(: O J  X'

Blagoslovljene križcviga pota v Kropi.

(Jz zgod. Danice št, 45, 1. 1868.)

Vidili smo, kar jih je veliko želelo viditi;
včeraj, roženkransko nedeljo, je bil v obeh naših
cerkvah križev pot slovesno blagoslovljen. Visoko
častiti frančiškan o. Albert so blagoslovili zjutraj ob
petih 104 leta stari križev pot, ki je bil dobil nove
križe in okvire, in so tudi imeli dotično pridigo; mašo
z izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom so pa slu¬
žili prečastiti gospod korar in stolni fajmošter Jožef
Zupan iz Ljubljane. Že ta slovesnost v lepo raz¬
svetljeni cerkvi Matere Božje nas je silno razvese¬
lila in ginila; ali še priserčneji in veči veselje smo
vživali o blagoslavljanji novega prelepega križevega
pota v farni cerkvi. Ob devetih so nesli mladenči
nove podove križevega pota v slovesnem obhodu
med zvonenjem in streljanjem iz Potočnikove hiše
sredi terga v farno cerkev. Vsaki štacijon ste sprem¬
ljale v belo oblečeni deklici s svečami, na to je šla
vis. čast. duhovščina in velika množica ljudi, tudi iz
sosednih fara. Ko so bili o. Albert križev pot blago¬
slovili , so imeli gosp. stolni fajm. prelepo pridigo ,
potem pa o. Albert slovesno mašo in so še posled¬
njič zahvalno pesem zapeli. Popoldne pred petim
litanijami so gosp. korar nam molili iz kancelna
križev pot za srečno zadnjo uro, kar pri nas še
nikoli nismo vidili.

Naši štacijoni so s pozlačenimi okviri, olepša¬
vami in križi vred po 7 čevljev visoki, po 4 čevlje
široki, in jih je zmalal gospod Jožef Blank, Tirolec,
ki pa zdaj na Dunaji prebiva, torej ravno tisti malar,
ki je bil naredil enak križev pot za šenklavško cer¬
kev v Ljubljani. Naša cerkev je svetla, štacijoni
vise samo šest in pol čevlja od tal, pozlačeni okviri,

1 Jf ozooZ^zi

' ,S V

olepšave, znamnja Jezusovega terpljenja in križi na
beli steni se kaj lepo podajo, podobe pa so tako
lepe in žive, resnične in ginljive, dostojne in po¬
menljive, de jih ne moremo dovolj vredno popisati;
zatorej si vsaki lahko misli, kake čutila križev pot

v naših sercih zbuja, kako našo cerkev lepša, ki
je od stranskih altarjev do kora čez 4 sežnje dolga
in je dozdaj le prazne stene imela, zdaj pa jo za-
liša 8, in od velicega altarja do prižnice G prele¬
pih štacijonov, ki jih precej ugleda, kdor v cerkev
stopi. Kdor premišljuje ljubezen in brhkost na Je¬
zusu in Marii in sv. Janezu, žalost na Magdaleni,
sovraštvo, zavidnost, maščevanje in vsakoršne strasti
na Judih, se mora v dnu serca pretresti in žalovati
nad svojimi grehi. Vsak zdaj tudi brez bukev lahko
premišljuje Kristusovo terpljenje in priserčno moli
ter sliši pri vsakem štacijonu imenitne besede: „0

vi vsi, ki memo greste po potu, poglejte in po¬
mislite, če je bolečina, kakoršna je moja bolečina".
Zato pa tudi premišljevanje podob vsacega do solz
gine, veliko jih je že na glas jokalo. >

Pred drugimi naj priserčniši zahvala prečast.
gosp. dobrotniku,  ki od Njih vse to izhaja
in nočejo očitne hvale! Pa tudi malarju se zavolj
izverstnega dela ne moremo dovolj zahvaliti, le to
rečemo: Tako resnično in živo mala le tisti, kteri
ima živo vero v sercu, kteri je pravi katoličan;
zanj in za vse dobrotnike hočemo s hvaležnim ser¬
cem moliti in klicati: „Bog jim stoterno poverni
na tem in na unem svetu!"

V Kropi  5. oktobra 1868.

Občinstvo.

Milic v Ljubljani.

Založila cerkev