ISSN 0040-7712

9

770040

771208

Pomorska diorama

Model

RV-letala

pon


CENA 2,50 €

NOVEMBER 2010

LETNIK XLIX

Model

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102

ULTRAMAT 14 plus

Best.-Nr. 6464


ložndst polfijenja:

Polnilni tok:

Co. KG

Unverbindliche Preisempfehlung

Postfach 1242
73220 Kirchheim unter Teck
www.gfaupner.de

3 vgrajen Graupnerjev izenačevalnik s priključkom j
za 1 do 6 akumulatorjev Ni-Cd/Ni-MH/Li-po/LiuočLi-l
3 samodejni program za polnjenje modelarskih baterij
3 Časovno stikalo z možnostjo izključitve

O enostavno programiranje s pomočjo štirih tipk _

■ni LCD-prikgzovalnik, ki omogoča hkratno prikazovanje vseh pomembnejših funk
akumulatofjfev Ni-Cd, Ni-Mh, Li'po, Li-io, Li-Fe, Li-Mn in svinčenih akumulatorjev

• • ® < * 1 f ( »

t zaznavanja delta-peak za akumulatorje Ni-Cd in Ni-MH

samo ene celice

po, Li-io in Li-Fe s konstantno napetostjo in tokom; samodejno (  J

Inega toka in izklop po dosegu nazivne polnilne napetosti j

trnov za polnjenje svinčenih akumulatorjev , ‘ j

emenitvijo, kratkim stikom in napačno polariteto j

leškega, nemškega ali francoskega nlenija ’

rnosti akumulatorjev priročni nastavitvi polnjenja akumulatorjev NI-MH in Ni-Cd
O prikaz napetosti posameznih celic pri polnjenju 2- do 6-celičnega akumulatorja Ni-Cd/Ni-MH/Li

11—15 V/8,5 A, enosmerna

izmenična

1-^14 ceHC Ni-MH/Ni-Cd

1—6 celic Li-po/Li-io-/l_i-Fe

I- j6celiQ;Pb f

0,1 A—5 A pri priključitvi na omrežno papetost
(maks. 50 W)

0,T A—5 K  pri priključitvi na enosmerno, napeto

I1- 15 V (maks. 50 W) *

1 -€ celit? Ni-Cd/Ni-MH/U-po/Li-io/Li-Fe
Ni-MH/Ni-Cd - 0.1 A: Li-Po/Li-io/Li-Fe - 0,
140 x 14px54 l mm

Izenačevalnik: e 6

Izenačevalci tok:

Mere:

Masa brez omrežnega kabla:

Tehnični podatki:

Delovna napetost: 4

Lo 9at ec s ,„
ht( P.7/ S /,o„ ’ Ve Wa

‘?sdA0N.

AZ 258 • DZ10022

KAZALO

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

NOVEMBER 2010, LETNIK XLIX, CENA 2,50€
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Za založbo:

Blaž de Costa

Odgovorni in tehnični urednik revije:
Jože Čuden

Lektoriranje:  Katarina Pevnik

Trženje oglasnega prostora:
Bernarda Žužek

Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si

Naročniški oddelek:
telefon: 01 /479 02 24,
e-pošta: mojca.borko@TZS.si

Revija izide desetkrat v šolskem letu.

Naročite jo lahko na naslov uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 2,50 €,
naročnina za prvo polletje pa 12,50 €.

Transakcijski račun:
07000-0000641745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943

(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €.

Devizni transakcijski račun pri

Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,
Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: SI56029220012171943

Koda SWIFT: UBASI2X

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,

Miha Zorec, Roman Zupančič.

Računalniški prelom:

SET, d. o. o.

Tisk: Korotan, d. o. o.

Naklada: 5.000  izvodov

Publikacijo sofinancira Javna agencija
za raziskovalno dejavnost RS

in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

- Urad za znanost ter Urad za šolstvo.

Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na dodano
vrednost po stopnji 8,5 %.

Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez
pisnega dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Ce želite narediti daljinsko voden model
letala, primeren za začetnike, in še nimate
nobenih izkušenj z RV-modeli, je pony
prava rešitev.

Foto: Roman Ložar

KAZALO


4

6

10

16

19

30

32

PREDSTAVITEV TEHNIČNEGA
IZOBRAŽEVANJA MLADIH
NA OSNOVNI ŠOLI BRINJE
V GROSUPLJEM

MODEL ZAČETNIŠKEGA
RV-MODELA LETALA PONY 

POMORSKA DIORAMA

HISPANO HA-100 TRIANA

PLASTIČNA MAKETA

TOVORNEGA VOZILA

MB 1628S (3. DEL).

DIRKE Z AVTOMOBILSKIMI
MODELI SLOT (7. DEL)

TIMOVO IZLOŽBENO OKNO

MIG-3

34

36

ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE

(3. DEL)

PASTIRSKI OGENJ

38 MODEL PRITLIČNE HIŠICE

Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi.



TEE£ november 2010

3

| REPORTAŽA

Predstavitev tehničnega izobraževanja
mladih na Osnovni šoli Brinje v Grosupljem

Tokrat smo se odločili za obisk
Osnovne šole Brinje v Grosupljem, s ka¬
tero že nekaj časa lepo sodelujemo in ka¬
tere vodstvo nam je v preteklosti veliko¬
dušno priskočilo na pomoč pri izvedbi
zaključnih prireditev v okviru Timovih
natečajev. Poklepetali smo z g. Ivom Do-
vičem, učiteljem fizike in tehnike na šoli,
ki ima zasluge, da je tehnično izobraže¬
vanje mladih in njihovo udejstvovanje
pri tehničnih interesnih dejavnostih na
zavidljivi ravni, o čemer pričajo tudi nji¬
hovi dosežki. Gospodu Doviču smo za¬
stavili nekaj že običajnih vprašanj.

Ali lahko na kratko predstavite vašo
šolo in tehnične interesne aktivnosti,
kijih gojite na vaši šoli. Koliko učencev
obiskuje modelarski krožek in koliko so
stari?

OŠ Brinje Grosuplje je bila ustanov¬
ljena leta 1997, od leta 2000 pa deluje v
novih, sodobnih šolskih prostorih. Sku¬
paj s podružnično šolo Polica in šolo s
prilagojenim programom jo obiskuje ne¬
kaj manj kot 600 otrok.

Učenci se na naši šoli lahko srečajo s

številnimi dejavnostmi s področja tehni¬
ke in tehnologije, saj se skoraj vsako leto
izvajajo vsi trije izbirni predmeti obde¬
lave gradiv (les, kovine, umetne snovi)
ter robotika v tehniki in elektronika z
robotiko. Že več kot deset let na šoli za
učence od 6. do 9- razreda poteka tudi
modelarski krožek. Obisk slednjega se
z leti povečuje, tako da ga letos v dveh
skupinah obiskuje že 40  otrok.

Kako je s financiranjem interesnih de¬
javnosti? Kolikšen delež morajo prispe¬
vati učenci sami?

Pri modelarskem krožku se učenci
najprej srečajo z modelom čolna jaka
(TIM 4/1997). Gradnja tega je precej eno¬
stavna, pri izdelavi kabine pa lahko dajo
prosto pot svoji domišljiji. Gradiva za
njegovo izdelavo so poceni in jih razen

motorja priskrbi šola, izdelan čoln pa je
robusten in ponuja veliko zadovoljstva
ob preizkušanju na vodi. Pozneje učenci
večinoma izdelujejo čolne, občasno pa
tudi kakšen avtomobil, letalo ali pa se
lotijo čisto svojega projekta (amfibijsko
vozilo, vozilo na zračni blazini).

Koliko si pomagate s prispevki, objavlje¬
nimi v reviji TIM? Kateri modeli prevla¬
dujejo, samogradni ali takšni, izdelani
iz kompletov?

Pri odločanju za izdelek je učencem v
veliko pomoč bogata zbirka starejših let¬
nikov revij TIM, ki jo hranimo v tehnič¬
ni učilnici. Verjetno se prav zato učenci
večinoma odločajo za gradnjo modelov
v samogradnji in le občasno za izdelavo
modelov iz kupljenih kompletov.

Na katerih področjih ste se doslej naj¬
bolj izkazali, s katerimi najvidnejšimi
dosežki se lahko pohvalite?

Pred devetimi leti smo na šoli izdelali
tri metre dolgo jadrnico Brina (izdelava
je bila opisana v Timu 9-10/2004) in z
njo osvojili zlato priznanje na tekmova¬
nju mladih tehnikov. Od takrat se z učen¬
ci, ki niso zaposleni z izdelavo svojega
modela, zelo radi lotimo kakih večjih
projektov. Tako smo izdelali tudi svoj
električni avtomobil (TIM 8 in 9/2008),
ki smo ga s pomočjo Zveze za tehnično
kulturo Slovenije predstavili na medna¬
rodnem sejmu ESE v Španiji, večjo make-

november 2010

to vesoljskega raketoplana space shuttle,
ter tri metre in pol dolg električni gliser,
za katerega smo prav tako prejeli zlato
priznanje na tekmovanju mladih tehni¬
kov. V lanskem letu smo tehnično učil¬
nico opremili z »žogozvočnikom« - zvo¬
čnik v obliki žoge, v katerega je vgraje¬
nih 31 zvočnikov.

Katere projekte imate ta hip v delu?

Obsežen vozni park zahteva tudi ne¬
kaj vzdrževanja, tako da smo v letošnjem
letu že zavihali rokave ter se lotili stilske
in tehnološke prenove karoserije našega
električnega avtomobila.

Katerih tekmovanj se udeležujete z va¬
šimi učenci?

Učenci se z velikim veseljem udele¬
žujejo različnih tehničnih tekmovanj s
področja konstruktorstva in obdelave
gradiv, v zadnjem času pa tudi zelo za¬
bavnih modelarskih tekmovanj, ki jih ob
koncu šolskega leta organizira revija TIM
oziroma Tehniška založba Slovenije.

Kako je zmanjšanje števila ur za pouk
tehnike in tehnologije vplivalo na za¬
nimanje učencev za sodelovanje pri
tehničnih interesnih dejavnostih in za
tehniko nasploh?

Opažam, da je zanimanje otrok za
tehniko izjemno, kar je tudi prav in logi¬
čno glede na čas, v katerem živimo. Prav

pa bi bilo tudi, da se na državni ravni ne¬
kaj naredi, da se bo to zanimanje učen¬
cev ohranilo in preraslo v še kaj več. Če¬
prav iz ust politikov pogosto slišimo, da
za ohranitev gospodarske rasti v Slove¬
niji nujno potrebujemo tehnično visoko
izobražen in inovativen kader, so prav ti
v preteklosti z uvedbo devetletke in kr¬
čenjem ur tehnike v osnovnih šolah pro¬
mociji tehnike naredili veliko škode. Po

mojem mnenju je treba učencem v času
njihovega šolanja omogočiti, da se bodo
srečali s čim več različnimi dejavnostmi
s področja tehnike, kar je seveda pred¬
pogoj, da se nad katerim izmed njih na¬
vdušijo in svojo poklicno pot nadaljujejo
v kateri izmed tehničnih smeri. Dodatna
ura tehnike v devetem razredu bi bila
zagotovo korak v pravo smer. Prav tako
bi bilo treba vložiti več sredstev v orga¬
nizacijo državnih tekmovanj s področja
tehnike, ki so bila po moji oceni v prete¬
klosti bistveno bolje organizirana.

Kljub mnogim frustracijam, ki jih s
strani države lahko doživi učitelj, lahko
rečem, da mi je poučevanje tehnike in
delo z mladimi navdihujoče, ustvarjalno
in predvsem zabavno.

mr

november 2010

5

PRILOGA

Model začetniškega RV-letala pony

ROMAN LOŽAR

Opis

Ali si želite narediti daljinsko voden
model letala, ki je primeren za začet¬
nike, in do zdaj še nimate nobenih iz¬
kušenj z RV-modeli? Če je odgovor da,
potem je pony pravi za vas. Kakšne last¬
nosti mora imeti tak model? Enostavna
konstrukcija in izdelava, dobre letalne
sposobnosti ter nizka cena. Ni pa vsak
model letala, ki dobro leti, primeren za
začetnike. Predvsem mora še neizku¬
šenim modelarjem odpuščati prve na¬
pake. Kaj to pomeni? Model mora biti

pravilneje, z majh¬
no obremenitvijo
kril. Z dobrimi
300 grami pony
leti počasi z vklju¬
čenim motorjem
in tudi lepo jadra
z ugasnjenim. Več
o samem letenju
na koncu tega pri¬
spevka. Majhna
teža pa bi lahko

stabilen po višini in se ne sme prehitro
zagnati (»zapumpati«), če pa že, se mora
brž ujeti in nadaljevati polet. To zago¬
tovimo z razmeroma velikim repom,
pravilno izbiro krilnega profila in samo
geometrijo modela. Kot začetnik boste
imeli pri prvih poletih največ preglavic
s smerjo. Ko leti model proč od vas, na¬
redi desni zavoj, če premaknete ročico
na komandah na desno, če leti proti
vam, se smer obrne. Zaželeno je, da za¬
četniški model zato leti čim bolj počasi,
kar dosežemo z majhno težo oziroma,

pomenila tudi, da je model zelo krhko
izdelan in se pri trdih pristankih hitro
polomi. Da to ni tako, sem poskrbel s
pravilno izbiro materialov za gradnjo.
Kot je videti s slik, pony ne vsebuje niti
koščka balze, ki je bila dolga leta nepo¬
grešljivo gradivo vsakega modela, zlasti
začetniškega. Naš osnovni material je
EPP z gostoto 20 kilogramov na kubični
meter. Na videz je sicer podoben stiro¬
poru, a je veliko bolj elastičen. To po¬
meni, da se pod pritiskom samo upogne
in ne poči, kar se pokaže kot prednost

pri trdem pristanku. Ob zelo grdem
pristanku lahko tudi poči, a to se zgodi
zelo redko. Toliko o višinski in smerni
stabilnosti. Ostane nam še stabilnost po
nagibu. To enostavno dosežemo z veli¬
kim V-lomom. Zaradi čim hitrejše grad¬
nje sem se odločil za geometrijo kril z
ravnim srednjim delom, centroplanom
in dvema ušesoma. Vsi trije deli so ena¬
ko dolgi, kot vsakega ušesa je 10 stopinj,
kar zagotavlja dobro stabilnost po na¬
gibu, in za upravljanje ne potrebujemo
zakrile.

6

PRILOGA

Konstrukcija

Morda se pony zdi komu na prvi po¬
gled malce neobičajen (slika 1), saj ima
zadnji del trupa iz dveh karbonskih pa¬
lic, motor pa je v sredini med njima. Če
je motor v nosu modela, se pri nerodnih
pristankih lahko poškoduje, to pa v na¬
šem primeru ni mogoče. Ker je sprednji
del iz elastičnega EPP-ja, tudi ne more
nikogar poškodovati, če se kam zaleti.
Rep je narejen iz 6-mm deprona. Motor
je na zadnji del trupa pritrjen pod ko¬
tom. Zob nad krili je namenjen temu, da
prek njega speljete anteno do repa. Ser-
vomehanizma za smer in višino sta kar
na repu, da so ročice čim krajše. Velik
akumulator Li-po 2S v nosu ima dvojno
vlogo. Skrbi, da ni treba dodati veliko
obtežila, obenem pa nudi vsaj 15 minut
letenja s polno močjo, kar praktično po¬
meni skupni čas pol ure ali še več.

Orodje in sestavni deli

Orodje za sestavljanje je klasično mo¬
delarsko z nekaj dodatki (slika 2). Poleg
ravnila oz. trikotnika in dveh uteži potre¬
bujemo še pištolo za toplotno lepljenje,
spajkalnik, hitro poliuretansko lepilo,
ščipalke za perilo, PVC-folijo za zaščito,
lepilni trak (najbolje vodoodporen) za
pritrditev krmil, dvostranski lepilni in
zaščitni trak. Na sliki 3 vidite vse sestav¬
ne dele.

Najprej se lotimo izdelave šablon za
krila. Najenostavneje je, če jih izrežemo
iz 3-mm vezane plošče. Naredimo štiri
šablone, dve za zgornji obris profila in
dve za spodnji. S segreto uporovno žico,
napeto na loku, izrežemo centroplan in
ušesi. Rezati začnemo najprej na zgornji
strani. Centroplan ima še majhen utor
za letvico, ki ga lahko naredimo tudi
naknadno. Trup izrežemo po enakem
postopku. Naj opozorim, da pri rezanju
prosite prijatelja, naj vam pomaga, ker
bo tako delo bolj kakovostno opravlje¬
no. Morebitne neravnine zbrusite z bru¬
silnim papirjem. Iz EPP-ja izrežete dve
majhni gondoli, ki skrbita za boljšo pritr¬
ditev karbonskih palic na krilo. Nosilec
za motor je iz 3-mm vezane plošče, nosi¬
lec centroplana pa je smrekova letvica s
presekom 3x5 mm.

Rep je izdelan iz 6-mm deprona, da je
močnejši. Izrežite ga kar z ostrim mode¬
larskim nožem. Karbonski palici sta pre¬
mera 5 mm. Iz vitroplasta ali tanke veza¬
ne plošče naredimo še dve ročici, ki ju
na koncu prilepimo na krilca smernega
in višinskega stabilizatorja, da prek njiju
z žico povežemo servomehanizme.

Gradnja

Ko so vsi deli s slike 3 pripravljeni, se
lotimo lepljenja. Uporabimo hitro eno-
komponentno poliuretansko lepilo. Hi¬
tro pomeni, da je suho nekje v dvajsetih
minutah. Ne nanašamo ga preveč, ker se
med sušenjem razteza. Najbolje je, da na
nekaj ostankih malo poskusimo, kako to
gre. To lepilo ima eno veliko prednost,
in sicer, da ob raztezanju lepo zalije in

november 2010

objame dele med seboj. Z njim lahko
tudi zelo dobro popravimo model, če se
nam razbije. Najprej pa vlepimo v krila
nosilec (slika 4).

Bodimo pozorni, da ta na vsaki strani
nekoliko sega iz krila. Takoj ko smo no¬
silec vstavili, ga prelepimo z zaščitnim
trakom. Tako preprečimo, da lepilo izha¬
ja iz utora. Ko se posuši, trak enostavno
odstranimo. Dobro je še, da ga obtežimo
(slika 5), saj če smo nanesli nekoliko
preveč lepila, lahko to med sušenjem po¬
tisne nosilec iz krila.

Preden se lotimo lepljenja ušes na
centroplan, iz deprona izdelamo šablo¬
no (slika 6), s katero si pomagamo, da je

kot točno 10°, kolikor je potrebno. Dele
šablone lahko spojimo z raztaljenim le¬
pilom iz pištole za toplotno lepljenje
(slika 7). Posamezno uho in centroplan

natančno obrusimo, vsakega za kot 5°
(slika 8).

Preden se lotimo lepljenja, šablono
iz deprona položimo poleg centroplana,

šablonsko desko pa prekrijemo s poli¬
vinilom, da se nam krilo ne bo prilepilo
nanjo (slika 9). Ne pozabimo obtežiti
obeh polovic krila, ker se lepilo, kot smo
že povedali, malce razteza (se razširi) in
spoj ne bo takšen, kot bi si želeli.

V vsako uho pred tem naredimo še
majhen utor (slika 10), kjer smo pred
tem vlepili nosilec centroplana, ki je na
vsaki strani nekoliko daljši. Na koncu
spoj enako kot prej prelepimo z zaščit¬
nim trakom, uho in centroplan pa ob¬

težimo (slika 11). Enako naredimo še na
drugi strani. V zlepljeno krilo naredimo
še izrez, da nam ga elisa motorja ne po¬
škoduje (slika 12).

7

Naslednje, kar sestavimo, mora biti
rep (slika 13)- Kot boste pozneje videli,
je tako najlažje. Pazimo na pravi kot, pri
čemer si pomagamo s trikotnikom. Uto¬
ri naj se lepo prilegajo med seboj. Krmi¬
la, ki jih na rep prilepimo kar z lepilnim
trakom (najbolje vodoodpornim), na¬
tančno obrusimo (slika 14). Sledi lep¬

ljenje karbonskih palic. Ne pozabimo
na polivinil in zaščitni trak (slika 15). Z
ravnilom preverimo, ali sta prilepljeni
pravokotno.

8

Ko se lepilo posuši, naš čaka najtežav¬
nejši del izdelave modela. Rep s karbon¬
skima palicama moramo prilepiti na kri¬
lo (slika 16). Za začetek krilo obrnemo
na hrbet in ga podstavimo, lahko tudi s
kakšno knjigo. Pred spojem nanesemo
lepilo (slika 17).

Da se nam med sušenjem kaj ne
premakne, si pomagamo s ščipalko za
perilo na zadnjem delu krila (slika 18).

Nato nad karbonski nosilec prilepimo še
gondolo za ojačitev (slika 19). Vse to na¬
redimo naenkrat, da se nam lepilo vmes
ne posuši. Ne pozabimo spoja prekriti z
lepilnim trakom. Krilo obrnemo, obteži¬
mo in počakamo, da se posuši (slika 20).
Sprednji del gondole še malo pobrusimo
in krilo je narejeno (slika 21).

Trup in krilo moramo zdaj še zlepi¬
ti med seboj. Na krilu si označimo, kje
je sredina, da bo trup točno na sredini
centroplana. Ko se lepilo posuši, vlepi-
mo še rebro iz vezane plošče, na katere¬
ga bomo pritrdili motor.

Izbira motorja, akumulatorjev
in RV-naprave

Ker je skupna masa modela z aku¬
mulatorji okoli 300 g, moramo izbrati
pravi brezkrtačni motor, da se bo model
pod polno obremenitvijo lepo vzpenjal.
Tu ni druge poti kot preizkušanje. Pri¬
poročam brezkrtačni elektromotorček
premera 23 mm in dolžine 14 mm, elisa
naj bo velikosti 7x4, Li-po akumulator
pa 2S s 1800 mAh in maso približno
100 g, zadostuje že 10C, saj poraba ne
presega 7 A. Servomehanizma naj bosta
trigramska, sprejemnik pa vsaj trikanal-
ni z BEC-em ter normalnim dosegom,
ker je model dobro viden tudi na več
kot 200 metrih.

Montaža RV-naprave

Sledi napeljava žic od servomeha-
nizmov do sprejemnika. Če so ti veliko¬
sti mini, morajo biti ročice do njih čim
krajše. Najenostavneje je,  da so na rep
prilepljeni kar z dvostranskim lepilnim
trakom. Rešitev se je izkazala za dovolj
dobro, pa še hitro je narejeno. Kabel
med servomehanizmom in konektor-
jem prerežemo na sredini. Tega pri-

november 2010


spajkamo na žice, ki so dolge približno
80 cm in jih vzamemo iz kakšnega
UTP-kabla, ki se uporablja za povezavo
računalnikov. Pazimo, da je žica pletena
in nima trde žile (sliki 22a in b). Žice na¬
peljemo skozi luknjo v karbonski palici
od zadnjega dela naprej. Na repu jih spe¬
ljemo po zadnjem robu (slika 23). Vlepi-

Z vijaki pritrdimo motor, na kate¬
rega smo že prej prispajkali krmilnik
vrtljajev. S spajkalnikom na označenem
mestu na trupu naredimo odprtino za
sprejemnik (slika 26). Prispajkamo še
žice servomehanizmov, nato lahko vse
skupaj povežemo s sprejemnikom. Še
prej vključimo oddajnik in nastavimo

PRILOGA

pravilni in se motor vrti tako, da model
potiska naprej. Pomembni so tudi hodi
krmil, ki za začetnike ne smejo biti pre¬
veliki (glej načrt).

Spuščanje

Pony je pripravljen za polet in vse,
kar moramo še storiti (če smo doma vse
našteto že preverili), je, da sklenemo
konektorje. Ročica za plin mora biti v
položaju spodaj. Krmilnik se nam naj¬
večkrat (odvisno od tipa) odzove s pi¬
skom ali kratko melodijo. Če ste popol¬
ni začetnik, se nekaj osnov letenja lahko
naučite na simulatorju. Oboroženi s
tem znanjem, boste model lahko hitro
spravili v zrak. Za prve polete priporo¬
čam, da model preizkušate v brezvetrju.
Ročico za plin potisnete do konca na¬
prej in model vržete naravnost. Če je

pomeni v sredino,

mo še ročici (slika 24). Servomehanizem
prilepimo čisto na koncu, ko je že vse
narejeno in imamo komande vključene,
da je vse v nevtralnih položajih. V krilo
poleg nosilca zarežemo majhen utor in
vanj skrijemo žice (slika 25).

pravilno narejen, se bo rahlo vzpenjal
(slika 28). Počakajte, da doseže višino
kakih 50 m, in nato izklopite motor. Če
ne jadra lepo, si malo pomagajte s tri-
merjem. Pri prvem poletu priporočam
pomoč izkušenega modelarja.

Zagotavljam, da boste, če je model
pravilno narejen, že prvi dan lahko
samostojno leteli. Ko se boste naučili
osnovnega letenja, pridejo na vrsto eno¬
stavne akrobacije: luping, let na hrbtu,
premet čez krilo ...

Če potrebujete material za model ali
želite kupiti vse sestavne dele že izre¬
zane, pa tudi za vsa dodatna vprašanje,
se lahko obrnete na info@rckino.com.

trimerje v nev-
tralo. Ročice ser¬
vomehanizmov
postavimo v nor¬
malen položaj, to

in jih povežemo s krmilnimi ročicami.
Ko je vse v nevtrali, servomehanizem z
dvostranskim lepilnim trakom prepro¬
sto prilepimo na višinski stabilizator.
Anteno speljemo prek »zoba« nad krili
do repa. Prilepimo jo z lepilnim trakom.
S spajkalnikom naredimo še luknjo za
Li-po akumulator. Ta je lahko tudi malo
večji kot 2S 1800 mAh, če pa je manj¬
ši, bomo morali v nos dodati nekaj
balasta. Model podpremo pod krilom v
težišču in na trup z lepilnim trakom pri¬
lepimo akumulator (slika 27). Ko ugo¬
tovimo pravilen
položaj, ga označi¬
mo s flomastrom.
S spajkalnikom
previdno izdol¬
bemo odprtino,
da vdolbina ne
bo prevelika. Na
koncu na spodnjo
stran naredimo še
luknjo ter manj¬
ši kanal, po kate¬
rem napeljemo
žice do krmilnika
(slika 25). Napol¬
nimo akumulator
in preverimo, ali
so odkloni krmil

TZE.T’

november 2010

9

MAKETARSTVO

IZTOK MUNIH

Pomorska cl:

»Jadrnica v

Uvod

Proti koncu 18. in v začetku 19. stolet¬
ja so v vodah Severne Amerike in Evrope
ladje vrste škuner (angl, schooner) posta¬
le ene od bolj razširjenih jadrnic takrat¬
nega časa. Hitra, vitka in z elegantnim
trupom z dvema, tremi ali celo večjim
številom jamborov so glavne značilno¬
sti tega plovila. Zaradi velike okretnosti
in doseganja zavidljivih hitrosti za tisti
čas, so to plovilo začele uporabljati voja¬
ške mornariške sile, v pomorski trgovini
predvsem za prevoz hitro pokvarljivega

blaga, med drugim tudi za prevoz ruma,
tobaka, sladkorja, kave, začimb ipd., v
ribištvu in ne nazadnje so ta tip plovila
uporabljali tudi morski roparji oziroma
pirati. Tipičen piratski škuner iz takratne¬
ga obdobja je imel dva jambora, nosilnost
do 100 ton, posadko celo do 75 mož in je
dosegal hitrost 11 vozlov na uro (1 vozel
je pribl. 1,8 km/h). Po navadi je bil oboro¬
žen z osmimi topovi ter štirimi manjšimi
vrtljivimi topovi, nameščenimi na ograji.
Kljub prepovedi trgovine s sužnji so šku-
nerje uporabljali tudi za nezakoniti pre¬
voz sužnjev, predvsem iz Afrike na karib¬
ske plantaže Srednje Amerike. Predvsem
zaradi dobrih plovnih lastnosti so to vrsto
plovila pozneje začeli uporabljati tudi na
športnih regatnih tekmovanjih. Med bolj
znanimi imena te vrste ladij lahko ome¬
nimo: HMS St. Helene, Amistad Freedom,
America, Bluenose itd.

zato lahko preberete v omenjeni poseb¬
ni izdaji.

Izdelava makete ladje

O statičnih maketah ladij in tudi o iz¬
delavi pomorske diorame je bilo nekaj
že napisanega in objavljenega v starejših
(v letih 2006 in 2007) izdajah revije Tim.
Za vse tiste, ki nimajo dovolj izkušenj na
področju izdelave lesenih maket, pa bo
prišel prav tudi daljši niz - prispevek o
Mali šoli modelarstva, predvsem članek
o lesu in lepilih, ki je bil prav tako objav¬
ljen v Timu, in sicer v številki 3/2009-

Pri izdelavi pomorskih dioram največ¬
krat prevladujejo t. i. »waterline« makete
ladij oziroma plovil, kar pomeni, da je ma¬
keta izdelana do višine vodne linije, brez
podvodnega dela. Sam sem se odločil, da

da sem se odločil izdelati leseno maketo
škunerja z dvema jamboroma iz obdobja
okoli leta 1870. Postopek začnemo tako,
da v prvi fazi izdelamo maketo plovila, v
drugi fazi pa se lotimo izdelave »ujetega
razburkanega morja«, v katerega bomo
pozneje umestili ladjo.

Za izdelavo ladje nisem imel na raz¬
polago načrta ali skice ladje, temveč le
ustrezno sliko v knjigi, zato sem se izde¬
lave lotil na obraten način, kot je to obi¬
čajno. Odločil sem se tudi, da bo dolžina
trupa makete 160 mm (brez kosnika),
širina 40 mm (razmerje 1 : 4), višina la¬
dijskega premca 32 mm, na sredini bo
njena višina 25 mm, na krmi pa 30 mm.
Pri navedenih dimenzijah višine našega
plovila nista upoštevana 2 mm višine
kobilice, ki jo bomo na že oblikovan in
obdelan spodnji del trupa prilepili po-

»Za škunerje z dvema jamboroma ob¬
staja več imen, ki so se uporabljala tudi
v Istri: goletta, goleta, ermafrodit, loger

pri izdelavi pomorske diorame ne bom
uporabil te metode, temveč bom izdelal
pomanjšano maketo ladje v celoti ter jo

zneje, ter debelina zaključnih letvic na
ograji. Ladijska maketa ni izdelana v me¬
rilu, temveč sem si pri gradnji pustil ne¬

kaj več »umetniške« svobode.

itd.,« je zapisal Slobodan Simič - Sime v
posebni izdaji revije Življenje in tehnika
»Z vetrom in vesli«, ki je izšla pri Tehniški
založbi Slovenije leta 2005. Več o tem si

Orodje in pripomočki potrebni
za izdelavo (slika i):

- svinčnik, radirka,

- ravnilo, trikotnik in šestilo,

- pisarniški papir velikosti A4 oz. A3,

pozneje »potopil v morje« do višine vod¬
ne linije. Zdi se mi, da tako pridejo mor¬
ski valovi bolj do izraza, s tem pa je tudi
videz ladje v razburkanem morju lepši in
bolj realističen.

Že iz uvoda
tega prispevka je
mogoče razbrati,

10

MAKETARSTVO

- ravno rezbarsko dleto širine 16 do
20 mm, polkrožno dleto ter modelar¬
ski nož - skalpel,

- groba in fina rašpa ter brusilni papir
različnih zrnatosti,

- svedri za kovino premera 0,5, 1, 3,5
in 4 mm,

- pinceta,

- slikarska lopatico ter slikarski čopiči

- 3 kosi (št. 2, 4, 10),

- modelarska žagica, manjša mizarska
svora ter nekaj ščipalk za perilo.

Gradiva (sliki 2 in 3):

- kos lipovine velikosti 180 x 40 x
40 mm ter lipova deščica velikosti
160 x 40 x 10 mm,

- dve okrogli bukovi paličici premera
2 mm in ena premera 4 mm, vse dol¬
žine pribl. 500 mm,

- pet trakov furnirja velikosti 0,4 x 2 x
550 mm,

- lepilo za les,

- akrilne barve (rdeča, zelena, črna,
bela, temnomodra, zlata in mat pro¬
zorna) ter akrilna modelirna pasta
oziroma strukturna pasta ali akrilni
gel - water effect (dobi se v trgovi¬
nah s slikarskim materialom),

- škripci - 4 mm, očesa premera 2 mm,
vrvi premera 0,25 mm dolžine pribl.

6 m - lahko tudi sukanec ustrezne
debeline in barve (dobi se v trgovi¬
nah z modelarskim materialom ali
podobnih trgovinah),

- vezana plošča: 2 kosa - 280 x 180 x

5 mm,

2 kosa - 280 x 50 x 5 mm,

2 kosa - 180 x 50 x 5 mm,

- mehka žica premera 0,4 mm,

- mahagonijeva (možna tudi druga vr¬

sta lesa) letvica
velikosti 200 x
8 x 1,5 mm in
en kos veliko¬
sti 350 x 3 x
1 mm.

Izdelava trupa
ladje

Izdelave sem
se lotil tako, da
sem na pisarniški
papir naprej skici¬
ral (slika) stransko
in tlorisno obli¬
ko bodoče make¬
te plovila (dolžina
160 mm in širina

40 mm), pri čemer sem pozorno opazo¬
val sliko ladje, še posebno njene linije.
Pomagamo si lahko tudi tako, da sliko s
pomočjo fotokopirnega stroja povečamo
ali pomanjšamo (odvisno od velikosti sli¬
ke) na ustrezno velikost. Na kos lipovega
lesa po dolžini zarišemo sredinsko črto
in nanj prenesemo tloris makete.

V nadaljevanju najprej obdelamo
tlorisno obliko trupa bodočega plovila,
nato nanj prenesemo še stransko ob¬
liko (stranski ris) trupa in obdelamo
tudi to. Na izdelanem trupu na zgornji
tlorisni strani znova zarišemo sredinsko
črto. Pravokotno na to vzdolžno linijo na
sredini barke zarišemo črto, od te pa na

vsako stran od nje (levo in desno) vzpo¬
rednici v razmiku po 25 mm ter naprej
po 20 mm (skupaj sedem). Te črte pred¬
stavljajo navidezne linije, kjer naj bi bila
rebra. V našem primeru so to mesta, ki
nam bodo pozneje služila za osnovo pri
oblikovanju zunanje linije in s tem izde¬
lavo oblike trupa s pomočjo iz kartona
izrezanih šablon (slika 4).

Ker nisem imel načrta, sem si poma¬
gal tako, da sem s pomočjo slike najprej
obdelal eno polovico trupa ladje in tako
dobil njene zunanje linije oziroma njeno
enostransko obliko. Na mestih, kjer sem
prej zarisal vzporedne črte, sem te po¬
daljšal oziroma povlekel na že obdelano
stran trupa. S pomočjo teh linij sem nato
iz kartona izrezal šablone, vseh skupaj
jih je sedem. Ko sem izdelal vse šablone,
sem po njih obdelal še drugi bok ladij¬
skega trupa. Na ta način dobimo trup
simetrične oblike (slika 5).

Celotno zunanjost trupa zgladimo z
rašpo ali pilo in jo nato obrusimo še z
grobim in finim brusilnim papirjem (sli¬
ka 6).

Ko smo tako prišli do zunanje oblike
trupa naše makete, se lotimo še izdelave
notranjega dela, in sicer tako, da previd¬
no izdolbemo notranjost (slika 7) do glo¬
bine 10 mm (notranje dno ladje je lahko
ravno). Pri tem upoštevamo, da je vrhnji
rob stene ladje enakomerno širok, naj¬
več 1,5 mm, medtem ko je proti notra¬
njosti lahko širši oziroma debelejši. Ko
smo postorili vse navedeno, smo dobili
t. i. školjko oziroma korito trupa. Vzdolž
po sredini zunanjega dela trupa prilepi-

TEM november 2010

11

MAKETARSTVO

stop v podpalubje.
Na razdalji 45 mm
od premca izvrta¬
mo luknjo preme¬
ra 3,5 mm za prvi
jambor, na razdalji
105 mm od prem¬
ca ladje pa luknjo
premera 4 mm za
poznejšo namesti¬
tev drugega jam¬
bora (slika 10).
Zaključek ograje
naredimo iz pribl.
30 x 3 x 1 mm dol¬
gih trakov furnirja,
ki jih prilepimo na
ograjo (slika 11).
Ko se lepilo posti¬

mo še gredelj oziroma kobilico (letvico
s presekom 2x2 mm), statvo krme in
nato še statvo premca, prav tako debeli¬
ne 2 mm. Slednja se podaljša in zaključi
v okrasni del (slika 8).

Palubo izdelamo iz lipove deščice
velikosti 160 x 40 x 10 mm. Deščico
obdelamo tako, da je rahlo upognjena
in enakomerne debeline 3 mm, nato jo
prilagodimo notranji obliki barke, da jo
bo mogoče pozneje prilepiti na višini 2-
3 mm od vrha roba ograje (slika 9).
Palubo nato oblepimo še z 2 mm široki¬
mi, 0,4 mm debelimi ter 30 mm dolgimi
trakovi furnirja. Na obeh koncih vsake
posamezne prilepljene letvice z ostrim
koničastim predmetom (buciko) naredi¬
mo po dve vdrtini. Te vdrtine predstav¬
ljajo mesta, kjer naj bi v resnici bili vija¬
ki. Na ta način ponazorimo ladijski pod
in s tem palubo ladje. Na razdalji 64 mm
od premca proti krmi v palubi izžagamo
odprtino velikosti 22 x 14 mm, v katero
bomo pozneje prilepili stopnice za do-

ši, zaključek ograje obrežemo na širino
2 mm in to stanjšamo na debelino
0,5 mm (slika). Vzdolž levega in desnega
boka približno 5 mm od vrhnjega roba
ladijske ograje prilepimo bočni letvi
oziroma bokoščitnici velikosti 150 x 2 x
0,4 mm (slika 12). Ko smo to naredili,
palubo prilepimo na trup (slika 13).

Krmni del oziroma zrcalo je postav¬
ljen poševno pod kotom približno 60° in
je zaobljene oblike (slika 14). Na krmno
statvo prilepimo še krmilo (slika 16).

Izdelava palubne nadgradnje
in krovne opreme

Zdaj se lotimo izdelave palubne nad¬
gradnje in njene opreme. Potrebujemo
dva bokaporta, palubno hišico - kaju¬
to, vitel za sidri, reševalni čoln, krmilno
kolo, stebričke, dvodelni poševnik in
dva dvodelna jambora, lahko pa se odlo¬
čimo izdelati tudi figure enega, dveh ali
več mornarjev.

V prej izžagano odprtino na palubi
prilepimo letvice širine 2 mm in debe¬
line 0,4 mm tako, da dobimo okvirjeno
odprtino (slika 15). Rob okvirja naj bo
dvignjen nad odprtino največ 1 mm.
Sledi izdelava miniaturnih stopnic, za
dostop v podpalubje, ki jih naredimo iz
trakov furnirja 10 x 2 x 0,4 mm. Stopnice
so široke največ 6 mm in jih prilepimo
na okvir odprtine. Približno na polovici
odprtine (lestev oziroma stopnice mora¬
jo biti vidne) na okvir prilepimo pokrov
bokaporta velikosti 24 x 16 x 1,5 mm. Na
pokrov pritrdimo tudi reševalni čoln ve¬
likosti približno 32 x 12 x 6 mm.

Drugi pokrov bokaporta velikosti
17 x 17 x 1,5 mm prilepimo okoli 3 mm
za drugim jamborom (slika 15).

Na razdalji približno 30 mm od prem¬
ca prilepimo prej narejen vitel za sidri
(širine 15 in višine 6 mm) (slika 18).

Palubna hišica oziroma krmna ka¬
juta je velikosti 22 x 15 x 5 mm, s tem,
da ima streho rahlo izbočeno in sega do

12

november 2010

mr

0,5 mm čez rob hišice. Hišica ima na vsa¬
ki strani po eno oprijemalo, narejeno iz
0,4-mm furnirja in vrata s krmne strani,
prav tako narejena iz furnirja debeline
0,4  mm.

Krmilno kolo izdelamo iz žice pre¬
mera 0,4  mm in to iz dveh obročkov pre¬
mera 4,5 mm. Kolo pritrdimo na stojalo
velikosti 2x1 mm in višine 5 mm.

Na razdalji 35 mm od premca na vsa¬
ki strani v ograjo izvrtamo luknjici pre¬
mera 0,5 mm in vanju prilepimo po eno
bitvo velikosti 3xlxl mm. To ponovi¬
mo še na razdalji 110 mm in 150 mm od
premca (skupaj je bitev 6). Na palubi pri¬
bližno 15 mm od premca izvrtamo dve
luknji premera 0,5 mm v razmiku 4 mm
in vanju prilepimo stebrička velikosti
6x1x1 mm, ki služita kot opornika pri
pritrditvi poševnika oziroma kosnika.
Približno na razdalji 3 mm pred prvim
in 10 mm pred drugim jamborom izvr¬
tamo po dve luknji premera 0,5 mm, ki
sta v razmiku 6  mm, in vanje prilepimo
štiri stebričke iz bukovega lesa velikosti
5x1x1 mm. Zračnik premera 3 mm v
obliki narobe obrnjene črke L prilepimo
približno 6  mm pred drugim jamborom.
Približno 20 mm od premca pravokotno
na bok ladje prilepimo po eno t. i. sidr¬
no soho za obešanje sider. Soha oziroma
nosilec je velikosti 10 x 2,5 x 2,5 in sega
4 mm čez rob ladijske ograje.

Ko navajam mere od premca, je mi¬
šljeno od stične točke obeh ladijskih
stranic oziroma bokov.

Na palubo prilepimo tudi nekaj zvit¬
kov vrvi približnega premera 5-6 mm.
Ne smemo pozabiti izdelati tudi dveh

sider, ki ju namestimo na omenjena no¬
silca - sidrni sohi.

Jambora in poševnik - izdelani so iz
bukovega lesa - so dvodelni. Njihove ve¬
likosti so naslednje:

Prvi jambor:

- celotna višina nad palubnega dela
jambora je 162 mm, podpalubnega
dela pa 10 mm (skupaj 172 mm),

- višina spodnjega dela je 115 mm,
premera največ 3,5 mm in najmanj

3 mm,

- višina zgornjega dela je 75 mm, pre¬
mera največ 2,8 mm in najmanj
2 mm.

Drugi jambor:

- celotna višina nad palubnega dela
jambora je 178 mm, podpalubnega
dela pa 10 mm (skupaj 188 mm),

- višina spodnjega dela je 126 mm,
premera največ 4 mm in najmanj

3,5 mm,

- višina zgornjega dela je 82 mm, pre¬
mera največ 3 mm in najmanj 2 mm.

Poševnik - kosnik:

- celotna dolžina je 100 mm;

- dolžina spodnjega dela je 60 mm,
premera največ 3 mm in najmanj
2,8 mm,

- dolžina zgornjega dela je 62 mm,
premera največ 2,8 mm in najmanj
2 mm.

Oba dela posameznega jambora kot
dela poševnika oziroma kosnika sta med
seboj povezana z lesenimi spoji, jambo¬
ra tudi s po dvema lesenima stranski¬

ma opornikoma, poševnik pa z vrvjo.
Jambora imata tudi vsak po eno prečko
- križ dolžine 42 mm, ki je na sredini
premera največ 1,8 mm in se proti kon¬
cema stanjša na premer 1 mm. Križa sta
pri prvem jamboru nameščena na višini
95 mm, pri drugem pa na višini 108 mm
(merjeno od palube). Poleg navedenega
k jamboroma spadata tudi po dve t. i. so-
šni prečki.

Sošni prečki pri prvemu jamboru sta na¬
slednjih dimenzij:

- spodnja dolžine 55 mm, premera naj¬
več 2 mm in najmanj 1,5 mm,

- zgornja dolžine 53 mm, premera naj¬
več 2 mm in najmanj 1,5 mm,

sošni prečki pri drugemu jamboru pa:

- spodnja dolžine 80 mm, premera naj¬
več 2 mm in najmanj 1,5 mm,

- zgornja dolžine 57 mm, premera naj¬
več 2 mm in najmanj 1,5 mm.

Na vsako zgornjo sošno prečko pritr¬
dimo še po tri škripce (slika 17).

13

tim

november 2010

MAKETARSTVO

Barvanje

Sledi barvanje in patiniranje ladijske¬
ga trupa. Zunanji del trupa ladje najprej
dvakrat prebarvamo s temeljno belo bar¬
vo (gesso), ki jo slikarji uporabljajo za
podlago, za slikanje na platno oziroma
drugo trdo podlago. Ko se nanos osuši,
trup rahlo obrusimo.

Trup do bočnih letev pobarvamo
z zeleno (slika 19), med bočnima let¬
vama in robom ograje pa z belo barvo.
Zaključni zgornji del ograje in bočni
letvi - bokoščitnici pobarvamo rdeče
(slika 20). Zračnik na palubi naj bo črn,
okrasni del na premcu pa zlate barve
(slika 21). Ko se barva temeljito osuši
vzamemo v roke vodnobrusilni papir in
narahlo obrusimo vse zunanje robove.
Nato celotno zunanjo površino barke
(brez palube) premažemo s črno ali tem¬
no rjavo barvo in takoj nato obrišemo z
mehko bombažno krpo. Model previdno
odložimo in pustimo, da se patina teme¬
ljito posuši. Palubo, njeno nadgradnjo
in krovno opremo ter osušen zunanji
del ladje prebarvamo z akrilno mat pro¬
zorno barvo. Tako pride na palubi lepo
do izraza struktura in barva lesa. Ko je
barva popolnoma suha v izvrtani luknji
za jambore in notranje dno prilepimo
oba jambora, ki sta rahlo nagnjena proti
krmi (slika 22).

Pred napeljavo vrvi na bokih naspro¬
ti jamborov namestimo pri prvem jam¬
boru na vsako stran po štiri t. i. očesa

(skupaj osem), pri drugem jamboru pa
na vsako stran po tri t. i. očesa (skupaj
šest), ki nam služijo za poznejšo namesti¬
tev bočnih pripon. Spodnja očesa pritr¬
dimo na boka s pomočjo 0,4 mm debele
žice, ki smo jo ovili okoli utora posame¬
znega očesa. Spodnja očesa so namešče¬
na približno 3 mm nad robom ograje.
Podaljšek žice - nosilec očesa prilepimo
v za ta namen v levem in desnem boku
izvrtane luknje premera 0,5 mm, pribli¬
žno 8 mm od roba ograje.

Nameščanje ladijskih vrvi (slika 23)

Pravilna napeljava vrvi na ladji je za¬
htevno, potrpežljivo in zamudno delo.
Glavne ladijske vrvi so bočne pripone
- pri prvem jamboru jih je skupaj 10, po
5 na vsaki strani, od tega skupaj osem s
t. i. očesi; pri drugem jamboru skupaj 8,
po 4 na vsaki strani, od tega skupaj šest
s t. i. očesi - in vrvi, ki so napeljane od
drugega jambora na prvi in s prvega
jambora do poševnika oziroma kosnika.

5 prvega jambora na poševnik so nape¬
ljane štiri vrvi oziroma štiri sprednje pri¬
pone, kar pomeni, da ima naša ladja štiri
sprednja jadra ali floke. Poleg teh vrvi je
treba napeljati tudi vrvi, ki stabilizirajo
poševnik - teh je skupaj deset. Bočne
pripone (vrvi) se končajo z očesi. Pri nji¬
hovem nameščanju moramo še posebej
paziti, da so zgornja očesa enakomerno
oddaljena od spodnjih na ladijski trup
že nameščenih očes. Navpočni razmik
med spodnjo in zgornjo vrsto očes je

6 mm. Poleg tega so na vsako stran z
vrha posameznega jambora prek križa
napeljane vrvi, ki segajo do boka ladje in
so pritrjene tik nad ograjo med tretjim
in četrtim očesom pri prvem jambori in
med drugim ter tretjim očesom pri dru¬
gem jamboru. Na skici so narisana tudi
jadra, medtem ko sam na maketi jader
nisem namestil. Če se odločite izdelati
tudi jadra, bo treba na palubi namestiti
še nekaj bitev ter škripcev na jamboru in
poševniku (slika 23).

14

november 2010

TIM 3

Izdelava »ujetega razburkanega

Razburkano morje lahko ponazori¬
mo na dva načina, in sicer tako, da ga
izrezbarimo v lipovi deščici približne
velikosti 260 x 160 x 15 mm in ustrez¬
no pobarvamo ter prilepimo v za to
izdelano škatlo oziroma obdamo s pro¬
filiranim okvirjem ali pa s pomočjo
akrilne modelirne paste oziroma akril¬
nega gela (water effect) na trdi podlagi

- v našem primeru na pokrovu škatle

- in barvami. Za drugi način sem se
odločil tudi sam, preprosto zato, ker je
enostavnejši.

Preden se lotimo modeliranja raz¬
burkanega morja in nanašanja gela,
moramo izdelati škatlo, ki jo bomo upo¬
rabili kot podstavek za model, v kateri
bo ujeto razburkano morje. Škatlo izde¬
lamo iz vezane plošče (slika 24). Njene
zunanje velikosti so 260 x 160 x 40 mm.
Na eni strani škatle dno trajno pritrdi-

MAKETARSTVO

ja si na kaki sliki ali v resnici natančno
oglejte morsko gladino in valovanje
morja, da boste lahko z barvami ustrez¬
no pričarali razburkano površino. To pa
ne bo tako enostavno, kot je videti. Pri
ustvarjanju videza razburkanega morja
moramo imeti kar malo slikarske žilice,
da bo poslikava razburkanega in razpe¬
njenega morja čim bolj realistična. Sam
sem pokrov, na katerem sem s pomočjo
gela ponazoril razburkano morje, naj¬
prej dvakrat prebarval s temno modro
barvo. Ko je bil drugi nanos še vlažen,
sem na površino nanesel še malo zelene
in čeznjo še malo črne barve ter znova
nekaj temno in svetlomodre barve. Na
ta način sem poskušal prikazati videz
globokega morja. Z belo barvo, ki sem
ji primešal malo modre, sem s hitrimi
kratkimi potegi čopiča prebarval vrho¬
ve valov, okolico premca ladje in valove
vzdolž nje. S tako poslikavo sem ustvaril
učinek razpenjenosti vode, ki nastane,
ko barka reže razburkano morsko gladi¬
no. Ko se je barva posušila, sem pokrov
prilepil v že izdelano škatlo (slika 28).
V odprtino na pokrovu sem pozneje
prilepil še maketo ladje (slika 29). Ko
se lepilo osuši in je barka trdno v leži¬
šču podstavka, se lotimo napeljave vrvi,
kot je razvidno iz skice in predhodnega
kratkega opisa.

Na koncu lahko na podstavek pomor¬
ske diorame pritrdimo tudi medeninasto
tablico z nazivom tipa ladje in obdobja,
ko je plula, ki nam jo izdela graver.

mo na izdelan okvir, medtem ko drugi
zgornji del - pokrov zmanjšamo oziro¬
ma prilagodimo notranji obliki okvirja
škatle tako, da se ji natančno prilega.
Dobili smo škatlo s pokrovom. Na po¬
krov, ki smo ga prej prebarvali s temelj¬
no barvo, s pomočjo slikarske lopatice
nanašamo akrilni gel. Nanesemo ga v
več slojih, vendar šele, ko se predhod¬
ni posuši. Pri nanašanju posameznega
sloja istočasno ustvarjamo tudi valove
(slika 25). Ko je vse dobro osušeno, vza¬
memo v roke maketo ladje, jo postavi¬
mo na pokrov, s svinčnikom obrišemo
njen trup ter obrisani del izžagamo s
pomočjo modelarske žagice (slika 26).
Nastalo odprtino natančno prilagodi¬
mo obliki ladijskega trupa tako, da se
trup do vodne linije lepo pogrezne v
pokrov (slika 27). Pred barvanjem mor-

Ib november 2010

15

MAKETARSTVO

MARKO MALEC

HA-100 je bilo na pogled zelo elegantno letalo kljub precej velikemu nosu, v katerem pa je bil
v aerodinamično dognanem ohišju nameščen zvezdast motor.

Hispano HA-100 triana, imenovano
po predelu mesta Sevilla, kjer je bila
tovarna Hispano Aviacion SA, je bilo
vojaško šolsko letalo, skonstruirano v
petdesetih letih prejšnjega stoletja v Špa¬
niji. Glavni konstruktor je bil znameniti
Wilhelm Emil »Willy« Messerschmitt,
ki se je po porazu nacistične Nemčije
umaknil v Španijo. V Nemčiji namreč po
koncu druge svetovne vojne ni bilo do¬
voljeno niti izdelovati niti projektirati
vojaških letal. Zato so nekdanji nemški
konstruktorji svoje ideje razvijali v dru¬
gih državah. Willy Messerschmitt si je iz¬
bral Španijo, kjer je z enim od svojih ne¬
kdanjih sodelavcev, inženirjem Juliusom
Kraussejem, ustanovil pisarno z imenom
Officina Technica prof. Messerschmitt
ter začel delo. Letalo HA-100 je bilo tudi
njegova prva konstrukcija po koncu dru¬
ge svetovne vojne. Decembra 1951 je s
podjetjem Hispano Aviacion SA namreč
podpisal pogodbo o projektiranju treh
letal: HA-100 naj bi bilo osnovno šolsko
letalo z batnim motorjem, HA-200 šol¬
sko letalo na reakcijski pogon in HA-300
nadzvočni lovec. Hispano HA-100, ki ga

predstavljamo v tem prispevku, je bilo
konvencionalno, nizkokrilno kovinsko
letalo z uvlačljivim podvozjem. Njegova
posebnost je bila uporaba nosnega kole¬
sa, s čimer so dosegli boljše vodenje le¬
tala med vožnjo po tleh in boljši pilotov
pregled iz kabine v smeri vožnje. Pilot in
inštruktor sta sedela v tandemu drug za
drugim.

Junija 1951 je španska vlada izdala
zahtevo za zamenjavo takrat že zastare¬
lih šolskih letal tipa hispano HS-42 in
HA-43. Podjetje Hispano Aviacion SA je
predlagalo dve različici, ki naj bi se raz¬
likovali po vgrajenem motorju. Takratna
uradna oznaka različic je bila HA-100E
in HA-100F. Prva je bila namenjena
osnovnemu, druga pa zahtevnejšemu šo-

Del konstruktorske ekipe in mehaniki podjetja Hispano Aviacion SA pri pregledu
motorja

16

november 2010 TEE£ 3

MAKETARSTVO

Tehnični podatki za HA-100E

Dolžina: 8,87 m

Razpetina: 10,4 m

Višina: 3,05 m

Površina kril: 17 m 2

Masa praznega: 1024 kg

Največja masa: 1743 kg

Motor: ENMASA beta E-9C z močjo
560 kW

Največja hitrost: 478 km/h

Dolet: 840 km

Višina leta: 9500 m

Različici:

HA-100E-1 - Različica za osnovno
šolanje z motorjem ENMASA sirio
SVII-Az močjo 336 kV, vendar je imel
prototip vgrajen motor ENMASA beta
E-9C z močjo 560 kW (750 hp). Nare¬
jen je bil en primerek.

HA-100F-1 - Različica za zahtevnej¬
še šolanje z motorjem wright R-1300
cyclone in možnostjo nadgradnje za
uporabo lahkega orožja. Narejen je
bil en primerek.

Prvo letalo, ki ga je po drugi svetovni vojni skonstruiral znani nem¬
ški letalski konstruktor Willy Messerschmitt, je bil španski hispano
HA-100. Z njim naj bi nadomestili šolanje španskih vojaških pilotov z
že zastarelimi HS-42 in HA-43-

lanju vojaških pilotov. Po načrtih Willyja
Messerschmitta so kmalu začeli tudi z iz¬
delavo dveh prototipov. Vendar so razvoj

bi bil zadovoljiv,
saj je bil že zasta¬
rel, nekoliko neza-

Preizkušanje motorja pred prvim preizkusnim letom, ki ga je 10. de¬
cembra 1953 opravil preizkusni pilot Rafael Lorenza Vellido.

novega letala pestile težave, predvsem
pri zagotavljanju ustreznih materialov, še
posebno pa primernih motorjev. Modelu
HA-100E je bil namenjen motor ENMA¬
SA sirio S-VIIA s sedmimi valji in močjo
336 kW (450 KM), ko pa je postalo ja¬
sno, da ne bo dostopen, so se odločili
za motor ENMASA beta E-9C, ki pa je bil
močnejši in tudi zmogljivejši, kot so ga
želeli za letalo, namenjeno osnovnemu
šolanju. Omenjeni motor je imel moč
650 kW (750 KM). Prvi let z novim leta¬
lom je 10. decembra 1953 opravil preiz¬
kusni pilot Rafael Lorenzo Vellido, kar je
bilo 26 mesecev po začetku načrtovanja.
V času preizkusnih letov se je pokazalo,
da je bil vgrajeni motor daleč od tega, da

nesljiv, predvsem
pa pretežak. In ko je februarja 1955
vzletel drugi prototip, je ta imel vgra¬
jen ameriški motor wright R-1300 cyc-
lone z močjo 800 KM, letalo pa je dobi¬
lo oznako hispano
HA-100-F1.

Rezultati testi¬
ranj so bili zelo
dobri in HA-100 se
je v primerjalnih
letih z ameriškim
north american
T-28, imenovanim
trojan, zelo dobro
obnesel. N. A. T-28
je namreč v pet¬
desetih letih prej¬
šnjega stoletja ve¬
ljal kot eno od
najboljših letal na
svetu za šolanje

vojaško letalstvo naročilo serijo štiride¬
setih letal HA-100, vendar je bila stalno
navzoča težava pri nakupu ameriških
motorjev, saj je bil Španiji nakup večje

vojaških pilotov.
Na osnovi testi¬
ranj je špansko

V kabini je preizkusni pilot Rafael Lorenzo Vellido s svojo značilno
kapico. Letalo je bilo zaradi nosnega kolesa med vožnjo po tleh zelo
dobro vodljivo, pilot pa je imel iz kabine tudi zelo dober pregled.

Atraktivno pobarvan nos letala med »poziranjem« fotografom

Bralce obveščamo, da bomo načrt modela letala HA-100 triana in krajši opis
gradnje objavili v naslednji številki Tima.

november 2010

17

MAKETARSTVO

Preizkušanje motorja pred vzletom

količine omenjenih motorjev onemo¬
gočen zaradi političnih razlogov. Konč¬
no je to privedlo do preklica naročila
in odločitve, da zavržejo trupe tistih
letal, ki so že bila v proizvodnji ali celo
izdelana, vendar brez motorjev. Izdela¬
na krila pa so obdržali in jih uporabili
pri projektu HA-200. To pa je že druga
zgodba.

Hispano HA-100-F1 je bil predvi¬
den tudi za nošenje orožja. Oborožen
naj bi bil z dvema mitraljezoma kalibra
12,7 mm. Na štirih podkrilnih nosilcih
naj bi nosil nevodene izstrelke vrsta
zrak-zemlja manjšega kalibra ali bombe
v skupni masi do 5000 kilogramov. Prav
tako je bila predvidena vgradnja fotoka-
mere, s katero bi spremljali tako strelja¬
nje z mitraljezi kot odmetavanje bomb
ali mitraljiranje z nevodenimi izstrelki.
Obenem je bil HA-100 prvo v Španiji
izdelano letalo s povsem kovinsko kon¬
strukcijo.

Dekleta v modelarstvu

Ana Samsonova

Ne samo pri nas, tudi v tujini se dekleta mnogo redkeje kot
fantje odločajo, da bo modelarstvo tisti konjiček, ki mu bodo po¬
svetile dobršen del svojega prostega časa. Dekleta, ki vztrajajo v
tej dejavnosti, so pogosto celo uspešnejše od svojih vrstnikov in
se lahko pohvalijo z vrhunskimi dosežki na največjih modelar¬
skih tekmovanjih. Prav zato jih še posebej radi predstavljamo v
revijah, kot je Tim. Bralci se bodo gotovo spomnili naših mode¬
lark, Nine Holc ali Neli Golavšek, ki sta še v mladinski konkuren¬
ci osvajali medalje za Slovenijo na tekmovanjih ladijskih mode¬
larjev. Omenimo naj tudi Aljo Makuc, članico državne reprezen¬
tance raketnih modelarjev, ki ne tekmuje le v eni športni panogi,
temveč izdeluje modele različnih kategorij. Tudi na tekmovanjih
osnovnošolcev je vsako leto videti kar nekaj deklic, ki v ničemer
ne zaostajajo za fanti, mnoge jih v natančnosti, vztrajnosti in pri¬
zadevnosti celo prekašajo. In ko smo že hoteli povabiti uspešne
modelarke, da jih predstavimo v reviji Tim, je pobuda za to pri¬
spela iz tujine, kjer našo revijo poznajo in tudi uporabljajo pri
svojem delu. Aleksander Korčagin, učitelj tehnike in modelar¬
stva v mednarodni kozmonavtični šoli v mestu Bajkonur v Ka¬

zahstanu nam je poslal fotografije modelarskih do¬
sežkov dijakinje Ane Samsonove. Glede na to, da na
bližnjem kozmodromu ves čas vzletajo prave rake¬
te, ni čudno, da so njeni modeli povezani z raketno
tehniko in letalstvom. Letos se je najprej izkazala z
lepo izdelanima maketama samohodnega raketne¬
ga sistema scud in tretje stopnje vesoljske nosilne
rakete saturn-1. V drugem polletju pa se je odločila
za zahteven projekt gradnje papirnate makete lov¬
skega letala MiG-29, ki ga je izdelala po načrtu iz
poljskega modelarskega časopisa, zato so na maketi
letala tudi poljske oznake. Velika neleteča maketa
zdaj krasi tehnično učilnico na šoli in privablja v
tečaje modelarstva učence nižjih razredov.

Ker so tudi pri nas gotovo dekleta, ki se lahko
pohvalijo s podobnimi dosežki in bi marsikdo o nji¬
hovem ustvarjanju želel izvedeti kaj več, zdaj vabi¬
mo tako mlade modelarke kot tudi njihove učitelje,
da nam pošljejo fotografije svojih izdelkov in napi¬
šejo nekaj o svojem delu. Z veseljem jih bomo pred¬
stavili našim bralcem.

18

november 2010 TEM 3

Plastična maketa towraega
wzia m«^®des benz 1S28S

ALJAŽ VIDOVIČ

(3. del)

V drugem delu smo dokončali po¬
dvozje tovornjaka, ki zdaj že nestrpno
čaka na namestitev kabine. V tem nada¬
ljevanju bomo začeli izdelavo kabine, na
kateri bomo izvedli kar nekaj predelav.
Najbolj očitna bo odprtje vrat, ne bomo
pa pozabili tudi na druge detajle, ki jih
bo treba narediti v samogradnji.

Odprtje vrat kabine

Kabina je bila v osnovi odlita v enem
kosu, kar pomeni, da so vrata fiksna in se
ne odpirajo. Ker pa je maketa narejena v
velikem merilu 1 : 25, bi bilo škoda pusti¬
ti kabino zaprto in s tem skriti vse detajle
notranjosti. Zato sem se odločil, da bom
vrata kabine izrezal in naredil mehani¬
zem za odpiranje vrat, da se bodo lahko
odpirala in zapirala. Seveda pred izvršit¬
vijo tega koraka zadevo dodobra premi¬
slite, saj za sabo potegne tudi veliko pre¬

delav preostalih delov, ki bodo naknad¬
no pritrjeni na kabino. Če ste se odločili
za odprta vrata, je prvi korak seveda iz¬
rezovanje vrat iz kabinskega sklopa. Ker
ima kabina naše makete zelo debele ste¬
ne, to ne bo prav lahko. Pred rezanjem je
dobro zaščititi reliefne napise, da jih ne
bi poškodovali. Sam sem z maketarskim
maskirnim trakom zaščitil napis 1628S
na vratih. Najboljša tehnika za odpira¬
nje vrat je nežno razenje s skalpelom po
utoru okrog vrat, dokler se ne ločijo od
kabine. Pred vsakim rezom dobro premi¬
slite potezo in delajte počasi ter pazite,
da se ne poškodujete z ostrim rezilom.
Posebno pazite na ogliščih, saj vam lahko
rezilo kaj hitro uide iz utora in lahko po¬
škodujete maketo. Ta tehnika odpiranja
vrat je sicer dolgotrajna, a je zanesljiva in
rezultat so zelo lepo izrezana vrata. Pri
rezanju vrat nikakor ne ubirajte bližnjic
in ne režite z vročim rezilom. To sem

MAKETARSTVO

poskusil sam, a sem odločitev pozneje
obžaloval. Vroče rezilo res hitro tali pla¬
stiko in nam omogoča, da jo režemo kot
maslo in lahko vrata zelo hitro izrežemo.
Žal pa je  rezultat tega postopka zelo grd
rez, zaradi širšega reza in staljene plasti¬
ke pa imamo na koncu obilo dodatnega
dela s popravilom robov vrat. Ko vrata
izrežemo, se pojavijo problemi z drugi¬
mi sestavnimi deli, ki so bili narejeni za
montažo v zaprto kabino in jih moramo
zato prirediti. Prva stvar, ki jo spremeni¬
mo, je obrezava notranje obloge vrat, saj
ta ni bila predvidena za odpirajoča se
vrata (slika 1). Predelati moramo še del,
ki predstavlja tla kabine. Ker imajo tla
visoke zaključne robove, jih odrežemo,
saj niso pravilni (slika 2). Nato iz polisti-
rena debeline 0,5 mm oblikujemo nove
zaključne robove in jih prilepimo na levo
in desno stran tal (slika 3). S tem zakri¬
jemo odprtino med blatnikom in tlemi
kabine, skozi katero bi se sicer pri odpr¬
tih vratih videl motorni prostor. Če vam
je uspelo vrata uspešno izrezati, lahko
izrežete še strešno okno in tako naredite
popolnoma odprto kabino (slika 4). Zelo
priporočljivo je pred barvanjem iz kabi¬
ne izrezati vse drobne detajle, ki ne bodo
pobarvani v barvo kabine in bi jih lahko
med barvanjem preveč zalili z barvo. Sam
sem iz obeh vratnih kril izrezal kljuki, dr-

Slika 1. Na levi strani je neobrezana notranja obloga vrat, ki prekrije
celotno notranjo stran kabine in ni bila pravilne oblike. Na levi stra¬
ni je pravilno obrezana obloga.

Slika 2. Z modrimi puščicami je označen previsok rob,
ki ga odrežemo, saj ga pri pravem vozilu sploh ne bi smelo biti.
Z zelenima puščicama sta označena nosilca sedežev, ki sem ju prav
tako izrezal in nadomestil z novima.

Slika 3- S puščico je označen na novo narejen zaključni
rob iz polistirenskih plošč, ki pokrije nastalo luknjo zara¬
di odprtja vrat.

TIKI

november 2010

Slika 4. Na levi strani je popolnoma predelana kabina, na desni pa še nedotak¬
njena kabina iz škatle.

19

MAKETARSTVO

Slika 5. Drobne delčke je najbolje hraniti na
kosu lepilnega traku, da jih ne izgubimo.

zala za čiščenje vetrobranskega stekla in
Mercedes-Benzov logotip (slika 5).

Izdelava mehanizma za

vrat

Da se bodo vrata odpirala in zapi¬
rala, moramo sami izdelati odpiralni

rem dobimo odlite dele makete, valj,
dolg približno 1 cm. Skozenj na sredini
izvrtamo luknjo s svedrom 0 0,5 mm
in ga na eni strani obrusimo, tako da
ga izravnamo. S to izravnano stranjo ga
bomo pozneje prilepili na svoje mesto.
Bakreno žičko debeline 0,5 mm vtakne¬
mo skozi luknjo v prej pripravljen valj.
Na vsaki strani valja mora biti žička do¬
volj dolga, da bomo iz nje lahko obliko¬
vali držala za vrata. Žičko oblikujemo
tako, kot kaže slika (slika 6), saj nam bo
le tako omogočala nemoteno odpiranje
in zapiranje vrat. Verjetno vam pravilne
oblike ne bo uspelo ujeti v prvem po¬
skusu, zato vmes večkrat preverjajte, ali
se delček prilega predvidenemu mestu
pritrditve. Ko ste delo končali, lahko
mehanizem za odpiranje vrat prilepite
na vezno steno makete na prej označe¬
no mesto (slika 7). Pri tem pazimo, da
žička ostane neprilepljena in se lahko
prosto giblje. Zadnji korak je le še izde¬
lava vratnih nosilcev, s katerimi bomo

Izdelava in poglobitev tesnil okrog
oken

Ko bomo notranjost kabine pobar¬
vali v želeno barvo, bo treba naknadno
pobarvati še obrobe okoli oken. Te pred¬
stavljajo tesnila zoper vodo in so v mat
črni barvi. Če se odločite za lakiranje ka¬
bine s sijočim lakom, tesnila pobarvajte
po lakiranju, da ne bodo svetleča. Pred
barvanjem tesnil preostanek makete za¬
ščitimo z maskirnim trakom, maskiranje
pa si lahko olajšamo s predhodno po¬
globitvijo utorov okrog tesnil. Sam sem
jih poglobil s konico šivanke, s katero
sem večkrat povlekel po kanalčku okrog
tesnila. Pri tem spet pazimo, da nam na
ogliščih konica ne zdrsne iz utora in
popraska površine. V takem primeru
poškodbo popravimo s kitanjem in bru¬
šenjem odvečnega kita. Žal so tesnila
okrog oken ponazorjena le na zunanjem
delu kabine, znotraj pa jih ni. Zato sem

Slika 6. Sledite korakom in tako oblikujte žičko nosilca.

mehanizem. Izdelava ni zahtevna, po¬
trebujemo le nekaj odvečne plastike in
bakreno žičko debeline 0,5 mm. Pred
začetkom izdelave na kabino začasno
namestimo vse preostale dele in preve¬
rimo, da mehanizmu med odpiranjem
in zapiranjem vrat ne bo kaj v napoto.
Nato mu določimo najprimernejši po¬
ložaj in s svinčnikom označimo njegov
položaj na kabini in vratih. Naj omenim
še to, da v primeru te makete mehani¬
zem za odpiranje vrat ni prilepljen na
notranjo steno kabine, temveč na vezno
steno, ki je ulitek zase in se naknadno
prilepi na kabino. Na začetku izdelave
izrežemo iz okvirja drevesca, na kate-

lahko vrata nata¬
knili na odpiralni

Slika 8. V kabini z odprtimi vrati lahko tudi vidite, na katerem mestu
so vratni nosilci prilepljeni na vrata.

mehanizem. Spet
uporabimo košček plastike valjaste
oblike iz drevesca in ga nad virom to¬
plote segrevamo, dokler se toliko ne
zmehča, da ga lahko raztegnemo v nit
debeline 0,8 mm. Valj je v originalu pre¬
debel, na ta način pa ga zmanjšamo do
te mere, da bo nosilec dovolj majhen, da
ga lahko skrijemo med vrata in notranjo
oblogo vrat. Pri segrevanju pazimo, da
plastike plamenu preveč ne približamo,
saj se lahko vname. Iz raztegnjene pla¬
stike odrežemo dva 1 cm dolga koščka
in vanju izvrtamo luknjo s svedrom pre¬
mera 0,5 mm. To

Slika 9- Tako je videti plastični profil med
lepljenjem, ki bo ponazoril tesnila okoli
oken.

Slika 7. Z modrima puščicama je označen plastični valj, kije nosilec
mehanizma za odpiranje vrat. Z zelenimi puščicami pa so označeni
nosilci, ki bodo prilepljeni na notranjo stran vrat.

sta nova nosilčka,
s katerima bomo
vrata nataknili na
mehanizem za od¬
piranje vrat. Pri¬
lepimo ju v utor,
ki smo ga pred
tem naredili v vra¬
tih. Ko smo kon¬
čali, vrata nata¬
knemo na kabino
in preverimo, ali
se odpirajo in za¬
pirajo brez zatika¬
nja (slika 8).

Slika 10. Končana ponazoritev vseh notra¬
njih tesnil, vključno s tesnilom okoli vrat.

20

november 2010

TIM

3

MAKETARSTVO

se odločil, da jih bom ponazoril sam. Za
to potrebujemo kvadraten polistirenski
profil s presekom 0,5 x 0,5 mm, leseno
podlago, nekaj žebljičkov in sekundno
lepilo. Plastične profile različnih oblik
izdeluje podjetje Evergreen, kupiti pa jih
je mogoče v spletni trgovini http://www.
plasticne.makete.net/, ki ponuja bogato
izbiro plastičnih maket vozil in dodatkov
v Sloveniji. Tesnila izdelamo tako, da del
makete, ki ga bomo popravili, položimo
na leseno podlogo in nato v vsak vogal
okna zabijemo žebljiček. Plastični profil
najprej prilepimo na ravni del okenske
obrobe, nato pa nadaljujemo lepljenje
profila po krivinah tako, da profil nape¬
ljemo okrog žebljičkov (slika 9). S tem
dobimo lepe in enakomerne zavoje (sli¬
ka 10).

Samogradnja detajlov

Če dobro pregledamo referenčne fo¬
tografije kabine našega tovornjaka, lahko
hitro ugotovimo, da v kabini manjka mar¬
sikateri del. Izdelovalci makete so očitno
posvetili več časa izdelavi podvozja kot
detajliranju zaprte kabine. Najbolj so
me zmotili nerealistični nosilci sedežev,
ki so bili kar uliti skupaj z dnom kabine
(slika 2). Zato sem spet vzel v roke skal¬
pel in jih izrezal iz dna kabine, nastalo lu¬
knjo pa zakrpal s polistirenom debeline
0,5 mm in robove prekital (slika 11). Po

no še prekital (sli¬
ka 12). Ko sta bila
oba sedeža konča¬
na, sem se lotil še
samogradnje od¬
lagalnega predal¬
nika za sedeži in
stropne konzole,
ki ju maketa sploh
ni imela. Oba dela
sem izdelal na po¬
doben način kot
nosilce sedežev
iz polistirenskih
plošč primernih
debelin. Na strop¬
no konzolo sem
dodal še ročno iz¬
delan radio, dva
zvočnika in CB-

Slika 11. Tla kabine z izrezanimi nosilci sedežev in pokrpanimi luk¬
njami. Prav tako lahko opazite odrezane stranske robove.

postajo, ulite iz
poliuretanske smole (slika 13).

Pri pravem tovornjaku se odpira
tudi sprednja maska, za katero je nekaj
kablovja in posoda s tekočino za pranje
vetrobranskega stekla. Ker je pri tej ma¬
keti maska že ločena od kabine, ji mo¬
ramo narediti le še mehanizem za odpi¬
ranje, stena za njo pa je pripravljena za
dodatno detajliranje (slika 14). Če želi¬
mo, da bodo detajli za masko vidni tudi
v zaprtem položaju, ji lahko izrežemo
prezračevalne reže, ki so pri maketi žal
le reliefno nakazane.

Slika 12. Zapolnjena in prekitana zadnja
stran obeh sedežev

ogledu referenčnih fotografij sem si na

V kabino lahko dodamo tudi različne

Slika 13. Zgoraj levo je referenčna slika notranjosti kabine, na kateri
lahko vidimo stropno konzolo in obliko nosilcev sedežev. Zgoraj de¬
sno so v samogradnji izdelani radio in zvočnika. Spodaj levo je vidna

list papirja narisal skico vseh delov nosil¬
cev za sedeže v merilu 1 : 25 in oblike
prenesel na polistirensko ploščo debeli¬
ne 0,5 mm. Narisane dele sem previdno
izrezal in tako dobil veliko pravilnejše
nosilce sedežev. Tudi sedeži niso bili ve¬
liko boljši, saj je na zadnji strani zevala
ogromna luknja. Luknjo sem zapolnil z
delci odpadle plastike, nato pa površi¬

dodatke, kot so revije ali zemljevidi, ki jih
natisnemo v pomanjšanem merilu, ter
izdelamo kako pločevinko pijače in še
kaj. V samogradnji sem tako izdelal gasil¬
ni aparat (slika 15). Za osnovo sem vzel
kapico, ki se uporablja za »vklop« in »iz¬
klop« kemičnega svinčnika in ji na spod¬
nji strani zakital luknjo. Dodal sem še
nekaj delčkov, izrezanih iz polistirenskih
plošč, ter žičko, ki
predstavlja cev.

Slika 15.
Takole je videti
v samogradnji
izdelan gasilni
aparat, ki čaka
na barvanje.

stropna konzola med izdelavo, spodaj desno pa pravkar izrezani no¬
silci sedežev.

Slika 14. Zgoraj je referenčna fotografija pravega tovornjaka, spodaj
pa izdelava delov v samogradnji.

TIK.C 3

november 2010

29

MODELARSTVO

Dirke z avtomobilskimi modeli slot

(7. del)

VOJKO TRAVNER

Priporočila za tekmovalne steze

- drugič

Varovalne ograje

Dirkališče naj bo ustrezno zavarova¬
no z ograjo iz pleksija ali žično ograjo, ki
preprečuje padec iztirjenega modela z
dirkališča na tla. Zunanja varovalna ogra-

Površina vozišča je lahko gladka,
hrapava, posuta s peskom, travnata,
spolzka itd., kot so rally steze v naravi.
Priporočljive so vbokline, izbokline,
vzponi in spusti na stezi. Na sami steze
je lahko tudi drobnejše kamenje, vendar
pazite: zrnavost naj bo ustrezno izbrana
glede na najmanjši razmik modela od
vozišča.

Nezaključene steze

Pri nezaključenih stezah sta štartna
in ciljna črta na različnih koncih steze
(risba 2). Te steze so enožlebne.

Prav tako se steze lahko križajo ni¬
vojsko ali v isti ravnini - križišče stez
(risba 3) in ni nujno, da se steze križa¬
jo pravokotno. To velja za nezaključene
in zaključene steze.

ja sega v višino vsaj 10 cm nad reliefom
dirkališča (risba 1).

Odprte steze

Hitrostne rally preizkušnje se odvi¬
jajo na odprtih stezah. Te so lahko neza¬
ključene ali zaključene. Širina voznega
pasu se lahko spreminja, vendar naj ta
ne bo ožji od 7 cm. V obeh primerih na
takih stezah opravi vožnjo samo en te¬
kmovalec in je njegov nasprotnik le čas,
ki ga bo porabil za vožnjo od štarta do
cilja.

Zaključene steze

Pri zaključenih stezah sta štartna in
ciljna črta na istem koncu steze, torej
tudi na istem mestu, kar pomeni, da dir¬
kalnik vozi po enem žlebu od štarta do
točke obrata (zanka) in se po drugem
žlebu vrne na izhodiščno točko (ris¬
ba 4).

Dovoljeno je tudi križanje žlebov, kar
še popestri vožnjo modela, saj se ta pre¬
mika z ene strani vozišča na drugo stran.

Priporočljiva je tudi čim večja vi¬
šinska razlika med štartno ravnino in
točko obrata (leva zanka na risbi 4). S
tem bo prikazana zahtevnost prave rally
steze.

Na izpostavljenih mestih in takih, ki
so nevarna za iztirjenje dirkalnika, naj
bo nameščena varnostna ograja, lahko
tudi v dvojni višini.

V vsakem primeru je tako zgrajeno
rally stezo najpametneje pritrditi na le¬
seno ali podobno ploščo. Le tako bomo
zagotovili trden in varen spoj med se¬
gmenti in bo steza vedno obdržala ena¬
ko obliko, ne glede na prenašanje ali
skladiščenje.

Steza naj bo čim bolj razgibana, da bo
tudi vožnja bolj zahtevna in razburljiva.
Na tako pripravljeni stezi o zmagovalcu
odloča le prefinjen občutek za vožnjo,

i KRIŽANJE ŽLEBOV

november 2010

TIM 3

MODELARSTVO

kar časovno pomeni le nekaj tisočink se¬
kunde razlike med najboljšimi.

Odprta dirkalna steza za pospeše¬
valne dirke

Odprte, ravne in nezaključene dirkal¬
ne steze so namenjene za pospeševalne
dirke - drag (skupina S4). Opremljene
so z merilnikom časa točnosti 1/1000 se¬
kunde (risba 5).

Dirkališče je popolnoma ravna steza
z dolžino najmanj 9 m. Oba vozna pa¬
sova sta speljana vzporedno in se slepo
končata z iztekom dolžine vsaj 40 cm,
ki je brez napetosti in ni vštet v dolžino
steze. Štartna in ciljna črta sta ločeni,
vsaka na svojem koncu steze.

Kot dirkalna steza za dirke drag lahko
služi tudi del krožnega dirkališča, kadar
to ustreza opisanim pogojem.

Elektrifikacija

Dirkalniki uporabljajo za vožnjo eno¬
smerno napetost od 12 do 14,8 V, na
nekaterih tekmovanjih po svetu pa tudi
do 24 V. Tokovna moč je odvisna od
elektromotorjev, ki poganjajo dirkalnike.
Ta se giblje med 100 mA in 5 A.

Opozorilo:  Nikjer na dirkališču ne
sme biti prisotna omrežna napetost
23OV/5O Hz.

Napajalni sklop

Vse naštete zahteve najlaže zago¬
tovimo s transformatorjem ustrezne

CILJ

START

moči, ki ga priklopimo na omrežno iz¬
menično napetost 230 V, torej v vtični¬
co. Transformator nam napetost 230 V
ustrezno zniža, s pomočjo usmernika
pa to izmenično napetost pretvorimo
v enosmerno in jo prek krmilnika ali
regulatorja vožnje (RHV) speljemo do
steze. To imenujemo vozna napetost
(risba 6).

Krmiljenje

Električni stikalni sklop za vodenje
dirke naj bo nameščen na komisarjevi
mizi ali v njeni neposredni bližini.

Vozna napetost je 12 V (stabilizirana
enosmerna napetost) in najmanj 1 A to¬
kovne obremenitve na posamezni vozni
pas. Električno so vozni pasovi med sabo
ločeno napajani.


Neverjetna,
zgodba
o življenju
k na Zemlja

upljivi traktorji
dejstva in podrobnosti

Tehniška založba
Slovenije

NAROČNIKI

NE POZABITE!

Odlična priložnost za ugoden nakup daril ob prihajajočih novoletnih praznikih

EVOLUCIJA


VELIKA
kkjig/i

MITOLOŠKIH

BITJIH

V novembru in decembru

vam ponujamo <|)(0) [^©[pllJjg 1 ^

pri nakupu knjig Tehniške založbe Slovenije.

Obiščite nas v naši maloprodajni trgovini na naslovu Lepi pot 6,1000 Ljubljana
ali na spletni strani www.tzs.si

Astronomija
preproste razlage

TIE£ 3

november 2010

31

MAKETARSTVO


MiG-3 zgodnja različica (Trumpeter, kat. št. 02830, M 1 : 48)

PRIMOŽ DEBENJAK

MiG-3 je bil prvo uspešno letalo z
oznako »MiG«, ki je po 2. svetovni voj¬
ni postala zelo slavna. Reaktivni lovci
MiG-15 v Korejski vojni, potem MiG-17,
MiG-19 in MiG-21 ter naposled MiG-29
so bili tako rekoč sinonim za sovjetsko
lovsko letalstvo.

Leta 1941, ko je nacistična Nemčija
napadla Sovjetsko zvezo, je bil MiG-3 po¬
leg messerschmitta Bf 109F najhitrejše
lovsko letalo na svetu. Projektiral ga je
konstrukcijski biro, ki sta ga leta 1939
ustanovila Artjom Ivanovič Mikojan, mlaj¬
ši brat tedaj vplivnega politika Anastasa
Mikojana, in Mihail Josifovič Gurjevič, ki
sta bila pred tem sodelavca tedaj najbolj
znanega sovjetskega konstruktorja lov¬
skih letal Nikolaja N. Polikarpova.

Polikarpov je s svojo ekipo projek¬
tiral večino uspešnih sovjetskih lovcev
med obema vojnama - dvokrilnike 1-5,
1-15, 1-152 in 1-153 ter enokrilnik 1-16, ki
je bil sploh prvo lovsko letalo z uvlačlji-
vim podvozjem. Vsa ta letala so poganja¬
li zvezdasti motorji. Po velikih uspehih
pa je v času skokovitega razvoja letalstva
sovjetska letalska industrija začela za¬
ostajati za mednarodnim razvojem. Pri
Polikarpovu so imeli kar nekaj projektov
lovcev z vrstnimi motorji, a noben ni pri¬
šel v serijsko proizvodnjo. Vrstni motorji
so bili tedaj zelo v modi, ker so aerodi¬
namično ugodnejši, in dokler niso med
2. svetovno vojni razvili močnejših zvez¬
dastih motorjev, so lovce z zvezdasti¬
mi motorji razvijali samo Američani in
Japonci, v Evropi pa so večino tedaj so¬
dobnih lovcev poganjali vrstni motorji.

Mikojan in Gurjevič sta od Polikarpova
»podedovala« projekt višinskega lovca, ki
je bil še v začetni fazi razvoja, in sta ga
razvila naprej. Cilj je bil doseči čim večjo
hitrost na veliki višini. Projekt je dobil

oznako 1-61. Ekipa
projektantov je
pripravila načrte
v rekordnem času,
tako da so jih že
decembra 1939 po
dveh mesecih dela
izročili tovarni, v
kateri so potem
izdelali prototipe.
Tako hitro delo je
bilo možno seveda
predvsem zato, ker
so lahko uporabili
izračune, ki so na¬
stali pod vodstvom
nestorja sovjetske
proizvodnje lov¬

cev Polikarpova. Zato tudi ne preseneča,
da oblika repnih površin močno spomi¬
nja na Polikarpovove enokrilnike, zlasti
tudi na 1-16. Januarja 1940 so potem tri
prototipe, ki so bili še v gradnji, pre¬
imenovali v 1-200. Prvi polet z 1-200 so
opravili 5. aprila 1940. Drugi prototip je
dosegel maksimalno hitrost 651 km/h na
višini 7000 m. Preizkusni poleti so tra¬
jali do avgusta, potem pa so odobrili se¬
rijsko proizvodnjo in novo lovsko letalo
nemudoma začeli izdelovati pod oznako
MiG-1.

Toda MiG-1 je imel zaradi zelo krat¬
kega preizkusnega obdobja še nekaj
otroških bolezni, bil je zelo zahteven za
letenje, tako da so z njim lahko leteli le
najizkušenejši piloti. Imel je veliko pri¬
stajalno hitrost in premajhno vzdolž¬
no stabilnost. Mikulinov vrstni motor
AM-35A je bil za okoli 250 kg težji od
drugih motorjev, tako da je bila oboro¬
žitev precej šibka, saj letalo ni moglo
nositi težjih strojnic. Med proizvodnjo
se je tudi poslabšala kakovost obdelave

površin, tako da so bila serijsko izdelana
letala za približno 20 km/h počasnejša.
Tako je serijska proizvodnja MiG-1 traja¬
la samo do decembra 1940, ker so med¬
tem razvili izboljšano različico letala
1-200, ki so jo potem uradno poimenova¬
li MiG-3- Prvotna oznaka za lovska letala
v sovjetskem letalstvu je bila črka »I« in
ustrezna številka. Druge oznake so bile
denimo SB za hitre bombnike, DB za

Takšna je škatla prikazane makete. Trumpe¬
ter ponuja tudi pozno različico s predkrilci in
drugačnim zgornjim delom okrova motorja.

Plastični deli so zelo kakovostno odliti, maketa pa kljub obilici po¬
drobnosti nima prevelikega števila delov in je ni težko sestaviti.

32

Tu se lepo vidijo specifične značilnosti zgodnje različice - krila brez
predkrilc in zgodnji del okrova (sredi slike) z značilnimi majhnimi
izboklinami. Krilca in zakrilca so ločena.

november 2010 TEH 1

daljinske bombnike, TB za težke bomb¬
nike. Pozneje so oznako »I« uporabljali
samo še za prototipe lovcev, letala pa so
dobila oznako konstrukcijskih birojev in
ustrezno zaporedno številko, pri čemer
so imeli lovci lihe, bombniki pa sode šte¬
vilke.

MiG-3 je bil precej podoben svojemu
predhodniku, imel pa je dodaten rezer¬
voar za gorivo v trupu, malce podaljšan
nos za boljšo stabilnost ter izboljšano
kakovost obdelave površin. Ohranili so
lahko oborožitev dveh lahkih in ene tež¬
ke 12,7-mm strojnice v nosu, nekatera
letala pa so imela dve dodatni 12,7-mm
strojnici pod krili. MiG-3 je bil v proiz¬
vodnji do januarja 1942 in do takrat so
izdelali 3322 teh letal. MiG-3 je bil sicer
dobro letalo, a potrebe po višinskem
prestrezniku so bile manjše od pričako¬
vanih, saj se je večina zračnih bojev od¬
vijala na manjših višinah, kjer pa MiG-3
s posebnim višinskim motorjem ni bil
tako hiter. Poleg tega je bil MiG-3 pole¬
ti 1941 edino sodobno sovjetsko lovsko
letalo, ki je bilo na voljo v večjem številu,
tako da so ga pogosto uporabljali za na¬
mene, za katere ni bil predviden, zato so
bili MiG-3 pogosto lahek plen za izkuše¬
ne nemške pilote. Razen tega jih je bilo
veliko uničenih že na tleh.

Jeseni 1941 so konstrukcijski biro
Mikojana in Gurjeviča preselili iz Moskve
v Kujbišev, preselili pa so tudi tovarne,
ki so izdelovale letala in motorje. In prav
proizvodnja motorjev je bila glavni raz¬
log za ustavitev proizvodnje MiG-3, kaj¬
ti v isti tovarni so izdelovali AM-35A in
AM-38, ki je poganjal slavnega »šturmo-
vika« 11-2, ki je imel prednost pri dodelje¬
vanju motorjev.

MiG-3 je imel mešano konstrukci¬
jo: srednji del krila je bil kovinski, zu¬
nanja dela kril pa sta bila lesena. Prav
tako iz lesa so bili precejšnji deli tru¬
pa. Poganjal ga je Mikulinov 12-valjni
vrstni motor AM-35A z največjo močjo
1350 KM. Razpetina kril je bila 10,20 m,
trup pa je bil dolg 8,25 m. Maksimalna
hitrost je bila 640 km/h na veliki višini
in 505 km/h v nizkem letu.

Tega sovjetskega lovca so proizvajal¬
ci maket lep čas obravnavali zelo mače¬
hovsko. Dolga leta je bila na tržišču zelo
netočna maketa francoskega podjetja
Cap Croix du Sud, ki so jo pridno pona-
tiskovali tudi drugi proizvajalci in se je
v različnih izvedbah dobila tudi v naših
trgovinah. Pozneje je prišlo na tržišče
več precej točnih maket, in sicer najprej
Classic Airframes v merilu 1 : 48, potem
ICM v istem merilu (ki jo je ponatisnil
Alanger), nato Trumpeterjeva v merilu
1 : 32 in potem še dve maketi tega kitaj¬
skega proizvajalca v merilu 1:48 ter zelo
enostavna, a točna in kakovostna maketa
podjetja HobbyBoss v merilu 1 : 72.

Trumpeter v merilu 1 : 48 ponuja
dve maketi - zgodnjo in pozno različico.
Razlika je v zgornjem delu okrova mo¬
torja in v tem, da zgodnja različica nima
predkrilc. Trumpeterjeva maketa se pre¬
cej lažje sestavlja kot mnogo bolj zaple¬
tena ICM-jeva maketa (ki pa ima detajli-
mr november 2010

02830 1/48 SOVIET MIG-3 EARLY VERSION

Nalepke so šibka točka te makete. Črne ob¬
robe so žal malce zamaknjene. Sicer pa se
Trumpeterjeve nalepke lepo nanašajo.

ran tudi motor) in je zato primerna tudi
za manj izkušene maketarje. Površinski
detajli so zelo lepo prikazani, seveda pa
so tisti deli, ki so bili na pravem letalu
leseni, povsem gladki. Zasteklitev je tri¬
delna, tako da kabino lahko prikažemo
odprto, po želji pa tudi brez pomičnega

MAKETARSTVO

srednjega dela zasteklitve, ki so ga v boj¬
nih enotah včasih sneli. Maketa je točna
in se lepo sestavlja, lahko pa jo še izbolj¬
šamo z dodatkom fotojedkanih pasov na
pilotovem sedežu.

Edino, kar moti pri tej maketi, so ne¬
zanimive barvne sheme in ne najboljše
nalepke (ki so včasih natisnjene nekoliko
zamaknjeno), vendar če pobrskamo po
knjigah in po internetu, hitro naletimo
na kaj bolj zanimivega. Zlasti na spletni
strani Massima Tessitorija (http://mig3.
sovietwarplanes.com/mig3/mig3.html)
najdemo številne zanimive možnosti bar¬
vanja. Po tam prikazani fotografiji in
barvnem profilu sem se odločil za letalo
z zebrasto oziroma tigrasto kamuflažo, za
katero nisem potreboval dodatnih oznak,
temveč samo ustrezne rdeče zvezde. To
Trumpeterjevo maketo bomo sicer žal
težko našli na policah naših trgovin, a jo
je mogoče naročiti iz tujine po precej
ugodni ceni. Z nekaj sreče pa jo morda
dobimo tudi na kakšnem maketarskem
bolšjem trgu na katerem od domačih te¬
kmovanj. Maketo toplo priporočam vsa¬
komur, ki ga zanimajo tovrstna letala.

I  Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije
vas vabi na

17. državno prvenstvo Republike Slovenije
v plastičnem maketarstvu,

ki bo v soboto 20.11.2010 v prostorih Biotehničnega izobraževalnega centra,
Ižanska 10 v Ljubljani.

Tekmovalne discipline:

L1 makete zračnih plovilv merilu 1 :32 ozi¬
roma 1 : 10 do 1 : 39 (člani),

L2PR0P makete propelerskih zračnih plovil
v merilu 1 : 48 oziroma 1 : 40 do 1 : 60
(člani),

L2JET makete reaktivnih zračnih plovil v me¬
rilu 1 : 48 oziroma 1 : 40 do 1 : 60 (čla¬
ni),

L3PROP makete propelerskih zračnih plovil v
merilu 1 : 72 oziroma 1 : 61 in manjše
(člani),

L3JET makete zračnih reaktivnih plovil v me¬
rilu 1 : 72 oziroma 1 : 61 in manjše (čla¬
ni),

L4 letalske diorame v vseh merilih (člani),

L1J/L2J makete zračnih plovil v merilu 1 : 32
in 1 : 48 (mladinci),

L3J makete zračnih plovil v merilu 1 : 72
(mladinci),

L4J letalske diorame v vseh merilih
(mladinci),

L5 zbirka treh in več maket s skupno temo
(člani),

L6 makete civilnih letal v merilu 1 : 100 ali
manjše (člani),

L7 dvojček - par letal istega tipa v poljub¬
no različnem merilu (člani),

L8 iz škatle - letalske makete v vseh me¬
rilih brez dodatnih izboljšav in dodelav
(dovoljena je samo sprememba barvne
sheme in oznak),

L9 makete zračnih plovil v merilu 1 : 144
in manjše (člani),

KI figure (člani),

K2 vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 48
in 1 : 35 (članil,

K3 vinjete (člani),

K4 diorame (člani),

K2J vojaška vozila in sredstva v merilu 1 :72,

1 : 48 in 1 : 35 (mladinci),

K3J/K4J diorame in vinjete (mladinci),

K5 vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 72,
1 : 76 in 1 : 87 (člani),

K6 diorame in vinjete v merilu 1 : 72, 1 : 76
in 1 : 87 (člani),

P1/P2 ladje in ostala plovila (člani),

P1J/P2J ladje in ostala plovila (mladinci),

A1 tovorna vozila (člani),

A2 ostala civilna vozila (člani),

A1J civilna vozila (mladinci),

A2J ostala vozita (mladinci),

X1 filmski objekti in znanstvenofantasti¬

čna vozila (člani),

X1J filmski objekti in znanstvenofantasti¬

čna vozila (mladinci),

S astronavtika in raketna tehnika, vsa

merila (člani in mladinci).

Nagrade: medalje in diplome za prve tri makete
v vsaki disciplini

Posebne nagrade/pokali: »Best of Show« za naj¬
boljšo maketo v mladinskih disciplinah L1J-L7J in
K2J-K4J

»Best of Show« za najboljšo maketo v članskih
disciplinah L1-L9 in K1-K6

Pokal za najboljši izdelek s slovenskimi oznakami
ali temo iz slovenske sedanjosti oz. preteklosti

Startnina: 7 EUR (3,5 EUR za člane ZGPMS)

Prijava: od9.00do11.00

Začetek tekmovanja: ob 11.30

Ocenjevanje maket: od 11.30 do 16.00

Rezultati in podelitev priznanj: okoli 16.30 do
17.00

Dodatne informacije dobite na elektronskem
naslovu: mitja.maruskoOgov.si oziroma ZGPMS,
Mitja Maruško, p. p. 8, 1001 Ljubljana.

Vse spremembe in dodatne informacije bodo ob¬
javljene na spletni strani in www.makete.si.

33

ELEKTRONIKA

Elektronika za začetnike (3. del)

LED - polprevodniški vir svetlobe II.

BOJAN KOVAČ

LED-diode v elektroniki srečamo zelo
pogosto, zato je dobro poznati njihove
lastnosti, prednosti, slabosti in omejitve,
ki jih moramo v zvezi z njimi upoštevati.
Pri načrtovanju lastnih vezij nam bo to
znanje in vedenje prihranilo marsikatero
presenečenje, začudenje in razočaranje.
LED-dioda je sicer po svoji naravi svetla
stran elektronike, saj jo uporabljamo
za to, da sveti, vendar smo že v prejšnji
številki Tima spoznali dejstvo, da lahko
LED-diodo v trenutku uničimo, če sko¬
znjo steče premočan tok. To je pogost
pojav zlasti takrat, kadar nivo napajalne
napetosti zelo niha. V takšnih primerih
bo predupor zelo nezanesljiv »tokovni
regulator«, saj se bo s povišanjem nape¬
tosti povečal tudi tok. Če pa na nek na¬
čin zagotovimo, da bo tekel skozi LED-
diodo vedno enak tok, je čisto vseeno,
kakšen padec napetosti bo nastal na njej
(kakšne barve je) in na kakšno napetost
je priključna. To lahko zelo preprosto
izvedemo z elektronskim vezjem, v ka¬
terem ima glavno vlogo regulacije toka
vezje LM 317. To je sicer integriran nape¬
tostni regulator, v posebni vezavi pa zna
zelo natančno regulirati tudi tok. Oglej¬
mo si to vezavo na shemi 1.

LM 317 je integrirano vezje s funkcijo
regulatorja in z le tremi priključki, ki v
narisani vezavi v zelo širokem območju
vhodne napetosti regulira tok neodvi¬
sno od bremena na takšno vrednost, da

je padec napetosti na R reg  vedno enak
1,25 V. To je referenčna (V ref ) napetost za
ta regulator in je konstantna, torej se ne
spreminja. Če si ogledamo formulo, vidi¬
mo, da je tok odvisen samo od izbrane
upornosti regulacijskega upora, ki pa ne
sme biti manjša od 0,8 £2 in ne večja od
120 £2. Želimo si konstanten tok 20 mA
skozi LED-diodo, ki bi bil neodvisen od
napetosti napajanja (V nap ) ali padca na¬
petosti na njej. Formulo s sheme 1 bomo
malce obrnili, kot je prikazano v enač¬
bi 1, da bomo lahko izračunali vrednost
regulacijskega upora in tako dobimo:

Rreg=-^-[O] , Rreg = ^| = 62,5 0
Ibrem U,UZ

Enačba 1. Izračun regulacijskega upora

To je spet nestandardna vrednost,
zato jo zaokrožimo na 62 O, ki je ena
izmed običajnih vrednosti upornosti v
nizu uporov s 5-% toleranco E24 po stan¬
dardu EIA. Pričakujemo lahko minimal¬
no večji tok od 20 mA, vendar to ne bo
vplivalo na življenjsko dobo LED-diode,
ker tokovne meje niso tako ostro začrta¬
ne. R brcm  v shemi je navidezna upornost
LED-diode, ki zdaj pravzaprav nima no¬
benega vpliva na tok skozi diodo, saj za
pravilno omejeni tok skrbi regulator
LM317. LED-diodo bomo tako priključili
namesto R brcm . Vidimo lahko, da v enačbi
ni nikjer napetosti napajanja (V nap ), kar
potrjuje trditev, da
je tok skozi regula¬
tor neodvisen od
napajalne napeto¬
sti, ki pa mora biti
seveda vsaj kakšen
volt ali dva višja
od predvidenega
padca napetosti
na LED-diodi. Nav¬
zgor je napajalna
napetost za ta re¬
gulator omejena
na 36 V.

Shema 1. Regulacija toka z LM 317

Druga naloga

Drugo vezje na prototipni ploščici,
katere slika je bila objavljena že v prej¬
šnji številki, je povezano po shemi 1 in je
izvor konstantnega toka 20 mA z LM 317.
Spet bomo zaporedno priključili vsako
posamezno LED-diodo in izmerili padec
napetosti na njej. Merilni točki bosta to¬
krat X in Y. Ker je tok konstanten, lahko
pričakujemo drugačne napetosti, kot
smo jih izmerili prej pri vezavi s predu-
porom 560 £2. Spremljali bomo tudi tok
in ugotavljali, ali res ostane enak pri ra¬
zličnih priključenih LED-diodah. Tudi
razporeditev priključkov regulatorja
LM317 v ohišju TO220 je prikazana na
shemi 1. Upornost, ki jo LED-dioda pred¬
stavlja v tokokrogu, bomo izračunali
po enačbi 2 iz skupnega toka in padca
napetosti na njej. Namesto priključene
LED-diode lahko nazadnje naredimo
še kratek stik in odčitamo tok, ki steče
v tem primeru. Regulacija toka torej re¬
snično deluje po pričakovanjih.

Rnavid =

Iskup

D Uled

Rled = -

Iskup

Enačba 2. Izračun navidezne upornosti LED-
diode

Tretja naloga

Zdaj že tudi iz lastnih izkušenj vemo,
da je običajen padec napetosti na beli
LED-diodi okrog 3 V in da pri nižji na¬
petosti ne bo svetila. Vendar nam lahko
sveti tudi z 1,5-V baterijo, če z ustreznim
vezjem dvignemo napetost tako visoko,
da začne LED-dioda svetiti. Prav to je na¬
men in uporabnost našega vezja.

Povežemo ga po shemi 2. Pri tem si
lahko pomagamo tudi s sliko prototipne
ploščice, ki je bila objavljena v prejšnji
številki revije, kjer lahko vidimo prak¬
tično vezavo elementov na njej za vse tri
vaje.

Delovanje

Ko prvič priključimo napajanje, ste¬
če omejen tok iz baterije prek upora
1K in prvega navitja transformatorja v
bazo tranzistorja, ki se zaradi tega toka
odpre. Takrat steče velik tok skozi tran-

34

november 2010


ELEKTRONIKA

zistor prek drugega navitja transfor¬
matorja. Ta tok povzroči prekinitev ba¬
znega toka, ker sta obe navitji transfor¬
matorja povezani v nasprotni fazi. Ko
se tranzistor zapre, poskuša tok zaradi
induktivnosti transformatorja teči še
naprej, vendar ne more skozi zaprt tran¬
zistor, tako da si mora najti drugo pot.
Napetost narašča toliko časa, dokler ni
dovolj napetosti za vklop LED-diode,
ko steče skoznjo tok in ta zasveti. Tok
v transformatorju zdaj pade, LED-dioda
ugasne in celoten cikel se ponovi. To se
zgodi 30.000- do 50.000-krat v sekundi,
zato vmesnih prekinitev ne zaznamo.
Bodimo pozorni na označena priključka
transformatorja, ker je zelo pomembno,
da je transformator priključen pravilno.
Baterijo 1,5 V priključimo na ločena na¬
pajalna priključka na prototipni plošči¬
ci, saj gre za posebno napajanje, ki ni
12 V. LED-dioda sveti toliko časa, dokler
je napetost na bateriji višja od približno
0,3 V.

Vezje se imenuje »Joule thief« ali po
naše »energijski zmikavt«, saj baterijo
skoraj popolnoma »izsesa« in pri tem
popolnoma izkoristi skoraj vso energi¬
jo, ki je shranjena v njej. Na ta način
bomo lahko koristno in čisto do kon¬
ca porabili tudi tiste stare baterije, ki
z energijo ne zmorejo več zadovoljivo
oskrbovati digitalnih fotoaparatov in vi¬
deokamer.

Pazimo:  To vezje uporabljamo samo
za napajanje iz baterij in ni primerno za
akumulatorje.

Globoko praznjenje akumulatorja ka¬
tere koli vrste (Pb, Ni-Cd, Ni-Mh ...) lahko
povzroči na njem trajne okvare.

Izdelava transformatorja

Vzamemo čim manjše obročasto fe¬
ritno jedro in en meter Cul (Cu = ba¬
ker, 1 = lak oz. bakrena žica, izolirana z
lakom) žice debeline 0,1 ali 0,15 mm ali
kar koli že najdemo med staro šaro. Žico
prepognemo na sredini, tako da dobi¬
mo vzporedno dve žici v skupni dolžini
50 cm. Eno v mislih prebarvamo rdeče,
drugo pa modro. Predstavljajmo si, da
imamo na prepognjenem mestu šivanko
in začnemo »šivati« ovoje na feritno jedro.
Ko jih bomo imeli 20, bo že kar dovolj,
če pa imamo še prostor na jedru in tudi
še žice, kar nadaljujemo. Na koncu vse
ovoje lepo utrdimo z lepilnim trakom, si¬
likonskim kitom ali vročim lepilom iz pi¬
štole za toplotno lepljenje in prerežemo
žici, kjer sta bili prepognjeni.

Slika 1. Navijanje transformatorja

Zdaj imamo dve navitji, modro in
rdeče, ki sta naviti vzporedno v isti sme¬
ri z enakim številom ovojev. Začetek
obeh navitij označimo s piko. Ne bo vse¬
eno, kako ju bomo priključili, zato bodi¬
mo pozorni, kako sta navitji označeni na
shemi in na prototipni ploščici.

Zaključek

Elektronikom je LED-dioda vidna
oblika kontrole delovanja nekega vezja,
zato jo v ta namen tudi pogosto vključu¬
jemo v svoja vezja. Poleg tega lahko z njo
uporabniku neke naprave sporočamo
trenutno stanje procesa (»Ustavljeno«, »V
teku«, »Napaka«, »Alarm«), Seveda obsta¬
jajo tudi sodobnejši načini komunikacije
med napravo in človekom, vendar je ta
preprost in v mnogih primerih povsem
zadovoljiv. Z LED-diodami lahko izdela¬
mo celo vrsto zanimivih vezij, ki so tudi
praktično uporabna, zato se ne bojte
preizkusiti njihovega delovanja z veza¬
vo na prototipni ploščici, le tok morate
omejiti. V raziskovanju vam želim veliko
veselja in veliko lepo delujočih vezij.

Viri:

- novosti, zanimivosti in tehnični opisi
različnih proizvajalcev LED-diod

- spletna stran enciklopedije Wikipedi-
ja, http://en.wikipedia.org/wiki/Wiki

- brošura »Elektronika za začetnike«,
http://trgovina.svet-el.si/

- revija »Svet elektronike«, http://www.
svet-el.si/


12 ŠTEVILK revije RAČUNALNIŠKE NOVICE

RAČUNALNIŠKE NOVICE ponujajo
bralcem revije TIM POSEBNO PONUDBO!

Kaj prinaša nov

spletno


Naročite lahko na narocnine@nevtron.si ali 01 620 88 03, kjer navedete geslo TIM.
Posebna ponudba velja samo do 31.10.2010!

TIEI 3

november 2010

35

□

BOJAN KOVAČ

Mnogi med vami vsako leto z veli¬
kim veseljem pomagate pri izdelavi jas¬
lic okrog božičnih praznikov in vsakič
znova dobite občutek, da tako lepih jas¬
lic niste imeli še nikoli. Med delom se
vam poraja neskončno zamisli, kako bi
videz jaslic čim bolj približali nekemu
naravnemu videzu okolice, kakor si pač
sami predstavljate hlevček pri Betlehe¬
mu. Sam sem v mladih letih razmišljal
o tem, kako bi pastirjem na travniku
pred hlevčkom priskrbel ogenj, ob ka¬
terem bi se greli in bi jih obenem tudi
osvetljeval. To svojo zamisel sem potem
tudi uresničil tako, da sem pod rdeč pa¬
pir vtaknil žarnico in na oboje naložil
osmojene vejice. Žarnico sem napajal z
baterijo, pri tem pa sem moral biti tudi
zelo varčen, saj je takšen »ogenj« svetil
vedno bolj žalostno. Sčasoma nisem bil
več tako zelo zadovoljen s tem, da sveti
neprekinjeno in opazovalcu ne daje ob¬
čutka, da gleda ogenj, ampak lučko. Ko
je moje znanje o elektroniki nekoliko
zraslo, sem »uvedel« še utripanje lučke,
vendar je bil ogenj zdaj spet bolj podo¬
ben avtomobilskemu smerniku kot pa¬
stirskemu ognju. Zdaj, ko vem in znam
še nekaj več, sem se odločil, da naredim
pravi ogenj, ki bo živahen, zdaj svetel,
zdaj čisto pritajen, ki bo spreminjal bar¬
vo svetlobe od rumene prek oranžne do
rdeče in bo popolnoma nepredvidljiv.
Ne sme utripati, ampak plapolati. No,
takšen ogenj mi je končno uspelo na¬
rediti, kako ga lahko izdelate tudi vi, pa
bom opisal v tem prispevku. Na fotogra¬
fiji prototipa na sliki 2 lahko vidite, da
sem napajanje 5 V iz adapterja priključil
neposredno na vezje brez regulatorja.
Vidna je tudi povezava z zeleno žico, ki
naj vas ne moti, saj je na končnem vezju
ni več.


Lastnosti ognja in program

Če ogenj nekaj časa opazujemo,
bomo ugotovili, da je nepredvidljiv, da
se plapolanje dogaja v naključnem zapo¬
redju in da se z intenzivnostjo njegovega
plamena spreminja tudi barva svetlobe,
ki jo oddaja. Za vse te lastnosti sem na¬
šel kakšno rešitev in s programskim je¬
zikom Bascom AVR napisal program za
mikrokontroler ATTiny45, ki ima na vsa¬
kem od petih izhodov po en neodvisen
pulzno-širinski modulator, kateremu se
parametri med delovanjem naključno
spreminjajo. S tem sem dosegel, da je
tudi moj ogenj nepredvidljiv. Na delova¬
nje enega izhoda vpliva več parametrov,
spreminjam pa frekvenco takta, pogo¬
stost spremembe razmerja med vklop¬
ljenim in izklopljenim stanjem ter smer
te spremembe - naraščanje svetlobe ali
ugašanje. Vsakemu od petih izhodov
se ti parametri spreminjajo neodvisno
od drugih štirih, zato je prižiganje po¬
sameznih LED-diod zelo naključno. Ker
je bilo izhodov premalo za vseh trinajst
LED-diod, ki sem jih želel vgraditi, sem
jih osem povezal navzkrižno med raz¬
ličnimi izhodi. S tem sem dobil ožičeno

naključno prižiganje teh LED-diod, ki je
prav tako nepredvidljivo in je odvisno
od trenutnega stanja na tistih dveh iz¬
hodih, kamor je posamezna LED-dioda
priključena. LED-diode so razvrščene v
krogu, kot je običajna oblika ognja. Na
sredini so štiri rumene, ki predstavlja¬
jo središče gorenja, kjer naj bi bilo naj-
svetleje, okrog pa razvrstimo rumene in
rdeče mešano, po občutku.

Izdelava vezja

Elektronika ni prav nič zapletena in
če znate spajkati, bo vezje dokončano
v manj kot eni uri. Vezje deluje z nape¬
tostmi od 3 do 5,2 V. Tiskano vezje je
okrogle oblike, tako kot pravo pastirsko
ognjišče. Na njem so v središču in dveh
koncentričnih krogih razvrščene LED-
diode. Predupori jih ščitijo pred preveli¬
kim tokom pri napajalni napetosti 5 V, če
pa boste vezje napajali z nižjo napetost¬
jo, morate njihove vrednosti zmanjšati,
sicer ne bodo svetile dovolj in bo ogenj
bolj tlel kot gorel. Predlagam, da ta naš
pastirski ogenj napajate kar s kakšnim
napajalnim adapterjem pokvarjenega
mobilnega telefona, ki jih imamo vse več

Slika 2. Izdelan prototip tiskanega vezja

36

Slika 3- Shema vezja za pastirski ogenj

november 2010

TIM 3

ELEKTRONIKA

po predalih. Poleg novega aparata vedno
dobimo tudi ustrezen polnilnik baterije
in v navodilih proizvajalec izrecno opo¬
zarja na to, da za polnjenje lahko uporab¬
ljamo le priložen adapter. Stare adapterje
bomo torej lahko uporabili za napajanje
kakšnih manj občutljivih naprav in pa¬
stirski ogenj je že eno od takšnih vezij.
Napetost, ki jo boste izmerili na izhodu
adapterja, naj bi bila največ 5,2 V. Če iz-

Slika 4. Spodnja stran tiskanega vezja

Slika 5. Montažni načrt

merite več, boste morali vgraditi tudi na¬
petostni regulator LM317, drugače pa to
ne bo potrebno in bo dovolj le prispaj-
kati žičko med priključkoma regulatorja
A in B (glej montažni načrt). Regulator
LM317 je z uporoma R 15  in R 16  progra¬
miran tako, da na izhodu daje napetost

neposredno prispajkate ali pa ga vstavite
v prej prispajkano DIL-podnožje z osmi¬
mi priključki, kot je vidno tudi na pro¬
totipu (slika 2). Upor R w  in kondenzator
C 2  tvorita vezje za rešet mikrokontrolerja
ob vklopu napajanja, Cj gladi napetost,
C 3  pa je namenjen blokiranju motenj, ki
se včasih lahko pojavijo pri napajanju.
Tiskano vezje lahko naredite po sliki 4.
Premer ploščice je točno 50 mm. Kdor
ni prav vešč izdelave tiskanega vezja, ga
lahko skupaj s sprogramiranim mikro-
kontrolerjem ali kot celoten komplet v
sestavljanki naroči v spletni trgovini Svet
elektronike.

Izdelava ognja

Lahko mi verjamete, da sem veliko
več časa porabil za izdelavo pokrovčka
in ognja, kot za samo elektroniko. Že¬
lel sem doseči razpršitev svetlobe, ki jo
oddajajo LED-diode, da bi se učinek go¬
renja čim bolj približal resničnemu, in
na koncu mislim, da je kar lepo uspelo.
Uporabil sem odpadna gradiva, tako da s
tem ne boste imeli stroškov. Potrebujete
jogurtov lonček, ki ga odrežete 1 cm nad
dnom. Nato na dnu izrežete krog kakih
5 ali 6 mm od roba (slika 6). Iz plastične
embalaže za jajca izrežete še vdolbino za
jajce. Oboje sestavite in zlepite z lepilom
za plastiko (slika 7). Potem počakate, da
se lepilo posuši. Pokrovček obenem tudi
ščiti elektroniko in deluje kot distančnik,
ki zagotavlja, da LED-diode niso preblizu
pokrovčka, saj potem z razpršitvijo in
mešanjem barv svetlobe ne bi bilo nič.
To je seveda le predlog, sami pa si prav
gotovo lahko izmislite tudi kakšno bolj¬
šo rešitev.

Slika 7. Sestavljen pokrovček ognja

za boljšo razpršitev in mešanje svetlobe
ter vosek odstranite tam, kjer želite, da
svetloba močneje preseva. Kolikokrat
boste ponovili postopek, da boste z re¬
zultatom zadovoljni, ne morem reči, do¬
bro pri vsem tem pa je, da lahko vosek
preprosto odluščite in začnete znova.
Meni se je najbolje posrečilo takrat, ko
sem celotno zunanjost pokrovčka za tre¬
nutek potopil v raztaljen vosek. Sloj je
bil izjemno tanek. Malo sem ga še spra¬
skal z zobotrebcem, počakal, da se ohla¬
di in postopek ponovil. Tako sem dobil
temnejše in bolj osvetljene dele »žerjavi¬
ce«, kar je popolnoma skladno z dogaja¬
njem pri pravem ognju. Po zaključnem
praskanju sem vosek še malo segrel s su¬
šilnikom za lase, da so se drobni štrleči
koščki voska raztalili in sprijeli z okolico.
Kako sem širjenje svetlobe skozi pokrov¬
ček preizkušal, lahko vidite na sliki 8.
Na desni strani se na spodnjem delu po¬
krovčka vidi tudi to, da sem zaradi viši¬
ne mikrokontrolerja moral odrezati del
spodnjega roba, da je pokrovček na plo¬
ščici lepo nameščen. Zelo je pomembno
tudi to, da sloj voska ni predebel, ker s
tem zgubimo zelo veliko svetlobe, ki bi
sicer predstavljala plapolanje ognja. Vi-
deopredstavitev pastirskega ognja si lah¬
ko ogledate na spletni strani revije Svet
elektronike.

Slika 8. Dokončan in povoskan pokrovček

Ko bo prišel božični čas, boste lahko
ogenj namestili nekam v pastirski kot svo¬
jih jaslic, pokrili s pokrovčkom, obložili s
kamenčki in naložili drva. Želim vam ve¬
liko veselja pri delu in naj vam ta pastir¬
ski ogenj polepša letošnje praznike.

4,6 V, kar je čisto dovolj. Dioda Di ščiti
vezje pred napačno polariteto napajanja,
če bi se pri spajkanju napajalnega kabla
slučajno zmotili. Mikrokontroler Attiny-
45 z vpisanim programom lahko v vezje

Ostane vam le
še to, da prosojni
del našega ognja
oblijete z voskom

Slika 6. Odrezano dno jogurtovega kozarčka in jajčna embalaža

Slika 9. Ogenj pri pastircih

TEE£’

november 2010

37

i/"j priloga

Um

Model
pritlične
hišice

MATEJ PAVLIČ

Foto: Manco Pavlič

Model hišice na sliki 1 ni povzet po
kakem obstoječem objektu, ampak sta
velikost in razpored prostorov izmišlje¬
na. Poleg tega medsebojna razmerja v ve¬
likosti sten, vrat in okenskih odprtin niso
pravilna. Izdelek je zasnovan izključno
z namenom, da modelarji začetniki ob
njegovem nastajanju spoznajo različne
obdelovalne postopke in pridobijo po¬
trebne izkušnje za poznejše spopadanje
z zahtevnejšimi projekti. Čeprav so utori
majhni in jih je tudi kar se da malo, so
elementi med seboj vseeno dovolj trdno
povezani.

Gradivo

Izdelek je narejen iz 5 mm debele
vezane plošče katere koli vrste. Izjema
so le dimnik ter stebrički in ograja pred
vhodom, ki so iz smrekovih ali bukovih
letvic. Za lepljenje lahko uporabite kate¬
ro koli lepilo za les, za barvanje modela
pa akrilne barve oz. brezbarvni ali hitro
sušeč toniran zaščitni premaz za les.

Orodje in pripomočki

Potrebujete škarje, odstranljivo lepi¬
lo, trši svinčnik, daljše ravnilo, kotnik,
ročno (ali električno) rezljačo, podlo¬
žno mizico, večjo ploščato pilo, brusil¬
ni papir, električni modelarski vrtalnik,
sveder za les 0 1 mm, mizarske spone in
manjši čopič.

Kosovnica:

november 2010

TIET

38

PRILOGA

Izdelava

Ker so oblike posameznih delov hiši¬
ce na prilogi na sredini revije narisane v
naravni velikosti, jih ni treba povečevati
ali pomanjševati. Dovolj je, da vam v fo-
tokopirnici naredijo kopijo načrta, ki jo
nato razrežite s škarjami in posamezne
elemente drugega poleg drugega polo¬
žite na kos 5 mm debele vezane plošče,
ki jo prej obrusite, da bo popolnoma
gladka. Po možnosti upoštevajte smer
letnic lesa, vendar to pri tem modelu ni

tako zelo pomembno. Vse kose papirja
nato na hrbtni strani na tanko premažite
z odstranljivim lepilom (npr. Scotch Re-
positionable ali Scotch UP) v stiku (sli¬
ka 2), s čimer ste se izognili zamudnemu
in nenatančnemu prerisovanju s pomo¬
čjo kopirnega papirja. »Na roke« morate
narisati le obe polovici strehe (18) in
podlago za model (1). Ker so ti elementi
čisto navadne pravokotne oz. kvadratne
oblike, poleg tega pa še precej veliki, na
načrtu niso narisani. Njihove mere naj¬
dete v kosovnici.

Da bi lahko izrezljali okna in vrata,
morate znotraj vsakega od teh pravo¬
kotnikov z modelarskim vrtalnikom in s
svedrom za les 0 1 mm najprej izvrtati
luknjico (slika 3). Skoznjo nato s spod¬
nje strani potisnite v modelarski lok vpe¬
to žagico in jo zategnite še s krilno mati¬
co na vrhu loka. Pri rezljanju bodite čim
bolj natančni. Ko ste s tem delom gotovi,
z izžaganih sestavnih delov odstranite
ostanke fotokopij, obrusite jih po robo¬
vih in poskusno sestavite, da preverite
prileganje utorov.

Pri sestavljanju si pomagajte
s kosovnico, tlorisom modela v
merilu 1 : 2 in fotografijami, ki
prikazujejo pravilni vrstni red.
Vedno počakajte, da se lepilo po¬
suši, in šele nato nadaljujte z do¬
dajanjem novih elementov. Da
bi bila plast lepila tanka in čim
bolj enakomerna, ga nanašajte z
majhnim čopičem za risanje, iz¬
tisnjeni presežek lepila pa takoj
obrišite z vlažno krpo. Najprej
zlepite dele 6, 12 in 13 (slika 4),
med katere s spodnje strani za¬
časno vstavite element 3 (ki ga
ne zalepite). Nato dodajte zadnjo
steno (7; slika 5) ter na desni še
skupaj zlepljena elementa 8 in
14 (slika 6). Na spodnji strani
spet začasno vstavite element 4,
ki ponazarja tla. Zdaj so na vrsti
obe sprednji steni (9 in 10) ter
pravokotnika 2 in 5, temu pa sle¬
dita prag (15) in nadstrešek (16)
z nadzidkom (17). Osušenemu
zlepku gladko obrusite vse ro¬
bove.

Streha je sestavljena iz dveh
enakih delov 18, ki ju je treba
vzdolž ene daljše stranice po¬
ševno obrusiti točno pod kotom
30°. Da bi se polovici tesno doti¬
kali in se med sušenjem lepila ne
bi premikali, njun stik na zgornji
strani prelepite s širokim ličar¬
skim trakom (slika 7). V nastali
žleb na spodnji strani z majhnim
čopičem enakomerno nanesite
lepilo (slika 8) in obe polovici

TEEC’

november 2010

39

a  PRILOGA

Model zdaj še enkrat obrusite z zelo
finim brusilnim papirjem ter nato od
zunaj in znotraj vsaj dvakrat pobarva¬
te oz. polakirate. Da bi lažje dosegli
vse notranje kote (slika 13), odstra¬
nite elemente 2, 3, 4 in 5, ki ponazar¬
jajo tla v prostorih. Ko se lak posuši,
jih vrnite na njihovo mesto in zale¬
pite, nato pa vse skupaj nalepite na
270 x  270 mm veliko podlago modela
(1). Ko na zgornji rob sten nalepite še
streho z dimnikom, je model pritlične
hišice narejen.

ja, v notranjosti hišice pa iz koščkov bal¬
ze naredi mize, ležišča, omare in drugo
opremo. V tem primeru je priporočljivo
stik obeh polovic strehe na notranji stra¬
ni utrditi z dvema za 180 mm med seboj
oddaljenima trikotnima koščkoma 5 mm
debele vezane plošče (slika 14), da bo
streho mogoče snemati in da bo vedno v
pravem položaju glede na stene.

strehe stisnite ter postavite na stene hiši¬
ce. Zalepili ju boste šele po barvanju oz.
lakiranju.

Dimnik (19) naredite iz koščka smre¬
kovega (ali bukovega) lesa s prerezom
12 x 12 mm, ki ga na spodnji strani od¬
žagate pod kotom 30°, zgoraj pa mu iz-
žagate odprtine (slika 9). Na njegov vrh
nalepite pokrov (20) iz 5 mm debele
vezane plošče. Stik dimnika in strehe la¬
hko utrdite s približno 20 mm dolgim
in 1 mm debelim žebljičkom, ki ga od
spodaj navzgor potisnete skozi izvrtano
luknjico v strehi in nato nanj z zgornje
strani nalepite dimnik (slika 10).

V kvadratne odprtine na pragu (15)
in nadstrešku (16) zalepite štiri ste¬
bričke ograje (21) iz letvic s prerezom
5 x 5 mm (slika 11). Kot je prikazano
na načrtu pri elementu 21, ograjo pred
vhodom naredite iz dveh parov 65
oz. 105 mm dolgih letvic s prerezom
2x5 mm (22 in 23; slika 12), po eno let¬
vico 22 in 24 z enakim prerezom pa na¬
lepite tik pod nadstrešek (16).

40

Če kdo z videzom izdelka na sliki 1 ni
zadovoljen, naj ga po svojem okusu spre¬
meni oz. dopolni, za kar ima možnosti
na pretek. Tako lahko spremeni obliko
in velikost oken, izdela vhodna vrata,
iz letvic s prerezom 5*2 mm naredi
okenske okvirje, jih pobarva s temnim
lužilom in okna »zastekli« z debelejšo
plastično folijo. Napušč lahko prelepi z
ozkimi trakovi furnirja, streho prekrije s
strešniki iz enako velikih koščkov furnir-

Vabimo vas, da na naslov ured¬
ništva ali po e-pošti pošljete foto¬
grafijo svojega modela hišice, ki jo
bomo objavili v rubriki V objektivu
na 3. strani ovitka revije Tim.

november 2010

T”:

IZDELEK ZA DOM

Svečnik iz vezane plošče

MATEJ PAVLIČ

Foto: Manco Pavlič

V zadnjem času smo za ljubitelje rez¬
ljanja objavili že kar nekaj načrtov za iz¬
delavo različnih uporabnih predmetov,
ki obenem lahko služijo kot okras. Med¬
nje spada tudi svečnik (slika 1), s katerim
je mogoče med prihajajočimi prazniki
še polepšati videz z dobrotami oblože¬
ne mize. Njegove izdelave se lahko lotijo
tudi tisti, ki še nimajo veliko izkušenj pri
delu z rezljačo, saj izdelava ni pretirano
zahtevna.

DREMEL WorkStation

Modelarji, maketarji, elektroniki in
tudi številni mojstri se pri svojem
hobiju ali poklicnem delu pogosto
srečujejo z natančnim vrtanjem, po¬
liranjem, brušenjem ipd. Čeprav v ta
namen obstajajo kakovostna elektri¬
čna rotacijska orodja in raznovrsten
pribor, je vse to pogosto mogoče zares
učinkovito uporabljati šele v kombi¬
naciji z večnamenskim stojalom, ka¬
kršnega ima v svojem proizvodnem
programu tudi podjetje Dremel. Izde¬
lek z oznako WorkStation (na sliki) je

namenjen vpetju njihovih električnih
rotacijskih orodij, ki smo jih v tej revi¬
ji že večkrat predstavili. Z njim je delo
natančno, hitro in predvsem varno
- tako za prste kot za obdelovanec.

Orodje obrnemo tako, da je z vklop-
nim stikalom oz. gumbom za na¬
stavljanje števila vrtljajev obrnjeno
proti nam. Nato ga z zgornje strani
potisnemo v držalo in zategnemo. Da
nas priključni električni kabel med

Gradivo

Svečnik je narejen iz čim bolj kako¬
vostne 5 mm debele bukove vezane plo¬
šče. Mehkejše vrste lesa niso primerne,
ker se rade trgajo. Uporabite lahko tudi
vezano ploščo večje debeline, vendar
morate v tem primeru ustrezno povečati
vse utore. Vsi sestavni deli so spojeni z
običajnim belim lepilom za les, za barva¬
nje in zaščito površine pa lahko upora¬
bite navadno lužilo oz. enega od obsto¬
ječih premazov za les (po možnosti na
akrilni podlagi).

delom ne bi oviral, ga napeljemo sko¬
zi vilice ob strani vodila. Večji vijak
omogoča grobo nastavitev višine, z
omejilnikom globine pa nastavljamo
poljubno dolžino hoda. Poleg navpič¬
nega vrtanja je mogoče tudi vrtanje
pod kotom, in sicer v korakih po 15°.
Če orodje postavimo v vodoravni po¬
ložaj, ga lahko uporabljamo za po¬
liranje in brušenje. Ob sprednjem in
zadnjem robu kovinskega podstavka
so izvrtine, skozi katere stojalo s štiri¬
mi vijaki, podložkami in gumijastimi
nožicami zaradi boljše stabilnosti pri¬
trdimo na delovno površino ali neko¬
liko večji kos lesa. Mizica z merami
175 x  175 mm je grobo brušena, da
preprečuje drsenje obdelovanca. Po
obeh diagonalah ima izrezane štiri
žlebove za pritrditev vpenjalnih čelju¬
sti. Še ena zelo uporabna lastnost dr¬
žala WorkStation je vgrajeni teleskop¬
ski nosilec za orodje z gibljivo gredjo.

Orodje in pripomočki

Od orodja potrebujete modelarsko
rezljačo s podložno mizico (kdor ima
električno rezljačo, naj jo seveda upora¬
bi, saj je z njo mogoče - z izjemo utora
na sredini - izrezati oba dela svečnika
naenkrat, kar pomeni občuten prihra¬
nek časa), žagice št. 3 ali 4, škarje, mo¬
delarski vrtalnik z navpičnim stojalom,
sveder za les 0 1 mm, fino ploščato pilo,
okroglo iglasto pilico, brusilni papir raz¬
ličnih zrnatosti, nekaj modelarskih spon,
manjši čopič, kladivo in (kombinirane)
klešče.


Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo
s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom
in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja
Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji
postal znamka, ki ji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog
uporabnikov.

V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000
s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in
35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota
visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri
katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov.
www.dremeleurope.com
Prodaja: Bauhaus

Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana,
tel.: 01/583 9133

MITTT!

mr

november 2010

41

IZDELEK  ZA  DOM

Merilo 1 : 1

in gladek. Zaradi velikega števila zavitih
figur v predlogi si pri žaganju lahko pri¬
voščite manjša odstopanja od narisanih
črt, saj jih pozneje skoraj ne bo opaziti.

Ob koncu rezljanja najprej previdno
odstranite vse preostale koščke prilep-

modelarskim vrtalnikom in s tankim sve¬
drom za les najprej izvrtati luknjico (sli¬
ka 3). Skoznjo s spodnje strani potisnite
v modelarski lok vpeto žagico in jo zateg¬
nite še z vijakom na vrhu loka. Uporabite
žagice št. 3 ali 4, saj bo rez le tako čist

in popolnoma ravno vezano ploščo. Tak¬
šnemu prerisovanju, ki je precej zamud¬
no in ne preveč natančno, se je mogoče
izogniti tako, da načrt prefotokopirate,
nato pa razrezane kopije na hrbtni stran
enakomerno premažete z odstranlji-
vim lepilom ter jih prilepite na obru-
šen kos vezane plošče (slika 2). Če bi

želeli narediti večji svečnik, naj vam na¬
črt iz revije v fotokopirnici ustrezno po¬
večajo, vendar morate potem uporabiti
debelejše gradivo oz. prilagoditi veliko¬
sti utorov.

Da bi lahko izrezljali vse notranje
zaključene površine, morate v vsako z

Izdelava

Svečnik je sestavljen iz petih kosov:
njegovo telo in obenem noge tvorita dva
na prvi pogled popolnoma enaka dela,
postavljena pod pravim kotom, nanju pa
je z vrha nataknjen tridelni zaključek, ki
je obenem tudi držalo za svečo. Obrisi
vseh sestavnih delov so narisani v meri¬
lu 1 : 1, zato jih lahko s pomočjo kopirne¬
ga papirja in kemičnega svinčnika pre¬
rišete neposredno na gladko obrušeno

42

november 2010


Merilo 1 : 1

43

Na koncu velja opozoriti, da se sve¬
čnik kljub svoji razmeroma dobri sta¬
bilnosti zaradi nerodnosti koga pri mizi
lahko prevrne in povzroči škodo. Zato
poskrbite, da bo stal na varnem mestu in
da bo po možnosti vedno zunaj dosega
otrok.

(slika 5). Tridelni zaključek na vrhu sve¬
čnika naredite tako, da najprej zlepite
dva kosa z okroglo odprtino za svečo
na sredini, nato pa jima dodate še del z
utorom križne oblike. Zlepku na koncu
obrusite vse robove.

Če boste svečnik pustili v naravni
barvi lesa, ga morate vsaj dvakrat po¬
lakirati, da ga boste pozneje lahko čistili
z vlažno krpo. Najbolje je uporabiti lak v
pršilki, ki omogoča enakomeren nanos.
Med posameznimi nanosi laka popolno¬
ma osušeno površino izdelka narahlo
obrusite z zelo finim in že izrabljenim
vodnobrusilnim papirjem. Kdor bi želel
svečnik pobarvati, naj uporabi lazure za

les ali akrilne barve. Izberete lahko tudi
navadno lužilo (slika 6), vendar morate
v tem primeru izdelek še nekajkrat po¬
lakirati.

Sestavljanje svečnika je zelo pre¬
prosto. Utora na obeh spodnjih delih na
tanko namažite z lepilom in potisnite
drugega v drugega, nato pa na vrh na¬
lepite tridelni nosilec. Ko se lepilo po¬
suši, lahko točno v sredino odprtine na
vrhu s tankim svedrom izvrtate 15 mm
globoko luknjico in vanjo previdno za¬
bijete 40 mm dolg žebljiček. S kleščami
mu odščipnite glavico in vrh »ošilite«
s ploščato pilo (slika 7). Tako boste
lahko v svečniku uporabljali tudi ne¬
koliko tanjše sveče.

Ijenega papirja (slika 4). Razcefrane ro¬
bove na spodnji strani obdelovanca od¬
stranite s fino iglasto pilico in brusilnim
papirjem. Po potrebi popravite tudi oba
sredinska utora, da se bosta spodnja dela
svečnika tesno prilegala drug drugemu

november 2010

ZA  SPRETNE  ROKE

Računalo

ANICA ZABUKOVEC

Malokdo ne pozna lesenega računala,
ki je lahko tudi odlična igrača, primerna
za otroke, ki se učijo prepoznavanja
števil, štetja, seštevanja in odštevanja.

Na naši šoli smo izdelali posebno ra¬
čunalo, ki nam omogoča nazorno pred¬
staviti decimalna števila in nekatere ra¬
čunske operacije z njimi.

Za izdelavo računala potrebujemo
naslednje:

Material: smrekov les, bukove kro¬
glice, pocinkana žica (0 3 mm), bel list
papirja z natisnjenimi enotami, lepilo za
les, barva za les, lak.

Orodje, stroji in pripomočki:
krožna žaga, rezkalnik, kolutni in tračni
brusilnik, namizni vrtalnik, primež za
vpenjanje in krivljenje žice, čopiči za na¬
nos barve in laka.

Potek izdelave

Najprej pripravimo sestavne dele
nosilnega ogrodja. Izdelamo jih iz smre¬
kovega lesa po merah, prikazanih na
načrtu našega izdelka. Sestavne dele na-
žagamo s pomočjo krožne žage. Žaganju
sledi rezkanje utora na rezkalniku.

Vse sestavne dele nosilnega ogrodja
nato dobro pobrusimo in se lotimo bar¬
vanja že prej pripravljenih lesenih kro¬
glic ustrezne velikosti. Pri tem opravilu

smo v šoli imeli kar nekaj težav. Ideja
barvanja s pomakanjem kroglic v gosto
tempera barvo in lakiranje s prozornim
lakom se nam je zdela zanimiva. Pozne¬
je pa smo bili zelo razočarani. Ko se je
barva posušila, je na skoraj vseh krogli¬
cah razpokala in se luščila, zato jo je bilo
treba z brušenjem odstraniti. Ubrali smo
drugo pot. Barvanja smo se lotili s čopi¬
čem in barvo za les in rezultat tokrat ni
izostal.

Pokončna stena

20

° Paličica za decimalno vejico

160

20

44

Za 50 kroglic, ki bodo predstavljale
decimalni del, izberemo modro barvo,
rdečo barvo pa za 50 kroglic, ki prikazu¬
jejo celi del decimalne številke.

V podstavek izvrtamo luknjice s pre¬
merom 3 mm in globino 20 mm. Vrtamo
v enakomernih razdaljah na obe strani
utora.

Za krivljenje žičnih nosilcev kroglic
priporočam izdelavo lesenega modela,
ki ga vpnemo v primež in ob njem upo¬
gibamo žico, da je vseh 10 nosilcev ena¬
ke oblike in omogočajo nemoteno pomi¬
kanje kroglic.

Z lepilom za les prilepimo še paličico
za decimalno vejico.

Ogrodje prelakiramo s prozornim la¬
kom na vodni osnovi. Ko je nanos suh,
nanj prilepimo natiskane papirnate na-

november 2010 TIM 3

piše in jih dodatno utrdimo s premazom
prozornega laka.

Na ukrivljene žične nosilce naniza¬
mo kroglice in računalo je pripravljeno
za uporabo.

S tem učilom lahko mlajšim učencem
nazorno razložimo in prikažemo dese¬
tiške enote, celi del števila in decimalni
del. Enako lahko znanje nadgradimo s
seštevanjem in odštevanjem decimalnih
števil.

Za idejo se zahvaljujem svetovalki za
matematiko na ZRSS, Jerneji Bone, za
izvedbo pa učencem, Mateju Milavcu,

Juretu Premrovu in Janu Ponikvarju, ki
obiskujejo interesno dejavnost Razve¬
drilna matematika in so sodelovali pri
izdelavi učila.

ASTRONOMIJA - PREPROSTE RAZLAGE

? iil

Rainer Kothe

ija

preproste razlage

16,09€

96 barvnih strani

20 x 28 cm

Redna cena: 22,99 €

Cena za naročnike revije TIM v novembru in decembru je

Knjiga prinaša osnovno znanje o vesolju, planetih in galaksijah.
Zasnovana je kot razburljivo potovanje skozi vesolje.

Posebni poglavji sta namenjeni raziskovanju vesolja ter samostojnemu
opazovanju zvezdnega neba v različnih letnih časih in spremljanju
posebnih dogodkov na nebu.

Planeti,
galaksije

Spektakularno potovanje

MODRA ŠTEVILKA

Naročila: (( (• 080 17 90 )  ali www.tzs.si/eknjigarna

IZl

TtehniAka založba
Slovenijo

mr november 2010

45

OGLASI

TIMOVI NAČRTI

Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte.
Cena vsakega je 4,20 EUR.

TIMOV NAČRT 1

TIMOV NAČRT 2

TIMOV NAČRT 3

TIMOV NAČRT 4

TIMOV NAČRT 5

TIMOV NAČRT 6

TIMOV NAČRT 7

TIMOV NAČRT 8

TIMOV NAČRT 9

- motorni letalski RV-model basic 4 star

- RV-jadrnica lipa I

- RV-jadralni model HOT-94

- polmaketa letala cessna 180

- RV-model katamarana KIM I

- Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje
iz roke

- RV jadralni model HOT-95

- Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje
iz roke

- tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model

TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis

TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita

TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3

TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model

TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H

TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta

TIMOV NAČRT 16 - spitfire

TIMOV NAČRT 17 - trener 40

TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model

TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje

TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte

TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model

TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda

TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim
pogonom

TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje

TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa

za zračne boje

TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3

TIMOV NAČRT 27 - fokker E III, RV park-fly polmaketa

TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni
izvedbi

TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče

TIMOV NAČRT 30 - maketa bagra CAT 262

Začetniški kompleti z RV napravo

USB simulatorji
od 31,00€

www.modelar.si inFo o modelar.si GSM: 031 351 B53

VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE
REVIJE TIM

Vložna mapa
je namenjena
za shranjevanje
kompletnega letnika
(10 številk)
revije TIM.

Cena mape
je 4,17 €

Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavrže, ampak jih
shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri
lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje
zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših letnikov.
Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene
izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mo¬
goče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj
je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za
gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka.

Specializirana prodaja

NIKON, CANON, PENTAX, SONV'

Mikon

un SIGMA

zrcalno-refleksnih
fotoaparatov
in objektivov

Infocona d.o.o.

tel 01-562-0061

www.slr.si

m »a

VAKUUM

■ folije ■ vreče ■ flis ■ tesnilni trakovi...

LAMINIRNE SMOLE = MATRIK

■ za impregnacijo kompozitov RTM, RI - infuzije, FW, autodave

LOČILCI

■ voski ■ silikoni ■ šemi permanentni ločilci

STEKLENE TKANINE

od 25 g - 2500 g/m 2

polnila - mikrobaloni • tix • bombaž • stekleni prah...

MIRNIK TG podjetje za sodobne, napredne materiale.

tel.: 00386/01 546 54 14
gsm: 00386 / 031 418 665
fax.: 01 546 54 15
e-mail: info@mirnik.si
www.mirnik.si

46

november 2010 TEM’

Foto: A. Kogovšek in S. Krašovec

1- Športni avtomobil cobra 69 v merilu 1:24 je izdelal maketar Dejan
Rankov.

2. Z vrhunsko izdelano maketo lovskega letala iz 1, svetovne vojne
fokker Dr.I v merilu 1 : 48 je Avgust Kladušek zasedel drugo mesto v
članski konkurenci na tekmovanju za Pokal Revell v Celju.

3. Na letošnji Veliki nagradi Kranja so konkurenco dopolnili tudi polj¬
ski maketarji s svojimi izdelki. Izjemno doprsno upodobitev konkvi¬
stadorja je predstavil Rafal Tefelski.

4. MV agusta 68, tekmovalni motor s konca 60. let prejšnjega stoletja.
Revellova maketa je delo Primoža Stareta.

5. Po dolgem postu se je na maketarska tekmovanja vrnil Bojan Ko-
relc iz Ljubljane. Diorama z naslovom »Last Chapter/Zadnje poglavje«
je še eden od njegovih domiselnih prikazov vojaškega vsakdana na
fronti.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

Novo

920105405,3

COBISS a



BOŽIČNI IZDELKI IZ PAPIRJA

Polepšajte si praznike s to čudovito zbirko izdelkov iz papirja.

Zaradi odličnih fotografij in izvirnih zamisli je ta knjiga v
prazničnem času pravtako nepogrešljiva kot božična potica.

V knjigi se skriva več kot 40 izvirnih zamisli za izdelke iz
papirja, od barvitih voščilnic do čudovitih darilnih škatel.

182 barvnih strani
21x27,5 cm
Cena: 19,99 €

Ob enostavnih navodilih po korakih in priročnih nasvetih
boste spoznali različne tehnike izdelovanja izdelkov iz
papirja ter pri tem uporabili številne božične vzorce in
privlačne dodatke.

Več kot 40 zamisli za voščij
in papirne

MODRA ŠTEVILKA

Naročila: (( (• 080 17 90 )  ali www.tzs.si/eknjigarna

p?

Cena
za naročnike
revije Tl IVI
v novembru
in decembru:
13,99€


DS

186 671 2010/2011

(Božični izdelki
iz papirja
Rra.dcl

Risal: Matej Pavlič

Model
pritlične
hišice

H
i!
co

3
i
B
CT*
fD
"J
tsi
O

O

K)

N)
4*-

H

rt

rt

os

P

(T

B

□*

(T>

*»

Ni

M

hodi smeri cca. 15mm

PONY

R2b

R3

model RV-letala za začetnike

R4

R2a

Motor: brushless outrunner 50 W

servo 3g

servo 3g

Propeler: 7x4

Profil: E374 mod.

anteno

Akumulator: Li-po 25 1800 mAh, 10C

Razpetina: 1000 mm

Ria

Rib

Površina krila: 17,3 dm 2

Masa modela (pripravljen za let): 320 g

Funkcije: smer, višina, regulator motorja

R4

T2 karbonska cev 0 5mm

akumulator

Merilo 1 : 2

sprejemnik

regulator

Konstruiral: Roman Ložar

477

115

T2 karbonska cev 0 5mm

T2 karbonska cev Ti 5mm

gondola T3, 2 kosa

V-lom krila 10

T3 gondola

T3 gondola

K3 smrekova letvica 3x5mm

spri >J ?mnik

KI

T5

18

Šablona za V-lom

krila, depron 6mm

Š2

Š3

d

14

15

2 kosa Š1

Tl

►s

(M

CM

Ib

AL

višine
lOmm

K)


hodi
cca,

M
h
U

h

a

I
s

ib

AL

o

d

3
£

utor za letvico 3x5 mm, lahko se
ga naredi tudi naknadno

Šabloni za izrez trupa, narejeni iz vezane plošče
debeline 3mm

s

o

rt

3

a

n

•n

b-»

3

O

3

3

a

bj

Šabloni za izrez kril, narejeni iz
vezane plošče debeline 3 mm

g 10

1 2 3 4 5 6 7

Rebro za
pritrditev motorja
vezana plošča 3mm