'TIM - REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE
Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6

• Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬
vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din

• Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
pp. 541 /X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna
'Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna
Skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup¬
nost za zaposlovanje Slovenije.

TIM

poštnina plačana v gotovini

18 . letnik

Januar 1980

5

cena 7.00 din

timova igračka

ZEBRA

S tušem pobarvajte tolikšen list papirja, da
boste nanj lahko nalepili zebro. Nato zebro
izrežite po debelih črtah, po tanjših pa na¬

rahlo zarežite z nožičkom, tako da bos e
papir lahko lepo zapognili. Pri ušesih zat !■
žite s spodnje strani! Preostane vam še,
da zebro zalepite tako, kot kaže fotografij a.

TIM 5 • 79/80 1  93

TIM 5

Januar 1980 18. letnik

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO
DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬
ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič,
Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka
Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični
urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna
številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov:
TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči
račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬
ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬
valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬
nije.

timova pošta

Milan Čadež iz Gorenje Dobrave je naročen
na revijo drugo leto. V pismu se zavzema,
da bi v prihodnje objavljali v modelarski
rubriki tudi težje načrte. Težavnosti načrtov
seveda ni mogoče vedno prilagajati vsem
okusom, mislim pa, da bo načrt Albatrosa
v prihodnji številki zadovoljil tudi zahtevnej¬
še modelarje. Zadnja stran ovitka je name¬
njena reklami in bo taka ostala tudi v pri¬
hodnje.

Andrej Reberšek iz Tiroseka bo našel načrt
naprave in recept za navijanje transformator¬
jev že v tej številki.

Blaž Zupan iz Ljubljane si želi izdelati mo¬
del jadrnice na daljinsko vodenje. Zadnje
čase imamo z zahtevnejšimi modeli težave,
saj nam nikakor ne uspe pridobiti sodelavca,
ki bi pripravil kakšen tak zahtevnejši načrt.
Naj ponovno povabim vse, ki zmorejo kaj
več kot hruške peč. Pričakujemo, da se bodo
oglasili predvsem tisti, ki imajo na voljo
zahtevnejše modelarske načrte.

Iz Pirana se z daljšim pismom oglaša Bo¬
ris Mečuf. Zahvaljujemo se mu za ugodno
mnenje o reviji pa tudi njegova kritika, da
pride kdaj pa kdaj do napak v shemah in
drugih risbah, je upravičena. Revijo bo pla¬
čal z nakaznico na naš žiro račun, ki je na¬
pisan v kolofonu. Mali oglas bomo objavili.
Sebastjan Baksa iz škofje vasi je s Timom
tako zadovoljen, da se je nanj redno na¬
ročil. Načrtov za pravi Go cart v reviji ni¬
smo objavili, res pa je bil objavljen načrt
za podobno vozilo brez motorja. Nasvet, ki
smo ga dali že več ljubiteljem tega špor¬
ta, velja tudi zanj: največ bo zvedel o njem
v najbližjem Avto-moto društvu. Tam mu bo¬
do svetovali, kje dobiti načrt za to vozilce
in vse ostale napotke v zvezi s tekmovanji
in podobno.

Aleš Košir iz Ljubljane je izdelal vezje za
regulacijo moči po načrtu objavljenem v
Timu, za katerega pravi, da izvrstno deluje.
Njegovo željo sem posredoval avtorju in
upam, da mu bo kmalu ustregel.

Simon iz Spodnje Ščavnice želi izvedeti na¬
slov revije Sam. To ne bo težko. V prvi
trafiki naj si izprosi revijo na ogled in že
na prvi notranji strani bo opazil naslov ured¬
ništva. Kar pa zadeva knjige in revije, ki
obravnavajo konjičkarstvo vseh vrst, mu sve-

194  TIM 5 • 79/80

tujem, da piše klubu Nikola Tesla v Beo¬
grad za katalog tovrstne literature. Naslov
kluba smo objavili v Timovi pošti prve le¬
tošnje številke.

Ne morem si kaj, da ne bi za kratek čas
zavil nekoliko vstran od vprašanj in od¬
govorov in v enem zamahu odgovoril nekate¬
rim dopisnikom. Kljub neprestanemu ponav¬
ljanju, da v uredništvu ne razpečavamo na¬
črtov, še manj pa prodajamo različen radio¬
amaterski in modelarski material, me je tudi
tokrat več kot deset dopisnikov zasulo z
naročili te vrste. Značilno je zlasti to, da
med njimi prevladujejo taki, ki so naši na¬
ročniki že lep čas. Kar me verjamem, da
niso kdaj že prebrali, da se s tako trgovino
ne pečamo. Ali pa je ta nepoučenost posle¬
dica prepovršnega prebiranja revije, zlasti
pošte. Tokrat sem se trdno odločil, da bodo
pisma, v katerih boste zahtevali od nas ma¬
terial naprodaj, romala v koš.

Darko Jovanovič iz Krškega nam je potožil,
da želi izdelati po Timovem načrtu TV igre,
vendar se mu zdi načrt prezahteven, žal se
enostavnejših iger ne da izdelati, zato mu
svetujemo, da poprosi za pomoč in nasvet
kakšnega izkušenejšega tovariša. Material se
dobi (skoraj) ves pri nas.

Boris Visočnik iz Hoč nas prosi za načrt
lisičarja, katerega fotografijo smo objavili
na naslovni strani letošnje tretje številke.
Načrt te naprave je dovolj preprost in ker
ni edini, ki bi rad izdelal to napravo, jo
bomo objavili v eni od prihodnjih številk.
Jožko Šetina iz Vikrč sprašuje, če bi bil
motor pony ekspresa dober oziroma upora¬
ben za pogon dva metra dolgega go karta.
Zakaj pa ne! Seveda pa imajo tekmovalna
vozila močnejše motorje, s katerimi tudi do¬
segajo hitrosti do 100 km na uro. Torej bo
tako opremljeno vozilo bolj za igro.

Uroš Baliž iz Vodic je naš naročnik že tret¬
je leto, ukvarja pa se predvsem z modelar¬
stvom in fotoamaterstvom. Žal mu moram
sporočiti, da je tudi nam zmanjkalo starej¬
ših letnikov Tima im mu ne moremo poslati
letnika, ki ga želi. Svetujem mu, da pogle¬
da še v šolsko knjižnico.

Bodi dovolj za tokrat, ostalim bom kot obi¬
čajno odgovoril po pošti. Za konec samo še
drobna prošnja: nikar ne pozabite opremiti
svojih dopisov s polnimi naslovi in datu¬
mom, saj je zadnje čase takih pomanjkljivih
dopisov vse več.

ODGOVORI NA
VPRAŠANJA

Jan 1. Lokovšek

1. Peter Ulčakar iz Vevč sprašuje, kako bi
odpravil motnje, ki jih povzroča doma izde¬
lani »light show«. Zaporedno z žarnico naj
veže dušilko; dovolj dobra je ona za neon¬
ske svetilke (40 W). O izdelavi — jedkanju
tiskanih ploščic bomo kasneje posvetili več
člankov, kar zanima tudi Janeza Avblja iz
Blagovice.

2. Darko Pečnik iz Tacna bi rad kupil mate¬
rial prek Tima. Vsem ostalim s podobnimi
željami naj povem, da je že v Timovih ogla¬
sih veliko tega, kaj šele v drugih revijah
(Radioamater).

3. Alojz Volf iz Murske Sobote postavlja
teoretsko vprašanje ali obstaja material, ki
ne propušča magnetnih silnic pa magnet
nanj vendarle ne deluje. Odgovor je jasen.
Posledica vsake motnje v polju je sila, torej
takega materiala ni!

4. Aleš Curmilar iz Kočevja bi rad vedel,
kako preizkusiti MF transformatorčke in VF
jedra, ali ustrezajo namenu. Amater, ki nima
dragih merilnih instrumentov, jih lahko pre¬
izkusi le v vezju, ker dvomim, da bi si zgra¬
dil kakšen merilnik prav v ta namen, saj
bi bil le-ta prav tako zahteven kot npr. RC
sprejemnik če ne še bolj.

5. Patricio Hrast iz Izole nam je namenil naj¬
več pisanja. Rad bi predelal svojo RC na¬
pravo znamke METZ. Vsi AM RC oddajniki
oddajajo tako, da je VF signal ko je impulz
in pavza (ca. 0,3 m/sek) med posameznimi
impulzi. Zato s tem ne bo težav. Ker je
oddajnik namenjen za 27 MHz področje, je
potrebno zamenjati le kvarc kristal, nikakor
pa ne cele VF stopnje. Periodo se da ugla¬
siti s trimerpotenciometrom 100 KQ. Le-ta
ni kritična in z njo ne bo težav. Drug pro¬
blem bodo morda nevtralni položaji servo-
mehanizmov, pa tudi to se da rešiti brez
težav. S sprejemniki po Timovih načrtih mo-

TIM 5 • 79/80 1  95

rajo ustrezati tudi Metzovemu oddajniku!
Akumulatorčkom NiCd nameravam posveti¬
ti poseben članek. Naročene ploščice poš¬
ljem takoj, ko bodo na voljo.

6.  Milan Kojterer iz Rogaške Slatine ima te¬
žave z motorčkom na žaril no svečko. Se¬
stava goriva je: 8 delov metilnega alkohola
in 2 dela ricinovega olja. To so volumski
deli, ne utežni! Dodajati nitrometan pomeni
povečevati moč, obenem pa krajšati dobo
motorčka in ga ne dajajte v gorivo, če ne
gre za izjemen primer. Na tekmovanjih v
hitrostnih dirkah, je celo prepovedan! Z vi¬
jakom na vrhu vplinjača nastavite velikost
plina pri minimumu, z medeninasto ploščico
pa mešanico. Slednja nudi večji odpor pri
vrtenju. Premer cevke za gorivo izberete
tako, da jo lahko tesno nataknete na pri¬
ključek. Cevka naj se ne dotika vročih de¬
lov motorčka (izpušne cevi) razen če ni iz
silikonske gume. Te so odporne tudi proti
visokim temperaturam. O »rezervni šobi«
morate povedati malo več. če ima na koncu
navoj, potem je namenjen za:

a) priključek na zadnji strani motorja za
pogon membranske črpalke ali

b) za nadpritisk, ki ga vzamemo z izpušne
cevi in ga potrebujemo v rezervoarju za go¬
rivo za boljši tek motorja.

7. Bogdanu Makucu iz Logatca ne dela od¬
dajnik TIM V!H. Ker je zelo skop s podatki,
bom naštel samo nekaj možnosti. VF stop¬
njo težko preizkusite z osciloskopom, razen
če ni namenjen za frekvence (27 MHz). TIM
VH-1 ne dela, če ni priključen na anteno In
če ga preizkušate (s tako dobrim) oscilo¬
skopom vežite med sponki za anteno in
maso 56 £ž! Sicer pa svetujem, da izmeri¬
te napetosti, poskusite zamenjati VF tran¬
zistor ali kvarc in če vam ne bo uspelo, se
Ponovno javite!

8. Z oddajnikom TIM Vil se ukvarja tudi Emil
Kastelic iz Ljubljane, in sicer meni, da manj¬
kajo vrednosti elementov, zato jih podajam
še enkrat:

Potenciometer za razmerje 100 Q lih, upor
P3 in R4 imata vrednost 47 KQ. Te vredno¬
sti so podane v tekstu in ne na shemi! Pač
Pa opozarjam, da TIM VII ni v skladu z no-
vi mi predpisi, ki bodo (predvidoma) spre-
ieti v prvi polovici leta 1980 in zato pripo¬
mbam dograditev antenskega filtra ali pa
3 f adnjo novejšega RC sistema!

prvi koraki

Bojan Rambaher

DISK -
HELIKOPTER

Z diskom-helikopterjem vam predstavljamo
še en model iz risalnega papirja. Disk je
sestavljen iz trupa, obroča in šestih lopa¬
tic. Trup je narejen iz dveh stožcev. Med
spodnjim (prisekanim) stožcem in obročem
in obročem so pritrjene lopatice pod ko¬
tom 25°.

Naprava za spuščanje je narejena iz na¬
vadnega svinčnika, na katerega je pritrjen
ročaj in kolut z navito vrvico. Obliko, di¬
menzije in način spuščanja si oglejte na
priloženih skicah.

196 TIM 5 • 79/80

BRLEZ

Pošiljamo vam skico in opis zelo stare
igračke, ki so jo nekdaj ob zimskih večerih
na pečeh izdelovali v gorskih vaseh nad

Baško grapo. Ne vemo, če je znana tudi
drugod. Mi smo jo izdelali pri tehničnem
pouku, saj med mlajšimi komajda še ve kdo
zanjo.

Za izdelek potrebuješ: navadno trsko, debel
oreh in nož. Z nožem izdolbeš v oreh tri
luknje. Eno na vrhu in drugo na nasprotni
strani, tretjo pa na sredini, kjer se stikata
obe polovici oreha. Potem izdelaš iz trske
os. To vtakneš skozi nasprotni luknji. Prej
pa še za os privežeš nit, ki jo vtakneš skozi
tretjo luknjo. Nato izdelaš iz trščice še ve¬
trnico. Pritrdiš jo na os. Tako je brlez na¬
rejen.

Na os navijemo skoraj vso nit, nakar jo
hitro potegnemo navzven in počasi popu¬
ščamo nazaj. Ponovno potegnemo in posto¬
pek ponavljamo. Vetrnica se vrti nekaj časa
v eno, nekaj časa v drugo smer in sama
navija nitko.

Opisal: Janez Šorli, 7. razred
Narisal: Marčelo Torkar, 7. razred
Mentor: Stane Torkar

vetrnica

198  TIM 5 • 79/80

Za izdelavo potrebujete vezano ploščo debe¬
line 6 mm, smrekov les, bukov les ali ive-
rico 6—12 mm. Odločite se lahko kar za
vezano ploščo debeline 6 mm.

2.2. Izbira orodja:

1. Uvodna beseda

Pred vami je dokumentacija in opis izdelave
pladnja, ki ga lahko uporabljate za shranje¬
vanje najrazličnejših predmetov. Različne
izvedbe notranjosti pladnja vam lahko ko¬
ristno služijo za vašo konjičkarsko dejavnost
(npr. fotoamaterjem bo zagotovo dobro slu¬
žil pladenj s ploščo (list št. 3), ki ima iz-
vrtine za vstavljanje filmov, radioamaterjem
bodo dobrodošle vzpodbude za izdelavo
pladnja s predali oziroma pladnja s preč¬
kami (list št. 4) za shranjevanje drobnih
predmetov, kot so diode, transformatorji,
upori, kondenzatorji itd.). Pladenj brez do¬
datne notranje opremljenosti (list št. 1) pa
lahko uporabite za serviranje hrane (sadja,
kruha) ali pa za pripravo elementov (baterij,
žic, žarnic) za izvedbo skupinskih vaj pri
tehničnem pouku, fiziki, kemiji itd.

2.2.1. Ta izdelek se sicer da izdelati tudi z
uporabo ročnega orodja (mizarska žaga, li¬
sičji rep, vrtalna kljuka s svedri za les), edi¬
no utora za oprijetje dna v tem primeru ne
bi izdelovali, ampak bi dno lepili na spodnjo
stran stranic (brez utorjenja). Pladenj v
različnih izvedbah pa lahko lepo izdelate
s pomočjo električnega ročnega orodja (npr.
s pomočjo KLIP—KLAP vrtalnika s priključki
na KLIP—KLAP delovni mizi). Seveda, če
še nimate teh sredstev, lahko izdelek ob¬
delate tudi le s pomočjo nekaterih priključ¬
kov vrtalnika (npr. povratna žaga, kronska
žaga) na delovni mizi.

2.2.2. Posamezne delovne operacije in izbira
električnega ročnega orodja

Razrezovanje: S pomočjo krožne žage lahko
nažagate sestavne dele (poz. 1, 2, 3, 4).
Utorjate tako, da namestite krožno žago na
delovno mizo in pri tem pazite, da zobje
segajo iznad delovne mize le za 2,5—3 mm.
Na os krožne žage KLIP—KLAP pa nadenete

%

TIM 5 • 79/80 199

200  TIM 5 • 79/80

‘g

15

-UU-2s_

6

_ !

I f^r

. ' 2.5

L. 6

j . 6

Konstr.

Risal

Pregledal

Pr.  na JUS

Merilo.-

1:2

Datum

Ime

De// pladnja

Št- risbe:

listov: 4
list : 2

TIM 5 • 79/80 201

202  TIM 5 • 79/80

TIM 5 • 79/80 2  03

dva obročka, ki sta zraven, in tako ustvarite
širši rez (do 8 mm). Lahko pa utorjate tudi
tako, da obdelano stranico večkrat prestav¬
ljate ob vodila za debelino ureza (2,5 mm).
Tako dobite z dvakratnim oziroma trikratnim
prestavljanjem tucti želeno debelino utora.
List žage naj ima 80 zob (drobni zobje).

3. Beseda učiteljem tehničnega pouka
in mentorjem kluba

Takšen izdelek lahko izdelate tudi pri pouku
oziroma pri krožku šolskega proizvodnega

modelarstvo

Sašo Krašovec

G-15

dela. Za takšno izdelavo je primerno for¬
miranje tekočega traku v projektni nalogi.
Ob tem pa velja povedati, da so za takšno
izvedbo potrebna sredstva za delo (ročno
električno orodje in delovne mize) in to v
zadostnem številu. To se pravi, da bodo
vsi učenci v skupini sodelovali oziroma
ustvarjali v posameznih fazah (razrezovanje,
vrtanje, obdelava). Menim, da bo potrebno
ta sredstva pogosteje nabavljati in tako
dopolnjevati celotno opremo, ki je predpo¬
goj za izvajanje delovne politehnične in
proizvodne vzgoje pri pouku in krožkih
kluba mladih tehnikov.

delovanju modelov. Izdelava modela ni zah¬
tevna, vsebuje pa vse elemente gradnje,
katere naj bi modelar v začetku obvladal.
Zaradi pomanjkanja prostora so večji deli
(krilo, višinski stabilizator, trup) risani v
M = 1 : 5, mizica (m) v M = 1 : 2, vsi ostali
deli pa so v M = 1 : 1. Vsi materiali so
označeni z začetnicami, številke za začet¬
nico pa pomenijo dimenzijo.

Krilo

G-15 je manjše jadralno letalo, namenjeno
spuščanju za zabavo ali pa začetnikom, da
se ob manjši porabi materiala privadijo iz-

Za krilo naredite najprej rebra. Narisana so
v M = 1 : 1. Točno jih prerišite na prozoren
papir in nato s pomočjo kopirnega papirja

204  TIM 5 • 79/30

na VP1,5mm. Na to vezano ploščo narišite
2 rebri A in po enega B ter C. Rebra iz-
žagate in zbrusite do črte. Tako dobite šab¬
lonska rebra. Rebra prevrtate z buciko na
dveh mestih, eno bolj spredaj in drugo bolj
zadaj. Nato izrežete iz B 1,5 ustrezno šte¬
vilo kosov za rebra, ki pa naj bodo malo
večji, kot so rebra. Nato daste skozi eno
šablonsko rebro buciki, nanju nataknete ko¬
se iz balse in na konec še drugo šablonsko
rebro. Balso zbrusite do šablonskih reber.
Na buciki nataknite toliko kosov balse, da
boste brusili 2 ali 3-krat; naredite lahko še
2-3 rezervna rebra. Enako delate z rebri za
ušesa, le da uporabite šablonska rebra B
in C. Ker ima model levo in desno uho,
mora biti, ko rebra zbrusite, tudi rebro C
enkrat na levi in drugič na desni strani
rebra B. Pri ušesu brusite vsa rebra [za
eno uho) istočasno. Tako so rebra gotova
in sedaj morate narisati na papir vsak del
krila v naravni velikosti. Na narisane dele
pribijte letvice iz balse, katere odrežite iz
ustrezne balse (pribijte samo sprednjo
in zadnjo letvico). Zadnjo spredaj rahlo pod¬
ložite tako, da, ko vstavite rebra, dobi profil
lepo usločenost. Nato vlepite vsa rebra.
Vsa končna rebra, razen najmanjših na uše¬
su, prilepite rahlo poševno; vsa ostala mo¬
rajo biti pravokotna na podlogo. Ko se lepilo
posuši, snemite vse dele in vlepite še
ostale letvice iz smreke. Ker so pri se¬
stavljanju in lepljenju vse letvice nekoliko
daljše, jih na koncu zadnjih reber odžagate
in zbrusite. Sedaj se lahko lotite sestavlja¬
nja krila. Na mizo ali ravno podlago pritr¬
dite večji del krila, na strani, kjer boste
prilepili uho, podložite papir in nato prile¬
pite uho. Le-to je na koncu dvignjeno za
51 mm. Ko se lepilo posuši, snemite tako
dobljeno krilo s podlage, nanjo pa pritrdite
srednji del krila in na enak način prilepite
prej dobljena dela krila. Tokrat pa morate
uho podložiti za 75 mm. Ko se lepilo po¬
suši, krilo snemite, ga zbrusite (prednjo
letvico zaokrožite, zadnja je trikotna — glej
načrt) in vlepite ojačitve v lome krila, ka¬
tere izrežete iz VP1. Na koncu krila prile¬
pite balso 10 mm in jo zbrusite v obliki
kaplje, v srednji del krila pa med rebri in
letvice vlepite B1,5. Tako narejeno krilo
prekrijte s tankim japonskim papirjem, ga
rahlo namočite, da se papir lepo napne (ko
se voda suši, mora biti krilo pritrjeno, da

se ne zvije) in ga 3-krat prelakirajte z raz¬
redčenim nitro lakom.

Trup

Nosni in pa zadnji del sta narisana v M =
1:1.  Nosni del prerišete na B 5, ga iz-
žagate in zbrusite. Nato narišete celoten
trup na papir. Na risbo pritrdite nosni del
in nanj prilepite letvici iz B 5 X 5. Zgornjo
zadaj toliko zbrusite, da je konec trupa vi¬
sok toliko, kolikor je narisano na načrtu;
med letvici vlepite še ojačitve. Ko se lepilo
posuši, snemite trup in letvici zbrusite tako,
da je zadnji del trupa debel 2—3 mm; spre¬
daj ostane debel 5 mm. V prvi prostor vlijte
svinec. Na trup pa prilepite z obeh strani
balso 2 ali 3 mm in trup zbrusite tako, da
je prerez skozenj ovalne oblike. Nanj pri¬
lepite mizico m 2 , in t, del f, okrogli paličici
0 3 mm, dolžine 3 cm iz bukove ali smre¬
kove letvice in pa nepremična dela smer¬
nega stabilizatorja. Na premični del pa
nalepite del h in spodaj ojačitev iz VP1.
Premični del pritrdite s trakci iz debelega
japonskega papirja ali svile na nepremični
del. Deli f in h so z buciko prevrtani na
označenih mestih. Na trup prilepite še ome-
jilec odklona višinskega stabilizatorja iz
VP 2 in trikotno letvico na mizico. V trup
zabodite zadaj buciko in še eno, ki ima prav
tako obliko kavlja približno 3 cm pred pre¬
mični del smernega stabilizatorja in to na
levo stran. Za model naredite še vlečno
kljukico iz dur-aluminija 1,5, jo z dvema
žebljičkoma pritrdite v škatlo iz VP1,5 in
žebljička odščipnite. Kljukica mora prosto
drseti v škatli. Nato škatlo vlepite v trup
(na označeno mesto — s črtkano črto), pri
tem pa pazite, da ne zalepite tudi premič¬
nega dela kljukice. Tako narejen trup zbru¬
site, ga prekrijte s tankim japonskim pa¬
pirjem in 2-krat prelakirajte z rezredčenim
nitro lakom. Na del h na smernem stabili¬
zatorju skozi luknjici pritrdite dva kaveljčka
iz bucike. Na levo stran napnite tanko ela¬
stiko, desni kaveljček pa zvežite z laksom z
luknjico na kljukici tako, da, ko bo kljukica
spredaj, bo stal smerni stabilizator ravno.

Višinski stabilizator

Izdelajte ga na enak način kot krilo, le da
uporabite rebra D. Na koncu prilepite balso

TIM 5 • 79/80 2  05

vlečna kljukica:

206  TIM 5 • 79/80

TIM 5 • 79/80 2  07

5 mm in jo zbrusite v obliki kaplje, med
srednji dve rebri vlepite B1, nanjo pa še
dela iz VP 2 (glej detajl konca trupa). Tako
narejen stabilizator prekrijte s tankim ja¬
ponskim papirjem, ga navlažite in 2-krat
prelakirajte z razredčenim nitro lakom.

Reg laže in spuščanje modela

Model najprej sestavite. Krilo dobro pri¬
pnete z elastikami na trup, višinski stabili¬
zator pa spredaj na trup z elastiko, zadaj
Pa s tanko elastiko, katero navijete 2—3-
krat okoli bucik. Nato preverite lego težišča
modela. Le-to mora biti na označenem
mestu. Model nato zreglirate, to je, da ga
nekajkrat vržete iz roke. Model mora leteti
čimdlje. če preveč pada, je model pretežak,
mu je treba odvzeti nekaj uteži ali dati
Podložko pod višinski stabilizator na zad¬
njem delu. Če pa se model po metu preveč
v zpne in nato cicne dol, pa je spredaj pre¬
lahek, ga malo obtežite ali pa podložite
višinski stabilizator spredaj. Za regliranje
modela je dobro, da je čim manj vetra,
model spuščate proti vetru. Preveriti morate
^di odklon smernega stabilizatorja, kajti če
ie prevelik, model preostro kroži ali celo
Pade v spiralo, ravno tako pa ne sme delati
Prevelikih krogov ali leteti samo naravnost.

To dosežete tako, da z buciko, ki jo zabo¬
dete v del f, blokirate odklon smernega sta¬
bilizatorja.

Ko je model tako zregliran, ga lahko poteg¬
nete z laksom. Za začetek naj bo laks dolg
približno 20 m, nato pa ga lahko zdaljšate
do približno 40 m. Preden model spustite,
dajte med zadaj navito tanko elastiko stenj
od sveče in ga prižgite. Pri spuščanju z lak¬
som Imejte narezanih več teh stenjev. Dolži¬
na naj bo taka, da v približno 2 minutah
prežge tanko elastiko. Tako bo modelu dvig¬
nilo višinski stabilizator do omejilca, model
pa bo lepo pristal. Model vlečete vedno
proti vetru in ga morate dobro gledati. Ko
pride nekako nad vas, ga z rahlim trzajem
roke proti modelu odpnete. čim lepše ga
odpnete, lepše bo model tudi letel.

Pri izdelavi in spuščanju vam želim obilo
uspeha in zabave.

Rep (horizontalne površine)

208  TIM 5 • 79/80

Matjaž Glavič

HI - FLY

To je model večnamenskega trenažnega ja¬
dralnega letala, ki se odlikuje po zelo ve¬
liki stabilnosti v letu in po tem, da je eno¬
staven za vodenje. Njegovi osnovni podatki
so:

Razpon kril: 2300 mm

Dolžina trupa: 1160 mm

Površina kril: 4140 mm 2

Naprava za RC: 2—3 (4—6) kanalov

Sedaj pa preidimo h gradnji. Začnimo s
krilom kot najpomembnejšim delom letala.

Krilo

Najprej izdelamo po dve šablonski rebri 1
in 2 ter med njiju vpnemo ustrezno število
reber (glej tloris letala). To ponovimo
dvakrat, enkrat za levo ter drugič za desno
polovico. Prva tri rebra vsake polovice so
iz aviošpera 3—4 mm, ker so tu nameščeni
bajoneti za povezavo kril. Rebra nato lepo
izdelamo in ko smo gotovi, si na papir na¬
rišemo povečani tloris krila. Sedaj pripra¬
vimo vse potrebne letvice (glej na šabl. re¬
bri 1 in 2) in pričnemo z lepljenjem reber,
najprej na sprednji in zadnji nosilec ter
končno še na srednja glavna nosilca. Nato
počakamo, da se celotna konstrukcija posu¬
ši in nato začnemo z izdelavo ojačitev ter
izdelavo lukenj za bajonete v rebrih 1, 2 in
3. Tako je krilo pripravljeno za prekrivanje
torzijskega nosu. Pri prekrivanju si pomaga¬
te z bucikami, gumicami in selotejpom, da
bo furnir ali balsa, odvisno od tega, s čim
boste prekrivali, povsod lepo stisnjen k
rebru. Ko je to gotovo, krila še dokončno
obdelamo ter jih prekrijemo z japonskim
papirjem ali s folijo. Pri izdelavi kril pose¬
bej pazite na to, da si boste narisali levo
in desno polovico posebej, da ne boste na¬
redili dveh enakih, kar se rado zgodi.

Izdelajte šablonski rebri 3 in 4 in vstavite
mednju ustrezno število balsinih reber
1,5 mm. Prvi dve sta iz aviošpera 1, 1,5 mm.
Nato po istem postopku kot pri krilu izde¬
lajte vse letvice, vendar iz balse tudi sred¬
nja nosilca. Sedaj celo konstrukcijo zale¬
pite skupaj in ko ste gotovi, obe polovici
malo obdelajte, zvrtajte luknje za bajonete,
ter oba dela prekrijte z balso 1 mm. Ko ste
to dokončali, sledi še fina obdelava repa in
končno prekrivanje s folijo ali japonskim
papirjem, enako kot pri krilu. Tako so no¬
silne površine gotove, ostane nam še pove¬
zava, to je trup.

Trup

Najprej si narišite trup v pravi velikosti na
papir, kjer ga boste kasneje sestavljali.
Povečajte ga iz dane skice tako, da vsako
mero pomnožite z 20, ker so skice (pogledi
jadralnega letala) risane v merilu 1 : 20. Ko
boste to končali, pa se lotite kar izdelave
stranic trupa. Najprej stranske opiate, nato
spodnjo in nazadnje, ko boste te dele že
imeli zalepljene skupaj, še zadnje (zgornje),
to pa zato, ker mora biti ta zelo pokončna,
kar pa je predhodno težko določiti. Vse
stranice trupa so iz 5 mm balse. Preden se
boste lotili lepljenja trupa skupaj, morate
spodnjo stranico še zakriviti navzgor. To pa
storite tako, da nekaj ur, preden boste lepili,
položite balso v vročo ali toplo vodo ter jo
zakrivite na prave mere. Nato jo dobro
posušite, ker drugače lepilo ne bo držalo.
Sedaj lahko preidete k lepljenju. To storite
tako, da sprednjo oplato z bucikami dobro
pritrdite na šablonsko desko, stranske op¬
iate pomažete z lepilom 5 mm od spodnjega j
roba navzgor ter najprej eno in nato še dru¬
go oplato prilepite zraven. Pri tem pazite,
da ne boste celotnega trupa skrivili v levo
ali desno ali da se vam trup ne bo prile¬
pil k šablonski deski. Ko bo to suho, celo
konstrukcijo dobro ojačajte, namestite no¬
silce za pritrditev krila z gumicami ter za¬
lepite še zgornjo oplato in mostiček pred
krilom, ki mora biti iz tršega lesa. Preden
boste lepili zgornjo oplato, seveda ne po¬
zabite, da morate v kabino vlepiti najmanj
tri rebra za krilom eno rebro, to pa zaradi
ugodnejše namestitve RC naprave, kakor tu¬
di zaradi same moči trupa. Sedaj izdelajte

1160  mm

TIM 5 • 79/80 2  09

I

210  TIM 5 • 79/80

*

TIM 5 • 79/80 211

D

še vertikalne površine repa. Sprednji, ne¬
gibljiv del naredite po istem postopku kot
horizontalne površine repa. Izdelajte šabloni
5 in 6 ter vstavite mednju ustrezno število
1 mm ter 5 mm balsinih reber (skica 7). Na¬
to po že znanem postopku zalepite rep sku¬
paj, ga preoblečete z 1 mm balso ter na¬
zadnje še s folijo ali japonskim papirjem.
Gibljivi del (trimer) bo enostavnejši za iz¬
delavo, ker je kar iz polne balse zbrušen
v obliko trikotnika (skica 8). Izdelati mo¬
rate še del, ki je prikazan na skici 11. To
je del, ki povezuje trup z repom, v katerem
so nameščeni prenosi za uravnavanje le¬
tala po višini. Na ta del je pritrjeno tudi
višinsko krmilo. Ta del je nekakšen podalj¬
šek zgornjega dela repa (skica 7), vendar ga
morate vdelati iz polne balse in ga nato,
ko bo že gotov, izvotliti. V ta izvotljeni del
boste namestili člen za povezavo servo mo¬
torja z višinskim krmilom. Seveda morate
tudi v trup narediti ustrezno luknjo, da se
bo L-člen lahko neovirano gibal. Ta pove¬
zani člen bo moral vsak malo po svoje spre¬
meniti, vendar če boste točni, bo približno
takšen, kot je na skici 11. Ko ste vse te
dele že dokončali, jih lahko zalepite sku¬
paj. Najprej del, ki je prikazan na skici 11
na trup, ter nato pa še rep na ta del. Tako
sledi samo še dokončna obdelava celotne¬
ga trupa, namestitev dela 9 na trup pred
repom ter preoblačenje s folijo ali japonskim
papirjem, odvisno od tega, za kateri posto¬
pek ste se odločili. Končno je letalo pri¬
pravljeno, da vanj vgradite napravo za da¬
ljinsko vodenje, vse komande dobro zvežete
v servo mehanizem, ter še zadnjikrat pre¬
verite, če ste vse izdelali točno in močno.
Ne pozabite, na krilih morate narediti V-
-lom, torej pazite, da ta ne bo prevelik ali
premajhen. V vsakem primeru pa je boljše,
če je malo večji kot pa da je premajhen,
to pa zaradi tega, ker se z zmanjšanjem V-
-loma tudi možnost upravljanja jadralnega
letala po smeri manjša. V-iom je prikazan
na skici. Poleg tega pazite tudi na pravilno
obtežitev letala. Težišče mora imeti na 1/3
profila krila. Pri spuščanju vam želim mnogo
uspehov!

212  TIM 5 • 79/80

daljinsko

vodenje

Jan I. Lokovšek

ODDAJNIK
TIM XIX

Uvod

TIM XIX je oddajnik za daljinsko vodenje
digitalnega tipa z možnostjo upravljanja šti¬
rih servomehanizmov. Primeren je tako za
ladijske kakor tudi za letalske in druge mo¬
delarje, saj je po zmogljivostih enakovre¬
den standardnim tovarniškim izdelkom in
ne samo to, je tudi »kompatibilen«. To po¬
meni, da lahko z njim upravljamo večino
drugih RC sprejemnikov, ki delujejo z am-
plitudno modulacijo (AM) v tem frekven¬
čnem področju. Osnovna izvedenka je za
27 MHz frekvenčno področje, kasneje bo
prišla na vrsto tudi za 40 MHz pas.

Kaj pravijo predpisi

Novi zakon, ki bo urejal področje daljinskega
vodenja modelov, bo po predvidevanjih
sprejet v prvi polovici leta 1980. Izdelan
je osnutek in reševanje nekaterih določe¬
nih problemov je že jasno. Ti se bodo ure¬
jali podobno kakor pri »CB« napravah. Od¬
dajnik za daljinsko vodenje je seveda radij¬
ski oddajnik in kot tak bo moral biti pri¬
javljen na Republiškem inšpektoratu za
promet in zveze. Da ga bomo smeli uporab¬
ljati, bo moral imeti ATEST, ki ga bo izde¬
lala pooblaščena organizacija (laboratorij).
Atestiranju bodo podvrženi prav vsi RC od¬
dajniki ne glede na to, ali so domače ali
tovarniške izdelave.

Atestiranje pomeni izmeriti prav vse, kar je
z zakonom predpisano. Poglejmo, kakšne
zahteve bodo po predvidevanjih postavljene
oddajnikom za daljinsko vodenje v frekven¬
čnih pasovih 27 in 40 MHz:

— frekvenčni pas

od 26,960 MHz do 27.070 MHz in
od 40,660 MHz do 40,700 MHz

— vrsta modulacije
A3 in F3

— frekvenčni raster
10 kHz (20 kHz)

— največja izhodna moč

2 W oz. efektivna izsevana največ 250 mW

— dovoljeno odstopanje frekvence
največ 1 kHz

— velikost višjih har. komponent
morajo biti oslabljene najmanj s 50 dB
glede na moč osnovnega signala

TIM XIX je seveda konstruiran tako, da tem
zahtevam ustreza ne glede na to, da gre
za amatersko gradnjo. Netočnost ali nerod¬
nost pri gradnji namreč poslabša v glavnem
le doseg in zanesljivost, ne pokvari pa
frekvenčnega spektra, ker je izhodni filter
bogato dimenzioniran.

Opis delovanja

Najbolje bo, če si za začetek pogledamo
shemo oddajnika na sliki 1.

Opazili boste, da sem to pot združil VF in
NF del oddajnika tako, da je vse na eni plo¬
ščici. Tak način gradnje je ugodnejši za za¬
četnike, ki si drugače ne znajo poiskati
pravih rešitev za pritrjevanje v ohišje. Za
to sem se odločil na osnovi izkušenj s
prejšnjim oddajnikom (TIM XV), ki je vzor
Timu XIX, vendar ne povsem.

O napakah, ki so bile najbolj pogoste pri
Timu XV, bomo spregovorili kasneje v po¬
sebnem članku, seveda pa se jim bomo sku¬
šali pri Timu XIX izogniti že vnaprej.
Poskusimo razumeti, kako oddajnik deluje!
Ta razlaga je namenjena amaterjem, ki poz¬
najo osnove. Sledili bomo električne signa¬
le, le-te sem narisal na sliki 2. So približno
taki, kakor jih vidimo na zaslonu oscilosko¬
pa, izmerjeni na posameznih merilnih me¬
stih, ki so na shemi (slika 1) označena s
številko v krogcu.

Napajanje NF dela je stabilizirano s 6,8 V
zener diodo, da je odvisnost od napajalne
napetosti manjša.

Transistorja T1 in T2 s pripadajočim vezjem
(R1, R2, R3, P1, C2, C3) tvorijo astabilni mul-

Slika 1. Shema oddajnika TIM XIX (str. 213)

TIM 5 • 79/80 2  1  3

©n_r

0_n_

O_n_

©._n_

©_n_

©^- L

©-S--

©—-

© “VTTTV-

©nnnnru-

n_

_n

v-

-v-

rrm

mnnn

Slika 2. Slike električnih signalov v posameznih
merilnih točkah

tivibrator, ki niha in tako proizvaja pravo¬
kotne impulze (1) s periodo približno 20
msek. Multivibratorju sledijo štiri monosta-
biine preklopne stopnje s transistorji T3,
T4, T5, T6, ki prožijo ena drugo in se tako
preklapljajo po vrsti od leve proti desni.
Ob preklopu odda vsaka impulz, ki so
sedaj štirje (2), (3), (4), (5). Dolžina vsa¬
kega posameznega impulza je odvisna od
položaja ustreznega potenciometra — P1 do
P4, ki služijo za dajanje povelj. Torej so
povelja skrita (kodirana) v dolžini posamez¬
nih impulzov t. j. v (2) za prvi kanal (ser-
vomehanizem), v (3) za drugi itd.

Te dolžine so za posamezne tovarniške RC
naprave različne, se pa kljub vsemu le malo
razlikujejo. Nevtralnemu položaju ustreza
dolžina impulza med 1,5 do 1,7 msek, poln
odklon pa pomeni spremembo med 0,5 do
0,7 msek. Torej je lahko tak impulz dolg od
0,9 pa do 2,2 msek!

Te impulze najprej »diferenciramo« s po¬
močjo C-R členov, in sicer signal (1) s C4/
/R4 in dobimo (6), signal (2) s C7/R5 in do¬
bimo (7) itd.. S pomočjo diod D1 do D5
izberemo le negativne »špičke« (8) in z nji¬
mi prožimo monostabilni multivibrator, ki ga

214  TIM 5 • 79/80

tvorita transistorja T7 in T8 s pripadajočimi
elementi. Ta multivibrator predstavlja iz¬
boljšavo glede na TIM XV, saj poskrbi, da
so kratki impulzi dolgi vedno 0,3 msek. Ta
dolžina bi se sicer lahko spreminjala z do¬
graditvijo raznih mešalnikov in eksponenci-
alnega vodenja, kar se je pri Timu XV vča¬
sih dogajalo.

Vsako povelje je zdaj podano z dvema im¬
pulzoma! Tako predstavlja povelje za prvi
kanal (servomehanizem) razdalja od začet¬
ka (fronte) prvega impulza do začetka dru¬
gega; za drugi kanal od fronte drugega do
fronte tretjega impulza itd. Torej potrebu¬
jemo za prenos povelj za štiri servomeha-
nizme pet impulzov enakega trajanja 0,3
msek, povelja pa so skrita v razdaljah front
posameznih impulzov in te seveda spre¬
minjajo.

Preko transistorja T9 posredujemo te im¬
pulze (10) VF oscilatorju, ki ga tvori tran-
sistor T10 s pripadajočim vezjem. Frekven¬
ca oscilatorja je določena (stabilizirana) s
kvarc kristalom. Z NF signalom (10) modu¬
liramo VF oscilator t. j. ga vključujemo v

digitalni

Smisel takega preklopa je v tem: ker v
normalnih prilikah potrebujemo za vodenje
le morda 100 mW, je dejanskih 300 mW do¬
volj, poraba je zmerna in rok trajanja ba¬
terij dovolj dolg. Ko pa se pojavijo kakšne
motnje (CB ipd.) ali pa je model morda na
meji dosega, zmanjšanega iz kakšnih drugih
vzrokov, preklopimo na večjo moč. Poraba
je sicer takrat zelo velika, vendar pa imamo
(morda) še dovolj rezerve za (zasilen) pri¬
stanek, saj da večja moč možnost za bolj¬
šo kontrolo in doseg.

Poglejmo si še razlago, zakaj je digitalni
način vodenja manj občutljiv na motnje, kot
so starejši analogni. Razlago sem skušal
ilustrirati s sliko 3.

Električni signali ne pridejo do sprejemnika
nikoli tako »lepi«, kot jih oddaja oddajnik
razen v bližini in (danes nič več) prilikah
brez motenj. Na signal se »natovorijo«
motnje, z manjšanjem signala imajo le-te
vse večji vpliv, nato se pojavi še šum itd.
Zato se lepo dani signal a (na sliki 3) po¬
pači in izgleda približno tako, kot je nari¬
sano pri b (slika 3). Risal sem NF signal

analogni

a“Lnnnnj ltlt

s_n_

s _n_

ritmu signala. Ker spreminjamo tako veli¬
kost nihanja (amplitudo), vidimo, da imamo
opravka z amplitudno modulacijo (AM).

VF signal, ki ga daje oscilator, ojačimo s
transistorjem T11 in ga preko filtra posre¬
dujemo anteni. VF signal (11) je torej pre¬
kinjan s po 0,3 msek dolgimi impulzi in tako
»otovorjen« prenaša povelja.

Ta signal je za izjemne primere lahko tudi
malo močnejši. Če sklenemo stikalo S, po¬
večamo moč VF oscilatorja in s tem tudi
celega oddajnika. Tako si lahko izberemo
dvoje moči denimo 300 mW za normalno
rabo in npr. 1000 mW za primer, ko se po¬
javijo kakšne motnje. Z izbiro velikosti emi-
terskega upora X transistorja T10 lahko v
določenem področju spreminjamo VF izhod¬
no moč celega oddajnika.

Slika 3. Slike oddanih, sprejetih in dekodiranih
signalov digitalnih in analognih RC sistemov

na izhodu detektorja takrat, ko je ves si¬
stem že blizu meje dosega.

Ker deluje dekoder v digitalnem sprejemni¬
ku le na fronte (začetke) impulzov, bo de¬
kodiranj signal (s na sliki 3) pravilen, če¬
prav so se dolžine impulzov pokvarile! Raz¬
dalja med frontami je ostala enaka!

Pri analognem sistemu stojijo stvari slabše.
Ko detektirani signal (b) spremenimo spet
v pravokotni (c), opazimo, da se je spre¬
menilo trajanje impulza, frekvenca pa je
ostala nespremenjena. Torej se bo spreme¬
nilo povelje, ki je določeno z razmerjem
signal/pavza, pač pa bo ostalo nespreme¬
njeno povelje, ki ga določa frekvenca. To je

TIM 5 • 79/80 2  1  5

bil tudi razlog, da smo za zadnji Timov ana¬
logni sistem izkoriščali za dajanje povelj le
spremembo frekvence!

Seveda obstaja še nekaj drugih načinov, ki
se opirajo na drug način kodiranja povelj,
vendar je sedaj ta, ki ga uporablja TIM XIX,
še najbolj razširjen.

(se nadaljuje)

Božo Ropret

ULTRAZVOČNI

ALARMNI

SISTEM

Ultrazvočni alarmni sistem nam javi alarm,
če se predmet ali človek giblje v prostoru,
ki je pod nadzorstvom tega sistema. Ce¬
lotna naprava sestoji iz centralne enote, ki
nam na slišni in vidni način posreduje
alarm, ter ultrazvočnih detektorjev, ki zazna¬
jo gibanje. Poleg ultrazvočnih detektorjev
je mogoče na centralno enoto priključiti
tudi vrsto drugih detektorjev, kot naprimer:
infrardeče detektorje, detektorje dima, zvi¬
šane temperature, vode ...

Centralna enota alarmnega sistema

Vezje centralne enote je sestavljeno tako,
da nanj lahko priključimo več različnih de¬
tektorjev ter ga lahko razširimo na poljubno
število vhodov. Iz vsakega vhoda signal vo¬
dimo na flip-flop, ki si »zapomni« vsak
alarmni signal iz detektorja. Proži ga logič¬
na »0« na vhodu. Takrat na izhodu prav ta¬
ko dobimo logično »0«, flip-flop pa ostane
v tem stanju vse do tedaj, da pritisnemo
na »REŠET« tipko. Z njo flip-flop zopet po¬
stavimo v prvotno stanje, če pride prožilni
signal in je izhod na nivoju logične »0«,
potem sveti pripadajoča svetleča dioda in
Pokaže, iz katerega detektorja je prišel
alarm. Obenem s proženjem flip-flopa se

proži tudi monostabilni flip-flop, naprav¬
ljen z vrati N6. Ta se proži ob vsakem alar¬
mu, ne glede iz katerega detektorja je pri¬
šel. Izhod tega pa preko transistorja T1 omo¬
goči nihanje časovnika IC1. Na njegov izhod
pa je priključen zvočnik, ki zvočno javi
alarm. Dolžino zvočnega alarma določa ča¬
sovna konstanta monostabilnega multivibra-
torja. Odvisno od nastavitve P1 je dolžina
zvočnega alarma od nekaj sekund pa do ne¬
kaj deset sekund.

Svetlečo diodo, ki posveti ob alarmu, mo¬
ramo ugasniti ročno s pripadajočo tipko.
Število vhodov lahko neomejeno povečuje¬
mo z dodajanjem fiip-flopov. Z uporabo ene¬
ga vezja 4050 lahko napravimo centralno
alarmno napravo s petimi vhodi.

Ultrazvočni detektor

Ultrazvočni detektor, ki zazna gibanje v
določenem prostoru, je sestavljen iz oddaj¬
nega in sprejemnega dela, deluje na prin¬
cipu Dopplerjevega efekta. Ultrazvočni sig¬
nal iz oddajnika se odbije od objekta, po¬
tem pa ga sprejmemo s sprejemnikom, če
se objekt premika, potem imajo odbiti signa¬
li rahlo spremenjeno frekvenco od tiste,
ki smo jo oddali z oddajnikom. Mešanje sig¬
nalov, ki so odbiti od mirujočih in premi¬
kajočih predmetov, se manifestira kot rahlo
ciklično spreminjanje amplitude sprejetega
signala. Te spremembe so nizkofrekvenčne
in odvisne od hitrosti premikajočega se ob¬
jekta. Zazna jih vezje v sprejemniku in jih
uporabljamo za proženje alarma.

Vezje ultrazvočnega oddajnika

Večina ultrazvočnih pretvornikov obratuje
pri vhodnih napetostnih amplitudah od 50
do 80 V. To potegne za seboj usmernik, ki
daje tolikšno napetost. Ker pa ostalo vezje
napajamo z nižjo napetostjo, je to dokaj ne¬
rodna zadeva.

Pri vezju, ki ga bomo uporabili tukaj, je
uporabljen oscilator le z enim transistorjem
in napajan z napetostjo 12 do 15 V. Toda
vezje vseeno napaja ultrazvočni pretvornik
z napetostjo, ki ima amplitudo do 60 V. Vez¬
je je v principu oscilator v Pierce vezavi.
Ultrazvočni pretvornik je vezan paralelno
tuljavi v nihajnem krogu, zato se napetost
na njem pomnoži za faktor kvalitete Q ni-

216  TIM 5 • 79/80

hajnega kroga. Frekvenca nihanja oscilator¬
ja je 35 kHz, vendar jo lahko spreminjamo z
drugimi vrednostmi L1 ali C7. Kakorkoli,
kvocient L1/C7 mora vedno ostati v mejah
10% od vrednosti uporabljene v original¬
nem vezju (1 mH/27 nFj.

Vezje ultrazvočnega sprejemnika

Sprejemnik uporablja refleksni princip, to pa
pomeni, da transistorja T3 in T4 najprej oja-

čujeta ultrazvočni signal, potem pa še nizko¬
frekvenčno ovojnico tega istega signala. Ni¬
hajni krog L3, C12 priključen paralelno ul¬
trazvočnemu pretvorniku povečuje selektiv¬
nost.

Zahvaljujoč nizkofrekvenčnemu filtru R22/
/C19 s transistorjema T3 in T4 ojačani ul¬
trazvočni signal ne more doseči nizkofrek¬
venčnega ojačevalnika s transistorjem T6-
Namesto tega gre signal preko kondenza-


TIM 5 • 79/80 2 1 7

torja C17 na usmernik z visoko vhodno im-
pedanco (FETT5). Nizkofrekvenčni filter se¬
stavljen iz R20 in C13 odstrani visokofrek¬
venčno komponento signala, medtem ko C16
služi kot blokirani kondenzator za enosmer¬
no komponento.

Signal na kondenzatorju C13 je nizkofrek¬
venčna ovojnica sprejetega ultrazvočnega
signala, ki je posledica Dopplerjevega efek¬
ta na premikajočem se objektu. Nizkofrek¬
venčni signal potuje preko tuljave L3, ki ne
predstavlja ovire zanj in se ojačuje preko
transistorjev T3 in T4. Ta dva transistorja
torej ojačujeta najprej ultrazvočni signal,
potem pa še nizkofrekvenčni signal, prav
kakor pri refleksnih radijskih sprejemnikih.
Po ojačanju nizkofrekvenčni signal vodimo
čez nizkofrekvenčni filter R22, C19 na iz¬
hodno stopnjo s stransisto.rjema T6 in T7.
Odvisno od nastavitve potenciometra P3 ta
stopnja lahko deluje kot Schmitov triger ali
kot linearni ojačevalnik. V trigerskem na¬
činu je T7 normalno odprt, tako da je izhod
na logičnem nivoju »1«. Ko pa pride signal
na bazo T6, gre izhod na logično »0«. V li¬
nearnem načinu lahko nizkofrekvenčni sig¬
nal napravimo slišen s parom slušalk ali
majhnim zvočnikom na izhodu (SL). Nasta¬
vitev sprejemnika sestoji iz nastavljanja
obeh potenciometrov. P3 nastavimo na tako
vrednost, da gre izhod v logično enico, s
P2 pa nastavimo potrebno občutljivost.

SPISEK ELEMENTOV

Upori

Kondenzatorji

Polprevodniki

218  TIM 5 • 79/80

Konstrukcija

Celotno vezje napajamo s stabiliziranim
usmernikom, ki daje napetost 12 do 15 V
in maksimalni tok okrog 0,6 A. Načrt usmer¬
nika v tem članku ni podan, saj je bil opi¬
san že večkrat.

Vse tri elemente sistema vgradimo v svoje
ohišje. Povezave med posameznimi elemen¬
ti izvedemo s pomočjo večžilnega okloplje-
nega kabla. Povezave so razvidne iz mon¬
tažne sheme. Kot vezne elemente uporabi¬
mo mikrofonske vtiče in vtičnice, da sistem
enostavno razderemo in premestimo.

Posamezna vezja lahko sestavimo na uni¬
verzalnih ploščah ali pa konstruiramo tiska¬
no vezje. Pri centralni enoti napravimo več
vhodov, da bomo 'lahko priključili še druge
vrste senzorjev, ki bodo opisani v prihod¬
njih številkah.

Material, razen ultrazvočnih pretvornikov in
FET transistorja, ni kritičen in ga je lahko
dobiti v naših trgovinah in preko oglasov.
Ultrazvočne pretvornike in FET transistor
pa nabavimo prek oglasov ali v trgovinah
čez mejo. Tuljave 1 pH in 4,5 pH navijemo
na feritnih jedrih velikosti M5 x 15 mm. Za
1 fiH tuljavo je treba naviti okrog 10 ovo¬
jev, za 4,5 pH pa okrog 15 ovojev z lakom
izolirane žice.

J

TIM 5 • 79/80 2  1  9

Janko Cehtel

NAPRAVA ZA
NAVIJANJE
TRANSFORMA¬
TORJEV

Ta naprava nam služi za navijanje transfor¬
matorjev v primeru, da v trgovini ne do¬
bimo tistega, kateri nam je pregorel. Prego¬
relega transformatorja ni potrebno vreči
vstran, ampak ločimo jedro od navitja, če
pa je še tuljavnik te tuljave cel, še vedno
lahko ločimo tuljavnik od žice, katera je na¬
vita na tuljavnik, da lahko uporabimo še ta
tuljavnik, če ne pa si naredite sami.

Za izdelavo te naprave potrebujete tole
orodje: lok in žagice [za izžaganje alumini¬
jastih iin pertinaks kosov), pile (za popiI-
jenje robov teh kosov, ki smo jih izžaga-
li), primež (za upogibanje al. kosov),
vrtalni stroj, ki je lahko ročni (za izdelavo
potrebnih lukenj), kladivo, izvijač, spajkalnik,
brusilnik in smirk papir. S tem orodjem
lahko lepo estetsko izdelamo posamezne
kose.

Material, ki ga potrebujete, pa je: alumini¬
jasta pločevina debeline 2 mm, pertinaks
debeline 6 mm, 2 mm, 1—1,5 mm in 0,3—0,5
mm, kontakt, ki ga lahko vzamemo iz kakrš¬
nega koli releja, matice in vijake, utorni
ključ št. 8 (ki ga potrebujete za gred), štev¬
ni rele ali števec impulzov (ki ga uporabimo
za štetje ovojev na tuljavniku) in motorček,
(ki pa poganja to celo napravo).

Princip delovanja te naprave: ko priklju¬
čimo na sponko motorčka, ki je prva z le¬
ve proti desni, če gledamo od spredaj, in
ohišje motorja napetost in tok, kar da skup¬
no moč, da požene rotor motorja, ki je
povezan z gredjo, na kateri je pritrjen ko¬
lut, ta kolut pa po enem obratu sklene
kontakt. Tok steče preko števnega releja in
kontakta, ki sta zaporedno vezana. Ta števni
rele pa po razklenitvi potisne za eno šte¬
vilko naprej. Ta proces se ponavlja do
zaželenega števila ovojev na tuljavi. Če
napravi gred 200 ovojev, bo na števnem
releju pisalo 200, kar pomeni 200 ovojev
žice na tuljavi.

Da si lahko navijete transformator, pa so
nam potrebni podatki: število ovojev na
tuljavniku, debelina žice in presek jedra.
Število ovojev na tuljavniku nam pove,
kakšna je napetost. Debelina žice nam pove,
kakšen je tok. Presek jedra pa nam pove
moč.

Formula za izračun transformatorja:

U 0  = 4,44 . f . S Fe  . B (V)

U, = U„. N, (V)

U,

N ' = ui

u 2  = u 0 . n 2  (V)

n 2

u 2

U 3

P = S F e 2  (W)

S Fe 2  = P (cm 2 )

P = I, . U, (W)

'■ = u, (A >

P = I 2 . u 2  (W)

<■=£ (A)

S C u = y (mm 2 )

j =  _^ = _ ' _

Scu dr,1-3,14

4

d Cu  = 1,13 . (mm)

(A/mm 2 )

U 0  — napetost v enem ovoju (V)

Ut  — napetost na primarni strani (V)

U 2  — napetost na sekundarni strani (V)
Nt  — štev. ovojev na primarni strani
N 2  — štev. ovojev na sekundarni strani
I, — tok na primarni strani (A)
l 2  — tok na sekundarni strani (A)

J — gostota toka (A/mm 2 )

S Fe  — presek železnega jedra (cm 2 )

S Cu  — presek žice (mm 2 )

P — moč transformatorja (W)
d Cu  — debelina bakrene žice (mm)

B — gostota magnetnega pritoka (T)
f — frekvenca (Hz)

220  TIM 5 « 79/80__

--

a

f

TIM 5 • 79/80 221

SPAJ/CAiA//
VSESC/

222  TIM 5 ® 79/80

t

2.7

TIM 5 • 79/80 2 23

Prenos Cevnih bobnov s prenosno kljuko
Spiralno pero

S*

•enosna kljuka

Os

Več o izračunu transformatorjev pa najdemo
v knjigi »Mali transformatorji i prigušnici«.
Izdelava posameznih delov: kosi št. 3,

4 (4 1t  4 2  sprednja in zadnja stran), 5 3 , 7, 9,
10, ki jih izdelamo iz aluminijaste pločevine
debeline 2 mm, del ali kos št. 5 izde¬
lamo iz pertinaksa debeline 0,3—0,5 mm,
kos št. 52 iz pertinaksa debeline 1 —
1,5 mm, kos 8 je tudi izdelan iz perti¬
naksa debeline 6 mm. Kos 12 pa si izde¬
lamo sproti, takrat, ko si pač navijamo
transformator. Tudi ta kos je iz pertinaksa
debeline 2 mm. Gred številka 6 izdelamo
iz utornega ključa številke 8. izdelamo ga
tako, kot je na skici, številka 1 je motor¬
ček za brisalce, ker pa je ta motorček tak,
da ima na sprednji strani tako narejeno,
kot je na sliki črtkano narisano, zato tudi
del odrežemo vstran in naredimo obliko
šesterokotnika, tako da bo ključ oz. gred
primeren za os motorja, ki je oblike šeste¬
rokotnika. V tem delu se os motorja po¬
daljša v gred oz. os, katero potrebujemo
za navijanje žice na tuljavnik. številka 2 pa
je števni rele oz. števec impulzov, ki
nam služi v centrali za štetje impulzov po¬
govora. Pove nam, koliko impulzov imamo
pri enem pogovoru, tako mi plačujemo ta
pogovor. Tu ga uporabimo za navijanje žice
(Cu) na tuljavnik. Ker si števca impulzov
ne morete narediti sami, si ga morate na¬
baviti.

Vrstni red sestavljanja: Gred oz. ključ po¬
tisnemo skozi odprtino kos št. 9. Na
gred namestimo kos št. 11, na ta kos
pa kolut št. 8, kot je prikazano na sliki.
Kontaktnik pa sestavljamo iz delov št. 5,,
5 2 , 5 3  in iz dveh kontaktnih peres. To se¬
stavljanje je prikazano na sliki. Kos št.
5,, 5 2  in kontaktna peresa pritrdimo z vijaki
na kos št. 53.

Motorček s svojima maticama pritrdimo v
sredini in spodaj na kos št. 4, na spred¬
njo stran (št. 4,). Motorček nameščen na
kos št. 4 in kontaktnik št. 5 skupaj pri¬
trdimo na ploščo, ki je lahko iz lesa ali pa
iz pertinaksa, kot je prikazano na sliki.
Preden pa pritrdimo motorček na kos
št. 4, moramo priviti kos št. 9 z gredjo
na kos št. 4 (prednja stran), da se bo to
spojišče osi motorja in podaljšane osi lepo
ujemalo, kot je prikazano na sliki. Na zad¬
njo stran kosa št. 4 (4 2 ) pritrdimo kos
št. 10, da nam ne bo podaljšana os preska¬
kovala gor in dol. Ko smo vse to pritrdili
na ploščo iz lesa ali pertinaksa, še pritr¬
dimo s kosom št. 3 motorček na to plo¬
ščo na desni strani. Na levi strani pa s
kosom št. 7 in števnim relejem skupaj
pritrdimo na ploščo. Na kos št. 4 pri¬
trdimo kontaktnik št. 5, kot je prikazano na
sliki. Sedaj povežemo kontakt in števni rele
ali števec impulzov zaporedno. To povezavo
izvršimo z izoliranimi (PVC) bakrenimi ži¬
cami. Te žice prispajkamo na spajkalna
ušesca kontakta in števnega releja.
Napajanje naprave: Napravo lahko napajamo
z napetostjo iz omrežja ali iz akumulatorske
baterije. Motorček vežemo vzporedno na
pritisnjeno napetost, kontakt in števec pa
zaporedno.

Za napajanje iz omrežja potrebujemo usmer¬
nik, ta usmernik pa je sestavljen iz trans¬
formatorja, Gretzovega stika diod, tuljave
in dveh kondenzatorjev. Transformatorji so
lahko različni, tako da mora biti primarna
tuljava prilagojena na 220 V (omrežna na¬
petost), sekundarna stran tuljave pa so
lahko napetosti 4,5 V do 20 V. Med trans¬
formatorjem in omrežno napetostjo imamo
stikalo, s katerim vključujemo in izključu¬
jemo to napravo.

224  TIM 5 • 79/80

Deli usmernika: Gretzov stik diod TIP SI25C
— 1200 ali katerikoli drugi tip. Kondenza¬
torja Ct in C 2  imata lahko kapacitivnost 200
mikro Faradov do 100 mikro Faradov nape¬
tosti 70 V.

Tuljavo L izdelamo sami tako, da na tuijav-
nik premera d = 25 mm navijemo izolirano
bakreno žico premera d = 0,8 mm. Tuljav-
nik lahko izdelamo iz trdega kartona ali iz
trdega oljnega papirja.

Pri izdelavi te naprave, si najprej nabavimo
motorček, števni rele, izdelamo si usmernik
ali nabavimo akumulatorsko baterijo. Pri

izdelavi posameznih kosov moramo pravilno
izmeriti posamezne kose, posebej kos št. 4,
da bo dobro prilagojen k motorčku. Ko
boste imeli napravo narejeno, lahko posku¬
site navijati na tuljavnik. Nasproti tega tu-
Ijavnika namestimo kolut žice (razdalja med
kolutom in tuljavnikom je po vaši želji). Ta
kolut pritrdimo na ploščo ali mizo (leseno)
tako, da se bo odvijal z hitrostjo gredi, na
kateri je nameščen tuljavnik, kamor se na¬
vija bakrena žica.

Pri delu in navijanju transformatorjev vam
želim veliko uspeha.

Janez Žitnik

ZVOČNE
KRETNICE
ALI FILTRI

katerih vsak reproducira zvok le v določe¬
nem frekvenčnem območju. Tako imamo po¬
sebne zvočnike za reprodukcijo zvoka niz¬
kih, srednjih in visokih frekvenc. Da zvoč¬
niki delujejo kar se da zadovoljivo, je treba
električni signal iz ojačevalnika razdeliti ta¬
ko, da dovedemo vsakemu zvočniku le tisti
del signala, ki ga zvočnik lahko kvalitetno
reproducira. To dosežemo z zvočnimi kret¬
nicami ali filtri. Največ uporabljajo pasivne
zvočne kretnice, ki jih sestavljajo konden¬
zatorji in tuljave. Načelno vezavo prikazuje
slika 1.

Pri konstrukciji kvalitetnih zvočnih omaric
za reprodukcijo glasbe z gramofona ali mag¬
netofona je treba upoštevati nekaj faktor¬
jev, ki odločilno vplivajo na kvaliteto repro¬
dukcije zvoka. Sevanje zvoka, ki ga oddaja
zvočnik, je z naraščajočo frekvenco vedno
bolj usmerjeno. Zvočni tlak in jakost zvoka
ostaneta na osi, pravokotni na zvočnik, sicer
konstantna, z odmikom od osi pa zvočni
tlak pojema. Tudi sama konstrukcija zvoč¬
nika vpliva na to, katere tone zvočnik lahko
reproducira in kako. Težko je konstruirati
zvočnik, ki enakomerno reproducira zvok po
vsem frekvenčnem območju, ki ga zaznava
uho. Zato v kvalitetnih zvočnih omaricah
uporabljajo različno zgrajene zvočnike, od

Z malo truda in majhnimi stroški si lahko
doma naredimo kvalitetno zvočno kretnico,
ki jo povežemo z ustreznimi zvočniki in
kombinacijo vgradimo v zvočno omarico.
Pri konstrukciji zvočne kretnice je treba
upoštevati

— občutljivost oz. izkoristek zvočnikov,

— frekvenčne karakteristike uporabljenih
zvočnikov,

— zaželeno frekvenčno karakteristiko celot¬
ne kombinacije,

— prelomne (razdelilne) frekvence zvočne
kretnice.

Pri dobrem sistemu je zaželen linearen po¬
tek glasnosti po vsem frekvenčnem interva¬
lu. To je možno doseči le teoretično, v prak¬
si pa se idealnemu primeru lahko dobro

Slika 1. Načelna vezava zvočne kretnice

TIM 5 • 79/80 2  25

približamo. Zaželeno je, da izberemo zvoč¬
nike s približno enakim izkoristkom. Izbira
prelomne frekvence je odvisna od frekvenč¬
nih karakteristik zvočnikov in dovoljene
obremenitve zvočnikov. S tem je posredno
določena tudi dovoljena obremenitev celot¬
ne kombinacije. Upoštevati je treba namreč
kakšno moč lahko zvočnik še oddaja in v
kakšnem frekvenčnem intervalu. Za primer:
Philipsov visokotonski zvočnik AD0160 lah¬
ko v intervalu med 2000 Hz in 20000 Hz
obremenimo z močjo 20 W, v intervalu med
4000 Hz in 20000 Hz pa s 40 W. Podobne so
tudi lastnosti drugih zvočnikov. Pri tem je
treba tudi upoštevati, da so obremenitve
pri višjih frekvencah kratkotrajnejše in red¬
kejše kot pri nižjih frekvencah, saj glasbo
sestavljajo večinoma toni v območju
nižjih in srednjih frekvenc od kakih 100 Hz
do kakih 5000 Hz. Kako se porazdeli dove¬
dena moč na posamezne zvočnike, prikazuje
slika 2. Krivulja ni natančna, ampak jo lah¬
ko uporabimo za oceno pri izbiri zvočnikov.
Razmere so odvisne tudi od glasbe, ki jo
poslušamo. Vidi pa se, da mora nizkotonski
zvočnik prenesti večjo moč kot visokoton¬
ski zvočnik, dovedena moč pa je odvisna
tudi od prelomne frekvence. V dvokompo-
nentnem sistemu'moči 20W in prelomne
frekvence 1200 Hz mora nizkotonski zvočnik
prenesti vsaj 15 W in visokotonski zvočnik
vsaj 5 W (glej sliko 2). Pri tem ne gre za
konstantno obremenitev, ampak le za tako
imenovano glasbeno obremenitev, ki je več¬
ja pri močno poudarjenih pasažah, medtem
ko je v tišjih delih iste skladbe obremeni¬
tev manjša. Sinusna ali konstantna dovo-

Slika 2. Porazdelitev obremenitve posameznih
zvočnikov v kombinaciji v odvisnosti od prelom¬
ne frekvence

dB

NIZKOTONSKI

VISOKOTONSK

Dc

dB  ‘ l

VRZEL

Slika 3. Frekvenčni karakteristiki namišljenih
zvočnikov in zvočne kombinacije

Ijena obremenitev je manjša od glasbene
moči.

Pri izbiri prelomne frekvence je treba paziti
na to, da v prehodnem področju oba zvoč¬
nika signale še dobro reproducirata, sicer
je v frekvenčnem poteku celotne kombina¬
cije nelinearnost ali vrzel, saj nizkotonski
zvočnik nekaterih signalov ne more več re¬
producirati, ker je njihova frekvenca zanj
že previsoka, visokotonski zvočnik pa istih
signalov še ne more reproducirati, ker je
njihova frekvenca zanj prenizka. Zato je tre¬
ba vsaj v grobem poznati lastnosti uporab¬
ljenih zvočnikov. Navadno so dostopne ob
nakupu. Na sliki 3 sta prikazani frekvenčni

160 315 630 1,2 2,5 5 10 20

Hz kHz

226  TIM 5 • 79/80

karakteristiki namišljenega nizkotonskega in
visokotonskega zvočnika, ki se ne prekriva¬
ta, in dodatno še frekvenčna karakteristika
zvočne kombinacije, v kateri sta ta dva
zvočnika uporabljena. Lepo se vidi vrzel v
frekvenčni karakteristiki.

Za kvalitetne (hi-fij zvočne kombinacije
uporabljajo pretežno zvočne kretnice s kon¬
stantnim uporom, zato da je ojačevalnik na
izhodu pravilno obremenjen in pravilno de¬
luje. Lastnosti kretnic s konstantnim upo¬
rom so:

— Oslabitev signala pri prelomni frekvenci
je 3 dB,

— končna strmina, s katero kretnica duši
signal, je navadno 6dB/oktavo ali 12 dB/
/oktavo: redkeje uporabljajo kretnice s
strmino 18 dB/oktavo,

— pravilno zaključena kretnica ima na svo¬
jem vhodu konstantno upornost,

— vsi zvočniki, vezani na posamezne izho¬
de kretnice, morajo imeti enake impe-
dance,

— vrednosti elementov kretnice in impe-
dance zvočnikov so med seboj povezane.

Osnovni obliki vezij s strmino 6 dB/oktavo,
v kateri vežemo nizkotonski in visokotonski
zvočnik, kaže slika 4.

Slika 4. A — zaporedna vezava, B — vzporedna
vezava kretnice s strmino 6 dB/oktavo

fotografija _

Miha Javornik

BLISKAVICA

(FLASH)

Zaradi obširne teme, ki vam jo mislim
podrobneje prikazati, bom danes spregovo¬
ril samo o tehnični plati fotografije.

O teoriji in zgradbi flasha — bliskavice
ste nekaj že slišali v šesti številki lan¬
skoletnega Tima. Kako ravnamo s flashom,
v kakšne namene ga uporabljamo, pa v zve¬
zi s tem še kakšen praktičen nasvet, boste
prebrali v nadaljevanju današnjega sestav¬
ka. Pri šibki jakosti svetlobe — v večernih
urah, v temnih prostorih, kjer nam občut¬
ljivost filma ne dopušča, da bi sploh lahko
ustrezno eksponirali, kot že veste, uporab¬
ljamo bliskavico kot dopolnilni izvor narav¬
ne svetlobe, žal umetni izvor ne more na¬
domestiti naravnega. Že sam položaj flasha,
navadno je pritrjen v oddaljenosti 20 cm ob
fotoaparatu, nam to ugotovitev potrjuje.
Svetloba prihaja iz vedno drugačnega zor¬
nega kota (kakor se pač sami s fotoapara¬
tom premikamo), posledica pa so številne
neobičajne sence, ki se pri tem pojavijo. Fo¬
tografija navadno izgleda nenavadno, ne¬
estetsko. Ravnanje s flashom pa zahteva
tudi določeno znanje, potrpljenje in čas, da
opravimo vse potrebne meritve.

Vsi ti zaključki ne govorijo v prid praktič¬
nosti flasha. Vendar je v nekaterih zvrsteh
fotografije (novinarska, dokumentarna), kjer
je bistven posnetek (dokument), ne pa
estetska plat, še kako koristen. Ker se mi
ne poglabljamo v naših sestavkih v območje
teh zvrsti fotografije, temveč nam je bliž¬
ja umetniška izpoved, obogatena z ustrezno
tehnično oblikovanostjo, naj nam ta sesta-
vek služi samo kot dopolnilo k obravnavi
fotografije, ki vključuje v svoje območje ze¬
lo veliko panog in tehnik. Vsem tistim, ki
imajo flash doma ali pa se (mislijo) ukvar¬
jajo z ateljejno fotografijo, pa bo sestavek ,
ustrezen pripomoček.

Predno preidemo na uporabo flasha je po¬
trebno vedeti nekaj splošnih podatkov, ki
utegnejo priti prav:

TIM 5 • 79/80 2 27

Slika 1. — skala toplote (merjeno v kelvinih),
ki jo oddajajo posamezni svetlobni izvori

— svetlobna jakost, ki se sprosti ob blisku,
ustreza (približno) 1/4 jakosti naravne svet¬
lobe.

— pri daljšem času eksponiranja zaznamo
na filmu jakost bliska šibkeje kot pa pri
zelo kratkem času osvetljevanja. Do teh po¬
membnih ugotovitev pridemo s pomočjo ne¬
kaj matematičnih formul in spretnosti, ka¬
terih pa ne bom razlagal, že zato ne, ker
poznamo danes flashe, ki ekspozicijo urav¬
navajo avtomatsko. V svoj mehanizem ima¬
jo vključeno fotocelico, na katero se svet¬
loba, ki povzroči blisk flasha, od objekta
odbija, če je svetlobna jakost dovolj mo¬
čna, fotocelica prekine električni krog in
flash se ugasne. Ta pojav se zgodi v zelo
kratkem času (okrog 1/20000 s).

Flash, ki je pritrjen na fotoaparat, lahko po
želji premikamo, ustrezno kakršno svetlobno
jakost oziroma učinek želimo doseči.

1. najenostavnejši način je že omenjeni po¬
ložaj flasha. Usmerjen je v isto smer kot
fotoaparat — proti fotografiranemu objektu.
Pri tem moramo paziti, da ozadje objekta
ne odbija veliko svetlobe (če se bo svetloba
odbijala od predmeta direktno nazaj v ob¬
jektiv, bomo ta pojav na fotografiji zasle¬
dili kot bel madež, ki lahko prekrije celo
ves posnetek, oziroma fotografijo).

— Naj vas opozorim še na možnost napa¬
ke, ki je zelo pogostna pri fotografiranju
ljudi, z barvnim filmom s pomočjo flasha
oziroma kake druge umetne svetlobe, ki
prihaja od močnega svetlobnega izvora. Na
fotografijah nemalokrat opazimo rdečkasto-
vijoličast odsev v očeh, kar motiv seveda
kazi. Za ta nezaželeni pojav se »moramo za¬
hvaliti« delovanju flasha, zato moramo flash
v takih primerih sneti s fotoaparata in ga
s pomočjo kabla oddaljiti.

2. Kadar želimo ustvariti mehko, nežno
svetlobo, pokrijemo flash s tanjšo krpo (na¬
vadno v ta namen uporabimo kar robec). S
tem svetlobo razpršimo in ustvarimo medlo
svetlobo, ki nam ustvari vtis nežnosti in
mehkobnosti (krpa vpije 1/3 — 1/2 svet¬
lobe).

— Pazite, da s krpo ne zakrijete objektiva.

3. Še en način poznamo — z odbito svet¬
lobo prav tako dobimo svetlobo brez kon¬
trastov in temnih senc v ozadju. Flash
usmerimo v strop (najbolje če je bel). Od-

Elektronska

228  TIM 5 • 79/80

Slika 2. — 283 — auto thyrister electronic flash
je popolno ime enega najbolj izpopolnjenih fla-
shev firme Vivitar. Flash je opremljen, tako kot
vsak modernejši, z raznimi dodatki — adapterji,
barvnimi filtri, z različnimi lečami...

prtino zaslonke moramo povečati vsaj za
dve enoti.

Preselimo se na področje ateljejne fotogra¬
fije, kjer predstavlja flash zaradi svoje eko¬
nomičnosti in uporabnosti idealen, včasih
nenadomestljiv pripomoček pri osvetljeva¬
nju (pri fotografiranju ne bomo imeli nobe¬
nih težav s temperaturo barv). Najpogostej¬
ši težavi, ki se pojavljata pri fotografiranju
s flashem v ateljeju (oziroma v zaprtem
prostoru) se kažeta v izredno zahtevnem in
natančnem določevanju ekspozicije in v
neenakomerni razdelitvi svetlobe po vsem
prostoru (da to nezaželeno lastnost odpra¬
vimo, uporabljamo tako imenovane halogen-
ske »pilot žarnice« z jakostjo okrog 500 W;
poznamo tudi spot bliskavice — bliskavice
z usmerjenim curkom svetlobe). Določeva¬
nje ekspozicije je nekoliko bolj zapleteno,
kar nam potrdi že uporaba (ki je tudi po¬
treba) posebnega svetlomera, ki ni občut¬
ljiv na svetlobo prostora, temveč zazna sa¬
mo svetlobo, ki se sprosti ob blisku flasha.
Meritve, ki zahtevajo zelo natančne rezul¬

tate, opravimo najprej na test-posnetku, ki
ga napravimo na Polaroid filmu.

Pri fotografiranju v zaprtem prostoru na¬
vadno, poleg uporabe več flashev, potrebu¬
jemo tudi razne druge pripomočke; na flash
pritrdimo bel, oziroma metaliziran dežnik, v
katerega notranjost usmerimo flash, tako
da se blisk odbije od te površine in ustvari

Slika 4. — Vsi sodobni flashi so seveda do naj¬
manjše podrobnosti avtomatizirani, navadno nji¬
hovo delovanje urejujejo majhni kompjuterji, ki
so vgrajeni v ohišje. Hanimex TB 655 (na sliki)
poleg vseh teh lastnosti vsebuje še 20 mm adap-
ter, rdeči, oranžni in zeleni filter. Kot izvor ener¬
gije uporabljamo alkalne baterije, ki so močnej;
še od navadnih (energija štirih alkalnih baterij
zadošča zfa okrog 1500 bliskov)

Slika 4a. — Flashu po želji lahko spreminjamo
tudi kot (položaj). Na sliki flash Hanimex, ka¬
terega po potrebi lahko premikamo za 90°

Slika 3. — Shema prikazuje princip »echo —
bliža«. Svetloba iz flasha se odbija na belem
zaslonu nazaj proti fotografiranemu objektu

Slika 5. — Tudi v področju makro fotografije si
lahko pomagamo s flashem. Ustrezni flashi nam
lahko osvetlijo samo manjše dele določenega
predmeta (na sliki!)

Slika 6. — Spot reflektor — vir usmerjenega
curka svetlobe

s jika 7. — Skica nam prikazuje metaliziran dež-
n| k> ki služi kot svetlobni zaslon

TIM 5 • 79/80 2  29

svetlobo, ki je primerna za portretiranje ali
v modne namene. Svetloba je mehka, polna
nejasnih senc. Pogosto uporabni pripomoček
je svetlobni zaslon, od katerega se svetlo¬
ba odbija na fotografirani predmet (echo
— bi iz metoda). Pri fotografiranju lesketa¬
jočih se predmetov, predmetov, ki odbijajo
veliko svetlobe, uporabljamo namesto svet¬
lobnega zaslona ogledalo [objekta ne osvet¬
ljujemo direktno).

Naravnava ekspozicije pri fotografiranju s
flashem

Vsak flash ima določen faktor jakosti bli¬
ska, ki je zapisan v navodilih in je odvisen
od zgradbe flasha. Ekspozicijo določamo s
pomočjo tega faktorja. Predpostavljamo, da
je faktor flasha 60, oddaljenost objekta, ki
ga želimo fotografirati, pa 5 metrov. Pravil¬
nosti pravilne ekspozicije dobimo, če faktor
flasha delimo z oddaljenostjo predmeta —
v našem primeru dobimo rezultat f: 12, kar
ustreza približni odprtini zaslonke pri vred¬
nosti f : 11.

— Če fotografiramo s flashem v velikem
prostoru ali na odprtem, moramo odprtino
zaslonke povečati še za polovico dobljene
vrednosti.

Za konec še nekaj praktičnih ugotovitev in
seznanitev z nekaterimi izrazi:

— paraflash — indirektno osvetljevanje s
pomočjo svetlobnih zaslonov; v obliki rav¬
nih ploskev (lahko tudi zid) ali pa metalizi-
ranega dežnika.

— vvanderlicht metoda; v večjem prostoru,
kjer ni dovolj prostora za fotografiranje, po¬
samezne dele večkrat osvetlimo, gumb za
nastavitev dolžine ekspozicije mora biti na¬
stavljen na znak »B«. Paziti moramo na raz¬
liko med vrstami flashev. Predmeti fotogra¬
firani s flashem šibkejše jakosti (z daljšim
časom osvetljevanja) bodo na negativu bolj
medli, nekontrastni kot pa na posnetku, ki
smo ga napravili s pomočjo svetlobno moč¬
nega flasha, pri katerem smo zelo kratek
čas eksponirali (upoštevati moramo
Schvvarzschild efekt).

— pri fotografiranju s flashem naravnamo
samo odprtino zaslonke, čas bliska je pri
flashu (ne glede na hitrost delovanja zaklo¬
pa na aparatu) vedno isti.

— flash lahko uporabljamo samo na foto¬
aparatih s centralnim zaklopom, katerega
delovanje lahko sinhroniziramo s flashem
pri kakršni koli hitrosti ekspozicije.

230  TIM 5 • 79/80
Miloš Macarol

OMOŽITEV
TELEVIZIJE
S TELETEKSTOM

Za razloček od »televizije«, ki je prvenst¬
veno namenjena prenosu slike in živih do¬
gajanj, je »teletekst« namenjen izključno
prenosu tiskanih besedil in poenostavljenih
grafičnih prikazov v črnobeli in v barvni
tehniki. Princip prenosa besedil pa v tem
primeru ni tak kot pri televiziji, se pravi
analogen, pač pa digitalen v obliki kodira¬
nih impulzov. Te na sprejemni strani »de-
šifrira« poseben dekoder in jih s pomočjo
generatorja znakov pretvarja v ustrezne
alfanumerične znake. Ta sistem ima števil¬
ne prednosti, od teh sta najbolj bistveni
naslednji:

1. pri digitalnem prenosu kvaliteta slike ni
več odvisna od jakosti antenskega signala
(edini možnosti sta: ali izvrstna slika ali
popoln izpad slike);

2. za prenos in reprodukcijo posamezne
strani časopisa je pri digitalno kodiranem
sistemu potrebno relativno malo informacij,
zato je mogoče signal elektronskega časo¬
pisa vključiti v delno neizkoriščen interval
televizijskega signala in prenašati njegove
informacije ne da bi kakorkoli motili potek
televizijskega sporeda. Takšen interval si
sledi vsako petdesetinko sekunde, ko se
elektronski žarek televizijske katodne cevi
po opisu vsake polslike vrne iz spodnjega
desnega kota TV zaslona na svojo izho¬
diščno točko v skrajnem gornjem levem
kotu in se znova utirja po »praznih« vrsti¬
cah, ki so tokrat še iznad slikovnega dela
zaslona. Takih vrstic, ki se nahajajo v tako
imenovanem navpičnem potisnem intervalu,
je kar 25. To pomeni, da je od 625 vrstic
sistema PAL le 600 namenjenih prenosu TV
slike, medtem ko so ostale na razpolago
za prenos drugih podatkov. Nekatere od teh
vrstic so rezervirane za sinhronizacijske
impulze, toda več kot dve tretjini teh vrstic
je prostih in jih lahko uporabimo za druge
namene. Pogosto jih uporabljajo za prenos
test signalov v nacionalni in mednarodni
TV mreži. Pri nas v Jugoslaviji npr. že polni

dve leti dobivamo po tej poti skupno s te¬
levizijskim signalom tudi signal astronom¬
sko točnega časa, vendar vse do danes
nimamo še televizijskih sprejemnikov z us¬
treznimi dekoderji, ki bi ta signal lahko
izkoristili ne le za digitalno indikacijo toč¬
nega časa, ampak tudi za posamično in
periodično programiranje posameznih oddaj,
širše izkoriščanje možnosti, ki jih nudi ome¬
njeni interval v televizijskem signalu, nam
obeta prav razvoj elektronskega časopisa
— teleteksta.

Trenutno so v rabi trije sistemi elektron¬
skega časopisa: britanski CEEFAX in ORAC¬
LE, ki sta ga ločeno razvijali britanski radio¬
difuzni organizaciji BBC in IBA ter francoski
ANTIOPE. Večjo prednost imata britanska
sistema, ki delujeta že pet let in sta že
tako poenotena, da sta popolnoma kompati¬
bilna. Medtem ko je francoski sistem ANTI¬
OPE še v eksperimentalni fazi delovanja,
britanska sistema že redno delujeta kot
dnevnik z obsegom 100 strani; vsaka stran
sestoji iz 24 vrst, ki obsegajo po 40 alfa-
numeričnih znakov, črkam, številkam in
ločilom so tokrat dodali še nekatere druge
znake, ki omogočajo nekoliko poenostavlje¬
ne, a vendar presenetljivo posrečene gra¬
fične upodobitve. Enako spretno so izpeljali
tudi tehnične rešitve za funkcionalne barvne
kompozicije elektronskega časopisa. Očitno
je, da so to standardi, ki bodo našli širšo
veljavo v večini dežel, ki uvajajo elektron¬
ski časopis.

Za emitiranje teleteksta zaenkrat uveljav¬
ljajo 4 vrstice v navpičnem potisnem inter¬
valu. Prenos informacij za vsako stran traja
največ 0,24 sekunde, a za prenos vseh 100
strani časopisa največ 24 sekund. To velja
za primer, ko so vse strani in vrstice polno
zasedene, kar se v praksi redkokdaj zgodi,
zato je čas emitiranja še krajši. Čim je
emitiranje zadnje strani časopisa končano,
že začno z emitiranjem prve strani nasled¬
njega izvoda časopisa. Emitiranje elektron¬
skega časopisa — teleteksta se torej cik¬
lično ponavlja, a vselej je mogoče vanj
vnesti nove podatke, nove vesti in skice, ne
glede na kateri strani se nahajajo.
ELEKTRONSKI ČASOPIS JE POTEMTAKEM
NAJHITREJŠI INFORMATOR JAVNOSTI. TO
JE ČASOPIS NA STOTIH STRANEH, KI IZIDE
NAJKASNEJE VSAKIH 24 SEKUND.

Prednost elektronskega časopisa je tudi v
tem, da bralec sam odloča, kdaj bo bral in

TIM 5 • 79/80 231

Slika 1. Razgiban razgovor o teletekstu po nje¬
govi demonstraciji v prostorih sarajevske tele¬
vizije

katero stran oz. kaj bo bral, pri čemer pa
velja, da bo vsak hip lahko prišel do bolj
svežih in bolj popolnih informacij, kot mu
jih sicer občasno nudita radio in televizija
v svojih informativnih oddajah.

Za sprejem teleteksta je mimo običajnega
televizorja potrebno imeti na razpolago še
mali dekoder, generator znakov, mali spo¬
min z zmogljivostjo 1 stran besedila in žep¬
nemu računalniku podoben taster. Sprva je
bilo vse to v ločenem ohišju, ki je bilo po¬

slika 2. Prvi televizijski sprejemniki z vgrajenim
sistemom teleteksta so tudi pri nas doživeli svoj
krst

sebej priključeno na televizijski sprejemnik.
Danes so te naprave tako izpopolnjene, da
jih je mogoče vgraditi neposredno v vsak so¬
doben barvni televizor, vsa stikala za vklju¬
čevanje in izbiro strani pa v kontrolno škat¬
lico za daljinsko krmiljenje TV sprejemnika.
Posebej razveseljivo je, da je poleg britan-

232  TIM 5 • 79/80

skih tovarn takšne sprejemnike začela iz¬
delovati tudi znana tovarna Korting v ZRN,
ki pa kot vemo pripada SOZD Gorenje iz
Velenja.

Prve takšne sprejemnike iz proizvodnje
britanske elektronske industrije in iz pro¬
izvodnje tovarne Korting smo lahko videli
na prvi demonstraciji elektronskega časopi¬
sa — teleteksta v Jugoslaviji, ki je bila 21.
novembra v prostorih sarajevske televizije.
O demonstraciji tega novega sodobnega
medija lahko izrečemo samo pohvalne be¬
sede, kajti vse je teklo tehnično brezhibno
in dovolj prepričljivo glede praktičnih apli¬
kacij s posebnim poudarkom na dodatni
možnosti simultanega podnaslavljanja tele¬
vizijskih' programov na različnih jezikih, kar
je za Jugoslavijo, vsako njeno republiko in
obe avtonomni pokrajini še posebej intere¬
santno./

Podnaslavljanje televizijskih programov s
pomočjo tehnike teleteksta ima to prednost,
da gledalci, v tem primeru pripadniki po¬
sameznih narodov ali narodnosti, po potrebi
sami vključujejo podnaslavljanje na svojem
jeziku. Zaenkrat je mogoče uveljaviti pod¬
naslavljanje televizijskih programov s po¬
močjo tehnike teleteksta na treh različnih
jezikih. Tak sistem podnaslavljanja lahko
veliko pripomore k uveljavljanju osnovnih
pravic jezikovne enakopravnosti narodov in
narodnosti, a po načinu pristopa je izredno
demokratičen in human. Human tudi zato,
ker ga koristno lahko uporabijo tudi gluho¬
nemi, ki po svoji naravi lahko spremljajo
program le vizualno ne pa tudi avditivno.
Po zgledu Velike Britanije, ki je največ pri¬
pomogla k razvoju tega medija, tehnologijo
teleteksta naglo prevzemajo tudi druge
evropske države. V Zvezni republiki Nemčiji
delujeta trenutno dva teletekst centra, prvi
v Berlinu, drugi v Diisseldorfu. V sedanji
eksperimentalni fazi emitirata dnevno po 3
strani besedila, na koncu leta 1982 ali v
začetku 1983 bosta oba prešla v redno delo¬
vanje. Na poti uvajanja teleteksta so še
Švedska, Avstrija, Holandija, Luksemburg,
Norveška, Finska in Italija.

Javna demonstracija tega novega medija v
Sarajevu je vsaj po udeležbi in zagretosti
nekaterih tehničnih in programskih strokov¬
njakov jugoslovanskih RTV/ centrov nudila
vtis, da tudi pri nas vlada močno zanimanje
za tehnologijo teleteksta, čeprav je še vse
v fazi poglobljenih strokovnih proučevanj.

Na sarajevski demonstraciji smo se med
drugim lahko prepričali tudi o nekaterih
prednostih dvosmernega komuniciranja s
pomočjo teleteksta, ki ga izvedemo s pri¬
ključkom na telefon in preko njega na cen¬
tralni računalnik informacijskega sistema,
žal imamo mi za takšen razvoj teleteksta
vsaj zaenkrat zelo slabe perspektive, saj
sodimo še zmerom med dežele z najmanj¬
šim številom telefonov na tisoč prebivalcev.
To seveda ne bi smelo vplivati na more¬
bitne odločitve o uvajanju teleteksta za naj¬
hitrejši način obveščanja in komuniciranja,
to zlasti, če upoštevamo, da so naložbe vanj
ob obstoječi oddajniški TV mreži v primer¬
javi z investicijami in obratovanjem televi¬
zijskih centrov naravnost neznatne. Temu
v prid govore tudi trditve strokovnjakov, da
bi se pri serijski proizvodnji cena barvnih
televizorjev z vgrajenim sistemom teleteks¬
ta povečala le za 10 %. Vedeti pa moramo,
da so za takšno vgrajevanje najbolj primerni
tisti modeli televizorjev, ki jih je mogoče
daljinsko krmiliti in so itak nekoliko dražji.
Takšni so bili tudi prvi sprejemniki, ki jih je
tovarna Korting izdelala zaenkrat le 1000
kosov. Njihova cena je 3.800 DM. Z ve-
likoserijsko proizvodnjo se bo cena prav
gotovo znižala in tako smo se prepričali,
da je OMOŽITEV TELEVIZIJE S TELETEKS¬
TOM že dejstvo novega napredka na po¬
dročju razvoja televizijske in digitalne teh¬
nologije.

AVTOMOBIL
NA SONČNI
POGON

To ni nobena šala ali potegavščina. Po svetu
in tudi pri nas si znanstveniki in strokov¬
njaki prav resno prizadevajo, da bi, če mo¬
goče že v bližnji prihodnosti izdelali avtomo¬
bil, ki bi ga gnala sončna energija, ali na¬
tančneje povedano, elektrika, ki bi jo proiz¬
vajala neizčrpna sončna energija. Zakaj je to

TIM 5 • 79/80 2 33


-1_F

Slika 1. — Pogon električnega avtomobila, she¬
matski prikaz: A — vztrajnik, B — diferencialni
prenos, C — generator, D — motor, E — tihi
verižni diferencial, F — elektronska kontrola,
G — akumulatorji, H — zavore, I — pospeše-
valnik

tako potrebno? Poraba tako imenovanih fosil¬
nih goriv kot so nafta, premog in zemeljski
plin vse hitreje narašča. Poleg industrije
porabijo največ nafte oziroma bencina avto¬
mobili pa tudi letala, ladje in lokomotive.
Zaloge teh goriv pod zemeljskim površjem
pa se hitro praznijo. Čim večja je potrošnja,
tem bližje je dan, ko bodo zaloge izčrpane.
Vse kaže, da bo najprej zmanjkalo prav
nafte, ki jo ljudje trošijo v neznanskih ko¬
ličinah. Avtomobili pa niso samo največji
potrošniki nafte, ampak spadajo tudi med
največje zastrupljevalce ozračja. Varčevalni
ukrepi, ki jih uvajajo po vseh deželah in
tudi pri nas, lahko ta problem le prav majč¬
keno omilijo, rešiti pa ga ne morejo, zato
povsod mrzlično iščejo boljše rešitve iz te
zagate. Ponekod, zlasti v Braziliji so začeli
dodajati bencinu alkohol, ki ga pridobivajo
iz koruze. To po našem mnenju ni humana
rešitev, saj bi s to koruzo lahko nasitili
tisoče lačnih ljudi, ali pa vsaj redili živino.
No, alkohol lahko dobimo tudi iz pese, krom¬
pirja, želoda, kostanja in drugih plodov,
ampak tudi alkohol ni nikakršna rešitev
problema. Za pogon avtomobilov bi lahko s
pridom uporabljali vodik. Žal, tudi pri tem
naletimo na težave. Znano je, da lahko do¬
bimo vodik s preprosto elektrolizo vode,
vendar za pridobivanje večjih količin to ne
pride v poštev, ker bi bilo predrago. Lahko

Slika 2. — Električni avtomobil ETV-1 tovarne
Chrysler

pa bi izkoristili sončno energijo tako, da
bi s pomočjo velikega število zrcal segre¬
vali vodo do temperature, potrebne za pri¬
dobivanje vodika. Produkt izgorevanja vodika
je čista voda, zato pogon vozil z vodikom
ne bi onesnaževal zraka. Težava pa je tudi v
tem, kako shranjevati večje količine vodika,
saj vemo, da je vodik ob stiku z zrakom
hudo eksploziven. Videti je, da tudi vodik
ne bo rešil problema, rešila ga bo samo
elektrika.

Električni avtomobil

Avtomobil prihodnosti bo gotovo poganjala
elektrika. Pravzaprav ni to nič novega. Vo¬
zila z električnim pogonom poznamo • že
davno in so še danes v rabi, vendar pa so
to le majhna transportna vozila z akumu¬
latorji, ki jih vidimo po kolodvorih in v
tovarnah. Za prevoz potnikov ne prihajajo
v poštev razen v ožjem mestnem prometu.
V sedanjem času izdelujejo velike avtomo¬
bilske tovarne poskusno tudi prototipe avto¬
mobilov na električni pogon, ki bi lahko
vozili na večje razdalje. V Ameriki je firma
Chrysler v sodelovanju z General electric
razvila avtomobil, ki ima 18 izpopolnjenih
svinčevih akumulatorjev in ki lahko z enim
polnjenjem prevozi 160 km z maksimalno
hitrostjo 96 km/h. Ta avtomobil bodo šele
čez nekaj let serijsko izdelovali. Japonci so
izdelali prototip električnega avtomobila, ki
naj bi z enim polnjenjem prevozil kar 300
km. Tudi v Italiji je največja tovarna FIAT
prikazala na sejmu v Torinu avtomobil, ki
ima 16 svinčevih akumulatorjev in ki bo
prevozil 60 km z največjo hitrostjo 80 km.
Imenovali so ga EKOS, s čimer so hoteli
poudariti, da ne onesnažuje okolja. Izraču-

234 TIM 5 • 79/80

Slika 3. — Sončni avtomobil 21. stoletja s so¬
larnimi celicami na strehi

nali so, da eno polnjenje akumulatorske ba¬
terije ne bi stalo več kot 15 do 20 din.
To pa je kar petkrat manj, kot stane vožnja
s sedanjim avtomobilom, ki porabi 10 I ben¬
cina na 100 km.

Ti novi električni avtomobili se po zunanjo¬
sti razlikujejo od sedanjih le v tem, da
imajo še bolj aerodinamično obliko, ki
zmanjšuje zračni upor na najmanjšo mero.
Električni avtomobil ni samo bistveno ce¬
nejši v vožnji, ampak tudi neverjetno eno¬
staven v svoji konstrukciji, pa še zelo lahko
ga je upravljati oziroma voziti. Teče skoraj
neslišno in ne izpušča v zrak nikakih plinov.
V vozu ni bencinskega motorja, zato tudi
karburatorja, ventilov, izpušne cevi, pa tudi
ne hladilnika, menjalnika, batov in še sto¬
tine drugih delov, ki se radi pokvarijo in
povzročajo velike stroške. Električni avto¬
mobil bo imel le elektromotor z vztrajnikom
in verižni diferencial za pogon osi oz. koles.
Voznik bo vključil tok, potem pa bo imel
opravka samo s pospeševalnikom in zavo¬
rami. Pravilni tek in delovanje motorja bo
nadzirala elektronika (mikroračunalnik s pro¬
cesorjem).

Žal, mora električni avtomobil voziti s seboj
precej težko akumulatorsko baterijo in prav
ta baterija je največji in skoraj edini pro¬
blem pri sicer idealnem vozilu. Danes upo¬
rabljamo svinčeve akumulatorje, ki pa imajo
razmeroma majhno gostoto električne ener¬
gije, le okoli 20 do 25 Wh/kg. To pomeni,
da bi bilo treba za akumulacijo 15kWh
električne energije imeti 500 kg akumula¬
torjev. Za serijsko proizvodnjo el. avtomo¬
bilov bi morali razviti akumulator z gostoto
100Wh/kg vskladiščene energije. Takšnega
akumulatorja za sedaj še ni, se pa v to¬
varnah in institutih trudijo, da bi ga razvili.
Pomembne uspehe so doslej dosegli z upo¬
rabo nikel-cinkovih plošč. Neka ameriška

tovarna razvija akumulator na bazi litija in
žvepla, na Japonskem preizkušajo elektrode
železo-zrak in cink-zrak, v Angliji izpopol¬
njujejo svinčev in kloridni akumulator. Stro¬
kovnjaki sodijo, da bodo ustrezen avtomo¬
bilski akumulator, ki bi omogočil do 300 km
vožnje, izdelali že v nekaj letih.

Najboljša rešitev je vendarle Sonce

Znano je, da sončne ali solarne celice pret¬
varjajo sončno energijo (svetlobo) nepo¬
sredno v električno energijo. Doslej so
uporabljali solarne celice v glavnem le v
vesoljski tehniki, kjer sončne celice oskr¬
bujejo z el. energijo naprave v satelitih,
vesoljskih laboratorijih in sondah, ki raz¬
iskujejo naš sončni sistem. Ali ne bi mogle
solarne celice nameščene na avtomobilski
strehi dajati tudi avtomobilu zadostno mno¬
žino energije? Da, o tem na vso moč raz¬
mišljajo po svetu, zlasti v razvitih deželah.
To bi bila čudovita rešitev problema. Avto¬
mobili bi vozili dobesedno zastonj, imeli
bi dolgo življenje in skoro nič popravil. Za
sedaj je solarni avtomobil še pesem pri¬
hodnosti, vendar ne tako daljnje prihodno¬
sti. Sončne celice so sedaj še zelo drage,
čeprav njihova cena pada, vendar se bo
cena ob množični proizvodnji še znatno
znižala.

Sončni avtomobil bo napajal svoje akumu¬
latorje z energijo, ki jo bo dobival nepo¬
sredno od Sonca. Na strehi bo imel gene¬
rator iz sončnih celic, ki bodo pretvarjale
sončno energijo v električno. 1 m 2  takih
celic da ob sončnem dnevu moč 15 W. Na
strehi bi bilo lahko denimo 6 m 2  celic, kar
bi dalo moč 1,8 kW, ali ob sončnem dnevu
skupaj 15 kW energije, kar ustreza delovni
moči 41 bencina. Trajnost sončne celice
znaša najmanj dvajset let. Sončne celice
proizvajajo električno energijo, čeprav v
manjši meri, tudi ob oblačnem vremenu.
Električno energijo bomo brez težave vskla-
diščevali v akumulatorjih tudi takrat, ko
stoji avtomobil doma ali na parkirišču.
Sončni generator imamo lahko na strehi
garaže ali kje drugje v bližini.

Lahko za trdno rečemo, da bencinskega
avtomobila v enaindvajsetem stoletju ne bo
več, vozili pa bodo enostavni, trajni in po¬
ceni avtomobili — na sonce.

Po članku v GALAKSIJI priredil D. M.

Marjan Zidarič

POMEN
TEHNIČNE
KULTURE V NAŠI
DRUŽBI

Ni slučajno, da se pojem tehnične kulture
predvsem v zadnjem času odraža v vseh
strukturah naše družbe.

Zametki te dejavnosti, ki je zajeta v Zvezi
organizacij za tehnično kulturo, se odražajo
že od povojnega obdobja, ko je bila leta
1948 ustanovljena komisija za »tehniko in
šport«. Iz te komisije pa sta se rodili teh¬
nična in telesna kultura kot splošen pojem
kulture v naši družbi. Iz takratnih organizacij
tehnične kulture (tedanje ljudske tehnike)
izhajajo številni strokovnjaki, raziskovalne
ustanove in tovarne, kot na primer Mehano-
tehnika Izola itd. Zelo močno izražena de¬
javnost je bila prav v podjetjih, kjer so se
kot posledica te dejavnosti pojavile prve
inovacije, ki so vodile k vse bolj potreb¬
nemu racionalizatorstvu. Iz vrst tehnične
kulture so iznikla tudi avto moto dejavnost
in društva, ki so gojila moto športe in teh¬
nična znanja s tega področja na povsem
amaterski podlagi. Zelo močna je bila tudi
društvena dejavnost, ki je bila razčlenjena
v različnih oblikah, te oblike pa so in ima¬
jo predvsem vojaški, izobraževalni, razisko¬
valni, športni in navsezadnje tudi kulturni
pomen.

V današnjem času lahko ugotovimo, da je
vsak tretji Slovenec član tehnično kulturne

TIM 5 • 79/80 2  3  5

organizacije, da vsebuje ta široki pojem kar
osemnajst zvez, in to Avto moto zvezo, Zve¬
zo letalskih organizacij Slovenije, razne ob¬
like in zveze modelarskih dejavnosti, radio¬
amaterjev, foto-kino dejavnosti, raznih teh¬
ničnih vodnih športov, kot so potapljaštvo,
kajakaštvo, jadralstvo, druge navtične zvrsti,
jamarstvo, društev ali zvez ljudskih tehnik
v delovnih organizacijah (DLT STT Trbovlje,
DLT Emo Celje itd.), kmetijskih mehaniza-
torjev in mladih zadružnikov, kjer organizi¬
rajo tekmovanja oračev in tečaje iz osnov
tehnične kmetijske mehanizacije, inovacij¬
skih komisij, gibanja znanost mladini, klu¬
bov mladih tehnikov, ki dobivajo vse večji
pomen v osnovnih šolah in usmerjenem
izobraževanju, Astronavtično raketne zveze
Slovenije, astronomov, gradbeništva in pri
iskanju novih virov energije z raznimi mla¬
dinskimi tabori.

Organizacija se aktivno vključuje prek naj¬
širše fronte delovnega ljudstva SZDL in z
ZSMS, ker je njen kolektivni član zaradi
velikega ali pa pretežnega števila mladih
članov, v vse družbenopolitične prireditve,
akcije in v njih aktivno deluje s prikazova¬
njem svoje dejavnosti na različne načine in
z eksaktnimi programi, recimo v SLO ali
pri elementarnih nesrečah prek zvez itd.

Navsezadnje je tehnična kultura sestavni
del kulture in je vsa ta dejavnost organizi¬
rana v 50 slovenskih občinah v občinskih
zvezah organizacij za tehnično kulturo, ki
delujejo po svojih programih, pač glede na
število osnovnih organizacij in potreb, ki so
dogovorjene prek samoupravnih interesnih
skupnosti. Tehnična kultura je velikega izo¬
braževalnega pomena, ker vzgaja množice
mladih in jih usmerja v tehnične deficitarne
poklice, jim daje osnovna teoretična in prak¬
tična znanja iz tehnike, jih vodi v inovator-
stvo, vse to pa se odraža v klubih mladih
tehnikov, v osnovnem šolstvu, v gibanju
Znanost mladini, prek številnih društev in
tehnične vzgoje, vse to pa vodi do bodoče¬
ga strokovnjaka — ustvarjalca. Zaradi tega
se tej organizaciji pripisuje velik pomen v
izobraževalnih procesih.

Organizacija prek svoje dejavnosti razvija
nekatere vrhunske športe, kot so modelar¬
stvo, padalstvo, jadralstvo, športno letenje,
jamarstvo, potapljaštvo, navtične športe in
motonavtiko in ima zaradi tega velik pomen
v telesni kulturi.

236  TIM 5 • 79/80

Ker se odvija bogata raziskovalna in inova¬
cijska dejavnost v mladinskih gibanjih in v
podjetjih ter društvih, ima le-ta velik pomen
v raziskovalni skupnosti.

Neprecenljiv pomen ima organizacija v SLO
in splošnem obrambnem sistemu naše druž¬
be, ker se ukvarja z mnogimi dejavnostmi,
ki so povezane z našim obrambnim koncep¬
tom, vzgaja kadre za potrebe JLA. Tu opa¬
zimo pomen radioamaterstva, letalskih de¬
javnosti, modelarstva, foto dejavnosti, raket¬
nih dejavnosti, jamarstva in še in še. Zelo
bogato se poplača družbena podpora tem
organizacijam ob morebitnih naravnih nesre¬
čah itd.

Ugotovimo lahko, da kljub širšemu pomenu
in igranju ključne vloge v naši družbi orga¬
nizacija ni dovolj priznana, saj jo tarejo šte¬
vilni osnovni problemi, kot so financiranje,
prostorska politika in neusklajena kadrovska
politika od mentorjev v strokovnem smislu
do kadrov, ki bi se povsem načrtno ukvar¬
jali s problemi dejavnosti, ni nikakršnih
novinarjev te zvrsti, čeprav je organizacija
zelo pomembna v inovatorstvu, izobraževa¬
nju, SLO itd. V nadaljnjem obdobju bo po¬
trebno narediti dosti več, in to organizirano
prek SZDL in ZSMS, in to predvsem v reali-
ziranju sklepov in stališč partijskega kon¬
gresa in Titovih misli »tehniko ljudstvu«.
Kajti dejavnost tehnične kulture v vse več¬
jem številu izhaja iz vrst mladih, ki so bo¬
doča generacija, izhaja iz izključno amater¬
skih osnov, ki dajejo mlademu človeku
osnovo tehničnih znanj, ga vzgaja v na¬
prednega člana naše samoupravne sociali¬
stične skupnosti, predstavlja odraz kulture
in ga načrtno vzgaja v bodočega strokovnja¬
ka, razvija inovatorstvo in s tem splošno
blaginjo domovine z namenom zadovoljeva¬
nja trenutnih in dolgoročnih potreb vseh
narodov.

Opazujte na primer mladega modelarja, ki
bo iz svojih rok izpustil letalo ali izstrelil
raketo, narejeno z lastnimi rokami, in v nje¬
govih očeh boste videli poseben sijaj, ki
pomeni ustvarjalni zanos, smisel ustvarjanja
in predvsem jamstvo za njegov boljši, ustvar-
jalnejši jutri.

Nedvomno bo k nadaljnjemu razvoju pripo¬
mogel 6. kongres Narodne tehnike Jugosla¬
vije, ki je bil 11. novembra 1979 v Prištini.
Ta je ocenil storjeno in si zadal nove naloge
za še boljši jutri.

timovi oglasi

Prodam nedokončano maketo po N sistemu [pro¬
ga in električna povezava tirov in kretnic s
tranformatorji in komandno mizo je že urejena,
potrebna je le ureditev pokrajine) skupaj s
stojalom iz kovinskih profilov. Velikost 220 X
X 140 cm s 7 tirno glavno ranžirno postajo in
s tirnim izogibališčem, podeželsko postajo ter
precej razgibano traso. Podrobnejše informaci¬
je: petek, sobota od 20—21. ure po tel. (086)
22-439. Cena in ogled po dogovoru.

Samo Prodan
Vegova 27
66000 Koper

Kupim 1 liter mentonola, RC uplinjač za motor
prostornine 3,5 ccm in načrt RC avtomobila.
Igor Janežič
Mariborska ulica 22
61000 Ljubljana

Prodam načrte: light show (3ch.), antenski oja¬
čevalec, elektronska kocka, iskalec radijskih od¬
dajnikov (lisičar) z dvema ali s štirimi transi-
storji, elektronska ruleta (11 LED diod), 12 ali
40-kanalne CB radijske postaje, CB LINEAR oja¬
čevalec izhodnega signala AM 50 W, SSB 150 W,
TV igre (7 iger), elektronska ura, merilnik reak¬
cije, generator melodije (9 tonov) in elektron¬
ska ključavnica. Cena enega kosa je 50 din.
Cena 4 načrtov 160 din. Prodam tudi ročno
elektronsko uro LAMBDA LCD QVARC (kaže
ure, minute, sekunde, mesec, dan in dan v ted¬
nu: MO, FR...) z vgrajenim alarmom za bu¬
jenje z elektronskim zvokom. Cena 2000 din.
Prodam tri modele raket (30 cm) vse priprav¬
ljene na polet (80 din za kos). Stabiliziran
usmernik z regulacijo od 0 V do 25 V odvisno
od trafoja (20 transistorjev, 20 diod...), ima
avtomatsko varovalko (600 din). Vse našteto
pošiljam tudi po povzetju.

Uroš Jernejšek
Trg franc, revolucije 7
61000 Ljubljana
tel. (061) 24-950

Prodam zvočnike in še vrsto drugega materiala:
uporov, kondenzatorjev, transistorjev, diod, du-
šilk...

Darko Može
Sp. Idrija 151
65281 Spodnja Idrija

Prodam naslednje letnike TIM: 1974/75, 1975/76,
1976/77 in nekaj posameznih številk starejših
letnikov. Prodam tudi naslednje transistorje BC
286 (15 din), BC 184 (12 din), BC238 (15 din),
BC214C (12 din), BC 107B (13 din). Prodam 35
LP plošč. Za seznam pišite na naslov:

Marko Hovnik
Kotlje 236

62390 Ravne na Koroškem

Prodam malo rabljen RC avtomobil znamke SG-
Futura 111 z zavoro na disk, dvema podvozje¬
ma, z dvema mehkejšima dvopasovnima in
dvema tršima kolesoma, z ležaji ter MCLAREN
karoserijo in dva spoilerja. Prodam še komaj
utečen motor Supertigre 21 ABC car (30.000
obratov v min. in 1 KM) z dvema vztrajnikoma
(aluminijast in jeklen), dve sklopki, dve glavi
za hlajenje in izpuh. Vse skupaj prodam za
5000 din.

Apollonio Davor
Pot pomorščakov 15 d
66320 Portorož
tel. (066) 75-096

Prodam dobro ohranjeno kolo na deset prestav
(Amater) za 1500 din, staro je šest mesecev
in zelo dobro ohranjeno, jadralni model letala
z razponom kril 140 cm za 70 din, 4 elektro-
motorčke (4,5 V) za 20 din, avtocesto POLY-
STYL za 500 din in še nerabljen glow motor
(5 ccm) za 750 din.

Milan Goter
Vojkova ul. 3
63000 Celje

Prodam fotoaparat AGFA ISO-PAK C primeren za
fotografa začetnika. Cena 350 din.

Borut Petrca
Litijska 256
61261 Dobrunje

Prodam ves material za izdelavo makete želez¬
nice po HO sistemu (lokomotive, tire, lučke,
mostove, kretnice, hišice in podobno) ter oja¬
čevalce 50 W, 6W in 10 W. Univerzalni merilni
instrument za 600 din. Prodam tudi integrirana
vezja: TBA810 in CD 4013 AE ter kristale za
27,125 MHz. Za ves material je cena po dogo¬
voru.

Jože Žvab
Vrtna 19
68340 Črnomelj
tel. 76-396

Prodam železnico, 12 ravnih tirov, 12 krivih ti¬
rov, ena kretnica na ročno premikanje, pravo¬
kotno križišče, 1 lokomotivo in en vagon. En
tir po 3 din, kretnica 50 din, lokomotiva 50 din,
vagon 10 din. Vse skupaj 400 din.

Iztok Toplak

Ulica talcev 4

61410 Zagorje ob Savi

Kupim slušalke (visokoohmske), cena naj ne pre¬
sega 900 din.

Boris Noč
Kočna 38

64273 Blejska Dobrava

Po zelo ugodni ceni prodam nemški gramofon
z Iskrino glavo in slušalke PHILIPS.

Drago Novak
Gradišče 55 B
69251 Tišina
tel. 21-620

Prodam integrirano vezje TMS 1965 NL (za TV
igre) za 300 din. Vezje je še neuporabljeno in
brez podnožja.

Kupim pa transistor BD 242 in trimer konden¬
zator 5—60 pF.

Alojz Roter
Prisoje 2
62391 Prevalje

tel. (062) 851-065 od 16.—20. ure

Prodam kasetofon MK-27 za 2000 din, dirkalno
stezo z dokupljenimi deli za 500 din, avto na
daljinsko vodenje za 400 din, mali nogomet za
150 din, navadno kitaro SCHOOL za 800 din.
Vsi navedeni predmeti lepo delajo.

Emil Mušič
Šlandrova n. h.

61234 Mengeš

Prodam vse optične dele zrcalnega teleskopa
(veliko zrcalo: 0 140 mm, malo zrcalo, okular)
za 350 din. Priložim tudi načrt za izdelavo.

Igor Stajnar
Ljubljanska 67 a
61230 Domžale

Prodam nov še ne preizkušen in solidno izdelan
model MIGUEL. Namenjen je za motor od 3,5
do 6,5 ccm. Poleg tega prodam še 5 Graupner-
jevih servomehanizmov. Varioprop CL. Izmed teh
petih je eden popolnoma nov, ostali pa so rab¬
ljeni in solidno ohranjeni. Cena Miguela je
1.300 din, novega servomehanizma pa 950 din,
ter rabljenega 800 din. Informacije po telefonu
dobite vsak dan od 17. ure razen torka. Telefon
(064) 78-026.

Boštjan Pristavec
Grič 11
64260 Bled

Prodam GP anteno primerna za CB, cena 650
din.

Tomaž Levičnik
Podgorica 54 a
61262 Dol pri Ljubljani

Kupim elektromotorček za 9 V enosmerne na¬
petosti, lahko je potreben manjšega popravila.

Bojan Jurca
Jamova 60
61000 Ljubljana

238 tim 5 • 79/80

Prodam električno železnico po sistemu HO (lo¬
komotiva, 6 vagonov, 26 tračnic in križišča) vse
skupaj za 500 din. Prodam tudi dirkalno stezo
za avtomobilčke. En avto je potreben manjšega
popravila. Stezo prodam za 300 din. Pošljem po
pošti.

Franci Kapus
Hraše 38
64248 Lesce

Kupim TIM letnik 73/74 št. 2 in 3 ter letnik
75/76 št. 4. Za eno številko plačam po prvot¬
ni ceni 5 din.

Sašo Štefanič
Cankarjeva 2/A
68340 Črnomelj

Prodam rabljen letalski diese! motorček 2,5 ccm
znamke SUPER TIGRE za 500 din, dva 8 W zvoč¬
nika povsem nova (kos za 80 din) in 3 W zvoč¬
nik za 70 din. Prodam še akustično kitaro do¬
mače izdelave, cena 400 din, elektromotorček
NEPTUN SUPER (izvenkrmni, ladijski) 4,5 V za
140 din in dva elektromotorčka 4,5 V (kos za
60 din).

Jani Marinšek
Naklo 54 a
64202 Naklo

Prodam kompleten nerabljen RC sistem ROBBE
TERRA s priključki za servomehanizme — od¬
dajnik z vgrajenim polnilcem, sprejemnik, 2
akumulatorja, 2 servomehanizma z ohišjem in
kvarci. Vse skupaj za 7000 din. Načrt za vlečno
letalo ROBIN DR 1,9 m razpon in 10 ccm motor¬
jem za 200 din in pick-up za harmoniko za
2000 din.

Jani Kocjan
V. P. 3395/11-1
71114 Rajlovac/BiH

Kupim TIM letnik 73/74 št. 4 in 6 ter letnik
75/76 št. 8, 9 in 10. Plačam po prvotni ceni.
Jože Stupar
Cankarjeva 2/A
68340 Črnomelj

Prodam otroški telefon dvojček za 200 din, raz¬
ne načrte s podrobnim opisom za začetnike,
vvokie-tokie 29,5 MHz, 1—4 kanalni light show
tudi z integriranimi vezji, od 5—120 W ojačeval¬
niki, preprost CB primopredajnik po 40 din kos.

Matjaž Avšič

Celovška cesta 181

61000 Ljubljana (tel. 552-534)

Prodam korejski kalkulator (računalnik) POCKET
MINI 832 MD za 400 din in naslednje originalne
kasete: SATURDAY NIGHT FEVER 1, SATURDAY
NIGHT FEVER 2, GREATEST HITS SMOKIE, THE
GOLDEN GREATEST SWET, SOME GIRLS (the
Rolling Stones) vsako za 75 din.

Severin Robba
Cankarjeva 28

65000 Nova Gorica (tel. 065) 21-775

Prodam oddajnike TN 202 v KIT kompletih. Do¬
met 15 km, moč 0,5 W, frekvenca 70—145 MHz,
na mikrofon. Komplet vsebuje vse potrebne ele¬
mente za izdelavo oddajnika ter načrt z opisom
izdelave. Cena 180 din. Obvezno predplačilo 30
din. Prodam tudi gramofon ELAC stereo 2 X 5 W,
(nov, v garanciji) za 1500 din. Vanj je vgrajen
oddajnik TN 202, ki vam omogoča sprejem glas¬
be na radijskem sprejemniku.

Sandi Jager
Drapšinova 18
C3000 Celje

Prodam fotoaparat CERTO-PHOTO za 450 din,
smuči (160 cm) SPOLDING GLASS z vezmi TY-
ROLIA RACING 90 za 1400 din. Ugodno prodam
moped TOMOS SPRINT štiri prestave — nere¬
gistriran, za 1800 din. Potreben je manjšega po¬
pravila.

Darko Žučko

Kosnica 34
63000 Celje

(ogled vsak dan od 15. ure dalje)

Ugodno prodam RC naprave, CB napravo, ante¬
ne, kristale, pribor, foto aparate SMENA in ZE¬
NIT, NF Hi-Fi ojačevalnik in transistorje, IC vez¬
ja, kataloge, načrte in velik izbor naprav v KIT
obliki. Za podroben seznam priložite znamko.

Mikliča

S. V Čiče št. 17
78000 Banja Luka

Prodam kompletno 12-kanalno Graupnerjevo na¬
pravo s 4 servo motorji. Dodatno prodam še 5
servomotorjev.

Rado Por
Finžgarjeva 19
64260 Bled

Kupim drugo številko Tima letnik 1978/79.

Robert Megušar
Štefanova 9a
61000 Ljubljana

Prodam več elis, precej velikih (M2, M4, M5).
Elektromotor Mabvvehi RS-540E popolnoma nov,
os M4, 2 originalna graupnerjeva kardana (za
velike in male osi) in dokončan model motor¬
nega čolna dolžine 80 cm z vgrajenim krmilom in
osjo (oboje Graupner) primeren je za daljinsko
upravljanje, saj ima zelo veliko notranjo prostor¬
nino. Prodam tudi precej modelarske literature,
materiala (Graupnerjev katalog, TIM več letni¬
kov, lanske ABC, furnir, letve itd.) in nedokon¬
čan model jadrnice Suzane (v zaključni fazi).
Cena po dogovoru.

Boštjan Tepina
Črtomirova 36
64260 Bled

TIM 5 • 79/80 239

uganke

Pavle Gregorc

Ko boš pravilno razporedil vseh devet be¬
sed, navpično preberi njihove začetnice in
dobil boš ime za pripravo, ki meri tlak v
plinih in tekočinah.

AAA BEG III K L N O RRR S TT V
Iz zgornjih črk sestavi 4 besede, ki jih za¬
htevajo spodnji opisi in jih vpiši vodoravno
v lik.

1. lastnost predmeta, katero očesu posre¬
duje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali
prepušča, 2. votla mera, 3. telovadni ele¬
ment (izvaja ga npr. telovadec na konju), 4.
pravoslavna verska podoba.

Črke na poljih s krogci dajo priimek sloven¬
skega matematika, ki je bil velik strokov¬
njak v nauku o izstreljenih telesih (Jurij,
1754—1802). Kaj je torej bil, ti bodo pove¬
dale zaporedoma po vrsticah brane črke v
debeleje obrobljenem prvem delu lika.

MISELNE ZVEZE

EKSPLOZIJA ...-.

ELEKTRON ...-...

MATICA ....

PROIZVODNJA ...

PIKA ...-.

ZNANOST .-...

TOVORNJAK .

KEMIJA .

PREMICA ..-.

K besedam v levem stolpcu razporedi bese¬
de — navedene so spodaj — ki so z njimi
v miselni povezavi. Primer: SEMAFOR —
KRIŽIŠČE.

ANODA — EINSTEIN — ELEMENT — MINA
— MORSE — NAVOJ — ODPADKI — RAV¬
NILO — TRANSPORT

DIAGONALI

V diagonalnih poljih lika so že vpisane čr¬
ke E. Prazna polja lika dopolni tako, da do¬
biš vodoravno v liku besede naslednjega
pomena:

1. ime francoskega naturalističnega pisate¬
lja Zolaja, 2. za petje uglasbeno pesniško
besedilo, 3. vlečenje, 4. zemljišče, področje,
5. švedsko ime velikega finskega jezera
Inari.

Črke na označenih poljih dajo ime velike
slovenske proizvodne organizacije.

Vse tri besede, ki jih moraš vpisati vodo¬
ravno v lik, so med seboj anagrami — se¬
stavljene so iz enakih, vendar drugače raz¬
porejenih črk. Opisi za te besede so spodaj
pomešani. Ugani, katere besede so to in
jih vpiši v lik tako, da dobiš na označenih
poljih glavni števnik.

Ime odličnega sovjetskega šahovskega vele¬
mojstra Petrosjana — kamnina, ki jo upo¬
rabljamo za tlakovanje cest in kot gradbeni
element — krasta.

240  TIM 5 ® 79/80
PRIDEVNIKI IN SAMOSTALNIKI

NOVE ČRKE

1. —ELENJAVNA ....

2. —ZVIRNA

3. —EMLJEPISNA ._.

4. —ORALNI ...

5. —RADN1 .........-.

6. —PORTNO ....'.

7. —EPARNO ..'.

8. —UTR AN J A ....

9. —STRONOMSKA  .-.

10. — ONSUNSKO ....

11. — NDUSTR1JSKO ..

12. —ODNA ...

13. —ZREDEN .....

14. —USTNI .

Na vsako črtico vpiši po eno črko tako, da
vsakokrat dobiš skupaj z že natisnjeno čr¬
kovno skupino znan pridevnik. Pridevniku
nato poišči med spodnjimi samostalniki —
urejeni so po abecednem redu — tistega,
ki spada zraven. Primer: —ELEVIZIJSKI

.. rešitev TELEVIZIJSKI

SPREJEMNIK.

BILTEN — DEŽEVJE — DOLŽINA — IDEJA
— IGRIŠČE — MEGLA — OBRAVNAVA —
OPAZOVALNICA — OTOK — RASTLINA —
REVOLUCIJA — SPOMIN — ŠTEVILO —
TOREK

Ob pravilni rešitvi dajo navpično brane za¬
četnice najprej pridevnikov in nato še sa¬
mostalnikov neko misel.

SKRITA MISEL

PREMA — PIŠ — LOJ — EVANS — JEŽ —
JEDEC — ZLOM — KIS — CELJE — DEŽ
— JAGNJE

V vsaki gornji besedi prečrtaj po eno črko,
ostale pa beri po vrsti. Dobil boš misel
francoskega pesnika Victorja Hugoja (izg.
igoja), ki jo sestavlja šest besed.

POSETNICA

NINO S. TRNJE
ŽIRI

Nino je študiral na eni od tehniških fakul¬
tet. Kaj je postal?

( )ŠOLMAN
( ) BABELJ
( ) ISTRA
( ) KOVICA
( ) ADRIJA
( ) GRIČEK
( j ENICA
( ) NACIJA

PREMOR

ZASTOJ

KRAMP

JADRAR

MARTA

PETRIN

LUPING

TRENET

Za besedi v posamezni vrstici poišči črko, ki

— če jo napišeš namesto zadnje črke besede
na levi in namesto prve črke besede na desni

— obema spremeni pomen oziroma dobiš dva
nova samostalnika. Primer: KLEPET { ) Belica.
Čb  namesto črke T napišemo C, dobimo besedo
KLEPEC in namesto B prav tako črko C, dobimo
besedo CELICA. Nove črke vpiši v oklepaje.

Če boš uganko pravilno rešil, boš navpično v
oklepajih prebral ime vojaka, ki straži meje
države.

REŠITVE UGANK

PRIDEVNIKI IN SAMOSTALNIKI: 1. zelenjav¬
na rastlina, 2. izvirna ideja, 3. zemljepisna
dolžina, 4. koralni otok, 5. uradni bilten, 6.
športno igrišče, 7. neparno število, 8. jutra¬
nja megla, 9. astronomska opazovalnica, 10.
monsunsko deževje, 11. industrijska revolu¬
cija, 12. sodna obravnava, 13. izreden spo¬
min, 14. pustni torek. Misel: Z izkušnjami
si pridobiš modrost.

DVOJNI ANAGRAM: 1. grinta, 2. Tigran, 3.
granit. Končna rešitev: tri.

DIAGONALI: 1. Emile, 2. pesem, 3. vleka,
4. teren, 5. Enare. Končna rešitev: Iskra.
IZPOLNJEVANKA: 1. barva, 2. liter, 3. strig,
4. ikona. Končni rešitvi: Vega, balistik.
MISELNE ZVEZE: mina, anoda, navoj, od¬
padki, Morse, Einstein, transport, element,
ravnilo. Končna rešitev: manometer.
SKRITA MISEL: Premišljevanje je delo, mi¬
sel je dejanje.

POSETNICA: Nino S. Trnje, Žiri — strojni
inženir.

REBUS: elektron — (s črko) E (označen) lek
(zdravilo), tron.

ANAGRAMNI REBUS: žveplo — polž Ve.

REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ 4. ŠTEVILKE

VODORAVNO: leteča, emiter, žirafa, Ko, Lima,
Na, vas. Azija, Narta, drn, vinjeta, jek, Trier, MF,
Aka, oh, Omar, St, ara, potiskač, aga, vena,
med, et, zob, pristava, grapa, oo, Rot, Lala, Anka,
Dl, edinec, optik, Danjko, točka.

TIMOVI NAGRAJENCI IZ 4. ŠTEVILKE

1. Mitja Lavrenčič, čobečeva 35, 62311 Hoče

2. Niko Cigler, Polzela 209, 63313 Polzela

3. Robert Lapanja, Jazne 7, 65282 Cerkno

Pavle Gregorc

nagradna križanka

naročniki Tima knjigi za vas

Elektrotehnika
v slikah

263 strani  — trda vezava

Vse kar je treba vedeti o elektriki

in njeni uporabi

v enosmernega. Kako taka naprava deluje,
bomo razložili kasneje. — Če bi akumulator
priključili neposredno na izvor izmeničnega
toka. bi ga temeljito pokvarili.

Polariteto enosmernega omrežja lahko do¬
ločimo na več načinov. Ustrezno napravo
si lahko uredimo sami ali pa jo kupimo.

Navedli bomo nekaj poskusov. (Vnaprej pa
opozarjamo, naj se bralci sami ne lotevajo
takih poskusov, ker so nevarni. Zadovolje
naj se z opisom v knjigi, kajti eksperimen¬
tiranje zahteva izredno previdnost, saj je
smrtno nevarno.) Navaden precej velik
krompir prerežemo na dvoje in vtaknemo
vanj oguljeni konec vodnika, ki prihaja iz
vtičnice. Tudi drugi pol vtičnice priključimo
na krompir, vendar skozi žarnico. Čez nekaj
časa opazimo, da se je na krompirju na¬
pravil zelenkast obroček okoli enega od
obeh koncev vodnika. Takoj vemo, da je ta
konec povezan s pozitivnim polam vtičnice.

V trgovini kupimo reagenčni papir - to je
pivniku podoben papir, Ici je prepojen
s kemikalijo. Nekoliko ga navlažimo in
položimo na izolirano podlago. Oba do¬
voda iz vtičnice pritisnemo nanj v razda¬
lji 3 do 5 cm. V tem primeru nastane
okoli vodnika, ki je priključen na nega¬
tivni pol vtičnice na papirju rdečkast

Naslednjemu poskusu botruje elektroliza
vode; o njej bomo govorili še kasneje. Tu
navajamo le poskus: v kozarec natočimo
vode; ker pa je čista voda dober izolator,
vržemo vanjo še ščepec soli. Naprej po¬
stopamo tako, kot vidimo na sliki. Ob
obeh vodnikih, ki sta vtaknjena v vodo,
opazujemo dvigajoče se mehurčke; teh
je 6b enem vodniku več, ob drugem »nanj.
Vodnik, ob katerem je manj mehurčkov —
ti so kisikovi - je pozitivno naelektren,
drugi, kjer jih je več - ti so vodikovi - pa
je negativno naelektren.

■PočakajN Ugotovi, ki

Elektronika
v slikah

252 strani  — trda vezava
Skrivnosti elektronike v lahko
umljivi obliki  — pa tudi radia,
televizije in radarja

Pri tem smo se spomnili na pravljico o
šahu in modrijanu, ki si je izbral kot
plačilo za svojo kraljevsko igro samo
toliko žitnih zrn. kolikor jih dobimo iz
šahovnice, če položimo na prvo polje
eno, na drugo dve, na tretje štiri, na
naslednje osem, potem 16 zrn in tako
naprej, vedno s podvojitvijo prejšnjega
števila do 64. polja. In končno število?
Več kot 18 trilijonov zrn.

Vrnimo se k inozaciji v elektronkah.
Dš bi slika bila popolna, poglejmo kaj
se zgodi z atomom, v katerega prodre
elektron in v njem obtiči. Atom zdaj
ni več nevtralen, postal je negetivni
ion, anoda ga privlači k sebi.

Praktično je postal prostor med katodo
in anodo izboren prevodnik za velike
električne toke; zato lahko nastopi v
priključenem anodnem krogu velik tok.
Vsekakor pa je potrebna zelo visoka
anodna napetost, ki podeljuje iz katode
izstopajočim elektronom v smeri proti
anodi dovolj velike pospeške, da za¬
dostujejo za ionizacijo plinskih atomov.
Anodne napetosti so odvisne od vrste
elektronke.

Ker se v plinskih elektronkah tvorijo
ioni, jih nekateri imenujejo tudi ionske
elektronke. — Če dodamo plinski elek¬
tronki še tretjo elektrodo, mrežico, po¬
tem se taka elektronka imenuje »tira-
tron« (tira pomeni v grščini vrata).

A

prevodnik

ipermeter
•ir napetosti

CENA POSAMEZNE KNJIGE JE 70.— DIN, KER PA Sl NAROČNIK TIMA ,
IMAŠ 10  % POPUST IN DOBIŠ KNJIGO ZA 63,00 DIN, OBE KNJIGI TOREJ
ZA 126,00 DIN. ČE NAROČIŠ OBE KNJIGI HKRATI. JU LAHKO PLAČAŠ
V DVEH ZAPOREDNIH OBROKIH.

POGOVORI SE S STARŠI, DA Tl NAROČIJO OBE KNJIGI, KI Tl BOSTA KO¬
RISTILI TAKO V ŠOLI PRI POUKU KOT V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU. PA
TUDI STARŠEM BO PRIŠLA PRAV.

ČE KNJIGE NAROČI POVERJENIK TIMA SKUPNO ZA VEČ UČENCEV, I
PRIZNAMO ZA TRUD 5  % POPUST (POLEG 10  % POPUSTA, KI JE NAME
NJEN NAROČNIKU TIMA), KAR PREDSTAVLJA PRIHRANEK PRI POŠTNINI