drobne zanimivosti Anton Pavlovčič Henschel HS-123 — plod modelarskega sodelovanja Za koliko pomanjšati pravo letalo, je bilo vedno le vprašanje motorja. In pomanjšati pravo letalo z vsemi njegovimi lastnostmi je bil vedno problem, ki je zahteval močan motor z nizkim številom obratov. Ravno močni motorji dajejo po¬ manjšanim letalom, tako imeno¬ vanim letečim maketam, eleganco pri letenju. Motor DART46, najno¬ vejši serijski izdelek italijanskega modelarja, je s svojo težo in izredno močjo kot nalašč za izde¬ lavo res velikih letečih maket. Toda žal so taki motorji tudi precej dragi in našemu modelarskemu žepu težko dostopni. Tako je tudi meni cena postala za¬ preka, preko katere sem si lahko pomagal le s sodelovanjem z za¬ mejskim modelarjem. Bivanje v slovenskem Primorju mi je ponu¬ jalo to možnost tako rekoč z odprto dlanjo. Tako sva z modelarjem Petrom Rusianom iz Trsta skupaj izdelala pravo letečo maketo le¬ tala HS-123. HENSCHEL HS-123 je bilo zadnje dvokrilno bojno letalo nemške iz¬ delave. Letalo je bilo izdelano 1935. leta kot lovec in kot jurišnik za napade na nizke cilje, napade na cilje na tleh. Poizkusni poligon je bila državljanska vojna v Španiji leta 1937, kjer pa so ta letala kaj kmalu pokazala zastarelost svo¬ jega koncepta in morala kloniti pred modernejšimi enokrilniki. Vsekakor pa je to letalo posegalo v boje nad Poljsko in v boje nad Francijo v prvih letih druge sve¬ tovne vojne. Letala tega tipa so bila v vojaških enotah vse do konca druge svetovne vojne. Sam sem kot otrok doživljal strahote tega spopada in morda sem se prav zaradi koščka zgodovine od¬ ločil za model tega letala. Model sem gradil v merilu 4:1 in ima tako razpon kril 2650 mm s površino skoraj 1,7 m 2 . Vanj sva vgradila motor DART-46. To je čudovit motor, ki dela na kombina¬ cijo bencina, metanola in olja. S prostornino skoraj 50 ccm pri 7900 obratih na minuto daje moč 5 KM. S tako močnim motorjem se model v zraku obnaša kot pravo letalo. Krila modela so grajena v stiropor tehniki obloženi s furnirjem. Trup pa je zahteval nekoliko več dela. Gradil sem vsako polovico pose¬ bej tako, da sem letvice iz sambe dimenzije 5x10mm lepil eno poleg druge. Polovici, grajeni na šablonski deski, sem nato zlepil skupaj ter površinsko dokončal. Menda ni potrebno posebej ome¬ njati, kakšna je bila uboga kuhinja, v kateri sem dogradil tako velik trup. Preizkus modela sva s kolegom izvršila na letališču v Vrsarju 16. maja letos. Model, ki tehta vsega 15 kg, se obnaša v zraku kot pravo letalo. Močan motor mu omogoča izvajanje prav vseh še tako za¬ htevnih zračnih akrobacij. Ko je na primerni razdalji ob modelu letala tudi UTVA-75, je skoraj nemogoče razločiti letalo od modela. Ob uspešnem letenju v Vrsarju sem bil izredno zadovoljen, saj poleg stroškov za izdelavo z mo¬ delom zaradi moje kratkovidnosti tudi ne bi imel kaj početi. Tako pa me je ravno sodelovanje pripelja¬ lo, bolje rečeno, obdržalo v vrstah modelarjev. In ravno navdušenje ob elegantnem letenju velikega modela naju je pripeljalo do tega, da bova skupno preizkusila že drugo letalo tako velikih dimenzij. To drugo letalo je model franco¬ skega športnega štirisedežnega letala »ORION-G 802«, katerega sva z enako tehniko kot HS-123 gradila v merilu 3,5:1. Svetoval bi mladim modelarjem, da si kakorkoli poiščejo prijatelja, s Model je v primerjavi z menoj pravi velikan ■i TIM 2 • 85/86 41 SLIKA NA NASLOVNI STRANI Vlil. srečanje MT Na Ljubljanskem barju so se v eni izmed siciplin pomerili tudi mladi zmajarji. Ta disciplina modelar¬ stva se čedalje bolj uveljavlja med modelarji, saj gradnja takšnega modela ne zahteva dragih mate¬ rialov, izdelava je preprosta, model pa nudi pri spuščanju obilo užitka. prva stran Če sem v uvodniku prve številke potarnal, da se nam premalo odzivate na naše izzive k sodelo¬ vanju, zdaj tega ne morem več trditi. Nekaj ma¬ lega vaših pisem je namreč kljub vsemu prišlo na naš naslov. Še vedno pa velja, da rajši govorimo, kot pa da bi kaj povedali, se pravi napisali. Nič čudnega, Slovenci po tem že slu jemo. Da temu ni tako, boste morali še dokazati. Za zdaj v to še nisem prepričan. Boštjan Hauptman iz Šmartna pri Litiji se nam oglaša prvič, pa se že boji, da bi njegovo pismo utegnilo romati v koš. Nikakor. Žal pa mu ne bom mogel pomagati vse dotlej, dokler mi ne bo napi¬ sal bolj natančne podatke v zvezi z načrti, ki jih želi. Pravim žal, ker pravi podobno v svojem pismu tudi on. Dovolil si bom kratek citat: »Redno naročujem revijo Tim že od 4. razreda dalje. Pred pol leta sem začel delati vojaški čoln, imenovan Raketni čoln (načrt je iz Tima), vendar sem žal izgubil načrt. Zato vas prosim, če mi ta Tim pošljete skupaj s prilogo — načrtom. Žal ne vem letnika in številke Tima, povem pa vam lahko, da je tisti Tim že star (ovitek je rdeče ali črne barve) in da je čoln po obliki ozek in dolg. Ko bom pa ta čoln končal, pa bom šel delat letalono- MAKETARSTVO Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredni¬ ški odbor: Jože Čuden, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand Papotnik, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Matjaž Zupan, Tončka Zu¬ pančič t> Odgovorni In tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja deset¬ krat letno • Celoletna naročnina 800,00 din, posamezna številka 80,00 din • - Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/x, tel. 213-733 • Oktober 1985 24. letnik tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofi- nanclrajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skup- ost in skupnost za zaposlovanje Slovenije • TIM 2 j-"- : It — 42 TIM 2 • 85/86 silko H MS »EAGLE«. Tudi za ta Tim vas prosim, če mi ga pošljete (XVI. letnik oktober 1977, šte¬ vilka 2). Obenem pa bi tudi želel, če mi vse dele pri tem načrtu narišete v M 1:1. Ali mi lahko poš¬ ljete še kak načrt za oddajnik in sprejemnik pri daljinskem upravljanju? Oddajnik naj bi bil 4-ka- nalen, majhen in pri delovanju učinkovit. Prav tako naj bi bil majhen tudi servomotor. Rabil bi ju predvsem pri ladijskih modelih (za krmilo in iz¬ klop ter vklop motorja). Zraven naj bo po možno¬ sti tudi popis materiala.« Iz citiranega se da razbrati, da mu bom zelo težko ustregel, saj ne vem niti tega, če je bil Tim rdeč ali črn. Za Tim letnik XVI oktober 1977, pa tole: kratica HMS pomeni po slovensko Njene vzvišenosti sluga (Her mayesti service). Osem let je tega, ker smo to objavili. Če bi hoteli shraniti vse originale, bi nas papir dobesedno zasul. Za načrt oddajnika pa menim, da je ta, ki ga objavljamo v letošnjem letniku kot nalašč za začetniško stop¬ njo. Peter Rovan iz Blejske Dobrave nam je nadro¬ bil cel kup pohval in graje. Če sem prav razumel, se ukvarja največ z elektrotehniko in ima na tem področju tudi precej uspeha. Izdelal je preizku- ševalnik tranzistorjev in ojačevalnik 100 W, za ka¬ terega pravi, da mu prav dobro delujeta. Oglas mu bomo objavili. Želim mu še obilo zadovoljstva pri delu. Pismo Tomaža Božena objavljam v celoti. Upam, da ne bo videti preveč neskromno. Včasih nas kdo tudi pohvali! »Rad bi pohvalil vašo ter našo revijo Tim. Mislim, da je z amaterskega stališča daleč pred ostalimi. V Timu preberem področje aviomodelarstva ter elektronike. Imam predlog, da bi ukinili rubriko »Timova fantastika«, saj jo prebere malokdo, pa tudi ne sodi v modelarsko in nasploh v tehnično revijo, na njeno mesto pa bi razširili rubriko mali oglasi, saj bi vsakdo rad, da bi bil njegov oglas čimprej objavljen. Upam, da bo Tim še naprej tako dober kot doslej.« Se bomo potrudili, Tomaž. Res pa je, da prav vsem ne moremo vedno ustreči. Toliko za tokrat. Pišite nam, da bo ta rubrika že enkrat oživela. Brez vaših pisem bo postala na¬ vaden samogovor, tega pa si najbrž ne želimo, kajne? Na svidenje prihodnjič! Jože Čuden Zvezno srečanje mladih tehnikov Od 30. 5. do 2. 6. 1985 je v Budvi, znanem leto¬ višču na črnogorskem primorju, potekalo zvezno srečanje mladih tehnikov. Slovenska ekipa na srečanju je štela 4P tekmovalcev, ki so nastopili v pionirski ter mladinski konkurenci, v številnih znanstveno tehničnih dejavnosti od gradbeni¬ štva, strojništva, modelarstva in fototehnike do radiotehnike, izumiteljstva in računalništva. Že samo potovanje na kraj dogajanja skozi sliko¬ vite predele Srbije in Črne gore je bilo za vse ude¬ ležence izjemno doživetje. Enkratna soteska reke Morače ter močvirna pokrajina ob Skadrskem je¬ zeru, obdanem z visokimi gorami, se je globoko vtisnila v spomin. Zadnji od neskončnega števila tunelov na železniški progi Beograd—-Bar, ki po¬ vezuje notranjost s primorjem, nam je končno odprl pogled na obalo, ki se tod strmo spušča k morju. Po prihodu v Bar smb se odpeljali v Bečiče, hotelski kompleks, kjer naj bi bili nastanjeni tek¬ movalci in njihovi spremljevalci. Žal pa se je zata¬ knilo že pri nastanitvi naše ekipe, na kar organiza¬ tor ni bil najbolje pripravljen. Organizacijske te¬ žave so se pokazale tudi med obema tekmoval¬ nima dnevoma. Letalski modelarji so zaradi ne¬ primernega prostora ostali brez tekmovalnega preizkusa, zato pa so morali raketarji na istem prostoru (nogometnem igrišču) nastopiti v po¬ vsem neregularnih pogojih. Komisija, v kateri mi¬ mogrede ni bilo nobenega sodnika z licenco LZJ, pa povrh vsega niti približno ni upoštevala šport¬ nega pravilnika. Na podobne težave so naleteli tudi tekmovalci pri nekaterih drugih panogah. Ocenjevati delo komisij je neprijetna zadeva, kajti dvomi v poštenost so lahko tudi povsem neupra¬ vičeni. Tokrat pa je bilo vseeno preveč pristran¬ skega ocenjevanja, nejasnih kriterijev ter neupo¬ števanja tekmovalnih pravil, da bi lahko zami¬ žali ob kakšnem spodrsljaju, kakršni so pač se¬ stavni del večine tekmovanj. TIM 2 • 85/86 43 44 TIM 2 • 85/86 Naši pionirji in mladinci so dostojno zastopali Slo¬ venijo, tako kot na vseh dosedanjih srečanjih. Dobro pripravljeni so prikazali del bogate dejav¬ nosti, ki jo gojijo mladi v klubih mladih tehnikov in organizacijah tehnične kulture. Ob izkupičku priznanj, ki so jih letos osvojili, pa lahko z goto¬ vostjo trdim, da so bili glede na omenjena dejstva tudi nekoliko oškodovani, zato se je verjetno mar¬ sikdo vračal domov nekoliko razočaran, saj je glede na vložen trud in prikazano prav gotovo pri¬ čakoval in tudi zaslužil kaj več. Ob vseh prijetnih vtisih s potovanja in srečanja mladih tehnikov pa pri mnogih ostaja tudi senca dvoma v pravičnost ocenjevanja. Upamo, da bodo organizatorji na¬ slednjih srečanj pri tem najbolj občutljivemu delu bolj dosledni. Ta malce bolj kritičen zapis naj zaključim z mislijo, da bi morali v prihodnje tudi mi nekoliko več po¬ zornosti posvetiti izbiri mladinske ekipe. Te naj bi ne izbirali izključno na srečanjih mladih tehnikov, marveč tudi na osnovi republiških tekmovanj strokovnih zvez, za začetek morda vsaj pri neka¬ terih področjih. Na ta način bi nedvomno okrepili republiško ekipo, kajti doslej se naši mladinci (osnovnošolci) niti po izkušnjah, kaj šele po sta¬ rosti, pogosto niso mogli primerjati s starejšimi udeleženci iz drugih republik in pokrajin. Uvrstitve naših tekmovalcev na zveznem srečanju 85 Pionirji: avtomobilska tehnika: 3. Trajbarič Manica brodarstvo: 2. Žvajker Leon elektrotehnika: 1. Rajnar Tatjana konstruktorstvo: 2. Maučec Dinko amaterski film: 2. Pisar Ivan Mladinci: avtomobilska tehnika: 2. Štelcl Simon konstrukterstvo: 3. Vežnaver Renata kmetijska tehnika: 2. Keglič Srečko SLO: 2. SRS Pedagogi in inštruktorji: 2. Gobec Stanko TIM 2 • 85/86 45 znam izdelati Amand Papotnik Stenska obešala, načrtovana z računalnikom ZX spectrum Uporaba računalnika mora biti mnogostrana. Pomen računalnika je tem večji, čim več ga upo¬ rabljamo pri različnih dejavnostih. Tako imamo v tem prispevku primer, ko s pomočjo računalnika narišemo sestavno risbo in sestavne dele za stenska obešala. Podobnih primerov bo še več v naslednjih številkah Tima. Z računalnikom boste načrtovali (konstruirali) izdelek. Zato tokrat ni po¬ trebna tehniška risba. Vtipkati morate program in na podlagi risbe na ekranu (računalniška grafika) prenesti mere na material. Torej, nato prenesti mere na material, izbrati oro¬ dje in pričeti z delom. Poglejmo! Računalniški program 10 PRINT »NAČRT STENSKEGA OBEŠALA« 20 PLOT 48, 24: DRAW 16.0: DRAW 0,120 : DRAW — 16.0 : DRAW 0. — 120 30 PLOT 24. 40 : DRAW 64.0 : DRAW 0.32 : DRAW — 64,0 : DRAVV 0, — 32 40 PLOT 24, 96 : DRAVV 64,0 : DRAVV 0,32 : DRAVV — 64,0,0 : DRAVV 0, — 32 45 PAUSE 200 50 PLOT 56, 56 : PLOT 56, 112 55 PAUSE 500 60 PRINT AT 2, 14 : »SESTAVNI DELI« 70 PLOT 112, 24 : DRAVV 16,0 : DRAVV 0,120 : DRAVV — 16,0 : DRAVV 0, — 120 80 PRINT AT 10, 17; 120 85 PRINT AT 19, 14; 16 90 PLOT 174, 96 : DRAVV 64,0 : DRAVV 0.32 : DRAVV — 64.0 : DRAVV 0. — 32 95 PAUSE 300 100 PRINT AT 10. 24; 64 110 PRINT AT 8, 30; 32 115 PAUSE 200 120 PRINT AT 14. 15; »1 X« 130 PRINT AT 8, 24; »2 X« 140 PLOT 174, 56 : DRAVV 0.4 : DRAVV 0. — 2 : DRAVV 16,0 150 PRINT AT 15, 22; »Žebelj, 2 X« 160 STOP Po tem programu se lahko lotite dela. Izbira materiala Za izdelavo potrebujete vezano ploščo debeline 5mm, smrekov les (letvico), dva žebljička dolžine 20mm. lepilo za les (jubinol) in nitro lak. Izbira orodja, priključkov in pribora: 1. Električno ročno orodje: vrtalnik 2. Drugo orodje: čopič, kladivo 3. Priključki: krožna žaga, vibracijski brusilnik 4. Pribor: svičnik HB, kovinski kotnik, kovinski meter, ravnilo, trikotnik, leseno vzdolžno vodilo, masko za krožno žago, stege, primež, očala, kapa, predpasnik Delovni postopki 1. prenos mer iz računalniškega programa, 2. merjenje in zarisovanje na material, 3. razžagovanje, 4. brušenje, 5. lepljenje in žebljanje, 6. dopolnjevanje, 7. lakiranje, 8. pakiranje. Mreža škatle za embalažo. Na osnovi fotografije izdelajte mrežo ter upošte¬ vajte razsežnosti stenskega obešala Osnovni napotki za proizvodno delo 1. Na osnovi predvajanega programa izvedite prenos mer na material. 2. Na računalniški risbi poimenujte sestavne dele (npr. nosilo, prečna dela, obesi itd.). 3. Sledi razžagovanja na krožni žagi KLIP- KLAP. nato brušenje, lepljenje in žebljanje. 46 TIM 2 • 85/86 Prikaz obešala, ki je na osnovi računalniškega pro¬ grama dopolnjeno še z eno obeso Primer obešala, kjer sta obesi povezani s prečnima letvicama, ki rabita za brisačo (npr. v kuhinji) Primer obešala, kjer je povezana letvica pod kotom 45° 4. Preostane še montaža obese, lakiranje in iz¬ delava embalaže (škatla iz šeleshamer papirja; gledati fotografijo), če boste ta izdelek izdelovali v sklopu proizvodnega in družbeno potrebnega dela šole in poiskali znanega kupca (npr. vrtci, de¬ lovne organizacije, trgovina itd,). Amand Papotnik Iz klubov mladih tehnikov V tej številki vabimo k sodelovanju vse klube mladih tehnikov osnovnih šol v SR Sloveniji. Sodelovanje je zasnovano na podlagi razprav, ki so se¬ stavni del programa in pogojev za X. republiško sre¬ čanje mladih tehnikov Slovenije. Ob tem velja poudariti, da bodo vse šole v SR Sloveniji prejele program in pogoje v začetku novembra 1985. Razpisi so tudi sestavni del sodelovanja regijskih ekip na republiškem srečanju, hkrati pa želimo s posamez¬ nimi temami spodbujati ustvarjalnost učencev — mladih tehnikov in mentorjev. Poglejmo si razpise! 1. razpis PREDLOG ZA CELOSTNO PODOBO SREČANJA: »MLADI TEHNIKI ZA ZNANJE IN TEHNIŠKO USTVARJALNOST« Namen razpisa Osnovni namen je v tem. da ob 10-letnici srečanj mladih tehnikov klubi mladih tehnikov razvijejo celostno po¬ dobo srečanj, pri čemer morajo upoštevati, da srečanja predstavljajo gibanje mladih za znanje in tehniško ustvarjalnost. Prikaz celostne podobe gibanja: Mladi tehniki za znanje in tehniško ustvarjalnost, kjer so uporabljeni različni materiali in poizdelki v »koncentričnih kro¬ gih« ter obdani s silnicami« Osnovna izhodišča 1. Celostna podoba naj prikazuje gibanje mladih v zna¬ nosti, tehniki in tehnologiji, in. to skozi različne dejavnosti klubov mladih tehnikov. 2. Poudarjena naj bosta težnja in prizadevanje za uva¬ janje novosti (znanstvene, tehnične in tehnološke), ki se TIM 2 • 85/86 47 kažejo v sodobnih panogah (proizvodno delo, računal¬ ništvo, elektronika, robotika itd.), 3. Izbira materiala je prepuščena klubom, kar pomeni, da so »izrazna« sredstva lahko les, furnir, papir, karton, lepenka, plastika, kovina, žica. glina itd. 4. Na osnovi izbire materialov sloni tudi izbira orodja, ki je pogojeno z obdelovalnimi postopki (npr. idejna zami¬ sel, prenos mer na material, obdelava, dopolnitve itd.). Način sodelovanja 1. Vsi klubi, ki bodo sodelovali, morajo do 1. II. 1986 poslati projekt, ki mora vsebovati: izdelek, risbo in opis celostne podobe, na Zvezo organizacij za tehnično kul¬ turo Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6 (tov. Andrej Jus). 2. Vsi projekti, ki bodo poslani do 1. II. 1986. bodo raz¬ stavljeni na X. republiškem srečanju v Celju. 3. Najboljši trije primerki bodo nagrajeni s posebno na¬ grado ZOTK Slovenije (Svet za tehnično vzgojo mladi¬ ne). 2. razpis maketa razstavišča: »ZA RAZSTAVE IZDELKOV KROŽKOV KLUBA MLADIH TEHNIKOV« Razstavišče v funkciji. Npr. Razstava krožka šol¬ skega proizvodnega dela Namen razpisa Osnovni namen tega razpisa je vtem, da se klubi mladih tehnikov poglobijo v problematiko, kako si zamisliti in iz¬ delati elemente za razstavišče, kjer bi lahko stalno pri¬ kazovali izdelke, makete, modele, konstrukcije itd. krožkov kluba mladih tehnikov šole. Poudariti velja, da razstavišča na mnogih šolah niso urejena. Zato vabimo vse klube k sodelovanju pod geslom: »Izdelajte maketo razstavišča!« Osnovna izhodišča 1. Maketa razstavišča oziroma maketa elementov za razstavo izdelkov naj nudi možnosti za razstavo naj¬ različnejših storitev (modeli, makete, projekti, risbe, fo¬ tografije, konstrukcije) mladih tehnikov. .. rs? w Izgied razstavišča iz smrekovih letvic, kjer je možno postavljati različne storitve mladih tehnikov 2. Velikost makete je prepuščena samim klubom. 3. Izbira materiala in obdelovalnega orodja je prav tako prepuščena samim klubom, kar pomeni, daje lahko iz lesa, plastike, žice, pločevine itd. Način sodelovanja 1. Vsi klubi, ki bodo sodelovali, morajo do 1. II. 1986 poslati projekt, ki mora vsebovati: izdelek-maketo raz¬ stavišča, risbo in opis možnosti razstavljanja izdelkov krožkov kluba mladih tehnikov, na naslov: Zveza orga¬ nizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, Ljub¬ ljana (tov. Andrej Jus). 2. Vsi projekti, ki bodo poslani do 1. II. 1986. bodo raz¬ stavljeni na X. republiškem srečanju v Celju. 3. Najboljši trije izdelki bodo nagrajeni s posebno na¬ grado ZOTK Slovenije (Svet za tehnično vzgojo mladi¬ ne). 3. razpis PREDLOG ZA ZASTAVICO IN EMBLEM (ZNAČKO) SREČANJ MLADIH TEHNIKOV Namen razpisa Osnovni namen tega razpisa je v tem, da klubi mladih tehnikov izdelajo zastavice in značke, ki jih lahko upo¬ rabijo na občinskih in regijskih srečanjih mladih tehni¬ kov. hkrati pa z enim primerom sodelujejo na republi¬ škem razpisu. Osnovna izhodišča 1. Zastavica in značka naj prikazujeta gibanje mladih za znanje in tehniško ustvarjalnost. 2. Izbira materiala in orodja za delo sta v domeni klu¬ bov. Tako lahko uporabite: les. furnir, plastiko, tkanino, glino, folijo, pločevino in različne postopke, kot npr.: vži- ganje v les, sitotisk, žganje gline, emajliranje in žganje emajlov itd. Način sodelovanja 1. Vsi klubi, ki bodo sodelovali, morajo do 1. II. 1986 48 TIM 2 • 85/86 poslati zastavico in značko na naslov: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, Ljubljana (tov. Andrej Jus). 2. Vse zastavice in značke, ki bodo poslane do 1. II. 1986, bodo razstavljene na X. republiškem srečanju v Celju. Izdelki morajo biti opremljeni z imenom avtorja in šole. 3. Najboljše tri zastavice in značke pa bodo nagrajene s posebno nagrado ZOTK Slovenije (Svet za tehnično vzgojo mladine). Zastavica in značke za šolsko srečanje mladih teh¬ nikov 4. razpis PREDLOG ZA SKULPTURO — PRIZNANJE Namen razpisa Osnovni namen tega razpisa je v tem, da ob 10-letnici srečanj mladih tehnikov revija Tim spodbudi klube mla¬ dih tehnikov in posameznike k ustvarjalnemu prizade¬ vanju za izdelavo skulpture, ki jo lahko šole uporabljajo kot priznanje za najboljšega učenca, tehnika, zadružni¬ ka, kot priznanje delovni organizaciji, s katero sodeluje itd. Osnovna izhodišča 1. Skulptura-priznanje naj bo izdelana iz materialov, ki so klubom dosegljivi (les, polizdelki, plastika, kovina, žica). 2. Skulptura-priznanje naj bo izdelana z orodji in stroji, ki jih šole premorejo. 3. Skulptura naj vsebuje elemente, ki ponazarjajo delo, ustvarjanje, učenje, poklicno usmerjanje, proizvodno delo. računalništvo, robotiko itd. Takole lahko izgledata zastavica in značka za reqij- sko srečanje Skulpture z elementi, ki kažejo, da gre za priznanja za delo, uspeh itd. Uporabljeni so tudi obstoječi deli — polizdelki Način sodelovanja 1. Vsi klubi in posamezniki, ki bodo sodelovali, morajo do 1. II. 1986 poslati projekt, ki mora vsebovati: izde- lek-skulpturo in kratek opis, kaj skulptura prikazuje, na naslov: Uredništvo Tima, Lepi pot 6, 61000 Ljubljana (tov. Grabnar). TIM 2 • 85/86 49 2. Vse skulpture, ki bodo poslane do 1. II. 1986, bodo razstavljene na X. republiškem srečanju v Celju. 3. Najboljše tri bodo nagrajene s posebnimi nagradami Tima. Na to skulpturo se lahko s pirografom zapiše namen skulpture. Npr.: »Najboljšemu modelarju osnovne šole za dosežene uspehe na regijskem srečanju mladih tehnikov« Tomaž Škulj Dobro jutro, elektronika Vsak dan več slišimo o računalni¬ kih, vsak dan več vidimo računal¬ niško načrtovanih in obdelanih stvari in vsak dan se več ukvar¬ jamo z računalnikom. Vendar pa računalnik postane resnično oro¬ dje v rokah človeka, ko ta obvlada elektroniko, ki je med človekom in srčiko računalnika in med raču¬ nalnikom in svetom. Kajpajeelek- tronika? To je veda, ki proučuje uporabnost elektrike za preobliko¬ vanje, prenašanje, shranjevanje in posredovanje informacij. Elek¬ tronski termometer preoblikuje informacijo o temperaturi v šte¬ vilčni zapis, na primer 30 °C, ko je vroče. Televizijsko omrežje z oddajniki, pretvorniki in anten¬ skimi sistemi prenaša informa¬ cije od TV študija do televizorjev. Računalniški pomnilniki shranju¬ jejo informacije, mikroprocesorji jih preoblikujejo in z izhodnimi enotami posredujejo informacije v vidni in slišni obliki. Z elektron¬ skimi vezji in napravami, ki so skupne našteti elektronski opremi, se torej ukvarja elektronika. Zna¬ nje o osnovah elektronike moramo usvojiti zgolj z eksperimentiranjem v elektroniki in izdelovanjem in preskušanjem elektronskih vezij in naprav. V svetu in pri nas je razvitih več vrst sistemov za eksperimen¬ tiranje iz elektrike, elektrotehnike in elektronike. Vsak tak sistem se¬ stavljajo naslednji ključni elemen¬ ti: plošča za pritrjevanje elektron¬ skih elementov, elektronski ele¬ menti in druge potrebščine za eks¬ perimentiranje, ki so v škatlicah, ali prispajkani na ploščice tiska¬ nega vezja ali pa so kar »goli«, spojni elementi in vezne žice. Iskrina zbirka DOBRO JUTRO, ELEKTRONIKA ima za osnovo plastično ploščo z luknjami, kamor je mogoče zatikati vzmetne spon¬ ke, ki omogočajo povezavo elek¬ tronskih elementov na ploščicah tiskanega vezja, »golih« elektron¬ skih elementov z veznimi žicami v elektronska vezja in naprave. Se¬ stavljena vezja je mogoče zlahka razstaviti in sestaviti nova. Prav to daje možnosti raznovrstnega eks¬ perimentiranja. Zbirke za elek¬ troniko načrtujejo Iskrini razvijalci v sodelovanju z osnovnošolskimi, srednješolskimi in visokošolskimi učitelji, izdelujejo pa jih v Iskrini to¬ varni Industrijska elektronika, Ko¬ stanjevica na Krki. 50 TIM 2 • 85/86 Zasnova zbirke DOBRO JUTRO, ELEKTRONIKA Zbirka je zasnovana DIDAKTIȬ NO, saj omogoča s pomočjo »golih« elektronskih elementov eksperimentiranje na konkretno empirični razvojni stopnji. Knjižica z navodili za eksperimentiranje in opisi izvedb elektronskih vezij in naprav je napisana tako, da vodi »mladega« elektronika od spo¬ znanja o električnem krogu, prek poskusov z elektronskimi elementi do sestavljanja zanimivih in upo¬ rabnih elektronskih vezij in na¬ prav. FUNKCIONALNOST zbirke omo¬ goča vzmetna sponka, ki je eno¬ delna, priročna in prestavljiva in omogoča spajanje več žic in ploš¬ čic tiskanega vezja, na katerih je elektronski element ali pa več elektronskih elementov povezanih v elektronsko vezje. Funkcional¬ nost zbirke je prav v tem, da lahko elektronska vezja in naprave hitro razstavimo in sestavimo nove. Osnovne komponente Iskrine zbirke DOBRO JUTRO, ELEK¬ TRONIKA — plošča z luknjami, vzmetne sponke, elektronski elementi in vezne žice — omo¬ gočajo hitro in preprosto se¬ stavljanje elektronskih vezij Zbirka je PRILAGODLJIVA, saj z dodatnimi elektronskimi elementi ali z dodatnimi kompleti elementov razširimo možnost eksperimenti¬ ranja in sestavljanja elektronskih vezij in naprav. Vezalne plošče je mogoče med seboj spojiti v po¬ ljubno veliko ploščo, ki omogoča sestavljanje obsežnejših vezav. Zbirka je VARNA tako za uporab¬ nike kot za električne in elektron¬ ske elemente, saj so poskusi, vezja in naprave načrtovani za malo napetost. DOBRO JUTRO. ELEKTRONIKA je namenjena vedoželjnežem, ki so že slišali za elektroniko in mi¬ kroelektroniko in bi radi sami eks¬ perimentirali z elektronskimi ele¬ menti, vezji in napravami. Elementi zbirke DOBRO JUTRO, ELEKTRONIKA Zbirko Dobro jutro, elektronika se¬ stavljajo knjiga, izpolnjen in pra¬ zen delovni list in elementi, s kate¬ rimi je mogoče opraviti vse v knjigi opisane poskuse in izdelati elek¬ tronska vezja in naprave Elementi so: električna vezalna plošča z luknjami, vzmetne sponke kot spojni elementi, vezne žice, tran- sistorji, svetleči diodi, termistor in tuljavica na ploščicah tiskanega vezja, uporniki, dioda, kondenza¬ torji, hermetični kontaktnik, žarni¬ ci, slušalka, vezne žice, okov za žarnico, tipkalo, priključek za 9 V baterijo, magnet itd. Na srečanju mladih tehnikov v Ravnah na Koroškem so mladi elektroniki predstavili več za¬ nimivih elektronskih vezij in naprav, ki so jih sestavili iz zbirke DOBRO JUTRO, ELEK¬ TRONIKA. Poskusi in elektronska vezja z zbirko DOBRO JUTRO, ELEK¬ TRONIKA Zbirka_ omogoča proučevanje električnega kroga, spoznavanje lastnosti elektronskih elementov in sestavljanje elektronskih vezij in naprav. Izvedemo lahko več kot 20 poskusov in rešimo preko 20 mikavno zastavljenih nalog. Se¬ stavimo pa lahko tudi naslednja elektronska vezja in naprave: elektronsko ključavnico, taborni¬ ški elektronski »stražar«, javljalnik polne ali prazne posode vode, jav¬ ljalnik poplave v kopalnici, občut¬ ljivo temperaturno stikalo, ča¬ sovno odvisno stikalo, utripalnik, elektronski izvir zvoka, mini elek¬ tronske orgle in zvočni elektronski »stražar«. Če boste vzeli zbirko v roke in z njo eksperimentirali, boste spoznavali svet elektronike. Usvojili boste osnove elektronike, ki vam bodo dale možnosti za spoznavanje za¬ htevnejših elektronskih vezij in naprav, vse tja do računalnika in zunanjih enot računalniških si¬ stemov. TIM 2 • 85/86 51 Silhuete ladij na pogon z gumo Pogosto berem v vaših pismih, da bi želeli načrt manj zahtevnega modela za začetnike. Zato sem se odločil objaviti tale zanimiv mode¬ larski projekt, ki združuje vse ele¬ mente modelarstva, obenem pa ne zahteva dragih materialov in veliko modelarskih izkušenj. Za začetek si poglejmo nekaj značil¬ nih silhuet na risbi 1. Izbirate lahko med luksuzno potniško ladjo (1), tovorno ladjo (2), atomskim ledo¬ lomilcem (3), tovornim parnikom starejšega tipa (4) in torpedovko. Seveda so to predlogi za začetek, sami pa si lahko izberete še vrsto drugih silhuet. Model je sestavljen iz dveh glavnih delov, in sicer: spodnji del, tloris trupa ladje, ki v vodi potone pod gladino, in v dno vstavljene silhue¬ te, ki gleda iz vode. Na spodnji strani plovne ploskve je pritrjen vijak s pogonom na gumo. Izdelava silhuete vam ne bo delala težav, če le obvladate povečeva¬ nje risbe s pomočjo mreže in znate uporabljati rezljačo. Risbe na sliki 1 je treba najprej trikrat povečati, lahko naravnost na vezano ploš¬ čo, še bolje pa je, če si izdeiate rTajprej šablono iz kartona, z njo boste lahko izdelali serijo enakih ladij in si sproščali domišljijo pri barvanju silhuete. Silhueta ima na spodnjem robu dva čepa, s po¬ močjo katerih jo bomo sidrali v plovno ploskev, ki ima na ustrez¬ nih mestih utore oziroma zareze. Izdelava plovne ploskve je prika¬ zana na risbi 2. Ta ne potrebuje komentarja. Ko ste izdelali oba dela, ju spojite med seboj in zale¬ pite z vodonetopnim lepilom. Ko je lepilo suho. celo ladjo najprej pre¬ barvajte z belim nitrolakom. Ko se le-ta posuši, se boste lotili barvanja silhuete po predlogi na risbi 1. (Ker nimamo na voljo barvnega tiska, smo si pomagali z vpisovanjem barv za posamezne dele.) Seveda pa tu lahko sprostite tudi svojo li¬ kovno žilico in poslikate silhueto po svojem okusu. Največ dela je s slikanjem oken (kot tudi sicer na pravi ladji!), zato vam priporočamo, da pričnete najprej s temi. Priporočamo vam. da si pomagate tako, da najprej potegnete toliko črnih črt, kolikor 115 52 TIM 2 • 85/86 1 — črna 2 — bela 3 — rumena 4 — modra 5 — siva vijolična jezerno zelena rjava rdeča TIM 2 • 85/86 53 nizov oken ima silhueta. Nato z navpičnimi črtami ločite okna med seboj. Videz silhuete boste polep¬ šali z napenjanjem nitk, ki bodo ponazorile antene, vrvje in podob¬ no. Plovni del boste izdelali iz meh¬ kega lesa, debelega od 10 do 25 mm in širokega vsaj 10 cm (za¬ radi stabilnosti). Dolžina je nave¬ dena na risbi 2. Nepogrešljiv del ladje je krmilo. Na risbi 3 vidite dve inačici: enojno krmilo, pritrjeno zadaj, ali dvojno, pritrjeno ob stra¬ neh. Krmilo naj bo dolgo najmanj 10cm, naravnate pa ga tako. dase bo model sam vrnil k bregu. Izde¬ late ga lahko iz mehke pločevine (aluminij ali konzerva). Zdaj pride na vrsto pogon. Najbo¬ lje je, če si kupite vijak in gumo za pogon v modelarski trgovini. Če pa te možnosti nimate, si boste »motor« izdelali sami. Iz žice s premerom 1—1,5 mm iz¬ delajte prednjo kljukico (risba 4), os vijaka pa po risbi 5. Nosilec vi¬ jaka izdelajte iz močnejše pločevi¬ ne. Plašč vijaka je narisan na risbi 6, na risbi 7 pa je nakazano, kako ga boste ukrivili. Na risbi sedem vidite, kako sestavite pogonski sklop. Če nimate industrijskega vi¬ jaka, si ga lahko izdelate sami (risba 8). Liste vijaka upognite pod kotom 45°. Risba sedem kaže, kako boste sestavili vijak, os in no¬ silec oziroma ležaj med seboj. Vijak boste na os pricinili ali zaka- pali z epoksi smolo, tako da se ne bo vrtel okoli osi. Preostane vam le še, da med os vijaka in prednji nosilec napnete gumo. Če nimate modelarske gume, vam bo prav tako dobro ra¬ bila veriga (risba 9) iz gumic, na- striženih iz zračnice za kolo. Za navijanje gume si izdelajte še ro¬ čico za navijanje (risba 10) iz močnejše žice. Spočetka ne navi¬ jajte do konca. Tako je vaš model ladijske sil¬ huete gotov in že ga lahko preiz¬ kusite na bližnji reki, jezeru, ribni¬ ku, bazenu ipd. daljinsko vodenje Jan I. Lokovšek Oddajnik za daljinsko vodenje TIM XIX (II) Izbira materiala Transistorji NF delaTI doT8 so univerzalni silici¬ jevi transistorji tipa NPN, katerih zahteve niso kri¬ tične. BC237B v plastičnem ohišju povsem ustrezajo, čeprav bi lahko uporabili celo množico podobnih tipov. T9 je tipa PNP, sam sem uporabil BC 308b. Vse te transistorje izdeluje Ei iz Niša. V VF delu sem preizkusil cel kup kombinacij od 2N 2219, 2N 3866, 2N 3553, 2N 708 in BFJ 17. Naj¬ bolje se je obnesla kombinacija 2N 708 za T10 in BFJ 17 za T11. Oba izdeluje zagrebški RIZ. Diode so univerzalne silicijeve npr. BA 209, ZD je Iskrina BZX 6,8. Seveda je uporabna katerakoli zener dioda za napetost približno 7 V, vendar je bolje vzeti v steklenem ohišju, ker vzame manj prostora. Dušilke so Iskrine. Najbolj so se obnesle na šest- cevnih feritnih jedrih, preizkusil pa sem tudi že navite (Iskrine). Pri slednjih pazite, ker lahko ne¬ kateri kvarci zanihajo na 9 namesto 27 MHz! Kvarc kristale navadno kupujemo v parčkih. Pri nakupu pazite na pravilno frekvenčno področje. Frekvenca oddajnega kvarca sme biti med 26,960 in 27,070 MHz. Upori so Iskrini, moči 1/4W, lahko tudi 1/8W. Kondenzator C1 je elektrolitski. Kapaciteta naj bo vsaj 10/iF, delovna napetost pa vsaj 10 V. C2 in C3 sta po 0,1 /jF, Iskrini nosijo oznako »0,1 /uF/K, 100 V—«. Sta malo boljše kvalitete, kot to morajo biti tudi C6, C9, C12 in C15. Kapaciteta slednjih je 68 nF. Iskrini nosijo oznako »KEU/100V, 68nF/M«. V glavnem so dobri tudi drugi tipi, le keramični ne smejo biti. Vsi ostali kondenzatorji so keramični z delovno napetostjo vsaj 12 V. Potenciometri za dajanje povelj P1 do P4 imajo standardno vrednost 5 kOhm. Lahko je od 2,5 pa 54 TIM 2 • 85/86 do 10kOhm. Pri tem se razume, da ima drsnik hod 90° (po 45° na vsako stran), kar pomeni eno tretjino celotnega hoda. Če pa je kak potenciome¬ ter montiran tako, da ima cel hod, potem naj bo njegova upornost od 1 do 2,5kOhm, vendar mo¬ ramo z vsako stransko sponko vezati zaporedno še upor enake vrednosti (slika 4). [ 1 « ■>* i —• Slika 4. Vezava potenciometrov s celim hodom Slika 5. Možnosti vezave trimanja (za prvi kanal) V NF delu sem predvidel več možnosti (glede ria sposobnosti in globino žepa) trimanja, ki so nari¬ sane na sliki 5 za prvi kanal. Vezava velja sicer za katerikoli kanal. Vezava »A« je najenostavnejša. Vsi upori RP (RP1 do RP4) imajo vrednost 91 kOhm. Ustrezni nevtralni položaj moramo za to poiskati mehan¬ sko (z zasukom osi potenciometra). To je v redu. če kasneje ne nameravate prigraditi zamenjave smeri hoda, eksponencialnega hoda ipd. Trima- nje je seveda mehansko. Pri »B« nastavimo nev¬ tralni položaj z ustreznim trimerpotenciometrom za vsak kanal posebej. Vrednost uporov RP je sedaj 68kOhm. Če želite trimerpotenciometre vgraditi na ploščico tiskanega vezja, potem mo¬ rajo to biti miniaturne Iskrine izvedenke za po¬ končno montažo, in celo te so dokaj na tesnem. Bolj priročno je, če so na posebni ploščici. Tudi tu je trimanje mehansko. Pri »C« je trimanje električno, tj. izvedeno s po¬ močjo posebnih potenciometrov, namenjenih samo za trimanje MT. Trimerpotenciometri TP še vedno rabijo za nastavitev nevtralnih položajev in zanje velja enako kot pri »B«. Seveda si lahko privoščimo tudi kombinacije na¬ štetih možnosti za različne kanale glede na za¬ htevnost posamezne funkcije. Antena oddajnika je paličasta dolžine od 120 do 180cm. Najboljše so tiste s tuljavo v sredini, tj., ki so že uglašene oziroma električno podaljšane na ustrezno vrednost. Slika 6. Ploščica tiskanega vezja v merilu 1:1 Gradnja Oddajnik zgradimo na ploščici tiskanega vezja velikosti 170 x 30 mm. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 6. Na tej sliki sem oštevilčil sponke VF dela, medtem ko sem zaradi stiske s prostorom (za številke) NF del ploščice narisal še enkrat povečano in oštevil¬ čil sponke na sliki 7. Zdaj lahko naredimo tabelo vrednosti in povezav posameznih elementov. TIM 2 • 85/86 55 TABELA Ele- Spon- Spon- ment ka 1 ka 2 Vrednost Opomba R1 T 2 5K6 Iskra R2 3 4 160K Iskra 56 TIM 2 • 85/86 Tran- Pot Sp. 1 Sp. 2 Drsnik Vrednost Opomba Pri gradnji se je dobro držati določenega vrstnega reda. V pomoč bo slika 8, ki prikazuje pogled na ploščico z zgornje strani in ima posamezne ele- 10 mente označene, prav tako pa tudi posamezne priključke in skicirano priključitev potenciometrov za dajanje povelj. Ta slika ustreza možnosti »B«. Začnimo z montažo uporov, zatem dušilk in kon¬ denzatorjev. Vsi upori VF dela so montirani vodo¬ ravno, v NF delu pa pokončno. Nato montiramo TIM 2 • 85/86 57 podnožje kristala ter se lotimo navijanja tuljav. L1 in L2 imata po 7 ovojev bakrene lakirane žice premera 1 mm. Navijamo navoj ob navoju na gladkem delu 6 mm svedra. Obe tuljavi sta zračni, tj. brez VF jedra.'L3 je popolnoma enaka L1 ozi¬ roma L2 v primeru, ko imamo že prilagojeno an¬ teno. Če pa je antena neprilagojena (paličasta brez tuljave), ima L3 od 15 do 20 ovojev bakrene lakirane žice 0,6mm v premeru na tuljavniku premera 6 do 8 mm z VF jedrom. Z vrtenjem le- tega bomo kasneje anteno uglasili. Zdaj so na vrsti transistorji in diode. Pri diodah pa¬ zite na pravilno polariteto, tj., da ne bi zamenjali med seboj katode in anode. Okoli transistorja T11 sem pustil malo več prostora, tako da je možno nanj natakniti hladilno rebro. Ta transistor je v vezju najbolj obremenjen in se zato greje. Prav tako je malo več prostora ob kondenzatorju C25. če želite malo eksperimentirati z VF transistorji, potem vzemite za C25 vrednost 47 pF in mu ve¬ žite vzporedno trimerkondenzator do 100 pF. V primeru, da se nameravate zares lotiti česa take¬ ga, ne pozabite, da morate po potrebi najti tudi nove ustrezne vrednosti za C21 in C22. Vsi ostali elementi (razen uporov) morajo ostati nespreme¬ njeni, v nobenem primeru pa ne smete spremi¬ njati vrednosti C27, C28, C29 ter L1 in L2! Kar za¬ deva upore v VF delu, morate seveda najti tudi nove vrednosti za R18 in R21. če želite imeti izhodno moč 300 oziroma 1000 mW. Na koncu prispajkajte še žičke za potenciometre, stikalo in napajanje. Na mestu antene je večji pro¬ stor za priključek. Če imate originalno anteno Multiplex ali Graupner, potem privijte na ozna¬ čeno mesto vijak M4 x 10 z matico in vzmetno podložko, da se ne bo sam odvijal. Za anteno Simprop morate imeti na voljo matico M5 x 8 in uporabiti vijak M5 x 4. Gotov izdelek prikazuje fotografija — slika 9. Na sliki je že vezan trimerkondenzator. V NF delu sem prvi kanali zvezal po možnosti »B«. ostale tri pa po »A«. Možnost »Č« je »B« podobna, le na¬ mesto uporov RP prispajkamo žičke za poten¬ ciometre za trimanje MP. L3 je na tuljavniku. Za podnožje kvarc kristala sem izkoristil del podnožja DIL integriranih vezij, antena bo privita na 4 mm vijak. Ponekod na ploš¬ čici je kar gneča in tam moramo paziti na vrstni red; predvsem moramo montirati keramične kon¬ denzatorje pred tuljavami in transistorji in še pri tem pazimo, da so le-ti res majhni po velikosti. Prihodnjič: vgradnja v ohišje in uglaševanje 58 TIM 2 • 85/86 H maketarstvo Matej Pavlič Brodo- maketarstvo UVOD Brodomaketarstvo je nadvse lep konjiček, ki že med delom samim nudi človeku veliko užitka in sprostitve, glavno pa je seveda zadovoljstvo ob pogledu na izgotovljeno, natančno izdelano ma¬ keto. Z maketarstvom se poleg amaterjev profe¬ sionalno ukvarjajo posebne šole, pomorske insti¬ tucije in muzeji (pri nas je v Piranu). V lanskem letniku je bilo veliko povedanega o aviomodelarstvu, za letošnjega pa smo pripravili serijo člankov o razvoju plovil in brodarskem ma- ketarstvu. Gre predvsem za izdelovanje natanč¬ nih posnetkov plovil od preteklosti do sedanjosti, pri čemer se kot material pri izdelavi uporablja les, kovine, platno, papir, vrvice, lepila, barve, lake in še marsikaj. Iz pravega maketarstva je treba izvzeti izdelavo maket iz plastike, kajti prav sa¬ mostojno izdelovanje posameznih elementov daje temu hobiju pravi čar. Maketarstvo je tesno povezano tudi z razširjanjem znanja — kako kar največ izvedeti o samem plovilu, času, v katerem je bilo zgrajeno, ljudeh, ki so ga gradili, njihovi kul¬ turi in materialih ter tehnologiji, s katero so razpo¬ lagali. Model mora biti natančna kopija originala — z modelarskega kot tudi pomorskega stališča mora biti neoporečno izdelan. S tem je mišljena pra¬ vilna izbira in obdelava uporabljenih materialov ter pravilna razporeditev jamborov, jader in drugih delov. Da se v ladjedelnici zgradi ladja, je po¬ trebno ogromno število načrtov, za izdelavo maket pa zadostujejo samo načrt z obliko ladij¬ skega trupa (načrt ladijskih linij), načrt z razpore¬ ditvijo prostorov na ladji, položaj in velikost nad¬ gradnje ter oprema najzgornejše palube — krova (generalni načrt). Če gre za zgodovinski model, potrebujemo še načrt razporeditve jamborov, pri¬ pon in vrvi ter položaj, velikost in obliko jader. Na¬ črti so navadno podani v narisu, stranskem risu in tlorisu, včasih so opremljeni tudi s preseki, važ¬ nejši detajli pa so narisani posebej in v primerni povečavi. Opremljanje makete z lučkami, nalepkami, pla¬ stičnimi okraski, uporaba neprimernih barv in po¬ vršina izdelava pokvarijo njen izgled. Makete, ki jih bomo gradili v tem letniku, že tako ali tako za¬ radi prezahtevnosti gradnje, pomanjkanja litera¬ ture in podatkov ter pomanjkanja prostora v reviji ne bodo čisto take, kot bi morale biti. Veliko drob¬ nih detajlov bo zaradi enostavnosti izpuščenih, zato bo kakršnokoli dodajanje »po svoje« še bolj pokvarilo že itak okrnjeno maketo. Morda nam bodo nekateri bolj izkušeni modelarji to očitali, vendar naj vedo, daje osnovni namen začete se¬ rije v brodomaketarstvu ta, da mladim modelar¬ jem — začetnikom da osnove branja načrtov, ob¬ delave različnih materialov in uporabe različnih orodij ter pomaga pri razvijanju natančnosti, iz¬ najdljivosti, spretnosti, potrpežljivosti in estetike. Na podlagi tega se bodo lahko kasneje lotili tudi gradenj zahtevnejših modelov. Kar se načrtov zanje tiče, je treba povedati, da pri nas na tem področju na žalost vlada velika suša. Edine načrte šestih modelov prodaja v obliki kit-kompletov Iz- davačko-tehnički zavod »Narodne tehnike« Pula — Centar za modelarstvo, Prvomajska 67. Vča¬ sih jih (teh šest) dobijo tudi pri Mladem tehniku ali v Intershopu, a so prav pregrešno dragi. Poleg načrtov, ki bodo zaradi obsežnosti veči¬ noma objavljeni v nadaljevanjih, si bomo ogledali še kratek, s slikami opremljen zgodovinski razvoj plovil, ki bo verjetno zanimiv tudi za vse tiste, ki bodo načrte zaradi kakršnegakoli vzroka presko¬ čili. Veseli bomo, če se boste na novo serijo odzvali z vprašanji, predlogi in kritikami. Mordaimatedoma kakšen načrt, skico ali revijo z načrtom, ki se vam zdi prezahteven ali pomanjkljiv? Pošljite nam ga in če bo zanimiv tudi za druge, ga bomo primerno obdelali in objavili. Zaradi finančnega stanja revije, ki onemogoča (v prejšnjih letih običajno) tiskanje priloge formata A1, bo v uredništvu Tima mogoče po povzetju na¬ ročiti kompleten načrt objavljenega modela s ski¬ cami v naravni velikosti, ki bodo v reviji zaradi že prej omenjenega pomanjkanja prostora morale odpasti. Seveda bo mogoče model narediti tudi brez te priloge, vendar bo za mlade maketarje verjetno še kako dobrodošla, saj bo preglednejša in v »enem kosu«. TIM 2 • 85/86 59 Brig iz leta 1792 (I. del) Brig (angl. brig, franc, brick, nem. Brigg, ital. bri- gantino) bo naš prvi model, ki ga bomo izdelali. To je bila trgovska jadrnica srednje velikosti, ki je imela dva jambora s križnimi jadri in eno sošno jadro na zadnjem jamboru. Bila je hitra in okretna, zato so jo uporabljali kot lahko vojno ladjo za ku¬ rirsko službo. Zaradi teh njenih lastnosti je bila zelo uporabna tudi za pirate. Pri našem modelu ne bo šlo za vse podrobnosti, pač pa le za tipično obliko, razporeditev jamborov in obliko jader. Marsikatera stvar bo poenostavljena ali stilizira¬ na, vendar bo po danih načrtih pazljivo izdelan model kljub omenjenim pomanjkljivostim še vedno lep okras ali dragoceno darilo. Material Za gradnjo bomo rabili največ lesa. in sicer smre¬ kovega ali lipovega (ki naj ima čim gostejše in čimbolj enakomerne letnice), cinkano ali kosi- trano žico, platno ali gosto tkano blago, močnejši sukanec, kos tršega kartona in kos belega papir¬ ja. Orodje Rezljača z žagicami št. (grobi veliki zobci), mizica za rezljanje, OLFA nož, šilo, ravnilo, krivuljnik, trd svinčnik, indigo papir, šestilo, rašpa, pila, kladivo, izvijač, primež ali večja svora, kombinirke, vrtalnik s svedri 0 1,3, 4, 5 in 6mm, neostik lepilo, fin in grob brusni papir, škarje, šivanka, pinceta, mekol lepilo, manjši čopič, britvica, nitro kit za les rjava in bela nitro barva ter svetel in temen bondex ali belles. Poleg vsega naštetega je treba imeti še dovolj svetlega prostora in veliko potrpljenja. Pri delu ni treba hiteti, saj je do naslednje številke Tima še daleč, površno izdelan model pa nikomur ne bo v ponos. Izdelava Iz kosa 10 mm debele smrekovine, ki naj bo brez grč, izžagamo dele 1—6, 8,10 in 20. Dele 1—5 z neostikom zlepimo v »sendvič« (skica!), damo v primež ali svoro, dobro stisnemo in počakamo, da se osušijo. Ta čas s pomočjo rašpe in brusnega papirja obdelamo poševnik dela 8 v lepo okroglo obliko. Iz 1 mm debelega furnirja izrežemo krov (7), ki je po obliki enak delu 5. Izrezati je treba 1 cm večjega, da ga potem lahko obrežemo. Na furnir narišemo simetralo, nato pa levo in desno od nje na vsake 3 mm s šilom ali šestilom ob rav¬ nilu zarežemo črte, ki ponazarjajo deske. Paziti je treba, da se furnir pri tem ne skolje prevečkrat. Če je trup že suh, ga začnemo z grobo rašpo pazljivo obdelovati, pri čemer prej stopničasta oblika zdaj polagoma prehaja v lepo zaobljeno. Za kontrolo tako dobljene pravilne oblike uporabljajo v ladje¬ delništvu tako imenovane rebrne profile (A—E), ki določajo obliko presekov trupa na določenih me¬ stih. Po teh profilih, ki so narisani le polovično in jih je treba še simetrično dorisati, si lahko iz tršega kartona izrežemo šablone, s katerimi med bruše¬ njem kontroliramo nastajajočo obliko trupa. Majhna odstopanja pri tem nimajo nobenega po¬ mena — glavno je, da imata obe polovici trupa na¬ tančno enako obliko. Da popravimo obliko, mo¬ ramo na izdelan trup spredaj prilepiti že prej v obliki klina izžagan povišek (6), ki ga spet zbru¬ simo z rašpo. Čez vse nalepimo krov (7) iz furnirja in ga pazljivo obrežemo z OLFA nožem. Na sprednji del nalepimo sprednjo ograjo s poševni- kom (8), na krmo zadnjo ograjo (10) z ušescem (18), vmes pa stransko ograjo (9), ki jo izžagamo iz 10mm debele smrekovine po obliki krova in je širine 5 mm. Vse znova obrusimo in trup je s tem v glavnem gotov. Če ni lepo gladek, ga z nitro kitom, ki ga nanašamo z britvico, natanko prevle¬ čemo in po enodnevnem sušenju prebrusimo z zelo finim brusnim papirjem. Z ne preveč gosto belo nitro barvo prebarvamo spodnje tri dele (1 —3), ostali do vrha, z zunanjo in zgornjo stranjo ograje vred pa so temno rjavi. Notranji deli ograje in krov so prebarvani s svetlim bondex zaščitnim premazom za les. Sedaj tudi vzdolžne črte na krovu pridejo bolj do izraza. Z vrtalnikom pazljivo in čimbolj naravnost izvrtamo luknje za jambora, priveze in krmilo. Priveze (15) naredimo z OLFA nožem in jih vlepimo v njihova mesta na krovu. Krmilo (13) je iz 4 mm debele smrekovine in je zgoraj okroglo obrušeno, da gre skozi trup. Skozi luknjico na vrhu potisnemo še iz žice narejen ročaj krmila (14). Iz letvice 2 x 2 mm izdelamo sto- 5,7 62 TIM 2 • 85/86 TIM 2 • 85/86 63 64 TIM 2 • 85/86 Kosovnica I. B — bela nitro barva SL — svetla (naravna) barva lesa TR — temnorjava nitro barva TL — temna (naravna) barva lesa pič (12), ga vlepimo s spodnje strani v poševnik in oboje skupaj pobarvamo s temnim bondexom. Takšne barve je tudi pokrov vhoda v trup (11), ki ga zalepimo na črtkano označeno mesto na krovu. Vse to bomo laže delali, če si bomo že prej naredili podstavek modela, ki je sestavljen iz smrekove deščice (20), dveh držal (19), ki jih lahko kupimo v prodajalnah z lesno galanterijo ali na trgu, in dveh lesnih vijakov, ki ju zavrtamo v trup na mestih, označenih v načrtu na delu 1. Ves podstavek je pobarvan s temnim bondexom. Ostala so nam še držala pripon (17). Izdelamo jih iz 5 mm debele vezane plošče in vanje zavrtamo osem luknjic 0 1 mm — šest z zgornje in dve z bočne strani. V slednji dve damo drobna žebljič¬ ka, ki jima odščipnemo glavici. Držala sedaj zale¬ pimo in pribijemo v trup (skica!), 8 mm pod njimi pa zabijemo še po šest ušesc (18), narejenih iz žice. Pri montaži si pomagamo s šilom ali tankim svedrom. Držala z zgornje in spodnje strani po¬ barvamo s temno rjavo, s strani pa z belo nitro barvo. Bela je tudi bočna letvica (16), ki je pol¬ krožne oblike in poteka od privzdignjenega kljuna do krme. Prekine se le pri vseh štirih držalih pri¬ pon in skriva spoje delov 5, 7, 8, 9 in 10. Pri nje¬ nem nameščanju si pomagamo z močnimi elasti¬ kami in bucikami. Glavni del izdelave Briga je tako za nami. PRIHODNJIČ si bomo ogledali le še izdelavo in montažo jamborov, jader in vrvi. Franc Divjak Fotogram magnetnega polja Fotogram je slika predmeta, ki nastane brez foto¬ grafskega aparata. Ta tehnika je zelo zanimiva, saj pri delu spoznamo osnovne fotokemične ma¬ teriale in procese ter vpliv svetlobe na svetloob- čutljivi material. Omenjeno fotografsko tehniko pa lahko upora¬ bimo pri raziskovanju pojavov na področju elek¬ trotehnike, ki je za nas še posebej privlačno in za¬ nimivo. Ustvarili si bomo nazorno predstavo o magnetnem polju stalnega magneta in tuljave (elektromagneta) ter si sami na preprost način iz¬ delali trajno sliko magnetnega polja. FOTOPAPIR ŽELEZNI OPILKI MAGNET STEKLENA PLOŠČA TIM 2 • 85/86 65 OSVETLJENI PAPIR RAZVIJALEC VODA FIKSIR Pribor, orodja, material 3 PVC kadice, fotopovečevalnik, PVC pincete, el. sušilec, fotopapir 18x2Rq razvijalec, fiksir, trajni magneti različnih oblik, preprost elektromagnet, ki ga lahko izdelamo sami iz izolirane žice in žeb¬ lja, baterijski vložek 4,5 V, jekleni opilki in kos stekla velikosti 300 x 300 mm. Izdelava Priprava kemikalij Za razvijanje fotogramov (pozitivnega foto mate¬ riala) potrebujemo fiksir (FF I) in razvijalec (npr. FR 3), ki ga pripravimo po navodilu proizvajalca (Fotokemika Zagreb) in tako pripravljenega nali¬ jemo v PVC kadico. Omenjene potrebščine ku¬ pimo v trgovini s foto potrebščinami! Poleg fiksirja in razvijalca rabimo še kadico z vodo. Priprava predmeta za osvetlitev Naslednji fazi dela izvajamo v temi pri rdeči ali kakšni drugi svetlobi (temnična luč), na katero fo¬ topapir ni občutljiv. Za to delo lahko izberemo poljuben papir velikosti 18x24mm, npr. bela sijajna površina, srednje tr¬ dote, papir ali karton. Paličast magnet postavimo na fotopapir, nanj pa stekleno ploščo, po kateri enakomerno natre¬ semo železnih opilkov. Opilki se razporedijo po steklu tako, da nam nastala slika predstavlja potek magnetnih silnic. Osvetlitev, razvijanje, sušenje Opilke na steklu oziroma na fotopapirju osvetlimo za nekaj sekund, odvisno od formata in vrste fo- topapirja, osvetljeni papir damo v razvijalec, kjer ga razvijamo (1,5 do 2 min), nato izperemo v vodi in fiksiramo v fiksirju (10 min). Sledi izpiranje v te¬ koči vodi ter sušenje na zraku ali v sušilcih. Zaključek Dobili smo fotogram — to je sliko magnetnega polja. Na njej natančno vidimo oba magnetna pola, sklepamo lahko, da je na polih po\]e najgo¬ stejše ter vidimo, kako potekajo magnetne silnice (gostotnice). Marko Drenovec Muta in njeno fužinarstvo 1. nadaljevanje V bližini Vuzenice so ruševine enega izmed po¬ horskih plavžev. Leta 1825 je tu, okoli plavža, stala skupina poslopij. Trije objekti so bili zidani, trije le¬ seni, eden pa deloma zidan, deloma lesen. To so bile stavbe, v katerih so prebivali delavci, topilnica z visoko pečjo, kovačija in skladišče za oglje, rudo in orodje. Sem so sodila tudi poslopja rudniške hiše, kjer je bila tudi kovačnica orodja, ki so ga de¬ lavci uporabljali pri svojem delu. Največ so topili pirit, siderit in kršeč. Rudi so do¬ dajali tudi deloma belo, deloma modrikasto in rjavkasto apnenasto glino. Za gorivo so uporab¬ ljali oglje ali les. Na leto so v tem plavžu pretopili 300 do 400 tisoč kilogramov sivega surovega že¬ leza, ki so ga naprej predelovali na Muti. Tržišče za njihove izdelke je bilo veliko. Plavž so ugasnili 66 TIM 2 • 85/B6 leta 1833. po petdesetih letih obratovanja. Ni se več izplačalo predelovati revne pohorske rude in bilo je ceneje, če so železo dobivali s Koroškega in Štajerskega. Podatki o plavžarstvu na tem področju segajo v leto 1780. podatki o Železarni na Muti pa še celo v leto 1581. Nepretrgano pa lahko njenemu razvoju z gotovostjo sledimo od 1780. leta. Fužine je gnala Bistrica, ki je imela skozi vse leto dokaj enakomeren vodostaj. Poleg kovačije z repači sta bili nanjo vezani tudi mehanična delavnica in li¬ varna. V njej so ulivali strojno in t.i. komercialno li¬ tino: različne rešetke, okvirje, štedilnike, vratca peči, gonilna kolesa za žitne čistilnice, mlevne valje, iztočne cevi za vodo. likalnike, uteži za teht¬ nice in ure, tolkače za nabijanje zemlje in betona, stojala za vrtne klopi in opremo za žage. Poleg vsega naštetega pa so ulivali daleč naokoli znane in cenjene kotle, ki nosijo zaščitni znak li¬ varne. Ti kotli so bili težki od 12 do 100 kilogra¬ mov, pri čemer je bil njihov zunanji premer med 380 in 850 milimetrov. O kakovosti muških livarskih in kovaških izdelkov priča dejstvo, da so jih pogostokrat razstavljali. Že leta 1888 so na razstavi v Celju prejeli prvo na¬ grado. Zato je povsem jasno, da ni bilo težav s prodajo. Kupovali sojih na Štajerskem, na Mad¬ žarskem in Hrvaškem. Iz kraja pod Pohorjem je prišlo tudi orožje za srbsko vstajo leta 1804. Ko so se transportne možnosti še povečale, so izdelki romali tudi na Primorsko in v Dalmacijo. Železarna Muta je ob pričetku I. svetovne vojne zabredla v težave, ki so se še večkrat ponavljale in z njimi so odhajali in prihajali njeni lastniki. V letu 1941 so tovarno zasegli Nemci, ki pa vanjo niso vlagali nikakršnih sredstev in ob koncu vojne je proizvodnja obstala. Kmalu po vojni pa so se delavci vrnili in začeli znova. 20. maja 1947 je vlada LRS ustanovila »Tovarno poljedelskega orodja in livarno Muta«. Ni šlo vse gladko. Na eni strani je bil problem z de¬ lovno silo, na drugi pa s surovinami. Livarna je bila do leta 1948 v sestavu Litostroja iz Ljubljane in šele kasneje so jo priključili Železarni Muta. Ko so začeli z načrtovanjem HE Vuzenica, so ugotovili, da stoji obrat na področju, ki ga bo Drava ob zajezitvi poplavila. Zato so leta 1954 za¬ čeli iskati novo, primernejšo lokacijo, kamor naj bi prestavili svoj obrat. Odločili so se za prostor v Vuzenici, na desnem bregu Drave. Novo livarno so zgradili v štirih letih in načrtovano količino ulit¬ kov — 1500 ton na leto — so kmalu dosegli in tudi presegli. Pred II. svetovno vojno so na Muti ulivali pred¬ vsem komercialno litino, kot smo opozorili že na začetku tega zapisa. Po rekonstrukcijah livarne, predvsem pa po pripojitvi h Gorenju, leta 1971, so naredili precejšen kakovostni korak naprej. Do¬ kler so talili sivo litino le v eni kupolni peči, so uli¬ vali predvsem individualne ulitke. Ko pa so se po¬ javile potrebe po serijski proizvodnji, so postavili še eno kupolko in kasneje električno indukcijsko peč. V slednjo lahko zakladamo jeklene odpadke in vodimo ustrezne talilne postopke. V obrat za oblikovanje form pa so postavili avtomat za brez- okvirno formanje. Nadaljnjo razbremenitev livar¬ ja predstavlja tudi livni avtomat. S tem so bili ustvarjeni pogoji za izdelavo ulitkov z veliko di¬ menzijsko točnostjo, kar omogoča obdelavo ulit¬ kov na avtomatskih obdelovalnih strojih. Poleg osnovne dejavnosti — ulivanja — se je ob livarni razvil tudi obrat za izdelao modelov in jedr- nikov po najsodobnejših tehnologijah. Modelov sedaj ne delajo samo zase, ampak tudi za druge naročnike. Muški livarji niso ostali le pri izdelavi manj zahtev¬ nih ulitkov, ampak so osvojili tudi proizvodnjo ulit¬ kov za elektro, strojno in avtomobilsko industrijo. Pomembno mesto v njihovem zdajšnjem pro- BESI TIM 2 • 85/86 67 izvodnem programu predstavljajo grelne plošče za električne štedilnike, ohišja elektromotorjev, menjalnikov, reduktorjev, nadalje ohišja ventilov, vodnih črpalk in' ležajev. Za transportna sredstva izdelujejo zavorne valje, plošče in bobne. Pogo¬ sto ulivajo tudi zobnike in različne pnevmatsko- hidravlične dele. Večina ulitkov je iz sive litine SL20 in SL25, po želji in potrebi naročnikov pa iz¬ delujejo tudi različne vrste legirane sive litine z bakrom, kromom, fosforjem ali kakim drugim do- dajnim elementom. Ko zaključujemo ta kratek opis razvoja Mute, pa moramo omeniti še eno stvar, ki sicer nikakor ne dopušča uvrstitve na zadnje mesto in bi jo morali že vseskozi vpletati v zgodovinski pregled. Vseeno smo se odločili, da to prikažemo posebej in s tem še bolj poudarimo njen pomen. Ni naključje, da prihaja do izkoriščanja delavcev najbolj očitno tam. kjer je prisotno največ težkega fizičnega dela. In v takem okolju se izkoriščani de¬ lavci tudi najprej zavedo svojega položaja in začno terjati svoje pravice. Tak položaj je bil tudi na Muti, med livarji in kovači. Pred I. svetovno vojno je bil lastnik železarne en sam in ni dopuščal, da bi se delavci združevali v organizacije. Po vojni je železarno prevzela druž¬ ba. iz vojne vihre pa so se vračali delavci, ki so se navzeli naprednih idej. Tako so leta 1919 ustano¬ vili podružnico Saveza metalskih radnika Jugo¬ slavije, ki je bila pod vodstvom Socialistične stranke Jugoslavije. Leta 1924 se je položaj delavcev zaradi stalnih podražitev hrane in drugega blaga močno po¬ slabšal. Organizirali so stavko in v njej uspeli. Večjo stavko so organizirali tudi v letu 1928. Za¬ htevali so povišanje mezd. ker so cene ponovno rasle. Delavcem je takrat nudil podporo celo se¬ kretar delavske stranke iz Ljubljane. Najprej po¬ gajanja niso uspela, zato so ponovno stavkali deset dni. Delavci so stražili podjetje in tako one¬ mogočali delo morebitnim stavkokazom. To je delodajalce prisililo, da so ugodili njihovim zahte¬ vam. V tridesetih letih se je vsako leto dogajalo, da so delavce najemali na delo od konca oktobra do konca aprila, ko je tekla proizvodnja sezonskih iz¬ delkov— lopat, motik, rovnic, sekir in krampov. V poletnih mesecih pa so jih odpuščali. Delavci so tožili podjetje za nadomestilo plačila, ki so ga v mesecih brezposelnosti izgubili. Po dolgotrajnih pogajanjih so delavci zopet uspeli. Livarji so stavko pripravili tudi v letu 1936. Tokrat ni uspela, ker se je lastnik povezal s stavkokazi in jih ogoljufal. Revolucionarna iskra pa ni nikoli povsem uga¬ snila in uporni plamen je znova zagorel v NOB. Svoboda jim je prinesla trenutek, ko so v tovarni izvolili prvi delavski svet in je upravljanje prešlo v roke proizvajalcev. elektronika V. Ivkovič Radio tehnika in elektronika V prvi številki Tima v letošnjem šolskem letu smo opisali najbolj enostaven detektorski sprejemnik. Tokrat pa bomo spoznali »Detektorski sprejemnik z nizkofrekvenčnim ojačanjem«. Kot smo že omenili, ga označimo z O-V-1. Detektorski sprejemnik na sliki 6 se v začetnem delu sploh ne razlikuje od tistega, ki smo ga spo¬ znali v prejšnjem opisu. Za dekoder služi dioda D. Za dekoderjem-diodo sledi enostaven nizkofrek¬ venčni ojačevalnik (NF) za slušalke (2000 do 4000 ohmov). Da zmanjšamo dušenje nihajnega kroga zaradi diode, naredimo izhod za priključek didoe na 1 /a do Vi skupnega števila ovojev, šteto s spodnje strani. Pogonska napetost za tranzistor ni bistvena, lahko je od 3 do 4,5 V, Tudi tip tranzistorja ni točno določen, vzamemo lahko katerikoli NF tranzistor. Če uporabimo NPN tranzistor, moramo obrniti polariteto baterije. Optimalno izhodno moč dose¬ žemo z izbiro pravilnega upora v krogu baze tran- Slika 6. Vezje detektorja z NF ojačevalnikom 68 TIM 2 • 85/86 zistorja. Zato priporočamo za poskušanje spre¬ menljivi upor — potenciometer. Pravilna izbira upornosti je odvisna od impedance (upora) slu¬ šalk v kolektorskem krogu. Veliko sem slišal o uporih — kaj je to? Upor je radiotehnični element, ki ima znano upor¬ nost izraženo v ohmih. Poznamo stalne, pol- spremenljive in spremenljive. Po zgradbi ločimo žične, plastne in polne (slika 7). V napetostni krog damo upor zaradi zmanjšanja napetosti ali toka in je porabnik. Dimenzioniran mora biti za določeno moč. Po mednarodnem in evropskem standardu označujemo upore s števili in enoto, v Ameriki pa z barvo (glej tabelo), ki je na upor nanešena v bo- liki obroča, točke ali teles (slika 8). Slika 8. Označevanje uporov Za detektorski sprejemnik z NF ojačevalnikom bomo najprej naredili tuljavo L. Naredimo jo lahko v obliki votle cevke brez feritnega jedra. Na valj¬ ček iz izolacijske snovi (papir, plastika) premera 25 mm navijemo okoli 90 navojev VF (visokofrek¬ venčne) pletenice. Že pri navijanju naredimo nekaj izhodov, kjer poskusno priklopimo diodo, Slika 9 a. Vezje enostavnega sprejemnika brez bate- Slika 9 b. Vezje izboljšanega sprejemnika brez bate¬ rij rij Slika 10 a. Električno vezje Slika 10b. Montažna shema TIM 2 • 85/86 69 dokler ne ugotovimo, na katerem izhodu dobi naj¬ boljši sprejem signala. Atensko povezavo kontroliramo s trimerjem v do¬ vodu antene k tuljavi. Prav tako lahko uporabimo kakšen star spremenljivi kondenzator. Tranzistor je lahko AC 540, dioda pa AA 121 ali podobno. Sprejemniki brez baterij Sprejemniki brez baterij so se pojavili šele po od¬ kritju tranzistorja, ker ti delujejo pri nizkih pogon¬ skih napetostih in tokovih. Pogonska napetost za te sprejemnike se dobi iz visokofrekvenčne ener¬ gije, ki jo sprejema preko antene. Z usmerjanjem VF signala dobimo v bližini lokalne postaje dovolj veliko komponento istosmerne napetosti za delo¬ vanje tranzistorja. V bližini oddajnika ne potrebu¬ jemo niti zunanje antene, zadostuje že sobna an¬ tena. Izvedba sprejemnika brez baterije, s katerimkoli VF tranzistorjem, se skoraj ne razlikuje od običaj¬ nega enostavnega sprejemnika, prikazanega na sliki 9a. Nihajni krog je sestavljen iz spremenlji¬ vega kondenzatorja in tuljave L z enakimi vred¬ nostmi kot pri prejšnjih sprejemnikih. Če priklju¬ čimo slušalke na priključke b in c, deluje naprava kot običajni detektorski sprejemnik, ker tranzistor ni vključen. Če pa priključimo slušalke na prik¬ ljučka a in b, deluje tranzistor kot NF ojačevalnik. Slišati moramo razliko v jakosti sprejema glede na prejšnjo priključitev. Na sliki 9b je izboljšana in razširjena izvedba sprejemnika s slike 9a. Uporabljena sta dva lo¬ čena spremenljiva kondenzatorja, kakršne lahko najdemo v starejših sprejemnikih. Najboljši spre¬ jem moramo najti najprej z uglaševanjem enega, nato pa še drugega kondenzatorja. Za zmanjša¬ nje dušenja paralelnega nihajnega kroga (V. 2 /C 2 ) zaradi priključene diode je ta priključena na eni tretjini navojev v tuljavi, šteto od spodaj. Število navojev na tuljavah L 1 in L 2 je enako. — F) °a*o ) — K A Slika 12. Oznake diode KO LEKTOR E EMITER Slika 13. Oznake tranzistorja Signal z nihajnega kroga se induktivno prenaša preko tuljave z 10 navoji na prvi tranzistor, kjer pride do visokofrekvenčnega ojačanja. To je torej sprejemnik z oznako 1-V-1. Po dvakratnem oja¬ čanju signal detektira dioda in ga ponovno vrača na prvi tranzistor, vendar ga sedaj ojači kot go¬ vorni signal in ojačan odide v slušalke. Takšna in podobna vezja, kjer isti tranzistor upo¬ rabimo dvakrat ali celo večkrat, imenujemo re¬ fleksna vezja. S tem smo prihranili dva tranzistor¬ ja. Na tem sprejemniku pa je narejena še ena izbolj¬ šava — z drugo diodo, vezano proti ozemljitvi, podvojimo napetost, tako daje sprejem močnejši. Na sliki 10 je montažna shema, ki vam bo olajšala izdelavo. Sprejemnik za srednje valove z 2xAF 260-275 Ta sprejemnik (500 do 1500kHz) bo posebno za¬ dovoljil začetnike v radijski tehniki, ker samo z dvema tranzistorjema omogoča dober sprejem na celem srednjevalovnem območju brez zuna¬ nje antene. Nihajni krog je na papirnem valjčku glede na de¬ belino feritne palčke — antene in ima dve tuljavi. Spodnja ima 70 ovojev izolirane žice, zgornja pa 10 navojev enake žice. Videz tuljavic in razpored priključkov je podan na slikah 10,11 in 12. Tuljava mora biti taka, da jo lahko premikamo po feritu. ker na ta način izbiramo postaje. Opomba: Med izdelavo pazite na pravilen razpored nožič na tranzistorju. Navedeni tranzistorji imajo oznako pri nožiči emitorja, baza je na sredini, tretja pa je kolek- tor. Katoda na diodi je označena s črto ali rdečo točko. Inovator Na osnovi dosedanjih izkušenj naredite spreje¬ mnik za srednje valovno območje z dvema tranzi¬ storjema v lepo oblikovanem ohišju. Sliko z opi¬ som sprejemnika pošljite na naslov uredništva. Uredništvo Tima bo nagradilo najlepše oblikovan sprejemnik. 70 TIM 2 • 85/86 računalništvo Ivan Gerlič Mala šola računalništva 12 Računalnik kot kalkulator Za začetek izvedimo naslednji primer: PRINT 36 + 16 52 (Return pri Commodoreju in Enter pri Spectrumu) Ta enostavni primer nam pokaže, da lahko raču¬ nalnik uporabljamo tudi kot kalkulator, saj nam je takoj izpisal vsoto obeh števil. Pa preizkusimo še druge računske operacije: Izvedimo še naslednja primera: PRINT 23456712 5.50216776 E + 10 PRINT 0.000123*2 2.46E-04 Kaj pa je zdaj to? Nič posebnega! Računalnik je izpisal rezultat v tako imenovani eksponentni obliki, prav tako kot nekateri kalkulatorji. Torej je: 5.50216776 E + 10 = 5.50216776.10 10 ali 55021677600 2.46 E - 04 = 2.46.10 4 ali 0.000246 Tak zapis se imenuje tudi zapis s PLAVAJOČO VEJICO in nam omogoča večjo natančnost, saj imajo računalniki (npr. Commodore) več kot devet osnovnih mest. Spregovorimo zdaj še o prioriteti, to je o vrstnem redu izvajanja računskih operacij. Računalniki izvajajo računske operacije po naslednjem vrst¬ nem redu: TIM 2 • 85/86 71 1. Potenciranje (** ali f) 2. Minus kot predznak (npr. n 2 ) 3. Množenje in deljenje (’ in /) 4. Seštevanje in odštevanje (+ in —) Enakovredne računske operacije se vršijo od leve proti desni. Vrstni red računskih operacij lahko uredimo drugače s pomočjo oklepajev na običajen način, kot smo v matematiki navajeni. Poglejmo si primera: PRINT 5 + 7*2 19 PRINT (5 + 7)*2 24 Za boljše razumevanje si oglejmo nekaj primerov pravilnega zapisovanja algebrajskih izrazov: nem področju že pripravljeni (vrisani na posa¬ mezne tipke), lahko izrišemo enostavne risbice v tako imenovani SEMIGRAFIKI. Oglejmo si primer za LETEČI KROŽNIK na raču¬ nalniku Commodore. seveda pa boste vi pripravili še kvalitetnejšega! 1. A* . 2. A 2 . 3. A n 1 . 4. x-y. 5. a-2b+3c. 6. ab-4cd+3xy ... 7 ' f-2by+3^ ■ 8. _a_. b.c 9. ax 4 -2bx 3 +cx+d 10. (ax) 3 . 11. ]j a 2 +b 2 . 1 2-j/a+b I/ c(d-e) d •■■■ Af2 Af (—2) A|(n—1) x-y a-2*b+3*c a*b-4*c*d+3*x*y a/x-2*b/y+3*c’d/u a/b/c ali a/(b*c) a’x'f4-2*b*x'['3+c*x+d (a*x)t3 ali (a*x)**3 (a‘a+b*b)t1/2 ((a+b)/(c‘(d-e)T2))T1/3 Dovolj bo matematike, boste rekli. Dobro pa na¬ redimo naslednji program: Ko program z ukazom RUN poženemo, je rezul¬ tat našega dela naslednji izpis: (Glej desno zgoraj) Ta program nas je naučil, da je računalnik šte¬ vilke stavkov sam uredil in da s PRINT stavkom lahko izrišemo enostavnejše risbice. Če uporabimo še grafične znake, ki so v grafič- 5 REM#**#LETECI KROŽNIK**** 10 PRINT" m" 20 print" mmmm" 30 PRINT" ! ! 1 ir 32 PRINT" 34 PRINT" 36 PRINT" 38 PRINT"«! 40 PRINT"! 42 PRINT" 44 PRINT" 46 PRINT" 48 PRINT" 50 PRINT" 52 PRINT" 54 PRINT" 56 PRINT" 60 PRINT" REM 72 TIM 2 • 85/86 'rInT REMARK V_ V našem enostavnem programu grafike najdemo v začetku nov ukaz. ki ga še ne poznamo. To je REM ali REMARK, kar pomeni komentar. Če napišemo nekoliko daljši in seveda zahtevnejši program, kot je naš, vnesemo v program posa¬ mezne komentarje, da bi drug uporabnik imel pri pregledu in prepoznavanju programa čimmanj težav. Za računalnik to pomeni, da naj stavek z označbo REM pri izvajanju programa preskoči. Za tem ukazom lahko napišemo kakršnokoli obvestilo, komentar, napotek itd., ki bo nam ali drugim uporabnikom olajšal njegovo prepozna¬ vanje. sestavo, spremembe, dopolnitve itd. Torej bomo besedilo za ukazom REM lahko pre¬ brali le. če bomo natipkali ukaz LIST, s katerim pregledujemo zgradbo programa. Spremenljivke Že nekajkrat smo povedali, kako si računalnik določene podatke zapomni. Vstavlja jih v po¬ samezne celice spomina. Za boljšo predstavo smo si, če se še spominjate, takšen spomin ra¬ čunalnika ponazorili z veliko omarico z velikim številom polic. Obdržimo to primerjavo še vnaprej in si razložimo princip in vrste podatkov, ki jih računalnik lahko pomni in z njimi tudi dela. Kot kaže slika, moramo vsakemu številu ali besedi (torej podatku) dati ime. »Imena« za števila so npr. A. B, C. D. ... ABC, D8, AVA itd., za besede, to je nize znakov (po tem tudi naziv NIZ ali STRING). pa A$($ = dolar—izgovarjava: A dolar). B $. C$, IME $, D$ itd. V spominu računalnika so lahko istočasno tako števila kot nizi; če v spominu že obstaja število z »imenom« A. ni nobenega problema, da bi vanj ne mogli spraviti še niza z »imenom« A$, saj računalnik obe vrsti podatka, imenujemo ju spremenljivki, zelo dobro loči. V našem primeru imamo naslednje vrste spre¬ menljivk: številčne: A=1, b=6, c=12, d=100. AVA=16. d8=33. in nize: A$=”ATA”, B$="IVO”. C$=”GOGO”, IME$=”ANA”. D$=”MAMA” Seveda lahko vrednosti spremenljivk tudi spre¬ menimo. Za imenovanje oziroma za prireditev ter spreminjanje vrednosti spremenljivk uporabimo ukaz LET. Toda nekateri računalniki tega ne po¬ trebujejo. Oglejmo si. kako je to pri naših dveh računalnikih: LET SINCLAIR Naj je... 10LET A=1 20LET A=6 30LET C$="GOGO” 40LET IME $=”ANA COMMODORE 10 A=1 20 B=6 30 =”GOGO” 40 IME $=''ANA” Ker lahko vrednosti »imen« (spremenljivk) zelo enostavno spreminjamo, zato tudi rečemo taki vrednosti SPREMENLJIVKA, njenemu naslovu (imenu) v spominu računalnika pa IME SPRE¬ MENLJIVKE! Kako pokličemo spremenljivke? Zelo enostavno: ES TIM 2 • 85/86 73 10 PRINT A 20 PRINT B 30 PRINT C$ 40 PRINT IME $ Oglejmo si naslednja primera izpisa: 10 PRINT A.B 20 PRINT C$ .IME $ 30 END 1 6 GOGO ANA 10 PRINT A;B 20 PRINT C$ IME $ 30 END Oba primera sta nas poučila, da ni vseeno, ali med spremenljivkami pišemo vejico (,) ali pod¬ pičje (;): če napišemo vejico, bodo vrednosti spre¬ menljivk med seboj v določenem večjem ali manj¬ šem razmiku (glede na vrsto računalnika), če pa napišemo podpičje, bo za vrednostjo prve spre¬ menljivke brez razmika napisana druga itd. Kot primer si oglejmo še enostaven matematični pro¬ gram. Toda, če želimo naslednji program v BA¬ ŠIČU. je dobro predhodnega shraniti v zunanji spomin (na disketo ali kaseto), če pa ni tako po¬ memben (kot naš. ki je le za vajo in primer), pa ga izbrisati iz spomina. Kako? To opravimo z uka¬ zom NEW, ki pomeni: zbriši stari program in pri¬ pravi prostor za novega. 'new (Zbriši program in pripravi prostor za novega.) V J S programskim ukazom LET smo točno določili vrednost vsake spremenljivke (npr. LET a=5). Na ta način nam dš vsak ponovni potek programa kot rezultat vedno isto vrednost konstante a. Če želimo izračun še za kakšno drugo število, mo¬ ramo program spremeniti, oziroma ponovno napisati stavek 10 (npr. 10 LET a = 8). Toda takšna stalna korektura programa ni za delo prav nič prikladna. Zato potrebujemo novo instrukcijo, ki nas bo rešila teh težav. To je ukaz INPUT, ki pomeni: vstavi vrednost za spremenljivko! Ko računalnik v programu ^INPUT ^ ^_/ pride do ukaza INPUT. ostane tam tako dolgo, (pri računalniku COMMODORE se izpiše na za¬ slonu vprašaj (?)), dokler ne vnesemo vrednosti za spremenljivko. Oglejmo si to na enostavnem primeru, ki nas bo tudi poučil, da moramo progra¬ me pisati razumljivo, to je, opremljene s komen¬ tarji, ki uporabniku povedo, kaj mora urediti, da bo prišel do zaželenega rezultata. f 10 LET a = 5 20 PRINT "a’' = ;a 30 PRINT at2.=”;a|2 40 PRINT ”a|3=”;a'f3 50 END _ J a=5 at=25 af=125 V- 10 REM**#PRIMER INPUT**# 15 PRINTCHR3K147) 20 PRINT"IZRFICUNRM TI LAHKO" 30 PRIHT"KVADRAT IH KUB ŠTEVILA," 40 PRIHT"KI MI GR BAS!" 50 PRIHT 60 IHPUT"KOLIKO JE X?";X 70 PRIHT"X-T2=";Xt2 90 PRIHT"XT3="; XT3 90 EHB RUN f -- Izračunam ti lahko kvadrat in kub števila, ki mi ga daš koliko je x ? 3 x'j2=9 xT3=27 L J 74 TIM 2 • 85/86 CLS. SPECTRUM CHR$(147) .. COMMODORE CHR $ (x) V programu imamo zopet nov ukaz (stavek 15), ta je CHR $ (147). Najprej poglejmo kaj poemni ukaz CHR $ (x). Ta ukaz mora najti število ali izraz v oklepaju. Računalnik mora generirati karakter, ki je zadan za navedeno število (glej tabelo ASC II znakov v priročniku za tvoj računalnik). Število x mora biti med 0 in 255. Naveden ukaz torej uporabljamo za pretvarjanje znakov v njihova števila, pred¬ vsem pa ga uporabljamo za generiranje znakov, ki jih le stežka ali sploh ne moremo vnesti v be¬ sedilo. Tako je tudi v našem primeru, program je pisan za COMMODORE 64, ukaz CHR $(147) računalniku ukaže, da zbriše zaslon, torej pripravi »čist« zaslon za izpis programa. Drugače je pri računalniku SPECTRUM. ki ima za to rezerviran poseben ukaz CLS, ki opravi brisanje zaslona. Za vajo sami napišite program, ki vas bo vprašal po imenu in priimku, vas lepo pozdravil in tudi predstavil vaš računalnik (po imenu seveda). To vam gotovo ne bo delalo težav. ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI Naloga v lanski 9/10. številki je bila pripraviti program, s katerim boste lahko izpisali vse črke. značilne za našo abecedo. Nagrado prejme Ro¬ man Prezelj, Češnjica 13. 64228 Železniki, ki je lani obiskoval OŠ Prešernove brigade v Želez¬ nikih. Roman, čestitamo, obenem pa objavljamo tvoj program, ki je bil sestavljen za ZX Spectrum. Kaj pa Commodore 64? Ali zanj nihče med vami ne zna napisati podobnega programa? Poiz¬ kusite! Program za veliko nagrado Tima Tokrat objavljamo program, ki ga je poslal Tomaž Tomat iz Ljubljane. Pisan je za računalnik Spec¬ trum in ima naslov: UGANI ŠTEVILO 10 EL'M-šumniki- 20 RPtf n 23' 1 ' AVTI: ROMAN PREZELJ *0 REK 9.4.1085 40 FOR a-0 TO ? ^0 RSAD a$ 6C For b-0 TO ?:-READ c 70 "cvs Uo? a.|+b,c PO VSXT b: T ’6X? a 90 PATA "c",40,16,56,68,04,68,40,o 100 EATA "C”,40,60,86,64,04,66,60,c 110 TATA "a®", 40,16,66,64,66,4,1.er ,o 120 TATA "O" ,40,60,64,60,?,66,60 150 TATA "b", 20, 8, 60,4, 8, 16,00,O 140 E A'” A "8",°0,62,e, 4 ,8,1^,62,o Ko lAVA "d" ,0,14,4,60,68,63,6^,0 KO bA’ n A ’m",0,100,68,114,66,08,1' r ,n 170 , RITJT AT K,12; "cCs.lbBdD" IPO -UK a? ll,1 "SčšožŽdfc" 10 BORDER 1: INK 7: PRPER 1. C LS £0 PRINT RT 15,0;"Zelis igrati 30 PRINT - (1)-s prijateljem" 4.0 PRINT " (2) -z računa IniKora" 50 IF INKEY*="1” THEN GO TO 10 0 60 IF INKEY*="2" THEN GO TO 3B TIM 2 • 85/86 75 se rem Igranje s pruateUe« 120 input "Kdo bo uganjeval . ' 122 IF h $ ="" THEN GO TO 120 12'3 IF h$ = " STOP THEN GO TG J. 20 130 PRINT HT 10,9;h*;", glej su ran! " 135 LET p =0 „ 14-0 FOR n =0 TO £00: NEXT n 145 CLS 150 INPUT "UtipKa j ste vil. o za u ganjevalca "ja 160 INPUT "Ugan je v a te c , v t i p P. a J s -1 e v i l o . " j s 170 LET P=P+1 130 IF S=a THEN PRINT INK 2; PR PER 7; "CESTITRM! STEUILO SJ SI UGANIL" . PRINT INK 7; PRPER 1; " UGANIL SI U "JPJ" POIZSKUSIH!": FOR n =0 TO 300. NEX'T n: RUN 190 IF s a THEN PRINT "STEUILO 'JSJ" UE PREUELIKO!" £10 GO TO 160 300 CLS 310 LET a=INT (RNDil00) 314 LET p=0 320 INPUT "Utiptaj število: ";s 3£5 LET P=P+1 330 IF S =a THEN GO TO 1S0 340 IF S < a THEN PRINT "STEUILO 1 J S J " JE PREMAJHNO!" 350 IF S >a THEN PRINT "STEUILO " J S J JE PREUELIKO!" 360 GO TO 320 Nove programe pošljite na naslov: Ivan Gerlič. PA Maribor. Koroška 160, 62000 Maribor. Nasvidenje v prihodnji številki! male železnice Matjaž Zupan Priprave na izdelavo in načrtovanje Ko po prepričevanju staršev pride do odločitve, da bo pri hiši maketa, se moramo na izdelavo naj¬ prej temeljito pripraviti, nato pa počasi in premiš¬ ljeno delati. Marsikdaj namreč napake kasneje ne moremo več popraviti. Začetek gre po naslednjem vrstnem redu: 1. Izbira prostora 2. Izbira sistema 3. Oblika makete 4. Postavitev podlage 5. Izbira motiva 6. Izbira in izdelava načrta 7. Nakup materiala 8. Postavitev tračnic 9. Preizkušanje 10. Električna napeljava 11. Pritrditev tirov Pri nekoliko večji maketi ni nič čudnega, če za vse našteto porabimo celo leto, ali še več. Nato pa šele pride na vrsto tisto delo. ki naredi maketo za¬ nimivo za oči. 1. Izbira prostora Prostor bomo izbrali glede na naše možnosti. Če imamo le stanovanje, bo to kvečjemu soba ali le del sobe, morda soba v kleti. Če pa imamo hišo, bo maketa v kleti ali na podstrešju našla dovolj prostora. Tam lahko pustimo našo domišljijo z va¬ jeti in naredimo veliko maketo, kjer tračnice ne bodo natrpane skupaj, temveč bo prevladovala pokrajina. Prostor mora biti suh, zračen, dobro izoliran, tako da ne bo prihajalo do rjavenja. Mora biti seveda tudi ogrevan, razsvetljen in opremljen z električno napeljavo. Prostor bomo lepo uredili, morda bomo našli še kje plakate z motivi želez¬ nice in podobno. Tisti pa. ki imajo na voljo malo prostora, se lahko izkažejo v iznajdljivosti. V raznih tujih revijah za male železnice lahko vidimo razne makete, take, ki so narejene v poslovnem kovčku, toku za vio¬ lončelo, pod mizno ploščg. na škripcih, ki jo dvig¬ nejo pod strop in take, ki se dvignejo ob steno, da so videti kot omara. To je le nekaj primerov, sami pa se lahko domislite še česa bolj zanimivega. O vaših domislicah nam pišite in pošljite fotografije, najzanimivejše bomo objavili. 2. Izbira sistema Glede na velikost prostora, ki ga imamo na voljo in globino denarnice, ki bo maketo financirala, izbe¬ remo sistem. O sistemih ste lahko brali v prejšnji številki Tima. Za majhen prostor je bolj primerna maketa sistema Z (1:220) ali N (1:160). Za običa¬ jen prostor pa izberemo sistem HO (1:87). Če imamo na voljo veliko prostora (in predvsem de¬ narja), pa izberemo sistem I (1:32). Pri sistemu HO (h—nič), imamo na voljo sistem z istosmernim tokom in takega z izmeničnim (Marklin). Pri dru¬ gem je pozitivni pol napeljan po zobcih med 76 TIM 2 • 85/86 obema tračnicama, lokomotiva pa ima poseben odjemnik. Ta sistem je boljši tam, kjer se odlo¬ čamo za bolj zapletene načrte, saj ne dela pro¬ blemov pri izdelavi pentelj. Pri navadnih sistemih pa je na eni tračnici pozitivni, na drugi pa negativni pol, kar naredi pri pentljah kratek stik in moramo uvesti posebna stikala. 3. Oblika makete Ko smo se odločili za prostor in sistem, si izbe¬ remo dimenzije makete. Najbolj običajni so pra¬ vokotniki, večje makete pa so delane v obliki črke L, U ali celo O, E in F. Maketa mora biti dostopna tako, da lahko vedno povsod vršimo montažo ali popravila. Zato ne sme biti širša od približno 1,2 metra, če je ob zidu, oziroma 2 metra, če je do¬ stopna z obeh strani. V skrajnem primeru nare¬ dimo na sredi odprtino, skozi katero lahko pri¬ demo pod maketo in uredimo vse potrebno. Paziti moamo tudi na krivinske radije tračnic. Če ima krog premer 70 centimetrov, potem maketa ne bo široka le 60 centimetrov, če navedemo le en primer. 4. Postavitev podlage Najbolj pogosto izberemo za nosilno podlago kar ploščo. Primerna je panelka, debela približno 20 milimetrov. To ploščo damo na lesene noge, ki naj bodo razporejene dovolj na gosto, da bomo po maketi lahko tudi hodili, hkrati pa tako, da nas ne bodo ovirale pri vezavi žic za električno napeljavo pod maketo. Bolj gorate makete pa lahko naredimo tudi tako, da naredimo najprej lesen okvir, nato pa iz lesenih palic grobe obrise hribov, ki jih preoblečemo s po¬ krajino. Podlogo za tire izrežemo iz vezane plošče in jo pritrdimo na ta okvir. Ta način pa je zelo zahteven in se zelo redko uporablja. Najbolj pogosto pa naredimo maketo na nosilni plošči, nato pa to kombiniramo štiri na ogrodjih, ki so dvignjena nad ploščo. 5. Izbira motiva Ko smo se odločili za velikost in obliko makete, se odločimo še za glavni motiv. Ponekod se odločajo za prenos kakšnega znanega in lepega dela prave železnice s pokrajino na maketo, vendar za nas, amaterje, to ne pride v poštev. Zato se odlo¬ čimo za kakšen standarden motiv: železniško po¬ stajo, gorsko progo, ranžirno postajo ali pristaniš¬ če. Prav gotovo pa na maketi ne bo manjkalo mesto ali vas in pa hribi, saj je vlak, ki se vzpenja po klancih in izginja v predore, prava paša za oči. Slika 1. Maketa na sliki je v sobi velikosti 3,7 x 3,8 m, delana v sistemu HO (Markiin). Poteka okoli cele sobe v obliki črke O. Glavni motiv je velika železni¬ ška postaja z mestom in ranžirno postajo na drugi strani. Poleg bo seveda več hribov s predori in mo¬ stovi, pa kmetije, kamnolom, rafinerija in podobno Slika 2. Maketa je postavljena na panelki debeline 2cm, dvignjeni tiri pa so na lesenih ogrodjih na ve¬ zani plošči Tu bo seveda še cesta, pa kakšna kmetija, nekaj gozda in skalnatih sten, kakšen most in še kaj. Osnova vsakega načrta je ponavadi dvotirna proga, ki poteka prek celotne makete v obliki ovala. Na postaji se razširi na več tirov, ima pa tudi več stranskih tirov za kamnolom, ranžirno postajo, rafinerijo in podobno. Postajam in ranžirna postaja imata po več tirov, kjer se vlaki ustavljajo, se izogibajo drug drugemu ali pa tu tvorijo nove kompozicije. Ti tiri so lahko slepi ali pa odprti na obe strani. Tu mora biti tudi nekaj kratkih tirov za »parkiranje« lokomotiv. Izbrati moramo tudi primerno gostoto tirov. Veči¬ noma je lepše za oko, če je tirov manj in lepše za vožnjo, če je tirov več. Izbira je torej odvisna od našega okusa. 6. Izbira in izdelava načrta Ko smo si izbrali motiv, začnemo risati načrt. Pri tem moramo najprej poznati krivinske radije trač- TIM 2 • 85/86 77 Slika 3. Glavni motiv makete je mesto, sestavljeno iz starega in... Slika 5. Mali motivček na maketi je tudi ta kmetija s kozolci, kolibami, vrtičkom in podobnim Slika 4.... novega dela, med njima pa je železniška postaja nic, da ne bomo risali preostrih ovinkov, kijih nato ne bomo mogli uresničiti. To se začetnikom zelo pogosto dogaja. Najbolje je, če skiciramo vse v merilu 1:10 in si tudi pripravimo šablone za ovin¬ ke, kretnice in podobno. Paziti moramo tudi na naklone, saj naj bo največji dvig le približno 10 centimetrov na 1 meter proge in ne več. Tudi tu delajo začetniki napake in želijo progo speljati na vrh hriba na vsega pol metra daljave in podobno. Že pri omenjenih nagibih bodo težje kompozicije le težko prisopihale na vrh. Kolesa lokomotiv se bodo namreč začela vrteti v prazno. Sedaj ko to vemo, vzamemo kup papirja, po mož¬ nosti milimetrskega, svinčnik in radirko ter pri¬ čnemo. Najprej na milimetrski papir v razmerju 1:10 narišemo tloris plošče, na kateri bo maketa. Torej 10 centimetrov na papirju predstavlja 1 meter na pravi maketi. Nato določimo mesto za večje motive — postajo, mesto, hribe. Hribi so ponavadi v ozadju, tako da ne zakrivajo dela ma¬ kete. Nato narišemo glavno dvotirno progo in važnejše odcepe. Končno pride na vrsto še načr¬ tovanje manjših motivov (kamnolom, rafinerija, gorska proga z vasico, cesta in podobno) in stranskih tirov za te motive. Prvih nekaj načrtov prav gotovo še ne bo dobrih, zato le mirno kri in poskušajmo znova. Pri tem lahko sodelujemo še s prijatelji, ki nam bodo morda dali dobre ideje. Ta del je bistven, saj točno določa maketo. Taka, kot jo bomo načrtovali, tudi bo! Vse ideje narišemo in jih ne zavržemo. Ko bomo vse enkrat ali dvakrat dobro prespali, pa se lotimo izdelave pravega na¬ črta. Kupimo ali pa sami naredimo vse šablone s krivinami in dolžinami tirov, kretnic in križišč in po¬ časi rišemo. Upoštevamo pravilne dolžine tirov. Na srečo lahko večino tirov poljubno krajšamo, dobi pa se tudi take, ki jih lahko sami krivimo (le za manjše krivine!). Sproti pripravljamo spisek tirov, ki so potrebni. Šablone naredimo tako, da na karton označimo dolžino tirov (na primer 2cm za 20cm dolg tir) in krivine (za krog s premerom 60cm naredimo kar¬ tonski krog s premerom 6cm in na njem označimo dolžino tirov). 7. Nakup materiala Na podlagi natančnega načrta lahko ugotovimo natančno število ravnih in krivih tirov, kretnic ter križišč. Seveda smo se že prej pozanimali, kakšne tire sploh lahko kupimo in le take upošte¬ vali pri načrtu. Pri načrtovanju predvidimo tudi električno napeljavo, tako da sedaj kupimo še vsa potrebna stikala, tipkala, žice, spojke, banane, pa signale in podobno. Imeti moramo tudi primerno orodje — več izvija- 78 TIM 2 • 85/86 čev, sveder, klešče, pa kakšno rašplo, žago, kla¬ divo in še kaj. Z več in boljšim orodjem bo seveda delo lažje in bolj kvalitetno opravljeno. Žal bomo pri nas naleteli na 'kup težav, saj, na primer, v trgovinah že panelke skoraj ne moremo kupiti. Pri Mehanotehniki na Tavčarjevi 5 v Ljub¬ ljani imajo sicer proge, kretnice, lokomotive in va¬ gone, vendar žal le malo dodatne opreme. Postavljanje tračnic, preizkušanje, električno na¬ peljavo in ostalo pa pustimo za prihodnjič. 2 5