SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gldza en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemaš, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */ 2 6. uri popoludne. Htev» 22, V Ljubljani, v sredo 28. januvarija 1891. Letnik: XIX. Vabilo na naročbo. S 1. februvarijem prične se nova naročba na »SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi opravništvo. Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira. Nove volitve. Komentar, katerega je „Wiener Zeitung" ob¬ javila z razglasom o razpuščenju državnega zbora, slove: »Na prvem mestu objavimo cesarski patent, s katerim je razpuščen državni zbor. Razpuščeni državni zbor zasluži spričevalo vspešne delavnosti. Sklenil je v rodoljubni darež- Ijivosti na korist veljave monarhije za razširjenje in zboljšanje brambene moči velevažne postave. Da so se določili prispevki za pokritje potreb¬ ščin skupnega gospodarstva, ponovila carinska in trgovinska pogodba z deželami ogrske krone ter se je marsikaj koristnega vpeljalo na polji narodnega gospodarstva, socijalne politike in državne kulture, pripomogel in sprožil je državni zbor. Tudi ravnotežje v državnem gospodarstvu na¬ vzlic potrebnim, večjim troškom je velik vspeh mi- nole postavodajalne ddbe. Kakor v vsakem parlamentu je tudi v našem proti koncu volilne dobe postavodajalno delovanje počasnejše in okornejše, ovire v parlamentarnem delu so neizogibne, težave vedno večje. Z ozirom na kratki čas do postavnega konca postavodajalne dobe, na mnoge premembe med strankami, dvomljiva večina in na naloge prihodnosti prišel je trenotek, da se obnovi državni zbor in pojasni politični položaj. Volilci naj svojo ustavno pravico izvrše z rodo¬ ljubno previdnostjo. Avstrija tudi v prihodnje potrebuje parlamenta, ki avstrijsko misli, čuti in dela, ki moč in čast monarhije višje ceni kakor strankarske koristi. Ve¬ čina mora zadostiti državnim potrebam ter biti zmožna, da razvija krepko postavodajalno delavnost; biti mora trden jez proti nerodoljubnim in preti¬ ranim težnjam; varovati mora ustavo države in ustavne pravice kraljevin in dežel, individualnost • narodov ter najvažnejšo podlago človeške omike, i versko prepričanje. Večina mora biti, ki razume znamenje časa, kajti kakor naše zasebno in javno življenje ne more biti malomarno nasproti socijalnim prikaznim, tako mora tudi postavodajalna oblast v svojem delokrogu pokazati razum za socijalna vpra¬ šanja. Že prestolna govora 1. 1879. in 1885. našte¬ vata celo vrsto legislativnih nalog, katerih velik del je bil rešen. Da pa je na širnem polju gospodar¬ skega in duševnega razvoja še mnogo dela, ki bode zahtevalo od novih ljudskih zastopnikov časa in moči, o tem morejo najmanj oni dvomiti, ki so v tem oziru že pokazali svojo dobro voljo. Avstrije različnost v naravi, razmerah in ljud¬ skih koristih ne daje upanja v velike, popolnoma homogenne večine, in naloga vlade Nj. veličanstva bode vedno ta, voditi politiko države v vseh slučajih odločno do pravih namenov. Kdor pa poznš, našo domovino, njeno zgodo¬ vino in notranji razvoj, mora pričakovati, da se bode pri prihodnjih volitvah ustvarila večina iz po¬ litikov raznih strank, ki bode v tem oziru podpirala vlado, kateri bode dobro došel vsak zmeren in do¬ moljuben zastopnik." Priznati moramo, da je ta volilni program v bistvu svojem konservativen, vendar se nam zdč ; mnogi stavki nekako zmedeni. Ne krop ne voda, . rekli bi, hoče biti grof Taaffe tudi v prihodnje. In kaj pomenijo besede: Večina je bila marljiva in delavna, pa vendar mora narazen; vlada ohrani stari program, toda na desnici morajo sedeti zmerni, rodoljubni možje. Torej stari program, pa nova ve¬ čina. Kakor slutimo, hoče grof Taaffe zvariti novo večino iz zmernejših nemških liberalcev, Poljakov, Staročehov (!) in zmernejših konservaticev; v opo¬ ziciji bi bili nemški nacijonalci, antisemitje, Mlado- čehi in skrajni klerikalci. Skratka: nam je uganka j ves komentar, gotovo je le to, da grof Taaffe hoče j še vladati v ožji dotiki s Chlumetzky-jem. Vlada : kliče pod svojo zastavo zastopnike vseh narodnosti, : toda le zmerne življe, ki bi potrdili sedanje državne i razmere kot državno potrebo. Ali se bode grofu Taaffeju to posrečilo? Nemške staro-liberalce in Poljake ima pod zastavo; potem bode čakal, kdo se mu še pridruži. Vladna „Presse“ piše mej drugim: „Iz mnogih i vzrokov ne kaže, da bi umirajoč parlament životaril < do zadnjega trenotka. Na Angleškem ni nič novega, j da je parlament razpuščen nekaj mesecev prej, ko : mu poteče doba. Uvaževati je treba, da budgetna I debata ni še končana, in da bi razne stranke to j debato porabljale za volilno agitacijo. Debata pa bi I bila dvomljive vrednosti, ker bi sezala le v minolo dobo. Novi parlament bode mogel v budgetni debati obračati pogled v prihodnost ter razviti svoj program". Levičarski listi pa sploh z veseljem pozdrav¬ ljajo razpuščenje državnega zbora kot potrdilo svoje trditve, da ne more tako dalje iti. Grof Taaffe, tako modrujejo levičarji, je sam moral to priznati. Vdajmo se trdnemu upanju, da pride v državni zbor večina mdž, ki razumejo znamenja časa, večina, LISTEK. Kavkaški ujetnik. Pripovest, spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil J. Steklasa. V. Žilin zleze v luknjo, razkoplie jo širje, da more skozi njo tudi Kostihn. Usedla sta se, pa čakala, da je v vasi vse potihnilo. In komaj se je umiril narod v selu, pripogne Se Žilin pod steno in zleze skozi luknjo. Potem za¬ šepeta Kostilinu: »Pojdi!" Grč tudi Kostilin, ali zadene z nogo ob kamen m zaropota. Gospodar je imel čuvarja-psa, prav besnega; zvali so ga Uljašin. Žilin ga je že prej hranil. Ko je Uljaširi čul, zalaje in poleti, a za njim tudi drugi psi. Žilin je potiho zažvižgal ter mu vrgel košček kolača. Uljašin spoznavši Žilina zamaha z repom in preneha lajati. Tudi gospodar je začul, pa zavpil iz kolibe: »Drži, drži Uljašin!" Žilin ga malo pogladi za ušesom. Pes preneha lajati ter se mu začne prilizovati okoli nog in ma¬ hati z repom. Usedla sta se za vogalom. Vse je umolknilo, samo ovca meketa v hlevu in voda v dolini šumi po kamenju. Temno je bilo.-Nebo je bilo z zvezdami posuto; in mladi mesec se je nad goro zažaril zahajaje. V dolinah se je belila megla kakor : mleko. Žilin vstane in reče tovarišu: »Hajdi brate, : hajdi!“ . Odpotila sta se; in komaj sta se premaknila — začujeta — kako je mula zapel na minaretu: »Alah! Besmilla! Iljrabman!" To pomeni, da narod pojde v mošejo. — Usedla sta se zopet pritajivši se pod i zidom. Dolgo sta tako sedela, čakala, dokler ni narod odšel. In zopet je vse potihnilo. »E zdaj pa v imenu Božiem!“ prekrižata se in hitita čez dvorišče proti bregu reke, pregazita jo ter udarita po dolini. Gosta megla se je nizko ulegla, I a nad glavo so se zvezde bistro svetile. Žilin je po ' zvezdah sodil, na katero stran morata iti. V megli . je bilo sveže, lahko hoditi, samo obuvalo bilo je j nerodno — razhojeno. Ž lin je sezul svoje čevlje, vrgel jih proč, pa šel bosonog. Skakal je s kamna na kamen, a zraven pogledaval na zvezde. Kostilin je zastajal. »Počasi hodi! Vražji čevlji-vse noge so mi ožuhli." »Pa jih sezuj, bode ti laglje," odgovori mu Žilin. Tudi Kostilin gre bos, ali bilo mu je še huje: obrezal si je noge po kamenju ter zopet zaostajal. A Žilin mu reče: »Ce si raniš noge, zacelile se ti bodo; ali ako te vjemo,-- ubili te bodo." Kostilin ni nič govoril, šel je stokaje. Dolgo sta šla po dolini. Kar zaslišita-na desno so zalajali psi. Žilin postoji, ozrč se in popne na brdo. »Ej, prijatelj, zašla sva, zavila sva malo na desno. Tukaj je nekaka tuja vas, z gore sem jo videl. Nazaj morava iti, malo na levo v goro. Tam¬ kaj mora biti šuma." A Kostilin reče: »Počakaj malo, da se oddahnem. Noge so mi krvave." »E, prijatelj, zacelile se bodo. Skači hitreje. Glej tako-le . . .“ In Žilin pohiti nazaj, levo na goro, v šumo. Kostilin pa je neprenehoma zaostajal in javkal. Žilin mu je psikal, da naj ne javka, a sam je hitel dalje. Prispela sta na goro v gozd. Šla sta v šumo . . . in raztrgala vso obleko na trnju. Prišla sta na stezo ter se spustila po njej. »Stoj!" Cul se je topot kopita po stezici. Postaneta, da slišita. Ali tudi topot, kakor da je konjski ... po¬ stane. Ona gresta dalje, a topot je zopet udarjal. Zopet se ustavita ... in ono se ustavi. Plezal je ki bode stala na naravni podlagi in imela vedno pred očmi zgodovinski razvoj naše države, časi so ? resni. Srednji stanovi bijejo zadnji boj. Brez rešitve § bodo vtonili v viharju, ako posamezni stanovi raz- '■ dvojeni stopijo v boj z močnejšimi nasprotniki. | Zvezda, ki je zasijala nad Betlehemom, kaže pravi pot do namena. Na potu pa se nam blišči križ, znamenje trpljenja, a tudi gotovega odrešenja. S tem znamenjem bodemo zmagali. -- "Madjari in ljudsko štetje. Madjarski časopisi že naznanjajo svetu veselo poročilo, da se je po zadnjem popisu madjarski narod, ali kakor se oni izražajo „državovzdržujoče pleme“ zopet pomnožil, in sicer v zadnjih 20 letih že čez polovico, ali morda še več, kar bodo doka¬ zala poročila štatistiškega urada. Da se je prebival- j stvo Ogrske pomnožilo, ni dvojbe, saj je samo glavno mesto Budimpešta v zadnjih 10 letih dobilo 130.000 prebivalcev več, nego jih je bilo poprej. Ta na¬ predek se pripisuje seveda le izključljivo zaslugam madjarsko vlade. Čudno pa je vendar, da se pri¬ tožujejo pri vsem tem napredku madjarski časopisi, da se je statistiški urad preveč strogo držal onega zaključka petrograškega statistiškega kongresa, vsled katerega se mora popis vršiti glede na narodnost po materinskem jeziku, kajti po njihovem mnenju je to preveč znanstveno, pa bi bilo bolje, da se je popisovalo po občevalnem jeziku. Kakšni so ti hi¬ navci, da si jih večjih misliti ne moremo! Nemec je v zapadnej polovici države naše zares vsprejel izraz občevalni jezik mesto materinskega, ker si je hotel na ta način pomnožiti svoje pleme, čeravno po občevalnem jeziku ne moremo dobiti pravih po¬ datkov o narodnosti ter po tem takem tudi v tem j pogledu avstrijska statistika ne more imeti nobene ! znanstvene vrednosti. To je statistika le za politiko, kar avstrijskej znanosti ne služi v čast. Na ta način j se ne piše Statistika narodnosti nikjer na svetu, le ■ zviti avstrijski Nemec jo je izumil, da more število drugih narodnosti zmanjšati, svoje pa povečati. Na¬ dejamo se. da mu tudi taka varanja no bodo ko¬ ristila. To kar je storil Nemec, veseli tudi Madjara, pa bi bil rad, da se je po občevalnem jeziku popis vršil, kajti pod to rubriko se lahko zapiše tudi ■ madjarski, mesto slovaški, rumunski, srbski, nemški itd. ter ni tako očividno nasprotno kakor, če stoji . materinski jezik napisano. Madjari so morali tedaj j po sili mnoge pripisati sebi, saj jih drugače ne bi ; bilo toliko. Znano je, da se madjarsko pleme ne j množi, a tembolj drugi ogrski narodi, ki se morajo j pa po popisu svetu prikazati le tudi kot Madjari. j Nemec se je pomnožil tedaj po občevalnem jeziku, i Madjar pa vkljub materinskemu jeziku na omenjeni način. In tako ne morejo biti štatistiški podatki pravi in točni niti v zapadnej niti v iztočnej polovici j monarhije. Če tedaj tudi ne dvomimo, da je pri vsej I omenjenej ^znanstvenosti" statistiškega urada ogr- j skega mnogo šovinizem pri zadnjem popisu uplival, | vendar ne moremo zopet misliti, da se je to vse Žilin počasi dalje ter spazil tamkej na poti, kjer je sijala mesečina, da nekaj stoji: kakor da je konj, a ni, in na konju nekakšna čudna stvar, niti podobna človeku. Slišala sta tudi, kako je zasopelo. Kakšna je ta čudna stvar, za božjo voljo! — Žilin zažvižga po tiho, ono skoči s stezice v šumo, a šuma zašumi, kakor da nevihta razsaja in veje lomi. Kostilin se je skoro od straha zgrudil. Žilin se nasmeje in pravi: „To je jelen. Slišiš li, kako z rogovi po šumi lomi? Midva se njega bojiva, a on zopet naju." Šla sta dalje. Svetloba je prodirala že skozi tmino; jutro ni bilo daleč. Gresta li dobro, ali ne tega ne vesta prav. Žilinu se je zdelo, da so ga ravno po tej stezi vodili in da bode potreboval do svojih še deset vrst, ali vendar ni vedel gotovo ; noč je, pa se ne dii prav razpoznati. Izideta na poljano. Kostilin se usede ter izpre- govori:. > „Ti, kakor hočeš, ali jaz ne grem dalje, . . . noge mi drgetajo." Žilin ga je nagovarjal. „Ne, jaz ne grem, ... ne morem." Žilin se razsrdi nAnj. „E, pa grem jaz sam ... Z Bogom!" Dalje sledi.) 5 s silo dogodilo, ker imajo ravno Madjari vso moč v rokah; ali pa morda z obetanjem v gmotnem po¬ gledu, kar se na Ogrskem kaj rado dogaja. Sicer ; bi taki nazori o ogrskih narodnostih, po katerih se ■ Madjari tako hitro pomnožujejo, dokazovali o nizkem ■ stanju v kulturnem pogledu ter človek skoraj ne bi * mogel verojetij da se more kaj takega dogajati. Vsem je znano, da so Madjari ravno'v tem po- gledh vse druge narode prekosili. Odpadnike drugih nirodnostij so oni vselej radi sprejemali ter jih bo- gatb obdarovali, posebno ž dobrimi državnimi služ- ! bami. Večjega renegatstva menda celo pri Turkih ! ni bilo v verskem pogledu, kakor je zdaj na Ogr- j skem v narodnostnem. V tej nestalnosti ogrskih ndrodnostij je tedaj mogoče, da se oni množš, če- i tudi bi oni drugače morali propadati. Neka posebna 'l spretnost jim je prirojena, da si znajo od drugih sredstev za svoje vzdrževanje pridobiti ter nad ostalimi vladati, četudi so v manjšini. V dotiki z drugimi narodnostmi se oživljajo telesno in duševno. ! Znano je dobro, da so Madjari z duševnimi spo- j sobnostmi slabo obdarjeni in da je večji del njihove i kulture izposojen od drugih narodov. V najvažnejših i in najslavnejših njihovih zgodovinskih momentih so । odločevali po navadi Slaveni, Rumuni in Nemci. | Celo njihov jezik je napolnjen s slavizmi; skoraj j tretjino besedij so si posodili od Slovanov, od ka- i terih so se naučili tudi polje obdelovati in državo j upravljati. Za najbolj navadne stvari ne bi imeli iz- J raza, ko ga ne bi bili od Slavena vzeli. Najzname- ! nitejši njihov kralj Matija Korvin je bil sin Ru- । muna Janka Sibinjana, a odgojen je bil v Pragi, i tedaj v slovanskem mestu in na slovanskem dvoru ; Jurija Podjebrada. Poleg njega so gotovo glaso- j vitejši nego mnogi Madjari, Nikola Jurišič, Zrinjski i in veliko število drugih Slovanov, katerih ne mo- i remo tukaj naštevati. Celo v ustanku 1. 1848. so | bili Slovani odločujoči, kakor: Damjanič, Knežič, Dembinski, Bern in drugi. A kaj je Košut drugega nego odpadnik Slovak, ki ni znal besede madjarski, i ko je prišel v Budimpešto, potem pa je rohnel proti j svojemu narodu slovaškemu ter Hrvatom in Srbom. | In ravno taka je tudi na polju umetnosti in zna- nosti, trgovine in prometa. Jedini, pravi lirični j pesnik madjarski je Petoffy, rojen Srb Petrovič, s ravno tako njegov naslednik v lirski poeziji Kiss j rojen Nemec Klein. Jedini pravi madjarski dramatik ■ sedanjega časa Doczy se je še pred kratkim zval jj Dux. Prvi ogrski besednjak je sestavil Bloch, ka- j terega so Madjari prekrstili v Ballagi. Med glaso- j vitimi madjarskimi zgodovinarji so trije poznati po j imenu Engel, potem Hunfalvy, poprej nazvan Hunds- | dorfer, a Pesty je madjarski žid. Znanstveni pisatelj j v gospodarskih strokah je Julij Kantz, a jedino iz¬ virno delo o matematiki je napisal Vincenc We- ninger. Madjari imajo potem tudi glasovitega ana¬ toma po imenu Schenthauer, jednega zoologa, ki se S zove Otto Hermann; njihov najboljši arheolog je | slovanskega porekla Pulsky, a orientalist Vambery S se je poprej pisal Bamberger. Glasovit njihov arhi- s tekt je Ybl, a od dveh na glasu kiparjev se jeden 2 zove Engel. Med tremi poznatimi slikarji je Mun- kaesy nemškega porekla, a drugi se še sedaj zove Lietzen-Meyer. Najglasovitejši madjarski glasbeniki so List, Erkel in Edmund Mihalovič. Med sedaj živečimi ogrskimi škofi nahajamo imena Schuster, Steiner, Schlauch itd. Njihovi prvi publicisti se zo- vejo Falk, Bekšič, Kaas, Feigelsberg, Kilian, Ča- volsky, Schaffer itd. Najboljši madjarski kodifikator Csemeghi se. je poprej pisal Nascher. Med velikimi trgovci ni nobenega pravega Madjara, ravno tako tudi ne med ravnatelji denarnih zavodov ter nam ni potrebno dokaza z imeni. Finančni preporoditelj ogrskih financ je Weekerle, a stvoritelj današnjega trgovinskega in prometnega zistema je Matlekovič, njegov naslednik je minister Baross, sin slovaških starišev. Najboljši referenti v ministerstvih so slo¬ vanskega ali nemškega rodu. Tedaj v vseh strokah najdemo zastopnike iz drugih nšrodnostij ter prav malo iz madjarske. Pa vendar vsi ti delajo za slavo Madjarije. Zakaj tako ? Madjari so namreč prav spretni, kakor smo že zgoraj omenili, vse bolje glavice zd-se pridobiti, če tudi z velikimi žrtvami, pa si tako kulturo drugih narodov zii-se prisvojujejo. Slovan in Nemec vidita, da je njima mogoče le v madjarskem društvu napredovati pa se udasta temu duhu. Od zdolaj, posebno po nižjih šolah, je pritisek madjarski tako jak, da se mladina počasi odnarodi,.a kasneje ga zaslepi zamama za lepim napredkom, ki ga more le v madjarskem društvu doseči. Zatorej toliko renegatstva na Ogr¬ skem. In le s tem renegatstvom se more madjarsko pleme vzdržati, kajti ono ni doraslo ostalin? narodom niti v gmotnem, niti duševnem pogledu. Razumijo pa dobro uporabiti vse v dosego svojih ciljev, a kot sredstvo za to so dobra dovoljena in nedovoljena pota. Tak razvitek naroda je pa nestalen, in ko se zavedo ostale narodnosti ter bodo svoje pravice za¬ htevale, opazilo se bode nazadovanje pri Madjarih v vsakem pogledu. Potem jim pa tudi ne bbde ko¬ ristila nič več moderna štatistika, po katerej se Nemci in Madjari v naši državi umetno morejo množiti. —a. O 1 9 , ‘ v 6 "J roliticm pregled. V Ljubljani, 28. januvarija. dežel®, Časopisni glasovi o razpušcenju držav¬ nega zbora. Vladni listi, presojujoč razpust držav¬ nega zbora, se sučejo v okviru volilnega programa, ki ga je ob tej priliki izdala vlada. Poudarjajo, da, kar se je pričelo pri razpravi o deželnem proračunu v češkem zboru v malem, da namreč ni nikdo go¬ voril o proračunu, marveč le o spravi, isto bi se v večji meri nadaljevalo v državnem zboru; politične strasti bi se vzbujale in državne koristi bi trpele mnogo škodo. — N e mšk o -1 i b er a 1 n i listi na videz z veseljem pozdravljajo razpust, češ, s tem je vlada sama priznala, da v sedanjih razmerah ne more več ostati na krmilu, da si bo torej po zvrše- nih volitvah izbrala drugo večino, v kateri tudi ne bo manjkalo zmernejše stranke v dosedanji zjedinjeui levici. — Iz poljskih listov se vidi, da so Poljaki brez skrbi za prihodnost; nadejajo se, da bodo tudi v vzhodni Galiciji prodrli proti romunskim kandi¬ datom, in v državnem zboru so prepričani, da bodo njih poslanci odločujoč del večine, naj bo že večina dosedanja ali pa poljsko - nemška. — češki listi, in sicer staročeški, vidijo v tem koraku vlade pre¬ pričanje, da treba z vso strogostjo postopati proti skrajno-radikalnim elementom, ter upajo, da bo vlada Staročehe podpirala pri bodočih volitvah. Mladočehi zopet sebi pripisujejo zaslugo za razpust državne zbornice, ker so vladi pokazali, da nima več večke v državnem zboru, ako se dosedanji poslanci zopet snidejo. — Razvidno je iz teh pojavov, da si razni listi z raznih stališč popolno nasprotno razlagajo vzroke o razpustu državnega zbora. Resnici najbližje pa je, če rečemo, da je vlada spoznala svojo ne¬ zmožnost, vladati s sedanjo večino, ki se vsak tre- notek lahko izpremeni v manjšino; izdala je proti svoji navadi volilni program, katerega naj bi se oklepali volilci. Ako to store in volijo take može, tedaj bo Taaffe nadaljeval svojo nadstrankarsko po¬ litiko; ako bodo pa volilci šli svojo pot, umaknil se bo onim možem, katerim bodo volilci pot pripra¬ vili z vspehom volitev. Priprave za volitve v državni zbor. Kakor so bili državljani avstrijski iznenadeni vsled razpusta državne zbornice, tako sedaj hite, da kra¬ tek čaš ? ki jim je za volitve na razpolago, kar naj¬ bolje porabijo. Po vseh kronovinah se snujejo zbori, shodi, posvetovanja, ki imajo kot razgovor na dnev¬ nem redu: priprave za volitve v državni zbor. — Prelep oklic je izdalo gorenje - avstrijsko katoliško politično društvo, kjer mej drugim pravi: „Matere molijo, da bi njih otroke spremljala krščanska vera do groba, da bi jih versko prepričanje varno vodilo med valovi življenja in da bi njih potomci krščanski križ postavili kot grobni spomenik. Očetje družinski upajo, da se jim zlajšajo neznosna bremena, da se povrne novo blagostanje. Možje-volilci! Želje mater in nade očetov, blagor dežele in države so v vaših rokah ; sovražnik naš skupen je židovski liberalizem, ki se vam najbrže zadnjikrat sedaj stavi v bran. Ne pozabite pa, da le boj vodi do zmage in da v edi¬ nosti je moč!" Premembe v deželnem odboru češkem. V deželni odbor češki sta po odstopu dveh staro- čeških poslancev, dr. Brafa in Zeithammerja. vsto¬ pila Nemca Lippert in Schlesinger. Staročehi tudi zahtevajo, da naj izstopi iz deželnega odbora dr. Skarda, ki je bil priporočen od staročeškega kluba ter je sedaj prestopil k Mladočehom. Ako Škarda ostane deželni odbornik, imajo Mladočehi v odboru že tri svoje zastopnike. F ogrski zbornici so še vedno na dnev¬ nem redu obravnave o otroških zavetiščih. Mej dru¬ gim je predlagal grof Karolyi, da naj se določilo o molitvi malih otrok prepušča dotičnim verstvom; predlog so vrnili naučnemu odseku, kjer bo gotovo pokopan in otroci raznih ver bodo na jedin ali pa na noben načip molili Boga v nebesih. Vsaaiaj«b države. Srbija. Iz Belega Grada se poroča: Med mi¬ nistrom notranjih zadev in radikalnim klubom se je izvršilo sporazumljenje glede na tiskovni zakon. Radikalni klub pripoznava načelo, da bo smatral kralja Milana v tiskovnih prestopkih kot uda kraljeve rodovine. Rusija. Da postopa ruska vlada v verskem oziru jako brezozirno s svojimi podložniki, je pač vsakemu znano. To svojo nelepo lastnost je nedavno < : i; '1 • ,j j . 33.4 t 0