ISSN 0040-7712 Letnik Ll September 20 I 2 Cena: 3,75 EUR TIM oi www.tzs.si • Tehniška založba Slovenije, d. d. • Poštnina plačana po pogodbi Model ribiške ladje Libis KBL-I2 Bloudkov Raček spet v zraku Mladinsko svetovno prvenstvo FIA, B in P zabava 5=5 tudi za najmlajše Najbolj zabaZZ^^^ - 6V1Ja Z 4Z?° družino številen 1 i ra 8ust,-septe mbOT201a , Mna:Si70EnR Novo! Prva nagrada 500 € 1 Več kot 20 križank, 24 sudokujev, detektivska z 6o®>^ lo^e Horoskop Humor Kviz Poletni recepti SAMOI DENARNEI NAGRADE( Najbolj zabavna revija za vso družino! Avto medija d. o. o., Ljubljana t KAZALO REPORTAŽA 2 MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO S PROSTO LETEČIMI LETALSKIMI MODELI KATEGORIJ Fl-A, BIN P V SLOVENIJI 5 5. SVET V MALEM 2012 7 BLOUDKOV RAČEK SPET V ZRAKU 10 LIBIS KBL-12 NAD LESCAMI 11 ANTON PAVLOVČIČ IN RV-MODEL LETALA LIBIS KBL-12 MAKETARSTVO 12 FELIKS VODLAN IN NJEGOVI MAKETI KBL-12 13 GRADNJA ŽELEZNIŠKE MAKETE SOUTHERN RAILWAY (3. DEL) 16 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - BOEING B-I7G FLYING FORTRESS (2. DEL) 24 IZDELAJMO DIORAME Z NOCHOVIMI GRADIVI (I. DEL) PRILOGA 8 LIBIS KBL-12 18 MODEL RIBIŠKE LADJE (I. DEL) RAČUNALNIŠTVO 26 GOOGLE SKETCHUP KOT UČNI PRIPOMOČEK PRI TEHNIKI IN TEHNOLOGIJI V OSNOVNI ŠOLI IZDELEK ZA DOM 28 LONGBOARD 30 MAGNETNA BELEŽKA 32 HRANILNIK ZA SPRETNE ROKE 34 USTVARJANJE Z MASO FIMO 37 TKANJE S KARTICAMI Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, Telefon: 01/479 02 11,080 17 90, Faks: 01/479 02 30 Spletna knjigarna: http://www.tzs.si Za založbo: Blaž de Costa Direktorica programov: Nataša Detič Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Telefon: 01/479 02 20 e-pošta: joze.cuden@tzs.si Uredniški odbor: Jernej Bdhm.Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Pevnik Tehnični urednik: Stanislav Oražem Telefon: 01/479 02 21 e-pošta: stanislav.orazem@tzs.si Oblikovna zasnova: Tina Kopač Trženje oglasnega prostora: Simona Strežek Telefon: 01/479 02 17 e-pošta: simona.strezek@tzs.si Naročniški oddelek: Mojca Borko Telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@tzs.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina za prvo polletje 15,00 €, celoletna naročnina pa 30,00 €. Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. Računalniški prelom: SET, d._g^£L Tisk: Korotan Ljubljana, d. otoaS C'/', Naklada: 3.700 izvodov isa za Izid publikacije je finančno podprla j: za knjigo Republike Slovenije iz nask 9^7^^ sofinanciranje poljudno-znanstvenih periodičnih publikacij. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Brez pisnega dovoljenja Tehniške založbe Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: Start modela poznejšega zmagovalca v kategoriji F/P Tarona Malkhasyjana (ZDA) na mladinskem svetovnem prvenstvu v Mengšu Foto: Roman Ložar september 2012 | I REPORTAŽA Mladinsko svetovno prvenstvo s prostoletečimi letalskimi modeli kategorij FIA, B in P v Sloveniji Mengeš, 27. 7.-3. 8. 2012 ROMAN LOŽAR V zadnjih dneh julija se je s slovesno otvo¬ ritvijo v Mengšu 27. 7. začelo Mladinsko sve¬ tovno modelarsko prvenstvo 2012, katerega organizacijo je Mednarodna letalska organiza¬ cija FAI po lanskem uspešno izpeljanem mla¬ dinskem evropskem prvenstvu v Šentjerneju še enkrat zaupala Letalski zvezi Slovenije, izpeljalo pa ga je Društvo pilotov Elisa ob pomoči izkušenih modelarjev iz Društva mo¬ delarjev veteranov Ljubljana, Modelarskega kluba Kamnik, ARK Vladimir M. Komarov, ALC Lesce in RŠD Start. Zaprisega Črta Šiftarja, v ozadju FAI žirija v sestavi VVilhelm Kamp, Srdjan Pelagič in Jože Čuden Vhod v modelarski kamp Pogled na štartno linijo med tekmovanjem v kategoriji FIA Pogled na tekmovalni poligon od »zgoraj« Na prvenstvu je sodelovalo 16 reprezen¬ tanc iz vsega sveta, kar je v mladinski kon¬ kurenci doslej največje število. Kljub temu smo pogrešali ekipe iz nam bližnjih držav, Madžarske, Bosne in Hercegovine ter Italije. V soboto so potekali uradni treningi ter registracija modelov, v nedeljo pa je šlo že zares. Natančno štirideset tekmovalcev je točno ob pol devetih zjutraj začelo prvi tur¬ nus letov v kategoriji jadralnih modelov FIA. Skupaj s kratkim 10-minutnim odmorom je turnus trajal eno uro. Tako je v lepem son¬ čnem vremenu tekmovanje potekalo vse do sedmega turnusa. Vmes je bil seveda odmor za kosilo. Po predtekmovanjih so ostali še tri¬ je tekmovalci, ki so naleteli maksimalne čase v vseh sedmih turnusih. O žlahtnosti medalje je tako odločal fly-off. Ker je bilo popoldne v zraku še kar precej termike, se je žirija od¬ ločila, da dodatne lete izvede pred sončnim zahodom, ko ta ne bo več tako močna. V ta¬ kih pogojih se najbolje izkaže, kdo zna model najbolje spustiti in kateri se bo najpočasneje spuščal proti zemlji in tako dosegel najdaljši čas. Najbolje je to uspelo Nikolaju Lomovu iz Rusije, ki je tako osvojil naslov svetovne¬ ga prvaka, drugo mesto je osvojil Čeh Vaclav Papež in tretje Američan Taron Malkhasyan. Med ekipami so bili najuspešnejši Čehi, pred Američani in Ukrajinci. V ponedeljek je bila na sporedu katego¬ rija gumenjakov FIB. Nastopilo je 29 tekmo¬ valcev. Urnik je bil enak kot prejšnji dan, le da je sodelujočim tokrat nekoliko ponagajal veter, tako da je bilo treba prestavljati štart¬ no linijo. Na koncu sta po prvem fly-offu v konkurenci ostala samo še dva tekmovalca, Tristan Seifert iz Nemčije in Brian Pacelli iz 2 | september 2012 REPORTAŽA Vodja tekmovanja Janko Grošelj in njegova pomo¬ čnica Pia Spuščanje modela z determo ZDA. Žirija je sklenila, da se zadnji zaklju¬ čni let prestavi na naslednji tekmovalni dan, v sredo, že zgodaj ob sedmi uri zjutraj. To se na velikih tekmovanjih pogosto zgodi in ni nič nenavadnega. Tekmovalca sta imela na voljo Prvi trije v FIA (z leve): Taron Malkhasyan, ZDA (3.), Nikolaj Lomov, Rusija (I.) in Vaclav Papež, Češka (2.) Model FIA med vleko Štart modela gumenjaka češkega tekmovalca deset minut, da pripravita model in navijeta gumeni motor. Ker je bila prisotna živčnost, se je obema pri prvem poskusu strgala guma. Ko sta jo zamenjala, je Nemec štartal prvi, Američanu pa se je še dvakrat ponesrečilo in je model spustil v zadnjih sekundah. Ker pa je sreča na strani pogumnih, mu je model lep¬ še letel in je zmagal. Tretje mesto je zasedel Šved Oskar Findahl. Ekipno zlato so osvojili Nemci, srebro Američani in bron Ukrajinci. Natalia Bilevvicz, Poljska, je nastopila v FIB. Tekmovanje se je ta dan nadaljevalo v kategoriji vzpenjalcev FIP. Ta disciplina je precej zahtevna, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je tekme udeležilo le trinajst tekmoval¬ cev. Konkurenca je bila izenačena, zaključni leti pa niso bili potrebni, ker je le mlademu Američanu Taronu Malkhasyanu uspelo do¬ seči maksimume v vseh sedmih turnusih. Ker je bil to zadnji tekmovalni dan in smo bili vsi, tako tekmovalci kot organizatorji, že precej utrujeni, nam je to prišlo kar prav. Prvaku sta se na stopničkah za zmagovalce pridružila še Rusa Dmitrij Siromitnikov na drugem in Luka september 2012 | 3 REPORTAŽA Brian Pacelli, ZDA, zmagovalec v kategoriji FIB Štart modela FIP ukrajinskega tekmovalca Oleksandra Lavrova Gina pred startom. Tudi ona je dobila medaljo. Akopov na tretjem mestu. V razvrstitvi ekip je naslov prvakov pripadel Rusom, drugi so bili Ukrajinci in tretji Američani. Naša reprezentanca je nastopila samo z jadralnimi modeli FIA, kar je v bistvu škoda. Predsednik FAI žirije, Srdjan Pelagič saj je bilo prvenstvo na domačih tleh. Naj¬ uspešnejši je bil Črt Šiftar na šestem mestu, Miha Lemut je bil osmi, kar sta lepi uvrstitvi, žal pa se nastop ni najbolje posrečil Gregi Filu (36.). Skupno je to zadoščalo za 5. mesto med 15 ekipami. Sicer smo videli veliko do¬ brih letov, vendar je v tako močni mednarodni konkurenci dovolj le nekaj drobnih napak in medalja gre po zlu. Zato bo potrebnih še več priprav na različnih terenih in pod različnimi pogoji, da se izpilijo podrobnosti, ki odločajo o zmagovalcu. Naši tekmovalci tudi sicer niso več ravno najmlajši, tako kot so na primer čla¬ ni ameriške ekipe, ki so bili na tem prvenstvu zelo uspešni in si lahko po tem, kar so poka¬ zali, tudi v prihodnjih letih obetajo vrhunske dosežke na mladinskih prvenstvih. Zanimivo je bilo opazovati, s kakšnimi modeli so nastopali tekmovalci. Pretežno so bili to modeli ruske in ukrajinske izdelave. Po svoje je to dobro, ker se zato niso pretira¬ no razlikovali v kakovosti in so imeli vsi tek¬ movalcev, kar povzroča organizatorjem obilo preglavic. Prireditev na Kamniško-Mengeškem polju se je končala brez uradnih pritožb, kar priča o dobri organizaciji prvenstva. Slovesna razgla¬ sitev zmagovalcev je bila v lepo prenovljenem gradu Jable, banket pa v hotelu Harmonija. Organizatorji se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo glavnemu pokrovitelju Občini Mengeš, brez katere si tako velike prireditve, ki se je je skupaj s tekmovalci, spremljevalci, sodniki in organizatorji udeležilo skoraj tri¬ sto ljudi, ni mogoče predstavljati. Poleg tega so prvenstvo podprli tudi nekateri sponzor¬ ji, ki so po svojih močeh pomagali, da je bilo organizatorju tekmo nekoliko lažje izpeljati in da so najuspešnejši tekmovalci domov odšli tudi z lepimi praktičnimi nagradami, za kar gre zahvala vsem. Podrobne rezultate tekmovanja najdete na spletni strani www.lzs-zveza.si, sli¬ kovno gradivo pa si lahko ogledate na www. rckino.com. movalci precej enake možnosti za zmago. Po drugi strani pa je to slabo, saj zdaj večina modelarjev v teh kategorijah (tako mladinci kot člani) sploh ne zna narediti vrhunskega tekmovalnega mo¬ dela in so odvisni od tujega znanja. To lahko dolgoročno pripelje tudi do osi¬ pa števila tekmoval¬ cev. Nekaj bo treba narediti tudi glede spremembe pravil. Vse več tekmovalcev v prostem letu do¬ sega maksimalne re¬ zultate. Zaradi tega so potem v fly-off uvrsti preveč tek¬ Prizor s podelitve medalj ekipam v kategoriji FIB 4 | september 2012 REPORTAŽA 5. svet v malem 2012 SAŠO KRAŠOVEC V avli mestne občine Kranj je v soboto 26. in v nedeljo 27. maja potekal že peti festi¬ val Svet v malem 2012, v okviru katerega je bil glavni dogodek tekmovanje v plastičnem maketarstvu. Tekmovanje je organiziralo dru¬ štvo Svet v malem. Za dvodnevno tekmovanje se je organizator odločil zato, da bi se ga lažje udeležili tudi maketarji iz oddaljenejših krajev in predvsem iz tujine. Nastopajoči so se pomerili v 27 tekmo¬ valnih kategorijah. V obeh starostnih kate¬ gorijah, tako v mladinski kot članski, se je tekmovanja udeležilo več kot sto maketar- jev iz Slovenije ter gostje iz Hrvaške, Srbije in Češke. Letos je svoje žal naredila recesija, saj so manjkali odlični maketarji z Madžarske in Slovaške, ki so v preteklosti že bili gostje te prireditve. Strokovne sodniške ekipe so ocenile več kot 200 tekmovalnih maket, ki so bile razvrščene po tekmovalnih skupinah, ter na koncu določile tudi skupnega zmagoval¬ ca, prav tako ločeno v mladinski in članski konkurenci. Tekmovalci v posameznih sku¬ pinah so prejeli diplome in medalje, mladinci pa poleg tega še praktične nagrade, ki so jih prispevali zvesti sponzorji tekmovanja. Sku¬ pna zmagovalca tekmovanja v mladinskih in članskih kategorijah sta prejela pokal in tudi praktično nagrado - komplet za barvanje z zračnim čopičem. Tokrat je bil zelo zanimiv način ocenjevanja in rangiranja, ki je dopu¬ ščal, da je bilo lahko podeljenih po več medalj za prvo, drugo in tretje mesto. Takšen način je tudi nekoliko lažji za sodnike, manj je ne¬ soglasij in prepirov okoli najbolj kakovostno izdelanih maket, kjer je pogosto težko izbrati tri zmagovalne izdelke. V posameznih discipli¬ nah je bilo opaziti veliko zelo dobrih maket, nekaj tudi res vrhunskih, tako da so imeli so¬ dniki z njihovo razvrstitvijo obilo dela. Že tradicionalno prireditev je v obeh dneh obiskalo tudi lepo število gledalcev, ki so si lahko ogledali maketarsko razstavo tekmovalnih in netekmovalnih maket, prikaz miniaturnih železnic, razstavo kovinskih ma¬ ket, predstavitev strateških iger VVarhammer, videoposnetke, pa tudi bolšji sejem je bil zelo živahen. Na prireditvi je potekala še pred¬ stavitev izdelovanja in barvanja maket, kjer je sodelovalo nekaj izkušenih maketarjev, delavnice barvanja miniaturnih figur, prikaz izdelovanja makete male železnice in make- tarska delavnica, kjer so lahko zainteresirani obiskovalci pod strokovnim vodstvom sami sestavili plastično maketo. Prvič v Sloveniji je bila predstavljena tudi skupinska gradnja. Sest izkušenih maketarjev je v enem dnevu s skupnimi močmi in znanjem izdelalo vrhunsko maketo avtomobila. Poleg glavne prireditve je potekalo še tekmovanje za Pokal Balkanika (Balkanika Cup 2012), ki je eno od ligaških tekmovanj na območju nekdanje skupne države Jugoslavije. Za odlično pripravljeno tekmovanje gre zahvala prav vsem, ki so sodelovali pri izvedbi Sveta v malem 2012. Za konec, da ne bom našteval vseh zma¬ govalcev, naj povem, da si vse rezultate te¬ kmovanja lahko ogledate na spletnih straneh www.makete.si in www.svm.si. Sovjetski težki tank KV-2 v merilu I : 35 iz obdobja 2. sv. v. Maketo je izdelal llija Srbljinovič. Angleški tank cruiser Mk.IV. Angleži so ga med drugo svetovno vojno uporabljali na afriškem boji¬ šču. Maketa v merilu I : 35 je delo Danijela Viteza. Sovjetski tank T-34/85 iz druge svetovne vojne v merilu I : 35. Z njo se je predstavil Kristian Matas. Zanimivo in mojstrsko pobarvan junkersju 88 A-4 v afriški maskirni shemi (I : 72) Izvrstno izdelana maketa nemškega lovskega letala fokker Dr.l iz prve svetovne vojne je delo Igorja Prosena. Z njo je osvojil I. mesto v kategoriji pro¬ pelerskih letal v merilu I : 48. V merilu I : 48 izdelana maketa angleškega prestre¬ znika EE lightning. Gregi Križmanu je v kategoriji reaktivnih letal v tem merilu prinesla I. mesto. Potniško letalo MD-80 v merilu I : 144 v oznakah slovenskega letalskega pre¬ voznika lnex Adria (predhodnik Adrie). Avtor je Zoran Sivčev. Slavni ameriški lovec P-51 D je na diorami prikazan med pripravo na polet (I : 72). september 2012 | 5 REPORTAŽA Ameriški mustang s pilotom. Diorama je izdelana v merilu I : 72 Tone Furlan se je tokrat v merilu I : 48 predstavil z ameriškim lovskim letalom P-47 N thunderbolt iz 2. sv. v. Romunski hidroplan v merilu I : 72. Posnetek je nastal na razstavnem delu prireditve. Piper PA-18 na plovcih. Prav zanimivo je pogleda¬ ti športno letalo na tekmovanju. Maketa v merilu I : 32 je izdelek Petra Hafnarja. Ruska podmornica razreda kilo prihaja iz delavnice Zorana Sivčeva. Bloudkov Lojze v merilu I : 72. Iz poliuretanske smole izdelana maketa je sodelovala v razstavnem delu tekmovanja. F-86 sabre, ameriško lovsko letalo iz korejske vojne je še ena od uspešnih maket Toneta Furlana (I : 48). Čudoviti model motocikla »chopper« je izdelal Peter Hafnar. Primož Krašna je z ogromno truda in znanja pre¬ oblikoval staro maketo iz poliuretanske smole v merilu I : 48. Letalo vrste jastreb je letelo v akro¬ batski skupini nekdanjega jugoslovanskega vojnega letalstva. Maketa starojugoslovanskega hidroplana dornier Do-22 predstavlja letalo iz obdobja pred 2. sv. v. Maketa je sodelovala v razstavnem delu tekmo¬ vanja. Diorama angleškega oklepnika staghound iz 2. sv. v. je lep izdelek v merilu I : 35. Nieuport 17 vojnega letalstva kraljevine Jugoslavije v merilu I : 72. Vikinška ladja je delo Danijela Viteza. Vrhunsko narejena diorama jugoslovanskega transportnega letala DC-3. Maketa je izdelana v merilu I : 48 in prikazuje letalo, ki je razstavljeno v Srbiji. Prikaz je podkrepljen s slikami pravega letala. Njen avtor je Dejan Rankov iz Beograda. 6 | september 2012 REPORTAŽA Bloudkov Raček spet v zraku MARKO MALEC Foto: Mirko Kunšič Bloudkovo konstrukcijo letala Raček (ga¬ leb) iz leta 1910, ki jo je ustvaril v Pragi, je bilo v nedeljo, 12. avgusta spet mogoče videti v zraku. Resda tokrat le kot model v merilu I : 4, ki ga je izdelal Frenk Svetina iz Zasipa pri Bledu. Njegov model smo v Timu že pred¬ stavili (Tim 7, marec 2012). Takrat so bila kri¬ la sicer že prekrita s platnom, vendar model še ni bil pobarvan. V bistvu pa je bil takrat že nared za letenje. Frenk Svetina se z izdelavo RV-modelov letal slovenskih konstruktorjev ukvarja že kar nekaj let, za kar ga gre še posebej pohva¬ liti. Tako se ohranja spomin na izredne do¬ sežke slovenskih letalskih konstruktorjev, ki so bili tako v pionirskem obdobju letalstva kot tudi pozneje v samem evropskem in sve¬ tovnem vrhu. Po drugi strani pa si prizadeva, da bi s svojimi modeli obogatil že zdaj bo¬ gato zbirko letečih modelov, ki naj bi dobila domicil v predvidenem letalskem muzeju v Radovljici, za katerega si zelo prizadevajo se¬ danji župan, Ciril Globočnik, starosta sloven¬ skega letalstva in letalskega modelarstva Albin Novak in ne nazadnje tudi graditelj Frenk Svetina. Po zaključku gradnje je model v nedeljo 12. avgusta končno poletel, za kar gre zasluga modelarju-pilotu Kristijanu Brejcu. Vse se je dogajalo na letališču v Lescah. Kristijan je z Račkom naredil nekaj krogov nad letališčem in nato pristal. Prisotnih je bilo tudi kar nekaj gledalcev, med njimi pa je bil prav gotovo naj¬ bolj ponosen graditelj modela, Frenk Svetina. Frenk Svetina med pripravami na let Vzlet je uspel Graditelj modela Frenk Svetina (levo) in pilot Kristijan Brejc (desno). Prelet letališča v Lescah september 2012 | 7 PRILOGA Libis KBL-12 MARKO MALEC Libis KBL-12 naj bi bilo prvo slovensko reaktivno letalo, projekt pa je nastajal po za¬ misli konstruktorja Marjana Slanovca. Žal ta obetavni projekt ni doživel uresničitve in je s smrtjo predsednika Letalske zveze, Branka Ivanuše, ugasnil hkrati s prenehanjem delova¬ nja tovarne. Ideja, da bi zgradili domače lahko reaktiv¬ no letalo, ki bi bilo namenjeno šolanju pilotov, lahko pa bi ga uporabljali tudi v okviru Letalske zveze Jugoslavije, je v Konstrukcijskem biro¬ ju vzniknila na prigovarjanje Branka Ivanuše ter na osnovi razmišljanj o potrebi po šol¬ skem reaktivnem letalu v takratni Jugoslaviji. Izdelano naj bi bilo izključno iz materialov, ki so bili v Jugoslaviji takrat na razpolago. Nekatera tuja letala te kategorije, ki so imela vgrajene motorje turbomeca palas, so še bolj spodbudila člane Konstrukcijskega biroja, da so se zavzeto lotili dela. Odločitev glede mo¬ torja ni bila težka in so jo hitro sprejeli, saj je bil omenjeni palas edini dostopen motor in njegovim sposobnostim naj bi prilagodili za¬ snovo ter izdelali načrte za želeno letalo. Že od vsega začetka je bilo jasno, da mora imeti krilo novega letala laminaren profil. Izkušnje, pridobljene na jadralnem letalu KB-9, so nu¬ dile široke možnosti izdelave krila in trupa po novih tehnoloških postopkih, ki bi omogočili resnično laminarno krilo. Osnovna zamisel se je po natančni ana¬ lizi zahtev in možnosti dokončno prečistila. Letalo naj bi bilo dvosedežni nizkokrilnik, s sedežema, postavljenima drug za drugim. Namenjeno naj bi bilo šolanju in športu. Sposobno naj bi bilo izvajati vse akrobacije, ob vsem tem pa bi lahko vzletalo in pristajalo tudi na travnatih vzletno-pristajalnih stezah. Letalo naj bi bilo čim hitrejše, dobro naj bi se dvigalo, njegov dolet pa naj bi bil vsaj tolikšen, kot je bil takrat dolet turističnih štirisedežnih letal. Upoštevajoč vse te zahteve so začeli na¬ tančno raziskavo domačih tehnoloških zmo¬ žnosti. Konstrukcija letala naj bi bila iz kovi¬ ne in lesa. Oba materiala naj bi bila na spojih zlepljena in ne kovičena. Zato so predvideli tudi uvoz nekaterih specialnih lepil. Domače tovarne pa so od konca vojne do začetka raz¬ iskav v zvezi s KBL-12* tudi že toliko napre¬ dovale, da bi bilo mogoče izdelati prav sodob¬ no letalo. Potrebni podatki so bili zbrani in lahko so začeli izdelavo osnovnih načrtov in prve dispozicije. Kmalu se je izoblikovala prva točna predstava o novem projektu. Letalo naj bi bilo nizkokrilnik z razpetino 6,5 metra. Krilo bi bilo izdelano iz enega kosa, s kovin¬ skimi nosilci in rebri iz lesa, prevlečeno pa s pločevino iz duraluminija. Pločevina ne bi bila kovičena na rebra, pač pa lepljena tako, da bi * Projekt je dobil ime KBL-12, ker je bilo z Jadralnim letalom KB-9 v bistvu konec klasičnega Konstruk¬ cijskega biroja (KB). Ko se je Marjan Slanovec leta I954 vrnil s služenja vojaškega roka, so bili prostori nekdanjega KB-ja le še skladišče. Slanovcu so dali v uporabo majhno sobo v tovarni Letov in projekt je zato dobil oznako KBL-12. bila površina krila čim bolj gladka. Predvideli so tudi, da bi krilo imelo zakrilca. Glavni ko¬ lesi uvlačljivega podvozja bi se uvlekli proti sredini trupa in bi bili pritrjeni med glavnim in pomožnim nosilcem. Trup bi bil sestavljen iz dveh delov, iz sprednjega, v katerem bi bila nameščena pilotska sedeža, in zadnjega, v ka¬ terem bi bil vgrajen motor. Prvotno so pred¬ videli vstopnika za zrak na vsaki strani trupa (različica A), ker pa so v vstopniku precejšne izgube, so izračuni pokazali, da je bolje izde¬ lati en sam vstopnik. Tako je imela dokončna 8 | september 2012 PRILOGA različica (različica B) en sam vstopnik za zrak na zgornji strani trupa, takoj za kabino. Prvi del trupa naj bi bil sestavljen iz lesenih okvir¬ jev in prevlečen z vezanim lesom. Vendar naj bi bil ta del izdelan tako, da se na trupu obrisi okvirjev ne bi poznali. Zadnji del naj bi bil zvarjen iz jeklenih cevi ter prekrit z dura- luminijasto pločevino. Prehod krila v trup bi odebelili, da bi skrili obris uvlečenega kolesa, ki bi sicer segal iz površine krila. Iz opisanega je razvidno, da so poleg že omenjenih aerodi¬ namičnih zahtev še prav posebno pozornost posvetili teži letala. Tako so na načrtu predvi¬ deli oljno-pnevmatsko blaženje nog in ne tako z jeklenimi vzmetmi, kot je bila do tedaj nava¬ da. Vsakemu, tudi najmanjšemu delu so skrb¬ no izračunali težo in jo navedli v načrtih. V Konstrukcijskem biroju tako skrbno in točno dotlej niso izdelali še nobenih načrtov. Kljub nenehni borbi za težo in prostor pa je aerodi¬ namika kril in trupa odlično uspela. Vsi pogo¬ ni nog, zakrile in trimerja so bili predvideni v električni izvedbi. Vsak vzvod in vsak del je bil ničkolikokrat pretehtan in premišljen. KBL-12 je bilo tudi prvo letalo Konstrukcijskega biro¬ ja, za katero so na maketi v vetrovniku izvedli točne meritve. Podatke o letalu, potrebne za izvedbo meritev, so posredovali v vetrovnik v drugi fazi izdelave načrtov. Tedaj pa je zaradi razlogov, ki niso povsem znani, kot strela z jasnega padla odločitev, naj se preneha delo na načrtih za KBL-12. Novica je med sodelav¬ ci biroja povzročila silno razočaranje. Kmalu po prekinitvi del na tem projektu pa je kot nalašč prispelo poročilo o rezultatih meri¬ tev v vetrovniku, ki so ga opravili v Zarkovu. Rezultati so bili odlični in so v celoti potrdili pravilnost aerodinamičnih stabilnostnih izra¬ čunov. Tako so neuresničene ostale želje in smele zamisli zgraditi takratnemu jugoslo¬ vanskemu letalstvu sodobno lahko reaktivno letalo. Skoraj dokončani načrti in rezultati meritev v vetrovniku so se še nekaj časa pra¬ šili v arhivu Konstrukcijskega biroja, potem pa so tudi ti izginili neznano kam. Originalni tehnični risbi zamisli projekta KBL-12. Levo verzija A, desno verzija B. september 2012 | 9 REPORTAŽA Libis KBL-12 nad Lescami MARKO MALEC Radijsko vodeni modeli letal na reakcij¬ ski pogon postajajo vse bolj priljubljeni in v zadnjem času tudi cenovno nekoliko bolj dostopni. Gradnja tovrstnih modelov ni nič bolj težavna kot pri drugih motornih modelih, problem je le precej visoka cena pogonskega motorja. Pri nas leti že kar nekaj modelov in maket s turboreakcijskimi motorji in nedavno se jim je pridružil še prav poseben primerek. Modelar Kristijan Brejc je po dve leti trajajoči gradnji sredi maja v Lescah poletel z maketo libisa KBL-12, prvega nesojenega slovenskega reaktivnega letala. V lepem sobotnem jutru, 19. maja, sta se na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah Kristijanu in njegovemu očetu Janezu pridružila še Marjan Slanovec, konstruktor letal KB-2 udarnik, libis 170 in vodja projek¬ ta reakcijskega letala libis KBL-12, ter Albin Novak, ki je imel vidno vlogo pri realizaciji izdelave modela in z Brejčevima sodeluje že vrsto let. Model sta po predlogi Antona Pav¬ lovčiča, ki si krstnega poleta zaradi bolezni žal ni mogel ogledati, izdelala Kristijan Brejc in njegov oče. Mimogrede, Kristijan je doslej edini letel z radijsko vodenimi modeli letal, ki jih je izdelal Albin Novak. Po zagonu turbine je Kristijan mojstrsko odletel svoj program, ki je trajal približno de¬ set minut. Prisotni smo imeli občutek, da v zraku gledamo pravo letalo, saj gre za model v merilu I : 3, ki meri čez krila 2,2 metra, dolg pa je 2,52 metra. Letalo poganja turbina z maksimalnim potiskom 160 N. Po uspešno izvedenem letenju je Kristijan z modelom tudi mojstrsko pristal. Konstruktor Marjan Slanovec si je celotno dogajanje ogledal z ve¬ likim zanimanjem, ga tudi komentiral in se po pristanku s Kristijanom zapletel v pogovor, kjer sta se pogovarjala predvsem o tehničnih rešitvah na modelu. Izredno pohvalno je, da se je Kristijan Brejc ob podpori svojega očeta ter Albina Novaka in Antona Pavlovčiča lotil gradnje modela tega zanimivega letala, katerega pro¬ jekt izdelave je bil ustavljen, in ga tako iztr¬ gal iz pozabe. To je še posebno pomembno, saj projekt KBL-12 dokazuje inovativnost in napredno razmišljanje slovenskih letalskih konstruktorjev iz začetka petdesetih let prej¬ šnjega stoletja. 1. Na letališču v Lescah je Kristijan Brejc (levo) opravil enega od prvih letov z RV-modelom KBL-12 na reakcijski pogon. Pripravo na let opazuje konstruktor Marjan Slanovec. 2. KBL-12 nad Lescami. RV-model ima vgrajen reakcijski motor z maksimalnim potiskom 160 N. 3. KBL-12 pred pristankom 4. Po uspešnem letu. Od leve proti desni stojijo: Albin Novak, Marjan Slanovec, Kristijan Brejc in njegov oče Janez. Vse fotografije: Marko Malec 10 | september 2012 REPORTAŽA Anton Pavlovčič in RV-model letala libis KBL-12 Znani modelar Anton Pavlovčič iz Izo¬ le je verjetno eden od najbolj zaslužnih, da imamo danes letečo maketo projekta KBL-12, ki gaje zasnoval konstruktor Mar¬ jan Slanovec. Ze ko je davnega leta 1954 na¬ stajal projekt prvega slovenskega reaktivne¬ ga letala, je Anton Pavlovčič, ki je bil takrat zaposlen pri Letalski zvezi Slovenije, za po¬ trebe objave v reviji Krila pripravil osnovo, na kateri so pod njegovim vodstvom v foto krožku v isti stavbi slikali maketo KBL-12. Maketo je izdelal Jože Prhavc. Pavlovčiča, ki je bil tudi izvrsten modelar, je projekt letala tako prevzel, da je nameraval narediti leteči model, vendar je medtem prišlo do njegove poklicne selitve v Izolo, kjer je nadaljeval z modelarstvom, v svojem arhivu pa je imel še vedno tudi skico projekta KBL-12. Ker je šlo za reaktivno letalo, je bil problem pogon modela. Ko pa so se na trgu pojavili impe- lerski in nato še reakcijski motorji za letalske modele, je ta skica pri njem spet vzbudila za¬ nimanje. Skupaj s prijateljem, tržaškim mode¬ larjem Pierom Rusianom, sta sklenila, da ure¬ sničita Pavlovčičevo željo po letečem modelu. Avgusta leta 1996 je Pavlovčič pripravil kon¬ čne načrte za model v merilu I : 4. Izdelal je vse lesene dele konstrukcije, Piero Rusian pa naj bi v model vgradil vse potrebno za letenje. Zal je medtem Piero umrl. Pavlovčič je do¬ končan model KBL-12 nato podaril prijatelju Mateju Jeklinu iz Nove Gorice, čigar sodela¬ vec je vanj vgradil impelerski pogon. Čeprav je model letel, je bilo očitno, da je motor prešibak. Jeklina so letne sposobnosti modela tako navdušile, da se je odločil za vgradnjo močnejše reakcijske turbine s potiskom 90 N, kar se je izkazalo za pravilno. Medtem je Anton Pavlovčič že pripravljal načrt za model v merilu I : 3. Za profil krila je RV-model KBL-12 v merilu I : 4 na eni od modelarskih prireditev leta 2002. Zasnovo modela je izdelal Anton Pavlovčič, dokončal pa Matej Jeklin. Anton Pavlovčič z enim od svojih modelov spet izbral NACA-64A, profil, ki je tudi pri manjšem modelu pokazal odlične letne la¬ stnosti. Nekako takrat je Pavlovčiča prijatelj, prav tako znani modelar Albin Novak, prosil za primeren načrt, saj je tudi on nameraval zgraditi leteči model projekta KBL-12. Pav¬ lovčič mu je odstopil že pripravljeni načrt, Novak pa je načrt predal Kristijanu Brejcu, ki je nato izdelal izjemen model letečega KBL-12, v katerega je vgradil reakcijski mo¬ tor s potisno silo 160 N. Gradnja modela je trajala dve leti, 19. maja letos pa je Kristijan Brejc ob prisotnosti konstruktorja Marjana Slanovca in Albina Novaka z modelom tudi uspešno poletel. september 2012 | II MAKETARSTVO Feliks Vodlan in njegovi maketi KBL-12 MARKO MALEC Feliks Vodlan, znani maketar iz Vira pri Domžalah, že vrsto let izdeluje samogradne maket letal slovenskih konstruktorjev. Do zdaj jih je izdelal že več kot 20, med njimi tudi maketo letala KBL-12. Izdelave makete KBL-12 se je lotil že pred nekaj leti. Ker vse makete izdeluje v merilu I : 72, so resda majhne, a vsebujejo vse detaj¬ le, ki temeljijo na osnovi dostopne dokumen¬ tacije. Ker je šlo pri izdelavi makete KBL-12 za projekt, ki žal nikoli ni zaživel, dokumentacije o tem projektu pa je razmeroma malo, mu je kljub temu uspelo ustvariti zelo realistično podobo tega, za tiste čase inovativnega letala v jugoslovanskem prostoru. Makete se je lotil tako, da je najprej iz¬ delal pramodel iz lipovega lesa. Nato je iz silikonskega kavčuka naredil kalupe za posa¬ mezne sestavne dele, v katere je vlival poli¬ uretansko smolo, iz katere so nastali sestav¬ ni deli za maketo. Posebej je naredil kalupe za trup, krila in rep. Sestavne dele je zlepil s cianoakrilatnim lepilom. Ko je bila maketa v grobem sestavljena, jo je pred barvanjem povsod, kjer je bilo potrebno, predvsem pa na spojih, še pokital in obrusil. Nato je izde¬ lal podvozje in notranje dele za kabino. Po¬ krov kabine je oblikoval iz tankega akrilnega stekla. V njegovi zbirki maket so danes že skoraj vsa letala slovenskih konstruktorjev, poleg tega pa je v samogradnji izdelal tudi nekatera letala, ki so letela v kraljevini Jugoslaviji ter v povojni Jugoslaviji. Njegova zbirka je res im¬ presivna, saj gre za makete letal, ki jih ni v ponudbi proizvajalcev plastičnih maket. 12 | september 2012 MAKETAR.STVO Gradnja železniške makete Southern Railway (3. del) VOJKO TRAVNER Električne povezave O električnem omrežju makete bomo podrobneje spregovorili pozneje, sicer pa si lahko o tej tematiki že prej kaj preberete v specializiranih knjigah in revijah, kjer je po¬ drobno opisano vse, kar je treba vedeti o krmiljenju in električnih povezavah posame¬ znih elementov na maketi. Preizkus delovanja Ko so tiri začasno pritrjeni na podlago oz. nosilno ploskev in električno povezani s krmilnim sistemom, opravimo še preizkus delovanja. Najlažje to storimo z lokomotivo, ki naj prevozi vso progo v obe smeri. Upravljanje makete Upravljanje je lahko analogno, se pravi s krmilniki vožnje vlakov in stikali, s katerimi vklapljamo ali izklapljamo tirne odseke, lahko pa uporabimo digitalni način upravljanja vla¬ kov DCC (Digital Comand Control). Slednja odločitev nam bo precej stanjšala denarnico. Maketa Southern Railway je krmiljena s pr¬ vim načinom, torej analogno, kar v grobem pomeni s krmilniki in stikali. Maketa ima štiri tokovno neodvisne dele proge. Zanje je na¬ menjen transformator 220 V AC/16 V AC in močjo 200 VA. Vsak del se krmili s svojim krmilnikom vožnje vlakov in večsmernimi me¬ njalnimi mikrostikali v povezavi s stabilizira¬ nimi usmerniki za posamezne odseke proge. To omogoča zelo odprt in neodvisen način vožnje celo na postajah z več tiri, ko lahko na vsakem od njih vlak vozi v drugo smer. Na risbi I je prikazana blok shema make¬ te, razdeljena na odseke, ki so krmiljeni vsak zase. Pokrajina na maketi Pokrajina na maketi naj bo upodobljena tako, da bo podobna tisti v naravi v neposre¬ dni bližini proge (sliki 2). Na maketi je velik del pokrajine pokrit z mešanim gozdom, ki sega prav do proge. Modeliranje pokrajine je omejeno na naj¬ več 100 m na vsako stran od glavne proge. Ob industrijskih tirih je modelirano obmo¬ čje precej obsežnejše zaradi funkcionalnih objektov in velikih parkirnih ter pomožnih površin, ki so namenjene shranjevanju suro¬ vega lesa (Bowater mili) ali parkiranju tovor¬ njakov. Kot osnovo za oblikovanje hribovja sem uporabil depronske podložne plošče za la¬ minat debeline 3 in 6 mm. Plošče so la¬ hke in enostavne za oblikovanje. Med seboj jih lepimo z belim mizarskim lepilom, ki jih ne topi. Tloris makete Tloris makete prikažemo po posame¬ znih nivojih in skupno, tudi tam, kjer proga, ki je v predoru ali pod zgornjim nivojem, ni vidna. Na takšen načrt najlažje vnašamo vse podrobnosti. Načrte smotrno razdelimo na več delov: - tirno omrežje, - električno omrežje, - pokrajina, - objekti na maketi, - celoten načrt. Vozni park Tako imenujemo vsa tirna vozila, ki so udeležena v prometu na maketi. To poglavje zahteva študijo knjig in fotografij. Veliko vago¬ nov si je med seboj zelo podobnih, vendar se bistveno razlikujejo v barvni shemi in oznakah železniške družbe, ki ji pripadajo. Včasih so te oznake zelo drobne, zato bodimo pozor¬ ni. Vsekakor bo na maketi veliko vagonov in september 2012 | 13 MAKETARSTVO tudi lokomotiv iste vrste, zato poskrbimo, da bodo imeli vsi različne številke, čeprav so na prvi pogled popolnoma enaki. Maketa predstavlja obdobje med leti 1960 in 1980, torej je tudi vozni park prilagojen temu obdobju, ko so se dizelske lokomoti¬ ve že dodobra uveljavile. Težke vagone vr¬ ste hopper običajno vlečeta dve ali celo tri dizelske lokomotive - vsaka s svojo serijsko številko. V zgodnje obdobje tudi ne sodijo t. i. »teleskopski« vagoni ali visoki sodobni vago¬ ni za prevoz avtomobilov (auto-rack). Veliko nadgradenj vagonov je bilo izdelanih iz lesa. Vrste in namen vagonov na maketi Southern Railway: Vrsta _ inšpekcijski vagon zaprt vagon z bočnimi vrati vagon ploščnik odprt ali zaprt vagon zaprt vagon odprt standardni vagon vagon cisterna vagon hladilnik Namen namenjen pregledu proge Prevoz ločene prtljage in drugih zabojnih tovorov namenjen prevozu hlodovine in težjih ali večjih kosovnih pošiljk z izpustom na dnu za razsute tovore prevoz kemikalij in prehrambenih surovin različni tovori voda in različna goriva ter maziva in tekoče kemikalije prevoz pokvarljivega blaga Pri nakupu voznega parka se torej odločamo preudarno. In še namig: kadar se v vlakovno kompozi¬ cijo vprežene dve, tri ali več dizlovk, je le prva »prava« s pogonskim motorjem, ostale pa so le nadomestek (angl. dummy), ki so sicer po¬ vsem enake prvi, samo da nimajo motorja. S tem bomo kar precej prihranili pri nakupu. Opis nekaterih značilnih ameriških lokomotiv a) Dizlovke EMD serije F in FP Dizlovke proizvajalca EMD serije F in FP so gotovo najbolj znane ameriške lokomotive iz začetka dizelske dobe pred drugo svetov¬ no vojno. V primeru, ko lokomotive vlečejo težak tovor, nikdar niso vprežene kot posa¬ mezen agregat, ampak vedno v zapregi s še najmanj eno lokomotivo ali pomožnim serij¬ skim agregatom, ki ga imenujemo tudi enota B (v angleščini se največkrat pojavlja pripona dual). Ta pomožni agregat je predvsem di¬ namična zavora, saj bi se ob tolikšni tovorni teži vlak ustavljal nekaj deset kilometrov. Ko boste kupovali to vrsto lokomotive, lahko naletite na več vrst oznak, ki imajo vse enak pomen FP7 - dual = FP7A + B = FP7 A/B = FP7 A + FP7 B. Lahko pa nastopa tudi vlečna kombinacija: lokomotiva-pomožni agregat-lo- komotiva, torej FP7 A + B + A. Vse naštete različice so prikazane na sliki 3. Prav zadnja vprega deluje zelo mogočno, saj optično po¬ daljša lokomotivo in se izvrstno poda dvajse¬ tim ali več vagonom. b) Dizelska lokomotiva EMD GP-7 Na maketi te vrste lokomotiv ni, ker so iz zelo zgodnjega obdobja dizlovk. Bosta pa polno zasedeni dve dizlovki vrste EMD GP-7 z močjo 1500 KM (slika 4). Opravljata naloge sestavljanja in razstavljanja vlakov, vleko vla¬ kov na krajših progovnih odsekih in premika¬ nje težkih vlakov med posameznimi postaja¬ mi. V tem primeru sta obe lokomotivi vpreže- ni v vlakovno kompozicijo. Sta tudi pomožna agregata lokomotivi serije EMD SD-24. c) Dizelska lokomotiva EMD SD-24 Dizelska lokomotiva EMD SD-24 je bila namenjena za vleko daljših vlakovnih kompo¬ zicij po glavni progi (slika 5). Na »nosu« loko¬ motive je lepo viden logotip družbe SR. 14 | september 2012 MAKETARSTVO Spojke Da lahko vagone in lokomotive spajamo med seboj, so potrebni spojni elementi na vseh tirnih vozilih. V Evropi so najpogosteje v upo¬ rabi t. i. rapidne spojke. Na maketi SR pa je ves vozni park opremljen s specialnim, kratkimi magnetnimi spojkami vrste magne-matic. Razlika med klasičnimi rapido in magnetnimi spojkami je dobro vidna na sliki 6, prikazani pa sta tudi vsaka posebej od blizu, rapido na sliki 7 in ma¬ gne-matic na sliki 8. V nadaljevanju bomo podrobneje opisali operacijsko shemo ma¬ kete in prometne listine, ki so potrebne za prototipno ponazarjanje vožnje vlakov. HUMOR |'G(4<5 mm, dva kosa okrogle palice s premerom 5 in 10 mm ter nekaj odpadnih kosov smrekove deščice ali debelejše balze, poleg tega pa še okrogel bukov zobotrebec, košček I mm debelega furnirja, nekaj pribli¬ žno I mm debele bakrene žice in tanke pro¬ sojne plastike ali akrilnega stekla za okna ka¬ bine. Kdor bi želel model spuščati v vodi, bo moral dokupiti še elektromotor z gredjo in ladijskim vijakom, baterije in stikalo. (Nekaj o tem boste našli na koncu tega prispevka, več pa v naslednji številki Tima.) Za lepljenje vezane plošče in lesa nasploh je najprimernejše belo polivinilacetatno lepi¬ lo (npr. Mekol special), za lepljenje ograje, privezov, oken kabine in osi še nekaterih spojev različnih gradiv, ki zahtevajo posebno trdnost in neprepustnost, boste potrebovali kakršno koli sekundno ali dvokomponent- no lepilo (npr. UHU plus schnellfest), pred sklepnim barvanjem pa bo prišel prav tudi kakršen koli kit za les. Da model v vodi ne bi razpokal, ga bo treba nekajkrat premazati z brezbarvnim akrilnim lakom in prelepiti z japonskim papirjem, ki ga prodajajo v mode¬ larskih trgovinah. Orodje in pripomočki Pri izdelavi modela ribiške ladje boste po¬ trebovali naslednje orodje: svinčnik, trikotnik in kovinski kotnik, škarje, odstranljivo lepilo (npr. Scotch UP), modelarsko re¬ zljačo s podložno mi¬ zico ter žagicami za les in kovino, oster modelarski nož, dalj¬ še kovinsko ravnilo, miniaturni električni vrtalnik s svedri za les in priborom, bru¬ silni papir različnih zrnatosti, komplet iglastih pilic, šilo, kombinirane klešče, električni spajkalnik moči od 25 do 40 W, kladivo, manjši čopič za nanašanje lepila in barvanje, manjše mi¬ zarske ali modelarske spone in nekaj ščipalk za perilo kot pomoč pri sestavljanju. Izdelava Najprej natančno preglejte načrt in se¬ stavno risbo, preberite navodila ter si oglejte fotografije. Obstaja več načinov za prenašanje obrisov sestavnih delov na gradivo. Najbolj zamudno in najmanj natančno je vsekakor prerisovanje s pomočjo kopirnega papirja. Precej lažje je, če kos obrušene vezane plo¬ šče prelepite s širokim ličarskim trakom in nanj z lepilom za papir nalepite fotokopirane obrise sestavnih delov. Najhitreje pa boste delo opravili s pomočjo odstranljivega lepila (Scotch UP), ki ga prodajajo v nekaterih pa- 18 | september 2012 pirnicah DZS. Z njim namažite hrbtno stran razrezane fotokopije načrta in obrise sesta¬ vnih delov drugega poleg drugega razporedi¬ te na ravno in gladko obrušeno vezano plo¬ ščo ustrezne debeline in kakovosti (slika 2). Pri delih 7, 8 in 9 obvezno upoštevajte smer letnic, ki je nakazana na načrtu. Da bi lahko izžagali pravokotni odprtini v krovu, vrata v strojnico in okna kabine, morate v enem od vogalov najprej izvrtati 0,8-1 mm veliko luknjico. Skoznjo nato s spodnje strani po¬ tisnite v modelarski lok vpeto žagico in jo zategnite z vijakom na vrhu loka. Izžaganega manjšega pravokotnega kosa iz srednjega dela krova (8) ne zavrzite, ker ga boste še potre¬ bovali pri izdelavi vhoda v podpalubje. Ko ste čim bolj natančno izžagali vse sestavne dele, jim po potrebi z majhno kvadratno pilo po¬ pravite utore. Njihovo globino in širino sproti preverjajte s koščkom ustrezno debele veza¬ ne plošče. Le tako se bodo vsi stiki natančno ujemali med seboj. Najprej iz šestih drug vrh drugega zlože¬ nih in med seboj zlepljenih elementov št. 4 izdelajte sprednji del trupa (slika 3). V utor na sredini potisnite kljun (3), vendar ga ne zalepi¬ te, ker vam bo sicer pozneje v napoto pri bru¬ šenju trupa. Po sredini vseh treh delov krova (7, 8 in 9) s svinčnikom narišite simetralo ter desno in levo od nje proti boku vsakih 5 mm s šilom, z jekleno konico ali v držalo vpetim žebljem ob ravnilu naredite plitve zareze (kot je prikazano na načrtu), ki ponazarjajo deske (slika 4). Ko ste s tem gotovi, površino nara¬ hlo zgladite z zelo finim brusilnim papirjem, nato pa jo lahko pobarvate z vodnim lužilom ali s kakim drugim zaščitnim sredstvom za les srednje rjave barve, da bodo postale zareze bolj opazne. Podstavek modela je pravokotne oblike in debel 12 mm. Zlepite ga iz dveh enakih elementov št. 34 in mu enakomerno zaoblite zgornji rob. S spodnje strani v vsak kot nale¬ pite še noge (35), kot je s tanko prekinjeno črto označeno na načrtu. Kot distančniki (36) so uporabljene lesene kroglice s premerom 10-15 mm, ki jih lahko nadomestite s koščki okrogle bukove ali smrekove palice s podo¬ bnim premerom (slika 5). Trup modela s šti¬ rimi tankimi lesnimi vijaki dolžine 30-35 mm lahko med nadaljnjo gradnjo začasno privijte na podstavek, saj ga boste morali med barva¬ njem še sneti. Trup sestavite tako, da vzdolž daljših ro¬ bov srednjega dela krova (8) in dna trupa (I) pod pravim kotom nalepite oba boka (5). Na sprednjem delu dodajte zlepek iz šestih kosov št. 4, zadaj pa poševni del dna trupa (2), ki mu morate prej posneti spodnji in zgornji rob, da se bo natančno prilegal deloma I in 6 (sli¬ ka 6). Na osušen zlepek spredaj dodajte del 7 in zadaj del 9, s spodnje strani pa še dva enaka zadnja dela trupa (6); (slika 7). Če ste bili pri žaganju in lepljenju natan¬ čni, potem z dodatnim obdelovanjem stranic trupa ne bi smeli imeti veliko dela. Vsekakor pa je treba z grobo pilo in brusilnim papirjem, ki ga ovijte okoli manjše deščice trdega lesa, enakomerno zaobliti spodnji rob trupa (sli¬ ka 8). Na koncu k trupu nalepite še kljun (3). Dobljeno korito z notranje in zunanje strani dvakrat prepojite z nekoliko razredče¬ nim akrilnim lakom, ki bo model - še zlasti, če ga nameravate spuščati po vodi - zaščitil pred vlago. Če bo model služil samo kot okras, sta gred motorja (10) in krmilo (12) lahko izde¬ lana kar iz 6 mm debele vezane plošče (sli¬ ka 9), pri čemer je treba os pri obeh s plošča¬ to pilo oblikovati v okroglo obliko (slika II). september 2012 | 19 PRILOGA PRILOGA 28 KOSOVNICA 25 24 23 26 28 22 27 17 30 18 31 13 29 15 20 14 21 16 19 12 34 35 september 2012 | 2I 20 | september 2012 PRILOGA Ladijski vijak (II) lahko kar z močnimi škarja¬ mi izrežete iz tanke medeninaste ali bakrene pločevine. Kdo pa bo uporabil debelejšo, jo bo moral žagati z modelarsko rezljačo, v katero naj vpne fino ozobljen list za žaganje barvnih kovin (slika 10). Izdelane elemente boste na zadnji del trupa dokončno nalepili po barvanju. Stene kabine ribiške ladje so zaradi večje trdnosti in lažjega sestavljanja med seboj spo¬ jene z utori (slika 12). Z iglastimi pilicami in koščkom finega brusilnega papirja natančno obdelajte vse odprtine. Najprej zlepite spred¬ njo steno (15), stranici (13), zadnjo steno kabine (17), zadnjo steno strojnice (21) in streho kabine (18), streho strojnice (20) pa boste na njeno mesto nalepili šele po tem, ko boste izdelali ograjo. Okrogle line na stra¬ nicah strojnice lahko pustite takšne, kot so, vendar bodo lepše, če vanje s sekundnim lepi¬ lom nalepite pločevinaste zakovice (slika 12), Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, ki ji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabnikov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in 35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri i. ® katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. '" ' www.dremeleurope.com kakršne se uporabljajo pri obutvi in pasovih. Na stene kabine nalepite tudi letve (14 in 16). Ograja na strehi strojnice je narejena iz I mm debele bakrene ali medeninaste žice. Pomembno je, da jo je mogoče spajkati. S kle¬ ščami naščipajte petnajst 12 mm dolgih ste¬ bričkov (29) in jih s sekundnim lepilom zalepi¬ te v izvrtane luknjice ob robu strehe strojnice (20); (slika 13). Iz enake žice nato s kombinira¬ nimi kleščami ukrivite še dve ograji (30) in ju tako, kot je prikazano na načrtu, prispajkajte k stebričkom (slika 14). Potrudite se, da bodo zaspajkana mesta čim manj opazna. Na koncu jih lahko obdelate z iglastimi pilicami (slika 15). 22 | september 2012 PRILOGA Na strehi strojnice stoji še nekoliko po¬ ševen dimnik (26). Naloga čepa (27), ki ga na¬ redite iz koščka zobotrebca, je, da utrdi stik dimnika s podlago. Jambor (23) zalepite v lu¬ knjo v podstavku (22). V izvrtane luknjice na jamboru nalepite iz žice v obliko črke U ukri¬ vljena priveza (28) in tri držala svetilke (24). Svetilke naredite iz enake letvice kot jambor in jih nalepite na držala (slika 16). Iz koščkov balze, smrekovine ali lipovine izdelajte še dva reševalna čolna (31); (slika 9). Vse našteto bo¬ ste na model nalepili šele po barvanju. Ostal je še vhod v podpalubje (32), ki ga prav tako izdelajte iz koščkov vezane plošče, balze, smrekovine ali lipovine. Oblikujte ga po merah na načrtu in ga gladko obrusite. Točno na sredino spodnje ploskve nalepite pravoko¬ tni kos 3 mm debele vezane plošče, ki ste ga izžagali iz srednjega dela krova (8), na vrh pa štiri koščke furnirja (33), ki ponazarjajo lopu¬ te (slika 17). S tem je model v glavnem narejen. V pri¬ hodnji številki prideta na vrsto še sklepna obdelava in barvanje, kot pomoč vsem tistim, ki bi želeli model spuščati v vodi, pa bo opi¬ sana tudi vgradnja pogonskega sistema. V ta namen boste potrebovali 6-voltni elektromo¬ tor SPEED 280, os COMPACT za motor 280 (0 3 mm, M 2, I = 155 mm), dvolistni vijak (0 26 mm, M 2), smerno krmilo (30 x 22 mm) in komplet akumulatorskih baterij (7 x |,2 V, 1100 mAh). Sredi poletja, ko smo pripravljali ta pri¬ spevek, bi za ves našteti material (slika 18), ki so nam ga za pripravo tega prispevka brez¬ plačno odstopili v trgovini Mibo modeli v Lo¬ gatcu, ob upoštevanem 10-% popustu odšteli nekaj več kot 50 evrov. /in uživaj! Naroči se na 21 številk revije Računalniške novice za samo 33,50 €, obenem dobiš še Philips blazino z zvočniki za svoj prenosnik! Računalniške novice! Sprosti se Z Notesniki.si m ■■ www.racunalniske-novice.com Naročite zdaj gsm: 041 393 830 I gsm: 040 222 911 tel.: 01 620 88 03 I maii: narocnine@nevtron.si Akcija velja do 31.10.2012 oz. do razprodaje zalog! september 20I2 | 23 MAKETARSTVO Izdelajmo diorame z Nochovimi gradivi (i.dei) PRIMOŽ DEBENJAK Foto: Andrej Kogovšek Nemško podjetje Noch, ki je lani pra¬ znovalo stoletnico obstoja, sodi med najpo¬ membnejše ponudnike najrazličnejših dodat¬ kov za male železnice, zlasti elementov za oblikovanje terena, in ga ljubiteljem železni¬ škega maketarstva ni treba posebej predstav¬ ljati. Vendar pa izdelki iz njihovega bogatega programa, ki se dobijo tudi v Sloveniji, niso uporabni samo pri gradnji maket malih želez¬ nic, pač pa pridejo prav tudi pri izdelavi raz¬ ličnih dioram in vinjet na drugih področjih in v drugih merilih. V naslednjih nekaj številkah si bomo podrobneje ogledali, kako lahko No- chove izdelke, še posebno tiste, ki niso vezani na konkretno merilo, uporabimo tudi na po¬ dročju plastičnega maketarstva. Predvsem figure vojakov ter različna vo¬ jaška vozila pridejo bolje do izraza v svojem bolj ali manj naravnem okolju, pa tudi letalske diorame imajo svoj šarm in privlačnost. Če se pri letalskih dioramah ne omejimo samo na prikaz letala z odprtim motorjem ipd., je pra¬ viloma največji problem v tem, da je na tržišču premalo primernih figur, zlasti mehanikov, še posebno, če bi potrebovali nekonvencionalno oblečene mehanike, denimo v poletni »opra¬ vi«, tj. pomanjkljivo oblečene v kratkih hlačah in brez srajce. Tako pač marsikatera zanimiva zamisel zaradi pomanjkanja ustreznih figur ostane neuresničena. Pri tankovskih in drugih dioramah s figurami vojakov pa so izzivi pra¬ viloma drugačni. Tam je največja ovira strah oziroma dvom, ali bomo kos zahtevnim kra¬ jinskim elementom. Pri izdelavi dioram, še posebno, če so nekoliko zahtevnejše, je treba dobro in pre¬ udarno načrtovati. Upoštevati moramo tudi osnovna pravila kompozicije, paziti moramo predvsem, da razpored elementov ni preveč simetričen, vzporeden oziroma nasploh geo¬ metrično pravilen, ker to pač ne deluje do¬ volj naravno. Pri velikih dioramah se pojavi Dvokomponentni gel za upodobitev stoječe vode Lepilo za travo v veliki posodi Trava za posip v dveh barvah. Dobi se v različnih dolžinah, primernih tudi za večja merila. še ena težava, namreč teža - v tem primeru moramo za oblikovanje terena poseči po la¬ hkih gradivih, če bomo hoteli končni izdelek še premikati in prestavljati. Taki lahki gradivi sta denimo stiropor, iz katerega znajo mojstri narediti prav prepričljivo skalovje, in plošče iz močnega kartona, kakršnega ponuja tudi Noch in je idealen za izdelavo spodaj votlega terena. Večino krajinskih elementov lahko iz¬ delamo iz zelo različnih gradiv, če že imamo ustrezne izkušnje, je pametno uporabiti tisto, kar imamo pri roki in že dobro poznamo. Drugače pa je seveda priporočljivo poseči po uveljavljenih izdelkih, ki jih lahko kupimo v specializiranih trgovinah. Ti imajo tudi to prednost, da bomo, če nam gradiva zmanjka, pozneje lahko dokupili enakega. Med najzahtevnejše krajinske elemen¬ te vsekakor spada stoječa ali tekoča voda. Različne luže, zlasti na blatnem terenu, ali pa vodo v kolesnicah in podobno najlažje prika¬ žemo z epoksidno smolo. Ta ima visok sijaj, ki ga lahko po potrebi zmanjšamo z lakira¬ njem s primernim lakom s svilnatim leskom. Za ponazoritev vodotokov in stoječih voda pa moramo poseči po drugih, posebej za to namenjenih sredstvih. Nekaj jih najdemo v ponudbi proizvajalcev krajinskih elementov za male železnice, saj so prav potoki in ribni¬ ki pri ljubiteljih železnic zelo priljubljeni, ker Strukturni sneg, material za izdelavo malo debelej¬ še snežne odeje Gradivo za travnik s travo in grudicami zemlje zelo popestrijo pokrajino, ki bi sicer lahko bila dolgočasna. Večje vodne površine lahko naredimo iz posebne rahlo valovite prozorne plastične folije oziroma tanke plošče, pri tem pa je treba primerno oblikovati tudi dno, ki se vidi skoznjo, in bregove. Ta pristop je najprimernejši za velike diorame, med drugim tudi zara¬ di majhne teže. Če smo dovolj natan¬ čni, lahko v po meri izrezano luknjo na¬ mestimo tudi ladjo, prehod oziroma stik med njo in vodno površino, se pravi majhne valove pa na¬ redimo iz drugega primernega gradiva. Za bolj reali¬ stično ponazoritev manjših stoječih ali tekočih voda so na voljo različne pro¬ zorne smole in geli, nczza ••• H>/> im Original % 61152 Haft- & Fixierspraj ind Fix Adhesiie SOna [wb] te? 3 e ; j Sredstvo v pršilki za boljši oprijem in fiksi¬ ranje 24 | september 2012 MAKETARSTVO Spredaj travnata preproga, zadaj paketa vlaken umetne trave Ločje oziroma visoka trava v paketu v treh barvah Paket naravnega kamna. Kamni so dovolj veliki, da so primer¬ ni za merilo I : 35. ki jih zmešamo in vlijemo v »strugo«. Pred tem jih lahko po potrebi rahlo obarvamo. Ta gradiva terjajo precej previdnosti pri upora¬ bi, da bo rezultat prepričljiv. Za prikaz brzic, slapov in podobnih vodotokov pa je na voljo zelo gosta tekočina za vodne učinke, ki obdrži obliko, ko se strdi. Skale lahko oblikujemo iz različnih gradiv, od naravnega kamna do stiropora, pa tudi papirmašeja ali zmečkanega in obdelanega papirja, lahko pa kupimo tudi že oblikovane skale iz posebne trde pene. Če potrebujemo neobdelane manjše kamne, je najbolje poseči po naravnem gradivu. Če tega ne najdemo kar pred hišo, je pametno nabaviti primeren izde¬ lek iz programa dodatkov za male železnice. Noch ponuja paketke naravnih kamnov, ki so na embalaži sicer prikazani kot veli¬ ke skale na tovornjaku v merilu HO, a jih lahko uporabimo tudi v večjih merilih, recimo I : 35, kot kamne v gradbeništvu (npr. kot gradnike v grobo zidanem kamnitem zidu) ali skale na bregu reke ali potoka. Dobijo se v več barvah. Če jih ku¬ pujemo »na zalogo« z namenom, da bodo že kdaj prišli prav, je najbolj pametno vzeti svetle, ki jih lahko po potrebi primerno umažemo in po¬ temnimo. Svojevrsten izziv je tudi ponazo¬ ritev snega. Če ne razmišljamo prav veliko in se ne poglobimo v to te¬ matiko, bomo bržkone menili, da je sneg pač bel in pika. V resnici pa je zadeva precej bolj zapletena. Po eni strani je treba upoštevati, da niso vse vrste snega enake, saj ga poznamo več vrst, od mokrega »južne¬ ga« snega pa vse do sveže zapadlega pršiča. Po drugi strani pa sneg, tako kot tudi voda v drugih oblikah, ni popolnoma bel, pač pa je prosojen in rahlo modrikast, kar se vidi zlasti v senci, še posebno pri televizijskih prenosih smučarskih tekmovanj so opazne modrikaste sence smrek ob smučišču. Tako se je debele snežne odeje treba lotiti z drugimi sredstvi kot pa tanke plasti pršiča ali celo samo slane ali sreža. Za tanko plast novega snega, zlasti na vozilih, uporabimo ustrezen posip, ki ga posu¬ jemo po sveže lakirani površini, da se bolje prime, pri debelejši snežni odeji pa moramo najprej narediti osnovno plast snega in šele potem uporabimo posip. Če bo na naši diorami več kot le zasnežen travnik ali morska gladina, bo treba realistično ponazoriti tudi rastlinstvo. Tega lahko izdelamo iz umetnih ali pa različnih naravnih gradiv. Slednje je treba primerno preparirati, da zagotovimo trajnost, in ustrezno pobarvati, pri čemer velja opozoriti, da so naravna gradi¬ va pogosto zelo »žejna« in popijejo veliko barve. Sicer je trava iz pri¬ mernih naravnih gradiv, zlasti v vo¬ jaškem merilu I : 35, bolj realistična od umetne trave, vendar ni vedno treba, da bi bila vsaka travna bilka videti kot prava. V takih primerih je smiselno poseči po uveljavljenih gradivih, ki jih dobimo v specializira¬ nih trgovinah. To so lahko imitacije Posip za sneg. Primeren je za ponazoritev svežega snega - pršiča oziroma slane in ivja. travnatih preprog za obsežnejše površine v manjših merilih, ki je primerna tudi za ozele¬ nitev travnatih letališč v merilu I : 72, ali pa vse bolj priljubljena vlakenca trave, ki jo po¬ sujemo po sloju svežega lepila in se postavijo pokonci s pomočjo statične elektrike. Pred desetletji so bila drevesa, ki jih je bilo mogoče kupiti v trgovinah, bližje igra¬ čam, saj se je že na prvi pogled videlo, da so umetna. Razvoj pa je šel medtem nezadržno naprej in tako se danes dobijo tudi zelo rea¬ listična drevesa, ki jih — čeprav so mišljena za priljubljeno železniško merilo I : 87 - lahko uporabimo tudi na vojaških ali pa letalskih dioramah v merilu I : 72, nekatera pa celo v merilu I : 48. Za večja merila je bolje, če drevesa izdelamo sami, bodisi iz primernih (denimo gabrovih ali bukovih) korenin ali pa iz žice, ozelenimo pa jih lahko tudi z ustrezno prepariranimi naravnimi ali umetnimi gradivi. Nekateri za krošnje uporabljajo tudi gradiva, ki so sicer mišljena za travnike. V naslednjih številkah se bomo posvetili uporabi nekaterih izdelkov podjetja NOCH pri izdelavi različnih krajinskih elementov v merilih, večjih od najbolj običajnih železni¬ ških, in pogledali, kako se obnesejo na tem področju, za katero sicer niso prvotno name¬ njeni. DE 23 ••• wie im Origind Na levi je gosta tekočina za izdelavo vodnih efek¬ tov,na desni pa sredstvo za fiksiranje v pršilki. september 2012 | 25 RAČUNALNIŠTVO Google Sketchup kot učni pripomoček pri tehniki in tehnologiji v osnovni šoli DAMJAN GAŠPARIČ V naslednjih nekaj prispevkih vam bomo nekoliko podrobneje predstavili brezplačen program Google Sketchup, ki se uporablja za izdelavo tridimenzionalnih modelov. V prvem delu bomo predstavili osnovne gumbe za za¬ četnike ter izdelali tudi enostavno 3D-telo. V naslednjih delih bomo znanje nadgrajevali, tako da bomo na koncu sposobni samostojno narisati poljuben predmet. Program je v angleškem jeziku, je brez¬ plačen in ne zahteva vrhunske računalniške opreme. Dostopen je na spletni strani: http:// sketchup.google.com. Program lahko poiščemo tudi s pomočjo spletnega iskalnika Google, ga povlečemo s prej omenjene strani in ga nalo¬ žimo na računalnik. Namestitev nikomur ne bi smela povzročati težav. Pri možnostih, ki jih lahko izbiramo pri namestitvi programa, moramo paziti le, da za merske enote izbe¬ remo milimetre. Pred začetkom dela moramo dodati oro¬ dne vrstice, ki nam pridejo prav pri delu s tem programom. V menijski vrstici kliknemo »View«, nato pa pod »Toolbars« odkljukamo »Getting Started« in »Large Tool Set«. Tako dobimo vse potrebne gumbe, ki jih potrebujemo za delo, in ne izgubljamo časa z iskanjem posameznih ukazov v menijski vrstici. Morda bo komu prišla prav še orodna vrstica »Standard«, kjer imamo predvsem gumbe za delo z datotekami, dobimo pa še gumb za razveljavitev (»Undo«), ki je na za¬ četku, ko se še spoznavamo s programom, zelo uporaben. Sledi še izbira pogleda. Standardni pogled izberemo pod »Camera«, »Standard Vievvs« in nato »Iso«. Dobimo 3D-pogled s tremi osmi. Polne črte pomenijo pozitivno os, črt¬ kane pa negativno. Rdeča črta pomeni os x, zelena os y in modra os z oziroma višino. Pa poskusimo narisati enostavno telo in sproti spoznajmo najosnovnejše gumbe. Na¬ rišimo na primer stopničke za zmagovalce. Izberimo si mere. Stopničke naj bodo široke 80 cm, globoke pa 60 cm. Višina zmagovalne stopnice naj bo 60 cm, za 2. mesto 40 cm in za 3. mesto 20 cm. t— M V orodni vrstici izberemo gumb pravo- kotnik, »Rectangle«. Postavimo se v koordinatno izhodišče tako, da dobimo rumeno piko in kliknemo nanjo. Zdaj lahko sami v vrstico stanja napi¬ šemo tlorisne dimenzije ene stopnice. Paziti moramo, da so podatki v milimetrih. Najprej vtipkamo globino predmeta 600 mm, kar je podatek za os x. Nato obvezno vtipkamo podpičje, vnesemo presledek ter vtipkamo še širino, torej 800 mm. Podobno naredimo še za drugi dve sto¬ pnici. Izhodišče naslednje stopnice si izbe¬ remo desno od narisanega pravokotnika na osi y. Pika je v tem primeru zelene barve, Videz začetne strani postopek pa je enak kot prej. Lahko se še zgodi, da nam narisani predmeti uidejo iz vi¬ dnega polja, ker so preširoki. V tem primeru si lahko cel koordinatni sistem pomaknemo nekoliko v levo. Za to upora¬ bimo gumb z narisano dla¬ njo (»Pan«). Sledi uporaba orodja, ki se najpogosteje upo¬ rablja v samem pro¬ gramu, to je orodje Potisni/ Potegni (»Push/Pull«), Kliknemo na to orodje, se postavi¬ mo na srednjo stop¬ nico, kliknemo, malo potegnemo v smeri navzgor, vtipkamo višino v milimetrih (600) in potrdimo z Enter. Podobno naredimo še z drugo in tretjo stopnico. Pogosto pa si takrat, ko imamo določeno 3D-sliko že narisano, premislimo in želimo ka- Tloris stopnic za zmagovalce Stopnice za zmagovalce 3D 26 I september 2012 RAČUNALNIŠTVO Pobarvane stopnice Končni izdelek 1 Timovi načrti na voljo na j tero od dimenzij zmanjšati ali povečati. Nare¬ dimo nekaj podobnega na našem primeru. Po¬ skusimo drugo stopničko povišati za 50 mm. Izberemo orodje Potisni/Potegni, kliknemo na zgornjo ploskev druge stopnice, za malenkost povlečemo v smeri navzgor in vtipkamo šte¬ vilko 50 ter potrdimo z Enter. Enako posku¬ simo narediti še s tretjo stopnico, povišajmo jo za 100 mm. Zdaj je treba stopničke še po- zn barvati. Poiščemo gumb Vedro (»Paint ' Bucket«), Za začetek izberemo eno¬ stavne barve. S klikom na izbrano polje pobarvamo ploskev s prej izbrano barvo. Odstranimo še odvečni navpični črti med stopnicami, kar naredimo z gumbom Izberi t (»Select«), Paziti moramo, da kliknemo * natančno na črto, ki se potem obarva modro, zbrišemo pa jo z gumbom De¬ lete. Program ima tudi kakšno napakico, zato lahko dobimo sprednjo stran bele barve. V tem primeru moramo celotno sprednjo plo¬ skev še enkrat pobarvati. Upam, da vas je razlaga teh osnovnih pri¬ jemov navdušila. Imate nekaj tednov časa, da malo povadite, naslednjič pa bomo spoznali nova in zanimiva orodja pri risanju zahtevnej¬ šega 3D-telesa. VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Vložna mapa je namenjena za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Cena mape je 4,17 € TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 5,17 EUR. TIMOV NAČRT I TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT II TIMOV NAČRT 12 TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 14 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KIM I -Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 -Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke -tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis -jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H TIMOV NAČRT 15 TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 TIMOV NAČRT 30 - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-IO9E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 -fokker E III, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, I m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra CAT 262 september 2012 | 27 IZDELEK ZA DOM Longboard IVAN DOVIČ Pred vami je prispevek, v katerem bom opisal svoje izkušnje ob izdelavi rolke tipa longboard. Gre za rolko, ki je od običajne precej večja, pa tudi drugačne oblike je. Ko sem lansko poletje prvič videl tako rolko v živo, se mi je zdelo, da se giblje pre¬ senetljivo tekoče in umirjeno, popolnoma drugače, kot se je pod mano gibala običajna rolka. To sem sklenil preizkusiti, zato sem zavihal rokave in si izdelal svoj longboard (slika I). Za izdelavo rolke sem uporabil material, ki je naveden v kosovnici (slika 2). Desko sem izdelal iz treh kosov 5 mm debele bukove vezane plošče. Predvidevam, da bi se dobro obnesli tudi trije kosi vezane plošče debeline 4 mm. Tako bi bila deska ne¬ koliko lažja in še vedno dovolj trdna. Plošče sam najprej izdatno premazal z belim vodo- odpornim lepilom za les (slika 3), nato sem jih zložil drugo na drugo in jih na koncih podložil z lesenima letvama preseka 50 x 50. Na sre¬ dino sem nato položil težak akumulator, da so se deske ukrivile. Ob robovih sem jih še dodatno stisnil s sponami (slika 4). Longboard, ki sem ga izdelal, je nekoliko izbočen navzgor, da se ob obremenitvi, ko na njem nekdo stoji, lepo izravna. Po 24 urah so se plošče med seboj trdno zlepile in ohranile ukrivljeno obliko. Na sple¬ tu sem si ogledal različne oblike longboardov in si izbral klasično, ki spominja na obliko, kakršno imajo deske za deskanje na valovih. Obliko sem prenesel na papir in jo izrezal ter jo ob tako narejeni šabloni prerisal na desko (slika 5). Nato sem z vbodno žago, v katero sem vstavil finejši žagin list, da sem se izognil sce¬ franim robovom, izžagal obliko deske (sli¬ ka 6). Sledilo je grobo in fino brušenje robov ter spodnje in zgornje površine deske (sli¬ ka 7). Spodnja stran rolke je običajno poslikana. Moj longboard je poslikal prijatelj slikar (sli¬ ka 8), sicer bi rolko krasil kakšen skromnejši motiv. Zgornjo stran in robove sem premazal z rahlo rdečkasto lazuro za les. Da bi sliko zavaroval pred poškodbami in desko še do¬ datno okrepil, sem jo na spodnji strani prekril s stekleno tkanino. Tkanino sem razprostrl po deski in jo prelil s poliestrsko smolo. Z odsluženo pla¬ stično bančno kartico sem smolo enakomer¬ no razmazal in vtrl v tkanino (slika 9). Čeprav steklena tkanina ni prosojna, pa takšna postane, ko jo prepojimo s poliestrsko smolo (slika 10). Tkanino, ki je segala čez rob deske, sem odbrusil in desko še na zgornji strani prema¬ zal s poliestrsko smolo (slika 11). Deska je bila tako končno pripravljena za montažo podvozij in koles (slika 12), ki sem jih naročil prek neke nemške spletne proda¬ jalne. Ker sem želel zagotoviti čim bolj sta¬ bilno in mehko vožnjo, sem naročil kar se da široki podvozji (180 mm), mehka (78A) in ve¬ lika kolesa (premer 76 mm) ter kakovostne, a ne predrage ležaje (ABEC 7). Po sredini deske sem narisal črto in nato na njej določil položaj podvozij. Luknje na zgornji strani deske sem nekoliko ugreznil, da so se glave vijakov lahko skrile v les. Za boljši oprijem čevlja z desko Kosovnica 28 | september 2012 IZDELEK ZA DOM bi lahko na zgornjo stran nalepil še brusilni papir, vendar se to za zdaj še ni izkazalo za potrebno. Sicer pa se mi zdi deska brez brusilnega papirja lepša. Rolko smo preizkusili tako stari kot mladi in ugotovili, da je tako velika, da bi se lahko z njo peljalo tudi več potnikov. Vožnja z long- boardom je, tako kot sem domneval, bistveno bolj tekoča kot s kla¬ sično rolko. Prepričan sem, da bo vsakomur, ki bo izdelal takšen long- board, vožnja z njim v užitek. september 20I2 | 29 IZDELEK ZA DOM Magnetna beležka JOŽKO FIŠER Verjetno nas ni malo, ki z veseljem razdremo pokvarjeno napravo, da potešimo radovednost in ugotovimo, kako je narejena. Slišal sem, da trdi diski računalnikov vsebujejo izredno močne magnete. Ali ni na disku magnetni zapis? Moral sem preveriti in ob razdiranju starega diska sem ugotovil, da vsebuje par močnih trajnih magnetov. Nekateri pa imajo še manjšo kocko s stranico približno 3 mm. Ko sem zbral že kar nekaj magnetov, sem premišljeval, kako bi jih uporabil. In ko sem nekega popoldneva prijel svinčnik, da na nakupovalni seznam napišem živilo, ki ga je zmanjkalo v hladilniku, sem se ob malem samolepilnem lističu na hladilniku domislil magnetne beležke. Material Najprej je treba priti do magnetov, za kar potrebujemo odsluženi računalniški disk, ki ga po vsej verjetnosti ne bo težko dobiti. Brez težav nam ga bodo odstopili tudi na kakšnem servisu računalnikov. Disk, ki sem ga uporabil, prikazuje slika I. Če s prstom podrgnemo po nalepkah na zadnji strani diska, odkrijemo skrite vijake. Novejši diski imajo tako imenovane »torks« vijake, za katere potrebujemo posebne nastavke za izvijač. Lahko pa si pomagamo tudi z modelarskim brusilni¬ kom. Z rezalnim kolutom zarežemo v glavo vijaka ter naredimo zarezo za ploščati izvijač. Ko so vijaki odviti in pokrov dvignemo, zagledamo notranjost diska. Magneti so skriti v mehanizmu za premikanje glave (slika 2). Ko razstavimo mehanizem za premikanje glave, dobimo dva magneta. Prilepljena sta na magnetno pločevino (slika 3), ki ima funkci¬ jo zapiranja magnet¬ nega polja. Lepilo sem poskusil stopiti z acetonom, pa ni bilo uspeha. Z izvi¬ jačem magnet zla¬ hka zlomimo. Zato je najbolje pločevino na obeh straneh pri¬ jeti s kombiniranimi kleščami in jo ukriviti. Tedaj magnet odstopi in največkrat se poškodu¬ je le galvanska protikorozivna zaščita magneta (slika 4). Ostali material se vedno najde v modelarski delavnici: vezana plo¬ šča 2 mm, palica premera 10 mm, lepilo ... Seveda potrebujemo še papirnat trak, odločil sem se za rolico s papirjem za namizni kalkulator. Mere rolice so: premer 70 mm, širina 57 mm, premer luknje za pritr¬ ditev pa 12 mm. Izdelava Sestavne dele z risbe 5 prerišemo na vezano ploščo. Vse tri dele narišemo dvakrat. Na nosilcih rolice in osnovni plošči lahko nariše¬ mo in izžagamo utore za povezavo že zdaj ali pa to naredimo, ko je osnova zlepljena. Osnovo zlepimo iz dveh enakih delov, le da na zgor¬ njo stran spodnjega dela obrišemo magnet in nato izrežemo luknjo. En prečni del poševno pobrusimo, da rob naostrimo in se bo papir ob njem lepše in lažje trgal. Iz palice premera 10 mm naredimo os z utoroma, ki bo držala rolico na nosilcih (slika 6). Utore najlažje zare¬ žemo s kosom žage za kovino, ki mu naredimo ročaj iz izolacijskega 30 | september 2012 IZDELEK ZA DOM 8 3 Risba 5. lepilnega traku. Taka improvizirana žaga pogosto pride prav. Utor nato še obdelamo s ploščato modelarsko pilico, da se bo vanj lepo prile¬ gal nosilec rolice. Ko je osnova zlepljena, vanjo z dvokomponentnim lepilom prilepimo magnet. Nadalje prilepimo nosilce rolice. Slika 7 prikazuje zlepljene dele z začasno postavljenima prečnima držaloma papirja. Da bo papir lažje tekel in ne bomo imeli težav z barvanjem, vse dele pobarvamo pred pritrditvijo prečnih držal papirja. Odločil sem se, da jih bom pobarval le po površinah, ki bodo vidne. Dele, zaščitene s krep lepilnim trakom, vidimo na sliki 8. Barvamo dvakrat, po prvem barvanju pa vse površine rahlo obrusimo s finim brusilnim papirjem zrantosti npr. 500. Po drugem barvanju (slika 9) so pripravljeni za montažo. Prilepiti moramo samo še obe prečni držali papirja. Ti morata biti od osnovne plošče odmaknjeni le toliko, da bo pod njima papir z rolice nemoteno tekel. Najenostavneje se mi je zdelo, da za distančnik upo¬ rabim kar sam papir. Na mestu pritrditve držal sem z nožem odstranil barvo (slika 10), nato pa tu prilepil tri koščke papirja. Najboljša za delo se je pokazala konica noža. S konico nanesemo na mesta pritrditve malo lepila in nato s konico, na kateri je še lepilo, poberemo papirček in ga postavimo na svoje mesto (slika 11). To ponovimo še z ostalima dvema in nato vse skupaj ponovimo še trikrat. Končno na tretji zgornji papir nanesemo lepilo in na mesta položimo prečna držala ter jih primerno obtežimo. Ob čakanju, da se lepilo posuši, mi je prišlo na misel, da vedno, ka¬ dar hočemo kaj zapisati, poleg papirja potrebujemo še pisalo. Papir ima¬ mo, kaj pa svinčnik, tudi ta bi moral biti vedno pri roki. Spomnil sem se na mali magnetek v obliki kocke s stranico 3 mm in v desni nosilec rolice izvrtal luknjo, jo s pilico oblikoval in vanjo vlepil magnet (slika 12). Zdaj moramo najti le še pisalo s kovinsko zaponko ali pa vzamemo svoj naj¬ ljubši svinčnik in nanj prilepimo košček magnetne kovine. Končni izdelek, ki je našel svoje mesto na hladilniku, prikazuje slika 13. Želim vam veliko veselja pri izdelavi in uporabi magnetne beležke. september 2012 | 31 IZDELEK ZA DOM Hranilnik MARIJA CEHNER Izdelek je primeren za izdelavo doma ali v osnovni šoli pri predmetu TIT v šestem ra¬ zredu kot drugi izdelek iz lesa in pri izbirnem predmetu obdelava lesa. Lahko je tudi tema projektne naloge - v tem primeru podamo le načrt osnovne oblike, učenci pa sami dopol¬ nijo mere in zapiralo. Hranilnik ima enostav- lepilom. Končan hranilnik lahko poslikamo z barvami za les na vodni osnovi in ga premaže¬ mo z voskom. Stroji, orodja in pripomočki Za izdelavo hranilnika potrebujemo oro¬ dja za zarisovanje na les (kotnik, svinčnik, ravnilo), orodja in stroje za obdelavo lesa (električna rezljača, tračni brusilnik, čelni brusilnik, grob in fin brusilni papir, kladivo, žeblje, pirograf ali komplet za vžiganje ter manjši in večji čopič). Izdelava Najprej proučimo načrt, preberemo na¬ vodila in pregledamo kosovnico. Zarišemo in izžagamo dno in bočni stranici, ki so izdela¬ ni iz debelejše vezane plošče, nato se lotimo preostalih delov iz tanjšega lesa. Sprednjo in zadnjo stranico narišemo na vezano ploščo drugo poleg druge - zadnjo stranico obrne¬ mo v nasprotni smeri (slika I). Stranici sta po merah enaki; sprednja ima odprtino za denar zgoraj, zadnja pa ima večjo odprtino za pra¬ znjenje spodaj. Dele izžagamo z električno rezljačo. Robove brusimo na kolutnem in čelnem brusilniku. Ko brusimo dno, vrh in daljšo bočno stranico, si na mizico prilepimo leseno podlogo - šablono, da lahko rob poševno pobrusimo. Če pa imamo kotno nastavitev mizice, bomo ustrezen kot nastavili po črti na obdelovancu (slika 2). Preden dele zlepimo, še enkrat pregledamo, ali so robovi ustrezno pobrušeni. Hranilnik najprej sesta¬ vimo brez lepljenja, da ugotovimo, ali se deli med seboj lepo prilegajo. Nato na zadnjo stranico prilepi¬ mo dno in bočni stranici (slika 3). Prilepimo še sprednjo stranico in po nekaj minutah še vrh. Po pet¬ najstih minutah sprednjo in zadnjo stranico zabijemo z žeblji, da učvr¬ stimo lepljeno zvezo. Zapiralo izde- no, a prikupno obliko. Bočni stranici, ki sta brušeni pod kotom tako pri dnu kot pri vrhu, poskrbita za večjo zahtevnost izdelka. Da bo hranilnik doma služil svojemu namenu in bo hkrati tudi v okras, moramo biti predvsem pri zarisovanju in brušenju zelo natančni, da se bodo deli pri sestavljanju in lepljenju med seboj lepo prilegali. Gradiva Za izdelavo hranilnika je najprimernejša topolova vezana plošča, uporabne pa so tudi deščice iz smrekovega lesa. Za dno in bočni stranici je boljši debelejši material, za spred¬ njo in zadnjo stranico ter vrh pa je bolje upo¬ rabiti tanjši les. Sestavne dele lepimo z belim Kosovnica 32 I september 2012 150 IZDELEK ZA DOM čajno postavljen na vidno mesto tudi zato, da lahko vanj sem in tja pade kakšen evro. Nazadnje hranilnik premažemo še z voskom za les. Seveda je lahko hranilnik tudi drugačne oblike. V tem primeru prej narišemo načrt sestavnih delov po svoji želji. lamo med tem, ko čakamo, da se zlepljeni deli osušijo. Hranilnik pobarvamo z barva¬ mi za les. V les lahko s pirografom vžigamo prikupne vzorce (slika 4), saj je tak izdelek v stanovanju obi- september 2012 | 33 Tk SPRETNE ROKE Ustvarjanje z maso Fimo Spoznavanje tehnike millefiori ANA GERČAR Masa Fimo je ena izmed najpogosteje uporabljanih modelirnih mas. Obstajajo tri vrste mas Fimo: Fimo classic, modelirna masa za izkušene ustvarjalce, mehkejša masa Fimo soft, primerna tudi za začetnike (uporabi¬ la sem jo tudi pri tem prispevku), ter Fimo effect, masa s posebnimi učinki, kot npr. imi¬ tacija kamna, kovinski videz itd. Masa Fimo je preprosta za uporabo, saj je delo z njo podobno delu s plastelinom. Masa je izredno mehka, prožna in prijetna na otip. Da bi dobili želeni učinek, lahko mase med seboj tudi mešamo ter tako dobimo že¬ lene barvne odtenke. Masa Fimo se popolnoma utrdi, če jo 30 minut pečemo v pečici pri temperaturi 130 °C. Toplotno obdelani izdelki so obstojni in vodoodporni. Ni jih več mogoče preobliko¬ vati, saj obdržijo končno obliko. Neuporabljeno maso shranjujemo dobro zavito v PVC-kuhinjsko folijo, v vrečki ali pla¬ stični posodi, saj se na zraku postara in njena prožnost upade. Za ustvarjanje z maso Fimo bomo potre¬ bovali naslednje: mase Fimo različnih barv (sama sem uporabila modro, rožnato, vijo¬ ličasto in belo maso z učinkom marmorja), valjar za maso, različne manjše modelčke, najlonsko vrvico, žico, klešče, škarje, rezilo modelarskega noža, raznobarvne plastične in lesene perlice, nastavke za uhane, tanjšo konico (lahko je tudi pletilka), podlago, vži¬ galnik, ravnilo, plastično folijo za shranjevanje živil, pekač in peki papir. Za valjanje mase Fimo lahko uporabimo valjar, a z njim ne moremo tako natančno in enakomerno zvaljati mase, zato sem uporabi¬ la strojček za valjanje testa za rezance. Lahko pa kupimo tudi takega, ki se uporablja prav za valjanje mase Fimo. Kadar valjamo s stroj¬ čkom, maso vedno zvaljamo na debelini I. Spoznavanje tehnike millefiori Kupimo zavojčke mase poljubnih barv. Za izdelke v tej tehniki sem se odločila za ro- Slika 2. Strojček za enakomerno valjanje žnato (št. 61), vijoličasto (št. 63), turkizno (št. 39) in belo (št. 003). Od rožnate z rezilom odrežemo približno tretjino mase v zavojčku. Kepico mase dobro pregnetemo in naredimo svaljek, dolg pribli¬ žno 5 cm, iz katerega bo nastala notranjost cvetnega lista. Vzamemo četrtino vijoličaste mase, jo dobro pregnetemo in iz nje naredimo svaljek, ki ga čim bolj enakomerno razvaljamo z va¬ ljarjem ali pa ga potisnemo skozi strojček za rezance. Na vijoličasto površino mase položimo že narejen rožnati svaljek in spodnjo površino ob straneh z rezilom odrežemo toliko, da je enako dolga kot rožnati svaljek. Nato rožnati svaljek ovijemo tako, da ga vijoličasta masa povsem objame. Če je vijoličasta plast pre¬ dolga, jo z rezilom odrežemo ravno toliko, da se rožnata povsod zakrije. Slika 3. Svaljek Slika 4. Vijoličast svaljek potisnemo skozi strojček. Slika 5. Narejen svaljek stisnemo z roko. Svaljek stiskamo in ga z roko valjamo toliko časa, da bo dolg približno 12 cm, nato ga razdelimo na šest enakih delov. Vzamemo šestino turkizne mase, jo do¬ bro pregnetemo in iz nje naredimo svaljek, dolg približno 2 cm. Slika I. Pripomočki za ustvarjanje v tehniki millefiori Slika 6. Svaljek razdelimo na šest enakih delov. 34 | september 2012 ZA SPRETNE ROKE Slika 7. Šest enako dolgih svaljkov za cvet rože Na turkizni svaljek pritrdimo rožnato-vi- joličaste svaljke tako, da jih z roko rahlo priti¬ snemo ob sredinski turkizni svaljek. Slika 8. Rožnato-vijoličaste svaljke pritrdimo na turkiznega. Vzamemo približno osmino bele mase, jo dobro pregnetemo in ročno zvaljamo svaljek, dolg 12 cm, ki ga z rezilom razrežemo na šest enakih delov. Slika 9. Beli svaljek Bele svaljke pritrdimo na rožo tako, da jih pritisnemo med vsak cvetni list. Rožo sti¬ snemo z roko. Znova vzamemo četrtino bele mase, jo pregnetemo in naredimo svaljek. Slika 10. Belo plast obrežemo z rezilom. Velik bel svaljek enakomerno z valjarjem ali strojčkom razvaljamo in na dobljeno belo površino položimo rožo. Belo, plast ob stra¬ neh in na koncu obrežemo z rezilom tako, da je enako dolga in široka kot roža. Slika 11. Rožo stiskamo z roko. Rožo stisnemo in jo z roko valjamo tako, da se vse plasti mase dobro spojijo med seboj in vmes ni več zračnih mehurčkov. Slika 12. Končni svaljek - roža Svaljek naj bo toliko dolg oziroma debel, kot želimo imeti velike rože. Moj svaljek je imel premer 7 mm. Slika 13. Z modelčkoma izrežemo kroge. Svaljek z rezilom na ob straneh toliko obrežemo, da se prikaže lepa cvetna struktu¬ ra. Odrezkov mase ne zavržemo, saj jo lahko uporabimo pri oblikovanju kroglic z rožicami iz narejenega svaljka, kar bo opisano v nada¬ ljevanju. Izdelava nakita s tehniko millefiori S pomočjo tehnike millefiori lahko izde¬ lamo zelo lep nakit. Predstavili bomo izde¬ lavo kroglic za verižico in uhane ter posto¬ pek izdelave obeskov. Za izdelavo kroglic za verižico, zapestnico ali uhane potrebujemo 12 enakih manjših kroglic in eno večjo. Da bodo kroglice res enako velike, od bele mase (ali od tiste, ki jo prej nismo zavrgli) vzamemo polovico, jo dobro pregnetemo in zvaljamo s strojčkom za rezance. Vzamemo dva okrogla modelčka, enega večjega in enega manjšega. Z manjšim vtisnemo 12 krogov, z večjim pa enega. Slika 14. Zarežemo v svaljek. Iz krogov oblikujemo enako velike krogli¬ ce. Od svaljka, ki smo ga naredili prej, z rezi¬ lom odrežemo enako široke odrezke, da do¬ bimo okrogle dele, ki predstavljajo cvetove. Slika 15. Cvet enakomerno pritrdimo na kroglico. Vzamemo vsako kroglico posebej in na¬ njo enakomerno rahlo pritiskamo odrezane cvetove. Ko smo celotno površino kroglice zapolnili s cvetovi, jih s prsti narahlo pritisne¬ mo, da se primejo površine, in v dlani kroglico narahlo povaljamo, da se robovi rožic spojijo in niso več vidni. Slika 16. Kroglice prebodemo z ostro konico. Postopek ponovimo na vseh kroglicah. Ko so izdelane, jih z ostro konico prebodemo, da jih bomo pozneje lahko natikali na najlonsko vrvico. Pri tem pazimo, da kroglic ne stiska¬ mo, temveč da s konico luknjo prevrtamo, pri čemer pazimo, da se kroglica ne splošči. Slika 17. Cvetove namestimo na obesek. september 2012 | 35 ~LK SPRETNE ROKE Če želimo izdelati obesek, od bele mase vzamemo osmino, jo pregnetemo in zvaljamo na strojček. Na dobljeno površino nanašamo narezane cvetove, izdelane s tehniko mille- fiori. Slika 18. Pritrjevanje cvetov. Ko površino prekrijemo, cvetove z roko narahlo pritisnemo na površino ter jih z va¬ ljarjem nekajkrat povaljamo, da se popolnoma spojijo s površino. Pri tem se bodo rožice malo razpotegnile, a učinek bo še vedno zelo lep. Slika 19. Z modelčkom izrežemo obesek. Vzamemo velik modelček okrogle ali ka¬ kšne drugačne oblike ter izrežemo obesek, ki ga z ostro konico na vrhu preluknjamo, da ga bomo lahko obesili na najlonsko vrvico. Slika 20. Zavijanje mase Če vsega svaljka nismo porabili, ga dobro zavijmo v folijo za shranjevanje živil in ga shra¬ nimo še v vrečki ali hermetično zaprti poso¬ di, da bo masa ostala prožna do takrat, ko jo bomo spet uporabili. Slika 21. Obesek iz svaljka Včasih se nam, ko zarežemo v svaljek, ka¬ kšna rožica poškoduje, natrga in ni uporabna, ker ni cela. Takšne odpadke pregnetemo, iz njih naredimo enakomerno debel svaljek, ki ga prosto zvijemo v neko skulpturo, prebo¬ demo z ostro konico in že imamo obesek. Na enak način, a s krajšim svaljkom, lahko nare¬ dimo tudi uhane. Slika 22. Oblikovani izdelki Druga možnost, kako porabiti odpadno maso, je, da maso narahlo pregnetemo in zvaljamo na strojček. Dobljeno površino z modelčki razrežemo in dobimo preproste izdelke, kjer se barve prelivajo med seboj, ki lahko uporabimo za obeske ali uhančke. Tako oblikovane kroglice in druge izdelke položimo v pekač na peki papir in jih pol ure pečemo v pečici na 130 stopinjah. Slika 23. Kroglice nanizamo na najlonsko vrvico. Utrjene kroglice nato nanizamo na naj¬ lonsko vrvico. Sama sem najprej na najlonsko vrvico nanizala plastične perlice v naslednjem zaporedju: 10 vijoličastih perlic in 3 turki¬ zne. Zaporedje sem ponovila petkrat, potem sem nizala eno kroglico in 3 turkizne perli¬ ce. Na sredino sem namestila največjo kro¬ glico in postopek ponovila še na drugi strani verižice. Slika 24. Konice najlonske vrvice zatalimo. Ko končamo z nizanjem perlic in kroglic, najlonsko vrvico zavozlamo, jo odrežemo toliko, da je še približno I cm presežka. Ta del z vžigalnikom previdno raztalimo, da nas konice najlonske vrvice ne pikajo v kožo. Slika 25. Rezanje koščkov žice za uhane. Pri izdelavi uhančkov potrebujemo žico, klešče in nastavke za uhane. Za en par uhanov odrežemo dva koščka žice dolžine približno 8 cm. Slika 26. Upogibanje žice Žico vpeljemo v nastavek za uhane in jo upognemo, da visi iz nastavka. Nanjo v po¬ ljubnem zaporedju nanizamo plastične perli¬ ce in pritrdimo obeske, ki smo jih izdelali z modelčki. Izdelki, ki smo jih naredili ob tem članku, so predstavljeni na fotografijah. Slika 27. Uhani in obesek za verižico iz ostankov nepopolnih cvetov Slika 28. Uhani iz ostankov mase in obesek, izdelan s tehniko millefiori 36 | september 2012 ZA SPRETNE ROKE Tkanje s karticami ALENKA PAVKO ČUDEN in NINA ČUDEN Tkanje je starodavna tekstilna tehnika iz¬ delave blaga iz niti. Včasih so tkali ročno, naj¬ prej na enostavnih, vodoravnih in navpičnih statvah, pozneje pa na bolj zapletenih tkalskih strojih. Danes se tkanine izdelujejo na raču¬ nalniško nadzorovanih avtomatskih tkalskih strojih. Kljub skokovitemu napredku tehnologije in industrijskemu razvoju, ročno tkanje ostaja priljubljena hobijska tehnika, s katero je mo¬ goče izdelati enostavne, pa tudi zelo zahtevne unikatne izdelke. Tkanje s karticami je tehnika za izdelavo vzorčastih tkanih trakov. Trakovi so lahko bolj ali manj široki, vendar s karticami ne mo¬ remo izdelovati tkanin takšne širine, kot na statvah. Tehnika sega daleč v železno dobo, kar dokazujejo najdbe vzorčasto tkanih trakov v Nemčiji in Franciji. S trakovi so svoja oblačila okraševali tudi Vikingi. Kartice so izdelovali iz lesa, kosti, roževine, ipd. Podobno kot pri tkanju na statvah, za tka¬ nje s karticami potrebujemo sistem vzdolžnih vzporednih niti - osnovo in sistem prečnih niti - votek. Pri tkanju na statvah so osnovne niti napeljane skozi okvirje - liste, ki se izme¬ nično dvigajo in tvorijo odprtino — zev, skozi katero se s čolničkom vnaša votek. Struktura tkanine in vzorec sta odvisna od števila listov. Slika I. Shema tkanja Pri tkanju s karticami liste nadomeščajo kartonske ali lesene kartice, ki imajo v vogalih odprtine, skozi katere so napeljane osnovne niti. Nit je napeljana skozi vsako luknjo v kar¬ tici. Od števila vzporednih delujočih kartic je odvisno, kako široke trakove bomo tkali. Kartice so lahko trikotne, kvadratne ali mno- gokotne in imajo tri, štiri ali več lukenj (sli¬ ka 2). Od tega so odvisne vzorčne možnosti tkanja. Najpogosteje so v uporabi kvadratne tkalske kartice. Tkanje s karticami je priljubljena prosto¬ časna dejavnost, saj zanjo ne potrebujemo posebnega orodja. Treba si je le izdelati kar¬ tice. Za izdelavo kartic potrebujemo trdo le¬ penko ali les, modelarski nož ali žago rezljačo, luknjač, štiri barvne flomastre različnih barv, prozoren lak in čopič. Iz papirja si pripravimo šablono za karti¬ co. Kartica je kvadratne oblike, velikosti pri¬ bližno 5 x 5 cm do 6 x 6 cm. Vogali kartic so Slika 2. Oblike tkalskih kartic zaobljeni, da se kartice med obračanjem pri tkanju ne zatikajo v osnovne niti. S pomočjo šablone na lepenko narišemo vsaj 20 kartic. Kartice izrežemo z modelar¬ skim nožem in jih na vogalih preluknjamo. Nekatere tkalske kartice imajo tudi na sredini, da jih lahko povežemo in prepre¬ čimo neželeno premikanje. Vogalne luknje ne smejo biti preveč ob robu, da se kartica med napeljavo niti in tkanjem ne pretrga. Luk¬ nje pobrusimo, da se niti ne bodo zatikale. Luknje označimo z zaporednimi številkami v smeri urinega kazalca (slika 3). Robove kartic pobarvamo s štirimi različnimi, jasno vidnimi barvami (slika 4). Kartice prelakiramo s pro¬ zornim lakom, da utrdimo barvo in lepenko ter zgladimo površino. Slika 3. Tkalska kartica s številčnimi oznakami Pred tkanjem je treba pripraviti prejo za osnovo in votek. Ker je osnova med tkanjem napeta in se med obračanjem kartic drgne, mora biti trdna in gladka. Če želimo tkati z efektno prejo (plamenasto, vozlasto, kosma¬ to, ipd), jo uporabimo za votek. Slika 4. Različno obarvani robovi tkalske kartice Dolžina osnove naj bo vsaj za 20 cm daljša od končne dolžine traku, ki ga želimo stkati, dodati pa moramo še vsaj 50 cm, ki ga potre¬ bujemo za prosto področje tkanja, navijanje osnove in traku, ipd. Osnovo je treba vdeti v kartice. Vdenemo jo lahko na dva načina: s sprednje ali zadnje strani (sliki 5 in 6). Osnova je lahko enobar¬ vna, lahko pa vdenemo raznobarvne osnovne niti. Vsaki luknjici pripada nit druge barve; pri tem pazimo, da so v enako označenih luknji¬ cah niti enake barve. Slika 5. Vdevanje osnove v kartico s sprednje strani Slika 6. Vdevanje osnove v kartico z zadnje strani september 2012 | 37 7_K SPRETNE ROKE Osnovo lahko vdevamo v vsako kartico posebej, ali pa kartice združimo in osno¬ vo potegnemo skozi združen paket kartic. Nato vsako kartico posebej ločimo od kupa, odmaknemo za predvideno dolžino osnove, odrežemo osnovne niti ter postopek ponovi¬ mo za naslednjo kartico. Za votek si pripravimo čolničke z razno¬ barvnimi nitmi (slika 7). Čolniček lahko izde¬ lamo iz lesene ploščice ali lepenke, iz katere smo izdelali kartice. Slika 7. Čolniček za tkanje s karticami Princip tkanja s karticami kaže slika 8. Vdete kartice zložimo drugo poleg druge (lahko jih tudi povežemo, če imajo sredin¬ sko luknjico). Konca osnove trdno vpnemo. Uporabimo lahko okvir, stojalo, prižeme, ipd. Včasih so si tkalci en konec osnove privezali za pas, drugega pa na nožni palec. Slika 8. Princip tkanja s karticami Pri tkanju s karticami se kartice obračajo v smeri urinega kazalca ali v nasprotni smeri (slika 9); s tem se dvigajo izbrane osnovne niti in tvori zev, v katerega se vnaša votek. Zaradi obračanja se osnovne niti sukajo in na površini traku ustvarjajo kitam oz. pleteni¬ cam podoben vzorec. Slika 9. Obračanje kartic Za tkanje temeljnih struktur se obrača¬ jo vse kartice hkrati v isti smeri. Za tkanje vzorcev se obračajo le izbrane kartice v isti ali nasprotni smeri. Če so v vsako kartico vdete raznobarvne niti, jo je za tkanje vzorca treba obračati tako, da so za vsak vnos votka na vrhu niti ustrezne barve. Če se kartice obračajo stalno v isto smer, se stkani trak običajno spiralno zvija, zato je priporočljivo izbrati take vzorce, ki zahtevajo obračanje kartic v obeh smereh. Po vsakem obratu kartic se v nastali zev vnese votek (sliki 10 in 11). Pri razpiranju zeva si pomagamo z roko. Za vzorčaste trakove se poleg raznobarvne osnove uporabljajo tudi Slika 10. Razpiranje zeva Slika 11. Vnašanje votka v zev raznobarvni votki. Po vnosu se votek pribije k tkanini (slika 12). Pri obračanju kartic se niti osnove sukajo. Na strani, kjer se vnaša votek, oblikujejo ki¬ tast vzorec, na drugi strani pa se zato kroto¬ vičijo in sčasoma onemogočijo tkanje. Tkanje s karticami omogoča enostavno izdelavo vzorcev, saj vzorec nastane z obra¬ čanjem posamičnih kartic, medtem ko je pri tkanju s statvami vzorčenje omejeno s števi¬ lom listov. Tkanje s karticami je primerno za izdelavo zapestnic, okrasnih trakov, drobnih tkanih izdelkov, ipd. Slika 12. Pribijanje votka k tkanini Slike 13, 14 in 15. Vzorčasto tkani trakovi 38 | september 2012 OGLASI VPRAŠANJE! Kaj je tefi vtika millefiori? 0* CEL E ST RO N Revijo podrok>mo preberite in prelistajte. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneža, £i bo prejel Celestron digitalni mičrosčop. Na drugi strani vpišite pravilen odgovor, izpolnite podatke, izrežite in oddajte v nabiralnih. faceboo£com/REVDATIM 0 'Ibhniška založba Slovenije KNJIGA MESECA Tehniške zaloz.be Slovenije ■’ e-MAt' IZUMI GENIJA Leonardo da Vinci Ta čudovita knjiga je verodostojni posnetek nečesa, kar bi morale obstajati, a po vsej verjetnosti nikoli ni — osebnega dnevnika vsestranskega izumitelja Leonarda da Vincija. Besedila, ilustracije in osupljive tridimenzionalne postavljanke modelov so povzete po izvirnih zapiskih in skicah renesančnega izumitelja. Akcija velja od 5. 9. zcmz do s. 10. 2.0^ oziroma do razprodaje zalog. september 2012 | 39 OGLASI Vase odgovore pričakujemo najjasneje do 14. 9. 2012. Ime nagrajenca bo objavljeno v naslednji številči. Za nagradno vprašanje iz prejšnje števil je smo prejeli veli fa> pravilnih odgovorov. Spletna trgovina www.modelar.si Je v maju organizirala že 3. sejem rabljene modelarsče opreme. Nagrado - radijsko voden model avtomobila I3MW X6, ji ga podarja spletna trgovina www.modelar.si, prejme: OŽBEJ HRIBAR (Šmartno ob Pači) Čestitamo! Napišite pravilen odgovor: *lme in priimeč: 'Naslov in fiišna številja: ‘Poštna št. in čraJ: ‘E-pošta: ‘Podpis: ‘Podat®, ozmače® z zvezdico, so obvezni, 5 podpisom dovoljujete, da založnih revije TIM, TeWsfet založba Slovenile, z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatfov o nagra¬ jencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podati?!. Sodelujočim pri nagradnih igrah zagotavljamo varstvo osebnih podathov po Zafonu o varstvu osebnih podathov. S podpisom dovoljujete, da se v reviji ali na spletni strani založniha revije objavijo vase ime, priimeh in i?raj bivanja, Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 1001 Ljubljana www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA (( (•080 17 90) "tehniška založba Slovenije NAROČILNICA Knjigo IZUMI GENIJA Leonardo da Vinci naročam naročam: kil kot naročnik revije TIM po ceni 1 6 €. | | po redni ceni 24,99 €. Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. *lme in priimek: *Ulica in hišna številka: *Poštna št.: *Kraj: *Telefon: E-pošta V Datum: * Podpis: . Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 1 5 dni po prejemu pošiljke. * Podatki, označeni z zvedico, so obvezni. S svojim podpisom dovoljujete Tehniški založbi Slovenije, da vaše podatke hrani v svoji evidenci ter vas redno obvešča o najboljših ponudbah ter možnostih za osvojitev privlačnih nagrad. Vaše podatke bomo hranili, vse dokler se morda ne boste odločili drugače — kadar koli, lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da v -1 5 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja. Tehniška založba zagotavlja varstvo osebnih'podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 1001 Ljubljana IZI Tehniška založba Slovenije '■ ' MODRA ŠTEVILKA - www.tzs.si (( (•08017 90) 40 j september 2012 V OBJEKTIVU Foto: A. Kogovšek in S. Krašovec Miroslav Vanous je avtor mojstrsko izdelane makete francoskega izvid- niško-šolskega letala caudron G.III. Letalo je prvič poletelo leta 1914, in se pozneje pojavilo v kar 2450 primerkih, licenčno pa so ga izdelovali tudi v Angliji in Italiji. Uporabljali so ga v celotnem obdobju I. svetovne vojne, kak ducat primerkov teh letal pa se je v različnih muzejih po svetu ohranilo vse do danes. 2. Lično izdelan North Američanov harvard Mk. Ilb v merilu I : 48 pred¬ stavlja eno od letal, ki jih je uporabljala prva pilotska šola NOVJ spomladi leta 1945 v Zemuniku pri Zadru. Maketo je izdelal Peter Schmidt iz Celja. 3. Figura Vikinga je izdelek Danijela Viteza iz Prestranka. Na lanskem DP v plastičnem maketarstvu je z njo osvojil 2. mesto v kategoriji figur. Mirko Lovše iz Litije je avtor dveh letečih maket letal slovenskega konstruktorja Stanka Bloudka, s katerima se je predstavil na letošnjem Alpskem pokalu letečih maket v Lescah. Na sliki je z maketo Bloudek XV Lojze, na prireditvi pa je nastopil še z maketo Bloudek XI/XIV Sraka. Lepo izdelani maketi tudi dobro letita in v živo prikazujeta dogajanje v pionirskih časih slovenskega letalstva. 5. Maketa ameriškega reaktivnega vojaškega letala F-16 v barvah ni¬ zozemskega vojnega letalstva je delo avstrijskega modelarja Christiana Gschvventnerja. Pravo letalo, ki je predstavitveno letalo nizozemskega vojnega letalstva, nastopa na raznih letalskih prireditvah in ga odlikuje vrhunska izurjenost pilota. Maketa letala je fotografirana v hitrem nizkem preletu med izvajanjem programa na letošnji prireditvi v Lescah. Celoten nastop je bil prava paša za oči in ušesa, in je bil povsem primerljiv s pro¬ gramom svojega vzornika v naravni velikosti. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 920124949,1 en nacm stran ... knjigi morate skakati stranmi tako, kot vam narekuje razplet zgodbe. Včasih se boste na poti izgubili, vendar vas bo knjiga vedno hitro pripej nazaj na pravo pot. Yo ni navadna knji! ne berete na običa prva, druga, tretj ozi na ovscino naroči www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA • 080 17 90 Tehniška založba Slovenije 2450