LETNIK XLIII APRIL 2005 CENA 450 SIT Naprava za vžiganje modelarskih raketnih motorjev Namizni igralni avtomat jh-lpJBj j J J 1 -j n / / ,K i ■' . ■imhhhiAii^ 3W | \ . -1 lTlm Podrobne., lilca' -»fe e , .. predstavljenih mo.. - ||IP IM ijiflZ^ri' I %5«y* " r- in druge novosti fk -. ^ J najdete v katalogu ^ | N 20051 GF>AUp *efi q ,y 46 strani letalskih modelov in helikopterjev ^4 c 0 . ,v 22 strani ladijskih modelov ;<• 26 strani avtomobilskih modelov p °stf Sch :< 24 strani RV-tehnike in polnilnikov ,y 14 strani elektro/ ' 34 z • o. 7 3 „ motorjev in motorjev z notranjim zgorevanjem 23o Kirchh P - -V 18 strani pribora. Pner -«e-„ Compaj* nar.^ 8 Compact Control 8 nar. št. 2893 Compact Control 15 nar. št. 2891 'Jm L ; J J ti J U J®'* 'H li ® te U ® 0 IrasMalm mstoijo • Motorji z maso 24 do 950 g za široko uporabo pri modelih letal • Zelo ugodno razmerje med močjo in maso motorjev • Odlična CAM kakovost obdelave • Optimalni prenos moči pri neposredno gnanem propelerju • Dobavljivi pribor za posamezne motorje: nosilci motorjev, kape propelerjev, nosilci propelerjev, itd. • Zmogljivi krmilniki za posamezne brezkrtačne motorje ^ • Zagotavljanje tehnične pomoči na forumu* Mibo Modfm£ • Spletni naslov foruma: http://www.mibojets.com/forum3 %!£. 3S\- 7716 COMPACT 160 7,2 V nar. št. 7700 ■ ■ COMPACT 170 7,2 V nar. št. 7702 ■■ COMPACT 180 7,2 V nar. št. 7703 ■■ COMPACT 235 nar. št. 7704 7,2 V ■ ■ nar. št. 7705 9.6 V ■ ■ COMPACT 240 nar. št. 6516 4.8 V ■ ■ nar. št. 6517 9.6 V ■■ COMPACT 260 nar. št. 7706 7,2 V ■ ■ nar. št. 7707 8,4 V ■ ■ COMPACT 300 nar. št. 7708 7,2 V ■ ■ nar. št. 7709 9,6 V ■ ■ COMPACT 320 nar. št. 7710 7,2 V ■ ■ nar. št. 7711 9,6 V ■■ COMPACT 330 7,2 V nar. št. 6518 ■ COMPACT 340 6 V nar. št. 6519 ■ COMPACT 340 7,2 V nar. št. 6520 ■ COMPACT 350 S 8,4 V nar. št. 7712 ■ COMPACT 350 8,4 V nar. št. 7713 ■ COMPACT 390 9,6 V nar. št. 6521 ■ COMPACT 440 12 V nar. št. 6522 ■ COMPACT 480 nar. št. 7714 9,6 V ■ nar. št. 7715 12 V ■ COMPACT 490 16 V nar. št. 6523 COMPACT 555 20 V nar. št. 7716 ■ COMPACT 650 20 V nar. št. 6524 ■ COMPACT 850 30 V nar. št. 6525 ■ 6519 Motorjem pripadajoči krmilniki po ustreznih barvah podlage: ■■■■■■■ JI Trgovina Mibo Stara c. 10, 1370 Logatec tel.: 01/759 01 01, faks: 01/759 01 03 e-pošta: trgovina@mibomodeli.si e-trgovina: http://trgovina.mibomodeli.si 7700 8 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih APRIL 2005, LETNIK XLIII, CENA 450 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Odgovorni in tehnični urednik revi/e: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.$i internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 450 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2250 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 9000 SIT (40 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SVVIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Model turistične ladje, ki je nastajal v zimskih mesecih, je nared za plovbo. Foto: Matej Pavlič KAZALO 2 7 PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU V NURNBERGU. NAPREJ PROTI MARSU! ... 12 MODEL TURISTIČNE LADJE (3. DEL). 14 16 MINIATURNA STISKALNICA. DOLOČANJE TEŽIŠČA LETALSKIH MODELOV (4. DEL) 25 26 29 POPRAVILO LETALSKIH MODELOV (2. DEL). NAPRAVA ZA VŽIGANJE MODELARSKIH RAKETNIH MOTORJEV. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - JUNKERS JU 290 A-5 “SEEADLER (REVELL, KAT. ŠT. 04340, M 1 : 72) 30 32 MODEL KOVAŠKEGA KLADIVA . . NAMIZNI IGRALNI AVTOMAT 36 PAPIRNATI SLADKI ŠOPEK 38 KOPALNIŠKA PREPROGA IZ VPOJNIH KRP 40 MOZAIČNO OBLEPLJENI JOGURTNI LONČKI t isi april 2005 1 REPORTAŽA Plastične makete na sejmu v Nurnbergu MITJA MARUŠKO, foto: A. Pavko - Čuden Razstavne police na niirnberškem sejmu s številnimi že pripravljenimi novostmi nam obetajo leto obljub in renesanse merila 1 : 32 med letalskimi maketami. Veliki klasiki make- tarske industrije ponujajo za tržno preživetje primerno število novosti, ki pa so v več kot polovici primerov osvežene izdaje že znanih maket. Tovrstna tržna strategija je namenjena osvajanju povprečnega kupca, ki maketo se¬ stavlja kot igračo. Svetla izjema so vzhodno¬ evropski proizvajalci, ki v majhnih serijah ponujajo makete letal in drugih objektov, ki jih doslej še nismo videli. V Nurnbergu so bili tudi letos številčno dobro zastopani, zato bomo v prikazu novosti nekaj strani nameni¬ li tudi njim. Pa si oglejmo, kaj nam ponujajo največji. Revell Revell nadaljuje svojo navezo z japonsko Hasegawo, uglednim azijskim proizvajalcem maket, slovenskemu uvozniku Hibisco, d. o. o., pa gre zasluga, da so makete na slovenskem trgu dosegljive po primerno nižjih cenah. Tr¬ govinske police bodo ugledale tudi nekatere Matchboxove makete in v Revellovi embala¬ ži skrite Italerijeve in Zvezdine makete. Re- vellov katalog skuša napovedati četrtletje, v katerem predvidevajo izid posamezne ma¬ kete, zato bomo ta podatek povzeli tudi v naši predstavitvi. Res pa je, da se lanskoletni Revellovi načrti niso popolnoma uresničili. Lanski darilni paket s slavnim concor- dom »Adieu Concorde« (05755) v merilu 1 : 144 in oznakami francoskega letalskega prevoznika Air France bo letos nadomestil nov darilni paket z oznakami britanskega BOAD s posterjem in muzejsko brošuro (05757-11). V darilni paket so zavili tudi make¬ to Nelsonove poveljniške ladje Victory v me¬ rilu 1 : 146, priložili velik poster (05758-11) in tako obeležili 200-letnico pomorske bit¬ ke pri Trafalgarju, v kateri je admiral Nelson porazil združeno francosko-špansko floto. V merilu 1 : 144 se nam obetajo MDD AV-8B harrier (04038-1), nova izdaja potni¬ škega letala fokker 100 (04246-1), boeing B 737-800 »Ryan Air« (04241-11), airbus A 380 »Emirates« (04237-1), antonov An-124 (04221-III) pa je še obljuba iz leta 2004. Med novostmi maket civilnih zračnih plovil najde¬ mo še ponatis stare Revellove makete douglas DC-7 v merilu 1 : 122 (04242-IV) z oznakami SAS in Pan-Am, ponatis Hasegawine makete cessna citation-I v merilu 1 : 48 (04228-1), ponatis Italerijeve makete douglas DC-3 z oznakami Swiss Air in KLM v merilu 1 : 72 (04248-1) in maketo dvosedežnega jadralne¬ ga letala schneider ASK 21 v merilu 1 : 32 (04224-11). Upajmo, da bo Revell nadaljeval v tej razveseljivi usmeritvi in ponudil še druga sodobna jadralna letala v privlačno velikem merilu. Novosti v merilu 1 : 72 so redke. Dobro¬ došla sta ponatisa Italerijevih maket nemških vodnih letal dornier Do-24 (04362-IV) in blohm&voss BV-138 (04368-IV). Heinkel He-70 F-2 »blitz« (04229-1) in hawker hun- ter F.Mk.6 (04350-11) sta ponatisa že znanih Matchboxovih maket, ameriški bombnik B-25J mitchell (04360-1) pa ponatis odlične Hasegawine makete s strojničnim nosom. Upajmo, da bo istega izvora tudi lockheed/ martin F-16 B (04355-1). Maketa prototipa eksperimentalnega ruskega lovca MiG 1.44 MFI (04369-IV) bo verjetno Zvezdina make¬ ta, francoski lovec mirage 2000C pa Italeri- jeva (04366-1). Na slovenski trg pa zamuja odlična izvirna Revellova novost MiG-21 F-13 (04346-1). Pred leti je Revell že ponujal dio- ramo sodobnega nemškega letališča, tokrat pa bo betonski hangar z letališko opremo in maketo eurofighterja (04376-IV) na voljo kot novost leta 2005. Queen Mary 2(1: 400), Revell DGzRS Hermann Marivede (1: 72), Revell Pripadniki nemške mornarice (1: 72), Revell Novosti v Revellovi oklepni diviziji merila 1 : 72: M2 bradley v zgod¬ nji izvedenki (skrajno levo) in britanski ivarrior z dodatnim okle¬ pom (desno), Revell Airbus A 380, Revell Nelsonova Victory, Revell Crusader Mk.III (1:35), Revell TTKI 8 2 april 2005 REPORTAŽA V preteklih letih so bile novosti iz Mono- gramove delavnice kalupov v merilu 1 : 48 kar številne, letos pa se obeta le ponatis sov¬ jetskega lovca MiG-15bis (04573-IV). Maketi ameriškega mornariškega lovca F4U-7 corsair (04590-11) in britanskega lovca supermari- ne spitfire Mk.IX C (04554-IV) bosta pona¬ tis Hasegawinih kalupov. Z maketo F/A-18E super hornet (04585-III) se ponudba novosti v merilu 1 : 48 konča. V merilu 1 : 32 so v letu 2005 pri Revellu pripravili dokaj neobičajno novost, maketo ameriškega lovca P-51D mustang iz prozor¬ ne plastike in s sestavnimi deli za notranjost trupa in kril z elektromotorjem. Helikopter¬ ska flota bo obogatena za dve maketi proto¬ tipa eurocopterja EC 145, ene v merilu 1 : 72 (04422-1) in druge v merilu 1 : 32 (04481-IV). Eurocopter EC 135 »Air Zermatt« bo na voljo v merilu 1 : 32 (04423-IH) in v merilu 1 : 72 Prozorni P-51D mustang (1:32), Revell Volvo VN(1: 24), Revell Med ladijskimi maketami pripravljajo ponatis ladje slavnega raziskovalca Charle¬ sa Darwina H. M. S. Beagle v merilu 1 : 96 (05458-1). Med maketami v merilu 1 : 1200 ponatiskujejo R. M. S. Titanic (05804-1), nem¬ ško oklepnico Bismarck (05802-1), nemško križarko Gneissenau (05803-1), ameriško le¬ talonosilko CV-6 Enterprise in sodobno tu¬ ristično križarko Aida (05805-1), medtem ko je maketa Queen Elisabeth II (05806) popol¬ na novost. Spet bo na voljo veličastna Queen Mary 2 v merilu 1 : 400 (05223). Med Revel- lovo klasiko sodita tudi maketi ameriške to¬ vorne ladje tipa C-3 »Hawaiian Pilot« v merilu 1 : 380 (05236-11) in ameriška čezoceanska ladja na jedrski pogon Savannah v merilu 1 : 380 (05235-1). Maketa nemške žepne oklepnice Admiral Graf Spee v merilu 1 : 720 bo ponatis odlične Italerijeve makete. Ameri¬ ška desantna letalonosilka U. S. S. Boxer bo Blohm & voss BV138 (1: 72), Revell Motor honda RC 211 V (1:9), Revell vette C6 v merilu 1 : 25 (07368-IV). V naj¬ večjem merilu 1 : 12 pa prihajata ferrari F40 (07448-1) in ferrari testarossa (07447-1). Očitno je Revellova avtomobilska sezona v znamenju Ferrarijeve rdeče barve. Motociklistično zbirko lahko dopolnite s petimi novostmi v merilu 1 : 9: norton manx 500cc (07934-11), MV agusta 500cc »Tre Cilin¬ dri« (07935-1), honda RC 211 V »Gresini Mo- vistar Team« (07929-1), yamaha Ml »V. Rossi« 2004 (07930-III) in honda RC 211 V »Pramac Pons Team« 2003 (07936-111). Novosti med maketami tovornjakov pri¬ našajo slikovite barve kombinacije. V merilu 1 : 25 bosta na voljo peterbilt alascan hauler brez prikolice (07545-1) in kenworth K100 aerodyne (07546-IV), v 1 : 24 pa še privlačno rumeni Silnalcov reklamni kamion vlačilec (07547-1), vlačilec volvo VN (07534 in priko¬ lica cisterna (07554-IV). 14 JAS 39 A grippen (1:48), Revell Eurocopter EC-135 (1 ■: 32), Revell Kenu>orthov vlačilec K100 aerodyne in aluminijasta priklopna cister¬ na sta dve ločeni novosti (1:25 in 1:24), Revell. Volvo VN 670 in ameriško vlečno vozilo (1:24), Italeri (04475-1). Zvezdini kalupi bodo verjetno osnova za maketo ruskega helikopterja mil Mi-8T v merilu 1 : 72 (04477-1). Matchboxo- vih korenin ne bo skrila maketa ameriškega transportnega helikopterja MH-47E chinook v merilu 1 : 72 (04480-1). V 1 : 48 bosta na voljo še nemški izvidniški helikopter Bo 105 VBH/PAH1 (04482-11) in ameriški jurišni helikopter beli UH-1C/E huey hog (04476-1). Maketa francoskega jurišnega helikopter¬ ja alouette II PAH bo novost v merilu 1 : 32 (04478-IV). TIM' na voljo v merilu 1 : 700 (05025-1), korenine pa dolguje odlični Dragonovi maketi. Izvirna novost bo sodobna nemška podmornica raz¬ reda U212 v merilu 1 : 144 (05019-IV). Ljubitelji maket dirkalnikov bodo lahko po¬ segli po novem mclaren mercedesu MP4-19B v merilu 1 : 24 (07241-IV). V merilu 1 : 24 bo na voljo maketa ford escort Mk.II (07374-1), BMW alpine roadster V8 (07359-IV), porsche 944 turbo (07363-11), BMW Z1 (07361-1), fer¬ rari 612 scagietti (07364-1), GTO (07371-III), ferrari 3665 GTB4 daytona (07373-1) in cor- V zbirki figur v merilu 1 : 72 so pri Revel¬ lu pripravi nemško cesarsko pehoto (02556-1) in švedsko pehoto (02557-1) iz tridesetletne vojne (1618 do 1648). Med figurami vojska Napoleonovih vojn med leti 1803 in 1813 bomo lahko posegli po francoskih huzarjih (02586-1), francoskih dragoncih (02587-1), francoskih topničarjih (02588-1) in pruskih konjenikih (02589-1). Na dve izvirni Revello- vi maketi, podmornico razreda VII C in hitri torpedni čoln serije S-100 boste lahko posta¬ vili figure nemške mornarice (02525-IV). april 2005 3 Honda RC211VMaxa Biaggija (1 :9), Italeri Fiat CR.42 falco (1:48), Italeri Nove makete oklepnih vozil v merilu 1 : 72 so Revellova odlika v zadnjih letih. V že znanem kakovostnem slogu lahko priča¬ kujemo sodobni nemški oklepni avto dingo (03142-111), oklepni transporter z dodatnim oklepom warrior (03144-11), zadnjo različico ameriškega tanka abrams M1A2 (03146-IV), ameriški oklepni transporter M2 bradley v zgodnji izvedenki (03143-1) in nemški sa¬ mohodni top Sd.Kfz.164 in serirhinoceros (03148-111). Poleg maket v klasičnem meri¬ lu 1 : 72 so se pri Revellu odločili ponuditi serijo maket v merilu 1 : 76: britanski tank sherman firefly (03211-1), lahki ameriški tank M24 chaffee (03213-1), samohodno hav¬ bico M7 HMC priest (03216-1), ruski tank T-34/76, model 1940 (03212-1), nemško samo¬ hodno havbico Sd.Kfz.124 wespe (03215-1) in nemški oklepni kolesnik Sd.Kfz.234/2 puma (03214-1). V merilu 1 : 35 bo Revell ponudil le eno novost, britanski tank crusader Mk.III (03075-1), pa še ta ima svoj izvor pri Italeriju. V merilu ljubiteljev malih železnic 1 : 87 bo nova maketa ruske dizelske lokomotive BR 231 (02185-III). Za nadebudne mlade maketarje Revell že vrsto let pripravlja makete v različnih merilih v seriji MiniKit. Sestavni deli so že pobarvani in opremljeni z oznakami. Vse ponujene novosti smo že videli v prejšnjih Revellovih izdajah, le barvne sheme in ozna¬ ke se bodo spremenile. Za nekoliko večje in malce manj zagnane je zanimiva serija že obarvanih maket znanih dirkalnih in šport¬ nih avtomobilov v merilu 1 : 32. Tokrat gre za štiri ferrarije 360 challenge: »Ange Barde« (07136-IV),« NorbertGraf« (07137-IV), »Markuš Lehner« (07138-IV) in »Norbert Walchhofer« (07139-IV). V enako gradbeno nezahtevni seri¬ ji »easykit« se bodo v merilu 1 : 32 pojavile ma¬ kete terenskih vozil veliko bolj zahtevne dirke Rallye Dakar: nissan pick-up »McRae/Thorner« (07135-III), mitsubishi pajero evolution »Pet- erhansel/Cottret« (07133-HI), VW race toua- reg »Kleinschmidt/Pons« (07132-III) in X-raid BMW X5 »Alphand/Magne« (07134-111). 4 Yamaha YZR 500 (1:9), Italeri Grumman TBF-1 avenger (1: 48), Italeri Revellova ponudbo plastičnih maket se dopolnjuje s serijami novih izdelkov v želji, da bi obdržali doseženi tržni delež in zajeli tudi tiste, ki maket ne sestavljajo in od repli¬ ke izvirnika pričakujejo tudi gibanje. V me¬ rilu 1 : 32 je na voljo serija radijsko vodenih maket avtomobilov. V vsakem kompletu so dve že pobarvani karoseriji, baterije in napra¬ va za vodenje. V tej seriji bodo na voljo audi TT-R DTM 2002 (24150-1), mercedes-benz CLK-DTM 2002 (24151-1), opel astra V8 coupe DTM 2002 (24152-1), peugeot 307 WRC 2004 (24153-1), subaru impreza WRC 2004 (24154-1) in citroen xsara WRC 2004 (24155-1). V merilu 1 : 87 lahko izbiramo med štiri¬ mi tovornjaki vlačilci s prikolico, poslikano z najbolj znanimi turističnimi vedutami glav¬ nih evropskih prestolnic - Berlina, Amster¬ dama, Londona in Pariza. V pričakovanju nadaljevanja filmske serije Vojna zvezd so pri Revellu že pripravili serijo hitro sestavljivih maket Anakinovega zvezd¬ nega lovca (06650), Obi Vanovega zvezdne¬ ga lovca (06651), droidni lovec »Tri.Fighter« (06652), lovec ARC-170 (06653), transport¬ no vozilo AT-RT (06654) in republikanski zvezdni rušilec (04860). Evropska premiera je načrtovana za mesec april, zato makete ne bodo smele zamujati. Njihova dostopnost na slovenskem trgu pa je še vprašljiva. Italeri Trboveljski uvoznik Metronic Komet, d. o. o., v letu 2005 ostaja dobavitelj vseh Italerijevih novosti. Njegova pokroviteljska dejavnost pa se v letu 2005 širi, saj bo pod¬ prl organizacijo maketarskih tekmovanj, kot npr. tradicionalni Pokal Italeri-Heller. Med zračnimi plovili v merilu 1 : 72 bodo na voljo ponatisi rafale M (036), mes- serschmitt Bf 110G-4/R3 (1039), junkers Ju-87D-5 stuka (1070), nemškega vleč¬ nega letala velikih jadralnih letal heinkel He-lllZ zwilling (1119), focke wulf Fw-190 D-9 (1128), fiat BR 20 cicogna (1143), F-14A Volvo VN 780 (1:24), Italeri Fiat G.91 RI/3 (1: 48), Italeri tomcat (1156), HH-53C jolly green giant (1035), ACH-47A gunship chinook (1054), UH-34J sea horse (1066), OF1-6 A cayuse in OH-58D kiowa (1185). Med novostmi v merilu 1 : 72 si lahko obetamo nemški bombnik dor- nier Do-217E (1250) in francosko britansko šolsko letalo jaguar T.2E (1251). Maketi britan¬ skega bombnika wellington Mk.X (1252) in ameriškega mornariškega izvidniškega letala lockheed hudson Mk.III/IV (1253) bosta na¬ stali v sodelovanju s češkim MPM-jem. Zadnja novost v tem merilu bo sodobni britanski mornariški helikopter merlin F1MA.1 (1248). V merilu 1: 48 se nam obeta novi JAS 39A gripen (2638), ki že žanje prodajne uspehe v novih članicah NATA, ameriški mornariški jurišnik EF-18G growler (2641), italijanski lahki jurišnik fiat G.91 Rl/3 (2645), britanski lovec supermarine spitfire Mk.XVI E (2646) in zadnja izvedenka ameriškega transportne¬ ga letala lockheed C-130J hercules II (2643), Maketa ameriškega mornariškega lovca F-4J phantom II (2642) je Escijevega pore¬ kla. Upajmo, da pri ameriškem torpednem letalu grumman TBF-1 avenger (2644) uzre¬ mo sestavne dele odlične makete ameriške¬ ga proizvajalca Accurate Miniatures. Nadvse dobrodošla bo maketa italijanskega lovca fiat C.R.42 v merilu 1 : 48. V seriji figur v merilu 1 : 72 se bodo po¬ javili ameriška pehota iz časa osvobodilne vojne izpod britanskega jarma (6060), indi¬ janski bojevniki (6061), srednjeveški vitezi (6108), nemške elitne enote iz 2. s. v. (6068), ruska pehota v zimskih uniformah (6069), iz časa Napoleonovih vojn pa francoska peho¬ ta (6066), pruska pehota (6067), francoski grenadirji (6072) in ruska pehota (6073)- Makete betonskega bunkerja iz 2. s. v. (6070), vaške hiše (6074), večjega vaškega poslopja z oboki (6075) in srednjeveških vojnih strojev (6071) bodo razveselile graditelje dioram in igralce vojnih taktičnih iger. V me¬ rilu 1 : 32 med novostmi najdemo francoske topničarje (6868), rimska gladiatorja (6869) in okope topniških položajev v 19. stoletju (6870). april 2005 REPORTAŽA Med maketami oklepnih vozil in druge vojaške tehnike se pojavlja še nekaj Escije- vih ponatisov: nemški lovec tankov Sd.Kfz 162 jagdpanzer IV (7028), nemški lovec tank Sd.Kfz.186 jagdtiger (7030) in sodobni nem¬ ški tank leopard 1A2 (7031)- Makete nem¬ ških oklepnikov Sd.Kfz.232/6 rad (7032) in Sd.Kfz 234/1 puma (7029), britanskega topa z vlačilcem morris quad tractor/25 pdr. (7027) ter ameriškega amfibijskega trans¬ porterja LVT (A)-l (7033) pa naj bi bile iz¬ virne novosti. Tildi med maketami v merilu 1 : 35 je veliko ponatisov in malo novosti. Ponovno bodo na voljo: italijanski samohodni top S.P.G 75/18 M40-M41 (6241), nemško te¬ rensko vozilo Kfz.15 horch (6215), ameriški 2,5-tonski tovornjak (6217), oklepnik LAV 25 s protiletalskimi raketami (6274), nemški lovec tankov jagdpanther (6275), ameriški tank sherman M4A3 (6440) in nemški pol- goseničar demag Sd.Kfz. 10 (6443). Nekaj svežine prinašajo makete britanskega proti¬ letalskega tanka crusader (6444) in dve iz¬ vedbi nemškega oklepnika Sd.Kfz 232/6 rad brez epoksidnih dodatkov za motor (6433) in z njimi (6445). Med maketami ladij zasledimo le eno no¬ vost - ameriško letalonosilko U. S. S. Ronald Reagan (5533) v merilu 1 : 720. Zbirko maket tovornih vozil v merilu 1 : 24 v letu 2005 dopolnjujejo vlačilca volvo VN 780 (3818) in volvo VN 670(3827), vla¬ čilec s prikolico in motorjem yamaha T&T (3823), ameriški tovornjak vlačilec mačk (3825), tovornjak scania R580 V8 (3829), Citroenov tovornjak za tekmovanja WRC 2004 (3830), ameriški tovornjak s poslikano prikolico »Baywatch« (3832), vlačilec scania R144L s prikolico »Dragon« (3833), vlačilec brez prikolice DAF XF95 super space cab 2004 (3834), prikolica s poslikavo (3831) in tovornjak s prikolico honda movistar T&T z motorjem (3828). V merilu 1 : 24 bosta na voljo še maketi terenskega vozila mercedes benz 230G »Paris-Dakar« (3692) in stratos HF WRC (3693). Hondin motor RC211V »movistar« so pri Italeriju upodobili kar v dveh merilih 1 : 6 (4509) in 1 : 9 (4628). V merilu 1 : 6 pa med novostmi najdemo še motorje ya- maha YZR 500 iz leta 1974 (4605), honda RC211 »Parmac Pons« (4629), MV agusta 500 »4 cilindri« iz leta 1964 (4630) in yamaha YZR-M1 motoGP 2004 (4631). Upati je, da bodo v letu 2005 vse Italeri- jeve novosti le dosegle slovenske trgovine. Za primer, da bi se v Metronic Kometu ali še kje opogumili z uvozom Hellerjevih maket, si oglejmo še njihov seznam novosti. Trumpeter Pri Gasilski opremi, d. o. o., so v letu 2004 uresničili napoved in oskrbeli slovenski trg s prvimi maketami prodornega kitajskega pro¬ izvajalca Trumpeter. Izbor ni popoln in je od¬ visen od ponudbe nemškega zastopnika. V kraljevsko velikem merilu 1 : 24 se bosta pojavili maketi britanskih lovcev su- permarine spitfire Mk.VB v tropski izvedbi (02412) in spitfire Mk.VI (02413) s kopico notranjih detajlov. Ponudbo maket letal iz druge svetovne vojne v merilu 1 : 32 predstavljata zgodnja izvedenka ameriškega mornariškega lovca grumman F4F-3 wildcat (02225) in nemške¬ ga reakcijskega lovca messerschmitt Me 262 A-la (02235). Makete sodobnega ameriškega mornariškega lovskega bombnika MDD/BA AV-8B harrier II (02229), bombnika LTV A-7E corsair II (02231) in lovca north ameri- can F-100D super sabre (02232) so še obljube iz leta 2004. Zbirko sodobnih letal v merilu 1 : 32 bosta obogatili maketi ruskih lov¬ cev: kopenske izvedenke MiG-29M fulcrum (02238) in mornariške različice MiG-29K (02239). Ob makete ameriških oklepnih vozil boste lahko postavili maketo ameriškega helikopter¬ ja CH-47 chinook v merilu 1 : 35 (05104). V merilu 1 : 48 pa najprej preglejmo za¬ mudnike iz obetov za minulo leto: britanski bombnik vickers vvellington Mk.I (02808), nemški bombnik in mornariški izvidnik foc- ke wulf Fw-200C-4 condor (02814), ameriški mornariški izvidnik north-american RA-5C vi- gilante (02809) in rusko vodno letalo beriev Be-6 madge (02815). Tako nam kot popolna novost ostaja le maketa britanskega mornari¬ škega letala vvestland S.4 wyvern (02820). V merilu 1 : 72 sta že lani obljubljeni ma¬ keti kitajskih lovcev shenyang F-8 II finback- B (01610) in chengdu F-10 (01611). V seriji »pomanjšav« maket v merilu 1 : 48 v manjše merilo 1 : 72 se bodo pojavile makete north- american RA-5C vigilante (01616), republic F-105D thunderchief (01617) in westland S.4 wyvern (01619). Z maketo ruskega stra¬ teškega bombnika tupoljev Tu-160 (01620) nameravajo pri Trumpetru prehiteti manj ka¬ kovostne ruske proizvajalce. Trumpeter se je dokončno uveljavil s se¬ rijo ladijskih maket v velikem merilu 1 : 350, kjer pričakujemo dve novosti: prvo ameriško veliko letalonosilko Lexington CV-2 (05608) iz časov bitke v Koralnem morju in ameriško bojno ladjo BB-55 North Carolina (05303). V manjšem, toda klasičnem ladijskem merilu 1 : 700 bodo izšle makete ruske letalonosilke Admiral Kuznecov (05713), ameriške letalo¬ nosilke CVN-68 Nimitz iz leta 1975 in CV-2 Lexington iz leta 1942 (05716) ter ameriške vohunske ladje LCC-19 Blue Ridge (05715). V za makete oklepnih vozil klasičnem merilu 1 : 35 je le nekaj novosti: sodobni japonski oklepnik tip 87 (00327), ame¬ riški izvidniški oklepnik LAV-25 piranha (00349), nemški samohodni top 12,8 cm L/61 Mitsubishi A6M2b zero (1 :24), Trumpeter Focke ivulf Fw 200 (1:48), Trumpeter mr april 2005 5 Westland S.4 wyvern, (1:12), Trumpeter 1 72 WW GROUND VEHICLE SET-3 GERMAN FUELTRUCK & SCHlVIMMtVAGEN 1/72 WWH GROUNO VEHICIE SET-2 U.S. 2’ jTON 6 6 ČARGO TRUCK & ACCESSORt '<»3A0V Academyjine novosti: ameriški tovornjak GMC s tovorom, bolniško vozilo z vlečnim traktor¬ jem, nemški tovornjak cisterna in tovornjak z dvema različnima karoserijama. Ameriški desantni tank M551 sheridan (1:35), Academy epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, karbon, ločilci, polnila... sturer emil (00350), ruski tank KV-1, letnik 1941 (00356), in KV-1, let¬ nik 1942, ter ruski oklepnik s protiletalskimi raketami SAM-6 (00361). Konec leta 2004 pa je že izšla serija maket, ki temeljijo na podvozju francoskih tankov: nemško opazovalno topniško vozilo tip 39(H) (00- 355), nemški samohodni top tip 39(H) s topom 10,5 cm LeFH 18(sf) (00353) in lovec tankov s topom 7,5 cm pak 40/1 marder (00354), francoski tank 35/38(H) (00351) ter tank 39(H) z nemški oznakami in raketami (00352). Vsekakor bo največja med vsemi maketa sovjetskega transportnega vlačilca tankov maz 537 (00211). V merilu 1:72 že od lanskega leta pričakujemo nemški tank king tiger II s Henschlovo kupolo (07201) in nemški polgoseničar FAMO 18 t (07203). Med novostmi najdemo še ruski tank T-35/85 model 19944 (07207), ameriški tank M-26 pershing (07211), sodobno sa¬ mohodno havbico AS-90 (07221), švedskega lovca tankov STRV103C (07220) in japonske tanke tip 61 (07217), tip 74 (07213) in tip 90 (07219). Za ljubitelje strateških iger je oblikovana serija maket v merilu 1 : 144. Tu je maketa nemškega topa morser kari gerat 040 (00101) in makete treh ameriških amfibijskih oklepnih vozil AAV7A1 (00103), LVTP7 (00104) in AAVP7A1 (00105). Z maketama ameriške limuzine Chevrolet monte carlo landau (02505) in gasilskega avtomobila la france (02506) v merilu 1 : 25 Kitajci merijo predvsem na ameriški trg. Academy Mirnik TG, d. o. o. Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana www.mirnik.si e-pošta: info@mirnik.si Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/54 654 14 marklm D NOCH Modeli železnic in pribor za gradnjo Zastopa in prodaja Prometej, Gasilska oprema, d. o. o., je uvoznik Academyjinih maket, ki so na voljo le v njihovi trgovini v ljubljanskem BTC. Novosti je v letu 2005 še manj kot leto prej. Po velikem uspehu z maketo ameriškega mornariškega lovskega bombnika F/A-18A v merilu 1 : 32 so se pri Academy lotili še dvosedež¬ ne izvedenke F/A-18D (12103) in ameriškega lovca F-16CG/CJ (block 40/50) fighting falcon (12101). V merilu 1 : 48 bo nova maketa japonskega helikopterja KV-107II-5 (12205), ki je spremenjena izvedenka lanske novosti ame¬ riškega helikopterja CH-46E. Nova maketa ameriškega torpednega bombnika SB2C-4 helldiver (2220) bo verjetno prva spodobna upo¬ dobitev tega letala v merilu 1 : 72. Maketa zgodnje jurišne izvedenke ameriškega lovca P-51 mustang z oznakami z afriškega bojišča (12401) bo zaokrožila serijo makete tega slavnega lovca 2. svetovne vojne. Med maketami oklepnih vozil v merilu 1 : 35 bo popolna novost ameriški lahki in desantni tank M551 sheridan (13011). Gradi¬ telji dioram v merilu 1 : 72 pa se bodo raz¬ veselili maket nemškega tovornjaka cisterne s schwimmwagnom (13401), ameriškega 2,5-tonskega tovornjaka s tovorom (13402), ameriškega ambulantnega poltovornjaka in vlečnega traktorja (13403) ter nemške¬ ga tovornjaka opel blitz v pozni izvedenki (13404). TRIX maket pokrajin d. o. o., Križna 4, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«. Prihodnjič bomo predstavili še novosti nekaterih drugih pomembnejših proizva¬ jalcev plastičnih maket, ki jih je mogoče dobiti tudi pri nas: Fleller, Airfix, Eduard, MPM. april 2005 m 6 PRILOGA Naprej proti Marsu!... (F. A. Čander) VLADIMIR MINAKOV To geslo je bilo življenjsko in ustvarjalno vodilo enega utemeljiteljev sovjetske kozmo- navtike - inženirja Fridriha Čandra, ki je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zasnoval enega prvih projektov razvoja vesoljskega plovila za polet proti Marsu. Vendar Čander ni bil le sanjač, saj je v začetku tridesetih let aktivno sodeloval pri razvoju prvih sovjet¬ skih raketnih motorjev na tekoče gorivo in tovrstnih raket v znameniti konstruktorski skupini GIRD. Skrivnosti rdečega planeta so že od ne¬ kdaj burile domišljijo znanstvenikov in raz¬ iskovalcev vesolja. Ena takih skrivnosti sta bila tudi Marsova naravna satelita Fobos in Demos, ki se okoli planeta gibljeta po neobi¬ čajnih orbitah. Značilnost njunega gibanja po eni od najbolj fantastičnih hipotez dopušča celo možnost njunega umetnega izvora. Tan¬ čico skrivnosti glede izvora enega od Marso¬ vih satelitov - Fobosa naj bi pomagali odstre¬ ti odpravi dveh avtomatskih medplanetnih postaj Fobos 1 in Fobos 2, izdelanih v NPO S. Lavočkina v Sovjetski zvezi v letih 1988-89. Za polet zadnje od obeh so uporabili svojo najmočnejšo nosilno raketo proton serije št. 356-01, ki so jo razvili v konstruktorskem biroju OKB-52 pod vodstvom akademika V. Čelomeja, ter pogonski blok DM (indeks 11S824F) št. 1L, ki so ga razvili v CKBEM (danes RKK Energija) OKB-52 - danes se imenuje KB Saljut in deluje v sestavi državnega vesoljskega znan¬ stvenoraziskovalnega Centra M. Hruničova - ima slavno preteklost. Zrasel je iz kolekti¬ va letalskega konstruktorskega biroja, ki ga je vodil letalski konstruktor B. Mjasiščev in pod čigar vodstvom so zasnovali in serijsko izdelovali strateške bombnike M-4 (103M) ter preizkusno letalo M-50. Biro je deloval v okviru ene največjih sovjetskih letalskih tovarn, ki so jo zgradili leta 1926 in je v njej potekala serijska proizvodnja prvih povsem kovinskih potniških letal. Konec štiridesetih let sta se konstruktorski biro in tovarna pre¬ usmerila v razvoj in proizvodnjo raketne teh¬ nike. Nadzor nad deli so zaupali glavnemu konstruktorju V. Čelomeju in pod njegovim vodstvom izdelali prve krilate vodene rakete za vojne zračne sile in vojno mornarico. Kas¬ neje so v KB za potrebe strateških raketnih enot (RVSN) razvili medcelinsko balistično raketo UR-100, ki je dolga leta predstavljala hrbtenico sovjetskega jedrskega potenciala. Posodobljene različice te rakete se še vedno nahajajo v oborožitvi ruskih raketnih enot. Razvoj nosilne rakete proton Zgodovina nosilne rakete,' ki jo danes poznamo pod imenom proton, sega v leto 1961, ko so konstruktorskemu biroju 52 na- PRILOGA ročili razvoj nosilne rakete težkega razreda za prenašanje najmočnejših bojnih glav. Nova dvostopenjska nosilna raketa je dobila naziv UR-500 (indeks 8K82). Za njen pogon naj bi uporabili gorivni komponenti dušikov tetra- oksid in asimetrični dimetilhidrazin. V pri¬ hodnosti naj bi na temelju te rakete nastala še tristopenjska različica, ki bi služila kot ve¬ soljska nosilna raketa. Toda na začetni stopnji razvoja še ni bilo ustreznih motorjev s predvideno močjo, ki bi uporabljali omenjene gorivne komponente. V tem času so v OKB-1, na čelu katerega je bil S. Koroljov, že potekala dela pri izgradnji velike nosilne rakete N-l, namenjene sovjetskemu lunarnemu programu, zanjo pa je skupina pod vodstvom glavnega konstruktorja V. Glu- ška razvijala motor RD-253. Ta sprva ni do¬ segal dovolj visokega specifičnega impulza, poleg tega pa ga iz varnostnih razlogov - upo¬ rabljal je namreč precej strupene komponen¬ te - niso uporabili za N-l, zato pa je po moči povsem ustrezal za vojaško raketo UR-500. Konec aprila 1962 so z vladnim ukazom postavili zahteve za začetek razvoja in izdela¬ ve rakete UR-500 ter za to določili rok tri leta. Maja istega leta so v KB dokončno opredelili konstrukcijsko shemo nosilne rakete, katere prva stopnja je bila zasnovana kot snop s cen¬ tralnim blokom in vzporedno nameščenimi rezervoarji za gorivo. Taka konfiguracija je omogočala železniški transport rakete iz pro¬ izvodnih obratov do vzletne ploščadi, vendar je ta pogoj omejil dolžino raketnih blokov na približno 20 m in premer na 4,1 m. Leta 1964 so na kozmodromu Bajkonur dokončali dela na štartnem kompleksu za raketo proton. Ob tej priložnosti so izdelali maketo rakete UR-500 v naravni velikosti in jo prikazali najvišjim državnim voditeljem. Priprave na predpoletna preizkušanja rakete so bile v polnem teku. Po spremembah v državnem vodstvu pa je usoda rakete UR-500 naenkrat postala ne¬ gotova. Po vsej verjetnosti je na to vplivala sprememba vojaške doktrine, ki ni več pred¬ videvala uporabe supermočnih raketnih boj¬ nih glav, kar je bilo izhodišče za razvoj te rake¬ te. Postalo je očitno, da bo v kratkem sprejeta odločitev o prekinitvi del pri »petstotici«. Toda prav tedaj je predsednik Akademije zna¬ nosti ZSSR, M. Keldiš, ki je sprevidel nujnost izdelave težkih nosilnih raket za vesoljske raz¬ iskave, zastavil ves svoj vpliv in podprl nada¬ ljevanje del za raketo UR-500. Zaradi njegove odločnosti je uspelo raketo ohraniti, toda ne kot vojaško, temveč vesoljsko. Kmalu za tem so bila odobrena sredstva za razvoj tristopenjske različice rakete, ki je dobila naziv UR-500K (indeks 8K82K) in naj bi jo uporabljali pri poletih v okviru lunarnega programa. Odločilno dejanje, ki je vplivalo na nadaljevanje del, je bil prvi štart UR-500, 16. julija 1965, ko je bil v orbito okoli Zemlje izstreljen težki znanstveno raz¬ iskovalni satelit Proton, po katerem je raketa tudi privzela ime. Preizkušanje dvostopenjske različice je trajalo eno leto. V tem času so izvedli tri iz¬ strelitve in v orbito utirili še dva umetna sate¬ lita z maso 12,2 t. Leta 1968 so izstrelili satelit Proton 4, ki je tehtal 17 t - prvič s tristopenj¬ sko različico rakete, ki je dobila uradni naziv Proton-K. Prehod na tristopenjsko različico je po¬ tekal sorazmerno preprosto. Izpeljali so ga tako, da so na drugi stopnji povečali prostor¬ nino rezervoarjev za gorivo in spremenili konstrukcijo rešetke na prehod nem odseku, ki so ga spojili s prvo stopnjo. Tretjo stop¬ njo so oblikovali na temelju skrajšane razli¬ čice druge stopnje, v katero so namesto šti¬ rih vgradili en tekočinski raketni motor. Za upravljanje prve in druge stopnje so predvi¬ deli krmilne motorje, nameščene na gibljivih nosilcih, v tretjo stopnjo pa so vgradili dopol¬ nilni krmilni štirikomorni tekočinski motor. Pogonski motorji vseh stopenj so bili zasnovani po napredni shemi s sežiganjem generatorskega plina. To je omogočalo do¬ seganje razmeroma visokih zmogljivosti za tovrstne motorje. Tri stopnje so bile med se¬ boj trdno spojene, njihova konstrukcija pa je bila v pretežni meri izdelana iz aluminijevih zlitin. Ločevanje prve in druge stopnje je po¬ tekalo po t. i. »vroči« shemi, druge in tretje stopnje pa po »polvroči« shemi. Tako je bila v nadvse kratkem roku pri¬ pravljena nosilna raketa za izvedbo prve eta¬ pe lunarnega programa (poleta okoli Lune). Vseeno pa sama raketa ni mogla ponesti ko¬ ristnega tovora v tirnico proti Luni. Septem¬ bra 1965 je Koroljov predstavil nekaj različ¬ nih kombinacij rakete UR-500K za izpolnitev te naloge. Med njimi so izbrali različico, ki je imela v četrti stopnji raketni blok D (in¬ deks 11F824), ki so ga razvili za raketni ve¬ soljski kompleks N1-L3 in poenostavljeno različico vesoljske ladje L3 z oznako 7K-L1 (indeks 11F91). Izbrani projekt je dobil naziv UR-500K-L1. V okviru lunarnega programa so nato v obdobju od 10. marca 1967 do 20. oktobra 1970 izvedli 11 brezpilotnih izstrelitev. Na temelju rezultatov preizkusnih poletov pa so odgovorni izdali negativno mnenje o za¬ nesljivosti raketnega kompleksa UR-500K-L1, očitno tudi pod vtisom pristanka ameriških astronavtov na Luni julija 1969, ter prekinili nadaljnje izvajanje programa. Kljub temu se je izpopolnjena štiristo- penjska izvedenka nosilne rakete pokazala za razmeroma uspešno pri izstrelitvah vesolj¬ skih plovil proti planetom Sončevega siste¬ ma. To so bila plovila nove generacije: Luna 14, 15 in 24, Mars 2 in 7, Venera 9 in 16, Fo- bos 1 in 2 ter druge. Z njihovo pomočjo so izpeljali številne znanstveno-tehnične naloge pri raziskovanju planetov Sončevega sistema. Poleg tega se je ta različica rakete pokazala kot edino možno transportno sredstvo za utirjanje telekomunikacijskih satelitov vrste raduga, ekran in horizont, namenjenih tudi za prenos televizijskih programov, v geosta¬ cionarno orbito. Istočasno so tristopenjsko različico rake¬ te uporabljali kot sredstvo za utirjanje vseh vesoljskih postaj (od Saljuta 1 do Mira) ter preskrbovalnih transportnih plovil v zemelj¬ sko orbito. V današnjem času proton-K služi za trans¬ port modulov mednarodne vesoljske postaje (MVP) in za komercialne izstrelitve umetnih satelitov v okviru skupnega rusko-ameriške- ga podjetja ILS. Proton-K velja za eno najza¬ nesljivejših nosilnih raket v svojem razredu. V obdobju od začetka preizkusov do aprila 1998 so skupno izvedli 251 izstrelitev (28 s tristopenjsko različico in 223 s štiristopenj- sko). Med njimi jih je bilo zaradi napak pri delovanju rakete neuspešnih samo 19. Zgradba rakete Prvo stopnjo rakete UR-500K predstavlja centralni blok, okoli katerega je simetrično razporejenih šest obešenih stranskih blokov. V sklopu centralnega bloka se nahajajo prehodni odsek, rezervoar za oksidant in repni odsek. Prehodni odsek tvorita rešetka in nosilno ogrodje. Rešetka spaja prvo stop¬ njo z drugo in omogoča prosto iztekanje pli¬ nov pri vžigu motorjev druge stopnje. Obli¬ kovana je iz jeklenega obroča in križnih vezi, na obroč pritrjenih z vijaki. Vsaka križna vez je sestavljena iz dveh opornic v obliki I-pro- fila. Spodnji deli križnih vezi so z vijaki pritr¬ jeni na zgornji obroč nosilnega ogrodja, ki je iz kovičene konstrukcije. To je prek svojega spodnjega obroča s prirobnico pritrjeno na rezervoar za oksidant. Rezervoar za oksidant ima nosilno kon¬ strukcijo in je zvarjen iz valjastih plaščev, okrepljenih z obroči in dveh sferičnih dnov. V notranjosti rezervoarja je vgrajenih šest vzdolžnih dušilnih pregrad za umirjanje ni¬ hanja oksidanta, merilniki sistemov sinhroni¬ ziranega praznjenja rezervoarjev in nadzora polnjenja. Na zgornje dno rezervoarja je pri¬ trjen razpršilec plinov nadtlaka rezervoarja in drenažni varnostni ventil. Poleg tega je na njem še loputa za dostop v notranjost med iz¬ delavo in montažo sistemov. Dno je od zunaj prekrito s termoizolacijsko zaščito iz stiropo¬ ra in vitroplasta. Na spodnjem dnu so prirob- nice za pritrditev napajalnih cevovodov, ki potekajo do vsakega motorja, ter glavna cev za polnjenje oz. natakanje oksidanta. Repni odsek konične oblike je kovičene konstrukcije. Sestavljen je iz obroča in opia¬ te, ki je na zunanji strani okrepljena z vzdolž¬ nimi oporami. Poleg tega je na njem nameš¬ čenih 12 vzdolžnikov, ki sprejemajo potisno silo motorjev in obremenitve s štartnih opor. Vzdolžniki so v parih spojeni s ploščami, v katerih so odprtine za polnilne in odvajalne priključke. Na spodnjih koncih plošč so jekle¬ ne štartne opore za postavitev in pritrditev rakete na lansirno napravo. Znotraj odseka se nahaja armatura za pritrditev cevovodov, na spodnji strani odseka, ki je prekrita s ter¬ moizolacijsko zaščito, pa je nameščen avto- stik. Čezenj potekajo avtomatska povezava in komunikacije v času polnjenja rakete z gorivnimi komponentami ter pnevmatske in električne povezave vseh stopenj s štartnim kompleksom. Ob vzletu, ko se zaradi pomika rakete spoj prekine, se avtostik zapre s po¬ sebnimi pokrovi. Cevovodi pnevmohidravličnega sistema in električna napeljava so speljani po zunanji strani centralnega bloka in pokriti s tremi okrovi. V tretji ravnini krmiljenja se naha¬ ja okrov bloka glave, na njegovi levi strani okrov napeljave za oksidant in na desni okrov cevovodov za gorivo. Stranski bloki so grajeni popolnoma ena¬ ko, vsak od njih pa je sestavljen iz sprednjega odseka, rezervoarja za gorivo in repnega od¬ seka, v katerem je pritrjen raketni motor. Sprednji odsek iz kovičene konstrukcije je konično oblikovan in služi kot aerodina¬ mični okrov stranskega bloka. Na njem so lopute za montažo in vzdrževalna dela na na¬ pravah, njegov zgornji del pa je snemljiv. Zu¬ nanjost odseka je prekrita s termoizolacijsko zaščito. Rezervoar za gorivo je zvarjen iz gladkega valjastega plašča, sestavljenega iz več delov, okrepljenega z obroči in dveh polokroglih dnov. V notranjosti ima podobno kot rezervo¬ ar za oksidant merilnike tlaka in štiri vzdolž¬ ne dušilne pregrade. Repni odsek je kovičen. Njegovo telo tvorijo obroči, niz opor, plošči, ki služita kot temelj za jeklene nosilce za pritrditev motor¬ jev, ter opiate. Zunanjost odseka je prekrita s toplotno zaščito, ki pred pregrevanjem va¬ ruje napeljavo in dele motorja med njegovim delovanjem. Stranski bloki so na centralnega pritrjeni v petih pasovih. V spodnjih dveh pasovih je povezava negibljiva, v preostalih pa gibljiva. Pri prvem je zunanji del nosilnega ogrodja motorja z vijačno zvezo povezan z vzdolž- nikoma repnega odseka centralnega bloka. Drugi pas se nahaja v zgornjem delu repne¬ ga odseka stranskega bloka. Oblikovan je iz 12 sklopov, vsakega pa tvori uho na repnem odseku centralnega bloka in zob repnega odseka stranskega bloka. Zob nalega v uho s spodnje strani (v smeri potisne sile motorja) in je pritrjen z vijaki. Potisna sila motorja se prenaša na vsak zob prek nosilcev vpetja mo¬ torja in ustrezne plošče, ušesa pa so pritrjena na močan pogonski obroč repnega odseka centralnega bloka. Drugi pasovi imajo povezavo s peresom in utorom, ki omogoča vzdolžni pomik, po¬ tisna sila motorja pa stranski blok utrdi v ra¬ dialni smeri. Ti prevzemajo obremenitve, ki se pojavljajo v bočni smeri. Dva taka pasova spajata rezervoarje za gorivo in rezervoar za oksidant, tretji pa spaja zgornji del spred¬ njega odseka stranskega bloka z zgornjim obročem rezervoarja za oksidant. Med stranskimi bloki se v predelu repnih odsekov nahajajo aerodinamični okrovi, na¬ menjeni za zmanjšanje aerodinamičnega vpli¬ va na motorje pri njihovem odklonu iz smeri. Motorni sklop prve stopnje tvori šest avtonomnih raketnih motorjev na tekoče go¬ rivo RD-253 (indeks 11D43), ki so jih razvili v NPO Energomaš. Za usmerjanje potisne sile motorjev so ti v predelu kritičnega preseka vpeti na nosilce in se s pomočjo hidravlike lahko odklanjajo pod kotom 7,5°. Potisna sila motorja RD-253 znaša na zemlji 1500 kN, spe- mi ; 1 9 april 2005 cifični impulz znaša 280 s, tlak v zgorevalni komori pa 150 atmosfer. Druga stopnja je valjaste oblike in je se¬ stavljena iz prehodnega, gorivnega in repne¬ ga odseka. Prehodni odsek kovičene konstrukcije spaja drugo stopnjo rakete s tretjo. Njegovo telo oblikujejo obroči, niz opor in opiata. Na zgornjem delu trupa so izdelani štirje kanali za odvajanje plinov pri vžigu krmilnega motorja tretje stopnje, na spodnjem pa šest zaviralnih motorjev na trdo gorivo za ločevanje stopenj, ki so skriti pod aerodinamičnimi okrovi. Gorivni odsek je enoten blok, ki ga tvo¬ rita rezervoarja za gorivo in oksidant in je predeljen z vmesnim dnom. Gladka stena rezervoarja za gorivo je zvarjena iz treh de¬ lov, plašč rezervoarja za oksidant pa iz štirih delov sataste konstrukcije, izdelanih z rezka¬ njem. Vsa dna so sferične oblike in privar- jena na valjasta oboda s pomočjo obročev. Skozi rezervoar za gorivo poteka cevovod za oksidant, v obeh posodah pa so nameščeni merilniki tlaka. Repni odsek tvorijo trup (krilce), pogon¬ ski konus in toplotna zaščita. Trup je sestav¬ ljen iz dveh delov, zgornjega in spodnjega. Zgornji del je kovičen in sestavljen iz več opornikov, obročev in opiate, medtem ko je spodnji del rešetkast in po zgradbi povsem enak prehodnemu odseku prve stopnje, le da je brez obroča. Križne vezi spodnjega dela trupa so spojene z obročem rešetke prve stopnje s pomočjo centrirnih sond in eksplo¬ zivnih pirovijakov. Pogonski konus je prav tako spojen s kovicami in služi za pritrditev motornega ogrodja ter prenos potisne sile tekočinskih raketnih motorjev na gorivni odsek. Sestav¬ ljajo ga opiata, obroči in oporniki na zunanji strani opiate. Motorni sklop druge stopnje tvorijo štirje avtonomni tekočinski raketni motorji enake¬ ga tipa, treh RD-0210 (indeks 8D411) in ene¬ ga RD-0211 (indeks 8D412), ki so jih razvili v voroneškem KBHA-ju pod vodstvom S. Kos- berga. Za upravljanje leta se lahko motorji, enako kot v prvi stopnji, s pomočje hidravlike odklanjajo za 15°. Potisna sila vsakega izmed njih znaša 580 kN, specifični impulz pa 326 s. Po zunanji strani druge stopnje potekajo pod zaščitnim okrovom skrite hidro-pnev- matske in električne napeljave. Njihova na¬ membnost in razporeditev je enaka, kot na prvi stopnji. Motorji druge stopnje se vžgejo prej, kot se izključijo motorji prve stopnje. Ko njihova potisna sila preseže preostanek potisne sile motorjev prve stopnje, pride do aktiviranja pirovijakov, ki spajajo rešetki obeh stopenj, iz motorjev druge stopnje iztekajoči plini pa odrinejo prvo stopnjo in upočasnijo njeno gibanje. Tretja stopnja valjaste oblike je sestavlje¬ na iz instrumentnega, gorivnega in repnega odseka. mr 10 april 2005 Instrumentni odsek (spojen s kovicami) je podobno kot nekateri drugi deli sestavljen iz nosilnih obročev in opornikov ter prekrit z oplato. V notranjosti odseka so nameščene aparature sistema za krmiljenje, stabilizacijo in usmerjanje. Dostop do njih je mogoč skozi lopute na trupu. Gorivni odsek je grajen na enak način kot pri drugi stopnji. Razlikuje se po tem, da re¬ zervoar za oksidant nima plašča, saj je izdelan le iz dveh končnih sferičnih delov, zvarjenih na obročih, kar mu daje lečasto obliko. Plašč rezervoarja za gorivo je sestavljen iz dveh de¬ lov sataste konstrukcije. Spodnje dno je ko¬ nično oblikovano in se nanj prenaša potisna sila na njegov spodnji del pritrjenega raket¬ nega motorja. V zgornjem delu rezervoarja za oksidant je vodoravno vgrajena dušilna pre¬ grada, skozi rezervoar za gorivo pa nagnjeno poteka cevovod za preskrbo z oksidantom. V obeh rezervoarjih so vgrajeni merilniki tlaka. Repni odsek kovičene konstrukcije slu¬ ži za namestitev štirikomornega krmilnega motorja in pritrditev štirih zaviralnih motor¬ jev na trdo gorivo. Trup odseka je izdelan iz dveh spajalnih obročev, opornikov in prekrit z oplato. Na repni odsek je s pomočjo cen- trirnih sond in pirovijakov pritrjena druga stopnja. Pnevmatske in hidravlične povezave po¬ tekajo pod zaščitnim okrovom na enak način kot pri spodnjih stopnjah. Motorno napravo tretje stopnje (indeks 8D49) sestavljata tekočinski raketni motor RD-0212 in krmilni motor RD-0214. Pri pr¬ vem gre za modifikacijo motorja druge stop¬ nje. Štiri komore krmilnega motorja se od¬ klanjajo električno pod kotom 45° ter tako omogočajo krmiljenje in stabilizacijo poleta. Ločevanje druge in tretje stopnje poteka na račun potisne sile krmilnega motorja tret¬ je stopnje, ki se vžge po izključitvi glavnega motorja druge stopnje in zaviranja stopnje s pomočjo na njej nameščenih zaviralnih mo¬ torjev. Na koncu aktivnega dela leta se glavni motor tretje stopnje izklopi in deluje samo krmilni motor. Tak način omogoča natanč¬ nejše doseganje potrebne končne hitrosti. Koristni tovor se loči od rakete šele, ko ugas¬ ne krmilni motor in se aktivirajo štirje zavi¬ ralni motorji. Če se nosilna raketa uporablja v tristo¬ penjski različici, je koristni tovor nanjo pri¬ pet prek prehodnega odseka, ki je s pomočjo centrirnih sond in pirovijakov spojen z zgor¬ njim obročem instrumentnega odseka tretje stopnje. Koristni tovor se loči, ko se aktivira¬ jo pirovijaki. V primeru štiristopenjske različice rakete je blok glave (sestavljen iz pogonskega bloka D, koristnega tovora in ustreznega aerodina¬ mičnega okrova glave) pritrjen prek valja¬ stega in koničnega prehodnega dela pogon¬ skega bloka. Konični prehod je s centrirnimi sondami in vijaki pritrjen na zgornji obroč instrumentnega odseka tretje stopnje. Po¬ gonski blok se loči od tretje stopnje na spo¬ ju valjastega in koničnega dela pogonskega bloka. Konični prehod ob tem ostane pritr¬ jen na tretjo stopnjo. Aerodinamični okrov glave se odvrže že v začetni fazi delovanja druge stopnje. Kot osnova konstrukcije pogonskega bloka D (indeks 11S824) in njegove poso¬ dobljene različice DM (indeks 11S86), ki jo odlikuje avtonomni sistem krmiljenja, služi medrezervoarni odsek konične oblike, ki je z večjim osnovnim delom obrnjen navzgor. Na njem se nahaja oporni obroč, ki služi za pri¬ trditev aerodinamičnega okrova glave, korist¬ nega tovora, ogrodja, na katerega je pritrjen instrumentni del avtonomnega sistema krmi¬ ljenja (pri bloku DM) in samega bloka na va¬ ljasti prehod. V notranjosti odseka je vgrajen sferični rezervoar za oksidant (tekoči kisik) in na njegovem spodnjem delu rešetka, na ka¬ tero je pritrjen obročasti rezervoar za gorivo (kerozin). Pogonski motor RD-58M s potisno silo 8,6 kN je pritrjen na kardanski zglob v notranjem obodu nosilca v osrednji odprti¬ ni rezervoarja za gorivo. Taka kombinacija je omogočila skrajšavo bloka in upravljanje PRILOOA ppf poleta z nagibanjem motorja. Krmiljenje po naklonu zagotavlja posebna vrtljiva šoba, ki izkorišča izpuh turbinskega agregata. V sklop bloka spada še naprava za večkratni vžig, ki omogoča do sedem vklopov tekočinskega ra¬ ketnega motorja. Posodobljeni proton-M V državnem vesoljskem znanstvenorazi¬ skovalnem centru (GKNPC) M. Hruničova so kasneje nadaljevali z deli pri izpopolnjevanju rakete proton-K. Posodobljeno nosilno rake¬ to so poimenovali proton-M in je sposobna ponesti v nizko orbito okoli Zemlje koristni tovor z maso do 22 t, na geostacionarno or¬ bito pa do 3 t. To so dosegli s povečanjem učinkovitosti vseh glavnih raketnih motorjev in izpopolnitvijo krmilnih sistemov. Razvili so tudi nov pogonski blok »Briz-M« in aerodi¬ namične okrove s premerom 5 m za vesoljske ladje večjih dimenzij. Prvo izstrelitev rakete proton-M/Briz-M s kozmodroma Bajkonur so izvedli 7. aprila 2001, ko je raketa uspešno utirila v orbito okoli Zemlje komunikacijski satelit Ekran M. mr april 2005 11 M. in D. PAVLIČ Zaradi omejenega prostora je zadnje nadaljevanje opisa gradnje modela turistič¬ ne ladje precej kratko, sicer pa so na foto¬ grafijah prikazane vse podrobnosti, zato kdo ve kako natančen opis pravzaprav niti ni potreben. Ogrodje za ponjavo nad zadnjim kro¬ vom naredite iz odpadnih kosov električ¬ nega kabla, s katerega snamete izolacijo. Vzemite debelejšo žico (2,5 mm 2 ), ki ima premer okrog 1,8 mm. Da bi bilo vseh osem nosilcev popolnoma enakih, iz ve¬ zane plošče izžagajte šablono za krivlje¬ nje žice (slika 27, risba 29). Nosilce z dvokomponentnim lepilom prilepite v 8 mm globoke luknje, ki jih v stranice zadnjega kro¬ va izvrtate z 2-mm svedrom. Razdalja med nosilci je približno 30 mm. Nekaj večjo pustite le pred predzadnjim, kjer je ograja pre¬ kinjena. Čez prilepljene nosilce nato na zgornjem delu prispajkaj- te tri vzdolžne nosilce (slika 28), ki preprečujejo zvijanje ogrodja in omogočajo lažjo pritrditev ponjave. Ograja naj bo približno 12 mm nad spodnjim robom. UHU* Tisoč stvari skupaj drži. Prozorno, hitro vezoče nitrocelulozno lepilo za lepljenje manjših delov v modelarstvu, pri ustva¬ rjalnem lepljenju in domačih popravilih. Prozorna in izjemno trda plast lepila deluje kot ojačitveni in zaščitni premaz. Primerno za lepljenje lesa, balse, kovin in številnih umetnih snovi v modelarstvu. Ni primerno za lepljenje Styropora®. (JIMiHEM i www.unihem.si _ _ _ _ _ _ _ — — — — 12 april 2005 TEMI' MODELARSTVO GASILSKA OPRenfi ,.o.o. Trgovsko podjetje GASILSKA OPREMA, d. o. o. Trgovina »MLADI TEHNIK« BTC - hala D, Šmartinska 152,1000 Ljubljana Tel.: (01) 541-00-50, faks: (01) 585-13-55 Odprto: vsak delovni dan od 9-00 do 20.00 VSE ZA MODELARJE RV-modeli letal in helikopterjev: Multiplex, Hacker, Jamara, BMI, Ikarus, Thunder Tiger, Aeronaut RV-čolni Billing Boats, Thunder Tiger, BMI, Jamara RV-avtomobili; Atademy, Jamara RV-naprave: Multiplex in Hite« RV-pribor: - servomehanizmi: Multiplex, Hite«, Jamara, Ikarus, BMI - krmilniki: Multiplex, Hite«, Kontronik, Jamara, LRP, ikarus, BMI - drugo: MP-jet, Graupner Elektromotorji: Multiplex, Kontronik, Mega, LRP, BMI, Graupner Raketno modelarstvo: modeli in motorji - Klima in Ma«h Billing Boats Plastične makete: A«ademy, Trumpeter, Hasegawa, Revell, Italeri Da se snemljiva nadgradnja modela na zadnjem delu ne bi po¬ grezala v trup, po vsem njenem obodu prilepite smrekovo letvico s prerezom 2x2 mm (slika 31). Ta bo prekrila morebitne neena¬ komerne špranje med nadgradnjo in krovom, obenem pa bo ob spuščanju modela po vodi preprečevala kapljicam dostop v trup. Ograja na kljunu ter vsa držala na strehi sprednje kabine ter na obeh stranicah glavne kabine so iz enake žice kot ogrodje za ponjavo. V izvrtane luknjice jih prilepite z dvokomponentnim le¬ pilom, šele nato pa jih s pomočjo čim manjšega čopiča pazljivo po¬ barvajte, da z barvo ne zapackate okolice. Ostalo je še nekaj drobnarij, ki so vse po vrsti pritrjene na stre¬ hi glavne kabine (slika 31), naredite pa jih iz koščkov vezane ploš¬ če in furnirja ali drugih razpoložljivih gradiv. To so radar s podstav¬ kom (risba 32), signalne luči (risba 33, slika 34) ter reflektor, ki ga najhitreje naredite iz odžaganega vrha pokrovčka Staedtlerjevega vodnoodpornega flomastra in bucike z večjo glavico (slika 31). Ponjavo iz kosa blaga ukrojite po obliki ogrodja in ga nanj pri¬ lepite z dvokomponentnim lepilom. Da bi bilo blago varno pred vlago, ga lahko prepojite z brezbarvnim lakom na akrilni podlagi. S tem je izdelava modela končana (slika 35). Barve za makete: Vallejo (akrilne), Revell, Model Master Male železnice: Mehano, Electrofren, Heki, Faller Na zalogi so različni prostoleteči modeli letal za začetnike in osnovni materiali za gradnjo modelov: balzov in smrekov furnir ter letvice, topolova in letalska vezana plošča, razne cevke in žice. Dobite lahko folije Solarfilm, Solar Lite, Litespan in japonski papir za prekrivanje modelov ter vse vrste lepil za modelarstvo. Za mlajše, bodoče modelarje imamo na zalogi tehnične sestavljanke iz lesa in kovin ter lesene sestavljanke dinozavrov, živali, žuželk, vozil in hiš. V letu 2005 bomo občasno izvajali akcije z nižjimi cenami, zato nas obiščite ali pokličite na telefon 01 / 541 00 50 oziroma nas spremljajte na forumu modelarji.com mir 13 april 2005 MODELARSTVO IGOR KURALT Marsikdo se včasih med lepljenjem ali ravnanjem gradiv znajde v zadregi, ko nima pravega pripomočka, ki bi jih natančno in čvrsto stisnil. V takih pri¬ merih bi prišla prav majhna stiskalnica, kakršno predstavljamo v tem prispevku (slika 1). Za izdelavo sem uporabil nekaj kosov železa, ki so bili že namenjen za odpad. Tudi če vse, kar rabimo za izde¬ lavo mini stiskalnice, kupimo, to ne po¬ meni večjega izdatka. Nekaj težav uteg¬ nemo imeti le z orodjem in stroji, ki so potrebni za izdelavo tega pripomočka. V tem primeru pomoč poiščemo pri ko¬ vinostrugarju. Za osnovo sem izbral dva kosa ploš¬ čatega železa velikosti 100 mm x 165 mm. Prvi, namenjen za zgornji del, je bil debel 12 mm, drugi, ki sem ga predvidel za spodnji del stiskalnice, pa 20 mm. Sam sem dela spel s svoro in ju na kon¬ cih nekoliko zavaril (slika 2), da se med Z risalno iglo in ravni¬ lom zarišemo mesta, kjer bomo izvrtali luknje za vi¬ jake, in jih označimo s toč- kalom, kot prikazuje risba. Za vrtanje lukenj sta naj¬ primernejša namizni hori¬ zontalni ali koordinatni vr¬ talni stroj, ki omogoča, da izvrtamo luknje pod pra¬ vim kotom (slika 4). Naj¬ prej izvrtamo štiri luknje 0 8,5 mm skozi oba kosa ploščatega že¬ leza, nato skozi tanjšo ploščo izvrtamo v globino 12 mm (za njeno debelino) luknjo 0 10 mm (slika 5). Tako imamo v tanjši plošči izvrtino premera 10 mm, v kasneje vijaki štrleli vsak na svojo stran. Med vrezovanjem navojev je priporočlji¬ vo, da s kotnikom sproti kontroliramo, ali navoje vrezujemo pod pravim kotom. Ko je delo opravljeno, plošči razdvojimo Kosovnica Št. Element Material Mere Kosov 1 zgornji del ploščato železo 160 x 100 x 12 mm 1 2 ojačitev ploščato železo I60x30x5mm 1 3 spodnji del ploščato železo 160 x 100 x 20 mm 1 4 podstavek kotno železo 35x35x160 mm 2 5 vijak (matica) Fe M 10x100 mm (M 10) 4 6 gumb plastika 4 vrtanjem nista premikala. Na straneh je priporočljivo s točkalom (slika 3) na¬ praviti oznake, ki nam bodo kasneje, ko bomo plošči razdvojili, v pomoč in orientacijo pri nadalj¬ nji izdelavi sti¬ skalnice. da je navoj vrezan pod pravim ko¬ tom (slika 6), sicer bodo 14 april 2005 DBS* tako, da na rezkalnem stroju ali stružni¬ ci porezkamo zvar (slika 7). S tem tudi poravnamo oba kosa ploščatega železa na isto dolžino 160 mm. Na tanjšo ploščo, namenjeno za zgor¬ nji del stiskalnice, na sredini pod pra¬ vim kotom navarimo ploščato železo 5 x 30 x 160 mm. Zaradi lepšega videza naj bo na koncih odžagano pod kotom 45° (slika 8). Ko je zvar ohlajen, ga obrusi¬ mo ter očistimo rjo in nečistočo s celo¬ tnega dela. Luknje povečamo s 0 10 mm na 0 11 mm, da kasneje pri stiskanju ne bo zatikanja ob vijake. Ker pri varjenju zaradi segrevanja in ohlajanja prihaja do raztezanja in kr¬ čenja materialov, oba obdelovanca na notranjih straneh, kjer bo delovna po¬ vršina, poravnamo na rezkalnem stro¬ ju ali stružnici, da dobimo res ravno površino (slika 9). To nazadnje obrusi¬ mo še s finim brusilnim papirjem (slika 10). Delovni površini obeh delov za¬ ščitimo s papirnatim slikopleskarskim samolepilnim trakom (slika 11), ki po odstranitvi ne pušča madežev in ga tudi z lahkoto odstranimo. Zunanje po¬ vršine nato pobarvamo ročno s čopi¬ čem ali barvo nanesemo z brizganjem (slika 12). Za podstavek stiskalnice uporabimo dva kosa železa kotnega profila 35 x 35 x 160 mm, v katera pred barvanjem izvr¬ tamo luknje 0 10,5 mm za vijake. S kot¬ nim železom tako po dolžini okrepimo spodnji del stiskalnice (slika 13). Ko je barvni nanos suh, odstranimo samolepilni trak in stiskalnico sesta¬ vimo. Podstavek (kotno železo) z vija¬ kom M 10 x 100 mm, ki ima navoj po celotnem steblu, privijemo na debelejši spodnji del stiskalnice na strani, ki je pobarvana. Na strani, ki je bila med bar¬ vanjem zaščitena, pa mora preostanek vijaka gledati iz nje (slika 14). Pri stiskalnici rabimo še štiri matice M 10. Poleg teh zaradi lažjega vijačenja nabavimo še štiri plastična držala (slika 15). V čep držala izvrtamo luknjo 0 10,5 mm (slika 16), saj je čep za to že delno pripravljen. Ko so luknje izvrtane, v dr¬ žala vstavimo matice in držalo zapremo s čepom, v katerega smo izvrtali luknjo (slika 17). Namesto plastičnih držal z matico lahko uporabimo krilne matice M 10 (slika 18). Če rabimo daljše vijake, namesto teh uporabimo kar navojno pa¬ lico M 10. 15 MODELARSTVO Določanje težišča letalskih modelov SAŠO BABIČ V prvih treh prispevkih smo izvede¬ li, zakaj je težišče modela tako pomemb¬ no, kako ga na primeru preproste geo¬ metrije krila določimo in kako model pred preizkusnim letom uravnotežimo. Tokrat si bomo ogledali, kako se model vede v zraku in kako popravimo položaj težišča, če model ne leti tako, kot si že¬ limo. Lega težišča je odvisna predvsem od geometrije modela - oblike krila, položaja in oddaljenost repnih površin od težišča. Na to vpliva tudi izbira kril¬ nega profila, saj je jasno, da imajo različ¬ ni profili različna prijemališča vzgona, a razlike niso pretirano velike. Doslej smo se naučili, kako določimo izhodiščni položaj težišča, model smo uravnotežili in ga pripravili na testni polet. Žal ne gre drugače, da zaenkrat zaupamo tako določenemu položaju težišča, saj lahko njegovo pravilnost preizkusimo šele v zraku. Vsekakor pa je bojazen odveč, saj tudi večja odstopanja od idealnega pol¬ ožaja težišča modela ne naredijo popol¬ noma nevodljivega. Med preizkusnim letom velja upoš¬ tevati naslednje napotke: ves čas lete¬ nja moramo biti popolnoma zbrani ter zaupati v svoje sposobnosti in zmoglji¬ vosti modela. Pred vzletanjem model preizkusimo z vožnjo na tleh. Vzletimo mirno in se v blagih zavojih povzpne¬ mo na varno višino. Spoznati moramo občutljivost komand in ugotoviti, ali je za premočrtni let model treba kaj natri- mati, obvezno pa moramo preizkusiti, ali ima model pri prevlečenju kakšno slabo lastnost. Pomembno je, da je mo¬ del tik pred prevlečenjem še upravljiv, in če je, kako je upravljiv, oziroma če model kakorkoli nakaže, da se na krilu ruši vzgon. Na varni višini preizkusimo tudi let pri minimalni hitrosti. Če je z modelom karkoli narobe, oziroma če se obnaša nepredvidljivo, moramo takoj varno pristati in ugotoviti, za kaj gre. Znova poletimo šele po odpravljanju napake. Med prvimi poleti ne preizku¬ šamo novih nastavitev ali faz leta, saj spoznavanje z modelom in njegovimi osnovnimi letalnimi lastnostmi zahteva svoj čas. Ko smo po preizkusnem letu vzpo¬ stavili prvi stik z modelom in v grobem spoznali njegove lastnosti, je prišel čas za poglobljeno preučevanje. Da je pol¬ ožaj težišča ustrezen, ugotovimo s tako imenovanim »dive testom« (ang.) med Položaj težišča vpliva tudi na občutljivost modela po prečni osi, torej po višini. V pri¬ meru, da ima težišče v nevtralno stabilnem položaju oziroma še celo bolj nazaj, nam model lepo pokaže gradient vertikalnega gi¬ banja zraka oziroma dviganja in spuščanja med letom. letom z varne višine, ko natriman model iz ravnega leta z odklonom višine naprej usmerimo navzdol pod kotom 30°, spu¬ stimo vse komande in opazujemo, kako se model odzove po nekaj sekundah ta¬ kega leta. Pri motornih modelih pusti¬ mo motor v prostem teku. Če ima mo¬ del težišče pomaknjeno preveč naprej oziroma je preveč pozitivno stabilen, se vzpne, če ga ima preveč nazaj in je ne¬ gativno stabilen, še bolj potone, če pa je nevtralno stabilen, nadaljuje svojo pot v predvideni smeri. Model se tako obnaša zaradi trimerja višinskega krmila. Če je težišče preveč spredaj, višinsko krmilo natrimamo rahlo navzgor, saj je model v nosu pretežak. Ko mu pri spuščanju za¬ čenja naraščati hitrost, se aerodinamič¬ na sila na rahlo odklonjeno krmilo pove¬ ča in prevlada, model pa se vede, kot da bi višinsko krmilo potegnili nase. Kadar je težišče pomaknjeno preveč nazaj, se model obnaša ravno nasprotno. Pri šolskih modelih je zaželeno, da se iz strmoglavega leta sami stabilizirajo v vodoravnega, zato imajo težišče po¬ maknjeno rahlo naprej. Nevtralno sta¬ bilen model (taki naj bi bili akrobatski modeli) nas med letenjem ne »ovira«, saj leti natanko tja, kamor smo ga usmerili. Med hrbtnim letom zahteva minimalni popravek višinskega krmila naprej. S te¬ žiščem, ki je pomaknjeno naprej v svojo idealno lego, postane model po višini neobčutljiv in obratno. Za doseganje istega učinka s krmilom mora biti hod višinskega krmila večji. To pride pose¬ bej do izraza pri pristajanju s težiščem bolj spredaj, saj modela tik pred pri¬ stankom ne moremo dovolj upočasniti, oziroma »povleči nase«, da mehko sede na stezo. V nasprotnem primeru, ko je težišče preveč zadaj, je model izredno občutljiv za premike višinskega krmi¬ la. Pri energičnem potegu višinskega krmila, ki ima zato zaradi občutljivosti prevelik odklon, model zlahka zvrnemo v dinamični vrij. Ta lastnost pa nam pri¬ de zelo prav pri jadralnih modelih, saj nam model s težiščem, ki je pomaknje¬ no nazaj, med letenjem sam nakaže dvi¬ ganje in spuščanje zračnih mas. Če mu prisluhnemo, lahko dobro izkoristimo tudi šibka dviganja. Ker med dviganjem hitrost modelu naraste, ga lahko še bolj povlečemo nase in upočasnimo, da se dlje zadržimo v dvigajočem se zraku. Najbolje pa je dviganje izkoristiti tako, da smo čim dlje na tem območju in v njem krožimo. Seveda je treba krožiti v pravilno stran. To nakaže krilo modela, zaviti pa moramo v stran dvigajočega se krila. Zavoj mora biti primerno ko¬ ordiniran s smernim krmilom in kril¬ ci za nagib. Tu nam je v veliko pomoč poznavanje letenja pri nizkih hitrostih. Obnašanje modela s težiščem, pomak¬ njenim nazaj, je pri nizkih hitrostih lah¬ ko nepredvidljivo, saj nekateri modeli porušitve vzgona na krilu ne nakažejo očitno, ampak hitro in brez opozorila omahnejo. Upam, da so štirje kratki prispevki vsaj približno osvetlili tematiko položaja težišča letalskega modela. Spoznali smo, da položaj težišča, ki je označen na načr¬ tu, ni nujno edini pravilen, ampak si ga kasneje nastavimo sami ob spoznavanju modela, njegovih letalnih lastnosti in naših zahtev, ki so odvisne od načina in namembnosti letenja. 4 Tako imenovani »dive test« (ang.) nazorno pokaže, ali je težišče modela pomaknjeno preveč naprej ali nazaj. Model po ravnem letu usmerimo v spuščanje pod kotom približno 30° (pri motornih modelih brez plina), nato pa opazujemo njegovo pot. Če model sili navzgor, ima težišče preveč naprej, če teži v smeri navzdol, pa preveč nazaj. Model, ki normalno nadaljuje predvideno pot, kar je najbolj zaželeno, je nevtralno stabilen. 16 april 2005 mr V prejšnjem prispevku smo si ogle¬ dali, kako popravimo trup letalskega modela iz ELSV. Kar pa se pri padcu mo¬ dela še hitreje kot trup poškoduje krilo, bomo tokrat na primeru istega modela opisali še postopek popravila prelom¬ ljenega krila. Lom je videti precej grd, a tudi tu ni tako hudo, kot je videti na prvi pogled. Iz poškodovanega krila odstra¬ nimo servomehanizme in njihovo nape¬ ljavo. Odstranjene dele pregledamo, da ugotovimo morebitne poškodbe. Za popravilo modela potrebujemo 24-urno epoksidno smolo, bombažno polnilo, kose steklene tkanine, pas veza¬ ne plošče za nadomestni krilni nosilec oziroma okrepitev na mestu loma. Zuna¬ nje napake prekitamo z dvokomponent- nim avtoličarskim kitom brez vlaken. Tudi tokrat velja opozorilo, naj se mo- Krilo je prelomljeno na levi strani ob začet¬ ku krilca za nagib, na mestu, kjer se krila največkrat polomijo. delar, ki se loteva popravila krila, pred delom seznani z vsemi snovmi, ki jih bo uporabljal, in delovnimi postopki. Snovi so namreč strupene ter dražijo vid in di¬ hala. Nikakor ne smemo pozabiti na za¬ ščitne rokavice iz lateksa, pri brušenju pa obvezno uporabimo vsaj najprepro¬ stejšo zaščitno masko za dihala. Popravilo krila Prelomljeno krilo je izdelano v sendvični tehniki iz stiropora in pre¬ krito s furnirjem, zato se da lepo po¬ praviti. Najprej s krila odstranimo folijo za prekrivanje in mesto loma očistimo. Nato poskusimo, ali lahko prelomljeno mesto sestavimo in na¬ ravnamo brez večje sile. Če to ne gre, potem s skalpelom previdno pore¬ žemo štrleče dele furnirja, ki nam to onemogočajo. Ko krilo tako spet lahko sestavimo, zamešamo toliko dvokom- ponentne 24-urne smole, kolikor je potrebujemo. Za večjo trdnost spoja in da dobimo gostejšo mešanico, v smo¬ lo vmešamo bombažna vlakna. Dela krila, ki ju želimo združiti, na spoju premažemo z zmesjo in stisnemo. Po¬ ravnan spoj z obeh strani prelepimo s širokim lepilnim trakom, krilo z mi¬ zarskimi svorami nežno pritrdimo na mizo in ga še enkrat poravnamo. Ko se smola strdi, odstranimo lepilni trak in morebitno odvečno smolo na gro¬ bo porežemo ali odbrusimo. Da bi bil popravljeni spoj muhinega krila trd¬ nejši, na spodnji strani v krilo na tre- Ko krilo poravnamo, s spodnje strani vsta¬ vimo nadomestni nosilec, ki ga vlepimo z zmesjo epoksidne smole in bombaža. Spoj prebrusimo in pokitamo. tjini globine do zgornje opiate iz¬ dolbemo 3 mm ši¬ rok in 120 mm dolg utor - po 60 mm na vsako stran od mesta loma. V tako pripravljen utor s 24-urno smolo pri¬ lepimo kos veza¬ ne plošče ustrezne debeline in širine. Včasih po prekrivanju sploh ni opaziti, da je bilo krilo poškodovano. Na mestu loma je krilo zdaj še trdnejše. TEKE' april 2005 Velikost okrepitve je seveda odvisna od obsega poškodbe in od teže ter na¬ membnosti modela. Če je krilo tako poškodovano, da je spoj zalomljen ali pa je furnir celo prekinjen, potem je treba mesto loma okrepiti s plastmi steklene tkanine, rezane pod kotom 45°, da je popravljeno krilo odporno proti torzijskim obremenitvam. Naslednji dan nas čaka brušenje smole in kitanje spoja z obeh strani. Kitamo z dvokomponentnim avtoličar¬ skim poliesterskim kitom brez vlaken, pri čemer pazimo, da je kit vedno dobro premešan. Kitamo postopoma in na¬ pake ne poskušamo prekriti naenkrat. Po nanosu lahko kit brusimo že čez pol ure, in sicer z brusilnim papirjem, pri¬ lepljenim na ravno dolgo deščico. Samo tako bo površina na mestu poškodbe spet ravna. Ko smo po večkratnem ki- tanju in brušenju s površino zadovoljni, celotno krilo prebrusimo z brusilnim papirjem zrnatosti 600. Krilo očistimo prahu in ga na novo prekrijemo s folijo za prekrivanje. Krilo prečno uravnote¬ žimo, da pri letenju z modelom ne bo potrebno trimanje nagiba. Trimanje na¬ mreč deluje samo pri določeni hitrosti, ko pa model pospešimo ali z njim leti¬ mo počasneje, s tem spremenimo tudi položaj trimerja. Po opisanem postop¬ ku lahko popravimo vsa krila in repne površine, izdelane v sendvični tehniki. Da dosežemo brezhibno površino, kitamo postopoma po majhnih korakih, tako da brušenja ni prav dosti. Zaključek Pri popravilu krila je še posebej po¬ membno, da uporabimo čim manj ma¬ teriala, saj z dodajanjem mase daleč od osi trupa opazno povečamo vztrajnost¬ ni moment modela okrog vzdolžne osi in ga tako naredimo bolj lenega po na¬ gibu. Krilo muhe je po popravilu in pre¬ krivanju težje za 20 gramov. Poškodovan model smo tako popravili in prihranili denar, ki bi šel za nakup novega mode¬ la, pa še dober model smo spet obudili v življenje. Seveda je drugo vprašanje, ali se v času cenenih modelov ARF to sploh še splača. 25 ELEKTRONIKA ga n j JERNEJ BOHM V naslovil omenjena naprava se spo¬ gleduje s tisto, ki jo je profesor Igor Gospodaric izdelal v več deset kosih za organizatorja 11. svetovnega prvenstva raketnih modelarjev v Sloveniji leta 1996. Večina jih je še vedno v upora¬ bi. Ima eno samo pomanjkljivost: nima možnosti nastavitve napetosti, zato lah¬ ko uniči žarilno nitko vžigalnika mode¬ larskega raketnega motorja. Vzrok tiči v uspešne tovarne. Od razvojnih inženir¬ jev sem izvedel marsikaj zanimivega o žarjenju oziroma gretju najrazličnejših žičk. Te so izdelane iz zlitine NiCr ozi¬ roma iz cekasa (zmes železa, kroma in niklja), kot smo nekoč bolj slikovito ime¬ novali žico za električne grelnike, in so tako rekoč poljubnega premera: kot las (0,1 mm) do nekaj milimetrov, videl pa sem tudi take s pravokotnim presekom. Njihova električna upornost se giblje od 0,5 Q/m do nekaj 100 C2/m, lahko jih obremenimo od 10 W/m do več kW/m, lahko žarijo v keramiko zapečene pa tudi v zraku, kar je precej podobno aplikaci¬ jam pri raketnih motorjih. Za kuhinjsko grelno ploščo je izredno pomemben priključek. Ta mora biti zanesljiv, trden in mora zagotavljati konstantne (ponov¬ ljive) lastnosti izdelka. Priključno mesto plošče mora imeti sobno temperaturo, kar pri raketnem modelarstvu ni nekaj samo po sebi umevnega. Za namen pre¬ mostitve temperaturnih razlik služijo več centimetrov dolgi svorniki (glej sli¬ ko). Ugotovil sem, da večina raketnih vžigalnikov vendarle ima bakrena za¬ ključka, kar zadovoljivo posnema profe¬ sionalno grelniško tehniko. Modelarska žarilna nitka je skoraj do konca poenostavljena grelna priprava: dejstvu, da ob pritisku na štartno tipko vžigalniku podeli praktično polno aku¬ mulatorsko napetost. Ta pa ni prilagojen delovanju pri ponujeni napetosti (obi¬ čajno 12 V). Potem ko sem testiral več takih, sicer klasičnih izdelkov (glej pre¬ glednico), ki jih modelarji uporabljajo za vžig raketnega motorja, sem ugotovil, da bi se omenjeni težavi lahko izognili s takšno napravico, s katero se žarjenje nitke v vžigalniku poljubno nastavi ozi¬ roma zlahka medsebojno prilagodi. Pred časom sem delal v cerkljanski Eti, kjer izdelajo med drugim 2/3 sve¬ tovne proizvodnje grelnih plošč za šte¬ dilnike, vsaj tako trdi direktor te zares 26 april 2005 TEM , 1 ELEKTRONIKA nekaj milimetrov (pri trenutnem vžigal¬ niku) ali centimetrov dolga prepognje¬ na NiCr-žica, na katere konca enostavno pripnemo zgolj krokodilčka. Tak stik je nezanesljiv, pa še slabo definirano med- kontaktno razdaljo ima, celo kratek stik ni izključen; skratka možnost za številne neprijetne zaplete. Ob Startu raketnega modela žarilna nitka izpade iz motorja in s tem je funkcija električnega vžiga raketnega motorja povsem zaključena. A ne vedno. Kadar želimo z iste lansir- ne rampe izstreliti več modelov raket, potem bi hoteli v funkciji ohraniti prav električni vžigalnik. Oglejmo si, kako se obnaša žarilna nitka med priključitvijo na električno napetost? Na izhod laboratorijskega usmernika (0 do 15 V / 10 A) priključi¬ mo nekaj centimetrov dolgo žičko, ki jo uporabljamo za izdelavo električne¬ ga vžigalnika modelarskega raketnega pa opisano napravo uporabimo tudi za njihovo aktiviranje. Elektronska shema naprave Elektronsko vezje za kontrolirano vžiganje raketnih motorjev temelji na ideji, ki je opisana v knjigi Elektronika v domači delavnici (TZS, 2000, strani 71-73). Žarilno nitko bomo po tam opi¬ sani zamisli napajali impulzno - širina impulzov bo določala stopnjo žarenja nitke vžigalnika. Krajši ko bodo, manj¬ ša bo toplotna obremenitev raketne¬ ga motorja in obratno, daljši impulzi in bolj intenziven bo vžig. V skrajnem primeru imamo opraviti celo z zlitjem serijske impulzacije, kar ustreza nepo¬ sredni priključitvi vžigalnika na bateri¬ jo oziroma akumulator. Zaradi toplotne vztrajnosti nitke ne opazimo, da energi¬ jo dovajamo v impulzih. Isto bi namreč l^j da vsak prožilni impulz znova sproži iz¬ hodni impulz. Če je os potenciometra zasukana popolnoma v levo (Pl = 0 fl), potem se na izhodu U2/10 pojavijo zelo kratki impulzi, dolgi vsega 100 ps. Z na¬ raščanjem upornosti P 1 postajajo im¬ pulzi širši, malo pred dosegom druge skrajne lege se celo »zlijejo«. Tedaj je pe¬ rioda iznihavanja U 2 daljša od časa med posameznimi proženji U 2. Izhod U2/10 prek uporov R 5 in R 6 krmili tranzistor T 2. V času omenjene¬ ga impulza je tranzistor popolnoma od¬ prt in prek upornosti, ki jo predstavlja NiCr-žica, steče električni tok, določen zgolj z upornostjo tokokroga in veli¬ kostjo napetosti akumulatorja (AKU). Da se to res zgodi, morata biti izpolnje¬ na vsaj še dva pogoja, ob predpostavki, da je naprava priključena na akumula¬ tor - vključeno mora biti stikalo S 1 in pritisnjena tipka Ti 1. S tipko namreč Priključitev kabelskih priključkov (vrvic) na tiskanino. Pred izvlečenjem ju zaščitimo s plastično vežico. motorja. Med počasnim dvigovanjem izhodne napeto-sti usmernika opazuj¬ mo žarilno žico. Do določene vrednosti ne bomo opazili nič posebnega, le na otip bomo zaznali, da z višanjem nape¬ tosti narašča tudi temperatura žice. V določenem trenutku se bo ta že toliko segrela, da bo začela žareti temnorde¬ če, kar pomeni, da je segreta na skoraj 1000 °C. Z naraščajočo napetostjo po¬ staja barva žice vedno svetlejša, celo svetlorumena (1900 °C) utegne posta¬ ti. Med segrevanjem lahko tudi zasmr¬ di, kar je nekaj povsem običajnega ob sežigu nesnage na površini žice. Žica ves čas ohranja svojo obliko, šele pri določeni zelo visoki temperaturi se ne¬ nadoma preoblikuje in hip zatem tudi pretrga, oziroma pregori. Prav to pa bi želeli preprečiti pri vžiganju raketnega motorja; za vžig goriva namreč zadošča že mnogo nižja temperatura! Po več¬ kratni uporabi žica močno Oksidira in že na pogled ne vzbuja posebnega za¬ upanja, tako da jo je najbolje zamenjati z novo, čeprav še vedno »deluje«. Poseb¬ no zanesljivi vžigalniki so prevlečeni s specialnimi gorljivimi snovni, ki še do¬ datno okrepijo vžig. Jasno je, da služijo le za enkratno uporabo in kot taki ne bodo predmet naših prizadevanj. Lahko Trsi* dosegli z regulirano enosmerno nape¬ tostjo, kar je za realizacijo bolj zahtev¬ no in potratno. Vezje U 1 s pripadajočimi elementi predstavlja klasični astabilni multivibra- tor s skoraj idealno simetrijo impulza (50 : 50). Frekvenco določata predvsem upor R 4 in kondenzator C 3. Izhodni signal Ul/10 v nadaljevanju proži mono- stabilni multivibrator U 2, in sicer tako, Vžigalnipriključek zaključimo s kroko¬ dilčkoma, napajalnega pa z bananski¬ ma vtičema , ki jima po potrebi natak¬ nemo natična krokodilčka. kratkostično premostimo bazo in emi- tor tranzistorja T 3 ter ga na ta način zapremo, s tem pa sprostimo pot med U2/10 in vrati T 2. Ker nekatere žarilne nitke zahteva¬ jo ogrevalne tokove jakosti celo 10 A, je pomembno, da ima odprti tranzistor T 2 čim manjšo notranjo upornost (40 mQ) in da v splošnem dovoljuje hitro preklapljanje med stanjema odprto/za¬ prto (<200 ns). Ker tranzistor BUZ 11 (v prejšnjih oklepajih so njegovi poda¬ tki) »zlahka« zmore preklapljati tudi 30 A (pri 75-W obremenitvi), ga v našem primeru ni treba dodatno hladiti. Po¬ dobno velja za diode D1-D4 (graetzev stik). Njihova naloga je, da poskrbijo za pravilno polariteto napajanja ne glede na priključitev akumulatorja. Plačilo za varnost pred napačno priključitvijo je nekoliko manjše največje možno ogre¬ vanje žarilne nitke in seveda neprijetna termična disipacija na diodah. Problem minimiziramo s shottkeyjevo diodo. Tranzistor T 1 krmili piezopiskač Z 1. Ta se oglasi, ko priključni sponki K 4 spojimo z vžigalnikom. Varovalka V 1 je izdelana iz poseb¬ nega materiala, za katerega je značilna razmeroma velika prevodnost pri sobni temperaturi, hitro in močno pa naraste april 2005 ELEKTRONIKA Testiranje naprave za vžig raketnega motorja Vžigalni sistem motorja pred startom raketnega modela notranja upornost varovalke, če se ta (zaradi električnega toka) segreje. Varo¬ valka se samodejno »vključi«, ko se ohla¬ di. Napravo in akumulator na ta način varuje pred kratkostičnim tokom, ki bi se utegnil pojaviti ob nenadejani skle¬ nitvi priključnih krokodilčkov. Skoraj isto elektronsko shemo lahko uporabimo pri celi vrsti drugih aplikacij. Izdelava Elektroniko vgradimo v primerno plastično ohišje, ki ne dovoli vdora vode v notranjost. Naprava mora pač dovolje¬ vati rabo tudi v neugodnih vremenskih razmerah (v dežju in snegu). V izved¬ benem primeru ima naprava naslednje mere: dolžina 85 mm, širina 56 mm in višina (brez gumba in stikal) 40 mm. Predlog tiskanega vezja je dovolj »zra¬ čen«, da ga lahko izdelamo celo prosto¬ ročno. Pri izdelavi si pomagamo s sliko razporeditve elementov. Za medsebojne žične povezave uporabimo kar razno¬ barvne vodnike iz kakega odsluženega signalnega kabla. Izjema sta le žična pri¬ ključka stikala S 1, saj mora bakreni del vodnika imeti presek vsaj 1 mm 2 . Žico z enakimi lastnostmi uporabimo tudi za izvedbo akumulatorskih in vžigalnih ka¬ belskih priključkov (po Gospodariču). Očitno se je dobro obnesla (električno, mehansko) kar rdeče-črna žica, ki je si¬ cer namenjena povezovanju zvočnikov. Ker predpisi FAI zahtevajo petmetrski varnostni odmik od raketnega modela v trenutku Starta, mora imeti vžigalna priključna vrvica vsaj nekaj centimetrov več. Akumulatorska vrvica naj bo dol¬ ga okoli 3 m. Daljšo vrvico zaključimo s krokodilčkoma, krajšo z bananskima vtičema. Obe vrvici prispajkamo nepo¬ sredno na tiskanino, tako kot to prikazu¬ je risba razporeditve elementov oziroma slika. Kabelski vrvici vpeljemo v ohišje skozi skoznik iz gume ter ju zaščitimo pred izvlečenjem s plastično zanko ozi¬ roma vozlom (glej sliko). Pri izbiri stikala S 1 in tipke Ti 1 pa¬ zimo, da sta kolikor toliko vodotesna. Gumb, s katerim nameravamo opremiti os potenciometra P 1, naj ima po mož¬ nosti podnožje za blokiranje vrtenja osi - čemu služi, ni težko ugotoviti. Tak gumb je navadno opremljen še s skalo in omogoča fino nastavitev zasuka osi (10-15 vrtljajev), kar je izredno prime¬ ren dodatek! Delovanje elektronike preverimo najprej z vizualnim preverjanjem izde¬ lave tiskanega vezja in povezav. To je povsem običajen postopek ob zaključ¬ ku sestavljanja. Posebno pozornost na¬ menimo orientaciji elektrolitskega kon¬ denzatorja, tranzistorjev in podnožij integriranih vezij. Če smo z rezultatom pregleda zadovoljni, priključimo napra¬ vo na akumulator, vendar še brez inte¬ griranih vezij. Preverimo napetost med U2/16 (plus) in U2/8 (minus). Pri tem je pomembna polariteta izmerjene na¬ petosti. Če ni pravilna, preverimo diode D1-D4. Med preverjanjem mora biti sti¬ kalo S 1 seveda vključeno. V nadaljevanju preizkusimo funkci¬ onalno delovanje naprave, torej z vstav¬ ljenima U 1 in U 2. NiCr-breme nado¬ mestimo s približno 10-W (halogensko) žarnico. Ko vključimo stikalo S 1, se mora oglasiti piskač (pri odprtih spon¬ kah K 1 se ne oglasi). Vezje je tako pre¬ prosto in zanesljivo, da skoraj ni verjet¬ no, da test ne bi bil uspešen. Tako bomo ob tiščanju tipke Ti 1 in vrtenju gumba na potenciometru P 1 zlahka spreminjali svetilnost žarnice od popolnoma zatem¬ njene do polne vrednosti. Če nam smer vrtenja gumba glede na jakost svetlobe ne ustreza, prestavimo priključek na P 1. Končno test ponovimo še s pravo ža- rilno nitko. Z gumbom ob tiščanju tipke nastavimo želeno barvo oziroma tempe¬ raturo NiCr-nitke vžigalnika. Ob vsakem (naslednjem) pritisku na tipko bo nitka v sekundi ali dveh dosegla temperaturo, ki ustreza položaju gumba potenciome¬ tra. Razumljivo je, da bo druga (drugač¬ na) nitka pravilno žarela ob povsem dru¬ gem zasuku gumba. Če sumimo, da nitka pri maksimumu žari manj, kot pričakuje¬ mo, naredimo poskus: z izvijačem krat¬ ko spojimo izvor in ponor tranzistorja T 2. Nekaj majhne (nedosegljive) rezer¬ ve je potem le še zaradi padca napetosti na diodah D1-D4. Predpostavljam, da boste omenjene teste izpeljali s polnim akumulatorjem. Če ugotovimo, da s po¬ tenciometrom vendarle ne dosežemo Testna skupina vžigalnikov za modelarske raketne motorje Legenda: R merjeno v hladnem stanju I merjeno v trenutku vžiga vnetljivega nanosa oz. rumenega sija VNN vnetljivi nanos + možnost večkratne uporabe Dolžina NiCr-žariine nitke (Conrad) je 10 cm. 28 april 2005 TEM RAKETARSTVO polnega izkrmiljenja, z izvijačem nekoli¬ ko povečajmo upor R 7 (na 10 kft) ali/in kondenzator C 4 (120 nF). Mirovna tokovna poraba vezja (brez bremena) pri 12-V akumulatorju znaša približno 1 mA. Uporaba Uporaba je zelo preprosta in mode¬ lar bo že ob prvem srečanju z napravo vedel, kako in kaj. Na akumulator naj¬ prej priključimo vrvico, zaključeno z ba¬ nanskima vtičema. Če je tako ugodneje, si lahko pomagajmo z natičnima kroko¬ dilčkoma. Medtem naj bo stikalo S 1 iz¬ ključeno, saj na ta način zanesljivo zago¬ tovimo, da v primeru kake okvare ne bi prišlo do nenadzorovanega vžiga raket¬ nega motorja v trenutku priključitve vži- galne vrvice na vžigalnik. Če še nismo nastavili gumba P 1, je zdaj skrajni čas za nastavitev. Gumb zavrtimo v minimalni položaj ter pritisnemo tipko Ti 1. Ob tiš- čanju tipke in počasnem vrtenju gumba potenciometra proti maksimumu opazu¬ jemo žarilno nitko. Ko dosežemo znani sij, blokiramo položaj gumba in izklju¬ čimo S 1. Ohlajeni vžigalnik nato vstavi¬ mo v šobo motorja. V danem trenutku, torej tik pred Startom raketnega modela, vključimo stikalo S 1. Če je vžigalni to¬ kokrog brezhiben, se bo oglasil piskač. Nato pritisnemo na tipko za toliko časa, da vžgemo motor. Praviloma se to zgodi zelo hitro. (Debelejša žarilna žička lahko zažari šele po nekaj sekundah!) V pomoč nam bo tudi tabela, v kate¬ ro zabeležimo vsak nov tip vžigalnika in pripadajočo številčno nastavitev gumba. Ob slabem vremenu napravo vtak¬ nemo v prozorno plastično vrečko in jo zatesnimo z elastiko, kar se nam utegne kdaj obrestovati. In kje so naslednje pasti uporabe na¬ prave? Kar nekaj jih je še. Izognili bi se jim s popolnejšo elektroniko, a primanj¬ kljaj ni tako usoden, da ne bi smeli po¬ enostavljati. Najpomembneje je, da med seboj ne zamenjamo akumulatorske in vžigalne vrvice (kar Gospodaričeva iz¬ vedba načeloma dovoljuje). Kaj bi se zgodilo ob zamenjavi, sicer nisem pre¬ veril - možno je celo uničenje naprave. Upam, da so različni vrvični priključki dovolj veliko jamstvo, da do zamenjave vendarle ne bo prišlo. Morda pa bi velja¬ lo vsaj akumulatorski priključek označi¬ ti z napisno tablico. Pomembno je, da po nastavitvi gum¬ ba uporabljamo isti tip vžigalnika (vži¬ galne nitke). Če je prvo samo po sebi še razumljivo, pa je zahteva po isti dolžini žarilne žice že težje izvedljiva. Vsakda¬ nja praksa da slutiti, da do 10-odstotna odstopanja niso usodna. Kot sem že omenil, bi ta nevšečnost povsem odpa¬ dla, če bi modelarji posvetili nekaj več pozornosti izdelavi vžigalnika. Uporab¬ ljena grelna žica mora biti glede na tip brezpogojno enaka po dolžini, preseku, materialu in priključku. Pri pripravi prispevka sta mi s šte¬ vilnimi nasveti in materialom pomagala prijatelja Branko Bogataj in Jože Čuden. mr Junkers Ju 290 A-5 »Seeadler«, (Revell, kat. št. 04340, M 1 : 72) PRIMOŽ DEBENJAK Junkers Ju 290 sodi med manj znana letala 2. svetovne vojne. Začetki njegovega raz¬ voja segajo v leto 1934, ko se je v nacistični Nemčiji začela eks¬ panzija vojnega letalstva in ko so začeli razvijati tudi strateške bombnike. Izdelavo prototi¬ pov štirimotornih bombnikov so zaupali Dornierju in Jun- kersu. Prototipa Do 19 in Ju 89 sta prvič letela leta 1936. Do 19 je bil podoben britanskim letalom tistega časa, predvsem whitleyu, Ju 89 pa je imel rah¬ lo puščičasta krila z značilnim Junkersovim »dvojnim krilom«, t. j. s krilci in zakrilci malo niž¬ je za krilom tako kot pri Ju 52, Ju 86 in Ju 87. Leta 1936 se je smrtno pones¬ rečil general Wever, ki je bil največji zagovor¬ nik strateških bombnikov. Njegovi nasledniki so take zamisli opustili in se osredotočili na eno- in dvomotorne taktične bombnike, po eni strani zaradi premajhnih kapacitet nem¬ ške industrije, po drugi pa zato, ker so bile nemške namerilne naprave precej slabe in natančno bombardiranje z večjih višin sko¬ rajda ni bilo mogoče (podobne težave so imeli tudi Britanci). Nemčija tako v nasprotju z ZDA, Veliko Britanijo, ZSSR, Italijo in Japon¬ sko do leta 1943, ko je postal operativen He 177, ni imela strateških bombnikov. Dva prototipa Ju 89 so predelali v trans¬ portni letali, potem pa so izdelali majhno se¬ rijo potniškega letala Ju 90, ki je imelo enaka krila in repne površine kot Ju 89 ter nov, zelo prostoren trup, v katerem je udobno sedelo 40 potnikov. Potniški Ju 90 je imel prešibke motorje, kar je imelo usodne posledice, če mu je pri vzletu odpovedal motor. Ker nemška Luftwaffe ni premogla zmog¬ ljivejših transportnih letal, so iz junkersa 90 razvili Ju 290. Ta je imel nova krila in repne površine, trup pa je ostal zelo podoben. Na spodnjem delu trupa za krilom je bila velika nakladalna loputa, ki je omogočala natovarja¬ nje na tleh (pri tem se je rep dvignil visoko v zrak, tako da je trup stal vodoravno), pa tudi odmetavanje tovora iz zraka s padalom. Trans¬ portno izpeljanko Ju 290 so začeli uporablja¬ ti decembra 1942 pri preskrbi v Stalingradu obkoljene 6. armade. V prostornem trupu je bilo dovolj prostora celo za manjše oklepne avtomobile ali polgoseničarje. Nemcem je primanjkovalo tudi daljin¬ skih izvidniških letal za patruljiranje nad Atlantikom, zato so v ta namen razvili raz¬ ličico A-5, ki je bila opremljena z radarjem za odkrivanje zavezniških ladij, imela pa je tudi močno defenzivno oborožitev in zelo velik doseg (okoli 5600 km). Ju 290 so poga¬ njali štirje 14-valjni zvezdasti motorji BMW 801 D. V majhnem številu so izdelovali tudi bombniško različico A-7, ki je bila še težja in je imela zastekljen nos z 20-milimetrskim topom. Ju 290 so uporabljali tudi za različne tajne operacije, med drugim so načrtovali celo polete na Japonsko, do katerih pa po¬ tem ni prišlo. Ker so potrebovali še zmoglji¬ vejša letala, so razvili šestmotorni Ju 390, ki je bil pravzaprav povečan Ju 290, ki so mu dodali še dva notranja motorja s pripadajo¬ čim delom krila, tako da je imel za četrtino večja krila in namesto dveh štiri noge glav¬ nega podvozja. Ta orjak naj bi imel doseg kar 8000 km. Že Ju 290 je bil ogromen: po dolžini in razpetini je bil le neznatno manj¬ ši od »supertrdnjave« B-29, imel pa je precej prostornejši trup in bistveno večjo površino kril. Vodoravni rep je imel večjo površino kot krila katerega koli enomotornega lovca tistega časa. Znaten del proizvodnje Ju 290 so prenes¬ li v češko tovarno Letov. Tam so po koncu voj¬ ne iz različnih nedokončanih Ju 290 sestavili eno letalo, ki so ga poimenovali L.290 Orel, vendar pa se serijska proizvodnja ni nadalje¬ vala. Skupno je bilo izdelanih več kot 50 letal Ju 290. Revell je s svojo maketo Ju 290 A-5 vseka¬ kor razveselil ljubitelje manj znanih letal. Ma¬ keta je kakovostna, pri sestavljanju ni večjih težav, spričo razmeroma zapletene konstruk¬ cije trupa in kril pa so priporočljive določe¬ ne maketarske izkušnje. Notranjost kabine je lepo detajlirana, v njej so tudi trije naslonjači, namenjeni za počitek članov posadke na tudi do 18 ur dolgih poletih. Motorji so kar dobro detajlirani, okrovi pa so v več delih, kar sicer pomeni več dela pri sestavljanju, po drugi strani pa omogoča, da motorje brez težav od¬ premo. Odpreti je mogoče tudi strelska pol¬ ožaja na bokih trupa. Kraki propelerjev so malce preozki (Ju 290 je namreč imel prope¬ lerje iz prešanega lesa). Če makete ne boste imeli ves čas na polici, je priporočljivo krila na notranji strani nekoliko okrepiti, da se pri prenašanju ne bodo zvijala. Revell ponuja oznake za štiri letala. Tri imajo »atlantsko« kamuflažo s svetlimi boki, eno pa ima lisaste boke. Za vsa štiri letala je navedena siva kamuflaža RLM 74/75 za zgor¬ nje površine, kar pa za letala s svetlimi boki ni potrjeno. Bolj verjetni sta »morsko zeleni« barvi RLM 72/73. Nalepke so natisnjene brez napak, vendar jih je treba obdelati z mehčalnimi tekočina¬ mi, da ne »zasrebrijo«. Revellova maketa Ju 290 je kakovostna in točna in jo tudi zaradi zmerne ceno toplo priporočam vsem, ki imajo zanjo dovolj pros¬ tora. april 2005 29 PRILOGA DUŠAN MARKIČ V mojem domačem kraju Tržiču je bila včasih zelo razvita kovaška obrt. Železo se preoblikuje s kovanjem, kar je zelo naporno opravilo. Kovači so si delo olajšali in razvili enostaven način izrabe vodne sile za pogon kovaških kladiv. V starem mestnem jedru so še danes ohra¬ njena ozka vodna korita, po katerih je tekla voda in poganjala vodna kolesa, ta pa prek enostavnega mehanizma kova¬ ška kladiva (slika 1). Pred vami je načrt za izdelavo mo¬ dela kovaškega kladiva, ki ga poganja vodno kolo. Še posebej zanimiv je eno¬ stavni mehanizem, ki spreminja vrtenje vodnega kolesa v premočrtno gibanje kladiva. Vodno kladivo »repač« iz druge polovice 16. stoletja je eno od tistih, ki so delovali ob potoku Bistrica na Koroškem. Ohranjeni primerek stoji v kovaškem muzeju na Muti. 30 Kosovnica april 2005 mr PRILOGA Gradiva Večina sestavnih delov je izdelanih iz vezane plošče, debele 4 mm. Potrebu¬ jemo še dva manjša kosa okrogle lesene palice premera 6 mm in 10 mm in nekaj masivnega smrekovega lesa, iz katerega bomo izdelali ročico kladiva, kladivo in nakovalo. Sestavne dele zlepimo z belim lepilom za les in hitrovezočim modelar¬ skim lepilom (UHU-hart). Za lepši videz modela nekatere sestavne dele tudi po¬ barvamo. Pri svojem modelu sem upo¬ rabil lužila za les na vodni osnovi, lahko pa uporabimo katero koli barvo za les. Priporočam barve na vodni osnovi, ki dobro prekrivajo, se hitro sušijo in ne oddajajo neprijetnega vonja. Čopič po delu preprosto operemo z vodo. Orodje in stroji Pri prerisovanju načrta na material uporabimo svinčnik, trikotnik, šestilo, kotnik in kopirni papir (indigo). Sestav¬ ne dele izžagamo z žagico za rezljanje, pri končni obdelavi pa uporabimo brusilni papir in pilo kvadratnega profila. Luknje izvrtamo z vrtalnim strojem, ki mora biti vpet v stojalo. Vrtamo s svedri za les pre¬ mera 3,6, 10 in 12 mm. Potrebujemo še kladivo in manjše ploščate klešče. Izdelava Enostavnejši sestavni deli na načrtu v prilogi niso narisani, so pa opisani v kosovnici, ki je sestavni del načrta. Vse sestavne dele, ki so izdelani iz vezane plošče, prerišemo nanjo s pomočjo ko¬ pirnega papirja (indiga). Pri luknjah označimo samo središča, zunanje kro¬ ge pa narišemo s šestilom. Najprej izvr¬ tamo vse luknje, nato pa sestavne dele natančno izžagamo z žagico za rezljanje. Zahtevnejša bo izdelava ročice kladiva (poz. F), kladiva (poz. G) in nakovala (poz. H). Če sami nimate možnosti od¬ žagati ustrezno velikih kosov lesa, prosi¬ te bližnjega mizarja ali učitelja tehnične vzgoje. Kladivo (poz. G) s pomočjo kot¬ nika natančno narišemo in zvrtamo luk¬ njo premera 12 mm. S pilo kvadratnega profila luknjo obdelamo. Med piljenjem kladivo (poz. G) vpnemo v primež in večkrat preverimo, ali se ročica kladiva (poz. F) že prilega v luknjo. Veliko in malo gred (poz. D oz. poz. E), ročico (poz. L) in odmikač (poz. M) izdelamo iz okroglih bukovih palic premera 10 mm in 6 mm. Kupimo jih v vsaki bolje zalo¬ ženi trgovini z lesnimi gradivi (slika 2). Za vrtanje luknje v veliko gred si pripra¬ vimo enostavno šablono, ki jo s svorami pritrdimo na delovno mizico vrtalnega stroja (slika 3). Barvanje Za lepši videz modela sem kladivo (poz. G), nakovalo (poz. H), lopatice (poz. K), ročico (poz. L) ter konce ve¬ like in male gredi (poz. D oz. poz. E) prebarval s črno, osnovno ploščo (poz. A) pa z rumeno barvo. Pred barvanjem sem v sestavne dele zabil bucike in jih z manjšimi ploščatimi kleščami zakrivil. Bucike nam služijo kot držalo pri barva¬ nju. Tako lahko dele prebarvamo z vseh strani in jih nato obesimo na pripravlje¬ no žico, kjer se posušijo (slika 4). Sestavljanje Nosilno ploščo (poz. B) in nosilec (poz. C) z belim lepilom za les prilepi¬ mo v osnovno ploščo (poz. A). Z istim lepilom zlepimo tudi ročico kladiva (poz. F) in kladivo (poz. G). Sestavimo in zlepimo tudi vodno kolo (slika 5), ki ga sestavljajo: stranici (poz. I in J), velika gred (poz D), ročica (poz. L), lopatice (poz. K) in velika prirobnica (poz. N). Ko se lepilo posuši, se lotimo končne¬ ga sestavljanja modela. Gred vodnega kolesa potisnemo skozi luknjo v nosilni plošči in nanjo nataknemo še drugo ve¬ liko prirobnico (poz. N). Podobno sesta¬ vimo tudi kladivo, malo gred (poz. E) in mali prirobnici (poz. O) (glej sestavno risbo). Ročico kladiva in mali prirobnici prilepimo na malo gred z modelarskim lepilom (UHU-hart). S tem lepilom pri¬ lepimo tudi drugo veliko prirobnico na veliko gred. Nazadnje v večjo gred prilepimo še odmikač (poz. M). Model kovaškega kladiva je izdelan in lahko ga preizkusimo. Če smo vse sestavne dele natančno izdelali in sestavili, z delova¬ njem ne bo težav (slika 6 in slika 7). 31 april 2005 IZDELEK ZA DOM Namizni igralni avtomat njihovo medsebojno ujemanje (sliki 5 in 6). V desno glavno stranico okvirja (2) z vbodno žago naredite 120 x 25 mm veliko odprtino, točno na sredini stranice kanala (4) pa ob pomoči risbe 3 naredite izrez za spuščanje žogic v igralno polje. Ploščicama (5) , ki tvorita dno kanala, z rašpo nekoliko poševno posnemite obe krajši stranici (sli¬ ka 7), da se bosta lepše prilegali okvirju. Tudi vrtljivi krožnik (9) izžagajte z vbodno žago; njegov zgornji rob in »izrastek« za pritrditev daljše ročice vzvoda (11) obde¬ lajte z rašpo in brusilnim papirjem. Dveh april 2005 im bukovih metrskih palic s premerom 8 mm, so vsi glavni sestavni deli igral¬ nega avtomata na¬ rejeni iz 10 mm de¬ bele vezane plošče, ki mora biti popol¬ noma ravna. Naj¬ lažje, najhitreje in najceneje pridete do nje tako, da razstavi¬ te odsluženo, vendar še dobro ohranjeno tovorno paleto; tudi izdelek na fotografi¬ jah je iz takšnega vira. Poleg naštetega po¬ trebujete še nekaj 2 mm debelega furnirja ali kartona, belo lepilo za les, dvokompo- nentno lepilo in poljubne barve na vodni ali nitro podlagi. Orodje Izdelave namiznega igralnega avtoma¬ ta naj se lotijo tisti, ki že imajo nekaj izku¬ šenj z uporabo električne krožne in vbod¬ ne žage, vibracijskega oziroma tračnega brusilnika in električnega vrtalnika. Poleg risalnega orodja (daljše ravnilo, kotnik, šestilo, svinčnik) za nadaljnje sestavljanje potrebujete še garnituro svedrov za les, nekaj majhnih mizarskih spon, kladivo, klešče, grob in fin brusilni papir, rašpo ter čopič. Izdelava Mere posameznih sestavnih delov naj¬ dete v kosovnici, njihov položaj pa na tlo¬ risu (risba 3), ki je narisan v merilu 1 : 3, zato je treba vse mere na njem pomnožiti s 3. Sestavno risbo nadomešča kar slika 16. Če sami nimate ustreznega orodja, naj vam osnovno ploščo in stranice odžaga mizar, saj bo le tako res pravokotna in bo imela popolnoma ravne robove. Površino obrusite (po možnosti z električnim vibra¬ cijskim ali tračnim brusilnikom) in nanjo s pomočjo risalnega pribora z risbe 3 pre¬ rišite položaje stranic in krožnika (slika 4). Po podatkih v kosovnici iz 5 cm dolgih trakov vezane plošče nažagajte ustrezno število stranic (2, 3, 4, 6 in 7) ter preverite M. in D. PAVLIC Pred približno dvema desetletjema je bilo v naših trgovinah še mogoče kupiti iz lesa narejene igre, ki se jim je reklo »mar- janca«. Na rahlo nagnjeni igralni površini so bili razporejeni žebljički ali čepki in plitve vdolbinice, na dnu so bili oštevilče¬ ni predalčki, ob strani pa bat z vzmetjo, s katerim je bilo mogoče kovinsko kroglico »izstreliti« v igralno polje. Naloga igralca je bila vzmet napeti ravno dovolj močno, da se je kroglica na svoji poti med žebljič¬ ki po možnosti ustavila v kaki vdolbinici oziroma v predalčku s čim višjo številko. Seštevek doseženih točk je na koncu dal zmagovalca. V Timu je bil načrt za izdela¬ vo igralnega pripomočka te vrste objav¬ ljen v dvojni številki leta 1997 (slika 1). 100 .V s X v Skupna značilnost večine teh iger, ki ;o jih v pozabo potisnili sodobni igralni ivtomati (fliperji) in računališke igre, je tila v dejstvu, da uspešnost igralca ni bila tdvisna samo od sreče, ampak deloma udi od iznajdljivosti oziroma občutka. Na em principu temelji tudi namizni igralni ivtomat na sliki 2, ki na prvi pogled neko- iko spominja na igre vrste marjanca, ven- lar pa je njegovo delovanje povsem dru¬ gačno. Izdelek je zelo primeren za gradnjo rri tehničnem pouku, saj združuje večino rostopkov obdelave lesa: žaganje, bruše- tje, vrtanje in površinsko zaščito. Gradivo Z izjemo pol ducata žogic za namizni tenis, štirih bakelitnih kroglic za nožiče, lesenega pohištvenega gumba, nekaj vi¬ jakov z maticami in podložkami ter čep¬ kov, ki jih nažagate iz kupljenih struženih 32 IZDELEK ZA DOM | lin fr s / Risba 3 (merilo: 1 : 3) manjših odpadnih kosov ne zavrzite, saj jih boste še potrebovali kot trikotna vložka (8) za zapolnitev prostora med krožnikom in okvirjem igralnega polja (sliki 8 in 10). Trti Ko se prepričate, da vsi sestavni deli ustrezajo narisanim črtam na osnovni plošči, se lotite lepljenja. Najprej je na vr¬ sti okvir (slika 9), ki mu sledijo stranica april 2005 33 Oblika izreza za spuščanje žogic v igralno polje na sredini stranice kanala (4); merilo: 1 : 1 kanala (4) ter štiri predelne stene (6 in 7) med posamezni predalčki za žogice. Pazi¬ te na njihovo pravo medsebojno razdaljo (50, 60 oziroma 80 mm), vzporednost in pravokotnost glede na osnovno ploščo. Kdor želi, lahko stike dodatno utrdi z ne¬ kaj čim tanjšimi lesnimi vijaki dolžine 20-25 mm. Vložka (8) podložite z enako velikima kosoma 2 mm debelega furnirja ali kartona, da bosta v enaki višini oziroma celo malenkost višje kot vrtljivi krožnik. Še preden prilepite ploščici, ki sestavljata poševno dno kanala (5), na njuno mesto, morate na zgornjo in spodnjo stran izvrtin v notranjih vogalih kanala z dvokompo- nentnim lepilom prilepiti dve matici M 8, ki bosta služili za pritrditev zadnjih opor (14) z nožicami (15). Da bi se izvrtina v dnu ujemala z maticama, vanju z zgornje strani privijte vijak M 8 x 100 mm (slika 14). (Pazite, da lepilo ne pride v stik z na¬ voji, sicer kasneje vijaka ne boste mogli več obračati. S tem boste na žalost izgubili tudi možnost nastavljanja nagiba igralnega polja, ki ima pri tej igri precejšen pomen.) Sedaj lahko med stranice 1, 3 in 4 prilepite še dno kanala (5). Osušeno ogrodje obru¬ site po robovih (slika 10) in vsaj dvakrat prebarvajte s poljubno barvo. Položaj 32 čepkov (10) na vrtljivem krožniku kaže risba 3. Luknje izvrtajte z 8-mm svedrom za les (slika 11); da bi bile res popolnoma navpične, električni vrtal¬ nik vpnite v navpično stojalo. V tem pri¬ meru lahko globino vrtanja nastavite tako, da plošče ne prevrtate povsem do konca, ampak le do globine 8 mm. Čepke dol¬ žine 40 mm, ki so razporejeni po obodu treh koncentričnih krogov s premerom 55, 105 in 155 mm, nažagajte iz stružene bukove palice s premerom 8 mm. Ostre robove jim najprej na grobo posnemite s šilčkom (slika 12), nato pa jih še obrusite. V vsako luknjico kanite kapljico lepila in vanjo s kladivom do konca zabijte čepek (slika 13). Pravokotnost čepkov glede na površino krožnika preverite s kotnikom. Tudi krožnik na koncu prebarvajte. Da bi krožnik lahko premikali, potre¬ bujete dve ročici (11 in 12), ki ju na ozna¬ čenih mestih prevrtajte s 4-mm svedrom. Na levo stran krajše ročice privijte lesen pohištveni gumb (13), nato pa vse skupaj obrusite in pobarvate. S sklepnim sestavljanjem ni veliko dela. Kot nožiče služijo bakelitne kroglice s premerom 30 mm (slika 14), saj so bolj vzdržljive od lesenih ali plastičnih. Žal za gladko površino mize niso ravno najbolj primerne, ker drsijo, zato pa boste vaš ig¬ ralni avtomat, čeprav je namizne izvedbe, brez škode postavili tudi na betonsko ali asfaltno podlago. Vrtljivi krožnik s 35 mm dolgim vijakom pritrdite na osnovno ploš¬ čo. Med oba dela vstavite večjo in debe¬ lejšo podložko, vijak na vrhu pa zategnite ravno toliko, da se krožnik še lahko vrti. Tračni brusilnik Black & Decker KA 88 Električni ročni tračni brusilniki so zelo primerni za brušenje grobih po¬ vršin, s katerih je treba odvzeti veliko materiala, z uporabo finejšega brusil¬ nega papirja pa lahko površine tudi povsem zgladimo. Z njimi je moč bru¬ siti površino lesenih, kovinskih in pla¬ stičnih obdelovancev. Ponudbo tračnih brusilnikov v na¬ ših trgovinah z električnim ročnim orodjem je pred kratkim obogatil nov Black & Deckerjev tračni brusilnik z oznako KA 88 (slika 17), ki ni nekaj posebnega le zaradi svoje oblike, tem¬ več tudi zaradi tehničnih zmogljivosti. Njegovi konstruktorji so doslej uveljav¬ ljeno zasnovo z enako velikim pogon¬ skim in gnanim valjem spremenili in premer sprednjega valja precej zmanj¬ šali. S tem se je brusilna površina po¬ večala za 25 % in sedaj meri 75 x 195 mm, poleg tega pa se je zaradi zašilje¬ nega sprednjega dela občutno izboljšal tudi dostop do kotov. Še več: če odstra¬ nite kovinski ščitnik, lahko z orodjem (od spodaj navzgor) brusite tudi težko dostopne površine (slika 18). Da bi bru¬ silnik v vseh položajih lahko čim bolj trdno držali v rokah, skrbi velik pre¬ mični ročaj na sprednjem delu. Novi brusilnik poganja 720-vatni mo¬ tor, ki 75 mm širok brusilni trak premi¬ ka s hitrostjo 210 m/min. Zamenjava traku z merami 75 x 533 mm je hitra in preprosta, za čisto delovno okolje pa skrbi vrečka za prah. Ta je nameščena na levi strani zadnjega ročaja, na ka¬ terem je tudi glavno stikalo. Priključna april 2005 TIM' 34 Tudi stiki vseh ročic, ki sestavljajo vzvod, morajo biti gibljivi, zato poleg 20 mm dolgih lesnih vijakov povsod uporabite še ustrezne podložke (slika 15). Pravila igre Temeljna pravila igre so preprosta: žogico z leve ali desne strani spustite v kanal, nato pa jo s premikanjem vzvoda in s tem krožnika s čepki usmerjate v pre¬ dalčke na spodnji strani igralnega polja. Vsak od igralcev ima na voljo na primer 6 žogic, zmaga pa tisti, ki zbere največ točk. Te dobite s seštevanjem »vrednosti« po¬ sameznih predalčkov, pri čemer prinese vsaka žogica v zunanjih dveh predalčkih (ki sta najožja in ju je najtežje »zadeti«), npr. 5 točk, v dveh nekoliko širših 3 točke, v najširšem srednjem predalčku pa 1 toč¬ ko. Pravila seveda lahko dodatno zaostrite tako, da nekaj žogic pobarvate; te potem vrednost točk v stranskih predalčkih de¬ nimo podvojijo. Že prej je bilo omenjeno, da je potek igre odvisen od velikosti na¬ giba igralne površine: če je ta manjši, se žogica premika počasneje, zato ima igra¬ lec več možnosti za njeno preusmerjanje v želeni predalček. Sami si lahko izmislite še kakšna določila, ki bodo igro naredila zanimivejšo in kratkočasnejšo. Kosovnica vrvica je dolga 3 m. Za opisano orodje, ki stane 24.960 SIT, pa tudi za vsa dru¬ ga električna orodja Black & Decker proizvajalec daje 2-letno jamstvo. V programu univerzalnega pribora Piranha za električno orodje lahko iz¬ birate med brusilnimi papirji različne zrnatosti, od grobih (40, 60 in 80) do finih (100 in 150), na voljo pa so tudi garniture brusilnih papirjev z zrnatost- jo 60, 80 in 100. G-M&M proizvodnja in marketing, d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR Ljubljana-BTC, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana, tel.: 01/520-08-16 MERKUR MOJSTER, Trebušakova 5, 2000 Maribor-Tezno, tel. (02) 333 89 00 MERKUR Celje (Hudinja), Mariborska 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88 MERKUR MOJSTER, Vipavska 53, 5000 Nova Gorica, tel. (05) 330 32 00 MERKUR MOJSTER, Šmarska c. 2, 6000 Koper, tel. (05) 611 40 29 MERKUR MOJSTER, CKŽ 135, 8270 Krško, tel.: 07/488-12-00 MERKUR MOJSTER, Obrtna ulica 39, 9000 Murska Sobota, tel.: 02/530-10-50 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja Black & Decker □ cenik orodja DeWALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha □ katalog Vrtni program Black & Decker #BIACK&DECKER. Električno orodje za industrijo in obrt I »IVi/JLH Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si. Ime in priimek: _ Naslov:_ Poštna št. in kraj: TEKI ' 35 april 2005 ZA SPRETNE ROKE Zvončki in trobentice, mačice, vijolice,... spet pomlad je tu! RASA BOHM Rože in šopki so najpogostejša oblika obdarovanja. Ob ne¬ katerih priložnostih pa dobimo ali podarimo unikatne, doma narejene izdelke, ki obdarjenca še bolj razveselijo. Zato izde¬ lajmo in podarimo barvit šopek iz papirja. Ker je glavna raz¬ lika med naravno in umetno cvetlico prijeten dišeč vonj, bomo našim cvetlicam namesto pestiča in prašnikov namestili sladke lizike (slika 1). Material, ki ga potrebujemo (slika 2); • svetlo- in temnozelen svileni papir, • raznobarvni kartoni, • lizike, • lesene paličice, • luknjač, • samolepilni trak, • lepilo, • običajne škarje, • škarje z nazobčanim rezilom, • okrasna lesena pikapolonica. april 2005 36 mr* Steblo Držalo lizike podaljšamo z leseno pa¬ ličico premera, podobnega držalu lizike. Stik spojimo z lepilnim trakom (slika 3), ki ga večkrat ovijemo okrog obeh kon¬ cev. Lesene paličice naj bodo dolge 30 in 40 cm. Različne dolžine stebel pripo¬ morejo k lažjemu urejanju šopka. Iz sve¬ tlo- in temnozelenega svilenega papirja narežemo 2 cm široke trakove in jih spi¬ ralno ovijemo okrog podaljšane lizike • izrežemo krog in ga po obodu za¬ režemo od zunanjega roba proti središču, nastale krake izmenično zavihamo navzgor in navzdol; • zvončasti cvet dobimo, če krog do sredine zarežemo le enkrat in ga zvijemo ter zlepimo v stožec; • cvetlico lahko zgibamo po utorih, večkrat čez središče radialno pre¬ pognjenega izrezanega kroga; Robove vseh opisanih oblik cvetov lahko dodatno obdelamo s škarjami, ki (slika 4). Začetek in konec traku z lepil¬ nim trakom pritrdimo na paličico. Zani¬ mivo barvno prepletanje dosežemo, če trakova v obeh odtenkih ovijamo nekoli¬ ko zamaknjeno drugega čez drugega. Cvet Cvetove izrežemo iz raznobarvnih kartonov. Vsak cvet na sredini preluk¬ njamo z luknjačem, tako da izrezan cvet prepognemo čez sredino in z luknjačem odščipnemo polkrog (slika 5); ko cvet spet razpremo, dobimo celo luknjico. Cvetove skozi luknjice nanizamo na po¬ daljšane lizike (slika 6). Nekaj idej za različne oblike cvetov: • poleg klasičnih marjetic lahko iz¬ režemo cvetne lističe kapljaste ob¬ like; mr imajo nazobčano rezilo. Rože bodo bo¬ gatejše, če cvetove sestavimo iz pisanih parov (slika 7). List Stebla cvetlic naberemo v en velik skupni list, ki bo cvetlice povezal v šo¬ pek. Iz svetlozelenega kartona izrežemo obliko lista tako, da spodnji del razširi¬ mo v eno smer. Izrežemo še razvejene listne žile iz temnozelenega kartona in jih prilepimo na eno stran lista (slika 8). Rob lista nazobčamo s posebnimi škar¬ jami. Spodnji razširjeni del lista upo¬ gnemo in zlepimo v tulec. Premer tulca mora ustrezati številu cvetlic, ki jih vanj vtaknemo (slika 9). Za popestritev in simbolno srečo na list prilepimo leseno pikapolonico (sliki 10 in 11). 37 april 2005 Mokra tla v kopalnici so neprijetna za hojo in zaradi spolzkosti nevarna, zato jih ponavadi zaščitimo s kopalniško preprogo, ki je na spodnji strani gumi¬ rana. Pisano kopalniško preprogo lahko izdelate tudi sami iz ostanka mrežaste podloge, ki preprečuje drsenje preprog, ter pisanih vpojnih kuhinjskih krp. Za kopalniško preprogo velikosti 40 cm x 60 cm potrebujete približno 10 vpojnih kuhinjskih krp. Za orodje potrebujete le škarje (slika 1). Če želite bolj razgiban izdelek, uporabite škarje s cikcakastim rezilom (slika 15). Slika 1. Za izdelavo vpojne kopalniške pre¬ proge potrebujete protidrsno mrežasto pod¬ logo za preproge, pisane vpojne kuhinjske krpe in škarje. Iz ostanka protidrsne podloge odre¬ žite pravokotnik primerne velikosti iz porežite štrleče niti (slika 2). Slika 2. Porežite štrleče niti protidrsne podloge. Vpojne kuhinjske krpe različnih barv narežite na ozke trakove. Širino prilago¬ dite odprtinam mreže, skozi katere bo¬ ste napeljali trakove (slika 3). Če so tra¬ kovi pretanki, je preproga videti prazna, če so predebeli, pa se na stičnih točkah naguba. Rebraste kuhinjske krpe režite vzporedno z rebri, če pa vam vtisnjeni vzorec na krpi ni v pomoč, si pred reza¬ njem na krpo zarišite pomožne črte. Slika 3■ Vpojne krpe različnih barv narežite na ozke trakove. Če želite lep zaključek stranskega roba preproge, začnite trakove vpojnih krp napeljevati, kot kaže slika 4. Krajši, začetni konec traku naj bo v smeri na¬ peljevanja traku, daljši konec pa naj gle¬ da v nasprotno smer. Trak napeljite pod prvo, nad drugo in pod tretjo prečko. Slika 4. Začetek napeljevanja trakov v pre¬ progo z zadelanim stranskim robom Daljši konec traku preganite in vpe¬ ljite v mrežo, kot kaže slika 5. Slika 5. Zadelava stranskega roba preproge Nadaljujte z napeljevanjem traku: iz¬ menično čez dve prečki in pod eno pre¬ čko (slika 6). Izberete si lahko tudi kak drug vzorec napeljevanja traku, npr. iz¬ menično nad eno in pod eno prečko, ali pa izmenično nad dvema in pod dvema prečkama. Vidne prečke so lahko v so¬ sednjih vrstah ena nad drugo ali pa boč¬ no premaknjene, odvisno od izbranega ponavljajočega se vzorca vpeljevanja trakov. Vpeljani trak primerno zategnite; če je preohlapen, je preproga predebela, poraba traku pa prevelika, če je preveč zategnjen, pa se utegne površina pre- proge grdo nagubati. Konec traku nape¬ ljite na hrbtno stran mrežaste podloge (slika 7). Slika 7 . Vpeljani trak primerno zategnite, konec pa speljite na hrbtno stran mrežaste podloge. Naslednji trak naj bo druge barve, če želite pisano preprogo, ali enake barve kot prvi, če želite enobarvno preprogo. Vpeljevati ga začnite podobno kot prvi trak (slika 8). Slika 8. Začetek vpeljevanja drugega traku Tudi drugi trak napeljite v mrežo v enakem vzorcu kot prvega in ga primer¬ no zategnite (slika 9). Slika 9- Vpeljava drugega traku april 2005 mr 38 Barve menjajte naključno, če želite prelivajoč se in nepravilen vzorec, s stal¬ no enakim zaporedjem barv pa boste dobili pravilen barvni vzorec preproge (slika 10). Slika 10. Kopalniška preproga iz mrežaste podloge in vpojnih kuhinjskih krp Pazite, da so stiki zaporednih trakov lepo izdelani. Popolnoma jih ni mogoče skriti, vendar se je treba potruditi, da so na licu čim bolj nevidni (slika 11). Na hrbtu so na stičnih mestih zaporednih trakov vidne rese, ki odebelijo preprogo (slika 12). Slika 11. Stik zaporedno vpeljanih trakov na licu Slika 12. Stik zaporedno vpeljanih trakov na hrbtu Pomembno je tudi, da je stranski rob preproge lepo izdelan. Lahko je zadelan, kot kažeta sliki 13 in 14; postopek nastan¬ ka takega roba opisujeta sliki 4 in 5. Na hrbtu zadelanega roba so vidne rese, ki jih ni priporočljivo preveč postriči, da se ne izmuznejo izpod prečk mrežaste pod¬ loge, kamor so zataknjene. Če se vam za¬ delan rob zdi prezahteven, na stranskih robovih pustite rese, ki jih na koncu po¬ strižete na enako dolžino (slika 16). TEKI 1 Slika 13■ Zadelan stranski rob kopalniške preproge iz vpojnih kuhinjskih krp - lična stran Slika 14. Zadelan stranski rob kopalniške preproge - hrbtna stran ZA SPRETNE Če se vam preproga s prepletenimi trakovi zdi predolgočasna, jo lahko tudi dodatno okrasite. Pripravite si risbo rože s petimi listi in jo izrežite iz papir¬ ja. Položite jo na vpojno krpo, obrišite robove s kemičnim svinčnikom in izre¬ žite (slika 18). Slika 18. Izrezovanje rož iz vpojne krpe Rožo prepognite in na sredini s škarjami naredite dve zarezi za vpeljavo traku. Razdalja med zarezama naj bo pri¬ bližno 1 cm (slika 19). Prekrivanje trakov je popolnejše, če robovi trakov niso ravni, ampak npr. cik¬ cakasti ali vijugasti. V tem primeru za rezanje potrebujete škarje s cikcakastim ali vijugastim rezilom (slika 15). Slika 15. Rezanje traku s cikcakastim robom Slika 16. Resast stranski rob kopalniške preproge Slika 19 . Izdelava zarez v središču rože za napeljavo traku V mrežasto podlogo po vzorcu nape¬ ljite trak, nanj nataknite rožo (trak vtak¬ nite skozi vzporedni zarezi v središču rože) in nadaljujte s prepletanjem traku skozi mrežo (slika 20). Slika 20. Nizanje izrezanih rož na vpeljani trak Rožasti dodatki lahko zelo popestrijo rob ali površino preproge (slika 21). Slika 17. Zadelan stranski rob kopalniške preproge s cikcakastimi trakovi Slika 21. Okrasne rože april 2005 39 ZA SPRETNE ROKE Zgornji rob lončka oblepite s trakom papirja ali pa oblepite vidni notranji rob lončka (slika 5). Za ročaj odščipnite kos žice. Upo¬ rabite lahko tudi žičnat obešalnik, na katerega oblačila obešajo v čistilnicah (slika 7). ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN Časi, ko je bilo jogurte mogoče kupi¬ ti le v neprivlačnih, valjastih plastičnih lončkih, so že zdavnaj minili. Dandanes jogurte dobimo v mnogoterih čudovi¬ tih okusih, nanje pa nas s polic opoza¬ rja pisana embalaža nenavadnih oblik. Ko boste nekega lepega dne pri volji za novosti, se pri izbiri jogurta ne odločite le za okus, ampak izberite tistega v naj¬ lepšem lončku. Poleg plastičnega lon¬ čka potrebujete še pisan sijajni papir (od reklamne zloženke), lepilni lak (npr. Art Poteh proizvajalca Hobby Line), čo¬ pič, kovinsko žico (uporabite lahko tudi žičnat obešalnik) ter ščipalne in okrogle klešče (slika 1). Pri lepljenju scefranih papirčkov si lahko pomagate s pinceto. Žico na sredini ukrivite v zanko (sli¬ ka 8) in v kavelj zapognite oba konca (slika 9). Ko se lak posuši, v rob lončka s ši¬ lom zvrtajte dve luknjici. Lonček lahko preluknjate tudi pred lepljenjem, po lepljenju pa na preluknjanih mestih pre¬ bodete še papir (slika 6). Na lonček s čopičem kanite kapljico laka in ga razmažite. Prilepite košček papirja in ga prelakirajte. Izmenično na¬ našajte lak na naslednje delčke površine lončka, polagajte koščke natrganega pa¬ pirja in jih prelakirajte (slika 3). Barve koščkov papirja izbirajte tako, da bo na¬ stal mozaik prelivajočih se barv, lahko pa celo izdelate geometrijski ali organ¬ ski mozaični vzorec. Kavlja ročaja vtaknite v izvrtani luk¬ njici na robu lončka. Če se vam lonček ne zdi dovolj stabilen, ga lahko utrdite z dodatnim ročajem brez sredinske zan¬ ke, ki leži pravokotno na prvi ročaj. V rob lončka zvrtajte še dve luknjici, vsako med dvema že izvrtanima. Odščipnite kos žice enake dolžine kot za prvi ročaj, jo vtaknite skozi sredinsko zanko, kon¬ ca ukrivite v kavlja in zataknite v novi luknjici. V lonček posadite cvetje ali pa ga uporabite kot vazico (slika 10). Skozi sredinsko zanko napeljite laks in lonček obesite na steno ali na okenski okvir. april 2005 im Revijski ali reklamni papir natrgajte na majhne koščke, velikosti približno 1 cm 2 (slika 2). izberite papir prelivajo¬ čih se in usklajenih barv. v oSjekuvu 1. Janko Remic iz Ljubljane si je v zimskih dneh izdelal elektromo¬ torni modeli tucano. Trup modela je iz sestavljanke, ki jo izdeluje Panoptikum iz Kamnika, krila pa je zaradi boljših letalnih lastnosti konstruiral sam. Model poganja motor speed 400, krmiljen je po viši¬ ni, smeri in naklonu (Graupner 2081), vrtljaje motorja pa urav nava s Kontronikovim krmilnikom rondo 400. 2. Polmaketa jadralnega letala blanik z razpetino kril 3,4 m in maso 4,1 kg je še eden iz serije izdelkov kranjskega modelarja Janka Ruparja. 3- Tine Šparemblek je za novo tekmovalno sezono pripravil izpopol¬ njen model za kategorijo F5J 400. Model za pogon uporablja v vodi utečen Protechov megax 400 6 V, reduktor model motors 3,86 : 1, krmilnik vrtljajev graupner V18, sedem členov GP1100 in propeler aeronaut 14 x 9. RV-opre- ma: Graupnerjev sprejemnik R700 ter dva 5,4-g servomehanizma protech B1054. Krilo ima profil S3021 mod. (avtorja Petrovčiča). 600-gramski model lahko zaradi velike površine ob polno odprti zračni zavori v blagem vetru skoraj lebdi na mestu. 4. Najuspešnejši šovmodeli z lanskega 26. Pokala Ljubljane so delo Kristjana Crnoje iz Novega mesta in Romana Šutija iz Zagreba. 5- »Švaba jaše črnog konja« je naslov domiselne diorame Jara Škan- tarja in prikazuje dogodek iz prvih aprilskih dni vojne leta 1941 na hribovitem Balkanu. Foto: K. Crnoja, A. Kogovšek, J. Remic, J. Rupar in T. Šparemblek rS*aL- f M m :■ v NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Kjer denar pamet DS 186 671 / 2004/05 COBISS O I S i ! 1 I i Informacije o različnih naložbenih možnostih Osebni pristop, strokovnost in diskretnost pri pogovoru Informacije o varčevanju v vzajemnih skladih Posredovanje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev Individualno upravljanje premoženja Pristop k večini slovenskih vzajemnih skladov Finančne točke po Sloveniji: • Ljubljana • Celovška cesta 206 • Ljubljana - Stritarjeva ulica 4 • Ljubljana - Cesta Ljubljanske brigade 33 (Mercator center Ljubljana) • Nova Gorica - Gregorčičeva cesta 1t • Novo mesto - Novi trg 11 • Maribor - Trg Borisa Kraigherja 1 • Koper - Cesta Zore Perello Godina 2 • Velenje - Šaleška cesta 18 • Celje - Opekarniška cesta 9 (Mercator center Celje) • Domžale - Cesta talcev 4 (Hipermarket Mercator) • Postojna - Ulica 1. maja 2 • Ilirska Bistrica - Gregorčičeva cesta 23a • Ptuj - Trstenjakova ulica 1 • Črnomelj - Zadružna cesta 33 • Metlika - Naselje Borisa Kidriča 9 FINANČNA TOČKA Pokličite 080 12 08. LI8 • april 2005 TISI 8 • april 2005 • 23 v Model kovaškega kladiva Merilo 1:1 Risal: Dušan Markič 14 (r< M D ~r _L_L C5 S 18 52 70 On O £\i i, st- 24 * ‘III 8 • april 2005 Til' 8 • april 2005 • 19 M *T\ O O M u a M ¥~4 i r\ o o M *C a c« a M 55/40 N H M p "O |-i e Iv O O Ul H M H 6 ! *© n e iv o o Ul o M