Poštarina plačena u gotovom God. XI. Broj 24 . CJ Zagrebu, 16. lipnja 1939. Pojedini broj Din I Iako smo kao emigranti po. trebili pomoči svakoga onoga, ko ji nam je može pražiti, ne mo. ramo zato biti sluge svacije! Us. pravna i ponosna cela služimo same Istri! Čuvstva tko nema za narod i zemlju naroda svoga, ne zna na zemlji za slast, koja nadilazi sve! Narod, koji se odreče ma i jed- ne stope svoje zemlje, nije dosto. jan da je nazivlje narodom. GLASIIO SAVEZA JUGOSIOVENSKIM EM (GRANATA U JUUJSKE KRAK NE Skupijajmo narodno blago! PRVI DEKAN ITALIJAN V SLOVENSKI DEKANIJI Ovakav ili sličan poziv upravila je na svoje čitatelie trše. »Naša sloga« prije nekih čini mi se skoro pedeset godina, a pojedini su narodni prvaci razaslali na sve naše videnije ljude: župnike, učitelje i istaknutije Seljake, na stotine pisarna, moleči ih da pobi- lježe sve narodne pjesme, poslovice, pitalice i gatalice, jednom riječju sve ono duševno blago, što ga je narod stolječima stvarao i pribirao. Tom pri- likom započelo. se i prekapanjem praš¬ nih listina i papira po župnim uredima i arhivima rijetkih opčina, koje su pa¬ dale u naše ruke. Mnogo je narodno blago sakupljeno onih dana, i ono nam još i danas služi kao najrječitiji dokaz i najrječitiji dokumenat hrvatstva ono¬ ga našeg dragog kraja. U pjesmi i plesu, naricaljki i poskoč¬ nici, u pučkoj melodiji kao i u divnoj parodnoj nošnji, najbolje se očituje du¬ ša naroda. To su najizvorniji izražaji njegovi, to je njegova autohtona kul¬ tura, koja ga čini narodom, sa njego¬ vim specifičnim oznakama i karakte¬ ristikama različitim od svakog drugog naroda. Danas kada škola i sav odgoj pola- Žano odnaroduje i razvodnjuje naš ži¬ vali u Istri, kad mu šilom prilika po- plavljuje raznim tudicama i sam jezik, dužnost je svakoga od nas, koji ima ma kakvoga dodira s onim našim na¬ rodom, da sakuplja i pribire, odnosno dade sakupljati i pribirati sve što tvori njegovo duševno blago, njegov narodni ja. A da je svaki od nas v živom kon¬ taktu s rodnim krajem, sa svojom rod- binom i prijateljima, drugovima iz mla¬ dih dana, bračom i sestrama, ne treba posebno istieati. Ako nam je granica prerezala tijelo, nije nam prerezala dušu. Ali i ovdje u Jugoslaviji pruža nam se prilika da pokupimo mnogo drago- ejeno zrnce iz goleme duševne riznice naše. Ima nas konačno 70.000 skuplje- nih iz svih krajeva Istre. Svaki taj kraj, čak svako selo, ima neke svoje specifične karakteristike. I svi smo ih mi stariji sa sobom ponijeli. One su duboko usječene u našim dušama, one žive u našoj svijesti. Tko od nas nije u času vedrine i raspoloženja duhovito zabugario koji od davnih stihova što ih je čuo od oca ili djeda u mladim da¬ nima? Tko od nas nije u času ushita i sreče ekao drugu ili drugarici onu toli punu i slatku riječ »lipa krvi mo¬ ja?« Tko od nas nije svome djetetu pričao priču o »štrigama« i vilenjaci- ma, što ju je u najranijem svom dje- tjnjstvu dolje na starom ognjištu za zimskih večeri slušao od svog starog djeda ili bake? Pa pjesme narodne i melodije, od kojih svaki od nas starijih bar po koju znade, nijesu li i one golemo blago," koje mi nosimo u dušama, a koje če ne pokupimo li ih i predamo budučim pokoljenjima, biti s nama pokopane ... Jedan me je od naših intelektualaca, član predratne borbene omladine u Istri, ovih dana nakon predstave Odak—Vilovičeve opere »Dorica pleše« skoro sa suzama u očima zaklinjao: »Ta gdje ste vi književnici i ljudi od pera, gdje ste vi muzičari i kulturni radnici, da nešto takova iz našega kra¬ ja, naše Istre, ne iznesete. To su do¬ kumenti, to je propaganda ...«_ Da se bolje razumijemo ističem. da sadržaj opere »Dorica pleše« tvori niz originalnih t. edumurskih narodnih pje- sama i melodija i da cijela opera nUe ništa drugo, nego prikaz narodnoga ži¬ vota u Mecluinurju. Veselje i radost, tuga i bol i sva skala duševnih osje- čaja. kako ih izrazuje tamošnji narod Prikazane su na pozornici. Taj život, ta duša .'e može biti nikakva druga nego samo hrvatska. To se očituje iz Uprava idrijskega rudnika prodrla 3 svojim kandidatom Idrija, - junija 1939. — Po skoraj enoletni borbi med cerkveno in svetno gos¬ posko, ki je toliko razburjala duhove v našem mestu in vsej dekaniji, smo 21. maja sprejeli novega dekana, proti vsakemu pri čakovariju, Italijana, v osebi Ettore Carlet tija, dosedanjega župnika v Krminu. Na ta način se odpira v zgodovini našega mesta nova važna stran, ki nas ne navdaja z najlepšimi pogledi v bodočnost. Po peščici Italijanov, ki so se priselili v naše mesto je bil sprejet kar najsvečaneje in z navdu¬ šenjem. Ne bi pa to mogli reči za domače prebivalstvo, ki je sprejemu prisostvovalo le v zelo malem številu in s kaj mešanimi ob¬ čutki; od domačinov so bili pač prisotni največ le oni, ki so morali to storiti. Po svečanem sprejemu se je napotil novi dekan na ogled prenovljenega župnišča, kjer mu je dal potrebne informacije dosedanji župni upravitelj Gnezda, nato pa se je napotil v cerkev, kjer je daroval mašo in nagovoril prisotne v italijanskem in slovenskem je¬ ziku. Pri tem smo opazili, da govori dokaj dobro slovenski, čeprav se mu v izgovor¬ javi in naglasu pozna, da to ni njegov ma¬ terinski jezik. Zanimivo je in omembe vred no, da je že pri prvem snidenju z domačo duhovščino poprašal o obstoječih cerkvenih organizacijah; razumeti je dal, da je tabo Tretji red kakor Marijina družba nepo¬ trebna organizacija in da jih bo slej ko prej ukinil. Novo nameščeni dekan je star 63 let in pri tej starosti še dokaj čil. Dolgo vrsto let. je služil na Placuti v Gorici, kjer se je baje priučil slovenščini. Iz Gorice je odšel v Krmin in sedaj k nam Znan je kot stra sten zagovornik fašizma, kateremu je zmo¬ žen podrediti tudi koristi cerkve ter je v političnih pokrajinskih krogih zato zelo upoštevan Kakšno si je začrtal v dušnopa- stirskem delovanju med nami, bomo še videli. V zvezi z njegovo umestitvijo smo iz¬ vedeli sledeče zanimive podrobnosti. Po smrti pok. dekana Arka so bili smatrani za najresnejše kandidate na izpraznjeno mesto: ledinski župnik in župnik iz Otaleža. poleg njiju pa župnik iz Gor in grgarski dekan. Cerkveni patronat — uprava rudnika je že takoj v začetku zahtevala za to mesto Ita lijana. Priznati je treba, da je v tem slučaju nadškofijski ordinariat v Gorici popolnoma objektivno presojal položaj in zagovarjal stališče, da je treba naši dekaniji domačega človeka, ki bo razumel težnje in potrebe prebivalstva — v kolikor ni bilo to samo na zunaj. Končno je bil baje sestavljen spi sek pri škof. ordinariatu v poštev prihaja¬ jočih resnih kandidatov, med katerimi pa n; bilo sedanjega dekana, ki ga je rudnik izrečno zahteval. Ko je uprava rudnika zve¬ dela za to, je vložila pritožbo direktno na vatikansko kurijo, ki je slednjič pritožbi ugodila in izdala nalog za imenovanje. Nekaj povsem novega za naše pojme je bil svečan banket, prirejen na čast novoime novanemu dekanu in ki so se ga udeležili vsi predstavniki civilnih in vojaških oblasti našega mesta ter, da bo novoimenovani pre¬ jemal od rudniške uprave 1.400 lir mesečne plače, med tem ko se ie moral pok. dekan Arko zadovoljiti le s 300 lirami (***) Potreba organizacije naših manjina u Madžarsko) Subotički »Neven« donosi bilješku o brošuri »Jugoslovenska manjina u inostran- stvu«, pa medju ostalim kaže: »Našu pa- žnju najviše je privuklo poglavlje o Jugo- sloveniina u Madžarskoj. Ovaj dio knjige je dosta manjkav, ali raduje nas što je naj- zad ipak nešto napisano o ovom problemu- Bilo bi potrebno da se pitanju naših manji¬ na u inostranstvu posveti veča pažnja. Tre- baio bi da se u Subotici stvori naročiti in¬ stitut za naše manjine u inostranstvu. Na- pominjemo da u Pečuju, u Madžarskoj po- V« stoji sličan institut za madžarske manjine u inostranstvu«. Ing. Milivoj Matič piše u »Danu«; U Ma¬ džarskoj naša manjina živi pocijepano pod slovenačkim, hrvatskim, bunjevačkim, šo- kačkim i srpskim imenima, te je donekle razumljivo, pored ostalih razloga, zašto tih pet naroda nisu mosrli da dobiju pet posla¬ nika. Da su oni svi skupl.ieni pod jednirn jugoslovenskim imenom, ne bi, vjeroiatno. naši susjedi Madžari več iz obzira sprani svoje manjine u Jugoslaviji propustili da i jedan Jugosiaven dodje u parlamenat. Italijanski Židje bodo morali imeti samo židovske priimke Razen že znanih mer, ki jih je italijan¬ ska vlada predpisala Židom glede njihovega imetja, družinskega življenja, porok itd., so sedaj na redu tudi židovski priimki. Vlada bo izdala v najkrajšem času zakon, da bodo morali Židje nositi samo židovske priimke ali sedanje svoje priimke spreme¬ niti v židovske. Fašisti trde, da so predniki Židov imeli nekdaj samo židovske priimke in da so se pozneje protizakonito prisvojili italijanskih priimkov, da bi s tem prikrili svojo raso in poreklo. Na ta način je nastalo mnogo italijanskih priimkov med katerimi so sledeči najčešči: Caviglia, Fornari, Ros¬ si, Bianchi, Neri itd. V bodoče bodo morali vsi ti nositi samo židovske priimke. Mini¬ strski svet je že sprejel zakon o židovskih priimkih in o pravu dediščine. Po tem za¬ konu je med drugim dovoljno Italijanom, ki niso Židje, a imajo značilne in razširjet e židovske priimke, da vzamejo druge pristne italijanske priimke. * V prejšnji številki smo prinesli kratko vest, da so bili v Rihemberku spremenjeni slovenski priimki v italijanske z dekretom, ki ga je izdal goriški prefekt. Te dni ie pri¬ nesel »Gazzetino« ponovne dekrete goriš- kega prefekta o spremembi priimkov. Tako so bili spremenjeni sledeči priimki 9 dru¬ žinam v Koprivi pri Krtninu: Krasnič v Cassani, Žnidaršič v Sartori, Mavrenčič v Maurenzio, Kocjančič v Coceani, Kos v Cossi in Lenardič v Lenardi. Dekreti so bi¬ li nabiti na občinsko desko v Koprivi in ob¬ javljeni v italijanskem uradnem listu. Po temu sodeč, zgleda, da je zopet oživljena akcija za poitaljančevanje priimkov. svake geste, svake riječi, svake melo¬ dije, svakog veza nošnje. Boljeg dokaza cijelome svijetu, da je Medumurje hr- vatsko i da nije nikakav Muravasar- hely, nijesu autori mogli pružiti. Tu je eto široko polje rada za svu našu poletnu omladinu. Omladina traži rada, ona je oduvijek i u svim vreme- nima bila aktivna. I mi smo bili takvi u mladim danima, i oci naši i djedovi, a takva su evo i naša djeca. Uputimo ih da se rad za narod ne sastoji samo u borbenosti, koja je inače hvalevrijed- na i kod omladine razumljiva, nego daleko više u kulturnom radu u skup- Ijanju kulturnih vrednota narodnih u čuvanju onoga što su nam oci stolje¬ čima stvarali. Ovdje se, u domovini, u hrvatskim krajevima, to provodi na veliko. Ta što je drugo golemi rad Seljačke Sloge, što su drugo sve one krasne smotre, nego skupljanje. gomilanje i prikaziva- nje narodnoga blaga? Jer sve to du¬ ševno blago i ništa drugo čini hrvatski narod narodom, različnim od drugih naroda. Skupljajmo dakle svi istarsko narod¬ no blago. Tu ima posla za svakoga. Tko može dolje, neka ga skuplja na licu mjesta, u najužoj okolini, u svoioj obitelji, u svom selu, tko stoji u pisme- noj vezi, neka ga sakuplja pismeno, tko ne može dolje, neka ga sabire ovdje od onih starijih, koji ga u duši noše. Neka se nade jedan naš kulturni radnik, koji če tu dužnost preuzeti na sebe. Svi čemo mu mi pomoči. Uče- njaci nek skupljaju listine i papire po prašnim arhivima. I to je posao, dra- goejen, nadasve hvalevrijedan. A! to ne može svatko. Nije svatko učenjak. Ali skupljati živo narodno blago to mo¬ že svaki od nas. A kad povežemo i stare listine i dokumente živoga na¬ roda, to če biti dokazi, kojih nitko na svijetu ne če moči pobiti! V ITALIJI HOČEJO OMEJITI POTROŠNJO KAVE Kakor smo že čitali, so v Italiji ome¬ jili uporabo velikega števila predmetov, ki jih v veliki množini konsumirajo in katere morajo za drag denar uvažati iz inozemstva. Veliki izdatki za Abesinijo, španska državljanska vojna, oboroževa¬ nje, vse to je Italijo prisililo, da omeji izdatke za blago, ki ga je treba uvoziti. Nastala je tako imenovana avtarhija: stremljenje, da se eimveč izdela doma in čim manj potroši. Najprej so omejili uporabo kovin (najbolj železa, ki ga je prepovedano uporabljati celo v gradbene svrhe, če ga je le mogoče nadomestiti) in nato tudi drugih predmetov velikega in manjšega konsuma. Sedaj je prišla na vrsto celo kava, kj jo morajo največ uva¬ žati iz Brazilije. Če se spomnimo, koliko je bilo reklame za abesinsko kavo, se moramo nehote vprašati, kako to, da je sedaj nikjer ni. Ko so zasedli Abesinijo, so celo mislili, da bodo v bližnji bodoč¬ nosti kavo tudi izvažali in ne samo ds bi pokrili iz afriškega cesarstva svojih potreb. Celo izrazili so bojazen, da ne bi izvoz tako naglo napredoval in da bi morali uvoz iz Brazilije prenaglo usta¬ viti, ker bi Brazilija odgovorila z slični¬ mi ukrepi. Toda zgleda, da vsaj za en¬ krat, z abesinsko kavo ne bo nič. Po li¬ stih že propagirajo, naj se ljudje odre¬ čejo kavi. Fašistična stranka pa že kon¬ kretno postopa v avtarhičnem smislu in predpisuje oz. zaenkrat samo proučava, kakšne možnosti bi bile za mešanje kave z raznimi surogati in pripravlja prebi¬ valstvo na nove prikrajšave. Razne suro- gate proučavajo tudi s higijenskega sta¬ lišča in kateri bi najbolj prišli v poštev. Zaenkrat pa ne povedo, kakšni so ti surogati. Italija mora plačati inozemstvu za kavo 130 miljonov lir letno. Kako je upa"del konzum kave, jasno povedo sle¬ deče številke. L. 1937. je bilo uvožene kave za 185 milj. lir. Tu ni všteta kava iz Abesinije in drugih italijanskih kolo¬ nij. L. 1938. je uvoz padel že na 138 milj. lir, a v prvem četrtletju 1939. pa znaša 31 milj lir napram 38 milj. lir v istem razdobju 1. 1938. PLODNOST SLAVENA Niemački stručtijaci su utvrdili. da se Evropa slavizira. Razmjer triju glavnih evropskih rasa u milijunima, prema tin» podacima, izgleda ovako: G o d in e 1800. 1910. 1926. Romani 63 108 119 Germani 59 152 145 Slaveni 65 187 203 Postotak priraštaja kod romanskih na¬ roda, od 1890—1926. pao je od 33,7 na 25,5; kod germanskih naroda od 31,6 na 31; kod slavenskih naroda porastao je od 34,7 na 43,5! U godini 1960. bit če u Evropi Slavena preko 303 milijuna, ili 50,8 pošto od ejelokupnog stahovništva! Prema statistici Društva Naroda prirast stanovništva u slavenskim zemljama Evro¬ pe iznosi godišn.ie 11 do 14 na hiljadu, a kod germanskih 6. Računa se, da če 1980. godine broi Slavena iznositi toliko koliko Romana i Germana zajedno MALE VIJESTI — Vlasti češko-moravskog protektorata namjeravaju organizirati anketni odbor, ko- ii bi se ponovno imao baviti slučajem dra Eduarda Beneša na osnovu obavještenia koje je svojevremeno dao Ch\valkovsky. * — Slovaški notranji minister prof. Tu- ka ie pri neki vojaški paradi izjavil, da ie sam bog pomagal Slovakom, ker jim je dal za voditelja velikega nemškega fuhrerja Adolfa Hitlerja, plemenitega in velikodušne¬ ga zaščitnika. * — V uradnem vojaškem listu »F o r z e a r m a t e« je izšel članek, ki podčrtava napor italijanskega vojnega in civilnega brodovia za časa državljanske voine v Špa¬ niji. Članek navaja podrobne podatke, da so italijanske voine in trgovske ladje v šti¬ rih mesecih od konca 1936 do marca 1937 prepeliale v Španijo 100.009 mož, 4370 ve¬ likih tovornih avtomobilov, 1200 tankov, 750 topov raznih kalibrov in 40.000 ton raz¬ nega orožja, kot strojnih pušk, pušk ter streliva za pehoto, topništvo in letala. Pri prevozu je sodelovalo 52 trgovskih ladij in 30 vojnih ladij. Članek tudi podčrtava ve¬ liko vlogo, ki jo je imela vojna mornarica v Sredozemskem morju, posebno »prosto¬ voljske podmornice«, katerih naloga je bi¬ la, da zaustavijo vsak dovoz iz Rusije v Španijo STRANA 2 [Si RA« INTERESI TRŽAŠKE LUKE Članek komisarja tržaških Javnih skladišč v listu „11 Sole” — 70 odstotkov tranzintne trgovine odpade na Nemčijo Dr. Carlo Perusirio, komisar javnih skla- 1938 se je zmanjšal izvoz za 55 odstotkov dišč v Trstu, je objavil v znanem gospo¬ darskem listu »II Sole« splošen pregled na situacijo z ozirom na interese tržaškega pristanišča. Spremembe v Srednji Evropi so znatno vplivale na Trst in njegovo trgo¬ vino, ki so jo povsem spremenile. Trst je bil vrata v svet za vso Avstro-Ogrsko, ki ie skozi njegovo pristanišče pošiljala v svet svoje pridelke in izdelke ter uvažala vse kar je potrebovala. Po vojni je še ne¬ koliko tega zaledja ostalo. To so bile Če¬ škoslovaška, Avstrija in Ogrska. Danes prvih dveh držav ni več in tržaška luka je utrpela velike spremembe. V naslednjem podajamo njegova izvajanja. Proglasitev češko-moravskega protekto¬ rata se je direktno odražala na razvoju tranzitne trgovine v Trstu. Tranzitna trgo¬ vina ie za Trst tipična, ker leži njegovo pristanišče na najsevernejši točki Jadran¬ skega morja. Trstu ie določeno zaradi tega mesto posredovalca za pomorsko trgovino široke zone Srednje in podonavske Evrope. Velika Nemčija je globoko posegla v poli¬ tično konfiguracijo in spremenila inozem¬ sko zaledje Trsta. Ti dogodki so ga po¬ stavili pred novo orientacijo in popolnoma nove razvoje, ki so in bodo znatno spre¬ menili strukturo tranzitne trgovine. Pomor¬ ska trgovina (uvoz in izvoz) je znašala preteklega leta 3,380.866 ton in je s tem skoro dosegla vrhunec iz 1. 1913 (3, 449.729 ton), ki je pomenil maksimum gospodar¬ skega in trgovskega razvoja pred svetovno vojno. Toda omeniti moramo, pravi pisec, da ta zavidljiv rezultat ne prihaja od pove¬ čanja trgovine z inozemskim zaledjem, ki je v znatnem opadanju, temveč je produkt ogromnega avtarhičnega napora, ki ga iz- vršuiejo krajevne industrije. Treba je po¬ gledati detaljno elemente tržaške trgovine po statističnih kriterijih, kot to delajo se¬ vanje Trsta k avtarhični bitki, vse to je znatno povečalo trgovino v tržaški luki, trgovino, ki ima industrijski karakter. Koliko prispeva Trst k avtarhični bitki, naj bodo pri tem omenjeni samo plavži in jeklarne v Skednju, ki bodo v kratkem zmogli že 200.000 ton litega železa na leto. To je četrtina celotne italijanske produk¬ cije litega železa v 1. 1937. Razcvit nove in stare petrolejske industrije je pripomo¬ gel k zmanjšanju izvoza tujih deviz za končne produkte, ki so jih preje uvažali v veliko večji meri. Ladjedelnice predstav liaio največjo industrijo te vrste ne samo v Italiji temveč tudi na svetu in njihovo delovanje je sedaj znatnejše, ker izdelujejo ladje tudi za inozemstvo, kar spet v veliki meri pripomore k avtarkiji. Tovarne olj, ki so bile zgrajene za izdelavo olja samo iz semen bogatih z oljem, so se sedaj spe¬ cializirale tudi v dobavi olja iz manj bo¬ gatih semen kakor so paradižnikova seme¬ na, sončnice, grozdna semena, itd. To iz rahljanje domačih surovin je popolnoma v okviru avtarhije. kar znatno prispeva k pokritju domačega trga. Zaradi tega so se številke teh postavk znatno zvišale v pre¬ teklem letu. tako n. pr. premog in mine¬ ralna olja semena, kar ie šlo vse za upo rabo krajevne industrije, medtem ko so znatno padle postavke raznega dragoce¬ nega blaga, ki predstavljajo temelj trža¬ škega tržišča. Razno blago je pravi indeks trgovskega prometa. Ta važna kategorija je z ozirom na 1 1937 padla za 288.245 ton (to je za 17,7 odstotkov manj). To zadeva uvoz kakor izvoz v skoro enaki meri. Ta od¬ stotek zmanjšanja je zelo pomemben in ga je občutiti z ozirom na pomen, ki ga igra postavka raznega blaga v tržaški transportni trgovini. Kakšni so vzroki tega padca? Treba je predpostaviti, da 80 od¬ stotkov trgovine z raznim blagom pred¬ stavlja tranzitno trgovino z^ inozemstvom (za in v inozemstvo) tržaškega zaledja preko italijanske meje in da vzroki ne leže v italijanski trgovini. Padec tržaške tran¬ zitne trgovine je posledica zmanjšanja po¬ morske trgovine in prevsem zaradi zmanj¬ šanja izvoza iz Nemčije, podunavskih dr¬ žav’ in zaradi sprememb v Srednji Evropi. to je za 195.596 ton in najbolj prizadeta je bila trgovina z lesom, celulozo, papir¬ jem, cinkovimi rudami, umetnimi gnojili, steklom in ostalimi tipičnimi avstrijskimi produkti. Sicer pa se je zvišal uvoz v Av¬ strijo za 95.991 ton (za 23,6 odstotkov) toda le zaradi silno velikih količin žita ter povečanega uvoza kromovih in železnih rud, oljnatih semen, premoga, sadja in ze¬ lenjave. Toda v istem času so zabeželi znaten padec pri uvozu surovega bomba¬ ža, bakra, kavčuka, jedilnega olja, riža, žvepla, kož. kave in umetnih gnojil, vse kar je prej tvorilo tradicionalni del trgo¬ vine tržaške luke. Zelo nejasna je situacija glede Češko¬ slovaške. V zadnjem tromesečju 1938. je padel izvoz za 49.9 odstotkov. Naj¬ bolj je padel izvoz celoloze, železni¬ ne, hmelja, kuhinjske posode, stekla in steklenih izdelkov, pletenin, tekstilnega blaga itd. Uvoz pa ie padel celo za 61.4 odstotkov zaradi znatnega zmanjšanja tranzita surovega bombaža, kavčuka, jute, riža. tobaka, kave, poljedjeljskih pridel¬ kov. Te izgube so kompenzirane v malen¬ kostni količini s povišanim uvozom sadja in zelenjave. Sedanji politični dogodki so še preč blizu, da bi mogli preceniti njih vpliv. Tranzitna trgovina z Nemčijo mora biti gledana s treh vidikov. Z gospodar¬ skega stališča je pomembno, da izvoz lesa, celuloze, železnine, ki so bili glavni del tržaške trgovine, je v glavni meri absor¬ biral Reich. Tovarne olj obskrbujejo pri¬ ključene države, ki so prej uvažale olje preko Trsta. Tekstilne tovarne dobavljajo surovine od drugod, ker je za Nemčijo ce¬ neje. Omeniti je treba tekstilije z umet¬ nimi surovinam*. Drugo je vprašanje va¬ lute, ki more v mnogočem vplivati na tr¬ govino. Kot tretji problem bi bile železni¬ ške tarife ki se zaenkrat še niso spreme¬ nile. Tranzitna trgovina z Nemčijo je glav¬ nega pomena za Trst. Sedaj 70 odstotkov trgovine te vrste z inozemstvom odpade na Nemčijo, 8 na Slovaško, 12 na Ogrsko, in 10 na Jugoslavijo in ostale države. Teh 70 odstotkov predstavlja 1,200.000 ton, ki bodo ostale za Trst čeprav je privlačna sila nemških luk močnejša. jgxpi:ienr-če Naslednja tabela nazorno predoča giba¬ nje tržaške trgovine v zadnjih dveh letih po piščevih razlaganjih: 1 Prihodi: Avstrija Češkoslovaška Nemčija Odhodi: Avstrija Češkoslovaška 1938. 1937. tone 160.146 355.742 252.821 41.940 razlika v ods. — 55.0 265.875 — 4.9 44.962 DRGRIŽ — Chicago, USA. — Po doli?! n lezni je dne 10. maju umrl naš roiak u' hael Lenarčič, star 54 let. Pokojnik SP . rodil v Nadanjem selu pri št. Petru Krasu. Na Primorskem zapušča pet Se t na in več sorodnikov, v Ameriki pa , r hčerko. • ' 0 Ul za- — Catanzaro, Južna Italija. — § sedaj je prišla vest, da je umrl v Catai 61 ... ru vojak Andrej Potočnik iz Orehovice n • _ 6.7 Št- Vidu nad Vipavo. Umrl je za plučnico k - 1 si jo ie nalezel ob priliki vpoklica rezer • 502.252 406.261 +33.6 t stov za Albanijo. Pogreba se je udeležilo avaška 144.523 169.947 —15.0 Preko 150 vojakov Slovencev. Pokojnik M ... ec oi4 «io37 +63 Pusca ženo. enega otroka, dva brata v a, Nemčija 55-214 51.95/ J I gentini in erfega v Sev. Ameriki Al * Po dvajsetih letih, zaključuje pisec, od-1 ^ kar ie padla Avstro-Ogrska. se_^tj^ns j — Gorica. — V ponedeljek so haja ponovno pred zaledjem in tržaško tržišče bo pod ljube otvo- pohtično neurejenim rj]j razst avo češenj, ki je bila zelo’ dobrn 1U , I obiskana in imela lep uspeh. 0 znivo pomočjo fašističnega režima znalo * s svojo bojevniško in trdno voljo prema- — Gradiška. — Na cesti proti Za gati tudi nove težave, da bi se napotilo g^aju j e neznani avtomobil povozil k vedno boljši bodočnosti. .... smrti 60-letnega cementnega delavca Jo° Iz piščevega članka moremo zaključiti I s |p a Terpina. Oblasti so napravile prek" sledeče: — 1) da ie v znatnem opadanju kavo. trgovina, ki je bila karakteristična za T rst * in najbolj donosna t. i. tranzitna trgovina — H e r p e 1 j e-K o z i n a. — Občina lesa, celuloze, žel. izdelkov, kave itd. — namerava najeti posojilo v znesku 180.000 2) da ie zaradi političnega momenta ostala lir, ki ga bo uporabila za gradnjo občin- in se celo začasno povečala tista trgovina, skega vodovoda. Posojilo se bo obrestova- ki ni karakteristična za Trst. — 3) da se lo baje po 6 in pol odstotka ie povečala trgovina, ki gre na rovaš av- * tarhije t. i. zaradi povečanja domače indu- T , n . e , za ,. ,?,r,. ma . J ’ a - ie umrl v striie (ladjedelstvo. premog, rude mine- Knežaku AJojz Šircelj (Milcev). star 28 let. ralna olja). — 4) da je bodočnost Trsta | £apus c a očeta, .sestro, brata ter po enega negotova in da se mu bo treba boriti za tranzitno blago še v večji meri nego se je prej. — 5) da se ie silno povečal vpliv brata v Sev. in Južni Ameriki. * — Kojsko. — S češnje je padla 20- letna Poldka Rožičeva. Padla je s 4 m vi- N“,°i katere ie V mnogočem odvisna I sokega drevesa in zadela z glavo ob ka¬ men ter si prebila lobanjo. V goriški bol¬ nišnici so zdravniki izrazili, da imajo tnalo tržaška luka. Z druge strani se nadajo tržaški krogi, da bo mogoče pritegniti Nemčijo, da^ bi I U pan : a da^bi "jo rešiiT.* izvažala sladkor, odkar je zavzela Češko- * slovaško in s katero poseduje sedaj silno _ Koper. — Nekdanji goriški uad- sladkorno industrijo. L. 1937. je Ceškoslo- škofijski upravitelj msgr. Sirotti je bil jme- vaška izvozila skozi Trst 650.000 kvintalov novan za kanonika koprskega kapitlja, sladkorja. Iz gotovih virov so doznali, da I * misli Nemčija še povečati to industrijo in •—Koper. — Mmistei za javna dela izvažati sladkor v dežele Sredozemskega | Kobol-Gigii si je pretekle dni razgledal morja. Zatrjujejo, da so dobili zagotovila, da bo Nemčija izvažala sladkor za ta trži¬ šča samo skozi Trst. Logično je, tako pra¬ vilo, da se bo Nemčija poslužila Trsta za¬ radi političnega prijateljstva in zaradi ta¬ rifnih olajšav, ki jih uživa češko-moravski I bazen. Marsikdo se je bal, da bo češki | sladkor šel skozi Hamburg zaradi valutnih ozirov. Tržaški krogi so dobili zatrdila, | da se to ne bo zgodilo, temveč da se bo češki sladkor izvažal še nadalje skozi Trst in da bodo isto storili celo bavarske slad¬ korne industrije. st. VANJSKO-POLITICKI PREGLED razna javna dela v Istri, posebno pa dela na cestah. Ob njegovi prisotnosti so pričeli z delom za novo ljudsko šolo ki bo posve¬ čena Ani Sauro, materi znanega Nazaura Sauro. ♦ Materija. — Pri košnji se ie 26- letni Filipčič Ivan tako nesrečno ranil v trebuh s koso, da si je prerezal nekaj čre¬ vesja. V težkem stanju so ga pripeljali v tržaške, bolnišnico. * Orlek. — Z vojaškim strelivom ki ga je našel na travniku, se .ie obstrelil 10-letni Franc Fabian. Odneslo rnu je nekaj prstov na levi roki. Odpeljali so ga v bolnišnico, Naivečio izgubo ie zabeležila tranzitna tr¬ govinah Avstrijo in Češkoslovaško. V 1. TALIJANSKI ANTIFAŠISTI OSNIVAJU SVOJU LEGIJU Tunis. — Talijanske protufašističke or¬ ganizacije u Tunisu zamolile su francusku vladu u iednoj zajedničkoj rezoluciji , da im dozvoli osnivanje legije Garibaldi, koja bi se u slučaju rata borila za Francusku pod francuskim zapovjedništvom. »SUDBINA MODERNIH RATOVA« Rim. — »Popolo di Roma« piše: »Ako bukne rat, čitav svijet morat če se boriti za injesta još udaljenija i još nepoznatija od Danziga. To je sudbina modernih ra- tova. 1914. godine Talijani su se borili u Solunu, a za to nisu dobili ni najskromniiu eksploatacionu zonu na Vardaru. Kakvo čudo, ako se nešto slično desi sutra? Ra tovi se vode svugdje, ali se dobivaju za stolom mira.« BOJKOT NJEMAČKIH I TALIJANSKIII NOVINA U VARŠAVI Varšava. — Obzirom na zategnute poljsko-njemačke odnose i posljednje napadaj e talijanske štampe na poljsku vanjsku politiku, izdano je naredjenje svim vlasnicima javnih lokala, kao što su kavane, restauracije i klubovi, da boj., kotiraju njemačke i talijanske novine. Dosada je bojkot važio samo za njema¬ čke novine. U ABESINfJl VODI SE JOŠ USTAŠKA AKCIJA Gubitci Talijana u svibnju. Rim. — Prema službenim podatci- ma talijanske uprave u Abesiniji u toku mjeseca svibnja u raznim redarstvenim operacijama pri suzbijanju ustaške akcije u Abesiniji pali su jedan časnik i četiri taii- janska vojnika, dok je jedan podčasnik fa- šističke milicije urnro od zadobivenih rana. U istom miesecu umrlo je od raznih bolesti 15 vojnika. Ukupni gubitci talijanske voj¬ ske u Abesiniji od L L 1935. do 31. V. 1039. iznose 4861 mrtvih od kojih 1632 palih u borbama. 207 umrlih od rana. 30 je ne- stalo, a 292 vojnika umrla su od raznih bolesti. GUBICI TALIJANA U ŠPANJOLSKOJ Rim. — Rezultati taliianskog ratovania u Španjolskoj su ovi: 3.327 mrtvih, 11.227 ranjenih. Medju tima mrtvima ima — su- deči po hrvatskim odnosno slovenskim prezimenima — i nekoliko naših sunarod- n.iaka iz Istre i Trsta. SLUŽBENI TEČAJ TALIJANSKE LIRE U MJESECU LIPNJU odredjen je 228 dinara za 100 lira. Inače se lira u pograničnim krajevima obično ob¬ računava po 230—235 dinara za 100 lira. NEMČIJA TRDI DA JE V PROTEKTORA¬ TU TRIKRAT VEČ NEMCEV KAKOR JIH JE BILO ZA ČASA CSL. LJUDSKEGA ŠTETJA — Sv Križ pri Trstu — V trž. bolnišnico so pripeljali v zelo težkem sta¬ nju 13-letnega Valentina Kodriča vsega ožganega in s počeno lobanjo. Ko so se igrali, je Valentin za šalo spleztl na železni drog in prijel žico elektrovodn 7 visoko v,. , , i napetostjo. Nesrečni deček ie pri tem oa- Gkvm nemški dnevnik in glastlo narod- de! z droga, ožgan po vsem telesu. Zdrav- nosociahsticne stranke »Volkischer Beoo- niki |maio !e nlalo . !;j re šili. achter« je pred nekaj dnevi prinesel za- * nimivo poročilo, s katerim hoče ovreči po- —ženina«; - 7 a movp-, r ie datke ljudskega štetja na sedanjem Češkem hi , pred nekaj dnevi im enovan fašist Ev¬ in Moravskem ter prikazati, da sb takrat ffep de r 0 ~ co Č ehi potvarjali statistične podatke v ob-1 ’ * čutno škodo nemškega življa. List piše, da -Trst - Umrli so- Trnian Ivan 44 1 ° takr , a lnno t w i V sedan i em Protektoratu Let. Zabukovič vd. Brandolin Uršula S5. komaj 250.000 Nemcev, a po trditvah ome- Škerjanc Anton 9 4 njenega nemškega lista bi jih moralo biti najmanj trikrat toliko, torej 750.000. List takole zaključuje: »To se je pokazalo po¬ sebno jasno na Moravskem, kjer so manjša čehizirana mesta postal kar preko noči — 1 r st. — Statistični podatki za ljud¬ sko gibanje tržaškega mesta so sledeči: v aprilu je umrlo 266. rojstev ie bilo 338 (prirastek 72) v ostali provinci pa 'e umrlo nemška« Znano je, da so bile češkoslova- 177 . rojstev’je bilo’ 89 (prirastek 160). v ! ke - S .f?!: 1St J k l: n l d _ 0 i t ° )ni c V ?! lni . ln . p , nzI ! a ? ; e 1 maju je v mestu umrlo 302 osebi, rodilo se po svoji nepristranosti. Sama gornja trdi¬ tev, da so čehizirana mesta postala sedaj I nemška, ne bi zgledala nikakor dovoljna. | ZABRANJEN ZRAČNI PROMET NAD ČEŠKIM PROTEKTORATOM. 257 (prirastek 45) v provinci je umrlo 161, a rodilo se je 80 (prirastek 81). — Trst. — Listi so prinesli razvese¬ ljivo vest, da bodo v najkrajšem času pri- AUa«:..:: i 1 i.: I /-> Berlin. — Maršal Goring u svojstvu J peljali iz Abesiuije 27.000 kg kave, ki jo ministra za avijaciju zabranio je svaki bodo prodajali po vsej Italiji, zračni promet iznad Češke i Moravske. U * koliko su postojale do sada zračne linije|- —Trst. — Oblasti so aretirale 27- sa Pragom, te se od sada više ne če odr- j letnega Konstantina Gralionio iz Milj. Ob- žavati. tožen je, da je izvršil številne tatvine, ta- ITALIJANSKA TRGOVINA Z ABF.SINIJO tim ™ n ra , del trafikantinii Klemen ' Tedenski vestnik št. 20 banke Baer & 1 jasvod!C 500 lir • C iz Zuricha (Švica) je prinesel med dru- T - „ + n ,, . . .. . „ n . gim sledečo poročilo o Abesiniji: , , s .*\ , ,^! ne 11 J- 'j 1 - !e ,, pn , ce h+r »Takoj po zavzetju Abesinije, ko so Ita- koloioniia 'v Marka . Y ne a ip s bi j 0 lijani začeli kolonizirati, so najprej izgnali ,, bližinilin odde,ku za. cevi. Ker je vse inozemske trgovce in izvoznike, ki so *• ,, ■ . , ? g0 'esa, se je ogenj hitro j„,—.. n.i— __,, | srni m je tako zgorelo tudi precej lesa tei streha skladišča. Cenijo da ie zgorelo 1500 delovali v Abesiniji. Potem so se pogoji si gurnosti poslabšali v taki meri, da so po stavili v največjo nevarnost organizacijo produkcije in redno ter mirno razvijanje trgovine. Celo podtajnik Terruzzi je v zad¬ njem govoru v parlamentu priznal stalne perturbacije in nezadovoljivo gospodarsko situacijo v Abesiniji. Posledice tega stanja se javljajo v podatkih o izvozni trgovini. Podatki o izvozu v Djibutiju so prav ža¬ lostni. Izvoz je padel od 2.800 ton (1935 I.) na 308 ton (1. 1938), med tem ko se je uvoz potrojil, od 21.500 ton je narasel na 66.000 ton. Posebno je padel izvoz kave. ki je zna¬ šal 1. 1938 3.300 ton, medtem ko je 1. 1934 znašal 17.000 ton.« TALIJANSKI KAPITAL U JUGOSLAVIJI Prema saopčenju Centralnoevropske agencije u privredu Jugoslavije investirano ie 6,5 milijardi dinara stranog kapitala 8 pošto od toga t. j. 520 mil. tvori tali.ianski kapital. 1 kg kolofonije. — Trst. — 58-letna Barbara Pernovic ie pri padcu dobila rano na glavi in pretres možganov. Prepeljali so jo v bolnišnico. PRODAVAČI ŽIVEŽNIH NAMIRNICA MORAJU BITI ZDRAVI Pula — U smislu vladinog dekreta ■noraju svi, koji rade pri izradbi ili prodaji živežnih natnirtiica i pica, biti liječnicki Preeledani. Oni koji več Imaju lakove H' ječtiičke nalaze od prije moraju se u toku mjeseca lipnja ponovno podvrči liječnic- kom pregledu. Maturanti z idrijske realke iz le*- 3 1919 so naprošeni. da sporočijo svoj na¬ slov v svrho sestanka ob priliki 20-let- mce na dr. Sava Katnik, Kranj. BROJ 24. .»ISTRA STRANA 3 Zabrana slobodncg lova Pazin. — Pazinski lovci imali su skup- štinu na koioj je donesena rezolucija, ko¬ lom se traži da se zabrani slobodno lov¬ ljenje divljači, kako bi se sačuvalo fauni- stičko bogatstvo Istre, koje je zbog nera- cionalnog lovljenja divljači i ptica, skoro sasvim potainanjeno. Lovci su ovih dana ustrijelili krasan primjerak orla, pa su ga poklonili ravna¬ telju ovdašnjeg konvikta, da ga preparira- nog izloži u zavodskom kabinetu. Orlova krila raširena mjere 2 metra. Gradi se cesta Kop ar. — U nedjelju izvršeno je otvo- renje nove ceste koja vodi od Kopra do Portoroža. Cesta koja vodi od Svete Luci¬ je u Buje i iz Buja preko Višnjana u Ba- dernu takodjer se proširuje i dotjerava. Ulcrio se seljak Kopar — Franjo Cuka iz Salvara, o kom smo u zadnjem broju lista javili da je nestao od kuče, i da mu se nikako ne mo¬ že uči u trag, ovih je dana pronadjen, ali mrtav. Njegova Sestra prolazeči poljem mi¬ mo jedne lokve opazi najednom da nečije tijelo pliva na vodi. Kad su truplo izvadiii ustanovili su da je to tijelo nesretnog Cu¬ ka. Mi smo več u prošlom broju izrazili bojazan, da je pokojni Cuka, duševno ras- tro.ien, možda skočio u more. Neki su go¬ vorili, da su ga vidjeli kako ide uz trač¬ nice čak negdje kraj Pirana i nagadiali su da je valjda otišao u Piran u pohode tamo udatoj sestri. Kako vidimo, on nije išao daleko od kuče. Utopio se u prvoj lokvi. Ljubavi, ljubavi. .. B a r b a n. — Foški Šugar iz Barbana, kojoj je sada 31 godina, dogodila se nepri- lika. Njena ljubav s jednini seoskim mla¬ dičem imala je posljedice, a kako se to smatra u selu velikom srainotom, Foška je pokušala da plod svoje ljubavi odstraui. Stvar se saznala i ona danas ispaštava svoj grijeh u zatvoru. »Ljubavi, ljubavi, vrag ti odnija kosti — ča si učinila od moje mladosti...«, rekli bi riaši. Zapela je gradnja ceste Paša. — Poduzeče koje gradi cestu od Opatije preko Rase do Pule ovih dana za- vršava nadnje na razdjelu Labin—Raša. — Govorilo se. da če se odmah nakon toga nastaviti s izgradnjom dijela od Raše do Pule, no zloguki proroci kažu da je to od- godjeno na »nigdarevo« i da toga tako skoro ne četno do čekati. Fao sa stabia Labin. -- Josip Baščera Josipov kome je sada 15 godina popeo se na trešnju da nabere trešanja. Preuzetan i previse se pouzdavajuči u svoju spret, nest stao je na tanku granu, koja je pod njime pukla i on je pao na zemlju iz prilične višine, pa je pri padu prelo- mio nogu. Prevezen je u puljsku bolni- cu, gdje če, kako kažu, morati odležati barem 2 mjeseca. Ukrali mu ovce na paši Gojaki. U zadnje vrijenie u našim se kraievima dešavaju češče kradje, tako da čevjek nije na večer siguran kada kravu ili ovce zatvori u štalu, da če ih ujutro na- či. No ne samo da blago nestaje iz staje, nego ga znade nestati i s paše. Koncem prošloga mieseca ukradeno je Seljaku Go- jak Martinu (zvanom Lokotič) na paši na mjestu zvanom Lovardišče 35 glava ovaca. Kako su nastali vruči dani on je svoje ov¬ ce stjerao u hlad, otišao kuči na obied i kod kuče obavio neke poslove. Kad se je popodne oko 4 sata vratio po ovce, nije ih više našao. Počeo ih je na sve Strane tražiti, ali do danas siromah nije uspio da im udje u trag. Sumnja se da su kradljivci u sporazumu s mesarima i da su njima ovce otjerali. Siromah Gojak osim ovih ovaca nije imao nikakvog drugog blaga. Imanjei ctišlo na dražbu Dane. Sredinom svibnja u našem je selu opet išlo na bubanj jedno naše imanje. Poropat Martinu (zvan Vidač) prodano je imanje za dug na porezu u iznosu od 4 hiljade lira. Ovo imanje, Poropat je bio kupio g. 1920 za svotu cd 102 hiljade lira od sada pok. Mate Sankoviča i njegovog sina Davorina, poznatih nacionalnih radni- ka u našem kraju, koji su se iselili u Jugoslaviju. Novac što ga je Poropat dao za ovo imanje donio je iz Amerike. Sada je si- remah propao i ostao i bez novaca i bez imanja. Upropastile ga teške prilike u koje je cijeli naš kraj poslije rata zapao. Tečaj za poljodjelce Jelšane — U Novokračini i Bačiči- ma završeni su u nedjelju tečajevi za vo- čarstvo i stočarstvo. Posjetioci tečaja do¬ bili su diplome i kao nagradu na odlasku, svaki po jedne škare za ciiepljenje, noževe i drugi alat. Iz ječe so se vrnili Kako smo že poročali, so se pred krat¬ kem vrnili iz ječe prof. Zorko Jelinčič, Jo¬ sip Srebrnič, Janko Levan, Slavko Kogoj in drugi, ki so morali zaradi političnih pre¬ stopkov presedeti mnoga leta v ječi in kon- finaciji. Po znanem marčnem sporazumu 1. 1937. je bilo naštetih 132 internirancev, ki so med tem časom bili v veliki večini že izpuščeni. Med najbolj znanimi so bili sedaj izpuščeni Slavko Bevk iz Cerknega in uči¬ telj Fran Tratnik s Črnega vrha. Svojci se nadajo, da bodo v kratkem izpuščeni tudi obsojenci iz goriškega procesa zaradi dogodka v Korpivišču pri Kalu nad Kana¬ lom. DJEVOJČICA UMRLA OD TETANUSA Buzet — Prošli četvrtak umrla je od otrovania krvi 11-godišnja dievoičica Sta¬ nislava Buršič. Ona je bila sa stadom ova¬ ca na paši, pa se nabola na trn. Ubod se dao na zlo uslijed infekcije tetanusa i dje- vojčica je u teškim mukama preminula. DOBRA LETINA ČEŠENJ Vipava, junija 1939. — Najvažnejši spomladanski pridelek naše doline so češnje, ki so bile že v stari Avstriji vse¬ povsod znane in čislane, da, celo v Ame¬ riki. V novih razmerah, posebno z no¬ vimi mejami je izvoz na vzhod, poseb¬ no v Slovenijo onemogočen, radi previ¬ soke carine. Poleg tega pa so v pri¬ delku starih pokrajin Italije dobile močnega konkurenta na domačem trgu, čeprav jih naše kvalitetno daleč prese¬ gajo. Toda kljub vsemu so si na doma¬ čem _ trgu ohranile razmeroma dobro tržišče in donašajo našemu kmetu ob dobrih letinah lep dohodek tako, da še vedno tvorijo važno gospodarsko po¬ stavko in jim zato še vedno posvečajo največjo skrb. Tudi letos se je naša dolina ob cvetju tega koristnega sad¬ nega drevja, vendar pa je spomladan¬ sko muhasto vreme, posebno burja, marsikje grozila, da bomo v svojih upih razočarani. Toda hudega ravno ni bilo. Sicer je za binkoštne praznike burja ponovno močno otresla in ogulila češ¬ nje, vendar je tudi za prodaj ostal še dobršen del. Tudi cena letošnjemu pri¬ delku češenj je razmeroma dobra. Ljubljanska opera v Trstu »Piccolo« z dne 11 t. m. poroča: Izredne predstave ljubljanskega gledali¬ šča v Politeama Rosetti, o katerih smo pred časom poročali, so postale resnica: 20, 21, in 22 t. m. bodo sijajni ljubljanski igralci, ki so bili pred dvemi leti aplavdi- rani, predvajali, pomnoženi z najboljšimi igralci drugih jugoslavenskih odrov, tri opere od katerih, sta dve že določeni: »Bo¬ ris Godunov« Musorgskega in »Prodana nevesta« Smetane. Tretja opera bo določe¬ na te dni. Pri teh predstavah bosta sodelo¬ vala znani bariton Križaj iz drž. gledališča v Zagrebu in mlada sopranistka Alda Novi, ki je zelo vpoštevana na jugoslovanskih odrih. Ni izključeno tudi, da ne bi prišel si¬ jajni tenorist Rijavec iz beograjske opere. Dirigiral bo inaestro Mirko Polič. Cijena krumpira VIJESTI IZ DOMOVINE PUTOiVANJAi U ITALIJU Zagreb. — »Putnik« priredjuje često putovanja u Italiju, pa tako i ovih dana organizira putovanje kroz Italiju i brodom oko Italije. Mnogi naši ovdješnji ljudi, koji se zanimaiu za Istru željeli bi da »Putnik« ili »Tapred« prirede jedamput i izlet au- tobusom po Istri, ali tako da se provezu po našim selima i vide kako tamo narod živi, misli i osječa. Ali ne kroz Potemki¬ nova sela! Jedan je zagrebački odvietnik prošle go- dine sa svojom suprugom u vlastitom au- tu pošao na put kroz Istru. Nije medjutim išao u gradove da gleda znamenitosti i »rimske starine« i muzeje, nego je išao ce¬ stama drugog razreda i zaustavljao se po zabitnim selima, zašao u seljačke kuče i razgovarao s narodom od srca k srcu. — Često bi znao stati s autom nasred ceste, sišao bi i pošao medju težake u polju, sjeo u hlad i jeo s njima. Da ste ga čuli što je pričao kad se vratio. I s kolikim zanosom! Taj se je gospodin, čije ime iz razumlji¬ vih razloga ne iznosimo, vratio se sasvim drugim pogledima na našu Istru i prilike u njoj. ITALIJA SUDJELUJE NA SAJMOVIMA U ZAGREBU I BEOGRADU Rim, 7. VI. Stefani javlja: Italija je od- lučiia ovc godine službeno sudjelovanje na Medjiinarodnim sajmovima, koji če se odr- žavati u Beogradu, Zagrebu, Beču i Smirni. ROJAKI Z GORIŠKEGA NA VELESEJMU. Ljubljana, junija 1939. — Danes 5. junija so pripeljali trije Ribbijevi auto- busi naše rojake z Goriškega na ljub¬ ljanski velesejem. Tudi popoldanski potniški vlak z Rakeka je pripeljal polno naših ljudi, ki si bodo v par dneh ogledali velesejem in nabrali no¬ vih pobud za svoje udejstvovanje. Na kolodvoru in autobusni postaji so jih radostnih src pričakovali svojci in jih odpeljali na svoje domove. — (***) Pula. — Pokrajinsko namjesuištvo ja¬ vlja, da se cijene krumpiru imaju sniziti, kako slijedi: stari krumpir iz 1938 (domači,' i uvezeni) ne smije se prodavati skuplje' nego 70 čentezima po kilogramu, a mladi { ovogodišnji 90 čentezima. (70 cent. je 1.60 Din, a 90 cent. je 2 Din.). ZA PUTOVANJE U ITALIJU NIJE POTREBNO PORESKO UVJERENJE Beograd. — Ministarstvo financija doni- jelo je riješenje, da se od lica, koja žele u ovoj godini od 1. lipnja do 15. listopada putovati u inozemstvo ne zahtjeva pri va- djenju putnica uvjerenje o plačenom porezu Izgcrjela kuča Žejane. — U noči izmedju srijede i četvrtka tj. 31 maja i 1 juna velika je ne¬ sreča zadesila našeg seljaka Ivana Mitre- tovog. Izgorila mu kuča do temelja. Kod gašenja teško su nastradali on i njegov sin zadobivši teške opekline. Spasili su tek ne- što rublja, a pokučtvo i poljsko orudje je potpunoma izgorilo. Kuča nije bila osigu- rana. 50.000 LJUDI PRI PRENOSU SLIKE MA¬ TERE BOŽJE S SVETE GORE V GORI¬ ŠKO STOLNICO Dne 11 t. m. so je v okviru proslave 400 ( letnice Sv. Gore izvršila velika svečanost i prenosa slike Matere Božje s Sv. Gore v goriško stolnico. Listi pišejo, da se je ob tej priliki zbralo v Gorici okoli 50.000 ljudi, ki so prišli iz najbolj oddaljenih vasi, da bi prisostvovali tej verski svečanosti. Mesto je bilo vse v zastavah in okrašeno z ver- J skimi napisi. Sliko Matere Božje je daro¬ val samostanu na Sv. Gori beneški patriarh kardinal Grirnani 1. 1544. NAŠ IZVOZ STOKE U ITALIJU Sušak — Iz Jugoslavije se mjesečno iz¬ veze u Italiju preko Sušaka 1200—1500 go¬ veda, 800—1000 komada teladi, 200—300 svinja i nešto preko 100 konja. ITALIJA JE OBUSTAVILA UVOZ ROGATE STOKE IZ JUGOSLAVIJE Beograd. — Italija je obustavila uvoz goveda iz Jugoslavije. Ovo obustavljanje uvoza rogate Štoke iz Jugoslavije od Stra¬ ne Italije došlo je zbog toga, što se u po- sljednjim transportima naše stoke pojavi- I lo nekoliko slučajeva slinavke. Prema do- bivenim informacijama, pojava slinavke iz¬ bila je tek na talijanskom teritoriju te se prema torne ne može reči da su ti sluča- jevi zaraze porijeklom iz naše zemlje. — Naše nadležne ustanove poduzele su naj- energičnije mjere, da se ova obustava iz¬ voza naših goveda u Italiju suspendira. IZVOZ I UVOZ ITALIJE I JUGOSLAVIJE U mjesecu travnju ove godine izvezeno je iz Jugoslavije u Italiju robe za 55 mil. Din, a uvezeno je iz Italije za 49 milijuna dinara. POVJESNA PABIR CEN JA KAKO JE BELO U ISTRI IZA NAPOLEONSKIH RATOVA? Militaristički i slobodomislilački na¬ poleonski režim nije u Istri imao mno¬ go pristaša, iako mu se mora priznati da je za kratko vrijeme svoje vladavi¬ ne učinio mnogo dobra, podižuči škole, izgradjujuči ceste i brineči se za javnu sigurnost. Osobito je javna sigurnost bila veo- ma slaba. Dugotrajni ratovi poživinčili su ljude u cijeloj Evropi. Na stotine vojnih bjegunaca kiatarilo se po selima, otimajuči što bi im došlo pod ruku. Maršal Marmont, dubrovački vojvo¬ da, gubernator Ilirskih pokrajina priča u svojim memoarima. kako je drakon¬ skim mjerama iskorjenio razbojništvo u Istri. Jednoga je dana dao izvršiti 60 smrtnih osuda. Naročito su glavne ceste koje vode iz Trsta u Pulu i u Rij eku bile poprištem čestih razbojniških napadaja. Jednim dekretom učinio je Marmont za svako razbojstvo odgovornem onu opčinu, na čijem se je teritoriju dogodilo, a opči- nari su solidarno morali nadoknaditi štetu. Za svako umorstvo vojnička je vlast uzela dva taoca, koji bi ostajali u zatvoru tako dugo dok ne bi bio pro- nadien pravi krivac i oočinitelj zločina. Osudjeni na smrt bili su javno vje- šani i izloženi mjesece j mjesece na jav¬ nim cestama, žitelji pojedini!) sela mo¬ rali su pod prijetnjom globe od 1000 franaka, čuvati tijela obješenih kažnje- nika. Priča jedan putnik, kako je vozeči se u prolječe 1811 godine iz Pariza u Pulu kraj ceste, nedaleko Savičenta, vidio gdje vise obješena o granu hrasta tri trupla. Pogled je bio strašan. Nista bolje nije bilo ni kasnije kad je austrijska vlast ponovno zaposjela pokrajinu. Regimenta Princa Leopolda koja je zemlju okupirala da u njoj vrši javnu sigurnost bila je sastavljena od njemačkih vonika, propalih plemiča i probisvijeta, koji su našim ljudima za- davali mnogo jada. Tako je 1820 u Pazinu jedna grupa kadeta i oficira u gostionici nekog Dra- govine, napala u po bijela dana njego- vu sestru i da nisu susjedi oboružani toljagama dotrčali bilo bi u kuči sva- šta. U Gologorici pak je neki stražme- štar Nijemac iz čista mira isprebijao Vinka Šestana, opčinskog pisara. samo zato što ga nije razumio, pa mu nije mogao odgovoriti na njegova pitanja. Kako se je baš u to doba provodila u Istri katastralna izmjera to se je uz vojničke vlasti razmiljilo po selima i veoma mnogo geometara, činovnlka i njihovih pomagača, a sela su morala davati radnike, koji su s njima išli bes- platno na tzv. »rabotu«. Seljaci su na takvim rabotama bili često i mnogo maltretiram. Nisu bili rijetki slučajevi, da su Voj¬ niči i oficiri, odnosno vojni činovnici znali provaliti u kuču i odnijeti hranu i živež, te sijeno za svoje konje. Narod je zbog toga bio veoma ozlojedjen. Prosvjeta je bila na najnižem stepe- nu. Pismenih ljudi jedva da je bilo ta¬ ko da je još 1839 kanonik Stankovič iz- javio, da u pazinskom kapetanatu izu- zev jednog ilj dvojice nitko drugi ni ne zna pisati. Ono naših nekoliko darovi- tih ljudi, koji su otišli u njemačke i ta¬ li janske škole brzo bi se odnarodilo. To nije ni tako nerazumljivo, kad znamo da tada još narodnog preporoda nije tako rekuč bilo ni u srcu Hrvatske, a kamo li se to moglo tražiti od hrvatske periferije. Medjutim sama imena, od¬ nosno prezimena, istaknutih talijanskih intelektualaca istarskih iz tog vremena dokazuj u, da .su oni djeca hrvatskih roditelja. Tako na pr. Franjo šestan, Ive Oplanič, pjesnik j satiričar, histori- čar kanonik Petar Stankovič, Mate Ka¬ ligarič, Augustin Godina i mnogi drugi. Godine 1836 u studenom otvorena je u Pazinu njemačka gimnazija sa 6 raz¬ reda, koja je povjerena Franjevcima. 1842 reducirana je gimnazija na sama 4 razreda. Sva je sreča da su gimnazi- jom upravljali i u njoj mladež odgajali Franjevci, koji, iako nisu bili ni sami odgojeni u hrvatskom, odnosno tada ilirskom nacionalnom duhu, bili su ipak uglavnom sinovi našega naroda 1 u naj- tješnjem dodiru s fratrima na Trsatu, Karlovcu, Ljubljani itd. Kod njih se je školao i naš neumrli biskup Dobrila, koga su fratri, valjda po samo j Providnosti Bcžjoj, poslali na daljnje nauke, ni u sjevernu Italiju, koja je tada bila sastavni dio Austri- je, ni u Austriju, nego baš u Karlovac u Hrvatsku, gdje je u to doba hrvatski narodni preporod bio u punom zamahu. U te je dane medjutim talijanski preporod bio na vrhuncu, pa su istarski talijanski djaci, koji su se uglavnom rekrutirali iz ono nekoliko imučnijih gradskih obitelji, vračajuči se sa nauka iz Italije, donijeli u Istru talijanski ire- dentizam. Neki su zaneseniji kombini¬ rali da zajedno s ostalim krajevima Lombardije i Venecije, u one burne da¬ ne 1848 dignu i oni bunu, sa svrhom da se talijanske zemlje odcijepe od Austri- je. Priznavali su medjutim i sami (Ma- donizza, Vidulich) da Talijana ima u Istri i suviše malo, a da bi mogli stvo- rti ma kakav pokret. Osim toga hrvat- sko bi ih seljaštvo, koje takvim idejama nije bilo ni najmanje sklono, prosto pregazilo, kako to na jednom mjestu piše i Carlo De Franceschi (»non cre- devano giunto il momento di avventu- rarsi a manifestazioni di carattere rl- voluzionario, le quali non avrebbero fatto che peggiorare la situazione pre- caria degli Italiani deli’ Istria, p o c h i, s par sl, inermi, privi dello sperato appogglo dj Trieste, sui quali gli organi del Governo minacciavano di scatenare il furore del contadiname croato«). — erra — STRANA 4. »ISTRA BROJ 24. ^^Liušhtau: ityesti Izvanredna skupština društva »Istra« u Zagrebu Zagreb — U nedjelju prije podne odr- žana je u prostorijama II. P. D. Kolo u Zagrebu^ izvanredna glavna skupština dru¬ štva »ISTRA«, na kojoj su jednoglasno i oduševljenim pljeskom prihvačena nova pravila društva, koje če se od sada zvati »Hrvatsko prosvjetno i potporno društvo »ISTRA«. — Glavna skupština ovlastila je ujedno upravni odbor da može zaključiti zajam od 250.000.— Din za dovršen je Istar- skog doma bana Matka Laginje na Tre- šnjevki, koji se gradi več nekoliko godina, ali je gradnja radi pomanjkanja novčanih sredstava zapela. Društvena članarina po- višena je od 5 na 6 dinara mjesečno, koja če se razlika upotrebiti za održavanje dru- štvenog pievačkog zbora. Na koncu skup- štine održao je potpretsjednik društva Dr. Ante Trlic kratko komemorativno slovo hf- vatskim velikanima brači Radič te je skup¬ ština završena poklicima »Slava brači Ra¬ dič«. I»tarsko sijalo u* spcmen Radiča na Trešnjevki GLAVNA SKUPŠTINA JUG. MATICE U SPLITU Jugoslavenska Matica održala je u nedjelju 4. VI. svoju glavnu skupštinu na ko ju je došao vrlo lijep broj članova. Pročitan je iscrpljivi tajnički izvještaj, koji je učinio nabolji dojam na skupšti- nare i bio primljen uz odobravanje. Blagajnički izvještaj saslušan je isto ta. ko velikom pozornošču. Iz tih izvještaj a proizlazi, da je Matica počam od 1. I. 1935 pa do 21. XII. 1938 podijelila našoj brači iz otudjenih krajeva, potpora ukupno Din 66.275.50. Od toga razdije- ljeno je besplatno izbjeglicama 5305 bonova za hranu u Gradskoj kuhinji, 865 bonova za prenočište u Burzi rada 149 pola voznih karata za putovanja u druge krajeve, u potrazi za radom. Beskamatnih zajmova udijeljeno je 3145 dinara. Osim tih pripomoči, svaki je emi¬ grant našao kod naše Matice savjeta, podstreha i preporuka za namještenje itd., na svojim prvim koracima u slohod- noj domovini. Jug. Matica u ovom raz. doblju uputila je, kad je za to bio čas, razne predstavke vlastima za pobolj. šanje stanja naše brače onkraj grani. ce, uopee starala se je za naše ljude. — Podružnica je brojila 544 redovna čla¬ na na koncu god. 1938. Na to je Nadzorni odbor izjavio da je našao, poslije tačnog provjeravanja knjiga i blagajne, sve u potpunom i Zagreb, 12. lipnia. Preksinoč u 7 sati najbolj eni. redu i pred.ložio da se dade naveče održali su istarski Hrvati na Tre- apsolutorij staroj Upravi, sto skupsti- šnjevki sijelo u spomen brače Radiča. Sije- }} an jednoglasno. Zatnn je lo je održano na livadi izmediu gradskih dr - Lavs P red * 0zl ° da se * bo S vanred. kuča. Bilo je prisutno oko 300 ljudi, žena j- ■■ i djece. nih zasluga Matici, predsjednika g. R. Kata linic-Jeretova imenuje počasnim članom Jug. Matice u Splitu i njezimm doživotnim pretsjednikom. Skupštinari prihvatiše taj predlog največim odu- ševljenjem i aklamacijom. Izabrana je jednoglasno i nova uprava Oblasnog odbora Jug. Matice u Splitu i to doživotnim pretsjednikom R. Katalinič.Jeretov, a odbornicima Abra- mič dr. M., dir. S. Alfirevič, dr. J. Bar- bieri, dr. J. Eeroš, O. Budimir, R. Culic, V. Damjanovič, dr. A. Ercegovič, Milka Krstič, J. Krstinič, dr. M. Lekič, dr. V. Lavš, C. Madiraca, N. Marinkovič, A. Serdar, dr. R. Sestan, ing. I. Šakič, dr. I. štrk, dr. Z. šimunič, dr. U. Stanger, ing. F. šperac, T. Viškanič. — Revizor!: B. Doležal, M. Kresevič i V. Pellegrini. U eventualijama postavljeni su razni j važni predloži, koji su dani na obradu j i izvršenje novoj upravi a izmedju tih je g. Lovro Hribar predložio da se naša j Matica, u sporazumu sa drugim društvi- ma u gradu, pobrine da se mrtvi ostanci j splitskog neustrašivog borca i mučeni, ka za domovinu Ljubomira Krausa, stri. j jeljanog u Puli i tamo sahranjenog, pre. nesu u rodni grad Split uz dužne po-1 časti. — Matica če se zauzeti živo, da | se ostvari taj lijepi čin pijeteta. Skupštinu je pozdravilo pismeno više j pododbora, a brzojavno Matica u Za-1 grebu. G. V. Triva je zastupao lično [ bratsku podružnicu u Šibeniku. Sijelo je otvorio predstavnik istarske omladine Ivan Blaž in a, a zatim je Tone P e ruško održao predavanje o brači Ra- dičima. Predavanje je bilo popračeno čita njem odlomaka iz djela dra Ante Radiča u kojima se spominje Istra i istarski Hrvati Iza toga je študent Josip Perca n proči- tao članak dra Ilije Jakovljeviča iz »Hr- vatskoga Dnevnika« od 1. lipnia »Gradite¬ lji nove Hrvatske«. Na koncu su istarska djeca otpjevala pjesmu »Hrvatska živa«, koju su njihovi očevi pjevali prije rata, kad su išli na izbore. Sijelo je završilo poklikom »Slava brači Radičima« i pozdravom pretsjedniku dru Vladku Mačku. PROSVJETNO I POTPORNO DRUŠTVO »ISTRA« U SL. BRODU Slavonski Brod. — Prosvjetno i potporno društvo »Istra« u Sl. Brodu povodom idejnog tečaja, koji se je održao, dne 28 i 29 svibnja 1939 u Za¬ grebu održat če svoj članski sastanak u nedjelju dne 18 lipnja u 4 sata po¬ slije podne u društvenim prostorijama (Zrinjska ul. 57). Delegat koji je prisustvovao idejnom tečaju, podnijet če referat o istom. — Nakon referata diskusija. — Umoljavaju se članovi, da prisustvuju torne sa. Stanku. U fond »Istre« broj 24 šidak Franjo — Zagreb dinara 42.— slavije. Iz Istarskog akademskog kluba U blagajnicu I. a. k. stigao je iznos od 400 (četiri stotine) dinara, koju svotu su poslali iz Osijeka gg.: dr. Dinko Er¬ man, gradski liječnik din 100; dr. Josip Grškovič, sudac okr. suda din 100; dr. Ernest šterpin, sudac okr. suda din 100; prof. Krešimir Dorčič din 50; Ante če- hič, šef burze rada din 50, da bi time počastili uspomenu na rad u Istri po¬ kojnih dobrotvora dra Dinka Trinajsti- ča i Josipa Mandiča. Ovim se putem najljepše zahvaljuje, mo plemenitim darovateljima. — Odbor. U BEOGRADU JE OSNOVANO »DRUŠTVO SLAVENSKIH EMIGRANATA« U Jugoslaviji se nalazi veoma velik broj emigranata Slavenske narodnosti, specijalno Ceha, Slovaka, Rusa itd. — Neki istaknuti kulturni radnici u Beo¬ gradu pokrenuli su akcij u da se osnuje društvo, koje bi še brinulo za moralnu i materijalnu pomoč tim emigrantima. Ovih su dana potvrdjena od vlasti dru¬ štvena pravila, pa je bila sazvana kon. stituirajuča skupština. Za veče skupine osnovat če se posebne kolonije, članom društvo može biti svaki emigrant sla¬ venske narodnosti, koji mora dokazati, da se nije ničime ogriješio o interese svojeg naroda, ni o slavensku solidar¬ nost Osim emigranata može članom društva biti: svaki državljanin Jugo- ITALIJANSKA VLADA DELI ŠTIPENDIJE LJUBLJANSKIM AKADEMIKOM Italijanski generalni konzulat v Ljubljani je sporočil ljubljanski univerzi, da je itali¬ janska vlada podelila nekaj štipendij red¬ nim slušateljem in mlajšim absolventom za prihodnje, akademsko leto, ki se prične v Italiji oktobra 1939. Število štipendij bo do¬ ločeno v najkrajšem času. Reflektanti mo¬ rajo vložiti prošnje najkasneje do 20 junija na rektorat univerze. Med predpisi je na¬ vedeno. da mora prošnja biti spisana v ita¬ lijanščini, dalje, da ie treba priložiti krstni list, da reflektant dokaže, da je arijevskega porekla in potrdilo o zadostnem znanju ita¬ lijanskega jezika. Osebna vest — G. dr. Marijan Bregant, sekundarij banovinske ženske bolnice v Novem mestu, splošno priljubljeni bivši sekundarij javne bolnice v Celju, je napravil na kirurgični kliniki v Zagrebu pred državno komisijo z odliko izpit za specialista iz kirurgije. — Čestitamo! NOVI DIPLOMIRANI VETERINARI U mjesecu svibnju diplomirali su na ve- terinarskom fakuitetu Mirko Korpanj iz Za¬ dra i Pavao Susmel iz Rijeke. VJENČANJE Milenka Bazeli, kčerka našeg vrijednog prijatelja Josipa Bazeli-a vjenčat če se u Tivtu dne 17 lipnja o. g. s poročnikom boj nog broda II klase g. Tomom N. Kolumbaričem. Mla- dencima srdačno čestitamo! f Marija Benčina V zagrebškem sanatoriju »Merkuria je po kratki, a izredno težki bolezni umrla naša rojakinja Marija Benčina rojena v štorjah na Krasu. Pokojnica & bila dolgo let uradnica v pisarni naša ga bivšega poslanca v rimskem parlk' mentu dr. Wilfana, po preselitvi v j u ' goslavijo je bila uslužbena tudi pri žen' skem Svetu in končno v Privilegirani agrarni banki v Ljubljani, od koder in je smrt iztrgla v prezgodnji grob Po kojnica je bila zelo družabna in splošno priljubljena. Kot zavedna emigrantka se je udejstvovala v naših narodno obrambnih društviii in živo zasledovala vse dogodke v zvezi z našimi vpraša¬ nji. Kot zelo družabno in zelo pril j u bljeno tovarišico jo bodo marsikje do- grešali. Kako je bila priljubljena je po kazal njen pogreb, katerega se je ude' ležilo predvsem skoro vse uradništvo banke, kjer je na zadnje služila, in, ki n je na grob položilo lep venec cvetja. — Pri tej priliki naj omenimo po. snemanja vreden primer, ki ne sme ostati nezapisan. Uradništvo Privilegi. rane agrarne banke, je že ponovno po" kazalo svojo narodno zavednost in po" žrtvovalnost. Tako ob smrti svoje tova! rišice Benčinove, kot ob smrti očetov tovarišev Bidovca in Verbiča, je urad¬ ništvo zbralo za venec lepe vsote. Osta¬ nek denarja, ki znaša do sedaj skupno nad 1000 din pa je uradništvo poslalo deloma za potrebne slovenske šolske otroke na Kočevskem, deloma in to ob priliki smrti tov. Benčinove, pa otrokom v Prekmurju in to preko CiriLMetcdcve družbe v Ljubljani. Smatramo, da je bil s tem spomin pokojnikov počaščen na način, ki je posnemanja vreden in dostojen. Naj bo ob tej priliki izrečeno sožalje vsem sorodnikom in svojcem gdč. Ben¬ činove, njej pa lahka svobodna zemlja. * f Polenca Curk Ličen Našemu narodno zavednemu rojaku Ivanu Curku iz Budanj je umrla hčerka Polonca C u r k-L i č e n dne 17 t. L v tržaški bolnici. Pokojnica zapušča moža in dva mala fantka, ki sta prišla tudi v emigracijo s starim očetom Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje! * f Gosler Franc 20 maja je umrl v Idriji 1931 od¬ puščeni rudniški paznik Gosler Franc, ki ga je na njegovi zadnji poti k sv’ Križu spremila velika množica prijate¬ ljev ter znancev. Teden dn) Kasneje mu je sledil poklicni tovariš, rudniški paz¬ nik v pokoju Ržen Franc, ki je dolgo bolehal za mučno in neozdravljivo bo¬ leznijo. Tudi njegov pogrni- je bil lep. V maju je umrla tudi gospa Levstik Marija, vdova po učitelju v visoki sta¬ rosti. Pokojnikom blag spomin priza¬ detim družinam in svojcem naše iskre¬ no sožalje. IDRIJSKI RUDNIK V PRODAJI Živasrebrni rudnik bo po 350ti h letih prešel v privatne roke Idrija, junija 1939. — Zadnje čase je v »Istri« pogosteje citati novice iz našega kraja Tako je tudi prav! Idrija je številčno največji naš kraj v .Jul. Krajini, ki je ho tnogeno naseljen s Slovenci tako, da peščica tujcev ne prihaja v poštev Živi sicer skrito življenje med visokim hribovjem, oddeljena od vseh prometnih žil, vendar je razumljivo da je med desettisočem duš vedno kaj no vega, ua. žalost, novejši čas le trpkega, kar je vredno omembe in sporočila množici ži vih rojakov izven doma, katerih število se je posebno povečalo po usodnem 1931 letu ko je bilo na silo izgnanih na stotine rudar jev, ki jim je uprava rudnika odpovedala delo radi njihove narodne zavednosti; ti so se mahoma zatekli v Jugoslavijo in se za rili v bosanske ter srbske rudnike, da na¬ daljujejo svoje teško delo pod zemljo. Te predvsem zanimajo novice iz rodnega kraja Pa tudi ostali rojaki z Goriškega, posebno inteligentje. ki so se v tolikem številu šo lali na naši realki, in ki so iz Idrije od nesli najlepše vtise, kot so sami ob odnosu znova in znova zatrjevali, tudi njih prav gotovo zanima naše življenje. Danes nam narekuje pisanje žalostna in usodna vest, ki smo se je vsi zgrozili, da bo država rudnik prodala privatnikom. Neka teri trdijo, da bo rudnik kupila družba, ki eksploatira, labinski rudnik, drugi trdijo, da bo novi lastnik družba iz Monte Amiata. tretji zopet, da se za nakup interesirajo Nemci. Prodaja se bo menda izvršila z no vim proračunskim letom, to je začetkom ju¬ lija. Vse življenje v naši kotlini se suče okoli živega srebra, ki je dajal sicer skro¬ men toda siguren kruh številnim družinam iz roda v rod že štiri stoletja. Ni čuda. če je ta vest že v itak slabih okoliščinah uda¬ rila med naše izmozgano l 3 p d stvo _kot grom, da se mnogi rudarji, očetje številnih dr žin dobili živčni napad-. Stoletje so se podile nad tem zemeljskim bogatstvom hude borbe mars.kak kapitalist je skušal zariti svoje kremplje v na«o ho njegov pomen in vrednost, ga ni hotela dati iz rok in je budno pazila na to svojo po sest. Priznati se ji mora, da je v tehničnem pogledu nadvse brižno skrbela za rudnik Malokje je dobiti tako vzorne naprave in izgradnje celega sisiema rovov. Na odgovor¬ na mesta je pošiljala preskušene strokov¬ njake, po največ Čehe in češke Nemce, ki so ustvarili edinstveno delo primerno svo jim strokovnim znanostim in zmožnostim Kot je pač pri vsaki taki stvari, je .država ob svoji veliki skrbi za dobiček, cesto po¬ zabljala na pridne mravlje, ki so bile in so še, duša vsega — na rudarja. Še malo pred njenim polomom je veljal pri nas ne kak fevdalni sistem dajatev: rudar je dobi val plače v naturi in denarju Ko je po od ločni in žilavi borbi za socialno pravico za¬ sejala rudarju lepša bodočnost, je na žalost zavih ral a svetovna vojna, ki je grozno ko sila med sestradanimi rudarji. Po svetovni vojni, pod novim gospodarjem je par let vladalo zadovoljivo stanje. Svet je bil v ob¬ novitvi in popraševanje po živem srebru je bilo veliko tako, da ie radi dobre konjukture tudi rudar lepo zaslužil. V dolgih stoletjih je rudar spoznal, da je še najboljše služiti državi, pod katero je kolikor toliko siguren za svoj obstoj in je lahko pričakoval vsaj nekaj socialnih pra¬ vic. To prepričanje se je vzdržalo potom ustnega izročila v dolgih rodovih, posebno še na praktičnih zgledih razmer v ostalih rudarskih obratih pod privatno posestjo, kjer je izžamanje še veliko večje in zaščita manjša, a kar je glavno, kjer človek ne ve, če bo jutri zanj še dela, ali pa ho radi slabe kupčije poslan na dopust za nedoločeno dobo — v stradež. Ko je po svetovni vojni italijanska državna uprava prevzela rudnik se je bila razširila vest, da ga misli prodati privatnikom Med delavstvom je tedaj zavr šalo, Instiktivno so se dvignili vsi brez raz like, kot en mož in zahtevali, da se poga janja prekinejo ter da država rudnik ob drži v svoji upravi; zagrozili so s stavko in poplavo rudnika. Država kot izgleda, se je tedaj ndala, razburjenje in govorice so ponehale in strah pred to nevarnostjo je bil za enkrat odstranjen. Uprava je sicer pod novim režimom začela pritiskati, toda 'spričo homogenosti delavstva obotavljaje, previdno in postopno. Delavstvo se je tudi previdno izmikalo ter je v boju ohranilo nekako revnotežje stanja, boječ se seveda, da ne bi s preostrim nastopom napotilo dr¬ žavo h konsekvencam, katerih višek bi bil pač prodaja rudnika. Tudi plače rudarjev so se postopoma iz leta v leto nižale vendar je v rudarju živela zavest, d aje še vedno bolje tako, saj bi nazadnje s prodajo dvakrat zgubil: poslabšal bi se mu še bolj gmoten položaj, politična oblast pa bi še vedno ostala tu in izvajala pritisk, v nekem po¬ gledu še lažje, ker bi kot orožje porabila lastnika in se za njega skrila. Nekajkrat je uprava skušala domače delavstvo zamenjati z delavci iz starih pokrajin. V letu 1924. so pripeljali nekaj sto teh delavcev. Toda Ita¬ lijan, ki ni rojen za rudarja, se ni mogel vživati v nove razmere. V teku nekaj mese cev so vsi odšli, ostalo je le še par priga njačev in še ti v svetlobi dneva, za štetje vagončkov in v žgalnici. Našega človeka, ki je na to, sicer teško delo, od svoje mlado sti fizično in psihološko pripravljen, ki mu je že kar nekaj samo ob sebi umevnega, da bo po izpolnjenem 16-tem letu stopil s krampom in jamšarico ob stran očeta od¬ nosno za njim izpolnil vrzel v jami — tega našega človeka niso mogli nadomestiti. V dobi krize je oblast še bolj pritisnila z raz¬ nimi političnimi zahtevami in poslala nad ubogo rudarsko množico prosiulega politič nega tajnika Mutta, ki je dolgo ocenjeval postojanke in situacijo ter končno brutalno udaril z bičem v tisočgiavo rudarsko druži no ter je razgnal na vse strani, da je ostalo 500 mož. Na njegovo mesto je kasneje stopil sam ravnatelj rudnika, ing. Ricei. katerega celo dolže, da je sam zahteval in sam ščuva) Mutto nad rudarje ter mu da¬ jal vso podporo, ker se sam spočetka n) upal nastopiti. Toda po odhodu imenovanega je pokazal svoj pravi obraz z raznimi Sika nami in nesocialnimi odloki, s katerimi je prikrajševal, kjer je le mogel, že itak borni zaslužek. Toda vse te šikane in slabljenje gmot¬ nega položaja, kot zgleda, so imele le na¬ men zlomiti in streli vsak odpor rudarja ter ga sprijazniti z najslabšim Priznati je treba, da je bila priprava dobra (er ie do¬ segla svoj namen. Danes je miš človek stvarno izmozgan in pod stalnim vihtenjem biča že zapadel v apatijo ter je v danih okoliščinah nezmožen zahtevati svojin pra vic. Vest o prodaji rudnika je spic-iel z obupom in ob misli v negotovo hodnem st so se stisnila srca Prodani bomo, gre od ust do n;f in pov¬ sod se o tem s strahom pogovarjajo in ko¬ mentirajo, kakšen je nazadnje pravi vzrok te prodaje, saj je produkcija nadvse zado¬ voljiva. Sirijo se najžaiostnejše novice tako napovedujejo, da bo radi ie prodaje država upokojila vse rudarje in ostale uslužbence s preko 20-letnim službovanjem, ostale pa bo enostavno odpustila z neznatne odprav¬ nino. Upokojenci bodo še nekako shajali. sa 3 je naš rudar zelo skromen, toda kaj naj počne ostala polovica, ki bo vržena na ce¬ sto! To bo direkten pogin prave, one staie slovenske Idrije! Idrija je znana radi svo¬ jih številnih družin, kaj bodo počeli ubogi očetje, kam naj se v teli razmerah obrnejo, ko ni denarja nili za najpotrebnejše?! Za, idrijskega rudarja pomni stotak premoženje, ob katerem žive 5—8 članske družine 30 dni, kje naj ga dobi za izselitev. Ob tej misli je pač razumljiv obup. ki se polašča rudarjev. Toda iskrica upanja še vedno tli v našem človeku, da bo zdržal in preživel tudi to najhujšo krizo, ki se mu obeta Ljudje upajo, da bo družba, ki bo rudnik prevzela, vsekakor prisiljena, zaradi svojih koristi, sprejeti naše ljudi ponovno na deio- Saj to je vendar stari kader, ki je v te.} stroki strokovnjak in edino more nuditi ustniku garancijo za uspešno delo S pro¬ dajo rudnika vstaja pred rudarjem še vse- polno vprašanj. Toda že bližnja bodoč¬ nost bo na ta vprašanja odgovorila. Ironija usode je hotela, da smo žalostno vest o prodaji rudnika sprejeli takorekoč na predvečer našega največjega praznika. e v - Akacija, ki ga vsako leto Idrija slovesno proslavlja 21 junija, kot spomin na on} zgodovinski dan, ko je pred več kot 400 leti zapela lopata naših pradedov in odprla svetu bogat zaklad dragocene živosrebrne rude in dajala skozi stoletja zaslužka tisočerim slovenskim družinam (***) ___ 1Vfl v stari ivonimtrnvn ni «8 U) Kal - Vlasnlt - izdavae-. Kntmira; .istra. uasHrvm.vs o. a. ;xa u srn »pnraa •—, PRKFKT rADETIČ — OdgoTorni me dnir i v AN Sl aki * tiskarn od-ovara: Radelj Polanovtč 7.atrr Pica m 131 »Istra- zini =rakns tiertns i» eetaft — BroJ iu-oilovenska štampa d- d- ni. e0 dtne 24 d. zn ' tozerortvo dvostrnko. za Ameriko 8 dolara na eodlna - Oglasi se računa jo oo eltnIM- čekovno); računa * 6 789. - Pretplafa: za oljem goamu ib a. m BuknpTsI s- ne vračajo-