Tv.haja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov Issued daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniški prostori: 2657 South Lawndale A ve. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone: Rockwell 2-4904 LETO—YEAJEl XLI Cena lista je $8.00 Entered as second-class matter January 16, 1933, at the post-of£ice at Chicago, Illinois, under the Act of Congress of March 3, 1879 CHICAGO 23, ILL., PONDELJEK, 27. FEBRUARJA (FEB. 27), 1950 Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 40 Acceptance for mailing at special rate ofpostage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4, 1918 Britska delavska stranka zmagala z neznatno večino pri volitvah Gotovo je, da bodo razpisane nove volitve v tem letu. Attlee bo sestavil novo vlado. Pri¬ čakuje se, da bo zavrgel socialistične načrte. Dva komunista izgubila sedeža v parlamentu Domače vesti Nov grob v Illinoisu London. — Velika Britanija se je obrnila na desno pri sploš¬ nih volitvah. Delavska stranka je komaj zlezla skozi in njena večina, katero je imela v prej¬ šnjem parlamentu, je bila osku¬ bena do kosti. Izid volitev je značilen. Prva poročila so. kazala, da bo delavska stranka zmagala z ve¬ liko večino, poznejša pa so po¬ drla upanje. Gotovo je, da bo¬ do razpisane nove splošne voli¬ tve v tem letu. Samo šest volil¬ nih distriktov izmed 619 še ni poročalo o izidu. Pet distriktov je na Škotskem, eden pa v Man¬ chester ju. Izid volitev v teh distriktih bo znan v pondeljek. Petnajst ur po zatvoritvi vo¬ lilnih prostorov je izgledalo, da bo imela delavska stranka veči¬ no 61 sedežev v parlamentu. Po¬ zneje se je slika spremenila in slišaie so se napovedi, da bo morda zmagala konservativna stranka. Sedaj izgleda, da bo imela de¬ lavska stranka 314 sedežev v parlamentu, konservativna 296, liberalna osem in irski naciona¬ listi dva sedeža. Dva komuni¬ stična poslanca sta bila poraže¬ na pri volitvah. To sta' Willie Gallacher in Philip Piratin. Harry Pollitt, tajnik komuni¬ stične stranke, in njegova žena, ki sta bila kandidata, sta bila pordzena. Delavska stranka je dobila 13,209,400 glasov, konservativna 12.408,808, liberalna 2,610,276, komunistična 91,746 neodvisna delavska stranka 4,112, neodvis¬ na stranka pa 58.856. Ostale po¬ litične grupe so dobile neznatno število glasov. Te volitve so bile najožje od leta 1910. ko je liberalna stran¬ ka, katere vodja je bil Herbert Asquith, dobila le dva sedeža več v parlamentu kot konserva¬ tivna stranka. Očitno je, da bo neznatna ve¬ čina delavske stranke v novem parlamentu paralizirala vlado. Kralj Jurij bo pozval premierja Attleeja kot načelnika delavske stranke, naj sestavi novo vlado. Attlee je sklical sejo članov ka¬ bineta, na kateri bodo razprav¬ ljali o oblikovanju nove politi¬ ke. McCormick pohva¬ lil diktatorja Franca Proglasil ga je za največjega generala Madrid, Španija. — Robert R. McCormick, izdajatelj čikaške Tribune, se je hitro sprijaznil s fašistično Španijo pod Francovo diktaturo, ko je priletel v Ma¬ drid z zastavo mrtve španske republike, naslikano na njego¬ vem letalu. Njegov prihod je povzročil senzacijo. McCormick je pojasnil, da je bila zastava španske republike nedolžna pomota, katero bo po¬ pravil. Njegovo letalo je okra¬ šeno z zastavami dežel, katere McCormick obiskuje. McCormick je dejal pred re¬ porterji, “da je generalisimo Franco morda naj večji general našega časa, gotovo pa je naj¬ večji general v Evropi, večji ne¬ go je bil Hitlerjev general Heinz Guderian.” Strinjal se je z re¬ porterji .španskih listov, da je Amerika odgovorna za sprožitev atomske vojne na svetu. “Američani smo divjaki, ’ je dejal. “Mi smo začeli to stvar z atomskimi bombami.’' Delavska vlada bo ostala na krmilu do aprila, ko bo predlo¬ žila proračun parlamentu. O tem se bo vršila debata. Potem bo lahko Attlee svetoval kralju, naj razpusti parlament in odre¬ di nove volitve. Znamenja so, da bo Attlee zavrgel socialistič¬ ne načrte, da bo vzdržal neznat¬ no večino v parlamentu na po¬ vršju. Koalicija laboritov z dru¬ go stranko ni mogoča. Liberalna stranka, ki je bila pred leti najmočnejša, je posta¬ vila 475 kandidatov. Samo osem je bilo izvoljenih. V prejšnjem parlamentu je imela deset sede- Carlinville, 111.—Dne 22. febr. je umrla Frances Podobnik, čla¬ nica društva 561 SNPJ, doma iz Št. Vida, Dolenjsko, v Ameriki 44 let. Tukaj zapušča moža Ma- tijeta in dve poročeni hčeri, brata Johna Spendala v Sheboy- ganu, Wis., brata Franka v Ren- tonu. Wash., polsestro pa v St. Louisu, Mo. Povožen od avta Sheboygan, Wis.—Joe Možina je bil povožen od avta, ko je šel preko ulice. Nahaja se v bol¬ nišnici z resnimi poškodbami. Star je 76 let, doma od Topolca, II. Bistrica, Notranjsko. Prija¬ telji ga lahko obiščejo. Iz Clevelanda zev. Kaj je obrnilo tok proti so¬ cialistom, ki so imeli v prej¬ šnjem parlamentu solidno veči¬ no? V volilni kampanji so kon¬ servativci pod vodstvom bivše¬ ga premierja Churchilla vodih ofenzivo, laboriti pa so bili v de¬ fenzivi. To je bil en vzrok, da se je delavska stranka komaj prerinila skozi volitve. Konser¬ vativci so dobili glasove kmetov in poljedelskih delavcev, ki so pri volitvah 1. 1945 podprli de¬ lavsko stranko in ji omogočili si-; jajno zmago. Na splošno se pri¬ znava, da je bil Churchill spret- j nejši v kampanji kot Attlee in | drugi voditelji delavske stranke. Oh je a- -svojih .govorih- apeliral: na elemente, ki so proti vojni in s tem pridobil glasove mnogih volivcev. Churchill je dal za¬ gotovilo, da bo storil korake za obnovo razgovorov med ruskim premierjem Stalinom in vodite¬ lji zapadnih držav v svrho do¬ sege sporazuma, ki naj bi kon¬ čal mrzlo vojno- med vzhodom in zapadem, če bo njegova stranka zmagala pri volitvah in bo on imenovan za premierja. To je bila prebrisana poteza z njego¬ ve strani in gotovo je premotila mnogo volivcev. Skoro vsi člani Attleejeve vla¬ de, ki so bili kandidati, so zma¬ gah. Ponovno so bili izvoljeni Attlee, Ernest Bevin, George Tomlison, C. W. Kev, George Isaacs, Stafford Cripps, Hartle;y Sha-Avcross, Harold Wilson, A- neurin Bevan in drugi. Bevan, minister zdravstva, katerega je Churchill napadal kot ministra bolezni v volilni kampanji, je zmagal z veliko večino v svojem distriktu. Cleveland. —- V bolnišnici je umrl Benedikt Martick iz Col- linvvooda, star 70 let, samski, ro¬ jen v Cerovici na Hrvatskem, v Ameriki od 1899, član HBZ. Tu¬ kaj zapušča brata Filipa. — Frances Maček iz bližnjega Char- dona se nahaja *v kliniki Five Points, kjer se je morala pod¬ vreči operaciji. — Frank Mervar iz CoIlinwooda je bil povožen od avta, ko je šel na delo, in se nahaja v. Collinwoodski kliniki. —• Pri družini Barmes (dekliško ime matere Mary Hiti) so se o- glasile rojenice in pustile sinčka, enako tudi pri družini James Požar. Nov grob v Penni Oakment. Pa-. •—Dne 22. febr. je pe dolgi bolezni umrl Anton Sorch, član društva 472 SNPJ v HarmaTvillu, star 61 let, doma iz Soče, Primorsko. Tukaj za¬ pušča ženo in tri sinove, v sta¬ rem kraju pa brata. Nev grob v W. Va. Coketon, W. Va. —- Radi srčne kapi je 10. febr. umrl John O- grinc, samski star 67 let,- doma iz Vel. Lašč, v Ameriki 50 let. Zapušča sestro Jennie Bombach v JohnstoAVnu, Pa., v Frostbur- gu, Md., pa brata Louisa. Nov grob v Kansasu Girard, Kans. — V bližnjem Edisonu je 18. febr. po kratki bolezni umrla Barbara Burgar, rojena Masel, članica društva 225 SNPJ, stara 57 let, doma iz Spodnje Loke, fara Krašnja. Gorenjsko, v Ameriki od 1913. Poročila se je v Breezv Hillu, kjer je živela do 1917, od tedaj pa v Edisonu. Mož je umrl 1. 1941. Zapušča tri sinove in mla¬ doletno hčerko, katerim društvo izreka globoko sožalje. Kolizija dveh vlakov nadulične železnice Chicago. — Dva vlaka nad- ulične železnice sta treščila sku¬ paj na postaji North AA 7 e,-Hal- sted. Oba sta skočila iz tira po koliziji. 45 oseb je bilo' ra¬ njenih in nekatere so morah od¬ peljati v bolnišnice. Aretacije ameriških vojakov v Nemčiji Frankfurt, Nemčija. — GlaAmi stan ameriške okupacijske ar¬ made je razkril, da je bilo enajst ameriških vojakov aretiranih. Obtoženi so posilstva nemških žensk, tatvine in ropanja. Vsi bodo postavljeni pred vojaško sodišče. Novi krvavi izgredi v Pakistanu NeAv Delhi. Indija. — Sem do¬ spelo poročilo omenja izbruh novih krvavih izgredov v Dacci, Pakistan. Čez 300 ljudi je bilo ubitih in ranjenih v izgredih. Nova preizkušnja atomskih bomb Vojaške enote bodo poslane na Pacifik Washington, D. C. —Obrambni department je naznanil, da se bo vršila nova preizkušnja atom¬ skih bomb pri otoku Enhvetoku na Pacifiku. Več vojaških stav¬ bnih in inženirskih enot bo kma¬ lu odrinilo tja, da bodo zgradile poslopja in druge projekte. Vojaški inženirji bodo delali pod generalom F. B. Butlerjem. bivšim poA 7 eljnikom inženirske brigade Fort Belvoiru, Va. Kontrakt za zgradnjo poslopij, vojaških barak in drugih projek¬ tov je dobila inženirska firma Holmes & Narver v Los Ange¬ lesu, Cal. Otok EniAvetok je bil pozori- šče preizkušenj atomskih bomb v maju 1. 1948. Takrat niso bile zgrajene trajne stavbe, ker niso bile nove preizkušenje atomskih bomb predvidevane. Lani je fe¬ deralna komisija za atomsko e- Ogrska naslovila noto v Ameriki Zahteva znižanje števila diplomatov Budimpešta, Ogrska. —Ogrska vlada je nasloAdla noto Ameriki in Veliki Britaniji z zahtevo, naj znižata število članov diplo- matičnih štabov v Budimpešti. Naglasila je, da sedanje število članov daleč prekaša ono v pred¬ vojni dobi. Zahteva je odmeA 7 obravnave proti Robertu A. Vogelerju, a- meriškemu državljan ju in pod¬ predsedniku International Tele¬ phone & Telegraph Co., ki je bil spoznan za krivega špionaže in sabotaže in obsojen na 15 let je¬ če. Vogeler je pred ljudskim sodiščem, ki je izreklo obsodbo, priznal krivdo, Anglež Edgar Sanders, pomoč¬ nik Vogelerja, je bil obsojen na 13 let zapora, dva Madžara na smrt, trije pa na več let ječe na isti obravnavi. Ogrska vlada je naglasila v noti, da ie obravnava proti špio- nom in saboterjem dokazala, kakšne namene zasledujeta A- merika in Velika Britanija z vzdržavanjem velikega števila članov diplomatičnih štabo\ 7 v Budimpešti. Čistka v progre¬ sivni stranki Wallace odprl konvencijo v Chicagu Chicago. — Henrv! A. Wallace je odprl drugo koilVetičijo pro¬ gresivne stranke z novo noto. Ta je bila čiščenje v. stranki, da se odstrani znamka komunistič¬ ne dominacije. Množica 1,500 oseb, med temi 700 delegatov iz 35 držav, je aplaA T dirala Walla- ceu, ko je govoril. “Komunisti imajo svojo stran¬ ko in mi svojo,” je dejal. Potem je dostavil: “Skušah ne bomo odstraniti iz stranke nobenega posameznika zaradi sedanje ah prejšnje znamke v času svetoA 7 - ne tragedije.” Wallace je v s\ 7 ojem govoru utihnil govorice, da bo izstopil iz progresivne stranke. Naglasil je potrebo ojačanja stranke. “Zavedam se, da mora progre- sivna stranka, ki je prišla na dan z mirovnimi predlogi, iti preko diskreditiranja kombina¬ cije zlobnega natolcevanja in lastnih napak,” je dejal. “Nobe¬ nemu ne smemo dopustiti, da bi postaAdjal Rim, Moskvo ah Lon¬ don pred Washington. Mi smo tukaj kot ameriško ljudstvo, A- meričani najprej in A’selej. Po¬ kazati moramo, da naša stranka ni povezana s tajnimi vrAdcami, ki nas bi manipulirale.” Wallace je v svojem govoru kritiziral TrumanoA '0 doktrino z vsemi njenimi prh 7 eski od Mar¬ shallovega načrta do vodikove bombe. Predlagal je osvojitev sledečega programa: i Javna deklaracija držav v at¬ lantskem paktu, da se ne bodo prA r e peslužile atomskega orožja. Diplomatična pogajanja med Ameriko in Sovjetsko unijo za dosego sporazuma o mednarodni kontroli atomske energije in o- rožja. Sporazum naj bi določal nadziranje po Združenih naro¬ dih. Wallace ie dejal, da bi moral biti glaAmi namen ameriške zu¬ nanje politike ne samo prijatelj¬ stvo z zapadnimi državami, tem¬ več tudi prijateljstvo z Rusijo, Kitajsko, latinskimi državami in ljudstvi v kolonijah. PohA 7 alil je predlog senatorja McMahona. naj bi Amerika potrošila $50,- 000,000,000 v petih letih za sve¬ tovni mir, ne za oboroževanje, ki vodi v noAm Amjno. nergijo sugerirala nadaljnje pre¬ izkušnje atomskih bomb. OBRAVNAVA PRO¬ TI RUDARSKI UNIJI ODREJENA Obtožena je preziranja odredbe federal¬ nega sodišča Washingion, D. C. — Obrav- nava proti rudarski uniji UM¬ IVA je bila -odrejena in pričela se bo v pondeljek. Obtožena je preziranja odredbe federalnega sodišča, da se mora 372,000 staA-- kujočih rudarjev na polju meh¬ kega premoga vrniti na delo. stavkarji se nočejo pokoriti od¬ redbi in so ponoA 7 no izjaA 7 ili, da ne bodo delali brez pogodbe. Federalni sodnik Richmond B. Keech, ki je izdal odredbo, je v petek zaA-rnil argumente od- vetnikdA 7 unije, da je odredba nelegalna. Pomožni federalni justični tajnik H. G. Morison je pred sodnikom orisal črno sli¬ ko situacije, ki je posledica stav- ke rudarjev. Apeliral je na Keecha, naj stori odločne kora¬ ke in prisili stavkarje v vrnitev na delo. John L. Lewis, predsednik li¬ nije, ni obtožen preziranja od¬ redbe, ker je že dvakrat pozval staA 7 karje, naj se A 7 rnejo na delo. Po zaslišanju pred sodiščem je odpotOA 7 al v Springfield, 111., kjer je bil njegov brat Thomas najden ustreljen. Urad mrliške¬ ga oglednika v Springfieldu je poročal, da je Thomas izvršil samomor. Industrije odpuščajo delavce zaradi pomanjkanja premoga. Doslej je bilo odsloidjenih čez 100,000 delavcev in gotovo je, da se bo število povečalo prihodnji teden, če ne bo st avka rudarjev kmalu končana. Dosedanja po¬ gajanja med uradniki rudarske unije in operatorji niso prinesla nobenega rezultata. Chicago. — Vse ljudske šole bodo zaprte prihodnji petek, da se ohranijo pičle zaloge premo¬ ga, pravi naznanilo mestnega šolskega odbora. Pouk je bil o- mejen na štiri dni v tednu. O- krog 385,000 šolarjev bo imelo počitnice v petek. Šolski odbor sodi,' da bo pri¬ hranil 15 odstotkov premoga, ker bodo šole zaprte ob petkih. Edina svetla slika v situaciji je poročilo, da je progreshma rudarska unija sklenila pogodbo z lastniki štirih premogovnikov. Člani te unije se bodo vrnili na dele v te premogovnike v pon- deljek. Odločitev sodišča ustavila zaslišanja NeAV York. — Odločitev fede¬ ralnega vrhovnega sodišča v za¬ devi deportacije kitajskega mor¬ narja je začasno ustavila zasli¬ šanja o deportacijah tujcev v New Yorku. Sodišče je odloči¬ lo. da je bilo zaslišanje; kitaj¬ skega mornarja nelegalno. Med onimi, proti katerim je bilo od¬ rejeno deportacijsko postopanje, je nekaj članov ameriške komu¬ nistične stranke. Francoski general za splošno razorožitev Pariz. — General Pierre Bil- lotte je predlagal splošno razo¬ rožitev v članku, katerega je ob¬ javil list Monde. V tem je na¬ glasil, da bo le splošna razoro¬ žitev garantirala mir sA 7 etu. Bil- lotte ie Al načelnik francoske vojaške misije pri Združenih narodih. Stavka železničar¬ jev odložena Washington, D. C. — Stavka članov bratovščin železniških iz- preAmdnikov in spremnikov je bila odložena. Predsednik Tru¬ man je imenoval posebni odbor, ki bo skušal izravnati spor med železničarji in kompanijami. Christoffel spo¬ znan za krivega Zagovornik bo tiral zadevo pred vrhovno sodišče Washingion, D. C. — Harold Christoffel, bivši predsednik a\ 7 tne unije a 7 Milwaukeeju, je bil ponovno spoznan za krivega, da se je lagal, ko je pred kon¬ gresnim odsekom pod prisego izjaAdl, da ni komunist. Obtože¬ nec je mirno sprejel na znanje izrek porote, da je kriv. Kazen je dve do deset let za¬ pora. Pričakuje se, da bo izre¬ čena prihodnji teden. Christof¬ fel je bil prAdč spoznan za krive¬ ga na obraAmavi 1. 1948 in obso¬ jen na dA 7 e do šest let ječe. Ob¬ sodbo ie razA 7 eljavilo vrhovno sodišče iz tehničnih razlogov. O. John Rogge, zagovornik Christoffela, je izja\ 7 il pred re¬ porterji, da bo zadevo ponovno tiral pred vrhovno sodišče, če bo treba. Christoffel je bil obtožen, da je lagal pred kongresnim dob¬ skim odsekom, ko je nastopil pred njim 1. marca 1. 1947. On je trdil, da ni bil nikdar član komunistične stranke. Ta kon¬ gresni odsek je takrat vodil pre¬ iskavo subverzivnih aktivnosti A 7 delavskih unijah. Priče, ki so nastopile na prvi obravnavi, so izjavile, da je bil Christoffel orodje komunistične stranke, ko je oklical staA 7 ko pro¬ ti Allis-Chalmers Mfg. Co., ki je ;zdeloA 7 ala pritikline za ameriške bojne ladje. Starčka je bila okli¬ cana, preden je Hitler pretrgal pakt z Rusijo z napadom na So- vjetsko unijo. Formiranje armade v vzhodni Nemčiji Uradniki zapadnih držav vznemirjeni Frankfurt, Nemčija. — Formi¬ ranje armade a 7 vzhodni Nemči¬ ji je že prišlo do točke, ki vzne¬ mirja uradnike zapadnih držav. Poročila trdijo, da armada šte¬ je že 45,000 častnikov in voja- koA 7 . Ta armada, ki je označena kot ljudska policijska sila, bi lahko ojačila sovjetsko okupacijsko armado v vzhodni Nemčiji. Predstavlja oporo onih Nemcer 7 , vojakov in civilistov, ki so uver- jeni, da je treba storiti korake in ustanoAdti podlago močni vo¬ jaški sili. V vzhodni Nemčiji je bila u- stanovljena tudi vojaška bra¬ tovščina, katero tvorijo bivši nemški vojaški častniki. Vodi¬ telji te so uverjeni, da bo prišel čas, ko bo morala vzhodna Nem¬ čija braniti zapadno nemško re¬ publiko. Voditelji bratovščine se ne zmenijo za izjavo, katero je podal pred nekaj tedni John J. McCloy, ameriški A 7 rhoAmi ko¬ misar, a 7 Stuttgartu, da Nemčija ne bo imela armade, ne morna¬ rice in ne letalske sile. Napo- A 7 edali so, da bo armada v A 7 zhod- ni Nemčiji štela 75,000 častnikov in vojakov v tem letu. Preiskava smrti ameriškega diplomata Dunaj. — Stotnik Eugene S. Karpe je bil vržen ali pa je sko¬ čil iz brzovlaka Orient, ko vozil skozi avstrijski tunel. On je bil vojaški ataše ameriškega poslaništva v Romuniji. Znan je bil kot prijatelj Roberta A. Vogelerja, ameriškega državlja¬ na, ki je bil obsojen na obravna¬ vi pred ogrskim sodiščem na 15 let ječe na obtožbo špionaže in sabotaže. Ameriške oblasti na Dunaju domnevajo, da Karpe ni izvršil samomora, man 7 eč je bil ATŽen skozi okno vlaka. PREMIER TITO ORISAL NOTRA¬ NJE PROBLEME Obljubil je, da se bo pritisk na kmete zmanjšal Belgrad. — Govori premierja Tita v volivni kampanji so po¬ stali predmet diskuzij med pre¬ bivalci Belgrada, prav tako nje¬ govo svarilo zapadnim državam. V enem se je dotaknil notranjih A 7 prašanj in problemov. Nagla¬ sil je, da nasprotniki socializma ne bodo izvoljeni pri volitvah. “Dva programa ne moreta ob¬ stajati v naši deželi,” je dejal. “ReA 7 olucija je brutalna stvar, dasi jo hočemo izvesti z čim manjšimi žrtvami in potežkoča- mi. Ako nas bo kakšna stvar ovirala na naši poti, bo izločena. Predvsem hočem poudariti, da edino slabiči, ljudje, ki priča¬ kujejo, da jim bo nekaj padlo z neba, ne da bi delali in žrtvo¬ vali, nam lahko nasprotujejo pri naših volitvah.” Tito je v svojem govoru o no¬ tranjih problemih obljubil, da se bo pritisk na kmete, ki tvori¬ jo 75 odstotkov prebAalstva, po¬ stopno znižaval. Odredba, ki zahteA 7 a, da mora kmet izročiti prašiča vladi, bo revidirana. Vla¬ da bo zahtevala samo 25 funtoA 7 masti od prašiča. Tito je dal tudi zagotovilo, da bodo storjeni koraki proti nižjim uradnikom, ki nastopajo robato proti kme¬ tom. Naznanil je, da Jugoslavi¬ ja ne bo izvažala masti in pše¬ nice, zaeno pa je podal statistič¬ no poročilo o žAini, ki razkriva ekonomsko stanje dežele. Poročilo pravi, da je v Jugo¬ slaviji sedaj 11,612,140 ovc in 5,445,550 glav gOA 7 eje živine. To je A 7 ečje število v primeri z onim leta 1939. V Jugoslaviji je se¬ daj 1,190,636 več prašičev nego jih je bilo 1. 1939. Tito je omenil te številke, da podpre trditev, da je dovolj .živine v deželi za pre¬ hran j e vnanje prebivalstva. Pri¬ znal je, da so nekateri ljudje prikrajšani pri živilih, toda od- gOA 7 ornost je v distribuciji. Da¬ si se je mestno prebAalstvo po- A 7 ečalo za 900,000 oseb po zaklju- čenju A 7 cjne, je dobilo samo 8,000 A r agonov pšenice od celotnega pridelka 288,000 vagonov (2,- 886,620 ton). Tito je dejal, da 5,400,000 prebivalcev, ena tretji¬ na, dobiva živila v odmerkih. Vlada ni zadostno povečala pro¬ dukcije pridelkov kljub izvaja¬ nju programa kolektivnega ob¬ delovanja zemlje, ker ne more dobiti do\ 7 olj poljedelskih stro¬ jev. Ležišče urana odkrito v Wyomingu Pregled radioaktiv¬ ne rude naznanjen Sudance, Wyo. — Ležišče ura¬ na in redkega oksida je bilo od¬ krito v goroA 7 ju Bear Lodge. Poročilo pravi, da je ležišče naj¬ večje na sA 7 etu. A. J. Katches, rudniški inže¬ nir v službi Telmor Engineering Corp., je dejal, da je ležišče ti¬ rana in oksida odkril v avgustu lanskega leta, toda naznanilo je bilo zadržano, dokler ni bila ru¬ da temeljito ocenjena. • Besednik federalne komisije za atomsko energijo v Washing- tonu je izjavil, da bodo člani ko¬ misije pregledali radioaktivno rudo, katero jim je poslal Mor¬ ris Mantell, predsednik Telmor Corp., katere glavni stan je v Chicagu. Mantell je dejal, da prve preizkušnje se niso dobro obnesle, poznejše pa so bile u- spešne. Dostavil je, da sta on in Katches skupno delala pri vojnih projektih. UR' l UHO pijaK. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLADILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orgu at kad publi*h*d by SIotmu JUttoui EmIMt Naročnina xa Združen« država (ixvan Chicaga) in Kanado M.tG na leto, $4.00 za pol leta, $2.00 za četrt leta; za Chicago in okolico Cook Co., $9.50 za celo leto, $4.75 za pol leta; za inozemstvo $11.00. Subscriplion rates: for the United States (excepl Chicago) and Canada $8.00 per year, Chicago and Cook Countv $9.50 par yaar, foreign countries $11.00 per year. Ceno oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenaročenih člankov se ne vračajo. ..Rokopisi literarna vsebina (črtica, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju la v slučaju, ča je priložil poštnine. Advertising rates on agreement—Manuscripts of Communications and unsolicited articles vrill not ba returned. Othcr manuscripts. such as stories, plays, poems, elc., wili be returned to sender only when accompanied by self-addressed and slamped anvalopa. Naslov na vse. kar ima stik s Ustom PROSVETA 2657-59 So. Lawndal« AChicago 23. Illlnola 'fjia&avL A na&Ik. naMlbirt Nekoliko iz zgodovine slovenskih rudarjev v Coloradu II. 138 Špioni in špionaža Zadnje čase je bilo v ameriški javnosti zopet precej prahu o špionih in špionaži. Sicer je to že stara povest, ki se razlega skoro brez presledka ves čas po vojni. Za to v glavnem skrbe razni kongresni odbori in posamezni “ljudski“ zastopniki, pred¬ vsem pa notorični neameriški odsek nižje zbornice, ki je stalno na lovu za “rdečimi” copernicami in špioni. Del tega poglavja je bil Hiss-Chamberlainov proces, ki še ni končan, odnosno je v prizivnem stadiju. Del te histerije je Cop- lon-Gubičev proces, ki se tudi že vleče skoro tri mesece. Kot znano, je bila miss Coplon uslužbena v justičnem departmentu in bila zalotena, da je koketirala z ruskim inženirjem Gubičevem, ki je bil uslužben v štabu Združenih narodov. Dali sta bila “za¬ ljubljena”, kakor pravita ali pa sta igrala kako drugo igro, je zavito še v meglo. Zadnje dni smo čitali o nadaljnjih cvetkah iz špionažnega vrta. Na Ogrskem je bil zadnji teden obsojen na 15 let ječe radi špio- naže Robert Vogeler, podpredsednik International Telephone and Telegraph Co. Senator McCarthy (rep., Wis.) je bobnel po de¬ želi in bobni v kongresu, da je v državnem departmentu odkril čez 80 “komunističnih špionov” in enega celo v Beli hiši, kjer baje piše Trumanove govore. Ker bo senat odredil preiskavo, bomo v tem najbrže še precej slišali. Bolgarija je obtožila ame¬ riškega poslanika Heatha, da je v Sofiji vodil špionažo in v po¬ slaništvu več mesecev skrival nekega bolgarskega “vohuna”. Ker bolgarska vlada ni hotela umakniti te obtožbe, je Amerika zadnje dni z njo pretrgala diplomatične odnošaje. V Chicagu so zadnje čase že tri kompanije odslovile nekaj de¬ lavcev, ker niso hoteli položiti “prisego lojalnosti”: podpisati iz¬ jave, da niso komunisti. To je tudi del te histerije. Walsenburg, Colo. — Kakor sem že omenil, se je društvo št. j 66 SNPJ v času stavke J. 1922 preselilo iz Delague v Trinidad, kjer še danes lepo napreduje. Pozneje se je ostalo članstvo društva 373 v Primeru pridru¬ žilo k društvu 66. Zadnji tajnik društva 373 je bil Frank Slano- vec, kateri še živi v Segundu. Nekaj let pozneje je bilo usta¬ novljeno angleško poslujoče dru- i štvo 714 SNPJ, katero še posluje in mu tajnikuje Slovenka Marv j Swifft. V letih 1927-1931 so zaprli ve¬ liko število premogovnikov. Na¬ ši rojaki so se pričeli izseljevati v razne kraje po širni Ameriki. Nekateri so odšli v industrijska mesta, veliko pa na kmetije, na katerih so mnogi dosegli dobre uspehe. V letu 1927 so bila v teku po¬ gajanja za združitev društev 66 (Trinidad) in 201 (Ludlow). Mnoge, ki so vodili pogajanja, že krije zemlja. Ti so: Martin Kovach, Michael Fatur, Frank Potochnik in Joe Softich. Med živimi so še John Dragi Ivan! — Šest mesecev : sem v deželi, kjer se odpravlja vse staro in preživelo ter gradi na socialističnih temeljih novo * gospodarstvo. Poraja se tudi nov človek, kateri ne bo gledal preko grobov v drugi boljši svet, Slika kaže tovarno ur Wallham Waich Co. v k ; je ustavila obrat “zaradi pomanjkanja naročil, delavcev je zgubilo delo. ker ga lahko sam zgradi na tej I zemlji, kjer živi. Ko sem prejel štiri izdaje j “Svobodne besede,” sem se š.e bolj odločil, da se odzovem po- j vabilu uprave prve avtomobil¬ ske tovarne v Sloveniji in da Ti bom pisal o resničnih razmerah I v novi “Titušovi” (po .Tvoje) Ju- | goslaviji, ker si se izrazil, da boš verjel meni, če Ti bom pisal. Ko sem pregledal poslane | “Svobodne besede,” nisem mogel j verjeti, da bi Ivan Molek, bori- Massachuseiisu, | telj proti verskemu in drugemu ' Več kot 1,000 nazadnjaštvu, širitelj naprednih ; socialističnih idej med sloven- ■ skimi naseljenci v Ameriki, brez Hribarnik v, Trinidadu in Joe Chesnik, kate- vzroka stopil v vrste sovražni- pa je tajnik Joe Kolenc. On je SNPJ. Tajnikjebil Joe Zupan-! kov nove j ugos i av ije in ponav- George ljM. iste laži in natolcevanja o j partizanih in jugoslovanskih vo¬ diteljih, kot so jih in jih še ved- I no ponavljajo klerofašisti pod Vatikana, zakletega sovražnika vseh naprednih idej. Zadnje dni smo čitali še o nekem drugem špionu, ki nas, zlasti pa Slovence, Hrvate in druge Slovane v zapadni Pennsylvaniji še najbolj zanima. In ta senzacija je več ali manj znani “ko¬ munist” Matt Cvetič iz Pittsburgha. Zadnje dni se je sam raz¬ krinkal kot vladni špion, član tajne zvezne policijske službe '•— FBI. V tej službi je bil od 1941 do zadnjega časa, ko je sklenil, da stopi na plan in se ameriški javnosti, zlasti pa reakciji pred¬ stavi kot velik junak. In pittsburški dnevniki, med najbolj re¬ akcionarnimi v deželi, so ga res prikazali za velikega junaka •— isti dnevniki, ki so ga zadnja leta bičali in šmirali kot “nevar¬ nega komunista.” Kakor čitamo v Pittsburgh Pressu, ki ga nam je poslal eden naših “oldtimerjev”, je bil Cvetič zelo premeten “komunist”, ki je znal svojo špionažo izredno dobro skrivati, da mu tudi vodilni komunisti niso mogli do živega, čeprav so ga parkrat osumili. Za to službo ga je pridobil neki tajni agent leta 1941, ko je delal pod “civil Service” v državnem uradu za uposlevanje. Na tem položaju je kmalu dobil zaupanje vodilnih komunistov, ker je nastavljal na dobre službe njihove ijudi. Zato so ga leta 1943 tudi sprejeli v stranko, češ da je “ali right”. V stranki se je kmalu uveljavil in bil imenovan kot član v narodnostni odbor — v organ, ki daje direktive tujerodnim ko¬ munističnim skupinam in skrbi, da se posamezniki vrinejo na vodilne položaje v njih organizacijah in jih spremene v “sopotni- ške”. V tem narodnostnem odboru ima vsaka narodnost svojo sekcijo in Cvetič je postal- tajnik slovenske sekcije. Kljub temu, da so komunisti med nami (Slovenci) bolj redki, je Cvetič izja¬ vil, da je imela ta sekcija svoje postojanke v Johnstovvnu, Pitts¬ burghu, Clevelandu in Chicagu. Na tem položaju je Cvetič naj¬ brže imel bolj malo dela, vendar pa je uspel, da se je vrinil v eksekutivo Sansa. Udejstvoval se je tudi v Slovanskem kon¬ gresu in bil v zapadni Penni desna roka Georgea Wuchinicha, ki je po vojni nastopal kot progresivec, pred nekaj meseci pa se je pokazal za 100' < stalinista. Naloga Cvetiča, kakor vseh sličnih tajnih agentov, je bila, da je FBI zalagal z informacijami o posameznih komunistih in “ko¬ munistih”, kakor tudi o organizacijah, v katerih je bil aktiven. Kakor ga citira Pittsburgh Press, je zadnja leta dal “karakte¬ ristiko” ali podatke o več ko tisoč članih komunistične stranke v Pittsburghu in okolici. Določen je bil tudi, da nastopi kot vladna priča na zadnjem procesu, ki se je vršil devet mesecev v New Yorku proti 11 glavnim voditeljem komunistične stranke, toda se je tožilec zadnji hip premislil in ga poslal nazaj v Pitts¬ burgh. Predzadnji teden je pričal za zaprtimi vrati pred pitts- burškim antikomunističnim odborom, kateremu načeluje znani poljski politikaš in sodnik Blair F. Gunther. Zadnji teden pa je nastopil v Washingtonu pred kongresnim neameriškim odborom. Vsekakor kaže, da bo Cvetič zdaj postal nekakšen — drugi Budenz. Sreča za ameriško reakcijo in FBI je, da se tudi v tej deželi nahaja komunistično gibanje. Če bi ne bilo te stranke, bi jo FBI in izganjalci komunističnega Belcebuba morali ustanoviti. Tem elementom je ta stranka najbolj potrebna, kajti jim služi za ustvar¬ janje in lovenje rdečih strahov, za širjenje histerije. Če bi ne bilo teh “Belcebubov”, je vprašanje, nad kom bi grmeli, kje do¬ bili pretvezo za gradnjo tajnega policijskega aparata za terorizi¬ ranje ljudstva, zlasti pa progresivnih elementov. Kakor vse kaže, je komunistična stranka zadnja leta tako na trpana s tajnimi agenti, da je vprašanje, kdo je komunist in kdo špion, v službi FBI. Sicer ima FBI svoje agente tudi v vseh dru gib delavskih in količkaj liberalnih ali progresivnih organizaci¬ jah. Kako lazšiijeno je to špionsko omrežje širom dežele, je zna¬ no le malo skupini, ki je na čelu FBI in zunanje “inteligenčne” službe, v službi katere je bil tudi prej omenjeni Vogeler. FBI namerava to mrežo še razširiti, za kar od kongresa zahteva zvi¬ šanje apropriacij za šest milijonov dolarjev — $56 milijonov za prihodnje,fiskalno leto. Zunania vohunska služba pa sploh raz- ri je sedaj predsednik društva SNPJ v Helperju, Utah. Vzrok, da ni prišlo do združenja, je, ker pač vsak svoje ljubi in tako smo tudi mi ljubili svoje, radi tega ni hotela popustiti ne ena ne druga stran. Morda je bilo koncem konca tako pravilno, kajti obe društvi še vedno do¬ bro obstojata. V tistih letih se je naselilo precej Slovencev v Trinidadu. Nekateri so delali v okoliških premogovnikih, nekateri pa so se podstopili.v trgovini in dobro uspeli. Nekateri so bili zelo na¬ klonjeni SNPJ in pomagali na veselicah in pri drugih akcijah. Smrt je prerano ugrabila zakon¬ ca Joeva in Anno Softich, katera sta bila zvesta SNPJ. Leta 1929 se je zopet vršila konvencija SNPJ. Na prejšnjih nas je vedno zastopal dober jed- notar Martin Kovach, toda član¬ stvo si je želelo spremembe. Sklicana je bila skupna seja društev 66 in 201 v Trinidadu. Seji je predsedoval Mike Fatur. Udeležba je bila velika; udele¬ žilo se je je okrog 100 oseb. Ar¬ gumenti so bili zelo ostri, na koncu pa sem bil izvoljen jaz z veliko večino za delegata 9. red¬ ne konvencije SNPJ. Naj še omenim, da smo volili dvakrat, ker prvič nismo pravilno glaso¬ vali. Ker je bilo tiste čase v okolici veliko število samskih članov SNPJ, smo precej časa agitirali za svoje lastno pokopališče. Ide¬ ja je bila dobra. Največji zago¬ vornik za to idejo je bil sedaj že pokojni George Preskar. Ta ideja je zato zaspala, ker se ni¬ smo mogli- zediniti za prostor, ali bi ga kupili v Trinidadu ali v Aguilaru. Tako je stvar osta¬ la le pri želji. Naj še omenim društvo, št. 201. To društvo je šlo skozi največje delavske boje v vseh letih svo¬ jega obstoja. Bilo je preganja¬ no kot divja zver. Pred leti je zborovalo v Ludlowu, kjer se je sej udeleževalo veliko število število članstva, pozneje pa so se obdržavale. seje v Delagua. Tam je bil ustanovljen tudi mla¬ dinski krožek, kateri je zelo do¬ bro napredoval pod vodstvom Joeva Trunka. Po njegovem od¬ hodu pa je prenehal z aktivnost mi. Zadnje čase pa zopet zboru¬ jejo v Ludlotvu. Toda zadnje ča¬ se se tudi večina članstva seli v mesto Trinidad. Ako se ne motim, temu društvu sedaj taj¬ nikuje John Klobas iz mlajše ge¬ neracije. V Aguilarju je društvo št. 381. Pred leti mu je tajnikoval George Preskar, kateri je bil tu¬ di delegat na deseti redni kon¬ venciji 1. 1933 v Chicagu. Sedaj 27 SNPJ, toda društvo je štelo le malo članov, kateri so pozneje prestopili k drugim društvom, tako da je bilo to društvo razpu¬ ščeno. Angleško poslujoče druš¬ tvo št. 694 pa se je v času depre¬ sije pridružilo k št. 299. Zadnja Tajnica je bila Pavla Urban. V Walsenburgu je bila usta¬ novljena tudi zadružna trgovi¬ na, katera pa je morala vsled slabih razmer in depresije pre¬ nehati. Poslovodja je bil Marko bil delegat na pittsburški zdru- 1 ževalni konvenciji SNPJ-SSPZ, to je bilo leta 1941. V imenovanem mestu je izgu¬ bilo življenje precejšnje število naših rojakov, in sicer v raz- strelbah in tudi drugih nesrečah. Premogovniki so sedaj zaprti. Walsenburg leži 38 milj se¬ verno od Trinidada in 50 milj južno od Puebla. V Pueblu je sedež društev 21 in 577 SNPJ, kakor tudi društev drugih slo¬ vanskih podpornih organizacij. Takrat so bila v Walsenburgu in okolici tri društva SNPJ. Tajnik cic, društva SNPJ pa Stiglich. Kmalu po združitvi pa je sprejela tajništvo sestra Louise Zupančič, ki mu je zve¬ sto tajnikovala do 1. januarja | vo dst VOm 1950, sedaj pa je tajnik spodaj podpisani. V Walsenburgu imajo svoja društva tudi Ameriška bratska zveza, Zapadna slovanska zveza in Hrvatska bratska zajednica. Društvo SNPJ je največje, kajti .šteje 350 članov v obeh oddel- Res je, v novi Jugoslaviji še ni vse z rožicami postlano. De¬ žela, ki je bila v tako veliki me¬ ri razrušena, požgana in izropa¬ na, je po vojni v tako kratkih letih obnovila in popravila vse ruševine, izgradila ogromne no¬ ve tovarniške objekte, električ- se belogardisti tizanskimi kih. Pred nekaj leti so društva 299 ! ne centrale, nove železniške pro- SNPJ, št. 101 ABZ in št. 44 ZSZ ' ge, mostove, tlakovane avtomo- društva 299 je bil veliko let Mar- 1 kupila skupno dvorano oziroma j bilske ceste, predore, nova me- ko Težak, kateri živi sedaj nekje dom, kateri prav lepo napredu- ! sta, nove naselbine, šole, ljudska v Denverju. Predsednik pa je bil j j e . Nadzorni odsek je meseca zbirališča, z drugimi besedami, že pokojni Frank Tomšič. j januarja poročal, da imamo še j nova Jugoslavija se v vseh ozi- nasemili s par znaki in uganjali o gabne zločine v imenu partiza nov. Ti si pa kot socialist nase del gnusni belogardistični p ro pagandi, naperjeni proti ljudem kateri so toliko pretrpeli in do prinesli veliko žrtev za osvobo ditev domovine, Te stvari s. v svojem listu opisoval kot čisto resnico. Ali si se zavedal, da si se s tem postavil v vrste reakcije vseh barv? Govoril sem z mnogimi kmeti in meščani in z bivšimi partiza¬ ni. Prav tako z bivšimi belo¬ gardisti, katerim so bili zločini oproščeni in danes delajo za skupnost kot vsi drugi pošteni jugoslovanski državljani. Oni so mi pripovedovali o neverjetnih zločinih, sadizmu in izdajstvu. Sedaj priznavajo, da jih je zave¬ dla duhovščina in drugi okupa¬ torjevi prijatelji. Vsak napreden in pošten Ju¬ goslovan, pa naj se nahaja kjer koli, tudi Ti, Molek, bi moral bi¬ ti ponosen na Jugoslavijo, katera se sedaj naglo razvija v napred¬ no in industrijsko državo, v ka¬ teri bo imel človek še pred roj¬ stvom zasiguran dostojen živ¬ ljenjski obstanek. Da, v novi Jugoslaviji je soci¬ alna revolucija v zamahu; v njej se- gradi socializem. Priporočil Ti bi, dragi Ivan, da bi se v to stvar malo bolj poglobil in spremenil Tvoje napačne mne¬ nje. Pozdravlja Te Tvoj— Jože Menton. V Ojo (izg. Oho) je bila št. tisočak v blagajni. Seveda, ta denar se bo potrošil za popravi¬ la. Sedanji odbor: Predsednik Edward Tomšič, tajnik Louis Pa¬ pež in blagajnik John Fink. Naj se zopet vrnem k delav¬ stvu. V tej okolici je bilo tiste čase zelo veliko rovov. Naj zač¬ nem z juga proti severu in po¬ tem proti zapadu: Rouse, Les- ter, Preor, Hezron, Idile, Raven- wood ali Simson, Cameron, Glo¬ be, Valsen, Robison 1 in 2, Mit- chel, Solar, proti zapadu pa Tol- rib pretvarja v moderno indus¬ trijsko deželo. To vse z lastnimi sredstvi in trdim delom. Ni čud¬ no, če so življenjske potrebščine drage, kajti z denarjem se gradi težka industrija, plačujejo novi stroji, kateri bodo gradili v iz¬ gotovljenih novih tovarnah nove stroje, v korist vsemu delovne¬ mu ljudstvu. V novih jugoslovanskih indus¬ trijah ima delavstvo odločilno besedo, si določa plače in nor¬ me dela, voli svoje načelnike Velenorišnica Walshville, 111. — Urednik je Težak. Vzlle vsej pomoči je dru-j tek, Picktu, Mittland, Morning! sindikatov (unij) in ti imajo od štvo vsled depresije zelo naza- Glory, Gordon ali Skines, Tur-i^čdno besedo pri nastavljanju dovalo. Takrat se je tudi vršila ner 1 in 2, Big Four, Barbara in direktorjev, tajnikov in sploh prva veselica in preostanek je Alamo. Navedeni so samo veli- bil namenjen za zalaganje ases- ki premogovniki, manjše pa ni- menta. sem omenil. Ti rovi so sedaj ve- Na društveno iniciativo je bi- činoma zaprti. Da so naši lju- la organizirana okrožna federa- dje v času stavk trpeli tudi tu¬ ri j a SNPJ za Colorado in Nev Mexico, katera je od svoje usta¬ novitve naprej že veliko storila za SNPJ. Prva seja se je vršila v Trini¬ dadu. Sklenjeno je bilo, da se organizira federacijo in pozove vsa društva,’ da se ji pridružijo. kaj, ni nobenega dvoma, saj je bil v 1. 1927 obstreljen pokojni Pete Verbich, član SNPJ. Ve¬ liko pa jih je bilo zaprtih in pre¬ jeli so tudi batine, kajti tiste dni ni bilo usmiljenja z ubogimi premogarji. Mestece Walsenburg danes šte- Za predsednika je bil izvoljen J e okrog 8,500 prebivalcev. V podpisani, za tajnika-zapisnikar- j mestnem odboru sta dva Sloven¬ ja pa Tony Lovrovich. Na dru¬ gi-seji pa so bili izvoljeni sledeči odborniki: Predsednik Edvard Tomšič, zapisnikar George Pres¬ kar. Nadzorni odsek: Matt Kor¬ šič, Valentin Udovich, Rudolf Stajduhar in Frank Potochnik. ca, m sicer podpisani in J. J. Stimac. Njegova mati je člani¬ ca SNPJ. Naštel bi lahko še veliko za¬ služnih mož in žena, članic in članov, kateri se žrtvujejo za naše organizacije. Upam, da bo " adn ! Šim i 0rg ^ niZ ^ Cijami :, SNPJ od liudske milosti in beraške pa¬ lice, se v novi Jugoslaviji po ma- Mentonovo pismo Ivami Molku Naj še pristavim, da se je te se- naša - mladina prevzela vodstvo je udeležilo okrog 150 članov. Naša federacija še vedno po- še vedno prvači.. Upam, da sem sluje. Sedanji odborniki so: se izognil osebnosti, če pa misli Predsednik Frank Pechnik, pod- j kdo drugače, naj tu povem, da predsednik Blaž Strovas, tajnik | tega nisem storil namenoma. John Klancher, blagajnik John (Konec) Stonich, zapisnikar E d w a r d Edvard Tomšič Tomšič. Podpisani je zastopal društvo št. 299 na clevelandski konven¬ ciji, katera se je vršila 1. 1937. Tedaj sem bil izvoljen v glavni odbor. Leto pozneje je bil usta¬ novljen mladinski krožek št. 1 SNPJ, kateri je bil v prvih letih v vsem na prvem mestu. Seve¬ da, krožek je tieba vsakih pai p reS oditi, moz m razočaran let leorganiziiati, kei otioci hi- rojstni domovini in razume nje- tro odraščajo. ne težave. Več o njem in nje- Na pittsburški konvenciji je g 0 vi soprogi Liji bom pisal v društvo 299 zastopal pokojni mojem potopisu. Pred kratkim Frank Tomšič, na evelethski pa p a m i j e Jože pisal in omenil Blaž Strovas, sedanji predsed- da s t a bila z Ivanom Molkom nik. Po združitvi SNPJ in SSPZ dobra prijatelja in da mu je o se je tudi tukajšnje društvo j bljubil, da mu bo poročal o novi °P 10C e SSPZ združilo z društvom 299 j Jugoslaviji. Menton je meseca februarja vodstva tovarne. Prav tako jih imajo pravico odpoklicati. Kmetje, kateri so vključeni v zadrugah, določajo višek pridel¬ kov za oddajo državi po določe¬ nih cenah, za prehrano mestne¬ ga prebivalstva in industrijske¬ ga delavstva. Kmetje v svojih krajevnih ljudskih odborih dolo¬ čajo davke. Če to ni demokraci¬ ja, ne vem, katera demokracija, prijatelj Molek, bi bila boljša? V novi Jugoslaviji je socialno zavarovanje zelo obsežno in se še izboljšava. Nikomur, ki je vključen v delo za skupnost, ni treba skrbeti za starost, enemo- glost ali bolezen. Tu je delovni človek resnično socialno zavaro¬ van od zibelke do groba. Za siro¬ te, za otroke brez staršev in tudi za onemogle stare ljudi, kateri so bili v- stari Jugoslaviji odvis¬ ni za svoj življenjski obstoj le terinsko skrbi. V novi Jugosla¬ viji ni beračev, ne tatov in ne raketirjev. Nepoštenost se stro¬ go kaznuje, pri tem pa se ne vpraša, kdo si in kaj si bil. Ne vem, kako si se znašel v tem napadalnem vrtincu komin- formskega napada in ekonom¬ skega bojkota proti Jugoslaviji Chicago. - Z Detroitčanom in ^ enim roditeljem. Tvoja so- Jožetom Mentonom sva se vide- : ™ ost /° » ove Jugoslavije, la v avtomobilski tovarni v Ma-; Tlt ? ^ d ruglh jugoslovanskih riboru, kjer je uposlen kot sve- osebnostl l e lzvirala na podlagi tovalec. 'V kolikor sem mogel! fP ac « e g a mnenja, da se hoče : Jugoslavija porušiti, sovjetizira- ti in jo v celoti podrediti ruski dominaciji. Ker pa so se Jugo¬ slovani uprli tej dominaciji, so kar čez noč prišli v tabor fašis¬ tov, sovražnikov Sovjetske uni¬ je, komunizma, se spremenili v izdajalce socializma in predane ameriškega imperializ¬ ma . . . Tako kriči seveda Kom- informa. v Prosveti izvrstno opisal da¬ našnji svet kot “velenorišnico.” Bombe, bombe, bombe — še huj¬ še bombe! Ampak niso pa znoreli ljudje na tem svetu — znoreli so vla¬ darji!! Kapitalisti bi porušili ves svet, predno bi se odpovedali da¬ našnjemu sistemu — kapitaliz¬ mu, ki je najboljši sistem na svetu za kapitaliste! Kapitalisti mislijo: Če kapitalizem ne bo mogel več stati na tem svetu, te¬ daj pa naj vrag vzame ves svet! Tako so pred njimi tudi mislili plemenitaši in pred njimi sužje- držci. Ampak padel je sistem te¬ lesne sužnosti, padel je fevdali¬ zem, in padel bo tudi kapitali¬ zem — bombe ali ne bombe! Ameriške industrije bi danes počivale, če bi ne bilo Maršalo¬ vega načrta in pripravljanja za tretjo svetovno vojno. Na mili¬ jarde vrednosti blaga daje Ame¬ rika proč zastonj pod Maršalo¬ vim načrtom in druge milijar¬ de pa gredo za pripravljanje tre¬ tje svetovne vojne. Vso to bla¬ go pa producirajo ameriški de¬ lavci, ne kapitalisti. Kapitalisti torej ne dajo proč nič svojega. Ameriškemu kapitalizmu je da¬ nes potreben ves svet za trge, na katerih bi se prodalo blago, katerega ameriški delavci pro¬ ducirajo, a ne dobijo. Trgov pa ni! Ameriški delavci dobivajo sa¬ mo eno šestino od svojih produk¬ tov, pet šestin vzamejo pa kapi¬ talisti. Zato pa ameriški delavci ne morejo kupiti več kot eno še¬ stino od svojih produktov in dru¬ go, kar kapitalisti ne morejo po¬ trošiti za svoje razkošno življe¬ nje in kar politična država k militarizem ne more potratiti mora biti prodano na zunanji! trgih — katerih ni! Ameriški kapitalizem je tore; prišel do stopnje, da industrij) ne morejo več obratovati razer če se uničijo produkti, kate re delavci producirajo. Kadai je vojna, se pa ne uničujejo sa mo produkti, temveč se tudi po mori na mifcjone nedolžnih lju di. Res velenorišnica! Je pa ena sila na svetu, kate ra more napraviti konec tej ve lenorišnici in vzpostaviti prav raj na tem svetu za vse ljudi - delavci! Ameriški delavci mo rajo postati razredno zavedni Na političnem polju morajo svojo glasovnico zahtevati indu strije; na ekonomskem polj' morajo s svojo socialistično in Kako je FBI že razširil svoj vohunski aparat, je prišlo deloma | pisal pismo Ivanu Molku, meni j skik zločinih na dan na prvi obravnavi Judith Coplonove, na kateri je bilo po- pa poslal kopijo s pripombo, da ročano, da ima FBI v svoji tajni kartoteki podatke ali “karak-: lahko pismo objavimo v Prosve- teristiko” o blizu 80 milijonov oseb — približno o treh izmed vsa-; ti,—-Milan Medvešek, polaga z neomejenimi vsotami, za potrošnjo katerih ni načelni- 1 kih štirih odraslih oseb. Za zbiranje teh podatkov uposluje tisoče Pismo je datirano v Mariboru kom treba nikomur polagati računov. tajnih agentov in Cvetič je bil le majhna pika v tem aparatu. | dne 12. februarja in se glasi: Pisal si tudi o nekih partizan dustrialno unijo podpreti to za Resnica je, da se je vse, kar je bilo v narodu zdra¬ vega in poštenega, pridružilo partizanom. Okupatorji so hote¬ li. za vsako ceno diskreditirati partizane pri ljudstvu, zato so htevo, vzeti vse industrije p® svojo kontrolo in producirati z ljudske potrebe namesto za prc dajo in profit, pa bo konec vsol bomb in tudi velenorišnice. Joseph Brown. PON DEL JEK, 27. FEBRUARJA 1950 P R O S V E T A KAKO SO ITALIJANI PRIČAKOVALI REVOLUCIJO 14. JULIJA V LJUBLJANI JANKO JARC Strah ima velike oči, pravi ljudska modrost. In dostikrat ravno strah povzroči nezaželjeno smešno prigodo, ki bi jo -potem- igralci mmedije radi spravili s sveta. Tudi obdobja velikih vojn in revo¬ lucij skrivajo v sebi poleg mnogih strahot in vse veličine pre- nekatero dogodivščino, ob kateri se doživljajoči ali o tem čitajoei iz srca nasmejejo ^ v ' ’ Da naši bor ci iz narodnoosvobodilne vojne niso bili brez tega, tako človeš¬ kega občutka za humor, priča neštevilno zgodb in duhovitih domislic iz časa borb, ki krožijo še danes med partizani in ki bi bile vredne, da najdejo svojega zapisovalca. Da se je okupator¬ ski vojski oziroma njenim naj- višjim poveljstvom* pripetila kakšna taka, ob kateri so se lju¬ dje takrat in se še danes hudo¬ mušno namuznejo, nam v jarki luči prikazujejo dogodki okoli 14. julija 1941. Povzročila pa jih je tista reč “ki ima velike oči.” Že obširna uradna poročila i- talijanskih vojaških poveljstev o “zmagovitih” bojih pri zasedbi Slovenije v aprilu 1941 in “za¬ vzemanje” takih “trdnjav”, kot sta n. pr. Vič ali Moste, nosijo v sebi pečat nehotene in nepro¬ stovoljne smešnosti, ki meče kaj čudno luč na “vedno zmagoslav¬ no vojsko Zmagoslavnega kra¬ lja — esercito sempre vittorioso del re Vittorioso (Vittoria Ema¬ nuele III!),” kot je svojo vojsko počastil poveljnik 2. armade ge¬ neral Ambrosio. Ceneno zma¬ goslavje pa se je kmalu sprevr¬ glo v občutek negotovosti in strahu. Ustanovitev Osvobodil¬ ne fronte, zbiranje borcev v goz¬ dovih, prvi spopadi, predvsem pa aktivnost Ljubljane in več¬ jih krajev v zasedeni Sloveniji, ki se je očitno kazala z vse po¬ hodne straže, posebno v Ljub¬ ljani, tako da bo vsaka ulica ved¬ no pod nadzorstvom; zavarovati in zagotoviti je treba radiotele- grafsko zvezo z vsemi posadka¬ mi v Ljubljani in izven nje; v vsaki vojašnici ali vojaškem na- stanišču mora biti na kamionih pripravljeno avtomatsko orožje za takojšno uporabo, če se po¬ kaže potreba; vsak vojaški ka¬ mion morata spremljati vsaj dva oborožena vojaka; v vsakem avtomobilu mora biti poleg voz¬ nika oborožen karabiner; straža na poveljstvu XI. C. A. mora bi¬ ti od 11. julija dalje okrepljena s posebno enoto, ki naj ima vsaj dve strojnici z ustreznim števi¬ lom nabojev in zaboj ročnih bomb. Istega dne je Robotti o teh u- krepih obvestil tudi Visokega komisarja Graziolija in mu sve¬ toval, da tudi on odredi potreb¬ no v svojem uradnem področju: aretiranje vseh, ki so osumlje¬ ni Jiomunizma; vojaškim patru¬ ljam naj bo dano pooblastilo, da smejo izvrševati osebne in hiš ne preiskave; poostriti je treba cenzuro nad dnevnim tiskom, ki v svojih poročilih indirektno podčrtava moč in uspehe sovraž¬ nika in podobno. Prav tako je bilo seveda o vsem tem obveščeno tudi nad¬ rejeno poveljstvo 2. armade, ki je takrat še imelo svoj sedež v gostejšimi napisi na zidovih’ in' Karlovcu, ki je seveda po svoji s trošenjem letakov s protifašis- dolžnosti obvestilo nadrejena ličnimi in borbenimi gesli ter z poveljstva v Rimu, 11. julija pa vse globljim in temeljitejšim Je brzojavka generala Ambrosia organiziranjem oboroženega u -\ raznesla te alarmantne vesti po pora, zraven pa še izvodi “Slo¬ venskega poročevalca,” ki so na¬ šli svojo pot tudi na mizo Robot- tija in Graziolija, vse to je pri okupatorju potiskalo občutek “zmage” v vedno bolj jasno spo¬ znanje, da se vojna v Sloveniji j vsem od Italijanov zasedenem ozemlju Jugoslavije. V posamež- nih divizijah in polkih so z mrz¬ lično naglico začeli izdelovati podrobne načrte za obrambo, posebej še v Ljubljani. Italijanski komandant mesta šele začenja. I Ljubljane, general Taddeo Or- In to porajajoče se spoznanje ' lando, je v svojem poročilu z dne je doživelo naravnost nekak živčni pretres ob spominskem dnevu velike pariške revolucije iz leta 1789. 10. julija 1941 je tenente E. Fosco sporočil poveljstvu I. pol¬ ka Sardinskih grenadirjev v Ljubljani, da je zvedel sledeče: V prihodnjih dneh 13„ 14. in 15. julija bo izbruhnil splošen upor v vseh zasedenih ozemljih E- vrope, med njimi tudi v Sloveni¬ ji, v .Hrvaški itd.; kar se Ljub¬ ljane tiče, bodo v noči med 13. in 14. julijem italijanski oficir¬ ji v svojih stanovanjih napade¬ ni in pobiti ali ujeti, obenem pa bo izvršen napad na vojašnice in javna poslopja; uporniški znak razpoznavanje bo nekak vojaš¬ ki pozdrav s pritiskom dveh pr¬ stov, razprtih v obliki črke V, na čelo. Tenente Fosco nadalje pri¬ pominja, da ve zagotovo, da se je zadnje dni močno okrepila ko¬ munistična propaganda po ra¬ diu, ki javno poziva prebival¬ stvo zasedenih pokrajin k obo¬ roženemu uporu, da bi bil tako zadan udarec v hrbet vojskam na vzhodnem bojišču in bila podprta ruska zmaga. 11. julija pa je vsa poveljstva od I. polka Sardinjskih grena¬ dirjev preko štaba iste divizije do Robottija preletela druga vest: sottotenente Emiliano Brayda je od neke univerzitetne študentke zvedel tole: “Hodite previdno in nikar ne hodite sa¬ mi, ker vas hočejo ubiti; pose¬ bej previdno bodite v noči na 14. julij.” Drugi oficirji so vedeli povedati še, da jim ta in oni sve¬ tuje, naj si za te dneve nabavijo civilno obleko, da bi se laže skri¬ li. Takoj 10. julija je Robotti s posebno odredbo obvestil po¬ veljstvi divizij “Granatieri di Sardegna” v Ljubljani in "Ison- zo” v Novem mestu o Foscovem raportu in odredil tele varnostne ukrepe: Vsi oficirji naj bodo ustno in na nealarmanten način obveš¬ čeni o tem, kar je izvedel Jos- co; od dne 12. julija do preklica je vojakom prepovedan prost iz¬ hod iz vojašnic, po potrebi služ¬ be pa morajo hoditi vojaki v skupinah, najmanj pa trije in v polni bojni opremi; okrepljene in pomnožene morajo biti ob¬ 12. julija poudaril, da vesti o bližnjem uporu ne bodo čisto brez osnove, ker da se med pre¬ bivalstvom o tem mnogo govo¬ ri, opaža pa se tudi občuten pa¬ dec spoštovanja do italijanske vojske, ki prehaja že kar v očit¬ na izzivanja; poleg tega da je po¬ polnoma nejasno, kam naj bi se bila razgubila jugoslovanska vojska, predvsem pa, kam je iz¬ ginilo orožje. Črka “V” pomeni po Orlandu začetnico geslal “Vstali bomo!” (znak je prišel z zapada in je pomenil začetnico besede “vistoire — victory” — zmaga); nadalje meni general, da bi bil položaj res ugoden za upor zato, ker je pretežni del nemške vojske vezan z operaci¬ jami na vzhodnem bojišču, revo¬ lucionarni nemiri pa bi bili u- godni tudi za spuščanje padal¬ cev, kar da dajo slutiti predvsem premiki zavezniških letalonosilk proti Sredozemskemu morju. Svoje poročilo je zaključil s tr¬ ditvijo, da je treba podvzeti vse. da bi tudi .slovensko prebival¬ stvo jasno občutilo, da je itali¬ janska vojaška sila dovolj moč¬ na in vedno pripravljena že v kali zadušiti vsak poizkus upo¬ ra. Robotti je to poročilo z odo¬ bravanjem sprejel in ga takoj razposlal kot nadaljnja podrobna navodila za obrambo. Med tem, ko so že 14. julija pozvali k nujnemu povratku iz Postojne tja poslani del 13. top¬ niškega polka in obenem odre^ dili, naj se oficirji iz zasebnih stanovanj za dva dni preselijo v hotele, pa je prišlo do napeto¬ sti med Graziolijem in Robotti- jem, ker je prvi občutil odredbe vojaške oblasti za očuvanje jav¬ nega reda in miru kot poseg v lastno področje, češ da je za take ukrepe pozvana v prvi vrsti le policijska, torej njemu podreje¬ na oblast, ki vojsko lahko samo zaprosi za pomoč. 12. julija je tako iz ljubljan¬ skih ulic izginil ves živžav itali¬ janskih vojakov in med prebi¬ valstvom. ki je hitelo po svojih opravkih, so korakale le mrke skupine do zob oboroženih voja¬ kov, ki so z nemirnimi očmi is¬ kali, kje se bo začel — upor. Iste¬ ga dnp je bilo ukazano reflektor- kim oddelkom, da morajo biti po noči v stalni pripravljenosti in ob prvem znaku upora pre¬ plaviti Ljubljano s snopi žaro¬ metov, postavljenih na gradu in na Šišenskem hribu. Ob 6. uri 13. julija je bila zapovedana naj¬ strožja pripravljenost vseh vo¬ jaških enot, \ ^ iz nekak, gorak dih nekega konja Čevljar Anton M. Arcibašev Poslovenil JOŽE ZAVERTNIK (Nadaljevanje in konec) Delavec sem! — je mislil, in najraje bi bil plakal in komu potožil svojo bol. Avtomat je igral žalostno arijo, in Anton, ki je naslanjal svoje lice na roko in zibal svojo glavo semintje, je zapel nerodno pesem, pesem brez besed in melodije. Njemu se je zdelo, da se glasi dobro in tožeče. Njegove oči so se napol¬ nile s solzami. — Ni dovoljeno tukaj . . . Ali hočete prenehati! — je rekel na¬ takar, ki je prilezel na mehkih podplatih. — In . . . zakaj? — je vprašal Anton z žalostnim izrazom in obrnil svoje solzne oči v nata¬ karja. — Radi tega, — je odgovoril natakar in pristavil vsiljivo: — Prosim, zapustite restavracijo. — Za . . . kaj neki? — je po¬ novil neodločno Anton in s tem¬ no v njem se vzbujajočo bes¬ nostjo. — Takšno vprašanje . . . Pro¬ sim, bodite tako prijazni, imejte čast! —■ je povdarjal odločno na¬ takar. Anton je vstal malodušno. — No, dobro . . . grem . . . De¬ lavec ne sme sedeti . . . hm . . . čudno, — je mrmral Anton in iskal svojo čepico, ki je padla na tla. — Da, da, da, prosim, —■ je opominjal natakar. Anton se je opotekajoč odstra¬ nil iz dvorane. Čustvo, da je bil razžaljen, je vedno naraščalo v njem in je delalo njegovim mož¬ ganom skoraj fizične bolečine. Natakar je stopal za njim. An¬ ton se je opotekal med mizami semintje, se obrnil in zletel sko¬ zi vrata v biljardno sobo. Bil je tako pijan, da ni nič videl in slišal. Pred njegovimi očmi se je dvigala zračna podoba gor in dol gibajočih obrazov, glasov in hitro tekajočih krogelj prek ze¬ lene mize. Natakar je obstal pri vratih in ga opazoval. Ali ne¬ kdo ga je poklical in zginil je. Anton je stal z razprostrtimi no- gann in povešeno glavo, s topi¬ mi očmi je zrl v biljard in si bo- raztolmačiti situacijo: Nje in opsoval, in dolgo ga je gledal tako. Double v kotu! — je zakri¬ čal glasno trgovski pomočnik. V tem trenotku je Anton spo¬ znal njegov obraz, in brezciljno čutstvo doživljenje britke, muč¬ ne žalitve je našlo svojo smer in cilj. Zdelo se je, da je nekaj ogromnega stisnenega v njem in izlitega v ta topi, bradati obraz. — Do . . . volite, — je rekel nepričakovano Anton, stopil k biljardu in se stegnil z životom prek mize. — Kaj? — je rekel v igro za¬ topljeni trgovski pomočnik, in’’z ramo porinil Antona proč, ne da bi čakal na odgovor, rekoč: — Petnajst v kotu na desno! — Kaj naj to pomeni ... na desno! — je rekel Anton v zlob¬ ni brezmiselnosti. —- Pojdite proč od tukaj, proč! — je vzkliknil marker in porinil tablico med njega in biljard. Anton jo je porinil na stran in nadaljeval s plamtečimi oč¬ mi, obrnenimi na trgovskega po¬ močnika: — No, seveda . . . jaz tudi želim igrati . . . Imam na- Vstal je, opotekajoč se in kri bljuvajoč. V njegovih ušesih je šumelo, pred očmi je vse plesa¬ lo v krogu in kosti so hotele po¬ pokati bolečin. Anton je meha¬ nično potipal svojo mokro kole¬ no in ni vedel, ako je mokrota kri ali voda. — Tako! — je rekel britko An¬ ton. Molčal je za trenotek in potem pristavil: — Tako . . . ! Zdaj je videl jasno in določno, kako nesrečno je njegovo življe¬ nje. Oboutil je, da je bil razža¬ ljen in da so ga žalili vsaki dan in vsako uro. > Zaplakal je in po¬ žugal s pestjo proti zaprtim vratom. — Delavca! — je mrmral med solzami, šel doli po cesti in se čutil neskončno nesrečnim in u žaljenim. Na vogalu je zavil zo¬ pet na veliko cesto in se bližal glavnemu vhodu restavracije, kjer je stal portir s čepico, sve tilka je gorela svitlo in izvoščki so se prepirali med seboj. V tem trenotku sta stopila trgovska po¬ močnika na prosto, ki sta dokon čala svojo igro. Imela sta ciga¬ rete v ustih in šla dalje po tro- toarju. Anton ju je zagledal in pola¬ stilo se ga je do sedaj neznano, strašno čutstvo. V žepu mu je prišel njegov nož pod roko, ir hipoma ie drvel na svojih slabot¬ nih nogah semintja za njima. Na hodniku je bilo mnogo ljudstva. Smehljaje so šle goto- prozorna večerna zarja. Od tam, iz tega neskončno čistega prosto¬ ra, je prihajalo nekaj bolestne¬ ga. Antonova temna, raztrga¬ na senca je izlezla iz jame na grič. Na polju je bilo prazno in iladno. — Ako le to ... le to ... _ je rekel glasno z boječim gla¬ som ne upajočega in bolesti pol¬ nega čutstva, in premikal je roko. Potem je šel opotekajočih ko¬ rakov zopet proti mestu, včasi pogledavši krog sebe trmasto in jezno s škilastimi očmi, kakor da bi hotel nekoga prijeti za vrat. Preko prostorne ravani je me¬ lanholično pihal nestrpen in mo¬ čan veter. “PROLETAREC” Socialisžično-delariki tednik Glasilo Jugoslovanske soc. zven in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Sten« $3 si celo, $1.75 si pol $1 si četrt loti. NAROČITE Sl GA! Naslov: PROLETAREC 2301 South Lavrndite Aveaa* CHICAGO 23, ILL. tel gove oci so obvisele na trgov-Imen ... na desno! ... Ali ni¬ škem pomočniku, ki ga je sunil Imam kot delavec nobene ob obrežju temnega, umazanega vode je prihajala hladna vlažnost. Ob ovinku pota ga je zagrabil neki stražnik za rokav, ki je pri¬ hajal nasproti. Ali stražnik se je izpodtaknil in padel na vlaž¬ no kamenje, in sablja je pa za¬ rožljala, ko je udarila ob tla. Anton je drvil naprej in na¬ prej, skakal je, izpodrsnil, pihal in rjovel kakor preganjana zver. Nepopisni strah mu je dajal moč, da so kriki preganjalcev in njih skozi ušesa idoči žvižgi kmalu prihajali iz daljave in se izgubljali v temni, komaj od sla¬ bih svetilk prodirajoči temi. Anton je drvel prek nekega mostu, skočil je na strani preko jarka, pri tem je ostrašil nekega psa brez gospodarja, padel je na roke, zopet vstal in je hitel pro¬ ti prostoru, ki je bil slabo za¬ raščen s travo, katero je veter zibal semintje. Prazno in hlad¬ no je bilo tukaj, svetilke so go¬ rele daleč v ozadju in ospredju; na strani se je stemnevala neka črna zmes, katero bi se lahko smatralo za gozd. Od tam je donelo neprestano in žalostipol- no suštenje drevja. III. Vso noč je Anton ležal v jami, polni vlažnega listja. Krog nje¬ ga je tiho šuštela trava in nad njim je mrzlo, črno nebo rosilo dež. Anton je vsled mraza le¬ žal zvit v kolobar in čutil, kako mrzla voda prihaja skozi njego¬ vo obleko in ga moči po vsem telesu. V njegovi glavi so ple¬ sale in skakale zmešane misli Ves dan je blodil po mestu, je¬ del je v neki zajtrkovalnici in po jedi je šel iz mesta. Ulegel se je na polju v uvelo travo in pričel razmišljati. Zadej za poljem in povsod na horizontu so štrleli kviško ozki, rdeči tovarniški dimniki, in dim je ležal nad mestom kot nepro¬ zorna, umazano-rjava jutranja zarja. Na polju je bilo tiho in svetlo. Črna zmes, katero je An¬ ton po noči smatral za gozd, se je odkrila kot pokopališče. Od tam so blesteli skozi breze, z rmenimi listi, mali spominki in križi kot igračice. Anton je ležal s trebuhom na suhi travi v neki jami in gledal z iztegnjenim vratom proti po¬ kopališču. Trudil se je, da bi se spomi¬ njal strašnega dogodka, ne da bi pri tem občutil težko vest. Bal se ni policije, ker je bilo jetni- ško življenje mnogo boljše kot občuteče, trpinsko in dolgočasno žitje brez pravic, kakršno je ži¬ vel do sedaj. Misel, da je umo¬ ril človeka, se je včasi v nejasni podobi obudila v njegovi duši. Anton je bil pretop in nespame ten, da bi poj mil strašni nočni dogodek v pravem pomenu. Ob¬ čutil ni kesa in milosrčnosti, am¬ pak neko čutstvo zmage in ve¬ selja. Bilo mu je pri srcu, kakor da bi komu rekel: — Ah, ti si . . . No, zdaj imaš, kar si iskal! . . . Še le proti večeru, ko je glo¬ boka, tajna senca lezla preko po¬ lja in je kot zlato svetlikajoče pokopališče zavila v temo, ko so izginili beli križi in se izlili v temnorjavo zmes, se je Antonu naselila v srcu globoka bol. Pri¬ čel je dihati težko in se valjati po jami. Nekaj ga je bolelo, ne¬ kaj dobrega, nekaj lepega, kar POZIV naročnikom lista Prosveta Uljudno apeliramo na vse naš« naročnike lista Prosvete, dnevnika in tednika sredine izdaje, ter The Voice of Youih, da VSELEJ TAKOJ ko se preselite, naznanite upravni- štvu lista in nam pošljete vaš stari in novi naslov, prvič zato, da naroč¬ nik dobi točno svoj list in drugič, da nam ni treba plačati 2 centa KAZNI pošti za vsak tak zanemar¬ jen slučaj. Pismonoša vam da brez- plačno kartico Form št. 22-8 ako ga vprašate, isto izpolnite in jo pošlji!« upravi lista. Prosimo, upoštevajte ta poziv, i tem pomagate upravi za boljšo po- slugo dostavljanja Prosvete. PHILIP GODINA, upravitelj NAZNANILO: Ker nas je že več ljudi napro¬ silo za fraslove jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov ju¬ goslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy, 1520 — 16lh St., N. W. Weshington 9, D. C. Naslov urada jugoslovanske¬ ga konzula pa se glasi: Yugoslav Consulat« General, 745 — 5ih Avenue, N«w York 22, N. Y. in Yugoslav Consulate General 188 Wesl Randolph Street Chicago 2, Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem je¬ ziku. ' TISKARNA S.N.P.J. - ipnjem« m - v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnic«, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene zmerne, unij ako delo prve vrste Pilit« p« informacije u aaaien SNPJ Printery 2657-59 S. LAWNDALE AVE. - CHICAGO 23. ILLINOIS TEL. ROCKWELL 2-4*04 NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na prim« (Feb. 28, 1950, poleg vašega imena na naalovu pomeni, da vim je s tem datumom potekla naročnina. Ponovilo jo prave č»**uv d» ■» vm*n I!«t ustavi “PROSVETA” 2657 S. Lawndale Ave. CENE LISTU SO: Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Money Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki je vaša lastnina. Prišteti se sme le one člane iz družine, ki to dovolijo in ki žjv« ali stanujejo na enem in istem naslovu. V nobenem slučaju ne več kot 5 tednikov Pojasnilo:— Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA, SNPJ, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinoii Priloženo pošiljam naročnino za list Prosveto vsoto $.— U I me . Čl. društva št... Naslov ... . Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih članov moje družine: 2) ..Čl. društva št.. 3 ) .,...Č1. društva št.. 4 ) .-.Čl. društva št. 5) ..„.Č1. društva št.. Mesto ... Država .— Nov naročnik . Star naročnik.. Kadar se preselite, vselej naznanite svoj stari in novi naslovi