delava vzmeti B vodljivi letalski in ladijski modeli

TIM

revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine

kazalo

V tej številki objavljamo
koristne napotke k naku¬
pu fotografskega aparata.
Na spodnji sliki: zanimiv
model reaktivnega letala

SUKA NA
NASLOVNI
STRANI:
Izdelava vzmeti

e

Letnik IV
Maj 1966

SPRETNE ROKE

Oprema za izlete in taborjenje.257

Kako si izdelamo papir za senčnik.260

Izdelava spiralnih vzmeti.262

Kavbojska pištola na gumo.263

Primež na vzmet — NAGRADNI IZDELEK.263

Mali reaktivni avion.265

ELEKTROTEHNIKI

Eksperimenti s transistorijem.266

MODELARJI

Vodljivi letalski in ladijski modeli.267

Ureditev modela za tekmovanje.271

FOTOGRAFI

Kupujemo fotografski aparat.273

IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE

Republiška tekmovanja mladih tehnikov.276

TIM-ovi nagrajenci . 276

Egipčani, piramide in Zemlja.278

Arhimed in njegov pomen.279

Zanimive naloge in rešitve.280

Letala iz prve svetovne vojne.282

KONTEMA KLUB.286

OBVESTILA — ODGOVORI NA PISMA BRALCEV.288

Izdajatelj Založniški zavod »Življenje in tehnika« — Revijo
urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Dušan Kralj —
Odgovorni urednik Drago Mehora — TIM izhaja desetkrat
letno — Letna naročnina ION dinarjev (1000 starih di¬
narjev) — Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana,
Lepi pot 6 (poštni predal 541 — X) — Tekoči račun
505-3-177 — Tisk ČP »Delo«, obrat Blasnikova tiskarna

Poštnina plačana v gotovini

spretne

roke

oprema

za

izlete

in

taborjenje

Izleti in taborjenje so za so¬
dobnega človeka, ki pretežni del
svojega časa prebije v pokvar-
i jenem zraku mest in industrij¬
skih centrov, najboljša psihična
in fizična rekreacija. Odkar je
avtomobil postal delovnemu člo¬
veku pristopnejši, vse več ljudi
odhaja na nedeljske izlete v pri¬
rodo — v planine, gozdove in
na morje. Avtomobil, ki je od¬
raz višje življenjske ravni, nudi
človeku izredne pogoje udobja
ne le med vožnjo, temveč tudi
na mestu počitka. Je pač pro¬
stornejši od nekdanjega nahrbt¬
nika ali kovčka, zato lahko z
njim odpeljemo na izlet tudi
celo vrsto rekvizitov, s katerimi
pretvorimo naše življenje v pri¬
rodi v svoj drugi dom. Tokrat
nam postelje nadomeščajo zrač¬
ne blazine, fotelje — zložljivi
stolčki, omizje — lahke sklop-
'iive mizice, kuhinjski štedilnik
~~ špiritni ali butanski kuhal¬
nik itd. Skratka, tudi mi se pre¬

tvarjamo v moderne nomade,
ker nam je to postala nujna in
koristna potreba.

Opremljanje za izlete in ta¬
borjenje zahteva precejšnjo
skladnost med potrebami in
možnostmi, ki jih nudi avtomo¬
bil. Ta namreč ni tovorna mula,
katero bi lahko otovorili s to¬
vorom v nedogled. Sicer pa bi
s tem obremenjevali tudi same¬
ga sebe ob natovarjanju in raz¬
tovarjanju. Gre torej za skraj¬
no racionalnost, ki bo nam sa¬
mim najbolj v korist.

Avtomobili so med seboj ze¬
lo različni, zato dobro preteh¬
tajmo, koliko lahko obreme¬
nimo lastnega in kako bomo
najbolj racionalno izkoristili
vsak prostorček. Tu ne gre sa¬
mo za prtljažni prostor, temveč
tudi za prostor pod sedeži in
za sedeži, v žepih sedežnih pre¬
vlek, v vdolbini ali skrinjici
armaturne plošče in končno tu¬
di na krovnem prtljažniku. Tega

uporabljamo le za pot na ta¬
borjenje ali smučanje, medtem
ko za enodnevne izlete docela
zadošča notranji prostor. Temu
je pač potrebno prilagoditi opre¬
mo za izlete in zato bo nadvse
koristno, da točno predvidimo,
kje bo stal kak rekvizit. Tako
bomo našli najboljši sistem za
nakladanje, a hkrati bomo imeli
nad vsemi rekviziti kontrolo in
ne bo se zgodilo, da bi kaj po¬
zabili doma ali na izletu.

Sami rekviziti naj bodo:

a) čim lažji, a vendar dovolj
močni in trpežni;

b) po možnosti čim bolj
sklopi jivi in v zloženi obliki
čim manjših dimenzij;

c) nerjaveči, vodoobstojni in
higienični;

d) odporni proti sončni pri¬
peki in mehaničnim udarcem.

Doma hranimo vse rekvizite
po možnosti na istem mestu, da
so nam takoj pri roki. Tako se
ne bomo po nepotrebnem mu-

257

dili z iskanjem posameznih stva¬
ri, a odveč bo tudi skrb, da bi
kaj pozabili doma.

Rekvizitov za taborjenje in
izlete je kar precej, zato do¬
dobra pretehtajmo, kaj bomo
kupili in kaj lahko tudi sami iz¬
delamo, da si zmanjšamo de¬
narne izdatke. Nekaj nasvetov
o tem najbrž nikomur ne bo
odveč.

Šotori

Šotori so danes že tako izpo¬
polnjeni, da se jih zares ne iz¬
plača izdelati doma. To mnogo
bolje opravi industrija. Pri šo¬
toru je pač zelo važno ogrodje,
ki mora biti dovolj lahko, zlož¬
ljivo in dovolj močno, da klju¬
buje tudi najmočnejšim vetro¬
vom, kakršnim smo včasih ven¬
darle izpostavljeni zlasti na ta¬
borjenju ob morju. Enako je s
šotorskimi prevlekami, ki mora¬
jo biti sešite tako, da voda v
nobenem slučaju ne pronica v
notranjost. Vse to pa je težko
opraviti z običajnim orodjem.
Na srečo imamo v Sloveniji iz¬
vrstno tovarno za proizvodnjo
šotorskih platen in šotorov —

Induplati v Jaršah, ki že vrsto
let oskrbuje naš trg z izdelki, ki
se mnogo bolje obnesejo kot
marsikateri podobni tuji proiz¬
vodi. Konstrukcija teh šotorov
je namreč prilagojena prav na¬
šim vremenskim prilikam in iz¬
kušnje kažejo, da domači šotori
mnogo bolj kljubujejo vetrovom
in dežju kot kateri koli drugi.

Tovarna I nduplati proizvaja
danes šotore različnih velikosti,
zato ima vsakdo možnost izbire
in izbral si bo takšnega, ki mu
najbolj ustreza glede na število
družinskih članov in glede na
prtljažne zmogljivosti njegovega
prevoznega sredstva. Pri vsem
tem je važna tudi skupna teža
šotora, ki se od primera do pri¬
mera zelo razlikuje. V naslednji
razpredelnici smo vam zbrali
podatke za nekaj najbolj znanih
domačih šotorov. Dobro jih pre¬
glejte in potem se odločite.

Ležišča

Za spanje in počitek v šotoru
so v rabi tri vrste ležišč: polj¬
ske postelje, trodelni zložljivi
ležalniki in zračne blazine. Polj¬
ske postelje so sicer udobne,
vendar so za transport pretežke,
zlasti še, če imamo šotor z več
kot dvema ležiščema. Zelo prak¬
tični so zložljivi trodelni ležal¬
niki, ki jih uporabljamo hkrati
tudi za sončenje, vendar so pri
nas naprodaj le dokaj težke in
robustne konstrukcije, ki zavza¬

mejo več prostora. Še najbolj
enostavna ležišča so zračne bla¬
zine. Te so tudi najlažje in ko
jih zložimo, zavzamejo najmanj
prostora. Spanje na zračnih bla¬
zinah je prav dobro, če jih na¬
pihnemo le polovično. Te lahko
uporabimo tudi za sončenje in
vodo. Če smo jih zmočili v
morski vodi, jih moramo vselej
dodobra izprati s sladko vodo.
Nerodno je le to, da jih mora¬
mo predhodno vselej dobro po¬
sušiti.

258

Pri zlaganju zračnih blazin iz¬
vlečemo iz dušnikov vse čepe,
kajti le tako bo imel preostali
zrak prost izhod in blazine bo¬
mo zložili na najmanjšo možno
prostornino.

Če imamo več zračnih blazin,
si zanje izdelamo ustrezno vrečo
iz platna, na katero našijemo
tudi kos enakega platna z za¬
drgo, ki bo služil za žep. Vanj
bomo lahko dali vpenjalne tra¬
kove, kakršne imajo običajno
trodelne blazine.

Iz priložene skice je razvidno,
kako si lahko sami izdelamo po¬
ljubno vrečo za zračne blazine
in druge izletniške rekvizite.
Takšne vreče so zelo pripravne
tudi za razne drobnarije, saj si
tako olajšamo delo pri posprav¬
ljanju in nakladanju, posebno
pa še pri nošenju stvari iz sta¬
novanja v avto in obratno.

Omizje

Poseben občutek domačega
udobja na taborjenju ali izletu
nam nudi zložljivi stolček in
mizica. Naš trg je z njimi še kar
dobro založen in tudi izbira je
zadovoljiva. V glavnem so na¬
prodaj trije različni modeli ko¬
vinskih zložljivih stolčkov, ki se
razlikujejo po konstrukciji, teži,
udobju in prostornini. Najmanj
prostora zavzamejo v avtomo¬
bilu seveda mali stolčki iz je¬
klenega ogrodja. Ti seveda niso
tako udobni za sedenje, odlično
pa se obnesejo kot rezervni
stolčki, ki jih imamo lahko vse¬
lej v avtomobilu, na taborjenju
pa jih bomo uporabili poleg
drugih stolčkov, kadar dobimo
kak obisk.

Stolčki z dvema križem zlož¬
ljivima okvirjema so nekoliko
večji, zato tudi bolj udobni. Pri¬
pomnimo naj, da stolčke podob¬
ne konstrukcije dobite tudi iz
lesa. So izredno čvrsti, lahki, a
kar je najbolj simpatično — so
tudi izredno poceni, mnogo ce¬
nejši od stolčkov kovinske kon¬
strukcije.

259

'Največje udobje pa nam se¬
veda nudijo mali kovinski zlož¬
ljivi fotelji madžarske proizvod¬
nje, ki so po konstrukciji docela
podobni enakim zahodno-evrop-
skim izdelkom. Imajo železno
konstrukcijo in zato dokaj tan¬
ki, a vendar zelo trpežni. Ko¬
vinski deli so bronzirani, zato
jih po potrebi kaj lahko obno¬
vimo.

V teh stolih se res počutimo
kot v fotelju, njihova največja

prednost pa je, da se zlože na
izredno majhne dimenzije.

Imamo tudi podobne stole
domače konstrukcije, ki je mor¬
da še bolj lična, ni pa tako ra¬
cionalna glede prostora, ki ga
zavzame v zloženi obliki.

Amaterska izdelava zložljivih
stolov se spričo tako dognanih
industrijskih konstrukcij danes
res ne izplača.

To pa docela ne velja za zlož¬
ljive mizice. Proizvodnja teh je

še dokaj skromna in premalo
dognana posebno glede lahkotne
pa vendar stabilne konstrukcije.
Tudi dimenzije večine miz še
niso docela prilagojene posa¬
meznim modelom stolov, še
manj pa oblikam in velikosti
prtljažnega prostora posameznih
tipov avtomobilov.

Da bi se izognili tem težavam
in zmanjšali izdatke, priobčuje¬
mo skice treh različnih kon¬
strukcij za amatersko izdelavo.
Prvi model mizice je dokaj pro¬
vizoričen, toda izredno priročen.
Ogrodje mizice si izdelamo iz
aluminijaste, še bolje iz železne
žice, katero kasneje bronziramo.
To ogrodje sestoji v bistvu iz
štirih okvirjev, katere na enem
koncu povezuje ustrezna alumi¬
nijasta cev, medtem ko platne¬
ni pasovi pri postavitvi mizice
čvrsto drže ogrodje v legi, ki je
razvidna iz skice. Na to ogrodje
položimo nekoliko večjo ploščo
iz lesonita, na katero lahko pri¬
lepimo tudi tanjšo ploščo iz
melamina. Vse štiri ogle zatem
obžagamo polkrožno v polmeru
8 centimetrov.

Spodnji in gornji platneni pa¬
sovi naj bodo popolnoma enako
dolgi. Vsi so lahko fiksno pri¬
trjeni na ogrodje, medtem ko
morata stranska pasova vsaj na
enem koncu imeti kovinsko plo¬
ščico — vpenjalko. Ta naj bo
zgoraj polkrožno zavita, spodaj
pa opremljena z vrsto luknjic
in prišita tako, da jo komaj še
lahko vpnemo na okvir. Tako
bo mizica zares stabilna.

Za večje mizice je seveda po j
trebno stabilnejše ogrodje. Tega
si lahko izdelamo iz aluminija¬
stih cevi pravokotnega prereza
( 12X 18 mm). Potrebujemo dve,
od katerih naj bo ena dolga
178, druga pa 174 cm. Obema
odmerimo od vsakega konca po
64 cm, tako da nam pri prvi
preostane spredaj 50 cm, pri
drugi pa 46 cm. To bo ravno
prav, kajti na ta način se bodo
noge lahko zložile tesno par ob
paru.

260

Na odmerjenih mestih bomo
izžagali trikotni segment, vendar
tako da zadnja stena ne bo po¬
škodovana. Zatem bomo cev pre¬
vidno ukrivili. Če smo pazili, da
izrezani segment tvori zares
pravi kot tj. 90°, potem bodo
noge tudi zares pravokotne ozi¬
roma navpične na vodoravno
ploščo. Ker je cev na tem ukriv¬
ljenem mestu oslabljena, jo lah¬
ko fiksiramo z dvema kotniko¬
ma in štirimi zakovicami; še
bolje pa bo, če stopimo do bliž¬
nje mehanične delavnice in jo
damo zavariti. Ker so cevi iz
aluminija, moramo pač poiskati
delavnico, kjer znajo variti alu¬
minijaste konstrukcije.

Na gornji prečki bomo pritr¬
dili dva šarnirja. Ta lahko pri¬
trdimo tako kot je razvidno s
skice, lahko pa tudi na notra¬
njo stran prečke. Drugo polo¬
vico šarnirja bomo pritrdili na
10 mm debelo vezano ploščo, ki
je zgoraj prelepljena s tankim
slojem melamina. Melamin je
lahko sive, sivozelene, rdeče ali
neke druge barve, ki ustreza
prevlekam stolov. Posebno važ¬
no je, da si izberemo diskretne
drobne vzorce, kajti vsak drugi
večji vzorec je videti kičast.

Oba para nog pritrdimo na
spodnji del plošče z medenina¬
stimi vijaki, ki naj glede na
debelino plošče in šarnirja ne
bodo daljši od 10 mm.

Kdor hoče stabilnejšo in še
bolj sigurno izvedbo, naj s ti¬
skarskim klejem pritrdi na spod¬
nji del plošče dve prečni in eno
podolžno letev, debelo vsaj 15
milimetrov in na to šele oba
para nog. Te letve bodo tudi
preprečile, da bi se nam plošča
mize na močni sončni pripeki
deformirala. To se ne bo zgo¬
dilo, pa četudi bi debelino ve¬
zane plošče zmanjšali za 8 mm.

Pri vsem tem mizica seveda
še ne bo stala trdno. Noge je pač
potrebno razpreti in fiksirati.
To lahko napravimo, če v raz¬
dalji 20 do 25 cm izpod plošče
vpnemo s štirimi zatiči še eno

nekoliko manjšo in nogam pri¬
lagojeno ploščo, ali pa si poma¬
gamo enostavno z dvema konce¬
ma aluminijaste žice, ki ju
vpnemo spodaj v dve izvrtine,
zgoraj pa v mali zapah. Obe
žici lepo ukrivimo tako kot na
skici. Brž ko zapah razmakne¬
mo, mizico lahko zložimo.

Dimenzije mizice prilagodimo
prtljažnemu prostoru v avtomo¬
bilu. Takšne mizice boste lahko
uporabili tudi doma namesto
otroške mizice. Včasih bo prišla
v poštev tudi kot pomožna mi¬
zica. Vsekakor pa je takšna mi¬
zica skupaj z zložljivimi stoli
tudi zelo prikupna garnitura za
vrt, teraso ali balkon.

Miloš Macarol

kako

si izdelamo
papir

za senčnik

Žal, v naših trgovinah največ¬
krat zaman iščemo primeren pa¬
pir za senčnike, ki jih želimo
izdelati sami. V najboljšem pri¬
meru pa je izbira tako slaba, da
le stežka najdemo papir, ki bi
nam bil res všeč. Zato danes ob¬
javljamo način, kako si lahko
sami naredite ustrezen papir na
preprost in cenen način. Tako
izdelan papir v ničemer ne za¬
ostaja za kupljenim, je pa mno¬
go cenejši.

Za osnovo kupimo trd bel ri¬
sarski papir, ki ga v papirnicah
prodajajo pod imenom »schol-
lershammer«. Papir kupimo v
čim večjem formatu, da imamo
manj dela pri barvanju. Za več¬
je senčnike je najprimernejši
format A-0.

Papir moramo najprej obar¬
vati. V ta namen kupimo Aero
barve za tkanine. Zaradi res ve¬
likega števila različnih barv iz¬
bira ne bo lahka. Barve lahko
tudi poljubno mešamo. Posebno
primerne so rumena, jantarjevo
rumena, koruzno rumena in po¬
dobne, ki dajejo prijetno toplo
luč. Barvo izberemo vedno glede
na okolico, v kateri bo senčnik
stal (barva pohištva, sten itd.).
Tudi velikost senčnika naj vpli¬
va na izbiro. Manjši senčniki so
lahko mnogo bolj pisani kot ve¬
liki. Ne bo vam žal, če kupite
dve ali tri različne barve in jih
na manjših kosih papirja pre¬
izkusite.

Izbrano barvo (ali mešanico)
raztopimo v vroči vodi. Koncen¬
tracija naj bo močnejša kot pri¬
poroča navodilo na vrečki. Bar¬
vo nanašamo z grobim plošča¬
tim čopičem, ki mora biti do¬
volj grob, da se na papirju raz¬
ločno poznajo riže. Po prvem
premazu ne nanašamo več nove
barve, vendar s čopičem še kar
naprej vlečemo po papirju, en¬
krat po dolgem, enkrat počez,
tako dolgo, da se barva posuši.
Na ta način je papir preprežen
s pravokotnimi črtami in je od
daleč podoben blagu. Isti posto¬
pek ponovimo še na drugi stra¬
ni papirja.

Ko je papir suh, izrežemo iz
pole malo večje kose, kot jih
potrebujemo za senčnik. Te kose
nato premažemo s firnežem
tako, da je papir dobro prepo¬
jen. Pri določanju koncentracije
barve pazimo na to, da firnežev
premaz naredi papir temnejši
in lepo prosojen.

Enakomerno prepojen papir
nato približujemo plinskemu go¬
rilniku ali žarečemu kuhalniku.
Papir približamo ognju toliko,
da firnež zavre. Pri tem nasta¬
jajo na površini drobni mehurč¬
ki, ki so na papirju vidni kot
drobne neprosojne pikice. Od
segrevanja je odvisno ali so pi¬
kice goste ali redke, ali so raz¬
porejene enakomerno ali ne.

261

Z nekajminutnim poizkušanjem
hitro najdete vzorec, ki vam
najbolj ugaja. Papir.je s tem go¬
tov. Pa še opozorilo: ne pribli¬
žujte papirja preveč k ognju.
Postal bo trd in lomljiv.

Barvo, ki vam je ostala, lah¬
ko uporabite za obarvanje vr¬

vice, s katero bo senčnik prive¬
zan na ogrodje. Najbolj primer¬
na je bela bombažasta vrvica,
debela 3 do 4 mm. Prav uporab¬
na je tudi polivinilska vrvica
ustrezne barve.

Pa še majhen nasvet za izse¬
kavanje lukenj ob robu senčni¬

ka : S primernim luknjačem

(premera 3—5 mm) naredimo
iz traku kartona šablono. Z njo
bomo luknje mnogo hitreje iz¬
sekali, kot pa če bi morali za
vsako z ravnilom določiti po¬
ložaj.

Tram

izdelava

specialnih

vzmeti

Pri domačih delih boste več¬
krat potrebovali spiralne vzmeti
določenega premera in dolžine.
Tako vzmet si lahko hitro izde¬
late sami.

Najprej potrebujete močnejšo
žico, ustrezne debeline. Iz te si

izdelate navijalno vreteno s
kljuko za obračanje. Na koncu
naj bo nekoliko razcepljena (za-
žagana) ali prevrtana, če je
drobnejša, jo zakrivite ali nare¬
dite zanko, v katero boste za¬
taknili konec žice, preden boste
začeli navijati spiralo.

Za spiralo uporabite jekleno
vijačno ali klavirsko žico. Debe¬
lina naj zopet ustreza namenu,
za katerega boste vzmet upo¬
rabljali, to se pravi, da boste za
vzmet, kateri je namenjena tež¬
ja funkcija, uporabili močnejšo

žico, za lažje vzmetenje pa tanj¬
šo žico.

Nato vzemite kos srednjemoč-
ne pločevine širine 6 do 8 cm,
dolžine 10 do 15 cm, iz katere
izdelajte držalo. Pločevino za¬
pognite po sredini, v notranji
lok vtaknite vreteno, nato pa
pločevino stisnite v primežu tik
pod vretenom, tako da se bo
vreteno še moglo vrteti. Nato s
počasnim obračanjem navijajte
spiralo na vreteno kakor kaže
risba.

Ml - RA

262

kavbojska
pištola
na gumo

Takšno pištolo, ki ni prav nič
nevarna, lahko kar mimogrede
in čisto brez stroškov izdelate
za mlajšega brata. Z njo ne
streljamo niti krogel niti puščic
ampak navadne gumijaste obroč¬
ke, kakršnih je povsod dovolj.
Slika nam razločno kaže, kako
je to »orožje« zgrajeno. Kot
cev, ki pravzaprav ni cev, nam
služi 160 mm dolga letvica oz.
palica iz trdega lesa. Letvico
lepo obdelajte v obliko pravil¬
ne pravokotne prizme, katere;
osnovna ploskev je kvadrat s
stranico 14 mm. Iz 3 do 5 mm
debele vezane plošče izžagajte
obe enaki platnici ročaja. Eno
od platnic (najbolje levo) pri¬
bijte na letvico, ki predstavlja
cev z dvema žebljičkoma, nato
si »izposodite« pri mami navad¬
no leseno prijemalko za perilo
in ji odžagajte en prijemalni
krak malo pod vzmetjo. Tako
»popravljeno« prijemalko polo¬
žite na notranjo stran platnice
tik za »cev«, vendar v kotu 45°
proti vzdolžni osi cevi. Prije¬
malko in sicer samo njeno
skrajšano polovico pribijte na
platnico z zunanje strani. Da bo
ročaj pištole trdnejši, pribijte
tik ob prijemalko še leseno de¬
ščico pribl. 50 X 20 mm, ki
mora biti enako debela kot cev,
tj. 14 mm. (Ta vmesna deščica
je lahko tudi večja tako da sega
od prijemalke do konca kopi¬
ta.) Sedaj pribijte še desno
platnico ročaja na cev in na
vmesno deščico in pištola je
gotova. Treba je le še z nožem
ali s pilo zarezati žleb v konec
cevi, da se bo vanj zataknila

gumica. Ako ima vaša prijemal-
ka ravno odrezane čeljusti, mo¬
rate čeljust, ki je bližje cevi na
koncu poševno prirezati, da bo
gumica lažje zdrsnila z nje.
»Strašno orožje« lahko poslika¬
te in okrasite po svojem okusu.
Ako napnete gumijast obroček
(od kolesarske zračnice) na ko¬
nec cevi in na poševno prireza¬
no čeljust prijemalke in pritis¬
nete na »petelina«, bo zletel
obroček do 10 m daleč.

primež
na vzmet

nagradni

izdelek

Kadar obdelujete kak predmet
ali kos materiala na raznih stra¬
neh, ki ga morate pogosto obra¬
čati, na primer pri barvanju ali
lakiranju, vam bo zelo dobrodo¬
šel primež, katerega čeljusti se
lahko hitro odpirajo in zapi¬
rajo. Tudi tak primež si lahko

Ako izdelate več takih »revol¬
verjev«, lahko otroci priredijo
pravo strelsko tekmo. Tarčo, v
katero merijo, naj narišejo kar
na tla v primerni oddaljenosti,
tj. približno tja, kamor padajo
izstreljeni obročki. V slabem
vremenu lahko streljajo na do¬
mačem hodniku, saj z gumicami
ne morejo povzročiti nikake
škode. V tem primeru narišite
tarčo kar s kredo na tla.

Tedi Kreuzer

z malo truda in skoraj brez
stroškov izdelate sami.

Poiščite kos zelo trdega lesa,
npr. hrastovo ali jesenovo desko
debeline 25 mm. Izrežite dva
enaka kosa 8—10X32  cm. Ta
dva kosa lahko takoj spojite z
vijaki (glej načrt). Nato en kos
v dolžini 1 8 cm previdno preža¬
gate, tako da ne ranite spodnje¬
ga kosa. Tako dobljenima kra¬
koma (čeljustima) dodajte še
nastavke, katere zalepite z mi¬
zarskim klejem, jih stisnite in
pustite eden do dva dni sušiti.

Med tem poiščite kovinsko ko¬
lesce (A) premera okoli 20 mm
s klinastim žlebom in luknjico
okoli 3 mm. Poiščite ali izdelaj¬
te tudi močnejšo spiralno vzmet
(B) primerne dolžine, ki jo bo¬
ste ugotovili s poskusom pri od¬
piranju in zapiranju čeljusti.
Nadalje boste potrebovali žele¬
zen tečaj (C) dolžine 6 do 8 cm,
lahko je tudi malo ožji in kos

263

264

!'  °

močnejše pločevine (D) 8 X

X 22 cm, debeline do 2 mm.
Tega zakrivite na obliko spod¬
njega zoženega dela primeža in
ga prilagodite podlagi, na kate¬
ro ga boste pritrdili skupaj s
primežem. Končno potrebujete
še močno vrvico ali mehko, toda
močno žico. Najboljša bi bila iz
jeklenih žic spletena vrvica, ka^
kršno uporabljamo za zunanjo
radijsko anteno.

Na prvi, fiksni čeljusti, izdol¬
bite prostor za kolesce in nav¬
pični žleb za vrvico. Na drugi,
premični čeljusti zavrtajte dve
luknjici za vrvico, vrvico pre¬
taknite skozi luknjici in na kon-'
cu napravite vozel. Drugi del
vrvice prevlecite skozi luknjico
fiksne čeljusti, nato preko žle-
bastega kolesca in po žlebu na¬
vzdol. Da vrvica ne bi.izpadala
iz žleba, kadar je ohlapna, pre¬
mostite žleb s koščkom ploče¬
vine, Kolesce montirajte tako,
da mu vtaknete skozi luknjico
os (3 cm dolgo žico ustrezne
debeline), za katero izdolbite v
steno fiksne čeljusti odgovarja¬
joča žlebiča. Os s kolescem vlo¬
žite v žlebiča in ju pokrijte s
koščkoma pločevine. Predno
vstavite vzmet, zavrtajte v obe
čeljusti male vdolbinice (leži¬
šča) za vzmet, da ne bi izpa¬
dala.

Končno je treba izdelati še
deščico (E) vzvodno stopalo
10X35  cm, debeline 25 mm z
dvema zarezama na zgornjem
koncu. Na srednji klin nataknite
zanke, ki jo boste naredili na
drugem koncu vrvice. Odmerje¬
na naj bo tako, da stoji stopalo
pri odprtih čeljustih v pošev¬
nem nagibu, ki dopušča mož¬
nost, da se pri pritisku navzdol
lahko čeljusti popolnoma zapre¬
jo oziroma stisnejo.

Uporaba takega primeža je
zelo praktična, ker boste imeli
pri delu prosti obe roki, med
tem ko boste primež lahko hi¬
tro odpirali in zapirali kar z
nogo.

Ml - RA

mali

reaktivni

avion

Narpdimo veselje sebi ali svo¬
jim mlajšim bratcem z — ma¬
lim reaktivnim avionom, ki bo
zares letal po zraku . . . Zanj ra¬
bimo dva srednje velika pluto¬
vinasta zamaška, skozi katera
naredimo po sredini luknjico z

žebljem ali kosom debelejše
žice. Krila in rep izrežemo po
načrtu iz debelejšega kartona
ali lepenke; zamaška natakne¬
mo na 20 cm dolgo tanko in
ravno leseno palčico (letvico).
V vsak zamašek zarežemo dve
vzdolžni zarezi in vanju vstavi¬
mo krila. Avion bomo pognali
v zrak z gumico od kolesarske
zračnice s pomočjo kljukice za
perilo in.— veselje bo tu. Na¬
redimo več takih »reaktivcev«
in priredimo z njimi tekmova¬
nje za prvenstvo soseske. Na
dvorišču narišimo krog s pre¬
merom 2 m in 10 m od njega
potegnimo črto. Zmaga tisti, či¬
gar reaktivec bo od desetih po¬
letov največkrat pristal v krogu.

Tedi Kreuzer

265

elektrotehniki

eksperimenti

s

transistorijem

Usmernik izmeničnega toka z
germanijevo diodo

Osnovna značilnost izmenič¬
nega toka je, da neprestano
menja svojo smer; pri običajni
frekvenci 50 Hz kar 100-krat v
sekundi. Če izmenični tok nizke
do, ga bo ta prepuščala le v eni
smeri in tako se bo ta pretvo¬
rno teči skozi germanijevo dio-
napetosti (3—10 voltov) pusti-
ril v istosmernega. O tem se
lahko prepričamo, če si izdela¬
mo enostavno napravico (glej
skico 81). Ta sestoji iz malega
mrežnega transformatorja (ka¬
kršnega imamo tudi v našem
transistoriju), iz germanijeve
diode in merilnega instrumenta
(galvanometra). Galvanometer
bo v tej vezavi pokazal odklon,
kar je znak, da skozenj teče
istosmerni tok. Če galvanometer
priključimo direktno na sekun¬
darno napetost transformatorja,
ne bo pokazal nobenega odklo¬
na, kajti tako naglim spremem¬
bam smeri izmeničnega toka
(100-krat na sekundo) igla ozi¬
roma kazalec instrumenta zares
ne more slediti.

po p^e-hac/u
Skozi cJ&kf hotita

Slika 9

266

Z vključitvijo diode pa se,
kot vidimo, izmenični tok spre¬
meni v istosmernega. Ta seveda
še ni tako enakomeren in ugla¬
jen kot baterijski tok, temveč
še vedno utripa s frekvenco
50 Hz, kar je razvidno tudi iz
grafične ponazoritve (skica 9).
Da bi ga umiril^ ga moramo
speljati v nek večji rezervar, iz
katerega bo po napolnitvi lahko
odtekal enakomerno. Takšen re¬
zervar predstavljata dva elektro¬
lita, medtem ko upor med nji¬
ma varuje, da se ne bi ta »re¬
zervar« praznil hitreje kot se
polni, kar bi imelo za posledico,
da bi tok znova jel utripati.

Ko bi imeli na razpolago večji
transformator in hkrati tudi ja¬
kostno diodo (ali nek »prežgan«
jakostni transistor, ki lahko še
vedno deluje kot dioda) bi lah¬
ko na isti način izdelali usmer¬
nik tudi za tokove do 1 ampera
ali še več, a takšni usmerniki
se izvrstno obnesejo za polnje¬
nje akumulatorjev. (Glej ski¬
co 10!)

Kdor nima transistorija, si
takšen usmernik lahko izdela
iz transformatorja za električni
zvonec, dveh katodnih elektro¬
litov s kapaciteto 25 mikrofara-
dov in germanijeve diode. Kdor
ima morda več diod, lahko veže
te vzporedno in tako bo dobil
iz usmernika tolikokrat močnej¬
ši istosmerni tok.

Podvojitev napetosti z dvema
germanijevima diodama

Pri prejšnjem usmerniku smo
videli, da je germanijeva dioda
prepuščala le eno smer izme¬
ničnega toka, medtem ko je
drugo nasprotno smer enostav¬
no zadržala in tako rekoč izbri¬
sala. To je bilo razvidno iz gra¬
fične ponazoritve. V tem pri¬
meru je dioda delovala kot ne¬
kaka enosmerna zaklopka, ki
prepušča električni tok le v eni
smeri, vse nasprotne tokove pa
zadrži in briše. Ti tokovi so de¬
jansko izgubljeni (saj smo na¬

mesto njih dobili vrzeli, ki so
popačile nastali istosmerni tok),
toda obstoji možnost, da te z
dodatno diodo preusmerimo v
isto smer in tako z obema dio¬
dama dobimo še enkrat večjo
amplitudo toka, kar pomeni, da
smo naenkrat dobili istosmerni
tok, .čigar napetost je še enkrat
večja od napetosti vhodnega iz¬
meničnega toka.

Poskusimo si to tudi raztol¬
mačiti : Denimo, da je v danem
trenutku smer izmeničnega toka
takšna, da ustreza propustni
smeri diode Dj. Tok steče skozi
diodo in napolni kondenzator
Cj. V naslednjem trenutku, ob
prvi spremembi polaritete je
pot izmeničnemu toku skozi Dj

modelarji

vodljivi

letalski

in

ladijski

modeli

zaprta., odprta pa skozi diodo
D 2 , pri čemer se napolni kon¬
denzator C 2 . Napetosti na in
C 2  (kakor je razvidno iz skice)
se seštevajo, zato na izvodih do¬
bimo istosmerni tok, čigar na¬
petost je še enkrat večja od
vhodne izmenične napetosti.

Takšna vezava germanijevih
diod je ne le zanimiva, temveč
ima tudi precejšnjo veljavo v
transistorski tehniki. Tudi v na¬
šem primeru je zanimiva in po¬
membna, saj smo s podvojitvijo
istosmerne napetosti pridobili
na sekundarnem navitju trans¬
formatorja, ki bi sicer moralo
imeti za to napetost še enkrat
tolikšno število žičnih ovojev.

Miloš Macarol

Brodarski in letalski model-
larji so že od nekdaj želeli, da
bi lahko svojim modelom v vož¬
nji ali letu spreminjali smer. Se
posebno so želeli imeti vodljive
modele letalski modelarji, saj
so v vetrovnem vremenu često
izgubili modele, ki jim jih je
veter odnesel. Vedeli so, da bi
bilo najboljše vodenje z radij¬
skimi napravami, toda takšne
naprave so bile v letih pred
drugo svetovno vojno še zelo
neizpopolnjene. Takrat še ni bilo
transistorjev, zato so bile pri¬
prave velike in težke in za mo¬
dele neprimerne. Elektronke so
potrebovale velike in težke ba¬
terije, ki jih pa posebno letalski
modeli niso mogli nositi s se¬
boj, ker so imeli zelo šibke mo¬
torje. Poleg vsega tega pa so
bile takšne naprave tudi zelo
drage. Enostavneje je bilo pri
ladjah, ki niso potrebovale veli¬
kega dosega naprav in kjer tudi
teža ni bila prehuda ovira.

Kmalu pa so izdelali tako ime¬
novani »U-control« sistem, tj.
letalski model vezan na žico. To
verjetno že poznate. Modelar
stoji v središču kroga, po ka¬
terega obodu leti model. Mode-

267

slika. 1

Slika 5

V*t*r  -*- HoJ * (

268

lar drži v roki krmilno ročko,
na katero sta pritrjeni dve žici.
Žici vežeta ročko s krmilom le¬
tala preko posebnega vzvoda. Z
nagibom ročke se odkloni višin¬
sko krmilo navzgor ali navzdol.
Tako lahko model poleti kakor
pravo letalo; izvaja akrobacije,
hrbtni let, looping in pristane.
Za startanje takih letal ni po¬
treben velik prostor, saj leti
model le v krogu.

Slaba stran teh žic je velik
upor. Zato so hoteli modelarji
zmanjšati število žic na eno, saj
se je posebno pri hitrostnih mo¬
delih poznalo na hitrosti, če je
letel model z eno ali z dvema
žicama.

Modelarji so izdelani »mono-
line«, tj. sistem ene žice. Mo¬
delar ima v rokah krmilno pa¬
lico podobno vrtalnemu strojč¬
ku — »durglju«. Ko premika
gibljiv ročaj k sebi ali od sebe,
se žica, ki je vpeta namesto
svedra, navija ali odvija. Ker je
žica iz trdega jekla, se hoče od¬
viti, zato se konec, ki je pripet
na modelu, vrti. Žica je pripeta
na polžu, ki se hkrati z njo vrti.

V žlebu na spirali polža je trn
krmilne vagice. Z obračanjem
polža se trn giblje naprej ali
nazaj, vagica pa odklanja krmi¬
lo modela. Ta sistem je prime¬
ren le za hitrostne modele, če¬
prav so ga uporabljali tudi že
za akrobatske modele.

Podoben način »U-control« so
izdelali tudi ladijski modelarji.

V jezersko dno so zabili kovin¬
ski drog, tako da je gledal ne¬
koliko iz vode, nanj so pritrdili
obroč, ki se je prosto vrtel oko¬
li droga, na obroč pa so pritr¬
dili žico, ki je vezala model, da
je moral voziti v krogu okoli
droga.

Šele po drugi svetovni vojni
se je razvilo radijsko vodenje
modelov, posebno ko so pričeli
izdelovati miniaturne elektron¬
ke in tranzistorje tudi za civilne
potrebe. Od prvih zelo enostav¬

nih enokanalnih naprav smo
modelarji prišli že do večkanal¬
nih proporcialnih naprav, kjer
vsak odklon ročke na oddajniku
spremlja enak odklon krmila na
modelu. Število sestavnih delov
takih naprav je veliko, saj ima¬
jo sodobne naprave tudi do 150
tranzistorjev. Seveda so pa tudi
cene primerne — taka naprava
stane skoraj pol avtomobila.

Princip delovanja je sledeč.
Modelar ima v roki oddajnik in
s premikom ročice sproži signal.
Ta signal gre preko antene v
prostor. Tu ga prestreže antena
sprejemnika v modelu. V spre¬
jemniku se ojači in vključi rele.
Rele pa vključi delovanje servo-
motorja, ki pretvori električno
energijo v mehansko delo in
premakne krmilo. Čim modelar
ročko na oddajniku izpusti, se
vrne krmilo v nevtralni položaj.

Poleg teh dveh načinov vode¬
nja modelov pa je še tretji, ki
je združitev obeh. Model je ve¬
zan na žici, kakor pri »U-con¬
trol« modelu, leti pa kakor ra¬
dijsko vodeni model. Tu nam
žici služita za prenos impulzov.
Pri tej vrsti modelov imamo v
težišču modela pripete tri ali
dve žici, po katerih dobiva mo¬
del impulze ter krmilni sistem,
ki odklanja krmilo v levo ali de¬
sno. Modelar drži v roki stikalo
ali taster in baterije, ki napaja¬
jo celotni sistem. Tudi tu je let
modela omejen z dolžino žic,
vendar pa lahko model leti bolj
prosto, kakor pri vezanih mo¬
delih, saj tam lahko leti le v
krogu.

Celotna naprava sestoji iz treh
delov: stikalo z baterijami, vo¬
dilne žice in krmilni sistem v
modelu. Ločimo dve vrsti vode¬
nja : s tremi žicami je vodenje
bolj enostavno, vendar mora biti
žica krajša, zaradi večjega upo¬
ra in teže; z dvema žicama pa
je izdelava zahtevnejša, vendar
pa je lahko žica daljša in s tem
tudi let modela.

Krmilni sistem s tremi žicami

Krmilni sistem sestavljata dva
elektromagneta, ki odklanjata
krmilo v levo ali desno. Na sliki
1 vidite tak sistem. To je zelo
enostavno. Izdelamo ga takole:
Iz pertinaksa ali pa iz kartona
zlepimo tuljavico. Za jedro upo¬
rabimo kos mehkega železa, ali
pa kar kos debelejšega žeblja.
Na tuljavico navijemo tanko ba¬
kreno izolirano žico. Paziti mo¬
ramo, da navijemo na oba ma¬
gneta približno enako število
navojev. Magnete nato pritrdi¬
mo na vsako stran višinskega
krmila toliko blizu, da bo elek¬
trični impulz pritegnil krmilo k
magnetu. Na krmilo moramo
prilepiti železno ploščico. Majh¬
na spiralna vzmet pritegne ob
prekinitvi toka krmilo nazaj v
nevtralni položaj. Oddaljenost
magnetov od krmila bomo naj¬
lažje ugotovili s poizkusi. Vzmet,
ki vrača krmilo v nevtralo, naj
bo šibka I

Ko smo tako izdelali krmilni
sistem, ga moramo še povezati
s stikalom in z baterijami, ki
jih drži modelar. V težišču mo¬
dela pritrdimo na spodnjo stran
korita ali trupa tri puše, v ka¬
tere bomo zataknili priključke
treh žic. Priključki morajo biti
zelo trdno v pušah, sicer se lah¬
ko iztaknejo in model bo izgubil
stik z baterijami. Verjetno se
boste vprašali, zakaj toliko po¬
udarjam, da moramo pritrditi
priključke v težišču-le tako
namreč teža žice ne vpliva di¬
rektno na let ali vožnjo modela.
Če bi npr. priključili žice pred
težišče, bi model letel vedno
bolj na nos, dokler se ne bi za¬
letel v zemljo. Izdelati moramo
še vodilno žico. Izmeriti mora¬
mo tri enako dolge bakrene žice
0 0,5 mm in dolge od 30—70 m
(odvisno od velikosti modela in
moči motorja). Na enem koncu
pritrdimo vse tri žice v ročni
vrtalni stroj, na drugem koncu
pa jih drži pomočnik. Z navija-

269

270

njem »spletemo« žice v eno žico.
Dobro je, da pred navijanjem
vidno označimo posamezne žice,
da bomo kasneje vedeli, katero
moramo priključiti na stikalo
in priključek. Stikalo je zelo
enostavno. Na sliki 1 vidimo,
kako je izdelano. Izdelamo ro¬
čico, ki se prosto giblje okoli
vijaka. Na ročici je priključen
en pol baterije. Na oba vijaka
pa priključimo ostala dva pri¬
ključka. Ko se ročica ne bo do¬
tikala kontaktov, bo krmilo v
nevtrali, ko pa jo bomo prislo¬
nili k enemu od obeh vijakov,
bo vključen magnet in krmilo
se bo odklonilo. Celotna vezava
je vidna na shemi.

Sistem z dvema žicama

Ta sistem je za izdelavo pre¬
cej zahtevnejši, saj moramo iz¬
delati tu že pravi servomotor,
ki ga poganja guma. Vendar
bomo lahko servomotor upora¬
bili kasneje za pogon krmila pri
enostavni enokanalni napravi.
Sistem je boljši, saj je odpadla
ena žica. Servomotor izdelamo
po načrtu na sliki 2. Načrt je v
naravni velikosti in ga ni treba
povečavati. Deli so označeni s
številkami: ohišje 1, magnet 2,
kotvica 3, vodila z osjo 4 in
vzmet 5.

Ohišje 1 je sestavljeno iz
dveh delov. Izdelamo ga iz me¬
deninaste pločevine 1,5 mm.

Magnet 2 izdelamo podobno
kot pri prejšnjem sistemu, le da
ga z vijakom privijemo k ohiš¬
ju. Dobro nam služi magnet te¬
lefonskega releja.

Kotvica 3 je iz železa. V vpo-
gibu prispajkamo ležaj za vijak
M 2 s katerim je pritrjena na
ohišje.

Vodilo z osjo 4 izdelamo iz
medeninaste pločevine 1,5 mm,
os pa iz jeklene žice 0 1,5 mm.
Kako prispajkamo vodilo k osi,
je razvidno iz načrta.

Vzmet 5 služi za vračanje
kotvice in jo izdelamo iz 0,3 mm
debele jeklene žice.

Servomotor je gotov in lahko
ga preizkusimo. Servomotor pri¬
trdimo na model ali na podlogo.
Na kljukico osi zataknemo gu¬
mijast obroč s presekom 1 X
X 3 mm. Obroč izdelamo tako*
da 600 mm dolgi gumi zvežemo
konca. Nasprotni del obroča pri¬
trdimo na kljukico na repu le¬
tala ali na kljunu ladje. Glej
sliko 2. Na magnet priključimo
baterije preko tasterja. Taster
lahko izdelamo sami. Lahko pa
uporabimo podobno stikalo ka¬
kršno je pri gospodinjskih me¬
šalnikih.

Ko sprožimo s tasterjem im¬
pulz, pritegne magnet kotvico,
vodilo ima prosto pot in guma
ga obrne, da zadene na kotvico.
Pri tem opravi 'A  poti oziroma
se postavi v položaj kot je vid¬
no na sliki 2 A. Ko taster izpu¬
stimo, se magnet izključi, vzmet
vrne kotvico, vodilo se ponovno
obrne za 90° ali 'A  kroga. Slika
2 B! Tako si sledijo zaporedno:
sredina — levo — sredina —
desno . . .

Izdelati je treba še povezavo
krmila in servomotorja. To vi¬
dimo na sliki 2 C in D.

Vodilni žici dobimo po istem
postopku kot pri prvem siste¬
mu. Pritrdimo jih tudi tu v te¬
žišče. Taster izdelamo po skici
E. Na sliki je vidna tudi vezava
baterij in stikala s servomotor-
jem.

Ta sistem je bolj zahteven«
vendar je boljši. Servomotor
nam bo lahko prišel prav na¬
slednje leto, ko bo verjetno iz¬
šel v TIM-u načrt za izdelavo
enostavnega enokanalnega od¬
dajnika in sprejemnika.

Na sliki 3 pa vidite, kako mo¬
ramo startati letalo z žicami.
Paziti moramo, da je letalo obr¬
njeno proti vetru in da se žica
ne bi kam zataknila. Prihodnjič
pa izračun žic in magnetov ter
napetosti baterij.

P. Burkeljc

ureditev

modela

za

tekmovanje

Že nekaj časa prinaša TIM
različne načrte in navodila za
gradnjo modelov motornih čol¬
nov in modelov jadrnic. Z istim
namenom je izšla tudi knjižica
Brodarsko modelarstvo. Vi pio¬
nirji pa ste pri tehničnem po¬
uku v šolah, pri delu v brodar¬
skih krožkih ali pa sami doma
verjetno izdelali že več modelov
čolnov. Samo izdelovanje čolnov
vas je dovolj zaposlilo, posebno
še, če kaj ni šlo od rok, če niste
imeli ustreznega orodja, letvic,
furnirja, lepila, lakov itd. Pre¬
magali ste vrsto problemov in
se pri tem marsičesa naučili.
Del smisla, ki ga ima brodarsko
modelarstvo, je s tem dosežen,
to pa še ni vse. Gotov model,
čeprav je še tako lep in pravil¬
no izdelan, še ne predstavlja
vsega. Res je, da mu lahko na¬
redimo primeren podstavek in
ga postavimo v vitrino, na po¬
lico ali na omaro in nam služi
kot okras in dokaz naše pridno¬
sti in znanja, da se pohvalimo
z njim pred prijatelji, ko nas
obiščejo, vendar pa je pravi
smisel modelarstva v tekmova¬
nju. Na tekmovanju se bo šele
pokazalo, če je naš model res
dober. V eni letošnjih številk
TIM-a smo objavili, da bomo
letos organizirali tekmovanje s
TIM-ovimi modeli. To drži —
vendar pa se je treba na vsako
tekmovanje pripraviti. Da pa
bodo te priprave najbolj uspeš¬
ne, vam bomo pomagali s tem
sestavkom :

271

Najprej o pripravah posamez¬
nika na tekmovanje. Gotov la¬
kiran model še ni dokončan,
treba ga je spolirati, da bo čim
bolj gladek in da bo ob dotiku
z vodo čim manjše trenje. To
dosežemo na več načinov; od¬
visno je pač od tega, kako in
s kakšnimi laki je model laki¬
ran. Če smo model izdelali bolj
hitro in nismo pazili na glad-
kost ploskev, zlasti še korita,
moramo model pred dokončnim
lakiranjem kitati. Če bomo upo¬
rabljali nitrolake, vzamemo za
kitanje nitrokit. Kitamo šele na
lakirano podlago in sicer tako,
da nanašamo nitrokit s koščkom
furnirja, in ga zgladimo s krpi¬
co, namočeno v nitrorazredčilu.
Če pa imamo fiksirko, lahko kit
razredčimo z nitrorazredčilom
in ga nabrizgamo. Tako kitan
model bo zelo gladek, seveda
moramo tako kitanje večkrat
ponoviti, da se nanese dovolj
debela plast, ki jo po dveh ali
treh dneh, ko se kit osuši, zbru¬
simo z vodobrusnim papirjem,
ki ga navlažimo z vodo. Tako
pokitan in zbrušen model je iz¬
ravnan in gladek in bo nadalj¬
nje lakiranje z nitro laki kaj
enostavno. Če smo model kitali,

moramo za lakiranje uporabiti
barvne nitrolake, da zakrijemo
zakitane dele modela.

Če hočemo imeti model v na¬
ravni barvi lesa, ga prav tako
lahko kitamo. Kit si pripravimo
sami iz prozornega nitrolaka in
lesnega prahu, ki ga dobimo pri
brušenju modela s steklencem.
Tak prah zbiramo na večjem
kosu papirja. Po kitanju špranj
in razpok moramo model dobro
obrusiti s finim steklencem, se¬
veda šele ko se dobro osuši.
Nato ponovno lakiramo model
s prozornim nitrolakom.

Namesto nitrolaka lahko upo¬
rabimo tudi lak za lakiranje
avtomobilov — sintol.

Lakiran in osušen model nato
še poliramo. Če je pri hiši avto¬
mobil, imamo pri roki kar avto-
polirno pasto ali vodo. Nekaj
polirne snovi damo na vato in
model dobro zdrgnemo. Nato ga,
še zgladimo s čisto vato in mo¬
del se bo svetil. Če nimamo po¬
lirne snovi, pa si pomagamo
kar s pasto za zobe. Postopek
poliranja je isti. Če pa lakira¬
mo z oljnatimi laki, npr. s te-
sarolom, moramo model impre¬
gnirati z lanenim firnežem in
tudi kit si pripravimo na oljni

osnovi, kot za druga pleskarska
dela. Lakirani model s tesarol
laki pa bo že sam po sebi do¬
volj gladek, da ga ne bo treba
še naknadno polirati, če je le
osnova dovolj gladka, zato mo¬
ramo poskrbeti za gladko pod¬
lago že pri brušenju in kitanju
modela.

Vedeti moramo, da je tesarol
lak za vodo bolj odporen od ni¬
trolaka, ki v vodi rad poka, je
pa zato delo z nitrolakom bolj
enostavno. Nikdar pa ne smemo
mešati nitrolaka s tesarol lakom
ali kombinirati oba laka, ker
bomo s tem pokvarili celotni
model.

Kar zadeva izbiro barv za mo¬
del, uporabimo čim manj barv,
da ne bo model videti kot pi¬
san papagaj. Barve naj bodo
svetle in največ dve. Najlepše
so svetlomodre, vodeno zelene
ali rdeče v kombinaciji z belo.
Če barvamo model v dveh bar¬
vah je dostikrat težko narediti
lepo ravno in gladko mejno
črto. Najprej obarvamo model
s svetlo barvo, ko se ta dobro
osuši, prelepimo mejno ploskev
s selotejpom (prozorni lepilni
trak) tako, da je en rob selotej¬
pa na željeni mejni črti. Tako
ločeno ploskev obarvamo nato z
drugo temnejšo barvo in pri
tem niti ni treba preveč paziti
na rob — ker lahko barvamo
tudi preko roba selotejpa. Ko se
lak osuši, selotejp odtrgamo in
mejna črta bo lepo gladka in
ravna. Tudi številke, opise ali
posebne znake naredimo tako,
da iz selotejpa izrežemo željene
oblike. Tak izrezan selotejp na¬
lepimo na model in obarvamo
izrezana mesta. Barvamo lahko
z mehkim čopičem, še lepše pa'
s fiksirko, le da moramo ves
ostali model dobro prekriti s
papirjem (skica). Pred samim
tekmovanjem, predno položimo
model v vodo, ga še narahlo
zdrgnemo z vato, ki smo jo na¬
lahno namočili v olje ali kako
drugo maščobo.

272

fotografi

'V.

■

s

m

kupujemo

fotoaparat

Morda ste se odločili za na¬
kup fotografskega aparata, ker
vas veseli fotografija in se želite
vključiti v veliko družino foto¬
amaterjev; morda pa ste že iz¬
kušeni fotoamaterji in želite ku¬
piti drugo, če le mogoče boljšo
kamero. Enim kot drugim želi¬
mo ustreči s tem sestavkom, v
katerem opisujemo najvažnejše
lastnosti in značilnosti tistih ti¬
pov fotokamer, ki jih danes fo¬
toamaterji najčešče uporabljajo
in ki jih je mogoče kupiti v na¬
ših trgovinah.

Ako postojite pred izložbo
kake večje fototrgovine, vas bo
presenetila velika izbira kamer
najrazličnejših vrst in cen od
9000 SD pa tja do 150.000 in
več starih dinarjev. Prodajalec
vam bo rad pokazal različne
aparate in tudi razložil, kako se
2  njimi ravna pa se boste kljub
temu težko odločili, ako ne bo¬
ste že v naprej vedeli kakšno
kamero želite in potrebujete.
Ako nimate dovolj izkušenj in
ako ne poznate značilnosti po¬

sameznih tipov kamer, bo naj¬
bolje, ako vprašate za svet izku¬
šenega amaterja. Prodajalec bo
verjetno pohvalil in priporočil
vsako kamero, saj je res vsaka
kamera vredna svojega denarja.
Res pa je tudi to, da z vsako,
celo najcenejšo kamero lahko
naredite dobro sliko. Uspeh
namreč ni odvisen samo od ka¬
mere, ampak morda še bolj od
vas samih; od tega kako znate

kamero uporabiti, tj. izkoristiti
njeno zmogljivost in pravilno
upoštevati vse ostale činitelje,
od katerih je odvisna kvaliteta
slike. Razlika med ceneno in
drago kamero je v prvi vrsti v
tem, da ima draga kamera bolj¬
ši objektiv z veliko zaslonko in
več časov, pa je zato mogoče fo¬
tografirati tudi zelo hitro giba¬
joče se predmete in narediti do¬
bro sliko tudi pri zelo slabi
svetlobi. Nekatere dražje kame¬
re imajo še vgrajen svetlomer
in daljinomer. Pri najdražjih sta
daljinomer in svetlomer tako
povezana s sprožilnim mehaniz¬

mom kamere, da je treba samo
ujeti motiv v iskalo in pritis¬
niti. Pravilno zaslonko in čas.
uravna kamera sama.

Takšne luksuzne avtomatske
kamere so seveda neznansko
drage, so pa tudi nepotrebne.
Resnemu amaterju povsem za¬
došča kamera z dobrim objek¬
tivom in z dobrim zaklopom,
morda še z vgrajenim daljino-
merom. Svetlomer namreč z leti

oslabi in je potem na kameri
brez haska. Oglejmo si nekaj
najpogosteje uporabnih kamer:

Škatlasta ali »boks« kamera

je najpreprostejša in najcenej¬
ša. Ima stalno, tj. nespremen¬
ljivo razdaljo, samo z eno za¬
slonko (navadno 1 : 8) in samo
en čas (navadno 1/30 sek). Z
njo lahko snemamo samo miru¬
joče objekte in samo v taki
svetlobi, ki ustreza nastavlje¬
nemu času in zaslonki. To po¬
meni, da lahko dobite dobre sli¬
ke v lepem vremenu v poletnih
mesecih. Za zimski čas in oblač¬
no nebo pa ni primerna, razen

273

Altix 24X36 mm

ako uporabimo visoko občutljiv
film. Nastavljanje razdalje, časa
in zaslonke odpade, zato jo
lahko uporablja tudi čisto »ze¬
len« začetnik.

Od ostalih kamer za zvite fil¬
me uporabljajo amaterji danes
največ kamere malega formata
ali maloslikovne kamere za
35 mm film (velikost sličice
24 X 36 mm ali tudi 24 X 24
mm), kamere srednjega forma¬
ta za filme širine 6 cm in zrcal¬
ne ali refleksne kamere malega
oziroma srednjega formata.

Kamere srednjega formata so

večinoma tako prirejene, da
lahko posnamemo na 6 cm fil¬
mu 8 slik 6 X 9 cm ali 12 slik
6 X 6 cm ali 16 slik 4,5 X 6 cm.
Prednost teh kamer je v tem, da
lahko kmalu pridemo do slik,
ker jih je na enem filmskem
traku manjše število in pa v
tem, da ni nujno povečevanje,
ker so kontaktne kopije že do¬
volj velike za uvrstitev v album.
Amater si torej brez prehudih
stroškov lahko sam izdela slike,
saj potrebuje le ustrezen kopir¬
ni okvirček.

Kamere malega formata za

35 mm filme — velikost sličice
24 X 36 mm ' so danes morda
najbolj priljubljene med ama¬
terji, ker so majhne in priročne
in ker na enem filmskem traku
dolžine 160 cm lahko posname¬

Refleksna kamera 24X36 mm

mo 36 posnetkov. Posnetki so
zato cenejši. Ako imate prazne
kasete (patrone) za tak film,
vam lahko film vložijo v trgo¬
vini, kar bo ceneje kot če bi ku¬
pili film v originalni patroni.
Film v patroni lahko vložimo v
kamero pri dnevni svetlobi, ven¬
dar je dobro, ako storite to v
senci, najbolje v kakem temnem
kotičku. V trgovini je danes za¬
res velika izbira dobrih kamer
tega formata. Kamere imajo od¬
lične objektive in zares precizne
mehanizme za osvetljevanje. Po¬
snetki so tako ostri in jasni, da
dopuščajo tudi velike povečave.
Za kontaktno kopiranje so sli¬
čice 24 X 36 mm premajhne,
zato moramo take negative ved¬
no povečati vsaj na velikost
6 X 9 cm. Sodobne kamere tega
formata nimajo več meha, am¬
pak mesto tega okrogel kovinski
obod (tubus) in so zato zelo
čvrste in stabilne. Pri dražjih
kamerah je mogoče tubus izme¬
njati tako, da lahko uporablja¬
mo mesto normalnega objektiva
širokokotni objektiv, ki znatno
razširi vidno polje ali pa teleob¬
jektiv, ki oddaljene predmete
približa tako kot daljnogled.
Takšne kamere nimajo central¬
nega zaklopa vgrajenega spre¬
daj v objektivu, ampak tako-
imenovan zavesni zaklop, ki je
nameščen tik pred filmom in
omogoča zelo kratke osvetlitve
celo do 1/1250 sek.

Mehovka 6X6 cm

Zelo praktične, žal tudi drage,
so zrcalne in refleksne kamere.
Razlikujemo dvooke in enooke
refleksne kamere. Dvooke kame¬
re so kvadraste oblike za for¬
mat filma 6X6 ali 4 X 4 cm
imajo nad objektivom še eno
lečo, ki vrže sliko preko zrcala
navzgor na motno stekleno plo¬
ščo v velikosti negativa (iska¬
lo). Pri snemanju ujamemo, mo¬
tiv lepo na motno steklo in
hkrati s posebnim gumbom
uravnamo največjo ostrino. Mer¬
jenje razdalje torej odpade. Na
sliki bo točno taka slika, kot jo
vidimo na steklu, zato tudi pri
povečevanju v glavnem ne bodo
potrebne korekture. Slika na
steklu je vidna tudi v trenutku
sprožitve. Odlične kamere te
vrste .so Flexaret, Rolleifiex, Ro-
leicord, Zenit.

Enooke zrcalne kamere ma¬
lega formata npr. Praktica, Exa
in še mnogo drugih nimajo po¬
sebne leče za reflektiranje slike
na iskalo, ampak že sam objek¬
tiv meče slike na zrcalo, ki je
postavljeno za objektivom v
kotu 45°, od tam pa se slika od¬
bije na motno steklo v iskalu.
V trenutku sprožitve se zrcalo
umakne navzgor in objektiv vrže
sliko na film. Nekatere enooke
zrcalne kamere imajo iskalo s
stekleno prizmo, ki omogoča
snemanje v višini očesa.

Pri nakupu nove kamere si
moramo biti na jasnem, kaj 2e-

274

limo in kaj lahko dobimo za
vsoto, s katero razpolagamo. Iz¬
berimo kamero, za katero vemo,
da nam bo omogočila fotografi¬
rati to kar želimo. Ako v glav¬
nem fotografirate na prostem,
na izletih, na počitnicah in do¬
ma okoli hiše, vam bo popol¬
noma ustrezala cenejša, tudi
vam dosegljiva kamera. Prav
nič ni potreben objektiv jakosti
1 : 2, saj objektiv 1 : 3,5 po¬
polnoma zadostuje skoro za
vsako snemanje. Še s tako ka¬
mero boste le redkokdaj sne¬
mali s polno odprto zaslonko
(3,5). Prav tako ni potrebno,
da imate zaklop 1/500 ali celo
1/1000 sek, saj je 1/200 popol¬
noma dovolj. Kamera z objekti¬
vom 1 : 3,5 in z 1/200 sek pa
je razmeroma poceni. Zunaj bo¬
ste verjetno največkrat potrebo¬
vali zaslonko 5,6 ali 8 in 1/50
ali 1/100 sek.

Ako ne morete imeti dveh ka¬
mer, potem se morate odločiti
ali za kamero srednjega formata
ali za kamero malega formata.
Vsaka ima svoje prednosti. Pri
nas prodajajo odlične kamere v
glavnem nemške, ruske in ja¬
ponske. Od maloslikovnih ka¬
mer je cenena pa prav uporab¬
na ruska »Smena«, ki stane oko¬
li 9 tisočakov. Ima zaslonko
največ 3,5, 1/250 sek in celo
vgrajen samosprožilec. Zelo do¬
bre so tudi nemške »Altix« in
»Werra« ter ruska »Zorkij«. Sta¬
nejo okoli 20.000 do 26.500 din
in popolnoma ustrezajo za vsa¬
ko svrho. (Seveda ima vsaka od
teh znamk vrsto kamer od naj¬
cenejše do najdražje). Od zrcal¬
nih kamer je dostopna pred¬
vsem ruska dvooka kamera
»Ljubitelj«, vse ostale, zlasti
enooke zrcalne kamere so znat¬
no dražje.

Naj omenim še kamere, ki jih
fotoamaterji navadno ne upo¬
rabljajo, a so še vedno v rabi
z a posebne namene. To so foto¬

MINIATURNI FOTOGRAFSKI APARAT

Številke pomenijo: 1 daljinomer 5 skala osvetlitve

2 številčnica 6 filter

3 sprožilec 7 iskalo

4 objektiv 8 priključek za bliskovno luč

aparati na plošče velikega for¬
mata (9 X 12, 13X18,  18 X
X 24 cm) uporabljajo jih le po¬
klicni fotografi v ateljejih in za
različne tehnične in reklamne
posnetke. Pravo nasprotje teh
velikank pa so miniaturne ka¬
mere,npr. »Minox«, ki se dobi
tudi pri nas. Takšno kamero
lahko nosite v malem žepu te¬
lovnika, saj ni dosti večja od
vžigalične škatlice. Kamera ima
objektiv 1 : 3,5 in stalno nastav¬
ljeno oddaljenost. (Od 50 cm
dalje je vse ostro.) Snemamo s
filmom 16 mm ali 8 mm. Sličice
so velike okoli 1 cm 2 . Posnetki
so zelo poceni, saj ji je na enem
traku 50 pa tudi več. Povečamo
jih lahko največ do velikosti
9 X 12 cm. Miniaturna kamera
je zelo pripravna za potovanja,

ako želite imeti čimveč posnet¬
kov za spomin (pravi fotograf¬
ski notes), lepe umetniške foto¬
grafije večjega formata pa s
tako kamero ne morete narediti.

Pri nakupu kamere se prepri¬
čajte ali mehanizem brezhibno
deluje. Zahtevajte, da vam pro¬
dajalec vse pokaže in razloži.
Doma pa še pazljivo preštudi¬
rajte priloženi opis in navodilo.
Pred snemanjem najprej vložite
kak star filmski trak in na njem
preizkušajte, kako deluje za¬
klop in transportni mehanizem.

Pomnite, da je kamera pre¬
cizna finomehanična in optična
priprava in da ne prenese no¬
bene sile, zato ravnajte z njo
nežno in pazljivo.

Mnogo sreče! p. ,,

275

iz

znanosti

in

tehnike

republiška

tekmovanja

mladih

tehnikov

Kot vsako leto, se bodo tudi
letos ob zaključku šolskega leta
pomerili najboljši pionirji —
mladi tehniki iz vse Slovenije.
Prav je, da vas TIM seznani tudi
s tem, saj vas je vse leto sezna¬
njal z načrti in navodili za izde¬
lavo modelov, maket, radijskih
sprejemnikov, fotografij itd. Vsi,
ki ste pridno delali po TIM-ovih
navodilih, imate gotovo priprav¬
ljenih kar precej izdelkov, do
tekmovanja jih še dokončate,
uredite in se pripravite, da po¬
kažete, kaj ste se v tem zad¬
njem letu naučili novega.

Mladim fotografom je TIM
pridno pomagal, sedaj pa vas
pozivamo, da svoja dela pošljete
na VII. republiško razstavo pio¬
nirske fotografije »PIONIRSKI
FOTO 1966«, ki bo v Kostanje¬
vici ob Krki od 21. do 28. maja
1966. Tekmujejo lahko vsi pio-
-nirji do 15. leta starosti s foto¬
grafijami in fotogrami. Vsebina
del je svobodna, dela pa morajo

biti v formatu 18 X 24 cm ozi¬
roma izrezi iz tega formata, pri
katerih bo ena stranica 18 ozi¬
roma 24 cm. Slike ne smejo biti
nalepljene na karton. Na hrbtni
strani morajo biti tile podatki:
ime in priimek, starost, naslov
krožka, kluba ali šole in naslov
fotografije. Najboljša dela in
kolekcije posameznikov in krož¬
kov bodo nagrajena.

Za kolekcijo posameznika bo
žirija upoštevala 4 slike, za ko¬
lekcijo krožka ali šole pa 12
slik, ki bodo razstavljene. Posa¬
meznikom bodo podeljene za
najboljšo fotografijo 1 zlata, 1
srebrna in 1 bronasta plaketa
in 5 diplom; krožkom ali šolam
pa za kolekcije 1 zlata, 1 sre¬
brna, 1 bronasta plaketa in 5
diplom. Posebej bo nagrajen še
najboljši fotogram.

Kdor želi sodelovati, naj poš¬
lje svoje fotografije do 5. maja
1966 na naslov: FOTO KINO
ZVEZA SLOVENIJE, Ljubljana,
Lepi pot 6, p. p. 99.

Pionirji, ki se navdušujejo za
prometno tehniko, bodo imeli
svoje republiško tekmovanje me¬
seca junija v Murski Soboti.
Tam se bodo pomerili tudi naj¬
boljši slovenski pionirji na dir¬
kah z miniaturnimi dirkalnimi
avtomobilčki — go carti.

Pionirji letalski modelarji bo¬
do imeli svoje republiško tek¬
movanje z modeli klas A-l in
A-2 v Celju prav tako pred po¬
letnimi počitnicami.

Mladi radioamaterji bodo po¬
kazali, kaj so se naučili iz TIM-a
in v krožkih, klubih in šolah na
svojem tekmovanju v gradnji
sprejemnikov, v »lovu na lisico«
in v telegrafiji. Tekmovanje bo
julija meseca ob morju.

Največ pa smo pomagali bro¬
darskim modelarjem. Ti se bo¬
do pomerili s TIM-ovimi in dru¬
gimi modeli na jezercu pri ŠOB-
CU ali na valovih Drave pri
Mariboru.

T. K.

nagrajenci

revije

TIM

Namizna smučarska skakalni¬
ca »Smuk-Skok« je vzbudila
med našimi naročniki veliko za¬
nimanja, saj nam je kar 25
bralcev sporočilo, da so jo izde¬
lali. Med temi sta bila prva kar
dva. Od obeh smo prejeli spo¬
ročilo z dnem 9. II. ob 15 uri.
Kaj sedaj? No, obiskali smo
oba in ker v kvaliteti njunih iz¬
delkov ni bilo bistvene razlike
—• smo dali nagrado obema.

Eden od teh je

Ivan Kraševec, učenec 8. raz¬
reda osnovne šole v Velikih La¬
ščah. Zanimivo je, da je to že
drugi učenec velikolaške šole,
ki se (namreč šola) bori z naj¬
večjimi težavami, saj ima učil¬
nice in druge prostore kar na
petih krajih v vasi in kjer so
tudi za tehnični pouk vse prej

276

kot ugodni pogoji. Vsa sreča, da
je nova šolska stavba že v
gradnji.

Ivan Kraševec je doma v vasi
Podstrmec, 9 km od Velikih
Lašč. Vsak dan se vozi v šolo
z avtobusom. Odhaja ob 7. uri,
na povratek avtobusa pa mora
čakati do 15,30. Tudi on je zelo
zaposlen, živi na mali kmetiji,
kjer se vsi člani družine ukvar¬
jajo tudi z domačo obrtjo, iz¬
delujejo gajbice in zobotrebce.
Ivan sam izdela na uro 20—30
butaric zobotrebcev. Od šolskih
predmetov ga najbolj zanima
biologija. Želi postati mesar.
Ravnatelj šole nam je še pove¬
dal, da je Ivan, posebno kar se
tiče ročnega dela, nenavadno
priden in zelo vesten pri izvrše¬
vanju dežurstva in ostalih za¬
dolžitev, ki mu jih poverja šola.

Mirko Lukan je sin rudarja iz
Spodnje Idrije. Obiskuje 8. raz¬
red osnovne šole v Sp. Idriji. V
šoli izdeluje z dobrim uspehom.
Različne izdelke po TIM-ovih na¬

črtih izdelujeta doma skupaj s
prijateljem. Izdelal je že aparat
za elektrolizo, parno turbino in
še druge reči. Poleg tega je tudi
fotoamater, ki sam v celoti iz¬
dela fotografije. Mirko nam je
zaupal, da ga najbolj veseli
elektrotehnika in mehanika in
da si želi poklic avtomehanika.

Želim mu, da bi ta svoj cilj tudi
dosegel.

Naslednji nagrajeni izdelek je
bil album za fotografije. Prejeli
smo samo dve prijavi. Tistega,
ki je prvi prijavil, smo obiskali,
pa se je izkazalo, da izdelka ni
naredil. Trdi, da tudi dopisnice
ni napisal. Naj bo kakorkoli —
taka stvar ni poštena ali ne?
Upamo, da se kaj takega ne bo
več zgodilo.

Nagrada torej pripada druge¬
mu prijavitelju, ki ga pa še ni¬
smo utegnili obiskati, ker je
zelo oddaljen, zato o njem —
prihodnjič.

Zrcalno kamero je prvi izdelal
Janez Curhalek, učenec 6. raz¬
reda osnovne šole Oskarja Ko¬
vačiča v Ljubljani. Kamera je
izredno lepo in točno izdelana.
Janez jo je celo izpopolnil s
tem, da je dodal zaslonko, ki še
izboljšuje ostrino slike na mot¬
ni plošči. Zelo lepo je izdelal
tudi Smuk-skok, ki je razstav¬
ljen v vitrini v šolski veži. Janez

je sin železničarja. Dela doma
pa tudi v šoli, kjer je član teh-
nično-modelarskega in foto krož¬
ka. Rad izdeluje elektromotorč-
ke. Poleg modelarstva ga veseli
zlasti fotografija. Sam razvija
filme in izdela slike. Želi si tudi
poklic v fotokemični stroki.

D. M.

timovi

mali

oglasi

PRODAM:

Motor Webra Picolo
0,8 ccm z eliso za gliserje

— 8000 S din.

Motor Cox Pes Wee
0,33 ccm z eliso rabljen

— 6000 S din.

Motor Cox Pee Wee
0,33 ccm z eliso nov

— 10 000 S din.

Elektro motor Tyco!

Doublle Special z eliso i
osjo, 6—12 V 5'A  A, za
modele od 900 mm dol¬
žine — 25 000 S din.

Načrt za jahto Swords-
man M 1 : 1 825 mm dol¬
žine — 3000 S din.

Načrt za fregato Ame-
tyst M 1 : 1 900 mm dol¬
žine z natančnimi detajli,
angleški načrt — 4500
starih dinarjev.

Več načrtov letal in la¬
dij od 500—3000 S din.

Pišite na naslov:
Burkeljc Peter
Povšetova 72
Ljubljana

Pismeno se dogovorimo
o srečanju in prodaji.

Prodam dober fotoapa¬
rat »Corto«. Interesenti
naj pišejo na naslov Pe¬
ter Lukman, Tabor v Sa¬
vinjski dolini.

277

egipčani,

piramide

in

zemlja

Gotovo ste z zanimanjem pre¬
brali v TIM-u članke, ki so vas
seznanili z raznimi izumi in od¬
kritji v geometriji. Tokrat si
pobliže oglejmo vsem poznane
egipčanske piramide, zgrajene
pred tisoči let ter se zamislimo
nad velikim znanjem njihovih
graditeljev, ki se kaže v tem, da
so izmere in razvrstitev teh pi¬
ramid v naravnost fantastični
zvezi z osnovnimi merami naše
Zemlje in njeni zvezi s Soncem.

Za astronomijo smo že slišali,
saj so bila prav v času v kate¬
rem živimo, dosežena v tej zna¬
nosti nova odkritja, ki imajo
velik pomen in veliko uporabno
vrednost tudi pri odkrivanju in
osvajanju vesolja. Dandanes ima
človek za proučevanje vesolja
na voljo obsežno literaturo ter
mnogo priprav in natančnih in¬
strumentov, zato si ob obilici
vseh teh pripomočkov le težko
predstavljamo, kako so si poma¬
gali zvezdoslovci starega Egipta,
ki vsega tega niso poznali. Ve¬
solje je zares približal človeko¬
vemu opazovanju šele veliki uče¬
njak Galilei z odkritjem daljno¬
gleda leta 1610. Preproste, ven¬
dar učinkovite priprave za opa¬
zovanje zvezd so poznali in upo¬
rabljali že zvezdoslovci v najsta¬
rejših časih. Te naprave bi Iah-,
ko služile še danes svojemu na¬
menu, vendar pa jih ne uporab¬
ljamo več, ker imamo boljše.
Danes imamo velikanske tele¬
skope za opazovanje zvezd in
ozvezdij, velikanske in izredno
občutljive radijske in radarske

naprave, s katerimi prisluškuje¬
mo šepetu zvezd; danes imamo
rakete in satelite s kopico me¬
rilnih naprav., ki nam skoro
dnevno odpirajo nova in nova
spoznanja o vesolju in o našem
planetu Zemlji. Tudi za merje¬
nje Zemlje imamo danes moder¬
ne in natančne naprave: teodo-
lite, moderne računske metode
in elektronske računske stroje,
poleg tega pa razpolagamo še z
vsem v teku stoletij nabranim
znanjem. Kaj vse so uporabljali,
Egipčani, da so razvili geometri¬
jo do take stopnje, da se jim
čudimo še danes, ne vemo, ve¬
mo pa, kaj vse so znali, vemo
pa tudi to, da je bilo to njihovo,
znanje dolgo časa skrito in so
ga »ponovno odkrili« šele znan¬
stveniki, ki so raziskovali zgo¬
dovino starega Egipta. Pred pri¬
bližno 130. leti, (leta 1837) je
znameniti angleški egiptolog ugo¬
tovil pri merjenju Keopsove pi¬
ramide, da so razsežnosti te pi¬
ramide v najtesnejši zvezi z di¬
menzijami naše zemlje.

Tudi francoski egiptolog Ma-
spero je ugotovil, da je višina
Keopsove piramide 150 m. Če
temu številu dodamo devet ni¬
čel, dobimo oddaljenost Zemlje
od Sonca, ki znaša 150 milijo¬
nov kilometrov. Ta zveza ni niti
slučajna, niti edina. Trikotne
bočne stene Keopsove piramide
so nagnjene proti osnovni rav¬
nini v kotu 51 0 ! Tudi druge pi¬
ramide imajo bočne stene nag¬
njene pod istim kotom. Kote,
pod katerimi so nagnjene bočne
stene piramid, so merili zato, da
bi iz dobljenih podatkov izraču¬
nali točne višine piramid, vrho¬
ve piramid je namreč že zdav¬
naj načel zob časa.

Pri delitvi obsega osnovne
ploskve piramide z dvojno viši¬
no so dobili število 3,14149. tu¬
di to število poznamo pod ime¬
nom n.  Vidimo torej, da že Ke¬
opsova piramida v svojih di¬
menzijah vsebuje število n.  Če
načrtamo krog s polmerom, ki
je enak višini piramide, je obseg

tega kroga enak obsegu kvadra,
ta, ki je osnovna ploskev te
piramide. Polmer kroga znaša
147,8 m, kolikor znaša tudi pra¬
va višina Keopsove piramide.

Že od najstarejših časov je bi¬
lo eno od osnovnih vprašanj
vseh astronomov oddaljenost
Zemlje od Sonca. Dva tisoč let
po zgraditvi Keopsove piramide
so starogrški astronomi trdili,
da je ta razdalja deset pa tudi
dvajsetkrat manjša od dejanske
razdalje. To je trdil tudi staro¬
grški učenjak Ptolomej in za
njim Kopernik. Šele astronomi
19. in 20. stoletja so z natančni¬
mi napravami »ponovno odkri¬
li«, da je srednja razdalja Zem¬
lje od Sonca 149,5 milijonov ki¬
lometrov. Višina Keopsove pira¬
mide predstavlja torej eno mi¬
lijardinko srednje razdalje Zem¬
lje od Sonca. Napaka egipčan¬
skih graditeljev Keopsove pira¬
mide pred štirimi tisoči let je
torej zelo majhna. Pri gradnji
piramid so Egipčani uporabljali
dolžinsko mero, imenovano »sve¬
ti laket« ali tudi »piramidni la¬
ket«. Ta piramidni laket meri
635,66 mm. Če to dolžino pove¬
čamo desetmilijonkrat, dobimo
polmer Zemlje od njenega sre¬
dišča do tečaja, ki znaša 6357
kilometrov. Znano vam je, pa
tudi v TIM-u ste brali, kako smo
dobili naš meter. Danes vemo,
da meter ni točen ampak je za
0,19 mm krajši od pravega te¬
oretičnega metra. Ker pa smo
meter sprejeli kot takšen, ga ta¬
kega tudi uporabljamo. Egipčani
pa so že pred štiri tisoč leti ime¬
li dolžinsko enoto etalon, ki je
bil enak prirodnemu etalonu do
ene stotinke milimetra. Kako so
uspeli doseči tako točnost, še ni
znano. Še ena neverjetna pove j
zanost Keopsove piramide z Zem¬
ljo nas preseneča, namreč dol¬
žina osnovne ploskve piramide,
ki znaša 365,25 piramidnih lak¬
tov (232,16 m). Ravno toliko
je tudi dni v astronomskem le¬
tu. Pa tudi to še ni zadnje pre¬
senečenje. Trikotna bočna stena

278

Stara egipčanska stenska risba, ki prikazuje, na kakšen način so prevažali tedaj neznansko težke

tovore, kot denimo tale velikanski kip

Keopsove piramide, v kateri je
vhod, je obrnjena na sever s
točnostjo 4', kar znaša pri steni,
dolgi skoraj četrtino kilometra,
komaj 25 cm. To ni slučaj, ki
bi veljal morda le za Keopsovo
piramido, prav tako točno po
straneh neba so postavljene tudi
mnoge druge piramide. Bližnja,
Kefrenova piramida je ob Keop¬
sovi piramidi tako postavljena,
da ležita diagonali njunih kvaj
dratnih osnovnih ploskev točno
na isti premici. Masa te pirami¬
de je 1.000,000.000,000.000 krat
manjša od mase Zemlje.

Vse te ne slučajne številke,
ki so najtesneje povezane s spo¬
znavanjem izmer Zemlje, priča¬
jo, da so Egipčani zelo dobro
Poznali geometrijo in astrono¬
mijo. Vprašanje pa je, če so do
teh spoznanj prišli sami. Ver¬

jetno so Egipčani svoje znanje
prevzeli od še starejših visoko
civiliziranih narodov, morda od
prebivalcev izginule bajeslovne
Atlantide, ali morda od davnih
Sumerijcev. O tem še ne vemo
nič zanesljivega.

Po članku v reviji JUNIJ TEH-.

arhimed
in njegov
pomen

V primeri z Evklidom, ki je
bil sijajen učitelj, je bil Arhi¬
med genialen raziskovalec. Rodil
se je leta 287 v Sirakuzi na Si¬
ciliji in je prišel v Aleksandrijo
že po Evklidovi smrti. Med teda¬
njimi aleksandrijskimi znanstve¬
niki je našel dobre prijatelje, s.
katerimi si je pozneje redno do¬
pisoval. Prav v teh pismih so se-
nam ohranila njegova odkritja.

Arhimed je prebil večji del
svojega življenja v Sirakuzi, kjer
je bil najožji prijatelj tirana
Hierona II. Hieron in njegov sin
Gelon sta zelo občudovala Arhi¬
meda, morda predvsem zaradi
praktične in uporabne vrednosti.
njegovih odkritij (globino in
resnični pomen teh odkritij za.
znanost je v tistih časih le malo¬
kdo doumel).

Uporabna vrednost Arhimedo¬
vih odkritij se je izkazala poseb-

275 ’

no pri obleganju Sirakuze v ča¬
su druge punske vojne. Takrat
je rimski poveljnik Marcel z ve¬
liko močjo oblegal mesto. Pre¬
strašeni meščani so se hoteli po¬
dati, vendar je Hieron, zanaša¬
joč se na Arhimedovo pomoč
sklenil, da se bo uprl oblego-
valcem. Rimljani so se najbrž
posmehovali matematiku, ki ho¬
če ustaviti njihov zmagoviti po¬
hod, toda hudo so se zmotili.
Grški zgodovinar Plutarh takole
opisuje ta dogodek:

»Rimljani so torej naskočili
mesto na dveh krajih. V Siraku-
zi je vladala pobitost in tišina,
zakaj ljudi je zajel preplah in
malodušnost. Ko pa je Arhimed
pognal svoje stroje, so ti začeli
bruhati na sovražnikovo pehoto
razne izstrelke in težke kamne,
ki so drobili in mleli vse, na
kar so naleteli, in napravili v
sovražnih vrstah strahovit nered
— kajti teh udarcev ni moglo
nič zadržati. Ob morju pa je
bilo videti na zidovju velike
stroje, ki so pomikali nad rim¬
ske galeje debela bruna s kavlji,
s katerimi so galeje grabili, jih
nato s protiutežjo dvigali in v
hipu izpuščali ter tako uničevali.
Drugod so zopet z železnimi ro¬
kami ali z žerjavovimi kljuni
dvigali ladjam prednji del, jih
postavljali na krmo ter jih po¬
tapljali v morje; nekje pa so
jih zopet vlačili z vrvmi in kav¬
lji na suho, jih vrteli in napo¬
sled drobili ob ostrih čereh, ki
so štrlele izpod obzidja in trli
tiste, ki so bili na njih. Strašno
je bilo videti te galeje, ki so jih
neprestano dvigali in jih, v zra¬
ku viseče, naglo obračali. Ko pa
so bili vsi ljudje, ki so bili na
njih, razpršeni zaradi silnega gi¬
banja, ki jih je metalo, kot bi
jih lučali s pračo, so ladje raz¬
bijali ob zidovju.« Rimljani so v
svojem besu postavili v boj ve¬
likansko metalno pripravo, ki je
bila nameščena na osmih med
sabo povezanih galejah, toda tu¬
di to so Arhimedovi stroji raz¬
rušili s plazom skal, da se je

potopila. Tri leta je Marcel ob¬
legal mesto, dokler ga ni sled¬
njič zavzel z zvijačo. Izkoristil
je nepazljivost branilcev, ki so
obhajali praznik vinskih sloves¬
nosti na čast bogovom in vdrl v
mesto. Arhimeda, ki je globoko
zamišljen črtal neke like v pe¬
sek, je ubil neznani rimski le¬
gionar, ki gotovo ni slutil, da
je pobil največjega fizika in ma¬
tematika starega veka. To se je
zgodilo leta —212.

Arhimeda štejemo med naj¬
večje matematike vseh časov. Iz¬
računal je površino in prostor¬
nino teles, kakor krogle, valja
in stožca ter ploščino likov, ka¬
kor na primer parabole in spi¬
rale — od katerih se neka po¬
sebna vrsta po njem imenuje. Še
bolj presenetljivo je, da je pri
tem utemeljil takšno umovanje,
do kakršnega sta se mogla po¬
vzpeti šele Nev/ton in Leibnitz
dve tisočletji pozneje, namreč
uporabo integralnega računanja
(npr. izračun površine kroga z
razdelitvijo na postopno vedno
manjše pravokotnike, pri čemer
se nastali mnogokotnik vedno
bolj približuje krogu ali pa iz¬
račun prostornine krogle z raz¬
delitvijo na vzporedne režnje).
S takimi metodami je našel tudi
približno vrednost za n.

To pa še ni vse. Arhimed je
napisal prvo razpravo iz stati¬
ke (znanost o ravnotežju teles)
in s tem postavil osnovna ma¬
tematična načela o težišču in
vzvodu. In to ni bila zgolj teo¬
rija. Plutarh pripoveduje, da je
Arhimed s preprostim strojeni
na temelju vzvoda dvignil eno
največjih Hieronovih galej, ki je
bila do vrha napolnjena s pe¬
skom. Ni čudno, če je zanosno
vzkliknil: »Dajte mi oporišče in
premaknil bom Zemljo!«

Znano je, da je Arhimed od¬
kril hidrostatično načelo, da v,
tekočino potopljeno telo izgubi
toliko na svoji teži, kolikor teh¬
ta izpodrinjena tekočina. Pravi¬
jo, da je našel rešitev tega pro¬
blema sedeč v kopeli in da je

planil na cesto kričeč: »Našel
sem! Našel sem I« Pri tem je
popolnoma pozabil na obleko.

Pri raziskovanju hidrostatike
je izumil dvigalno pripravo za
vodo, znano pod imenom arhi-
medov vijak. Na neki sliki, ki so
jo našli v rimskem mestu Pom¬
peji, vidimo to pripravo, ki jo
nek suženj poganja z nogo.

Vsa Arhimedova dognanja so
podana v matematičnem jeziku,
ki v natančnosti nič ne zaostaja
za Evklidovim, čeprav je Arhi¬
med prišel do svojih odkritij po
drugi poti in se tudi ni ravnal
po togih Platonovih pravilih, ki
so tisti čas veljala za nedotak¬
ljiva. Vse življenje si je zastav¬
ljal nova vprašanja in hkrati
snoval tudi nove metode, s kate¬
rimi je reševal ta vprašanja.

Po pravici smemo trditi, da
spada Arhimed med najvišje vr¬
hove 'človeškega znanstvenega
ustvarjanja in raziskovanja.

Po Rousseau D. M.

zanimive

naloge

Danes objavljamo rešitve na¬
log, ki smo vam jih dali v ja¬
nuarski številki. Tudi najboljše
rešitve današnjih nalog bomo
objavili v eni izmed naslednjih
številk.

7. Slika prikazuje, kako načr-
taš z ravnilom in šestilom da¬
ljice \ r 2, \f  3, \[A . . .  Obraz¬
loži konstrukcijo!

8. Na šoli je 100 učencev.
Od teh je 45 v radiotehničnem
krožku, 38 v kemijskem, 26 v
modelarskem, 15 v radiotehnič¬
nem in kemijskem, 12 v ke¬
mijskem in modelarskem, 9 v

280

radiotehničnem in modelarskem,
3 učenci pa sodelujejo v vseh
treh krožkih.

Koliko učencev je samo v
enem krožku in koliko učencev
sploh ne sodeluje v omenjenih
krožkih?

9. V ravnini imamo premici
a in b, ki se sekata pod ko¬
tom 60°. Poišči točke, ki so od
prve premice oddaljene za 4 cm
od druge pa za 3 cm. Izračunaj
medsebojne razdalje teh točk.

(To je bila najtežja naloga na
republiškem tekmovanju mla¬
dih matematikov Slovenije leta
1965 in jo je le en tekmovalec
v celoti pravilno rešil.)

Stanko Uršič

rešitve

nalog

Mislim, da so bile naloge iz
5. številke naše revije pretežke.
Niti eden od prejetih odgovorov
ni bil pravilen. Skupaj jih bomo
rešili:

1. Izračunaj, koliko kvadratov
različne velikosti je na šahovski
deski!

Na šahovski deski je 8 ■ 8 =
= 64 črnih in belih malih kva¬
dratov. Štiri mali kvadrati sku¬
paj tvorijo prav tako en večji
kvadrat.

Izreži karton te velikosti in
pokrij štiri kvadrate v spodnjem
levem kvadratu, kakor kaže sli¬
ka 1. Premakni karton za en

mali kvadrat proti desni (Glej
sliko 21). Takih kvadratov je v
eni vrsti sedem. Če boš premi¬
kal karton v navpično smer, boš.
prav tako dobil 7 kvadratov.
Skupaj torej 7 • 7 = 49 kvadra¬
tov.

Napravi isto s kvadratom, ki
vsebuje 9 malih kvadratov (Glej
sl. 3). Dobil boš 6 • 6 = 36 kva¬
dratov.

Kvadratov sledeče velikosti,,
po 16 malih, bo skupno 5  ■ 5  —
= 25; po 25 malih bo 4-4 =
= 16; po 36 malih bo 3 • 3 =
= 4 in končno kvadrat z vsemi
64 kvadrati v njem.

SLIKA -1

SLIKA Z.

SLIKA3

Torej bo kvadratov vseh veli¬
kosti skupno:

8 2  + 7 2  + 6 2  + 5 2  + 4 2  + 3 2  +
+ 2 2  + I 2  = 204

2. Pojasni ali je spodnji ra¬
čun pravilen !

2 + 3 = 11

V dekadičnem ali desetiškem
sistemu, kakršnega uporabljamo
v vsakdanjem življenju je zgor¬
nji račun napačen. Tako so tudi
ugotovili Bojan Kadunc, Zgon
Milenko, Branko Petek in Jože
'Gojtan. In vendar je zgornji ra¬
čun tudi pravilen.

V dekadičnem sistemu, ki
prav gotovo izvira od tod, ker
ima človek deset prstov na ro¬
kah, imamo vsega ničlo in še
devet drugih znakov: 0, 1, 2, 3,
■4, 5, 6, 7, 8, 9.

V tem sistemu štejemo enice

od 1 do 9, ko pa pridemo do
•deset, nimamo več posebnega
znaka, zato nadaljujemo s pisa¬
njem števil tako, da pišemo šte¬
vilo z dvema znakoma, ki se vr¬
stijo po nekem določenem vrst¬
nem redu : 10, 11, 12,.

"98, 99. Tu nam zopet zmanjka
znakov, zato pišemo števila s
tremi znaki 100, 101, 102 ...
itd. Osnova zgornjega štetja je
torej deset.

Iz zgodovine pa poznamo še
druge sisteme. Sumerijci, ki so
živeli pred šestimi tisočletji med
Evfratom in Tigrisom so razvili
sistem z osnovo 60; pomisli na
delitev ure ali stopinje!

Sledove nekdanjega sistema z
•osnovo 12 srečujemo na primer
v angleških merah in v »du¬
catu«.

Sistem z osnovo 2, torej si¬
stem, ki ima le dva znaka, je
uporaben v najmodernejših stro¬
jih za računanje.

Če bi imeli na vsaki roki le
po dva prsta bi morda izbrali
:sistem z osnovo 4. V tej osnovi
je namreč zgornji sistem pravi¬
len.

Ako sklepamo tako, kakor
smo sklepali s pisanjem števil

v desetiškem sistemu, bi imeli
v sistemu štiri ničlo in še tri
znake: 0, 1, 2 in 3.

Števila bi tedaj tako pisali :

ena = 1
dva = 2
tri = 3
štiri = 10

(nismo imeli več znakov)

pef = 11
šest = 12
sedem = 13
osem = 20
devet = 21 itd.

V tem sistemu je torej :

dva in tri je pet
ali z znaki 2 + 3=11

Račun je torej pravilen v si¬
stemu 4.

3. Nekdo je kupil dva avto¬
mobila, pa se je takoj skesal in
prodal vsakega za 2,000.000 di¬
narjev. Pri prvem je imel 20-%
izgubo, pri drugem pa 20% do¬
biček. Kolikšno izgubo oziroma
kolikšen dobiček je imel pri tej
kupčiji?

Pri prvem avtomobilu, je imel
20% izgube, prodal ga je torej
za 80% prvotne cene. Sklepaj¬
mo :

80%. 2,000.000

1%. 2,000.000

80

100%. 2,000.000 • 100

80

= 2,500.000

Prvi avto je kupil za 2,500.000
dinarjev in je tako imel 500.000
izgube.

Pri drugem avtomobilu je
imel 20% dobička, prodal ga je
torej za 120% prvotne cene:

120 %. 2 , 000.000

1%. 2,000X100

~ 120 ~

100 %. 2 , 000.000  • 100

120

= 1,666.666

Drugi avto je kupil za 1,666.666
in je imel 333.334 dinarjev do¬
bička.

Skupno je imel 166.666 di¬
narjev izgube.

Tvoja trditev Bojan, da »pri
prodaji avtomobilov ni imel ne
dobička ne izgube, ker se izguba
pri prvem avtomobilu uniči z
= 9; po 49 malih bo 2-2 =
dobičkom drugega avtomobila«
torej ne drži.

Tokrat nekoliko lažje naloge.
Prepričan sem, da bodo vse po¬
slane rešitve tudi pravilne.

10. Napiši največje število z
dvema enakima številkama!

11. Gospodinja je kupila za-i
boj jabolk, ki so tehtale bruto,
to je z zabojem 25 kg. Jabolka
so bila 21 kg težja od zaboja.
Koliko je tehtal zaboj?

12. Na stranicah zvezka je
večkrat natisnjena tabela pošte¬
vanke do deset. Kako bi izgle-
dala tabela poštevanke v siste¬
mu 4? (Glej navodilo pri rešitvi
2. naloge!)

MODELARJI!

material
za izdelavo
vseh modelov
lahko
nabavite
v trgovini

MLADI TEHNIK

Ljubljana, Stari trg 5

:282


letala

iz

prve

svetovne

vojne

nieuport 17

Najbolj znano francosko le¬
talo I. svetovne vojne je bilo
dvokrilno letalo Nieuport 17. To
, najslavnejše letalo iz »rodu
Nieuportov, znano tudi po ime¬
nu »15 kvadratnih metrov«, je
bilo izdelano v začetku I. 1916.
Bilo je močnejše in večje ter je
imelo boljši motor od svojega
predhodnika Nieuport 11. Za ti¬
sti čas je bilo Nieuport 17 iz¬
redno letalo.

Za pogon je služil motor Le
Rhone s 110 KM ali pa Clerget
s 130 KM. Zaradi močnega mo¬
torja je letalo dobilo oznako
17 »bis«.

Konstrukcija letala je bila
ob ičajna. Leseno krilo, ojačano
z žicami in prekrito s platnom.
Nekatera letala so imela v sre¬
dini zgornjega krila luknjo, ki
so jo prekrili s celuloidom za¬
radi boljše vidljivosti. Trup je
imel leseno konstrukcijo, ojače¬
no z žicami. Okrov motorja je
bil kovinski, ostalo pa prekrito
s platnom.

Letalo je bilo oboroženo z Le-
wis strojnico, montirano na raz¬
lične načine. Kasneje jo je na¬
domestila sinhronizirana Vickers

strojnica v sredini trupa pred-
pilotom. Za napade na nemške
balone, ki so jih uporabljali za
korekturo artilerijskega ognja
in za opazovanje so Nieuport 17
opremili z Le Prieur raketami,
ki so jih nosili na zunanjih
opornicah. Sprožili so jih elek¬
trično.

Nieuport 17 so poslali na bo¬
jišče v marcu 1916, kot nado¬

mestilo prethodnemu tipu 11.
Mnogo najslavnejših zračnih
asov Francije je letelo na tem
letalu.

Prvi Fokkerji in Halberstadt-
D-tip so bili v zraku šibkejši in
je Nieuport 17 prisilil Nemce,
da so ga pričeli kopirati. Šele
Albatros D-l, ki je posegel v bo¬
je v septembru 1916, mu je bil
enakovreden.

283

V začetku so se Angleži držali
samo svojih vojnih letal in so
kupili le 6 letal 17. Ker pa no¬
vih angleških lovcev ni in ni bi¬
lo, so do spomladi 1917 opre¬
mili kar štiri eskadrome z letali
17: Squadrom Nos. 1, 29, 40
in 60.

Letala 17 francoske izdelave
so služila tudi v Belgiji in Rusi¬
ji. Tudi italijanska tovarna
Nieuport - Mačehi, tovarna Dux
Company, Russo v Rusiji ter
Baltic Works in Schetchinin and
Company so izdelovali tip 17.

75 letal pa je bilo proda¬
no ameriškemu ekspedicijskemu
korpusu v septembru 1917. Upo¬
rabljali so jih za učenje. Enega
od letal z Elerget motorjem 17
»bis« pa so poslali v USA, kjer
je služil za demonstriranje leta.

Tehnični podatki:
razpetina 8,154 m

dolžina 5,750 m

višina 2,432 m

teža 550 kg

hitrost 171 km/h
tisoč metrov.

austrian
aviatik
D -1.

NAČRT LETALA OBJAVLJAMO
NA NOTRANJI STRANI OVITKA

284

V prvih letih vojne je Oester-
reichische — Ungarische Flug-
zeugfabrik Aviatik, (Avstrijsko-
Ogrska veja nemške tovarne Avi¬
atik), izdelovala le B-tip dvo¬
krilcev. V začetku leta 1917 je
konstruktor tovarne Julius von
Berg izdelal dva slična tipa le¬
tala in sicer dvosed C-i in eno-
sed D-l. To sta bili prvi letali
avstrijske konstrukcije.

Prvi D-l so imeli motor Au-
stro-Daimler s 185 KM, kasneje
pa so dobili isti motor z 200 in
225 KM. Na prototipu sta bila
pritrjena hladilnika ob strani
trupa. Kasneje so vgradili spre¬
daj avtomobilski tip hladilnika,
nato je bil hladilnik zopet ob
strani trupa, končno pa so iz¬
delali škatljasti hladilnik in ga
montirali na zgornje krilo.

Enostavna krila brez loma
navzgor so imela mesto zadnje¬
ga nosilca žico in je imelo krilo
obliko, ki je značilna za večino
nemških, avstrijskih in italijan-
1  skih letal iz I. svetovne vojne.
Krila so bila prekrita s plat¬
nom. Trup je bii globok, vendar
je pilot sedel visoko, z očmi tik
pred gornjim krilom, ter je imel
dober pregled. Trup je bil lesen,
prekrit z vezanim lesom, le
okrov motorja je bil kovinski.
Tudi rep je bil prekrit z lesom.

Prva letala so bila oborožena
s strojnico Schwarzlose, ki je
bila montirana pred kabino in
je streljala poleg elise. Kasneje
so opremili letalo z dvema stroj¬
nicama, po eno na vsaki strani
trupa ob instrumentni deski.

Nekateri D-l so imeli štiri-
krako eliso pod kotom 70°/110°
laray konstrukcije, ki naj bi po¬
lagala k boljši sinhronizaciji
strojnic. Letala D-l je izdelovalo
pet tovarn v 11 serijah in so jih
uporabljali vse do konca vojne.

D-l je imel odlične letalne
sposobnosti in se je dobro vzpe¬
njal. Pri prvih letalih so imeli
težave zaradi tankih kril, ki so
se včasih skrivila ali celo odlo¬
mila, zlasti če je pilot poizkušal

izvajati akrobacije. Seveda so to
kasneje odpravili.

Letala so izdelovali po serijah:

Austrian Aviatik (Av) 38,
138, 238, 338 ;

Vienna Carriage Works (WK
F) 84, 184, 284, 384;

Hungarian Engineering Works
(MAG) 92;

Thore und Fiala (TH) 101 in

Jakob Lohner (LO) 115.

Letalo D-l naj bi bilo zame¬
njano z dvokrilcem D-lI, vendar
se je vojna končala, še predno
je prestalo D-ll vse preizkusne
teste.

Tehnični podatki:
razpetina 8,000 m
dolžina 6,863 m
višina 2,500 m
teža 825 kg
hitrost 184 km/h

285

določimo

tehnološki

postopek

Vrnimo se na začetek. Po obi¬
sku tovarne ali industrijskega
obrata ste skušali v mislih zno¬
va preiti vso pot, ki jo opravi
izdelek, preden je dokončno iz¬
delan. Ali je med vami kdo, ki
misli, da bi prav v tovarni, ki
jo je obiskal, lahko določil vsaj
za nekatere faze dela boljšo ure¬
jenost in smiselnost? Pazite,
preden kaj porečete na to vpra¬
šanje, morate še enkrat podrob¬
no premisliti, če le ni morda
prav tisto, kar ste videli, naj-
pravilnejše. Morda na prvi po¬
gled izgleda nesmiselno, če pa
pomislite na skladišče, kvaliteto
in material, ki ga posamezni
stroji obdelujejo, dodatno opre¬
mo, ki prihaja s strani in jo pri¬
pravljajo v posebni delavnici,
ali pa pride iz druge tovarne,
morate ‘skoraj v vseh primerih
priznati, da je postopek, ki ste
ga videli, morda le edino pra¬
vilen.

Skušajte si predstavljati, kako
veliko delo opravijo tisti, ki
vsklajajo ' celoten potek proiz¬
vodnje.

Torej, na delo! Zamislite si
tovarno, določite, kaj naj bi iz¬
delovala in zapišite si, kakšne
stroje boste rabili za delo v
njej. Izrišite si načrt tovarne s
posameznimi obrati in ugotovi¬
te, kje bo stalo skladišče z ma¬
terialom. Ugotovite, v kakšnem
razporedu boste postavili stroje,
tako da bo pot izdelka smiselna.

Ugotovite, kje in kako bo dote¬
kala električna energija za po¬
gon strojev. Določite, kje bo
končna faza obdelave in skladi¬
šče izdelkov. To skladišče seve¬
da ne smete postaviti v skrit
in nedostopen kotiček tovarne,
temveč tja, kamor bodo lahko
prihajali ponje kamioni, ali pa
boste ob nakladalno rampo spe¬
ljali celo železniške tire.

Temu načrtovanju pravimo
določevanje tehnološkega po¬
stopka.

na

vrsti

je

kontema

Da bi vse vaše delo ne ostalo
le na papirju, ali celo le v mi¬
slih, boste izrabili vse možnosti,
ki vam jih nudi KONTEMA. Že
v prejšnjih številkah revije ste
lahko brali o postojnskem pod¬
jetju LIV in o imenitni tehnični
sestavljanki, s katero lahko se¬
stavite najrazličnejše industrij¬
ske obrate.

Če ste se s tovariši in sošolci
ravnali po nasvetu in skupaj ku¬
pili komplete KONTEMA, je to¬
rej prišel čas, da jih tudi ko¬
ristno uporabite. Vsak stroj, ki
ga boste določili za vašo novo
tovarno, boste sestavili iz posa¬
meznih delov, pripravljenih v
enem od kompletov KONTEMA.
Če boste uporabili najenostav¬
nejšo izvedbo kompleta, bo to
že kar zadostovalo za postavitev
večje industrijske delavnice. Obe
drugi varianti pa sta seveda še
bogatejši.

kontema
ni draga

Če pomislite, kaj vse boste
lahko zgradili s pomočjo KON-
TEME, potem res ni treba še
posebej praviti, da bi morda le
veljalo uporabiti prihranjeni de¬
nar za njen nakup. Posebno še, 1
če je ne kupi en sam, temveč
skupina dveh ali treh prijate¬
ljev. Zlasti zanimivo je tudi to,
da bo podjetje LIV iz Postojne
vsaki skupini, ki ima več kot
petnajst članov (in vsak član
svojo sestavljanko), podarilo v
znak priznanja največjo sestav¬
ljanko K-15.

V primeru, da vas je v raz¬
redu toliko, da bosta denimo po
dva in dva kupila najmanjšo
KONTEMO, ter to seveda sporo- j
čila našemu uredništvu, bo vsa
vaša skupina dobila še največjo
KONTEMO. Tedaj pa boste prav
zares imeli na razpolago tolik- J
šno število posameznih delov za
sestavljanje najrazličnejših stro¬
jev, da boste z njimi lahko zgra¬
dili velikansko tovarno.

Tudi delo, ki ga bo zahtevala
graditev velikega industrijskega
obrata, bo kajpak povezano s
skupnim delom vseh, ki so so¬
delovali pri nakupu. Naj torej
velja, da KONTEME ne boste i
kupovali skupaj le zaradi tiso¬
čakov, ki le niso majhen denar,
temveč predvsem zato, ker za¬
hteva takšno delo skupinsko, ali
kot temu rečemo, timsko delo.

Uredništvo revije TIM pa je
mimo kratice, ki ponazarja na¬
men revije, mislilo pri določitvi
naslova zanjo tudi na organizi¬
rano skupno delo in razvedrilo.

Zares veseli bomo, če nam bo¬
ste kmalu pisali in sporočili, da
je tudi vaš na novo ustanovljeni
tim pričel z gradnjo KONTE-
MINIH strojev.

286

kontema

klub

po

šolskem

izletu

Tudi letos ste verjetno odšli
na obisk v kako tovarno ali ve¬
like strojne delavnice. Kjerkoli
ste pač že bili, vsaj nekateri
med vami so si podrobno in z
zanimanfem ogledali, kako po¬
teka delo v velikem obratu. Vi¬
deli ste, da je pot, ki jo prepo¬

tuje izdelek od začetnih faz ob¬
delave tja do končne oblike,
smiselno urejena.

Tej poti pravimo tehnološki
postopek. V modernih tovarnah
je urejen do takšne mere, da
potuje izdelek kar po tekočem
traku. Ob traku stoje ali sedijo
delavci, monterji, kontrolorji.
Vsakdo natanko ve, kaj mora
storiti tedaj, ko pride mimo nje¬
ga izdelek. Nekateri med njimi
morajo priviti le nekaj vijakov,
drugi spet dodajo nov del opre¬
me, ki pride s strani. Tudi ti
deli, ki jih dodajajo, pripotujejo
s posebnim tekočim trakom. Po¬
stopek v veliki tovarni lahko
primerjamo z reko, ki teče po
ravnini, vanjo pa se stekajo po¬
toki in druge reke. Z vsakim
pritokom je večja in mogočnej¬
ša. Končni izdelek pa primerjaj¬
mo z izlivom v morje.

V manjših tovarnah ni teko¬
čih trakov. Inženirji, ki vodijo
delo v njih, morajo natanko pre¬

udariti, kako naj poteka delo,,
da bo čim več koristi in uspe¬
ha. Tudi tu določijo smer in po¬
tek dela. Izogniti se morajo vsa¬
kemu odvečnemu postopku, pa¬
ziti morajo na to, da bi izdelek
nikdar ne potoval po delavnici
sem in tja, ali pa da bi ga mo¬
rali delavci zanesti zopet nazaj,
v sosednji prostor in nato spet
v prvega.

Posebno pomembno je tudi,
kje stoji skladišče. Ponekod ima¬
jo več manjših skladišč, ki sto¬
jijo vzporedno z dogajanjem v
delavnici. Drugje spet je skla¬
dišče postavljeno centralno in
material oddajajo skladiščniki
na delovna mesta, ki so razpo¬
rejena okrog skladišča.

V Selški dolini je pri kraju
Železniki silno zanimiv primer
tovarne, ki ima tehnološki po¬
stopek urejen s skladiščem v
sredini. To je tovarna Niko. Nje¬
ni konstruktorji so jo zgradili
po podrobno premišljenem na¬
črtu. Zgradili so tovarno, kjer
nima izdelek niti metra odvečne
poti. Zgradba je popolnoma
okrogla.

Seveda pa ne smemo reči, da
je takšna, okrogla oblika tovar¬
ne edino pravilna. Vsaka pano¬
ga industrije zahteva svoj, po¬
seben tehnološki postopek. Celo
posamezni izdelki v eni izmed
panog. Delo, ki ga opravijo stro¬
kovnjaki pri usmerjanju in raz¬
porejanju takšnega postopka, je
naporno in zahteva visoko zna¬
nje. Tehnolog mora poznati po¬
tek vsega dela do zadnje malen¬
kosti, vedeti mora celo, kakšne
so surovine. Tehnolog določi, ko¬
liko delavcev mora sodelovati
pri posameznih fazah dela.

Vidite, v tem je pomembno
bistvo stvari. Če torej berete v
časopisu, da so denimo v neki
tovarni bistveno izboljšali teh¬
nološki postopek, veste, kaj vse
tiči za to novico. Tak izboljšan
postopek da mnogo višje proiz¬
vodne rezultate, čeprav z istimi
stroji in brez dodatne opreme.

287

obvestila

Sporočamo bralcem, da
smo dali razmnožiti v ve¬
likosti 1 : 1 načrte za
gradnjo polarnega vozila
in gliserja za led. Naroč¬
niki, ki so nam sporočili,
da želijo te načrte, naj
pošljejo uredništvu TIM-a
2,50 novih dinarjev in si¬
cer v poštnih znamkah
po 30 in po 5 starih di¬
narjev, nakar jim bomo
načrt takoj poslali.

Sporočamo vsem mode¬
larjem, da je Mladi teh¬
nik znižal ceno že izrez¬
ljanih kompletov za se¬

stavljanje modela motor¬
nega čolna tipa Biser na
14,00 N din.

Naši mladi bralci več¬
krat naročajo razni ma¬
terial v vrednosti par sto
dinarjev in pošljejo .denar
v pismih samo za mate¬
rial, brez poštnine. Neki
zopet samo naročijo ma¬
terial, a ko ga Mladi teh¬
nik pošlje po povzetju,
ga vrnejo, večkrat tudi
polomljenega. Ker s tem
nastanejo občutni stroški,
bo Mladi tehnik v bodoče
pošiljal interesentom sa¬
mo material v vrednosti
najmanj 20,00 N din, ker
se zaradi visoke poštnine
material v manjši vred¬
nosti ne izplača pošiljati.
Znesek za poštnino je

namreč večji, kot je vred¬
nost poslanega materiala.
Material bomo pošiljali
samo po povzetju.

Učiteljem tehničnega
pouka, kot tudi modelar¬
jem priporočamo nakup
transformator - usmernika
za izhodno enosmerno na¬
petost 12—15 Voltov, ki
se da z gumbom reguli¬
rati. Posebno prikladen je
za pogon tehniških igrač,
kot raznih lokomotiv,
elektromotorčkov itd. Pri¬
ključek je prirejen za
omrežni tok 220 Voltov
(izmenični). Transforma¬
tor-usmernik je lično iz¬
delan in vgrajen v solidno
ohišje. Cena je 100 N din.
Dobite ga pri Mladem
tehniku.

vi

vprašujete —
mi

odgovar¬

jamo

Milan Zakrajšek iz Ljub¬
ljane želi načrt za radij¬
ski oddajnik in sprejem¬
nik s transistorji. To je
pa težja stvar. Oddajanje
radijskih signalov je pri
nas urejeno z zakonitimi
predpisi. Vsakršno odda¬
janje brez dovoljenja je
prepovedano, ker povzro¬
ča motnje, ki so lahko
celo nevarne. Radijskih
oddajnikov torej ne bomo
prinašali v TIM-u, pač pa
ti kot vnetemu amaterju

svetujemo, da pristopiš v
najbližji radio klub, kjer
boš o teh stvareh lahko
kaj več izvedel. Časopis
Radioamater prinaša tudi
načrte za oddajnike.

Miroslav Čeh, Divača —
Mikrofona in transistor-
jev, za katere vprašaš, ni¬
mamo pri Mladem tehni¬
ku. Obrni se z dopisnico
na trgovino Radiocenter,
Ljubljana, Cankarjeva 2.
Z načrti za izdelke na po¬
dlagi transistorija bomo
nadaljevali v prihodnjih
številkah. Upam, da bomo
lahko ustregli tudi Len¬
ziju Ninu iz Pirana, ki želi
pripravo za daljinsko
usmerjanje.

Vsem bralcem revije

TIM, ki bodo tudi med
počitnicami potrebovali
kako posebno informaci¬
jo, priporočamo, da takoj

pišejo na uredništvo re¬
vije. Na vsako pismo bo¬
mo skušali odgovoriti kar
po pošti. Če bomo sodili,
da je vprašanje v njem
zanimivo tudi za vse osta¬
le bralce, bomo vprašanje
in odgovor objavili tudi v
eni od prvih številk pri¬
hodnjega letnika revije

288

MODE LARJ I !

mam


Pri izdelavi

najrazno-

vrstnejših

modelov

boste

potrebovali
vezane
plošče, furnir
in različno
debele
letvice.

Ves ta

material

lahko

kupite

ali naročite

pri

MLADEM

TEHNIKU

LJ U BLJAN A
Stari trg 5

Radioamaterji

pozor!

Zbirajte
odpadni baker
in ga

oddajte podjetju

ki zbira odpadne surovine

Na potrdilo ki ga boste prejeli napišite
„ZA MLADI TEHNIK"
in ga pošljite na naslov

MLADI TEHNIK

LJUBLJANA, Stari trg 5

ki Vam bo zato lahko preskrbel vse
vrste bakrene lakirane žice