timova igračka »timova ic ra HOBOTNICA NOSOROG MATERIAL: krompirček, osem vžigalic, dva risalna žebljička, nožiček, rdeč floma ter 1 — na vsako stran krompirčka zasadite po štiri vžigalice za lovke 2 — zapičite risalna žebljička za oči 3 — izrežite velika smejoča se usta in jih pobarvajte s flomastrom MATERIAL: korenček, vžigalice, pokrovček od izrabljenega kemičnega svinčnika, floi astri 1 — zapičite štiri vžigalice za noge in eno za rep 2 — zapičite pokrovček na ožjem koncu za rog 3 — zarežete usta in oči ter jih pobarvate s flomastri TIM 5 XIV. letnik Januar 1976 TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine • Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prv- Vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 60,00 din, posamezna številka 6,00 • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6. pp 541-X • Tekoči račun: 50103-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Kulturna skupnost Slovenije. timova pošta Tako, novoletno praznovanje je za nami in spet bo treba poprijeti za knjigo, zlasti še ker se konec prvega polletja bliža s prav astronomsko naglico. Po skromnih začetkih v prvih številkah se je količina vaše pošte občutno povečala, tako da sem zdaj kar v zadregi, ko se moram odločiti, komu naj odgovorim osebno in komu naj namenim nekaj vrstic v tejle rubriki. No, in ker je temu tako, raje ne izgubljajmo dragocenega prostora, temveč se kar lotimo vaših pisem. Edi Flisar iz Murske Sobote nam je poslal načrt za izdelavo makete Eifflovega stolpa. Žal je treba reči, da je načrt zaradi veli¬ kosti (narisan pa je v razmerju 1:1} nemo¬ goče objaviti v TIM-u. Poleg tega je maketa že v načrtu videti tiste sorte, ki ji navadno pritaknemo vzdevek »kič«. Upam, da bo Edi razumel in mi ne bo zameril, če mu kar naravnost povem, da takih načrtov v TIM-u res ne kaže objavljati. Svoje predloge za objavo nam je poslalo še več avtorjev, so pa kar po pravilu pozabili na nekatere bistvene sestavine, ki so nujne, če naj načrt obelodanimo. Morda ne bo od¬ več, če se pomudimo pri vsakem posebej. Slavko Štefe iz Šenčurja je izdelal risbo enostavne makete krožne žage (cirkularke in ne sekularke, kot jo je napak poimenoval), pozabil pa je na opis izdelave. Poleg tega se mi zdi izdelek premalo zahteven, zato mu predlagam, da naj maketo izpopolni s pogonom in nam seveda takrat pošlje kom¬ pleten načrt. Podobno nam je poslal Aleksander Špacapan iz Šempetra le risbo »reaktivne jadrilice«, brez opisa izdelave in kosovnice. Risba sa¬ ma po sebi tudi ni dovolj »čitljiva«, zato mu predlagam, da ponovno nariše načrt, pri čemer naj se zgleduje pri podobnih, ki so že bili objavljeni v lanskem pa tudi leto¬ šnjem letniku TIM-a, pri tem pa naj seveda ne pozabi na tekstovni del. Matjaž Zupančič iz Krškega je predložil načrt makete hišice z lučkami. Ker smo pred kratkim objavili načrt za hišico GE, se mi zdi, da bi ne bilo primerno v tako krat¬ kem časovnem zaporedju objaviti dveh tako podobnih načrtov. Vabim pa ga, da nam pošlje še kakšen podoben načrt. Upam, da zgoraj naštete mlade avtorje s svojo kritiko nisem preveč razočaral in da nam bodo še pošiljali svoje zamisli. Posebej bi si želeli takih načrtov kot je v tej številki opis izdelave igračke-škrebljača, to je na¬ črtov igrač, s katerimi so se igrali še vaši dedki in babice. Povprašajte jih, morda vam bodo znali opisati ali celo pomagati pri iz¬ delavi take igračke. Toliko o načrtih. Zdaj pa k vašim vprašanjem. Primož Pivk in Ciril Kraševec iz Ljubljane sprašujeta, kje bi dobila navodila za polnje¬ nje akumulatorjev RULAG. Pozanimal sem se pri tov. Ivkoviču, ki mi je povedal, da je bil postopek opisan v eni od lanskih številk časopisa Radioamater, da pa je to precej zahteven in drag opravek. Marjana Jazbeca in njegovega prijatelja za¬ nima, kje bi lahko dobila načrt za gradnjo go-carta, za kar imata baje že ves potreben material. Ta zvrst vozil, ki je kot veste na¬ menjena izključno tekmovanjem in ne sodi na cesto, je v pristojnosti posebnih sekcij pri AMZ Slovenije. Zato jima svetujem, da se obrneta na bližnji klub AMZ, kjer bosta gotovo dobila vse potrebne podatke. Načrta za tako vozilo namreč v TIM-u gotovo še zlepa ne bomo objavili. Dane Peternelj iz Cerknega zelo rad gradi makete letal, pri čemer očitno meni makete, ki ne služijo za tekmovanja, temveč bolj za okras, saj bi sicer ne omenjal, da se načrte težko dobi. Teh smo namreč v lanskem pa tudi v letošnjem letniku že kar nekaj obja¬ vili. Ker torej domnevam, da si Dane želi literature, ki bi opisovala gradnjo maket, mu svetujem, da poizkuša ob priliki priti do kakega izvoda angleške revije Aero-modelle, v kateri so pogosto načrti maket. Milan Krošelj iz Novega mesta želi izve¬ deti, če se da doma napraviti napravo za raz¬ vijanje filmov, pri čemer očitno misli na povečevalnik in sploh na ves postopek za razvijanje filmov. Svetujem mu, naj se ogla¬ si pri fotosekciji pionirskega odreda »Katja Rupena« v Novem mestu, kjer bo gotovo dobil vse podatke. Tako, prispeli smo na konec »posvetoval¬ nega« dela naše pošte, ostala pisma vse- TIM 5 • 75|76 193 bujejo več ali manj kritične pripombe v zve¬ zi z vsebino in videzom TIM-a. Vojko Jelen iz Radencev meni, da je v reviji sicer dovolj dobrih načrtov, vendar najraje gradi po svojih načrtih. Doslej je na primer izdelal po svoji zamisli kar 15 modelov mo¬ tornega čolna. Ne bilo bi slabo, če bi kate¬ rega od uspelejših načrtov pripravil za ob¬ javo in nam ga poslal. Ker gradi tudi RC napravico TIM V, ga skrbi, če ji morda ne manjka servomehanizem. Načrt izhaja v na¬ daljevanjih in vsaka bojazen, da bi avtor načrta ing. Lokovšek pozabil na katerikoli sestavni del, je popolnoma odveč. Vse pride na vrsto ob pravem času. Srečko Lukovnjak iz Turjancev se nam je oglasil s pismom, v katerem je pohvalil re¬ vijo, zdi pa se mu, da bi bilo prav, če bi pri novicah iz Mehanotehnike vedno objavili tudi ceno izdelka, ki ga opisujemo. Potru¬ dili se bomo, da bo ta podatek poslej pogo¬ steje objavljen. Janez Rejc iz Kranja je svoje mnenje o TIM-u povedal kar naravnost. Všeč so mu rubrike: Timova pošta, Mali oglasi, Prvi koraki, Mo¬ delarji, Priloga, Novice iz Mehanotehnike, Izumiteljski kotiček, Naravoslovci in rubrika Za bistre glave; prav nič pa mu niso všeč: Timova fantastika, Varstvo narave, Radio¬ amaterji, Daljinsko vodenje in opisi letal. Njegovo menje je, če ne drugega, zgovoren dokaz, da pregovor »o okusih se ne da raz¬ pravljati«, ki so ga izumili že stari Rimljani, velja še dandanes. Prenekatera rubrika, ki ni všeč našemu Janezu, je bila všeč marsi¬ komu drugemu in obratno. In ker je temu tako, bomo zaenkrat še kar pri starem. Dušan Petek iz Kamnika je naš naročnik že vrsto let in mu je TIM kar všeč, zlasti še, ker je večina revije posvečena praktičnim dejavnostim, moti pa ga, da rubrika Radio¬ amaterji ni obširnejša. Poleg tega si želi več drobnih enostavnih načrtov. Želi si tu¬ di, da bi objavili načrt eno- ali večvvattnega oddajnika, vendar v isti sapi že sam pravilno ugotavlja, da bi bil načrt za TIM prezahte¬ ven. Svetujem mu, da se ob priliki oglasi v Radioklubu, ki ima svoj sedež v Domu ljud¬ ske tehnike v Mekinjah pri Kamniku. Tu mu bodo radi povedali vse, kar ga zanima. Naj za tokrat končam, vsem tistim, ki jih nisem omenil v pošti, pa sem odgovoril osebno. Če z mojimi odgovori ne bodo zado¬ voljni, jih vabim, da se mi spet oglase. mali oglasi Prodam železnico sistema HO, in sicer: 24 kri¬ vih tračnic, 10 ravnih, 2 kretnici, 3 lokomotive, 8 vagonov in usmernik za 12 V transformator. Prodam tudi avtostezo POLICAR s transforma¬ torjem. Cena po dogovoru. Kupim pa kompletne letnike TIM-a od I do IV in eksplozijski motorček 0,8 ccm, lahko tudi do 1,5 ccm. Ljubo Zanoškar Prešernova 15 61000 Ljubljana Po ugodni ceni izdelujem različne izdelke iz lesa. Kupim pa les za izžagovanje. Ponudbe pošljite na naslov: Srečko Lukovnjak Tuzjanci 4 69252 Radenci Prodam PONY kolo za 400,00 din ali zamenjam za maloslikovno kamero znamke Yashica ali Practica. Roman Kolar Stara vas 85 68259 Bizeljsko Prodam modelarski motor TAIFUN-SPRINT (1,75 ccm] z rezervnimi deli in dodatnim priborom. Cena 600,00 din. Igor Cotman Oslavijska 5e 61000 Ljubljana Prodam načrte primopredajnikov, oddajnikov in transistorskih sprejemnikov. Matjaž Štefan Vita Kraigherja 2 62000 Maribor Kupim načrte radijsko vodenih avtomobilov in letal. Cena po dogovoru. 7 Miran Kos Ledinekova 7 62000 Maribor Kupim eksplozijski motorček COX ali podobnega s prostornino od 0,8 do 1 ccm. Zraven kupim še nekaj goriva. Cena po dogovoru. Pišite na naslov: Leon Budja Loke 12 61420 Trbovlje Prodam sestavljanko MEHANOTEHNIKA 3 za 75,00 din. Bojan Oblak Stara vas 64226 Žiri 194 TIM 5 • 75(76 prvi koraki ŠKREBLJAČ Drago Miško Pred vami je načrt preproste igračke, ki bo razveselila vaše mlajše bratce in sestri¬ ce. Zanjo rabimo prav malo materiala in orodja, zato pa nekoliko več spretnosti in potrpežljivosti. Za izdelavo potrebujemo srednje velik oreh s trdo lupino, košček smrekovega lesa, kon¬ ček močnega sukanca ali drete. Od orodja pa le nožič z ostro konico, manjše dleto in svedrček. Najprej obdelamo oreh. Z nožičem ali sve¬ drom izvrtamo tri luknje, tako kot kaže sli¬ ka. Luknji, ki si ležita nasproti, vrtamo zelo previdno, biti morata simetrični in okrogli. Izvrtamo jih pod kotom 90° na zarastlino obeh polovic oreha. Tretjo luknjo pa počasi in previdno izvrtamo ravno na zarastlini in sicer na tisti strani, ki je trdneje zraščena. Nato orehovo jedrce izbrskamo in lupino od znotraj kar se da očistimo. Premer prvih dveh luknjic naj bo od 5 do 7 mm, tretja pa je lahko manjša. Nato izdelamo iz lesa za približno dvakratno širino oreha dolgo os. Na zadnjem koncu je nekoliko odebeljena, da se oreh ne zmuzne z osi. Na sprednjem koncu je os kvadratna. Mesto, na katerem leži oreh na osi, zgladimo. Vetrnico (vijak) naredimo iz kakršnegakoli mehkega lesa. Dolga naj bo za 2,5 do 3 dolžine oreha in široka za pol debeline ore¬ ha. Z dletom naredimo v sredino vijaka kva¬ dratno luknjico, ki naj se prilega profilu sprednjega konca osi. Vijak nato še obde¬ lamo tako, kot kaže slika. Iz bezgove veje ali plastike naredimo tulec, ki ga nataknemo na os med vijak in oreh. Tulec ne sme te¬ sniti. Zdaj rabimo le še kakšnih 40 cm sukanca ali drete, ki ga napeljemo skozi spodnjo in eno izmed prečnih lukenj, ter ga pritrdimo na sredino osi. Nato pretaknemo os skozi prečni luknji, nasadimo tulec in utrdimo vi¬ jak. Lahko ga prilepimo ali pa tik za vija¬ kom izvrtamo v os luknjico in utrdimo vijak z zagozdo. Na spodnji (prosti) konec sukanca privežemo kratko paličico, da nam sukanec ob vrtenju ne bo ušel v notranjost oreha. Delovanje igračke zdaj ni več skrivnost. Nit navijemo za začetek tako, da zavrtimo vijak, potem pa s potegom za sukanec spravimo vijak v nasprotno gibanje. V to smer se vijak giblje tako dolgo, dokler se sukanec ne na¬ vije do konca v nasprotnem smislu. Vijak obdržimo v neprestanem gibanju le z rahlimi potegi sukanca, ob tem pa igračka prijetno škrablja. TIM 5 • 75|76 195 STENSKI VEČNI KOLEDAR Drago Mehora 196 TIM 5 • 75[76 Naš večni koledar je večen kajpada le teore¬ tično, saj je narejen iz kartona in lepenke, vendar pa bo lahko vrsto let kazal pravi datum, če boste nekoliko pazili nanj in se¬ veda, če boste vsak dan zasukali kolute za en dan naprej. Izdelava je povsem jasno razvidna iz slike. Koledar je sestavljen iz treh kolutov, na katerih so v označenih obročih napisani dnevi v tednu, imena mesecev in številke dni v mesecu. Vsi trije koluti se vrte na isti osi, ki hkrati spaja kolute z ohišjem, t. j. s sprednjo in zadnjo steno koledarja. Za kolute vzemite tanjši karton, iz kakršnega izdelujejo škatle, za sprednjo in zadnjo ste¬ no pa bo najboljša tanka lepenka. Obod ve¬ likega koluta razdelimo na 31 delov, sred¬ njega na 12, malega pa na 7 delov. Če spo¬ jite razdelišče s središčem kroga, boste na obroču že imeli razdelke za vpis številk, oziroma imen mesecev in dni. Pravilno raz¬ delitev oboda boste najhitreje dosegli z ra¬ čunom, oziroma z uporabo formule— (kar seveda velja za dni v mesecu). Številke oz. imena vpišite v razdelke s tušem in z rediš peresom ustrezne velikosti. Zelo lepo bo, če črke in številke odtisnete s folij, ki jih prodajajo v papirnicah pod imenom LE- TRASET, ki pa so precej drage. Morda pa boste našli lepe tiskane napise v kakem starem stenskem koledarju in jih boste lepo izrezane nalepili na kolute. Sprednjo in zadnjo steno v obliki kroga izre¬ žemo iz lepenke s škarjami. Zadnjo steno pustimo nespremenjeno, sprednjo ploščo pa najprej prelepimo s kakim lepim barva¬ stim papirjem, potem pa z ostrim nožem izrežemo vsa tri okenca in izrez, ki bo slu¬ žil za premikanje datumov. Lega in višina okenc je točno označena v načrtu, širina okenc pa se ravna po širini številk, oziroma besed. Koledar bomo spojili v središču z votlo ko¬ vico, ki jo za nekaj par kupite v vsaki trgo¬ vini s čevljarskimi in usnjarskimi potrebšči¬ nami. Najprej je seveda treba prebiti luk¬ njice. Za kovico premera 4 mm uporabite jeklen luknjač številka 4. Preden prebijete luknjice v kolute, nalepite preko središč na obeh straneh koščke selotejpa, da se luk¬ njice med vrtenjem sčasoma ne bi pove¬ čale. Z istim luknjačem prebijte še štiri luk¬ njice v tanko ploščico iz umetne mase in izrežite s škarjami majhne podložke. Pod- ložke nataknite na os med kolute in med sprednjo in zadnjo steno. Gladke plastične podložke bodo zmanjšale trenje tako, da bo¬ ste kolute zlahka vrteli s prstom. Ko je ko¬ ledar sestavljen, kot to vidite na razmak¬ njeno narisanem preseku, stisnite kovico z rahlimi udarci s kladivom. Oba koluta iz lepenke spojimo po robu s papirnatim lepilnim trakom ali pa s tra¬ kom selotejpa, ki je močnejši. Seveda pa lahko uporabimo tudi ozek bombaževinast trak, ki ga namažemo z dobrim lepilom in z njim oblepimo rob. Nazadnje nalepimo še obešalec, ki ga na¬ redimo iz koščka tkanine in trikotno upog¬ njeno žice. Takšno obešalce lahko snamemo tudi s starega stenskega koledarja. PIŠTOLA NA GUMICE Prevedla Anica Cedilnik Pred nekaj leti smo v naši reviji objavili načrt pištole — muhostrelke. Ker je imel velik uspeh, smo se odločili, da ga ponovno objavimo, vendar z nekaterimi spremem¬ bami in izpopolnitvami. Pištoli smo prire¬ dili mehanizem, na zunaj pa je podobna pra¬ vi tekmovalni pištoli. Na 8 mm debelo deščico ali še bolje ve¬ zano ploščo trikrat prerišite obris cele pištole. Pomagajte si s kvadratno mrežo (stranica vsakega kvadratka meri 10 mm). Pištola je od naličnika do muhe dolga 150 mm. Te dolžine nikar ne spreminjajte, saj je glede na »strelivo«, ki smo ga zanjo izbrali, najprimernejša. S tenko žagico izžagajte vse tri obrise pi¬ štole. Nato dva dela odložite, iz tretjega pa izžagajte dela B in K (na risbi sta ozna¬ čena s poševnimi črticami). Iz ostankov de¬ ščice (vezane plošče) izrezljajte še dva pra¬ vokotnika ■— ležaja D in G. Vanju nato iz¬ vrtajte luknji, skozi kateri bo potekal vzvod H. Za vzvod uporabite prazno mino kemič- TIM 5 • 75|76 197 nega svinčnika. Ležajema se mora vzvod lepo prilegati, ne preveč narahlo in ne preveč na tesno. Ker je sprožilnik C ne¬ nehno izpostavljen napenjanju, ga izdelajte iz močnejšega — odpornejšega materiala, npr. iz durala. Naša risba prikazuje spro¬ žilnik v stranskem risu in v narisu C, kjer se lepo vidi viličasti del sprožilnika. Sedaj potrebujete še manjši vijak za les, vijak M3, košček pločevine, konec žice, cevko ter vzmet iz kemičnega svinčnika in že se lahko lotite montaže. Na eno vezano ploščo, izrezano v obliki pi¬ štole, nalepite dela B in K tako, da osta¬ ne med njima dovolj prostora za namestitev notranjega mehanizma. Obenem prilepite notranji ležaj D. Ko se lepilo posuši, iz¬ vrtajte v vmesni del (8 mm od roba) luk¬ njo. Skozi ležaj D potegnite vzvod H s peresom z vzmetjo E. V luknjo, ki ste jo prej izvrtali, vtaknite košček jeklene žice, s katero pritrdite vilice sprožilnika C. Os sprožilnika predstavlja vijak M3. Namestite še ležaj G in preizkusite delovanje. Ko pri¬ tisnete na sprožilec, se njegov vilični del pomakne naprej, z njim pa tudi žica, ki za sabo potegne vzvod. Drugi konec vzvoda tiči v naličju pištole. Ko sprožilec izpustimo, vrne vzmet vzvod in sprožilec v prvotno lego. Da vzvod ne bi izpadel, napravite za¬ voro v obliki vijaka, ki ga privijete tik za vratom sprožilca. Ves mehanizem znova razstavite, povrnite se k ogrodju pištole. Z vijaki pritrdite obe bočni steni in ju obdelajte z grobo pilo in steklenim papirjem. Ustje sprednjega dela kaže slika A, obliko muhe pa vidite pod črko F. Mehanizem spet sestavite, izobli¬ kujte iz koščka pločevine lokasto varovalo sprožnika in poskusite streljati. Prave naboje bomo nadomestili z elastika¬ mi. Elastiko J zataknete za mušico A, po¬ vlečete preko sredinskega naličnika (muhe) F in končno zataknete za vzvod H, ki štrli ven. Ko pritisnete na petelin, se vzvod po¬ makne v notranjost pištole, elastika pa od¬ leti. če se želite izogniti težavam v zvezi z ne¬ nehnim iskanjem izstreljenih elastik ali s kom, ki bi ga pot slučajno peljala mimo, pri¬ vežite elastiko s tanko svileno nitjo, dolgo pribiižno 50 mm. Ob koncu naj vas opozorim še na nekaj zelo važnega: nikdar si ne smete izbrati za tarče ljudi, svoje bližnje, niti v šali ne poskušajte kaj takega! Izstreljena elastika ima zadosti veliko hitrost in s tem moč, da resno poškoduje človeka, zlasti oči. 198 TIM 5 • 75j76 modelarji ELAN 545-TL Tomaž Koritnik V prejšnji številki TIMa smo objavili načrt spodnjega dela. Danes pa se bomo poglo¬ bili v izdelavo zgornjega dela in v dokonč¬ no obdelavo modela. Tudi izdelava zgornjega dela se prične pri osnovni plošči. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti načrta zanjo. Poma¬ gali si bomo s sestavno risbo. Uporabimo črto, ki nam prikazuje tloris palube. Na prosojen papir narišemo to črto v merilu 1 : 1 in nato še črto, ki ji je prva vzpored¬ na. Obe črti nato prenesemo na 4-milimetr- ski vezan les in izrezljamo ta del po zu¬ nanji Črti. Pomagamo si z načrtom, ki je bil objavljen v prejšnji številki. Del št. 1 prerišemo na trd papir (risalni list) in ga izrežemo. Položimo ga na izrezljano plo¬ ščo, tako da sta si robova vzporedna, ven¬ dar pa se ne smeta prekrivati. Narišemo obrise luknje za kabino in jo izrezljamo. Tako dobimo osnovno ploščo. Nanjo nalepimo ko¬ se lesa (samba, balsa ali lipa), ki so obliko¬ vani po načrtu (preseki). Narediti moramo še kabino in del za njo. Najprej izdelamo iz 3-milimetrskega vezanega lesa rebri 1 in 2, ki ju prilepimo na označena mesta v načrtu. Nanju prilepimo del 10, ki ga izde¬ lamo iz balse. Spredaj in ob straneh prile¬ pimo opiate iz 2-mm balse, v katerih so še narejene odprtine za okna (po dva kosa št 6 in 3 ter del št. 4). Del št. 6 ima črtkano narisana dva četverokotnika. Tu je površina modela hrapavo obdelana, podobno kot površina prave palube. Sam sem palu¬ bo prevlekel z lužilom, ker sem jo prekrival s trakovi furnirja (zato je na načrtu palube toliko črt). Tako izdelan model je lepši, čeprav ne ustreza originalu. Del za kabino lahko naredimo na več nači¬ nov. V načrtu je samo osnovna oblika (glo¬ bina, presek ipd.). Izdelavo prepuščam vaši domišljiji in okusu, vendar pa morate upo¬ števati namestitev motorja in baterij. Tudi pri izdelavi strehe imamo več možnosti. Lahko naredimo odprtino (zaradi lažjega dostopa do motorja) ali pa izdelamo takšno kabino, ki jo bo mogoče sneti. Ta rešitev je elegantnejša, zato pa težje izvedljiva. Spodnji del spojimo z zgornjim, tako da sta robova vzporedna, vendar se ne pokri¬ vata. Prednji del med robovoma pokitamo (glej risbo!). Podobno obdelamo tudi zadnji del. Lahko pa zgornji del prekrijemo s pri¬ mernim furnirjem. Sam modela nisem krasil, zato da je tem¬ bolj podoben pravi jahti. Na že pripravljena mesta sem nalepil okna iz 0,5 mm celuloida. Na kljunu in krmi sem nalepil vodila za vrvi, izdelana iz 4 mm vezane plošče (del št. 12), na strehi pa stojalo za luč ali anteno (del št. 11) ter dela 7. Model moramo še dokončno površinsko ob¬ delati. Najbolje bo, če celega ali vsaj spod¬ nji del prekrijemo z japonskim papirjem. V tovarni model barvajo z beige barvo, spod¬ nji del ima ob strani še široko modro črto. Ko smo na model nanesli še primerno plast laka, ga spoliramo. Tako bomo dobili lepo, gladko površino. Če pa ste se odločili, da boste palubo prekrili s furnirjevimi trakovi, vam svetujem, da korito prelakirate samo z belo barvo. mali oglasi Prodam fotoaparat BriUiant 35 star štiri mese¬ ce za 290,00 din. Ponudbo pošljite na naslov: Gorazd Vrhovnik Podgorska 3 62380 Slovenj Gradec Ugodno prodam osemkanaino RC napravo (od¬ dajnik, sprejemnik, 4 servomehanizmi, polnilec) znamke ROVVAN. Božidar Duh Šentjernej 138 68310 Šentjernej Prodam kompletno RC-napravo SIMPROP SU¬ PER 2 (oddajnik, sprejemnik, 2 servomotorja TINY, 2 kompleta akumulatorjev). Tonij Ramšak Oražnova 10 61000 Ljubljana tel. (061)63-419 TIM 5 • 75|76 199 ELAN 545 DIODE: BA 100 BY 238 BY 237 BY 236 BY 34 PY 266 4A PY 276 6A PY 274 6A STIKALA BLED: 2A enopolna izklopna 2A enopolna preklopna 2A dvopolna izklopna 2A dvopolna preklopna 6A enopolna izklopna KATODNI ELEKTROLITI: 10.70 din 5,60 din 4,50 din 3,80 din 41.70 din 21,45 din 28.55 din 24,30 din 22.55 din 23,80 din 25,90 din 28,05 din 47,60 din 204 TIM 5 • 75|76 Neptun Super 6 V zunanji Z-Driver 6 V zunanji EKSPLOZIJSKI MOTORČKI: Motor HB 61 10 ccm ZUNANJI LADIJSKI MOTORJI: Neptun 4,5 V Neptun Super 6 V LETALSKE ELISE: 23/10 18/12 30/15 28/18 REZERVOARJI: rezervoar 500 ccm rezervoar 250 ccm PREDNJE PODVOZJE: prednje podvozje prednje podvozje prednje podvozje ROČKA ZA VEZANE MODELE RAKETNI MOTORČKI: raketni motorček 5-1-5 raketni motorček 5-0-5 raketni motorček 5-3-5 ZRAČNI VIJAKI: zračni vijak za 1,5 ccm zračni vijak za 1,5 ccm zračni vijak za 3,5 ccm zračni vijak za 10 ccm zračni vijak za 10 ccm nastavek za os motorja KOLESA: kolesa 0 51 mm par kolesa 0 57 mm par KOMPLETI: letalo »Pionirka« gumenjak začetniški zmaj MČ »Jadran« jadrnica »Istra« jadrnica »Bučo« ladja BUGSIR s priborom 158,80 din 209,70 din 1.916,70 din 158,80 din 158,80 din 26,50 din 22,55 din 33,35 din 32,10 din 64,50 din 52,10 din 150,70 din 72,55 din 72,55 din 260,40 din 12,00 din 12,00 din 12,00 din 22.20 din 22,55 din 26,50 din 32,10 din 33,35 din 14.20 din 44,95 din 46,60 din 25,50 din 25,50 din 25,50 din 25,50 din 25,50 din 25,50 din 1.301,70 din LETVICE od 1 x 2 mm do 10 X 20 mm od 0,80—6,05 din JAPONSKI PAPIR bel (23 X 45 cm) 1,00 din POLVESTRSKA FOLIJA v črni, beli, rdeči, mo¬ dri, rumeni, srebrni in oranžni barvi — cena 96,30 din za eno polo. Vse našteto blago lahko kupite pri Mladem tehniku v Ljubljani, Cojzova ul. 2, lahko pa ga naročite tudi po pošti in plačate po pov¬ zetju. Pri nakupu oziroma naročilu šol s potr¬ jeno naročilnico odpade davek na maloprodajo v višini 19,35 %. SESTAVLJANKA MEHANOTEHNIKA Sestavljanka Mehanotehnika je gotovo naj¬ bolj raširjena tehnična igrača pri nas. V katalogu, ki je priložen vsaki škatli, lahko prečitamo: Najmlajšim sta namenjeni izved¬ bi A in B. Omogočata sestavljanje prepro¬ stih, a vendar poučnih in mikavnih modelov. Izvedbe številke 1—5 omogočajo s svojo vsebino sestavljanje zahtevnejših tehničnih modelov. Sledijo jim še izvedbe 6, 7 in 8, ki so na¬ menjene zahtevnejšim sestavljalcem in vsem tistim, ki se za tehnične igrače pose¬ bej zanimajo. Na voljo imamo torej deset po obsegu raz¬ ličnih zbirk, ki se razlikujejo le po številu sestavnih delov, način sestavljanja pa se od zbirke do zbirke ne spremeni. Da bi bilo omogočeno sestavljanje tudi vsem tistim, ki nimajo ustreznega tehničnega znanja, so zbirkam priloženi prospekti s slikami posa¬ meznih sestavljenih modelov. Ob modelu je pripisan seznam vseh sestavnih delov po številkah. Na zadnji strani prospekta pa je podan imenski seznam vseh delov, ki so zbrani v zbirki. Tako se sestavljalec mimo¬ grede nauči pravilno poimenovati dele stro¬ jev — os, ročica, jermenica, kolo, vijak, matica. Večina sestavnih delov je kovin¬ skih, zato so prožni in trpežni. Ploščati trakovi in ploščice različnih velikosti imajo v enakomernih razmakih prevrtane luknje. Tako je pri montaži dveh ali več delov po¬ trebno le vstaviti vijak in ga z matico pri¬ čvrstiti. Spoj je trden in hkrati hitro raz stavljiv. Tako lahko vedno znova uporabimo iste elemente ter jih vežemo v vedno bolj sestavljene in zamotane tehnične konstruk¬ cije. že po nekajkratnem sestavljanju pridobi vsak ustrezno spretnost v uporabi vijača in TIM 5 • 75|76 205 viIioastega ključa pri privijanju in odvija¬ nju vijakov. Ko ste premostili to prvo spretnostno oviro, se lahko poigrate s se¬ stavljanjem modelov. Vzemimo za primer mostni žerjav: Kdor mostnega žerjava še ni videl v resnici in je njegova predstava o njem odvisna samo od slike v prospektu, se bo prvič pri izdelavi modela togo držal opisa sestavnih delov in zgradbe, kot jo vidi na sliki. Delal bo natančno po predlogi. Nastane vprašanje, česa se ob takem se¬ stavljanju naučimo. Ali ima tako sestavlja¬ nje še kakšen širši pomen poleg zgolj spretnostnega urjenja v privijanju vijakov in prepoznavanja delov na sliki? Odgovor je »da«, če sledi takemu delu po predlogi analiza modela. Sestavljalec si mora ob koncu zadati nekaj vprašanj o zgradbi in funkciji naprave ter nanje skušati odgovo¬ riti. Kaj bi se lahko vprašal ob mostnem žerjavu: čemu služi naprava, zakaj se ime¬ nuje mostni žerjav, kakšen tovor lahko dvigamo s to napravo, kako bomo breme dvigali in spuščali, kako bomo breme pre¬ mikali horizontalno, čemu so potrebne tir¬ nice, zakaj imajo kolesa mačka posebno obliko, in podobno. Ob takem proučevanju in razmišljanju o napravi bo ugotovil, da je konstruktor tega modela izbral samo eno izmed neštetih možnih različic. Ugoto¬ vi, da je pri oporniku za tirnice bistvena njegova trdnost in stabilnost in bi bil lahko popolnoma drugače sestavljen. Tako se spreminjajo tudi razpon mostu in dolžina tirnic, razmak med tirnicami, namestitev kabine žerjavovodje, oblika te kabine in podobno. S takim razmišljanjem in ponov¬ nim svobodnejšim samostojnim sestavlja¬ njem pa smo v bistvu prešli od posnemanja do pravega konstruiranja. Prospekt je torej priložen, vendar nam ne sme biti le sred¬ stvo posnemanja, ampak izhodišče za sa¬ mostojno ustvarjalno konstruiranje in glob¬ lje spoznavanje tehničnih funkcij in poja¬ vov. Navdušen sestavljalec bo torej dovolj discipliniran, da bo ob koncu opravil takš¬ no analizo in skušal samostojno razmišljati o funkciji posameznih delov in celotne na¬ prave. Želimo, da bi ob sestavljanki koristno izra¬ bili svoj prosti čas in tako igraje spoznali svet tehnike. Tončka Zupančič NAČRT TEKMOVALNE RAKETE SILVER BIRD Vasja Pirc Raketa je nekoliko zahtevnejša od ostalih. Pri gradnji morate biti zelo pazljivi in na¬ tančni, ker vam sicer raketa med letom lahko zavije in trešči ob tla. IZDELAVA: Najprej se lotimo konice. Izdelali jo bomo iz lipovine ali balse. Konico najprej grobo obdelamo z ostrim nožem, nato pa jo do¬ končno obdelamo z raskavcem. 206 TIM 5 • 75|76 Nato se lotimo izdelave stabilizatorjev. Na¬ redimo lahko izvedbo s tremi ali štirimi sta¬ bilizatorji. Trup bomo izdelali iz dveh delov. Najprej izrežemo kos šeleshamerja dolžine 140 mm in širine 60 mm in ga ovijemo okoli palice s premerom 20 mm. Medtem ko se prvi del suši, se lotimo izdelave drugega dela trupa. Vzamemo kos šeleshamerja dolžine 117 mm in širine 90 mm, ter ga ovijemo okoli palice ali kakega drugega predmeta s premerom 40 mm. Ko se oba dela posušita, izdelamo še dva obročka, ki sta v načrtu. Obročka pri¬ lepimo na tanjši del trupa, na ta dva obročka prilepimo debelejši kos trupa. Nato vlepimo še kos šeleshamerja, ki oba dela trupa spoji. Na celoten trup prilepimo še stabili¬ zatorje in vodila. Najtežji del izdelave rakete je za nami. Za mehko pristajanje rakete tokrat ne bomo uporabili padala, ampak trimer. To je trak krep papirja velikosti 60—800 mm. Na vsak konec prilepimo letvici debeline 3x3x5 mm. Na eno letvico pritrdimo gumico dol¬ žine 20 cm. Prosti konec gumice zalepimo v trup. Na to gumico pa pritrdimo še ko¬ nico. Raketo pobarvamo po svojem okusu, vendar pa so najbolj priporočljive žive barve (ru¬ mena, rdeča, oranžna). Vstavimo še motor 5—1—5 in raketa je pripravljena za vzlet. »RATA« SOVJETSKI JASTREB Mladen Soklič NASTANEK IN RAZVOJ Sovjetski lovec rata je bil prvo moderno bojno letalo, ki je ob svojem nastanku prednjačilo pred vsemi sodobniki iz te ka¬ tegorije. V desetletju po prvi svetovni vojni so bila lovska letala v glavnem dvokrilci, jeklene ali mešane konstrukcije, prekrita z vezanimi ploščami ali platnom. Krila in repne površine so bile povezane in ojačane z opornicami in jeklenimi vrvmi. Ruski le¬ talski inženir Nikolaj Nikolajevič Polikar¬ pov, tedaj vodilni sovjetski letalski kon¬ struktor, je še pred letom 1930 izdelal študijo enokrilnega lovca, ki pa pri vodilnih generalih rdečega letalstva ni vzbudila po¬ sebnega navdušenja. Leta 1932 je komanda razpisala natečaj za novo lovsko letalo, ki naj bi zamenjalo preživele dvokrilce. Sku¬ pina mladih tehnikov, zbranih v CKB (Centralni Konstruktivni Biro), pod vodst¬ vom Polikarpova (star je bil nekaj nad 30 let), je v rekordnem času petih mesecev izdelala konstrukcijo »praočeta« vseh po¬ znejših letal tipa 1-16. Novo letalo je bilo nizkokrilec, mešane konstrukcije z zvezdastim motorjem. Kabina je bila udobna, pregledna in zaprta. Pod¬ vozje je bilo uvlačljivo, propeler pa lesen — lameliran in dvokrak z nespremenljvim korakom. Novo letalo je dobilo tudi radijsko postajo. Razpetina kril je znašala 9 m, dolžina trupa pa okoli 6 m. Velika površina kril je potisnila specifično obremenitev na kakšnih 100 kg/m 2 . V začetku je letalo do¬ bi io 9-valjni zvezdast motor M-22 (v licenci grajeni francoski motor Gnome-Rhone TIM 5 • 75j76 207 JUPITER) s 450 KM. Letalo je tehtalo 1000 kg. Prototip je bil končan jeseni 1933 in še istega leta je bil uspešno opravljen prvi preizkusni polet, letalo je doseglo hi¬ trost 360 km/h. Čeprav je 1-16 pokazal kup pomanjkljivosti, se je komanda letalstva odločila za serijo. V ta namen so Polikarpov in CKB pripravili izvedenko 1-16/1, ki je dobila nov, močnejši in izboljšani motor M-22, ki je razvijal že 208 TIM 5 • 75|76 480 KM. Teža je znašala 1345 kg, na majhni višini je dosegel največjo hitrost 365 km/h. Hitrost vzpenjanja je znašala okrog 535 m/ /min (na 500 m v času 9,4 min). Izveden¬ ka i-16/1 je dobila prvo orožje: dve 7,62-mm strojnici tipa ŠKAS, montirani v krilih izven propelerskega polja. To letalo so izdelovali v Gorkem in v Moskvi, prvi lovski polki pa so ga dobili jeseni 1934. Piloti so ga ime¬ novali »jastrebok«. Leta 1935 je bil 1-16 predstavljen sovjetski javnosti in še istega leta so 1-16 prikazali na milanskem letalskem salonu. Lovec 1-16 je bil zaradi svojih majhnih di¬ menzij dokaj nestabilen po vseh treh, po¬ sebno pa po vzdolžni osi. Sovjetski piloti so ga kmalu imenovali samo še »išak« —- mula. Zvezdasti motor tudi ni najbolje vpli¬ val na aerodinamične lastnosti letala. Piloti so za vzlet in pristajanje potrebovali do 300 m. Podvozje se je dvigalo in spuščalo z mehanično ročno dvigalko. Napraviti je bilo treba natanko 44 obratov z ročko ter hkrati krmariti letalo. Ta rešitev sicer ni bila elegantna, zato pa ni nikoli zatajila. Poleg tega je bila »mula« trda na komande in pri novincih se je pogosto zgodilo, da so pred pristankom pozabili odmotati vitlo in spustiti, podvozje — posledica odrgnjen trebuh in zlomljen propeler. Ker je imelo letalo še kovinsko drsalko, ga je bilo težko krmariti po zemlji, pa tudi preglednost ni bila najboljša. Motorji v začetku niso bili brez napak in nesreče so bile na dnevnem redu. Samo močni in trpežni konstrukciji se je bilo zahvaliti, da so mnogi piloti preži¬ veli prisilne pristanke, lom kril ah podvoz¬ ja, prevračanja itd. Letalo je bilo s’ino grobo in enostavno grajeno in je zato lahko vzdržalo v najtežjih klimatskih in tehničnih okoliščinah, v kate¬ rih so zahodna letala že izpustila svoje duše. Razvoj je tekel dalje in ob koncu leta 1935 je nastala izvedenka 1-16/5. Dobila je nov motor M-25 (VVright and Cyclon) s 700 KM in letalo je doseglo hitrost 452 km/h in hitrost vzpenjanja prek 600 m/min. Nasled¬ nja izvedenka 1-16/6 je leta 1936 dobila motor M-25 A s 730 KM. To je zadnja izve¬ denka z zaprto kabino. Polikarpov je upo¬ števal želje pilotov, ki so pri odprti kabini tudi bolje občutili lego letala. Leta 1937 je nastala izvedenka 1-16/10, ki je dobila motor M-25 B s 750 KM in nov dvokrak propeler AV-2 s spremenljivim korakom. Največja hitrost je bila 455 km/h na višini 3000 m. Teža je narastla na 1400 kg, plafon leta je znašal 8900 m in akcijski radij okrog 800 km. Oborožitev je bila štiri 7,62-mm strojnice ŠKAS, dve v krilih in dve sinhro¬ nizirani v okovu motorja. Za pilotovim hrbtom je bil vgrajen 9 mm jeklen oklep. Leta 1937 so prvič poskusili izstreliti rake¬ te »zrak—zemlja« iz letala. Posebno letalo 1-16/10 je dobilo pod krila šest raket RS 82. V poznejšem razvoju je rata doživela celo vrsto izvedenk, od katerih so najvažnejše: izvedenka 1-16/P, kot prva oborožena z dve¬ ma 20 mm topoma; izvedenka 1-16/17, oborožena z dvema 20-mm topoma in dvema 7,62-mm strojnicama; izvedenka 1-16/18, poleg štirih 7,62-mm strojnic še dve 50-kg bombi; izvedenka CKB 29, prvič hidr. instalacija za podvozje in prvič zakrilca; izvedenka 1-16/24, izboljšana izvedenka »18«, oborožena z dvema 20-mm topovoma, dvema 7,62-mm strojnicama in šestimi ra¬ ketami RS 82; izvedenka SPB, izboljšana »24«, z nosilci za dve 250-kg bombi; izvedenka 1-180, opremljena z dvojnim zve¬ zdastim motorjem (14 valjev) M-88 s 1100 KM. Največja hitrost 550 km/h je po¬ menila najhitrejšo rato, ki ni prišla nikoli v serijo; izvedenka 1-16 UTI, dvosedežno trenažno le¬ talo, izpeljano iz izvedenke »10«. To letalo je imelo čvrsto podvozje in dve strojnici; izvedenka CKB 15, zadnja varianta, oprem¬ ljena z 12-valjinim V-motorjem M-100 z 850 KM. Največja hitrost 500 km/h, oboro¬ žitev štiri 7,62-mm strojnice in en 20-mm top ŠVAK, ki je streljal skozi os motorja. Zadnja izvedenka je zamrla že v začetni fazi, ker so druga letala tipa jak, mig in lavočkin že prehitela rato. Inženir Polikar¬ pov se je leta 1944 ubil v letalski nesreči. Vsega skupaj so izdelali 20000 rat, najbolj številna pa je izvedenka 1-16/24. Rate so se ohranile vse do Stalingrada, pozneje pa so se polagoma umikale v šole in konec leta 1943 popolnoma izginile v pozabo. TIM 5 • 75|76 209 RATA V ŠPANIJI IN NA VZHODNEM BOJIŠČU V španski državljanski vojni, v letih 1936 do 1939, je SZ poslala v Španijo 475 rat, izvedenki 1-16/6 in 1-16/10, ki so jih piloti¬ rali republikanski piloti. Rate so se borile proti nacističnim oz. fašističnim letalcem iz nemške »Legion CONDOR« in italijanske »Aviazione Legionarija«. Nemci, pod po¬ veljstvom poznejšega feldmaršala Sperrlea, so leteli na dvokrilcih heinkel He-51, Itali¬ jani, pod poveljstvom Bruna Mussolinija, pa na dvokrilcih C.R. 32. Republikanski piloti so imeli v začetku prednost, toda ko so Nemci poslali v Španijo lovski polk »Jagd- gruppe 88«, opremljene z messerschmitti Bf-109E, pod poveljstvom kapetana Molder- sa, je ratam odzvonilo. Letalo 1-16 je dobilo v Španiji nova imena: »mosca« (muha) ter »ratte« (podgana). Na prošnjo republikanske armade so sovjeti zgradili v mestu Alicante zasilno tovarno, v kateri so izdelali 20 lovskih in 10 dvose¬ dežnih trenerjev. Proizvodnja je stekla šele ko so Francovi nacionalisti zasedli tovarno; rate so z novimi ameriškimi motorji dobile oznako C-8. Na ratah je letel tudi slovenski pilot-lovec Križaj, kanadski pilot-lovec Derek Dickinson je z rato sestrelil italijanskega lovskega poveljnika Bruna Mussolinija, ki je letel na najboljšem italijanskem lovcu fiatu G-50. Leta 1941 so bili sovjetski lovski polki obo¬ roženi v glavnem z ratami 1-16/24. V pri¬ merjavi z messerschmittom je bila nekaj počasnejša, prav tako oborožena, vendar gibčnejša in enostavnejša za vzdrževanje v najtežjih okoliščinah. Na žalost so Rusi glavnino zgostili neposredno ob meji in Nemci so ob napadu junija 1941 našli na tisoče rat razvrščenih na letališčih. Samo nekaj ur je trajalo in več tisoč letal je izginilo v eksplozijah nemških bomb in v plamenih požarov. Tako je razpadla organi¬ zacija in samo posamezne lovske skupine na ratah so se postavile v bran nemškim bombnikom in lovcem. Tudi vzdrževanje je bilo pomanjkljivo: ni bilo ne streliva ne goriva, niti rezervnih delov. Ko pa so se eskadrilje na ratah postavile organizirano v bran, so Nemci občutili silnost dveh stroj¬ nic in dveh topov. V letih 1942 in 43 so rate vedno bolj po¬ segale v jurišnih in bombnih napadih. Nem¬ ci so rate na vzhodnem bojišču krstili na ime »Dienstjager« (dežurni lovec), saj so bile vedno in povsod navzoče na dolgi fron¬ ti od Leningrada do Sevastopola. Ko so leta 1937 Japonci napadli Kitajsko, je SZ poslala pomoč in okrog 50 rat, pilo¬ tirali so jih večinoma ruski piloti, se je večkrat spopadlo z japonskimi lovci. Ja¬ ponci so rato krstili po svoje, in sicer abu — obad. Tudi leta 1938 so rate sode¬ lovale v spopadu med SZ in Japonsko za¬ radi Mongolije in Mandžurije; spopadle so se z modernimi lovci zero. Tudi v rusko- finski vojni 1939/40 so rate odigrale svojo vlogo, in sicer v najtežjih okoliščinah zim¬ skega vojskovanja, ko so se borile s fin¬ skimi buffali. V svoji službi od leta 1934 do 1943 so se rate borile proti heinkelom, fiatom, messer¬ schmittom, zerojem, buffalom in focke- -vvulfom. Nemci so zaplenili več sto rat, ki so jih uporabljali za urjenje svojih pilo¬ tov in pilotov iz Madžarske, Romunije, Fin¬ ske in Paveličeve NDH. V matični deželi je rata odslužila že med drugo svetovno vojno, medtem ko se je v Španiji obdržala vse do leta 1952. Tako je tudi rata podobno kot messerschmitt začela in končala svojo kariero v Španiji. TEHNIČNI PODATKI ZA 1-16/24: tip motorja moč motorja razpeti na kril dolžina letala višina letala površina kril teža letala največja hitrost ekonomična hitrost hitrost vzpenjanja plafon leta akcijski radij letalo vzleti (pri¬ stane) na razdalji oborožitev M-62 1000 KM 9,00 m 6,15 m 3,14 m 15,00 m 1915 kg 525 km/h 345 km/h 845 m/min 9000 m 800 km 300 (250) m dva 20-mm topova ŠVAK dve 7,62-mm strojnici ŠKAS in šest 100-mm raket RS 82 210 TIM 5 • 75(76 RC AVTO SB-A Tonij Ramšak Število modelarjev, ki se ukvarja ali se na¬ merava ukvarjati z izdelovanjem in seveda tudi tekmovanjem z modeli avtomobilov, raste kot gobe po dežju. Začelo se je pred leti v Ameriki. Na podvozje s štirimi kolesi so pritrdili motor, nato centrifugalno sklop¬ ko in zobniški prenos. Vozilo so opremili še z RC napravo in že so imeli daljinsko vo¬ deni model avtomobila. Sčasoma je bilo mo¬ delov vse več in tako so začeli tekmovati. Zahteve pravilnika o modelih, ki so ga izo¬ blikovali, so med drugim: medosna razda¬ lja 300 + 10 %, največja višina 200 mm, ši¬ rina največ 270 mm in dolžina največ 610 mm, vključno špojler, izpuh itd. Maksimalna pro¬ stornina motorja je 3,5 ccm in prostornina rezervoarja do 125 ccm. V nekaj nadaljevanjih bom opisal gradnjo takega modela, s katerim boste lahko tudi uspešno tekmovali. Kaj potrebujemo za grad¬ njo? Od orodja je na prvem mestu stružni¬ ca. Na njej bomo izdelali vse vrteče se dele: od koles in sklopke, do osi in vztraj- nika. Najbolje je stopiti v stik s profesorji tehničnega pouka, ki vam bodo pokazali, ka¬ ko se ravna s stružnico, ali pa vam bodo celo izdelali kak zahtevnejši del. Če pa na šoli stružnice nimate, poskusite »prepričati« kakega strugarja, da vam bo čim ceneje iz- stružil teh nekaj delov. Od materiala bomo pa največ potrebovali aluminij, jeklo in me¬ denino. Karoserijo bomo izdelali iz poliestra in steklenih vlaken. Poleg materiala in stru¬ žnice potrebujemo še orodje za delo s kovi¬ nami (žage, pile, svedre itd.) in seveda mo¬ tor ter napravo za daljinsko vodenje. Motor je lahko kakršenkoli, le da njegova delovna prostornina ne presega 3,5 ccm. Za vodenje modela zadostuje dvokanalna RC naprava, ki mora biti proporcionalna: 1. kanal: smer — levo, nevtralno, desno; 2. kanal: plin, za¬ vore. Za tekmovanje je priporočljiva tudi možnost menjave frekvence (kristalov). Se¬ veda lahko s pridom uporabite RC napravo, ki ste jo izdelali po načrtih iz TIM-a. Motor naj bo opremljen tudi z dušilcem hrupa. Model, katerega načrt je pred vami, je na¬ menjen tekmovanju, pri katerem pride tudi do »prometnih nesreč«, ki se jim ne moremo izogniti, in je zato grajen še posebej trdno. Gradnje naj se lotijo le tisti, ki premorejo dokajšnjo mero vztrajnosti in natančnosti. Zavedati se moramo, da tak model doseže hitrost 60—70 km/h, to pa je isto, kot da bi pravi avtomobil vozil s hitrostjo 500 km na uro in se zato vsaka malomarnost hudo maščuje. Danes bom opisal izdelavo pogonskih de¬ lov. Načrt je prilagojen motorju HB20, brez vsake škode pa bomo lahko uporabili tudi motor kakega drugega tipa. Delovanje je preprosto: ko motor nastavimo na nizke obrate (2000—3000 obr/min), je sklopka v položaju, ki je narisan. Če sedaj »damo« mo¬ torju več obratov, se lameli, kot vemo, za¬ radi centrifugalne sile razširita in piuta, ki je nanju prilepljena, trdno prime boben sklopke. Fizika nas uči, da je centrifugalna sila med drugim odvisna od mase (lamel) in frekvence (števila obratov motorja na minuto). To moramo upoštevati pri nasta¬ vitvi sklopke: vzmet (8) preprečuje predčas¬ no razširitev lamel; če sklopka preveč (pre¬ hitro) prime, moramo vzmeti stisniti ali pa zamenjati s tršima, še bolje pa je nekoliko popiiiti lameli na mestu, ki je določeno (sli¬ ka 1a). če pa lameli »nočeta« narazen, mo¬ ramo vzmeti razrahljati (zamenjati) ali priviti v vsako lamelo vijak za obtežitev. Tega pri¬ merno opilimo in zalepimo z aralditom (UHU — plus, Devcon epoxy itd.), (slika 1 b). Ko sklopka prime, prenese moč motorja na B Slika 1 TIM 5 • 75[76 211 7 TIM 5 • 75|76 213 manjši zobnik (4] in naprej na zobnik pc> gonskih koles (1). Če hočemo zavirati, motorju odvzamemo plin (število obratov pade, sklopka spusti) in »pritisnemo« na zavoro. Zavora je po¬ sebna lamela, ki pritiska z zunanje strani na boben sklopke. Tako lahko naš model stoji tudi pri miru. Speljevanje je preprosto (avtomatično): dodamo plin in igra se po¬ novi. Preidimo k izdelavi! Zobniki: Oba, tako manjši (4) kot večji (1), morata biti iz čim boljšega jekla in natančno izdelana, sicer ju bo zdelal vsak kamenček. Za izdelavo so primerna jekla: Č 1530, Č 1531, Č 1730, Č 1731, Č 3830, Č4130, Č 5431, Č 5432 ipd. Sam sem predvidel mo¬ dul 1 in razmerje približno: 1 : 4,2, toda me¬ re lahko spremenite in prilagodite svojim možnostim (dimenzije d1 in d2 so odvisne od razmerja, ki ga boste uporabili). Vsekakor pa ne priporočam modula pod 1, kajti takšni zobniki se prehitro izrabijo. Medosna raz¬ dalja (motor — zadnja os) mora biti 36 mm. Še enkrat ponavljam, da se moramo zave¬ dati, da se bo manjši zobnik vrtel s 16000 obr/min, in da ima motor HB 20 0,45 KM, tako da se vsaka nenatančnost pri izdelavi nesrečno konča. Dobro je, če si izdelamo več parov različnih zobnikov in ta¬ ko preizkusimo in uporabimo za vsako dir¬ kališče svojega. Razmerje naj se giblje od 1 : 4 do 1:6 (pri prvem ima motor veliko hitrost, pri drugem pa hitreje potegne, torej ima večji pospešek). Večji zobnik je na zad¬ nje desno kolo pritrjen z tremi vijaki M4 in to omogoča zadostno trdnost in možnost za¬ menjave, manjši pa je nabit na os sklopke, zato moramo pri menjavi zamenjati tudi to. Sklopka: Tudi to bomo skoraj v celoti iz¬ delali na stružnici. Boben sklopke (6): izdelamo ga iz Al palice 0 40 mm. Paziti moramo na to, da bo ko¬ nus, s katerim je boben pritrjen na os, na¬ tančno izdelan, tako da sklopka ne bo »ople¬ tala«. Lameli sklopke (7): sta tudi iz aluminija. Izdelamo ju iz obroča, ki ga nato preža¬ gamo, tako da dobimo dve polovici — la¬ meli. Nato pazljivo izvrtamo luknje, in sicer 0 1 mm za pritrditev vzmeti in luknji z na¬ vojem M3, ki nam služita za pritrditev lamel na vztrajnik. Vztrajnik: Na tem področju je še veliko neraziskanega: lahko ga naredimo iz medenine, jekla ali aluminija. Z različnimi materiali se spremi¬ nja njegov vztrajnostni moment (J). Velik vztrajnostni moment je npr. potreben pri težki in počasni ladji, ki nima velikih in hi¬ trih sprememb hitrosti in smeri. Pri avto¬ mobilih pa je zaželena možnost hitrega spre¬ minjanja režima motorja in s tem majhen vztrajnostni moment. Vendar v tem ne sme¬ mo pretiravati, ker bi sicer imeli težave z vžigom in tudi tek motorja ne bi bil zane¬ sljiv. Kako izračunamo vztrajnostni moment? Pri valju je premosorazmeren z gostoto mate¬ riala (g — ro), višino (dolžino) valja (I) in četrto potenco polmera valja (r). To je izra¬ ženo v enačbi: J =.- n - g -l' r4 - [gcm 2 ] (1) Verjetno ste že opazili, da je za vztrajnostni moment najbolj pomemben premer. Sedaj lahko takoj izračunamo vztrajnostni moment našega vztrajnika. Slika 2 Iz načrta preberemo: ^ — 15 mm r, = 20 mm l 2 = 4 mm r 2 = 5 mm 13=1, — 1 2 = 11 mm r 3 = 3 mm S pomočjo enačbe (1) sestavimo enačbo za naš primer: ITg li r, 4 lig l 2 r 2 4 Up I3 r 3 4 J - 2 2 ' 2 1 Izpostavimo ne 2 in dobimo: 214 TIM 5 • 75|76 J = —^— d, n« — l 2 'r 2 « —1 3 r 3 «) Vstavimo q = 7,8 g/ccm za železo (J = 293 gcm 2 ) q = 2,7 g/ccm za aluminij (J = 102 gcm 2 ) Priporočam vam vztrajnik iz aluminija ali iz jekla, medeninast pa ima prevelik vztraj¬ nostni moment in zato ne pride v poštev. Na os motorja je vztrajnik pritrjen z matico (3), ki je hkrati ležišče ležaja osi sklopke (vsi glavni vrtljivi deli avtomobila so oprem¬ ljeni s krogličnimi ležaji, ki jih lahko kupite pri Metalki v Ljubljani). Ležišče ležaja — matico izdelamo iz jeklene 6-kotne palice. Problem eolskega navoja sem sam rešil pri nekem privatniku. Če ne bo šlo drugače, boste morali navojne svedre naročiti v tujini, ker ta navoj ni po JUS. KOSOVNI SEZNAM: Druge rešitve nisem našel. Os motorja HB 20 ima namreč navoj 1/4” — 28. V omenjeni ležaj se točno prilega os sklop¬ ke. Najbolje je, če jo izdelamo iz jekla, da bo prenesla udarce in trke na tekmovanju, in da bo vzdržala pri močnem zaviranju. Na os je z matico M5 pritrjen boben sklopke. Sedaj moramo sklopko samo še sestaviti. Najprej na os motorja nataknemo vztrajnik (2), ki ga pritrdimo z matico — ležiščem le¬ žaja (3). Nato pritrdimo lameli na vztrajnik, in sicer z dvema vijakoma M3, ki imata iz- vrtini 0 1 mm za vzmeti (9). Pred pritrditvijo prilepimo na lameli pluto (UHU — plus), ki jo moremo dobiti pri čevljarju. V izvrtine vstavimo še vzmeti iz jeklene žice 0 1 mm, ki ju pa še ne zalepimo. Prihodnjič bom opisal izdelavo zadnje osi z ležajema in obročema, ter izdelavo ležišča ležaja sklopke. POSKUSITE MALO DRUGAČE Marjan Klenovšek Letalo si običajno predstavljamo kot zadevo, ki leti po zraku in ima krila, trup in rep. Kot vemo so krila tista, ki letalo nosijo, rep služi le za stabilizacijo, trup pa za pove¬ zavo krila in repa, pa tudi pilot mora nekje sedeti. Trup in rep sta torej pasivna elemen¬ ta in zato so se ju konstruktorji poskušali otresti. Na ta način so nastala letala tipa »leteče krilo«. Oglejmo si model takega le¬ tala. Model je gotov v 5 minutah, na njem pa se lahko veliko naučimo. Kot vidite na na¬ črtu, je krilo puščičaste oblike. Zakaj? Pre¬ den odgovorimo na to vprašanje, si oglejmo običajen model in razmere v letu. Kadar krilo leti skozi zrak, ga skuša sila, ki se pojavi na njem, obrniti tako, da dviguje nos, s tem pa se seveda povečuje vpadni kot krila. Na običajnem modelu se ta pojav kompenzira s horizontalnim stabilizatorjem, TIM 5 • 75|76 2 1 5 na katerem se poveča vzgon, ki nato skuša letalu zavrteti nos navzdol (sl. 1). Rezulti- rajoči moment sil na krilu in sil na repu je pri pravilno letečem modelu enak nič in model leti po ravni črti proti zemlji. V pri¬ čo. meru, da se na repu pojavi premalo vzgona, je moment na krilu prevelik in model se zavrti z nosom navzgor (sl. 2). Tako se po¬ veča vpadni kot repa in s tem vzgon na njem in model se zopet izravna. Ta postopek se ponavlja do zemlje. Model tako leti v lomljeni krivulji, pravimo da »pumpa«. Pum- panje bomo torej odpravili tako, da damo horizontalnemu stabilizatorju večji vpadni kot in s tem več vzgona. Podložimo ga na sprednjem robu ali pa mu spustimo zadnji rob. V drugem primeru, če je na horizontal¬ nem repu prevelik vzgon, bo model spustil nos in letel strmo proti zemlji (sl. 3). Ko model spusti nos, se zmanjša vpadni kot stabilizatorja, s tem vzgon na njem in mo¬ del malo dvigne nos, nato pa se ves po¬ stopek ponovi. Ta pojav odpravimo tako, da zmanjšamo vpadni kot stabilizatorja in s tem zmanjšamo vzgon. Torej spustimo spre¬ daj ali podložimo zadaj. Zdaj lahko odgovorimo na vprašanje, čemu puščičasta oblika krila. Krilo lahko razde¬ limo na dva dela, na sprednji in na zadnji, na katerem sta tudi dve krmili. Prednji del krila je krilo kot pri običajnih letalih, zadnji del pa nam nadomešča rep, pravzaprav dva. Da je to res, se bomo prepričali pri spu¬ ščanju. Modelčku določimo težišče z navi¬ janjem žice na kljun trupa. Trup nam v tem 216 TIM 5 • 75[76 MODEL LETI PRESTRMO TIM 5 • 75|76 2 1 7 F >F r r i ^ Slika 4 primeru služi samo za pritrditev obtežitve, drugih funkcij pa nima. Pravilno obtežen model vržemo nato rahlo navzdol. Kaj vidimo? Model je spustil nos in letel strmo proti tlom. Iz teorije vemo, da je na repu preveč vzgona in da moramo zmanjšati vpadni kot repa. Zvijmo torej kr¬ mili na koncu krila z zadnjim robom navz¬ gor, in model ponovno spustimo iz roke. Če smo preveč zavihnili krmili, nam je model »zapumpal«. Kot na repu je torej premajhen. Spustimo krmili zadaj malo nižje in ponovno poskusimo. Krmili premikamo tako dolgo, da nam model leti blago navzdol. Premikajte vedno obe krmili približno enako. Kdor želi, da bi mu model krožil, naj krmilo na tisti strani, kamor želi zavoj, malo dvigne zadaj. Rep na tisti strani bo imel sedaj manj vzgo¬ na kot rep na nasprotni in model bo zavil (sl. 4). Če boste pametno ravnali s krmili in pri zvijanju razmišljali, kam naj jih zvi- jete, se boste naučili veliko tega, kar lahko koristno uporabite pri reglaži večjih mode¬ lov. Pri preverjanju teorije vam želim ve¬ liko zabave, predvsem pa, krmili premikajte po malem, ne 5 mm gor nato pa 4 mm dol. mali oglasi Kupim rabljen motorček z notranjim izgoreva¬ njem. Prostornina naj bo od 2,5 do 4,5 ccm. Cena naj ne presega 450,00 din. Ponudbe pošlji¬ te na naslov: Marko Kljajič Gradnikova 3 64000 Kranj Prodam dva elektronska fleša (na akumulatorje in omrežno napetost), in sicer: UNOMAT 730 (vodilno število 42 za 21 DIN) za 700,00 in UNO¬ MAT 730 CS (s kompjuterjem) za 800,00 din. Miran Novšak Šarhova 2 61000 Ljubljana Prodam vse številke TIM-a letnik 73/74 za 50,00 din in železnico po sistemu HO (8 prog, loko¬ motiva, 3 tovorni vagoni in škatla za baterije) za 100,00 din. Boštjan Šivak Kristanova 22 68000 Novo mesto PARNIČEK Prevedla Anica Cedilnik Modeli čolnov so ponavadi skonstruirani tako, da jih poganja propeler ali pa ko¬ lesa. Vrtijo se s pomočjo gumice, spona elastik s prevodniki, strojčki na pero ali s pomočjo elastičnih motorčkov. Za neka¬ tere izmed vas bo zato pogon na paro novost. Ne gre za pravi propulzor niti ne za reaktivni motor. Telo pogonske enote je po¬ dobno radiatorju. Predstavlja ga nekoliko za¬ vita cev, katere konca — izvodili sta upog¬ njeni glede na zakonitosti toplotne krivulje in povezani z vodo. Iz fizike vam je znano, da se vroča voda dviga, vre, izpareva, mrzla pa ne. Izparevanje (vretje) je tem večje, čim večja je toplotna krivulja. Toplotna krivulja pa je tem večja, čim večja je razdalja med spod¬ njim in zgornjim izvodilom. (To je izkori¬ ščeno tudi pri centralni kurjavi.) V našem primeru pa bo takole: toplota (plamen go¬ rilnega špirita) vročo vodo in paro hitro in zadosti močno pulzira, da vdira ven iz zgor¬ njega izvodila in žene naprej čolniček, s spodnjim delom pa sesa v gonilno telo mrzlo vodo. Izdelajte model parnička in preizkusite prin¬ cip, na katerem deluje. V desko napravite žleb (slika 1), enako širok kot je premer izvodil. Glede na sliko 2 z vsemi merami na¬ pravite iz cevi (aluminijaste, bakrene, me¬ deninaste), ki je dolga 650 mm in ima pre¬ mer od 4 do 6 mm, širši valj (premera 18 do 22 mm) s tremi ali več zavoji (tem več jih je, bolje je). Višina tega telesa mora biti od 20 do 30 mm z vsemi presledki med zavoji. Izvodili ne smeta biti predolgi, nju¬ na oddaljenost mora ustrezati višini telesa, 218 TIM 5 • 75|76 TIM 5 • 75|76 219 njuna konca pa naj bosta vodoravna, vzpo¬ redna z ravnino čolna. Zgornje izvodilo naj bo vsaj 10 mm pod vodno gladino. Izgotov¬ ljeno gonilno telo zagozdite v žleb. V ko¬ vinsko posodico položite pol tablete goril¬ nega špirita, ga zažgite in podtaknite pod telo. Posoda oz. plošča z gorilnim špiritom mora biti oddaljena od spodnjega zavoja telesa od 5 do 10 mm. Da bo naprava za¬ čela delovati takoj, morate napolniti telo z vodo še preden zažgete gorilni špirit. Vodo vbrizgajte v spodnje izvodilo s po¬ močjo cevke ali kapalke, nikakor pa ne z usti. Ta preizkus gonilnega telesa, ki ga iz¬ vedete na deski, vam prikaže pulziranje vode in vas prepriča, da lahko parniček s takim pogonom razvije kar solidno hi¬ trost. Če uporabite cevi s premerom 4 do 6 mm, vam gonilno telo vleče čolnič od 150 do 300 mm. Model parnika lahko izdelate po lastnem okusu in glede na lastne izkušnje, lahko pa uporabite spodaj priložen načrt. Preprosto ribiško barko s kabino v zadnjem delu trupa imate podano v narisu, tlorisu in stranskem risu oz. preseku, z vsemi naj¬ važnejšimi merami. Spodnji del trupa (de¬ tajl 1a) izdelajte iz deske, debele 12 do 13 mm. Iz deske enake debeline izžagajte tudi stranici (1b) in zadnjo steno (1c), ki ima obliko prizme. Vse te dele zlepite z modelarskim lepilom. Ko se bo lepilo posu¬ šilo, ves trup obrusite s smirkovim papir¬ jem, nato pa prelakirajte z brezbarvnim lakom. Pred vsem tem pa nikakor ne smete pozabiti na žleb v zadnjem delu trupa s ši¬ rino enako premeru izvodil, v katerega boste čisto na koncu zagozdili gonilno telo. Go¬ nilno telo (detajl 2) predstavlja zavita cev, o kateri pa smo že govorili. Namestite ga v žleb, ko je trup čolna že popolnoma iz¬ delan, in ga zagozdite z dvema koščkoma lesa (9), ki imata za malenkost večjo de¬ belino kot deska, iz katere je trup. Kabino, skledico za špirit in krmilo (3, 4, 5) izrežite iz pločevine, debele od 0,2 do 0,6 mm. Opilite jih in nato izoblikujte po priloženi risbi 3. Dimnik (detajl 6) — cev s prerezom 15 mm — spodaj osemkrat do dva¬ najstkrat zastrižite, kakor kaže slika 4. Vsak drugi zastrižek upognite navzven, pravokot¬ no na cev. Dimnik nato namestite v odprti¬ no na strehi kabine, zagozdite pa z zastrižki. Na ta način je bolj pritrjen, kakor če bi ga prispajkali, kajti plameni bi nam delo uni¬ čili. Če kabina primerno prekriva gonilno telo, jo pribijte k trupu z žebljički (detajl 10). Preostane vam le še to, da zapičite krmilo od spodaj k trupu, in da v odprtino na sprednjem koncu trupa namestite jambor in prečke s škripci (detajl 7 in 8). Parnik lahko še polepšate z raznimi dodatki. Ka¬ bine z dimnikom in skodelice za špirit ni¬ kar ne lakirajte, ker ju bo sicer plamen ož¬ gal (detajl 11). Priporočam pa vam, da pod kabino položite tanko plast azbesta ali sljude (detajl 12), ker je nevarno, da pla¬ men zažge les, iz katerega je trup čolna. Kdor bi si zaželel parnik s kabino in dim¬ nikom na sredi ali v spredjem delu, naj napravi namesto žlebiča odprtino s priz¬ mo, kot kaže slika 5. Za gorivo potrebujete le pol tablete goril¬ nega špirita. Vseskozi morate biti previd¬ ni, da se ne opečete. Kadar močno piha veter, čolna ne spuščajte, saj bo veter hit¬ ro pogasil plamene. Če boste tiho, ko bo parnik plul, boste slišali slabotne glasove: bag, bag, bag..., ki jih oddaja pulzirajoča voda. daljinsko vodenje RC SISTEM TIM V (III) Jan Lokovšek Doslej opisani servomehanizmi A, B, C in D imajo svoje slabosti, ki izvirajo iz dej¬ stva, da je naprava pač enokanalna. Servo- mehanizem B porablja tok tudi takrat, ko vozi model naravnost. Pri izvedbah A, C in D nastopi druga nevšečnost. Denimo, da je model vozil dalj časa naravnost in smo po¬ zabili, ali smo nazadnje naredili levi ali desni zavoj. Posebno v trenutkih razburjenja (tekmovanja!) se to kaj rado primeri. Torej 220 TIM 5 • 75|76 ne vemo, kam bo model zavil, ko bomo spet pritisnili na tipko. Seveda se o tem lahko praktično prepričamo, toda če smo to na¬ redili tik pred vratci, bo zelo verjetno, da jih bomo zgrešili. To je zelo pogost pojav na tekmovanjih. Tudi če model grdo udari ob kamnito obalo, mu to ne koristi. Postavimo vprašanje, ali si lahko privoščimo večkanalno vodenje? Odgovor je ne, in sicer ne za tako preprost sistem, kakor je TIM V. posebno še, če imamo za oddajnik kar bate¬ rijsko svetilko. Seveda mi boste rekli: navsezadnje bi ven¬ darle radi vedeli, kam bo model zavil, ko bomo pritisnili na tipko! Prav imate. Kljub temu, da so z doslej opisanimi servomeha- nizmi tudi tekmovali, moramo poiskati še kakšno drugo rešitev. Dolžan sem še besedo starejšim in bolj izkušenim amaterjem, ki bodo oporekali gor¬ njim trditvam. Teoretično bi lahko naredili večkanalni sistem, toda to bi naredilo cel RC sistem bolj zamotan in to tako, da bi izgubil prednost v enostavnosti pred sistemi za vodenje z radijskimi valovi. Z drugimi be¬ sedami: če hočemo imeti večkanalni si¬ stem, potem se raje lotimo prenosa po radij¬ skih valovih. Servomehanizem E Servomehanizem E predstavlja eno od naj¬ enostavnejših rešitev našega problema. Na videz je podoben izvedbi C, le da ima pro¬ gramsko ploščico drugače oblikovano. Zato seveda tudi drugače reagira na impulze. Prvi pritisk na tipko VEDNO pomeni povelje »levo«! Če želimo dati povelje »desno«, po¬ tem moramo pritisniti na tipko dvakrat, in sicer čisto na kratko prvič in takoj nato dru¬ gič. Poglejmo si sliko 19, ki prikazuje servome¬ hanizem E in tudi potek krmiljenja v levo. Tako kot prej imamo spet programsko plo¬ ščico, drsne kontakte in krmilno ročico. Le- -to obrača segment, ki je togo montiran 'na ploščici, slednjo pa obrača elektromotorček prek primernega prenosa. Programska plo¬ ščica je izdelana iz kaširanega pertinaksa ali vetronita. Na mestih, ki so šrafirana, pustimo baker, drugje pa ga odstranimo. I. Krmilna ročica je v legi »nevtralno«, tok ne teče. Tokokrog je namreč prekinjen, ker je drsni kontakt 2 na praznem polju. Sl. 19 Servomehanizem E in potek krmiljenja v levo II. Povelje — pritisk na tipko — preklopi kontakt releja r. Tok steče po poti, ki je označena z debelo črto, in sicer: + bate¬ rija, elektromotor, drgni kontakt 1, ploščica, drsni kontakt 3, kontakt releja r in — bate¬ rija. Elektromotor steče in začne vrteti plo¬ ščico v smeri urinega kazalca. Krmilna ro¬ čica se začne gibati v levo. III. Programska ploščica se je zavrtela za približno 90° t. j. ravno toliko, da je drsni kontakt 3 prišel na prazno polje. Tako se je tokokrog prekinil in elektromotorček ustavil. Krmilna ročica je v legi »levo« in v njej bo vztrajala, dokler ne bo prišlo drugo povelje. IV. Spustimo tipko, kar pomeni povelje »nev¬ tralno«. Rele preklopi svoj kontakt r, t. j. ga vrne v mirovno lego. Tokokrog (debela črta) se sklene po poti: + baterija, elektromotor, drsni kontakt 1, ploščica, drsni kontakt 2(!), konktakt releja r in — baterija. Elektromotor spet steče in zavrti ploščico v smeri urnega kazalca. Vrtel jo bo tako dolgo, dokler ne bo prišel drsni kontakt 2 na prazno polje TIM 5 • 75|76 221 in tako prekinil tokokrog. Ploščica bo tako naredila obrat približno 270°, krmilna ročica pa se bo gibala prek nevtralne lege v lego desno in spet nazaj v nevtralno. Ti legi seveda samo hitro preleti in se tam ne ustavlja. Vprašajmo se, z*kaj se ne ustavi kar v prvi nevtralni legi? Odgovor je na dlani. Ker si položaji sledijo v zaporedju nevtralno—levo —nevtralno—desno—nevtralno itd., mora kr¬ milna ročica pri vračanju preleteti lego »de¬ sno«, da bo pri naslednjem povelju prišla spet na vrsto lega »levo«! Pogljemo še primer krmiljenja v desno na sliki 20. Sli. 20 Potek krmiljenja v desno I. Pritisk na tipko premakne kontakt releja r in sklene tokokrog (debela črta). Motorček steče in začne vrteti ploščico v smeri ur¬ nega kazalca. II. Tipko za hip spustimo. Tok še teče .in ploščica se vrti, krmilna ročica gre proti legi »levo«. II. Sledi spet pritisk na tipko. Tok še vedno teče in ploščica se vrti. Krmilna ročica pre¬ leti lego »levo« ter se giblje naprej proti legi »nevtralno« in še naprej proti legi »desno«. IV. Krmilna ročica je dosegla lego »desno«. Tokokrog se je prekinil (drsni kontakt 3 je prišel na prazno polje) in elektromotor se je ustavil. Dokler držimo tipko, bo krmilna ro¬ čica vztrajala v legi »desno«. V. Tipko spustimo, tokokrog se sklene, kot je označeno z debelo črto. Programska plo¬ ščica se zavrti in krmilna ročica se vrne v nevtralno lego. Kaj nam je storiti, če je bila krmilna ročica prej v položaju »levo« in bi radi dali po¬ velje »desno«? Tu ni problemov, ker ta po¬ ložaj neposredno sledi prejšnjemu. Za hip spustimo tipko in jo spet pritisnemo. Krmil¬ na ročica se bo premaknila iz položaja levo in šla prek lege »nevtralno« v lego »de¬ sno«. V tej legi bo spet toliko časa, dokler je tipka pritisnjena. Nedvomno bo dobro, če si pogledamo potek krmiljenja v tako imenovanem časovnem diagramu. Slika 21 prikazuje potek krmiljenja v levo Rimske številke ponazarjajo dejansko sta¬ nje, ko primerjamo sliki 19 in 21. Vidimo, da pri vračanju v nevtralni položaj krmilna ročica hitro preleti tudi lego »desno«. Ker to lego le na hitro preleti, se to pri samem krmarjenju modela ne pozna. Važna je na¬ mreč lega »levo«, ker se je v njej krmilna ročica zadržala dalj časa. Slika 22 prikazuje v časovnem diagramu krmiljenje v desno. Vidimo, da mora pri tem povelju krmilna ročica nujno preleteti lego »levo«. Seveda je tudi tu odločilna tista lega, v kateri je krmilo dalj časa in to je seveda lega »de¬ sno«. Rimske številke spet služijo za primer¬ javo s sliko 20. Ker si položaji »levo« in »desno« izmenično sledijo, ni večjih problemov pri krmiljenju t. j. neželenih položajev, ki bi jih morali pre¬ leteti kar se da hitro, da ne bi vplivali na gibanje modela. Zaključek je tak, da nudi servomehanizem E malo več, kot doslej opisani enokanalni servomehanizmi. Zahteva pa seveda malo več vaje pri vodenju modelov in dopušča pri drugih sistemih (vodenje z radijskimi va¬ lovi) več možnosti za vodenje. 222 TIM 5 • 75|76 Sl. 21 Potek krmiljenja v levo povelje kratka pavza povelje TIM 5 • 75|76 223 »Lisičar« je sprejemnik, s katerim določamo smer skrite »lisice«, oziroma skrite radij¬ ske postaje. Ko iz dveh točk (izhodišč) do¬ ločimo smer in ko vrišemo te smeri na zemljevidu, dobimo v presečišču teh vrisa¬ nih linij lokacijo »lisice« (glej skico terena na sliki 1). Iz skice je razvidno, da se skriva »lisica« oziroma radijska postaja (oddajnik) pod mo¬ stom. Smer smo določili tako, da smo naj¬ prej v stojišču A obračali okvirno anteno tako dolgo, da smo zaslišali najmočnejši ton. Smer najmočnejšega tona smo vrisali na karto. Nato smo se preselili na stojišče B in spet določili smer. V sečišču obeh sme¬ ri je bil most. Amaterji, ki imajo paličasto anteno, lahko na enak način določijo smer. OKVIRNA ANTENA Okvirna antena je praviloma iz lesa. To je štiri kotnik z merami 50 X 50 cm, ki ima 5 navojev žice debeline 0,5 do 1,0 mm. Tak štirikotni okvir s trimerjem kapacitete 30 pikofaradov tvori oscilatorni krog, ki osci¬ lira na frekvenci 3600 do 3700 kHz, to pa je frekvenca, na kateri pionirji »love lisico«. Shemo »lisičarja« (sprejemnika) za najmlaj¬ še vidite na sliki 2. Precej spominja na naše prejšnje gradnje oziroma sprejemnike izde¬ lane po navodilih knjige »Mala škola elek¬ tronike« — TN sistem. »Lisičar« RK 2167 224 TIM 5 • 75|76 0,047 y F 470 Shema lisičarja RK 3166 je preprost in primeren za samogradnjo, zlasti za začetnike, ki so že sestavljali spre¬ jemnike z dvema transistorjema. Sestavimo ga s pomočjo izvijača, brez spajkanja. Iz sheme na sliki 2 je videti, da vsebuje sprejemnik dva transistorja, diodo, trimer kondenzator, tri kondenzatorje, štiri upore, priključke za baterijo, priključek za slušalke, žico za okvirno anteno, navodilo, električno in montažno shemo vezja. Vse to (razen slu¬ šalk] lahko nabavite, oziroma naročite za ceno 71,00 din na naslov Radioklub »Nikola Tesla«, Beograd, Timočka 18. Zahtevajte komplet RK 2167. Za naročilo zadošča do¬ pisnica. Ta malo bolj kompliciran »lisičar« ima štiri transistorje in dve diodi. Tudi tega lahko dobite preko Radiokluba »Nikola Tesla«, se¬ veda tudi brez slušalk in brez lesenih delov za anteno za ceno 150,00 din. To pripravo je treba sestavljati s spajka- njem. Komplet vsebuje štiri transistorje, dve diodi, trimer, sedem kondenzatorjev, 13 upo¬ rov, navodilo ter električno in montažno she¬ mo. Izredna občutljivost tega »lisičarja« iz¬ haja iz ojačanja, ki ga tvorita dve stopnji: VF (visokofrekvenčni) s tranzistorji AF261. Sledi detektor v spoju za podvojitev nape¬ tosti in dve stopnji NF (nizkofrekvenčni). Pri¬ prava dobiva napetost iz baterije 9 V ali (kar je še bolje) iz akumulatorja iste napetosti. PREIZKUŠANJE »LISIČARJA« Ko smo zgradili napravo, jo moramo preizku¬ siti. S preizkušanjem bomo pričeli po me¬ todi od zadaj naprej. To pomeni, da bomo najprej preizkusili ojačevanje. Vzporedno de¬ lovnemu uporu detektorja vključimo gramo¬ fon. Če je vse v redu, moramo v slušalkah slišati ploščo, ki smo jo položili na gramo¬ fon. če z reprodukcijo nismo zadovoljni, menjamo velikost upornosti uporov vklju¬ čenih med bazo in kolektorjem. V našem pri¬ meru gre za upore upornosti 100 K in 56 K. Visokofrekvenčni dei (VF) preizkusimo tako, da namesto okvirne antene priključimo uni¬ verzalno tuljavo RK 100 iz TN sistema. S takšno spremembo na vhodu postane apa¬ rat radijski sprejemnik za srednje valove. Seveda ne smemo pozabiti na sprejemno anteno in zemljevod. Če je vse prav izve¬ deno in priključeno, bomo slišali oddajo ne¬ ke bližnje radijske postaje. S tem smo na¬ šega »lisičarja« preizkusili. Naj povemo še, da je zgrajen na tiskanem vezju. S tem smo tudi dosegli, da sprejemnik ne bo večji od škatlice za vžigalice. TIM 5 • 75|76 225 Sl izumiteljski kotiček (v ŽEBLJI IN ŽEBLJARSTVO Marko Drenovec Z nami živijo ali gredo mimo nas pa jih mnogokrat sploh ne opazimo. Za veliko vsakdanjih reči bi lahko rekli to. Ko zabije¬ mo žebelj v desko, le redko pomislimo, od kje prihaja. Žeblji so bili pomemben ele¬ ment v dobrem, usnjenem podplatu. Takrat smo se mogoče spomnili na čevljarja, dalj pa naše misli niso segale. In vendar so bile cele generacije življenj¬ sko povezane z žeblji in njihovo izdelavo. Čisto na kratko se bomo spomnili kropar- skih žebljarjev, ki jih danes ni več, ki pa so kovali še vse do druge svetovne vojne, in to tako, kot so delali njihovi ded ! i in pra- Slika 1 dedi. V talilni peči je železar-fužinar izdelal železo — volka, ki ga je pod spretnimi rokami in težkimi kladivi oblikoval v naj¬ različnejše polizdelke in končne izdelke. Eden izmed njih je bil »cajna« — tanjša železna palica za izdelavo žebljev. Iz fužine so se cajne selile v vigenjce. Najbolj po¬ znani so vigenjci v Kropi. Slika 2 To so bila srednje velika poslopja — bolj bajte. V njih je bilo postavljenih več ognjišč — to so bile »ješe« in okoli ješ so stala nakovala — panji. Ogenj so kurili z ogljem, razpihoval pa ga je zrak, ki ga je v ješo dovajal meh ali samopih. Mehove so gnala velika vodna kolesa; zato so vigenjci stali vedno ob potoku, na primer ob Kroparici. Na ognjišču so žarili cajne, jih prijemali s kleščami in kovali na panjih. Slednji so bili leseni, kasneje pa kamniti. Žebelj ima steblo — štiblo, glavo in ko¬ nico. Kovač je štiblo izkoval na panju, potem pa žebelj vtaknil v žebeljnico ■— poseben kos železa z luknjo, v kateri se je žebelj izrav¬ nal in ga je nato odsekal in mu naredil glavo — pravih so, da takrat žebelj pobi¬ jejo. Kako je izgledala notranjščina vigenjca? Na sliki vidimo, da so v njem delale tudi ženske. Pravzaprav je delala vsa družina z otroki skupaj in njihovo življenje je skoraj v celoti potekalo v kovačiji. Že majhni otroci so morali pomagati in so se že zgo¬ daj navadili na kovaško delo in tanek kos kruha. Žene so pomagale možem pri kovanju, po¬ leg tega pa so na ognjišču kuhale polento, kašo ali kako drugo enolončnico. Kovači so skromne obede radi zalili z žganjem. Delalo 226 TIM 5 o 75l76 se je od zore do mraka (od 4. zjutraj do 7. ure zvečer). Tu se moramo spomniti Župančičeve »Žebljarske«, ki nam na lep, pesniški način dočara njegove vtise o tež¬ kem življenju kovačev. Različne vrste žebljev so potovale v poseb¬ nih lesenih sodih — bariglah po vsej Evro¬ pi. Tovorili so jih z živino do večjih prista¬ nišč — npr. do Trsta — in potem so dalje potovali z ladjami v širni svet. Tudi na tem področju je šel razvoj naprej in kovače so nadomestili stroji, ki delajo mnogo hitreje in zahtevajo manj vlaganja energije delavca, ki jim streže. Vlečeno, poltrdo žico stroj odreže, ošpiči in zakuje glavo v enem samem taktu. Še danes je žebelj najenostavnejša veza in iz mizarskih delavnic ga drugi pripomoč¬ ki še ne bodo kmalu izrinili. (Slikovni material je iz Vodnika TMS-VII). MAŠ RAZGOVOR Običajno vržem pismo kar v poštni nabiral¬ nik, zadnjič pa sem le moral stopiti k (poštnemu) okencu glavne pošte v Ljublja¬ ni. Takrat sem imel priložnost opazovati nekajkrat, kako je uslužbenka poslala z in¬ terno pnevmatično pošto razna sporočila. Žal ni bilo možnosti, da bi se lahko podrob¬ neje seznanil z delovanjem tega sistema. Sedaj pa so že začela prihajati vaša pisma, v katerih razlagate, kako naj bi pnevmatska pošta delovala. tor. Vetrnica potisne zrak in obenem tulec v cev. Tulec se mora tesno prilegati cevi Aleš Ušaj iz Ajdovščine je star 14 let in hodi trenutno v 8. razred osnovne šole. On je upošteval, da mora pošta delovati v obe smeri. Za začetek smo izbrali pismo Radovana Mudrovčiča iz Krope, ki je narisal zelo preprost načrt, kateri pa vsaj v osnovi kaže ustroj pnevmatične pošte. Tulec s sporočilom vložimo v cev, jo ne- produšno zapremo in vključimo elektromo- Ko vstavimo tulec v cev in zapremo vratca, odpremo pipico. Vključimo lahko samo elektromotor A, ki bo poganjal črpal- ko-tlači Iko in ustvarjal zadosten zračni tlak, da bo tulec potoval po cevi. če vključimo samo elektromotor B, bo črpalka izsesavala TIM 5 • 75|76 227 zrak iz cevi in z njim vlekla tulec, tako da bo učinek enak. Ustrezno bi bilo vključiti tudi oba elektromotorja naenkrat, s čimer bi povečali hitrost potovanja. Če obrnemo smer delovanja elektromotor¬ jev, pa lahko potujejo sporočila v obratni smeri. Podoben načrt je poslal tudi Bojan Pinter iz Celja. Ko vključimo elektromotor, se prižge si¬ gnalna žarnica pri »naslovniku«, kar je go¬ tovo potrebno, da človeka na drugi strani pravočasno opozorimo na prihod »pošiljke«. Ponovno se je oglasil naš zvesti dopisnik Marko Uršič z Jezera in nam tudi tokrat poslal prikladen načrt za zračno pošto. Ko hoče nekdo oddati pošto, se najprej odloči za določeno stopnjo in pritisne na določeno stikalo. Nato vrže pošto v poseb¬ no odprtino. S stikalom sklene tokokrog in elektromotor spusti posebno mrežo, ki uja¬ me prispelo pošto. Stikalo sklene tokokrog le za določen čas, da elektromotor opravi svoje delo. Dokler se premika mreža, zvoni tudi opozorilni zvonec. Marko je narisal poleg glavne, velike sheme še štiri detajle. Listna vzmet dovoljuje odpiranje pokrova ob oddajanju pošte le v eno smer. a) narisan je položaj lovilne mreže, ki je na spodnjem koncu gibljivo pritrjena; b) mreža je v legi, da prestreže pošto. Odprtina pri sprejemniku je zaprta; c) mreža se vrača v izhodni položaj in po njej zdrsi pošta proti odprtini. Mreža mora biti taka, da ne nudi preveli¬ kega zračnega upora. Načelo zračne pošte je, da tulec s sporo¬ čilom nosi zračni tok v cevi. Kljub temu pa bomo danes za konec objavili še pismo Stojana Obida iz Cerknega. Ima nekaj po¬ mislekov: 1. slabost zračne cevi je v tem, da je zrak stisljiv in bi bil učinek slab; 2. slabost hidravličnega sistema (zrak za- 228 TIM 5 • 75(76 Slika 4 Slika 5 Slika 6 a i i / MREŽA I menja tekočina) je v tem, da bi bile po¬ trebne velike količine nosilne tekočine in močne črpalke. Zato predlaga vagonček — tulec z lastnim pogonom. Motor bi poganjal propeler, ki bi gnal tulec. Ta bi tekel po kovinskih tirnicah, s katerih bi motor odvzemal električni tok. Na »po¬ stajah« pa bi bile vstavljene kratke plastič¬ ne tirnice, da bi se tokokrog prekinil in tulec ustavil. Današnjo nagrado prisojamo Marku Uršiču iz Jezera 9, poštna številka 61352. Načrte zračne pošte bomo objavili še v naslednji številki. TIMOVA NALOGA Na asfaltnih cestah so narisane prekinjene in neprekinjene bele in rumene črte. Če bi jih risali ročno, bi bilo to zamudno in težavno delo. Zato imajo cestni delavci po¬ sebne strojčke, s katerimi označujejo cesti¬ šče. Narišite, kako si vi predstavljate preprosto napravo za to delo. Upoštevajte, da bomo z njo enkrat nanašali neprekinjeno črto in drugič prekinjeno na preglednih mestih, da omogočimo voznikom prehitevanje. TIM 5 • 75|76 229 MAKETA MALE ŽELEZNICE — HRIBI Matjaž Zupan V prejšnji številki TIM-a sem vam prikazal svojo maketo in podal nekaj splošnih na¬ potkov za začetek gradnje železniške ma¬ kete. Obljubil sem tudi serijo člankov s praktičnimi nasveti. Za prvi članek sem iz¬ bral gradnjo hribov. Pri načrtovanju poteka železniške proge smo mislili na pokrajino in uskladili potek z reliefom makete. Prav hribi so tisti, ki maketo najbolj poživijo. Če je naša ma¬ keta postavljena ob steni, bomo zgradili hribe v ozadju, ob steni ali v kotu. Nikakor pa jih ne smemo postaviti v ospredje. V takem primeru ne bi videli vsega, kar stoji za hribi, ker bi nam to hribi zakrivali. Če pa stoji maketa sredi sobe in je do¬ stopna z vseh strani, bomo postavili hrib na sredo makete. Maketa bo precej bolj zanimiva, če bodo tiri speljani preko hribov v več nivojih. Tako bomo lahko naredili še mostove, nasipe in podvoze. Paziti pa moramo, da ne bo pre¬ velikih naklonov. Pri pravi železnici je sila trenja že pri 30 promilih naklona premajhna, tako da kolesa lokomotive zdrsujejo in ne vlečejo več vlaka. Za večje strmine upo- Kaj več o predorih pa bom napisal v enem naslednjih člankov. Na hribe pa lahko po¬ stavimo še marsikaj, da bodo bolj zanimivi. Možnosti je zelo veliko; naj naštejem ne¬ katere: jezero (kot na primer model Sed¬ merih Triglavskih jezer), potok, slap, ov- čarijo, planšarijo, kmetijo, visoke gore (mor¬ da s plezalci ali ledenikom kot na Kreda¬ rici), cesto, pragozd (Kočevski Rog), žič¬ nico, planinsko kočo in planince, rudnik in še kaj. Nekaj predlogov z nekoliko bolj podrobnimi nasveti boste našli na koncu članka, vaša domišljija in opazovanje po¬ krajine okoli nas pa vam bosta dala še veliko več zanimivih motivov. Če stoji maketa ob steni, potem bomo na steno narisali ozadje — to so lahko le ob¬ laki na nebu, če pa ste boljši risar lahko na¬ rišete panoramo resnične pokrajine. Če ima¬ te pred steno hrib, naj se hrib ne končuje na steni, temveč malo pred steno, kot vi¬ dimo na sliki 2. Tako bo prehod od hriba na narisano ozadje manj opazen. Kje bo stal in kakšen bo naš hrib, smo se že odločili in si ga tudi skicirali. Sedaj si pripravimo ves potreben material in orodje, izberemo si način gradnje, ki nam najbolj ustreza ter se lotimo gradnje. Načinov gradnje je zelo veliko, tudi sami si lahko izmislite kakšen nov način, ki vam bo bolj ustrezal. Navedel bom nekaj nači¬ nov, ki sem jih zasledil v raznih revijah, nato pa še podrobno podal moj način grad¬ nje. a) Prvi način uporablja časopisni papir. Pri prvi možnosti ga zmočimo z vodo in zmeč¬ kamo, nato pa kepice z mavcem oblikujemo v hrib. Tak hrib pa je mnogo pretežak, v njem pa je preveč vode, ki lahko povzroči rjavenje železnice. Drugo inačico sem za¬ sledil pred leti v neki slovenski reviji za maketarje. Avtor uporablja prav tako časo¬ pisni papir, lepi ga z lepilom iz moke in 230 TIM 5 • 75|76 vode,- Tak hrib je prav tako pretežak, ker pa imamo maketo ponavadi v kleti ali na podstrešju, kjer je bolj vlažno, nam lahko vse skupaj splesni. b. Pri drugem načinu pa najprej postavimo ogrodje, ki ga prekrijemo s krep papirjem ali s platnom in obdelamo s plastofilom ali mavcem. O plastofilu sem nekaj napisal že v prejšnji številki TIM-a. Za vse, ki ste to že pozabili, bom na kratko ponovil: plasto- fil je mavcu podobna snov, ki pa dalj časa ostane mehka. Strdi se po dobri uri, zato nam ni treba hiteti z gradnjo kot pri mav¬ cu. Dobimo ga pri Mavrici po 13,50 Ndin kilogram. Zdaj pa si oglejmo še nekaj vrst ogrodja: — vezane plošče izrežemo v obliki izohips, (to so črte z enako nadmorsko višino). Postavimo jih eno nad drugo, vmes pa damo lesene podpore. Sledijo naj si v razmakih po 10 cm (slika 3). — deske, debeline približno 1 cm, izrežemo v obliki preseka hriba. Postavimo jih 15 do 25 cm narazen, med seboj pa jih po¬ vežemo z več trakovi iz trdega kartona (slika 4). — deske narežemo enako kot prej, le da jih postavimo v dveh smereh, ki sta med seboj pravokotni (slika 5). — lesene palice postavimo pokonci, čeznje pa napnemo kovinsko mrežo. Oblika hri¬ ba je odvisna od dolžine palic (slika 6). Slika 6 — najbolj enostavno ogrodje pa so razne prazne škatle (od čevljev, lokomotiv in vago¬ nov, hišic ali kaj podobnega). Prvi štirje načini so precej komplicirani, nobeden pa - ni dovolj trden, če hočemo speljati železnico preko hribov, moramo najprej izrezati vezano ploščo v obliki tirov in jo podpreti s podstavki. Naj nazadnje opišem še moj način. Gradbeni material je stiropor, plastofil, vezane plošče in le¬ sene palice. Najprej nekaj besed o stiroporu in njegovi obdelavi. To je plastična snov, ki je izred¬ no lahka, pa dovolj trda. Najlepše ga ob¬ likujemo z razžarjeno žičko iz cekasa, za silo pa gre tudi z ostrim nožem. Cekas dobimo v trgovini z elektromaterialom. To »žago« sestavimo takole: v leseno palico zabijemo dva čim daljša žeblja, nanju pa napnemo žico. Nato med žeblja potisne¬ mo še eno leseno palico kot napenjalo. Žička naj bo debela 0,5 mm, dolga pa 20 cm. Priključimo jo na 5 do 10 V napetosti, ki jo vzamemo na transformatorju železnice. Napetost nastavimo tako, da nam žaga lepo reže stiropor. Pri prenizki napetosti ne bo rezala, pri previsoki pa bo žaga stalila preveč stiropora. Shemo take žage vidimo na sliki 7. TIM 5 • 75|76 231 Slika 10 Stiropor ne smemo barvati ali lepiti z bar¬ vami in lepili, ki vsebujejo organska topila, ker ga razžirajo. To lahko preizkusite tudi sami — na košček stiropora kanite malo bencina ali nitrolaka in v nekaj minuah bo skoraj izginil. Na ta način lahko preizku¬ site kakšno barvo in lepilo lahko uporabite. Jaz uporabljam za lepljenje kar plastofil, ki ga namažem med dva kosa stiropora. Še bolje drži, če ju povežemo še z žeblji, ki smo jim odščipnili glavice, kot vidimo na sliki 8. stiropor plastofil žeblji c Slika 8 Barvam ga prav tako s plastofilom, ki mu primešam tempera barvice. Taka zmes pa postane svetlejša, ko se posuši, zato za Slika 11 preizkus namažemo tanko plast tega na pa¬ pir ali stiropor in ga posušimo s sušilcem za lase. Če je treba, barvo še dodamo preden se masa strdi. Lahko pa stiropor premažemo nekaj mm debelo z belim plasto¬ filom in preko tega lakiramo. Obdelavo stiropora poznamo, pa si oglejmo še gradnjo. Vezano ploščo najprej izrežemo v taki obliki, kot jo ima hrib na višini 10 cm, če je višji pa še po eno za 20, 30,... cm. Te plošče postavimo na podstavke iz lesenih palic. Taka konstrukcija je nosilna, zato lahko po njej vozijo vlaki. Nanjo lahko postavimo tudi hiše. Pobočja nato oblikujemo iz stiropora. Prerez tako zgra¬ jenega hriba vidimo na sliki 8. Tak hrib je lahek, trden in ni prekompliciran za izde¬ lavo. Slika 9 232 TIM 5 • 75)76 Skalnat vrh in skale, ki so se odkrušile s takega vrha in padle v dolino pa naredimo iz pravih kamnov. Za to ne smemo uporabiti okroglih rečnih kamnov, temveč razdrobljene skale. Vse naj bodo enake barve. Vtis skal dosežemo tudi s sivo prebarvanim stiropo¬ rom. Enega od hribov z moje makete kaže slika 13, to je isti hrib kot na sliki 10, le z druge strani. Slika 13 Ko ima hrib osnovno obliko, ga moramo še »površinsko« obdelati. Nižje hribe bomo po¬ gozdili, na višje pa bomo nasadili ruševje ali napravili pašnik. Najvišji hribi pa so skalnati. Pri gozdu in pašniku bomo stiro¬ por prebarvali zeleno in na to posejali tra¬ vo. Več o travi in drevesih bom napisal v enem od naslednjih člankov. Če želimo na¬ rediti njive, steze ali krtine, pa pobarvamo z rjavo barvo. Če hočemo, da bo teren bolj razgiban, nadrobimo stiropor na kroglice iz katerih je sestavljen in jih zmešamo v redek plastofil. S tem hrib naprej oblikujemo. Ko je hrib zgrajen, postavimo nanj še razne detajle. Možnosti so zelo velike; nekaj jih bom tu opisal, mnogo pa jih boste našli v naravi. Slovenska pokrajina je polna drobnih motivov, ki so zelo hvaležna snov za make- tarja. Najprej si oglejmo kako zgradimo globoko sotesko ali Vintgar. Da bo res globoka, naj sega še pod nivo glavne plošče makete. Če je maketa postavljena na več ploščah, pustimo med dvema ploščama presledek. Širino presledka določa širina doline. Nato pod presledek pričvrstimo drugo ploščo, to- Slika 12 Vlak nam marsikdaj iztiri, včasih tudi pod hribom, v predoru. Zato naj bo hrib zgra¬ jen tako, da v takem primeru nimamo težav s pobiranjem vlaka. To dosežemo tako, da dvignemo zadnjo stran hriba, če je hrib ob robu makete, ali pa kar kos hriba. Kako je to narejeno na moji maketi, vidimo na slikah 10, 11, 12. Na sliki 10 je dvignjena zadnja stena; lepo se vidi zgradba hriba, na dveh slikah pa je isti hrib — enkrat dvig¬ njen, enkrat na svojem mestu. KONČNA OBDELAVA DETAJLI TIM 5 • 75|76 233 liko nižje od glavne plošče, kolikor globoko sotesko želimo. Nato na spodnjo ploščo gradimo bregove doline, enako kot gradimo hribe. Čez to sotesko lahko zgradimo še viadukt. Lep primer v naravi je Blejski Vint¬ gar s svojim viaduktom. Prerez take doline vidimo na sliki 14. V naših gorah so pogoste planšarije z ovca¬ mi ali govedom. Če ste že obiskali kakšno tako planino, si zgradite njen posnetek. Hi¬ šice in staje zgradimo iz furnirja, ki ga na¬ režemo na 1 do 2 mm debele trakove in jih uporabimo kot deske. Za bruna upora¬ bimo okrogle zobotrebce in vse prebarvamo s prozornim rjavim lakom. Izdelava živali pa je pretežka, zato moramo živino kupiti. Tudi kmetij je zelo veliko v naših hribih, zato ne bo napak, če bo tudi na maketi kakšna. Imeti pa mora senik, drvarnico, ko¬ zolec, stajo, vrt, polje, travnik in še kaj. Poskrbeli bomo še za lovce in iz zobotreb¬ cev ter furnirja naredili na drevesu lovsko opazovalnico, pod drevo pa bomo postavili krmišče za srnjad. Turistom zgradimo raz¬ gledni stolp na vrhu hriba, planincem pa planinsko kočo, steze z markacijami in mor¬ da bivak. Košček lesa oblikujemo kot bivak, ga oblepimo z aluminijasto folijo in še pri¬ trdimo s sukancem proti vetru in plazovom. Taki bivaki stojijo v bližini Škrlatice in pod Kočno. Pri zgodovini se učimo o turških vpadih v naše kraje. Kmetje so si v obrambo zgradili tabore — to so utrjene cerkvice na vrhu hriba. Če hočemo, da bo naša pokrajina v slovenskem stilu, tak tabor ne bo odveč. Cerkvico naredimo iz kartona, streho pa iz papirja, ki je potiskan kot streha, dobimo ga pri Mehanotehniki v Tavčarjevi ulici v Ljubljani. Naredimo še obzidje in tabor je gotov. Tudi slapov je pri nas precej — Savica, Rin¬ ka in Peričnik so najbolj znani. Zgradimo ga s pomočjo majhne črpalke in cevk. Slap naj teče v jezero, ki ga naredimo iz modro pre¬ barvane pločevinke, od tu pa črpamo vodo do izvira na hribu. Strugo naredimo iz stiro¬ pora, ki ga premažemo s plastofilom. Ko se ta posuši, ga nekajkrat lakiramo z modrim lakom, tako da ne prepušča vode. Tak slap vidite na sliki 15 v prerezu. Na Vršič, Mangart, Jezersko in še marsi- kam drugam vodijo gorske ceste. Speljane so v serpentinah, pa preko mostov in na¬ sipov in skozi predore. Do kmetij pa vodijo le kolovozi. Ceste pa niso edini način, kako priti v gore. Na mnogo hribov vodijo žičnice. Lahko si zgradimo gondolsko žičnico, sedežnico, morda pa le tovorno žičnico do planinske postojanke. Vlečnice stojijo na pobočjih ce¬ lo leto, zato lahko naredimo tudi vlečnico. Stebre naredimo iz lesenih palčk in jih pre¬ barvamo; največkrat so zeleni. Kolesca bo¬ mo našli med starimi igračami; še žica, pa imamo žičnico. Iz kartona naredimo še dve postaji, ki ju postavimo na hrib in v do¬ lino. Pri nas stoji mnogo srednjeveških gradov. Nekateri so še celi, druge obnavljajo, neka¬ teri pa so že razpadli. Tudi tak ali drugačen grad bo dobrodošel na maketi. Maketo pa lahko poživimo s podzemsko jamo. Lahko je majhna jama, pred katero sto¬ jijo jamarji, lahko pa napravimo vhod v Po¬ stojnsko jamo z ozkotirno železnico za obi¬ skovalce. Ozkotirno železnico pa lahko napeljemo tu¬ di od rudnika do tovorne železniške postaje. Rudnik je lahko pod zemljo ali pa naredimo tako imenovani dnevni kop. Kot zadnjo idejo pa navajam kamnolom. Kamnolom z moje makete si lahko ogledate na sliki 13 levo spodaj. Prihodnjič pa si bomo ogledali gradnjo pre¬ dorov. 234 TIM 5 • 75|76 ATOMSKA BOMBA Peter Likar Nekje v peščenih globinah puščave Singki- ang je na nebu rdeče zažarelo. V delcu se¬ kunde se je od zemlje odbila orjaška ža¬ reča krogla. Že trenutek za tem se je začela širiti in se postopno razvila v oblak gobaste oblike. Atomska bomba! Nekaj trenutkov za tem je vsa zemeljska obla rahlo zadrgetala. Kot da bi planet živel, je ob eksploziji v vesoljskem prostoru ko¬ maj zaznavno zanihal. Kmalu pa je spet ujel ravnotežje in nadaljeval svojo neskončno elipsasto pot okrog Sonca. Medtem so se¬ izmologi — strokovnjaki, ki merijo potrese — sedeli pri svojih seizmografih in napeto sledili pisalom, ki so risala na papirnate valje ostre krivulje. Višja je bila krivulja, močnejši je bil potresni sunek. Od vsepovsod so brneli telefoni. Seizmologi vsega sveta so se sporazumevali. Mi ga čutimo — so sporočali iz Indije. Iz Pakistana so javili, da so aparati zabeležili potresni sunek druge stopnje. Do nas so dospeli močno oslabeli valovi prve stopnje. Pri prvi stopnji zaznajo potres le instrumenti. Pri četrti se majejo stropne luči, žvenketa po¬ soda. Pri osmi se podirajo predelne stene, nastanejo razpoke v nosilnih zidovih. Računi so bili kmalu izdelani. Eksplozija prihaja iz puščave Singkiang. Prebivalci planeta Zemlje so se mahoma počutili kot ena sama velika družina. Združil jih je strah in odpor. Radijski in televizijski elektromagnetni va¬ lovi so v velikih sunkih butali ob človeška srca strah. In srd! Svet je bil vznemirjen. Če hočemo razumeti vzroke vznemirjenja, se moramo skupaj z atomskim fizikom za nekaj ur povrniti v puščavo in ujeti trenutek tik pred eksplozijo. Atomska bomba je pripravljena za »vžig«. V njej sta poleg drugih goriv tudi močno obogaten uran 235 in plutonij 239. To sta jedrski gorivi, v katerih lahko pride do jedrske reakcije. Do nje pride, če prileti nev¬ tron v uranovo jedro. Sprosti se velika na¬ petost. V eksploziji, ki bi jo komajda za¬ znali pod lupo najobčutljivejšega mikrosko¬ pa, nastane mikroeksplozija, v katerem se jedro razcepi na dva dela. Isti trenutek za¬ žarita v silni vročini in postaneta radio¬ aktivna. Dobita lastnost, zaradi katere se ljudje tako zelo bojimo atomskih eksplozij. Pa o tem pozneje. V istem trenutku se ro¬ dijo trije nevtroni. Ti se odbijejo kot žoga na športnem igrišču, love druga uranska jedra in jih znova razbijejo. Proces napeto¬ sti, razbijanja jedra in eksplozij se verižno hitro ponavlja. Bilijoni takih srečanj in mi- kroeksplozij v verižnem zaporedju trči v tisočinkah sekunde. Atomska eksplozija. V istem trenutku se je sprostila vročina, kakršna žari v notranjosti sonca. Več mili¬ jonov stopinj! Pritisk je zvrtal v zemljo glo¬ boko luknjo. Pesek je zažarel! Stopil se je. Izparel. Zračni vrtinec ga je dvignil z ognjeno kroglo v zrak. Tisti trenutek je postal radioaktiven. V delcih sekunde je s pritiskom in vročino ubil vse življenje v okolici. Ognjena krogla je odskočila nekaj kilome¬ trov v višino, potlej pa se je kot ploščat jezik iztegnila visoko v nebo. Oblak smrti je dosegel višino kakih trideset kilometrov. Bil je v stratosferi. S šibkimi vetrovi, ki pihajo tu, na zunanjem zračnem obodu našega planeta, so dvignjeni prašni delci začeli obkrožati našo Zemljo. Smrt je široko razpela svoja krila. Znanstveniki natančno vedo, kaj se bo od¬ slej naprej dogajalo. Sposobni bi bili do dneva natančno izračunati, kdaj bo začel na nekem kraju z neba pršeti atomski dež. Ko so ljudje na zemlji že malce pozabili na eksplozijo in se znova pognali za svojo varljivo srečo, pa so v raziskovalnih labo¬ ratorijih začeli rahlo utripati kazalci Geiger¬ jevih števcev. Najprej komaj opazno, potem pa so začeli sunkovito trepetati. Kot da bi jih vsak radioaktivni atom zbodel prav v sre¬ do njihovega kovinskega srca. Minevali so dnevi, meseci, leta. Radioaktivni dež pa še vedno ni nehal pršeti. Mešal se TIM 5 • 75|76 235 je z dežjem in polnil reke, jezera in morja. Mešal se je s snegom, ki je pobelil hrib in dol. Mešal se je z roso, o kateri je pel pesnik. Legal je na zelene gozdove, sončne travnike in žitna polja. Neslišno je pokril ves planet. Odel ga je v mrtvaški prt! Zdaj so radioaktivni delci prisotni vsepov¬ sod. Prodirajo v vse živo. Najbolj nevarna sta stroncij in cezij. Stroncij je v naravni lestvici elementov malce podoben kalciju, ki ga je veliko v kravjem mleku. Atom stroncija se s travo, ki jo uživajo krave, kaj hitro pretihotapi med kalcijeve atome. Kot močnejši odrine šibkejšega, ga odrine in zavzame njegovo mesto. Seveda že zdavnaj vemo, da je mleko nekakšno os¬ novno gradivo za kosti. Skupaj s kalcijem se prek mleka lahko vgradi v človeške kosti tudi stroncijev atom. In tu počne prav tisto, kar je počel v pu¬ ščavi Singkiang. Elektroni z velikanskimi hi¬ trostmi iščejo uransko jedro, da bi ga raz¬ bili in tako sprostili del svoje energije. Ker ga ne najdejo več, na svoji poti zadenejo ob človeško celico, ob človeško tkivo in ga uni¬ čujejo. To pomeni, da povzročajo najhujše vrste obolenja. Za živa bitja pomeni radio¬ aktivnost silno hitro zaletavanje stroncije- vih atomov v živa tkiva, ki ga med svojo potjo uničujejo. En sam gram radija, sestavnega dela atom¬ ske bombe, izseva vsako sekundo 37 mili¬ jard žarkov. Radioaktivni delci bodo sevali še dolga leta potem, ko bo eksplodirala zadnja atomska bomba. Sleherni od nas ima v svojih kosteh vgra¬ jene neznansko majhne količine radioaktiv¬ nega stroncija. V slehernem od nas žari mikroskopsko majhen pekel, ki se je rodil v puščavi Singkiang. timova fantastika T. E. D. Klein: RENESANČNIK Prevedel Vejo Likar Vsi so se razveselili, ko jim je mali mož povedal, da je znanstvenik. Teoretski fiziki so zaplesali okrog svojih ra¬ čunalnikov; elektronski tehniki so vstali od svojih pultov z instrumenti, peli in kričali. Ves laboratorij je odmeval od ploskanja zbranih novinarjev. »Hvala bogu!« je rekel dr. Bazza, italijanski biokemik. »Hvala bogu, da ni kak hišnik!« Eden od časnikarjev se je obrnil k njemu. »Oprostite, kaj ste rekli...?« »Hvala bogu, da smo potegnili iz prihod¬ nosti moža, ki nam bo lahko kaj povedal.« »Kaj ste bili res v takih dvomih?« je vprašal časnikar z beležko v roki. »Seveda smo bili,« je odvrnil Italijan. »Ve¬ deli smo, da smo potegnili nazaj nekoga s fizikalnega oddelka harvardske univerze, ker smo prav zdaj v tej zgradbi. Toda lahko bi bil kdorkoli. Lahko bi se nam zgodilo, da bi izpraševali bruca ... ali snažilko ... ali celo kakega obiskovalca, ki bi bil ravno te¬ daj ogledoval laboratorij. Nismo bili povsem prepričani, kje se bo naš PČP pojavil.« »PČP,« je rekel časnikar, med tem ko si je živahno zapisoval v beležko. »To je 'prostor časovne razlike,’ kajne?« »Pravilno. To je nekaj podobnega kot tiste kratice, ki ste jih vi, Američani, uporabljali v sedemdesetih letih pri medplanetarnih na¬ ključnih poskusih zbiranja vzorcev tal. Samo da smo tokrat dobili živo človeško bitje in z našega lastnega planeta. Mož je prepro¬ sto — kako naj rečem — vzorec.« »Toda upam, da ne popolnoma naključni.« »Ah ne, seveda ne. Vedeli smo, da se bo naš PČP pojavil nekje v bližini fizikalnega laboratorija; domnevali smo, da je labora¬ torij ostal tudi naprej mesto za raziskave. Toda to, kje naj bi stal, smo vedeli samo približno — edino za zgradbo smo bili go¬ tovi. Kar pa se časa tiče, smo vedeli, da bo naš obiskovalec« — pokazal je na malega moža, ki se je smehljal in nejeverno zma¬ jeval z glavo — »prišel iz treh ali štirih sto¬ letij v prihodnosti.« Časnikar se je zazrl v znamenitega moža, ki je bil zdaj obkrožen s kamerami in lučmi. Lahko bi ga sicer bolje videl na velikem televizijskem zaslonu na bližnji steni — kaj¬ ti znanstvenikovo šesturno bivanje v seda¬ njosti so v celoti snemali in prenašali po vsem svetu — vendar je malega moža raje 236 TIM 5 • 75|76 opazoval z lastnimi očmi. Bil sem tam, bo lahko povedal svojim vnukom, bil sem prav takrat v sobi, ko so potegnili moža iz pri¬ hodnosti. Neki trapasti časnikar je izustil obrabljeno vprašanje: »Kako se počutite?« (»Kako se počutite kot prvi človek, ki je bil na me¬ secu?« so navadno spraševali. »Kako se po¬ čutite, ko ste dobili sedem zlatih kolajn?« »Kako se počutite zdaj, ko ste izvoljeni za predsednika?«) in mali mož je poskušal od¬ govoriti. »Veste,« je rekel mežikajoč v luči, »precej nepričakovano je bilo in sploh ... Hočem reči, nikoli nisem ničesar zadel v svojem življenju in nikoli si ne bi mogel misliti, da bi bil prav jaz od vseh ljudi ... Saj veste. Da bi bil takole tukaj. In rad bi povedal, da je to gotovo velika čast in da sem gotovo zelo ponosen, da sem lahko zdaj tukaj med vami, čeprav za tako kratek čas... Hmmm ...« Obliznil si je ustnice in še na¬ prej mežikal v luči. »Vesel sem, da lahko rečem, da je moja doba resnično, hmm, napredna — vsaj mi mislimo, da je, ha, ha! 'Tretja renesansa znanja in znanstvenih do¬ sežkov’, to je geslo letošnje svetovne raz¬ stave v Adis Abebi... Renesansa, ki se lah¬ ko kosa z ono v letih 2200 — no, pa saj vi ne morete vedeti za to, mar ne? Hmmm ... nisem ravno preveč dober govornik, vidite, toda, hm ... Vendar upam, da vas bom lahko seznanil z znanostjo, ki vas bo morda zani¬ mala, in, hm, malo pomagal, mogoče?« Plaho se je nasmehnil. »Neverjetno!« je vzkliknil dr. Bazza. »človek bi mislil, da se je jezik v stoletjih spreme¬ nil, ta mož pa govori angleško bolje od mene.« »Še sreča,« je šepnil časnikar, »če bi ta pro¬ jekt spodletel — če bi vi materializirali tri¬ letnega otroka ali kakega molčečega čudaka — bi vam vlada tako hitro odtegnila denar, da bi se vam zavrtelo.« Spomnil se je, kako težko je NASA pre¬ pričala kongres, da raziskovalci prinašajo z Meseca dragocena znanstvena odkritja — da je pol ducata vreč mesečevega kamenja vredno vseh tistih bilijonov dolarjev. Na kon¬ cu je kongres ocenil ta potovanja kot »ne¬ praktična« in ustavil podporo. Možje v tem laboratoriju so delali pod enakim priti¬ skom ... Toda zdelo se je, da so imeli sreč¬ no roko. »Profesor plazmične biofizike sem,« je rekel mož, »skoraj ... čakajte ... skoraj osemin¬ dvajset let.« »Nam lahko poveste, kaj to pomeni?« je za¬ vpil eden od časnikarjev, ki se je prebil v ospredje. Takoj se je zgrnil nanj vihar klicev: Tišina! Prosim! Ven s tem človekom! šššš! Mir! Novinarji bi morali biti tiho in prepustiti vsa vprašanja skupini znanstvenikov, ki naj bi bolje izrabili omejen čas. Že tako so s čas¬ nikarskimi vprašanji zapravili preveč ča¬ sa ... »Profesor,« j3 vprašal dr. Sklar, nobelov na¬ grajenec za patologijo, »začnimo z najbolj bistvenimi zadevami.« Govoril je resnobno, zavedajoč se, da svet sliši vsako njegovo besedo. »Ne bi vas vprašal niti po ime¬ nu —« »Modesto 14X Goodyear,« je vskočil mali mož. »— ali po čem drugem osebnem. Kar nas je tukaj zbranih, bi radi rešili nekaj naših naj¬ bolj pereč h problemov. Da začnemo z —« Pomenljivo je premolknil, da se je napetost še bolj povečala. »— ali v vaši dobi že imate zdravilo za ra¬ ka?« Obiskovalec se je zasmejal. »Oh, seveda,« je odgovoril. »Komaj da ga kdo še sploh omeni. Hočem reči, da so edini, ki jih zdaj to še doleti, možje, ki letijo daleč v vesolje in ...« Sklar ga je prekinil. »Ali nam lahko razlo¬ žite, kako ga ozdravite?« V njegovem glasu je bilo čutiti vznemir¬ jenje. »Hja!« je rekel mali mož in kremžil obraz ter zavijal z očmi. »Hmmm, poglejmo. Bo¬ jim se, da je to precej težko.« Za nekaj sekund je prebledel. »Veste, sam nikoli ni¬ sem imel raka in zelo malo jih poznam, ki so ga imeli ... Toda ... če ga dobimo, po¬ kličemo zdravnika in ta pride, hm ...« »In kaj naredi?« »No, da nam tisto zdravilo in potem ga preprosto ... prebolimo, bi verjetno rekli vi.« »Zdravilo?« je vprašal Sklar. »Da, seveda, bojim se, da poznam samo njegovo ime, Gro-Go-Away se imenuje. Am¬ pak mislim, da vam to ne pomaga dosti ...« TIM 5 • 75|76 237 Dr. Sklar je bil videti razočaran. »Veste, to ni ravno moje področje,« se je opravičeval obiskovalec in v zadregi sko¬ migal z rameni. »Prej ste rekli, da pokličete zdravnika,« je spregovoril drugi znanstvenik. (Dr. Sklar si je zdaj zapisoval nova vprašanja). »Sem inženir za zveze in zanima me, ali nam lahko kaj poveste o komunikacijah v vašem času.« »Z veseljem!« »Na primer, kaj natančno se zgodi, ko pokli¬ čete zdravnika?« »Takoj pride. Ali bi vsaj moral. Rad bi vam namreč povedal tudi to, da vas često do¬ leti precej površno in slabo zdravljenje ali pa vam zdravnik celo reče, da je prav zdaj preveč zaposlen in ...« »Prosim vas! Kako stvar deluje? Ali imate naprave, kot je tale?« Inženir je pokazal na bližnjo mizo. »Tele¬ fone?« »Ah, telefone! Seveda jih imamo, samo da niso taki kot tile. Joj, kakšna lepa starina bi tole bila ... Ne, naši se pritrdijo za uho.« Potipal se je za svoje uho. »Oh, danes si ga nisem pritrdil, drugače bi vam pokazal ... No, sicer pa zdravnika pokličemo drugače. Takrat pritisnemo na rdeč gumb v kopalnici, tistega tik ob postelji in opišemo svojo ... Toda, ali sem vas zmedel?« »Ne, ne, kar nadaljujte.« »Samo rečemo 'Počutim se slabo, pošljite koga’.« »In kdo je na drugi strani?« »Ja... ljudje. Oni slišijo in pošljejo po¬ moč.« Premolknil je z rahlim dvomom na obrazu. »Razume se, da traja nekaj minut.« »In kako vse skupaj deluje? Razložite me¬ hanizem.« »Na,« je rekel znanstvenik iz prihodnosti, »prepričan sem, da ne vem. Nikoli se nisem zanimal za to. Hočem reči, da je to vedno tam na steni in ... presneto krivega se po¬ čutim, toda to pač ni moje področje. Ukvar¬ jam se skoraj izključno samo z nekim ti¬ pom kromosomskega rastlinskega živčnega vozla, imenuje se Filipovo telesce in ... Do¬ volite, da povem tole o komunikacijah: ti ljudje na drugi strani nikakor niso najbolj učinkoviti na svetu, verjemite mi, njihove storitve so te dni naravnost obupne in ved¬ no stavkajo iz tega ali onega razloga, tako da ...« »Orožje!« je zaklical general. »Katera so najmodernejša orožja v vaši vojski?« »Nimamo nobene vojske kot take, toda ... da, seveda, imamo pa nekaj strašnih orožij na razpolago. Eno teh se imenuje VRV — ne vem sicer, kaj ta kratica pomeni — in to lahko napravi štirinajst metrov globok kra¬ ter, kjer je bilo prej mesto, pri tem pa so¬ sednja mesta ostanejo popolnoma nedotak¬ njena. Enkrat je že bilo uporabljeno — za San Juan na Puerto Ricu.« »Kako deluje?« »Hmmm ... pa ste me ujeli.« Obmolknil je, pogledal v tla — potem pa zasijal. »O tem bi se morali pogovoriti z atomskim inženir¬ jem. Najboljši bi bil Julio 6X Franklin, stari prjatelj . .. Vendar pa je to najbrž zdaj ne¬ mogoče? Hmmm . . . Mislim, da sem nekje bral, da deluje na enakem principu kot lu¬ nina bibavica — vendar pa nisem čisto go¬ tov.« časnikar se je spet nagnil k dr. Bazzi. »Ne¬ rad vam tole rečem,« je zašepetal, »vendar tale mož ne ve ničesar o ničemer. Se vam ne zdi?« D-r. Bazza je samo stresel z glavo. Videti je bilo, kot da bo vsak hip zajokal. Mali mož je skušal pojasniti zgradbo anti- gravitacijskega pasu, ki ga nosi njegov sin, kadar se sprehaja po jezeru. »Nekoč se je pokvaril in morali smo pokli¬ cati mehanika. Ta ... čakajte, da, povedal mi je, da ima baterijo in trioglato kepo tiste gobaste snovi ... Levia se imenuje, ampak ne vem natančno, iz česa pravzaprav je. Iz cinka mogoče?« Znanstveniki so si že zdavnaj nehali zapiso¬ vati. Dr. Bazza se je obrnil k časnikarju. »Poslu¬ šaj,« ga Je nagovoril z glasom, ki je bil na robu obupa, »kaj misliš, koliko bi pa ti znal povedati, če bi prišel nazaj v srednji vek? Bi jim lahko razložil, kako naj zgradijo le¬ talo? Ali operirajo slepič? Ali naredijo sin¬ tetično vlakno? Kako bi se pa ti izkazal?« Časnikar je bil v zadregi. »Mislim ...« je odgovoril. »Mislim, da celo v renesansi ni bilo kaj dosti renesančnikov.« Kamere in magnetoskopi so se vrteli na¬ prej. »Gledal sem mehaniku čez rame, ko je men¬ jal baterijo,« je pripovedoval mali mož, »vi¬ del sem tisti snop žic .. .« 238 TIM 5 • 75|76 za bistre giave OBRNJENE BESEDE Pavle Gregorc SATOVNICA V DESNO IN LEVO Besede začni vpisovati v polju s puščico. Okrog lihih številk tečejo v smeri kazalca na uri, okrog sodih številk pa v obratni smeri. 1. trikotnik, 2. mineral v lepih kristalih, po sestavi silicijev dioksid, 3. sestavljalec apa¬ ratur ali strojev, 4. kuhano sadje, 5. ostanki strohnelih rastlin, ki jih uporabljamo kot go¬ rivo, 6. tuje ime za mešalec, 7. manjši pro¬ stor za tehnične preizkuse ali kake druge namene, 8. vojaški tabor, 9. voznik rikše, azijskega dvokolesnega prevoznega sred¬ stva. DVE ZA BISTRE GLAVE 1. Brata Jože in Marko zbirata značke. Jože ima 27 značk, Marko pa 17. Koliko svojih značk bi moral Jože dati Marku, da bi imela oba enako število značk? 2. Koliko številk (posameznih znakov) po¬ trebuje tiskar za številčenje knjige s 372 stranmi? OPISNI REBUS Sto kvadratnih metrov predlog ogovarja s ti, vse skupaj pa na polu se severnem godi. Povratniki ali s tujko palindromi so besede, ki imajo pomen brane tudi nazaj. Brane na¬ zaj imajo lahko enak pomen, npr. POTOP ali drugačnega npr. LOK — KOL. Vse besede, ki označujejo risbice v okviru, so palindromi. Med njimi poišči le tiste, ki imajo —- brane nazaj — drugačen pomen. V teh besedah obkroži drugo črko. Zaporedoma vodoravno brane obkrožene črke posamez¬ nih besed sestavljajo priimek slavnega itali¬ janskega naravoslovca, ki je zaradi zagovar¬ janja Kopernikovega nauka prišel v spor z inkvizicijo ter se je moral leta 1633 temu nauku javno odreči (1564—1642). Ime tega astronoma se le v zadnji črki razlikuje od priimka. Ali veš njegovo ime? REBUS TIM 5 • 75j76 239 KUM NANOS KRVAVEC POHORJE P LEŠIVEC Iz črk imen slovenskih televizijskih pretvor¬ nikov v okviru sestavi besede, ki jih zahte¬ vajo spodnji opisi in jih vpiši vodoravno v lik. 1. skupno ime za slaščice, 2. predmet za pokrivanje odprtin, 3. sadno drevo s pečka- stim plodom, 4. ptica pevka, ki zelo lepo poje, 5. mišljenje o določeni stvari, črke na označenih poljih dajo del televizij¬ skega sprejemnika. KOMBINACIJA — ENO - — T A N -- — ANT - — SAR - — ELA - — ANA - Na črtice v levem stolpcu vpiši eno črko, tako da dobiš vsakokrat skupaj z natisnje¬ nimi črkami besedo znanega pomena. Spodaj so opisi teh besed navedeni v pomešanem vrstnem redu. Desni pritok Donave, ki teče skozi Munchen (263 km) — ime sodobnega slovenskega pi¬ satelja Zupančiča (»Sedmina«) — afriška država ob Gvinejskem zalivu z glavnim me¬ stom Akra — plinast ogljikovodik, sestavina zemeljskega plina (C 2 H 6 ) — ime zagrebške humoristke Eržišnikove — umrli slovenski stomatolog (Jože). Nato iz črk vsake besede sestavi novo be¬ sedo in jo vpiši na črtice v isti vrsti. Pri¬ mer: tretja beseda v prvem stolpcu je RANT, iz njenih črk sestaviš besedo NART. Opisi za besede v desnem stolpcu so navedeni spodaj v pravilnem vrstnem redu. Svod nad nami — ime hrvaškega realistič¬ nega pisatelja Kovačiča — zgornji del sto¬ pala — vrhnje žensko oblačilo v Indiji — polet, zanos (tudi ime tovarne športnega orodja v Begunjah) — skupno ime plemen s tibetansko-burmanskim jezikom v gorovju med Asamom in Burmo. Ob pravilni rešitvi sestavljajo navpično bra¬ ne začetnice besed v obeh stolpcih priimka dveh skandinavskih raziskovalcev. Prvi je bil danski pomorščak, ki je raziskoval po njem imenovano morje med Azijo in Severno Ameriko (Vitus, 1680—1714), drugi pa je bil Norvežan, ki je leta 1888 prvi prečkal južni del Grendlandije (Fridtjof, 1861—1930). REŠITVE UGANK IZ 4. ŠTEVILKE Nagradna križanka. Vodoravno: mikrometer, av¬ toriteta, igra, varilec, kotnik, lira, ari, Saab, čn, Rinka, kofein, oval, lakti, Sorel, en, Te, ZT, vzvodne, ona, RAt, ion, kal, št., Cene, oko, kireta, navoj, Ali, amper, VA, rja, normala, jadro, sirilo, EK, ki, tra, os. ZLOGOVNA iZPOLNJEVANKA: 1. energija, 2. kolekcija, 3. petrolejka, 4. metodika, 5. anali¬ tik, 6. krmiljenje, 7. kapilara. Končna rešitev: elektrodinamika. OBRNJENI REBUS: špirit — tiri P; Š (brano nazaj). ZLOGOVNI MAGIČNI LIK. Vodoravno in navpič¬ no: 1. akrobacija, 2. kromatika, 3. batiskaf, 4. cika, 5. ja. ŠAHOVSKI KONJIČEK: Človek se zave, kaj zmore, šele takrat, ko poizkusi. ENAKOZVOČNICA: red (urejenost) — red (ocena). DODAJANJE ZLOGOV: Apetit, aroma, atom. Strogost, strojar, strokovnost. Nobel, novinar, nožiča. Miličnica, milina, misel. Jahaika, jakost, jastog. Končna rešitev: A-stro-no-mi-ja. UGANKARSKA ENAČBA: k-urnik, jer-bas, sen, e-senca, ha-Rem, jod, v-ranica, OM, l-talec, sen, e-senca, ha-Rem, z-bor, Nanos, t-raven, Misel: Kjer se nehajo dvomi, se neha znanost. NAGRAJENCI IZ 4. ŠTEVILKE 1. Lancoš Savo, Cesta v Mestni log 26, 61000 Ljubljana 2. Brdnik Franc, Gorenja vas-Reteče 41, 64220 Škofja Loka 3. Sušnik Tomaž, Na Produ 38, 62391 Prevalje 240 TIM 5 • 75176 g 3) nagradna slikovna križanka Fred a. Geoffrey Hoyle: Zanimivo branje za mladino in odrasle. Naročite pri Tehniški založbi Slovenije znanstveno fantastiko. Naročniki TIMa imajo poleg ugodnosti plačevanja na ob¬ roke še 20 % popust za vsako knjigo. Najmanjši obrok je 50 din mesečno.