enega moža, ki je'bil krog sebe z ,. a tonika”, na 'orku jzb ti.,,, * -! n Bzrpslci! največjo težavo uklonili potem pa -.jj 1 . a ^i izhaja poklicali odgonski voz, s katerim "''■laniii, 111 .'^ ra i so prepeljali na osrednjo poli- i li,i, sk l U Rajajoče- j cijsko stražnico, kjer ga je komaj or ' ,a d e 1 več stražnikov zamoglo obleči v r ’ tlsk - zak odv ' nogami in z rokami ter hlastal z jajočim I zobmi, da bi katerega ugriznil, z le Padi; X , po J vzet ''Par;;, i. sa ' državnem ^aljestva in de- , ^ ; ’ ihi r ^ tl * bolnišnici or 5 i: iva tni uradnik ' sta r 62 l e t V' oh^ ‘j! Kržišnik iz al, '„ Trata Pri Kra- ;,i ri!a ter "•'•vnet- ° Sll °- Na stražnikov prisilni jopič. Poklicani policijhki zdravnik g. dr. Illner je konštanti- ral hudo blaznost in odredil, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v Novo delo Viktorja Parme. — Domači skladatelj gospod Viktor Parma je uglasbil Ernest Wilden- bruchovo balado “Schoen Adel- heid” za soli (sopran, tenor, bari¬ ton), za mešani zbor in veliki or¬ kester. Vodovod za Kranj in okolico se ""'-c ž,,,/ H'leptični bo podaljšal še letos do čirčič in • euo Vl 'gel na op °- ,‘Jali v , . Neža ve - >i,o. Zelno bolni- ■i, J^dravništva •’ avin.il” ««1»- ^jeev, tem- od tam skozi Hrastje do Prebače- vega.Potom javne ponudbene ob¬ ravnave se bo v kratkem oddalo izkopavanje jarkov za polaganje cevi druga dela bo pa dežela sko- ro gotovo prevzela v lastni režiji. Zaročil, se je v Tržiču trgovec g. Ivan Jelec z gospicoMalči Ka- lingerjevo, hčerko nadučitelja gospoda Ferdinanda Kalingerja v Tržiču. Na zidarski, tečaj za zgradbo vzornih hlevov in kapnic opozar¬ jamo zidarske mojstre in pomoč¬ nike. Prične se v ponedeljek, dne • j. t. m. Prijaviti se je na deželni odbor. Železo je kradel. Na železniški postaji v Podnartu so že dlje časa opazovali, da zmanjkujejo večje in manjše množine železnih palic drogov in pločevine orožniki so za sledili kod tatvine sumljivega ključavničarja Franceta Lukovš- Ica, ki jebil zaposlen na postaji v Kranju. Pri poizvedbah se je'dog¬ nalo, da je bilo ukradenega železa nad 2000 kg. Lukovšek ga je pro¬ dajal raznim kovačem v okolici. Smrtna kosa. Umrl je v Zagre¬ bu poštni svetnik Kolo man Meix- ner, star 55 let. —V Zagrebu je umrl bivši veleindust.rijaleč Lavo- slav Hercog, star 83 let. Napadla sta iz neznanega vzro¬ ka nek posestnik in njegov sin samskega delavca Franca Korde- ža v Kamni Gorici pri Št. Vidu nad Ljubljano. Jri napadu je Kor- dež dobil težak udarec na levo oko, katero bo najbrže izgubljeno Oba napadalca so zaprli in oddali deželnemu sodišču . Nepoštena . služkinja.. Pri ne kem posestniku v Hradeckega va¬ si je služila 241etna dekla Marija Dovč iz Stažic, katera je imela pa to navado, da je bila vedno, žejna Sprva se je zadovoljila z mlekom, ko je pa prišla v kleti do vina, se je tudi tega lotila. Dne 1. marca je našel gospodar v kuhinji za pranje škaf, v katerem je bilo pet litrov ukradenega vina, nakar je bila Dovč aretirana. ŠTAJERSKO. Iz Brežic. Vsled ugovora Slo¬ vencev je vlada razveljavila volit¬ ve v msetni občinski zastop. Sclmiderschitseh in še nekateri drugi poglavarji mestnih nemšku¬ tarjev so prišli zaradi sleparij pri volitvah v kazen, preiskavo. Bre¬ žiško nemštvo se je končno ven¬ dar pričelo sumljivo majati. Naši nemškutar j ise ne morajo nik jer več držati nad vodo drugače kakor sleparijami. Na ta način so se izvršile tudi volitve delegatov v okrajno bolniško blagajno,. VAti&ivo je števila- delegatov, ki bi sena j volili, tako razdelilo, da bi prišlo na malo mesto brežiško 5 šestin, delegatov. Volitev se tudi izvršila tako da največ volilcev še za njo ni vedelo. Slovenci so vložili ugovor in vlada je tudi te volitve razveljavila. Priprave za nove volitve bode prt vodilo okraj no glavarstvo. — Naša obrtnona- daljevalna šola se nahaja pod gra škilil inšpektoratom, dasi ima slo venski podučni jezik. V šoli ni ni- it enega nemškega učenca. Da je pa prišel ta zavod pod graški in¬ špektorat mesto pod ljubljanske¬ ga, bodo zopet krivi naši vladajo či nemškutarji, ki so se nalagali, da je v naši šoli nemščina podu- učni jezik. Opozarjamo na to vi¬ šje oblasti in jih pozivamo, da da do šolo pod ljubljanski inšpekto rat, kamor po svojem p odličnem jeziku spada. Iz Št. Petra pod Sv. gorami (Shod Narodne stranke.) se je vršil pri R. Gabronu prekrasno obiskan sliod, ki ga je sklicalo na predno politično društvo za šmar¬ ski, rogaški in kozjanski okraj. Predsedoval je društveni odbor - nik, domači župan Janez Hudina. Burno pozdravljen je govoril poslanec dr. Kukovec o nedosle- dnji, interesom slovenskega ljud¬ stva na Sp. Štajerskem škodljivi obstrukciji klerikalne stranke v štajerskem 'deželnem zboru. Iz Planine poročajo: Te dni je izginil posestnik Tomaž Jančič. Predno je izginil, je prodal vso svojo živino za prilično 3000 K; denar je vzel seboj. Posestvo je prezadolženo za kakih 5000 K. Kam je šel Jančič ne ve nikdo, tu di njegova uboga družina ne. Oškodovanih je veliko ljudi, ki so mu zaupali svoj denar. Iz Gotovelj pri Žalcu poročajo: Naša občina stoji trdno v n aro - dno-naprednem taboru. Naj )o j umazani napadi po A BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po ■ jasnila v raznih kupeijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po¬ sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. Miners State Bank chisnoim, Minn. ■ • ; - -i -K V'Air''GA«J*.' . “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenlc Sami-Weekly. Ownet and publlshed by the Slovenian Prlntlng & Publlshlng Company a Corporation. Geo L. Brozich, President Joseph Geržin. Vice President Joseph Koshak, Treasilrer Joseph Mantel, Director Plača m Business: Duluth. Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued every Honda! and Thursday; subscrlptlon yearly $2.00 The best Advertlslng medlum among Slovenlans in the Nor1hwest. Rates on apptication ..Entered as second-dass raatter May 11.1911 at the post Office Duluth, Mlnn., under the »ct Karch 3,1879.“ „NAR0DN1VESTNIK« Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. Izhaja vsak ponedeljek In Četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto . $2.00 za pol leta . . $1.00 Za Evropo za celo leto . . $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve In dopisi se naj pošiljajo na naslov: •‘Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street Duluth. Mlnn. Spominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. OGLASI SO VAŽEN FAKTOR NAROD- NEGA RAZVOJA. M nogi čitatelji časnikov, slovenski kakor tudi drugojezični, prezrejo oglase, ali večina- njih ne da Ivi jih čitali. Vendar oglasi so važni faktorji časnikarstva, so važni oddelek vsace- ga časnika. Ne le, da širijo oglasi domača pod¬ jetja, domačo obrt in trgovstvo, katerih stvari se moramo oprijemati in jih z vnemo podpira¬ ti, če hočemo, da bomo kaj šteli med drugimi narodi; ne le, da so oglasi mnogokrat najbolj¬ ši kažipot do izvanrednih prilik; ne le, da je zmožno edino s pomočjo prispevkov za ogla - se vzdrževati časnike, in širiti uk in zavednost in napredek med raztresenim narodom, ga iz¬ obraževati in držati skup v kompaktni celoti —ampak oglasi so sami na sebi podučni in iz¬ obraževalni, treba jih je le tehtati in soditi in premišljevati. In, kar se tiče rojakov tu v ptu- jini, posebno novodošleeev, najde in spozna se največ rojakov, prijateljev, znancev in soro¬ dnikov potom oglasov, posredno ali neposre¬ dno, pri katerih sta Slovenec ali Slovenka vse kakor bolj dobrodošla kot pri narodu, kojemu smo ptuji po jeziku, navadah in potrebah. In kolikim so ti ljudje istega jezika in iste krvi -—rojaki in rojakinje, znanci in sorodniki — pripomogli do dela, do službe, do kruha in de¬ narja ! Iz oglasov se človek marsikaj nauči; vi di kako koraka svet z industrijo, trgovino, sploh s podjetji naprej. Oglasi so nedvomno v hasen narodu in tudi posamezniku. In oglasi niso velike vrednosti le danes. Čez sto let, v jednoindvajsetem stoletju in še pozneje, nudili bodo oglasi današnjih časni¬ kov pravo sliko današnjega ljudskega giba - nja. Oglasi kazali bodo našim potomcem naše življenske potrebe, kaj mi danes rabimo, kaj prodajamo, in kupujemo, kako kupujemo in prodajamo, kazali bodo razvoj in način naše obrtnije in našega trgovstva, kazali bodo na¬ šo podjetnost, stopinjo našega napredka, ka¬ zali bodo naše ideje. Članki in dopisi razmo - trivajo naše današnje življenje; oglasi in.do¬ pisi pa kažejo življenje de fakto, kažejo živ - Ijenje kakoršno je v resnici — oglasi in novi¬ ce so življenje. Tako je tudi z oglasi v Narodnem Vestni¬ ku, kateri gredo med sloveski svet vsak teden dvakrat. Oni so svedoki, oni so priče naše in - dustrije, našega trgovstva, naše podjetnosti; oni kažejo naše potrebe naše zahteve; oni ka¬ žejo naš napredek, naše življensko stanje —- oni kažejo naše življenje. Slovenci in Sloven¬ ke, čitajte te oglase! Oni Vam dajo marsika¬ teri koristen namigljaj; oni Vas držijo v stiki z delovanjem raztresenih naših naselbin, bodi si že, da so ti oglasi trgovski, obrtni, politični, društveni, zasebni ali kakoršni že. Narodni Vestnik je ponosen na svoje oglasnike. Ponosen je na nje zato, ker se za - veda, da representirajo oglasi v tem listu le poštene tvrdke, le poštene osebe, le podjetne ljudi. Brez oglasov bil bi Narodni Vestnik nemo goč. Zatoraj, komur ugaja naš list, komur je priljubljen, kdor uvidi, da je namen tega čas¬ nika delovati za delavsko stvar, delovati za izobrazbo, napredek in blagor Slovencev v Ameriki, isti podpira naj naše oglasnike stem, da od njih kupuje, da od njih naročuje, da jih priporoča tudi drugim. Vedoma mi ne sprejmemo nikakega slepar skega oglasa. Različni mazači ponujajo visoko plačo, da bi sprejeli njih oglase; pa ne bo nič. Naša dolžnost, naša naloga je naše ljudi, po¬ sebno še naše naročnike braniti'pred škodo in jim pomagati, ne pa, da bi jih zapeljali. Denar ni vse kar spado k našem podjetju. Čast in za¬ upanje cenimo toliko kot denar. To je in bo naše načelo. Če bi se pa pripetila kaka nepra¬ vilnost, obrne naj se prizadeti do nas takoj, da ukrenemo kar v naši moči, da se škoda porav¬ na, če je poravnava mogoča. Vedoma mi z našimi oglasi ne zapeljemo nikogar. Vemo pa, da je bilo mnogo rojakov zapeljano z oglasi — mnogi so zgubili vse, ki so šli na limance agentov, ki priporočujejo zemljišča v nam oddaljenih in nam nepozna - nih krajih. In taki oglasi najdejo med nami še vedno zaščito — še vedno se najdejo rojaki, ki podpirajo za par dolarjev sleparske name¬ ne zemljiških družb, četudi se sami nevjema- jo s ponudbami. Rojaki! Čitajte oglase; či¬ tajte jih in tudi sodite. IZPRED ČATALDŽE. (Pismo bolgarskega vojaka s pozicij nedaleč od čataldže.) Danes sem tu, jutri že zopet odidem. Sedaj je noč, krasna, jasna februarska noč. Zemlja je pokrita s snegom; snežni kri¬ stali se blešče, sredi preko bele ravnine pa se vije črna kolovozna pot. Primitivna vojaška, bolnica stoji tu. Nedaleč od nje se vidijo male luči male železniške postajice, kjer je razvrščenih več vagonov. Ob postaji se razprostira ravno po¬ lje, ki se polagoma dviga proti Čataldži. Nad vsem tem je razpeto jasno zimsko ne¬ bo, posejano z mirijadami zvezd in zvezdic, med njimi pa plava sanjavo polna luna. Šotori in zemljanice, iz katerih se semter- tja vije dim, se zde kakor mala vas. Zdaj in zdaj se čnjejo iz daljave glasovi, ki za liip tre¬ pečejo v mrzlem vzduhu, potem pa zararo. Po¬ lagoma nastane popolna tišina. V zemljanieab pregorevajo drva na ognji¬ ščih. Železniška postaja je blizu, zato je drv v izobilju. Vojaki jih nalagajo na ogenj, ki širi prijetno gorkoto po zemljanki. Vse je tiho. Sliši se samo pritajeno zdiho- vanje težko ranjenega vojaka, ki ga jutri pre¬ peljejo na zdravljenje, v domovino, in fanta¬ ziranje drugega vojaka, ki je obolel na le- garju. Mraz mi je v roke in noge. Drgnem jih, da si jili nekoliko ogrejem. V zemljanki leži še več drugih vojakov. Ti so se odeli preko glave in se ne ganejo, ka¬ kor bi zmrznili pod odejo. Kako potrpežljivo in brez vsakih tožba prenašajo naši vojaki bolest in gorje!... . Zamislim se in poslušam. Od daleč se čuje lajanje psov, zategnjeno tulenje, ki je podobno krčevitemu joku. To so šakali, zbrani za obrambno črto pri Čataldži. Otožno, zategneno, strašno tulenje.... “Kadar tulijo šakali,” je spregovoril zdravnik, “takrat ne traja dolgo, da kdo umrje. O tem sem se prepričal.” Tiho je vse, samo psi lajajo in šakali tu¬ lijo, vmes pa se čuje ječanje ranjenca ali bolnika. Polagoma utihnejo tudi psi, samo šakali tulijo, kakor da bi plakali za mrliči. .. . Zaveje vetrič, plamen na ognjišču zapla- pola, zaprasketajo suha drva, potem pa je zopet vse tiho.... V kotu, kamor jedva prodira svetloba sve¬ tilke, viseče sredi zemljanice, se začuje ihte¬ nje in ječanje. Stopim tjakaj. Težko ranjeni vojak se je razodel in nje¬ gove mile, mehke, črne oči se leskečejo v čud¬ nem svitu in zro nepremično vame. “Sestra-” zakliče z nepopisno tugo v gla¬ su, ali čuješ? Kako tulijo šakali! Tulijo za menoj, sestra. . . . ” Položim mu roko na razgreto čelo, ranje¬ nec me zre š hvaležnostjo in po licu mu zdrk¬ ne solza za solzo. Obraz mu je suh in izmučen, zaraščen od črne brade. Roke, prekrižane na sivem vojaškem jopiču, so suhe in žuljave, znak, da je ranjenec delavec, poljedelec. “Saj ne boš umrl!” pravim mu jaz in sku¬ šam položiti vso nežnost v svoje besede. “Ju¬ tri te položimo v vlak in te prepeljemo v me¬ sto. Tam te bodo operirali in ozdravel in okreval boš.” Ranjenec je prenehal plakati, solze so se mu posušile. Trenotek me je gledal, kakor da bi verjel mojim besedam, na to pa se mu je telo streslo silne bolesti. Položil je glavo na blazinico in jel silno ječati. 'Poda takoj se je pomiril, dvignil gla¬ vo in uprl vame oči. .. . “Umrl bom, sestra, umrl bom.... Ni mi žal, da umiram, a smilijo se mi moji otroci. .. Sedem jih imam, sestra, sedem.... Kdo bo zanje skrbel?....” In mož je tiho zaplakal, od daleč pa so se culi šakali, kako tulijo. Tam v drugem kotu je fantaziral bolnik. Sanitaree je stal pri njem ter se z vsemi silami trudil, da ga pridrži pod odejo. “To ne gre,” je kričal ta in divje gledal na svojega takisto bolnega soseda, ki pa je mirno spal. “Suni ga proč, suni ga proč! Ta tii dober vojak, ta ne stoji dobro na poziciji, ne strelja dobro, suni ga proč!_” Sanitetni vojak mu je prigovarjal, naj bo miren, češ, da si vse to domišljuje. Toda bolnik je jel še glasneje kričati : fo je slab vojak, s tega mesta ga mora¬ mo odstraniti... . Tam leži moj brat Ivan!. Ne razume me nihče.” Nekaj vzdihov še in mož se je pomiril in legel na svojo skromno postelj. S sanitetnim vojakom sva zopet prisedla k ognjišču. “Ali je resnica, kar je govoril bolnik o svojem sosedu?” sem vprašal vojaka. Nasmehnil se je vojak in prip omnl • . “Bolna domišljija! Hraber Jm.T' 111 v njegov sosed. Stal je n* poziciji) c a s0 1 u zmrznile roke in noge. Roke in noge mu 0c režejo. ..." v Vse je utihnilo, slišal 1 sef je samo se sem tertja bolesten vzdih ranjenca, ki J e gOTon s svojo sestro o svojih sirotah, a v da .pni so še vedno tulili šakali. ... . . Zapihal je močan veter in utihnili so uc i šakali. Vse tiho je bilo, mene pa se j e l° teva a P e " koča bolest, da bi zakričal: “Bratje in sestre, storite vse, da ne )oc o plakate sirote, zapuščeni fctroci, na katere v skrbeh mislijo zdravi i n umirajoči očetje tu na pozicijah- Sestre in bratje, skrbite za to, da bodo imeli nežno materinsko postrežbo vsi ranjenci in bolniki, ki jih pošiljamo k vam z bojnega iiolja! Bravo materinsko skrb m postrežbo so si zaslužili vsi ti!” PISMO IZ SOFIJE. (Dalje.) | Podrobne vesti iz vojske izvemo skoro iz¬ ključno iz inozemskih listov. Bolgarski gene¬ ralni štab je popolnoma zaprl polja bojnih o- peracij zunanjemu svetu. Niti ena privatna vest ne pride z bojišča. Ničesar se ne ve. Ne ve se,, kakšen namen ima bolgarsko umikanje izpred Čataldže, kaj se pripravlja na Gallipo- liju, kdaj bo padel Odrin, ozir°ma kdaj mora pasti poprej ali pozneje — Skader, Janina! Kaj tiči za rumunskim vprašanjem -— ničesar jasnega se ne ve iz tega kaosa, najrazličnejših presojanj in kombinacij. Le eno je jasno, da se vse vojne operacije vrše z občudovanja vre¬ dno točnostj 0 j u p 0 gotovem načrtu, da bodo skupne armade balkanske zveze pripravile evropski Turčiji, ki se je tako trdovratno po¬ tegovala za grobove v Odrinu, resnično velik grob ter jo za vedno pok°pale. Slabo se je godilo Turkom od začetka voj¬ ne. In kako svest so si bili zmage. Prejšni glav ni poveljnik turške armade, Nazim paša, je naročil častnikom pred Odrinom iz Carigra - grada, naj ne pozabijo paradnih uniform, ker jih bodo rabili pri zmagoslavnem pohodu v Sofijo. Ubogi Nazim, ki je bil v dnevih janu¬ arske revolucije v Carigradu potoma ustre - ljen, se je tudi v svojih sanjali temeljito zmo¬ til. Resničneje je govoril Javer paša, ki je iz¬ javil, da pojde v Sofijo “kavo pit”. Mimo¬ grede je hotel obiskati svojega prijatelja “Ši- kri pašo”, katereimi je že tedaj v Odrinu po¬ stajalo tesno. Velik reflektor iz mošeje sultana Selimana je služil Javer paši za direkcijo. Bolgarom se je odrinska luč, ki je svetila ve¬ dno v eni smeri, zdela sumljiva, postali so o- prezni ter zajeli večinoma po Regularnih četah Javer pašo pri D i m o t i k iU. Ni v c m a divizijami re¬ dne turške vojske, skupaj 12.000 mož. Vojake so internirali pomanših obmejnih mestih — Ja¬ ver pašo s 50 oficirji pa so poslali v Sofijo “kavo pit”. Naznanili so jih v hotelu Boulevard, kjer jih večkrat vidim. Njih položžaj kot vojni vjetnik pač ni zavidanja vreden, gotovo pa je da se jim bolje godi kot komeradom na Gal- lipoliju ali v Odrinu. Dobivajo redno oficirs¬ ko plačo, spe na pernicah vsak v svoji sobi, zvečer pa posedajo v hotelski kavarni, kjer poslušajo zvoke damske kapele. Javer pašo je bilo lahk#.. videti v njegovem salonu prvega nadstropja, čigar vrata so bi¬ la — ne vem zakaj — večkrat odprta. Ražven tega so njemu dali še eno sobo zraven salona na razpolago,’ katere pa ni rabil. Vprašal je zato narednika, ki je vedno pri njem: “Zakaj imam pravzaprav drugo sobo ? Narednik mu odgovori: “Ta je rezervirana za Šukri pašo”. Seveda velika razžalitev ne le za Javerja, tem več tudi za Šukri j a, čigar junaštvo so nemški listi, ker Odrin ni padel takoj prvi dan, pov - zdigovali do neba, ki pa se bije sedaj le še pour U honnuer du drapeau! Javer paša se je radi narednikovega odgov.ora pritožil na voj¬ no ministrstvo, narednik je dobil ukor in afe¬ ra je bila rešena. Ne ve se pa še, če Javer res ne dobi stanovanjskega kolega v osebi Šukri paše. Kako sovražno so pisali nemški listi o bal¬ kanski vojski in kako pišejo še vedno, je zna¬ no vsakemu. Znano je tudi, da je v turški ar¬ madi mrgolelo nemških oficirjev. Nemci so se sploh obnašali v tej vojski skrajno grdo.Znači len je dogodek, katerega mi je pravil bolgar¬ ski oficir, ranjen v bitki pri Lule-Burgas. V bolgarski ambulanei je zaslišal na sosednjem vozu zdihovati ranjenega “turškega” oficir¬ ja: “Mein Gott, mein Gott!” Obrne se proti njemu in ga pozdravi tudi nemški: “Servus Kamerad!” Nemec se okrene ter vpraša : “Ali si ti tukaj?” “Seveda,” mu veselo odgovori Bolgar. Kako pa vendar prideš sem?” ga vpra ša Nemec, ko zagleda njegovo bolgarsko uni¬ formo. “Iz enostavnega vzroka, ker sem spa¬ dam,” glasil je odgovor. Tedaj se je šele Nem¬ cu posvetilo v glavi, da ima opraviti z bolgar - skim častnikom. Reče mu tato: “Poslušajte- Vi lahko govorite z vašimi ljudmi, povejte jim, da sem nemški oficir, naj mi dajo drugi voz, naj lepše ravnajo z menoj !“ Nemška nes¬ ramnost ne pozna mej. Bolgar ga je zato tudi zavrnil: “Prijatelj, če želite avtomobil, elek¬ trično razsvetljavo in konifort, zakaj niste ostali v Berolinu, zakaj ste prišli sem, kdo vas je klical? Tudi jaz se moram zadovoljiti z vozom, katerega vlečejo bivoli, če vam ni prav, dobite lahko kroglo!” Mislim, da se je nemški oficir po teh besedah potolažil. (Konec prihodnjič.) Pri -črnili klobukih ali oblekah je to največji križ, kjer izgubi pra¬ vo črno barvo in postajati začne nekako sivo. Dobro pomoč zato imaš pri rokah. Kupi alkohola in pomoči obleko ali klobuk s kako gobo ali cunjo. Alkohol ne škduje niti najboljši tkanini. Črna barva seti tako lepo povrne, kot bi bilo novo. * # * Vrabci napravljajo na pomlad veliko škodo po gredah, kjer po¬ birajo semena ali pa se hodijo past na mlade rastlinice. Če jih hočeš pregnati, poskušaj sledeči način: vzemi kvart surovega lane¬ nega olja in ga kuhaj polagoma tako dolgo, da se zgosti. Dodeni za deset centov navadne smole (resin). Potem namaži tiste kraje v gredi, kamor vrabci najraše se¬ dajo. Če sede vrabec v to mazilo, se gotovo vjame. To ostraši druge tako, da jih ni več blizu. Če ti postahe rado slabo, kadar se voziš na kari ali po vodi, po¬ skušaj jednostavno sredtsvo: gri¬ zi gum za žvečenje (chewing gum). NE ZAMENJAJTE! DA JE VV »pon, Mestna hranilnica Ijuhliau V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 ( g r ^ največja in najvarnejša slovenska hranil Prometa koncem leta 1911 fi j 4,g milijon'*' Stanje hranilnih vlog 42 milijonov S Rezervni zaklad hranilnice Ii3Q0.QQQ obrestuje po 4 '(2 °!o brez odbitka Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice j„ ' stna občina ljubljanska z vsem svojim njem in z vso davčno močjo v vrednosti st) e ' jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr d«^' vlada kranjska. ' e2e ^a Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zaneslii ■ Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlL i H na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubijan' • kako drugo manj varno “šparkaso”. Nam p a tak ■“ r,t po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov Pi * :! šite razločno in natančno. ^pj. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vin?« denarja. zene ?a ... «,*,» Va V£t5, Ate M* »V »I. .i. . ^HeVVVeVb^V V VV NAROČAJTE IN ŠIRITE "NARODNI VESTN^ @@®§ ® * & 9 I • I 9 I @ PIRUHE pošiljajo naši ro- ® jaki radi svojim ® sorodnikom, pri- ® jateljem ali znan- ® cem v staro domovino in to seveda najrajše v f GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in ® NAJCENEJE preskrbi 1 FRANIC SAKSER t 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ® PODRUŽNICA: ® 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. » Jj, Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak | najboljše postreže? © # tt— &—©—©—®® ® ®® * SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA n 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. Izdaja največji slovenski dvotednik »NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: Za celo leto.$ 2 .00 za pol leta. 1M Za Evropo in Canado: Za celo leto - - - » ao za .:: tS V in gospodinjstvo. A* J* *t -Jt ,Jt jt Jlt pslje.) •K* sinje mleka. bi bilo se tl s separator- B *'“‘goče P« nlolži ’ P °j ži držalo stroge jjo, da ni P rišla p ' ,.,'ieko, zamore ?a ,. an alo, iz katere l u jjj ne 4 a . . ^ti. Kdor ,r preeejalnik, ima L mleko in njega ‘fin, maslo. Če je ji, precejati, rabi recejalnik iz ži- , j z muije je težko miiiu- in nesnažen zalega bakterije. Če ; a inik iz cunje, ra- P 1 eeejanje novo, mj. snemalnik spusti, ; 5^ dobro vse tečaje in na tečaje vlije 0 lj a _ Vporaba po - % vsakim stro - natančno vpošte- ... t 0 je posnemalnik itoročljivo vliti kvart da gre skozi mleko na vrsto. t jele stroja in za - mleko ne prime ter po vporabi vrni je. : separator počasi in treje, in ko doseže . jo vzdrži. .Mleko [roj počasi, dokler ni ona odprt. Ko pote- skozi stroj, zlij vanj •za mleka, da izplak- n napolni vse prazne t smetana stoji. Za iz¬ bi se tudi lahko to - to posnetega mleka. mm in kanglo do tal, in dno vreče naj visi v vodo v pailu. Vreča bo sr - kala vodo iz paila, in bo mokra čez pail in kanglo do tal; in to bo držalo kanglo in smetano, hladno v najbolj vročem vremenu. Samoumevno je, da mora biti voda, ki je namenjena za hlaje - nje smetane mrzla. In, če imamo kanglo s smetano v koritu za vo¬ do, je najboljše, da voda vedno skozi korito teče. Drugače treba je menjati vodo dva- do trikrat na dan, kakor že vreme zahteva. Če. se hladi z vrečo, ne sme se po¬ zabiti, da se pail napolni predno voda izteče in izhlapi. Posnemalnik ali sepera,tor treba je očistiti takoj po posnemanju, kakor hitro je delo s smetano kon¬ čano. Vmije naj se strogo in po vsaki vporabi, in to vsak del, ki pride v dotiko z mlekom. Snažen se mora držati ves stroj, zunaj in znotraj. In držati ga je treba tudi v redu, in stoji naj vedno vodo - ravno. Nesnažen stroj je vzrok slabe smetane; stroj, ki ni popol¬ noma v redu, bo slabo posnemal. Zatorej treba. polagati vso skrb nanj. OSKRBOVANJE IN KRMLJE - NJE BREJIH SVINJ. se tudi zadnji teden spuščajo na prosto brez vsake nevarnosti. Zadnji teden, kateri mora biti znan gospodinji iz spuščalnega zapiska, naj se svinje bolj previ - dno krmijo, posebno tik pred po¬ rodom, da ne bo otežkočen porod. Tako ravnanje z brejimi svinja - mi prinese gospodinji mnogo ko - risti, to je krepke pujske in mno¬ go veselja, zato je potrebno, da se vpoštevajp navedeni nasveti po možnosti. RAZNE VESTI IZ SLOVENSKIH NASELBIN. — V Cleveland, O., umrl je Jos. Koračili, star 39 let. Bolehal je le teden dni in umrl za pljučnico in vnetjem možgan. Doma je bil od Krškega. Zapušča soprogo in dva nepreskrbljena otroka. Blag mu spomin ! —V Clevelandu, O., umrla, je Frančiška Koren, stara komaj 20 let. Doma je bila od Žužemberka. N. v m. p.! — V Clevelandu, O., je v poslo¬ vanju Slovenska Zadružna Trgo - vina v Svetetovih prostorih. V na¬ sprotnem taboru je mnogo zavisti, a delavci pravijo, da hočejo vstra- jati kot šlani in pokazati, da so jih trgovci drli, in da niso ž njimi zadovoljni: Največ seve je odvisno od odbora in poslovodstva. — V Pittsburg, Pa., namerava - jo Slovenci ustanoviti Zadružno prodajalno. Seja v to svrho se bo vršila dne'30. marca v Kranjskem Slovenskem Domu na 57. in But- ler St., ob 2. uri popoldne. — Avstro-.ogrski konzulat v Pittsburg, Pa.,’je prevzel baron H. .Oskrbovanje in krmljenje bre - i i0 thar von Ilauser. On nadomesti Jih svinj se mora razlikovati od o- ' k o:tlzu i a Posterja, ki je na dopu - nih, od katerih nimamo pričako - |. g ^ u vati zaroda. Kakor hitro vemo, da je svinja Oplenaenjena. moramo polagati večjo pozornost na način oskrbovanja in krmljenja. Svi - nja potrebuje poleg rodilnih sno¬ vi za življenjski obstoj svojega lastnega trupla še snovi za ®ast mladičev. To pokaže pri brejih svinjah že narava sama. V začet¬ ku brejosti jako rade žro, kar nam da največkrat zagotovilo:,, da.: je svinja res breja. Pokladati mora¬ mo redilnejšo krmo, katera pa ne sme biti tako sestavljena,, kakor posnemanju je za pitanje prašičev. .Mnogokrat se ali ''eream”. -— slišijo tožbe o slabotnih pujskih vsega dela, vse od dobro rejenih svinj. Vzrok je in bilo bi ne- premočno krmljenje nosečih svinj i ravno sedaj, ko ki pujske težje povržejo in imajo etili vse pozor- tudi premočno mleko, pujski do - bijo lahko drisko, karje.za .njo ze - oliladiti takoj, lo nevarno. Na vsak način je ohra- ".i. in, množenje niti plemenske, svinje pri lepi reji, jšf se to do*seže, ha tudi skotenje in dojenje puj- ozko kiblji- skov ložje prenesejo. Tudi se jim dene v mrzlo mora pokladati krmo, ki vsebuje meša smetano dosti f o s f o r j e v o - k i s 1 e g a apna. Ako • ohladi in do- S a v krmi primanjkuje, primeša - ' Vsak mlekar d 110 krmi vsak dan nekaj klajnega iv toplomer, s | apna, kar ugodno 'upliva na raz- loto — ne z j voj mladičev. — Rojak J. Mali, kakor smo že opetovano poročali, moral bi bil plačati svoj čin s svojim lastnim življenjem. Odvetniku se je po¬ srečilo doseči še eno razpravo. Po¬ zvala se bode tudi žena umorjene¬ ga, ki jt napeljala Fr. Malita, da je umoril svojega rojaka. Umor izvršil se je v bližini Moon Run, Pa. — V C/o]Unwood, O., bijejo hud boj za dobavo naravnega plina. Plinova družba noče privoliti, da bi Collimvood bil previden s ce - nim plinom, temveč skuša zavleči njihovo željo do skrajnosti. — Rojaku Jos. Rojcu v Cleve¬ landu se je izgubil sin. Vse iskanje policije in domačih je bilo dosedaj brezuspešno. -— linijski uradniki so nazna¬ nili prihodnjo javno sejo dne 30. marca v Grdinovi dvorani. Slo - venski delavci v Clevelandu naj bi se organizirali in skupno nasto - pili za svoje zahteve. — V Collimvood. O., namerava¬ jo rojaki odpreti svoj konsunr. — Odbor je že na dedu in lahko pri¬ stopi vsak rojak, ki se zanima za | to domače podjetje. — Novo žensko društvo se je u- a v mrzli vodi i Pripravna krma za breje svinje n '"tah. Kakor : bi bila sledeča :, kuhan krompir j stanovilo v Clevelandu, (}., z ime- °blajena, po-j korenje, pesa z ječmenovim zdro-|nom “Lunder-Adamič”. Društvo se priklopi S. S. P. ž. — Velikonočno vreme je bilo v | Clevelanda in okolici prav prija = a zamore |bom ali otrobi. Tudi posneto mle- ' V0( lo. Na- ko se brejim svinjam jako prileže. an P najbolj- Zelena krvna, detelja, salata, so __._ ' ar ' \°krov se prikladna krma. Dovoljeno je da- jzno; lilo je, kakor iz škafa cel bo- , an K m robu jati svinjam tudi pomije, ki niso j iji dan. i- ' ' e °°h doli pokvarjene, to je skisane. sc n^ n ^ a(e ’ ! Zelo dobro je spuščati svinje j U10rt ‘ °d -1 vsak dan na prosto. V starih lile - ivavm P ° noraa vih, ki imajo pri vratih visoke n ana pred S imajo pri I prage, čez katere mora breja svi- nja skakati, kadar se spušča na u - . pašo, je potrebna previdnost. Od- 10(3 hlevamora biti tako urejen, j da svinja z lahkoto hodi iz hleva ' v ’ n ‘hdar ne ! m zopet nazaj, to se na kakoršen- r Prehitro ! koli način lahko doseže. ‘[dem krij m kak or hitro Paz gTeje, so e J zimskim a ) zunanjimi ' njej ta e manju. Pobegla Slovenka prijeta. Ne\v Vork, 21. marca. Ana Cerk Ljubljane Z1 na gloma, '"rujih dveh ■'‘“P smetane 1>0v dariti — ■v o a 133 »e mle- niolži. duel, smetana Svetlano, ^P°stavil a v , n n , lla zrak z aj s e po - St ln, zl 0 Vo- .' , Vl ‘eča, ta- Paša je brejim svinjam potre- bna. Po nekaterih krajih pa vla - da mnenje, da se breje svinje ne smejo spuščati na pašo. Gotovo je nevarno spuščati jih z drugimi skupaj ali celo z mrjaščki skupaj, po jJ d' podijo po tekališču. Toliko j n n ° Snema - j Pameti ima vsaka gospodinja, da . J s e ne kaj takega gotovo ne bode pripu- 8 l °go stila. Nikakor pa ne kaže brejih svinj popolnoma v hlevu puščati, j -\'a prostem se svinja giblje, dobi ’.JU, kjer j - ciijave. rije prsti, tam dobi I , e Se ®le potrebnih rudninskih snovi, n.i tudi črve in pobira v sedanjem času tudi hrošče, ki ji nič ne škoduje - Jo. Tako se nosečim svinjam zdravje utrjuje, kar je gotovo po¬ trebno, ako zahtevamo živahne - ga, zdravega in krepkega zaroda od njih. Zadnji teden nosečnosti naj iz i-.juDJjane je zapustila svojega moža in odšla v Ameriko '' firbec prodajati. Možu je bilo dolgčas || po njej in brzojavka, poslana av - stro-ogrskemu konzulatu v New York jo je prestrigla še predno je stopila na svobodna ameriška tla. Gospa Cerk bo najbrže poslana nazaj možu v naročje. >ok *u vi- o - ‘Sok • | s3ane J° svinje v hlevih, kateri naj ail ^ jf’ ln j bodo dosti veliki. Ta čas je treba * t ez vaU -| tu di svinje odločiti v posamezne Pub koče. Ako imamo previdne posle, POLITIČEN KRST. Nekemu tirolskemu viničarju porodili so se pred par dnevi troj- čki-dečki. Viničar se piše Opel. Svoje tri sinove je dal krstiti na imena Konstantin, Adrian in J 1 • lip. Imenovali se bodo torej Kon¬ stantin Opel, Adrian Opel in bi ip Opel (Carigrad, Odrin in Plovdiv,) Lev razmesaril človeka. Iz Kodanja poročajo. V Ko- danjskem zabavališču ‘‘Tivoli je pred včerajšnjem krmil set ure dni k Dr. Thomessen leva z me - som. Kar na enkrat P a _J e 8 lev ter raztrgal več palm * e 't • Lev je napadel dr.Thomessena ter ga popolnoma razmesaril. Dr. Thomessen jo bil jBrteA, se P rec no so ga mogli rešiti. iajvečjg slovenska farmarska naselbina je Willard v državi Wisconsm. Naselbina v Wil - lardu je stara komaj par let. To pač priča, da ima ta naselbina vse predpogoje, ki so potrebni za vspešno in dobičkanosno poljedelstvo. Ako bi ne bila zemlja rodovitna, ako bi ne bilo podnebje zdravo in za poljedelstvo zelo ugodno, ako bi kraj ne imel dobrih železniških zvez, ki omogočujejo hitro razpečavanje pridelkov brez večjih stroškov in truda, ako bi ne imel vseh drugih vrlin, ki de¬ lajo novega farmerja zadovoljnega, bi prvi našel- niki ostali osamljeni ali pa bi bili celo prisiljeni za¬ pustiti izbrani kraj. Toda pri Willardu je ravno obratno resnica. Brez vsake večje reklame se je tu do danes naselilo nad sto slovenskih družin m novi priselmki vedno prihajajo semkaj. Drugi do¬ kaz, da je Willard najpripravnejši kraj za sloven¬ skega novega farmerja je to, da je veliko število dosedanjih naselmkov dobilo za seboj na Willard svoje sorodnike in prijatelje. Naselbina Willard se nahaja v Clark County, ki je nekako v sredini države Wisconsin. Ta okraj je važno železniško križišče, kajti skozi ta okraj vodi pet železnic. Willard leži prav ob železnici. Clark okraj ima po vladnem poročilu nad sto mlekarn in sirarn ter producira vsako leto nad dva milijona dolarjev mlečnih izdelkov, od katerih pri¬ de lepo število tudi na Willard. Izborno uspeva turšica, ječmen, rž, krompir, sladkorna pesa, so¬ čivje, zelenjava in drugi pridelki. Zlasti povoljno uspeva detelja in vsakovrstne trave, kar je zlasti za živinorejo nepopisnet vrednosti. Tudi sadje us¬ peva povoljno, zlasti jabolka. Številni lepi domovi, katere so si postavili v kratkem času slovenski naselniki, najjasnejše pri¬ čajo o rodovitnosti zemlje, ki je izvor vseh farmer- jevih dohodkov. Toda ne samo gospodarsko, tudi politično moč že imajo slovenski naselniki na Willardu: rojak Steve Legat je občinski tajnik, poštar, postajena- čelnik ter tajnik šolskega distrikta; rojaka Anton Zupančič in Ignac Česnik sta mirovna sodnika; zadnji je tudi član šolskega distrikta ter kandidat za župana na Willardu in bo gotovo tudi izvoljen. Rojaka Steve Plaveč in Pavel Maren sta občinska konstablerja. V sosednji slovenski naselbini Gorman, imajo Slovenci ves šolski odbor v svojih rokah. Rojak Frank Lesar je nadzornik tega šolskega okraja. Lahko bi našteli še več drugih zanimivosti o tej hitro rastoči slovenski naselbini, a to naj zado - stuje za sedaj. Omenimo naj še to, da imajo Slo¬ venci tu svojo cerkev m šolo. Takoj zraven sloven - skih naselnikov je dosti zemlje na prodaj. Tu se nudi najlepša prilika za tiste Slovence, ki name - ravajo podati se na farme. Cena akru je $ 18.00, in se lahko plačuje na male mesečne obroke. Rojaki, ki ste namenjeni na farme, ne bodite lahkomišljeni kadar kupujete farme! Tu se gre vam za vašo bodočnost! Bodite previdni, kje in kaj kupite. V vašo lastno korist in obrambo vam svetujemo samo to-le: Predno kupite kje drugje, pišite nam po informacije, in oglejte si zemljo na Willardu, da se ne boste kesali. Mi smo edini zastopniki za Jugoslovane za to zemljo. Mi zastopamo lastnike ne agente. Vsaki kupec dobi lahko vsak cas cisto in popolno last¬ ninsko pravico (deed). Predsednik družbe, Kateia lastuje to zemljišče, je dobroznam okrajni sodnik v Milwaukee, John Karel. Vsak, kdor želi dobiti naslove od slovenskih naselnikov na Willard m jim sam pisati za pojas nila, naj se obrne na nas. Za vsa nadaljna pojasnila pišite ali pridite na Adria Colonization Co. S22 REEB ST., ROOM 6, MILWAliKEE, WIS. IGNAC KUŠLJAN, upravnik. SMODKE NAjn*7£JŠE KAKOVOSTI Z GZtBOM SLOVENSKE DELAVSKE POD- PORNE ZVEZE, IZDELANE IZ NAJFINEJŠEGA TOBAKA, DVOJE VRST PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. Za obilna naročila se priporočam vsem slavnim društvom Slov. De¬ lavske Podporne Zve e. Blag-o razpošiljam na vso kraje pofitnine pro¬ sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIM! MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. ČE Sl ZtLOSTEK ALI OTOŽEN poseti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Eveleth Fhotograph Studio 417 JONES ST., EVELETH Lastnik A. CARLSON. Izdeluje lepe slike za vse prilike; v zalogi ima tudi krasne okvirje Z vsakim naročilom poročnih slik dam brezplačno sliko v velikosti 16 x20 palcev. Navadne rdi manjše slike tudi po večujem v vsaki velikosti. in First National Bank. EVELETH, MINN. ’ Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. j] Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. L ^ H=1E DE DE DME DE :rte. D E~E^ *VV v v V Dopisi, 'X',' r ','.','*~*'*-. Aurora, Minn. « X a Aurori v resnici nismo ve venci v stavki podpirajo in jim v vsakem oziru izkažejo svoje sim¬ patije. Zatorej rojaki ne hodite iskati dela v ta kraj, dokler so razmere ne izboljšajo. Županski kandidat, Trezona, na Elv, je poslal svojo gardo polici - stov v pomoč Chandler družbi. To o njej temeljito razpravlja. Vsaka Kritika .je dobrodošla, samo ako j je o pravem času in na pravem j prostoru izrečena. — V slogi je moč, — zatorej delujmo za njo! S pozdravom Anton Maline. je gotovo najboljša reklama za deli o velikonočnih praznikih; ni¬ smo vedeli ali je Božič ali Velika noč. Edino naše skrbne gospodi - nje so nam rešile problem s svo¬ jimi rodečimi piruhi. No, zabavali smo se prav dobro pri gorki peči z navadno našo — steklenico ječ- nienovca. Delavske razmere so tudi pri nas na Aurori še povoljne, toda le pod. pogoji, ki jih stavi mogotec- kapital. Povdarjati mi je potre¬ ba, da je ubogi delavec vedno v ozadju. Delamo seveda le Osem ur dnevno, kakor ukazuje državna postava. Pri osemurnem delavni¬ ku moralo bi biti poldnevno delo računano za 4 ure, kar bi bilo pra¬ vilno. toda mogotci računajo pet ur, da si tako ložje polnijo z de¬ lavskimi žulji svojo nenasitno mal ho. Delavci morali bi si v takih slučajih iskati na pristojnem me¬ stu svojih pravic, toda vzrok je, stari greli, nesloga med delavci, da ni misliti na skupen nastop. Slednji čas dobili smo veliko ob- j darjenje;' kajti gospodje pri ob¬ loženih mizah so nam povišali na- 1 šo skromno plačo, toda le kar se tiče delavcev pri družbi Oliver Mining Co. Če je to resnica, poka- i zala nam bo bodočnost, ker do da-; nes delajo delovodje, kakor sami hočejo. Plačilna lestvica nam je j prikrita, in seveda se dela potem s plača, kakor se njim poljubi. Dne 21. marca spremili smo k zadnjemu počitku najstarejšega ! Slovenca na Aurori, Frank Kova -i ča, v visoki starosti 77 let. Pokoj¬ nik bil je elan 'tukajšnjega pod¬ pornega društva Aurora št. 43, S. j N. P. J., ki mu je priredilo lep pogreb. Zadnji vaš list prinesel je novi- j eo o nekem Američanu, ki se je pustil izstreliti z raketo v zrak. No ] hvala bogu, gospod urednik, kma¬ lu bode novomodni lažnjivi Klju- kec v Ameriki. Če bi se zglasil ta | Kljukec pri nas na Aurori, bi mu 1 svetovali, da se takoj poda na ; Balkan, da bi prenašal potom iz -, streljerrja žalost ho novice iz Odri- njegovo izvolitev. S tem je poka¬ zal, koliko so mu pri srcu delavci, ki naj bi ga posadili na županski stolee. Zatorej delavci proč s tako mrcino, ki bi imela vladati v me¬ stu ,lcjer naj bi bil Slovenec in de¬ lavec gospodar. Vsak, kdor pri vo¬ litvah odda zanj svoj glas, posta¬ ne izdajalec svojega sobrata - de - lavca, in takim izdajieam naše za¬ ničevanje. J. Teran. IZ HRVATSKIH ZEMELJ. Chisholm, Minn. Cenjeno uredništvo:— Namenil sem se, da vam pišem par vrstic iz tukajšnjega mesta, in sicer najpoglavitnejše. Najprvo naj omenim novo dru¬ štvo, ki se je ustanovilo z name - nom, da se postavi v najkrajšem času “Narodni dom” za tukaj¬ šnjo našo naselbino. Društvo imelo je dosedaj samo dve seji in namreč prvo, na kateri so bili zbrani samo delegati raz- Karloveo, Ilrvatska, 6. marca N noči od 4. na 5. marca pokrade¬ nega jebilo Karlovški pošti 160 tisoč kron. Ta denar je bil name - njen za razne poštne urade med Karlovcem in Reko. Denar kakor običajno bil je v vrečicah, katere je pošta odpeljala na kolodvor. Na kolodvoruz ložil je poštni ura¬ dnik vrečice na neko klop, in ker je bilo mrzlo, se je podal v neko sobo, da se ogreje. Tako se je ve¬ dno delalo in zato ni uradnik nič slabega čutil. Ko se povrne na. pe¬ ron, da bi denar prenesel na brzo- vlak, ga na njegovo razočaranje ni več bilo. Vreče in denar so zgi¬ nile v temno noč. Uradnik je tatvi no takoj naznanil, a vse pozvedo- vanje bilo je dosilimal uevspešno. Petrovaradin Slavonija O.marc. Čez Donavo je napravljen ponton ski most, veže Petrovaradin in Ne¬ vi sad. -Izpit iz slovenske stenografi - uih tuk. društev, druga seja bila j e j e predllzpraševalno komisijo v je pa javna za vse Slovence, ki se Zagrebu pred kratkem položil g. zanimajo za prepotrebno napravo, j vadniški učitelj c. kr. .ženskega u I i-i prvi seji razmotrivalo se je, j čiteljišča Ivan Vovk. Tak izpit, je kako priti najložje do zgradbe. Po ! doslej položilo v Zagrebu že lepo več raznovrstnih nasvetih prišlo i število »Slovencev je' do zaključka, da se uresniči ’ s pobiranjem ela- liočem navesti ne- Ely, Minn. Sporočiti vam moram nekaj stvari kot nabiralec prostovoljnih doneskov za Slovenski tlom na Ely, Minn. Prilika nudila nama je j lepe, zanimive in tudi nepričako - vane pozdrave med tukajšnjimi rojaki. Kakor hitro sva pove - j dala za kaj naju je privedla pot v ; njih sredino, namreč da nabirava j prostovoljne doneske za Sloven - j ski dom na Ely, sprejeta sva bila | in dobrodošla pri vsaki družini. — Drage volje so nama darovali po- j vsodi. No, pa saj tudi svota, ki sva j jo nabrala, ni majhna, temveč go- ! vori sama, da se ravno Slovenec I prebuja iz svojega spanja in se ! pričenja zavedati ter deluje s toli- j ko večjo vnemo za ponos'svojega naroda in lastno samostojnost. Na- j brala sva $190.40. Lep začetek, i kaj ne. • Vsem darovalcem iskrena hvala j za njihovo požrtvovalnost. Nihče j se ne ozira veliko na one, ki ho¬ čejo ruvati proti ustanovitvi Slo¬ venskega doma, in tako je prav. ‘ Gotovi ljudje bi radi, da bi se zgo¬ dilo s Slovenskim domom isto, kar se je zgodilo že takim organizaci¬ jam na Elv. Njihov glas je bil do¬ sedaj močan in vedno veljal, če je bilo prav ali ne. Tako so uničili prvo zadrugo leta 1901 le njihovi zlobni jeziki. Navzlic uničenju pr¬ ve zadruge, uvideli smo, da je po¬ trebna v naši naselbini zadruga, in že leta 1908—9 ustanovili smo drugo, slično zadrugo. Seveda nasprotniki naperili so vse moči, da so škodili zadrugi in delničar - jem samim. Res, njihova zlobnost se jim je tudi v drugo posrečila. Celo med delničarji je vladalo to¬ liko nesloge, da so podpirali raje druga podpetja, nego pa svojo za¬ drugo. Vsled tega se ravno ta za¬ lega prav lahko smeje rudarskim delničarjem, jii so se pričeli pre - pirati. Upamo pa, da nas je to do¬ volj izmodrilo, da se bomo enkrat zedinili, zavezali nasprotnikom je¬ zike in dosegli Slovenski dom. Ne pustimo se več voditi od talcih kri¬ vih prerokov, temveč pokažimo jim enkrat za vselej svoj hrbet. V Chandler rudniku pričeli so stavko. Delavci zahtevajo poviša - uje plače. Želeti bi bilo, da jih Slo- “ Narodni dom : narine; zatorej koliko o tem. Nekateri predlagali so, da na.j bi posamezna društva zgradila Narodni dom. Vendar to je ne - praktično v toliko, ker so ena dru¬ štva močnejša kot druga; zatorej bi nekatera društva potrebovala večje prostore kot druga. Kako zamoremo potem zahtevati, da bi društva enako prispevala. Neka - teri rojaki so člani več podpornih društev; ali bi bili zadovoljni isti plačevati dvojni ali morda še več¬ kratni prispevek? Nikakor ne. Drugim je bila zopet glavna skrb, koliko bode nosilo poslopje dobi¬ čka ter kako bi dali poslopje v najem, da bi več nosilo. Te vrste vprašanja so vsa še premalo raz - rootrivana.. .. .. Nekateri se boje, da ne bodo vsi Slovenci soglašali s tem projek - toni, da ni zato potrebne sloge; drugi zopet obljulmjejo, da bodo prispevali, kakor hitro se prične z gradbo. Dajmo mi medsebojno te stvari razmotrivati in to brez vsakega strankarskega ali osebnega oza - dja, trezno in premišljeno. Vsa¬ kdo, ki živi že nekaj let v tej de¬ želi, ter ako je koliekajo pazoval tukajšnje razmere, mu je znano, da je prišla ta toli nezaželjena ne¬ sloga z nami že iz stare domovine. Vendar v sporu ni nikakega us¬ peha za koristi naroda, temveč v njega pogubo. Potrebno je, da de¬ lujemo za slogo in edinost, edino tem potom pridemo do zaželjenega napredka. Potrebno je torej, da preskrbimo in zgradimo prostor, kjer bi bilo nam mogoče delovati in skupno občevati za dosego tega cilja, za sporazum, za napredek, in tak prostor je vsekakor edinole “Narodni dom’". Do njega mora¬ mo priti. In predno se skliče zopet zborovanje, naj se posamezna dru¬ štva posvetujejo pri svojih sejah, če bi bilo res najumestnejše, da plačujejo člani gotov prispevek za gradbo in ne direktno društva. Pričakovati ni,*da bodo vsi Slo¬ venci za slogo; kaj takega se še ni doživelo med nami, in se tudi se¬ daj ne bo. Vsepovsodi našlo se je nezadovoljneže, in tako se bodo našli tudi tukaj. Upajmo pa, da je med nami precejšnje število za¬ vednih, nesebičnih rojakov, ki se bodo zložili in roko v roki delo - vali za vresničenje te ideje. Dose¬ daj se je vpisalo že nad 100 ela- ( nov, izmed katerih so nekateri že | prispevali v to svrlio po $25.00. (Svota naložena je na tukajšnji | Miners State Bank. Prihodnja seja za gradbo Na- | rodnega doma vršila se bode 30. j marca ob pol 2. uri popoldne v I John Lamutliovi dvorani. Vsi ro¬ jaki se vabijo, da se udeleže te se¬ je. kjer naj se stvar enkrat defini¬ tivno reši. Edino pri sejali je pra- j vi prostor za posvetovanje, pred¬ loge, nazore in ugovore. Ker pa' nekateri rojaki še niso bili pri zbozovanju glede gradbo Narod - nega doma, se zatorej vabijo, da se udeleže zborovanja dne 30. t. m. popoldne, da se stvar razjasni in Sokolska hranilnica. Kakor jav lja “Srbobran”, se je v Zagrebu sestavil odbor, ki si je nadel nalo¬ go, ustanoviti srbsko sokolsko lira nilnico. Hranilnica, katere glavni namen je, podpirati srbska sokol¬ ska društva, bo pričela svoje delo¬ vanje z osnovnim kapitalom v znesku 300 tisoč kron. —Za one, ki žele v Bulgarijo, Zagrebška trgovska in obrtna zbornica javlja, da je najbolje, da osebe, ki žele dobiti zaslužka v Bolgariji, najbolje store, da jtoca- ka.jo konca vojnih dogodkov. V Bolgari ji zahtevajo znanje bol¬ garskega ali kakega sorodnega slovanskega jezika ali znanje francoščine. Največ izgleda bo za službe v denarnih zavodih in pri fMffsportuih podjetjih. Čakati je treba na odredbo bulgarske vla de glede državne službe, Za trgov ce je najbolje, da gredo na lice mesta in sami presodijo razmere. ( —Jubilej slovenskega časni¬ karja. 601etnico svojega rojstna | je slavil češki književnik in novi¬ nar Josip Kolaček, znan in spo - štovan prijatelj Jugoslovanov. •— Na mnoga leta! CENJENIM VOLILCEM! . Tem potom naznanjam ce - njenim volilcem na Ely, Minn. da kandidiram za urad sodni¬ ka. Vslučaju, da bodem iz - voljen, skušal bodem delovati v korist slovenskega prebival¬ stva na Ely, ter bodem zasta¬ vil v to vse svoje moči. Po - sebno pozornost bodem obra¬ čal delavskemu stanu. Marc za pljučne bolezni Nestanovitnost vremena, razpostavljanje mrazu ali mokroti, hitre izpremem- be gorkote, prepihi ali pregorke sode, neprimer¬ na. obleka, so po navadi- vzroki prehlada ali kaš - lja, katere, ako jih zane¬ marjate, se lahko razvi¬ jajo' v kake bolj resne pljučne bolezni. Naznanilo in priporočilo. Severov Balzam za pljuča Severa's Balsam tor Lungs zelo uspešno učinkuje v takih slučajih, ker ustavi kašelj, vrne bolne dele v zdravi stan in prepreca bol jr esne bolezni. Po¬ skusite ga! Cena 25 in 50 centov. Ne čudite se ako .izgubljate težo, ker ne more vaš želodec pre¬ bavljati jedil. Cenjenim rojakom naznanjamo, da je Mit. LOUIS VESS.EL opravičen pobirati naročnino in oglase za “Narodni Vestnik” ter ga cenjenim rojakom toplo pripo¬ ročamo. Upravništvo in uredništvo “NARODNEGA VESTNIKA’ Severov Želodčni ncec Severa’s Slomacli Bitters je tisto zdravilo, katero bi morali rabiti, da vam okrepča celi prebavni u- stroj ter povrne slast do jedil. Cena steklenici $1. Naprodaj so v vseli lekar¬ nah. Ako jili vaš lekar - nar nima, pišite nam po zdravila in nasvet. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRSAVaH r Rojaki! Spominjajte se William Vuoti. CENJENI VOLILCI MESTA ELY, MINN. Ker se nam bližajo občin - ske volitve, drznem si tem po¬ tom naznaniti cenj. sloven¬ skim volilcem, da kandidiram za mesto župana v Ely, Minn. V slučaju, da bodem izvoljen- znal bodem ceniti vašo naklo¬ njenost in vas zagotavljam že vnaprej, da bodem vse storil, kar bo v moji moči v korist slovenskega prebivalstva na Ely, Minn/ Priporočam se to¬ rej, da oddaste na dan volitve svoje glasove meni v korist. JOHN HARRI. SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE • GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. Slovenskega i Zavetišča! is-» r l POZOR, ROJAKI! Dobil sem iz Washingtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem ča - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra- stejo, ne bodo več izpadali in ne osi¬ veli. — Ravno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $ 500 . Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64 tlt St., Cleveland, Ohio. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Ker je vsled preselitve urada pošta na Gilbertu raznim stran¬ kam premenila številke poštnih predalov (bos), prosimo vse one cenj. naročnike, ki nam še niso na¬ znanili premembe, da blagovolijo to ukreniti v kratkem. Upravništvo ‘NARODNEGA VESTNIKA’ John Povsha javni notar HIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 311—3rd Ave. Paul C. Oman TRGOVINA Z ZEMLJIŠČEM Prodajem zemljišča za farme, lote za hiše v mestu, vse pod jako ugodnimi pogoji. Jt_SL K * ►P * JOSIP SCHARABru BLIZU UNION POSTA tt? postaje"*^, 415 West Michigan St., DULOTm KADAR PRIDETE V DULUTH \ ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVEST? 11 ^ : ; STREŽBO V MOJI GOSTILNI 0 Pošiljam denar v staro d 0 PO SVETOVNO ZNANI BANKI vm!* 1 : : : NACHOD & KUEHNE A > Prodajam parobrodne in zeleznjm - - Ugodna prilikazanakm. Imam jih le še 25 v zalogi; Posrečilo se mi Og lili ja no znane urarske , ojo množino “Go« O L/ z močnim in z močnim in tram« ‘ ^ f 1 Kolesovje je m T U vrste. Adjustea pokL ^ -Uh 20 let. Pop«) 7.S ^ °ue ure po S2.00 so 25 v zalogi, k» tei . jem ni ceni 6 pt ° 4 ij F., ga 11 (V* $14.0« soiihs 2>alje imam v zalom,- pil žaa Pokrov. JJ h lili dan a djustea. Prei. ..T** . Preje j e TU 13 teh ur stalo oa $10.00 ‘?*l| pradajem za kratko 4, * _ Blasr ° P°š«jam po ekms. » cam ekspres sam, ako u 1 svota vnaprej, v dnu«, Čl 1 1 naročnik plačati ekspr e „ t ^J !# MATH. POGORELC 29 E. Madison St., Room 1112, CHICAGO JAVNI NOTAR. Moja pisarna se nahaja nad First National Bank soba št. 8 Paul C. Oman CHISHOLM, MINN. Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško knjigo; “VELIK! SLOVENSKO-ANGLEŠKI TOLK da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. -1:„ ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovore a vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje ir.* 1 škin pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrli tega ima knjiga dozdaj največjislov.-angl. in angl.-slov. stenj Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 430 srral stane $2.00, in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145th STREET, NEW Y0RK, N.t edino in največje založništvo slovensko - angleških in razi. slovenskih knjig..— pišite po cenik. vi tlSOC- ^•i go se na ' ,; a draga man o tisoč sester- mo,” reče ur Saturij, seda ponuditi ne rekora Ize za 'srdi se, Satu je tudi plačati Ako nima ta NAŠI ZASTOPNIKI. SPOMINJAJTE SE SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA PM IV Za. Bivvabik, Minn.: Jacob Delak. Za Ely, Minn.: Math. L. Kapah. Za Eveleth, Mina.: Maks Voleaušek. — G. Kotze. Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne. Za Gilbert in okolico: Louis Vessel. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva - tich. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozieh. Za Crosby, Minn.: Tony Prosen. Za McKinley, Milin.: Frank Hočevar. Za Biče, Minn.: Vouk & Oman. Sa New Duluth in Oliver: Frak Saje. Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank Plautz. Za Mchawk, Mich., in okolico: Anton Sehtreiger. Za So. Eange, Mich.: Mike Mukviek. z»a La Salte, XII,: Frank Ivrulc. Za Chicago in Jcliet, 111.: j os . Bliscli. 2 a So. Chicago, 111 ,: Anthonv Motz. Za \Vaukegan in North Chicago 111 • Mat h. Ogrin. Za Do Fug, XII,: Joseph Omerza. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinieh. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell ml. Za Fairchild in \Villard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Fa,, in okolico: John A Germ. Za Johnstoum, Fa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanc-har. Za Garrett, Fa.: Jos. Yamc. Za Darragh, Pa,: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna, Pa,: Henrv Lamuth. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za Leadville, Jacktotvu, Stringtown Bocktotvn in So. Chicago, Colo • p’ W. žužek. " • Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yalc, Kans.: John Homec, Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Bock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar. Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik Za Diamondville, Wyo.: John Globoeh- nilc. Za Black Diamond, Wash.: G. J. p 0 . renta. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA" V v SLOVENSKO ZAVETIŠČI V AMERIKI (Se ima inkorporirati v državi Illinois.) NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA NAROD V AMERIKI. SLOVEČ URADNIKI: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., ^ e " Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Calum et ^ Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., nucat Blagajnik: Geo. L. Brozieh, Box 424, Ely, Ch NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana A'f- Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Fra . hoj, vsi v Chicago, 111. "'“'ulit, ♦. * ^1' lp f DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradniko' i n kov ter še sledečih rojakov: John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, IH- Louas J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, IH. E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. Vsaka slovenska organizacija, ki štej' več društev, je opravičena do enega člana u „ Vsak slovenski list v Ameriki je opn 1 ' ga mesta v direktoriju. )raV ič-' !,i 1 Asa ostala samostojna društva so °I J enega zastopnika v direktoriju. ,-^e T ,1 Rojaki! Agitirajte za Slovensko Za' ^ v* - riki, ki naj bode spomenik skupnega n aro potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo J skrbimo za one, ki si sami pomagati ne naoro. Vsi dopisi in denarne pošiljatve na£ s * lil U.clidllic pvcrij«K ■ - tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave- v * “ * * ■*••*-*■ W v < -_ ki denarne pošiljatve oddaja blagajniku Španski UKo ' jed ^publike ti ‘""»»■trgu Pec In 1 Na 11 f am e , bolj Sekr a tul Važei > / ak °rl» ri - »g, I se uj v: 2ii!i 10 na , ®hi>t! h: Je o 'H a ai< X Va/‘* : •V/ 1 1- 51 H S., - i; H 1 ’ s aj, ' j bei, v bo( »isNi a\» Ju N % Si a ega denarja pri sebi, zaključim dražbo s to vsoto. Ali razumeš, gospa? (Dalje.) , mejite, kajti jaz se nadejam še več, — Petde- *’ ne ?.. v, r>» začnimo s petdeset. Petdeset — sto. : , ,-j \j 0) pa začnimo s petdeset. Petdeset — sto, priptf r ’ j je pridemo danes do večerje. Dve sto, — •hIP- sk '| u osem sto ! — Tora j osem sto-Če mu ste se S ‘ H ,Vkupca, ki je stopil preko ograje. '""''(.lavo jn vzdihnil. “Višje ne morem. Tako blago .P 1 '-",o se j e , kakor da bi tem besedam pritrdili nje ' in mili oni nehali ponujati. 11 _ -4 j e dejal uradnik, ali spiš, ali nimaš niče- p ► t6te p' || 7 U1 “!i »■ *to v , j) «s, Preje 810.00 j. fc rati, 0 4oi «9.00 a Yn .. ''^'TVotnah sedaj, gospodje, zapomnite si, samo ; a ul0 P 0i> - -.-----1 - - * devet sto,’-' in oziral se je naokrog, se daj imamo V, ponudba poslednja. v ,. r iz Aleksandrije med kupce ter vzklikne: >vih! oljno p°! deda tega človeka. Kdo se pač drzne' po- sam, ako _ 11 v irajt; ati rtsj:s SELC CHICAGO cesarjevemu sinu, cesarjevemub ratu, ki ute i^^fkljub tem n pa se je oglasil in rekel enajst sto. i'. n i e tri.j vzdigne svoj prst. Dvanajst sto!’’ reče uradnik vznemirjen, ljudje "li jikati, kajti takih cen doslej niso bili vajeni. komornik Saturij. prikaže prst v zraku. Štirinajst sto imam proti tebi, častiti Saturij. * moram končati, kar morda ne bode všeč onemu, ki ‘ 'odi tak stiskač, prijatelj, vsaj imaš veliko denar- . zn iš j n ki se imenuje rimsko cesarstvo. No, liva- i amo petnajst sto. No, moj prijatelj na oni strani? •'"dovolj •” in ozrl se je na aleksandrijskega trgovca, ki ‘k-rn in z rokama zakril svoj obraz. ff ] as i stara ženska s košaro na hrbtu in reče mirno, “Prav dobro,” odgovori stara, ženska. “Ker sem nepoznana v imu, sun piinesla denar seboj, ker tujci se ne morejo nacejati, da bi se jim dajalo na upanje. 55 Denar seboj!” zajeclja uradnik. “Dvatisoč sestercijev seboj! Kje pa ima s ta denar?” Kje ? O, v moji košari ga imam in mislim, da bo dovolj. Naprej, dobri gospod, jaz sem stavila svojo ponudbo, Ali da oni častiti go - spod se več?” “Ne- ' zavpije Saturij. ‘ A ko on ne gre dalje in tudi nikdo drugi izmed častitih gospo¬ dov noče več ponuditi, ali potem dražbo končaš?” ga vpraša Stariča. ' Oprosti, ako te nekoliko silim, plemeniti prodajalec sužnjev, toda jaz moram še nocoj odpotovati v Centum Cellar, kjer me pričakuje moja ladja; zato ne morem tratiti časa.” Sedaj je uradnik uvidel da mora sprejeti najboljšo ponudbo. “Ponujenih je dvatisoč sestercijev za št. 7, naprodaj po ukazu imperijatorja lita in z njo vred njena ovratnica z biseri in posestvo, do katerega bi kot svobodna zenska imela pravico. Ali da kdo vec nego dvatisoč sestercijev?” vpraša in pogleda Saturija, ki jt, zmajal z glavo. “Ne? — Potem — prvič — drugič — in — tretjič! Izjav¬ ljam, da je št. 7 prodana in da se izroči kakor hitro se plača denar go- oprosti, gospa, kako ti je ime ?” spej John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSK TRGOVEC V MINNESOTI PRIHRANIM VAM . DENAF NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! w/,W,W Frank Veranth V bi * Da ves glas zakroliotali. , mamka,” reče vodja in jo dvomljivo pogleda, “do- angleščine,- mgl. razjoi O, spisovan. državliin. 1 angl.-s!ov. a (nad 43 : ME\V V0RK.VI ngleških ia ral cenik. OTŠati. ali meniš dva tisoč sestercev ali sestercijev? (Se- vrri | nos t kakih 22 vinarjev, sesterci.j pa okoli 190 kron) lar prišlo mi je na um, da morda zamenjuješ ta dva de- k- sestercijev,” ponovi starka z odločnim glasom. 'reče uradnik, “mislim, da moram sprejeti to ponudbo. j. sedaj je dva tisoč na ponudbo in sicer ne tvojih.” lili ne smem,” odvrne Saturij srdito. “Določeno vse¬ li! že za petsto sestercijev. Več ne smem. Naj jo ima ve Saturij,” reče uradnik, “kajti ponudba še ni vse, li plačati. Za sedaj imam ponudbo za petnajst stotakov j nima ta velikodušna, toda neznana gospa toliko goto - “Mulier.’ Pri tej besedi se je navzoča družba na ves glas zasmejala. "llulier? je ponavljal voditelj. Mulier — ženska!” "Da, mar nisem ženska in katero boljše ime morem nositi, kakor je ono, ki je nosi ves moj spol?” “ Da povem resnico, vi ste tako zaviti in zagrnjeni, da moram ver¬ jeti vaši besedi,” odvrne uradnik. “Toda naredimo konec tej burki. Ako imate denar, pojdite z menoj v plačilnieb, da mi tam odštejete denar.” “Z veseljem, gospod, toda prosim ves lepo, vzemite deklico seboj. Ona je predragocena in nerada bi jo pustila med temi uglednimi toda razočaranimi gospodi. ’ ’ ln šla je tudi -Mirijam z Nehušto in sužnjem v sobo z blagajno. No- liušta odloži košaro in reče: “Vzemi in štej.” Uradnik pogleda vanjo in zapazi celo vrsto lepo zložene solate. ‘Tri Veneri!” zavpije in se razjezi. “Le počasi, prijatelj!” veli Nehušta, “take vrste salata raste samo v rumeni zemlji. Poglejte,” in ko je dvignila zelenjad, odkril se je spodaj samo lepo zložen zlat denar. “Predno začneš šteti, se pre¬ pričaj, da so pravi zlati.” In začel je pregledovatvi denar, ki ga je jemal iz jerbasa, ga gri¬ zel s svojimi zobmi in ga metal na marmornasto mizo, da je zvenel. “Denar je pravi,” je rekel. I 11 naštel je denarja enajst sto se¬ stercijev v tej košari. “Nekaj bi bilo,” reče, “samo to še ni vse.” Nehušta namigne služabniku in ta privleče drugo košarico, iz ka¬ tere so kmalu našteli še devet sto sestercijev, to je obojega skupaj bilo blizu štiristotisoč kron v avst. denarju, pa ga je še preostalo pre¬ cej v košari. “Ali si čarovnica?” vpraša uradnik Neliušto. (Dalje prihodnjič.) ELY, Minn.=Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. ,1r Or Or Or Or Or Or Or '*4 *FIRST NATIONAL BAN Ki & >*«, '4» s’4 Sr i*4 '»v I § •ft, § S i’4 h* t*4 M 9 0 :»4 'e šk m i*4 >'4 Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. ,0 Obrestuje denar po 3 0 i'4 ¥ f ¥ v s s h m Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! Ai S*«' V ML 9 & i 5 S # S*4 <**4 Naročajte, širite Narodni Vestnik. M. Pogorelc trgovina zlatnine in znakov vsih slovenskih Jednot in Zvez po primernih cenah. 29. E. Madison Street Room 1114. Chicago, lil. ;a zavi (I VI Illinois-! ZA SLOV! II. jdb St- st, A ve O lu ‘ Biy. } idh ik° v pa- ns3 s ' II'- OD 0 ’ J' 1 - , a jo C 0 ' 01 ' ■ n Miseria (Janez Nevolja) Španski spisal P. L. Coloma. Prevel E. T. (Dalje.) .)>' dela Prepeluha in strmela nad čudno razlago; j stavba; '“L- tiče, pride tako gotovo kakor ura; zakaj zadnjič w trgu velik lepak in gori se je bralo : “Kaj se vam zdi to malo?” ‘"Nikarfe, nikarte, ženska! Zakaj Mr Vi uganjate. to'je že več kot preveč!” “Jezus, kakšna ženska! Še ob dobro ime me bo dela.” ‘Le nikar se ne ogrevajte, Salamanka; saj ne morete izgubiti, kar sle že zdavnaj izgubili. Kar ste zdaj slišali, je že povsod znano.” “Pojte no, pojte, saj vem, kje Vas čevelj žuli,’’jo zavrne Sala¬ manka zelo srdita in postoji pri hišnih vratih, do koder sta ravno pri¬ šli. “Sama nevošljivost Vas je, da veste.” Zaeno naznanjam, da nimam ni- kakih zastopnikov in agentov, temveč obiskujem sam cenjene ro¬ jake po raznih naselbinah. CENTRALNA LEČA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel I LI JA RATKOVICH, lastnik vogal Šeste zapadne avenue in superior street TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM. MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. PRISTOPAJTE K PODPOR ln pljunila je v dlan ter slino s pestjo podrgnila, potem pa je pri- NIM DRUŠTVAM IN JEDNO ■ TAM! letk-ralna republika naj živi¬ lu tisti lopov, ki je ne mara, ^uj jih po grbi dobi!” ‘ ‘Nevošljivosi, nevošljiva! Na mojem vrtu raste sliva. Sliva dosti je rodila, Ti ne boš pa nič vdobila; Elco Theatre Ikepeluha, kadar pride republika, boste vi- *' r ulja v kozji rog uženem,” je rekla Salamanka Z'-n obraz, “moj stričnik, ta vam je tič, še višje bo '■ '""ateti. botrca ?” !“ ""'"'i niso videli kaj takega, kakor je moj slrič- * s<, lamanka vedno bolj razvneta: “ko bi ga Vi v 8i>ii go\oriti; človek bi mislil, (bi se morajo kar hiše s 11 kako je zadnjič mogočno govoril: Državljani, ,,°." a hi hitro pride ura, ko se raztegne klic: | |‘ U .' ušeno povzdignila roko in stresla ribice pocos- ki ; jM l ,0 here, se je pritihotapil neki paglavec in ji " "'"fu,potem jo je pa urno pobrisal in se ško- vil .je skočila po konci in kričala za njim vsa 0(1 Jezik zatikal: ! Sp 1111 i )0 .jdi paglavec, d;t ti jih naštejem . . . !' J l’"k;tz(il izza ogla jezik in povrh ji zapel še za- 111 koliko umiri, je nadaljevala Prepeluha prej- P J j*' 3 e op 1 ' tv ,a s® P :■ z* j ■e * H i !>raK° Cl Vra ^-’° razdelit ve; ampak jaz že ni- l ai .n. aM ' e : ka -i so mi zadjič rekli, da pride na mo- ii,. () lij', 1 )! k, ' v SY - Mihaela . . . In kaj naj počnem z ]„ ji’ ''ntrca; kdo bo podarjenemu konju na zobe ( ' e J« poderete in kamenje prodaste.” s -1 r " n ’ krščanska? Z zobmi? je zarežala 'i. ;?« ki “ a rav nodušnast začela jeziti. “Seveda in Sl , ,0stt ‘ pa gotovo prav droban košček ure- J “teni a m uoa '^ C * a res ' K iKJsodo’ ' l ' 0r ka i laltko trosi,kdor pa nič ni- '•šlji Vo 1>rosi ’ ’ J e odgovorila Salamanka, ki ji je o.ieno prihodnje bogastvo tako jezi. a Benit eza in pa vinograd zraven . . . Tale v 'lij|,i l ?' M fg an .i , *n papir, na katerim ji je bilo *nk(, v Ul vinograd na dan slpošne razdelitve: -' ,J zi, at >< * >IS ' x !’’ san P a je bil prejšnji večer. 1 v ' Mi-ii-pj ''^oJili." je nadaljevala Salamanka in Jkf,v a tetu*”' J ^ agor vsa kemu ki /.mano drži; saj ' ,r ‘etn 1° vpraša Prepeluha s porogljivim na- “ Hudnik najVas pobere, copernica stara ; če bi inkkvizicija še bila bi Vam bili že pokazali!” je kričala Prepeluhka in kar nič ni mogla j zakriti svoje nevošljive jeze. Salamanka se je odpravila še tisto jutro k Benitezu. Piskerček s ; kosilom je pristavila na ognjišče, ogrnila je ruto in zaklenila stanovan¬ je, potem pa. se napotila proti zdravnikovi hiši. Bila je precej v zadre- S gi- Benitezova lii.ša je bila majhna, toda čedno zidana; imela je dve nadstropji. Obe okni vpritličju, na vsaki strani vrat eno, ste bili do polovice zakriti z zelenimi polkni, in tako prijazno in lepo sta se poda¬ li ob belem zidu, kakor vesel nasmeh na obrazu petnajstletnega dekle¬ ta.Nad vrati je bil v prvem nadstropju balkon; bil je ves v cvetlicah, ki so rastle iz neštetih lončkov in se razraščale po ograji balkonovi m visele navzdol. Na. vsaki strani okna je bilo okno z lepimi šipami in zagrjeno z modrimi zavesami, drugo nadstropje pa je vdobivalo svet- loboskozi tri okenca, ki so imela tudi zelena polkna. Salamanka je zadovoljno gledala lepo hišo in je stopila v vežo. tlakano z modrimi in belimi ploščami. Predno je pozvonila, je še pazno pregledala dvorišče; bilo je ravno tako tlakano kakor veza m v vsa¬ kem oglu je bil postavljen za olepšavo lovorjev grm v veliki leseni po¬ sodi. Nasredi pa je v marmonatem koritu veselo žuborela voda m skr- pila z bistro roso grmičevje in rože, ki so bile okrog postavljene. Ko je Salamanka pozvonila, se je prikazala na dvorišču dekla in vprašala, kaj bi rada. “Z gospo bi rada govorila,” je dejala starka. Služkinja je stopila v hišo; čez malo časa se je vinila in pokli¬ cala Salamanko noter. Šla je čez dvorišče in se pazno na vse strani ozirala, kakor da misli hišo natanko preštudirati. Ko je prišla po marmornatih stop- njieali v prvo nadstropje, je stala pred priletno gospo, Ki jo je zgo¬ raj čakala. “Bog daj dober dan, gospa!” je rekla Salamanka nekoliko v zadregi. “Bos daj!” je odgovorila zdravnikova žena. In obe sta molčali, dokler je ni vprašala gospa malo začudena: “Kaj bi radi? ’ . “Brez zamere, gospa,” je začela Salamanka, ki se je poiagoma nekoliko osrčila, “prišla sem hišo pogledat. Veste, vasa hma Pride po občni razdelitvi v mojo last, m jaz bi rada ze zdaj ^oje uredila. ’ ’ . . Zdravnikova gospa jo debelo pogleda; roke ji omahnejo m oc presenečenja je bila kar trda, da ni vedela kaj odgovoriti. (Dalje prihodnjič.) ELY, MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. Rojaki na Ely, Minn. VSTOPNIM VEDNO SIKO tOc. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da heboste obžalovali. GRAVES, lastnik JOHN DINSMORE LIVERV TELEFON ST. 55 J. A NAGROBNE KRIŽE IN SPOMENIKE kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo. izklesane iz raznovrstnega kamenja ima v zalogi po nizkih cenah P. N. Peterson Granite Co., 230 EAST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN« Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. Križe in spominke postav¬ ljamo brezplačno na gro - bove. — Na razpolago t»- pohval od Slovencev. w M. F. SKALA, agent za Prodajam Concord vino sodček po $20.00 Gatabie “ “ “ 30,00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti^ gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na- ločati blaeo sedaj, predno ne nasto- ačune |pi huda zima. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja j vogal Holmes & St. Clair Ave., ' j ifi K X as s m “Pabst“ Milvvaukee in Peoples“ Duluth pivo. tt Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. Telephone No 52. CLEVELAND, OHIO. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiffiHiHiHiHiffiffiHiHiKHiHiifiHiHiH; ZAKLJUČEK PRVEGA ZBO¬ ROVANJA ZA SLOVENSKI DOM NA AURORA. MINN. Na zborovanju so bila zastopa¬ na sledeča društva: Društvo “Aurora , št. 43, S. N. P. Jednote. Društvo “Sv. Barbare S. H. Z. Društvo “Rožnega venca” K. S. K. Jednote. Društvo “Zvezda” št. 111, S. N. P. Jednote. Društvo “Delavec”, št. 17, S. S. P. Zveze. Društvo “Sv. Antona”, K. S. K. Jednote. Za predsednika zborovanja se izvoli Jobu Rožanec, zapisnikar - jeina John Žumar in Katarina Kostelo. V. Mikolič h predlaga, da ni po- ; trebno, da bi se pisalo v zapisnik, kedo je stavil predlog ali proti - ! predlog, glavno je, kaj se je spre¬ jelo. Sprejeto. Sprejme se dnevni red v celoti, kakor je bil predlagan. Prične sc debata, kje naj bo bo¬ doča dvorana. Konečno se sprej - me predlog, da naj bode dvorana v sredini slovenske naselbine in nikakor ne drugo stran železnice. Ker je vladalo različno mišlje¬ nje med delegati, kako dobiti po- : trebili denar, in čegava naj bode j dvorana, se vname živahna deba- ’ ta. Debate se udeleži več delega - j tov in delegatinj. Po daljši debati se sprejme predlog, da se pobi - rajo prostovoljni prispevki. Dvo¬ rana naj bode vseli, na Aurori ži - vecih Slovencev, ki prispevajo v j tozadevni fond. Nadalje se sprejme predlog, da se da tiskati nabiralne pole, na ka¬ terih naj bode poleg slovenskega ! in angleškega besedila, tudi ita - j lijansko in finsko besedilo, kar naj | bi služilo v pomoč nabiralcem pri-1 spevkov. Med Slovenci in Hrvati pobirajo se prispevki mesečno, pri drugih narodnostih pa kakor vidi izvoljeni odbor, da je potrebno. Sprejme se predlog, da se vsak I darovalec sam padpiše na polo, ter ; svoto, koliko je daroval. Za pobiranje prispevkov so iz¬ voljeni: Anton Skubic in John ; Grahek za mesto in St. James Lo- j cation pri delavcih; John Peryon in Frank Potokar pri trgovcih. Za druge narodnosti pa Anton Smo - lieh iu John Gersich. Za Miller Location Jernej Miklavčič in An- ton Čebin. Za Meadow in Mohawk | ter okolico John Rožanc in John i Žumar. Sprejme se predlog, da se da novoizvoljenemu odboru polno - moč preskrbeti stavbno zemljišče v smislu zaključka zborovanja. Ravno tako naj odbor izdela načrt za dvorano, katerega pa mora iz-' ročiti društvom v potrdilo. Po daljši debati se sprejme, da se imenuje novo poslopje “Sloven- i ska Dvorana” (Slovenian Hall). Sprejme se predlog, da ima od bor polnomoč reševati vse važne j zadeve, tikajoče se dvorane. Od¬ bor mora imeti sejo vsaj enkrat na j mesec; v slučaju pa, da potrebe zahtevajo, ali pa če kako društvo za potrebno uvidi, sklicati mora izvanredno sejo. Odborniki udele¬ žiti morajo Se polnoštevilno to - zadevnih sej. Sprejme se predlog, da se vsa po nabiralcih nabrana svota izroči tajniku, kateri jim izročeno svoto potrdi s pobotnico. Tajnik naj ta¬ koj natančno vknjiži sprejeto svo¬ to v svoj zapisnik, kakor tudi ime, od katerega je prejel. Tajnik izroča potem denar bla¬ gajniku, proti pobotnici. Knjige se morajo dati v pregled od časa do časa, ali pa tudi na zahtevo ka¬ kega društva. Knjige morajo biti vedno v najlepšem redu. Sprejme se predlog, da mora imet' tajnik, kauor tudi blagajnik $500.00 varščine, ako pa odbor za potrebno spozna, ali da vpla¬ čana svota presega varščino, mora se ista tern primerno zvišati, in to, kakor določi odborova seja. Sprejme se predlog, da dobita tajnik in blagajnik vsak po en do¬ lar plače na leto. Sprejme se predlog, da sklicuje tajnik v sporazumu s predsedni - kom odborove seje, istotako po sklepu odbora zborovanja zastop¬ nikov društev. Sprejme se predlog, da se mora odstaviti vsakega odbornika, ka - teri ne izvršuje njemu naloženih dolžnosti. Sprejme se predlog, da se izvoli v odbor predsednika, podpredsed¬ nika, tajnika, blagajnika, zapisni-j karja ter tri nadzornike. Nadalje se izvoli za vsako društvo po ene¬ ga svetovalca. Sprejme se predlog, da se da zapisnik tiskati v tisoč izvodili in se istega razdeli med rojake, da bode vsak vedel, kaj se je sklenilo. Sprejme se predlog, da se pri - ene z gradim ‘Slovenske Dvorane’ kakor hitro se nabere tisoč do - larjev. Sprejme se predlog, da se Vrši prva odborova seja prvo nedeljo po veliki noči. Za leto 1913 izvoljeni so sledeči odborniki: John Gersich, predsednik; Ja¬ kob Serjak, podpredsednik; Vin¬ cenc Mikulich, tajnik; Ant. Smo- licli. blagajnik; Katarina Koste- lec, zapisnikarica; John Rožanc, Frank Levstik in John Peryon, nadzorniki. Svetovalci za društva so : Anton Skubic, za društvo Au¬ rora ; John Žmnar, za društvo Rož¬ nega venca; Math. Pirnat, za dru¬ štvo delavec; Ignacij Muhič, za društvo sv. Antona ; John Grahek, za društvo sv. Barbare; Franči¬ ška Mikulich, za društvo Zvezda; Ant. Čebin za društvo sv. Jožefa. Stavljen in sprejet je predlog oziroma resolucija, da nobeno dru¬ štvo ne sprejme nobenega novega člani, kateri kaj dolguje, pa naj si bode pri kateremkoli drugem društvu, dokler ne poravna dolga pri prvem društvu, ter da delujejo društva roko v roki in da eno dru¬ štvo drugo ne obrekuje. John Rožanc, preds. zborovanja. John žumar, Kati Kostelic, zapisnikarja. KOROŠKO. Samomor na tiru. Dne 28. febru ar j a po 8. zvečer je odšla leta 1889. rojena posestniko vahei -Ma¬ rija Majerjeva iz Spodnjih vrat v občini Podklošter z doma ter so jo našli potem na železniškem tiru mrtvo. Starši sumijo, da si je vze¬ la življenje iz nesrečne ljubezni. Na kolodvoru v Beljaku je zgo¬ rel voz slame, ki je prišla iz Ogr¬ ske. Ogenj je zanetila iskra iz stro ja. Južna železnica ima 2500 K. škode. Zagoneten napad. Neka stara ženica je našla na poti iz Čelov - ca k Sv. Primožu na cesti neza - vestnega deželnega knjigovodjo Pavla Schussmana. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so dognali, da ima Schussman težko rano - vbod ljaj z nožem — na hrbtu. Ko se je Schussman v bolnišnici zavedel je povedal, da ga je napadel od za - daj neki neznanec in mu zadal ra¬ no. Ker pri obtožencu ue pogreša¬ jo niti denarja, niti ure ali dru- gib vrednosti, ki jih je nosil s sa¬ bo, se zdi oblastem ta izpoved ne¬ verjetna in čisto za vzrok poškod be druge okoliščine. Veleposestvo na kant. Rod gro fov Dietrielistein je prodal svo - ja posestva ob Vrbskem jezeru, v Bekštanju in Landskronu neki milanski tvrdki. Grad Hollenburg nad Dravo pri Svetni vasi spada tudi k imenovanim posestvom. — “Freie Stimmen” se nad tem sil¬ no jeze in kličejo vse deželne vse- tnike z vlaado vred na pomoč! Za kaj ? Ker je imenovana posestva mislil kupiti koroški deželni od - bor, da bi tam naselil nemške kme te. Kaj, če pa ni vse skupaj sle - parski nemški manever? Kdo ve? Konkurz. Iz Volčje vasi v Ka - nalski dolini: Posestnik in hotelir Andrej Keil v Voleji vasi je v konkurzu. Dražba posestev in ho¬ tela “Seišera” pa se je sedaj od¬ ložila na poznejši čas. Ako se Slo¬ venci — zlasti Slov. pl. dr. za ta hotel zanimajo, naj se obrnejo na g. A. Keil. —Soejalni tečaj se vrši na veli¬ konočni pondejlek in torek v Že¬ lezni kapli. —Slovencem. V nedeljo so zbo¬ rovale podružnice nemškega šul- veraina. Doberneb zida -svoj most že čez Karavanke. —Sudmarka v Volšperku, bo zboroval v marcu govorila bota dva nemška vandrovca. —V Borovljah je krajni šolski svet sklenil vpeljati kuharski in gospodarski pouk v 3 razredu de¬ kliške šole. • —Plibek. Nemški šulverein je prinesel tudi k nam svoj koloma - nov žčgen. —V pokoj je stopil vodja glav¬ ne pošte v Celovcu, Jan. Koper. —Deželni predsednik je okr. živinozdravnika Ivana Apovnika ad personam pomaknil v 9 činov- ni razred. t« SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! ' Plione—Zenlth 934" . M. Danculovfch & Co. 529 West Mich. St. DULUTH, Minn. Svoji k svojim! Zla* |e ta pregovor, a malo se spolnuje. Ml hočemo pa to spolnjevati In izvršiti, če se pri nas obrnete. Kupite pri nas šllharle, a popijte tudi izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči in tudi če Iščete dela Itd. Kadar pridete v Duluth, obiščite nas In se prepričajte, kaj moremo za vas storili in takrat bodete sami rekli, držimo se: Svoji k svojim! SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! m C/a < O PS C/a <5 O DULUTH. Gostilne: Jos. Seharabon, Elija Rat- kovič, Marko Daneulovieh. NEW DULUTH. Gostilna: Pretner & Skala. ELY. Gostilne: Frank Virant, John Goiize, Jos. .Seliškar, Jos. Skala, G. Medved, Martin Skala, Agnich bratje, M. ICapš, Zaloga piva: Josip Geržin. Grocerije: Slogar bratje, J. Koval in železnina: Kukar 4 Masti Mesnice: Lapp Bros., Idi ■ Slaščice: Tony Brodnik. Ure in zlatnina: Jos. hi* Knjige: Jos. Schmalz... ^ Zavarovalnina, zemljišča ništvo listov: Louis Vesset HIBBIK8. Gostilne: John Povslis. -- 1 mar. M£AD0WS. Gostilna: Marolt & h' : - McKINLEV Gostilna: Tony škoda- BIWABIK- Grocerija in trgovina s u Vidas. PINEVUM- železnina in grocerija- - toweb- Gostilne: Jak. Skaia- Uit- " Meicrk- itd Mesnica: Manufakturna trgovina: Pet. Bezek. Trgovina z mešanim blagom in mes¬ nica: Math. Kapsch. Brivec: Frank Cerček. Krojači: Jos. Schvveiger, John Te¬ ran, Math. Spreitzer. Kava in čaj: Frank Erčul. čevlji in obuvala: John Grahek, John Zalar. EVELETH. Gostilne: Geo. Kotze, Frank Stebalj, Jos. Francelj, Math. Miroslavi®, Math. Primozieh, John Agnich, Jakob Ahčin, Anton Fritz. Mesnice in grocerije: Geo. Brine, Pe¬ ter Junke, Frank šebat, A. C. Nema- meh. 9 Brivec: Frank Lošin. Krojač: Jakob Ambrozich. Manufakturna trgovina: A. Murnik. v Zavarovalna agencija: Maks Vol- cansek. Fotograf: I. Fugina. GILBERT. Gostilne: John Francelj, John Praz- 1 r, Jos. Brula, Tony Zalokar, Tony LL U ’w T ° n - y Indihar, John Mustar, Marko Matekovich. čevljar: John Krojač: Jos. Stomc- KINNE7- Math VIRGINB- Gostilne: Jos. push. CHICAGO- C* j l ^- šiček, Narodna JJJ. tokar, Maks Sn 1 J pojUfl Jos^ Perko, Avp*,. Mladič, John Cer0 " V1 ' Grocerije: Frank ‘ -■ ^ - Banič. Mesnica in S 100 (K Stavbeni podje Brata Lukežič. Izdelovatelj Sfflod^ k- Izdelovatelj Žumer. JOLIET- J SPOMINJAJTE SE SLOVENSKEGA Gostilne: v Jos ' hn Frank Božic, J® J(s t. Žič, Jerry La vr >^ o(Vr »i, Štefanic, Min- . ( viak, Logan « ffles arij f ' Groserije » Anton Pe ;!liir ^: h K<"' Grocerije: >» Trgovina z nom: A. Horva ■ joliet- 110 GostUne: rentič, Anton Mi ‘ s l!l0 iai tf Vli C' is te: tel ' hh s tare domovine. ** J , //,''■; fSss/ s/sssssssssssssssssssssss* f f/f '/ ’ ohladila, žilica mu še vedno n mar- kolo- 83 '•Y/rsysY''S''''''S''''s>'$ ’*tSSSSSi'S,'Js ne da miru, da bi ne “česniF’ koga, ka¬ dar ga prime volja. Največ prili¬ ke pretepati se ima pri večjih pod jetjih. Tudi zgradba belokranjske železnice ga je privabila na Do - lenjsko. Pridno je delal, pa v pi¬ jači tudi ni zaostajal. Dne 1. sep¬ tembra je pil v Šmihelu na prosto¬ ru pred cerkvijo. Postal je dobre volje, moč mu je šinila v ude in je 18 P' Zg° rn -> e | iskal človeka, da bi poskusil nad "rih' DHrvatov J n ji m SV0 j 0 moč. Sunil je Kikelja ' |ia se j odpelja-1 y prs i ) tako na pol za šalo. Kikelj t Hi vato.'. M J 11 j e dregnil Mastrla tudi na pol za 20OLah°y se ,v alo y prs j naza j. Tedaj pa se je v ...... 20 v ’! Mastrlu razblinila stara strast, v Nuo mesto. J Nagrabil je steklenico, iz" katere [. 0 lj a k° vse .if °"'| j e bil ravnokar izpil pivo, in je i, _ ^iraj je sl ° j gesnil ž njo Kikelja z vso silo čez Sloven- t^USKO u ^^ žj vlega !F- v Aueriko 'Htrvatov.20 Mace- i^ fjoDhovse je •ro'", 14’jahovpa <>e je od- ■' ' Vrnlo se je SeVfiiiev se je ut O'’’ Koi , n0 st. osrsko r vat** jon<*' j ovenbv nazaj ,je iu Hrva- na ar jev 1 Hrvatov je 10- Heb, d pa i e je dpeljalo r Kočevarje r ee? a 9. • "iške»a paznika, 2 pokoju 91 let, So- _ p r an Oman, klu- !, Stara pot 3. — 5 j .[ Dne 10. marca : j ir, krojaški pomenile glavo, da mu je prebil glavo na dolgo in široko. Zima na Dolenjskem. Cel mesec [že brije ledena burja od Kosta - njevice gor ob Krki. Osebne vesti. Deželnosodnemu svetniku in predsedniku sodišča . ( j ne jq ! na Vrhniki g. Mat. Kobalu je po¬ ljubim 'j. ; ( [ e ] j cll naslov in značaj višjega ‘iraiJ' 1 '’ %■ | deželnosodnoga svetnika. Za za- hiralka i družnega inšpektorja s sedežem — Vida iv Ljubljani je imenovan okrajni komisar g. Henrik Steska, doslej f, — Dne 11.! pri okrajnem glavarstvu v Kran - ne, :avarovalni ju. Neverjetno predrzentat. Iz Ba- cTovljiee. Dne 4. marca je bil Gre¬ gorjev semenj v Radovljei. Ta se¬ menj je zelo dobro obiskan vsako leto. Enako .je tudi to prišlo iz t.fa Novak hči tovar-1 okolice polno l.jndi.j. Pri blagajni v,. 3 11 nešeeev. — i na kolodvoru je bila večkrat veli- h!apec. 49 let. j ka gnječa. To priliko je porabil =£red -pa samo za neki zelo izurjen žepni tat ter pri v vtavil naš brumni [blagaajni stoječemu možu prere- «n Čebuli. Ta novi i zal notranji žep pri telovniku ta¬ li obstoji v tem, da| ko, da je dotičniku padla iz žepa m kaznovati stran- listnica, tat je hitro na njo stopil Is od Stelle der Ueber-1ter J° pozneje pobral in izginil. ifererluset7.es". ! Možu, ki je menda doma i/. Du- &jo so se spravili je- P el i> j e vzetega denarja 520 K. mfald po,l vodstvom ' Tatu še nlS0 ua slodu - >ko • katoliškega Prijet tatinski natakar. Pred na družnske oče-: 2. letoma je bilo v kavarno A v - očejo tako plesa-j strijo vlomljeno in ukradenih več e Kogej. Prodati svalčic ter spraznjen nabiralnik ■■i na cesto nedol- j Ciril Metodove družbe. Nekaj dni njih nameri, to je j potem pa je bila v gostilni pri Au- %<■ Skubica, ker ru natakarju Petru Roškarju med jo zapoved: Liju-'tem ko je zadremal, ukradena de- jega bolj kot sa- i narnica s 70 kronami. Sumljiv teli mio, da to “kra-! tatvin je bil 251etni brezposelni »sveta’’, zato naj j natakar Štefan Veršec, rodom iz fah še nekaj časa Zagreba, kateri je bil pa takrat i, bohinjski kra--neznano kam izginil. Te dni se je znidarji in koroš- pa povrnil in bil aretiran. ' V| ir j', ’ se ' ,odo i Pobegli bik. C. kr. kmetijska n o njih volitev , družba je kupila na Štajerskem . . . J nekaj' plemenskih bikov. Pri od- ss t ^ )kra '’ Ile ' I gonu iz kolodvora se je eden iz - - 3 Srao Sl ' sre ‘ ! med teh splašil in pobegnil v Ti - S volski gozd. Že v temi pa je za - pustil gozd ter dirjal po stezi pod Bellevujem proti šiški. Zadnja | sled za njim se je našla pri šišei - ! ski cerkvi. Od tam naprej se pa pogreša vsaka sled za njim in se ne ve, kje se sedaj nahaja. Pred ljubljanskimi porotniki .je Umrl je v Kranju v starosti 95 let zasebnik g. Mihael Pučnik. - V Dubrovniku v Dalmaciji je v gar¬ nizijski bolnišnici umrl vpokojni nad poročnik in c. kr. geometer g. Adolf Binder. - V Ljubljani je umrla ga. Josipina Gressel pleni. Baraga. Poštena beseda. Iz št, Petra pri Novem mestu. V nedeljo, dne 9. marca je župnik g. Češarek na pri žnici povedal, da je bilo v časopi¬ sih, da je prišla k njemu neka žen ska k spovedi, pa ni dobila odveze ker je povedala, da je brala “Slo¬ venski Narod” in “ Dan”, župnik je na prižnici slovesno izjavil, da tega ni storil in da bi bil dal odve¬ zo, tudi če bi kdo pri spovedi po¬ vedal, da “Narod” bere. Gozdni požar. Dne 4. marca t. 1. je pogorelo nekaj gozda grofa Auersperga na Turjaku. Vse je kazalo, da je zanetila požar hudob na roka, - U vedli so preiskavo, ki je dognala, da je zažgal gozd brez poselili dninar Feliks Kožar iz Ja¬ vorja. Mož je star že 62 let, ali pa¬ met ga še ni srečala in hudobija ne zapustila. Oddali so ga v hišo pokore. Sekularizacija. Bivši frančiškan- tnike, čeravno je imel naročilo, da mora k natečaju povabiti vse celjske obrtnike. Tozadevna okro¬ žnica se sploh slovenskim obrtni¬ kom ni predložila. Iz Gaberja pri CeljuA tukaj¬ šnjih nemšknterskih krogih se go¬ vori, da je nemški Schulverein že sklenil, zidati v Gaberju otroški vrtec in večrazredno mešano ljud sko šolo. To razlaga zavlačevalno taktiko nemškuter.jeij glede stav- beslovenske ljudske šole v Gaber¬ ju. Iz Ljutomera. Umrl je vpoko- jeni župnik in pisatelj Peter Sku¬ hala, star 66 let, Župnikoval je v Središču in pri Veliki Nedelji, od leta 1895. pa je živel v pokoju v svojem rostnem kraju Ljutomer. Iz Žetal pri Rogatcu. Posestni¬ ku Kamenšku je zgorelo gospo¬ darsko poslopje. Ker ga ni bilo do ma in so tudi sosedje ogenj pre¬ pozno opazili, mu je zgorela še ži¬ vina in kmetijsko ordje. Zažgal je petleten otrok. Kamešek ni bil zavarovan. Iz Ljutomera. Učiteljstvo, zbra¬ no na zborovanju učiteljskega društvaza politični okraj Ljuto- mer, je sklenilo, pozvati državne na njenem obenem zboru, samo nemški delegati so se izvolili tudi za glavno skupščino v Gradec. In tajnik te podružnice je - odbornik “Sloveske Straže'’. Smešno je še- tiljske sudmarkovce napadati po “Straži”, doma pa jih pustiti mir¬ no delati tam svojo politiko , kjer se ljudstvo najlažje pridobi. PRIMORSKO. župnik .Kadenaro in volovska kupčija. Župuik Kadenaro, ki je ostal bralcem gotovo še v spominu od časa zloglasne afere atentata na avtomobil nadvojvode povo¬ dom alpske avtomobilske vožnje in glede spionaže je imel zopet en¬ krat smolo in sicer sedaj pri volov ski kupčiji. Kupil je od Andreja Mungerli iz Ajbe par volov in mu izplačal 400 svitlih krone nakup- nine . Bili so lepi toda žal, da je bil pravi lastnik teh župnikovih ljubljencev Miha Gabrijelčič iz Anhovega ne pa Mungerli. Gabri¬ jelčič je dobil na zahtevo vole na¬ zaj, ubogi Kadenaro pa je bil ob 400 svitlih krone. Seveda je Kade¬ naro ovadil Mungerla zaradi hu¬ dodelstva goljufije. Mungerli pa je bil pred okrožnim sodiščem v Miners National Bank, EVELETH, MINN. « «-« Kapital, preostanek In delniška odgovornost § 74 . 000.00 « « 55 Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi »as zavarujemo»zanesljivih družbah. Poselite nas. S!fi!fiffiUiffiifi!fiffiifi!fiifiHiyR!fi!fiifiifiifi!fi!fi!fiifiifi!fiifi Avguština Westra sveten duhovnik in je nastavljen v I,ovranu za kaplana. Oddaja del za razširjavo .novo¬ meškega kolodvora do tam, kjer se začne belokranjska železnica, se bo vršila dne 15. marca. Odko¬ pati in nasuti bo okroglo 36.000 kubišnili metrov materijala, -Na¬ sip se bo raztezal prav do Krke, le ozka steza bo med Krko in na¬ sipom, na čegar spodnjem delu bo škarpa. ŠTAJERSKO. Samomor starčka. Na Stari gori pri Št. liju v Slovenskih goricah | je izvršil samomor 771etni Karol Št mladosti bil skoraj vedno v pos- j telji, se je najbrž omračil um, ker zadnji čas sploh ni mogel več iz postelje. Pred 14 dnevi je umrl njegov nekaj let mlajši brat Ja- j kob, kmet v Dobrenju. Bratova smrt in ne ozdravljiva bolezen j sta gnala starega moža v smrt. Smrtna kosa. Umrl je v Maren- ski pater g. Krisostom Muster, j poslance, naj delujejo x^to, da se j Gorici oproščen, ker se sodni dvor h \!!J.x”. v . 0,1 < A°Tl md, ‘ S 01 '-l a 8° S P-; državni preodkazi deželam, kakor na podlagi razpravnih podatkov 3 e postal po- jjp j e pričakovati po sprejetju ma lega finančnega načrta, porabijo za izboljšanje gmotnega položaja ueiteljsta. Deželni poslanci štajer¬ ski pa naj čim preje končajo ob¬ strukcijo in pomorejo ueiteljstu iz njegovega brezupnega stanja. V Hrastniku je predaval R. Pu- stoslemŠek v ondotnem konzum¬ nem društvu o Balkanu pred šte¬ vilnim občinstvom. Predavanje ni malo popolnega uspeha, ker žal ni funkcijoniral skioptikon. Skiop- tikon se pošlje na Dunaj v popra¬ vilo. Čim bo popravljen, bo preda¬ vatelj priredil v Hrastniku pose¬ ben večer, na katerem bo proiei- ral okrog 100 skioptienih slik. r.,-,. , r, , • • , • j Vstop bo Vsakomur prost. V Tr- bovlah je Dilo predavanje, ki bi se imelovršiti včeraj zvečer, odpove¬ dano, vrši pa se,kadar bo poprav¬ ljen skioptikon. Iz Celja Dijaški kuhinji so da¬ rovali mesto venca na krsto gospe Terezije dr. Serneceve: zdravnik dr. Janko Sernec 20 K, Čitalnica 20 K. inPosojilnica 50 K. Prisrčna bergu gostilničar inposestnik Ma-! * 1Vfda ■ ' Vljudni davčni upravitelj. Pri Sv, Lenartu imamo davčnega vpravjtelja v osebi nekega Ludo- vda Rižanskega - kakor kaže ime pristnega'Nemea. Ta mož je špor- tsman skok in skoz. Kakor hitro se mu zdi, da.je za svojo mesečno 5 pa se ne ve, »mo poslušno temveč tudi v ° izselniško mnreč tistim i 2a potovanje reklamo za ' sv - Rafaela, leželnovladni «Ritii-al za R a . | bila tatica iz navade, neomožena dekla Julija Habjan, obsojena na [ a - 8. marca se 1 R e * * et te žke ječe: 1,1 Ma Goreč, Novi cestni zakon se ima raz - ' z " lla > rodom | glasiti po predlogu deželnega od- J"; Petimi otro-, Rora dne 1. julija t, 1. Volitve v 1 ® prenočišče, noveeestne odbore morajo biti iz- , 1 ' Rischof-: vršene do 1. oktobra, vendar ima- odšel. Dne 'jo novi odbori do konca 1913 gla- rnateri dala som prehodnih določil gospodari- i.. Je z amogla-ti še po starem zakonu. Š 1. janu- °' j ar jem 1914 se sprejmo potem vse '0'arni Uni- dose dajne okrajne ceste v dežel- a "mpop°i-!no oskrbo kot deželne ceste 2. vr- I j uion v i ste. Ceste se morajo izročiti v do- -tl.!.'’. 0 ' lla Ved " krem stanju, sicer ima dežela pra- '' delavec v -eo. izvršiti potrebne poprave na aun a, je ; stroške dotienega cestnega od- v 4 o ti k o i Ro; a. n ,''[bila za Boj za vodno silo na Ljubija- ‘vrtelo v at ! Rici ' ' narca J e bila komisijo - ,1, ’ nalna razprava zaradi vodne sile 0 roko,! na Ljubljanici. Za koncesijo, upo- rc a D ; rabiti vodno silo za električno na- a \ j ! Pravo, se potegujejo mestna obei- 'mdn r "- 110 ’' na ^j ,l bljanska, kranjski deželni ■ 0t ‘ a r- odbor in tudi železniško ministr- V P , ne Pev- stvo. Unc - ' ks Lukas, star 47 let. - V Maribo¬ ru je umrl železniški nad Sprevod¬ nik v pok. Anton Tutta, star 53 let. Vsled pasje stekline, umrl je v Hrastniku rudar Alojzij Potokar. Ko ga je lani ugriznil stekel pes, se je zdravil štirinajst dni na Du- plačo že doolj delal državi, zapre naju, odkoder je bil “ozdravljen'! svojo blagajno v državni hiši ter odpuščen. Zapušča vdovo in pet j nosi strastno in vstrajno na spre- nepreskrbljenih otrok. Požara.Iz Vrbja pri Žalcu: Tt dni Smo imeli v naši vasi zapore- A "Domačin”. Kranjski Nemci so začeli izdajati svoj list v - slovens¬ kem jeziku. Ta list se imenuje Domačin”. Kranjski Nemci naj- brže mislijo, da bodo stem “Do¬ mačinom'’ delali na Kranjskem tako zgago, kakor njihovi ptujski somišljeniki s “štajarccem”. Ra- •■lasteri' 1 *. Povedni smo le, na kakšen način ^ki kodo N u t • r °4a končan . ., Zel ezniee I 111 bo v lmre e oni j Metokrat! tri - se ni .emei spravili svojega “Domačina” Grazer Tagblattoin”. soglasje s svojim doma dva požara. Prvič je zgori kozolec posestniku Jakobu Bališu drugi dan pa so zgorela vsa po¬ slopja posestniku Jožefu Pečniku. Rešili so samo živino in svinje. Pri Bališu so zažgali otroci. Zanimiv slučaj na cesti. Iz Stu¬ dencev pri Mariboru poročajo: Prvi otrok: “Du, \vas heisst deutsbe?” Drugi otrok: “Icb iveissnicht, sag du!” Prvi otrok pravi nato: “Der Lelirer bat uns gesagt, \vir sollen nur Heil sagen und dan sind wir deutscli.' - lzte- ga se vidi, koliko smisla ima uči¬ teljstvo za pravo vzgojo otrok, oziroma čisto nobenega. Ah mi Slovenci za to davek plačujemo ? Hrastnik. Nastala je zopet no¬ va ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Hrastnik, ustanov¬ ljena na občnem zboru dne 2. mar ea 1913. Izvolil se je odbor, kate¬ ri si bo gotovo prizadeval, da bo nova postojanka kolikor mogoče napredovala ter dobra opora druž bi sv. Cirila inMetoda. Nova žens¬ ka podružnica šteje okoli 40 čla¬ nic ; upati je, da se število še dvoj¬ no pomnoži. Iz Brašloč pišejo: Pri nas J rna ~ mo vsak čas kakšen “izobraževa¬ len” tečaj. Dr. Korošec in dr. Hohnjee izobražujeta zdaj fante, zdaj dekleta na “katoliški podla¬ gi.” Uspehi so zares presenetljivi. Neki napreden kmet iz Gore je fantaline precej podučil, kako se imajo v obnašati, a dobil je liod svojo puško.. Zraven tega po¬ polnoma mirolubnega dela je še zagrizen antialkoliolist. “Uničimo ga” - to je njegova deviza,“ po¬ tem je svet rešen te nesreče 11 . Pred par dnevi imelo je učiteljsko društvo pri Sv. Trojici zborovaje - in slučajno tudi g. Rizienski anti alko holistični tečaj. Kaj Čuda, da se je čutil poklicanega, če tudi ne povabljen, iti med učitelje. Tukaj našel je med drugimi okrožnega zdravnika dr. Kraigherja, katere¬ ga je začel na neolikan način na¬ padati in to radi tega, ker se je os melil dr. Kraigher pritožiti radi- jezikovnega postopanja gospoda oskrbnika. Očividno sprejel je g. Rizienski zasluženi nauk od stra¬ ni e. kr. okrajnega glavarstva. To pa še nikogar- ne opravičuje po stopanja alkoholiziranega oskrbni ka, ki je zmirjal g. doktorja s pri- vandranim Kranjcem, ki naj gre nazaj na Kranjsko itd. Kaj čuda da je zbudilo postopanje tega c. kr. uradnika obče ogorčenega, karje imelo posledico,da je moral mož ob kriku vseh navzočih sra¬ motno zapustiti neponujeno mes¬ to. Kaj bi se nekaj ne zgodilo s slo venskim uradnikom sličnega ob¬ našanja? Smo radovedni na pošto panje c. kr. okrajnega glavarsta. Iz Ormoža. Sprememba posesti. Pri prostovoljni dražbi je kupil dne 11. marca sloveski konzorcij | hišo po rajnem dr. Kristanu za 23. ! 805K. sledeč vor :Prmejduš, tebi pa že ne bomo j. tih, ti frdaman liberalec... ml ’ 1 Gornjih j Klerikalni, obmejni stražarji. osorno j Klerikalcev so vedno polna usta cerkvi I o njihovem obmejnem delu. 5 sak- odgo- j danje izkušnje pa govore ra\no nasprotno. Tako se je vršil v St. Nauk j liju nad Mariborom občni zbor mladina ! podružnice e. kr. štajerske kme- vkljub tečajem kakor je bila: naučila se je samo nekoliko več neotesanos i in sirovosti na klerikalnih tečaji . Mestni magistrat celjski je pri oddaji del za stavbo nemške gim¬ nazije nalašč prezrl slovenske obr je ^^lia^vkDub^izobraževalnim jtiške družbe. Ta P od ™ C " £ -- 1 - '"'- ena izmed najpridnejsen ua i ^liko število veliko ko- ena izmed najpr Štajerskem, ima ve članov in ljudstvu reš risti, a vse njeno delo se vrs ' ' nemškem duhu, nemški se pi ec a- va na zborovanjih, nemški poroča ni mogel prepričati, da bi bil imel Mungerli namen oslepariti župni¬ ka. Potres. Na pomorskem observa¬ toriju v Trstu so zaznamovali seismografi močan potres,- čigar ognjišče je oddaljeno približno 3V)0 kilometrov. Ponesrečen mornar. V tržaškem pristanišču je padel z rešilnega čolna na pariku Avstro - America ne “Poloma" 491etni mornar To¬ maž Pekič 30 m globoko v morje K nesreči je priletel na neki čoln, ki je bil ob parniku in si razbil glavo, Pekič je čez nekaj ur umrl, ne da bi se osvestil. Iz politične službe. Namestištvo v Trstu je dodelilo revirnega in¬ špektorja Petra Gersiniea dežel¬ ni vladi v Ljubljani. Odlikovanje. Predstonik poštne ga brzojavnega ravnnateljstva v Trstu dvorni svetnik Plerman Pa- tay je dobil viteški križec Leopol¬ dovega. reda. Trčenje lokomotive s parnikom. V pristanišču na Reki je skočila s j tira lokomotiva tovornega vlaka. | ki je pripeljal več voz sladkorja in trčila v angleški parnik “Am¬ bra”. Lokomotiva se je zelo po¬ škodovala. Nesreča na morju. Tovarna čol¬ na “Bosni Putnik” in “Dan Bož¬ ji" sta zašla pri Merljanah v silen vihar. Mornarji so morali pometa¬ ti skoro ves tovor v morje in še bi se ne bili rešili, da jima ni prišel na pomoč parnik “Clupeja”. - Poštni parnik “Nada” proge Ši¬ benik - Zader, ki ima v Zadru zve¬ zo z Lloydovim parnikom je pri¬ plul v Zader s 6urno zamudo. Na¬ letel je namreč pri rtu Trat na mal čoln, v katerim so bili štirje ponesrečeni mornarji, katere je po 6-urnem napornem delu parnik rešil. Ponarejeni avstrijski, in laški bankovci v Gorici. Policija je za¬ plenila v Gorici večje število 20 kronskih avstriskih bankovcev in SOlirskih laških bankovcev. Ban¬ kovci so zelo dobro ponarejeni. KOROŠKO. žalostna smrt deklice. Na poti iz šole se je spodtaknila in padla na cesti blizo Trga lOletna šolar¬ ka Marija Eberliard. Padla je tik pred žrebcem, ki so ga peljali v Trg. Žrebec se je splašil in strl s kopitom deklici glavo. Dekle je v nekaj urah umrlo. Plačila je vstavila v Celovcu tvrdka za belo perilo Hans Lis - sec. Dolgovi znašajo v blagu 55 tisoč kron, v denarju pa 70,000 K, aktiv pa je 28,000 kron. Tat v cerkvi. V Grabštajnu je vdrl neznan tat v tamošnjo cer - kev, odtrgal od neke klopi nabi - ralnik in ga odnesel. V nabiralni¬ ku ni bilo veliko denarja. Ponarejene krone krožijo v špi- talu in okolici. Krone so dobro po narejene in imajo letnico 1894. Iz strahu pred kaznijo je pobeg nil iz Celovca vojak 7. pešpolka Hugo Janach. Janacli je bil v pre¬ iskavi zaradi pretepa s slovenski¬ mi vojaki pri “Linsenbirtu”. Zgodnji modrasi. Lovec lovske družbe pri Št. Lenartu je ubil dne 5. marca tri modrase in dne 10. marca zopet enega modrasa. Izre¬ dno čudno je, da so se letos te ne¬ varne živali že tako zgodaj poka¬ zale. i (Nadaljevanje na 6. strani.) £ }E ifi \R »i S m s m m a s ifi a is ifi •fi ifi ifi ifi Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬ jeno in bogato založeno grocerijsko trgovino. I V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- ifi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo ifi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mno@obro]en poset in naklonjenost se uljudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina BIWABIK, MINN. Telefon 63. ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifiifi Duluth Brevving & Mailing Co. Duluth, Minn, Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo v steklenicah pod imenom „REX“ kakor :: tudi pivo v sodčkih. :: FRANK TRAMPISH, upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn filrst National BankTTj L EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. v Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. 3E Naročajte in širite “Narodni Vestnik”, -Make our bank Vour bank. Whp» you need Consult us Bdvice f 'Hcaxns . i a B. jft ' . Z NASA BANKA NAJ BO VA:>A BANKA. veseljem in brezplačno dajemo im potrebne nasvete in po - jasnila v raznih kupčijskih zadevali vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po¬ sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. Miners State Bank ciiishoim. Minn. wtm& “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenlc Sain:-We«Kty. Owned and published 6y the Slovenlan Printing & Publlshing Company i Corporation. Geo L. Brozich, President Joseph Geržin, Vice President Joseph Koshak, Treasurer Joseph Mantel, Director Ptoce ot Business: MM. Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald issued tverj Momtay and Thursdaj; subscriptlon yearty $2.00 Ttie Pest Advertislng medium smong Slovenians Ir the Morthwest. Rates on applicatlon ..Entered as second-class matter May 11.1911 »t the post Otlice Ouiuth, Minn., under the Act March 3, 1879." »NARODNI VESTNIK** izdaja Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Minn. Izha|a vsak ponedel|ek In ietrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street Duluth, Minn. Spominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. ALI BOMO JEDNOTE PUSTILI POGINU? Mnogo se je pisalo in razgovarjalo, in se še piše in razgovarja o zedinjenju, o združe¬ nju Jednot in Zvez. To je prav. Agitacije potrebuje vsaka stvar predno se vresniči. .Skoro vsak slovenski list, vsak zaveden posa- ineznik, uvideva bolj in bolj, da tako, kot smo danes, raztelešeni in raztrgani v mnoge ta - bore, v mnoge strančice, ne moremo priti kot narod daleč naprej. Majhni kot smo Slovenci, se silimo vzdr¬ žati korak napredka. In vzdržujemo ga v go¬ tovih ozirih, četudi s primeroma visokimi žrt¬ vami. Potrošimo preveč duševne eneržije, preveč denarnih sredstev v svrho vzdrževa - nja premnogobrojnih zavarovalnih družbic. Na tem polju smo tako žalostno razkosani, da nam ni mogoče vreči se na druga polja, in po¬ svetiti naše skromne moči stvarem, ki so za napredek naroda, če ne večje, vsaj iste važ¬ nosti, iste potrebe, kot so .Jednote in Zveze. Čemu je narodiču, ki je po številu naj - manjši na svetu, čemu majhnemu delu tega narodiea, ki živi v Ameriki, ducat in več Jed¬ not in Zvez ? Čemu ducat in več predsednikov, tajnikov, blagajnikov in raznih drugih urad¬ nikov? Čemu ducat konvencij in drugih z vsa¬ ko zadrugo spojenih funkcij? To vse stane mnogo, mnogo več kot je potreba. In ne le, da stvar stane mnogo. Glavna na¬ paka z našimi Jednoticami in Zvezicami je, da nobena absolutno ne jamči istega, kar je v pravilih in zavarovalnih policah '■ obljub - ljeno. Je že res, da so dosihmal vse naše zavaro¬ valne zadruge izpolnjevale svoje obligacije napram elanom, A vedno ne bo šlo tako glad¬ ko. Priseljevanje nam ne bo donašalo vedno toliko množico zdravega, čvrstega materijala; in izseljevanje nazaj v stari kraj poneliuje leto za letom. In jedro Jednot in Zvez tvori pri- seljevanje, tvorijo Slovenci in Slovenke, ki pridejo iz starega kraja. Na v Ameriki rojene Slovence se naše zavarovalne zadruge ne mo¬ rejo absolutno zanašati. Že prva, gotovo pa druga in tretja generacija so za nas zgub¬ ljene. In vrnitve v stari kraj pojemajo. Ljudje so se vstanovili; ostajajo tukaj v Ameriki; tukaj si vstanovijo stalni dom. Slovenci niso več Nomadi. In s tem bo več smrtnih slučajev •— več stroškov za Jednote in Zveze. S tem bo ve¬ dno manj takih, ki so vplačevali pristopnine, naklade in asesmente in druge prispevke dve, tri, pet, deset let in dalje, se potem vrnili v stari kraj in pustili zavarovalnemu društvu vse vplačnine — petdeset, sto in več sto dolar¬ jev. In ti prejemki so sli v tisoče — prejemki, za katere ni bilo treba fičnika izdati. Časi niso daleč, ko bodo naše majhne za¬ varovalne zadružiee primorane podvojiti ases¬ mente, če bodo hotele vzdržavati svoje obli - gacije, če se bodo hotele vzdržati pri živ - 1 jenju. Če tega ne bo; če ne bo kapitala za izpla¬ čati bolnišnino in posmrtnino in druge obvez- uine, potem good bye Jednota, Jednota bo bankerot, in država bo posegla vmes in jo raz¬ pustila. Vse jamstvo se potem prenehajo; vsa vplačila bila so zastonj. Konec je upanja članov, oziroma ostalih po umrlem elanu, da bi jim kedo le dolarček izplačal. In to je gro¬ zni vdaree za vsakega, posebno za vdovljeno ženo in osirotele otroke, ki so se zanašali na podporo in pomoč vsaj za prvi slučaj. In še druga stvar je s tem zvezana. Če je Jednota ali Zveza bankerot, če je razpuščena, kje naj se zavarujejo isti, katerih radi pre¬ visoke starosti nesprejme nobena zadružna zavarovalnica? Zato je treba stvar pravo¬ časno vravnati. Časi so dokaj dobri sedaj, in nikdo ne misli na suha leta; a kriza bo pri¬ šla zopet, in sicer kriza za delavce in posebej še za Jednote in Zveze, in takrat ne bo več mogoče popraviti kar smo v dobrih in pri - pravnih časih zamudili. Uvideti treba torej, da je nujno potrebno preskrbeti našim zavarovalnim zadrugam boljši temelj, boljšo podlago, boljšo garancij¬ sko moč. In to zamore se doseči edinole dvoj¬ nim potom: s povišanjem dohodkov in z zni¬ žanjem stroškov. Za povišanje dohodkov potom asesmentov in raznih drugih, prispevkov, razpravlja se menda pri vsaki, kopveneji. In to je povsem pravilno, ker naše' pritlikave zavarovalnice, od prve do zadnje, pobirajo dosihmal manjši asesment, kot velike organizacije in korpo - racije teli vrst. Pri vstanovi se ne gleda na bodočnost; dovolj je, da se Jednota ali Zveza vstanovi —• in v svrho vstanove obljubi se la¬ hkovernim ljudem vse. Na nemogočo izpe - ljavo obljub- na posledice, na konsekvence ni¬ kdo ne misli, mogoče celo ne vstanovitelji. (Dalje prihodnjič.) IZ ZGODOVINE RUSKE POLITIČNE POLICIJE. V zadnjih petnajstih letih se je evropska javnost mnogo zanimala z rusko policijo v ob¬ če, zlasti z politično • policijo. Zanimanje za rusko politično policijo je posebno narastlo, ko šo bila razkrita grozna dejanja različnih policiskih agentov - provokaterjev in svet je z največjim ogorčenjem obsojal azijatske raz¬ mere, vladajoče v Rusiji. To ogorčenje je bilo opravičeno in ta obsodba zaslužena; pri tem je pa svet samo pozabil, da so v Evropi še dru¬ ge monarhične države, kjer igra politična policija ne dosti holjšo vlogo, kakor na Ruskem, šamo : da 'nima tiste moči. Namen naslednjih vrstic ni, baviti se s po¬ četjem sedanje politične policije na Ruskem, marveč podati kratko črtico iz njene zgodovi- A to P 01 " L "je, in ponehovalo bo bolj in bolj. Prišli bodo časi, in ti se bližajo urnim korakom, ko se boste Evropa in Amerika zba- laneirale. Prišli bodo časi, ko se bo malokdo vrnil v stari kraj. Ljudje se bodo tukaj vsta¬ novili, tukaj bo njih stalna domačija; tukaj bodo bolehali, tukaj bodo prominuli. In s tem bodo zvezana izplačila iz Jednotinih in Zve- zinih blagajn; s tem bo odstotno padala glav¬ nica; s tem bo procentualno s številom čla¬ nov zmanjšan rezervni fond — s tem bo jam- ščina Jednot in Zvez slabejša, hirala bo leto za letom. Od članov zahtevajo se vedno višje na - klade, vedno višji asesmenti, vedno višji pri spevki k rezervnem fondu. S tem povišujejo sev sekakor dohodki, in to je vsekakor opra¬ vičen korak, ki naj da zavarovalnim zadru¬ gam boljši temelj, daljše življenje, višjo ga¬ rancijsko moč. A to ni dovolj. Politična policija obstoji na Ruskem že do¬ sti dlje, kakor se navadno misli. Njena orga¬ nizacija se je sicer večkrat premenila, kakor so pač zahtevale razmere, vendar obstoji že tretje stoletje. Že car Ivan Grozni je imel svo¬ je “opričnike”, car Aleksij pa je bil prvi, ki je ustanovil poseben urad za politične procese in dvorske zadeve. Njegov sin,'car Peter veli¬ ki, je šel še dlje, zakaj njegov preobraženi so¬ dni dvor je imel vse tiste lastnosti, kakor in- famiia inkvizicija katoliške cerkve. Petrovi na- ledniki so to institucijo dalje razvijali; cari¬ ca Katarina II. ji je dala naslov “tajna polici¬ ja”, Car Aleksander I. je reorganiziral tajno policijo in .ji postavil načelo policijsko mini¬ strstvo, toda že car Nikolaj je to odpravil in obnovil staro organizacijo pod nedolžnim na¬ slovom “tretji odelek carske zasebne pisarne” Ta “tretji odelek” je deloval do leta 1880.; v tem letu je bil odpravljen. Car Nikolaj-najbrž ni slutil, da je z ustano¬ vitvijo tretjegfi odelka storil korak, ki je rodil strahovite posledice. Ta car je bil absolutno prepričan, da je njegovo samodrštvo volja in postava božja in da z ustanovitvijo tretjega oddelka stori narodu ruskemu veliko dobroto. Ko se mil je predstavil prvi načelnik tretjega oddelka iii prosil za instrukcije, je car vzel iz žepa svoj robec in ga dal vprašalen z beseda¬ mi: “Otirajte solze”. A tretji oddelek ni solz otiral, nego povzročal, da je teklo toliko solza, da bi napolnile celo morje.Car se je večkrat izrazil da je hotel z ustanovitvijo tretjega od¬ delka dobiti pomoč zoper svojevoljnosti, kru¬ tosti, podkupljivosti, goljufijam in tatvinam visokega uradništva; takrat namreč na Rus¬ kem ni bilonobene kontrole nad uradniki in ker je car čutil, da je ptrebna, jo je poskusil vpeljati s taninii policijskimi agenti.Res, da je ta tretji oddelek odstranil marsikako krivi¬ čnost in marsikakega tatinskega generala ter sleparsko ekselenco, a nad tem oddelkom zo¬ pet ni bilo nobene kontrole in strašna moč te¬ ga oddelka je bila pogostoma v rokah brezduš¬ nih in brezvestnih goljufivih in maščevalnih ^ so svo .jo moč izkoriščali zase in si pol¬ nili žepe, pa če so njihova tatinstva veljala še toliko človeških življenj. Zmočjo, ki jo je imel tretji oddelek, se sko- ro ne da nič primerjati. Načelnik tega oddelka je imel v resnici še večjo moč, kakor sam car. Bil je član ministrskega sveta in sicer najvpli¬ vnejši Član, ker je bil vedno posebni zaupnik carja in ž njim v vsakdanji dotiki. Pravzaprav je bilo skoro vse od njega odvisno. MogeLje preprečiti imenovanje vsakega uradnika, za¬ kaj imel je pravico mu dati slabo spričevalo, ne da bi bil dolžan povedati vzroke; smel se je vtikati v vsako stvar, smel je dati aretirati ko¬ gar je hotel in ga brez sodbe pos ati i i nujo, ne da bi bil za to komu drugemu odgovoren kakor samo carju, ki seveda ni ničesar izvedel o početju tega mogočnika, zlasti ne v c eta .Ji • Glavno sredstvo, tretjega oddelka je bilo orožništvo. Ruskega orožništva tistega časa pa ni primerjati n. pr. s sedanjim avstrijskim o- rožništvom. Rusko orožništvo je bilo zgo j po litiena policija. V vsakem gubernijalnem nit s tu je kraljeval orožniški polkovnik, v vsa mn večjem kraju orožniški kapitan. Lada je o- pravičeno mislila, da bo ta aparat naj io je funkcijoniral, če poskrbi, 'da postanejo sgaino najboljši in najsposobnejši možje žandaime- rijski častniki. Meljasen poznavalec ruske policije poroča v tem oziru: “Pri sprejemanju oficirjev v žandarme- rijsko službo se je postopalo skrajno stiogo in previdno. Zahtevalo se je brezmadežno konduito in izobrazbo, primerno najvišjim družabnim krogom. Policijski oficir mora biti dober stilist, znati mora poleg ruščine tudi nemški in francoski in njegova prisega ga veže, da se mora odreči vsaki sicer navadni slabosti, popivanju, kvartanju itd. Zgodilo se je,’ da gardni oficirji iz najodličnejših rod¬ bin niso bili sprejeti k orožžništvu, ker so bili kot kadet je kdaj pokarani ali za kako brez pomembno malenkost kaznovani. Pa vse to ni nič pomagalo, kajti na tisoče je slučajev, da so bili.nedolžni ljudje iz zaseb¬ nih nagibov kruto kaznovani in usmrčeni. Grozen je-bil tudi ciemoralizujoei vpliv po¬ litične policije na ruski narod. Ljudje so prišli tako daleč, da so videli v vsakem ne - znanem človeku policijskega agenta, vohuna ali agenta-provokaterja; nihče se ni več upal izreči odkritosrčno besedo, ali kako mnenje; vsi so se potuhnili in skrivali svoje misli. Iz tega jeuiastala govorica, razširjena joo veli¬ kem delu Evrope, da so Rusi zavratni in ne- odkritosrčni ljudje. Tudi v pismih se Rusi niso upali povedati svojega mnenja, kajti vsa¬ ko sumljivo pisanje je prišlo v “črni kabi¬ net”, 'kjer so je odprli in prečitali. Značilno je, da je v politični policiji služ¬ bovalo vedno razmeroma malo pravili Rusov in največ Nemcev, kakor so sploh Nemci pra¬ va nesreča, za Rusijo. Počenjanje politične policije je močno jio- spešilo razvoj nihilizma. Ta je nastal iz raz¬ mer: brezpravnost ljudstva, zatiranega in iz¬ koriščanega od tatinskih ekscelenc, je vstva - rilo obup, ki mu je nemška filozofija dala značaj in vsebino. Policija si je s svojim pri¬ tiskom na ljudstvo in s svojimi krivicami na¬ kopala sjilošno sovraštvo, jeza nad njenim po¬ četjem je ljudi naravnost gonila v nihilizem in v zarotništvo. Vladah? so sploh lake raz¬ mere. kakor pred let&iu 1848. v Italiji in na Ogrskem.. ^ . . ... . , ; •“Tretji oddelek"', je, izgubil svoj pomen, ko je odstopil od načelstva grof Bensetidorf. ki spada med največje nemške kruteže, šufte in gavnarje, kar jih je kdaj kradlo in divjalo na Ruškem. Njegova naslednika knez Orlov in knez Dolgorukij sta bila prava Rusa, poštena moža, ki sta po svoji'moči delala na to, da bi politična policija postala poštena institucija. Car Aleksander II. je po nasvetu kneza Dol- gorukega že hotel sploh odpraviti tretji odde¬ lek. Tedaj pa — 1. 1866. — se je zgodil aten¬ tat na carja — nihilist Karakazov je poskusil carja umoriti. Ta atentat je seveda vse iz - premenil. “Tretji oddelek” je ostal ter pri¬ čel strašno vojno proti nihilistom, ki so na ta preganjanja odgovarjali z vsakovrstnimi aten¬ tati. Vse preganjanje pa ni nič izdalo. Na¬ čelnik tretjega oddelka, general Mezencov, je bil na ulici umorjen, na njegovega nasled¬ nika, generala Dreutelena, storjeni atentat se je samo slučajno ponesrečil — koliko manj¬ ših funkcionarjev pa je bilo z noži, revol - verji in bombami ubitih. General Dreuteleh je vsled omenjenega atentata odstopil. Opozoril pa je carja, da je tretji oddelek nezmožen za boj proti nihili¬ stom in je priporočal, naj se tretji oddelek od¬ pravi in politična policija podredi ministrstvu uo.tranjih del. Car je tako storil. S tem, da je politična policija izgubila svojo popolno sa¬ mostojnost in neodvisnost, je bil storjen vsaj majhen napredek, kajti prejšnja iz gole samo¬ voljnosti storjena zločinstva policije, so po¬ stala vsaj težje izvršljiva, seveda izginila še niso; policije je sedaj stala vsaj nekoliko in v največjih stvareh pod nekako kontrolo. Osta¬ la je pa politični policiji še vedno velika moč; tako se'ji ni bilo treba slej, kakor prej nič ozi¬ rati na postave in bila je neodvisna od sodišč — sodila je sama, kakor se ji je ljubilo. Leta 1881., je car končno vsaj v enem ozi¬ ru omejil strašne pravice politične policije, odpravil je grozno zlorabljeno prognanstvo v Sibirijo ter določil, da more pregnanstvo iz¬ reči le posebna komisija. To je zadnja reforma, ki se je zgodila v ruski politični policiji. Ta policija je naj - strašnejša kar jihj en a svetu in grozna je njena okrutnost — a uspehi so malenkostni, kakor pričajo vedno se ponavljajoči atentati. Možje! Vprašajte Vašega trgovca ^ pristni tobak za žvečeije “Right-Cul” 5 centov škatljica. v staro domovino Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE I Podružnica : 6104 St. Olair Ave, CLEVELAND, 0. ^ J mesto" *?;*.. f" h V.a«" Prodaja I PAROBRODNE potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju ; hitro in ceno. mi« unije n « 1 P rl j ji nesla napi LISTKE . nf., za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. 5« plnskajoc tam pomaga tim strgal jta.0,1 »pri j* zadnje dni. STASE ZA Tisoče Slovencev se vedno obrača na to si tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki Izgubi. ika se usmrti z negrorn. 1 8] poročila se sije vzela da uide sra Itlltlg; j e i, ^ Gerharta Uči se gospodarstva, to je ena prvih in najbolj vzvišenih kreposti. — Abraham Lin¬ coln. * * * Če Hočeš napredovati, ne zapravi nikdar centa brez potrebe, če malo zaslužiš, prištedi malo, če več zaslužiš, prištedi več. — Mar- shal Field. Kako moreš hiti pripravljen za prilike bo¬ dočnosti, če ne štediš in ne misliš. — J. D. R. SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽB asm. drobil]) lozei seje črne .»no s !> bele žen, f ' l njimi, 1)3 Ni o m ; >esotsk 0 Sf na i 1) ‘Sorči *SS> j J* «>ed fiftu 405 W. Michigan St., DULUTH, Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIK ,f Mii 0 Se . I'% '»tor r C,% 0 POgj k Naročnina za Ameriko Zafcelo leto - - za pol leta - - . - - - $ 2.00 - - . 1.00 Za Evropo in Canado: Za celo leto.$3.00 za pol leta.1,50