Letnik L Oktober 201 I Cena: 3,75 EUR. Leteče krilo yago 01 23. Alpski pokal letečih RV-maket Nike apache - ameriška sondažna raketa LKOV Ml I 14 hummer - maketorama TIM 02 www.tzs.si * Tehniška založba Slovenije, d. d. • Poštnina plačana po pogodbi (Jzui: o&tobia 2011 tna, eonar l»\Cl e-OMT zvinu aenua C-e.na: 2A,99 € Cena za naročnike: 19/99 € T7a čudovita knjiga je verodostojni posnetek nečesa, kar bi moralo obstajati, a po vsej verj nikoli ni — osebnega dnevnika vsestranskega izumitelja Leonarda da Vincija. Letalne naprave, plovila na lopatico, drzne konstrukcije zgradb, zapleteni zobniški mehanizmi, bojni stroji, mehanski človek in številni drugi izumi predstavljajo genialni um izumitelja, ki je živel stoletja pred svojim časom. Besedila, ilustracije in osupljive tridimenzionalne postavljanke modelov so povzete po originalnih zapiskih in skicah. MODRA ŠTEVILKA narocila@tzs.si, www.tzs.si, (( («08017 90) Tehniška založba Slovenije KAZALO REPORTAŽA_ 2 EVROPSKO PRVENSTVO RAKETNIH MODELARJEV - SLOVENCI PETKRAT NA ZMAGOVALNIH STOPNIČKAH 5 23. ALPSKI POKAL LETEČIH RV-MAKET RAKETARSTVO 25 LKOV Ml 114 HUMMER - MAKETORAMA 30 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - TORPEDNI ČOLN PT 167 32 ISTRSKI BARKIN (5. DEL) MODELARSTVO 8 RV-MODEL JADRNICE Z ELEKTROMOTORJEM (2. DEL) 14 AKROBATSKO LETENJE V DVORANI Z RADIJSKO VODENIMI MODELI LETAL 18 LETEČE KRILO YAGO 01 RADIJSKO VODENJE 22 ELEKTRO POGON PROTI METANOLU ZA SPRETNE ROKE 36 SENČNIK IN SENCE PRILOGA 11 NIKE APACHE - AMERIŠKA SONDAŽNA RAKETA 34 VLEČKO-PREPROST MODEL VLAČILCA Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, Telefon: 01/47 902 11, 080 17 90, Faks: 01/479 02 30 Spletna knjigarna: http://www.tzs.si Za založbo: Blaž de Costa Direktorica programov: Nataša Detič Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Telefon: 01/47 902 20 E-pošta: joze.cuden@tzs.si Uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Pevnik Tehnični urednik: Stanislav Oražem Telefon: 01/47 902 21 E-pošta: stanislav.orazem@tzs.si Oblikovna zasnova: Tina Kopač Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Telefon: 01/47 902 28 E-pošta: bernarda.zuzek@tzs.si Naročniški oddelek: Mojca Borko Telefon: 01/479 02 24, E-pošta: mojca.borko@tzs.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina za prvo polletje 15,00 €, celoletna naročnina pa 30,00 €. Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. Fotografija na naslovnici: Računalniški prelom: SET, d. o. o. Tisk: Dravska tiskarna, d. o. o. Naklada: 4.000 izvodov Alpski pokal letečih RV-maket Je že tradicionalno srečanje letalskih modelarjev, na katerem se vsako leto na praznik I5. avgusta na športnem letališču v Lescah zberejo tako domači graditelji letalskih maket kot tudi ———^gostje iz zamejstva. Publikacijo sofinancira Javna agencija za knjigč^fJT- Tj/Ato: Simon Vida oktober 2011 | I REPORTAŽA Evropsko prvenstvo raketnih modelarjev — Slovenci petkrat na zmagovalnih stopničkah Buzau, Romunija, 20.-27. 8. 2011 MIHA ČUDEN Letošnje evropsko člansko in mladinsko prvenstvo raketnih modelarjev je po šestle¬ tnem premoru spet potekalo v romunskem mestu Buzau. Očitno postaja podkarpatski Buzau, ko gre za največja modelarska tekmo¬ vanja, ki potekajo pod okriljem mednarodne aeronavtične zveze FAI in jih dobi v izvedbo romunska modelarska zveza, preizkušena in priljubljena destinacija. Tu namreč vsako leto organizirajo tekmovanja raketnih modelarjev za svetovni pokal, dobro pa je znano tudi le¬ talskim modelarjem. Prostrane ravnice okoli mesta so redko poraščene in tudi poljščin ni prav veliko, tako da so pogoji za izvedbo tek¬ movanj s prosto letečimi modeli tu zelo dobri. Poleg tega v mestu delujeta kar dva raketarska kluba, tako da velja Buzau za eno od središč raketnega modelarstva v Romuniji, člani obeh klubov pa tvorijo jedro romunske reprezen¬ tance. Evropskega prvenstva se je letos udeležila le enajstčlanska ekipa raketnih modelarjev iz klubov ARK Komarov, ARK Vega in MMK Lo¬ gatec, saj se je kar nekaj posameznikov tokrat odpovedalo udeležbi v državni reprezentanci. Pot iz Slovenije do tega mesta je razmero¬ ma dolga in naporna, saj traja glede na ne rav¬ no najboljše cestne povezave krepko čez 20 ur. Napori pa so deloma poplačani z opazo¬ vanjem naravnih lepot ob poti, med katerimi velja posebej omeniti slikovito djerdapsko so¬ tesko in prečkanje Donave prek jezu gigantske hidroelektrarne, ki sta jo še v časih nekdanje skupne države skupaj zgradili Jugoslavija in Ro¬ munija in kjer je tudi mejni prehod. Ob prihodu na prizorišče prvenstva je bil po namestitvi udeležencev in opravljenih pri¬ javnih formalnostih po že ustaljenem progra¬ mu najprej na vrsti uradni trening in atest mo¬ torjev, ki je tokrat večini ekip povzročil veliko preglavic. Po dolgotrajnem večurnem čakanju v vrstnem redu so v škatli domače testne eki¬ pe ostajali številni paketi s serijami motorjev, ki naj bi po moči presegali predpisane maksi¬ malne vrednosti. Kot zanimivost naj povemo, da so motorji s povsem enakimi lastnostmi na zadnjih nekaj prvenstvih v Srbiji, Španiji, Slo¬ vaški ali Kazahstanu gladko prestali preizkus. Razliko v rezultatih meritev bi lahko deloma pripisali izjemno visokim temperaturam (blizu 40 stopinj), deloma pa dejstvu, da so tokrat preizkus izvajali na testni napravi organizator¬ ja, drugačni od tiste, ki so jo uporabljali na za¬ dnjih tekmovanjih. Kakor koli že, rezultat te¬ stiranja je močno vplival na izbor motorjev, ki so nekaterim ekipam ostali na voljo za upora¬ bo na tekmovanju, med drugim tudi slovenski. Kljub temu so naši reprezentanti dokazali, da so kos tudi takšnim oviram. Za nekatere pa¬ noge je ostalo na voljo le toliko motorjev, da je bilo mogoče opravili toliko štartov, koliko je bilo nujno potrebno, in je vsak član imel vsaj po en veljaven rezultat, kot na primer v članski kategoriji za doseganje višine S IB. Za kaj več in morebitno izboljšanje rezultata tako ni bilo priložnosti. Kljub temu so Jože in Miha Čuden ter Tone Šijanec, prekaljeni reprezentanti v tej kategoriji, čeprav vsak le z eno izmerjeno višino in v neenakopravnem boju zasluženo osvojili srebrno medaljo, tokrat zaostali le za Rusi ter še enkrat dokazali, da so so še vedno med najboljšimi na svetu. Med posamezniki je Jože prav tako zasedel 2. mesto za Rusom Menšikovom in se že četrtič zapored uvrstil med trojico najboljših na evropskih in svetov¬ nih prvenstvih. Miha in Tone sta si z enakim rezultatom razdelila 9. mesto in se zavihtela med deseterico najboljših. Več sreče z motorji so imeli naši mladin¬ ci, ki pa so imeli kar nekaj težav s poleti kot tudi s poljskimi altimetri. Ti so bili že drugo leto zapored izbrani in potrjeni za uporabo na prvenstvu. Za končni rezultat so mora¬ li opraviti več štartov, izkupiček, čeprav ne slab, pa žal ni zadoščal za preboj med dobit¬ nike medalj v SIA. Na koncu so bili Mitja Žgajner (7.), Žan Fridau (16.) in Samo Perc (17.) ekipno peti. Ob tem razveseljuje pred¬ vsem dejstvo, da smo po daljšem premoru in prestopu izkušenih mladincev v članske vrste pri mladincih spet nastopili s popolno ekipo v višinski kategoriji. Toda vrnimo se na začetek. Najprej so se na tekmovalnem poligonu pomerili člani v kategoriji raketoplanov (S4A) in mladinci z modeli raket s trakom (S6A). Pričakovanja so bila v obeh ekipah velika, saj smo z mladim Sa¬ mom Percem imeli v svojih vrstah svetovnega mladinskega podprvaka, pri članih pa brona¬ stega Miho Kozjeka z zadnjega svetovnega pr¬ venstva. Tudi zadnje priprave pred odhodom na EP so pokazale, da so naši člani po dolgem premoru tokrat sposobni osvojiti ekipno me¬ daljo. Razplet tekmovanja pa se Mihi Kozje¬ ku, Blažu Grgiču in Tomažu Starinu, ki so vsi nastopili z modeli z zložljivim krilom, ni izšel povsem po načrtih. Blaževo 14. mesto, Miho¬ vo 16. in Tomaževo 26. je na koncu zadoščalo le za 6. mesto med ekipami. Prvo mesto je osvojila reprezentanca Srbije, naslov prvaka med posamezniki pa Poljak Przybytek. 2 | oktober 2011 REPORTAŽA Mladinci so bili še korak bližje želenemu uspehu. Samo je bil zelo blizu ponovitve lan¬ skega dosežka, kljub izvrstnemu nastopu pa je ostal za las prekratek na tistem najbolj nehva¬ ležnem 4. mestu, kar pa je kljub vsemu izje¬ men dosežek. Mitjev (9.) in Žanov (20.) pri¬ spevek k skupnemu rezultatu je nazadnje prav tako zadoščal le za 4. mesto. Najuspešnejši v tej kategoriji so bili ruski mladinci. Popoldne so bile vloge zamenjane. Člani so nastopili z raketami s trakom (S6A). V ekipi so bili tokrat Jože Čuden, Drago Perc in Janko Rupnik. Nastop se je najbolje posrečil Dragu, ki je osvojil 12. mesto, Jože na 28. in Janko na 30. pa sta zaostala za pričakovanji. Skupno 7. mesto pa je bil slabši dosežek naših kot na zadnjih dveh prvenstvih. S prvim mestom so vlogo favorita upravičili Poljaki z nenadkrilji- vim Malmygo, zmagovalcem tudi med posame¬ zniki. Pri mladincih sta nastopila samo Mitja in Žan. V močni konkurenci je Mitja zasedel II. mesto, Žan pa 16. Edini, ki ju je uspelo nanizati vse tri maksimalne lete, je bil mladi Poljak Byrtek. Drugi tekmovalni dan so bile na programu rakete za doseganje višine, kjer so naši osvojili prvi medalji in o čemer smo že spregovorili, ter kategorija žirokopterjev (S9A), kjer sta v članski ekipi nastopila standardna reprezen¬ tanta Miha Kozjek in Jože Čuden, ki se jima je tokrat pridružil Miha Čuden. Slednjemu se je nastop med vsemi najbolje posrečil, saj je zasedel visoko 7. mesto, Miha Kozjek je bil le mesto za njim, Jože pa je ob enem neuspe¬ šnem štartu pristal na 29. mestu, kar je bilo premalo za ekipno medaljo, končni rezultat pa je bilo 5. mesto. Popoln uspeh so z zmago med ekipami in posamezno proslavili Litvan- ci. Tu velja omeniti še dosežek vsestranskega Italijana Mazzaracchia, ki je bil blizu ponovitve lanskega uspeha in osvojitve še enega naslova, vendar je moral v fly-offu priznati premoč Li- tvanca Timofejeva. Med mladinci so se Mitja, Žan in Samo z modeli žirokopterjev ravnali bolj po načelu »pomembno je sodelovati, ne zmagati«, saj so v obeh konkurencah pristali na dnu lestvice. V prihodnje se bo tu za dober dosežek treba ne¬ koliko bolje pripraviti. Za odločitev o zmago¬ valcu je bil potreben fly-off. Po dodatnem letu je prvo mesto osvojila Vesna Katanič iz Srbije. Vroči dnevi in močna termična dviganja so obetali hud boj za stopničke tudi v kategoriji raket s padalom S3A. Na tekmi pa se je kaj hitro pokazalo, da naloga ne bo ravno pre¬ prosta, saj je bilo treba poleg pravilne izbire trenutka lansiran[a tudi vse faze poleta izpe¬ ljati brez napak. Že en sam ponesrečen start ekipo izloči iz boja za medalje. In prav to se je našim članom tudi zgodilo. Grešili so tudi najhujši konkurenti, vendar nekoliko manj, in naša ekipa se je na koncu morala zadovoljiti s 5. mestom. Zato pa je za veselje v slovenskem taboru poskrbel Drago, ki je po daljšem pre¬ moru in vrnitvi v reprezentanco dokazal, da še ni pozabil »leteti« z raketami s padalom in se je s polnim izkupičkom skupaj s Poljakom Szulcem uvrstil v fly-off. Nova medaljo za Slo¬ venijo je bila zagotovljena, vprašanje je bilo le, kakšne barve bo. V popoldanskem nastopu z modeli S3A mladinci niso imeli svojega dne. Preveč je bilo napak in tudi izgubljenih modelov, da bi Žan, Mitja in Samo lahko iztržili kaj več od konč¬ nega 8. mesta. Prvo mesto so osvojili Španci, med posamezniki pa Bolgarka Savova. Naporen tekmovalni dan s tem še ni bil končan. Vsi smo namreč z napetostjo pričako¬ vali večerni fly-off. Drago je rutinirano izvedel še en lep polet, vendar je Poljakov model na 1. Člani državne reprezentance raketnih mode¬ larjev na prizorišču evropskega prvenstva v Romuniji 2. Jože Čuden je bil tokrat že četrtič zapored na največjih tekmovanjih na stopničkah za zmago¬ valce v kategoriji višinskih raket. 3. Z bronasto medaljo v S8E/p se je zdaj tudi Tomaž Starin uvrstil med dobitnike medalj na evropskih prvenstvih. 4. Mladi Samo Perc je bil s 4. mestom v kategoriji S6A zelo blizu ponovitve dosežka z lanskega svetovnega prvenstva. 5. Z drugim mestom v kategoriji SIB so naši re¬ prezentanti Miha Čuden, Tone Sijanec in Jože Čuden znova potrdili, da so v kategoriji višin¬ skih raket še vedno v svetovnem vrhu. 6. Mitja Žgajner, Tomaž Starin in Blaž Grgič z mo¬ deli RV-raketoplanov po uspešnem tekmoval¬ nem nastopu in osvojeni bronasti medalji oktober 2011 | 3 REPORTAŽA 7. Drago Perc je po nekajletnem premoru zno¬ va nastopil v reprezentanci LZS in v kategoriji S3A zasedel 2. mesto. 8. Tone Šijanec pripravlja na start višinsko make¬ to dvostopenjske sondažne rakete nike cajun. 9. Mladinci Žan Fridau, Samo Perc in Mitja Žgaj¬ ner med tekmo v kategoriji raket za doseganje višine SIA koncu nekoliko dlje ostal v zraku, Drago pa je kljub temu zbirki medalj v »svoji« kategoriji dodal še eno, tokrat srebrno. Pri maketah za doseganje višine v članski konkurenci tokrat nismo imeli popolne ekipe tako kot na zadnjih dveh prvenstvih. Za na¬ stop na prvenstvu je Tone pripravil maketo sondažne rakete nike cajun, Jože pa maketo taurus tomahavvk, za kateri sta prototipoma primerno dobila tudi precej visoke statične ocene. V hudi vročini se je za polet odločil samo Tone in s solidnim poletom in doseženo višino 397 metrov na koncu uvrstil na visoko 7. mesto. Pred nastopom v kategorijah RV-rake- toplanov, kjer ne pri članih niti pri mladincih nismo imeli prijavljene popolne zasedbe, se je vodstvo reprezentance znašlo pred zahtevno odločitvijo: ali v obeh konkurencah poskusiti srečo zgolj med posamezniki ali vključiti mla¬ dega Mitjo Žgajnerja v člansko ekipo in štar- tati še na ekipno medaljo. Glede na to, da je bil Mitja v članski panogi raketoplanov z na¬ tančnostjo pristajanja S8E/p v letošnji sezoni ves čas vodilni v svetovnem pokalu in najres¬ nejši kandidat za končno zmago, bi lahko ena¬ ko uspešno nastopil v obeh kategorijah, tako mladinski S8D kot članski S8E/p. Mitja se je po krajšem premisleku odločil, da nastopi v članski konkurenci, kar ni bilo v navzkrižju s športnim pravilnikom. Precej redek primer ta¬ kšne odločitve se je na koncu izšel sanjsko, saj je ekipa v sestavi Tomaž Starin, Blaž Grgič in pridruženi Mitja Žgajner po hudem boju osvo¬ jila bronasto medaljo in le za 7 sekund izgubila boj za srebro proti ruski ekipi. Slovaki na pr¬ vem mestu so bili tokrat za oboje premočni. Še bolj napeto je bilo med posamezniki, saj sta se v finale uvrstila kar dva naša, Tomaž in Mi¬ tja. Čeprav zaostanek obeh ni obetal medalje, je živčna napetost med konkurenti napravila svoje. Slovaku Bodi ni uspelo izvesti veljavne¬ ga štarta in pot do medalje je bila na stežaj odprta. Tako Tomaž kot Mitja sta nastopila povsem sproščeno in najbolje med vsemi fina¬ listi izvedla zadnji let z izjemno natančnim pri¬ stankom na cilj, kar je Tomažu, ki se je v finale uvrstil z nekaj naskoka pred Mitjo, prineslo bronasto medaljo, Mitji pa še vedno odlično četrto mesto. Pred finalnim nastopom pa sta tudi oba že vedela, da jim ekipne medalje ne more nihče več odvzeti. Prvo mesto posame¬ zno je osvojil Latvijec Ojavers pred Poljakom Janisievviczem. V kategoriji maket S7 letos nismo imeli svojega predstavnika. Kljub okrnjeni sestavi so naši reprezen¬ tanti, ki so tudi pri vračanju modelov nese¬ bično pomagali drug drugemu, pokazali, kako se je treba boriti za barve Slovenije in si za to prav vsi zaslužijo še posebno priznanje. Pet osvojenih medalj in še nekaj zelo visokih uvr¬ stitev so v teh okoliščinah vrhunski dosežek in lepa popotnica za naslednjo tekmovalno sezo¬ no, ko bo svetovno prvenstvo v Liptovskem Mikulašu na Slovaškem. Timov portret Tomaž Starin se * i e ra ketnemu mo- | ' delarstvu in tehnični kulturi zapisal že v ' zgodnjih sedemde- \ L setih letih prejšnjega stoletja. Prve mo¬ li delarske izkušnje si .> 2 je pridobil v tehnič- nem krožku v osnov¬ ni šoli. Ker so v tistem času na isti osnovni šoli navdušeni 13- in 14-letni učenci usta¬ novili svoj klub, življenje pa sklenili posvetiti raketam in osvajanju vesolja, so klub poime¬ novali po kozmonavtu Vladimirju Mihajloviču Komarovu, ki se je 24. aprila 1967 ponesre¬ čil pri neuspešnem pristanku vesoljske la¬ dje Sojuz I in je bil prvi človek, ki je izgubil življenje med vesoljskim poletom. Tomaž je takoj začutil, da ga zanimajo rakete in raketna tehnika, zato se je med prvimi vpi¬ sal v Astronavtsko raketarski klub Vladimir M. Komarov. V letu 1971, ko je klub pridobil v upora¬ bo svoje prve prostore, s katerimi je delo v njih steklo hitreje in bolj kakovostno, je Tomaž že izdelal svoje prve modele raket s padalom in modele raketoplanov, s katerimi se je uspešno udeležil kar nekaj republiških in državnih mladinskih prvenstev v takratni Jugoslaviji. Po daljši odsotnosti z modelarskih te¬ kmovanj se je leta 1999 spet vrnil v mo¬ delarske vrste in je na odprtem mestnem tekmovanju Ljubljane pomagal svoji hčeri pri tekmovanju z modeli raketoplanov. V tem času se je začel udeleževati tudi tekmovanj v zračnih bojih z radijsko vode¬ nimi maketami letal iz druge svetovne vojne in tekmovanj v vse bolj popularni kategoriji radijsko vodenih jadralnih letal na električni pogon F5J, ki je bila letos potrjena kot urad¬ na modelarska panoga mednarodne aero¬ navtične organizacije FAI. Izkušnje z radij¬ sko vodenimi letalskimi modeli so ga tako opogumile, da si je leta 2003 izdelal svoj prvi radijsko voden model raketoplana, in tako se je spet začel udeleževati tudi raketarskih tekmovanj tokrat predvsem v kategoriji RV-raketoplanov S8E/p. Prve uspehe v tej kategoriji je dosegel leta 2006, ko je zasedel prvo mesto na mednarodnem tekmovanju FAI, Vega Cup in tretje mesto na mednarod¬ nem tekmovanju FAI, 28. pokalu Ljubljane. V letu 2007 se je prvič kot član sloven¬ ske reprezentance v kategoriji S8E/p ude¬ ležil evropskega prvenstva v Košicah na Slovaškem. Kot zmagovalec mednarodnega tekmo¬ vanja FAI Vega Cup v kategoriji S8E/P se je vrnil tudi leta 2008 in 2010. Istega leta se je udeležil tudi svetovnega prvenstva v Irigu v Srbiji. V letošnjem letu pa je dosegel svoj naj¬ večji modelarski uspeh, ko je na evropskem prvenstvu v Romuniji zasedel tretje mesto posamezno in tretje mesto ekipno v kate¬ goriji S8E/p. Vsi ti izjemni dosežki so Tomažu v ve¬ liko zadoščenje in spodbudo, da bo tudi v prihodnje z vsem srcem ostal zvest mode¬ larstvu. 4 | oktober 201 I REPORTAŽA Pogled na del sodelujočih s športnimi in jadralnimi modeli, ki so sodelovala v aerozapregi. (Foto: Goran Krošelj) Modelarska sekcija Alpskega letalskega centra Lesce je na praznik 15. avgusta tudi letos organizirala tradicionalno srečanje ozi¬ roma tekmovanje letalskih maketarjev - Alp¬ ski pokal letečih RV-maket. Srečanje je pote¬ kalo že triindvajsetič. Na njem je sodelovalo 52 udeležencev s svojimi letečimi maketami in akrobatskimi modeli. Sončno vreme in tra¬ dicionalni značaj prireditve sta privabila pri¬ bližno 1500 gledalcev, tako odraslih kot tudi mlajših, ki so si z velikim zanimanjem ogledali pester program. Kot je že v uvodu zapisano, ima srečanje tudi tekmovalni značaj. Letos so se ga poleg domačih modelarjev udeležili tudi gostje iz Avstrije in Italije. Prireditev sta tudi tokrat vodila in povezovala Pavel Prhavc kot vodja prireditve in njegov pomočnik Bogdan Žnidar. Ob sebi sta imela izkušeno trojico sodnikov, ki so ocenjevali kakovost in natančnost izdelave, splošni vtis in let makete. Ta je morala biti čim bolj verodostojno pomanjšana upodobitev pravega letala in tudi letenje naj bi čim bolj spominjalo na vedenje pravega letala v zraku. Tekmovanje je potekalo v štirih katego¬ rijah: 1. motorni modeli z batnim motorjem; 2. motorni modeli z reaktivnim pogonom; 1. Maketi jadralnih letal MG-19 steinadler in v ozadju mačka. (Foto: Goran Krošelj) 2. Maketa transportnega letala fairchild C-l 19 G pilota Antonia Cellinija iz Italije. Izdelana je tako dobro, da je na fotografijah v zraku videti kot pravo letalo. (Foto: Goran Krošelj) 3. BAe hawk v zraku, pilot Christian Gschvvent- ner iz Avstrije pa na tleh. Čudovita maketa in izvrstno letenje sta navdušila vse prisotne. Na izjemnem posnetku manjka samo še pilot v le¬ talu. (Foto: Simon Vida) 4. Aermacchi Aleša Pučnika je bila samo še ena iz niza odličnih maket in prav tako letenje RV-pilota. (Foto: Simon Vida) oktober 2011 | 5 REPORTAŽA 3. jadralni modeli; 4. atraktivni modeli. Poleg velikega števila solidnih in zelo do¬ brih maket naj posebej izpostavim dve maketi oziroma njuna avtorja, ki sta na prireditvi še posebej izstopala. Prvi je Antonio Cellini iz Italije, ki je na¬ stopil s čudovito maketo dvomotornega ame¬ riškega transportnega letala fairchild C-l 19 G v barvah italijanskega vojnega letalstva. Dvo¬ motorno maketo letala, izdelanega v merilu I : 10, z razpetino kril 333 cm in dolžino 265 cm poganjata dva štiritaktna motorja sai- to I82T. Maketa je bogato detajlirana, je vr¬ hunski pomanjšan posnetek pravega letala. Italijanski modelar je z njim letel kot s pravim letalom, na slikah v zraku pa ga skoraj ni mo¬ goče ločiti od pravega letala. Drugi udeleženec, ki si zasluži posebno pozornost, pa je Christian Gschvventner iz Avstrije. Nastopil je v kategoriji letalskih maket na reaktivni pogon s prav tako ču¬ dovito maketo britanskega šolskega letala BAe hawk. Zaradi izjemne velikosti in vrhun¬ skega letenja je bila maketa glavna atrakcija prireditve. Model je izdelan v merilu I : 3,5, ima razpetino kril 270 cm, dolg je 350 cm, tehta pa kar 24 kg. Enako kot pravo letalo ga poganja reaktivna turbina, ki za gorivo upo¬ rablja kerozin. Da bi bila atrakcija popolna, mu je žal v kabini manjkala samo še figura pilota. Čeprav je namen Alpskega pokala mode¬ larsko srečanje, druženje, izmenjava mnenj, izkušenj in znanja, pa ima prireditev kljub temu tudi tekmovalni značaj. Zato naj nave¬ demo še najuspešnejše po posameznih kate¬ gorijah in dosežene točke. 1. Motorni modeli z batnim motorjem: I. An¬ tonio Cellini, Italija, C-l 19 G, 156 točk; 2. Janez Torkar, pilot Janez Brejc, oba Slo¬ venija, caravelle, 130 točk; 3. Toni Bitenc, Slovenija, pilatus porter, 112 točk. 2. Motorni modeli z reaktivnim pogonom; I. Christian Gschvventner, Avstrija, BAe hawk, 148 točk; 2. Aleš Pučnik, Sloveni¬ ja, aermacchi, 139 točk; 3. Rau Ganzer, Avstrija, F-15, 106 točk. 3. Jadralni modeli: Hans Wallner, Avstri¬ ja, mačka, 169 točk; 2. Michael Adunka, Avstrija, MG 19, 153 točk; 3. Bogo Štem¬ pihar, Slovenija, ventus 2CX, 110 točk. 4. Atraktivni modeli: David Kocjančič, Slo¬ venija, extra 3305, 165 točk; 2. Andrej Mlakar, Slovenija, Jak 55, 113 točk; 3. Mar¬ ko Frank, Slovenija, albatros III, 69 točk. Za gledalce so bili kot vedno zelo zanimivi nastopi t. i. 3D-modelov v kategoriji atrak¬ tivnih modelov. RV-piloti so prikazali izredno izurjenost v upravljanju, izvedene figure pa so bile spet na meji komaj verjetnega. Kar so predstavili, se skoraj ne da opisati, to je treba videti. Za konec naj omenim, da je bilo na prire¬ ditvi dobro poskrbljeno tudi za hrano in pija¬ čo, na več stojnicah si je bilo mogoče ogledati zelo pestro ponudbo različnih modelov in maket, pa tudi kaj kupiti. Žal se je okrog štiri¬ najste ure ulil dež in organizatorje bil prisiljen prireditev zaključiti. Vse tiste, ki jih zanimajo leteče makete, pa že zdaj vabim na naslednje 24. modelarsko srečanje, ki ga, upajmo, ne bo pokvarilo vre¬ me, in bo na leškem letališču prav tako pote¬ kalo na praznik 15. avgusta. Na koncu naj se zahvalim še fotografom Radu Poru, Simonu Vidi in Goranu Krošlju, ki so s svojimi odličnimi fotografijami pripomo¬ gli k nastanku članka in se jim zahvaljujem za sodelovanje. Več slik s prireditve si lahko ogledate na internetni strani modelarskega foruma mo- delarji.com in naprej na strani Alpskega letal¬ skega centra Lesce. 6 | oktober 201 I REPORTAŽA 5. Bloudkov Lojze v zraku nad leškim letališčem. Modelar Mirko Lovše iz Li¬ tije nam je prikazal, kako je bilo videti okrog leta 1930, ko je pravo letalo sodelovalo na letalskih prireditvah. (Foto: Goran Krošelj) 6. BAe hawk v pripravi na štart. Lepo se vidi velikost modela. (Foto: Goran KrošelJ) 7. Hans VVallner iz Avstrije je z jadralnim letalom mačka dosegel prvo me¬ sto v kategoriji jadralnih letal. Najatraktivnejše so bile prav velike make¬ te, ki so v zraku zelo dobro vidne. Letenje je manj občutljivo in še najbolj podobno pravim letalom. (Foto: Goran KrošelJ) 8. Fokker Dr.l avstrijskega modelarja Heina Tammerla. Model v merilu I : 4, ima razpetino kril 186 cm in tehta 7,8 kg. (Foto: Simon Vida) 9. Za boj pripravljen nieuport 28 vleče za seboj dolg rdeč trak. Model pri¬ kazuje francosko lovsko letalo iz I. svetovne vojne. Model je namenjen tekmovanju v zračnih bojih, izdelan je v merilu I : 8, ima razpetino kril 102 cm in tehta 1,3 kg. Izdelal ga je Primož Iskra iz Loga pri Brezovici. (Foto: Simon Vida) 10. Nasprotnik nieuporta je bil albatros D.III, prav tako opremljen s trakom. Model nemškega lovca iz L svetovne vojne je izdelek modelarja Marka Frank. Tudi to je majhen model, izdelan v merilu I : 8, ki je namenjen zračnim bojem. (Foto: Simon Vida) 11. Model 3D. S takimi modeli in tudi maketami pravih akrobatskih letal so modelarji v zraku izvajali prave vragolije. (Foto: Goran Krošelj) 12. Aero zaprega: citabria in ventus na prostoru za tekmovalce. (Foto: Goran Krošelj) 13. SE-210 caravelle je izdelek gorenjskega modelarja Janeza Torkarja, pi¬ lotiral pa jo je Janez Brejc. Čeprav se za pogon uporabljata dva batna motorja, je bilo letenje videti zelo verodostojno. (Foto: Simon Vida) 14. Toni Bitenc je nastopil s pilatus porterjem in z njim v kategoriji letal z batnim motorjem zasedel tretje mesto. (Foto: Simon Vida) 15. Model športnega letala citabria (Foto: Rado Por) 16. Bližnji posnetek makete transportnega letala fairchild C-119 G. Lepo se vidijo odličnost izdelave in številni detajli, ki so taki kot pri pravem letalu. (Foto: Rado Por) 17. Na koncu je huda nevihta prekinila prireditev. (Foto: Goran Krošelj) oktober 2011 | 7 MODELARSTVO RV-model jadrnice z elektromotorjem (zdel) MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič Najprej na ogrodje trupa nalepite oplato dna (7). Ko je lepilo po¬ polnoma suho, presežek gradiva, ki štrli čez rob, počasi in zelo pazljivo odrežite z ostrim modelarskim nožem, nato pa stik obrusite s kosom srednje finega brusilnega papirja, ki ga ovijte okoli večjega kosa lesa. Sestavljanje nadaljujte z montažo držala jambora (10). Na tem me¬ stu se opravičujemo za pomoto, ki se je pri tem elementu prikradla v prejšnjem Timu v kosovnici na strani 25. Držalo je iz 105 mm dolge aluminijaste, bakrene ali plastične cevi z notranjim premerom 10 ali 11 mm, v katero boste pozneje vtaknili 10 mm debel jambor iz buko¬ vine. Držalo z dvokomponentnim lepilom nalepite natančno na sime- tralo drugega rebra (3), pri čemer mora na vrhu štrleti 40 mm čez njegov zgornji rob. Priporočljivo je, da stik držala in rebra utrdite z nekaj odpadnimi kosi debelejše balze, ki jih nalepite okrog držala, kot je prikazano na sliki 8. Zdaj lahko preverite, ali se položaj držala jambora natančno ujema z okroglo odprtino v sprednji opiati krova (II); (slika 9). strani nanjo nataknite motor s privitim kardanom. Stik utrdite s pri¬ loženim vijakom, nato pa označite, do kje sme os na spodnji strani moleti iz korita, da se motor ravno še dotika dna. Za vsak primer na spodnji konec osi poskusno privijte ladijski vijak. Ko je vse na svojem mestu, motor in os z dvokomponentnim lepilom zalepite na dno trupa (slika II). Da lepilo na spodnji strani ne bi steklo skozi odprtino, jo Tudi držalo osi krmila naredite iz odpadnih kosov balze, ki jih zle¬ pite v blok s približnimi merami 40 x 50 x 20 mm. Točno po sredini ga navpično prevrtajte s 5-mm svedrom in ga nalepite na dno trupa nad že prej izvrtano odprtino za krmilo (slika 10). Ko se lepilo posuši, montirajte krmilo, ki pa ga boste morali pred poznejšim barvanjem modela še enkrat sneti. Gred in motor sta togo povezana s kardanom. Os z gredjo iz zu¬ nanje strani potisnite skozi podolgovato odprtino v dnu in na zgornji 8 | oktober 201 I prelepite z nekaj koščki ličarskega lepilnega traku. Prehod osi skozi dno nato z enakim lepilom zalijte še iz zunanje strani (slika 12). Ko ste s tem gotovi, korito z notranje strani dobro prepojite z nekoliko razred¬ čenim akrilnim lakom, ki bo zalil morebitne špranje in preprečeval vdiranje vode v trup. Pazite, da vam lak ne pride v motor in gred! Lakiranje notranjosti trupa je priporočljivo tudi pri modelu, ki bo le kot okras in ga ne boste spuščali po vodi. Kot je bilo omenjeno že v prejšnjem Timu, se morata obe opiati krova (II in 12) stikati natančno po sredini drugega rebra (3). Pred lepljenjem obvezno preverite njuno prilega¬ nje ogrodju in odpravite morebitne netočno¬ sti. Lepilo nanesite kar se da enakomerno in na vse stične površine. Vezano ploščo, ki po Kosovnica (2. del) Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, ki ji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabnikov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in 35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com Prodaja: Bauhaus MODELARSTVO sušenju na zgornjem robu in krmi štrli čez robove, previdno odrežite z ostrim nožem, nato pa robove poravnajte z večjo ploščato pilo. Gradnja kabine Nadgradnja je sestavljena iz dveh delov, ki se stikata pri držalu jambora: sprednji je nalepljen na krov, zadnjega pa je mogoče sneti in tako priti do baterij in komponent sistema za radijsko vodenje. Vse stene kabine so iz 6 mm debele topolove vezane plošče, strehe pa so iz enakega gradiva, vendar so debele le 2,5 mm. Na načrtu so v me¬ rilu I : I narisane le stranici (16 in 17) ter zadnja streha zadnjega dela kabine (24), vsi preostali sestavni deli pa so čisto navadne pravokotne oblike, zato jih ne bi imelo smisla risati. Njihove mere so podane v ko¬ sovnici. Pri sestavljanju in lepljenju pazite, da bodo stene pravokotne na stranice, sicer se kabina ne bo prilegala okvirju odprtine v krovu. Ko se lepilo posuši, z ostrim modelarskim nožem na grobo odstranite presežek gradiva na stiku streh s stranicami, nato pa s brusilnim pa¬ pirjem enakomerno zaoblite vse robove. Polkrožni odprtini za prehod nosilca jambora na stiku sprednje in srednje strehe naredite z okroglo pilo (slika 13). Ko zadnji del kabine poveznete na okvir, se mora spodnji rob stranic tesno prilegati liniji krova (slika 14). V nasprotnem primeru ga ustrezno obdelajte (slika 15). Zunanja obdelava trupa Trup jadrnice je škatlaste oblike in prekrit s tanko vezano ploščo, ki mu zagotavlja potrebno čvrstost, zato zunanja obdelava trupa ni zahtevna. Najprej moramo zakitati manjše špranje in vdrtine, ki osta¬ nejo na površini pri še tako pazljivem lepljenju in brušenju. Obstaja več različnih kitov za lopatico, ki jih uporabljajo pleskarji, v modelarskih trgovinah pa imajo naprodaj tudi poseben kit, ki je namenjen prav za kitanje balze ter seveda tudi drugih vrst lesa, mavčnih plošč in ometa ter celo umetnih mas in kamna. Hitro se suši in lahko ga poljubno bru¬ simo, vrtamo ter barvamo. Za njegovo nanašanje je najbolje uporabiti odsluženo bančno kartico iz trde plastike. V preteklosti se je pri pripravi površine modela za barvanje na¬ vadno uporabljal nitrolak, katerega prodaja pa je zdaj omejena. Nje¬ gova dobra lastnost je bila res zelo hitro sušenje, največja slabost pa izredno močan vonj. Namesto nitrolaka se v zadnjem času tudi v modelarstvu vse pogosteje uporablja akrilni lak, ki se ponaša s hitrim sušenjem, nima neprijetnega vonja, redčimo ga z navadno vodo, pa tudi zamazane prste, madeže in čopič lahko operemo kar pod pipo. Pri prvem nanosu je treba akrilni lak raz¬ redčiti s tretjino vode, da globlje prodre v les. Topolova vezana plošča je namreč zelo porozna in zato dobro vpija. Ker je osušen nanos nekoliko hrapav, ga narahlo zbrusite s koščkom finega in že nekoliko izrabljenega brusilnega papirja. Ves postopek še dvakrat ponovite, nato pa sledi prekrivanje površine z japonskim papirjem, ki igra vlogo nekakšne armature in preprečuje pokanje lesa, ki je bil izpostavljen vodi. Iz pole papirja najprej odrežite kos, ki naj bo nekoliko večji od četrtega rebra (6). Na površino modela nanesite akrilno barvo in nanjo položite japonski papir. Z rahlimi in enakomernimi potezami čopiča ga od sredi¬ ne proti robovom pritisnite na podlago, pri čemer se izogibajte nastajanju gub. (Vse sku¬ paj je zelo podobno servietni tehniki, ki je bila v Timu že večkrat opisana.) Ko je papir enakomerno prepojen in napet, ga pustite, da se popolnoma posuši. Ves postopek nato ponovite še na bokih in dnu, za katerega iz¬ režite več manjših kosov japonskega papirja. Pazite, da se posamezni kosi med seboj ne¬ koliko prekrivajo. Morebitne neravnine lahko popravite s kitanjem in brušenjem. S tem je trup pripravljen na sklepno barvanje. V novembrski številki bo opisana izdelava ob¬ težitve iz svinca in jambora z jadri ter vgradnja naprave za radijsko vodenje. 10 | oktober 201 I PRILOGA Nike apache - ameriška sondažna raketa JOŽE ČUDEN Leta 1961 je ameriška vesoljska agencija Nasa preizkusila novo različico sondažne rakete tipa nike cajun z imenom nike apache. Po zunanjosti je bila ta skoraj enaka predhodnici. Glavna razlika je bila v novi sestavi goriva. Thiokolov TE 307-2 apache je uporabljal aluminizi- rano poliuretansko gorivo, ki je zgorevalo počasneje in bolj učinkovito kot gorivo cajuna. Novo gorivo je zgorevalo tudi z višjo temperaturo, zaradi česar je bila izpušna šoba motorja 2. stopnje apache opremljena s fenolno oblogo, da je lahko vzdržala višje temperature. Nasa je prvi testni let rakete nike apache izvedla 25. maja 1961. S prvimi znanstveni tovori, ki so jih izstreljevali z Nasinimi raketa¬ mi nike apache, so načrtovali izvedbo eksperimentov, ki so jih pripra¬ vili strokovnjaki Univerze Nevv Hampshire. Naslednji polet 14.04 UA so izvedli 14. julija 1961, z njim pa naj bi ugotovili višino in intenzivnost električnega sevanja v ionosferi nad otokom VVallops Island. Zgornja stopnja apache je v ta namen v glavi nosila magnetometer, geigerjev števec, densitometer in okoljski senzor skupaj z radijsko telemetrijsko opremo. Raketa z oznako 14.04 je vzletela ob 15.00. Buster motor stopnje nike je deloval 3,5 sekunde, stopnja apache pa se je nato povzpela na višino 13 km, kjer se je 20 sekund po lansiranju motor vžgal za 5,6 se¬ kunde. Med rotiranjem okoli vzdolžne osi so znanstvene naprave, nameščene v tovornem odseku stopnje, beležile podatke vse do vi¬ šine 198 km. Na žalost je bilo rotiranje stopnje, ki jo je omogočal nagib stabilizatorjev stopnje nike in je znašalo dva obrata na sekundo, usmerjeno v isti liniji kot magnetno polje, kar je vplivalo na uporabno vrednost podatkov, zabeleženih z magnetometrom. Sicer je bil polet ocenjen kot uspešen. Po sedmih minutah je stopnja apache padla v vode Atlantika 100 km od mesta izstrelitve. Leta 1971 je Nasa preselila prenosni lansirni sistem nike apache na sever Michigana. Prvi par raket naj bi poletel v zgornje sloje atmosfere med stratosferskim ogrevanjem, ki se pojavlja pred spomladanskim segrevanjem ozračja na manjših višinah. Cilj poletov je bil preveriti povezavo med tem neodvisnim atmosferskim pojavom in različnimi elektromagnetnimi pojavi, ki se opažajo istočasno. Z Nasinim letom 14.167 leta 1971 iz baze Kevveenavv so uspešno lansirali 60 kg težak tovor z instrumenti za preučevanje ionosfere in Sončevega sevanja. Nike buster z visoko potisno silno je pognal raketo z lansirne rampe z neverjetnim pospeškom skoraj 30 g. Ko je motor po 3,5 sekunde delovanja dogorel, je bila raketa že več kot kilometer in pol visoko, z Zemlje vidna le kot točka na nebu. Druga stopnja apache se je lo¬ čila zaradi diferencialnega upora. Zračni upor je prazno stopnjo nike povlekel z vitke raketne stopnje apache, ki je po ločitvi letela še do višine 11 km, ko je vžigalnik z zakasnitvijo sprožil vžig motorja. Stopnja apache je delovala 6,36 sekunde in s hitrostjo nad 4800 km/h ponesla koristni tovor na višino 18 km. Minuto po izstrelitvi, medtem ko se je raketa še dvigala, je časovnik odvrgel zaščitni okrov glave. Pet sekund za tem se je s pomočjo vzmeti od stopnje apache ločil instrumentalni odsek. Končno se je po 77 sekundah poleta na višini 77 km odprl še pokrov masnega spektrometra in označil popolno oddvojitev ce¬ lotnega tovora z znanstvenimi napravami. Tovor je potoval navpično navzgor še skoraj tri minute po izstrelitvi, dokler ni dosegel višine leta okoli 120 km. Po petih minutah in pol in opravljenih nalogah je tovor treščil v jezero Superior s hitrostjo 2400 km/h. Zahvaljujoč ugodni ceni (po nekaterih virih okoli 6.000 dolar¬ jev) je bila raketa nike apache v vseh pogledih konkurenčna in enako priljubljena kot nike cajun. V nizu 636 poletov je ponesla v ozračje 1. Dvostopenjska raketa nike apache v montažni delavnici. Buster motor prve stopnje nike je napolnjen s trdnim gorivom. 2. Pogled na tovorni odsek druge stopnje apache (v ospredju) 3. Zasnežena raketa nike apache (NASA I4.I67GI) je pripravljena za polet z izstrelišča Kevveenavv na severu zvezne države Michigan. oktober 2011 | II 4. Druge stopnje apache so se razlikovale po velikosti in premeru tovornega odseka ter temu prilagojenega aerodinamičnega okrova glave. Na lansir- ni rampi je druga raketa nike apache I4.373GI, ki je poletela z izstrelišča Keweenaw. Pred lansiranjem so tovorni odsek rakete proti mrazu zaščitili z ogrevano izolacijsko ponjavo. 5. Sestavljanje delov raket nike apache in predštartne priprave v toplotno izolirani montažni delavnici izstrelišča Keweenaw. 6. Impresiven start sondažne rakete I4.I67GI. Po izjavah očividcev je vroč izpuh motorja v hipu stalil skoraj meter debelo snežno odejo v radiju 30 metrov okoli vzletne rampe. znanstvene instrumente za preučevanje v meteorologiji, aeronomiji, fiziki plazme, fiziki Sonca, pojavov v ionosferi ter v radioastronomiji in galaktični astronomiji. Nasa je izvajala izstrelitve nike apachejev z raz¬ ličnih izstrelišč po svetu, tako v Braziliji, Kanadi, Indiji, na Norveškem, v Pakistanu, Španiji, Surinamu in na Švedskemi, kot tudi z domačih poligonov od Portorika do Aljaske. Tovrstne rakete so poletele celo z bojne ladje Croatan v Tihem oceanu. Nasa je program Nike Apache zaključila s poletom septembra 1978. Nike apache - tehnične lastnosti: /. stopnja (nike) - štartna masa - potisna sila - čas delovanja - totalni impulz 2. stopnja (apache) - štartna masa - masa koristnega tovora - potisna sila - čas delovanja - totalni impulz 593 kg, 217 kN, 3,5 s, 760 kNs; 135 kg, 36 kg, 21,14 kN, 6 s, 167 kNs. 12 | oktober 2011 (_9‘0) 18'1 121,24(40 ) 101,53(33,5") NIKE APACHE 14.167 Gl 115,17(38") Barvna shema BELA MAT UNITED STATES ČRNA SIJAJNA ČRNA MAT Specifikacijska ploščica M 4 : 1 SREBRNA (ALUMINIJ) ELKTON DIVISION OLIVNO RJAVA 25,76 (8,5 ) FLUORESCENTNO RDEČA FLUORESCENTNO RUMENA SREBRNA (BRUŠENO JEKLO) 12,12 (4") u. a. ROCKET MOTOR 11OII 110APACHE MOTOR SERIAL NO. I PV26-1569 ZZi FIRING TEMP.LIMITS: | -10 F to ♦100 f STORAGE TEMP.LIMITS: | *32 F TO *iw~~f Elkton. Ma08017 90) Slovenije E-pošta: 1001 Ljubljana MODRA ŠTEVILKA Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 Tehniška založba Slovenije ‘Kraj: Datum: ‘Telefon: Podpis: Knjigo Glasbeni inštrumenti naročam: B kot naročnik revije TIM po cenik i8 € . po redni ceni 29,99 €. ■ ‘Ime in priimek : ‘Ulica in hišna številka: Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. * Podatki označeni z zvezdico so obvezni. S svojim podpisom dovoljujete Tehniški založbi Slovenije, da vaše podatke hranimo v naši evidenci in vas redno obveščamo o naših najboljših ponudbah ter možnostih za osvojitev privlačnih nagrad. Vaše podatke bomo hranili, vse dokler se morda ne boste odločili drugače - kadar koli lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da v 15 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja. Tehniška založba Slovenije zagotavlja varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/2004). (( (•08017 90 ) www.tzs.si 40 j oktober 201 I V OBJEKTIVU $** ;4S v. ju ' *'"SC .• ,Tw»"' -' u - ",„■ **> -^sas^ **-V ?/ I. Ljubljančan Primož Bajt se je letošnjih maketarskih tekmovanj večkrat udeležil s prepričljivo upodobljeno maketo 8,8-cm (Rak 43) nemškega samovoznega protitankovskega topa SdKfz 164 nashorn/nosorog in z njo doma in v tujini dosegel kar nekaj visokih uvrstitev. 2- Maketa letala Bloudek XV Lojze je delo Mirka Lovšeta iz Litije. Zanjo je uporabil načrt iz revije TIM, ga povečal in konstrukcijo prilagodil večjemu modelu. Maketa je tako izdelana v merilu I : 3,5, ima razpetino kril pribli¬ žno 270 cm, maso okrog 8 kg, za pogon pa uporablja motor 25 cm 3 . Več o gradnji makete lahko izveste na www.modelarji.com in naprej na strani Aerokluba Milan Borišek, Litija. 3. F3A model El Tiburon, s katerim tekmuje Igor Makovec, član MD Bela krajina, ima razpetino kril 192 cm in dolžino 199 cm, poganja pa ga elektro¬ motor 2,4 kW AXI 5325/20. Za energijo skrbi osem litij-polimernih celic s po 5000 mAh. Te omogočajo dobrih devet minut zahtevnega akrobatskega letenja. Propeler je karbonski, velikosti 20 x 13 '. 4. Simon Bartolj se je odzval vabilu revije TIM in po objavljenem načrtu izdelal model traktorja AGT. Ker mu je bolj všeč Tehnostrojeva prikolica, se je odločil za to. Zato je nekoliko spremenil zasnovo prikolice, predla¬ gane v Timovem načrtu. Ker traktor ne more biti brez priključkov, je zanj izdelal hidravliko in še nekaj priključkov: vile za prenos bal, plug, brane in snežni plug. 5. Slavko Kostanjevec iz Raven na Koroškem nam je poslal fotografijo v samogradnji izdelanega modela raketnega čolna, za katerega je porabil okoli 100 ur dela. Model je skoraj v celoti izdelan ročno, prekrit je z bre¬ zovim furnirjem in ima v notranjosti izvedeno tudi električno razsvetljavo. Podatki o modelu čolna: dolžina 70 cm, širina 14 cm, največja v točki ra¬ darja 24 cm. Foto: S. Bartolj, A. Kogovšek, S. Kostanjevec, I. Makovec in R. Por NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 920115248,2 50* 41HB1 4[HB| Pri prevelikih pritiskih na papir se konica ne lomi. Namesto loma se svinčnik upogne. Enostavna menjava polnil! Edinstven patent Sodobne privlačne barve in vzorci. Deluje na standardne vložke - 1 vložek priložen Enostavna, priročna in zabavna menjava polnil brez odvečnega odvijanja. Anatomsko oblikovano gumijasto držalo. . , ’■ Pri grizljanju se barva ne lušči V primeru lomljenja se ne razcepi na trske. ec©^ 101 R01IER1 HB/n’2 ARC-Kranj, d.o.o., Hrastje 52k, 4000 Kranj P^č~~6|roQ_-2- 30,31 (10”) 1,81 ( 0,6') =t 1,81(0,6') 180,95(59,7") _A :±A 6,06(2") Pozicija 3 0 27,27(9") —lB ~ 0 50,01 ( 16,5") Videz spodnjega vodila 0 27,27 (9") Merilo 1 : 8,38 Risbe: Vladimir in Miodrag Čipčič Pozicija 5 Detajl “W’ 2,5 (0,83”) co m CM CD Detajl “W-1 Videz zgornjega vodila co N >o (D >O 4 -g 05 ~ 2 Pogled A-A 3 Rdeči stabilizator NIKEAPACHE14.167GI Ameriška sondažna raketa f E p 5 (1,65”) Spoj opiate 9 križnih vijakov s polokroglo glavo (3,5”) 6,06(2’) 15,91 (5,25') j 1,81(0,6") Pozicija 3 0 50,01 ( 16,5") Pogled G-G (16,63" )' čo co čo co