
LADINE
pot 6
Dušan
ze Pr-
Odgo-
10-krat
,00 din
30t 6,

skarna

ovalna

Skup-

timova igračka

Potek dela:

VOL IZ SLAME
Material:

Ržena ali pšenična slama, pripravljena po
navodilu, sukanec primerne barve ali rafija.

Orodje:

škarje, žepni nožek, šivanka.

1. šop bilk pregani, zveži pri pregibi in
razpolovi. Sedaj oblikuj glavo tako da
gornjo polovico pustiš nekoliko da šo,
drugo polovico malo pritegni, tako d, bo
napeta. Obe polovici sta prevezani v na¬
stavku vrata (slika 1).

2. Bilke na konou odreži tako, da dobiš >ri-
merno dolžino trupa.

3. Sprednje in zadnje noge so iz enega š pa
slame (slika 4). Najprej prešij pre ije
noge, za zadnje pusti samo polovioo t Ik,
ostalo pa ob zgibu odreži.

4. Oba para nog in trup sestavi in z bilk mi
križem previj (slika 5 in 6).

5. Vstavi rep. Trup in zadnje noge do ro
previj z bilkami.

TIM 4

December 1978 XVII. letnik

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO
DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬
ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič,
Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka
Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični
urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna
številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov:
TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči
račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬
ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬
valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬
nije,

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

Tokrat smo se odločili, da ustrežemo ljubiteljem
malih železnic. Posnetek makete zgovorno priča
o tem, kaj  vse se da prikazati na taki maketi.
Seveda pa je za to potrebna dobršna mera
vztrajnosti in potrpežljivosti, predvsem pa seveda
ljubezni do tega konjička. Vsega tega avtorju
makete in tudi fotografije, kot vidite sami, ni

manjkalo.

Fotografija: Matjaž Zupan
KAZALO

TIMOVA POŠTA 145

PRVI KORAKI

Polšja past 147

Izdelajmo darila za novo leto 149

MODELARSTVO

Mustang P-51 D 154

Gliser 157

Leti kenguru! 160

DALJINSKO VODENJE

RC sprejemnik Tim XVI DR 163

Izpopolnitve oddajnika Tim XV-I 164

ELEKTRONIKA

Sklopi avdio naprav 166

Razvoj priročne TV tehnike 168

Srečanje z Iskro 172

KOTIČEK ZA FOTOAMATERJE

O umetniški fotografiji 174

Raketno modelarstvo v Sloveniji v letu 1978 180

TIMOVA FANTASTIKA

Stroj, ki je dobil vojno 184

MALI OGLASI 187

ZANKE IN UGANKE 191

timova pošta

Za spremembo smo se odločili, da v tej
timovi pošti, ne bomo objavili vaših pisem
(ki jih, mimogrede povedano, tudi ni toliko,
da bi napolnila našo rubriko), zato pa smo
ta prostor namenili dvema sestavkoma ali
bo lij e rečeno poročiloma ali če hočete kri¬
tičnima zapisoma Boštjana Novšaka iz Ljub¬
ljane. Vsem, ki se bodo z njegovimi mislimi
strinjali ali pa tudi ne, bo to morda vzpod¬
buda, da se tudi sami oglasijo in povedo
svoje mnenje o predmetu, ki ga članka ob¬
ravnavata. Vsem ostalim dopisnikom, ki zah¬
tevajo hiter odgovor bomo odgovorili po
pošti, ostale pa bomo objavili v prihodnji
številki.

Boštjan Novšak

Z MLADIMI
TEHNIKI V
PRILEPU

Letošnje srečanje mladih tehnikov Jugosla¬
vije je bilo že 14. po vrsti in je potekalo
od 15. do 18 julija v bratski republiki Ma¬
kedoniji — v mestu heroju — Prilepu. Vsa¬
koletna zvezna srečanja dopolnjuje še prikaz
ustvarjalnosti mladih tehnikov Jugoslavije
na obsežni razstavi iz vseh tehničnih panog
ter tudi praktično delo mladih tehnikov.

Po razpisu tovrstnih tekmovanj mladih teh¬
nikov pripravijo posamezne republike celot¬
ne tekmovalne vrste mladih tehnikov, ki si
zgradijo lastne izdelke za tekmovanje, pri¬
kaz na razstavi iin so sposobni: zgraditi v
določenem času na tekmovanju izdelek, ki
je določen za posamezno stroko ter svoje
izdelke tudi zagovarjati pred strokovno ko¬
misijo. Saj so hkrati točke za skupni izra¬
čun vsakega posameznega tekmovalca ob
določitvi pridobljene medalje, oziroma skup-

TIM 4 • 78/79 1  45

ne uvrstitve republiške tekmovalne vrste.
Vsaka tekmovalna republiška vrsta naj bi
zajela po dva tekmovalca iz: brodarskega
in letalskega modelarstva, raketne tehnike,
fototehnike, strojne tehnike, kmetijske teh¬
nike, gradbeništva in arhitekture, prometa
in avtomodelarstva, radiotehnike in teleko¬
munikacij, elektrotehnike in kibernetike. V
tekmovanju iz vojno-taktičnih nalog pa mo¬
rajo tekmovalci poznati: prvo pomoč, »lov
na lisico«, streljanje z zračnim orožjem,
osnove ljudske obrambe, orientacijo in plin¬
sko masko. Radiotehniki morajo obvezno
tekmovati v »lovu na lisico«. Mladinci lah¬
ko sodelujejo z lastnimi izdelki — inovaci¬
jami — v vseh panogah, vendar morajo te
svoje izdelke zagovarjati pred strokovno ko¬
misijo. Posebni del tekmovanja je sodelova¬
nje učiteljev tehnične vzgoje in inštruktor¬
jev mladih tehnikov z inovacijami in učnimi
programi na vseh tehničnih področjih.
Zaskrbljujoče je pomanjkanje klubov mladih
tehnikov in drugih tehničnih krožkov širom
po Sloveniji, ki bi se ukvarjali z maketami s
področja gradbeništva in arhitekture, avto¬
modelarstva ter tudi sicer tehnično dopol¬
njevali znanje v tej smeri, predvsem kar
ustreza zahtevam razpisa zveznega tekmo¬
vanja. Vendar so le redke skupine mladih
tehnikov dovolj usposobljene v vsej naši re¬
publiki! Tudi inovacije v vseh tehničnih pa¬
nogah so med slovenskimi mladinci dokaj
pičle v primerjavi z drugimi republikami.
Prav isto velja za učitelje in inštruktorje.
Doslej je bil le eden, medtem ko sta bila
letos že dva, in to v 14 letih! Tudi mladih
elektrotehnikov in radiotehnikov ni bilo v
slovenski tekmovalni vrsti vse do desetih
let! Isto velja za kibernetiko, saj je bil naš
slovenski tekmovalec prvič šele v letu 1977
v Sutomoru!

Izbor za udeležbo slovenske tekmovalne
vrste na zveznih srečanjih in tekmovanjih
naj bi bila REPUBLIŠKA TEKMOVANJA V
VSAKI TEHNIČNI ZVRSTI IN NE LE UDELEŽ¬
BA NA SLOVENSKEM SREČANJU — DVA
MLADA TEHNIKA! Vendar pa naj bi bila ta
skupina oblikovana po merilih z zveznimi
razpisi in le za pionirje — mlade tehnike
ter v okviru tehničnih zmogljivosti učenca
8. razreda osnovne šole. Saj vemo, da JE
MNOGO MLADIH TEHNIKOV ŠE IZ NIŽJIH
RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE, ČEPRAV Z
DVOMLJIVIM RESNIČNIM ZNANJEM IZRED¬
NE RAVNI!

PIONIRJI OB
XIV. ZBORU
RADIOAMATERJEV
JUGOSLAVIJE

Slovenski pionirji so se letos udeležili tudi
XIV. zbora radioamaterjev Jugoslavije ob
Borskem jezeru, ki je potekal od 6. do
9. julija, pod pokroviteljstvom Skupščine SR
Srbije in v organizaciji Zveze radioamater¬
jev Srbije. Skupno je tedaj sodelovalo 11
držav v raznovrstnih tekmovalnih discipli¬
nah: radio-goniometriranju pod oznako »lov
na lisico« ali kratko »jagice«, oddajanju in
sprejemanje Morsejevih znakov, RMZO —
tekmovanje radioamaterjev v slučaju nevar¬
nosti, tekmovanje pionirjev v konstruktor-
stvu ter razstave jugoslovanskih in tujih
radioamaterjev. Prav razstava je bila dokaz
izrednega napredka naših in tujih radioama¬
terjev! Uspehi na vseh tekmovalnih zvrsteh
pa so tudi smernice v prihodnjem delu.
Zanimivost so bile posamezne »stojnice«,
ki so vabile k nakupu raznovrstnih elemen¬
tov, transistorjev, uporov, kondenzatorjev
in podobnega blaga, ki ga prav vsak izmed
nas skoraj vsak dan potrebuje, pa najsi
gradi karkoli že. Ogledali Smo si lahko tudi
vse aparature ter sestavljanje antene »ja¬
gice« za 144, kar nas je še posebno zani¬
malo.

Vsem udeležencem in tekmovalcem XIV.
zbora radioamaterjev Jugoslavije je organi¬
zator omogočil ogled hidroenergetskega si¬
stema na Djerdapu ter Rudarsko-industrij-
skega kombinata v Boru. Posebej nas je še
pritegnila elektroliza bakrene rude, saj smo
tod lahko videli, kar smo se učili pri pouku
kemije in fizike.

Vsekakor so tekmovanja, ki so sklenjena z
vrsto prikazov naših tehničnih dosežkov v
industriji, rudarstvu in energetiki, nam vsem
še posebno privlačna in poučna. Kar pa smo
si kupili na »stojnicah«, so nam prijazni pro¬
dajalci postregli z vsemi tehničnimi podat¬
ki in napotki. Pogrešali smo le še možnost
nabave raznovrstnih načrtov za konstrukci¬
je in tudi ustreznih, že zjedkanih ploščic ti¬
skanega vezja. Prav pa bi nam prišlo tudi
orodje, kakršnega nujno potrebujemo in ga
v naši republiki ne moremo kupiti.

146 TIM 4 o 78/79

prvi koraki__

Pavle Ambrož

POLŠJA PAST

Jesen, če ni ravno zelo deževna, je zelo
lepa. Naravnost čudovita je. Narava se ode¬
ne v stotere odtenke raznih barv. Poleg
izletov v naravo nam jesen nudi tudi lov¬
ske užitke. Tega užitka so lahko deležni
zlasti podeželski šolarji, ker imajo v svoji
bližini širne gozdove, v katerih žive polhi.
Teh je zelo veliko takrat, če bukev dobro
obrodi. Lovci tedaj govore o polšjem letu.
Za polšji lov pa potrebujemo pasti, v ka-

TIM 4 9 78/79 147

OCOCO-sJCT>W4^CON>

Dno pasti

Strop pasti

Bočna stranica

Čelna stranica

Pregrada

Zagata

Vzmet

Sponka

Zatič

Os

bukov les 180 X 76 X 10

bukov les 170 X 76 X 10

bukov les 170 X 56 X 10

bukov les 76 X 76 X 10

bukov les 76 X 76 X 5

Al pločevina 70 X 54 X 2

jeklena žica 0  1,5 mm
Cu žica 0  2 mm
varilna žica 0  2 mm
varilna žica 0  1,5 mm, l= 80 mm

Ostali material: 16 žebljičkov ali vijakov I =20mm

1

1

2

1

2

1

1

2

1

1

50 115

148  TIM 4 • 78/79

tere se polh ujame. Ker je polh nočna
žival, se hrani ponoči in tudi lovimo jih
zato ponoči. Saj poznate zgodbo Jesenska
noč med slovenskimi polharji. Polšjih pasti
pa je zelo veliko vrst. Eno izmed takih va¬
riant vam predstavljam v spodnjem opisu
in sliki. V bistvu je to cev kvadratnega
prereza. Cev se na enem koncu zapira s
prilegajočim gibljivim pokrovom, drugi ko¬
nec cevi pa služi kot vhod. Pokrov z vabo
ima nalogo, da sproži past. Gibljivi sestavni
del 6 pa ob sprožitvi pasti stisne polha
za vrat.

Najprej se lotimo izdelave cevastega ohišja.
Začnemo s številko 1, to je z dnom. Pri od¬
merjanju dimenzij se ravnajte po kotirnih
številih, kajti risbe so risane v merilu

1 : 2, to pa pomeni za polovico manjše risbe
kot so v resnici. Spodnji stranici dodamo ob
daljših robovih stranici 3. Obe sta enaki.
Obema stranicama izrežite še dve juknjici,
kot je to razvidno iz risbe. Preden spojimo
obe stranici z dnom, si izdelamo še se¬
stavna dela 5. To sta dva enaka dela z od¬
prtino v sredini. Oba dela zalepite z jezikom
v ustrezno odprtino dna 1. Šele sedaj lahko
montirate in fiksirate obe stranici 3 z žeb¬
ljički ali odgovarjajočimi vijaki dolžine
20 mm. Izdelamo še zgornji pokrov 2 z za¬
rezo široko 5 mm in dolžino 56 mm. Na
obeh straneh zareze ostane še 10 mm lesa.
V zarezo pride gibljivi sestavni del 6. Ta
naj bo izdelan iz aluminijeve pločevine
debele 2 mm. V zgornje njeno uho pride
vtaknjena vzmet 7 (palčka starega dežnika).
Vzmet fiksiramo v njeno ležišče s sponko
8, katero izdelamo iz bakrene žice premera

2 mm, montiramo pa po sestavni risbi. Dol¬
žino te vzmeti odmerite s poskusom. Gib¬
ljiva končna vratca so spojena z dnom s
pomočjo koščka varilne žice 10. Varilna
žica ima premer 1,5 mm in jo pretaknemo
skozi črtkano označeno luknjico na sliki 1
in 4. Tako spojena vratca se bodo gibala
kot nekak šarnir. Na vratca privežemo za
ustrezni luknjici z žico vabo. V zgornjem
delu teh vratič je še mala odprtina pravo¬
kotne oblike. V njo montiramo s pomočjo
žične sponke kot pri vzmeti 7 zatič 9. Obliko
zatiča vidite na sliki 9, njegovo dolžino pa
določite s poskusom. Daljši konec tega za¬
tiča gre skozi malo luknjico, označenih na
sestavnih delih 5 in 6. Luknjici se morata
pokrivati. Izdelano past privežite na dolgo
palico in jo pred lovom zapnite na debelejšo
vejo. Pa obilen uspeh pri lovu.

Amand Papotnik

IZDELAJMO
DARILA
ZA IMOVO LETO

Približuje se čas, ki se ga veselimo in ra¬
dostno pričakujemo ter razmišljamo s čim
in kako bi obdarili svoje starše, brate,
sestre, sorodnike, itd.

Obstajajo možnosti, da sami izdelamo pred¬
met, s katerim lahko dosežemo enako ve¬
selje, zadovoljstvo in tudi občudovanje ob-
darovancev.

Tokrat sem vam pripravil štiri načrte za
izdelavo daril ob Novem letu in spremno
besedo. Izberite!

1. Stojalo za svinčnike

Za izdelavo potrebujemo vezano ploščo
4 mm ali 5 mm, rezbarski lok, stekleni papir
in sadolin. Izdelava ni zahtevna, a izdelek
bo praktičen in lep.

Po načrtu prerišite na vezano ploščo sestav¬
ne dele, kajti vse mere so kotirane, in iz-
žagate.

Vse razsežnosti so kotirane in zato vam ne
bo težko sestavne dele prerisati in izžagati.
Okrogla ležišča lahko izžagate ali pa luknjo
izvrtate in tako izžagate ostale oblike nosil¬
nega dela.

Sestava delov v stojalo je preprosta, paziti
morate le na to, da bodo zareze do polovic
delov in široke skladno z debelino vezane
plošče (4 mm ali 5 mm).

Posebno skrb morate posvetiti vstavljanju
prečnika, kajti prečka mora iti neovirano
skozi drugo ležišče in se lepo povezati v
zarezo nosilnega dela.

KOSOVNICA

Predmet Material § Mere (v mm)
st. o

1 Podstavek vez. plošča 1 5X 90X130

2 Prečka vez. plošča 1 5X 36x130

3 Nosilni del vez. plošča 2 5x115x145

TIM 4 • 78/79 1  49

150  TIM 4 • 78/79

*r-

1 _  _2_ LI¬

TIM 4 ® 78/79 1 51

2. Stojalo za pisalni pribor

Drugo stojalo je izdelano iz papirnatih tul¬
cev, iki jih lahko razporedite različno in tudi
tako kot prikazuje načrt.

Papirnate tulce lahko navijate sami tako, da
vzamete okrogli predmet in šeleshamer pa¬
pir, ter ga namazanega z neostik lepilom
nekajkrat navijete okrog plašča valja (koza¬
rec, posoda, itd.).

Uporabite pa lahko tudi tulec od toaletnega
papirja ali tulce, ki jih dobite v trgovini z
blagom (metrsko blago je tudi navito na
tulce s premerom 46 mm).

Izdelati morate dva iz lepenke ali vezane
plošče, ju vstaviti v tulce, plašče valjev pa
lahko oblepite z usnjem, sijajnim papirjem,
s tapeto itd.

152  TIM 4 • 78/79

Tako lahko izdelate sklop 3 (treh) ali več
različno velikih tulcev, ki jih medsebojno
zalepite in vstavite flomastre, radirko, male
škarjice, sponke itd.

3. Svečnik iz odrezkov vej
(okroglice)

Ob-radostnem pričakovanju novega leta pa
lahko prižgemo tudi svečke in kot darilo
— svečnik za to priložnost vam bo v pomoč
moj nasvet.

Svečnik lahko izdelate iz vej (hrasta, oreha,
smreke, bora), ki jih nažagate različno dol¬
ge.

Načrt prikazuje sveženj teh vej v stopničasti
izvedbi z različnimi izvrtinami.

Okroglice nažagate z lisičjim repom ali z
mizarsko žago, poravnate rez in izvrtate
luknje glede na debeline sveč (glej načrt).

T

4. Svečnik iz krogel
(model atoma)

Nekoliko nenavaden svečnik lahko izdelate
iz lesenih odsekanih krogel, ki jih povezu¬
jejo svinčniki. Takšne krogle (brez lukenj)
lahko kupite v trgovini s suho robo, za po¬
vezavo pa lahko vzamete še nerabljene
svinčnike (nepriostrene). V krogle izvrtate
luknje za povezavo 0 7 mm ob straneh in
luknjo za fiksiranje sveče iz zgornje strani.
Postavitev v sklope je enostavna in dopu¬

šča veliko možnosti. Izbral sem pet krogel
in jih povezal tako kot prikazuje načrt.

Te izdelke pa lahko primerno aranžirate,
dodate voščilnico in darilo bo primerno.

TIM 4 • 78/79 153

modelarstvo_

Marjan Klenovšek

»MUSTANG«

P-51 D

LETEČA MAKETA
LOVCA NORTH
AMERICAN

(nadaljevanje iz 3. številke)

Zelo koristni se pri tem pokažejo npr. zobo¬
trebci. Tečaje najprej namestimo samo pro¬
vizorično, nato pa zadnjo letvico stabiliza¬
torja in prednjo letvico krmila obdelamo
tako, da se pri obračanju krmilo nikjer ne
zatika, če je vse v redu, tečaje zalepimo,
nato pa se repa lotimo s steklenim papir¬

jem ter ga obdelamo kot zahteva načrt oz.
kot kaže sl. 8. Kot ste verjetno že sami
ugotovili, je zdaj na vrsti gradnja krila.
Tako kot rep, je tudi krilo povsem klasične
gradnje, s tavzijskim nosom, rebri in no¬
silci. Najprej si bomo pripravili letvice, nato
pa bomo izdelali šablonska rebra. Rebra
bomo izdelali po sendvič postopku tako, da
bomo med šablonsko rebro A in B speli
10 ploščic balse odgovarjajočih dimenzij ter
»sendvič« nato s pilami oz. steklenim pa¬
pirjem obdelali. Utore za letvice izdelamo s
pilami specialkami in letvice se morajo
vanje dobro prilegati. Ko boste »sendvič«
razstavljali, si rebra oštevilčite, da ne bo
kasneje pomot. Pa še to! Ker ima krilo levo
in desno polovico, moramo tudi rebra tako
izdelati, se pravi en sendvič za levo in en
za desno stran. Izdelati moramo tudi rebra
za t. im. centroplan, se pravi rebra C in
D. Izdelujemo jih po dve oz. tri skupaj.
V kolikor boste Mustang izdelovali za RC,
pri izdelavi reber ne pozabite na luknje,
skozi katere boste vodili bordenske vleke
do elezonov, če pa vam je bolj všeč va¬
rianta za vezan let, elezoni niso potrebni in
pri izdelavi reber upoštevajte to, ker se
konstrukcija krila malo spremeni. Zadnjo
letvico namreč podaljšamo do konca krila.
Ko smo rebra izdelali, se lotimo sestav¬
ljanja krila. Sestavljamo podobno kot hori¬
zontalni stabilizator, na šablonski deski.
Najbolje je sestavljati kar obe polovici
hkrati, sestavljamo pa najprej krilo od rebra
B naprej, centralni del pa dogradimo kas¬
neje, ko sta obe polovici že spojeni z oja¬
čitvijo. Pri sestavljanju krila ne pozabite
podložiti letvic. Ko sta obe polovici spo-

Slika 8

154 TIM 4 e 78/79

Slike 9, 10 in 11

jeni, namestimo rebra in letvice centro-
plana. Krilo v tej fazi gradnje prikazuje sl.
9, na sl. 10 in 11 pa lahko vidite, kako
izgleda skelet modela, če vse do sedaj
izdelane dele sklopite. Naslednje opravilo,
ki nas čaka, je izdelava elezonov in pri¬
trditev na krilo, nato pa po istem postopku
kot rep, tudi krilo plankiramo. Najprej z
balso prekrijemo zgornjo stran krila, po¬
tem namestimo podvozje in bodenske vleke
za elezone ter končno zalepimo oplato še
na spodnjo stran. Na rebra zalepimo tra¬
kove balse, ki krilo ojačajo, obenem pa pri¬
pomorejo k temu, da papir, s katerim je
krilo prekrito, ne poka (sl. 12). Ko je vse
to opravljeno, se krila lotimo s stekle¬

Slike 12, 13 in 14

nim papirjem, potem pa pričnemo izdelovati
hladilnik, ki je na modelu sicer izgubil svojo
funkcijo, je pa za »Mustanga« tako karak¬
terističen, da mora biti tudi na maketi (sl. 13
in 14). Pri izdelavi hladilnika vas moram
opozoriti na to, da morate, preden hladil¬
nik zaprete z balso, izvrtati luknje za spoj
krila s trupom in namestiti lesene zatiče!
Da to sploh lahko naredimo, morajo krila
sedeti v trupu kot je treba in pri prilaga¬
janju se dobro potrudite! Preden se bomo
spet začeli ukvarjati s trupom modela, na
konce kril nalepimo aerodinamične zaključke
in dokončno učvrstimo bodenske vleke (sl.
15).

TIM 4 • 78/79 155

Slika 15

Z izdelavo skeleta trup še zdaleč ni gotov
in čaka nas še veliko dela. Najprej bomo
vgradili rezervoar. Odstranimo zgornjo po¬
lovico rebra 3, vstavimo in zalepimo rezer¬
voar, nato pa rebro ponovno zalepimo na
nosilce motorja in namestimo ojačitvi ob
cevkah za polnjenje z gorivom ter letvico

Slika 16

(sl. 16). Zalepimo še nosilec zadnjega ko¬
lesa, nato pa se lotimo opiate trupa. Opiata
seveda ni iz enega kosa, zato lepo po vrsti.
Najprej prekrijemo bočne ojačitve in del
med obema bočnima letvicama. Ta del opia¬
te poteka torej od nosa modela pa do konca
trupa. Pri delu si pomagamo z bucikami ter
z gumicami, tako da se opiata res dobro
prilega. Nadaljevanje prekrivanja trupa spo¬
minja bolj na brodarsko modelarstvo kot
na letalsko, a drugače ne gre. Na kaj sem
s to pripombo mislil, se lepo vidi s sl. 17.
Ko smo zalepili stranice kanala za hla¬
jenje motorja, nam ne preostane nič dru¬
gega, kot da si iz balse narežemo letvice,
široke približno 5 mm in jih lepimo na
rebra eno ob drugo. Začnemo z obeh strani
ter letvice lepimo proti sredini, kjer kon¬
čamo z vstavitvijo trikotnega kosa balse,

Slika 19

odgovarjajočih dimenzij. Tako kot spredaj,
zalepimo oplato tudi na zadnjem delu trupa,
a le spodaj, ker moramo še namestiti bov-
denske vleke za upravljanje s krmili za vi¬
šino in zavez. Tudi za zgornjo stran trupa do
rebra 9 velja isto (sl. 18). Če ste se pre¬
bili do sem, se lahko lotite montiranja pla¬
stičnih elementov za spoj krila in trupa
(sl. 19) ter v trup namestite bovdenske
vleke.

(Nadaljevanje v 5. številki)

156  TIM 4 • 78/79

Prevedel Bojan Rambaher

GLISERJA

Če ste še začetnik pri gradnji ladijskih mo¬
delov, bo model kakor nalašč za vas. Pred
vami sta načrta dveh gliserjev. Gradnja ni
težka, oba pa imata tudi prav dobre plovne
lastnosti. Gliserja se razlikujeta pri pogonu.
En model se premika s pomočjo zračnega
propelerja, drugi pa s pomočjo vijaka, ki ga
poganja mikromotor.

Material, ki ga potrebujemo, je preprost:
nekoliko debelejšega papirja, sintetično le¬
pilo ali silikatni klej, 50 g firneža, 2—3 ccm
različnih oljnatih barv in pa seveda motor
— ali na gumo ali mikromotor na baterijo.
Za gliser na gumi pogon potrebujemo okoli
200 mm gume, 100 mm jeklene žice preseka
0,3 mm in dve kroglici za ležaja zračnega
propelerja. Za drugi gliser potrebujete zu¬
nanji mikromotor in košček (130 X 140 mm)
tankega prozornega celuloida za vetrobran¬
sko steklo.

(Na sliki (naslovni) je gliser na propelerski
pogon narisan v naravni velikosti, gliser na
mikromotor pa v merilu 1 : 2, ta mora biti
večji, da izpodrine več vode, kot pa je teža
motorja.)

Delati začnete pri načrtih. Najprej pazljivo
prekopirajte načrte, Iki so narisani v merilu
1 : 1, na delovni papir. Na mestih, kjer boste
papir prepognili (na sliki označeno črtka¬
no), papir nekoliko narežite. Na ta način
bodo pregibi ostri in točni. Dele nato pre¬
pognite po osi simetrije in jih izrežite, tako
da bo črta orisa nedotaknjena.

Model sestavljajte po slikah. Na sliki 1 vidi¬
te trup modela: desni bok je že pritrjen, levi
pa še ne. Upognjen je tako, da se točno
prilega liniji dna modela. Na trupu še ni la¬
dijske hrbtice in krme. Na sliki 2 vidite
ladijsko hrbtico, ki je opora trupa. Hrbtico

prepognite za 90° po osi simetrije in na
sprednji konec pritrdite kljukico za gumi-
motor. Prilepimo jo s kosom papirja 15 X
X 15 mm. Papir je na sliki narisan črtkano.
Izgotovljeno hrbtico prilepite na dno trupa
in šele nato lahko vstavite krmni del (slika
3) in palubo (slika 6). Krmni del pritrdite
najprej na dno, in šele potem na boke mo¬
dela.

Sedaj naredite stojala za propeler (slika 4).
Pritrdite jih na krmni del na mesto, ki je
označeno s črtkano linijo. V zarezo na sto¬
jalu za propeler namestite ladijsko hrbtico
in jo potem pritrdite na dno.

Na vrhu stojala upognite označene dele in
tja pritrdite cevko ležaja propelerja. Nato
montirajte cel propeler (slika 5).

Gliser je narejen. Da model ne bi puščal, ga
premažite s firnežem, dobro posušite in po¬
ljubno pobarvajte. Model je pripravljen na
plovbo. Sprva boste morda imeli nekaj težav
z vijakom, toda kmalu boste ugotovili, za
koliko ga morate naviti, in pa kakšno obli¬
ko mu morate dati. Upogibajte lopatice, in
ko boste našli optimalno rešitev, ga nama¬
žite z lepilom ali klejem, da bo trden. Gumi
motor naj bo iz enega samega kosa -— plov¬
ba bo na ta način daljša. Če bo model
uhajal iz smeri, regulirajte hrbtico.

TIM 4 • 78/79 157

158  TIM 4 • 78/79

TIM 4 e 78/79 1  59

Bojan Rambaher

LETI

»KENGURU«!

Z imenom kenguru so Amerikanci imeno¬
vali svojo raketo — sondo za raziskovanje
zgornjih slojev atmosfere. To čudno ime je
raketa dobila zaradi svoje neobičajne dvo¬
stopenjske zgradbe. Stopnji sta nameščeni

druga v drugi, tako da tvorita raketo v ra¬
keti, podobno kot kengurujeva samica z mla¬
dičem.

Prvi je takšno konstrukcijsko rešitev pred¬
lagal že v 17. stoletju litovski izumitelj K.
Semenavičjus. Seveda se takrat ni še nihče
ukvarjal z modernimi giganti, ampak so bile
to majhne rakete na smodnik, izdelki po¬
sameznih amaterjev.

Ko so ameriški konstruktorji preučevali
načrt, so ugotovili, da je čelno trenje take
rakete nekoliko manjše in da na račun ne¬
potrebne dopolnilne energije lahko znatno
pridobijo na višini.



160  TIM 4 • 78/79

Naš model, verno kopijo »Kenguruja«, lahko
spuščate s katapulta ali pa ga opremite z
motorjem, če uporabljate katapult, preve¬
rite trdnost rakete, delo mehanizma za od¬
piranje kril čelnega dela rakete in meha¬
nizem za izstrel manjše rakete (druge
stopnje). Ta mehanizem deluje na princi¬
pu preobtežitve ali aerodinamičnega hi¬

trostnega pritiska. Seveda pa morate vse
dele rakete preveriti tudi pri spuščanju z
motorjem.

Če nameravate v raketo vgraditi mikromo-
tor, morate seveda izbrati takšno merilo,
ki bo zadostovalo za premer mikromotorja,
da boste le-tega sploh lahko vgradili v manj¬
šo raketo.

TIM 4 e 78/79 1  61

Model ima lahko po en mikromotor v vsaki
stopnji. Če ima prva stopnja dva ali štiri
mikromotorje, potem je najbolje, da skozi
trup modela vgradite štiri cilindre. V dveh
diametralnih nasproti ležečih cilindrih nad
motorjem ista montirani obe padali, glavno
in pomožno. V tretjem cilindru se nahaja

vžigalni sistem za odpiranje kril čelnega
dela, v četrtem pa vžigalni sistem za mikro¬
motor manjše rakete. Manjša raketa leži s
svojimi stabilizatorji med cilindri kot med
usmerniki.

Reševalni sistem manjše rakete je običa¬
jen. Stabilizatorji prve stopnje (pri štirih
cilindrih) so montirani v obliki križa med
cilindri in istočasno služijo za reže stabili¬
zatorjem dmge stopnje. Drugi ikriž v sredini
trupa je opornik za stabilizatorje manjše ra¬
kete.

Sistem je lahko tudi kombiniran, tako da so
spodaj cilindri in zgoraj usmerniki. Zaradi
lažje montaže vžigalnega sistema mikromo-
torja manjše rakete je smotrno, da v trup
vgradite preklopna vrata ali si dostop omo¬
gočite s kakšno drugo odprtino. V krilih čel¬
nega dela rakete raje uporabite vzmet kot
škarnico.

Stožčasto matico uporabljamo zato, da pre¬
prečimo odstrel mikromotorjev. Predlagamo,
da raketo prebarvate z rdeče belo šahovni¬
co, s pravokotniki ali kvadrati. Čelna krila
rakete in vrh manjše rakete prebarvajte
črno. Manjšo raketo pa prebarvajte z rdeče
črno šahovnico.

KOSOVNICA

162  TIM 4 • 78/79

daljinsko vodenje _

Jan I. Lokovšek

RC

SPREJEMNIK
TIM XVI DR
li

Motnje

Na tržišču je cela množica servomehaniz¬
mov, ki ustrezajo RC sprejemniku TIM XVI
DR, ki smo ga spoznali v prejšnji številki.
Vsi ti servomehanizmi so po pravilu dobri
za svoj matični sistem, pri priključevanju
na druge sprejemnike pa včasih »pokažejo
zobe«. Nevtralni položaj hitro ujamemo, več
dela ipa imamo z motnjami, ki jih povzroča¬
jo na napajanju in vhodu, tj. vplivajo celo
na izhod sprejemnika za posamezni kanal!
Tako sprejemnik TIM XVI DR dobro »pre¬
naša« servomehanizme MULTIPLEX, »alergi¬
čen« pa postane ob Robbejevih. Tak prob¬
lem rešimo z dodatnim blokiranjem izhodov
sprejemnika. Uporabimo miniaturne, nizkona¬
petostne keramične kondenzatorje vrednosti

Slika 6. Blokiranje izhodov RC sprejemnika
TIM XVI DR

od 2,2 nF do 7,5 nF. če uspete dobiti dovolj
majhne, jih prispajkajte kar na spodnjo stran
ploščice, sicer pa naredite luknje in jih
montirajte na zgornji strani; prostora je na
ploščici tiskanega vezja dovolj. Vezavo pri¬
kazuje slika 6.

Motnje se rade pojavijo tudi, ko priključimo
več servomehanizmov in so baterije že osla¬
bele. Zato priporočam naslednje:

— do dveh servomehanizmov — navadne
baterije ali NiCd vsaj 225 mAh,

— do štirih servomehanizmov — NiCd vsaj
450 mAh,

— več kot štirje servomehanizmi — NiCd
700 mAh do 1 Ah.

Ta priporočila veljajo za modelarje, ki želijo
voziti vsaj eno do dve uri, predno se bate¬
rije izpraznijo. Za napajanje RC sprejemni¬
kov radi uporabljamo NiCd akumulatorčke
s sintranimi elektrodami, ki se odlikujejo
po nizki notranji upornosti (manj motenj!)
in možnosti hitrega polnjenja. Slaba stran je
v relativno hitrem samopraznjenju.

Pri sobni temperaturi se v enem mesecu
in pol spraznijo (sami od sebe) do polovice
in če ne vozimo prav pogosto, jih raje na¬
polnimo pred vsakim startom. Pri tem bi
rad opozoril na pravilno ravnanje z NiCd
baterijami. Najprej jih praznimo (z žarnico
6V/3VV) do 4 V, potem pa priključimo na
polnjenje, dokler ne dosežejo 5,7 do 5,8 V.
To velja za 4,8 V akumulatorske baterije, ki
so navadno v rabi.

Polnjenje akuimulatorčkov, ne da bi jih prej
praznili, ni priporočljivo, ker po tem ne do¬
sežemo zahtevane kapacitete! To je ena od
najbolj pogostih napak, ki jo modelarji radi
zagrešijo, ko dajo pred štartom akumula¬
torčke še malo polniti »za vsak primer«,
potem pa se čudijo, da so tako hitro prazni.
Prav tako je škodljivo tudi prepolnjenje in
takrat tudi ne dosežemo polne kapacitete.
Pri polnjenju z večjimi tokovi je zelo korist¬
no paziti, da se akumulatorčki ne segrejejo.
Če ste opazili, da so se začeli segrevati,
jih kar izključite, takrat so polni ravno prav!

Vsi ti nasveti niso samo tovarniški podatki,
ampak slonijo tudi na praktičnih izkušnjah.
Sicer je na naših »poligonih« videti tudi, da
kak letalski model po daljšem uspešnem
vodenju nenadoma odpove »pokorščino« in
neustavljivo omahne. Zelo verjeten vzrok

— zaradi oslabele (izpraznjene) baterije

TIM 4 • 78/79 1  63

sprejemnika so prej opisane motnje povzro¬
čile, da so obenem šle krmilne ročice vseh
(!) servomehanizmov v skrajne položaje,
tam blokirale in nesreča je tu.

Povečanje dosega RC
sprejemnika TIM XVI DR

Na samem začetku moramo poudariti važno
dejstvo. Na doseg v veliki meri vpliva KVA¬
LITETA IZDELAVE, kako ste sprejemnik
NAREDILI in UGLASILI. Poleg tega pa so
seveda tudi druge reči, ki vplivajo na doseg
in te so predmet izpopolnjevanja našega
RC sprejemnika. Preizkušen doseg za letal¬
ski model, ko ima sprejemnik 1 m dolgo
anteno, je približno 1500 m z oddajnikom
MULTIPLEX MINI 2, kateremu sem izmeril
350 mW VF izhodne moči (na 50 Ohmih).
Najpreprosteje je povečati doseg z daljša¬
njem sprejemne antene. Teoretično bi jo
lahko podaljševali vse do 2,75 m (za
27 MHz!). Pri 1,5 m dolžine, ki je še znosna
za model jadralnega letala, se doseg poveča
na približno 2000 m.

Poleg tega lahko doseg povečujemo še dru¬
gače. Najprej si osvežimo spomin in poglej¬
mo shemo sprejemnika na sliki 7.

Z zmanjševanjem uporov R1 in R2 (obkro¬
žena na sliki) večamo ojačanje medfrek-
venčnega ojačevalnika in s tem izboljšujemo
občutljivost celega sprejemnika. Tega se¬
veda ne smemo počenjati v nedogled, sicer
se lahko zgodi, da ojačevalnik zaniha. V mo¬
jem prototipu sem lahko zmanjšal R1 na
330 ohmov in R2 na 120 ohmov in s tem
doseg skoraj podvojil.

Moramo pa vedeti, da se z večanjem občut¬
ljivosti ne povečuje samo doseg ampak tudi
občutljivost na razne električne motnje, ki
jih sevajo drugi električni porabniki (elek¬

tromotorji), predvsem pa ročne radijske po¬
staje. Opaziti je namreč, da se določene
frekvenčne razporeditve (daljinsko vodenje
26,960 MHz do 27,070 MHz; ročne radijske
postaje 27,200 MHz do 27,500 MHz), ki jo
predpisuje UL SFRJ (št. 33, junij 1978), drži
le malokdo in je zato tovrstnih motenj zaen¬
krat kar  precej!

IZPOPOLNITVE
ODDAJNIKA
TIM XV-I

Jan I. Lokovšek

Uvod

V modelarstvu obstaja cela množica drobnih
in večjih problemov, katere lahko rešujemo
na tak način, da izpopolnimo oddajnik za
daljinsko vodenje. Danes imajo mnogi tovar¬
niški oddajniki vgrajeno marsikaj v ta na¬
men pod imeni »Expert«, »Professional« itd.,
in to za drage denarje.

Da bi dobili pravi vtis o teh dodatkih, po¬
glejmo, kako navadno poteka uravnavanje
novega modela. Napravo montiramo v model
in v grobem naravnamo nevtralne položaje,
smeri in velikosti hodov krmilnih površin.
Če imamo mehanski »V« mešalnik, ga urav-

164  TIM 4 • 78/79

namo približno, potem pa je že na vrsti
poskusni štart (denimo, da je motor v re¬
du). Od začetka navadno ni vse tako, kot bi
moralo biti, zato sledijo popravki. Npr. po¬
večamo hod smernega krmila, zmanjšamo
vpliv višine v »V« mešalniku. Sledi ponovni
štart in tako naprej. Običajno je potrebnih
več startov samo za to, da model »ujame¬
mo«. Poleg tega pa so še vedno ostali pro¬
blemi različne občutljivosti modela na veli¬
ke in majhne hode krmil in celo različne
občutljivosti na smeri hoda. To, da model
drugače reagira na enak odklon v eno kot v
drugo smet, je v neposredni zvezi z učin¬
kom pogonskega vijaka.

Za izvajanje figur na tekmovanjih zahteva¬
mo od modela okretnost, kar pomeni velike
hode krmil. Pač pa je zaradi tega lahko
model nemiren v vožnji (letu), ker se že
najmanjši pritisk na krmilno ročico oddajni¬
ka krepko pozna na modelu. Poleg tega vča¬
sih želimo, da pri zavijanju ali določeni fi¬
guri sodeluje več krmil. To lahko naredimo
»elektronsko« že v samem oddajniku!
Poglejmo, kaj lahko naredimo in vgradimo
sami in ne samo v oddajnik TIM XV ampak
tudi v skoraj vsak drug digitalni oddajnik:

— možnost zamenjave hoda,

— možnost regulacije velikosti hoda,

— možnost regulacije oblike hoda (ekspo-
nencialnega),

— možnost mešanja kanalov (Dual Rate),

— mešalnik za letala z »V« repom.
Osnovna ideja vseh teh dograditev oddajni¬
ka je (prvič) v tem, da je čim več vsega
v oddajniku in ne v modelu. Sprejemniški
sistem je tako lažji, saj v model ne nalaga¬
mo dodatkov, mešalnikov ipd. Nasprotno pa
majhno povečanje teže oddajnika — dodanih
je nekaj stikal in potenciometrov — praktič¬
no ne pomeni nič. Drugič, bistvena pred¬
nost je v tem, da zdaj lahko model uravna¬
vamo NEPOSREDNO V VOŽNJI. Tako hitro
najdemo prave velikosti hodov, uglasimo
»V« mešalnik ipd. že kar na poskusnem
letu!

Zamenjava hoda

Najmanjši poseg v oddajnik nedvomno pred¬
stavlja dograditev za zamenjavo hoda, saj
potrebujemo samo dvojno menjalno stikalo.
Ker pomenijo vsi ti dodatki poseg v oddaj¬
nik ali točneje v koder oddajnika, si najprej
osvežimo spomin in si oglejmo shemo tipič¬
nega digitalnega koderja na sliki 9.

V koderju (kjer se povelja spreminjajo v
električne impulze) so potenciometri za da¬
janje povelj. Tipične vrednosti so 5 kOhm.

H -  , (t) ^<4—

•k, žc  D-i rn Dt rt bi n D ' f

K5

ll/*
n C 16

R.10


Slika 9. Shema digitalnega koderja

o +

TIM 4 • 78/79 1  65

Dograditev zamenjave izvedemo s stikalom
S, kot je narisano na sliki 10.

Slika 10. Shema dograditve možnosti zamenjave
hoda

Na sliki je narisan potenciometer pred pre¬
delavo a) in vezava po predelavi. Vezava
na posamezne točke je označena z velikimi
črkami. Drsnik ostane priključen tako kot
je bil prej, zgornjo sponko vežemo na spon¬
ki 3 in 2’, spodnjo na 2 in 3’. Oba skrajna
priključka potenciometra vežemo na sponki
1 in 1’ stikala. Razporeditev priključkov na
običajnem stikalu prikazuje slika 11.

Slika 11. Razporeditev priključkov na stikalu

Če naredimo to predelavo na drugem RC
oddajniku, moramo uravnati še srednjo lego.
Najpreprosteje naredimo to kar v delujočem
RC sistemu. Krmilna ročica oddajnika naj
bo v sredini, prav tako tudi trimer, in sicer
za kanal, ki ga predelujemo. Os potencio¬
metra zasukamo tako, da se krmilna ročica
servomehanizma ne premakne, ko preklopi¬
mo stikalo S. Takrat utrdimo krmilno ročico
na osi. Običajno ta položaj ne sovpade z
nevtralnim položajem krmilne ročice servo¬
mehanizma. Le-tega ujamemo s trimerpo-
tenciometrom za ustrezen kanal oziroma s
spremembo ustreznega upora R*.

Vse to velja za določen kanal. Če želimo,
lahko naredimo ta dodatek za vse kanale;
potrebujemo le za vsak kanal svoje stikalo
in poskrbeti moramo za srednje položaje.
Prihodnjič: Razširitev koderja oddajnika TIM
XV še za dve funkciji, tj. skupno 6 funkcij/
/servomehanizmov.

elektronika

Božo Ropret

SKLOPI
AVDIO NAPRAV

Že zopet nam jo je zagodel tiskarski škrat. Slika
pri sestavku Ojačevalnik za visokoomske slu¬
šalke sodi k članku Mikrofonski predojačevalnik
iz tretje številke, v kateri smo pomotoma ob¬
javili risbo, ki spada k prvo omenjenem se¬
stavku. Prosimo, da nam oprostite neljubo po¬
moto.

Ojačevalnik za nizkoomske
slušalke

Ta ojačevalnik lahko izdelamo, če ne ra¬
bimo močnostnega ojačevalnika in poslu¬
šamo program samo prek slušalk. Sicer
pa lahko nizkoomske slušalke priključimo
direktno na izhod močnostnega ojačevalnika
namesto zvočnikov.

To je enostaven šibkejši ojačevalnik, ki je
ves spojen enosmerno, da je frekvenčna
karakteristika čimbolj ravna. Le na vhodu
in izhodu imamo kondenzatorja za enosmer¬
no ločitev. Material za izdelavo boste z
lahkoto dobili. Za stereo reprodukcijo po¬
trebujemo dva enaka ojačevalnika.

Seznam materiala:

Vhodna občutljivost ojačevalnika je od 50
do 100 mV. Nanj lahko priključimo tudi
zvočnik impedance 8 £2. V tem primeru
lahko znižamo upornost uporov R8 in R9,
da dobimo večjo izhodno moč. Za pravilno
delovanje ni potrebno nikakršno nastavljanje
elementov.

166  TIM 4 « 78/79

VHOD

Ojačevalnik za visokoomske
slušalke

Na sliki 4 je narisano vezje ojačevalnika za
visokoomske slušalke. Primeren je za slu¬
šalke, ki imajo upornost 400 Q  do 2 kQ.
Njegova vhodna občutljivost pa je od 20
do 30 mV.

Na vhodu je najprej vezje za popravo tona.
To vezje je pasivno, ton pa nastavljamo
s potenciometrom R,. Iz tega vezja vodimo
signal na potenciometer za spreminjanje
jakosti tona. Oba potenciometra morata
biti za stereo izvedbo dvojna, da lahko
reguliramo oba kanala hkrati. Pri stereo
izvedbi je med oba drsnika potenciometrov
jakosti vezan še potenciometer za balans.
Drsnik le-tega pa je vezan na maso. Iz
potenciometra vodimo signal na tristopenj¬
ski ojačevalnik. Ta vsebuje povratno pove¬
zavo za zmanjšanje popačenj in izhodne

impedance. Napetost napajanja je lahko
4,5 V do 18 V. Reprodukcija je boljša pri
višji napajalni napetosti.

BC107 BC 226

BC107

4,5 f 18 V

TIM 4 • 78/79 1  67

Miloš Macarol

RAZVOJ
PRIROČNE
TV TEHNIKE

EVR  — prvi priročni sistem
za reprodukcijo filmskih
programov na televizorju

Prvi priročni sistem za reprodukcijo slike
in zvoka je na pragu leta 1970 razvila ame¬
riška družba CBS. Njegov iznajditelj je bil
dr. Peter GOLDMARK, ki je imel pomemben
delež že pri iznajdbi gramofonskih longplay
plošč, a prav tako tudi pri razvoju ameri¬
škega sistema barvne televizije.

Namesto Super 8 filma pa je za zapis slike
in zvoka uporabil specialni filmski trak ši¬
rine 8,7 mm z izredno drobnozrnato emulzijo,
ki je omogočala izredno ostre slike v veli¬
kosti vsega 2,5 X 3,3 mm. Tako je lahko na
tem traku nanizal kar dva zaporedja sličic
in še dva magnetna zapisa zvoka, se pravi,
kar dva zvočna slikovna programa.

Film je bil navit na kolute s premerom
18 cm. Na vsakem kolutu je bilo 230 m filma
s 190.000 sličicami, kar je zadoščalo za dva
polurna programa.

Za predvajanje EVR filmov na televizorju je
bil potreben poseben reprodukcijski aparat
z elektronsko snemalno cevjo, ki je elek¬
tronsko odčitavala sličice ter jih točko za
točko (tako kot elektronska TV-kamera) spre¬
minjala v električne impulze.

Izvirna novost te naprave za elektronsko
projekcijo filma je bila v tem, da film ni
več poskakoval od sličice do sličice tako
kot pri običajnih filmskih projektorjih, am¬
pak je tekel z enakomerno hitrostjo 25 sličic
na sekundo. Sinhroni tek mu je uravnavala
magnetna zaznamba na emulziji, zato film
ni imel več nobene perforacije.

Prednost tega sistema je bila izredno kva¬
litetna črnobela in barvna slika, a razen
tega tudi preprosta uporaba, ki je omogo¬
čala tudi zaustavljanje filma 'in opazovanje
posameznih statičnih sličic. Novejše izvedbe
EVR sistema so namesto filmskih kolutov
uveljavljale že filmske kasete, s čemer je
bila uporaba še bolj poenostavljena.
Pomanjkljivost tega sistema je bila v tem,
da je omogočal le predvajanje kupljenih

programov, kajti specialni filmski trak ni bil
prilagojen snemalni tehniki sistema SUPER 8.
To je bil razlog, da je EVR sistem že s po¬
javom prvih kolutnih magnetoskopov pro¬
padel; propadel je torej, preden se je sploh
uveljavil, videli pa bomo, da se je kasneje
pojavil in uveljavil v novi uporabni izpe¬
ljanki za SUPER 8 film.

Razvoj priročnih magnetoskopov
in priročnih TV kamer

Kakor se nam dozdeva, da je razvoj pri¬
ročne TV tehnologije, s kakršno se danes
srečujemo na svetovnih tržiščih, močno
kasnil za potrebami, pa moramo hkrati ugo¬
toviti, da takšnih naprav še dolgo ne bi
imeli, če bi v obdobju zadnjih dveh deset¬
letij ne prišlo do fantastičnega razmaha ve¬
soljske tehnologije in same astronavtike, ki
je načrtno izvojevala polet človeka na Luno
in polet avtomatskih vesoljskih ladij do
najbolj oddaljenih planetov našega sončnega
sistema. Osnovni pogoj za dosego tega cilja
je bil: občutno zmanjšanje teže in volumna
vseh elektronskih naprav, kajti zmogljivost
še tako velikih vesoljskih raket je vselej
omejena na določeno težo vesoljskega plo¬
vila, da to še doseže hitrost, ki je potrebna
za njegovo lansiranje v orbito. Rezultat vseh
teh naporov se je pokazal v odkritju povsem
novih tehnoloških postopkov, ki so z raz¬
nimi fotokemijskimi in drugimi tehnikami
odprli pot subminiaturnim elektronskim de¬
lom in vezjem, s 'tem pa tudi priročnim in
celo žepnim izvedbam raznih elektronskih
naprav začenši od elektronskih računalnikov
do elektronskih kamer, magnetoskopov in
drugih naprav. V kolikšni meri se je nova
subminiaturna elektronika uveljavila tudi v
razvoju priročne TV tehnologije, nas lahko
prepriča samo naslednji primer:

Prvi profesionalni magnetoskopi za zapis
in reprodukcijo TV programov so bili težki
kar poldrugo tono, a sam trak za zapis slike
in zvoka je pri teh magnetoskopih širok kar
50,8 mm, medtem ko najmanjši sodobni pre¬
nosni magnetoskopi tehtajo komaj dobrih
7 kg, a njihov trak za barvni zapis slike in
zvoka je širok le 12,7, v nekaterih izvedbah
pa celo komaj 6,35 mm (primer japonski
AKAI).

Vsi magnetoskopi uporabljajo za zapis tanek
sintetični trak z izredno fino emulzijo za
magnetni zapis. Prvi magnetoskopi so (imeli

168  TIM 4 • 78/79

trak namotan na običajne kolute, danes pa
prednjačijo magnetoskopi s trakovi v kase¬
tah, ki so podobno kot kasetofoni povsem
enostavni za uporabo. Razloček je le v tem,
da so tako imenovane video kasete dokaj
večje od magnetofonskih kaset. Nerodno
pri vsem tem je ie to, da imamo danes
na svetovnem tržišču več sistemov magne¬
toskopov, ki uporabljajo trakove povsem
različnih širin (19,05 mm, 12,7 mm in 6,35
mm), a razen tega tudi različne sisteme ka¬
set, To so povsem različni sistemi magneto¬
skopov, od katerih ima vsak svoje prednosti,
vsi skupaj pa to hibo, da drug z drugim
niso kompatibilni.

Tu resnično velja biti oprezen zlasti pri uva¬
janju teh sistemov v šolah, kajti brez enot¬
nega standarda si je nemogoče zamisliti
produkcijo in medsebojno izmenjavo kaset¬
nih programov.

Dejstvo je sicer, da gre razvoj svojo pot
ter da se bodo v naslednjih letih pojavili
novi, boljši in popolnejši sistemi, toda na
večjem področju vsakega kontinenta se je
trenutno že uveljavil eden od navedenih si¬
stemov, ki bo prevladoval vsaj toliko časa,
dokler se investicije ne bodo popolnoma
amortizirale. Tako se je v Evropi z edino
izjemo vzhodnih dežel uveljavil Phifipsov
tip VCR kasete s trakom širine 12,7 mm.
Produkcija teh naprav se je v zadnjem času
razširila na najbolj znane tovarne elektron¬
skih naprav za široko potrošnjo, njihova
raba je vse širša, zato smo ta standard

osvojili tudi mi pri razvoju šolske televizije
v SR Sloveniji.

Prednost evropskega standarda magnetosko¬
pov je, da imajo visokofrekvenčni vhod in
izhod ter vgrajen kanalnik, zato jih je možno
priključiti direktno na TV anteno in tudi di¬
rektno na televizijski sprejemnik. Ta rešitev
je izredno posrečena tudi za izgradnjo si¬
stema interne televizije s skupinsko anten¬
sko napravo ter priključki v vseh učilnicah,
ki so izvedeni s koaksialnim kablom.
Trenutno so na tržišču dosegljive vse izved¬
be namiznih in prenosnih kasetnih magneto¬
skopov vključno s pripadajočimi črnobelimi
in barvnimi kamerami in specialnimi mag¬
netoskopi za montažo avdiovizualnega gra¬
diva. Omenjeni sistem je torej v celoti kom-
pietiran in hkrati izredno racionalen, omo¬
goča pa tudi postopno dopolnjevanje od
namizne do instalirane izvedbe.

Od vseh televizijskih reprodukcijskih naprav
so torej najbolj popularni kasetni mag¬
netoskopi,  kajti zaradi svoje vsestran¬
ske uporabnosti so se močno uveljavili tudi
pri oblikovanju racionalnih visokofrekvenč¬
nih sistemov interne televizije, kakršne da¬
nes uvajamo v šole in šolske centre.
Oglejmo si le nekatere bistvene prednosti
kasetnih magnetoskopov:

1. Sodobni kasetni magnetoskopi, kakršni so
se uveljavili na evropskih tleh in tudi
pri nas, imajo visokofrekvenčni vhod in
izhod, a razen tega tudi lasten kanalnik
za izbiranje programov na VHF in UHF

m W w

S c; N .
C: n  o
<D o *

•J >fsj

4>fs;

^ c $
C L* J

E.g <5
.£. <o S -

» g

o a

S E

« ra «

N

2 o -o'
m c :
m ® ™ ■

-Sl
2 s e.:

a O 1

> (D Q.
CO C co i

TIM 4 • 78/79 1  69

področju. Prva njihova prednost je v
tem, da ne potrebujejo posebnega moni¬
torja, ampak jih lahko brez nekih dodat¬
nih naprav priključimo na vsak običajni te¬
levizijski sprejemnik (na njegovo anten¬
sko vtičnico); druga prednost je v tem, da
omogočajo zapis avdiovizualnih programov
»off Air«, tj. s priključkom TV antene, po¬
vsem neodvisno od televizijskega spre¬
jemnika in celo od izbire TV signala, ki
prihaja iz antenskega sistema. To po¬
meni, da medtem, ko na televizijskem
zaslonu spremljamo neko TV oddajo, npr.
iz 1. TV mreže, lahko na magnetoskopu
»snemamo« isti hip isto ali pa tudi po¬
vsem drugo oddajo, ki jo ta čas emitira
npr. II. TV mreža.

2. Poleg zapisovanja »off Air« kasetni mag¬
netoskopi omogočajo tudi serijsko pro¬
dukcijo video kasetnih programov ter nji-

Slika 2. Magnetofon in kasetofon omogočata
zapis in reprodukcijo vsake radijske oddaje. Za
takšne namene imamo že naprodaj radijske spre¬
jemnike z vgrajenimi kasetofoni

hovo fizično distribucijo (npr.: po pošti).
V primerjavi z »brezžično« distribucijo,
pri kateri je zapis videograma močno od¬
visen od kvalitete TV signala, nam se¬
rijska produkcija kasetnih videogramov
zagotavlja optimalno kakovost posnetka,
kar je zlasti pomembno pri barvnih pro¬
gramih. S serijsko proizvodnjo kasetnih
videogramov se odpira tudi možnost or¬
ganiziranja posebnih kasetotek, ki bi iz-
posojevale programe šolam in drugim
izobraževalnim institucijam, v perspektivi
pa tudi didaktične komplete za samoizo-
braževanje.

3. Največja odlika kasetnih magnetoskopov
je seveda v tem, da omogočajo samo¬
stojno reprodukcijo poljubnih kasetnih vi¬
deogramov (lastnih, tj. posnetih z lastno
miniaturno TV kamero, in tujih, ki jih sami
posnamemo »off Air« ali pa jih kupimo
oz. si jih izposodimo); posebnost kaset¬
nih magnetoskopov je tudi v tem, da sle¬
herni program lahko predvajamo v celoti
ali po posameznih sekvencah, v normal¬
nem teku ali pa statično od sličice do
sličice; sleherno celoto, sekvenco ali ka¬
der lahko neštetokrat ponovimo. To so
izjemne prednosti, ki jih lahko s pridom

Slika 3. Tako je izgledala prva naprava za samo¬
stojno reprodukcijo AV programov na televizij¬
skem sprejemniku. Neposrednega zapisa TV pro¬
gramov ta naprava ni omogočala, kajti pobud¬
niki tega sistema so računali s komercialno
fabrikacijo AV programov na specialnem film¬
skem traku

170  TIM 4 • 78/79

uveljavimo v šoli, tj. v vzgojnoizobraže-
valnem procesu, pri analitičnem razisko¬
valnem delu pa tudi v vsakdanji praksi,
npr. v športu pri ugotavljanju položaja
tekmovalcev na cilju ali pri analizi gibov
na treningih.

4. Prednost kasetnih magnetoskopov je, da
so konstruktorji vzporedno z njimi razvili
tudi miniaturne elektronske kamere za
črnobelo kakor tudi za barvno tehniko.
To je izredno pomemben dosežek, kajti
miniaturna elektronska TV kamera in ka¬
setni magnetoskop omogočata sleherne¬
mu uporabniku snemanje, zapis in
reprodukcijo  lastnih TV programov.
Pri namizni izvedbi kasetnih magneto¬

skopov se te naprave napajajo z energijo
iz električnega omrežja, zato omogočajo
snemanje programov le v notranjosti pro¬
storov (v šolskih kabinetih in učilnicah,
v stanovanju in klubskih prostorih ipd.).
V zadnjem času pa so se na tržišču po¬
javili že tudi prvi prenosni kasetni magne¬
toskopi s prenosnimi TV kamerami, ki se
napajajo iz vgrajene akumulatorske bate¬
rije, zato omogočajo snemanje tudi na
vseh terenih in objektih, ki niso oprem¬
ljeni z električnimi dovodi.

Priročni televizijski sistemi so torej tu. Od
njih si lahko veliko obetamo, kajti možnosti
njihove uporabe so skorajda neizčrpne. O
tem več prihodnjič.

Slika 4. Revolucionarni model iz generacije
evropskih kasetnih magnetoskopov, ki omogoča
zapis in samostojno reprodukcijo poljubnega TV
programa na vsakem običajnem televizorju. Os¬
nova evropskega sistema, ki so ga razvili kon¬
struktorji Philipsa, je VCR kaseta z magneto-
skopskim trakom širine 1/2" oziroma 12,7 mm.
Trenutno je na tržišču že II. generacija namiz¬
nih kasetnih magnetoskopov in I. generacija
prenosnih kasetnih magnetoskopov s prenosno
barvno TV kamero

TIM 4 • 78/79 1  71

Preizkušanje telefonskega aparata

pospešujemo raziskave in proizvodnjo mi¬
kroelektronike, računalništva in elektroopti-
ke, je naglo narastla tudi .potreba po ma¬
gistrih in doktorjih znanosti.

Pri nas večkrat navajamo podatek, da se je
več kot polovica naših delavcev izobrazila
ob delu in dobila tako potrebno izobrazbo.
Tretja vrsta izobraževanja pa obsega dopol¬
nilno izobraževanje, ki se razvija v perma¬
nentno izobraževanje vseh delavcev. Pri tem
gre za znanje, 'ki je potrebno za osvajanje
nove tehnologije in novih proizvodov. Spri¬
čo vsega tega je jasno, da je prišlo do tes¬
nih povezav med nami in vsemi učnimi
ustanovami, ki izobražujejo za nas zanimi¬
ve kadre. Letos štipendiramo prek 1800 bo¬
dočih sodelavcev, ob delu pa se jih 'izobra¬
žuje še enkrat toliko.

Če danes iz ©kupnih skladov in ob skupni
odločitvi dajemo za izobraževanje en od¬
stotek, vemo, da ga bomo že jutri pomno¬
žili.

Kakovost

Velika kakovost, vzdržljivost in neoporeč¬
nost naših izdelkov ni slučajna. Že v pro-

Izobraževanje na vseh nivojih

Eksplozivna rast našega podjetja, naglo in
zelo zgodnje vključevanje v najsodobnejše
svetovne tehnološke tokove, je neprestano
zahtevala nove -kadre. Tokove našega izobra¬
ževanja smo usmerjali v tri smeri. V redno
izobraževanje, v izobraževanje ob delu in v
dopolnilno izobraževanje.

Iskra je rastla in raste hitreje, kot so spo¬
sobne vse naše strokovne šole, ki so za nas
zanimive, šolati kadre. Tako smo že pred
dolgimi leti ustanovili svoj šolski center,
kjer šolamo tehnike in poklicne delavce.
Vsako leto jih izšolamo 300. Že dolga leta
imamo na elektrofakulteti svoje posebne od¬
delke. Tesno pa sodelujemo tudi s fakulteto
za strojništvo. Tako na prvi 'kot deloma na
drugi je program prirejen našim potrebam.
Pa o tem smo že nekajkrat spregovorili na
drugih mestih. V zadnjih letih, ko silovito

SREČANJE
Z ISKRO

172  TIM 4 • 78/79

jektivnem biroju in potem pri ničtih serijah,
pred redno proizvodnjo, posvečamo poseb¬
no skrb kakovosti izdelkov. Zadnji atest,
zadnji preizkus prežive naši proizvodi v In¬
stitutu za kakovost in metrologijo, katerega
vrhovni zakon je nepristranska ocena kako¬
vosti izdelka, ne glede na to, kdo je proiz¬
vajalec.

Tu preizkušajo zanesljivost in trpežnost iz¬
delkov v pogojih, kakršni veljajo v najbolj
grobih pogojih uporabe. Tu jih izpostavljajo
slani, megli, prahu, industrijskim vibracijam,
pretresom, udarcem, plesnim ...

Šele ko dodelani in izpopolnjeni izdelki pre¬
stanejo vse preizkuse in ko merilni instru¬
menti pokažejo, da so vse preizkuse zado¬
voljivo prestali, dobe institutski atest, cer¬
tifikat in gredo lahko v redno proizvodnjo.
Seveda vse naprave ali njihovi deli niso
potrebni prav vseh takih in podobnih pre¬
gledov, pa tudi ostrina preizkušanja je raz¬
lična pač glede na to, za kakšne uporabne
pogoje je izdelek namenjen.

Naš Institut za kakovost in metrologijo je
Pri ustreznih organih registriran kot pri¬
stojna organizacija za izdajanje atestov o
opravljenih preizkusih in meritvah tako kot

Preizkušanje merilnega instrumenta DIGIMER
Iskrino oblikovanje  — stebriček ob avtocesti
(levo)

zahteva jugoslovanska zakonodaja ali pa ku¬
pec. Institut ima tudi več pooblastil za pre¬
skušanje, verificiranje in atestiranje elek¬
trotehničnih proizvodov, hkrati pa je edini,
ki je v Jugoslaviji pooblaščen za izvajanje
preskusov za mednarodno homologacijo mo¬
tornih vozil z vidika odprave radiofrekvenč-
nih motenj po pravilniku Evropske ekonom¬
ske komisije pri OZN. Slab izdelek bi do¬
bili v roke, če bi za njegovo kakovost skrbel
samo institut. Kakovost proizvodov je treba
»vgraditi« v delavce, to pa je naloga in
skrb slehernega proizvajalca. Delavci, ki sa¬
mostojno upravljajo proizvodne procese, so
se zavestno odločili, da bodo izdelke izde¬
lovali tako kvalitetno, da bodo na tržišču
dostojno predstavljali Iskrino kvaliteto. In
tu, prav tu pri našem samoupravljalcu je
skrito največje zagotovilo, zaradi katerega
v še tako izjemnih pogojih Iskrine naprave
ne odpovedujejo.

Industrijsko oblikovanje

V enem od naših oddelkov razvijamo po¬
sebno vrsto umetnosti, tesno vezano na ve¬
like izsledke znanosti. Razvijamo študij o

TIM 4 • 78/79 1  73

tem kako lepa je človeška roka, kako ta
čudoviti organ deluje, kako deluje noga,
kako človek najudobneje sedi, kakšna obli¬
ka se človeškemu organizmu najbolj prile¬
ga, katere barve najbolj godijo človekovemu
občutju za lepo.

Zato v teh delavnicah naše sicer elektron¬
sko usmerjene tovarne prav lahiko na steni
zagledate anatomsko podobo človekove me¬
denice ali pa si tamkaj zaposleni znova in
znova ogledujejo filmski zapis o tem, kako
deluje človeški prst.

Pripovedujemo vam o naših industrijskih
oblikovalcih. Izoblikovali so slog, po kate¬
rem poznavalec že od daleč spozna našo
firmo. Slog, ki kaže na enotno pojavnost na¬
še firme od izdelka do proizvoda, pa do
opreme naše lastne trgovine. Gre za to,
da kupec že ob pogledu na katerikoli proiz¬
vod spozna, da kupuje sodoben izdelek, da
je proizvod firme, ki do najbolj pretanjene¬
ga občutka spozna elemente likovne kultu¬
re, ki ve, da kulturno okolje zahteva kul¬
turno izdelan izdelek.

Industrijska oblika je za vse Iskrine izdel¬
ke nepogrešljiv del proizvodnje. V to skrb
je vključen sleherni neposredni proizvajalec.
Nič kolikokrat so naši samoupravljala re¬
kli, da jim izdelovanje lepega predmeta ubi¬
ja monotonijo, ki jo prinaša proizvodnja.

Če naš industrijski oblikovalec tako pozorno
študira anatomijo, ergometrijo, ergomotori-
ko, je ne študira le zato, da bi postal bo¬
doči industrijski proizvod samemu sebi na¬
men, da bi se kot Narcis zrcalil v lastni
lepoti.

Študira jo zato, da bi postal bodoči pred¬
met bolj očlovečen, da bi človek z njim eno¬
stavneje ravnal, da bi se človek ob pogledu
nanj razveselil.

Oblika je prodirala v našo proizvodnjo po¬
stopno. To je bil dolgotrajen proces. Radij¬
ska oddajna postaja Kričač, ki je s svojimi
informacijami v Ljubljani 'in njeni okolici
1941. hrabrila stotisoče ljudi, ni bila prav
nič lepa. Nobene industrijske oblike ni ime¬
la. Pločevinasta škatla, v njej pa nekaj elek¬
tronk, žic in mikrofon.

Merila pa se spreminjajo. V takih mirnih
časih, kakršne imamo danes, nam seveda
informacija, na primer, še vedno zelo veliko
pomeni, vendar od takega sprejemnika zah¬
tevamo še mnogo več in predvsem nam ni
več vseeno, kako je oblikovan, kot tudi ne,
kakšen je stroj, za katerim delamo.

_k otiček za fotoamaterje

Miha Javornik

O UMETNIŠKI
FOTOGRAFIJI

Vsak dan, na vsakem koraku, v dnevnem
časopisju, reklamah, plakatih nas spremlja
fotografija. Fotografija kot dokument, poro¬
čilo, reklama... ali kot umetnost. Kadar
gremo na izlet, na ogled znamenitosti, vza¬
memo fotoaparat s seboj in skušamo za¬
beležiti na celuloidni trak razna doživetja
in trenutke. Navadno se pri tem ne oziramo
na estetska fotografska pravila, temveč za¬
beležimo na film tisto, kar trenutno vidimo,
ne glede na to, kako to izvedemo. Skušajmo
prikazati ta spomin — dogodek ali objekt
doživeti tako, da bodo tudi drugi ljudje,
ki niso bili prisotni, deležni občutja, ki
smo ga tisti hip občutili, ali pa je že v nam
vladalo, ko smo pritisnili na sprožilo. Sku¬
šajmo čim pristneje oživiti motiv, vdahniti
sliki razpoloženje. Ko fotografiramo, mora¬
mo iskati nam čimbolj preprost, učinkovit
način izražanja, lahko preprostega, vendar,
za širše množice, na nenavaden način pri¬
kazanega. Če bomo fotografijo še tehnično
dobro izdelali, potem lahko zagotovo trdi¬
mo, da nam je uspelo napraviti umetniško
fotografijo. Vprašali me boste, kako pa naj
fotografiramo, da bo fotografija res umet¬
niška? Seveda takega recepta, ki bi vam ga
lahko v dveh stavkih navedel, ni. Ali bo
fotografija umetniška ali ne, je odvisno od
vsakega posameznika. Vsakdo ne more na¬
praviti umetniške fotografije, tako kot tudi
človek, kii se ukvarja s fotografijo, ne more
kar preprosto reči — zdajle bom pa napra¬
vil umetniško fotografijo. Umetniška foto¬
grafija ima prav take značilnosti kot kate¬
rakoli druga vrsta umetnosti, ki jo pa prav

174  TIM 4 • 78/79

tako ne moremo napisati, izdelati ipo naro¬
čilu. In tako kot je velika večina panog v
umetnosti produkt razpoloženja in zmožno¬
sti komuniciranja z ljudmi, skozi katero se
kaže značaj ustvarjalca, je taka tudi foto¬
grafija.

Človek, ki ne živi za fotografijo in je ne
občuti, ,ne naredi nikoli dobre slike, človek,
v katerem niso razvita občutja, ki ne zna
opazovati in dojemati sveta okoli sebe, tudi
takemu verjetno fotografija ne bo uspela
in tudi njemu samemu ne bo predstavljala
kaj več kot dokument. Vendar — v vsakem
primeru — truditi se moramo. Skušal bom
pojasniti nekaj osnovnih pravil, ki hkrati
da predstavljajo pravilo, predstavljajo tudi
pogoj, da bo neka fotografija res umetniška.
Ne skušajmo fotografirati pod nekim pri¬
tiskom, češ zdaj moram napraviti fotogra¬
fijo pa konec. Raje to prepustimo našemu
razpoloženju, ki bo že poskrbelo za to, da
bo v nas vzbudilo zanimanje za fotografi¬
ranje določenega motiva. Potem, ko je nek
motiv napravil na nas določen vtis, skušaj¬

mo ta motiv čim preprosteje prikazati, ven¬
dar dramatično (kar je pogoj, da bo kasneje
v ocenjevalcu in gledalcu fotografije vzbu¬
dil čustva in s tem razpoloženje, ki smo ga
občutili mi pri fotografiranju). Naj naštejem
nekaj najpogostejših učinkov dramatizacije:

1. neobičajni koti snemanja — povečamo
zanimanje gledalca (zato naj velja: ob¬
jekt, ki ga nameravamo »obdelati«, foto¬
grafiramo iz vseh mogočih in nemogočih
kotov — le tako bomo dobili najkvalitet¬
nejšo fotografijo),

2. zelo majhna in ekstremna globinska ostri¬
na — v prvem primeru, pri mali globin¬
ski ostrini poudarimo samo en plan (prvi,
srednji, zadnji — to je vseeno), če na
primer poudarimo samo prvi plan, potem
je ozadje zabrisano in nam celotna po¬
doba fotografije daje vtis skrivnostnosti.
Kadar pa nam prvi plan predstavlja okvir
celotnemu motivu (s tem dobimo velik
vtis iluzije prostora), govorimo o ekstrem¬
ni globinski ostrini. Ta efekt navadno do¬
sežemo z uporabo širokokotnega objek¬
tiva.

Slika 1. Pravzaprav nič kaj zahtevnega, pa vendar je pričujoča fotografija kvalitetnejša od marsi¬
katere tehnično zahtevne. Dogodek sam in izraz na obrazu ustvarita v gledalcu neko razpoloženje.
(Davis Hess, San Bernardino, Caiif.)

TIM 4 • 78/79 1  75

Slika 2


176  TIM 4 • 78/79

Slika 4

Slika 5. Klasičen primer kontrasta  — visoki kon¬
trast ali »light key«. Fotografija vsebuje veliko
svetlih in sivih tonov, nastalih z blagim, meh¬
kim osvetljevanjem. Na ta način je možak v
središču slike postal nosilni element prizora, ki
ga prikazuje fotografija.

3. perspektivna popačenost je način foto¬
grafskega izražanja, ko »normalno« per¬
spektivo deformiramo (širokokotni objek¬
tiv — fisheye),

4. fotografika — s črno belimi kontrasti
stopnjujemo zaželeno razpoloženje na
prvotnem posnetku.

Značilno za fotoamaterje začetnike je, da sli¬
kajo vse, kar vidijo okoli sebe. Izogibajmo
se fotografiranja nepomembne šare, prav
tako skušajte čimprej ujeti gibanje (dinami¬
ko), človeka, živo stvar v območje objekti¬
va. Danes fotografija teži k predstavitvi gi¬
banja — s tem pa k predstavitvi utripa da¬
našnjega življenja. Na človeka vedno zelo
vpliva okolje, tako je tudi pri fotografiranju.
Na pomlad, ko se prebuja narava, ko dehti
cvetje na drevesih, smo zelo dovzetni za
te vplive in radi fotografiramo to prebujajo¬
čo se pomlad in se nam zdi vsak motiv en¬
kraten. Ko pa doma razvijemo film, ugoto¬
vimo, da posnetek ni nič kaj posebnega in
se nam zdi čudno, da smo tak motiv sploh
fotografirali. Še na nekaj naj opozorim! Zelo
hitro nas v določeno razpoloženje zapelje¬
jo barve. Pri tem moramo paziti, da se pre¬
več ne prepustimo lepotam barv, kajti črno
bel film ne bo mogel prikazati vse lepote
različnih barv, temveč samo vse sive tone.

TIM 4 • 78/79 1  77

vključno od bele do črne. Pa vendar, včasih
lahko to pomeni več, kot pa če bi foto¬
grafiral na barvni film.

Pa naj bo zadosti za to številko raznih stro¬
kovnih nasvetov, pa si poglejmo, zdaj ko
poznamo fotoaparat, objektive, ko vemo ne¬
kaj osnov o samem fotografiranju, še film.
Celuloidni trak, prevlečen s fotografsko emul¬
zijo, s srebrovimi solmi (AgBr, AgJ, AgCI)
in z želatino predstavlja film. Sama foto

emulzija je občutljiva samo na majhen del
vidnega barvnega spektra — na vijoličasto
in modro barvo; na zeleno, rumeno in rde¬
čo pa ni občutljiva. Zato je treba emulziji do¬
dati organske barve. Govorimo o senzibiliza-
ciji, občutljivosti filma na barve. Odvisno od

Slika 6. Zrno dobimo tudi pri uporabi obročev,
pa čeprav je avtor fotografiral na srednje ob¬
čutljiv film (z uporabo biiskaiice) F P 4 pri za¬
slonki 16




178  TIM 4 • 78/79

sestava organskih barv ločimo filme na or-
thohromatske, ki so občutljivi na vse barve,
razen na rdečo, in panhromatske, ki so ob¬
čutljivi na celoten barvni spekter. V prodaji
za širše področje fotografije so panhromat-
ski, v tehnične namene pa uporabljamo pred¬
vsem orthohromatske, ker povečujejo kon¬
trast. Ker so panhromatski materiali občut¬
ljivi na celoten spekter, moramo te filme
razvijati v popolni temi, medtem ko ortho¬
hromatske materiale lahko razvijamo ob
rdeči luči. Poznamo tudi kombinacijo obeh
emulzij — ortho^panhromatsko, ki je prav
tako občutljiva kot panhromatska, vendar je
občutljivost deloma zmanjšana v območju
rdeče barve. Vse ostale značilnosti so enake
kot pri orthohromatskih materialih. V foto¬
grafiji se jih poleg navedenih emulzij upo¬
rablja še nekaj. Naj jih nekaj omenim:
infra rdeče emulzije, rnikro filmi v foto-do-
kumentaciji, fetotehnične emulzije za repro¬
dukcijo, rontgen filmi v medicinske name¬
ne.

Poleg barvne senzibilizacije poznamo tudi
svetlobno; tako so na filmih napisane ob¬
čutljivosti na svetlobo — ali v ASA, BSI
in najpogosteje v DIN oznakah (Deutsche
Industrie Norm). Tako poznamo (najpogo¬
stejši!) filme 15, 18, 20, 22, 27 DIN. Razlike
v ekspoziciji, ki se seveda pri tem pojavijo,
preberemo iz skale svetlomera. Zakaj pa

Slika 7. Svetloba je močan element izražanja
— igra senc in svetlobe (Sledgecoe: Trix Izo-
dahi, f: 16, 1/500 s)

uporabljamo toliko filmov različne občutlji¬
vosti? Mar ne bi bilo boljše uporabljati
samo en film določene občutljivosti? Mnogo
ljudem se pojavi to vprašanje, pa vendar
ta ugotovitev ni pravilna. Filme z različno
občutljivostjo uporabljamo v različne name¬
ne: 15DIN-ske za izdelovanje portretov, pa¬
noram. Zrna na filmu so zelo drobna, tako
da lahko iz takega filma naredimo veliko
povečavo in pri tem zelo malo izgubimo na
kvaliteti. Film deluje »mehko«, na posnetkih
ni kontrastov, prevladujejo sivine (poudar¬
janje liričnosti). Normalno občutljivi filmi
(18—22 DIN) so namenjeni fotografiranju pri
navadni ali umetni svetlobi. Imajo še razme¬
roma drobno zrno — pravimo da so univer¬
zalni. Visoko občutljivi filmi (27—30 DIN)
so primerni za fotografiranje pri slabi svet¬
lobi, v mraku, za športne posnetke. Imajo
debelo zrno, ki pri velikih povečavah posta¬
ne že kar dobro vidno.

Občutljivost nekega filma lahko povečamo
tudi s podaljšanjem časa razvijanja, z
ustreznim razvijalcem ipd. V zadnjem delu
sem veliko omenjal izraz fotografsko zrno,
zato naj ta pojem za konec tega sestavka
še pojasnim: zrno sestoji iz majhnih krista¬
lov srebra, ki so razporejeni v emulziji. Pri
razvijanju se kristali srebrove soli spreme¬
nijo v zrno metalnega srebra. Čim bolj so
ta zrna gosta, temnejši je negativ na tistem
mestu, boljša je ostrina. Tako ima manj ob¬
čutljiv film drobnejše kristale v emulziji,
visoko občutljiv pa debelejše oziroma
večje.

TIM 4 • 78/79 1  79

Marjan Zidarič

RAKETNO

MODELARSTVO

V SLOVENIJI

V LETU 1978

Tudi letošnje leto je razvoj raketnega mo¬
delarstva v Sloveniji zelo napredoval, saj
so se v delo aktivno vključile poleg klubov
tudi številne šole po Sloveniji, ki predstav¬
ljajo velik del aktivnosti v komisiji za ra¬
ketno modelarstvo. V Sloveniji aktivno de¬
lujejo ARK VEGA Sevnica, ARK Bratstvo
enotnost Ljubljana-Polje, ARK V. M. Koma-
rov Ljubljana, ARD Kranj, ARK Saturn Kranj,
ARK J. A. Gagarin Dolenji Logatec, ARK
Šmartno ob Paki, MK Kočevje, MK Brezovi¬
ca, MK Lovrenc na Pohorju, MK Koper, MK
Ljubljana na treh osnovnih šolah in Tehnič¬
ni center Ljubljana.

V tem obdobju so bili glavni nosilci dejav¬
nosti ARK VEGA Sevnica, ARK Bratstvo
Enotnost Ljubljana-Polje in MK Kočevje.
Zvrstile so se naslednje akcije:

ARK Bratstvo Enotnost Ljubljana in ARK
VEGA Sevnica sta se 15. aprila udeležila
zveznega tekmovanja raketnih modelarjev v

Slika 1. Razstava na srečanju mladih tehnikov
Ljubljane (ARK Komarov)

Splitu, kjer je v kategoriji strimer zmagal
ARK Bratstvo Enotnost, VEGA pa je bi! po¬
samezno prvi. Na tekmovanju je sodelovalo
7 jugoslovanskih klubov.

Istega meseca je VEGA iz Sevnice tekmo¬
val na mednarodnem tekmovanju na češko¬
slovaškem pri Bratislavi in ekipno zasedel
odlično drugo mesto. 1. maja 1978 je klub
ARK Bratstvo Enotnost osvojil na prvem
memorialu Miroslava Jambriška v Zagrebu
na aerodromu Lučko prvo mesto v kategori¬
ji strimer do 5 Ns ekipno in posamezno.
Član kluba Marjan Zidarič je postavil državni
rekord v trajanju leta S6-D.

Ob dnevu mladosti je ARK Bratstvo Enot¬
nost na stadionu Olimpija v Ljubljani izstre¬
lil dve raketni salvi, prav tako je izstrelil
raketno salvo 11 raket ob kongresu ZKS.

1. in 2. julija je Modelarski klub Kočevje
organiziral 5. republiško tekmovanje v Ko¬
čevju. Sodelovali so vsi slovenski klubi in
osnovne šole. Pri seniorjih je zmagal ARK
V. M. Komarov Ljubljana, pri juniorjih pa
ARK VEGA Sevnica.

ARK Bratstvo Enotnost je sodeloval z ekshi¬
bicijami in razstavami na republiškem sre¬
čanju mladih tehnikov in z ARK V. M. Ko¬
marov na mestnem srečanju v Ljubljani.

180  TIM 4 • 78/79

Slika 2. Izstrelitev rakete

Slika 3. Razstava na srečanju mladih tehnikov
Ljubljane (ARK Komarov)

10. 8. 1978 je ekipa ARK VEGE ob 11. kon¬
gresu z vrha Triglava izstrelila v dolino
Trente poštno raketo. Akcija je izredno
uspela.

24. avgusta je ARK VEGA organizirala 4.
tekmovanje Sevniški Strimer, na katerem so
sodelovali slovenski klubi. Prva mesta pri
juniorjih in seniorjih pa je pobrala VEGA.
Na tem tekmovanju so bili postavljeni trije
novi državni rekordi: Jože Čuden, ARK Ko¬
marov v razredu S6D, Marjan Zidarič, ARK

Slika 4. Izstrelitev makete Honest John (ARK
Vega)

Bratstvo Enotnost v razredu S3A, Stojan
Kranjc, ARK VEGA v razredu S6B.

Od 20. do 22. oktobra sta se ARK VEGA in
ARK Bratstvo Enotnost udeležila 14. držav¬
nega prvenstva v Novem Sadu. Tu je sode¬
lovalo petnajst klubov iz vseh republik.
Kluba sta zasedla 6. in 7. mesto v ekipni
uvrstitvi.

Člani klubov VEGA IN KOMAROV so se
udeležili 29. kongresa Astronavtične medna¬
rodne federacije v Dubrovniku od 1. do 8.
oktobra, kjer so se srečali z vidnimi svetov¬
nimi strokovnjaki.

Poleg tega se je zvrstilo mnogo tečajev in
predavanj za nove modelarje, izvedene so
bile številne ekshibicije ob družbenopolitič¬
nih manifestacijah. Veliko novega pa je bilo
narejenega v posameznih klubih, krožkih in
sekcijah.

V bližnji bodočnosti bo ustanovljena Astro-
navtično raketno modelarska zveza Sloveni¬
je, ki bo skrbela za materialne in organiza¬
cijske probleme. Menim, da je prav to
odraz vse večje aktivnosti na tem področju
modelarstva.

TIM 4 • 78/79 1  81

Slika 5. Modelar pripravlja raketoplan Slika 7. Tekmovalec s svojim modelom na držav-

Slika 6. Člani kluba Vega pripravljajo za start Slika 8. Modelar postavlja maketo na rampo
Mercury Redstone (ARK Vega)

182  TIM 4 • 78/79

Slika 10. Ena od ekshibicij kluba Bratstvo in
enotnost (srečanje rezervistov na Jančah julija
1978)

Slika 11. Saturn 5 pred startom (14. državno pr¬
venstvo od 20. do 22. oktobra 1978 v Novem
Sadu)

Slika 12. Honest John pripravljena za start (ARK
Vega)

TIM 4 • 78/79 183

timova fantastika

Isaac Asimov

STROJ, KI JE
DOBIL VOJNO

Prevedel: Bogdan Gradišnik
Ilustriral: Božidar Grabnar

Proslavljanje je trajalo dolgo in viselo je
v zraku celo v tihih globinah Multivacovih
podzemnih prostorov.

Če nič drugega, je tam spodaj zavladala
tišina in računalnik je bil ločen od sveta.
Prvič v tistem desetletju se je zgodilo, da
tehniki niso hiteli streči velikanskemu ra¬
čunalniku, mehke luči niso utripale v večno
spreminjastih vzorcih, valovanje sprejetih in
oddanih informacij se je ustavilo.

Seveda se ni ustavilo za dolgo, kajti tudi
mirovno stanje bo kmalu terjalo računalniko¬
vo delovanje. Toda zdaj bo celo Multivac
za kak dan ali morda teden dni lahko poči¬
val in proslavljal veliko zmago.

Lamar Swift, izvršni direktor Sončne zveze,
je snel svojo vojaško čepico z glave in se
ozrl vzdolž glavnega hodnika po velikan¬
skem računalniku. Nekam utrujeno se je
usedel na vrtljivi stolček enega od tehni¬

kov, in njegova uniforma, v kateri se ni bil
nikoli počutil udobno, je postala nagubana
in žalostnega videza.

Potem Je dejal: »Nekako mi je žal, iker je
končano. Težavno se je spomniti časov, ko
se nismo vojskovali z Denebom, in zdi se
mi nenaraven ta mir, ko lahko opazujemo
zvezde brez bojazni.«

Moža, ki sta spremljala Svvifta, sta bila
mlajša od njega. Nobeden od njiju ni imel
tako sivih las, nobeden ni bil videti tako
zelo utrujen.

Mož s tenkimi ustnicami, John Henderson,
ni mogel prikriti olajšanja, ki ga je čutil
hkrati z zmagoslavjem. Rekel je: »Uničeni
so! Uničeni so! Spet in spet ponavljam te
besede samemu sebi, a še vedno ne verja¬
mem vanje. Vsa ta dolga leta smo toliko
govorili o grožnji, ki je visela nad zemljo
in vsemi njenimi svetovi, in ves čas je bilo
vse to res, resnična je bila sleherna bese¬
dica. Zdaj pa smo živi mi, Denebijci pa so
zdrobljeni in uničeni. Nikoli več ne bo no¬
bene grožnje.«

»Za to se moramo zahvaliti Multivacu,« je
dejal Svvift in poblisnil z očmi po Jablon-
skem, ki je bil v vsem času vojne odgovoren
za tolmačenje sporočil, potujočih skozi ra¬
čunalnikov sistem. »Mar ni tako, Max?«
Jablonski je skomizgnil z rameni. Samodej¬
no je segel po cigareti in se ji takoj zatem
odrekel. Med tisoči, ki so živeli v Multiva¬
covih hodnikih, je samo on smel kaditi, toda

184  TIM 4 • 78/79

zadnje čase si je resnično prizadeval, da,
bi ne zlorabljal tega privilegija.

Rekel je: »No, tako pravijo.«

Njegov debeli palec se je, kazaje navzgor,
i pomaknil proti desni rami.

»Ljubosumen, Max?«

»Zakaj neki? Zato, ker navijajo za računal-
j nik? Zato, iker je Multivac veliki junak te
vojne?« Na obrazu Jablonskega se je poka¬
zala senca prezira. »Kaj pa je meni tega
mar? Naj bo pač Multivac stroj, ki je dobil
vojno, če je njim tako všeč.«

Henderson je kradoma pogledal po obeh
možeh. Med kratkim premorom, ko so se
vsi trije zatekli v miren kotiček pred pono¬
relim mestom; v času minule vojne nevar¬
nosti in nastopajočih težav miru, ko so nji¬
hovi možgani smeli za nekaj hipov počivati,
je čutil samo težo 'svoje lastne krivde.

Na lepem se mu je zazdelo, da je ta teža
prehuda, in da je ne more več prenašati.
Moral jo je odvreči skupaj z mislimi na voj¬
no — zdaj!

Henderson je dejal:

»Multivac nima z našo zmago nič skupnega.
Samo stroj je.«

»Precej velik,« je pripomnil Svvift.

»Torej je samo velik stroj. Prav nič boljši
kot podatki, s katerimi smo ga krmili.«
Henderson je v hipu obmolknil, kot da bi
se bil prestrašil lastnih besed.

Jablonski ga je resnobno pogledal. Z debe¬
limi prsti je spet otipal cigarete in jih še
enkrat umaknil. »Ti že veš. Ti si ga oskrbo¬
val s podatki. Aii pa morda samo hočeš, da
priznava tvoje zasluge?«

»Ne,« je jezno odvrnil Henderson. »Nobenih
zaslug nimam. Kaj pa vidva sploh vesta o
podatkih, ki jih je moral uporabljati Multi¬
vac, zbranih s pomočjo stotine manjših ra¬
čunalnikov — tu, na Zemlji, na Mesecu, na
Marsu in celo na Titanu? Titan je vselej
deloval z zamudo, in ves čas sem imel
občutek, da bodo njegovi izračuni vpeljali
v zadevo popolnoma nepričakovane dejavni¬
ke.«

»Od tega bi vsakdo zblaznel,« je s prijazno
naklonjenostjo dejal Svvift.

Henderson je stresel z glavo. »Pa ni bilo
samo to. Priznam, pred osmimi leti, ko sem
kot glavni načrtovalec zamenjal Leponta,
sem bil živčen. Vendar so bile v tistih časih
te reči nič več kot razburljive. Vojna je po¬
tekala na daljavo, bila je pustolovščina brez
prave nevarnosti. Takrat še ni napočil tre¬

nutek, ko so zdrsele v nebo bojne vesolj¬
ske ladje, opremljene z izurjenimi moštvi,
in ko so vesoljska orožja mogla zravnati pla¬
net z zemljo, kadar si jih dobro nameril.
Toda potem, ko so se začele resnične te¬
žave ...«

Nataknjeno —naposled si je smel privoščiti
malce jeze — je sklenil: »Vidva o tem ne
vesta ničesar.«

»No,« je rekel Svvift. »Povej nama. Vojna je
končana. Zmagali smo.«

»Da.« Henderson je pokimal z glavo. Tega
se je bilo treba zavedati. Zemlja je zmagala,
vse se je končalo dobro. »Torej, podatki so
na vsem lepem postali nepomembni.«
»Nepomembni? Ali naj to razumem dobe¬
sedno?« je vprašal Jablonski.

»Seveda, dobesedno. Drugega tako ali tako
ni bilo pričakovati. Težava je v tem, da
vidva nista bila tam zunaj, kjer je divjal
boj. Ti, Max, se nisi nikdar ločil od Multi-
vaca, in ti, gospod direktor, nisi nikoli za¬
pustil generalnega štaba, razen kadar si od¬
šel na kak meddržavni obisk — tam so ti
pa tudi pokazali samo tisto, kar si po njiho¬
vem mnenju pač smel videti.«

»Tega sem se zavedal bolj,« mu je odvrnil
Svvift, »kot si moreš misliti.«

»Ali sploh vesta,« je povzel Henderson, »do
kolikšne mere ničevi in napačni so postali
izračuni, kar zadeva naše proizvodne zmo¬
gljivosti, naše zaloge, moč naših izurjenih
mož — pravzaprav vse, kar je med vojno po¬
membno — v času druge polovice vojne?
Voditelji, tako civilni kot vojaški, so želeli
okrepiti lastni ugled, zato so prikrivali vse,
kar je bilo slabega, sončne strani zadeve
pa razkazovali na tak način, da so bile vi¬
deti še boljše, kot so v resnici bile. Zares,
stroji imajo veliko moč, toda ljudje, ki so
jih programirali in tolmačili njihove rezul¬
tate, so morali misliti na lastno kožo in na
nasprotnike, ki jih morajo premagati. Tega
se nikakor ni dalo ustaviti. Tudi sam sem
poskusil, a se mi mi posrečilo.«

»Seveda,« je z mirnim sočutjem pripomnil
Svvift, »to reč si kaj lahiko predstavljam.«
Tedaj se je Jablonski odločil, da si prižge
cigareto. »Domnevam pa, da ste še vedno
oskrbovali Multivac s podatki? Nič nama
nisi rekel o tem, kako so ničevi.«

»Kako bi vama mogel povedati? In ko bi bil
to storil, ali bi mi mar verjela?« ga je za¬
vrnil Henderson. »Vsi naši velikanski na¬
pori so bili povezani z Multivacom. Ta ra-

TIM 4 • 78/79 1  85

čunalnik je bil eno od velikih orožij naše
strani, kajti Denebijci niso imeli ničesar po¬
dobnega. In kaj je delalo naše može pogum¬
ne in srčne sredi velike nevarnosti, če ne
ravno njihovo prepričanje, da bo Multivac
preprečil sleherno potezo Denebijcev, in da
se sovražnik po njegovi zaslugi ne bo mo¬
gel z uspehom upirati našim zamislim? Toda
potem, ko so uničili naš vohunski satelit,
smo ostali brez sleherne zanesljive infor¬
macije, ki bi jo bili mogli vstaviti v raču¬
nalnik. Seveda si nismo drznili, da bi to
sporočili javnosti.«

»To je na žalost res,« je dejal Svvift.

»No, torej,« je nadaljeval Henderson, »ko
bi vama bil rekel, da podatkom ne kaže več
zaupati, bi mi najbrž ne hotela verjeti, in
moj položaj bi zasedel nekdo drug — ali bi
lahko naredila kaj drugega? Tega nisem
mogel dopustiti.«

»Kaj si torej ukrenil?« je vprašal Jablonski.
»Ker je vojne konec, vama bom pač pove¬
dal. Popravljal sem podatke.«

»Kako?« se je pozanimal Svvift.

»Mislim, da z ugibanjem. Izračune sem pri¬
lagajal, dokler se mi niso zdeli pravilni. V
začetku sem si to sicer komajda upal. Le
tu in tam sem si privoščil majhne spremem¬
be, da sem popravil tisto, ikar očitno ni bilo
mogoče. Ker se ni zgodilo nič groznega,
sem postal bolj pogumen. Proti 'koncu me
ni prav nič več skrbelo. Podatek, ki smo ga
potrebovali, sem si preprosto izmislil. Osno¬
val sem celo posebno moštvo Multivacovih
tehnikov, ki je imelo na skrbi podatke mo¬
jega lastnega programskega vzorca, izdela¬
nega na podlagi trenutnih potreb.«

Jablonski se je povsem nepričakovano na¬
smehnil, in njegove oči pod utrujenimi ve¬
kami so se zalesketale. »Trikrat sem bil
dobil poročilo o zlorabi računalnikovega
osebja, a nobenkrat se nisem zmenil za to.
Ko bi bila ta reč pomembna, bi jo bil raz¬
iskal in odkril, kaj počenjaš, John. Seveda
pa v tistih dneh ni bilo pomembno nič, kar
je v zvezi z Multivacom, in tako si jo pač
poceni odnesel.«

»Kaj misliš s tem, da ni bilo pomembno?«
je s sumom v glasu vprašal Henderson.

»Pač ni bilo. Jasno, ko bi ti bil takrat to
povedal, bi ti s tem prihranil marsikatero
skrb, po drugi strani pa bi mi ti odvzel
nekaj mojih, ko bi mi bil rekel, kaj delaš.
Ne glede na vsebino podatkov, s katerimi
smo oskrbovali Multivac — saj menda ne

misliš, da je bil zmožen delovati?«

»Da ni bil zmožen delovati?« je vprašal
Svvift.

»Ne zares. Ne zanesljivo. Navsezadnje, kje
so bili moji strokovnjaki med zadnjimi leti
vojne? Povem vama. Krmili so računalnike
na tisoč različnih krajih v vesolju. Izginili
so! Delati sem moral z mladeniči, na katere
se nisem mogel zanesti, in z veterani, ka¬
terih znanje je bilo zastarelo. Razen tega,
ali mislita, da sem se lahko zanesel na na¬
domestne dele, ki sem jih zadnja leta do¬
bival od Zveznega oddelka za preskrbo? Kar
zadeva zmožnost njegovih delavcev, je bil
ta oddelek približno na istem kot jaz. Zame
ni bilo prav nič pomembno, ali so podatki,
ki smo jih vstavljali v računalnik, zanesljivi
ali ne. Rezultati niso bili zanesljivi. Vsaj o
tem sem bil prepričan.«

»In kaj si naredil?« je vprašal Henderson.
»Naredil sem isto kot ti, John. Prilagajal
sem reči na podlagi domnev, dokler se mi
niso zdele pravilne — in tako je ta stroj
dobil vojno.«

Svvift se je naslonil nazaj v svojem stolu in
iztegnil noge predse. »Presenetljive izpove¬
di. Vse kaže, da je bilo gradivo, iki sem ga
dobival v presojo pred svojimi odločitvami,
vsota informacij, ki so si jih eni človeški
možgani izmislili, drugi človeški možgani pa
raztolmačili. Mar ni tako?«

»Tako se zdi,« je dejal Jablonski.

»Zdaj vem, da sem imel prav, ker jim nisem
preveč zaupal,« je rekel Svvift.

»Mar res?« Jablonski si je kljub temu, kar
je rekel malo predtem, nadel videz poklic¬
ne užaljenosti.

»Bojim se, da res. Zdelo se je, da mi Mul¬
tivac pravi: 'Usekaj tja, ne sem; stori to,
tega nikar; počakaj, ne deluj.’ Vendar nisem
bil nikdar prepričan, da Multivac resnično
nekaj pove, ali pa se morda samo zdi tako,
oziroma da dejansko misli (tisto, kar reče.
Nikoli nisem bil deležen gotovosti.«

»Toda končno poročilo je bilo vselej dovolj
jasno, gospod,« je pripomnil Jablonski.
»Morda za tiste, ki se jim ni bilo treba
odločiti. Ne zame. Strahotna odgovornost
pri takih odločitvah je bila neznosna, in celo
Multivac ni zadostoval, da bi to breme po¬
stalo lažje. Najbolj pomembno zame pa je
zdaj to, da so bili moji dvomi upravičeni
— zato čutim neznansko olajšanje.«
Jablonskega je ozračje iskrenih priznanj pre¬
mamilo, da je pozabil na čin svojega pred-

186 TIM 4 o 78/79


stojnika. »In kaj si storil potem, Lamar?
Navsezadnje si se le moral odločati. Kako?«
»No, morebiti je že čas, da se vrnemo k
svojim dolžnostim, toda — še prej vama to
povem. Zakaj pa ne? Uporabljal sem raču¬
nalnik, Max, vendar starejšega kot je Mul-
tivac. Veliko starejšega.«

Pobrskal je po žepu in potegnil na dan prgi¬
šče drobiža — starodavne kovance, ki so
biii v rabi v letih, preden je začelo pri¬
manjkovati kovin, preden jih je nadomestil
računalniško nadzorovani plačilni sistem.
Svvift se je v zadregi nasmehnil. »Še vedno
jih potrebujem, ker se mi ob pogledu nanje
zazdi denar bolj resničen. Starec se s te¬
žavo odreče navadam iz mladih dni.« Spustil
je drobiž nazaj v svoj žep.

Zadnji kovanec je obdržal med prsti in se
odsotno zastrmel vanj. »Multivac, prijatelja
moja, ni prvi računalnik, pa tudi najbolj
znan ne, in tudi ne tisti, ki more najbolj
učinkovito sneti breme odločitve možu z
ramen. Stroj je dobil vojno, John; ali vsaj
zelo preprost računski pripomoček, ki sem
ga uporabil vsakokrat, 'ko je bila pred menoj
posebej težavna odločitev.«

Šibko se je nasmehnil in vrgel novec kvi¬
šku, da se je zavrtel skozi zrak. Ta se je
zasvetlikal v svetlobi, medtem ko se je
znova in znova obračal, preden je pristal na
Svviftovi odprti dlani. Njegovi prsti so se
sklenili v pest. Potem je Svvift položil no¬
vec na hrbet svoje leve roke. Desnica je
obmirovala, skrivajoč kovanec.

»Glava — ali grb, gospoda?«

mali oglasi

Ugodno prodam električni kalkulator DB811SR
11 s polnilcem. Cena po dogovoru.

Srečko Lenart
Gabrovka n. h.

61274 Gabrovka

Prodam več delov za električno železnico po si¬
stemu HO (križišče, lokomotivo, 2 potniška in
en tovorni vagon, 24 krivih tirov in 4 ravne).
Cena po dogovoru.

Lojze Hafner
Suška cesta 43
64220 Škofja. Loka

Kupim vse letnike Tima (s prilogami) od letnika
75/76 nazaj. Kupim tudi dva telefonska vložka
(slušalko in mikrofon) ter naslednji elektroteh¬
niški material: ploščice za tiskana vezja, poten¬
ciometer 5 k£2 linearni, 2 upora 300—500 O 2 W
in 750 Q 3 W, elektronski kondenzator 10 uF
63 V, kondenzator 0,1 pF 250 V, diodo B 4238 (ki
prepušča le negativno polperiodo), 3 A triac va¬
rovalko z nastavkom 3 A — hitra.

Prodam pa: potenciometer 500 kQ LOG (dva
kosa), 100 kQ LOG (en kos) ter 47 kfl LOG (en
kos rabljen). Cena po dogovoru. Pohitite s po¬
nudbami.

Rihard Rolih (pri Seražin)

Prvomajska 1
66210 Sežana

Prodam eno leto staro, dobro ohranjeno 4-ka-
nalno RC napravo SIMPROP SANVVA mini 2 z
obema servomotorjema in 12 Ni-Cd akumulatorji
(vdelano v jadralno letalo — razpon kril 2,2 m).
Cena: 4.200,00 din.

Žiga Božič
Streliška 37
61000 Ljubljana
Telefon 322-722

Prodam smuči ELAN R impuls dolge 160 cm,
okovje TIROLLYA 50 in čevlje ALPINA št. 37.
Smuči za 1.200,00 din, okovje za 450,00 din,
»knipsnarice« za 500,00 din — skupaj za 2.100
din. Vse je še dobro ohranjeno. Ponudbe pošlji¬
te na naslov:

Branko Muhič
Jelovška 14
64264 Boh. Bistrica

Prodam žepni računalnik znamke ADLER v usnje¬
nem etuiju za 350,00 din. Poleg glavnih operacij
ima še spomin. Prodam tudi skoraj nerabljen
komplet železnice po »N« sistemu za 175,00 din,
lokomotivo Santa po HO sistemu za 85,00 din,
mikroskop CORONA s povečavo 150- do 30-krat
za SO,00 din, ter naslednje številke Tima letnik
75/76: 3, 4, 5, 6, 7 in 8 za 30,00 din. Ponudbe
pošljite na naslov:

Robi Hostnik
Na Zelenici 4
63000 Celje
Telefon (063) 26-906

TIM 4 • 78/79 1  87

Prodam malo železnico Mehanotehnika po HO
sistemu. 1 tovorno garnituro za 180,00 din, 2
levi in 2 desni ročni kretnici, kos za 30,00 din,
8 ravnih tirov, kos 3,50 din, 4 krive tire (manjši
krog), kos za 3,50 din, 12 krivih tirov (večji
krog), 3,00 din kos, 1 potniški vagon za 30,00
din, 1 vagon s ploščadjo za 20,00 din. Vse skupaj
za 400,00 din.'

Andrej Gosar
Mirje 21
61000 Ljubljana
Telefon 22-252

Prodam ves potreben material za izdelavo elek¬
trične kitare. Cena po dogovoru.

Robi Stražišar
Iztokova 80
65000 Nova Gorica

Prodam kvarc za sprejemnik 26,670 MHz (frekv.
oddajnika = 27,125 MHz) in parček kvarcev
26,630 MHz in 27,085 MHz po 70,00 din kos.

Vasja Jurkas
Med ogradami 30
65000 Nova Gorica

Prodam naslednji radio material: Elektronke

Philips mini wat UBI 21, UYIN, UCH 21—2  ko¬
sa, U2C41, UCH42, UAF41, UM4 (pet s podnož¬
jem). Elektrolite: 50 ^M-2 350 V, 32 pM 500 V,
100 uM 300 V. Vsi so velike izvedbe. Pa še: 12
ravnih tračnic, 34 krivih, 2 lokomotivi, 2 vagona,
vse je po HO sistemu in skoraj nov Elektropio-
nir.

Peter Pavlič
Sp. Rudnik c. 111/8
61000 Ljubljana

Prodam zvočnik »HECO« (30/45 W-nizko-srednje-
tonec) za 500,00 din. Srednjetonec 10 W za

100.00 din. Prodam tudi THEBEN TIMER za

450.00 din in zračno puško SLAVIA za 250,00
din. Vse je dobro ohranjeno. Ponudbe po telefo¬
nu ali na naslov:

Igor Švare
Tomšičeva 40
62000 Maribor
Telefon: (062) 25-265

Ugodno prodam skoraj novo 6 m dolgo avtoce¬
sto POLISTIL v merilu 1 :32. Cena 500,00 din.
Prodam tudi Fischertehnik 200 in dva nizkoton-
ska nova 15 W, 8 ohmska zvočnika brez ohišja.
Fischertehnik za 250,00 din, zvočnik pa za 400,00
din. Ponudbe pošljite na naslov:

Jani Jenko
Rašiška 13
61000 Ljubljana
Telefon: 553-766

Kupim 2 plankonveksni leči premera 40—60 mm
ter žariščno razdaljo 35—50 mm. Ponudbe o leči
in ceni pošljite na naslov:

Milan Šenveter

Selnica ob Muri 110

62212 Šentilj v Slov. goricah

Kupim načrt za radijsko vodeni letalski model.
Po možnosti ATLAS. Cena naj ne presega 20,00
din.

Igor Breznik
Besednjakova 1
62000 Maribor
Tel.: (062) 37-600

Kupim pokvarjene (lahko stare) orgle, elektro¬
tehnični material ter stare LP plošče, in to od
skupine SWEET od LP »G1VE US A WINK« na¬
zaj, ter dva zvočnika — brez omarice po 40 W
in pick-up za električno kitaro. Cena po dogo¬
voru.

Alen Lepšina
Župančičeva 2a
68250 Brežice

Prodam stereo gramofon TOSCA. Cena 2.200,00
din.

Jožko Fišer
Prešernova 21
61235 Radomlje

Prodam dve elektromagnetni kretnici za vlak po
HO sistemu za 55,00 din kos. Kupim pa letnik
Tima 1975/76 s prilogami po prvotni ceni.

Miloš Korenč
Vojke Šmuc 7
66000 Koper

Nemški žepni računalnik MBO SIGMA 1, potre¬
ben manjšega popravila prodam ali zamenjam za
kitaro. Prodam tudi železnico po HO sistemu,
staro en mesec, za 250,00 din. Poleg tega pro¬
dam nekaj vagončkov, vsakega posebej za 20,00
din in transformator za 150,00 din.

Bojan Bračič
Paka 39c
63320 Velenje

Zelo poceni prodam nov (v garanciji) prenosni
radio kasetofon ITT Schaub Lorenz in hi-fi slu¬
šalke AKAI (prvi kupec 500,00 din ceneje).
Branko Starič

Študentsko naselje dom IV/108
Cesta 27. aprila 31
61000 Ljubljana

Prodam razne kondenzatorje, transistorje, trimer
potenciometre, trimer kondenzatorje, diode,
transformatorje različnih moči, zvočnike, zračno
puško, kompresor, vrtljive kondenzatorje. Nekaj
od naštetega materiala zamenjam za gramofon
ali kasetofon. Prodam tudi magnetofon Tesla s
tremi koluti ter z dvema praznima (1.500,00 din).

Andrej Rihtar
Matjanova pot 5
61000 Ljubljana

Kupim XVI. letnik revije Tim po prvotni ceni.

Lado Kukovec
Geršakova 11
62000 Maribor
Tel.: (062) 32-933

188  TIM 4 • 78/79

Kupim motorček od 0,8 ccm do 1,5 ccm, naj bo
v delovnem stanju. Cena naj ne bi presegala
300.— din.

Robert Trdin

Ul. Ilije Gregoriča 30

622G4 Miklavž na Dravskem polju

Prodam šest velikih, osem malih, eno ravno
tračnico in še dve kretnici (vse po HO). Vse to
prodam za 150,00 din. Prodam dirkalno stezo za
avtomobile (HO Mehanotehnika) za 250,00 din.
Branimir Šegulja
Kidričevo naselje 23
66230 Postojna

Prodam fotoaparat EXA z obroči za makro po¬
snetke, v originalnem kovčku (cena 800.— din),
aparat za izdelavo reprodukcij in kopiranje dia
pozitivov za EXAKTO ali EXO (1.500.— din),
svetlomer SIXTOMAT (350.— din), dia projek¬
tor VEGA DP 150W (za 700.— din), magnetofon
UN1VERSUM (nov v garanciji) 1.500.— din,
kvarc kristale (cena 100.— din po kom.), merni
instrument MINIMER (300.— din), električno že¬
leznico, ozek tir (150.— din) ter raznovrstni
elektrotehnični material.

Ivan Ropaš
Litijska c. 117
61000 Ljubljana

Prodam malo rabljeno napravo za daljinsko vo¬
denja GRUNDING VARIOPROP 6S (šestkanalni
sprejemnik in oddajnik z akumulatorji, dva ser-
vomotorja, tri pare kvarc kristalov in rezervni
akumulator za sprejemnik).

Jani Grabec
Kajuhova 22
62380 Slovenj Gradec

Prodam gramofonski elektromotor za 100.— din,
transformator (15 V izmenična napetost, 0,6 A)
za 150.— din, rele 12 V za 70.— din, model
čolna (dolg 30 cm) za 50 din. Kupim pa dva
upora 0,15 Q (navita iz uporovne žice) in kon¬
denzatorje: 100 pF 50 V 1 kos, 250 pF 1 kos,
2500 fxF 1 kos.

Prisoje 2
62391 Prevalje

Prodam zračno puško letnik 78. Streljanje brez
dovoljenja. Strašilno pištolo, obe japonske izde¬
lave in baterijski motor Neptun, čoln ter ladij¬
ski vijak. Cene po dogovoru.

Janko Zupan

Vaška pot 16, Preserje

61235 Radomlje

Prodam športno kolo na deset prestav in dvo¬
kolo na pet prestav. Cena po dogovoru.

Miran Dekleva
Vrbje 102
63310 Žalec

Prodam 2 servomehanizma VARIOPROP SERVO
— 2,4 V.

Joža Vahtar
Prešernova 47
64260 Bled
Tel. 77-538

Prodam razne načrte za 30 din kos. Oddajnik
TXFM; 0,4 W, 11 km; 60—144 MHz; UKV. Od¬
dajnik mini FM (mikrofon); 200 m; 104 MHz;
UKV. Detektor kovin; globina odkrivanja 60 cm.
Walkie-talkie; 1 km; 27 MHz. Prednost imajo ti¬
sti, ki plačajo vnaprej. Dobava takoj. Poštnino
plačam sam.

Sandi Jager
Drapšinova 18
63000 Celje

Prodam akustično kitaro znamke Mengeš Meksi-
ko. Kupim pa pokvarjen gramofon ali pa samo
tačko.

Aleš Drobnič
Fabianijeva 19
61000 Ljubljana

Tel. 324-120 (dopoldne in v večernih urah)

Prodam še čisto nov in neuporabljen motorček
Webra 3,5 cm 3 . Zastonj dodam dušilec. Cena
1.200 din. Prodajam tudi načrte ojačevalcev in
drugih elektronskih naprav ter strokovne knjige
z načrti. Za seznam priložite znamko za pismo.
Nakup po povzetju.

Zdravko Sajevic
Linhartova 62
61000 Ljubljana

Prodam kompletno smučarsko opremo: smuči z
vezmi Tirolia dolge 170 cm, palice, smučarske
čevlje DACHSTEIN, kombinezon št. 152. Prodam
tudi zelo dobro ohranjene drsalke Adidas CA-
NADA ter smučke Metal 720 dolge 140 cm. Cena
po dogovoru.

Boštjan Kikelj
Zvezda 13

61210 Ljubljana-Šentvid
Tel. (061) 51-925

Prodam še nerabljen (le utečen) motor COX
— 0,8 cm 3  za 500 din. Dodam liter goriva, pri¬
padajočo eliso in navodilo za uporabo. Prodam
še dobro ohranjeno progo TEMPO TOUR (kom¬
plet z dvema avtomobiloma) in veliko materiala
za železniške makete (sistem N in HO). Cena
po dogovoru.

Drago Lang
Nuskova 7
69262 Rogašovci

Prodam neutečen eksplozijski motorček 2,5 cm 3 ,
tri žarilne svečke, spiner, eliso in navodila za
uporabo za 600 din. Prodam še: krmilo za večji
čoln za 20 din, ladijski vijak 0 40 mm za 15 din,
elektromotor 4,5 V za 50 din, elektromtor 6 V
za 70 din ter rezervoar 10 cm 3  za 40 din.
Tomaž Mesarič
Titova 3/IX
64270 Jesenice

Prodam 2,5 cm 3  motor OS MAX 15 RC z eliso.
Motor je zelo malo rabljen. Cena 500 din.
Prodam še 8 Ni-Cd akumulatorjev 1,2 V 1,8 Ah
za 450 din.

Jure Svete

Ljubljana, Hudovernikova 4
Tel. 317-905

TIM 4 • 78/79 1  89

»Nujno« po zelo ugodni ceni prodam: 4 lokomo¬
tive, 15 tovornih vagonov, 8 potniških vagonov,
10 električnih kretnic, 2 transformatorja (eno¬
smerni, dvosmerni), 100 tračnic (različno dolži¬
no), križišče — vse za HO sistem (cena po do¬
govoru).

Bojan Prašnikar
Bukovčeva 37, Vir
61230 Domžale

Te!.: 72-858 vsak dan razen sobote in nedelje
od 15. do 17. ure

Prodam smučarske vezi SPRINT za 250,00 din.
Kupim pa vezi katerekoli znamke od 55—75 kg.
Poleg tega prodam še komplet male železnice
N sistem za 250,00 din ter komplet Mehanoteh-
nikine avtoceste z dodatno kupljenimi deli za

350.00 din. Ponudbe s ceno pošljite na naslov:

Ljubo Prešern
Tavčarjeva 3
62310 Slov. Bistrica

Prodam ali zamenjam za letalski model RC avto¬
mobil Formule 1, opremljen z motorjem 4 ccm
in rezervoarjem. Cena po dogovoru.

Valentin Vidmar
Zaboršt n. h.

61230 Domžale
Tel.: 72-089

Prodam NF ojačevalce v sestavljanki (kitu):
2 X 50 W HI-FI (900,00 din) in mono 50 W
(500,00 din) z vso dokumentacijo. Prodam tudi
transistorje 2N3055 po 30,00 din, 2N395 in
2N404 po 10,00 din.

Karlo Feliks
Červanova 1
61210 Ljubljana-Šentvid

Prodam nemško rolko Mars (450,00 din) in pa
popolnoma novo železnico po HO sistemu (lo¬
komotiva, 3 potniški vagoni, prilagam še tovor¬
nega in 1 m ovalne proge — krive in 2 ravni
tračnici). Železnico prodam za 280,00 din ali za¬
menjam za dizel 1,5 ccm motorček (po potrebi
doplačam). Kupim še manjši spajkalnik.

Miloš Dežnak
Kidričeva 5
64000 Kranj

Prodam dvokanalni Light Show 1 kV 200 W za

500.00 din. Kupim pa radio material.

Aleksander Gračner
Vransko 89
63305 Vransko

Prodam naslednji material: NF ojačevalec 5W;
SWR + POWER meter (1—10; 10—100 W); ste¬
reo slušalke; gramofon 5W mono; tiskana plo¬
ščica in kristal 3566 KHz za CW oddajnik (2 W);
kompas M 53; IC — SN 7410; TBA800; kvarc
kristali (27,005 — 27,135 MHz).

Aleksander Vehar
N. Pirnata 12
65280 Idrija
Tel. 71-427

Kupim lečo (plankonveksno ali bikonveksno)
premera od 45 mm do 75 mm, z goriščnico naj¬
manj 1 m. Ponudbe s podatki o leči in ceni po¬
šljite na naslov:

Julijan Košir
Svetje 68
61215 Medvode

Prodam malo rabljeno veliko Polistilovo avtoce¬
sto z oznako 1 : 32. Cena je 1.000.— din.

Silvo Lipovšek
Čopova 13
63000 Celje
Telefon (063) 21-097

Prodam 6 (12) kanalno RC napravo Mu!tiplex
Royal (oddajnik, dva kompletna sprejemnika, 4
servo mehanizmi, 2 akumulatorja, 2 stikali). Na¬
kup je primeren za dva modelarja, ker so spre-
jemniške stopnje 2 kompletne in ločene, le od¬
dajnik je skupen.

Igor Prodan
Trg OF 14
61000 Ljubljana
Tel. 312-039

Prodam skoraj novo avtomobilsko stezo za 300.—
din. Prodam tudi namizne biljarde po 100.— din.
Interesenti naj se oglasijo na naslov:

Igor Velepič
Petrovčeva 3, Rodica
61230 Domžale

Prodam še ne dobro utečen, skoraj nov bencin¬
ski motorček z žarilno svečko, OS-MAX, 20 RC,
3,24 ccm z izpušno cevjo ter eliso. Cena je
800.— din. Poleg dodam še nedokončano avto¬
matsko sklopko za RC avto.

Joža Glaser
C. Revolucije 1/b
64270 Jesenice
Tel. (064) 81-537

Kupim dva Tima in to tista, v katerem je Matjaž
Zupan pisal o postajah in o rafineriji (iz Malih
železnic). Ponudbe pošljite na naslov:

Matjaž Mirt
Vel. Podlog 14
68273 Leskovec/Krško

Prodam vse letnike Timov od 73/74 do 77/78.
Po enotni ceni 60.— din.

Boštjan Kenda
Celovška 122
61000 Ljubljana
Tel. 556-265

Prodam računalnik MBO Cllasic III, kasetni mag¬
netofon, stripe (Blek, Kit, Teler, Teks, Mark,
Zagor). Prodam nujno. Prodam tudi fotoaparat.
Prvi kupec dobi pet stripov zastonj. Oglasite se
na naslov:

Simon Kocbek
Sp. Ščavnica 12
69250 Gornja Radgona

190  TIM 4 • 78/79

zanke in uganke

3  6

ZLOGOVNICA

BAJ — BO — CA — ČA — Dl — GLAV —
GRAČ — GROB — KA — KA — KO — KO —
KOR — KRA — KVAD — LJE — LOG — MU —
NA — NI — NIK — NIK — NIST — NJE —
NJE — O — PA — PLOČ — PO — POD —
POD — POR — PRED — PU — RAM — RAT

— RE — REP — ROŠ — SE — SIL — SIM —
STA — STO — ŠE — TRI — TRO — TU — VE

— VOJ — ZA — ZIJ

Iz zgornjih zlogov sestavite 18 besed, ki jih
zahtevajo spodnji opisi in jih vpišite v desni
del lika.

1. siten, nadležen človek, podrepnež, 2. visoko¬
gorska veriga na zahodu Severne in Južne Ame-
fike, 3. geometrijski lik, 4. prekmurska narodna
jed, 5. koristna žaba, ki uničuje mrčes, 6. ime
dveh največjih muslimanskih praznikov, 7. ena
od besednih vrst, 8. znanstveni ali strokovni po¬
svet, 9. obzidan prostor za pokopavanje mrličev,
10. običajno elastična vez za pritrditev noga¬
vic, 11. ena od slovenskih pokrajin, 12. prera¬
čunljivem koristolovec, 13. ropanje, uničevanje,
14. naboj, 15. delo s sekiro, 16. najvišja gora
Jugoslavije (2863 m), 17. ime in priimek slo¬
venskega šahovskega mojstra, člana Maribora,
18. trotoar.

Sedaj vpišite tretjo in šesto črko posamezne
besede v stolpca na levi in navpično v stolpcih
boste prebrali misel angleškega humanista Ro¬
berta Aschama.

PREMEŠANE ČRKE

Tl, ALIJA GROF...

... se ukvarja s postopkom tiskanja, ki mu s
slovenskim izrazom pravimo kamnotisk. Ali veš,
kako se imenuje s tujo besedo?

MALA KRIŽANKA

Vodoravno: 1. italijanski fizik, po katerem se
imenuje enota za električno napetost (Alessan-
dro, 1745—1827), 6. vlaknast mineral, ki je od¬
poren proti ognju in ga uporabljamo pri izdelavi
negorljivih oblek, 8. oznaka za neznanca, 9. ime
ameriškega filmskega igralca Douglasa, 11. ko¬
ristno tibetansko govedo, 13. del imena velikega
brazilskega mesta (...  de Janeiro), 14. glavno
mesto afriške države Gane, 16. začetnici slav¬
nega jugoslovanskega elektrotehniškega izumi¬
telja, 17. sodobni ameriški znanstvenik na po¬
dročju biologije, eden najboljših piscev znanstve¬
ne fantastike (Isaac), 18. večja skupina.

Navpično: 1. žensko ime, 2. označitev, 3. kratica
»Ljubljanske banke«, 4. lahkoatletska panoga, 5.
pokrajina v jugozahodnem delu Saudove Arabi¬
je ob Rdečem morju, 7. tročlenik v matematiki,
10. del generatorja, v katerem se inducira elek¬
trična napetost, 12. podelitev imena, 15. gorovje
v Sahari, 18. besedica, ki oponaša kravje ogla¬
šanje.

TIM 4  • 78/79  1 91

KATERI VTIKAČ?

Nace želi gledati televizijski spored, pa ne ve,
kateri vtikač je pravi. Samo eden od sedmih
vtikačem je namreč povezan s TV sprejemni¬
kom. Kateri?

1

2

3

4

5

6
7

IZPOLNJEVANKA

ju — ko — la —
od — pro — ra —

bir — dro — fil — ga
mo — mot — nja — nje
stre — tre.

S pomočjo zlogov sestavi sedem besed, ki jih
zahtevajo opisi, in jih pod ustrezno številko vpi¬
ši v lik.

1. majhni kosi kamenja ali premoga, 2. celica,
prekat, manjši prostor z določenimi razmerami,
ki služi preizkušanju, 3. nenadna otoplitev, od-
meka, 4. odpor pri drsenju enega trdnega pred¬
meta po drugem, ker drsni površini nista po¬
polnoma gladki, 5. prerez; paličasta oblika ko¬
vin ali nosilcev, 6. motitev pri delovanju ali ob¬
ratovanju, 7. trenutna razelektritev skozi ozrač¬
je, blisk.

Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti brane črke na
označenih poljih slovenski pregovor.

REŠITVE IZ TRETJE ŠTEVILKE

NAGRADNA KRIŽANKA: Vodoravno: Kamera,
ovinek, celota, fen, ita, ksi, Italija, tank, letalo,
Keres, Mr, sonce, Am, snet, el, kas, kitarist,
TNT, ata, Est, meja, Pta, hren, AO, projektor,
Atlantida, opera, kc, bet, silaža, ideja, trotar,
Mitar.

MAGIČNI KVADRAT:

1 16 13 4
11 6 7 10
8 9 12 5
14 3 2 15

POVEZANI MAGIČNI KVADRATI: SREDNJI KVA¬
DRAT: 1. lectarka, 2. Tartini, 3. kanibal.

REBUS: dete K tor = detektor

REBUS: kosi t er = kositer

VOD.: 1. Tesla, 5. VŽ, 7. oklep, 12. eter, 13.
frak, 15. rele, 16. lan, 17. srebro, 19. vat, 20 en,
21. Ive, 22. amba, 24. NL, 25. Zveza, 27. lika,
29. Kum, 31. tabela, 33. prt, 35. oreh, 37. Reno,
38. znak, 39. pasta, 40. La, 41. trola.

MISEL NA ČRTICAH: 1. logaritem, 2. spajkanje,
3. poštenost, 4. šivanka, 5. neznanka, 6. stav¬
benik, 7. negativ, 8. mišolovka, 9. pojenjevanje.
Misel: Logika je poštevanka znanstvenega mi¬
šljenja.

TIMOVI NAGRAJENCI:

1. Andrej Izak, Muta 171, 62366 Muta

2. Oliver Lončarič, Hrpeljevo, 29, 66240 Kozina

3. Janez Kalan, Cesta talcev 8, 64220 Škofja Loka

192  TIM 4 • 78/79

Pavlt Gregorc

nagradna križanka

naročniki Tima

Elektrotehnika
v slikah

knjigi za /as

Elektronika
v slikah

paja

I Ureji

Lij, J

jnšek,
orni ii
itno. C
Revi
p. 54 '
očevs
kupno:
ost za

263 strani  — trda vezava

Vse kar je treba vedeti o elektriki

in njeni uporabi

v enosmernega. Kako taka naprava deluje,
bomo razložili kasneje. — Če bi akumulator
priključili neposredno na izvor izmeničnega
toka, bi ga temeljito pokvarili.

Polariteto enosmernega omrežja lahko do¬
ločimo na več načinov. Ustrezno napravo
si lahko uredimo sami ali pa jo kupimo.

Navedli bomo nekaj poskusov. (Vnaprej pa
opozarjamo, naj se bralci sami ne lotevajo
takih poskusov, ker so nevarni. Zadovolje
naj se z opisom v knjigi, kajti eksperimen¬
tiranje zahteva izredno previdnost, saj je
smrtno nevarno.) Navaden precej velik
krompir prerežemo na dvoje in vtaknemo
vanj oguljeni konec vodnika, ki prihaja iz
vtičnice. Tudi drugi pol vtičnice priključimo
na krompir, vendar skozi žarnico. Čez nekaj
časa opazimo, da se je na krompirju na¬
pravil zelenkast obroček okoli enega od
obeh koncev vodnika. Takoj vemo, da je ta
konec povezan s pozitivnim polam vtičnice.

V trgovini kupimo reagenčni papir - to je
pivniku podoben papir, ki je prepojen
s kemikalijo. Nekoliko ga navlažimo in
položimo na izolirano podlago. Oba do¬
voda iz vtičnice pritisnemo nanj v razda¬
lji 3 do 5 cm. V tem primeru nastane
okoli vodnika, ki je priključen na nega¬
tivni pol vtičnice na papirju rdečkast
madež.

Naslednjemu poskusu botruje elektroliza
vode; o njej bomo govorili še kasneje. Tu
navajamo le poskus: v kozarec natočimo
vode; ker pa je čista voda dober izolator,
vržemo vanjo še ščepec soli. Naprej po¬
stopamo tako, kot vidimo na sliki. Ob
obeh vodnikih, ki sta vtaknjena v vodo,
opazujemo dvigajoče se mehurčke; teh
je Ob enem vodniku več, ob drugem »nanj.
Vodnik, ob katerem je manj mehurčkov -
ti so kisikovi - je pozitivno naelektren,
drugi, kjer jih je več - ti so vodikovi - pa
je negativno naelektren.

252 strani  — trda vezava
Skrivnosti elektronike v la
umljivi obliki  — pa tudi ra
televizije in radarja

ko

ia,

Pri tem smo se spomnili na pravljico o
šahu in modrijanu, ki si je izbral kot
plačilo za svojo kraljevsko igro samo
toliko žitnih zrn, kolikor jih dobimo iz
šahovnice, če položimo na prvo polje
eno, na drugo dve, na tretje štiri, na
naslednje osem, potem 16 zrn in tako
naprej, vedno s podvojitvijo prejšnjega
števila do 64. polja. In končno število?
Več kot 18 trilijonov zrn.

Vrnimo se k inozaciji v elektronkah.
Oš bi slika bila popolna, poglejmo kaj
se zgodi z atomom, v katerega prodre
elektron in v njem obtiči. Atom zdaj
ni več nevtralen, postal je negetivni
ion, anoda ga privlači k sebi.

Praktično je postal prostor med katodo
in anodo izboren prevodnik za velike
električne toke; zato lahko nastopi v
priključenem anodnem krogu velik tok.
Vsekakor pa je potrebna zelo visoka
anodna napetost, ki podeljuje iz katode
izstopajočim elektronom v smeri proti
anodi dovolj velike pospeške, da za¬
dostujejo za ionizacijo plinskih atomov.
Anodne napetosti so odvisne od vrste
elektronke.

Ker se v plinskih elektronkah tvorijo
ioni, jih nekateri imenujejo tudi ionske
elektronke. — Če dodamo plinski elek¬
tronki še tretjo elektrodo, mrežico, po¬
tem se taka elektronka imenuje »tira-
tron« (tira pomeni v grščini vrata).

Elektron se Nastali ••  ativnl

vrine v atom ion leti »odi

CENA POSAMEZNE KNJIGE JE 70.— DIN, KER PA Sl NAROČNIK TIMA ,
IMAŠ 10  % POPUST IN DOBIŠ KNJIGO ZA 63,00 DIN, OBE KNJIGI TORE!
ZA 126,00 DIN. ČE NAROČIŠ OBE KNJIGI HKRATI. JU LAHKO PLAČAŠ p
V DVEH ZAPOREDNIH OBROKIH.

POGOVORI SE S STARŠI, DA Tl NAROČIJO OBE KNJIGI, KI Tl BOSTA KO¬
RISTILI TAKO V ŠOLI PRI POUKU KOT V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU. PA
TUDI STARŠEM BO PRIŠLA PRAV.

ČE KNJIGE NAROČI POVERJENIK TIMA SKUPNO ZA VEČ UČENCEV, MU
PRIZNAMO ZA TRUD 5  % POPUST (POLEG 10  % POPUSTA, KI JE NAME¬
NJEN NAROČNIKU TIMA), KAR PREDSTAVLJA PRIHRANEK PRI POŠTNIM