TIM 2 pottnina plačana v gotovini | revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine • oktober 1982 • 21. letnik • cena 22,00 din vsakdanje stvari Zadrga Danes bomo spregovorili o zares čisto vsakdanji stvari, o patentni zadrgi. Težko si je predstavljati, da je napravica, ki je danes nepogrešljiv sestavni del naših oblačil, zagledala luč sveta v tako grobi obliki, kot jo kaže naša slika. Že pred stolet¬ jem so si ljudje širom Evrope razbijali glave, kako in s čim nadomestiti gumbe in zaponke. Vendar je zadrga postala kolikor toliko uporabna šele leta 1893, ko je čikaški inženir prijavil prvo patentno zadrgo, ki jo je poime¬ noval »drseča zadrga«. Ta izum inženirja Judsona pa je imel še mnogo pomanjkljivosti, zato ni »vžgal«, med drugim predvsem zaradi tega, ker je imel zoprno lastnost, da je med zadrgova- njem pripiral druge dele oblačila (kar se, mimogrede, dogaja tudi s sodobnimi zadrgami). Vseka¬ kor pa je Judson razrešil princip zadrge. Na podlagi njegovih iz¬ kušenj je končno Šved Gideon Sundback izdelal zadrgo, ki je bila v principu enaka, kot jo po¬ znamo dandanašnji. V začetku sicer ni dosegel po¬ sebnega finančnega uspeha, vendar se je njegov izum uvelja¬ vil do take mere, da je postal ne¬ pogrešljiv na področju oblačilne industrije, široko uporabo je pri¬ čakal, kot se žal pogosto dogaja, šele s pričetkom prve svetovne vojne, ko je ameriška armada naročila ogromne količine zadrg za svoje uniforme. Poslej je upo¬ raba zadrge daleč presegla pri¬ čakovanja, saj je prisotna prav na vseh področjih vsakdanjega življenja. Med drugim je neka to¬ varna dostavila na tisoče po¬ sebnih čeveljcev na zadrgo za ovce v Avstraliji, neki avstrijski kirurg pa je všil zadrgo celo v že¬ lodec svojega pacienta! 186671 TIM 2 • 82/83 41 TIM 2 Oktober II982_X XI. le tnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 220,00 din, po¬ samezna številka 22,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541'X, tel. 213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLIKA MA NASLOVNI STR AN I _ Izdelava letalskega modela zahteva veliko natanč¬ nosti in potrpežljivosti pri delu. S tem pa seveda še ni vse opravljeno. Šele prvi start pokaže, če je model resnično uspel._ K AZ AL O PRVA STRAN 41 PROIZVODNO DELO Z ELEKTRIČNIM ROČNIM O RO DJE M _ Ptičje krmilnic e___42 PRVI KO RAK _ Leteči krožn ik 49 Sn ežno kolo 50 DA LJI NSKO VODENJE Spr ejem nik na daljmsko vodenje Tim XXXIIJH) j52 Izdelava sveč 54 MODELARSTV O_ Grumman F6F Hellcat _ 55 M odel tekm oval nega moto r nega čolna_62 ELEKTR OTEHNIKA_ Barska luč 66 Raču n alništv o, k aj je to ?_ 69 DROBNJA RIJE_ Drsalka za sne g_ 71 Izolacija za radiato rje_71 Preprosta svetilka_72 Izdelava lepila _72 Utripalnik _72 BRANJE _ _ Nova obzorja v osvajan ju vesol ja_73 TIMOVA ZGODBICA _ Kralj živa li_77 TIMOVI OGLASI _79 ZA UGANKARJE 80 prva stran V prvi številki sem vam obljubil, da se bomo z današnjo številko začeli pogovarjati zares, saj sem pričakoval, da se boste začeli tako kot vsa leta nazaj s pričetkom šolskega leta mno¬ žično oglašati. Žal se to zaenkrat še ni zgodilo, zato sem v tej številki še vedno prisiljen k sa¬ mogovoru. Vsaj delno. Nekaj vaših dopisov se je sicer nabralo od izida prve številke (upam, da ste jo pravočasno prejeli), toda večina njih se nanaša na vsebino posameznih rubrik, zato sem jih poslal piscem, ti pa bodo na za¬ stavljena vprašanja odgovorili osebno, po pošti. Nekaj pisem pa je spet takih, da bom nanje odgovoril kar na splošno: vsi tisti, ki mi pišete za načrte, navodila in podobne reči, si, prosim, zapišite za uho, da vsega tega, kot doslej, tudi poslej ne bomo pošiljali, saj te robe nimamo. Vse kar vam je namenjeno, je objavljeno v Timu, z drugimi stvarmi pa se ne ukvarjamo, čeprav to trdovratno vztrajanje pri pošiljanju načrtov kaže na to, da bi to ne bil slab posel za kogarkoli, ki bi kadrovsko in fi¬ nančno to zmogel. Pričakujem seveda tudi, da se boste ob izidu druge številke vendar bolj množično odzvali, če drugača ne, se boste gotovo oglasili s svo¬ jimi željami in kritiko. Tudi Timovih oglasov je proti pričakovanju letos manj, vmes pa je ve¬ liko takih, ki po vsebini že ne sodijo več v našo revijo. Vsi tisti, ki se z modelarstvom ukvarjajo poslovno, poslej ne bodo našli več prostora v naših oglasih, saj imajo oglasno službo tudi v Delu. Torej nobenih komercialnih oglasov, dobrodošli pa bodo tudi vnaprej vsi, ki žele izmenjavati material med sabo zato, da bi mo¬ delarstvo in druge amaterske panoge cvetele tudi v prihodnje. Poslali ste mi tudi nekaj ma¬ lega prispevkov, med njimi pa je žal (spet!) bore malo takih, ki bi jih bilo mogoče uporabi¬ ti. Zakaj? Zato, ker so teksti premalo natančni, včasih tudi nečitljivo napisani, manjkajo osnovni podatki o izdelku (kosovnica), da o risbah ne govorim. Najpreprostejši nasvet, ki vam ga lahko dam, je takle: oglejte si, kakšni so prispevki v Timu in se ravnajte po njih. Bodi dovolj pouka, saj vem, da ga ima večina med vami dovolj že v šoli in doma. Tovariški pozdrav! Urednik 42 TIM 2 • 82/83 Amand Papotnik Proizvodno delo z električnim ročnim orodjem Delovna naloga: Ptičje krmilnice Beseda mentorjem Kluba mladih tehnikov Tokrat vam predstavljam štiri ptičje krmilnice za proizvodni program krožka šolskega proizvod¬ nega dela. 1. Izdelovanje ptičjih krmilnic in valilnic sodi v obseg prizadevanj za varstvo okolja (zemlja, voda, zrak), za kar so soodgovorne tudi krajevne skupnosti, skupnosti za varstvo okolja, gozdna gospodarstva in ne nazadnje tudi delovne organi¬ zacije in šole. Krožek šolskega proizvodnega dela se lahko v smislu neposredne svobodne menjave dela s krajevno skupnostjo, skupnostjo za varstvo oko¬ lja, gozdnim gospodarstvom itd. dogovori za pro¬ gram sodelovanja. Dogovor se nanaša na število ptičjih krmilnic, ki bi jih izdelali in na določitev vrednosti po enoti. Vsi udeleženci (učenci in mentor) pa morajo so- delovatri pri oblikovanju dogovora ter cene za ptičje krmilnice. Prav tako morajo biti seznanjeni s prihodkom ter samoupravno odločati o namemb¬ nosti čistega dohodka, ki pa se naj nameni za nakup novih naprav, orodja, gradiva, za ekskur¬ zije sodelujočih, nikakor pa ne za delitev po »gla-. vah prisotnih«, ali zadruge namene, ki ne upošte¬ vajo vrednotenja po vloženem in opravljenem delu. 2, Izdelovanje ptičjih krmilnic in valilnic pa sodi tudi v obseg šole kot celote, v varstvo okolja in ptic, svojega ožjega šolskega okoliša. Načrte za izdelavo valilnic bom objavil v februar¬ ski številki Tima. Krožek šolskega proizvodnega dela v okviru Kluba mladih tehnikov lahko izdela npr. 20 krmil¬ nic in 10 valilnic, ki jih nato učenci krožka za var¬ stvo okolja postavijo v ožjem ali širšem šolskem okolišu. Prikazal sem dva motiva, ki vodita k izdelovanju, in sicer: 1. neposredna svobodna menjava dela, 2. aktivnost v okviru proizvodnega in drugega družbeno potrebnega dela v obsegu dela in živ¬ ljenja osnovne šole. Glede na možnosti in sposobnosti, ki jih imate, lahko prav gotovo izvedete eno ali drugo obliko aktivnosti. Vsekakor pa velja pripomniti, da se to ne da z jadikovanjem ali na verbalni način, ampak samo z delom, znanjem in zavestno prepriča¬ nostjo, da se šola mora odpirati navzven, iskati nove oblike dela in vključevati čimveč učencev v podružbljanje — samoupravno organizirane de¬ javnosti in ne nazadnje tudi pri tej dejavnosti velja že staro in preizkušeno reklo: »Šola raste in pade z učiteljem!« Toliko za motivacijo učiteljem, men¬ torjem in šolskim samoupravnim organom, sedaj pa k izdelavi! Material Za izdelavo potrebujete smrekov les (opaž debe¬ line 16 do 22 mm in letvice debeline 8, 10 in 15 mm). Električno ročno in drugo orodje, priključki in pri¬ bor: 1. Električno ročno orodje: vrtalnik KLIP-KLAP. 2. Drugo orodje: kladivo, klešče, čopič. 3. Priključki: krožna žaga, vibracijski brusilnik. 4. Pribor: svinčnik HB, kovinsko ravnilo, kovinski kotnik, leseno vzdolžno vodilo, zaščitna maska za krožno žago, stegi za pritrditev vzdolžnega lese¬ nega vodila, gumijasti kolut, primež. Delovni postopki 1. Merjenje in zarisovanje na material, 2. razžagovanje, 3. spajanje opaža. 4. brušenje, 5. lepljenje in žebljanje, 6. dopolnjevanje, 7. barvanje oziroma lakiranje. Napotki za izdelavo Opomba: Za vse štiri krmilnice podajam nekaj skupnih napotkov ter priporočam, da pri urah namenske krmilnice TIM 2 • 82/83 43 Povzeto iz knjige: Iztok Geister, Ptice okoli našega doma, Gorenjski tisk v Kranju, Ljubljana 1977, str. 64—65 44 TIM 2 • 82/83 Ptičja krmilnica 1 TIM 2* 82/83 45 Ptičja krmilnica 2 46 TIM 2 • 82/83 krožka šolskega proizvodnega dela izdelujete vse primerke, seveda z vnašanjem manjših ali večjih dopolnil. Mentorjem pa priporočam, da si za izdelavo po¬ sameznih krmilnic izdelajo tehnološke liste (glej prispevke v Timu) in pripravo. 1. Za izdelavo vseh krmilnic je najprimernejši smrekov les (opaž), 2. spajanje opaža in sestavnih delov izvedite z lepljenjem (jubinol lepilo) in žebljanjem (žeblji dolžine: 15 do 25, 40 do 50), 3. izgled povezave deščic opaža (pero v utor) v celoto podajam pri ptičji krmilnici 1, 4. razžagovanje desk opaža izvedete na krožni žagi z nastavitvijo vzdolžnega lesenega vodila na ustrezno razdaljo (npr. za opaž strehe pri ptičji Ptičja krmilnica 3 y TIM 2 • 82/83 47 krmilnici 1 je ta razdalja 300 mm), 5. razžagane dele opaža spojite v celote z leplje¬ njem (jubinol lepilo) ter s pričvrstitvijo dveh preč¬ nih letvic (žebljanje letvic z žebljički dolžine 15 do 25 mm), 6. sestavne dele spojite v celoto (hišico) z leplje¬ njem in žebljanjem (žeblji dolžine 50 mm), 7. dopolnila (ograje, povezave, letvice) izvedite z letvicami, ki jih prilepite in prižebljate (žeblji dol¬ žine 15 do 25mm), Ptičja krmilnica 4 48 TIM 2 • 82/83 Slika 1. Ptičja krmilnica 1 Slika 4. Ptičja krmilnica 4 Slika 2. Ptičja krmilnica 2 Slika 5. Ptičje krmilnice 1, 2, 3, 4 pred postavitvijo na ustrezno mesto v 10. izdelane ptičje krmilnice oddate naročniku ali pa jih namestite v ožjem oziroma širšem šolskem okolju. Opomba: Ob vprašanju, kje dobiti opaž, je odgo¬ vor naslednji: Opaž lahko kupite v prodajalnah Lesnine, Slovenijalesa, pri mizarju in v tovarnah, ki izdelujejo opaž. Želim vam, da bi izdelali te in tudi drugačne ptičje krmilnice in jih predali njihovemu namenu. Slika 3. Ptičja krmilnica 3 8. pri vseh lahko še posebej izvedete kritino za streho (npr. slama, skorja), 9. preostane še lakiranje oziroma barvanje (pro¬ zorni nitro lak oziroma sadolin št. 1 do 7) ter izra¬ čun vrednosti izdelkov, Mentorje pa naprošam, da me o rezultatih in o delu pismeno obvestijo ter pošljejo tudi kakšno fo¬ tografijo! Priporočam pa vam tudi, da si pogledate knjigo Iztoka Geistra, »Ptice okoli našega doma«, Go¬ renjski tisk v Kranju, Ljubljana 1977. TIM 2 • 82/83 49 prvi koraki Marko Ramšak Leteči krožnik Za izdelavo krožnika potrebujete balso debeline 6mm. Če pa balse nimate, ga izdelajte iz stiro¬ pora debeline 8 mm. Vse mere za izdelavo so na risbi (mreža — 1 kvadrat = 1 cm 2 ), zato ne bo težav. Ko boste vse dele izrezali iz balse ali stiro¬ pora, ostre robove zbrusite s smirkovim papirjem, da bodo lepo okrogli. Del A vstavite v trup B in ga zalepite z lepilom mekol. Nato vstavite v krilo A še dva dela C in ju zalepite. Ostane vam še samo, da krožnik pra¬ vilno uravnotežite. Uteži mu dodajte spredaj na kljunu B. Krožnik bo letel zelo mirno in dolgo, če ga boste spuščali v brezvetrju. 50 TIM 2 • 82/83 Marko Ramšak Snežno kolo Za izdelavo potrebujete par zlomljenih smuči, ki morajo imeti celo krivino in nekaj cevi. Kot vidite na sestavni risbi, je izdelava preprosta. Potrebu¬ jete nekaj cevi, kijih lahko kupite na odpadu. Kon¬ strukcija je moja zamisel, zato jo lahko tudi spre¬ menite. Kdor se ne želi mučiti z varjenjem, si lahko izdela ski bicycle iz starega neuporabnega ponyja, ki mu odstranite pedale, verigo, kolesa in osi. Pa začnimo s krmilnim mehanizmom detajl A. Vse mere so podane na sestavni risbi v mm. Iz cevi, ki imamo notranji premer nekoliko večji od zunanjega premera cevi (530), izrežite z locnato žago pušo 3, ki naj bo dolga 6—8m, in dva manjša obročka 1 dolga 5—10 mm. Obročka 1 privarite na cev (530) s kotnim zvarom, vmes pa vstavite pušo 3, ki se mora prosto vrteti okrog cevi (530). Polici (600) in (1000) primerno izoblikujte, da se bosta lepo prilegali puši 3 in ju k puši tudi zavarite. Pazite na naklon cevi (20°). Tako cev (530) ne bo izpadla. Na cev (530) lahko nataknete navadno balanco od ponyja, ali pa si jo naredite po svoji želji. Detajl B ima malo več delov. Glede na širino smuči si iz pločevine debeline 3,5—4,5 izrežite nosilno ploščo 5. Z žago zare¬ žete dve ušesi, ki ju upognete za 90°. V ploščo 5 zvrtajte luknje za vijake. Na dolžini 150 mm privijte ploščo na smučko z lesnimi vijaki. Pazite, da ne bodo predolgi. Za del 7 je najbolje, če uporabite polico polnega preseka, ker bo tako zglob kon¬ strukcijsko močnejši od navadne cevi. Na polico 7, ki naj bo dolga od 12—15cm, na koncu nata¬ knete cev (530) čez polico 7 in ju zavarite. Polico 7 primerno oblikujte in zvrtajte dve luknji 0 6 za TIM 2 • 82/83 51 stojni vijak 10 in polico 6. Skozi spodnjo luknjo vstavite stojni vijak, na vsako stran pa dve puši (iz cevi), da se polica 7 ne bo prečno pomikala. Na¬ taknite dve vzmetni podložki in sklep privijte z dvema maticama 12. V zgornjo luknjo vstavite po¬ lico 0 5mm, nanjo pa dve močni natezni vzmeti, ki ju lahko privarite na nosilno ploščo 5. Vzmeti morata biti togi, da se smučka ne bo preveč upo¬ gibala. Oba sklepa A in B namažite z mastjo. Zadnjo smučko pritrdite podobno kot prednjo. Izrežite dve plošči, ki nimata ušes in ju privarite k policam (135, 330—425), to pa z vijaki k smučki. Najbolje se je voziti po zamrznjenem snegu. Sprva si pomagajte z nogami, nato pa jih dvignite od tal in jih dajte na konstrukcijo. Na začetku bo malo padcev, vendar nič zato. Na ovinkih se lahko zelo lepo nagnete, počutili se boste kot na motor¬ ju. Vožnja s smučmi je dolgočasna in terja vedno več zlomov. Zakaj ne bi poskusili sneg izkoristiti malo drugače. Marko Ramšak Objemka Kadar želite spojiti dva dela in nimate objemke, si jo lahko sami zelo hitro izdelate iz pločevine de¬ beline 1—2 mm. Mer nisem navajal, ker si lahko izdelate poljubno velike. Ta objemka je prav tako dobra kot trgovinska. l-O- 52 TIM 2 • 82/83 daljinsko vodenje Jan Lokovšek Sprejemnik za daljinsko vodenje TIM XXXII (II) Vgradnja filtra SFD V sprejemniku za daljinsko vodenje je medfrek- venčni filter ena od tistih komponent, ki bistveno vplivajo na lastnosti celotnega vezja. Prav gotovo ne bodo vsi vgrajevali odličnih filtrov tipa KBF ali CFW ipd., bodisi da menijo, da se jim taka investi¬ cija ne povrne ali pa ga preprosto ne morejo dobi¬ ti. Zato pa je moč dobiti ceneni medfrekvenčni filter za 455 kHz tipa SFD 455 D (nova oznaka SFZ 455 A ali SFZ 455 F), ki ga na veliko vgrajujejo ra¬ dioamaterji v svoja vezja. Tak filter omogoči delo¬ vanje RC sprejemnika v 20 kHz rastru in to je še najmanj, kar od takega sprejemnika pričakujemo. Slika 5. Detajl ploščice tiskanega vezja sprejemnika TIM XXXII za medfrekvenčni filter SFD 455 D Slika 5a Ta filter zahteva še dodatni kondenzator vredno¬ sti od 47 do 56 pF (keramični). Vežemo ga tako, kot je skicirano na sliki 6. C Slika 6. Vezava filtra SFD 455 D Pri drugem tipu filtra si moramo ploščico tiska¬ nega vezja malenkostno popraviti. Ta detajl, tj. okolico ploščice medfrekvenčnega filtra, prika¬ zuje slika 5. Uglaševanje Za uglaševanje sprejemnika za daljinsko vodenje TIM XXXII potrebujemo v prvi vrsti seveda delujoč oddajnik (FM!>, poleg tega pa še visokoohmske slušalke in univerzalni merilni instrument oziroma predvsem V-meter z merilnim dosegom 5 ali 10 V. Tudi porabo je koristno meriti vsaj pri prvem pri¬ ključevanju; le-ta navadno ni večja od 5 mA. Sprejemnik priključimo na napajanje, tj. na 4,8 V NiCd akumulatorček ali na 6 V suhe baterije. Oddajnika še ne vključujemo, prav tako tudi še nimamo v podnožju kvarc kristala. Izmerimo na¬ pajalno napetost. Minus sponko V-metra vežemo na maso, tj. minus pol napajanja baterije in sle¬ dimo 4-. Pri NiCd je ta na začetku med 4,8 in 5,1 V, odvisno od tega, kako je akumulatorček bolj ali manj poln. Za diodo Di je napetost malo manjša, TIM 2 « 82/83 53 še malo pa upade na uporu R8. Za uporom R8, tj. na + sponki elektrolitskega kondezatorja C15, ne sme biti nižja od 4 V, sicer je nekaj narobe z vez¬ jem, ker je poraba prevelika. V primeru, da je to v redu ali pa ste napako že odpravili, priključimo slušalko na testni pri¬ ključek, tj. na spoj upora R4 s kondenzatorjema C12 in C13. Drugo sponko slušalke vežemo na maso. V slušalki moramo slišati prasketajoč šum, ki je značilen za FM sprejemnike. Ton tega šuma se mora spreminjati z vrtenjem VF jedra v med- frekvenčnem transformatorčku Tr2. Vključimo oddajnik in v podnožje vtaknemo kristal (v sprejemniku). Izmerimo napetost na testnem priključku (slušalko odklopimo). Oddajnik naj bo za začetek kar na mizi v neposredni bližini spre¬ jemnika in naj ima zloženo anteno! Napetost na testnem priključku se mora spremi¬ njati, če vrtimo jedro transformatorčka Tr2, in sicer v mejah približno od 2 do 3 V pri 4,8 V napa¬ janju. Celotna sprememba nastopi že na četrt obrata jedra, kar pomeni, da je uglasitev dokaj ostra, saj se dolgo časa ne dogaja nič, nato pa se vse zgodi na četrt obrata. Moramo najti tak položaj jedra, da znaša napetost ravno polovico, tj. 2,5V v našem primeru. Tako smo našli sredino tako imenovane »S« krivulje FM detektorja. Uglasili smo transformatorček Tr2, moramo pa še Tr1 in vhodno tuljavo. V ta namen priljučimo na testni priljuček zopet slušalko in postopoma oddaljujemo oddajnik tako, da ton, ki ga slišimo, oslabi. Ta ton je v bistvu brnenje s frekvenco pri¬ bližno 50 Hz. Uglasimo Tri in L tako, da je ton najmočnejši in zopet oddaljimo oddajnik. Posto¬ pek ponovimo večkrat; cel sistem mora tako delo¬ vati vsaj na 20 m razdalje pri zloženi anteni oddaj¬ nika, če želimo, da bo primeren za vodenje letal¬ skih modelov. Uglasitev Tr1 in L ni tako ostra kot Tr2, kjer se je vse zgodilo na četrt obrata jedra, ampakdoločene spremembe opazimo šele pri oddaljevanju oddajnika, tj. ko pridemo na mejo dosega napra¬ ve. Tako uglašen sprejemnik mora že delovati, če je vse brez napak. Najbolje je to preveriti kar s servomehanizmi na določenih izhodih, kjer smo vezali ustrezne priključke. Iskanje napak Slej ko prej se primeri, da sprejemnik ne deluje iz tega ali onega razloga. Najti napako oziroma vzrok, zakaj ne deluje, ni taka umetnost, kot ve¬ čina modelarjev misli. Če smo sprejemnik ugla¬ ševali sami, potem imamo na voljo V-meter in slušalke in že samo s to skromno opremo je možno storiti veliko. Z V-metrom merimo napetosti. Najprej sledimo napajanje. Minus pol instrumenta vežemo na maso (minus pol napajanja baterije), s plusom pa gremo od baterije naprej po vezju. Pri uglaševa- nju smo spoznali, da mora biti na elektrolitskem kondenzatorju C15 vsaj 4 V, običajno 4,3. Enako napetost morate izmeriti tudi na nožicah integri¬ ranega vezja MC 3357, številke 1, 3, 4 in 8. Če npr. ni napetosti na nožiči 3, potem je uničen transformatorček Tr1 pri predpostavki, da je ti¬ skano vezje v redu. Podobno velja za Tr2, če ni napetosti na nožiči 8 vezja MC 3357. Vedno sledimo napetosti in logično sklepamo. Tako mora biti na spoju upora R1, kondezatorja C 5 in dušilke D enaka napetost kot na nožiči 2 in- tegriranga vezja MC 3357, ker na induktivnosti ne more biti padca enosmerne napetosti. Če je npr. ta napetost na eni strani nič, na nožiči 2 pa ima neko vrednost (npr. 4 V), potem je prekinjena du- šilka D. Če pa je napetost nič ali pa zelo majhna v primerjavi z zahtevano 3,7 V, toda enaka na no¬ žiči kakor tudi na spoju R1, C 5 in D, potem je lahko slab kondenzator C 5 ali C 6 ali pa vgrajeni upor R1 nima prave vrednosti (10 kOhm). Na podoben način merimo in sklepamo v celot¬ nem vezju sprejemnika. V ta namen sem na sliki 7, kjer je narisana shema sprejemnika, označil vrednosti napetosti, izmerjene na mojem proto¬ tipu sprejemnika. Prav tako nam je v pomoč sledenje signala (tona) s slušalko. Ta ton je bil na testnem priključku še šibak, na izhodu, tj. nožiči 11 integriranega vezja MC 3357, pa zelo močan in še ta se ne spreminja z oddaljevanjem, pač pa popolnoma izgine, ko je naprava izven dosega. Ton seveda slišimo na več mestih vezja sprejemnika; te točke so na sliki 7 označene s »T«. Ko oddajnik vključimo ali izklju¬ čimo, se nekatere napetosti na posameznih me¬ rilnih točkah spremenijo. Te vrednosti so na sliki 7 v oklepajih za primer, ko je oddajnik vključen. Našteli smo nekaj prijemov, kako najdemo posa¬ mezne napake v vezju sprejemnika za daljinsko vodenje. Obupati zares ni potrebno, v skrajnem primeru pa, če sprejemniku nikakor ne boste kos, ga prinesite v uredništvo naše revije in radi bomo pomagali! 54 TIM 2 «82/83 Slika 7. Shema sprejemnika TIM XXXII z označenimi izmerjenioi napetostmi v posameznih merilnih točkah Za konec si poglejmo še tehnične podatke RC sprejemnika TIM XXXII. Frekvenčni pas Napetost napajanja Število servomehanizmov Poraba Zahtevana frekvenčna deviacija oddajnika Dušenje sosednjega kanala Mere vezja (brez ohišja) Masa vezja (brez ohišja) 27 MHz 3,6 do 7,5 V do 6 (do 9) ca. 4 mA pri 4,8 V 1,5kHZ —70 dB (filter KBF) —25 dB (filter SFD) 30x39x15 mm 22 g Izdelava sveč Prav gotovo imate doma dovolj starega voska in sveč, iz katerega lahko izdelate nove sveče za okras in praktično uporabo. V model (jogurtov ko¬ zarec, steklenica...) pritrdimo na dno stenj, ki ga dobimo v vseh veleblagovnicah na oddelkih, kjer prodajajo šivalne potrebščine. Prodajajo ga na metre. Stenj pritrdimo s pomočjo žebljička, koščka voska ipd. Potem stopimo vosek, po¬ trebna je pazljivost, da se ne užge. Ko je vosek stopljen, naj se hladi tako dolgo, da se na vrhu začneje strjevati, to je potrebno zato, da bi se ka¬ lupi, ki so ponavadi iz plastike, preprosto ne stalili. Ker pa se bo na vrhu sveče po končanem strjeva¬ nju pojavila udolbina, je potrebno sveči po prvem strjevanju dodati še eno plast voska. Ko se vosek strdi, odstranimo model, ki pa ga moramo v večini primerov pri tem uničiti. Narejeno svečo lahko tudi rezbarimo z nožičkom. TIM 2 • 82/83 55 modelarstvo Sašo Krašovec Grumman F6F Hellcat Hellcat je eno najboljših ameriških lovskih letal iz druge svetovne vojne. Uporabljali so ga na letalo¬ nosilkah, predvsem na Daljnem vzhodu. O kvali¬ teti letala govori tudi podatek, da so ga imele ZDA v oborožitvi vse do leta 1950. Model je vezana polmaketa s ploščatim trupom, za pogon pa se uporablja 2,5 do 3,5 ccm letalski motorček. Načrt je risan v glavnem v merilu 1:1 in je zaradi svoje obsežnoti razdeljen v tri nadalje¬ vanja. Vse mere so v mm, VP — vezana plošča, S — smreka, B — balsa. Prvi del zajema gradnjo krila in višinskega stabili¬ zatorja. Krilo Kot prvo naredite rebra za obe polovici krila. Rebri, ki prideta prilepljeni na trup K7, sta iz ve¬ zane plošče 2 mm. Nato narišite krilo v naravni velikosti. Vse štiri dele narišite ločeno (od trupa do loma in od loma do konca krila). Iz odgovarjajoče balse odrežite letvice in jih pritrdite na narisano krilo. Ker so rebra zgoraj in spodaj usločena, mo¬ rajo biti letvice podložene, da rebra lahko neovi¬ rano prilepite na svoja mesta. Osi reber morajo biti med seboj vzporedne. Ko se lepilo posuši, snemite četrtine krila in samo zgoraj vlepite no¬ silno letvico iz smreke 5x3mm. Nato zbrusite prednjo letvico, kot kaže načrt. Iz 5 mm balse odrežite srednji glavni nosilec. Le-ta je enake oblike kot nosilec K4, le da je zgo¬ raj in spodaj znižan za višino letvice, to je 3mm. Na nosilec prilepite obe notranji četrtini krila, nato pa še oba nosilca K 4 m, ki sta iz 1,5 mm vezane plošče. Nato vlepite še spodnjo smrekovo letvi¬ co. Sedaj prilepite še obe zunanji četrtini krila. Paziti morate, da sta na koncu dvignjeni za 33mm. Ko se lepilo posuši, vlepite še spodnjo smrekovo letvico. Iz jeklene žice 0 4 mm naredite obe nogi podvozja in ju dobro prilepite med dele K1. Za to lepljenje je najbolje, da uporabite kakšno dvokomponentno lepilo (epoxi). Vse skupaj prilepite na ustrezno mesto v krilu in ojačajte s 3 in 5 mm balso. V pomoč naj vam bosta prereza S—S in T—T. Nato nalepite na krilo 1,5 mm balso. Ta poteka od sprednje letvice do glavnega nosilca krila, od zadnje letvice do konca krila in po prvih dveh re- 56 TIM 2 «82/83 B 8x12 TIM 2 • 82/83 57 58 TIM 2 • 82/83 TIM 2 • 82/83 59 60 TIM 2 • 82/83 TIM 2 • 82/83 61 Kj gornji del Kj srednji del VP2 ; 2kom. VP4,2kom. 62 TIM 2 »82/83 brih v korenu krila (K 7 in naslednje rebro iz balse). Po ostalih rebrih pa prilepite samo 5mm široke in 1,5 mm debele trakove iz balse. To prekrivanje je na zgornji in spodnji strani krila (glej prereze U—U, V—V, Z—Z). Ko se lepilo posuši, zbrusite vse robove, kot kaže načrt. V levo polovico, na rebro K8, z zunanje strani vtepite vodilo iz žice 0 1 mm (prerez Z—Z). Iz balse debeline 20mm naredite oba zaključka krila in ju lepo zbrusite v obliki polkaplje. Iz smrekove letvice 5x5mm zbrusite okrogle dele K 2 in jih vtepite v krilo. Tako narejena krila zbrusite, jih enkrat prelaki- rajte z razredčenim brezbarvnim nitro lakom in jih zopet zbrusite. Nato celotno krilo (razen v predelu med rebroma K7) prekrijte z debelim japonskim papirjem ali svilo in dvakrat prelakirajte z razred¬ čenim nitro lakom. Na nogi podvozja prispajkajte po dva trakca iz pločevine. V spodnji vogal noge prispajkajte ma¬ tico, nataknite kolo in prispajkajte še drugo mati¬ Peter Burkeljc Model tekmovalnega motornega čolna Za pogon potrebujemo zunanji motor »Delfin«, stikalo, priključek za baterijo (vse izdeluje »Me- hanotehnika«) in ploščato baterijo 4,5 V. Od orodja potrebujemo šablonsko desko, risalni pribor, rezljačo s priborom, vrtalni stroj s pribo¬ rom, spajkalo s priborom, pilo za les, raskavec, klešče, kladivo, bucike, čopič in posodico za lak. Material pa je: rezani lipov furnir, 2 mm, luščeni lipov furnir 1,2mm, letvice 2x2mm, košček 0,5 mm celuloida, nitro lak in razredčilo. Rebra čolna so narisana le polovično, zato jih mo¬ ramo prerisati cela. Vsi deli modela so v naravni velikosti in jih ni treba povečavati. V kosovnem seznamu so vsi deli označeni po številkah v načr¬ tu. co. Paziti morate, da se kolo dobro vrti. Morebiten ostanek osi odrežite. Kolo ima premer 60 mm in širino 20 mm. Na nogi prilepite še pokrova koles K3 iz 1 mm vezane plošče in K3a na krilo 10mm pred nogo podvozja. Višinski stabilizator Zbrusite ga iz 5 mm balse. Oba premična dela dobro povežite z žico 0 2 mm in ju s svilenimi trakci pritrdite k nepremičnemu delu. Premični del se mora čim laže premikati. Iz 2mm vezane plošče naredite še ročico V in jo dobro prilepite na označeno mesto samo na desni strani spodaj vi¬ šinskega stabilizatorja. Tako narejen stabilizator prekrijte s tankim japon¬ skim papirjem in ga enkrat prelakirajte z razred¬ čenim brezbarvnim nitro lakom in zbrusite. Prihodnjič bom opisal izdelavo trupa. Izdelava Najprej izžagamo vse dele, ki smo jih prerisali iz načrta na rezani furnir 2mm. Tudi letvice 4 oči¬ stimo z raskavcem. Na šablonsko desko nari¬ šemo simetralo čolna in vse črte, kjer prilepimo rebra k letvicam. Nato prilepimo rebra samo s kapljico lepila k deski, vendar tako, da se odlepijo z rahlim udarcem kladiva. Prvo rebro 2 moramo toliko podložiti, kolikor je s črtkasto črto označeno na načrtu. Ko je lepilo prijelo, vstavimo letvice in jih prilepimo k rebrom. Ker so rebra prilepljena z zgornjim delom k deski, ne moremo prilepiti gornjih letvic. Paziti moramo tudi, da zrcalo prilepimo poševno. Tako izdelano ogrodje lahko pričnemo prekrivati s furnirjem 1,2 mm. Najprej prekrijemo stranske stranice in dno, nato pa še ostale manjše ploskve. Seveda pa moramo vse dobro očistiti z raskavcem, preden prekrijemo naslednjo ploskev, da se bo furnir prilepil na rebra. Ko smo prekrili stranici in dno, previdno odlepimo korito od deske in vstavimo letvice še zgoraj. Od¬ stranimo tudi pomožni del prvega rebra in prekri¬ jemo še palubo. Dobro je, da čoln pred prekritjem zgornjega dela prelakiramo znotraj vsaj dvakrat z nitro lakom. S tem bo dobro impregniran proti vlagi. Sedaj nape¬ ljemo žici skozi luknje v rebrih 5 in 7. Vlepimo stranici 9 na mesto, ki je označeno na načrtu. TIM 2 • 82/83 63 Tako pripravljeno korito prekrijemo s furnirjem. Lakiranje Prilepimo le še ploščad 8 in obdelamo čoln z ra- skavcem, da je lepo gladek. Sedaj prilepimo kljun čoln smo že toliko izdelali, da ga lahko prelakira- 1 in ga obdelamo. mo. Lakiramo ga s prozornim nitro lakom, ki ga 64 TIM 2 • 82/83 TIM 2 • 82/83 65 66 TIM 2 • 82/83 razredčimo z razredčilom v razmerju 50 : 50. Po prvem premazu površino očistimo s finim raskav- cem. Sledi nekoliko gostejši premaz, ki ga tudi očistimo z raskavcem. Nato preiakiramo še dva¬ krat z vedno gostejšim premazom. Vsak premaz tudi očistimo z raskavcem. Zadnji premaz nane¬ semo na model s krpico. Prilepimo še vetrobran 13, ki smo ga izdelali iz ce¬ luloida. Na žice, ki gledajo iz rebra 5, pritrdimo priključke za baterijo. Na ploščad 8 prilepimo sti¬ kalo, ki ga izdeluje za svoje motorje »Mehanoteh- nika«, na priključke privijemo žici, ki gledata iz rebra 7, in žici motorja, ki smo ga privili k zrcalu 10. Prilepimo še plavut 11 in stabilizatorja 7, ki ju mo¬ ramo tudi dobro prelakirati. Model je gotov. Kosovni seznam: baterija ploščata 4,5V Marko Dulmin Barska luč Ideja za nov tip lightshovva se mi je rodila, ko sem opazoval delovanje VU-metra na LED diode. Zdelo se mi je zanimivo, če bi na tak način prižigal žarnice. Na sliki 1 je izhodni signal ojačevalnika, ki je se¬ stavljen z nihajev z različnimi amplitudami. Am¬ plituda signala je sorazmerna oddani moči. Šte¬ vilo prižganih žarnic (LED diod) pa naj bo so¬ razmerno amplitudi signala. Tako delovanje dosežemo z vezjem (za vsako žarnico posebej), ki preklopi ob določeni napeto¬ sti. Ta napetost je različna za vsak kanal (žarni¬ co). Operacijski ojačevalnik zvezan kot kompara- tor deluje na želeni način. Komparator prikazuje slika 2. To je operacijski ojačevalnik, ki ojačuje razliko napetosti med (+) in (—) vhodoma. Raz¬ liko ojači približno 1 CP-krat: Če je na (+) vhodu napetost višja samo za 10- 5 V glede na (—) vhod, bo na izhodu okoli 1 V. Večje razlike, na primer 0,01 V, že povzročijo, da ojačevalnik pride v nasi¬ čenje. To pomeni, da je napetost izhoda skoraj enaka napetosti napajanja, oziroma enaka 0 V, če je napetost na (+) manjša od napetosti na (-) vhodu. Ker je razlika napetosti na vhodih, ki pov¬ zroči preklop-preskok in enega v drugo zasičenje, tako majhna (0,01 V), jo zanemarimo in vzame¬ mo, da se preklop izvrši takrat, ko je Ui = U 2 . S pomočjo štirih komparatorjev sestavimo osnovno vezje, ki je na sliki 3. Diagram izhodnih napetosti glede na vhodno napetost prikazuje slika 4. S tri- u Slika 1 TIM 2 «82/83 67 mer potenciometrom Pi nastavimo Ud. s P2 pa Ua. Razmerje med Ua,b, c, d določajo upori R 1 , 2,3, ki so pri VU-metrih v logaritemskem razmerju, tu pa bodo enaki. Signal ojačevalnika (slika 1) je treba pred priklopitvijo na komparatorje primerno obde¬ lati. Pri izhodni moči ojačevalnika 2 do 3 W je am¬ plituda signala premajhna, zato jo moramo pove¬ čati s transformatorjem, ki tudi loči ojačevalnik od naprave (slika 5). R 4 skupaj z zener diodo ZD 1 tvori zaščito pred preobremenitvami — preveli¬ kimi napetostmi. S P 1 nastavljamo občutljivost. Na bazi transistorja T, dobimo signal, ki je prika- 4 £/, Uiz --X-* Slika 2 zan na sliki 6. Ti je emitorsko sledilo in polni kon¬ denzator C 1 , ki preprečuje ugašanje žarnic ob vsakem nihaju. C 1 se prazni skozi upor Rj. Tako obdelan signal pripeljemo na vhode komparator- jev, ki s svojimi izhodi krmilijo močnostna vezja za prižig žarnic in LED diode na monitorju, Moč¬ nostno vezje je na sliki 7. Slika 6 Z — < 8 >- Tir MOV* iz UM A - Slika 7 Celotno vezje je na sliki 8. Vhodni transformatorje enak kot pri ostalih lightshowih. Razmerje np/ns določimo s poskušanjem, tako da na primernem navitju napravimo nekaj odcepov. Približno raz¬ merje je 1:3. Transistor je lahko katerikoli NPN tip. Operacijski ojačevalniki, vsi štirje v enem ohišju, so lahko LM 324, LM 346, štirje 3080 in podobni, ki imajo vhode aktivne blizu 0 V. Tiristorji morajo biti grajeni za minimalno 3 A, 400V. De¬ lovni tok je sicer manjši, vendar lahko sunki pri pregoretju žarnice tiristor, z manjšim tokom, uni¬ čijo. Skupna moč žarnic ne sme presegati 300 W. Slika 4 68 TIM 2 • 82/83 Za diodo (BY 245) veljajo isti pogoji kot za tiristor- Slika 8 je. Izgled in delovanje Za razliko glede na VU-meter se tu žarnice priži¬ gajo na obe strani in ne samo v eno stran, kot pri VU-metru. V sredini je stalno goreča žarnica (pri¬ klopljena na BY 254). 16W žarnice (za hladilnik) namestimo na desko, široko 8cm in dolgo 1,8 m. Na sredino namestimo stalno gorečo žarnico, 110 ^ ■ 6V~ t 33DJI -d} J 50QuF BC 1UO i-s" ID S 6 Slika 9 levo in desno pa še 8 žarnic po 10cm narazen. Tako imamo na vsaki strani po štiri pare žarnic. Simetrične pare zvežemo skupaj in priklopimo na kanale od A do D. Kanal E gori stalno in je pravza¬ prav lahko kontrola vklopa. Podobno kot žarnice zvežemo LED diode, ki jih pritrdimo na sprednjo ploščo naprave, kjer je tudi potenciometer za spreminjanje občutljivosti. Razporeditev LED diod in parov žarnic kaže slika 10. Najlepši učinek barlighta je v tem, da se ob več¬ jem signalu razsvetli skoraj 2 m dolga palica, ki se »odpira« iz sredine. Seveda lahko naredite več kanalov ali več žarnic za en kanal in s tem dolžino palice še povečate. Učinek barlighta se z daljšo palico še poveča. ooooooooo ABCDEDCBA Slika 10 Napajanje Žarnice napajamo preko filtra in dušilke in kon¬ denzatorja. Dušilko naredimo tako, da na feritno TIM 2 • 82/83 69 jedro iz starega radijskega sprejemnika navijemo okoli 150 ovojev lakirane žice minimalne debeline 0,9mm. Napravo napajamo s petimi volti stabilizirane na¬ petosti, ki jo lahko dobimo po shemi na sliki 9, ali pa s trinožnim regulatorjem 7805. Zvočni trans¬ formator popolnoma odgovarja po napetosti (8 V) in moči. Veliko uspeha pri izdelavi in užitka pri uporabi. Gorazd Kikelj Računalništvo, kaj je to? Slika 3. Računalniški sistem CDC CYBER 72 in CYBER 172 v prostorih RRC — Računalniške storitve (prej Re¬ publiški računski center). Na sliki je del perifernih enot tega sistema Preprečitev prepiha pod vrati Pogosto nas moti vetrič, ki pod vrati prodira iz so¬ sednjega prostora. Če je sosednji prostor poleg vsega še neogrevan, je temu potrebno narediti konec. To sapico bomo ustavili z iverico debeline 15 do 20mm. Nanjo bomo narisali obliko tal pod podboji in desko izrezali ter jo s pomočjo žebljev in lepila pritrdili med podboje. Izolacijski učinek bomo povečali z termoizolacijskim trakom, ki ga je moč dobiti v naših trgovinah. Razvoj gre nezadržno naprej in če nočemo, da nas pregazi, mu moramo slediti. Verjetno ne bomo nikoli povsem ujeli koraka z njim, toda truditi se moramo, da vsaj preveč ne zaostanemo. Zato pa je potrebna skupna akcija vse družbe, ki pa se ne sme ustaviti samo na razpravljanju, ampak so po¬ trebna dejanja, ki bodo prinesla konkretne rezul¬ tate. Prva gibanja v tej smeri je že opaziti v Slove¬ niji, žal pa ni tako tudi drugod. Že prej smo omenili odnos našega šolstva do te panoge. Zamera velja predvsem osnovnošol¬ skemu in srednješolskemu delu, saj so le redke srednje šole, ki imajo pouk računalništva. Upaj¬ mo, da se bodo sestavljalci učnih programov do¬ volj kmalu zavedli in uvedli to nadvse zanimivo panogo tudi v osnovne šole. Ne zanikam, daje to povezano z velikimi težavami, pa saj je tudi šolska televizija imela svoje porodne krče, zdaj pa uspešno sodeluje v pouku. 70 TIM 2 • 82/83 Zelo malo smo se posvetili pravzaprav osnovni temi, ki sem jo napovedal z naslovom. Naj mi bo oproščeno, toda računalništ se da spoznati v celoti le skozi delo na in za računalnik. Pravi odnos do računalništva si lahko ustvariš šele, ko se seznaniš z načinom in lepotami dela, ki ga nudi ta panoga. Kdor se je loti akademsko, se pravi, da se je uči samo v teoriji, ne rečem, da za koga ni to zanimivo če ne celo potrebno, lahko kmalu pre¬ neha, saj če ni izrazit teoretik, ne bo našel zado¬ voljstva vtem delu. Tudi marsikateri dijak, ki seje v četrtem letniku srednje šole seznanil z računal¬ ništvom, ga je sprejel le kot dodatno neprijetnost pri že tako zapolnjenem urniku. Marsikomu so ostali neprijetni spomini nanj. Tak dijak v celem šolskem letu ni mogel sam delati na računalniku, ali pa so mu drugi zagrenili trenutke, ko je imel pri¬ ložnost sesti za terminal. Saj ni samo z računalništvom tako, z vsako pa¬ nogo človeške dejavnosti se dogaja ali se je do¬ gajalo podobno. Vendar se svet vrti naprej. Ra¬ čunalništvo je obstalo in njegovega razvoja se ne da več 'ustaviti. S to mislijo naj končam ta prispe¬ vek in z njo naj napovem novo serijo, ki bo, kakor sem že povedal, verjetno pritegnila precejšen del bralcev, da se bodo začeli bolj zanimati za to za¬ nimivo panogo. Slika 4. Mikroračunalnik PDP 11/34, ki v kombinaciji z grafičnim terminalom nudi povsem nove možnosti za spoznavanje uporabnosti računalnika. Tu se odpira pred mladimi nov izrazni medij, ki jim omogoča, da svobodneje ustvarjajo Slika 5. Centralni računalniški sistem DECSYSTEM 10 v RRC TIM 2 • 82/83 71 drohnjarije Marko Ramšak Drsalka za sneg Izolacija za radiatorje Če boste spustili roko za radiator, boste ugotovili, da grejete tudi stene, s tem pa izgubljate drago energijo. To lahko preprečimo s posebnim izola¬ cijskim materialom, ki se že dobi v naših trgovi¬ nah, je pa izredno drag. Z malo truda pa lahko V svetu je vse več zanimanja za zimski šport. Tukaj je ena rešitev — drsalka za sneg. Del A izdelate iz smrekovega lesa debeline 40—45mm (kvadratki na risbi merijo 50m2). Iz istega lesa lahko izdelate tudi sedež C, ki ima mere 200 x 300 x 15 mm. Na konceh plošče C izrežite dve odprtini, da boste lahko drsalko držali. Dela E izdelate iz ploščatega 3 mm železa, ki ga upognete za 90° in izvrtate luknje za pritrditev k delu A z vijaki. Del B je iz jeklene pločevine debeline 1,5 mm. Ko imate vse dele, jih spojite z vijaki. Celotno drsalko zbrusite in prelakirajte. takšno izolacijsko ploščo sami naredimo. Potre¬ bujemo stiropor, ki ga s stironožem ali kako dru¬ gače oblikujemo tako, da bo zlahka zdrsnil za ra¬ diator. Pri tem pazimo na nosilce in cevi. Ko smo se prepričali, da gre plošča zlahka na svoje mesto, jo prevlečemo z alufolijo, ki jo sicer upo¬ rabljamo v gospodinjstvih pri pripravi jedi. Lepil raje ne bomo uporabljali, saj rada najedajo stiro¬ por. Najboljša metoda je šivanje z navadnim su¬ kancem. Ko je plošča gotova, jo namestimo tako, da bo aluminij obrnjen proti radiatorju. Čez nekaj ur bomo opazili, da se zid ne ogreva več. 72 TIM 2 • 82/83 Dne 16. in 17. oktobra 1982 bo v Kranju VII. republiško prvenstvo raketnih mode¬ larjev za mladince in člane. Tekmovanje bo potekalo v skladu z mednarodnim pravilnikom FAI in športnim pravilnikom za raketno modelarstvo Zveze letalskih organizacij Jugoslavije — del 4 a raketni modeli — v naslednjih kategorijah: mladinci: S — 3 — A (rakete s padalom 1,25—2,50 Ns) S — 6 — A (rakete s strimerjem 1,25—2,50 Ns) člani: S —3 —A S —6 —A S — 4 — C (raketoplani 5,01 —10,00 Ns) S — 7 (makete do 80 Ns — točkovanje) Startnina za posameznega tekmovalca znaša 300,00 din (za učence osnovnih šol pa 60,00 din). Prijave sprejema organizator, Astronav- tično in raketno društvo Kranj, na naslov: ARD Kranj, Koroška 19, 64000 Kranj Organizator bo po želji rezerviral preno¬ čišče za vse udeležence, ki bodo to ozna¬ čili v prijavi. Na voljo bo tudi določeno število raketnih motorčkov za vse pano¬ ge. ARD KRANJ Gregor Drofenik Izdelava lepila Pri izdelavi raznih predmetov pogosto potrebu¬ jemo razna lepila, ki pa — posebej kadar jih upo¬ rabljamo v večjih količinah — praznijo naše žepe. Da bi se temu izognili, lahko izdelamo lepilo sami. Razno plastično embalažo: jogurtove kozarčke, pvc vrečke, odslužene glavnike in podobno lahko brez težav spremenimo v lepilo. Ves material zre¬ žemo in nalomimo na majhne koščke ter ga preli¬ jemo z nitro razredčilom in pustimo več ur. Od so¬ razmerja obeh sestavin je odvisna gostota lepila, prav tako lahko izbiramo raznobarvne predmete, da dobimo barvna lepila. Če vsega lepila ne upo¬ rabimo takoj, ga lahko tudi shranimo v raznih tubah (zobna pasta). Tube zadaj odpremo, jih očistimo in napolnimo z lepilom. Zadnji del nato dobro zapremo in stisnemo s primežem, da lepilo ne bi odtekalo. Utripalnik Preprosta svetilka Za izdelavo preproste svetilke potrebujemo pla¬ stično steklenico, nekaj žice, vmesno stikalo, vti¬ kač in okov z žarnico E 14. Pri dnu steklenice na¬ redimo luknjo, skozi katero speljemo žico do grla. Še prej preverimo, če se okov res prilega grlu ste¬ klenice. Če se ne, ga ali ovijemo s samolepljivim trakom ali pa razširimo steklenico, ki jo lahko tudi okrasimo z živobarvnim papirjem. Tak utripalnik lahko izdela vsak začetnik. Potre¬ bujemo le vtikač, žico, žarnico, stikalo in starter za flourescenčne žarnice. Po shemi zvežemo vse dele. Pri nabavi starterčka se ni potrebno ozirati na oznako moči v W. Možna je tudi zaporedna ve¬ zava starterjev. Slabost tega utripalnika pa je v veliki hitrosti utripanja. TIM 2 « 82/83 73 Marjan Zidarič Nova obzorja v osvajanju vesolja V tem desetletju ima pri osvajanju vesolja in pri napredku astronavtike nedvomno levji delež »Space Shuttle« — po naše vesoljski taksi, prvo vesoljsko transportno plovilo za večkratno upora¬ bo. Sestavni deli plovila Modul za potnike ali orbiter je dolg 37,5 m, veli¬ kost ustreza meram reaktivnega potniškega le¬ tala tipa DC-10, z repom meri v višino 17 m. Spo¬ daj ima tri velike raketne motorje, ki mu omogo¬ čajo vzlet z raketne rampe in preboj skozi atmo¬ sfero. Blizu pilotske je potniška kabina, v kateri je prostora za šest potnikov. Prvi potniki bodo znan¬ stveniki in strokovnjaki z raznih področij znanosti, čez desetletje pa bo možen tudi turistični polet okoli Zemlje. Orbiter je torej prvo vesoljsko letalo. Zunanji rezervoar za gorivo Dolg kovinski trup, ki je pritrjen pod orbiterjem, je dolg 55,5 m in ima videz rakete. To je rezervoar za gorivo. V njem je tekoče gorivo, s katerim se orbi¬ ter napaja in s pomočjo treh mogočnih motorjev zapusti atmosfero. Rezervoar je tudi edini del plo¬ vila, ki pri vstopu v goste sloje atmosfere našega planeta zgori. Booster raketi na trdo gorivo Raketoplan poleg rezervoarja za tekoče gorivo potrebuje tudi dve bočni raketi na trdo gorivo. Ti raketi mu dasta dodatno moč, ki jo potrebuje za potrebno hitrost pri preboju zemeljske atmosfere. Boosterja sta izredno kvalitetno izdelani raketi, ki se po uporabi s pomočjo padal spustita v morje. V morju ju pobere ladja in sta kasneje znova upo¬ rabni. Vesoljski taksi je torej kombinacija štirih delov: modula za potnike, rezervoarja za gorivo in dveh booster raket na trdo gorivo. V pičlih dveh minu¬ tah se vesoljski taksi dvigne na višino 30 do 40 km. Astronavta sedita na katapultnih sedežih, ki rabijo svojemu namenu do višine 30 km. Prav tako se lahko s pomočjo katapultnih sedežev iz¬ strelita iz vesoljskega taksija v primeru nezgode oziroma nepravilnega delovanja med pristaja¬ njem. Pri dosegu višine 40 km se bočni booster raketi odcepita in varno pristaneta na Zemlji. Na višini 925 km po 12 minutah letenja se orbiter s svojim rezervoarjem za gorivo vtiri v orbito. Na tej višini se 55,5 m dolg, že povsem prazen kovinski rezervoar odcepi od ladje in kasneje zgori v at¬ mosferi. Ko vesoljski taksi na določeni tirnici opravi vse naloge in potrebne manevre s krmil¬ nimi raketnimi motorji, se spusti v atmosfero s hi¬ trostjo 27200 km/h. Pri tem se zaradi pritiska z atmosfero segreje na 1500 stopinj C. Na višini 15 kilometrov naredi pilot manever in taksi obrne okoli osi ter ga usmeri na pristajalno stezo. Med¬ tem taksi krmari v krivuljnih zavojih, ker tudi na ta način zmanjšuje hitrost in nato pristane s hitrostjo 300 km/h. Tokrat sta oba vesoljska taksija pristala na tleh puščave Mohava v Kaliforniji. Prvi Space Shuttle je uspešno poletel 12. aprila 1981. Na isti dan pred dvajsetimi leti je poletel v vesolje prvi kozmonavt Jurij Aleksejevič Gagarin. Vesoljski taksi se je imenoval »Kolumbija«. Gre za povsem novo vesoljsko plovilo, ki pomeni prelo¬ mnico v vesoljskih poletih. Njegove osnovne last¬ nosti in prednosti so v tem, da so bistveni deli več¬ krat uporabni, da vzleti kot raketa in pristane kot letalo. Uspešno je prestal preizkušnjo in s tem odprl nove možnosti v osvajanju vesolja. Temu so vsekakor botrovala najnovejša tehnološka od¬ kritja človeštva. Po normalnem delovanju vseh motorjev in ostalih zapletenih instrumentov seje Kolumbija uspešno spustila v zračne plasti na¬ šega planeta, prebila njen plašč in varno pristala. Orjaško jadralno letalo, če temu lahko tako reče¬ mo, saj tehta 80 ton, je povsem normalno pristalo v puščavi. Na mejah te mogočne puščave ogro¬ mnih razsežnosti je letalska baza Edvards in preizkusni vesoljski center NASA (ameriške agencije za vesoljske raziskave). S prvim taksijem sta poletela astronavta John W. Young in Robert L. Crippen. O tem vesoljskem podvigu nam je pripovedoval Crippen ob obisku v naši domovini in drugič, ko smo se srečali na' XXXII. kongresu Mednarodne astronavtične zveze v Rimu. Pripovedoval je, da je bil polet s taksijem čudovit. V primerjavi s težavnimi prever¬ janji in treningi, ki jih je imel nekaj let na Zemlji, je 74 TIM 2 • 82/83 bil ta polet pravi izlet. Počutil se je kot potnik v le¬ talu, ker je bila avtomatika brezhibna. Edina večja skrb so bile varnostne zaščitne ploščice debeline 7 cm. Na plovilo so nalepljene v tisočih in vsaka , ima svojstveno obliko. Toda tudi te so vzdržale vi¬ soke temperature. Prav tako uspešno je poletel tudi drugi vesoljski taksi, ki pa se je moral vrniti na Slika 1. Vesoljski taksi Kolumbija se vzpenja v nebo na mogočnih ognjenih stebrih. Prvi polet, 12. aprila 1981, je odprl novo poglavje v vesoljskih poletih Zemljo nekoliko prej zaradi okvar. Te napake pa prav gotovo prispevajo k iskanju novih rešitev. Ko se je Apollo 17 spustil v tople vode Tihega oceana decembra 1972, so mnogi menili, da je TIM 2 • 82/83 75 ameriški vesoljski program s človeško posadko končan. Vendar so se motili. Spremenil se je samo način vesoljskega programa. V nekaj pri¬ hodnjih letih bo odpotovalo v vesolje veliko več ljudi kot doslej. Novi program prinaša številne prednosti. Za program Apollo so z nenehnimi dol¬ gotrajnimi pripravami porabili 25 milijard dolarjev. Slika 2. Zgodovinski polet Kolumbije je trajal 54 ur in 30 minut. Ko je plovilo doseglo višino, ki jo kaže slika, so si strokovnjaki oddahnili. Vzlet je uspel Ena raketa tipa Saturn-5 je stala 280 milijonov do¬ larjev. Astronavti so na površini Meseca puščali dragocene kamere in drugo drago opremo. Raz¬ iskovanja, ki so sedaj v teku, bodo vse to bistveno 76 TIM 2 • 82/83 spremenila. Ljudje bodo lahko potovali v vesolj¬ skem taksiju, ki bo hkrati raketa in letalo za več¬ kratno uporabo. Pred stvarnim poletom je bilo opravljenih več parazitskih poletov na hrbtu za to prirejenega Boeinga 747. Prvi tak poizkus je bil že 12. 8. 1977, prvi vesoljski taksi, namenjen za preizkuse, pa je bil zgrajen že 19. 9. 1976. leta. Vesoljski taksi bodo lahko v bodoče vodili običajni piloti in ne le astronavti, z njimi pa bodo lahko po¬ Slika 3. Na posnetku je prostor za tovor. V njem bo moč poslati v orbito kakršenkoli koristen tovor tovali ljudje ne glede na spol in starost. V prvih fazah programa bo letno poletelo do 40 taksijev. Ugotovimo lahko, da so končana raziskovanja na Mesecu, toda s tem nikakor niso končani vesoljski programi. Ne gre le zato ali bodo ZDA še razisko¬ vale, temveč kako bodo najbolj ekonomično in ra¬ cionalno raziskovale vesolje. Vesoljski taksi TIM 2 • 82/83 77 Slika 4. Vesoljski taksi brezhibno pristaja na slanem jezeru Edwards predstavlja način, ki gaje izbrala NASA. Ta pro¬ gram lahko v primerjavi z prejšnjimi dragimi pro¬ grami prihrani stotine milijonov dolarjev z nepo¬ srednim dostavljanjem, vračanjem in popravlja¬ njem najrazličnejših satelitov. Možna je obramba zoper vesoljske katastrofe. Zmanj¬ šali se bodo stroški pri raziskavah daljnih svetov. Za primer vzemimo enega od poletov, ki bo mogoč konec tega desetletja — polet vesoljske ladje s človeško posadko na Mars. Ugoden datum za start bo 5. april 1985. leta, tako vsaj kažejo astronomski izračuni o gibanju planetov Sonč¬ nega sistema. Vesoljska ladja bi iz naše orbite po¬ letela poleg Venere z neznatnim potiskom, ki ga potrebuje za polet proti Marsu. Na njem bi pristala 16. aprila 1986. leta. Raziskovalci bi ostali na nje¬ govi površini 40 dni. Po ponovnem vzletu z Marsa bi se ladja približala Zemlji 10. novembra 1986. leta, kar je približno 590 dni po vzletu. Vesoljski taksi bi dostavil dele ladje za Mars v Zemljino or¬ bito, kjer bi jo sestavili. Nazadnje bi s taksiji zvozili gorivo za astronavte ter odpeljali tehnično osebje, ki bi iz orbite izstrelilo to vesoljsko plovilo. S tem bi prihranili na tisoče ton goriva, ki bi bilo potrebno, da bi raketa prebila Zemljino atmosfero in pre¬ magala njeno težnost. timova zgodbica Philip Jose Farmer Kralj živali Prevedel Žiga Leskovšek Biolog je uglednemu raziskovalcu razkazoval ži¬ valski vrt in laboratorij. »Naš proračun je premajhen, da bi ponovno ustvarili vse znane izumrle vrste. Zato ponovno obudimo samo višje razvite živali, čudovite*pri- merke, ki so bili brezobzirno iztrebljeni. Tako ne- 78 TIM 2 • 82/83 kako skušamo popraviti škodo, ki je nastala za¬ radi brutalnosti in neumnosti. Lahko bi rekel, daje človek vsakič, ko je iztrebil vejo živalskega kralje¬ stva, dal zaušnico razumu.« Zastal je in se nato zazrl preko jarkov in energet¬ skih polj. Južnoafriška zebra se je zavrtela in zdir¬ jala v ugodju sončne svetlobe, ki se je odbijala od njenih bokov. Morska vidra je pomolila svoje ša¬ ljive brke in vode. Gorilaje strmela izza bambusa. Golobi selci so se šopirili. Nosorog je zdirjal kot veličastna bojna ladja. Žirafa seje s krotkimi očmi ozrla na njiju in nato nadaljevala s smukanjem li¬ stov. »Tam je dodo. Ni lep, ampak je zelo zabaven. In zelo nemočen. Pridite. Pokazal vam bom sam obujevalni postopek.« V veliki stavbi sta šla med vrstami visokih in širo¬ kih tankov, v katere sta dobro videla skozi odpr¬ tine in želatino v njih. »Tu so zarodki afriškega slona,« je dejal biolog. »Vzgojiti nameravamo večjo čredo in jih nato spustiti v nov državni rezervat.« »Vi ste resnično zadovoljni,« je dejal ugledni obi¬ skovalec. »Zares ljubite živali, ali ne?« »Ljubim vse življenje.« »Povejte mi, kje dobite podatke za ponovno stva¬ ritev?« je vprašal obiskovalec. »Večinoma iz okostij in kož v starih muzejih, izko¬ panih knjig in filmov, katere se nam posreči obno¬ viti in nato prevesti. Ah, vidite tista velika jajca? V njih rastejo piščeta velikanskega novozeland¬ skega noja. To so tigrovi mladiči, katere bomo lahko vsak hip vzeli iz tankov. Ko odrastejo, bodo nevarni, vendar bodo zaprti v rezervatih.« Obiskovalec seje zaustavil pred zadnjim tankom. »Samo eden? Kaj je to?« je vprašal. »Uboga mala stvar,« je dejal zdaj ožaloščeni bio¬ log. »Tako osamljena bo. Toda dal ji bom vso lju¬ bezen, kar je imam.« »Je tako nevarna? Bolj kot sloni, tigri in medve¬ di?« »Moral sem dobiti posebno dovoljenje, da po¬ novno vzgojim ta primerek,« je s tresočim glasom dejal biolog. Obiskovalec se je hitro umaknil od tanka. Dejal je: »Potem mora biti... toda ne bi si drznili...« Biolog je prikimal. »Da. To je človek.« TIM 2 • 82/83 79 timovi oglasi PRODAM letalski diesel motor¬ ček s prostornino 2,5ccm po zelo ugodni ceni. Franci Erjavec Dobravica 22 61292 Ig PRODAM odličen AM-FM spre¬ jemnik INNO-HIT, poleg je KIT komplet UKV oddajnika; kom¬ plete različnih uporov in kera¬ mičnih kondenzatorjev, pasivne elemente s ploščico za spreje¬ mnik za DV TIM XX; precej letvic iz sambe; TIME in načrte; kom¬ plete za CB oddajnik, domet do 15 km. Za spisek pošljite znamko za 4 din. Sandi Kastelic Prečna 68 68000 Novo mesto KUPIM 4-omske slušalke ali avionski motorček z močjo 3,5ccm. Dejan Petelinšek Zvodno 57 a 63000 Celje tel. 063/28-066 PRODAM motorček z žarilno svečico znamke CIPOLLA s pro¬ stornino 1,5ccm. Andraž Novak Strma pot 22 66000 Koper PRODAM RC napravo SIMPROP SSM 8/16 s 5 servomotorji. Bogo Štempihar Krpanova 5 61370 Logatec tel. 061/741 -435 — pop. PRODAM HI-FI stereo predoja- čevalnik (za magnetni in kri¬ stalni gramofon, turner, kaset¬ nik). Regulacija glasnosti, ba- lansa, nizkih, visokih tonov (± 13dB) K < 0,05%. Prodam tudi stereofilter za odpravo šuma, tandempotenciometre 47 KE—2 kosa, 1 fiE — 2 kosa in stereo VU-meter. Jožef Kranjc Ptujska cesta 10 62230 Lenart tel. 062/74-301 PRODAM čisto novo napravo za DV (še v garanciji). Komplet (polnilec, oddajnik, sprejemnik, 4-servomehanizmi itd., možnost vgraditve še 4 kanalov) znamke ROBBE MARS FMM 35Mhz. Prodam še 2 eksplozijska mo¬ torčka COX BABE BEE 0.8; balso, lepila, gorivo, svečke za motorje od 2,5 do 10 ccm Graup- ner Nr. 177/2; modele: PIPER PA 18 SUPER CUB (v delu); TAXI, ameriškega akrobata in elektro avto. Cene po dogovoru. Robert Bukovec Cesta v Rožno dolino 2 61000 Ljubljana tel. 061/215-017 od 19. do 21. ure PRODAM doma narejen NF oja¬ čevalnik v ohišju 2 x 50 W/8 omov RMS. Ojačevalnik ima 4 vhode, trojno ton blendo, regulacijo ši¬ rine stereo kanala (mono-ste- reo-extended stereo), scratch in rimble filtra, izhode za dva para zvočnikov ter slušalke in VU metra s pravokotnimi diodami (2x12 LED). Ogled vsak dan od 9. do 12. ure. Vinko Žerjav Na gaju 29 61210 Ljubljana-Šentvid PRODAM napravo za DV mode¬ lov SIMPROP SSM (4-kanalna — 8 PO GRAUPNER) s tremi servo motorčki TINY in akumulatorjem 550m Ah ter drugo opremo. Prodam še dva čolna na daljin¬ sko vodenje, in sicer ROBBE — PRINZESS in GRAUPNER — MAXI SPEED. Vse v brezhibnem stanju. Informacije po pošti ali po telefonu od 21. ure dalje ali do 7. ure zjutraj. Matjaž Mencej Medvedova 3 61000 Ljubljana tel. 061/322-536 PRODAM zvonec — melodijo z devet toni (TIM XVL5) in TV igre v barvah s horizontalnim in verti¬ kalnim nastavljanjem loparjev v KIT kompletu. HI-FI stereo pred- ojačevalec (TIM XV/8), trika- nalni LIGHT-SHOVV, elektronsko igro (TIM XIX/8). Damijan Bergant Staneta Žagarja 22 64240 Radovljica PRODAM načrte jadralnih letal: Cims, HI-FLY, Conioca, Vektor, Impola 120. Načrte za čolne: 5 RC čolnov, Mini delfin, raketni čoln, Merkur, dokončano letalo Impola 120, nedokončano Co¬ nioca, načrte maket raket ter ne¬ dokončano raketo S-AN-1. Ne¬ dokončan in končan Katananon, 3 kolute traka za navijanje raket¬ nih trupov, 7 elektromotorjev, propelerje; plastične kandane, kontejnerje za celice, mehanski regulator hitrosti, kvader balse 50x50 x 200mm, letalo DC-8, komplet proge po N sistemu, medeninasto žico 0 18, 0 17, 0 40, 0 49, 0 60mm... ali zame¬ njam za osi, celice, motorje, pol¬ nilec in še radiomaterial. Samo Laharnar Celovška 189 61000 Ljubljana PRODAM dele za malo železni¬ co: 4 lokomotive, tramvaj, 10 va¬ gonov in tračnice ravne, krive, kretnice, križišča in avto cesto HO: 8 avtomobilov, 2 reostata, 12 krivih in 8 ravnih delov. Jože Keber Trg svobode 13 62390 Ravne na Koroškem tel. 062361-300 KUPIM 4,5V elektro motorček za avtomobislki model. Dušan Lanišek Cesta treh talcev 8 b 61240 Kamnik KUPIM brodarski motorček gibne prostornine 3 do 4ccm. Bojan Terčon Alme Vivode 17 66330 Piran tel. 06675-501 UGODNO prodam računalnik LCD 230 OLYMPIA, še v garan¬ ciji in UKV oddajnik 88 do 109MHz (1 W). Jože Dermol Lokovica 95 63325 Šoštanj PRODAM maketo železnice po N sistemu (200x120). Maketo pro¬ dam tudi po delih: hišice, dreve¬ sa, hribi, tiri, tunel... Prodam tudi kolo s 5 prestavami. Matjaž Tomažin Opekarna 20b 61420 Trbovlje 80 TIM 2 • 82/83 za ugankarje Pavle Gregorc ZLOGOVNICA BI — ČU — GRAM — GRO — JA — JAV —KA —KA—KO—KO — LEC — MA — Ml — NA — NI — NJA — NO — NOST — PAN — PLA — PRA — PRO — RA — SE — STANJ — STAR — ŠČE — TA — TER — TO — VA — VOD ,S pomočjo gornjih zlogov se¬ stavi 11 besed in jih vpiši v desni del lika. 1. zob v sprednjem delu zobovja, 2. skupina grobov, 3. javno življenje oziroma delovanje,~4. gorska rast¬ lina očnica, 5. delavec v računo¬ vodstvu, 6. aparat, 7. spored, 8. drevo s plodom v bodičasti lupini, 9. manjša vdolbina v zemlji, 10. funkcionar pri tekmovanju, ki da znak za začetek dirke, 11. gledali¬ ška igra z gibi in mimiko brez besed. Sedaj prenesi v stolpca na levi tretjo in šesto črko vsake bese¬ de. Navpično v obeh stolpcih boš prebral slovenski pregovor. MAGIČNI LIK Vodoravno in navpično: 1. gori¬ vo, ki nastaja pri suhi destilaciji čr¬ nega premoga, 2. ovoj, 3. z merje¬ njem določena višina kake točke, 4. nauk o ravnotežju sil in teles v mirovanju, 5. ročno orodje za šiva¬ nje, 6. zelo strupen plin zelene barve (Cl), 7. levi pritok reke Ren iz severozahodnega dela Švice. 3 6 ENAKE ZAČETNE IN KONČNE ČRKE Posamezna beseda (tudi konč¬ na rešitev) v tej izpolnjevanki ima enaki začetno in končno črko. Primera: KAMNIK, OVIE- DO. Samo vodoravno: 1. stekle¬ na plošča z drobno mrežo križa¬ jočih se linij, ki jo v tiskarstvu upo¬ rabljajo za izdelavo klišejev, 2. začetni udarec pri tenisu (tudi na¬ ziv za popravljanje in vzdrževa¬ nje naprav), 3. ime umrlega slo¬ venskega slikarja Gasparija, 4. medsebojno zadajanje udarcev, 5. trikotnik, 6. vrezovalec podob in okraskov v les. Črke na označenih poljih dajo naziv za predstojnika univerze. slikovna križanka Pavle Gregorc Nekaj naslovov iz zbirke Spektrum Robert A. Heinlein, TUJEC V TUJI DEŽELI, v dveh knjigah (304 + 286 str.) italijanska vezava, 300 din Avtor ljubiteljem znanstvene fantastike nikakor ni neznan — saj je bilo prevedenih že več njegovih del v slovenščino. »Tujec v tuji deželi« pa je roman, ki ga štejemo med te¬ meljna dela znanstvene fantastike in je doživel že veliko prevodov in ponatisov, »Tujec«, o katerem govori roman, je človek, ki je bil rojen in vzgojen človeškim staršem na Marsu. Kose v prihodnjem, 21. stoletju, pojavi na Zemlji, se izkaže, da ima nenavadno moč in možnost, da bi dobil neomejeno oblast nad Zemljani, vendar to ni njegov namen. Narobe: želi jih rešiti njihovih tegob in jim dati boga¬ tejše, svobodnejše življenje. Toda vladajoča družba tega ne sprejme, in Mike Smith, človek z Marsa, umre v tej »tuji deželi«, a za njim ostanejo njemu zvesti »vodni bratje«, ki bodo razširjali njegovo idejo ljubezni in svobode med ljud¬ mi. Josef Nesvadba, TARZANOVA SMRT, 260 strani, italijanska vezava, cena 150 din V knjigi predstavljamo slovenskim bralcem izbor Ne- svadbovih krajših del. kijih druži ena od pisateljevih značil¬ nih potez — pisatelja zanima predvsem posameznik in nje¬ gove stiske in ne družba, ki pa ga avtor vseskozi sooča z njo. Posebna privlačnost teh zgodb pa je. da imajo v večini za izhodišče resničen dogodek, pojav ali osebo — Tarza¬ na, snežnega moža — le da je Nesvadba našel za vse drugo, fantastično razlago, drugačen razplet, drugačno usodo. Po zapletu in dinamiki v mnogočem spominjajo na detek¬ tivske zgodbe, zato bralca tako potegnejo s seboj, da jih ne more odložiti, dokler ne obrne zadnje strani. tafzanora smrt * ■ v p ' ■ a f s MAVRIČNA KRILA, 276 strani, italijanska vezava, cena 150 din Izbor izvirnih slovenskih znanstvenofantastičnih novel, ki so jih napisali B. Grabnar, B. Gradišnik, G. Strniša, V. Peč¬ jak in F, Puncer. V zgodbah bo bralec našel vse tiste značil¬ nosti in kvalitete, ki jih išče v znanstveni fantastiki: od poe¬ tične zgodbe o deklici-metulju prek čudno sprevrženih medčloveških odnosov porabniške družbe do zgodbe o super dirkaču-robotu. Naši naročniki imajo — kot vedno — pri nakupu piosebne ugodnosti: 20% popusta in možnost obročnega odplače¬ vanja. Uredništvo založbe ♦ '1 M*