Letnik L Marec 2012 Cena: 3,75 EUR. WWW.RCKINO.COM Modelarska trgovina AVIA KAMNIK, Medvedova ulica 12 tel: 01 831 90 60, E-pošta: info@rckino.com Odprto: pon.-pet. 9.00-12.00 in 15.00-19.00, sob. 9.00-12.00 www.RCKINO.com RTR REPORTAŽA_ 2 NOVOSTI IZ SVETA MODELNIH ŽELEZNIC IN OPREME 6 FRENK SVETINA IN RV-MODELI LETAL SLOVENSKIH KONSTRUKTORJEV MODELARSTVO 7 GEE BEE R-2 IZ DEPRONA 32 KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2012 PRILOGA 10 LIBIS 17 12 MODEL SLOVENSKEGA JADRALNEGA LETALA LIBIS 17 15 SCHLEICHER KA 8B (2. DEL) MAKETARSTVO 18 ISTRSKI BARKIN (10. DEL) 24 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - HANDLEY PAGE HALIFAX B MK.I/II, GR II 26 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO-LONDON BUS ELEKTRONIKA 28 ČASOVNIK ZA ELEKTRONSKO VŽIGANJE ZGORNJIH STOPENJ MODELARSKIH RAKET (I. DEL) IZDELEK ZA DOM 36 RAGLJA Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, Telefon: 01/479 02 11, 080 17 90, Faks: 01/479 02 30 Spletna knjigarna: http://www.tzs.si Za založbo: Blaž de Costa Direktorica programov: Nataša Detič Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Telefon: 01/479 02 20 e-pošta: joze.cuden@tzs.si Uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden. Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Pevnik Tehnični urednik: Stanislav Oražern Telefon: 01/479 02 21 e-pošta: stanislav.orazem@tzs.si Oblikovna zasnova: Tina Kopač Trženje oglasnega prostora: Simona Strežek Telefon: 01/479 02 17 e-pošta: simona.strezek@tzs.si Naročniški oddelek: Mojca Borko Telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@tzs.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina za prvo polletje 15,00 €. celoletna naročnina pa 30,00 €. Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. Računalniški prelom: SET, d. o. o. Tisk: Korotan Ljubljana, d. o. o. Naklada: 3.700 izvodov Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Brez pisnega dovoljenja Tehniške založbe Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: Vrhunsko izdelana maketa barkina, nekoč najpogostejšega tovornega plovila ob naši in celotni istrski obali, je dragocen prispevek k ohranjanju naše tehnične dediščine. Publikacijo sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Foto: Slobodan Simič - Sime marec 2012 | I REPORTAŽA Novosti iz sveta modelnih železnic in opreme Nurnberg, 1.-6. februar 2012 IGOR KURALT Vsako leto na začetku februarja se v Nurn- bergu odvija največji mednarodni strokovni sejem igrač in modelarstva na svetu. V sklopu tega sejma so bile letos na 7500 m 2 predstav¬ ljene tudi novosti iz sveta modelnih železnic in opreme. Na prvi pogled sejem ni prinesel nič revolucionarno novega, vseeno pa je bilo mogoče videti kar precej zanimivih novosti. Vsako leto se povečuje število manjših podje¬ tij, ki ponujajo modele v omejenih nakladah. Še vedno med ponudniki prevladuje merilo I : 87 (HO), povečuje pa se ponudba železni¬ ških miniatur v merilu I : I20 (TT) in merilu I : 43,5 (0). Med razstavljavci modelnih železnic je tako kot vsako leto največji prostor zavzemal Marklin, ki ima pod svojim okriljem tudi bla¬ govni znamki Trix in LGB. Marklin je v lan¬ skem letu zabeležil rast poslovanja in za pri¬ hodnje napoveduje uspešen izhod iz krize, v kateri se je znašel pred nekaj leti. Razstavljalci so za veliko modelov železni¬ ških miniatur napovedali prihod na trg šele na začetku leta 2013. Za marsikateri model pa se že zdaj postavlja vprašanje, ali bo sploh ugle¬ dal luč sveta, saj bo vse odvisno od količine naročil. Številne nove železniške modele so letos napovedala podjetja, ki so se s tovrstno de¬ javnostjo začela ukvarjati šele pred nekaj leti. Njihovi izdelki zadnja leta dvigajo kakovostne standarde in zmanjšujejo obseg serij posame¬ znih železniških modelov. Kljub uvedbi novih tehnologij in drugačnem pristopu k izdelavi modelov ter selitvi proizvodnje v dežele z nižjo ceno delovne sile se modeli niso prav nič pocenili, kot bi kdo pričakoval. Ravno na¬ sprotno, cene so celo zrasle, in sicer za 7 do I5 odstotkov. Pa se sprehodimo ob razstavnih policah najpomembnejših proizvajalcev železniških modelov in opreme. Trixov ekskluzivni model legendarne muzejske parne lokomotive DB 01-ISO v merilu I : 87 (HO). Na trg naj bi prišel v prvem četrtletju. Marklinov vzorčni model parne lokomotive OBB 694 v merilu I : 87 (HO). Model je na novo konstruiran in bo prišel na trg v enkratni seriji v tretjem četrtletju. Novi dizelski motornik DB VT 75.9 bo Marklin izdelal v enkratni seriji. Marca naj bi bila na voljo različica, opremljena z zvokom, maja pa takšna brez zvoka. Člani klubov Marklin in Trix bodo lahko letos po prednaročilu dobili model štiridelnega hitrega elektromotornika DB 403 v merilu I : 87 (HO). Minitrix bo v enkratni seriji izdelal potniški vlak v barvah »City Airport Train« z električno lokomo¬ tivo OBB 1116 in tremi dvonadstropnimi vagoni v merilu I : I60 (N). Izid pa je napovedan šele za januar 20I3. MIHIS M® dem wir uns da «ir alle. dass vie ’ eder jen Mit einem Cent pro I hubo- HOBBVTRAIlTl Cent fur jedes ,• Hobbytrain bo v enkratni seriji izdelal električno lokomotivo SZ 54I z reklamo Mammut v merilu I : I60 (N). Zbiralci železniških miniatur lahko mo¬ del pričakujejo v spomladanskih mesecih. Model dizelsko-hidravlične lokomotive vossloh G2000 v merilu I : I60 (N) bo odslej namesto Me- hana izdeloval Hobbytrain. Piko širi svojo ponudbo v merilu I : I60 (N). Oblju¬ blja bogato ponudbo modelov vossloh Gl206, prvi med njimi bo v barvah WLE. Oktobra lahko pri podjetju Modelleisenbahn GmbH (Roco) pričakujemo model hitrovozne par¬ ne lokomotive Južnih železnic SB 109.13 v merilu I : 87 (HO) iz prvega železniškega obdobja. Gre za sestrsko lokomotivo slovenske muzejske parne lokomotive SZ 03. Konec avgusta bo Roco glede na prednaročila pripravil tudi model električne lokomotive SZ 541 -107 iz šestega železniškega obdobja. Modelleisenbahn GmbH (Roco) razvija svoj nov di¬ gitalni sistem Z2I, s katerim lahko prek tabličnega računalnika upravljamo lokomotive kot na primer na MS Train simulatorju iz strojevodniške kabine. Tillig bo v tretjem četrtletju izdal model električne lokomotive OBB I2I6 v merilu I : I20 (TT), ki bo opremljen z vmesniki pluxl2 in bo imel prostor za zvočnik. 2 | marec 2012 REPORTAŽA Kolumbijsko podjetje M. T. H. ima odslej v programu evropskih modelov v me¬ rilu I : 43 (0) modele električne lokomotive ES-64u4. Prve med njimi so v bar¬ vah InRail, CargoServ, Arriva in RTS. Vsi modeli so na voljo z digitalno opremo in zvoki. Omenjajo tudi možnost izdelave lokomotiv OBB 1216 in SŽ 541. Novost podjetja Os.Kar je tudi model dizelsko-električne lokomotive alstom prima v merilu I : 87 (HO), ki bo odslej na razpolago v sedmih različnih izpeljan¬ kah kot SNCF, v barvah FRET in Infra. Model se ponaša z izvrstno izdelanimi drobnimi kovinskimi deli. A. C. M. E. pripravlja model vlaka Eurostar City Italia v merilu I : 87 (HO). Na voljo bo v poletnih mesecih. A. C. M. E. napoveduje tudi komplet treh različno oštevilčenih vagonov JŽ tipa Y iz petega železniške¬ ga obdobja v merilu I : 87 (HO). Vagon z ležišči tipa Y v merilu I : 87 (HO) (A. C. M. E.) Podjetje A. C. M. E. letos pošilja na trg 18 razli¬ čno pobarvanih in oštevilčenih hladilnih vagonov iz četrtega in petega železniškega obdobja v merilu I : 87 (HO) in v šestih kompletih. Te vagone smo včasih pogosto videvali na slovenskih tirih. A. C. M. E. je predstavil tudi novo skupino »In- termodel«, v kateri bodo tovorni vagoni za prevoz zabojnikov v merilu I : 87 (HO). Posebnost teh va¬ gonov je kovinska osnova. Prvi med njimi so vagoni Sggmrss 90'. Bachmann je v svoji letošnji ponudbi predstavil tudi nekaj evropskih modelov železniških vozil, med katerimi je tudi VTG cisterna za prevoz cementa LAFARGE v merilu I : 87 (HO). Nemški izdelovalec elektronike za modelne že¬ leznice ESU bo letos pripravil model dizelsko- električne lokomotive razreda 77 v merilu I : 87 (HO). Model bo v celoti kovinski, vključno z vsemi dodatki in bo vseboval 22 različnih ter med seboj usklajenih funkcij, od svetlobnih in zvočnih učinkov do spuščanja izpušnih plinov. Lokomotiva bo lahko vozila po tirih sistema DC kottudi sistema AC (Marklin). Prva dva modela družb MRCE in ECR. Model legendarne italijanske električne lokomo¬ tive breda E.326 v merilu I : 87 (HO) je tokrat predstavilo podjetje Vitrains. Na voljo bo s štirimi različnimi oštevilčenji iz drugega in tretjega želez¬ niškega obdobja. Lokomotive bodo opremljene tudi za sistem DCC. Jagerndorfer je predstavil model enokabinske električne ranžirne lokomotive OBB 1163 v merilu I : 87 (HO). Napovedani so trije različno oštevilče¬ ni modeli. Dve lokomotivi bosta imeli novejše, ena pa starejšo oznako OBB. Os.Kar je naznanil prihod modela dizelsko elek¬ trične lokomotive BB 46000 v merilu I : 87 (HO) v šestih novih barvnih različicah. Prva med njimi je SNCF v barvah FRET. Zasnova modela je enaka kot pri MoKovem SŽ 643. marec 20 1 2 | 3 REPORTAŽA HAG-ov štiridelni potniški elektromotornik SBB GTW 2/8 turbo v merilu I : 87 (HO) bo imel v notranjosti tudi figurice osebja in potnikov. Busch je tokrat postreglo z objekti opekarne, opremljene z delujočo poljsko železnico z dizelsko lokomotivo gmeinder 15/18 v merilu I : 87 (HO). V prvem četrtletju bo ESU poslal na trg električno lokomotivo BR 151 v modro bež barvi iz četrtega železniškega obdobja. Poleg serijsko vgrajene naj¬ sodobnejše elektronike bo imel tudi sistem hranje¬ nja električne energije PovverPack in bo lahko do 5 sekund vozil brez napajanja. Vzorčni model dvosistemske električne dvoosne ranžirne lokomotive SBB Ee-922 v merilu I : 87 (HO). Tega modela se lahko zbiralci železniških mi¬ niatur nadejajo pri švicarskem podjetju HAG. L. S. Models ima v letošnjem programu novosti »Exclusive« švicarsko dizelsko lokomotivo Bm 6/6 v merilu I : 87 (HO). Modeli naj bi postopno prišli na trg v dveh barvnih različicah ter skupno desetih različnih oštevilčenjih. Brekina, ki je znana predvsem po miniaturah oseb¬ nih in tovornih vozil, vsako leto preseneti z kakšno novo železniško miniaturo. Letošnja je nekakšen križanec med motornikom in tovornjakom prevoz¬ nega podjetja Sylt iz petdesetih let. Noch širi ponudbo sintetičnih trav. Poleg trave dolžine 2 in 6 mm bodo na voljo tudi dolžine 1,5, 2,5, 6 in 12 mm, in to v štirih različnih odtenkih. Herpin miniaturni model traktorja Mc-Cormic D326 v merilu I : 87 (HO). Model datira v obdobje od 1962 do 1965 in ga odlikujejo izvrstni detajli in tisk. Bravva napoveduje sedem modelov tovorne parne lokomotive z vlečenim zalogovnikom tipa G7.1 v merilu I : 87 (HO) različnih železniških družb, ošte¬ vilčenj in obdobij. Vsi modeli bodo na voljo za iz¬ menično ali istosmerno napajanje, ter analogno ali digitalno upravljanje. Modele bo poganjal Maxonov brezkrtačni motor. Unitram je v merilu I : 160 (N) predstavil nove različice cestno železniškega sistema, po katerem lahko vozijo njihovi tramvaji. 4 | marec 2012 REPORTAŽA Noch pripravlja upogljive lasersko razrezane podlage peronov. Te podlage bodo omogočale izdelavo peronov po željah maketarja. Novembra naj bi se na trgu pojavila Nochova omejena serija 1000 kosov mo¬ torizirane žage za razrez hlodovine v merilu I : 87 (HO). Faller je letos v svojem Car systemu v merilu I : 87 (HO) tokrat predstavil digitalno, daljinsko glasovno vodene in svetlobno opremljene tovornjake. Prvi iz ponudbe je gasilski tovornjak. Nochova impresivna grajska ruševina, narejena iz trde pene in z vključeno stavbo v merilu I : 87 (HO), daje železniški maketi edinstveno podobo. Kupci bodo morali počakati do novembra. Paleta novih mostov, izdelanih po tehnologiji laserskega razreza v merilu I : 87 (HO) bo pri Nochu na voljo od maja. Preiserjeva zanimiva novost je skladiščni regal v merilu I : 87 (HO), v katerega lahko shranimo 48 Preiserjevih evropalet. V počastitev jubileja, 150-letnice železniške postaje Ohringen, bo pri Fallerju junija na voljo maketa istoimenske železniške postaje v merilu I : 87 (HO). Rezultat skupnega dela med podjetjema Kibri in Viessmann je traktor vlačilec MB-trac v merilu I : 87 (HO), opremljen s funkcionalnimi svetlobnimi telesi. marec 201 1 | 5 REPORTAŽA Frenk Svetina in RV-modeli letal slovenskih konstruktorjev MARKO MALEC Jeseni leta 2009 je Tehniški muzej v Bi¬ stri organiziral razstavo o Stanku Bloudku, na kateri je bil predstavljen tudi model nje¬ govega letala Libelle, ki ga je izdelal Frenk Svetina iz Zasipa pri Bledu. Ko je jeseni iste¬ ga leta pri Tehniški založbi Slovenije izšla knjižica Stanko Bloudek in njegova letala, se je Frenk odločil, da na osnovi dostopnih po¬ datkov izdela radijsko vodene modele vseh Bloudkovih letal. Pred kratkim je tako po več kot 500 urah dela v modelarski delavnici nastal še Raček, zdaj gradi Srako, v načr¬ tu pa ima še Lojzeta. Pred časom je na pobudo staroste ob¬ nove zgodovinskih letal, modelarja in pilota Albina Nova¬ ka dokončal tudi Ku- hljevo minimo, ki jo je nedokončano do¬ bil od Antona Pav¬ lovčiča, znanega mo¬ delarja iz Izole in člana prvega uredni¬ škega odbora revi- Libelle (Foto: Mirko Kunšič) Frenk Svetina v svoji delavnici je Tim, za barvanje pa je uporabil predlogo članka iz Tima (februar 2011). Naj še omenim, da Frenka zanima predvsem gradnja modelov letal slovenskih konstruktorjev, saj je naredil že matajurja (KB-6) in aera 3. Nedavno smo bili na obisku pri njem in tako je nastala fotoreportaža o delu tega iz¬ jemnega graditelja radijsko vodenih modelov letal slovenskih konstruktorjev. Minima (Foto: Marko Malec) Izvrstno detajliran centroplan in pleteni se¬ dež Račka (Foto: Marko Malec) KB-6 matajur (Vir: Albin Novak) Raček (Foto: Marko Malec) 6 | marec 2012 MODELARSTVO Gee bee R-2 iz deprona ROMAN LOŽAR Današnji RV-model iz serije preprostih letalskih konstrukcij je polmaketa letala gee bee R-2, ki je bilo skonstruirano v zlati dobi letalstva. To so bila leta med obema vojna¬ ma. Narejenih je bilo samo nekaj tekmovalnih različic, vendar so zaradi svojevrstne oblike in zasnove zelo popularne ravno med mode¬ larji. Sam sem videl leteti repliko letala gee bee R-2 pred leti na mitingu v Nemčiji. Zdaj, mislim, da je tudi ta pristala v muzeju. Letalo je čokate oblike, ker je bilo načrtovano tako, da je bilo zgrajeno okrog motorja. To pome- mo nosilec motorja in ga skupaj z drugim rebrom prilepimo na stranico (slika 6 in 7). Z lepilom nama¬ žemo še rebra na vrhu in zadnji del trupa. Vse skupaj dobro obtežimo, pri zadnjem delu trupa pa si pomagamo s kljukicami za obeša- ni, da je imel graditelj na voljo točno določen motor in mu je prilagodil vse ostale dele kon¬ strukcije. Namen letala je bil dosegati čim ve¬ čjo hitrost, in ob pogledu nanj se zdi, kot da je odločno premajhno za tako mogočen motor. Naša polmaketa (približno v merilu I : 10) je narejena pretežno iz 6-mm deprona v beli in rdeči barvi. Najprej je treba vsak del pre¬ kopirati z načrta (slika I) in ga izrezati. Deli, pripravljeni za sestavljanje (slika 2), so izde¬ lani iz naslednjih gradiv; nosilec motorja in ojačitvene ploščice za pritrditev servomeha- nizmov so iz 3-mm topolove vezane plošče, kot ojačitev za podvozje služi okrogla palica 0 6 mm iz balze, glavni nosilec je iz smrekove letvice s presekom 6x6 mm ali trde balze, prav tako tudi ojačitev višinskega krmila, roči¬ ci za servomehanizma pa sta iz l-mm letalske vezane plošče. Najprej začnemo sestavljati krilo (slika 3). S poliuretanskim lepilom obojestransko pre¬ mažemo letvico, zraven pa prislonimo spre¬ dnji in zadnji del krila. Pri nameščanju delov si pomagamo z ličarskim trakom. Modelu zaradi večje stabilnosti v letu in da je primeren tudi za začetnike, dodamo ušesi, ki ju obrusimo pod kotom 20° (slika 4) in ju nato prilepimo na krilo. Na krmili za nagib prilepimo ročici za povezavo s servomehanizmoma (slika 5) in krilo je skoraj nared. Nato se lotimo sestavljanja trupa. Obru¬ simo zadnja konca, na sprednje rebro prilepi- nje perila (slika 8). Prilepimo ojačitveno plo¬ ščico za servomehanizem in spodnjo oplato (slika 9). Višinsko krmilo okrepimo z letvico (slika 10) in dodamo še krmilni ročici (sli¬ ka II). Ne pozabi¬ mo ju obrusiti pod kotom. V trup vsta¬ vimo rep, krilo in podvozje (slika 12). Pazimo, da so vsi deli postavljeni pod pravim kotom. Motor, ki bo po¬ ganjal naš model, 9 marec 2012 | 7 MODELARSTVO EMax 2205/22, z nosilcem privijemo na rebro (slika 13). Za pritrditev smernega in višinske¬ ga krmila ter krmil za nagib na krilu uporabi¬ mo prosojen lepilni trak 3M (slika 14). Zdaj že lahko pritrdimo servomehanizme v trupu in na spodnji strani krila (najprimernejši so majhni 3,7-gramski). Narišemo pokrov za ka¬ bino in jo izrežemo (sliki 15 in 16). Z okroglo letvico iz balze okrepimo podvozje. Pred preizkusom modela povežemo mo¬ tor, krmilnik vrtljajev, prejemnik ter servo¬ mehanizme. Pravilen položaj težišča dolo¬ čimo s premikanjem akumulatorja. Ta naj bo 35 Li-po, izbiramo pa med kapacitetami 500 mAh in 1000 mAh. Preverimo še pomike krmil, ki naj bodo za začetek 30° in model je pripravljen na let. Kot ste verjetno opazi¬ li, je podvozje enako visoko kot trup, motor pa je nameščen tako, da propeler ne tolče po tleh, če vzletite s kakšne zelo gladke povr¬ šine (telovadnica, led, zmrznjen sneg ali kos polivinila). Seveda lahko že izrezane dele za gradnjo modela za 20 EUR dobite na naslovu: info@ rckino.com in www.rckino.com. Želim vam veliko užitkov pri gradnji in akrobacijah, ki jih boste lahko izvajali z njim. 8 | marec 2012 MODELARSTVO Rebra trupa depron 6 mm GEE BEE R2 Merilo: 1 : 4 Konstruiral: Roman Ložar 795 mm 524 mm 14 dm 2 260 g Emax 2205/22 10A Li-po 3S 600-1000 mAh 6x3 . Tehnični podatki o modelu: Razpetina kril: Dolžina: Površina kril: Masa modela: Motor: Krmilnik vrtljajev: Baterija: Propeler: marec 2012 | 9 200 PRILOGA Libis 17 MARKO MALEC Maja 1961 je izvršni odbor Letalske zveze Jugoslavije z razpisom pozval konstruktorje, naj predložijo svoje projekte za šolsko dvosede¬ žno jadralno letalo, ki naj bi postalo standardno letalo aeroklubov. Bilo naj bi uporabno tudi kot enosedežno šolsko letalo in imelo čim boljše zmogljivosti. Bilo naj bi mešane gradnje s trupom iz jeklenih cevi. Ta¬ krat so v tovarni Libis že pripravljali načrte za dvosedi KB-17, že prej pa so si izkušnje pridobili z izdelavo letal podobne konstrukcije, kot sta bila letov-21 in letov-22. Na projektu KB-17 je delala konstruktorska skupina, ki jo je vodil glavni konstruktor Marjan Slanovec. Od treh prispelih projektov je komisija za gradnjo izbrala le dva in po nekaj pre¬ izkusih so prvo nagrado prisodili vršačkemu cirrusu, čeprav to zaradi popolnoma lesenega trupa ni ustrezalo zahtevam razpisa, ter Libiso- vemu KB-17. KB-17 je na razpisu dobil drugo nagrado in priporočilo za nekaj sprememb, ki bi omogočile serijsko proizvodnjo, zmagovalnemu cirrusu pa sta morala konstruktorja Hrisafovič in Stepanovič izdelati nov trup iz jeklenih cevi. Kljub zmagi na razpisu je slednji nekako utonil v pozabo. KB-17 ni nastal neposredno zaradi razpisa, saj je bil zasnovan že prej. V času razpisa so bile priprave na gradnjo že v teku, po manjših spremembah projekta pa naj bi bilo prvo letalo končano do 15. maja 1962. Nato naj bi ga poslali v VOC (Vazduhoplovni opitni centar - Letalski preizkuševalni center) in na redno enoletno uporabo v SVC (Savezni vazduhoplovni centar - Zvezni letalski center) v Vršcu. Do tega datuma naj bi bil prototip KB-17 že predelan, vendar je bil zares šele avgusta, cirrus pa komaj naslednje leto, ko so prvi serijski KB-17 že leteli. KB-17, ki je pozneje dobil oznako Libis 17, je konstruiral Oddelek za konstrukcije in raziskave (OKR) v tovarni Libis pod vodstvom Mar¬ jana Slanovca, ki je o tem projektu povedal naslednje: »V projekt smo vložili vse svoje izkušnje pri dotedanjem konstruiranju in se posvetili tudi takšnim rečem, kot je bilo do takrat truda polno premikanje letala po tleh v neštetih šolskih poletih. Naposled se je iz vsega tega rodilo nadvse kompaktno in sodobno izoblikovano letalo z dvema kolesoma v tandemu. Da bi čim bolj zmanjšali število sestavnih delov in hkra¬ ti uporabili laminarni profil, smo pri krilu posegli po povsem novem tehnološkem prijemu. Letalo je naposled imelo drsno število I : 27 in se v počasnem letu merilo z vveihe (vajo), pri hitrostih nad 100 ki¬ lometrov na uro pa je bilo boljše in v razredu šolskih dvosedežnikov tudi cenejše« 1 . V Slanovčevi konstrukcijski skupini so sodelovali še Janez Arhar, Franc Kolman, Tomo Polanc (trup) in Jože Prhavc (statika in trup). Prvi prototip libisa 17 je prehiteval razpis, saj je bil končan že sep¬ tembra 1961, in z njim je Martin Poznič 16. oktobra 1961 na starem letališču v Polju opravil prvi polet. Vlečni kurir ga je potegnil na višino 800 metrov, kjer je odklopil letalo, opravil nekaj zavojev z nagibom 30”, ugotovil najmanjšo možno hitrost, nato v rahlem strmoglavljenju dosegel hitrost okoli 200 kilometrov na uro in pristal s hitrostjo, ki je bila za približno 30 kilometrov višja od ugotovljene najmanjše možne. Strokovna komisija Letalske zveze iz Beograda pod vodstvom inže¬ nirja Cotiča je bila z rezultati prvega poleta zadovoljna in je odobrila nadaljevanje preizkušanj. Ugotovili pa so tudi nekaj pomanjkljivosti, predvsem to, da je prostor za učitelja na zadnjem sedežu prekra¬ tek, saj mora tudi po pol dneva presedeti v njem. 2 Pripomba je bila umestna, zato so serijske trupe v tem delu podaljšali za 150 do 200 milimetrov (po podatkih ing. Gregla za 20 centimetrov, po Arharje¬ vih podatkih pa celo za 60 centimetrov) in sprednji sedež premaknili naprej. 3 Po nadaljnjih preizkusih - dotlej še nobenega prototipa niso glede aerodinamike in uporabe tako temeljito preskušali kot 5054 - so v Libisu odkrili še vrsto drobnih pomanjkljivosti. Nekatere so v naslednjih mesecih odpravili, drugih pa ne. Med slednjimi so bile tudi manjše vdolbine na zgornji površini krila nad luknjami v stiropornem polnilu krila, po katerih naj bi odtekalo lepilo med oplato iz vezanega lesa in stiropora. Te pa so se razširile, ker niso imeli primernega lepila, ki ne bi razjedalo stiropora. Kljub vsemu pa vdolbine na površini krila niso prehudo vplivale na laminarnost uporabljenega profila. V tovarni je letalo na predlog OKR doživelo precej sprememb, med drugim so mu podaljšali pokrov kabine. Tudi odpiranje kabine preizkuševalcem ni bilo najbolj všeč. Odklepala se je na pritisk z nogo in odpirala z 10 I ma rec 20 I 2 PRILOGA rokami, zato so pnevmatični sistem zapiranja spremenili. Obenem je konstruktor Slanovec sprednji sedež premaknil naprej, povečal vpadni kot krila ter okrepil in uravnotežil višinski rep. Potem so sledili še preizkusi v Lescah, na katerih so se ukvarjali predvsem z vprašanji dotlej pri nas novih celovitih krmilnih površin, ki so jih uravnoteževali in ustvarjali občutek pritiska z velikimi fletnerjevimi krilci. Aprila 1962 je letalo v VOC v Batajnici preizkušal stotnik Slavujevič. Do poletja 1962 so v tovarni opravili vrsto modifikacij in ga julija poslali v Vršac, kjer je preizkuse vodil Berkovič in letalo v glavnem pohvalil, čeprav je izrazil tudi pripombo, da je po njegovem za šolanje »preveč stabilno«, 1. Prototip libisa 17 spomladi leta 1962 v Lescah. Od poznejših libisov 17 se je razlikoval predvsem po kabini, ki se je najprej odpirala v enem kosu navzgor. 2. Prototipa v Lescah med končnim preizkušanjem 3. Prototip libisa 17 na preizkušanju v VOC-u v Batajnici 4. Libis 17 z registrsko oznako YU-5059 so leta 1963 dobili v Slovenj Gradcu. (Vir: Marko Malec) 5. Celjski libis 17 pred njihovim hangarjem 6. Libis 17 sarajevskega aerokluba. Lepo se vidi predelan pokrov kabine, ki se mu sprednji del zdaj odpira na stran. 7. V Postojni je leta 1987 Gabrijel Bogataj na libisu 17 izvedel modifikacijo z namestitvijo VW motorja in z njim tudi uspešno poletel. Gabriel: 55 let Aerokluba Postojna 1945-2000) 8. Trije libisi 17 prve serije na ljubljanskem letališču. Slika je iz dokumentacije o libisu 17, ki jo je izdal Libis v letih 1961/1962. saj šolsko letalo ne sme odpuščati vseh napak in naj bi ga bilo mogoče spraviti tudi v zvrt. V ozadju te ocene je bilo seveda navijanje za vršački cirrus. Pripombo »prevelike stabilnosti« je po vrnitvi letala iz Vršca Slanovec ob pomoči Arharja v eni sami noči rešil tako, da je ploska krilca zamenjala s krilci frise. Osnovni razvoj prototipa Po načrtih in navodilih OKR so tako na 5054 do 5. 10. 1962 v Libisu opravili naslednje modifikacije in spremembe. Krilo: Odprli so prekritje v korenu, podaljšali in modificirali pogo¬ ne zavor v krilu, popravili režo med krilci in krilom, krila znova prekrili z vezanim lesom in prebarvali ter povečali vpadni kot. Krilca plain so zamenjali s krilci frise. Trup: Odstranili so platno, demontirali pedale in sedeže z na¬ slonjali. Odstranili so mehanizem za odpiranje kabine in demontirali pogon trimerja v trupu. Izdelali so nove priključne okove trup-krilo. Modificirali so pedala in fiksna zamenjali s prestavljivimi. Popravili so priključne okove višinskega krmila in okove trimerja v trupu. Izdelali so novo povečano ostrogo, skrajšali os smernega krmila in izdelali nov okov pogona smernega krmila. Izdelali so nov pogon zavor in višinske¬ ga trimerja ter mehanizem za odpiranje kabine s hidroaktivatorjem. Podaljšali so pokrov kabine iz akrilnega stekla in pločevine ter povečali svetlobna okna v zadnji kabini, tako da so v pleksi oblekli tudi koren krila. Na novo izdelana ali popravljena sta bila sedeža z naslonoma, vgradili so novo steno in dno obeh kabin. Popravili so oblikovne letve, trup pa znova oblekli v platno z všitimi zadrgami. Višinski rep: Izdelali in vlepili so nova rebra v zadnjem delu krmila in novi zaključni letvi. Krmilo so prekrili z vezanim lesom in uravnote¬ žili z aerodinamičnima profiloma, napolnjenima s svincem in prileplje¬ nima na nos krmila. Krmilo so prekrili s platnom. Vsa popravljena mesta so prebarvali. Delo je bilo končano 5. okto¬ bra 1962. Prototip je bil v naslednjih mesecih v Libisu deležen še nekaterih manjših izboljšav. Med drugim so mu povečali vpadni kot krila na 7° in posodobili okna v zadnji kabini. Od večjih sprememb so po Greglovih načrtih izpeljali le podaljšanje trupa za 20 centimetrov, kar je omogo¬ čilo znosen prostor za drugi sedež. Vse te spremembe so opravili do prvih dni oktobra 1962, nato pa je 23. oktobra Arhar v vleku odletel v Batajnico, kjer so letalo preskušali v VOC-u, ki je naposled dobilo ze¬ leno luč za serijsko proizvodnjo. Prototip je ostal Letalski zvezi Slovenije (LZS) in z njim so veliko leteli ter opravili številne preizkuse. Januarja 1965 ga je LZS po manj¬ ših popravilih in reviziji prepustila aeroklubu Ajdovščina, kjer ga je že 12. julija Kukovec tako hudo poškodoval, da ni bilo več kaj popravljati. Medtem so seveda že letela serijsko izdelana letala. Dokončni načrti zanje so po priporočilih preizkuševalne komisije začeli nastajati kmalu po vrnitvi iz Vršca leta 1962. Glavno zunanjo spremembo je doživel naris trupa: podaljšali so sprednji del in pokrov kabine, premaknili sprednji sedež naprej (to rekonstrukcijo je opra¬ vil Igor Bitenc) in spremenili puščičast smerni rep. Ta je nadomestil dotedanjega, ki se ga je zaradi stroge pravokotne oblike brž oprijelo ime »vrata«. Čeprav je libis 17 zdaj letel brezhibno, se Letalska zveza Jugoslavije ni odločila za serijo, pri čemer se je opirala na ugotovitev iz Vršca, da za šolanje leti predobro. Kljub temu se je zanj odločilo več slovenskih in hrvaških aeroklubov, tako da se je nabralo naročil za serijo enajstih letal. Libis 17 - tehnični podatki marec 2012 | II PRILOGA Prvi serijski libis 17 s tovarniško številko 278-02, registriran kot YU-5056 (morda 277-01 in Yu-50S5, točnega podatka ni), je prvič poletel 25, junija 1963 in ga je po krajših tovarniških preizkusih z Ja¬ nezom Arharjem za krmilom v naslednjih dneh prevzel aeroklub Rije- ka. Nato so v nekajtedenskih presledkih iz tovarne prihajali naslednji (tovarniške številke od 279-03 do 287-11 in registracije YU-5057 do 5066) in naposled po daljšem presledku 7. novembra 1964 še zadnji (288-12, YU-5067). Med slovenskimi aeroklubi so prvega (YU-5058) 19. julija 1963 dobili Novomeščani, takoj za njimi pa še Slovenjgradčani (YU-5059), sledili so Mariborčani, Postojnčani, Leščani in Celjani. Le¬ tala so dobro služila svojemu namenu, le leško (YU-5063) je že kmalu po prevzemu postalo žrtev neizkušenega pilota. Kot je pri novih letalih že v navadi, so se med uporabo pokazale številne težave, vendar nobena ni bila resnejša. Kljub temu so zahte¬ vale kar precej popravkov. Letala libis 17 so do neke mere zbujala nezaupanje tudi zaradi konstrukcije krila z minimalnim številom reber. Ta so bila postavljena le na vsakih 120 centimetrov, imela so štiri- ali petcentimetrsko polnjenje iz stiropora po celotni dolžini krila zgoraj in spodaj ter nestandardno debelino obloge iz vezanega lesa, kar ni omogočalo samo preprostejše gradnje, ampak tudi lažja popravila kot pri krilih običajne gradnje. Nezaupanje pa se je še okrepilo, ko se je eno izmed njih (sinjski YU-5064) v Splitu ponesrečilo in je komisija zahtevala trdnostni preiz¬ kus krila. Toda preizkus je dokazal, da trdnost ni le zadovoljiva, ampak na upogib in vzvoj celo izjemna. Takrat so se odpovedali tudi dviganju celotnega pokrova kabine, ki je bil zelo težak, in so ga nadomestili z dvema, ki sta se odpirala na stran. To so sicer upoštevali šele pri drugi seriji, ki je bila namenjena za vojsko (gimnazijo v Mostarju). 4 Kljub temu novih naročil ni in ni bilo in leta 1965 je bilo izdelano eno samo letalo (319-013, YU-5069), s katerim je prvi polet 17. avgusta opravil Marjan Bizjan. Naposled se je leta 1966 vojska na osnovi preizkusov vendarle od¬ ločila za naročilo petnajstih libisov 17 za letalsko gimnazijo v Mostarju. 17. februarja 1967 so predstavniki komande JRV ob ogledu tovarne in svojega prvega libisa 17, ki je bil tik pred zaključkom izdelave, še na¬ povedovali, da bodo naročilo morda povečali na 25 do 30 letal. Prvo letalo (320-014, YU-5074) je bilo končano 25. marca 1967, zadnje, pet¬ najsto (334-028, YU-5088) pa 4. marca 1969 in s tem je bila zgodba o libisu 17 za tovarno zaključena. Poveljstvo vojnega letalstva je medtem namreč ugotovilo, da je zanje ceneje, če šolanje gojencev vojaških šol v jadralnem letalstvu prepusti aeroklubom, namesto da bi imelo zanje svoje posebne jadralne šole. Tako tudi s povečanjem naročila Libisu ni bilo nič, na račun ugotovitve poveljstva o novem načinu šolanja pa je bila sprejeta odločitev, da mostarske libise 17 prepustijo aeroklubom in tako se je število jadralnih letal v slovenskih aeroklubih povečalo še za dva libisa 17. Omeniti še velja, da je izdelavo zadnje serije libisov 17 vodil inženir Igor Bitenc, ki je bil vodja celotnega letalskega obrata. Opis letala Libis 17 je bil dvosedežno šolsko jadralno letalo visokih zmoglji¬ vosti, ki je kot enosedežnik omogočal doseganje pogojev za srebrni in zlati C. Bil je prostonosni visokokrilnik z laminarnim krilnim profilom NACA 63-618 in vitkostjo 13, petstopinjskim V-lomom in vpadnim kotom 7°. Lesena gradnja z enim nosilcem in torzijskim nosom, pre¬ kritim z vezanim lesom je bila okrepljena s stiropornim polnjenjem. Zadnji del krila je bil prekrit s platnom. Krilca so bila lesena, polnjena s stiroporom in prekrita s platnom. Aerodinamične zavore so bile tipa hutter. Trup je bil paličaste konstrukcije iz jeklenih cevi in prekrit s platnom. Prostorna kabina z zaporednima sedežema se je zapirala s skupnim pokrovom iz akrilnega stekla in je bila opremljena s prezra¬ čevalno napravo. Rep je bil samonosne lesene gradnje, prav tako s stiropornim polnjenjem. Bil je brez stabilizatorjev s fletnerjema po celotni premični površini. Podvozje je sestavljalo nosno in glavno kolo, ki je imelo mehansko zavoro. Opombe: 1 Slanovec, Marjan: dopis piscu 2 Slanovec, Marjan: pismo Zoranu Jerinu, fond Zorana Jerina, Muzej novejše zgodovine Slovenije 3 Podatki iz fonda Zorana Jerina, Muzej novejše zgodovine Slovenije 4 Janez Arhar: izjava piscu Model slovenskega jadralnega letala libis 17 ALEKSANDER SEKIRNIK Model slovenskega šolskega jadralnega letala libis 17, ki ga pred¬ stavljamo, je namenjen predvsem statičnemu prikazu, vendar lahko ob ustrezni izbiri gradiv izdelate tudi letečo različico. V vsakem pri¬ meru pa bo lep okras na delovni mizi ali obešen pod stropom v sobi. Predlagam, da ga z barvami na vodni osnovi pobarvate v barvni shemi postojnskega libisa, ki je prikazana v spremnem članku o zgodovini letala, ali v tisti, ki je prikazana na spletni strani http://www.aeroklub- sarajevo.ba/Crtezi.htm#novo 5. Tam je pod oznako 5.26 z datumom objave 5. 10. 2011 najnovejša skica tega letala, ki jo narisal kolega kapi¬ tan Mirko Božič. Libis 17, ki je shranjen v prostorih aerokluba Postojna, ima registrsko oznako YU-5075. Načrt v prilogi revije prikazuje model v merilu I : 25. Zaradi poenostavitve gradnje in čim manjših stroškov ta temelji na uporabi po enega kosa balzovega furnirja debeline 3 in 6 mm. Seveda je mogoče uporabljeni material prilagoditi tistemu, ki ga imate na voljo. Kovinske dodatke lahko izdelate iz mehkih bucik ali tanjših pisarniških sponk za papir. Za lepljenje balze uporabite belo mizarsko lepilo, za sestavljanje kosov pa priporočam uporabo montažnega lepila Pattex Fix ali pa UHU Montage kleber. Montažno lepilo je mogoče nanesti v debelej¬ šem sloju, odvečno lepilo na spoju pa je mogoče obrusiti v lep prehod v radiju. To lepilo služi tudi za zapolnitev vrzeli pri nenatančno izde¬ lanih spojih. Razvrstitev sestavnih delov na kosu balzovega furnirja 12 | marec 20 1 2 PRILOGA Kdor se bo potrudil z oblikovanjem aerodinamične oblike profila krila, bo nagrajen z možnostjo spuščanja modela. Model bo lepše letel, če bo lažji. V tem primeru je bolje, da ga razen površinske zaščite z razredčenim brezbarvnim lakom sploh ne barvate. Poleg tega bi bilo smotrno repne površine izdelati iz kosov balze 1,5 mm. Na ta način boste nekoliko zmanjšali skupno maso modela, hkrati pa zmanjšali nje¬ gov zračni upor. Kdor se bo odločil za predlagano spremembo, bo mo¬ ral novi debelini višinskega repa prilagoditi ujemanje višinskega repa na stranicah trupa (5 in 9). Položaj masnega središča je določen z luknjo premera 3 mm, ki se nahaja pod krilom. Za pomoč pri uravnoteženju modela skoznjo vsta¬ vite okrogel zobotrebec premera 2 mm. Obtežbo iz svinca dodajajte v predvideni prostor pred kabino trupa, dokler se nos trupa rahlo ne spusti navzdol. Načrt prikazuje približno velikost potrebne količi¬ ne obtežbe, kot jo je predvidel program za računalniško modeliranje Autodesk Inventor 2012. Natančnejši položaj masnega težišča nato popravite na osnovi opazovanj med spuščanjem modela. Debelejši kosi, kot je na primer krilo, so sestavljeni iz gradnikov balze 3 in 6 mm. Te zlepite v celoto z belim mizarskim lepilom. Lepilo na vodni osnovi zmoči površino balze, zaradi česar se ta podaljša. Z lepilom namazan kos balze se zaradi tega razloga ukrivi. Zato lepljenec z bučkami ali še bolje s sponami pritrdite na ravno podlago, ki jo pred tem zaščitite s tanko prozorno plastično folijo za shranjevanje živil. Slednja prepreči, da bi se lepljenec prilepil na podlago (slika I). Slika I. S čim večjim številom spon preprečite deformiranje lepljenih kosov. Priporočam, da po predlogah na načrtu najprej izdelate šablone, s pomočjo katerih boste pozneje prenašali oblike delov modela na obe plošči balze. Šablone izdelajte iz kartona ali šeleshamerja. Med pre¬ našanjem oblike sestavnih delov na surovec upoštevajte potek letnic lesa, ki zagotavlja njihovo čim večjo trdnost. Sestavne dele enostavno izrežete z ostrim modelarskim nožem. Zelo natančno jih boste lahko izrezali z rezljačo, v katero vpnete list za žaganje kovin. Ker ima večje število zobcev kot list za les, ne cefra robov balze. Ne glede na postopek izrezovanja, priporočam, da kose zaradi večje natančnosti izdelave režete kak milimeter od črte in jih na točno mero raje obrusite. Trup Konstrukcija trupa pravega letala je bil izdelana v obliki prostor¬ ske rešetke iz varjenih jeklenih cevi. Ta vsebuje množico robov. Z ma¬ keto sem kljub ploščati izvedbi želel čim bolj nazorno prikazati obliko trupa pravega letala, zato je njen trup sestavljen iz množice kosov, ki s svojimi robovi pomagajo pri brušenju oblike. Za lažje sestavljanje in pozicioniranje množice sestavnih delov bodo v pomoč luknje premera 2 mm, skozi katere med sušenjem belega lepila vstavite koščke okro¬ glih zobotrebcev. Med sušenjem lepila trup vpnite med dve ravni plošči. Obliko kabine in okna označite s pomočjo že omenjenih ša¬ blon. Njene robove po vzoru prave kabine lepo zaoblite. Načrt žal ne prikazuje oblikovanja kabine trupa. Robove rešetke trupa obrusite tako, kot jih prikazujejo prerezi sestavnih delov na načrtu. Robove nakazanih koles zaoblite ter na koncu dodajte še kovinske dele, drčo v repnem predelu (33) in ročaje (31, 32). Kdor bo izdeloval le stoje¬ čo maketo, lahko na delu 3 opusti oblikovanje prostora za obtežitev modela s svincem. Slika 2. Med lepljenjem kosov trupa si pomagajte s pozicionirnimi čepi izdela¬ nimi iz kosov okroglih zobotrebcev. Slika 3. Avtor je povečal odprtino namenjeno uravnoteženju položaja masnega središča modela. marec 2012 | 13 PRILOGA Krilo Zaradi debeline krila, ki v korenu znaša 9 mm, je treba polovici krila izdelati z lepljenjem dveh balzovih plošč. Spodnja plošča naj bo v pomoč pri brušenju debela 3 mm, kolikor znaša debelina profila na koncu krila. Med lepljenjem bodite pozorni, da boste izdelali levo in desno polovico krila. Kdor ima doma balzo debeline 10 mm, lahko polovici krila izdela na preprostejši način iz enega kosa. Poleg tega bo masa tako izdelanih krilnih polovic manjša za težo lepila. Slika 4. Zarisovanje pomožnih črt za pomoč pri brušenju poteka debeline kril¬ nih polovic. Pred oblikovanjem aerodinamičnega profila krilo od korena proti koncu z debeline 9 mm stanjšajte v klin na debelino 3 mm. Za lažje razumevanje zapisanega je aerodinamični profil krila prikazan v dveh prerezih. Njegova največja debelina je na 30 % vsake tetive krila. Po končanem oblikovanju profila krila pod kotom okoli 5° obrusite še njegov korenski del, da na ta način oblikujete zahtevani V-lom krila. Polovici kril združite v celoto z montažnim lepilom. Med sušenjem lepila polovici kril podložite tako, da bosta konca krila dvignjena nad podlago za vrednost, ki je prikazana na načrtu. Na koncu dodajte in nato oblikujte še zaključka krila (16, 19) ter kovinska drsnika (29, 30). Slika S. Krilni polovici sta obrušeni v klin in pripravljeni za oblikovanje aerodi¬ namičnega profila krila. Na načrtu je prikazan tudi položaj zračnih zavor ter krilc. Predla¬ gam, da jih samo označite s svinčnikom. Sestavljeno krilo z montažnim lepilom prilepite na trup. Pazite na simetričnost spoja glede na vzdolžno os trupa ter na simetričnost njegovega V-loma glede na navpično os trupa. Priporočam, da pred tem trup modela vpnete med dva nepremično nameščena pravokotna predmeta. Repne površine Smerni rep (22) je preproste oblike. Na pravem letalu je izveden kot »pendel« rep, z vrtiščem okrog osi. Predlagam, da trimer smeri samo zarišete s svinčnikom. Ob koncu gradnje ga z montažnim lepilom prilepite na predvideno mesto. Višinski rep (24) vsebuje utore za montažo na trup in dva rogla (25, 26). Slednja na pravem letalu služita za masno uravnoteženje prosto visečega »pendel« repa, vrtečega okrog osi. Tudi trimer višine samo zarišete na površino. Višinski rep vstavite in prilepite v utore stranic trupa (5, 9), ki skrbijo za pravilen nastavitveni kot. Zaključek Zaradi pomanjkanja dokumentacije o tem letalu, s katerim sem imel priložnost jadrati na ljubljanskem letališču v letu 1976 in pozneje, sem se pri konstruiranju modela opiral na informacije iz različnih do¬ stopnih virov. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil družinskemu prijate¬ lju Antonu Pavlovčiču za podarjeni zvezek Zbirka načrtov slovenskih letal, Francu Jakliču - Jaki za pomoč pri meritvah letala, shranjenega v Postojni, ter nekdanjemu sodelavcu kapitanu Mirku Božiču iz Zagreba za ilustracije letala, objavljene na spletni strani aerokluba Sarajevo. Slika 6. Detajl repa z izdelanimi kovinskimi kosi Slika 7. Prikaz makete po končanju 3D-modeliranja njenih sestavnih kosov. Slika 8. Maketa je pripravljena na prvi let Slika 9. Navodilo z merjenje položaja masnega središča letala iz tovarniškega »Priročnika za upravljanje z letalom«. 14 | marec 2012 PRILOGA Schleicher Ka 8b (2. del) ROMAN KRAMBERGER V prejšnji številki Tima smo v prvem delu prispevka o gradnji lete¬ če makete jadralnega letala schleicher Ka 8b predstavili gradnjo trupa, v tem delu pa se bomo lotili še izdelave krila, prekrivanja površin in priprave modela na let. Izdelava krila Načrt krila položite na ravno površino, najbolje na ploščo iz leplje¬ nega smrekovega lesa, v katero se bo dalo zapičiti bucike. Čez načrt položite prozorno folijo, da se pri sestavljanju in lepljenju krilo ne bi prijelo na podlago. Iz I mm debele balze izrežite zadnji del opiate tako, da je zakrilce že izrezano. Preden oplato z bucikami pritrdite na podlago, zadnji rob v širini okoli 5 mm po celotni dolžini obrusite v klin (slika I). Za oplato uporabite srednje trdo ali mehko balzo, ker je pri trdi balzi konstrukcija sicer močnejša, vendar pa veliko težja in se po¬ zneje maščuje pri letalnih lastnostih modela. V predelu nosilne letvice na podlago pritrdite samo del sprednje opiate, in sicer 10 mm širok trak. Nanj prilepite letvico iz trše balze 4 x 2,5 mm, ki jo pred tem od rebra KI2 do rebra KI9 klinasto stanjšate na debelino I mm (slika 2). Na podlago pritrdite še sprednjo letvico iz balze s presekom 5x6 mm in jo ustrezno podložite. Sam sem uporabil kar letvico 5x10 mm iz stare zaloge, kar ni nič narobe, le pozneje sem imel malce več dela z brušenjem. Iz 3 mm debele topolove vezane plošče izrežite rebri KI in K2, vsa druga pa iz balze 1,5 mm. Vsa rebra krila prilepite na svoja mesta in pazite, da stojijo pravokotno na podlago. Prilepite še zgornjo letvico iz trše balze 4 x 2,5 mm in jo enako kot spodnjo obrusite v klin od rebra KI2 do K19 (slika 3). Sledi lepljenje pokončne ojačitve (ška¬ tlice). Ojačitve med rebri KI in K2 trenutno še ne lepite, ker boste to naredili po lepljenju cevke nosilca kril (slika 4). Pri zakrilcu je treba na konceh prilepiti kos iz 3 mm debele balze, ki mora biti enak zadnjemu delu rebra (slika 5). Na celotni dolžini zakrilca prilepite kose 5-mm balze tako, da ostane milimetrska špranja in nato del obrusite po obliki reber (slika 6, glej načrt). Zdaj krilo snemite s podlage in sprednjo letvico na spodnji strani zbrusite do reber in rahlo v klin vzdolž celotne dolžine krila (slika 7). Prilepite še preostali del sprednje opiate, del opiate na rebrih KI do K3, na vsa ostala rebra pa trakove širine 5 mm (glej načrt). Na konceh obrusite vse štrleče dele pri rebrih KI in K19. Prva faza izdelave ene polovice krila je tako končana, drugo polovico krila pa izdelate po enakem postopku. Sledi sestavljanje osrednjega dela kril na trupu in lepljenje cevk v krilo. Iz 3 mm debele topolove vezane plošče izrežite dele Til, marec 2012 I 15 TI2 in 2 x TIO. Potrebujete še dva kosa jeklene žice, enega premera 2 mm in drugega premera 3 mm, oba dolga okoli 140 mm. Pripravite še medeninasti cevki premera 3 in 4 mm in iz vsake odrežite po dva kosa dolžine 50 mm in enega 40 mm (slika 8). Vse dele sestavite (glej načrt, slika 9). Krila na koncih podložite za 25 mm, vse skupaj pa dobro pritrdite na ravno podlago. Prepričajte se, da je vse skupaj točno izde¬ lano in šele nato z nekaj kapljicami gostega CA-lepila med seboj zlepite cevke ter dele TIO, Tl I in TI2. Pazite, de ne zlepite delov TIO in KI, saj krila potem ne bo mogoče sneti. Zdaj lahko krili snamete ter med rebri KI in K2 prilepite še pokončni ojačitvi. Na rebro KI prilepite dva kosa tršega lesa, v katerega boste pozneje privili kljukice za spe¬ njanje kril. Ce je tre¬ ba, lahko okoli cevk še dodatno nakapa¬ te CA-lepilo. Pred lepljenjem zgornje opiate sprednjo le¬ tvico zgoraj obru¬ site po enakem po¬ stopku kot spodaj in preverite, da kje ne sega višje kot rebra. Zgornji del opiate pripravite enako kot spodnjega. Krilo do¬ bro pritrdite na ra¬ vno podlago, kajti če je krilo pri lepljenju zgornje opiate zvito, bo tako tudi ostalo, kar pa ni dobro za le¬ talne lastnosti letala. Naslednji postopek ni obvezen, ga pa zelo priporočam. Pred le¬ pljenjem zadnje zgornje opiate na zadnji rob krila položite približno 15 mm širok trak 25- do 50-gramske steklene tkanine in tkanino pri¬ lepite istočasno z oplato oziroma jo prepojite z redkim CA-lepilom (slika 10). Pri lepljenju zadnjega roba si pomagajte s 50-100 mm dolgim kosom ravne trše letvice, na katero prilepite PVC-lepilni trak. To letvi¬ co položite na zadnji rob krila in nanj nakapajte CA-lepilo. Tako dobite tanek in trden rob. Sprednji del opiate prilepite v celoti, preostali del opiate pa enako kot spodnjega, razen na rebrih KI I in KI2, ki jih pre¬ krijete v celoti (glej načrt). Po lepljenju opiate sprednji del krila obrusite v obliko profila, po¬ ravnajte zadnji rob in nato še konce kril. Na zaključek prilepite balzo 5 mm, ki jo obrusite v obliko profila ter na zunanji strani še polkrožno zaoblite (slika II). Izrezati je treba še zakrilca. Ker ste večino dela opravili že prej, zdaj samo še prerežete rebra in na zadnjem robu tka¬ nino. Zdaj celotni rob krila obrusite, sprednji rob zakrilca pa klinasto oblikujete, da se bo lahko odklonilo navzdol (glej načrt, slika 12). 16 | marec 2012 PRILOGA Prekrivanje modela Pred prekrivanjem površin model sestavite in preverite, ali je vse narejeno, kot mora biti. Za prekrivanje uporabite nekoliko tanjšo foli¬ jo, ki je ni treba premočno segrevati. Na mestih, kjer bosta prilepljena višinski in smerni stabilizator, površin ne prekrijete s folijo (slika 13). Nazadnje na svoje mesto prilepite višinski stabilizator in nato še smer¬ nega ter vzvode na krmilih povežite s servomehanizmi. Vgradnja RV-komponent in nastavitev hodov V krila vgradite 4-gramska servomehanizma in ju povežite z zakril- cema (slika 14). Pokrove prostorov za servomehanizme v krilu eno¬ stavno izrežete iz balze in jih prekrijete s folijo (slika 15). Naj podam še nekaj nasvetov glede nastavitve hodov krmil. Višin¬ sko krmilo naj se odkloni samo za okoli 15 mm, ob tem priporočam vklop funkcije ekspotencial. Smerno krmilo naj se odkloni za kakih 20 mm, zakrilca na krilih pa navzdol za 10-15 mm, navzgor pa do konca in to, kolikor je mogoče visoko. Če niste vešči istočasnega krmiljenja s krilnimi zakrilci in smernim krmilom, priporočam vklop programa mix zakrilca-smerno krmilo približno za 20 %. To pomeni, da se bo ob premiku ročice za nagib skupaj z zakrilci za 20 % prema¬ knilo tudi smerno krmilo. Zaključek Kljub majhnim dimenzijam ima maketa schleicher Ka 8b dobre le¬ talne lastnosti in je v marsičem presegla moja pričakovanja. Na koncu naj vam zaželim veliko uspeha pri gradnji in užitkov pri spuščanju mo¬ dela. Za morebitna dodatna vprašanja ali potrebe po načrtu modela v originalni velikosti sem na voljo na elektronskem naslovu rokr.mo- deli@siol.net. marec 2012 | 17 MAKETARSTVO Istrski barkin (io. del) SLOBODAN SIMIČ - SIME Vse pride enkrat do konca in tako tudi naša nadvse zahtevna gradnja makete nekoč najpogostejšega tovornega plovila v istrskih mandračih, barkina. Barkin je bil v istrskih mestih najbolj razširjen, ker je bil najustre¬ znejši za nekdanjo obrtniško, solinarsko, ri¬ biško in kmetijsko naravnanost Istre. Istra nekoč ni imela večjih proizvodnih ali industrij¬ skih obratov, pač pa je bilo vse bolj »obrtni¬ ško«. In za takšen obseg proizvodnje je plo¬ vilo, ki je lahko natovorilo le nekaj ton, bilo najustreznejše. Se posebno ob dejstvu, da je zaradi plitve kobilice in linije dna ter posledi¬ čno majhnega ugreza, lahko vplulo globoko v solinske kanale, rečne struge in precej blizu obale z nizkim dnom. Pri tako zahtevni gradnji se lahko zgodi tudi kakšna napaka, in prav to se je tudi zgo¬ dilo. Mala premčna bitva je bila nameščena za dve rebri preveč proti krmi in tega nisem opazil niti takrat, ko sem risal, niti pozneje, ko sem pregledoval svoj načrt. Pravilno bi bilo bitvo postaviti na deveto rebro in nad- rebro 5 z devetega rebra premestiti na enaj¬ sto. Napaka je že v načrtu in jo je treba zdaj, čeprav prepozno, saj makete ne gre razdirati in delati na novo, popraviti. Vsem, ki izdeluje¬ te barkin skupaj z mano, zato predlagam, da prenesemo samo »glavo« bitve. To je najbolj preprosto in nič se ne bo videlo, da je kar koli popravljano. Torej odrežimo glavo bitvama na obeh bokih. Na boku, kjer je že položena kovertela, moramo tudi to za širino korena bitve odstraniti, kot prikazuje slika I, in jo z drobnim koščkom »zapreti« nazaj. V glavi bitev zdaj vstavimo okrogel moznik (slika 2), v nadrebro na rebru 9 zanj izvrtamo luknjo, dodajmo nekaj belega lepila za les in glavo bi¬ tve zabijemo v nadrebro. Če bomo previdni, se ne bo videlo prav nobene napake. Bitva bo zaradi moznika močna in vse bo videti, kot je treba. Čeprav lahko kovinska okovja, na katera se napenjajo sartige (bočne vrvi za utrditev jambora), in pripadajoče luknje zanje na nad- rebrih naredimo tudi po barvanju, vseeno priporočam, da to naredimo zdaj, ker lahko pozneje sveder nehote okruši delček barve in bi bilo treba to mesto popravljati. Izdelajmo torej okovja (ploščice z luknjama zgoraj in spodaj) za sartige, kot prikazujeta načrt ra¬ zličnih sestavnih delov in slika 3. Okovja, na katera se napenjajo sartige, morajo biti ob¬ vezno nameščena na močnih hrastovih nad- rebrih (sliki 4 in 5). Slika 4 kaže levi bok, kjer je treba za vsako »ploščico« malo zarezati v kovertelo, da se bo po celotni površini nasla¬ njala na nadrebro. Na sliki desnega boka (sli¬ ka 5) vidimo, da sem zaradi robne letve moral dodati drobne »vložke« na nadrebro ter tako poravnati površino, da sem lahko namestil omenjena okovja. Ta nikakor ne smejo biti nameščena neposredno in zgolj na opiati, saj bi jih izjemne sile, ki delujejo na jambor, pri pravem plovilu hitro izruvale in uničile oplato. Okovja namestimo na nadrebra 5, 6 in 7 na popravljenem načrtu (nadrebro 5 je bilo prej bitva). Pred namestitvijo jih skupaj z vijaki in matico, s katerima jih bomo privili, še pobar¬ vamo v črno. Zdaj je pravi čas tudi za izdelavo gambeta na premcu, na katerega se je na barkinih na¬ penjal premčni rog jadra. V ta namen na vrhu premčne protiašte izvrtamo luknjico preme¬ ra 3 mm, izdelamo vse kose gambeta ter jih pobarvamo in namestimo, kot kaže slika 6. Vijak na sliki je izvlečen, da se vidi cevka, ki se nahaja v notranjosti. Gambet se mora prosto gibati navzgor in navzdol. Lahko ga izdelamo tudi malce drugače, pomembno je le, da je premičen. Izdelamo lahko tudi kolut za dviganje ja¬ dra v jamborni odprtini (slika 7) in ga name¬ stimo. Sam sem ga izdelal iz I cm debelega kosa okrogle medenine. Kot »stružnico« sem uporabil vrtalnik in ga oblikoval z drobnimi pilami ter žago. S kratko odpadno letvico (slika 8), ki jo vtaknemo v odprtino jambora, si pomagamo, da je luknjica za os koluta čim bolj pravokotna na odprtino. Letvice omogo- 18 | marec 2012 MAKETARSTVO ča vizualno potrditev, da je odprtina pred vr¬ tanjem postavljena vodoravno. V nasprotnem primeru pri dvigovanju jadra kolut pleše ali se celo ne vrti. Izvrtino naredimo kar skozi jam¬ bor in začasno letvico. Morda kdo ve, da manjše barke običajno v jamboru niso imele koluta, ampak samo kos trdega lesa, izrezanega v obliki polmeseca. Pri večjih plovilih, kakršen je tudi naš barkin, je bil penon z jadrom vred težak skoraj 300 kg in ta teža se je vedno prenašala prek škrip- čevja in koluta. Če se je ulil dež, pa je bilo mokro jadro še neprimerno težje. Na vrsti je barvanje. Začnemo na levem boku bankina z vsaj dvema nanosoma temelj¬ ne, temno rjave barve. Če ste izbrali kakšno drugo barvo, tudi v redu. Tanko in črno rav¬ no črto, ki razmejuje zgornji in podvodni del naredimo s preprosto pripravo (slika 9), ki jo v podobni obliki poznamo že od izdelave batan. Črta naj poteka 6 do največ 7 cm nad spodnjim robom kobilice. V ta namen upora¬ bimo tanek flomaster. Barkin postavimo vo¬ doravno na veliko gladko podlago (kuhinjsko mizo), da bo črta res ravna. Ko jo zarišemo, barkin obrnemo in brez težav pobarvamo ves podvodni del v črno barvo. Previdno pobar¬ vamo še cento. Na moji maketi je oranžna. Slika 10 prikazuje, kako sem končal barvanje na aštah. Seveda lahko vse skupaj pobarvate tudi kako drugače. Predlagam, da uporabite mat ali polmat barvo, ne pa sijajne, saj se stara plovila nekoč niso niti najmanj bleščala. Takšni, kakršne nam jih prikazujejo slike II do 13, ali zelo podobni so bili stoletja trupi istrskih barkinov, dolgo obdobje enih od naj¬ bolj razširjenih tovornih plovil ob naši in vsej istrski obali. Od tu naprej nas čakajo različna dela, za katera je najbolje, da barkin stoji v svoji pra¬ vi legi, zato bo treba zanj izdelati primerno stojalo. Maketa plovila, ki jo izdelujemo, je name¬ njena spoznavanju vsakega kosa tega plovila in opazovanju z vseh zornih kotov, od spodaj, zgoraj, z obeh bokov, s premca, krme, znotraj itd. Ker je maketa precej velika, predlagam iz¬ delavo samostoječega stojala, takega, ki stoji na tleh, da se lahko sprehodimo okoli makete in si jo ogledamo z vseh strani, in ne za posta¬ vitev na polico. Sam sem stojalo izdelal tako, kot to prika¬ zujeta načrt in slika 14. Seveda si lahko stojalo izdelate po svoje, toda pazite, da bo dovolj močno, saj bo naš barkin na koncu tehtal okoli 8 kg. Torej lahko hitro izračunamo, da bi bil pravi barkin, ki je desetkrat večji, težak okoli 8 ton. Stojalo vam lahko po vašem načr¬ tu izdela tudi kak mizar, saj imamo modelarji le redko dovolj prostora, materiala in orodja za večja mizarska dela. Seveda morate tudi stojalo premazati ali z zaščitnim premazom ali z lakom, da se vam s časom ne skrivi. Ne pozabite na površine, na katere bo sedel bar¬ kin, prilepiti tudi klobučevine (slika 15). Ko je maketa na stojalu, vanjo najprej na¬ mestimo pajole. Ko so ti nameščeni, je na vr¬ sti snast, torej jambor, jadra, škripci, vrvi ... Na svoje mesto vstavimo jambor in ga s sarti- gami in škripci pritrdimo, kakor kažejo načrt vrvja in slike 16 do 18. Škripce izdelajmo iz jesenovega ali bukovega lesa. Škripec, ki stoji na vrhu jambora ob stra¬ ni, je namenjen dviganju zastave ali kake dru¬ ge oznake. marec 2012 | 19 MAKETARSTVO Med sartigi desnega boka namestimo tudi vrvnato lestev (slika 19). Zdaj se lotimo jadra. Izdelava jadra je za mnoge maketarje prava muka, a nam tu mo¬ goče lahko priskoči na pomoč kako dekle, ki je bolj vešče šiviljskih del, pa bo z izdelova¬ njem ladijskih maket imela veselje skoraj vsa družina. Pravo jadro seveda ni bilo izdelano iz ene¬ ga kosa pač pa iz trakov jadrovine, širokih okoli 90 cm. Jadro barkina je resda trikotno, toda robovi, vrvi, roglji itd. so bili izdelani enako kot pri trapeznih jadrih, ki smo jih pri gradnji batane že dobro spoznali in jih tudi sešili. Na enak način izdelamo jadro barkina. Nabavimo platnu čim bolj podobno blago (primerno je takšno za podloge). Jadro lahko dejansko izdelamo iz narezanih trakov širine okoli 9 cm ali pa iz enega kosa (kot sem nare¬ dil tudi sam), na katerem s prešitimi »nabor¬ ki« ponazorimo sešite trakove. Ker je jadro veliko, poiščemo dovolj veli¬ ko površino, najbolje kar na tleh v dnevni sobi (slika 20), kjer obliko jadra prerišemo na bla¬ go in izrežemo. Sam sem trakove za naborke najprej pripravil z likalnikom in ravnim plo¬ čevinastim trakom (slika 21) ter jih nato kar najbolj natančno na obeh robov prešil, kot je razvidno tudi na slikah končanega jadra. Toda previdno! Naborki terjajo nekoliko večjo širi¬ no traku, saj vsak naborek »pobere« več kot I cm blaga. Pri širini naborka okoli 6 cm bo za jadro potrebnih 8 trakov, kar pomeni, da moramo pri merah upoštevati okoli 10 cm presežka blaga. Ko so naborki izdelani, se lotimo še robov in rogljev jadra ter namestitve obodne vrvi. Kako je to narejeno, vemo iz izdelave jader na batani in zdaj tega ne bomo ponavljali. Na koncu na jadro z obeh strani prišijemo še dolg tanek trak, skozi katerega gredo kratice. Lahko pa za vsako kratico na obeh straneh prišijemo svojo ojačitev. Pri pravih barkinih so uporabljali oba načina. Kako je videti kon¬ čano jadro in posamezni detajli na njem, pri¬ kazujejo slike 22 do 25. 20 | marec 2012 MAKETARSTVO Jadro namestimo na penon in ga z gin- dacem (vrv za dviganje jadra) dvignemo na svoje mesto (slika 26). Tudi gindac in vozel na penonu že poznamo iz gradnje batan. Seveda jadro zdaj še ne bo stalo, kot mora, dokler ga na premeni strani ne bomo prek škripcev povezali na premeni gambet, kot je videti na načrtu vrvja in na sliki 27. Mogoče je na tem mestu pravi trenutek za naslednjo informacijo. Pri jadranju je bil premčni rogelj jadra pri barkinu, da bi ujel kar največ vetra, običajno vezan na bitve bokov in ne na ta gambet. Torej je penon skupaj z jadrom stal, če gledamo s ptičje perspektive, postrani. Mi ga bomo na maketi privezali na premčni gambet, ker bo jadro postavljeno vzdolž simetrale barkina, saj bi drugače v širi¬ no zavzemal preveč prostora. Če nimate te¬ žav s prostorom, ga seveda lahko pa povežete kot pri pravem plovilu. Ko je bil pravi barkin privezan, kadar ni plul ali je bil na natovarjanju ali raztovarjanju, so jadro povezali k penonu in je bilo dvignjeno skoraj pokonci, da ni mo¬ tilo dela na palubi. Tedaj so ga s sistemom škripcev privezali ravno na premčni gambet na premčni ašti in na drugi strani na jambor tako kot mi. Namestimo še preostale vrvi (krmni ro- gel, troca ...), kot prikazujejo načrt vrvja ter sliki 28 in 29, in snast je končana. Nedvomno smo opazili tudi precej dolge, tanjše vrvi, ki visijo iz penona. Te, na redko razmeščene vrvi so namenjene hitremu po- dvezovanju jadra pri delu na palubi. Z njimi jadro na hitro podvežemo in dvignemo skoraj pokonci, da čim manj moti delo na palubi. Na vrsti je raznovrstna palubna oprema od sidra, bokobranov, vrvi, vesel, škafov ... Vse to že znamo narediti in le vprašanje volje in časa je, kdaj in koliko te opreme bomo na¬ redili. Izdelajmo vsaj dve sidri, saj je bilo eno, pomožno, vedno v skladišču. Nekaj te opre¬ me na palubi vidimo na sliki 30. Sledi opremljanje notranjosti. Kaj vse je tako tovorno plovilo skrivalo v notranjosti? Da bi se mornarji spočili, je bila na pogradih tanka žimnica, vzglavnik in kakšna odeja za mrzle dni. Da bi lahko kaj videli, so imeli v ka¬ jutah feral (ladijska luč). Sam sem izdelal dva iz kosa okroglega akrilnega stekla. Izdelavo ferala na stružnici prikazuje slika 31, končana izdelka pa sta na sliki 32. V skladiščih podpalubja so bile tudi razli¬ čne vrvi, kosi lesa (tudi čepi), ponjava, orodja za jadra in orodja za nujna priložnostna popra¬ vila. Med temi so bile tudi velike kante s katra¬ nom in drugimi premazi, ki jih lahko izdelate iz praznih pločevink modelarskih barv (slika 33). Kjer so premazi, morajo biti tudi čopiči. Ne smejo manjkati niti različne posode, sesola, črpalke in še mnogo drugega. Nujni rezervni deli so tudi škripci, vijaki, žeblji, matice itd. Kar zamislite si, kaj vse se lahko na morju zgo¬ di, in tam si odvisen le od sebe, svoje spretno¬ sti in tistega, kar imaš s seboj. Izdelal in namestil sem najnujnejše, nekaj pa bom pozneje, ko bo več časa. V štivo sem natovoril tudi nekaj sodov in vreč, da bo občutek o bivanju na barkinu čim bolj realističen. In zdaj je res konec, kakšna lepota! Če¬ prav lepota ni značilnost tradicionalnih, ob tem pa še delovnih plovil, me kljub temu pre¬ veva nekaj prijetnega ob pogledu na skladne linije tega plovilo. Občutek imam, kot da sem rešil delček zgodovine in da natančno vem, kako je bilo pluti in delati na barkinu. Leseni figuri višine 18 cm nam lepo prika¬ zujeta razmerje med barkinom in človekom. Za konec se še podpišite na neko neopazno marec 2012 | 21 MAKETARSTVO mesto pod pajoli in vpišite najnujnejše podat¬ ke o maketi. Po dobrih 600 urah dela je barkin popol¬ noma končan. Na sliki 34 vidimo, kako je vi¬ deti spravljen tovor v podpalubju, poleg pa še številne podrobnosti. Ponavljam, ni potrebe, da naredite vse detajle enako, ne smejo pa biti izdelani napačno. Na sliki 35 pa sem ob barkinu še jaz, da imate predstavo o veliko¬ sti makete. Ob tem naj izdam, da nisem prav nizke rasti. Za vse tiste, ki imajo radi to našo dedišči¬ no, naj povem, da bomo predvidoma v aprilu dobili novo obsežno publikacijo z vsemi tipi naše ladjarske zapuščine (razen istrskih batan, ki so že bile obdelane v posebni monografiji). V publikaciji bodo tudi osnovni načrti za vsak tip plovila. Nekatere natančne načrte, sicer za samogradnjo pravih tradicionalnih lesenih plovil, pa si lahko ogledate v Domoznanskem oddelku knjižnice v Piranu. Toda vrnimo se za hip spet k našemu pravkar končanemu modelu istrskega barki- na. V prvem delu niza prispevkov sem očitno kar dobro ocenil ure, potrebne za izgradnjo barkina. Pri meni se jih je nabralo nekaj nad 600, seveda brez risanja načrta in ur, potre¬ bnih, da se vsak korak premisli, poslika in opi¬ še. Načrt pravega barkina, po katerem smo gradili to maketo, sem narisal že pred časom za druge potrebe. Cena vsega materiala je na koncu za okoli 150 evrov presegla napoved in se je približala 400 evrov. Tu so seveda vštete tudi barve, kak čopič, droben potrošni mate¬ rial in kako dodatno orodje. Pa še nekaj zanimivih podatkov. Za to maketo sem porabil okoli 4000 žebljičkov. Izdelati sem moral nad 1200 različnih večjih in manjših delov. Nazadnje mi preostane samo še, da vse graditelje maket plovil pozdravim in jim zaže¬ lim obilo veselja in potrpežljivosti pri gradnji ter ohranjanju naše ladjarske dediščine. 670.00 22 | marec 2012 www.tzs.si naročila @tzs.si MODRA ŠTEVILKA (( (•080 17 90) M/ cJtcvj/tJto- jvo4vwcU>o< R/TVVVCl/ o katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com Prodaja: Bauhaus Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana, tel.: 01/583 9133 marec 2012 | 31 MODELARSTVO KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2012 Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Kontakt/tel./e-pošta/splet LETALSKO MODELARSTVO - RV-modeli kategorij F3J LETALSKO MODELARSTVO - RV-zračni boji WW 2 , WW 1 in EPA 2012 32 | marec 2012 MODELARSTVO Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Kontakt/tel./e-pošta/splet LADIJSKO MODELARSTVO: jadrnice P, G, RV-jadrnice F5G, MČ-1, -2, -3 in RV-čolni RAKETNO MODELARSTVO RANG TEKMOVANJA MK - medklubsko; Pokal SLO - medklubsko; DP, DP - čl. - člansko državno prvenstvo; DP - ml. - mladinsko državno prvenstvo; MN - mednarodno; FAI - mednarodno po koledarju FAI; FAI - WC - mednarodno po koledarju FAI in svetovni pokal; EP - evropsko prvenstvo; SP - svetovno prvenstvo marec 2012 | 33 MODELARSTVO Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Kontakt/tel./e-pošta/splet AVTOMOBILSKO MODELARSTVO - RV cestni (on-road) modeli kategorije 1 : 5 GT AVTOMOBILSKO MODELARSTVO - RV cestni (on-road) modeli kategorij 1 : 8 in 1 :10 za Alpe-Adria Cup AVTOMOBILSKO MODELARSTVO - RV-modeli off-road kategorij 1 : 8 buggy, LRP 1 : 8 RTR in 1 : 6 buggy Državno prvenstvo za posamezno kategorijo se izpelje, če je za licence prijavljenih najmanj 5 članov. AVTOMOBILSKO MODELARSTVO 2012 dirke Slot 1 : 32 AVTOMOBILSKO MODELARSTVO - cestni 1:10 elektro - Mair Cup Slovenija 35. SREČANJE MLADIH TEHNIKOV LJUBLJANE 13.4. RV-avtomobili na električni pogon: Odprto mestno tekmovanje MK Ljubljana MZDTK Ljubljana http://www.mzdtk-lj.si - spretnostna, Odprto mestno tekmovanje (OŠ Poljane) DUTV Ljubljana - hitrostna vožnja. MK DM Ljubljane tehnično-raziskovalno-proučevalni del: - konstruktorstvo, - tehnologija obdelav, - razstava tehničnih izdelkov. 34 | marec 2012 MODELARSTVO Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Konta kt/tel./e-pošta/splet Jesenice - MMJ v letu 2012: - 17. marec - 15 let MMJ in presenečenje Li-Koseze - ZMŽMK v letu 2012: - 9. junij - 100. srečanje - 17. november - 15 let makete RANG TEKMOVANJA MK - medklubsko; Pokal SLO - medklubsko; DP, DP - čl. - člansko državno prvenstvo; DP - ml. - mladinsko državno prvenstvo; MN - mednarodno; FAI - mednarodno po koledarju FAI; FAI - WC - mednarodno po koledarju FAI in svetovni pokal; EP - evropsko prvenstvo; SP - svetovno prvenstvo TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 5,17 EUR. TIMOV NAČRT I TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT I0 TIMOV NAČRT II TIMOV NAČRT I2 TIMOV NAČRT I3 TIMOV NAČRT I4 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna I80 - RV-model katamarana KIM I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke -tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov I-15 bis -jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H TIMOV NAČRT I5 TIMOV NAČRT I6 TIMOV NAČRT I7 TIMOV NAČRT I8 TIMOV NAČRT I9 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 2I TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 TIMOV NAČRT 30 - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda -e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-5I B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-IO9E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 -fokker E III, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, I m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra CAT 262 marec 2012 | 35 IZDELEK ZA DOM Raglja DUŠAN MARKIČ K izdelavi opisanega izdelka me je spod¬ budila risba dveh dečkov, ki na vozičku pelje¬ ta veliko ragljo (slika I). Slovar slovenskega knjižnega jezika ragljo opisuje kot »leseno pripravo za proizvajanje enakomerno se po¬ navljajočih rezkih glasov«. O ragljah in njihovi uporabi piše tudi Viktor Kragl v svoji knjigi Zgodovinski drobci župnije Tržič iz leta 1936. Takole pravi: »Cerkveni zvonovi so zadnje tri dni velikega tedna nemi - zavezani, njiho¬ vo delo pa v našem kraju že dolgo opravljajo dečki - ragljarji. Ob določenem času se jih zbere cela četa. S svojimi raznovrstnimi ra- gljami korakajo po mestnih ulicah in namesto zvonov naznanjajo ljudem čas molitve. Zelo zgodnji so na veliki petek in veliko soboto, ko s svojim ropotom naznanjajo dan.« Majhno, a zelo učinkovito ragljo lahko iz¬ delamo kot spomin na stare čase in obujanje običajev ali pa jo uporabimo kot navijaški pri¬ pomoček na prireditvah, kjer je glasno navi¬ janje zaželeno. Gradiva Večino sestavnih delov izdelamo iz smre¬ kovih deščic različnih dolžin širine 20 mm in debeline 4 mm. Za odmično gred, odmikače, velike in male čepe ter ročice uporabimo okrogle palice različnih premerov iz bukovega lesa. Dobimo jih v vsaki bolje založeni trgovi¬ ni z modelarskim ali gradbenim materialom. Kladiva izdelamo iz bukove letve 19 x 19 mm. Vse sestavne dele zlepimo s hitro sušečim be¬ lim mizarskim lepilom za les. Lahko pa pobr¬ skate po svoji delavnici in uporabite material, ki ga imate na voljo. Temu lahko prilagodite tudi mere. Vrsta uporabljenega lesa ni pogoj za dobro delovanje raglje. Orodje, stroji in pripomočki Za izdelavo raglje zadostuje osnovno modelarsko orodje za obdelavo lesa in malo iznajdljivosti. Luknje različnih premerov zvr¬ tamo s prosto stoječim vrtalnim strojem ali ročnim vrtalnikom, ki je vpet v stojalo. Za vrtanje vzdolžnih lukenj na obeh straneh odmične gredi si pripravimo oporo iz treh kosov lesa pravilnih pravokotnih oblik. Kose predhodno zlepimo tako, da tvorijo pravi kot (slika 8). Luknji večjega premera (0 22 mm) v manjši stranici raglje lahko tudi izrezljamo. Predvidevam, da vam bo največ preglavic po¬ vzročala izdelava kladiv ter izžagovanje zarez za vzmeti in odmične ploščice. Če imate v do¬ mači delavnici mizno krožno žago, pri kateri lahko nastavljate višino in naklon žaginega lista, težav ne bo, sicer pa si pomagajte z lisi¬ čjim repom ali podobno žago. Za brušenje si pripravimo deščico, na katero prilepimo fin in grob brusilni papir. Izdelava Krajši stranici raglje sestavimo iz smre¬ kovih deščic (B) in stebričkov (P); (slika 2). Po dve deščici in dva stebrička zlepimo. Ko se lepilo osuši, na eni krajši stranici z večjim svedrom za les premera 22 mm zvrtamo luknji, lahko pa ju enostavno izrezljamo. Iz daljših smrekovih deščic (A) sestavimo dno in pokrov raglje. Po pet deščic prilepimo na prečno položeni letvici ali debelejši trak fur¬ nirja (slika 2). Za daljši stranici raglje upora¬ bimo preostale štiri daljše smrekove deščice (A). Med dno in pokrov raglje prilepimo krajši stranici s stebrički in daljši stranici. Za čas su¬ šenja lepila vse skupaj stisnemo z gumicami (slika 3), medtem pa izdelamo druge sestavne dele. V velika opornika (D) in mala oporni¬ ka (C) natančno zvrtamo luknje. Iz bukove okrogle palice premera 6 mm si pripravimo male (K) in velike čepe (L), v katere s trikot¬ no pilo po obodu napravimo utor. Velika in mala opornika prilepimo na stranska dela ra¬ glje. Pri lepljenju založimo med opornike in daljši stranici raglje ustrezno široko in debelo deščico ali furnir in tako zapolnimo prazen prostor, lahko pa rob dna in pokrova raglje, ki segata čez daljši stranici, popilimo. Spet moramo počakati, da se lepilo osuši, saj šele nato lahko skozi luknje v opornikih zvrtamo tudi luknje za čepe v obe daljši stranici raglje. V luknje vstavimo z lepilom namazane male in velike čepe (K in L) in tako ragljo doda¬ tno utrdimo (slika 4). Iz bukove letve 19 x 19 mm nažagamo kladiva (E) in vanje naredi¬ mo zareze, v katere prilepimo vzmeti (G) in odmične ploščice (F); (slika 5). Vzmeti izde¬ lamo iz tanjših smrekovih deščic in pri tem pazimo na pravilen potek letnic. Od tega so odvisni moč, prožnost in vzdržljivost vzmeti. Če smo v kladiva (E) zažagali preširoke za¬ reze, jih pri lepljenju založimo s furnirjem. V držalo vzmeti (N) zažagamo vzdolžni utor, v katerega prilepimo vzmeti. Enostavneje je, če nekoliko daljše vzmeti (G) prilepimo med dve smrekovi deščici dimenzij 100 x 20 x 36 | marec 2012 IZDELEK ZA DOM 4 mm (slika 6). Odmično gred (H) izdelamo iz okrogle bukove palice. S pomočjo načrta in trikotnika na gred zarišemo pet vzdolžnih črt, na katerih označimo središča lukenj za odmi- kače (I); (slika 7). Pri vrtanju lukenj pazimo na pravilni kot vrtanja. S pomočjo pripravljene kotne opore na obeh koncih odmične gredi (H) zvrtamo vzdolžni luknji za nosilca gre¬ di (J); (slika 8). Odmikače (I) prilepimo v odmično gred (H), ročici (M) pa v gonilki (O), iz okrogle bukove palice pa izdelamo nosilca gredi (J); (slika 9). Ragljo lahko zdaj končno sestavimo. Vzdolžni luknji v odmični gredi namažemo z lepilom in jo vstavimo med velika opornika. Skozi luknji v velikih opornikih v odmično gred potisnemo nosilca gredi, na katera pri¬ lepimo gonilki z ročicama. Držalo vzmeti z vzmetmi in kladivi prilepimo med mala opor¬ nika. Skozi odmično gred, gonilki in nosilca gredi zvrtamo še manjše luknjice, skozi kate¬ re potisnemo okrogle zobotrebce. Pogonski sklop raglje na ta način dodatno učvrstimo (slika 10). »Lesena priprava za proizvajanje enako¬ merno se ponavljajočih rezkih glasov« je tako izdelana (sliki II in 12). Dolgo časa smo čakali na osušitev lepila, vendar samo na ta način lahko ragljo sestavimo brez uporabe drugih elementov za vezavo (vijakov, žebljev itd.). Svetujem, da ragljo doma čim manj uporablja¬ te. Boste že sami ugotovili, zakaj. Kosovnica marec 2012 | 37 IZDELEK ZA DOM 38 | marec 2012 RAGLJA Merilo: 1 : 2 Risal: Dušan Markič OGLASI NAGRADNO VPRAŠANJE! Kie se nahaja edini še ohranjen pmereh letala Libis 17 v Sloveniji? Revijo podrobno preberite in prelistajte. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 5 srečnežev, ki bodo prejeli knjigo Zračna plovila in paket svinčnikov BIC. Na drugi strani vpišite pravilen odgovor, izpolnite podatke, izrežite in oddajte v nabiralnik. „ 0 F -« faceboofecom/REVDATIM tehniška založba Slovenije knjiga meseca Tehniške založbe Slovenije Redna cena: 29,99 € 101 VRHUNSKI NASVET ZA DIGITALNO FOTOGRAFIJO Razkrite skrivnosti svetovno znanih profesionalnih fotografov V knjigi avtor Michael Freeman na osnovi svojih večletnih izkušenj razlaga, kako učinkovito in ustvarjalno uporabljati fotoaparat ter kako razmišljati kot pravi profesionalec. • Napotki za popoln izkoristek vašega digitalnega fotoaparata. • Zbirka praktičnih navodil za amaterske in profesionalne fotografe. (ZJ •tehniška založba Slovenije Michael Freeman 4 vrhunski Ib BI nasvet Ul| za digitalno ■BF™ fotografijo RAZKRITE SKRIVNOSTI SVETOVNO ZNANIH PROFESIONALNIH FOTOGRAFOV Akcija velja od s. s. zo^z do s. 4. zo-iz oziroma do razprodaje zalog. marec 2012 | 39 Vaše odgovore pričakujemo najkasneje do 16. 3. 2012. \mena nagrajencev pa bodo objavljena v naslednji številki. Za nagradno vprašanje iz prejšnje številke smo prejeli veliko pravilnik odgovorov. Bokaport je odprtina na palubi barke za vstop v podpalubje oz. tovorni prostor, pogovorno tudi pokrov za pokrivanje tega vkoda. Nagrado - Akumulatorski viJačnik Perles PREJME: KLEMEN ZABUKOVEC (Črniče) Nagrado boste prejeli po posti. Čestitamo! Napišite pravilen odgovor: *lme in priimek: ‘Naslov in kišna številka: 'Poštna št. in kraj: ‘E-pošta: ‘Tel: ‘Podpis: ‘Podatki, označeni z zvezdico 50 obvezni, 5 podpisom dovoljujete, da založnih revije TIM, TeMšfca založba Slovenije, z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatfov o nagra¬ jencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podat®, Sodelujočim pri nagradnih igrah zagotavljamo varstvo osebnih podathov po Zahonu o varstvu osebnih podathov, 5 podpisom dovoljujete, da se v reviji ali na spletni strani založnica revije objavilo vase ime, priimeh in hraJ bivanja, Poštnina plačana po pogodbi št, 88/1/S, Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d, d. p. p. 541 1001 Ljubljana www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA (( (• 080 17 90 ) Tehniška založba Slovenije NAROČILNICA Knjigo 101 VRHUNSKI NASVET ZA DIGITALNO FOTOGRAFIJO naročam: LZ] kot naročnik revije TIM po ceni 1 8 €. | | po redni ceni 29,99 €. *lme in priimek: *Ulica in hišna številka: *Poštna št.: *Kraj: *Telefon: E-pošta: Datum: *Podpis: Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 1 5 dni po prejemu pošiljke. * Podatki, označeni z zvedico, so obvezni. S svojim podpisom dovoljujete Tehniški založbi Slovenije, da vaše podatke hranimo v naši evidenci in vas redno obveščamo o naših najboljših ponudbah ter možnostih za osvojitev privlačnih nagrad. Vaše podatke bomo hranili, vse dokler se morda ne boste odločili drugače - kadar koli, lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da v 1 5 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja. Tehniška založba zagotavlja varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 1001 Ljubljana izj ■tehniška založba Slovenije www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA (( (•08017 90) 40 | marec 2012 I- Na pokalu Revell 2011 v Celju se je z maketo jugoslovanskega lovca ikarus IK-2 v barvah letalstva Neodvisne države Hrvaške predstavil Za¬ grebčan Zdravko Lenac. 2. Tone Furlan iz Novega mesta se je z maketo VVestlandovega palubnega jurišnika wyvern S.Mk 4 po dolgem času preizkusil tudi v merilu I : 72. Z maketo je uspešno sodeloval na lanskih tekmovanjih v plastičnem ma- ketarstvu. ’• Prizor z železniške makete v merilu I : 87 (HO), ki jo je izdelal maketar Mitja Ficko. 4. Model lokomotive SŽ 362 je ročno izdelan v merilu 1:87 (HO), ki nosi ljubkovalno ime meh. Avtor modela lokomotive je maketar Nikola Pavič iz Zagreba. Model je vozen in se lahko vidi med vožnjami na modulni maketi Jesenice (MMJ), njegov lastnik g. Milan Hribar iz Jesenic. 5. Italerijeva maketa italijanskega hitrega čolna za specialne operacije M.T.M. »Barchino« (čolniček) v merilu I : 35 je izdelek hrvaškega make- tarja Mihaela Golubiča. Maketa predstavlja hitri čoln, ki je bil namenjen za napade na večje ladje. Mornar, ki ga je upravljal, je čoln pri hitrosti prek 30 vozlov kakih sto metrov pred ciljem zapustil s skokom v morje, 330 kg razstreliva, vgrajenega v čoln, pa je z veliko hitrostjo »torpediralo« cilj. Foto: A4. Ficko, A. Kogovšek in I. Kuralt V OBJEKTIVU NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS 186 671 2011/2012 VLOŽKA mnrn REVIJO TIM Vložna mapa vam bo gotovo dobrodošel pripomoček /on' lažjem vzdrževanja in zagotavljanja boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšema iskanja želenih člankov iz starejših letnikov. V eno mapo lahko vložite celoten letnik revij. TIMOVI K A ČRT! V naŠi spletni knjigarni www.tzs.si/e-knjigarna lahko izbirate med bogato zalogo Timovih načrtov v merila 1:1 za gradnjo modelov in maket. V zbirki so načrti najaspeŠnejŠih in najbolj priljabljenih modelov, objavljenih v reviji TIM. ' ^aza^šKo ustvarjalnost n''®*'’*’ TIMOV NAČRT 12 'V NAČRT i 3 »Racoon« HUG-s f°«AT4 0 Uporabno! narocila@tzs.si www.tzs.si SiI. Tehniška založba Slovenije f /revijatim MODRA ŠTEVILKA . (( (•080 17 90 ) balza 5x6mm balza 5mm balza 5x6mm prerez medenina 03mm balza 5x6mm medenina 04mm medenina 03mm rebrn 1 in 2 vezana plošča 3mm SCHLEICHER KA8B Merilo: 1:1- Risal: Roman Kramberger lh=