11 : fv r ^niL 1 r< ?Sv ne Pr e J ^‘ dji/" lr ^ n>r m .sa> ie ">A°: 1 rer oki>’ i ?P 1 Z*t 0 Vc ak °tnih Seni te ni sebi ! Ul si videl 'ani f < me¬ ti re- vse 5 , °Pja, se e > stebre, ? bi kdo’ Pnjatelj, ° •' Kaj kako je tovo od- stavbe- a skušal sam na- camenje e je po in ker o hitro površja ■ ” Kaj če ve, ne pa komaj pa se stvar- rJilo!" akega r StO' treba ad° v pv: ti se Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHN FARLEY-ja je “Ave Maria” cerkven list in družba Sv. Raf ael a cerkveno pripoznana in priporočena. Socijalistiska ljubezen do bljižnjega. Piše A. Tomec. sai * 1 st r prt-f v e f ' , ie “Ljubi svojega bljižnjega!" Te besede kaj pogosto ponavljajo vsi protiverski in cerkvi sovražni listi. Zato je važno, da o tem tudi mi ne¬ koliko spregovorimo. Nasprotniki kaj radi očitajo du¬ hovnikom, da ne poznajo ljubezni do bljižnjega, osobito do svojih na¬ sprotnikov, kar je učil Kristus. Kaj je resnice na tem očitanju? Sovražniki katoliške cerkve so dosledno tudi nasprotniki katoliš¬ kega ljudstva in njegovih duhovni¬ kov. Ž vsemi silami skušajo, kako ki pod krinko ljubezni do bljižnjega ' n naroda vzeli ljudstvu vero in ga °dtrgali od cerkve, ga zapeljali in v - brezverskimi nauki okužili ter ta- k° njegovo naravno moč oslabili, da bi ga potem toliko lažje izkoi i Tali v svoje sebične in umazane namene. Duhovniki pa, kot skrbni pastil ji svoje črede, videč nesrečo in nevai "nst ljudstva, ki mu preti or s V 1 v °lkov v ovčji obleki, ljudstvo P 1 '", K* Pjed njiItV^udstva m- n>, le prijatelje " ' JO tt . r krinkujejo, proti ujmi na. aK, fi jihovo delo ovil TJ Ko pa vidijo nasprotniki, da so jim duhovniki glavna ovira pri nji¬ hovem delu, jim je pa glavna skrb, kako bi duhovnikom z lažjo in obre¬ kovanjem vzeli veljavo in vpljiv pri ljudstvu, da bi jim več ne vrjelo in bi tako potem oni laglje nemoteno svoje namene dosegli. Zato pa, kadarkoli kdo nastopi, da brani resnico in pravico, brani pred njimi koristi bljižnjega in blji¬ žnjega svari pred njimi, tedaj zav¬ pijejo po svojih listih o ljubeznih do bljižnjega in o ljubezni do nasprot¬ nikov ter kažejo duhovnikom in drugim treznim katolikom Kristu¬ sa češ, “ali je tako Kristus učil lju¬ bezen do bljižnjega?” Oni sami bljižnjega ne ljubijo temveč ga sovražijo, ker mu hočejo vzeti vero in poštenje, ga pokvariti in s tem spraviti v časno in večno nesrečo. Vendar kriče o ljubezni, da se skrijejo pod krinko, da bi jih oni, ki ne mislijo daleč, v resnici imeli za dobre. Toda, ali ne zahteža v očigled tega ravno ljubezen do bljižnjega kakor od duhovnikov tako od nas vseh katoliško mislečih rodoljubov, da j Ulj, obec — n.ujškn 'ke sestre crsškc cerk ičiškani v . slatnost v elbiua v i ■II . e i/ .Ve« <*dskoj Fa nii'i jot) v . o v v J£ vc- rice .... »venci .. or.ške nJ / - . • j 7 ‘ •ut nastopamo /. vso odločnostjo proM tem sovražnikom, ki hočejo Ijinls t\n škoditi, ga z zmotami zapeljati in polmjšati, ter ga tako rosimo pred temi zgrabljivimi volkovi." Da, edino ljubezen do bljižnjega in po- Urictnsa JUUCZ-^Il uv/ ~-j- ^ w snemanje našega učenika Kristusa * " vsemi MlUlian | v. . * — - o nas priganja, da delamo z \ senu močni proti načelom sovražnikov ljudstva, da njihovo delo v škodo m propad ljudstva, kjer in kolikoi mo¬ remo oviramo in podiramo, da jih razkrinkujemo pred ljudstvom, njK h o ve umazane namene odkrivamo, ter jih slikamo kot take, kakoršni so v resnici, ne kakoršne se delajo. Ali je to kako sovraštvo do na¬ sprotnikov samih? Nikakor ne! Mi se ne borimo proti njih osebi. Njim samim prav nič hudega ne želimo. Da, še celo ljubiti jih moramo, ker naš bližnji je vsak človek prijatelj ali sovražnik. Da, vsikdar smo in moramo biti pripravljeni njim sa¬ mim celo pomagati v stiski, nje sa¬ me braniti, če bi jim kdo hotel ško- b iti. Toda, če pa hočejo nasprotniki našega bljižnjega zapeljati in ga pohujšati, posebno še, če hočejo cel narod zmotiti in zavoditi na kriva pota, je pa naša dolžnost bojevati se proti njihovemu delu, proti nji¬ hovim nakanam, sovražiti moramo le njihova pogubna načela in nji¬ hove krive nauke, ljudstvo dosledno temu pred njimi svariti in ga pou¬ čevati, da se jih zna varovati. Pri vsem tem pa moramo nje same lju¬ be t i. To ljubezen do bljižnjega je učil Kristus Gospod. \z tega sledi jasno, da ne sovraš¬ tvo do oseb ampak sovraštvo do krivice, do laži in zmot, do krivih naukov in pogubnih načel in ljube¬ zen do resnice in pravice nas mora vnemati za ta boj. Da še več! Celo ljubezen do sov¬ ražnikov samih je, ki nas mora nav¬ duševati za boj proti njih delova¬ nju. Kakor je za lahko-miseljne in poredne otroke najbolje, da se jim J)( . pusti, da delajo kakor sami ho če jo, ker bi tem škod, drugim otrokom, s kat M io v dotiko, lak,, je tu,uT"' ’ 11 Hur JO nasprotnikih. Kakšna bi bila naša p, u i bljižnjega, če bi iz ljube?'^ - J -—-- - ‘JUbeznj > < 1 * sameznega nasprotnika * (1 ° p. ljubezen do cele trume ni R Zrtv °Vai dolžnih žrtev, katere hočf vi T' piti tak človek s svojimi nosnimi nazori in nauki )0 ^ l W Ko je Kristus učil ljubiti « , 1 - 1 o n o r> o «*r\ i - 1 - nike in nasprotnike, pač m uči\ jih moramo pustiti pri miru, k*, hočejo škodovati bljižnjemu j —* »j v mu, u: c tem celo hudo ne grešili pro\\ Nbezni do bljižnjega? Ali ni Kri f lO' 1 tus sam z vso odločnost : Us. r , . : ■ d° in stro¬ gostjo vedno nastopal proti Ijmp kim zapeljivcem, pohujševalcenp Ali ni živel v hudi borbi z njimi i n pobijal neprestano njih laži in znio te, ter odkrival ljudstvu njih hinav¬ ščino ? Očitanje duhovnikom in drugim katoliškom možem, da ne poznajo ljubezni do nasprotnikov, ker sc bo¬ re zoper njih delo, je toraj krivično, O, da, radi bi, da bi samo nje sanic ljubili in sicer tako ljubili, da bi jih pri miru pustili in njim na ljubo žrtvovali srečo in blagor celega na¬ roda ! Tega pa Kristus ni nikdar učil in zato se po tem mi nikdar ne bomo ravnali, če nasprotniki se tako milo tožijo čez nas in nam še tako kažejo Kristusa. Dalje ! Kako morejo ti ljudje ko¬ mu očitati, da ne živi po naukih Kristusovih, ko oni sami ne le, da ne žive po njih, marveč se še z vsemi silami bore proti Njegovi cmkvi, ki jo je za to vstanovil, da c oveštvo uči Njegove nauke, ko zaničujejo duhovnike, Njegove na¬ mestnike, katerim je rekel: “Kdor j tls zaničuje, mene zaničuje'.? očh m Se i more j° oni drzniti kontu povedi’' f nc s P° lnu je ene izmej za- Revček' 011 * sam i nobene ne- Kristus’ m v f da ’ k°zmajo samo pT' rabijo v 1 . )es 5 (ll J in te potem /do Sx,, -i l )r ilog. Nočejo pa po AVE MARIA’ 107 lgih besedij tega- ^ P v.^SK,, '^ka n l ri " A cl Vika, katere pa nje same bsojajo. Da, v svoji brez- ' e n,-ki-j Po & .'.'u. 1; , • eu|) 0. bbjkj ač ni uct\ \*\ miru, K-acVav \znjmu. e u, ib’ da ’ ka f i A\i 1 S^esiU proti • A\i ni Kris- ostjo in Stro- \ proti ijnds- Y\u j sevalcem? -bi z njimi m i laži in zmo¬ ti n j ib ltinav- 71 in drugim L ne poznajo >v, ker se bo- •raj krivično, n o nje same >i 1 i, da bi jih m na ljubo r celega na- s ni nikdai ii nikdar ne protniki - in nam se še i iHKg; po n a n n ^ le, da *,e :i -P f * ta' 10 ' k " Uk^ na 1 fia icf( 0 'cd{‘!. el' " V’’; V r » .... •svoje stariše' in tuja zemlja je po .. aVE MARIA” ;0S stala njena druga domovina. Težko in mučno je morala delati. S petin¬ dvajsetim letom se je omožila, pa že čez štiri leta ji je umrl mož, tvor- niški delavec. Ponesrečil se je pri stroju in šest mesecev mu je stregla - « i M ~- z vso ljubeznijo, potem pa ga je spremila-z malim sinčkom na poko¬ pališče. Težka, skrbipolna leta so se pričela zanjo. Franc je rastel, se šolal in mati ga je vzdrževala z de- • i • lom svojih rok. Ko je izstopil iz šole, je dobil službo na posti. I o je bilo pred pol letom. Tako je ogledala v kratkih tre¬ nutkih vso svojo preteklost in bila je zadovoljna ž njo; najlepše plačilo poznega rojstnega dne. Cesta je oživela. Izprehajalci, izletniki so hiteli mimo nje in veseli so bili njih obrazi, živi pogovori. Le ona je bila sama. Gledala je otroke, ki so se veselili lepega dne in domislila se je svojega sina. “Sedaj mora sedeti v zaduhli so¬ bi, niti v nedeljo ne more v lepo na¬ ravo.” Skoro jo je minilo veselje, uživati sveži zrak, saj je sama, saj ni otro¬ ka, ki ga je tudi potreben. Vstala je. Kar pridrdra mimo voz veselih ljudi. Nekaj trpkega se je zgenilo v njeni duši. Tako bi se vozila danes s svojim sinom.... “Kdo je to? Ali vidim prav?” Pomela si je oči z rokami. “Franc, moj Franc!” Nato je obledela in se sesedla na klop. Spoznala ga je. Materino oko dobro vidi. Potrta je odšla domu. Zdaj je bilo zanjo vse prazno in mrtvo, sai jo je tako kruto varal njen sin, nj en otrok. Stopila je v cerkev. Tam v kotu je stala žalostna Mati in spodaj so bile besede: Vi vsi, ki greste mimo glejte, če je vaša bolečina taka kot moja. 'I ain sc je razjokala varana mati in )'■ od da potolažena proti don )n Pozno na večer j c prijel r> domov. Zjutraj je vedel ko povedati o dogodi jajih ^K. dne. Zborovanja so se udeleži!-& povabljeni. Nato se je vnel razgovor, ure so hitro potekih^ zato se je razšla družba šele , n ° čer. Tudi na mater in njen raz¬ dan je mislil, je pripomnil INanr' si je znal pri tem z navidezno j. n lostjo zasenčiti obraz. Mati ga je poslušala, a odvrni^ ni besede. Zdaj je do dobra $po. znala njegovo hinavstvo. Videla g u . ■ n ' a j bi si i •'‘vid J čeraj prav dobro, nihče drug' Vendar je molčala. Sai bi V je vcer bil vsako besedo iznova odprla srčno rano. Morda je bila dolžna govori¬ ti, a ni mogla. Francu se je zdelo to materino molčanje nenavadno, zato je silil vanjo, je li bolna, ali jo teži kaj dru- zega, pa ni dobil odgovora. Izginila je tista blaženost, ki je počivala včeraj na njenim obrazu, tiha in ža¬ lostna je odšla na delo. Šivalni stroj je pel svojo monotono pesem, sten¬ ska ura je tiktakala, mati Eva pa jc mislila samo eno misel, grenko in trpko, da se ji je zdaj in zdaj utrnila svetla solza. Tako se je pričelo no¬ vo leto njenega življenja. Sin je odšel na delo. Mati je gle¬ dala za njim, potem pa je naslonila glavo na šivalni stroj in je glasno zahitela: “O, ko bi le spoznal, da je tako ravnal! Greh je to!” Še je blestela solza v očeh, ko se je zavrtelo kolo in so pridne roke zopet prijele za delo. Počasi se je odsedalo danes, še kolo ni tako brzelo kakor prejšnje dni, saj ga 111 gonilo veliko pričakovanje, globoko hrepenenje ljubeče matere po l )l ‘ l desetnem rojstnem dnevu. Franc je bil pri delu. Mislil je to in ono in hipno se je domisli} ' u česa, kar mu je dvignila kri v 1 i c ' c • ' e > da sem jo varal.” Sram ga je bilo, toda samo za t' c> nutek ‘AVE MARIA' l>: * , tla *n Jen „‘ a v. ; l n,,ii p>»«i ‘ Sr e'>o 'in , n) na Sovo,;. zato 111 eri n o je silil teži kaj dru- n 'a. Izginila je počivala i, tiha in ža- Ši val ni stroj >escm, sten t i Eva pa je grenko in zdaj utrnila pričelo no- dati je gle- c naslonila i je tflasn 0 pozn r’ ,čeh, k" 5 * ...M ne l'Ol< C j^nj ne hi hil smel storiti 1,1 'želji, mar nisem prost?” p j s i,” mn je očitala vest. Saj je iiilo le iz potrebe, sem mor ral." ji bil moral napraviti največje ve¬ sel je." Tudi za to ni imel opravičbe. “Ko le ne bi vedela! 'koda če ve, kako popraviti? Naj jo li prosim SV. MARJETA, PROSI ZA NAS! , to d,/V 'Nisi bil primoran. Lagal si, ker 1 bolel ugoditi svojim strastem.” I < , uni ni vedel ugovora. Sraiimj se, nalagal si svojo ma- ' I, s j jo in to 1 ist i dan, ko hi t odpuščanja? Ne, za kaj takega sem prevelik, pa na drug način popra¬ vim, kar sem zagrešil.” Sklenil je, da bo prihaja nou* t v 1 vece vsak očno domov, da bo /. njo prav ko* jg. >estre Kc Cerk ant v V IH)6t a v j koi Fa i jon v v Eve ici.. . rike n SV avki n J ■ ^VVK MARIA’ 110 I>rijazon in na ta način je upal od¬ stranili lomne sonce, ki so so vodno loldjo zarezovale v materine po- O' leze. Franc je držal svoj sklep. Prav ob uri je ])ozdravil vsak večer svojo mater. Prijazno mu je odzdravila, a poznalo se ji je, kako trpi. Ko bi le kaj potožila, lažje bi prenesel tudi v ’ - -.o strogo l » 11 »/- i m j • 'J » besedo kot to žalostno mol- gU UCSCuvz «^.v^v Čanje. A mati je le molčala. Morda j) r i d e ura, si je mislila, ko ga bom pi 1UC um, ... , ~ — opomnila nevrednega čina. Odpus¬ tila mu je že takrat, ko je klečala i v • na tuu j« — v . pred podobo žalostne Mateie božje, a pozabiti ni mogla. “Morda me je opazil in ve, da sem ga videla — morda je bilo tisto srečanje v njegovo srečo, morda postane zdaj drug človek. Materina l jubezen tako rada upa. In navidezno je bil Franc res drug človek. Točno se je vračal z dela, bil je prijazen in postražljiv. In mati je upala in upala z vsakim dne¬ vom bolj. Saj je še dober otrok, le včasih nekoliko lahkomišljen in — glavna krivda so njegovi tovariši. Ti so se čuditi, kako to, da se Francu vedno tako mudi domov. Ugibali so to in ono, a pravega niso vedeli, ker je Franc le nemil pove¬ dal o svoji navidezni spreobrnitvi. “Moram, je rekel, “vsaj nekaj časa. Tovariš se mu je zaničljivo na- smehljal: “Jaz se ne bi pustil tako voditi za roko — kje je tvoja pros¬ tost?" Franc odslej ni več govoril o tem. Ko je prišel nekega jutra v uradno sobo, je dobil na svojem-pultu list papirja, na katerem je bil v krepkih potezah začrtan deček, ki ga vodi mati za roko. Spodaj je stalo par verzov in povabilo, naj se izvije ma¬ terini roki in prične zopet pohajati med nje v veselo družbo. Prebral je, zardel m se vsedcl. Tovariši so ga opazovali, kako l, 0 učinkovalo. Ko se so opo dne za- ,,i .mne, v, ga obstopili rekoč: več otrok." 1' > 0<1 ' vendar panicu.,, . |T ranc se j c t *»J * četka užaljenega, ko j e k' kaj laskavih besedi, j c oblj^V » J ^ Vil) Povedal je materi, kako s > ■ govoril s tovariši. Ki mu JH rjala mn je - ‘MU Kaj gre, saj nekaj razvoj'.*' , nuli treba. Podvakrat, trikrat na tetl Qn . v družbo, s časom tudi večkrat. “Mati," je rekel nekega dne, •eni svojo uro urarju, da jo popravi a li mi posodiš za ta čas očetovo* R-ula mu jo je dala, obda jo ^ celošnisel, da bi mu napravila i 1>jo lepo božično danke. , • • Odprla K i omaro m vzela iz nje majhno skrbi jico. Nič ni opazila kako se )e sl . nil njen sin skozi malo okno hr gleda, ko jemlje, iz skrinjice uro i« f tudi vidi, kako je odprla hranilno knjižico, hoteč se prepričati, če ; e , vse v redu. Ko je prinesla uro v ktihinjo, je stal Franc ob ognjišču in se je delal, kot da ničesar tie ve. 1 ukaj jo imaš, pazi nanio, drag spomin je od tvojega očeta.” Zahvalil se je. Ko čez nekaj tednov še ni vrnil ure, ga je vprašala mati po nji. Franc je bil v zadregi in iskal izgo¬ vora. “Urar je rekel, da se ne iz¬ plača popravljanje, moje ure, zalo mi jo je odkupil. Kadar bom kaj bolj pri denarjih, si kupim novo, dotlej pa naj še ohranim očetovo. "Le imej jo, toda prosim te, ne oddaj je nikomur.” "Ida bi jo oddal? Komu?” Franc je potreboval denarja? L početka je dobil od matere. Ko J c P a le prosil in zopet prosil, nuij e odrekla. To ga je razdražilo. Z za- lost jo je opazila mati kvarni vpl.U di uščine na svojem sinu. 1 udi z njo, z materijo je bil vedno hlad n e j S1 m včasih mu je ušla celo ti da beseda. Mati ga je svarila, pa Franc j ( ' j 1 , c -l Povrnil, da je dovolj stai 1,1 ,l ( ° )io ve, kaj je prav in kaj nc- ( 111 ) ali podstrešni sobici mesta V ^ 11< - ] c /,ala smrtnobolna skoraj l^ rl r.\ c tletna ženica. Slabo pohiš- ' c 5 U j^ nia la hišna oprava, kakor tV( !- 'inrosta postelja in revna ode- n j’ pričala o njenem uboštvu. Po¬ li; postelje je stal mlad deček, sin i linice, tresel se je žalosti in mraza, stanovalca te ubožne sobice sta .‘j čas videla lepše dni. Oče male družinice je bil visok uradnik. A prišli so hudi časi prekucije in izgu¬ bi j e službo. V prej srečno dru¬ žno se je naselila skrb in žalost. To je na rahlo očetovo zdražje vpli¬ valo tako da je zbolel in umrl. Svo- ,j vdovi ni zapustil druzega, kakor dobro? častno in neomadeževano ime. A nekaj je imela uboga vdova česar pogosto nimajo v razkošju in obilici žižeče bogatinke: imela je živo vero in bila je istini-to pobožna in udana v božjo voljo. Je-li čuda, da je tudi svojega edinega sina vzgojila v tem duhu? In danes je bila bolnica slabejša, nego navadno. Dolgo ni izprego- vorila besede. Svoje medle oči je °d časa do časa zaupljivo uprla na Dko Marijino, ki je visela na steni, "jej nasproti. Čimdalje je postaja- mirnejše njeno lice. ^ tihim, zelo tihim glasom je na¬ govorila svojega sina: “Alfonz, *£°di se božja volja! Vem da bom hmalu umrla. Ne zapuščam ti dru¬ gega, kakor svoj blagoslov, in pri¬ poročim te jjrečisti Devici, kateri 'nj te vedno priporočala. Mati 'ožja Marija bodi odslej tvoja pia- a mati. glas je zaihtel ubožec, saj je 'oro /edel, kaj bo zgubil, ko zgu )] oje edino iu najslajše bitje na ojo mater* č /:| di)jnni '''din ie m/la mali v podzglavje, do nial izvlekla molek ter ga dala dečku z besedami: “Alfonz, dokler se ne vidiva v nebesih, obljubi mi, moj sin, da bos vsak dan izmolil na čast najmogočnejši in najboljši materi rožnivenec in se pri tem spomnil svoje ranjke matere. Obljubi to svoji umirajoči materi, Alfonz.” “Da, ljuba mamica, prisegam, da bom storil, kar si mi naročila,” je rekel in poljubil molek. “Ljubi moj otrok,” je rekla umi¬ rajoča mati s pojemajočim glasof, “naj te blagoslovi tvoja božja mati! Zdrav ostani, dokler se zopet ne vidiva nad zvezdani.” To so bile zadnje besede pobožne matere. Kmalu se je preselila njena pobožna duša k prečisti Devici, ka¬ tero je svoj živ dan ljubila in čas¬ tila. Njen sin je šel k vojakom, kjer je postal častnik. Ni še bil 30 let star, in prsi pogumnega častnika je (ličil križ častne legije. V krvavem boju si je s svojo hrabrostjo pridobil vi¬ soko odlikovanje, vsi so občudovali njegovo hrabrost. Ali vedno življe¬ nje v vojaških taborih in slabi zgle¬ di tovarišev so zamorili v njegovem srcu prvotno pobožnost. A dasi ni bil več pobožen, kakor nekdaj, iz¬ polnjeval je pa vedno obljubo, kate¬ ro je dal ob smrtni postelji svoji materi. Molek je nosil vedno pri sebi in vsak dan je molil tudi rožni venec. Bilo je na predvečer bitke pri Jnkermanu, smrtnoutrujen od na¬ porov in težaž vojaške službe je stopil Alfonz v svoj šotor, Vrgel se je na posteljo in hitro zaspal. Kar ga prebudi šum udarca konjske podkve. Alfonz je vstal in si drgnil zaspane oči ter govoril sam seboj; T AVli MARIA’ ec it' 'tre >. Colo k Pa J ko< 1 'rol Vor^ki n ■lira ... A i ity, P- "ki irančiiluni v mi »el j .. ?rkn*iia ^Uvitokt "k;, naselbina * Pes beli., ... le notic? is N\u bij e ni nadikof I ; . ivenbki misijon v jubilej lan rojakov rške novice... riki Slovenci. .7 N< w VorAker r J-v, i *Hi: zli a sv SfMavki r» mo r. . r t kifatla s A s «.* n* ^borti, liifiice ...... jiit Min j* Jt i-f ., * r , >• i?. < "Saj ni nic. pametm*j>e l>i ^i <»1 l>i hi) sjial naprej. "In zopet si v legel. a k«» je popravi! suknjo, je ••(), roz- zarožljal molek v žepu. ; nisem molil danes, nega venca se ‘kel. "toda danes sem pa « r prezaspan, da ali vendar vojak sem res hi ga in da je re preutrujeni in zmolil. — ali — kot takega me veže dolžnost, držim, kar sem obljubil in zato na- 1 l rno je skočil s poste*!je, se al koveeg in molil rožni prej v sed el na ma venec. Pri vsakem odstavku je ne- ^TTTcTt in .' , • i- koliko ponehal. Nenavadne misli >o se mu podile danes skozi šo a \o- Kako to. trudnosli, ki sem jo se pred kratkim čutil, ne čutim več. Ali ima res mali molek v sebi toliko moč? Svoj čas sem veroval to in moja mamica je vedno verovala na čudapolno moč rožnega venca, t) ljuba, preblaga pokojna mamica! Kako neomajano je zaupala v mo¬ litev. Kako goreče je molila k Ma¬ riji. kadar je hotela doseči kako mi¬ lost pri Bogu! Kaj je pač boljše njena neomanja vera ali moji dvo¬ mi, njen mir v smrti ali moja raztre¬ senost 1 A, to so zračni gradovi, preresna so ta vprašanja v času, ki je namenjen počitku. Torej urno naprej! In na novo je premikal ja¬ gode na molku, a ni se mogel izne¬ biti misli, kaj je boljše, raztresenost ali vera. In nazadnje je govoril glasno: "Kaj je bolj pametno, kle¬ čati in moliti pred Bogom, kakor sem delal v mladosti z največ jim veseljem po zgledu svojih starisev, m misliti na veselje v nebeškem kraljestvu, ali pa živeti tako, kakor kakor živini zdaj? Ne mislim na Boga ni se ne zmenim za to, kaj me čaka onstran groba. — A sedaj proč stemi mislim! Jutri se hočem zopet pečati žnjimi!” "In zakaj li ne danes, gospod stotnik," zasliši glas. ki mu je glo¬ boko pretresel srce. "Ste li vi, prečastiti oče," vpraša začudeno Alfonz, torej vi ste slišali moj samopogovor ?’ "JJa, gospod stotnik, je odgov /O ril voja>ki duhovnik in \ )v ga premisleka vstopil v Avl « ... . 1 šotor ter se vscdel k njeniu^° l '* r nokar sem molil pri ranjenč ’1 ^ žja previdnost je hotela, da . ^ Iilr/nii ' ’ v bližini vašega šotora, ho scm hote slišal vaš razgovor o v,^, dušnem staitju. Smatral s , m „ J ^ 'IU(| svojo dolžnost, da se - n e ri Vas - na ..iit' Iva la lepa, preč. oče c Alfonz, "ravnali ste nioilro'i u n . vidno,’ ter podal duhovniku rok!* ■" mwt. p r i tem je opazil duhovnik, tki ima \lfonz molek v roki. Začudi. • - "Raj vidim? Vi je rekel teno . Molite rozin venec, gospod stotnik? Vem da spadate med najhrabrejše čast¬ nike, a da ste tildi pobožni, tega ni sem še vedel do danes.” "Gospod, razumem vaše začude¬ nje. V zvezi s tem molkom je krat¬ ka zgodbica, katero vam, če želite, tudi povem.” "Prosim, in bodite uverjepi, da vem ceniti vaše zaupanje." "Ravnokar je poteklo 2'.) let in ves ta čas ni bilo dneva, da bi ne molil rožnega venca.” "J e -1 i mogoče!" je vzkliknil du¬ hovnik. "l)a, tako je," potrdi Alfonz, "žal, da je bila to edina moja pobožnost, a še to sem opravljal, ker sem tako obljubil svoji umirajoči materi.’ "Nič ne de," je odgovoril duhov¬ nik-, "Bog- bo gotovo poplačal vašo otroško ljubeezn.” Iti častnik je duhovniku povedal nam z.c znano zgodbico. Bolj ko se ]<- v tapljal v spomine svoje det inske ( ohe, bolj se mu je tajalo srce. Be- s . c , < f t A‘ dala besedo in končno sc je Al v roki, a okrog' dedščii 1() s ^ u . " v '’ rožni vence, - "Je pokojne matere. »v *v. k 'm 'C dav* k njemu. ranjencih. \> 0 te\a, da sem hi\ n ’a. ho sem t\e- ?ovor o vaše nat ral ~ ne glede n a \)r\ vas." oče," je rekel modro in \>ve- \ovniku voku. duhovnik, da )ki. Začudeno n ? V i molite totmk? Vf" _ A m •^.7 z a 'ab ozni. e in čast¬ na ni- re js e M aše za čude- lkom v Je krat- Ln b če želite, u ver jeni, da ie.” o 23 let in r a, da bi ne ^kliknil du- Jfonz, "žal, pobožnost, r sem tako nateri. ,,-il duhov- dačal vašo U P.°'’ eda J 15 olj k° £ • I V« 6. Obljuba. r ešn jki bodo našli v mojem srcu tudenec in neizmerno morje usmi- ^Vedno nova in polna dušo prev¬ zemajoče moči nam je prelelpa Go- 0 dova prilika o usmiljenem Sa¬ marijanu- Vsako leto z novim so¬ čutjem pomilujemo onega nesreč¬ nega potnika, ki je padel med raz¬ bojnike, vsakikrat pa tudi v novi lepoti vstaja pred našimi dušnimi očmi čista in občudovanja vredna ljubezen usmiljenega Samarijana, kadarkoli ta evangelijski odlomek slišimo. Zares vedno živa in v srce segajoča je beseda Gospodova. Kajne v evang. potniku pač hitro spoznamo sami sebe, ki žal toliko¬ krat na potu svojega življenja pa¬ demo med razbojnike raznovrstnih zapeljivosti in skušnjav, katere gro¬ zijo naše telo, še bolj pa našo dušo obdati z globokimi, cesto s smrtni¬ mi ranami. O, ko bi pač tudi po našem potu prišel Samarij an, poln usmiljenja in ljubezni, da nas vzdi- š r ne iz nevarnega stanja, da vlije 0 J a v naše rane ter jih obveže in zaceli. Tako si je pač gotovo že ta mi oni sam pri sebi želel. Hočem Ti danes pokazati, da za vsakiin zemeljskim potnikom hodi 1 tesnici tudi usmiljenja polni Sa¬ marijan, iz nebes doma, ki je vedno ln vedno pripravljen nam usmilje¬ ne skazati, posebno pa, kadar iste- km najbolj potrebujemo. Kakor je bilo Zveličarja največje Oselje, vsem, ki so k Njemu prišli, 'Kliti dobrote, tako je njega veselje K vati med človeškimi otroci vse 'Ini, da jim razodeva svojo ljubezen. Olcj na tabernakelj! In je tista n,stilna, kjer je nebeški | Samarijan rešil že brez števila po¬ nesrečenih potnikov zemlje; vedno novi še prihajajo, vsi zajemajo tu tolažbe in moči,pa še je pripravljena za druge. Tu je vedno živi studenec, dušo oživljajoče moči, kakor je te¬ kel prvi dan, tako danes, tako jutri, tako vse cini do konca. — Srce tega gostilničarja je vedno in vedno pol¬ no enako goreče ljubezni do vsake¬ ga nesečnega, ta ljubezen ne gleda na osebo, temveč se še tam pod¬ voji, kjer je sila in potreba večja. — “Pridite k meni posebno vi, ki ste obteženi s težkim bremenom dušnih težav, jaz vas bom pokrepil,” tako vabi Gospod zlasti grešnije k mi- lostipolni hišici tabernakeljski. Mislim, da je večina izmed vas, ki te-le vrstice čitate že videla mo¬ rje. Kako ti je bilo krog srca, ko si prvič stal ob nepreglednem morju? — ko je tvoje oko prvokrat merilo valovečo morsko površino, dokler se ti ni zdelo, da tam v daljavi mo¬ rje in nebesni obok v drug druzega prihajata. Takrat si čutil, kako manjherpkako reven je človek in ka¬ ko veličastno je stvarstvo božje. Kajne, takrat si z občudovanjem zrl pred svojo dušo tisto vsemogoč¬ no moč, ki obvladuje tudi neizmer¬ ne sile morja? Nekaj skrivnostne¬ ga je morje človeku. Kdo ni bil ra- dovedeh videti, kaj vse krije in hra¬ ni to neizmerno vodovje v sebi. Glej, temu velikanu v božjem stvarjenju, temu rekel bi brezme- njemu morju je v resnici podobno Srce Gospodovo. Ljubezen, ki tu prebiva sega dalje nego meje morja m usmiljenje, ki izvira iz te ljubezni je nedoumno vsakemu, še tako po¬ polnemu stvarjenemu razumu. Kdo n mogel preceniti zaklade, ki jih A VE MARIA” iz slov i;vsi lil .J >lm, Minti. . . ork . Ran. III in. I’a. nd. O. (ily, Pa. , Mimi. Colo. Pa . >( Trobec — 20 nrški nadškof ra . fity, Pa. kc šolske sestre ikc ameriške cer ki frančiškani v misel j. rkvena slavnost a naselbina v Peshcll. novice i/ Xew lbljeni nadškof F ro cnski misijon v jubilej . rojakov v l£v ške novice.... 'ški Slovenci.. Sew Vorške i DRUŽBA SV. Sestavki ol aoi' .. tga. . Rafaela . Ati: n trn zboru > žnice . n odnjoft . uij k<- izsi-ljcr >.)' a.,,., krije morje v svoji skrivnostni glo¬ bini? Pa brez primere globlja m skrivnost nejša je ljubezen tega srca, zakaj v Njem prebiva vsa pol¬ nost božja, katere bistvo je ljube¬ zen. “Bog je ljubezen.” T a mesec je posebno posvečen tabernakeljskej skrivnosti. O naj bi se v njem vsi pridružili nepre¬ gledni vrsti, ki so t u _ resnične tolažbe in. pravo' moči. Zlasti tisto, zadal težke, morebiti - .. K atcri m zadal težke, morebiti snm, H . vabi Zveličar, naj se prihUj.N, - 1 -- 1 ’ * ' , tvl/ , ovvuvtti, naj se pribp.' okusijo, kako sladek ic f'„. in kaj le kdor si skusi, ve je l jubiti je Jezusa! nu < /V r« e C C Kam naj stopimo? Kaj naj premišlju¬ jemo, tla bomo spoznali to veliko resnico? Poglejmo naravo in celo vesoljno stvarstvo! Cela narava je kakor velika knjiga, v kateri vidimo z jasnimi črkami zapisane svete in lepe besede: bog je ljubezen. Dan za dnem, leto za letom, stoletja, da tisočletja nam prepeva mati narava, vzvišeno pesem o lju¬ bezni vsemogočnega Stvarnika. Kdo je nau¬ čil ptičice tako sladko prepevati, da s svo¬ jimi srebrnimi glasovi ravzeseljujejo člo¬ veško uho in blaže srce človeško? Kdo je ustvaril brze potoke? Kdo je pripel svetlo solnce na neskončni nebesni prostor? Kdo posejal neštevilne milijone zvezda na obne¬ bje? Narava in vesoljstvo, odgovori in pri¬ peli: Slava Bogu na višavah in mirlh u p na zemlji! Ta mož ves v ranah in 7!" belečin,' s težkim križem obložen stopa , goro Kalvarijo, — solnce je otemnelo, ski so pokale in grobovi so se odpirali. k.J ta velik mož bolečin — 'eni - Kaj pravim mož, saj je bil Sin božji, bog in človek v eni osebi, J. ko je naš Odrešenik Jezus Kristus nagnil čaj! Ali ni vse ustvarila ljubezen božja? Pomaknimo se v duhu nazaj za kakih 2,000 let. Mož, ki je imenoval samega sebe pot, resnica in življenje, mož, ob čegar rojstvu je takorekoč usmiljeno nebo dalo nesrečni zemlji vroč poljub sprave, saj so angel j ci svojo glavo na križu. — In zakaj je uimp O, dobri usmiljeni Odrešenik, naše verno srce dobro ve, da si se dal pribiti na les križa iz gole čiste ljubezni do nas. En sam prizor je videla Kalvarija, a ta prizor, dasi edini, je vendar tako ganljiv, tako pretres¬ ljiv, da nam priča bolj kakor vsa narava, bolj kot vsa krasota stvrstva, da je bog res ljubezen. Na gori Kalvarij danes nič več ne soji križ, vendar je na tem mestu umrla nekdaj ljubezen. — O bog, kadar premiš¬ ljujem prirodo in vesoljstvo, še bolj pa ka¬ dar se spomnim gore Kalvarije, vselej moli moje srce kratko molitev: Ti si ljubezen! Postna zapoved. Leta 1905 je umrl bavarski minister za bogočastje dr. Lu- dovik pl. Miiller. Po dolgi parlamentarni seji naleti na ulici na nekega poslanca ■> iv . . , o ^ ^ 11 v u kmečkih občin, ki m bil dosti znan no -»/T 1 A /T * * j . . * - -- pU Monakovem. Minister se mu pridruži ter Ia na s ne jemo nikdar ob postnih ( n c i mesa kajti cerkvena zapoved velja, pi,uv za ministra, kakor za vsakega !'i’ c K a . katoličana. V čast nam bo, če osta- l w i l )n "as. Oprostite in dovolite, da dovdi Tr otroci pri isti mizi obe- radi obilnih^ Jih , p .7 sebi h 110 . 11 ’ sem malo m,.; .stanovskih dolžnosti tako pre- a ‘° n jej njimi.” lit vi j o, k; S(> I? 1 iččcli in končali s kratko mo- zatrjeval ve v 'l°,° prav * b Oroci. Poslanec je jazni družb; 0 *'‘ lt •J )0zne i e , dzi v ta * <0 P lb Krasen zid^i ni*« >.|, «* j? G ib| 0 M V( ni »n 4 ’ • k»,- 3v ? h ;r 'r r .') u ^m ’ \ r anah m 1^1 obložen stopi na je otemnelo. skale se odpirali, ko j e j pravim mož, saj vek v eni osebi, — is Kristus nagnil n zakaj je umrl? enik, naše verno lal pribiti na les do nas. En sam a ta prizor, dasi iv, tako pretres- kor vsa narava, i, da je Bog res danes nič vec m mestu umrla kadar prenjis- še bolj pa ka- ije, vselej n.oh si ljubezen! r j a in hoče s ti, češ “pri 'o, kakoršno n ah oh pet- oh jjostnih overi velja, za vsakega Ihj, če o>ta- t volit e, da mizi ohe- i, ,aj sew tako k ri ' atko tnrr - te V w praktičen katoličan (Dalje.) Arne iki. prav podpiranju bo: jaz dam Bogu, za i pr vS° ■ iii in zase. lej! Ti si zdrav, krepak, iinaš delo, imaš zaslužek. v dar pa je to? Ali si si sam LC ® vse to? Ali zavist to od tebe? 0 si zdrav, če sam hočeš? Imaš , ,, česani hočeš? Ali ti je naklju-. ■je to dalo? Bog ti je dal! 1 če vse to sprejemaš od Boga, ali ■ tv oja dolžnost dati nekaj tega nazaj Bogu v dar, da mu s tem po¬ kažeš svojo hvaležnost ? Sicer pa, vsaj Bog vsega tega ne potrebuje? Neskončno srečen, bla- ien in češčen je brez nas, brez tebe, brez naših cerkva. Toraj Njemu ni potreba tvojega denarja, saj je ves denar le Njegova last! Pri podpiranju župnije se gre toraj edino za tvojo korist! Ti ra¬ biš cerkev, ti potrebuješ duhovnika, ti potrebuješ pridig, sv. zakramen¬ tov, — sploh vsega, kar ti vera po¬ nuja in dati more. — Toraj če pod¬ piraš župnijo, ali ne skrbiš samo in edino le za se, le za lastno osebno korist, morda za korist svoje dru¬ žine ? Ali morda to ni res? Socijalisti pravijo da ni. Poglejmo! Kateri pameten človek more oponašati n. pr. Narodni Jednoti, da dela za se, da dela business z delavskimi žulji? Ah se ne gre samo za korist njenih članov? In kdo more očitati Jed- notinemu blagajniku ali uradni¬ kom, ki so plačani od članov za svo¬ je pobiranje prispevkov, — da de¬ lajo za se, da odirajo člane, ker po¬ birajo prispevke, ker se trudijo, da hi se čim več dobilo v društveno bla¬ gajno in pri tem dobe par dolarjev y -'d svoj trud? Zakaj pa se .to očita duhovm- ' Duhov Škota. Nobeden duhovnik si ne more vzeti niti enega centa več, ka kor mu je pa določeno od škofa. Ako bi si vzel več, je dolžan povr¬ niti. Ali, ko dela za cerkev, za šolo, dela li za se? Je cerkev njegova? Je li župnišče njegovo? Ko se tru¬ di, da plača cerkvene dolgove, ali so to njegovi dolgovi? Ali jih ni naredila župnija? Ali ni on samo oskrbnik ljudskega premoženja? — Ali ni cerkev edino pravi narodni naš doni? Ali ni ponos župljanov, ako imajo krasno cerkev, krasno šolo? Kaj ima župnik od vsega te¬ ga kot človek? Toraj ne dajmo se slepiti, da da¬ jemo duhovnikom, ko dajemo svoje prispevke za župnijo! Mi dajemo Bogu in sicer ne za Boga, ampak zase! Pri vsem pa ne pozabimo, da smo vsi pod smrtnim grehom dolžni spolnjevati cerkveno zapoved: “Podpiraj cerkev po svoji moči!” . a i 1 ? Saj je isto razmerje ! i ima svojo pldčo dol oče no od Iz naše torbice. i I Veledragi gospod urednik! Da Vas razveselim sporočam Vam, da ste si pridobili zagrizenega nasprotnika v osebi rojaka...., kateremu ste pošiljali list na ogled. Ves navdušen je sedaj za Vaš list od kar je spoznal da res ni resnica, kar pišejo socijalistični listi. Sicer Vam bo še sam pisal o priliki in se Vam zahvalil, da ste mu odprli oči in Vam bo' povedal, kako so ga socijalisti obdelovali, da bi ga dobili v svoje roke. Cele kupe socijalistovskih listov so mu nosili in mu kazali, kaj pišejo o veri in duhovnikih, da je vse humbug itd. Imel je potem silno nemirno srce in večkrat dolgo v noč ni mogel zaspati, ker je mislil samo na to: “kaj je res vse laž, kar verje- mo?” — Od kar je pa začel prebirati Vaš list in videl, kako satansko zvilo slepe pro- palice ljudstvo, zlasti delavstvo, je pa vrgel vse liste v kot in je zopet stari dobri in verni slovenski delavec. Vsaki mesec ko¬ maj čaka, da dobi Vaš list v roke. Ne da ga preje iz rok, kakor da ga prebere vsega — V. 1 • I ! MARIA 11i'> Odgovor bratom Hrvatom. J J,,li j. % f t zveselila zveselil Tako 11 a s kmalu še m kaka stvar, kakor nas je kaka srvai j I\arvv/i -- dopis iz Steelton, Pa., katerega je jjriobčil “Hrvatski Svijei" v 792 z,An smo hvaležni številki letos. Zelo smo obema hrvatskima bratoma, g. tonu Serbieu in g. Nikolaju N1 sta podpisana pod dopi- ! An- Ri- banču, som. Ponosni '"'pasti p “ ,e »i ki bo v do. smo na svoj list in na napredek, katerega smo dosegli te¬ kom teh treh let, odkor izdaja¬ mo list “Ave Maria." \ elike nade imamo, da bo še jako napredoval kakor v obsegu tako tudi v številu naročnikov. \ endar, da bo na¬ šel pot tudi mej brate Hrvate, da si bo pridobil priznanja med njimi, tega pa nismo pričakovali. Zato pravimo, da nas je jako oveselilo in smo hvaležni dopisnikom. Le prid¬ no naj ga prebirajo tudi bratje Hrvatje, kakor oni, ki so vernega mišljenja, da ostanejo stanovitni v svojem verskem prepričanju, tako tudi oni, ki so odpadli od vere k so- cijalistovskim zmotam, naj se jim odpro oči ter spoznajo, kje je res¬ nica. Vendar nam naj pa dovolita cen¬ jena dospisnika, da ju opozorimo na nekatere zmote in napačna izvaja¬ nja, katera so v tem dopisu. 1. Dopisnika nam zamerita, da smo pisali, da sta znana bombna junaka McNamara “irski vjerski odpadnici,” da bi bili morali pisati “da su brača McNamara otpadnici katoličke vjere, a ne irske vjere kn- je uopče nema.” Mislimo, da je vsak naš čitatelj takoj vedel, kaj mislimo povedati da sta verska odpadnika. Ce bi kdo tega do sedaj še ni bil razumel, do¬ bro, z največjim veseljem danes do¬ stavljamo k onemu našemu članku* ({rala McNamara sta bila odad ■ uka od k atoli >ke vete. \ eseli nas jako, da žele cijalistu da povdarjamo to i • ker s tem dajo katoličanom> Jstv o, spričevalo, da kdor je zvest veri, ne pozna bombe, da sta'* SV °’’ junaka morala najprej svoje edino prave vere sta mogla prijeti za bonil šego svojih namenov. In to je tudi potreba, da to Zo . K in zopet povdarjamo, ker po p ar j tih ni izključeno, da se ne bi ki socijalistiški agitator oglasil i n ta dva junaka očital sv cerkvi, nam ka¬ toličanom češ: “Brata- McNamara sta bila krščena kot irska katolika — poglejte, takale je katol. cer¬ kev ! Tudi bombe se ne straši za dosego svojih namenov” — Da je ta nevarnost tukaj, se vidi, ker so prvi korak že storili, — na vse grlo kriče, da brata McNamara nista bila socijalista. Samo še en korak, pa bosta — katoličana. Torej, hvala za to pozornost! 2. Dopis pravi: “Brata McNama¬ ra nijesu nikad bili socijalisti.” Na, tu jih imate! Ali nismo pravili?! — In vendar, kdo je zbiral denar za njuno obrambo? Kdo jima je klical navdušeni ‘.‘HurralT? Kdo je pri¬ rejal shode in naglašal, da je z bra¬ toma McNamara? Še več! Ali nis¬ te brali izjave teh bratov po angleš¬ kih listih takoj, ko sta bila krivini spoznana? Ali se nista tam javno izjavljala za verna privrženca soci- jalizma in njegovih naukov? Ah veste v katere “klube” sta spadala. ' Seveda, poljski, slovenski j 11 hrvaški socijališki listi tega niso priobčevali. Najb rže so se bali svo¬ jini bralcem povedati golo resnic 0 * ore j> te naše trditve, ne m ()re 1110 popraviti, temveč jo vzdržuje v Polnem obsegu, j ’ U( H tretjo trditev, o vseh dru 1 atentatih, moramo, žal, vzdrža “AVE MARIA” II? L Bo 'H d<*: $o v, Sr. ' 0 te v*V v ‘i e Qci Past < 1 > V v McZl^ k a kpf? ara ‘»S”'* .? stra ši 2a • j. -D a j e l ,d ’> ker S J 0 la Vse grlo ‘ lara nista en korak, )rnost ! McNama- isti.” Na, ‘a vili ?! — denar za i je klical 0 je p ri¬ je z bra- Ali nis- > angleš' 1 krivim n javn° ca s° c j' V? ^5 | padala ■ ’ ki . in n * 50 5 V^' d 1 -IVO ,IA- Socjalizem, m slepi je odgovoren za vse fl 1 \ id K d > 5 fCd 1 dai 'tem bomo še spregovorili ji še drugačne stvari, ki o sli I i P r,n frdile naše trditve v polnem ^ p0 n pokazale, da je socijali- Ueg 11 _ najnevarnejši m najskri- rC Važni k delavstva. Da. so- ™ s f V skrivajo svoje strašne fij a)lS ]j e pod ovčje obleko hinav- premp prijateljstva do delavskega 5Čin e » j”t 'd. Toda zastonj. Revo- 5t3 ''e najstrašnejše vrste, žilotina, ,UC rilno orožje francoske revolucije, ''Vba. dinamit, to je bil in je sad tc^a nauka. Saj vas poznamo! pomilujemo prav iz srca ubogo delastvo, ki se nagiba k vam, v last¬ no nesrečo in pogubo. Kako veli¬ kanske uspehe bi dosegle naše de¬ lavske unije, ki bi se kratko in malo ločile popolnoma od tega nauka! Dokaz: Brata McNamara! Delav¬ ske unije v Ameriki so si tekom let pridobile precejšen ugled in vpljiv. Gospodar bi bile vsega javnega živ¬ ljenja in mišljenja. Milijone delav¬ skih src, združenih v mogočno voj¬ sko za obrambo stanovskih koristi in za prespeh celega stanu, kako impozantno bi bilo! Kje je sila, ki hi si upala kljubovati tej armadi? hi zakaj unije tega niso dosegle do sedaj? V kakšen glas so prišle? — hi kdo je kriv? Slovenski delavec, kdo je kriv? Li res “katolicizen,” li les ; klerikalizem? Li res duhovniki? Mi ne nesrečna taktika socijalis- Dvskih vodij, verskih odpadnikov? o vej te resnico! Nikar ne zavijaj- f e - Če hočete resnico, — poglejte h Nravnost v oči, zakaj jo zavijate? \ idite, drago slovensko in hrvat- s k° delavstvo, kako bi bilo res kras- n °. ko bi bilo vse ameriško delav- st vo, vseh narodov in ver, združene I )r >d enim praporom za skupne sta- n °vske koristi! Zakaj tega ni? Ker v as hočejo voditelji te unije udinja- b umazanim naukom socijalizma! a vam odvzame več kot polovico vaše armade, da se mora ločiti od vas in sc mora ne samo ločena bo- riti za skupne koristi, temveč gubiti svoje delavske moči, čas in denar še v obrambo njih najdražjih sve¬ tinj — sv. vere in cerkve proti vam samim! Socijalizem pravi, vera je privat¬ na stvar! Zakaj se pa ne ravna po tem? Zakaj pa napada vero?! Za¬ kaj pa socijalist ne reče: ti si veren katoličan, le bodi, to je tvoja pri¬ vatna stvar! Jaz sem pa brezverec, je pa tudi moja privatna stvar. Oba sva delavca in tu sva si pa brata s skupnimi koristmi in skupnimi te¬ žavami! Pojdiva skupaj. Jaz pus¬ tim tvoje versko prepričanje pri miru in ne bom napadal tega, kar ti ceniš. Ti pa mene pri miru pusti! Ali sem kaj slabe j ši kot delavec, ako sem veren kristjan? Kaj pa ima to z delavskim članom opraviti?! Če pa morda mislijo socijalisti, da bodo preje uničili vso vero in ko bo vse delavstvo brez vere, ga pa na podlagi brezverstva združili, je pa to budalost in nemogoča stvar. “Vsaka glava ima svojo misel,” je rekel Ribničan, ko je po griču koš zelnatih glav stresel. Kdo toraj dela proti delavcu? Kdo je toraj nasprotnik delavskih koristi? “Cerkev, popovi, fratri, sv. oče?” Ali ne socijalisti alla McNa¬ mara in vsi drugi bombni junaki in protiverski fanatiki? li ne oni, ki zanašajo vero v politiko ter ščuvajo proti katol. cerkvi ter razdirajo edinost v delavskih vrstah? Ko se gre za pomoč delavskemu stanu, zakaj pa zavrača pomoč in sodelo¬ vanje katoliškega delavstva? Če je brezverskim delavcem le za stanov¬ ske koristi, zakaj ne prineso skup¬ nim koristim še žrtve, da puste vero in cerkev pri miru? Vidiš, dragi delavec, tako te ho¬ čejo slepiti, le da te dobe v oblast m te rabijo za slepo orožje v dosego svojih umazanih namenov. Zatoraj proč od onih, ki imajo v roki bombe, revolucijo, prevrat, morije in sovra¬ štvo, ker to so nevarne stvari, ki so največkrat nevarnejše onemu, ki jih 4 ' ' .. A Vli MARIA” i is n osi, kakor onemu. kateremu so namenjene. . . • več 4. Fratri, popovi 1 sv. ou, raci ^ dvije hiljada godina, pa s_ ^- ta j bra za radnistvo ucinih. . . ” Dapače ih još vise zag J .P j u| c Ej. ei brača, to so same fraze, 1 fraze katerih ste se naučil, .z ee.k i sovražnih listov! To trazo spod- 'bitfnUeiko! Brača, kako -popov, zagljupljuju” narode, to ste pa kaz 'simi,' to je cela Evropa cel svet. Kdo pa je sel po vase piao čete v temne gozde, jih z nevarno¬ stjo lastnega življenja izpeljal iz gozdov, jim spisal prve knjige, Jih učil brati in pisati, jim mesto du¬ plin sezidal hiše, učil jih rokodel¬ stva, jim blažil um in srce? Od kod pa imate izobrazbo? Odkod današ¬ nja omika? Kaj ne socijalizem, ko¬ lovodje alla McNamara, so dali sve¬ tu omiko?! Da, da! Nasa omika je kupljena s krvjo, pa ne s krvjo soci- jalistov, ampak s krvjo “fratrov i - -►—*♦ Questions on Vocations, St. Vin¬ centi Mission House. Springfield, Mass., 1912. — Mala a vele- zanimiva knjižica, katero bi želeli, da se razširi tudi med našo ameriško slovensko mladino. Zlasti opozarjamo na njo čč. Ses¬ tre učiteljice in čč. duhovščino. Zelo po¬ trebujemo slovenskih misijonarjev in še bolj slovenskih sester učiteljic. Ali res ni mej našimi deklicami nič poklicov? So, gotovo so, toda, zanemarjeni so. Koliko deklic čuti veselje, čuti klic v ta stan, toda morda ne hodi v katoliško šolo, morda se zato nihče ne zanima, da bi dal takemu poklicu poguma in sveta in tako se poklic zgubi. Tako se poklic, ki bi sestra velikansko dobrega sto¬ rila za svoj narod v slovenskih šolah izgubi le prevečkrat tudi v lastno nesrečo. Res¬ nica je, da človek najde pravi mir in zado voljnost le v enem stanu, za kar ima poklic ker ima za ta stan že od P JO ga naravne zmožnosti, posebno pa še nadnaravno mi lost. 4 Skrbni stariši, še bolj skrbne učiteljice in duhovni pastirji zato skrbno pazijo na svoio mladino, da vsako znamenje poklica ]< - ,e 'n ^ nič storili za narode, ko\ 0 l; "S ŽC strohneli v grobu, ko ,, ‘ n % la >' k ,° i e stroh„ e j'' ")’l. c. s katerim so Sc % kn posusua rilno orožj .... - ^ hranil' omike proti fratrom i„ K ' ■■ Uo SO se ječe podrle, p°m. ^ iraU> da bi jim zahta^ a° l ivni zn njih omiko m prosveto! -ro je scilmj vse prav lahk KO. natizmom. Kdor pa pozna zg vino- misli resno in trezno treba samo cente nevednosti, p 0 ^° šane z zlobnostjo in zabeljene s f a . Sodo. Pozna pravičnost za vsakega m misli i u sodi sam s svojimi možgani, ta ve in sodi drugače. Svet se mora za vso oliko zahvaliti le “popom i frat¬ rom,” ki se morajo še sedaj boriti, da to omiko branijo proti divjajo¬ čemu socijalizmu ter jo ohranijo poznejšim narodom. opomine glede tega vprašanja in tudi mla¬ deničem in deklicam daje migleje, kako spo¬ znati poklic in kako ga ohraniti. Knjžica se naroča tudi pri našem uprav- ništvu in stane zvezek s poštnino 12c., kdor naroči 100 iztisov dobi jih za več kot za polovico znižano ceno. . Dopis. i ošini malo prostorčeka v Vašem cen¬ jenem istu. Gotovo marsikoga zanima, ka- A . in ? amo tu v prvi slovenski famurski naselbini v Hepser, v Midi. i " P oi nla.d smo imeli jako lepo in smo vse skn°t°f J( < ? a ^' Sad J’ e . k a že jako dobro. Vin- I, A a le P° poganja in obeta obilnega sa- • res . n 'ci ni ga lepšega življenja, kakor f lv J e,1 J e na kmetih. Kmetič diha sveži hi d SI C( 1 sa dnjega vrta ob neprestani god- drevesmh muzikantov. vsoh^ 1 ' ki -., nist ^ še pustili kapitalistom site tiifl,- 'm! ^ vi jenskih močij, posku* vedno v toliki" Sl ° V ° Jamam ’ kjer , i 7f) - ri Ki; . co lvl smrtni nevarnosti m kjer nife svoi ? moči i„ zdravje da pol- dobron-n i nenas itnemu kapitalizmu. Koliko ke l E? 4So v ni ^o s ^ili ab -V^O. lahko, zato anosti, pome¬ dene s i a . ^ozna zgodo- vezno, pozna v in mis\i \n i žgani, ta pa ',t se mora za topom i irat- sedaj bor m, roti divjajo¬ čo obranijo 1 , in tudi ml a - e J e > kako sno- i ti. 1 našem uprav¬ no 12c., kdor i več kot za Vašem cen- zanima, ka¬ či farmarski in smo vse lobro. Vin- >bilnega sa- ?nja, kakor diha sveži *stani g°d' v°- kK ste i m kjt j. r . rfa K, p* r (K I < cerkvene Novice iz Slovenskih Župnij. , v /-, /':,0 0 ; Vi ad'' iIle I Colo. V nedeljo dne 9. junija k eatJ " bc katoličane, zlasti pa za. mile I jf bil z a b. naes ibini, dan veselja in sreče. I roj^ 1 ie svojo novo sv. mašo č. g. Ivan P* r °' .okenski rojak doma iz Kota v se- judnj c : \ p Q dovršeni gimnaziji v Novem f *? e študiral bogoslovske vede v St. m e 'j 11 •\]j nll . in eno leto v denverškem se- P» vI .V: u A Colo. C. g- John Perše in navdu- | nlC, "farani so priredili svečanost, ki bi pre¬ bila marsikatero v domovini. Zunaj je .j' ‘ vse v mlajih, vencih in zastavah, not- !~jiijost cerkve pa vsa v krasu .cvetlic in drugega lepotičja. Ob pol 11. privede slo¬ venska godba dolgo vrsto društev, ki so spremila č. g. novomašnika z drugimi du¬ hovni pred altar. Razu n domačega g. žup¬ nika je prisostoval Rev. Kanovvski iz angl. cerkve in pa Rev. P. Ciril Zupan. Poslednji je proslavil srečni dan s primernim govo- r°m. _ Zanimanje je bilo kar splošno. Rojaki in rojakinje so pripravili okoli župnišča za okusno okrepčilo, katerega se je udeležilo lepo število prijateljev, ki so pozneje pove¬ ličevali veseli dan in č. g. novomašnika s prav lepimi govori, petjem in godbo. Čutili smo se kakor doma. — G. Ivan Judnič je tretji slovenski duhovnik v naši škofiji, kar nam kaže, da bodo doslej zapuščeni rojaki, čedalje bolj oskrbljeni. 0. Ivan je zahajal za časa svojih študij na počitnice k našemu priljubljenemu go¬ spodu župniku Rev. Peršetu, kateri mu je 'ni zelo naklonjen. Zato ni čuda, da si je izvolil g. novomašnik našo cerkev Sv. Jo- ze ‘ a za svojo prvo sv. mašo. (Dalje prih.) Pueblo, Colo. Nepozabna nam ostane 'Uranost dne 30. junija. Posebna zahvala k rr e slovenskim gospodičnam: “Solnčni zai "ki> ki so spretno in vstrajno vse po- tr clmo pripravile. Verno srce jih je nagnilo 1,1 navdušenje za svojo cerkev, da so pri¬ pravile lepo soho žalostne Matere P>ožje, ki : |( l J ila ta dan blagoslovljena. Obenem se je j agoslovila sobica sv. Neže, ki je v oskrbi ! lr - deklic sv. Neže in pa kip sv. Antona, rega nam je daroval mali 1 onček Sne- katc dec. Slovaki, ki so bili mnogo let z nami ter ,J '"di pridno pripravljali, so marsil tkf-ui nabavili dosti lepih rečij. dekleta ,o povabila vsa slovenska in r/; 't ka drmtva, ki so povabila piijazno e vredna in oblaži — G. e obiskal naselbine sprejela, da se je svečanost tem dostojneje vršila. S farno šolo smo imeli letos dokaj bolj i uspeh, ker smo sami in sobe niso bile preveč natlačene. Prijetna zabava, katero je šolska mladina priredila pred tednom, je naše ro¬ jake veselo iznenadila. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Rojaki pošiljajo svoje male skoro vsi v našo šolo. zato mo¬ ramo prihodnje leto že začeti s sedmo sobo. Umni stariši vedo ceniti vero, narodnost inpošteni značaj, kar si mladina lahko pri¬ dobi v takih šolah, vedo, koliko prava omika, ki izobrazi razum srce. Rev. O. Anzelm Murn, O.F.M., za velikonočno spoved slovenske v Maryland in West Virginiji. V Dodsonu, Md., so ga rojaki z veseljem sprejeli in se kakor lani tudi letos v obilnem številu vde- ležili prilike, da so opravili svojo krščansko dolžnost. Tudi v Henry, W. Va. so se vsi rojaki z vnemo vdeležili sv. spovedi in sprejeli veli¬ konočno jagnje ter se pokrepčali za na- daljno dolgo leto, da bojo mogli ostati sta¬ novitni v dolžnostih svoje zveličavne sv. vere. V Thomasu udeležba ni bila tolika,kakor 'bi bilo pričakovati. Zlasti je bilo obžalova¬ nja vredno, da se rojakom v Davisu letos ni moglo postreči kakor prejšna leta. Prej- šni blagi gospod župnik Rev. Nevvcomb je odšel iz Davisa. Novi gospod pa nima več tiste naklonjenosti in potrpežljivosti s Slo¬ venci. Da se je moglo še toliko storiti, gre posebna zahvala gospodu Rusu in Lahaj¬ narju. Bog jima poplačaj trud! Umrl je v Clevelandu g. Ivan Mohor, naš zastopnik. Vsem naročnikom ga pripo¬ ročamo v molitev, vsem č. gospodom duhov¬ nikom — naročnikom pa v “memento.” —R. I. P. Rojakom v Clevelandu. S smrtjo za¬ stopnika Mohorja, zgubili smo v Cleve¬ landu zastopnika. Obračamo sc do vseh rojakov v Clevelandu s pozivom, da se nam blagovoli kdo ponuditi, ki bi hotel in imel veselje, sc žrtvovati za dober tisk in sprejeti zastopništvo. Pogoji so jako ugodni in nudijo veliko postranskega za¬ služka. Upravništvo. Rev. J. Solnce, je sezidal krasno novo cerkev sv. Neže v Št. Paulu, Minil. K stavba, ki je posneta vab, kakoršne rasna lopoluoma po cevk- imamo na Kranjskem, tako I I r '» / II 5 MARIA” da se zdi na prvi pode* £ Sto** sliko, kakor da ima pmi seboj kak« iz Kranjskega na Kranjskem. Glavi in ospredje je jako podobno onenan ^ Urezjah. Cerkev bo blagoslovi 1 iml• & škof lreland, ki bo me tud. s avnostn » vor. Slovesno pom.hkalno maso bo pa .1 mil ff. škof Trobec, bivši župnik ti ' V nekem socijalistiškem listu iz Ch.ka^e smo brali dopis iz Clevelanda kjer se je nekdo spravil nad clevelandskega škofa I la,Ida. - Ubogi backi, ki morajo prebav¬ ljati tako hrano in verjeti takim budalost.m . Kako izvrsten je ta dopis, kažejo dejstva, da lreland prvič m škof, ampak nadsko , dugič. da še nikdar ni bil clevelandski skot in "tretjič, da torej tudi sedaj ni. Seve a backi verjamejo in tako imajo oni \ Cle¬ velandu lastnega škofa in sicer St. Paulske- ga nadškofa Irelanda. Društvo altarnih strežnikov cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111., je slovesno blagoslo¬ vilo svojo novo bandero dne 2. junija. V St. Paul, Minn., je utonil bogoslovec Anton Logar. Bil je nadarjen mladenič. Črez dve leti bi imel biti posvečen za du¬ hovnika. Profesorji in gojenci so mu pri¬ redili lep pogreb. Skoda blagega mladenča. Naj počiva v miru! V cerkvi sv. Jožefa v Calumetu, Mich., je na binkoštno nedeljo 62 deklic in 60 deč¬ kov slovesno sprejelo prvo sv. obhajilo. Clevelandski škof Rt. Rev. Farrely se mudi te dni v Rimu. ‘‘Amerikanski Slovenec” je oznanil svo¬ jim naročnikom, da je sedaj podražil na¬ ročnino od $1.00 na $2.00. V Jolietu, 111., so na bimkoštno nedeljo zvečer blagoslovili v cerkvi sv. Jožefa kra¬ sen kip Matere božje. Slovesnost je bila veličastna. Slovenska šola v Clevelandu je gotova stvar, hvala Bogu! Te dni se je odbor po¬ svetoval, kateremu stavbeniku se bode po¬ verilo delo. S to šolo bodo clevelandski Slovenci storili velik korak naprej. Bo« blagoslo vi delo! Birmo so imeli 6. maja v katoliški cerkvi v Brunsvvick, kamor spada slovenska far- marska naselbina v Oceana Go., Mich. Mil g. škof Richter iz Grand Rapids je podelil 40 otrokom zakrament sv. birme, mej njimi tudi nekaj slovenskim otrokom. Navzočih je bilo pet sosednih duhovnikov. P 0 sv birmi je imel mil. g. škof krasen govor, v katerem je opominjal navzoče, zlasti mla¬ dino, naj ne sili v velika mesta, naj se drže kmetskega življenja, ker velike so nevar¬ no,ti po velikih mestih za dušo in za telo Prjpro lo kmetsko življenje ohrani dušo j M uk, zdravo in čvrsto. Koliko izseljencev jjj k v iiu-Ma. lam sc udajo potratnemu življenju, po malem zgube vero stenje. Y tem se postara• . , , po ? tara JO in , m zdravja, m denarja, ni vere L je zgubljeno! *>v|i Uredništvo slovenskega •• lista v Chicagi je dolgo Ča4 tem listu članek: ”$kof proti pod peresa nekega Sveteka. Ti n P "' kl1 " •. ponatisnili v posebni hrošuriei ^ s daj a po 35c. s poštnino vred. LTV* 1% — Venomer kriče, da so vsi ”far'"' 0 je tu se pa s tolikim ognjem zavlL^K bivšega župnika Berceta. Ko p; - ,0 n Berce vestno vršil svoje dolžnosti j,/‘ wpn fc pokorščino, katero je prostovoljno P °* ni ' svojemu škofu, hi se socijalisti j n PnSe ^' odpadniki gotovo ne potegovali z-mi^S hi jim le “prekleti far.” kakor j im p drugi. Ker se pa ti možje potegujejo z w potem pameten in razsoden rojak ne ixCt huje nobenega drugega protidokaza. »g£ skup štriha.” Župniku Bercetu pa res , u . moremo čestitati, da je našel tu v Amerik' takega zagornika. Potem pa še pišite, da H . hoče v Ameriko v vesti kak klerikalizem. Kaj je treba sem vlačiti umazano parilo alla Berce? Ravno so se doma valovi malo pomirili, zdaj hočete pa tu duhove razbur¬ jati! — Kaj naj mi verni katoličani sedaj naredimo, ko se blati cerkvena avktoriteta, naši predstojniki, naša cerkev? Naj mol¬ čimo? Tega ne. smemo, ker še črv v prahu ima pravico, se braniti, če se stopi nanj. Ali naj se oglasimo, da to ni prav? Naj sc v bran postavimo ? — Kot besni bodo rjuli, da kazimo mir, da narod begamo, da delamo zdražbo itd. Hinavska zalega, zkaj pa Vi nas ne pustite pri miru ? Če hočete mir, dajte nam mir! Kdo pa izziva? Lj, je pač križ s temi verskimi propalicami. Volk sit, pa ovca cela se ne da doseči. Meseca maja dobil je naš lisi novega upravnika v osebi br. Viktorina^ 1 en- - ' O.F.M., katerega so nam poslali naši pred¬ stojniki. Novi g. upravnik se je lotil svo j ega dela s vsem navdušenjem in upamo, da bo njegov trud in delo Bog blagoslova da se mu bo posrečilo naš ljubljeni list Maria” razširiti po vseh slovenskih hisaj; Naše naročnike pa prosimo, da se set 1 še bolj zaupljivo obračajo na nas v vsi zadevah, kajti sedaj nam bo mogoče sc )0 točno in hitreje vsakemu postreči kakoi bilo do sedaj ! — Novega svojega sotrji' nika pri težavnem delu iskreno pozdrav J* 1 mo! I Agnela v »- 1 so nam poslali tudi K' hišno V0( |f.’ Slc ’ () -F.M., ki je bil določen ? :1 Agnel jo k;i VO v , v na -šem misijonu. Ih' 1 } 1 v ^•nirni in Vu n v nils ijoiui v Mali A*> 1 Poklican i n . "j 1 , ' Jo ,n <»1 koder je bil "ašega so| ir .,! >S ‘. ll ! v 1 n > s ii«»ri sem. Tmli b’U ;l ,alr . pozdravljamo!