Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za^četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo < kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne“. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., češe tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša’ Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 I 2 Q. uri popoludne. V Ljubljani, v ponedeljek 26. januvarija 1891. Letnik XIX Slovenci, pozor! Včeraj smo prejeli z Dunaja naslednji telegram : j „Wiener Zeitung" je objavila cesarski , patent z dne 23. t. m., s katerim je raz- j puščen državni zbor in takoj naročajo priprave za nove volitve." Kedor je pazljivo in trezno zasledoval najnovejše j v Avstriji, osobito pa na Češkem, tega ta ! cesarski razglas ni popolnem iznenadil, ker vsak res- ! nejši politik je slutil, da se nekaj kuha za kulisami ' in da bo prej ali slej grof Taaffe z Najvišjim do¬ voljenjem vrgel med razgrete stranke nov predmet, ki utegne zajeziti sedanji politični tok in mu na po- j vršji dati nasprotno smer. Nekaj enakega je grof Taaffe uprizoril dne ’ 22., t. m. v tirolskem deželnem zboru. Ko je znani dr. Dordi v imenu italijanskih svojih tovarišev stavil nujni predlog, da naj se prične obravnava o avto¬ nomiji Tridenta, potegnil je cesarski namestnik iz žepa odlok, da je deželni zbor zaključen. V trenotku, ko to pišemo, nam ni znan ko¬ mentar, ki utemeljuje razpuščenje državnega zbora, ! vendar utegnemo pravo zadeti, ako trdimo, da je i prepir med strankami na Češkem prvi in poglavitni ■ povod velepomenljivemu cesarskemu razglasu. Dne , 22. t. m. so se v debati o deželnem proračunu ogla- j sili odlični govorniki, ki so malo govorili o prora- \ čunu, temveč pa o češko-nemški spravi. Pokazala pa j so se med voditelji raznih strank velika nasprotja, ki se bodo težko poravnala zakonitim potom. Vlada in staročeški voditelji so zastavili svojo besedo in veljavo za spravo med Cehi in Nemci. Ker pa so se siloviti Mladočehi postavili med vlado in Nemce na eni in dr. Eiegra stranko na drugi strani, iz- podnesli so s tem spravi trdna tla ter spravili v naj večjo zadrego staročeško stranko in vlado samo. Neodjenljivost in brezozirna vladoželjnost čeških Nemcev, kakor tudi popustljivost Taaffejeva nasproti nemškim zahtevam dajale so Mladočehom čedalje večji pogum. Tako je rastlo število nezadovoljnežev, množile se vrste mladočeške. Ko bi še dalje trajal ta boj v isti smeri, zgubili bi Staročehi bržčas ves vpliv in Mladočehi prišli bi na površje. Z raz- puščenjem državnega zbora skoraj gotovo vlada na- , merava postaviti jez mladočeškemu opasnemu toku ' ter pomoči do vpliva zmernejšim življem. Že sedaj j so mladočeški in njim sorodni listi napovedovali Staročehom popoln poraz pri prihodnjih državno¬ zborskih volitvah. Da bi nekoliko zabranila razbur¬ jenost duhov med agitacijo, izposlovala je vlada ne¬ nadno razpuščenje državnega zbora in takoj zaukazala priprave za nove volitve. Naposled pa bodi ta ali oni vzrok, nas Sloven¬ cev ta korak ne najde nepripravljenih. Vsi treznejši možje med nami so prepričani, da se je židovski liberalizem preživel, akoravno jih je mnogo v slo¬ venskih pokrajinah, ki prisegajo na ta politični evan¬ gelij. Liberalizem je obetal hribe in doline, srečo in blagostanje, pa provzročil je le revo in nadlogo, po¬ kazal se absolutnega neprijatelja prebivalstvu v ver¬ skem in narodnem oziru. Zato že danes kličemo svojim sorojakom : Pozor, da bodo izvoljeni povsod le značajni, pošteni, slovenski in katoliški možje, ki bodo neustrašeno in brez ozirov zagovarjali naše verske in narodne pravice po geslu: Vse za vero, dom in cesarja! Bog in narod bodi napis na naši zastavi. Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Sedanji hrvatski vladi se pripisuje, da je ona storila vse, kar je mogla, da se nesrečni prepir med , Hrvati in Srbi odstrani. Njeno delovanje v tem po- j gledu je vse hvale vredno, žal, da je skoraj brez , posledic. Istina je, da je srbski klub v sedanjem ; saboru hrvatskem precej mnogobrojen in da pod- > pira v vsem današnjo vlado, ali kar je bilo brati v , LISTEK. 0 tuberkulozi , ali jetiki. (Konec.) Razvidno je tedaj, da je treba stanovanja vsak dan dobro prezračiti, da pride v pluča čisti sveži zrak ; dotična oblastva v mestih naj pa za to skrbe, da se prašne ulice redno in izdatno škrope in takrat pometajo, kadar ni prometa po njih, to je, zarana a li pa po noči. Druga pot, po kateri se bacili utihotapijo v člo¬ veški organizem, je prebavilo. Skušnja je pokazala, da mleko od bolnih krav provzročuje v človeškem organizmu, ako se surovo uživa, tuberkulozo. Mnenja v tem vprašanji so različna, in sosebno v Ameriki, kjer je goveja tuberkuloza zelo razširjena. Slednjič prišli so do zaključka, da mleko od krav, ki so samo na plueih tuberkulozne, ni škod¬ ljivo, pač pa mleko in meso od krav, ki bolehajo za občno tuberkulozo, ali pa za tuberkulozo vimena. Okuženo mleko se kot tako jako težko spozna, za¬ radi tega je priporočati, da se zavre vsako mleko, ako se sigurno ne ve, da je prišlo od zdrave krave, prej nego se užije. Meso je redko nalezljivo, toda pripete se pa vendar slučaji. Ker se meso vedno izdatno skuha, pripetd se redkokrat slučaji infekcije. Istotako zboli prašič in kuretina za tuberkulozo. Da se tuberkuloza naravnost od bolnega na zdravega človeka prenese, je danes brezdvomno. Prebivalci na otokih Južnega morja niso vedeli pred odkritjem Amerike, kaj je tuberkuloza; še le Ev¬ ropejci so jim prinesli ta dar. Istotako je bila ta bolezen v Rio Janeiru do leta 1848 redka. Še le ko je to mesto vsled rastoče trgovine tako izdatno naraslo, zahteva tuberkuloza grozno število žrtev. Indijanci ob Orinoku bežd pred kašljajočimi tujci, ter se jih celo boje dotakniti, kakor so to delali pred stoletji Benečani. Cela vrsta opazovanj nam dokazuje, da se pre¬ nese bolezen od bolnega na zdravega, ake žive skupaj v jedni in isti sobi. Ni mi treba posebnih slučajev navesti, saj ima dragi čitatelj morebiti sam žalostne skušnje. Le jednega hočem omeniti. V obi- telji zdravi in v dobrem gmotnem stanju zboli štiriindvajsetletni sin za tuberkulozo; za njim tri leta pozneje devetindvajsetletna sestra, tri leta pozneje šestinpetdesetletna mati, in slednjič čez nekaj let petindvajsetletni sin. Vsi so bili v jednem in istem stanovanji. Le jeden sin, ki ni bil v tem kritičnem času in tudi pozneje domd, ohranil je dosedaj svoje zdravje. To je jasen dokaz nalezljivosti tuberkuloze. Usmiljene sestre, ki strežejo cele dni raznim bol¬ srbskem časopisu, ki izhaja v Zagrebu pod imenom „Srbobran“, gotovo ne kaže na ono pomirjenje mej obema narodnostima, o katerem se je v zadnjem času toliko pisalo po časopisih. Dapač sam patri- jarh Brankovič, ko je bil v Zagrebu, se je o tem pomirjenju nasproti vladi pohvalno izrazil. Vse te trditve je srbski organ sam zanikal, trdeč, da se morajo Srbi neprenehoma boriti za svoj obstanek, kajti oni so po njegovem mnenju obdani od tujega (hrvatskega) življa in nimajo nevarnejšega protiv- nika, nego hrvatstvo. Pa še huje se je izrazil o Hrvatih; da namreč morajo Srbi sploh dvojiti, da li se smejo Hrvatom priznati lastnosti naobraženega naroda. Ce list, ki je organ tukajšnjega srbstva, tako more pisati, potem je nam jasno, koliko moremo sploh verjeti v omenjeno pomirjenje. Naši Srbi kakor tudi oni v Srbiji tako rekoč nočejo priznati Hrvatov kot svojih bratov, oni hrvatstvo sploh za- nikavajo, kajti v nobenem njihovem listu se ne piše o Hrvatski, nego so naše dežele navedene vselej pod srbskimi. In to prav dosledno. Časopisi v kra¬ ljevini Srbiji so pa še za eno stopnjo bolj neznosni. Oni celo avstrijskih Srbov ne priznavajo za prave Srbe, nego zovejo vsakega Slovana preko Save sploh Švaba. Srbi imajo morda med vsemi Slovani naj- manje smisla za vzajemnost slovansko. To dokazu¬ jejo dejanjsko. Mi ostali Slovani Srbe precenjujemo v tem pogledu ter se posebno Hrvatom od mnogih strani krivica godi največ radi njihove popustljivosti nasproti njim v političnem i književnem pogledu. Karkoli so Hrvati popustili Srbom v raznovrstnih zadevah, nikjer jim niso oni tega povrnili z ljubez¬ nijo. Pa zatorej tudi omenjena sprava nima pravega temelja. Ce se Hrvatom celo njihovo narodno ime zanika, potem vemo, pri čem smo. Sploh pa smo opazili, da so tudi med samimi zastopniki na hrvat¬ skem saboru v srbskem klubu možje, ki so očitni nasprotniki vsake kulturne ideje hrvatske, pa bi rajše videli, da sploh Hrvatska nima kulturnih za¬ vodov. Pa more li mož, ki je glavni sodelovalen nikom brez izjeme, umro skoro brez izjeme za tu¬ berkulozo. Zopet dokaz, da je ta bolezen skoro med vsemi najbolj nalezljiva. „British medical Association" je izdala pole z vprašanji na tuberkulozne bolnike. Odgovorilo jih je 1078, in med temi jih je pritrdilo 261, da so na¬ lezli bolezen naravnost od druzih, in sicer je bilo 158 slučajev med zakonskimi. Faktor eminentne važnosti je nadalje za razšir¬ janje tuberkuloze po dedovanje. Ne le da je ta faktor pomenljiv po številu slučajev, pomenljiv je tudi za človeško družbinsko življenje. Preko 34% vseh slučajev spada sem, in sicer podeduje otrok nagnenost k tej bolezni večkrat od matere, kakor od očeta. Neka posebnost k tuberkulozi nagnenega organizma je ta, da ne more prenašati celo lahkih, od navadnih ne zelo se razlikujočih vplivov. Ta sla¬ bost je pogostoma zvezana z večjo ranljivostjo, vsled katere nastanejo, unetja po majhnih vplivih, ki pri druzih ljudeh brez kakih posebnih znamenj preidejo. Taki otroci ali odrasli se lahko prehlade in kašljajo, bolehajo za bezgavkami. Zaradi tega poudarjali so strokovnjaki prejšnjih stoletij in naglašajo tudi se¬ danji, da ste si tuberkuloza in skrofuloza v sorodu. Taka kronična unetja so ugodna tla za nasta¬ nek in razvoj tuberkel-bacilov. Sploh je pa sleherni oslabljeni organizem, bodisi »Presse", katera ni imela še nikdar dobre besede za Slovane, biti dober Srb in dober Slovan? In ravno ta zastopnik, po imenu Gjurkovic, vodi prvo besedo med srbskimi zastopniki na hrvatskem saboru. So li dobri Srbi in Slovani oni zastopniki na srbskem cerkvenem kongresu, katerim je vse eno, če poslušajo magjarski ali srbski govor kraljevskega poverjenika, akoravno je vsakemu izmed njih dobro poznato, da je na zemljišču Hrvatske in Slavopije le hrvatski jezik uradni jezik? Zakaj ni radi tega nobeden Srb interpelovaj vlade, neg« je ^oril Hrvat Amruš? Je-li so to dobri Srbi, ki polagajo na spo¬ menik v Aradu največim krvnikom Srbov venec, samo da se prilaskajo Magjarom? Srbi bi morali tedaj postati v prvem redu sami v resnici dobri Srbi in potem bi bili tudi dobri Slovani ter bi se na tak način tudi gotovo s svojimi brati Hrvati lepše slagali. Hrvati gotovo niso njihovi protivniki ter se radujejo, kadar oni kaj dosežejo ; to dokazu¬ jejo najbolje njihovi časopisi, ki pišejo vedno v pri¬ jateljskem in pomirljivem načinu. Ali ko vidijo, kako se jim za njihovo lepo ponašanje odurno od¬ govarja ter celo ves narod sramoti, potem ni čudo, da se taki napadi najostreje odbijajo. Prave sloge tedaj ni tukaj ter je ne bode, dokler ne bode srb¬ stvo prošinjeno z idejo slovanske vzajemnosti, katera edina more odstraniti omenjena nasprotja. Te ideje tedaj naj se oklenejo tudi Srbi, kakor so se je že drugi Slovani oklenili, in mir se bode povrnil. Politični pregled. V Ljubljani, 26. januvarija. H @traaj e deiele. Katoliški shod za štajarsko deželo. Prve dneve meseca aprila t. 1. nameravajo štajarski katoliki nemški in slovenski osnovati katoliški shod. Z veseljem moramo pozdravljati to misel in sicer pred vsem zato, ker nam priča, kako krepko da se | tudi na Štajarskem razvija katoliška zavest, katera uvedena in razširjena v javno življenje bo pripo¬ mogla tudi slovenski narodnosti na Štajarskem do potrebnih zakonitih pravic. Tak shod ima namen pojasniti na podlagi katoliških načel krivično zati¬ ranje manjših narodov po močnejših ter pokazati, da naj na svetu vlada pravičnost, ne pa močnejšega pest. — Štajarski Slovenci v najneugodnejšem slu¬ čaji ne morejo ničesar izgubiti, ako se vdeležč na¬ meravanega katoliškega shoda, pač pa je mogoče, j da mnogo pridobe, da se konservativni življi obeh j narodnostij tesneje spojč in tedaj bodo Nemci pri- j morani ozirati se tudi na zahteve Slovencev. Udladocehi in Slovenci. Pri glavni ob- j ravnavi o deželnem proračunu je v deželnem zboru ■ češkem poslanec Herold, jeden treznejših Mlado- I Čehov, pojasnoval, kaj se bo zgodilo, ko po državno- ' zborskih volitvah pridejo Mladočehi v ogromni ve¬ čini v državni zbor. Po njegovih mislih bodo Mlado¬ čehi od vseh stranij najbolj iskani zavezniki. — Med drugim je tudi poslanec Herold omenjal Slo¬ vencev, poudarjajo, da bodo Mladočehi našli mnogo zaveznikov ter rekel : G o v o r i t e le s Slovenci in zvedeli bote, kaj oni mislijo o nas. Z drugimi besedami: O Slovencih nas nič ne skrbi, da ne bi bili mladočeški zavezniki v državnem zboru. — Tu moramo naravnost reči, da se doktor Herold jako mod, zakaj velik razloček je med tem, kar piše »Slov. Narod" in kar misli narod slovenski. Svobodomiselna mladočeška stranka, ki vzbuja v domovini husitske boje, ki najstrastneje nasprotuje konfesijonalni šoli, nima nobenih simpatij med ljudstvom slovenskim, razven nekaj agentov živečih v službi češke banke »Slavije". Kar pa ti trobijo po svetu, to še ni mnenje slovenskega naroda. — Mladočehi bodo s svojo vsestransko prenapetostjo, s svojimi ateističnimi nazori, da vsa oblast izvira iz ljudstva, svoji domovini več škodili, kakor so ji do sedaj Neipcj,. pjeni pajhujši nasprotniki; vrgli bodo sedanjo vlado, a ne bodo zmožni, zabraniti novo, še bolj jednostransko nemško-liberalno vlado, s tem bodo ne le sebi, marveč tudi drugim slovan¬ skim narodom v državi mnogo škodovali. Tako misli ogromna večina Slovencev o Mladočehih, in ako bi slovenski državni poslanci drugače ravnali, ne izvrševali bi svojih mandatov v smislu svojih volilcev. Zakaj je bil tirolski dež. zbor tako ne¬ nadoma zaključen? Liberalni listi ne morejo za¬ kriti svojega veselja, da je bil tirolski deželni zbor tako nenadoma zaključen; kot vzrok za to navajajo, da se vlada in konservativci niso mogli zjediaiti o šolskem vprašanju. Po našem mnenju je gotovo tudi to pripomoglo do nepričakovanega sklepa, in kdor poznd naučnega ministra Gautscha in njegove nazore v tem oziru ne bo se prav nič čudil. Po¬ glavitni vzrok pa, kakor zatrjujejo tudi vladni listi, je bila zahteva italijanskih poslancev po lastni av¬ tonomiji, katere, kakor ti listi poročajo, ne more dovoliti italijanskim Tirolcem nobena avstrijska vlada, ker bi s tem sama kopala grob celokupnosti države. Ogrska zbornica višja in nižja izjavila je svoje sožalje zaradi smrti kardinala Simorja. V obeh zbornicah sta poudarjala predsednika velike zasluge pokojnikove za cerkev in državo, omenjala sta vzlasti, da je pokojnik venčal 1. 1867. ogrskega kralja z vsem sijajem ter da je bil vzgleden ogrski domoljub. Vnaaj® držav®« Srbija. „Odjek“ je priobčil nedavno članek o srbsko-bolgarskih razmerah. Članek se glasi mej drugim: „Srbi ne goje nikakega sovraštva proti Bolgarom ter jih smatrajo vsikdar za svoje brate. Pač dobro vemo, kaka nesreča je bila vojna med Srbijo in Bolgarijo za oba bratska naroda, a odkla¬ njamo vsako krivdo. Bolgarje naj se z onimi po¬ krajinami zadovolijo, ki leže v njih narodno-zemlje- pisnih mejah, in nehalo bo nasprotovanje med Srbi in Bolgari in s tem se bo položil zdrav temelj za prihodnost vseh balkanskih narodov.* 1 — Pri po¬ grebu belgijskega princa Balduina bo zastopal srbsko vlado Gruič, srbski zastopnik v Parizu. Bolgarija. Bolgarska vlada je dobila od ruske vlade noto, v kateri se zahteva, naj bolgarsko oblastvo zapre onih trinajst nihilistov, ki opravljajo v Bolgariji državno službo. Na to noto je odgovoril ministerski predsednik Stambulov, da on ne bo ni¬ hilistov sicer zagovarjal in varoval, a svojih urad¬ nikov pa tudi ne more na samo naznanilo izpustiti iz službe. Pač pa bo to stvar natančneje preiskoval. Nemčija. Vodja nemškega centruma v držav¬ nem zboru, Windthorst, se je te dni v budgetni razpravi močno poganjal za avstrijsko-nemško trgo¬ vinsko pogodbo. Rekel je mej drugim: »Zagotavljam Vas, da državni dohodki ne bodo tako veliki, kakor dozdaj vsled preosnov carinskega tarifa, če se sklene avstrijsko-nemška trgovinska pogodba. Da pa se ta pogodba uresniči, je moja gorka želja, in jaz za svojo osebo sem pripravljen tudi kaj žrtvovati. V avstrijsko-nemški pogodbi in v trdni zvezi ž njo obstoji svetovni mir, in prepričan sem, da politiška vez z Avstrijo ne more dolgo obstati, če se tudi v gospodarstvenem oziru ne pridružimo svoje) zavez¬ nici. Seveda pogodba se mora previdno izvršiti, da ne bodo državni interesi kaj trpeli zaradi pje. Ven¬ dar, kdor sklepa pogodbo z drugo državo,, ne sme jemati v ozir samo svojih interesov, marveč tudi koristi svojega druga. To je ravno kupčija med dvema narodoma." j Francija. Preteklo soboto so priredili anar- histje demonstracijo, katere se je vdeležilo do 500 oseb. Šli so po mestu ter kričali: „ŽiveIa anarhija! Kruha!" Toda policija je kmalu posegla vmes ter razpršila rogovileže na vse štiri vetre; mnogo jih je pa tudi prijela in vtaknila pod ključ. Več anar¬ histov je priznalo, da so dobili denarja od anarhi- stovskih časnikov ; pri nekaterih rogoviležih so do¬ bili celo orožje. Večino anarhistov so pa kmalu iz¬ pustili iz zapora in le voditelje anarhistov imajo še pod ključem. Španija. Kakor poroča iz Madrida „ Politische Correspondenz", menijo španski katoliški krogi pri¬ rediti v Saragosi nov katoliški kongres, katerega bi se vdeleževali razven duhovščine tudi mnogi aristo- kratje. Kaj poreče španska vlada k temu načrtu, ne ve se še. Bržkone ga pa ne bo zabranila. Portugal. Ako je verojeti nekaterim listom, dobil je portugalski poslanik na Dunaji, markis Valmor, nalogo, da dobi avstrijsko-ogrsko vlado za posredovalca med Anglijo in Portugalom glede na njune naselbinske interese v Afriki. V Lisaboni me¬ nijo, da ne bi mogla nobena druga država tako dobro posredovati med Portugalom in Anglijo, nego Avstrija, zakaj ta živi prvič v prijateljskih razmerah z Anglijo in drugič nima nikakih posestev v Afriki, radi česar lahko prav objektivno razsoja vso stvar. — Ako je to poročilo utemeljeno, prizadela si bo avstrijsko-ogrska vlada vsekako, da se skaže vredno zaupanja, katero ima Portugal v tem oziru do nje. Anglija. Nedavno je govoril angleški mi¬ nisterski predsednik Salisbury v Cambridgu o irskem vprašanji. Rekel je mej drugim: „Gladstone in irski škofje naj bi bili malo počakali, predno so obsodili Parnella. Na Irskem je povsod igrala palica glavno ulogo. Izgredi pri volitvah v Kilkennyji so le po¬ kazali, da bi homerula pomenila isto, kar anarhija in zmešnjava. Nekateri elementi na Irskem še niso ugodni za parlamentarni zistem. Irsko ljudstvo stoji popolnoma pod vplivom irskih škofov. Ta vpliv bi Irsko v prihodnje vladal, če bi se Ircem podelila samovlada. Vsled tega pa bi trpela protestantovska reč. Angleško-saksonska protestantovska provincija Ulster ne bi smela priti pod temnogledo vlado nad¬ škofov Crokeja in Walsh-a. Zadnji dogodki bi v tem koristili, da bi protestante na severnem Irskem prepričali, kaj jih čaka, ako se homerule uresniči; a če si Ulster ostane sam sebi zvest, ne bodo Irci nikedar dobili samovlade." Salisbury je pač centralist v najslabšem pomenu besede. Izvirni dopisi. Iz Novega Mesta. 24. januvarija*) V številki 22 cenjenega Vašega lista je bil dopis iz našega mesta, kateri tako močno pretiruje, da ne moremo molčati. Gospod dopisnik zavzema zelo enostransko stališče in toži, da Novomeščani uradnike derd na stana¬ rini itd. Resnica je, da tukaj stanovanj primanjkuje *) Audiatr et altara pars! Op. vred po katerikoli bolezni, bolj sprejemljiv za tuberkulozo. Tu nam je omeniti tako pogostih slučajev prehla- jenja. Kolikokrat se sliši med ljudstvom kot vzrok bolezni: prehladil se je. Kozarec mrzle vode ali vina, mrzel prepih, naglo ohlajenje razgretega života se je že pogostoma strašno maščevalo. Po taki neprevidnosti nastane od začetka na videz sicer nedolžen katar dihal, ki se zanemarja. Sedaj imamo že ugodna tla za bacile, in treba je le vpeljati jih, kar se pa pri tako obilnih prilikah skoro redno zgodi: bolezen se je navadno prenesla. Sicer ima človeški organizem to lastnost, da iz¬ ločuje razne škodljivosti, toda ta lastnost sega le do gotove meje. Ad ultra posse nemo te¬ ne tur, pravi latinski pregovor, in slednjič tudi človeški organizem podleže v boju proti zavratnim sovražnikom, sosebno če se mora ob enem tudi bo¬ riti proti človeški nespameti. Preidem sedaj k najbolj važnemu vprašanju: Kako omejiti razširjenje bolezni? Že poprej sem imel priliko omeniti, da je okuževalni strup povsod v zraku, in da je tuberkel-bacil naj¬ bolj razširjen prouzročitelj človeški bolezni. Popol¬ noma se ne moremo odtegniti temu pogubnemu vplivu, toda dolžnost naša je, storiti vse, kar mo¬ remo, da uničimo skritega sovražnika. Dovoljeno naj mi bo le še nekaj dostaviti, kako je z obleko tuberkuloznih in njih perilom rav- i nati. Da že ljudstvo pozna nevarnost od te strani, je znano. Toda vsak le varuje samega sebe in ne gleda na svojega bližnjega; on proda obleko, drugi jo kupi bona fide, da ni škodljiva. Koliko škode se naredi vsled tega nepremišljenega ravnanja! Zatorej naj oblastva skrbč, da se ta škodljivost odstrani s tem, da se ali uniči takoj slaba obleka in perilo in se revežu povrne primerna odškodnina — bogatin je itak ne potrebuje — ali se naj pa po sedaj obče veljavnem načinu dezinfikacije razkuži vsa obleka tuberkuloznih, to je z vročim vodnim parom. V to svrho bi moralo vsaj vsako glavno mesto imeti svoje pravilno zgrajeno razkuževalno poslopje, v katerem bi se obleka in pohištvo vseh za nalezljivimi bo¬ leznimi obolelih ali umrlih razkužilo. Še-le potem, ko izda oblastvo potrdilo, da je obleka pravilno razkužena, sme se dalje prodajati. Občinstvo bo kmalu sprevidelo koristi te uprave in bo hvaležno za to dobroto. Kar se tiče osebnega varstva fprofilakse), mora se takoj pričeti s prvim dnevom življenja. Tuber¬ kulozna mati ne smč pod nobenim pogojem dojiti otroka, preskrbeti se mu mora zdrava dojnica. Z mlekom otroka rediti ali z drugimi takozvanimi re¬ dilnimi aparati, bilo bi prenevarno. Odgoja naj se vrši na deželi, ne v zaduhlih mestih. Ako je mo¬ goče, naj prežive taki otroci zimski čas v južnih krajih, ker zbole, kakor sem že poprej omenil, lahko pri najmanjši priliki za katarom dihal. Stanovanje naj bo prostorno in zračno. Posebno je na to pa¬ ziti, da se otroci prenaglo ne začno utrjevati. Vol¬ nena obleka je najboljše sredstvo zoper naglo pre- membo kožne temperature, ker le vsled te premembe nastanejo kaj lahko unetja. Ostala obleka naj ne bo pretežka, in“otroci naj se’polagoma privadijo posebno vrat popolnoma nepokrit nositi. Hrana naj bo lahka, tečna in redna. Pozneje, ko se je otrok v 5. do 7. letu toliko okrepčal, da se takoj ne prehladi, prične naj se pravilno utrjevanje života. Umivanje s primerno mrzlo vodo, telovadba, kopanje v mrzli vodi in kar je posebno važno, treba je navajati na to, da se pluča izdatno širijo pri dihanju in krčijo pri izdihanju. To je takozvana plučna gimnastika. Toda ne sme se pretirati, in organizem se ne sme prenapeti, da se ne utrudi. Razumljivo je dalje, da je treba pri izvolitvi poklica jako previdno postopati, da se ne izvoli tak poklic, ki bi morebiti utegnil pospeševati razvoj tuberkuloze in bi bilo uničeno mlado življenje, dospevši komaj po dolgem trudu do zaželjenega cilja. Sklenem z željo, naj bi te vrstice nekoliko pri¬ pomogle vsaj v ožjih mejah naše slovenske domo¬ vine, da se uničuje jeden najhujših sovražnikov našega ljudstva —- tuberkuloza. in zato so tudi jako draga. Kdo pa je kriv, da ni stanovanj, morda meščani? Celemu svetu je znano, da je naše mesto revno. Obrt malo nese, ker se blago iz tovarn ceneje dobi. Gostilen je obilo, a malo so obiskane, večina uradnikov ima vino doma. Ž gostilno človek torej ne more obogateti. In trgovci ? Le vprašajte jih, koliko stržijo. Še po večih mestih gre trda, kaj še-le po malih, od vsega prometa od¬ daljenih mestih. Interesi mesta se od vseh strani zanemarjajo. „Dol. Novice" same so nedavno pisale, da vse teži po središču dežele; prete celo s pre- meščenjem okrožnega sodišča, tudi o obstanku gim¬ nazije se maje z ramami. Ko bi kdo tudi nameraval zidati, v tacih odnošajih mu upade pogum. Kdor ima kaj denarja, drugje ga naloži, kajti katera hiša nese dandanes 4°/ 0 čistega dohodka zlasti v malih mestih? Tudi ni popolnoma res, da bi bile novomeške hiše stare kolibe, v katerih stanovati se uradnik sramuje. Kakšna stanovanja so n. pr. v Ljubljani po Starem trgu, četudi je lice poslopij dostojniše? Človek, ki ni videl še Novega Mesta, mislil bo, da je podobno kaki indijanski naselbini. To je že prehud tobak. Kje ste pa izvedeli, g. dopisnik, da so meščani vojaštvo odpravili iz mesta ? Bes je, da eden prejšnjih županov ni bil poseben prijatelj vojaštvu; niuar pa ne mislite, da so vojaki radi njega zapustili mesto. Zgodilo se je vsled novega sistema, ker se vojaki v velikih garnizijah ložje izvežbajo; tudi so v Novem Mestu za mobilizacijo preveč oddaljeni. Da so se meščani krepko potegovali za vojaštvo, je obče znano. Koliko¬ krat so se odposlale deputaeije na Dunaj, v Gradec in na druga merodajna mesta za garnizijo, pa zastonj. Ker ni torej upati vojakov, naj erar priredi vojašnico za urade, pa bo kmalu prostora za vse uradniške družine dovolj. Da so pa stanovanja vedno dražja, vzrok je pa tudi pri davčnem nadzorstvu; tam lahko marsikaj izveste. Pri tako visoki stana¬ rini bi morali meščani že obogateti, pa vendar se to ne zgodi. Samopašnosti meščanom ne gre očitati, torej ima denar druga pota. Iz Velikih Lašč, 23. januvarija. Tukajšnji mla- dinoljubi in šolski prijatelji osnovali so dne 18ega t. m. v gostilni pri županu g. M. Hočevarju pred¬ pustno veselico z namenom koristiti ter pomoči revni šolski mladini v Velikih Laščah. V resnici ob¬ nesla se je veselica vrlo — dobro. Dn6 20. t. m. izročil je podpisanemu pred¬ sednik krajnega šolskega sveta c. kr. okrajni sodnik blagor, g. Danijel Šuflaj prelepo svoto v znesku 54 gld. 84 kr., dodšvši še iz lastnega žepa 8 gld., torej skup: 62 gld. 84 kr., želeč, naj se po pre¬ vidnosti uporabi ta denar v korist revne šolske mladine. Takoj se je sklenilo, da pristopi šola v Velikih Laščah »N&rodni šoli" kot ustanovnih z vplačilom 20 gld., ostanek pa se uporabi v nakup potrebne obleke revnim šolskim otrokom. Mar ni to lep vzgled, vreden posnemanja? V resnici! Dandanašnje je zanimanje za šolo vedno večje. Veselo znamenje 1 "Saj velja v obče, da kdor ima šolo, mladino, tega je prihodnost. Šola pa v resnici to zasluži. Šola je podobna cvetočemu sadonosniku, v katerem dozoreva žlahten sad za Boga, dom, cesarja. Mar se v dobri šoli ne razvija razum, blaži srce, obogati jezik v blagor, izomiko človeštva? In kar je še več: Ne doseže li človek v pravi, dobri šoli dovršenost svojo, katerega vlada vera, mir, blagoslov, ljubezen, Bog, ter je sebi v srečo in drugim v prid? Kolika do¬ brota, ako se komu pripomore k taki sreči in bo¬ gastvu 1 Ker bode z omenjenim izdatnim darom po- magano marsikateremu naših revežev ter se z jed- nakim blagim činom šolstvo pospešuje vsestransko, veže me prijetna dolžnost, da se v svojem, kakor v j imenu šolske mladine za prelepi dar vsakemu po- i sebej, kakor vsem vkupe, ki so k temu kaj pri¬ pomogli, prav srčno zahvaljujem. Bog ohrani veliko- laške mladiuoljube in vse šolske prijatelje 1 Slava! Josip Pavčič, voditelj šole. Iz Zagreba, 22. januvarija. (Raznoterosti.) Kardinal-nadškof Mihalovič je pred kratkim podelil znamenite zapise v dobrotvorne svrhe. Za siromašne duhovne je utemelil že pred več leti zaklado, ka- terej je zdaj dodal še 35.000 gld., a za pokojninsko zaklado je odločil 20.000 gld. Za dozidavanje stolne cerkve je daroval svoj letni prinesek 20.000 gld. Po 5000 gld. je podelil za deški seminar, za uršu- liuski samostan v Varaždinu ter za zavod za slepce v Zagrebu. Po 3000 gld, je namenil društvu go- spinskemu za detišnico v Zagrebu ter ubožnici, po 2000 gld. pa „Matici Hrvatski" in glasbenemu za¬ vodu, a po 1000 gld. društvu sv. Jeronima, dru¬ štvu sv. Vincencija de Paula ter zagrebški požarni straži. Vkup tedaj 103.000 gld. To je gotovo lep dar narodu, ali je morda tudi zadnji, kajti viso¬ kemu dostojanstveniku se je bolezen na huje obr¬ nila in po izjavi dunajskega profesorja Sehrbtterja mu ni pomoči. Pred kratkim je umrl v Bakru, v hrvatskem Primorju škof Venceslav Soic, bivši škof senjski. Bil je ranjki posebno nadarjen mož ter je za časa bana Raucha imelel veliko nade, da bode postal za¬ grebški nadškof. Zatorej se je bil oklenil tedanje madjaronske stranke ter je tudi bana inštaliral. On je bil tudi jedini od vseh hrvatskih cerkvenih do¬ stojanstvenikov pri kraljevem kronanju v Budim¬ pešti. Nade, katere je gojil takrat še mladi škof, so ga pa kmalu prevarile. Za svojo privrženost omenjenemu banu in tedanjemu vladinemu zistemu ni bil poplačan, kakor se je nadejal. In ko je na Bauchovo mesto prišel domorodni ban Mažuranič, povrnil se je tudi Soič v Senj, kjer je ostal popol¬ noma nedelaven, pa je sčasoma tudi odstopil kot škof ter se podal v mir. Pekla ga je nezahvalnost ljudska ter je kasneje pri vseh volitvah na čelu domoljubnih volilcev vedno glasoval proti madja- ronskej stranki. S tem je hotel pokazati, da ni ugasnilo v njegovem srcu domoljubno čuvstvo, in da se je dal nekaj časa le zamamiti od vlastodržcev, ki so pa kasneje nanj pozabili. Vsi prebivalci iz Bakra in sosednih mest so skazali ranjkemu po¬ slednjo čast. V zadevi dr. Frankija se ne more nič kaj po¬ zitivnega seznati. Pripovedujejo, da je dr. Franki v preiskovalnej razpravi sodniku odgovoril, da je on papežev komornik in da je on dolžan, ako je po¬ zvan, pojasnila na dotična mesta odpošiljati. V tem pogledu on tedaj ne more odgovarjati sodniku. Dr. Franki se je potem podal na Dunaj ter se že zopet v Zagreb povrnil. V tej zadevi je bil tudi vrednik »Katoliškega Lista" dr. Volovič obsojen na 100 gld. kazni, ker ni hotel priobčiti popravka, ki mu ga je priposlal glasoviti Trbojevič. Kadar bode stvar do¬ vršena, bodem razjasnil, kaj so nameravali sovraž¬ niki duhovnov in opozicije s tem doseči. Drugi teden se bodo začele razpošiljati knjige I »Matice Hrvatske" za 1. 1890 To bode zopet lepa zbirka zabavnih in poučnih knjig. Tukajšnji časopisi so prinesli že vsi kratko oceno tega letošnjega daru ; ■ »Matice Hrvatske". Vsi so se povoljno izrazili o j ! delovanju omenjenega literarnega društva, samo j j nemška uradna »Agramer-Zeitung" ni mogla dru- ' i gače, da je tudi v tem slučaju pokazala svoje Hr- J vatstvu protivno mnenje. Neki kritik tega židovskega I lista se je spravil nad knjige Matičine ter jih je j sploh obsodil. Ko bi kakšen drugi list, kateri se i ■ bavi resnobno z literaturo, kaj očital temu ali onemu i j pisatelju, ne bi bilo tako zamerno, kajti vse v res- ■ j niči ne more biti izvrstno ter se nahaja gotovo tudi j j v omenjenih knjigah kakšnih nedostatkov. Ali če ; j nam kritik časopisa, kakoršen je »Agramer Ztg.“, s kaj očita, potem že dobro včmo, zakaj se to dela. Matičino delovanje je domoljubno in za hrvatski narod velike važnosti v kulturnem pogledu, to je pa ravno vzrok, da omenjeni časopis to društvo ; napada. Ljudem okoli »Agramer-Zeitung" ni dovoljno, j j da so obrekovali že naše vseučilišče, našo akade- j mijo in druge zavode zato, ker goje vsi hrvatsko, j narodno idejo, nego jim je napadati tudi taka dru- \ štva, ki izdajejo domoljubne spise. Tem kritikom je ■ vse na potu, kar je hrvatskega, vse jim je odurno, j pa je treba zato povsodi črniti ali pa ponižati, ka- ■ kor se je v tem slučaju zgodilo. In tak list se more : pri nas vzdržati, seveda največ s podporo židovsko, j To je sicer žalosten znak, ali Hrvati poznajo dobro | vse nakane teh ljudi, pa jih bodo znali tudi vselej 1 zavrniti, ko jih bodo tako nesramno napadali. Kadar dobim knjige sam v roke, omenil jih j bodem v kratkem po njihovem sodržaju, pa se ■ bomo prepričali, da je zgoraj omenjena kritika v ; resnici le obrekovanje. Iz Dalmacije, 21. januvarija. Mogoče je, da bodo tudi slovenski časopisi kaj pisali o dogodku, ki se je te dni pripetil v Splitu. Liberalci so povsod enaki, ter najraje zabavljajo zoper škofe in duhov¬ ščino, ako se jim najneznatnejša priložnost ponudi. Da torej veste, o čem se radi, povem Vam kratkoma. . Neki novomašnik je hotel brati novo sv. mašo in redno maševati v staroslovenščini, katera je v tej škofiji od davna v navadi. Se ve, da je to pri¬ vilegij, katerega škof na vprašanje in prošnjo po- jedinca podeljuje. Torej je tudi ta novomašnik prosil škofa za dovoljenje. Škof je med tem zvedel, da se dotičnik ni pripravljal za glagolsko sv. mašo; zatorej mu je odgovoril, da naj se poduči, pripravi, in mu je ob enem odredil enega izurjenega mašnika, naj ga izpraša, in če bode dovolj podučen, naj mu v ime njegovo (škofovo) dovoli glagolski maševati. Kako bi drugače moral postopati škof? Mar ni to korektno? Vendar so nekateri nezadovoljneži imeli kaj zoper to. Ko je potem isti novomašnik sprevidel, da se ni dovolj izuril, bral je prvo sv. mašo v latinščini. Ko ga je potem škof odredil za kapelana, in se je med tem dobro naučil staroslovenščine, ponovil je svojo prošnjo do škofa na ta-le način: naj bi mu bilo dovoljeno glagolski maševati le v tem slu¬ čaju, ko župnika nadomestuje. In ravno to mu je škof dovolil, ne več, ne manj od onega, kar je izrečno on prosil. Pa glej! Na to so vsi liberalni listi dvignili svoj glas, kakor da bi bil škof pre¬ klical stari naš privilegij. Nekateri so vedeli, da so v Splitu bili izgredi, da so škofu okna razbili, v resnici ni bilo prav nič od tega; le to je res, da so se dva ali trije glasovi slišali, ko so hodeč ljudje mimo škofove hiše glasno — pa ne kričaje — rekli: »Živela glagolica, živio Marko biskup !“ (Rajnki škof.) In to je bilo dovolj, da so nekateri časopisi napadli škofa in ga hudo prijeli. Bog moj! Mnogim vsaka, še tako majhna reč pride dobro, da le morejo izbruhniti svoj srd zoper duhovnike. Dne 14. t. m. umrl je v Splitu, v svojem rodnem mestu, glasoviti vodja irredentske (avtono- maške) stranke, dr. Bajamonti, kateri je tudi Vam gotovo poznat. Smelo trdim, da je ž njim umrla tudi stranka, katera se je ž njim rodila in živela. Imel je ranjki izrednih dušnih lastnostij, — katere pa žal ni vselej pametno in vestno rabi]. Pravega značaja menda ni imel. Od todi njegova kačja zvi¬ tost in skrajna premetenost, vsled katere je posebno znal tudi prosto ljudstvo kar zaslepiti, tako da ga je za več časa ljudstvo prav obožavalo. Poslednji čas prenehala je njegova slava; a čudno, to ga ni ustrašilo, ne od cilja odvrnilo: ostal je stanoviten svojemu načelu. Imel je mož veliko »fiksnih idej", in jih ni nikoli zatajil, če bi le bil na pravem potu, mogel je res mnogo koristiti hrvatskemu narodu. — Bog mu se duše usmili. Dnevne novice. (Državnozborske volitve.) Ker je s cesarskim patentom z dne 23. t. m., kakor poročamo obšir¬ neje na prvem mestu, razpuščen državni zbor, raz¬ pisalo je deželno predsedstvo za Kranjsko nove volitve, in sicer se bodo vršile v kmečkih občinah dne 3. marca, v mestih in trgih dnč 5. marca, v trgovinski in obrtniški zbornici ljubljanski dne 6. marca in v veleposestvu dne 7. marca. (Katoliško politično društvo) ima, kakor smo že naznanjali, prihodnji četrtek (dne 29. t. m.) ob 6. uri zvečer v dvorani društva rokodelskih pomoč¬ nikov v Poljskih ulicah občni zbor po naslednjem vsporedu: 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo taj¬ nikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Posamezni na¬ sveti. 5. Volitev dveh pregledovalcev letnih računov. 6. Volitev novega odbora. — Dosedanji odbor vabi k obilni vdeležbi. (Odbor katoliškega političnega društva) ima jutri zvečer ob polu 8. uri v društveni hiši katoli¬ ških rokodelskih pomočnikov odborovo sejo. (Umrl) je dne 24. t. m. v Kranji previden s sv. zakramenti č. gosp. Janez Erjavec, rojen v Višnji Gori dne 1. avgusta 1. 1827, v duhovnika posvečen dne 31. julija 1. 1853. Kapelanoval je v Čatežu, Dobrničah in Slavini, od koder je prišel za administratorja v Kropo. Bolehen prišel je čez nekaj mesecev I. 1873. v Kranj v pokoj, kjer je bival ves čas slaboten do smrti svoje. Bog mu daj večni mir. Pogreb je bil danes, 26. t. m. dopoldne ob 8. uri. (Mlad tat.) S Prežganja se nam poroča: V četrtek dnč 22. t. m. zjutraj je razkazoval tukajšnji gosp, župnik možem krajnega šolskega sveta račune nove šole. V sobo stopi mlad človek proseč milo¬ ščine. Ko dobi kos kruha, steče iz župnišča^ Takoj pa zve gosp, župnik, da je zlikovec prišel po stop¬ nicah iz prvega nadstropja, predno je pri tleh stopil v sobo. Gosp, župnik gre pogledat v svojo spalno sobo in se prepriča, da mu je odnesel denar, ka¬ terega je prejšnji večer položil na mizo. Župnik hitro pošlje posle za tatom. Zviti potepuh obrnil se je proti Litiji, pa kmalu zapustil okrajno cesto, ko¬ rakal po debelem snegu v dolino Reko in da bi zmešal sled, šel je večinoma po vodi, akoravno mu je bila čez kolena. Ko pa začuti zasledovalce, spusti se v tek po snegu proti Velikemu Trebelevemu. Tu se skrije v neki čebelnjak, kjer ga primejo in pri- • peljejo na Prežganje. Iz knjižice je razvidno, da je j mladi postopač petnajstletni Janez Trelic iz Lju- j glasoviru ali pa na goslih: »Spomin na Prago" od Dvoraka in njegovi »Slovanski plesi", „Krakowiak“ od Padjerevskega, »Ceska polka" od Smetane, Wie- niawskega »Polska pesen“, »Spev brez besedij" od Čajkovskega, »Srbske rapsodije" in »Svatovac" od gospe Stojkovičeve. Glavna točka koncertu bila je himna slovanskih narodov. Izvajale so se: »Kje dom je moj?" in »Hej Slovani!", bolgarska „Šumi Ma¬ rica", poljska »Bože, oj poljska", ruska himna, »Naprej", »Mila lunica" i. dr. Na glasoviru je igrala gospa Stojkovičeva, bivša učenka Smetanova in 1. dan maja za delavski praznik in delovati na deseturno normalno delavno dobo. Greenock, 26. januvarija. Mnogo štraj- kujočili železniških delavcev se je včeraj zbralo, ker so culi, da so prišli na njih mesto drugi ter šli okolu polnoči k osred¬ njemu štrajku ter napah pisarno. Policija je prihitela in še-le po došli močni pomoči se je posrečilo policiji razgnati množico. Več redarjev je ranjenih s kamenjem. bljane, kjer je pet let obiskaval ljudsko šolo. Klatil se je že nekaj tednov po prežganjski okolici. Nje¬ govi odgovori na razna vprašanja kažejo popolnoma sprideno srce. Oddali so ga orožnikom. Mladini pač manka strahu božjega. (Imenovanje.) Notranji minister je g. J. Ho- zhevar-ja, ki je dovršil c. in kr. orijentalsko akademijo, imenoval za konzularnega učenca. j Lisztova, g. Tierrot s pariškega konservatorija in g. j Naville. Vse točke so se izvršile izborno in francosko ; občinstvo bilo je oduševljeno vsled krasote slovanske i glasbe, doslej le malo poznate v Parizu. G. profesor ; Leger iz »Colege de France", v Slovencih poznat, j je občinstvu razlagal pomen in povod vsake narodne i pesni, dalje skladatelja in glasbene razmere posa- i mičnih slovanskih narodov. Piccoli-ievo esenco za želodec gjjgL- prireja in razpošilja nje izdelovatelj lekarnar »JSlSS G. Pieeoli v Ljubljani v zabojčkih po 12 in več steklenic. 1 steklenica 10 kr. (3) Umrfi s®: 23. januvarija. Ivan Arko, sprevodnikov sin, 6 let, Cesta (S Pivke) se nam poroča: Večdnevna burja nam je nanesla snega velikanske kupe po cestah in drugih potih. Tukajšnje prebivalstvo se mnogo bavi z vožnjo, mnogim je to glavni zaslužek. Zametje pa so za več dni ustavili vožnjo in pomnožili bedo v trdi zimi. Vendar pa se premalo stori za redno razkidavanje snega, osobito na cesti, ki veže Šent- Marami. Dunaj, 25. januvarija. Nj. veličanstvo cesar je podelil knezu in nadškofu dunaj¬ skemu, dr. Antonu Gruschi, veliki red Leo¬ poldovega reda in imenoval cerkvenega kneza na južno železnico 1, ošpece in davica. 24. januvarija. Gabrijela Legat, delavčeva hči, 2 leti,, j Streliške ulice 11, Hydrocephalus ehronieus. — Alojzija Repič, j vrtnarica, 71 let, Emonska cesta 19, kap. V bolnišnici: 21. januvarija. Frane Rozman, hlapec, 32 let, plučna jetika. Vrememsko »poročilo. kr. Obrabljene pismene marke 3Ž p h0:ILL'l- 'A' ir' 1 Tl ‘S m M a >T1 (D O - I Žitnik. Odgovorni vrednik: Ignacij Izdajatelj: Matija Kolar. pri celi po- Go- 60 60 65 d d * ob jednem za prelata tega reda. — Eu- munski ministerski predsednik, Manu, bil je včeraj popoldne sprejet od cesarja v avdijenci in danes je obiskal grofa Kalnokyja, s ka¬ terim se je nad eno uro pogovarjal, potem pa je obiskal ministra Szbgienyija. Manu je obiskal nadvojvode in poslanike. Današnjega dvornega obeda, pri katerem je bil tudi Manu in rumunsko poslaniško osobje, vdeležil se je tudi grof Kalnoky. Dunaj, 26. januvarija. Volitve v državni zbor se bodo vršile v Galiciji od 2. do 9. mar- cija, na Moravskem od 2. do 6., na Štajer¬ skem od 5. do 12., na Zgornjem Avstrijskem od 28. februvarija do 7. marcija. Kotor, 24. januvarija. Ker silno mete in brije burja, pretrgane so v Krivoščiji vse zveze in poštni promet je ustavljen. Trdnja¬ vice in žendarmerijske postaje se sporazum- Ijajo z optičnim brzojavom. Ostrogon, 26. januvarija. Stolni kapitelj zahvaljuje najbolj udano brzojavnim potom cesarja za njegovo sožalovanje. Nadvojvoda Jo¬ žef Avgust bode zastopal družino nadvojvode Jožefa pri pogrebu. Galimberti pride k po¬ grebu 27. januvarija. Konzistorij je izvolil škofa Majerja za stolnega vikarja. Berolin, 25. januvarija. Nadvojvoda Eugen je došel danes ob 1 / i 1. uro popoldne. Spre¬ jeli so ga princ Henrik v mornariški uni¬ formi. Vojaška godba je zaigrala avstrijsko narodno himno. Cesar s svojimi gosti, nad¬ vojvodo Evgenom in vojvodo Genovskim se je vdeležil gledališke predstave »Devica Or¬ leanska. “ Pariz, 25. januvarija. Ker se sneg taja, navstale so povodnji v mnogih krajih severne Francije. V Saint-Quentinu je poplavljeno pred¬ mestje Saint-Jean, mnogo hiš se je sesulo. V Lieuvinu stoji voda meter visoko na glavnih cestah. Ziirich, 26. januvarija. Konferenca švi¬ carske delavske zaveze je sklenila smatrati Tujci. 23. januvarija. Pri JžaSida : Blau, Miiller, trgovca; dr. Klang, Leopold Herzog, z Dunaja. — Miiller iz Švice. — Kirschik, c. kr. živinozdravnik. Pri St&nu: Didič, župan, iz Idrije. — Zechner, trgovec. Haada, Rosenberg in Vrbančič, iz Gradca. — Bizjak iz Trno¬ vega. — Rupp, inžener, iz Beljaka. — Steigle; Richter, to¬ varnar, s soprogo; Klutz, z Dunaja. Pri avstrijskem carin Toger, tržeč s kožami, iz Be¬ ljaka. — Kaplja iz Ljubljane. Pri bavarslcem dvoru: Falk, zasebnik, iz Kormina, u) Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. peter-Knežak-Trnovo; isto velja tudi o občinskih potih od vasi do vasi. Županstva navadno ukažejo, naj gredo ljudje gaz delat, toda vsi ne poslušajo ukaza, in tako ostanejo posamezni deli cest in potov nepredrti. Ce po noči voznik zaide v take kupe, gorje njemu in živini. (Nevarno je zbolel), kakor se nam poroča iz Ptuja, č. g. Stanko Prus, ki je bil 12 let obče priljubljen kapelan pri sv. Petru in Pavlu v Ptuju, sedaj pa v Neunkirchenu na Avstrijskem. Prijateljem in znancem priporoča se v molitev. (Ljudsko štetje.) V občini celjske okolice so našteli 3742 prebivalcev, in sicer 3521 Slovencev in 221 Nemcev. — »Grazer Volksblatt“-u se poroča iz Šentožbolta pri Ivnici na Štajarskem, da so v neki tamošnji tovarni vse delavce, rojene Slovence, zapisali za Nemce. List dostavi: »To je prava in čista eskamotaža!" — Capovilla v Barkovljah Trstu je naštel 600 Italijanov, akoravno jih v župniji ne živi nad 200, in še med temi jih je lovica iz laškega kraljestva. Jednaka se godi v jih ne bodo v tem oziru vse Morove so vsi slo- zapisani za h i 50 ,, gl- L — „ 1.20 „ —.35 Dunajska borza. (Telegrafteno poročilo.) 26. januvarija. Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16 % davka) Srebrna „ 5% „ 100 „ „16*4 „ •5% avstr, zlata renta, davka prosta . . . Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije London .... Srebro .. Francoski napoleond. , . . .... Cesarski cekini .... Nemške marke . . .... srednja temperatura obeh dni —19'8°, in —71°, ozi¬ roma za —9 0 in — 5'3°° pod normalom. • ♦‘.J, po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljiei po 3 koščke. Medeno glicerinov« milo v zavitku po 3 koščke. Tekoče glieerinovo milo v steklenici (Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.) Glieerinova ustna krema v steklenici Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke . . . , . II Al glieerinova zobna krema po IlAuvDvli 1 5 (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sargov sin & comp., c. in ;.r zalagatelj na Dunaji. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. (15) Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof, baron Lie! ig, prof. pl. Hebra, pl. Žeissl, cesarski svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Maister v Gothi itd. Glieerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr , v škatljiei 65 kr., v deščicah " ’ " ’ " kr. Obrazci zastonj. 'Ci; (5) I i; & rici, kjer je gotovo 8000 Slovencev, a našteli 2000. — Da je po Koroškem še slabše, je umevno. V Vetrinjah so delavce zapisali za Nemce. V Celovcu venski posli pri nemških gospodarjih Nemce. (Nemški »Schulverein") je v svoji seji dne 20. t. m. ukrenil postopati zoper župnijski urad v Sevnici glede na poučevanje v veronauku na ondotni šulferajnski šoli. Dalje so se dovolile nagrade ali »premije" trem učiteljem na Kočevskem za marljivo ponemčevanje slovenskih otrok. — Tiha voda glo¬ boko dere. (Prvi majnik.) Delavska stranka namerava pri¬ rejati po vseh večjih avstrijskih mestih, istotako tudi tu v Ljubljani, delavske shode, na katerih se bode ukrepalo, da se v 1. dan maja uprizorijo veli¬ kanske demonstracije v prospeh občne volilne pra¬ vice. (»Radovljiško učiteljsko društvo") priredi dne 2. svečana t. 1. v gostilni g. Wuchrerja v Lescah II. koncert v prid šolstvu tega okraja.— Vspored: 1. Iv. pl. Zajc: Dijaška, zbor. — 2. Gj. Eisenhut: V naravi, zbor. — 3. * Mihova že¬ nitev, kvartet. — 4. W. Veit: Keber in cvetica, zbor. — 5. A. Foerster: Milica, kvartet. — 6. A. Hajdrih: Petelinčkova ženitev, zbor s samospevom. 7. Knittl: Žežulinka, zbor. — 8. Tovačovsky: Na gorah, zbor. — Vstopnina za ude 30 kr., za neude 60 kr. Začetek ob 7. uri zvečer. Ker je dohodek koncerta namenjen v prid šolske mladine, upa odbor, da se bode p. n. občinstvo obilno od¬ zvalo vabilu. (Premembe pri učiteljstvu na Štajarskem.) Go¬ spodje Jakob Budna premeščen je za nadučitelja v Negovo; Jurij Bregant za nadučitelja k sv. Be¬ nediktu Slov. Goricah. Učitelji so postali gospodje Franc Witzmann v Ribnici, Tomaž Kun s tič v Polzeli in Jurij Flis v Bizeljskem. (Slovanski koncert v Parizu.) Zgodovinsko društvo »Cercle Saint-Siraon" priredilo je te dni v prostorih za člane in povabljene goste koncert, ob¬ segajoč povsem slovanske skladbe. J^le s® BSargove glicerinove specijalitete.® Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno W W Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje ' $