Kolibri

70-vatni


Izdelajmo trstenke



■-= o

<D o

~c

O

O


o

o

A

N-

CO

> H

S

o

o sz

D)

O)

LO

O

LO



5  £ >

O> to o

to o E 5

*?■ ■v

O (D

O C/3 r

OJ LL ~

=S £

čo" en 2

C O o
o £  c
to >

■s e s

Cfl 0

'o. >

O 0)

UJ

a: >o

^ 03

Q_ N

0 J±!

O

m 0

O

03 :=

O.

a

n

c o ~o

■


n

i z 1  l ,  KAZALO m

i

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

SEPTEMBER 2008, LETNIKXLVII,CENA2,50€

POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Za založbo:

Blaž de Costa

Odgovorni in tehnični urednik revije:

Jože Čuden

Lektoriranje:  Katarina Pevnik
Trženje oglasnega prostora:
Bernarda Žužek
Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p, p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:
telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: mojca.borko@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslov uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 2,50 €,
naročnina za prvo polletje pa 12,50€.
Transakcijski račun:

07000-0000641745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943
(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €.
Devizni transakcijski račun pri
Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,

Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: SI56029220012171943
Koda SWIFT: LJBASI2X

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,

Miha Zorec, Roman Zupančič.

Prelom in priprava za tisk:

Studio Luksuria, d. o. o.

Tisk:  Delo tiskarna INPO, d. o. o.
Naklada: 5.700  izvodov
Publikacijo sofinancira Javna agencija
za raziskovalno dejavnost RS
in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
- Urad za znanost ter Urad za šolstvo.

Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na dodano
vrednost po stopnji 8,5 %.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez
pisnega dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Klasični akrobatski modeli in makete so
kljub prodoru t. i. 3-D modelov med
modelarji še vedno zelo priljubljeni.

Foto: Sašo Babič

KAZALO

10

12

17

18

30

33

36

38

40

MODEL REČNE LADJE KRAP . .

KAKO DO NATANČNE
KOPIJE MODELA
V MERILU 1 : 160 (N)? (2. DEL)
- DVODELNI KALUP.

TIMOVO IZLOŽBENO OKNO -
SM.82 MARSUPIALE .

LETALCE IZ DEPRONA

IZDELAVA ŽELEZNIŠKE
POSTAJE (1. DEL).

REAKTIVNI AVTO

STIRLINGOV MOTOR
70-VATNI OJAČEVALNIK
IZDELAJMO TRSTENKE.

Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi.

42 IGRAČKANJE S KERAMIČNO
MASO ZA VLIVANJE.

45 ABECEDNO VSEBINSKO

/F

KAZALO TIM 2007/2008

°i Zoog/m

3

mr

september 2008

r

Y>

REPORTAŽA

Tekmovanje s katapulti ob dnevu
Tehniške založbe Slovenije

MITJA MARUŠKO

natančnosti zadevanja cilja in v dosega¬
nju čim večjega dometa naprave. Pred
začetkom tekmovanja je strokovna komi¬
sija ocenila videz, delovanje, kakovost in
inovativnost izdelka, k čemur so se nato
prištele še točke iz tekmovalnega dela.
Skupni seštevek vseh točk je odločal o
zmagovalcu. Sodelovalo je 36 tekmoval¬
cev od skoraj 50 sprva prijavljenih. Že pri
ocenjevanju izdelave je imela komisija tež¬
ko delo, da je med lično izdelanimi in do-

Na prireditvi ob 60. obletnici Tehni¬
ške založbe Slovenije, ki smo jo 15. junija
organizirali v sodelovanju s Tehniškim
muzejem Slovenije v Bistri, je med šte¬
vilnimi aktivnostmi, namenjenimi pred¬
vsem mladim, potekalo tudi tekmovanje
z modeli katapultov. Nagradni natečaj
za izdelavo katapulta smo razpisali že
na začetku leta in v pomoč graditeljem
v februarski številki revije TIM objavili
okvirni načrt z opisom gradnje osnovne
različice modela katapulta ter s pred¬
pisanimi osnovnimi merami, medtem
ko smo oblikovanje končne podobe
izdelka in morebitne tehnične izbolj¬
šave prepustili vsakemu posamezniku.
Na natečaju je bilo mogoče sodelovati
s katapultom, narejenem po objavlje¬
nem načrtu ali izdelanem po lastni za¬
misli, pri čemer je bilo treba obvezno
upoštevati naslednje omejitve: zunanjo
mero okvira (d = 600 mm; š = 300 mm;
v = 400 mm) in dolžino ročice (600 mm).

Ker je model desetkrat pomanjšan
v primerjavi z originalnimi katapulti,
ima temu primerno manjši tudi domet.
Ob tem je bilo treba upoštevati varnost
prisotnih pri streljanju z modelom kata¬
pulta. Prav zaradi tega smo se odločili,
da model priredimo tako, da bo kot iz¬
strelek mogoče uporabiti kar navadno
golfsko žogico, ki ima premer 40 mm in
tehta približno 45 g ter bo enak za vse
udeležence tekmovanja.

V Bistri so se mladi graditelji katapul¬
tov pomerili na tekmovanju, in sicer v

Titi’

4

september 2008

Pogovor z zmagovalcem tekmovanja s katapulti, Gregorjem Leutge-
bom iz Svete Trojice v Slovenskih goricah

REPORTAŽA

Najuspešnejši udeleženci tekmovanja ob podelitvi nagrad: Mar¬
tin Ogorevc (2. mesto), Gregor Leutgeb (1. mesto) in Matej Drobnič
(3 . mesto)

miselno izpopolnjenimi katapulti določi¬
la vrstni red, saj slabih in nekonkurenčnih
izdelkov skorajda ni bilo. Mladi graditelji
so se nato izkazali tudi v obeh tekmoval¬
nih kategorijah. Pri streljanju na daljavo
je bila povprečna daljava okoli 15 metrov,
najboljšim pa je žogica za golf zletela celo
prek skrajne meje strelišča 30 metrov.

Glede na povprečje daljav je komisija
na samem mestu določila oddaljenost ci¬
lja, ki se mu je bilo treba v tej kategoriji
čim bolj približati. Uidi z natančnostjo
naprav strelci niso imeli večjih težav,
saj so bile oznake s štartnimi številkami
tekmovalcev, ki so jih merilci zapičili

na mesto padca kroglice, pri obeh seri¬
jah strelov gosto posejane v neposredni
bližini zastavice, ki je označevala cilj. Za
razliko od moči, potrebne, da bi kroglica
poletela čim dlje, je bila tu pomembnejša
natančnost in ravno pravšnja nastavitev
prožilnega mehanizma. Tekmovalci so
to naredili tako, da so zmanjšali napetost
prožilnega mehanizma ali pa ročice niso
nastavili povsem v skrajni položaj. Glede
na dosežke je bilo očitno, da so mnogi
doma že dodobra preizkusili svoje mode¬
le »bojnih« naprav in se skrbno pripravili
na tekmo. Ta je potekala v napetem ozrač¬
ju, vsak boljši dosežek pa so spremljevalci

in navijači pospremili z burnim aplavzom
in glasnim navijanjem. Za vidnejšo uvr¬
stitev se je bilo treba zelo potruditi, saj
je bila konkurenca izredno močna. V na¬
peti tekmi si je prvo mesto priboril Gre¬
gor Leutgeb iz Svete Trojice v Slovenskih
goricah, drugo mesto je osvojil Martin
Ogorevc iz Brežic in tretje Matej Drobnič.
Zmagovalec je dobil nagrado podjetja Hi-
dria Perles, bon v vrednosti 1000 evrov za
električna ročna orodja Iskra ERO, dru¬
gouvrščeni bon za knjige TZS v vrednosti
200 evrov in tretji model avtomobila z
napravo za radijsko vodenje, ki ga je pri¬
spevalo podjetje Mantua model.

Vtisi s prireditve ob 60-letnici Tehniške založbe Slovenije

Na povabilo urednika revije TIM,
revije, ki sem jo pred 46 leti soustvar¬
jal s prijatelji, ki jih žal ni več, sem se
udeležil prireditve ob dnevu Tehniške
založbe Slovenije, ki je potekala v Teh¬
niškem muzeju Slovenije, v Bistri pri
Vrhniki.

Na uspešno pripravljeni prireditvi
me je predvsem prijetno presenetilo
veliko število mladih udeležencev, ki

so sodelovali pri različnih modelarskih
in tehničnih aktivnostih, kar je dokaz,
da je zanimanje za modelarstvo še ved¬
no veliko in da si bodo otroci, tako naj¬
mlajši kot nekoliko starejši, vedno želeli
izdelovati modele in z njimi spoznavati
skrivnosti tehnike. Če jih bo od vseh pri¬
sotnih le nekaj ostalo zvestih modelarje-
nju, bo to gotovo tudi zasluga tako revije
TIM kot take in podobnih prireditev,

kakršna je bila ta v Bistri ob 60. oblet¬
nici založbe. V veliko pomoč mladim
ustvarjalcem sta bila znana modelarja
Peter Kovačič, ki je v modelarski delav¬
nici kot inštruktor najmlajše seznanjal
z osnovami letalskega modelarstva,
in Jože Čuden, raketni modelar, sicer
urednik Tima, kot glavni koordinator
dogajanja v modelarskih delavnicah in
na športnem tekmovanju s katapulti.

Prijetno so me presenetili tudi mo¬
delarji z grosupeljske osnovne šole,
ki so s svojim doma izdelanim elek¬
tričnim motornim čolnom in lepo iz¬
delano jadrnico prevažali otroke po
ribniku v grajskem parku. Tu je trgo¬
vina Modelar iz Brežic prikazala tudi
zmogljivosti enega od novih modelov
motornega čolna na električni pogon.
Predstavnik trgovine je opravil tudi
več demonstracijskih poletov z radij¬
sko vodenimi modeli motornih in ja¬
dralnih letalskih modelov.

Ob množici zadovoljnih mladih ob¬
iskovalcev prireditve želim reviji TIM
še veliko let izhajanja tudi ob pomoči
zvestih mladih bralcev.

Anton Pavlovčič

5

mr

september 2008

PRILOGA


Kolibri

SASO BABIC

Že dalj časa so izredno priljubljeni
t. i. 3D-modeli, ki omogočajo v zraku
prav neverjetne akrobacije. Mehanika
tega letenja je nekaj popolnoma druge¬
ga od klasičnih akrobacij, prav tako pa
imajo tudi modeli svoje konstrukcijske
zahteve. Model, ki ga predstavljamo, poi¬
menovan po pisanem in okretnem ptiču
kolibriju, naj bi modelarju, ki je že vešč
vodenja modelov s krmiljenjem nagiba,
pomagal do boljšega znanja akrobatske¬
ga, a klasičnega letenja z manjšimi mode¬
li vrste F3A. Zanj sem uporabil dostopen
in poceni električni pogon, ki pa modelu
zagotavlja dobre letalne lastnosti. Masa
za let pripravljenega modela znaša do¬
brih 600 g, kar daje krilno obremenitev
okrog 40 g/dm 2 . Kljub majhni razpetini
ima model polnosimetrični krilni profil
z 10-% debelino. Hitrost letenja je raz¬
meroma nizka, model pa se v letu vede
izredno nevtralno in zelo okretno.

Ker je namenjen izkušenejšim mo¬
delarjem oziroma tistim, ki so nekaj
modelov že zgradili, je opis gradnje bolj
skop. Čeprav vsi delovni koraki niso po¬
drobno opisani, je iz načrta v prilogi
razvidno vse, v pomoč pa bodo tudi sli¬
ke poteka gradnje.

Gradnja

Ključ do lahke in trdne konstrukcije
je dobro naleganje stičnih površin pri
lepljenju. Pri izdelavi sestavnih delov
in razrezu letvic, potrebnih za izdelavo
modela, se nam torej natančnost več kot
splača. Lepimo kar z belim lepilom, ki je
neškodljivo, omogoča pa udobno delo,
če je potrebno, tudi z dovolj popravki,
zlepek pa se lepo obdeluje, saj strjeno
lepilo ni pretirano trdo in krhko kot npr.
pri sekundnih lepilih. Večina sodob¬
nih belih lepil omogoča nadaljnje delo
že po dobri uri sušenja. Za delovno pod¬
lago uporabimo ravno smrekovo desko
(dobi se v trgovinah s hobijskim materia¬
lom), ki je ravno prav mehka, da lahko
vanjo z bucikami pritrjujemo obdelova¬
ne dele modela.

Repne površine

Konstrukcija repnih površin je po¬
enostavljena, kolikor se le da. S pomočjo
ostrega modelarskega noža ali skalpela
in kovinskega ravnila iz 5 mm debele
balze izrežemo potrebno količino 5, 10
in 15 mm širokih letvic. Na podlago pri¬
trdimo načrt višinskega in smernega sta¬
bilizatorja, papir zaščitimo s kuhinjsko
prozorno folijo (da se del, ki ga sestav¬
ljamo, ne zlepi z načrtom) in začnemo
z delom. Smerni stabilizator ima name¬

6

noma podaljšano zadnjo 10-mm letvico,
saj to omogoča poznejšo preprosto pri¬
trditev na trup. Ko se lepilo posuši, vse
repne površine ustrezno prebrusimo
(pazimo, da na površini ne povzročimo
neravnin). Na stabilizatorjih tako samo
zaoblimo sprednje naletne robove, kr¬
milne površine pa klinasto pobrusimo
v 2 mm debel iztek. Pri zaobljanju spre¬
dnjih robov in posnemanju zadnjih nam
zelo prav pride modelarski oblič, ki pa
mora biti za balzo izredno oster.

Celotna repna konstrukcija je izdelana iz bal-
zovih letvic ustreznih širin debeline 5 mm.

Pri brušenju si pomagamo z brusilno deš¬
čico, brusimo na ravni podlagi. Pazimo na
enakomeren pritisk, da z brušenjem ne na¬
redimo dodatnih neravnin.

Za trdno in lahko konstrukcijo je zelo po¬
membno, da se vsi deli pred lepljenjem tesno
prilegajo med seboj.

Krilo

Izdelano in obrušeno krilo ima manj
kot 90 g, izdelava njegove dokaj fine
konstrukcije pa zahteva svoj čas in pre¬
cej natančnosti. Najprej iz balze ustrez¬
nih debelin izrežemo sestavne dele. Po
načrtu izdelamo krilna rebra dveh oblik
iz balze 2 mm, smrekove letvice s pre¬
sekom 8x2 mm prirežemo na ustrezno
dolžino, iz 1,5 mm balze pa izrežemo
opiate za torzijski nos in trakove za za¬
dnji rob krila. Letvico iz balze debeline
5 mm, širine približno 12 mm za naletni
rob krila izrežemo iz materiala, ki nam
je ostal pri izdelavi repnih površin.

Vsa rebra krila imajo na spodnjemu
delu jezičke, ki s svojim naleganjem
na šablonsko desko zagotavljajo prave
vpadne kote vseh reber, krilo brez zvit-
ja in s pravilnim V-lomom (ravna zgor¬
nja stran krila). Pri sestavljanju krila si
na šablonsko desko najprej prilepimo
načrt krila, nato pa z bucikami pravo¬
kotno pripnemo končno in sredinsko
rebro krila. Čeznje previdno položimo
zgornjo smrekovo letvico, prilepimo in
počakamo, da se lepilo posuši. Nato s
spodnje strani previdno nanizamo osta¬
la krilna rebra in krilo z zgornje strani
zaključimo - prilepimo še zgornji del
torzijskega nosu, zadnji trak balze in tra¬
kove po rebrih. Ko je krilo popolnoma

september 2008  mr

PRILOGA

Krilo je za sestavljanje na prvi pogled zapleteno, vendar »jezički« na rebrih zagotavljajo pravi V-lom in zvitje krila. Najprej na rebra povezne¬
mo letvico, ko se lepilo posuši, pa še zadnji balzov trak.

suho, ga snamemo s šablonske deske in
obrnemo. Da pri sestavi druge polovice
krila slučajno ne bi zvili, si iz poljubne¬
ga materiala izdelamo klinasti letvici za
podlaganje zadnjega roba krila. Pri tem
pazimo, da krilo podložimo tako, da sta
ožja dela podložnih letvic na konicah
krila, višja dela pa na sredini. Na smre¬
kovo letvico najprej prilepimo 3-mm
balzovo stojino, nanjo poveznemo dru¬
go letvico in krilo zaključimo še z druge
strani. Na krilu manjka še 5-mm balzova

naletna letvica na sprednjem robu in 15-
mm balzovi krilni konici. Krilo zdaj do¬
končno obdelamo in obrusimo in šele
potem izrežemo krilca za nagib. Krilce
in krilo na mestu izreza zapremo s 5-mm
balzo, tu bo v pomoč slika tega detajla.

Trup

Vsa rebra trupa razen prvega so iz¬
delana iz 3 mm debele topolove vezane
plošče. Njihovo izrezovanje si olajšamo

z uporabo električne rezljače. Poleg njih
potrebujemo še balzo debeline 2 mm za
stranice trupa, balzo 1,5 mm za dokonča¬
nje zgornjega dela trupa, kot tudi nekaj
5-mm balze za zaključek zadnjega dela
trupa pri vrhu, balzove kotne letvice
5x5 mm, ploščico iz vezane plošče 3
mm za pritrditev podvozja in kos debe¬
lejše lahke balze za izdelavo zaključka
trupa na repu med smernim in višin¬
skim krmilom. Dobršen del trupa na
sprednjem delu in nad krilom bomo po-

Nadaljujemo z lepljenjem zgornje opiate iz 1,5 mm debele balze. Pri
tem si pomagamo z bucikami in lepilnim trakom. Ker je celotno krilo
podprto na jezičkih, ga lahko tudi obtežimo.

Ko krilo obrnemo, najprej odstranimo jezičke. Nato na ustrezna
mesta prilepimo stojino iz balze 3 mm, pri čemer pazimo, da so let¬
vice obrnjene pokončno. Na stojino nato v ustrezne utore prilepimo
še drugo smrekovo letvico.

Krilo nato še s
spodnje strani
čez rebra oblepi¬
mo z balzovimi
oplatami in
trakovi. Pozorni
bodimo na pod¬
ložni letvici na
zadnjem robu
krila, ki skrbita
za pravilno zvit¬
je krila.

mi’

september 2008

7

PRILOGA

Trup ima spredaj preprosto škatlasto konstrukcijo. Sestavimo ga
enostavno tako, da prej pripravljeni stranici pravokotno povežemo
prek reber Rl, RIA, R2 in R3- Ne pozabimo na ploščico med strani¬
cami, ki pozneje služi za pritrditev podvozja.

Čeprav je trup do zadnjega roba krila vzporeden, moramo biti pri lep¬
ljenju zadnjega dela trupa previdni. Tu s kotnikom večkrat preveri¬
mo, ali sta stranici pri lepljenju zadnjih reber še vedno pravokotni na
podlago.

gosto odpirali, zato temu sklopu name¬
nimo posebno pozornost, še posebno
prileganju okvirja kabine v trup.

Trup je na spodnjem delu od po¬
žarne stene do zadnjega roba krila pre¬
proste škatlaste oblike z vzporednima
stranicama, ki sta iz balze debeline
2 mm. Pri njunem izrezovanju še poseb¬
no pazimo na natančen izrez rež za krilo
in zgornjo linijo stranic, saj bo le tako
krilo ima pravilen vpadni kot. Na stra¬
nici prilepimo kotne balzove letvice 5
x 5 mm in notranje ojačitve trupa. Nato

trak balze 5 mm, ki ga z obličem obdela¬
mo v ustrezno obliko.

Čeprav je okvir kabine samostojen
del, ga kljub vsemu izdelamo na trupu,
saj le tako lahko zagotovimo dobro med¬
sebojno ujemanje delov, še posebno za¬
dnjega rebra, ki je nagnjeno pod kotom.
Okvir se v sprednji del trupa zatakne na
rebru la, na zadnji strani pa uporabimo
vzmetni zatič. Podvozje je z vijaki na trup
pritrjeno z notranje strani. Spodnji del
trupa pod krilom je ta čas še odprt. Krilo
na trup prilepimo z belim lepilom, pri če¬

mer pazimo na vzdolžno simetrijo. Ko se
lepilo posuši, trup pod krilom zaključimo
s 5 mm balzo. Obdelamo vse robove tru¬
pa in jih glede na načrt na spodnjih robo¬
vih ustrezno zaoblimo. Za grobo brušenje
bo primeren brusilni papir zrnatosti 120,
za fino brušenje pred prekrivanjem pa
uporabimo papir zrnatosti 320.

Pokrov motorja in podvozje

Pokrov motorja lahko izdelamo na
dva načina. Prvi in bolj zapleten je s

Hrbet trupa je izdelan iz 1,5-mm balzovih opiat, ki jih na rebra med
lepljenjem pritrdimo z bucikami in, kjer je to mogoče, tudi majhni¬
mi sponami. Močenje balzovih opiat tu ni nujno, je pa priporočljivo
pri izdelavi nosa trupa in pokrova za baterije.

Ker je krilo na trup modela prilepljeno oziroma je dokončan model v
enemu kosu, trup po lepljenju s spodnje strani pod krilom zapremo z
dvema vzdolžnikoma iz 5-mm balze, prečno pa z balzo 1,5 mm.

lahko začnemo sestavljati trup. Stranici
povežemo med seboj s prvimi tremi re¬
bri obrnjeni na bok, pri čemer pazimo
na pravokotnost reber in stranic, nato
trup obrnemo pokonci. V pomoč pri
sestavljanju zadnjega dela trupa nam bo
srednjica trupa, ki jo narišemo na delo¬
vno površino. Trup pritrdimo. Pri lep¬
ljenju reber pazimo na simetrijo, za tes¬
nejše spoje pa si pomagamo s svorami.
Ko so med stranicama prilepljena vsa
rebra, trup s spodnje strani zaključimo
s prečno oplato, da preprečimo njegovo
zvijanje pri obračanju. Trup z zgornje
strani na zadnjem delu zaključimo z bal¬
zo 1,5 mm, na hrbet trupa pa prilepimo

Krilci za nagib izdelamo po tem, ko je krilo
že končano in prebrušeno. Iz celote jih eno¬
stavno izrežemo, izrezani utor pa razširimo
na 10 mm, tako da krilo in krilce zaključi¬
mo z balzo 5 mm.

pomočjo pozitiva s tehniko ELSV, pri
drugem pa izdelani pozitiv uporabimo
pri »kuhanju« kabine iz plastenke, kot
je bilo v reviji že opisano. Pri izdelavi
pokrova motorja iz plastenke na koncu
uporabimo majhen trik: pokrov motor¬
ja z več tankimi nanosi akrilne barve
iz pršilke pobarvamo z notranje strani,
zunanjo stran pa zaščitimo. Tako se nam
na barvi ne bo poznala vsaka praska. Ne
pozabimo na hladilne odprtine, saj elek¬
tromotor za dobro delovanje potrebuje
tudi ustrezno hlajenje.

Podvozje širine 200 mm in višine
100 mm za model lahko kupimo v mo¬
delarski trgovini ali si ga izdelamo sami.

8

september 2008

mr 1

PRILOGA

Krmilne povezave izdelamo iz tanke jeklene žice, ki teče v plastič¬
nem bovdnu. Krmilne ročice izdelamo iz vitroplasta ali vezane plošče
1 mm, na servomehanizme pa žico pritrdimo z vrtljivimi spojkami
(glej naslednjo sliko).

Celoten zgornji del trupa odpremo z zatičem nad kabino. Čeprav je
trup širok samo 60 mm, je v njem za vse potrebno ogromno prostora.
Servomehanizmi soprivijačeni kar v krilo, krmilnik vrtljajev, sprejem¬
nik in pogonske celice pa v model pritrdimo kar s sprijemnim trakom.

Če se odločimo za izdelavo ELSV-pod-
vozja, je bil postopek pred časom že
opisan v reviji. Čeprav je model dokaj
lahek, glede na majhne mere podvozja
domačo gradnjo odsvetujem - v trgovi¬
ni boste zagotovo našli pravi izdelek. Da
bo model čim lažji, na podvozje name¬
stimo 50-mm penasta kolesa, ki jih na
podvozje pritrdimo z vijaki M3, podlož-
kami in samovarovalnimi maticami (glej
prerez na načrtu).

Prekrivanje in sestavljanje modela

Žal konstrukcija modela ne omogoča
ločenega prekrivanja delov modela, saj
je krilo izdelano v enemu kosu in po¬
tem trajno vlepljeno v trup. Pri pravo¬
kotnemu spoju trup-krilo najprej v rob
zalikamo vsaj 6 mm širok trak folije za
prekrivanje, nato pa z v ta spoj natančno
prilegajočimi se izrezanimi kosi folije
prekrijemo krilo in trup. Če se odloči¬
mo za folijo oralight, bomo s tem še ne¬
koliko prihranili pri masi modela. Celo¬
tna konstrukcija trupa in repnih površin
je zamišljena tako, da se rep v trup eno¬
stavno zatakne in prilepi. Seveda je za to
treba na stičnih površinah prej odstrani¬
ti folijo za prekrivanje. To naredimo kar
z vročo konico spajkalnika, ki folijo po
označenih črtah stali, vendar ne poško¬
duje balze pod njo, kar pa bi se z ostrim
skalpelom vsekakor zgodilo. Stabiliza¬
torje v trup prilepimo z belim lepilom.
Pri lepljenju pazimo, da smo višinski
stabilizator v trup vlepili pravokotno na
vzdolžno os trupa, smernega pa pravo¬
kotno na višinskega. Pri krmilnih povr¬
šinah na označenih mestih uporabimo
manjše šarnirje.

Pokrov motorja na trup pritrdimo z
manjšimi samoreznimi vijaki, ki jih sko¬
zi pokrov motorja privijačimo v prvo

rebro trupa. Ko smo določili položaj
lukenj za vijake in smo vijake vanje tudi
prvič privijačili, te »navoje« potem okre¬
pimo s sekundnim lepilom.

Po že prej omenjenem postopku »ku¬
hanja« si s pomočjo pramodela iz stirodu-
ra izdelamo še zasteklitev kabine modela.
To z zelo preprosto, a učinkovito tehniko
pritrdimo na okvir kabine - s pomočjo
5 mm širokih trakov folije za prekrivanje
jo na trup enostavno prilikamo. Repno
podvozje je navadna 2-mm žičnata ostro¬
ga, ki jo vlepimo v luknjo, izvrtano s spod¬
nje strani v zadnje rebro trupa.

Montaža RV-opreme

Skozi trup potegnemo plastične
cevke za žice, ki premikajo smerno in
višinsko krmilo. Krmilne ročice za vsa
krmila (smerno in višinsko krmilo ter
krilca za nagib) izdelamo iz 1 mm de¬
bele vezane plošče ali vitroplasta, v kr¬
mila jih vlepimo s sekundnim lepilom.
Servomehanizme in elektromotor pri¬
vijačimo v svoja ležišča. Cevke bovdnov
vlepimo v rebra trupa. Če vodilne cev¬
ke niso dovolj dobro pritrjene, imamo
v taki krmilni povezavi veliko zračnosti.
Skozi cevke potegnemo 0,8 mm debe¬
le krmilne žice in jih povežemo na eni
strani z varovalkami na servomehaniz-
mih, na drugi pa s krmili. Na strani kr¬
mila zadošča preprosto v »L« zavita žica,
ki jo zataknemo v luknjo na krmilni ro¬
čici. Pred iztaknjenjem žico zavarujemo
s koščkom termoskrščljive cevke in kap¬
ljico sekundnega lepila. Poskrbeti mo¬
ramo, da se žica v krmilni ročici prosto
vrti. Način vgradnje servomehanizmov
za nagib v krilo prepuščamo gradite¬
ljem; sam sem to izvedel tako, da sem
servomehanizma enostavno prečno
privijačil v rebri krila k3, nato pa krilo
prekril. Krmilne
povezave lahko
tu izdelamo iz
1,5 mm jeklene
žice, ki jih na
obeh straneh
zvijemo v »L« in
zavarujemo s ter-
moskrčko.

Pritrditev motorja je odvisna od iz¬
branega tipa motorja. Nekateri imajo
priložene ustrezne nosilce, pri drugih
pa je potrebno nekaj improvizacije. Na
prototipu sem uporabil brezkrtačni
elektromotor kontronik dancer (zanj je
na načrtu narisano tudi rebro za pritrdi¬
tev, ki ga preverite, ali ustreza motorju,
ki ga nameravate uporabiti) s propeler¬
jem 8x6,  18-A krmilnikom vrtljajev in
akumulatorji Li-po 3S 2000 mAh. Tako
sprejemnik in krmilnik vrtljajev kot aku¬
mulatorje na ustrezno mesto pritrdimo
s sprijemnim trakom (»ježkom«), za ka¬
tere je v skoraj 6 cm širokemu trupu več
kot dovolj prostora. Hodi krmil naj bodo
vsaj za prve lete nastavljeni na tiste, ki
so vpisani na načrtu. Da se bo model v
zraku mehkeje odzival, posebno na kr¬
mila nagiba in višine, si ju na oddajniku
krmila »zmehčamo« s 30 % eksponent¬
nega odklona.

Zaključek

Pravilen položaj težišča zlahka do¬
sežemo samo s premikanjem pogonskih
akumulatorjev brez dodajanja svinca.
Zaradi svoje zasnove in akrobatskega
potenciala krilo nima prav nobenega
zvitja. Zaradi dokaj nizke krilne obre¬
menitve obeta dobre letalne lastnosti in
jih v praksi tudi pokaže. Čeprav je kon¬
strukcija poenostavljena, kolikor se da,
bo imel modelar začetnik, pa čeprav je
že izdelal kakšen model, vsaj pri krilu
brez pomoči izkušenega modelarja lah¬
ko z gradnjo nekaj težav. Tehnika lete¬
nja modela je precej zahtevnejša kot pri
enostavnih začetniških modelih, saj se
model v zraku vede izredno nevtralno
in ne odpušča napak pri letenju. Model
je treba vedno »imeti na vajetih«. Vse¬
kakor pa se bo vsak lastnik kolibrija pri
letenju lahko marsičesa naučil. Najbolje
bi bilo, če bi si pri letenju in pri trenin¬
gu akrobacij pomagali s katerim izmed
aktualnih letalnih programov za F3A.
Ko se modela dodobra navadimo in ga
spoznamo, zračni liki pa dobijo simetri¬
jo in se začno med seboj povezovati, se
nam odpre popolnoma nova dimenzija
letenja.

september 2008

me

9

DEJAN ČESNIK

Pred vami je načrt in opis gradnje
preprostega modela rečnega čolna, ki pa
nudi veliko užitkov pri vožnji. Model ima
enostavne oglate oblike, zato z izdelavo
ne boste imeli težav, če vsaj za silo obvla¬
date žaganje z rezbarsko žagico. Model
bomo gradili po sklopih. Načrt si lahko
fotokopirate, kopije prilepite na vezano
ploščo in izrežete sestavne dele. Lahko si
vsak del tudi prerišete s pomočjo kopir¬
nega (indigo) papirja ali, še bolje, očetu
daste domačo nalogo, naj vam preriše
sestavne dele na vezano ploščo. Preden
se lotimo dela, si natančno oglejmo ko¬
sovnico in načrt.

Od materiala potrebujemo še polo
japonskega papirja, celuloidno folijo za

okna, jekleno žico debeline 2 mm, kit za
les, lepilo za les, epoksidno lepilo, akril¬
ni hitro sušeči se lak in barvo v pršilki za
končni premaz oz. okrasitev.

V model bomo vgradili naslednjo
opremo: pogonski motor speed 400, os
motorja 0 2 x 150 mm, pogonski vijak
26 mm, kardanski zglob 2/2,3 mm, kr¬
milo 35 mm, pogonske akumulatorje ter
dvo- ali večkanalno napravo za radijsko
vodenje.

Trup

Iz vezane plo¬
šče najprej izža-
gamo sestavne

dele od 1 do 6. Na stranici najprej prile¬
pimo dno trupa (2) ter istočasno rebra
št. 5 in zrcalno rebro (4). Lepimo z vo-
doodpornim lepilom za les. Sestavljene
dele pustimo, da se dobro posušijo in
se tako izognemo neljubim preseneče¬
njem z odlepljenimi deli. V naslednjem
koraku prilepimo nos trupa in palubo.
Okrog odprtine trupa pokončno prile¬
pimo smrekovo letvico s presekom 3 x
5 mm. Ta okvir služi za namestitev kabi-

Kosovnica

10

september 2008

mr

PRILOGA

ne in da se voda ne preliva v trup. Iz de¬
lov št. 8, 9 in 10 zlepimo nosilec motorja.
Nanj pritrdimo elektromotor z elastiko.
Nosilec prilepimo malo pred sprednje
rebro (5), seveda na sredino trupa. Sledi
vrtanje lukenj za krmilo in gred prope¬
lerja. Položaj obeh je označen v načrtu.
Naklon izvrtine za gred popravimo z
okroglo pilo. Paziti moramo, da sta gred
motorja in os propelerja v kardanskem
zglobu čim bolj poravnani. Na označe¬
nem mestu izvrtamo luknjo za krmilo
(točno v osi propelerja). Iz vezane plo¬
šče izdelamo še oporo cevke krmila, da
se pozneje krmilo ne omaje. Oporo za
gred motorja prav tako izdelamo iz ve¬
zane plošče in jo na zunanji strani prile¬
pimo na dno trupa. Ko smo prepričani,
da so vsi deli točno naravnani v osi čolna
oz. motorja, z epoksidnim lepilom pri¬
lepimo cevko gredi propelerja in cevko
krmila z oporo vred. S tem je trup skoraj
končan. Kitanje in fina obdelava sledi na
koncu, ko bomo sestavili še kabino.

Kabina

Kabina je enostavne škatlaste oblike.
Sestavni deli kabine nimajo niti utorov
za spajanje in jih sestavimo neposredno
na trupu.

Iz vezane plošče izžagamo vse sestav¬
ne dele in jih obrusimo. Nato rob odpr¬
tine oblepimo z lepilnim trkom ali še
bolje z maskirnim trakom. S tem prepre¬
čimo, da bi se kabina prilepila na trup.
Obe stranici postavimo na trup in ju z
močnejšimi ščipalkami ali modelarskimi
svorami pritrdimo na okvir odprtine.

Med stranici najprej prilepimo spre¬
dnjo (14) in zadnjo steno kajute (17) ter
nato še sprednjo (15) in zadnjo steno ka¬
bine (16). Našteti deli nimajo utorov in
jih je treba dobro stisniti, da med njimi
ni zračnosti. Uporabimo lahko lepilni
trak, maskirni trak, elastike ali modelar¬
ske svore. Posušeno ogrodje moramo
samo še pokriti s streho kajute (18), stre¬
lno kabine (19) in zadnjo streho kajute
(št. 20). Ko se lepilo strdi, kabino sname¬
mo z okvirja in odstranimo zaščitni lepil¬
ni trak. Če smo bili natančni in previdni
pri lepljenju, smo dobili lično kabino.

Končna obdelava modela

Od končne obdelave modela je od¬
visno, ali bomo z modelom zadovoljni
ali ne. Najprej prekitamo celotno povr¬
šino modela. Če smo bili pri sestavljanju
natančni, s kitanjem in popravljanjem
napak ne bo veliko dela. Pri kitanju pazi¬
mo, da kit nanašamo samo na neravnih
delih oz. vdolbinah, ki so nastale zaradi
nepozornosti pri lepljenju. Več kita ko
nanesemo, težji bo model in več dela bo
z brušenjem. Kit se mora dobro posušiti.
Brusimo z brusilnim papirjem zrnavosti
120 in 250, najprej z grobim nato s fi¬
nim papirjem. Ko so vse ploskve modela
gladke in brez senc, če pogledamo proti
svetlobi, sledi lakiranje z akrilnim lakom
(ali nitrolakom). Po sušenju površino
narahlo prebrusimo, da je popolnoma
gladka. Sledi prekrivanje z japonskim
papirjem. Prekrijemo samo trup. Papir
ukrojimo v nekoliko večjih dimenzijah,
kot so dno trupa in stranici. Pri prekri¬
vanju pazimo, da pod papirjem ne nasta¬
jajo zračni mehurčki. Presežek papirja
(5 mm) zarobimo. Suh trup lakiramo s
temeljnim akrilnim lakom. Ko se posuši

tudi ta nanos, ga pobrusimo in ponovno
lakiramo. Po drugem sloju trupa ne bru¬
simo več, ampak samo lakiramo (nane¬
semo 4 do 5 slojev). Popolnoma gladek
trup je pripravljen za barvanje. Zaradi
lažjega nanašanja kupimo barve v pršil¬
kah. Pri izbiri odtenka pazimo le na to,
da je model v vodi dobro viden. Barvo
nanesemo v dveh slojih z vsaj 12-urnim
presledkom.

Sledi lepljenje celuloidne folije na
odprtine oken. Na koncu vgradimo še
RV-opremo (sprejemnik, servomeha-
nizem, elektronski krmilnik). Poskrbi¬
mo za ležišče za akumulatorje, ki se ne
smejo premikati po modelu. Manjka še
povezava med servomehanizmom in
krmilom. Naredimo jo iz 2 mm debele
jeklene žice.

S tem je model rečnega čolna krap
končan. Natančnost pri gradnji se vam
bo bogato obrestovala, če pa niste po¬
vsem zadovoljni s svojim izdelkom, na¬
pake upoštevajte pri naslednjem mode¬
lu. Za prvo plovbo si izberite mirno in
ne pregloboko vodno površino. Vedno
upoštevajmo varnost sebe in modela.
Uživajte v vožnjah!

MAKETARSTVO

Dvodelni kalup

JANI TEKAVČIČ

Ker smo gradiva in osnovne tehni¬
ke izdelave kopij modelov v kalupih iz
silikonskega kavčuka predstavili že v
prvem delu prispevka, tokrat o tem ne
bomo pisali in priporočam, da si zaradi
lažjega razumevanja, pred začetkom iz¬
delave dvodelnih kalupov preberete čla¬
nek v 10. številki lanskega letnika.

Model, dvojnik katerega želimo izde¬
lati, si najprej dobro ogledamo, da ugo¬
tovimo, kaj lahko z modela odstranimo,
ne da bi ga poškodovali (slika 1).

Z modela je namreč treba odstraniti
vse dele, ki bi lahko ovirali odstranje¬
vanje originala in poznejših odlitkov iz
kalupa. Ker bomo delali kopijo ohišja lo¬

komotive, najprej odstranimo vsa okna,
pantografe in izolatorje. S tem je naše
ohišje pripravljeno za izdelavo kalupa
(slika 2).

Pred začetkom dela pripravimo po¬
trebna gradiva in orodje: silikonski kav¬
čuk Modrin in katalizator, posodo in
paličico za mešanje, lego kocke, posodo
ali podlogo za dno kalupa, lepilo in pla¬
stelin (slika 3).

Pri izdelavi dvodelnega kalupa bo na
vseh mestih, kjer bodo odprtine (npr.

okna), prišlo do
neposrednega sti¬
ka dveh delov ka¬
lupa (silikonskega
kavčuka), zato je
treba ta mesta prej
čim bolj natančno
zaščititi. Dobre re¬
zultate dosežemo
z vsemi samolepil¬
nimi trakovi (npr.
lepilni trak), s ka-

treba pozneje natančno obrezati. V na¬
sprotnem primeru bi se tu pojavil pra¬
zen prostor, s tem pa bi dobili debelejše
stranice odlitka.

Najbolje je celoten notranji del ohiš¬
ja natančno prelepiti (slika 5).

terimi preprosto
prelepimo notra¬
njost modela (sli¬
ka 4).

Kjer lepilni
trak ne bo povsem
prilepljen na ohiš¬
je, bo praznino
zapolnil silikonski
kavčuk, ki ga bo

Nato s plastelinom zapolnimo notra¬
njost ohišja in vse odprtine (slika 6), ka¬
mor bi pri vlivanju kalupa lahko pritekel
silikonski kavčuk.

Ko je notranjost povsem zapolnjena,
plastelin spodaj poravnamo, da se dobro
prilepi na podlago in tako onemogoča
premikanje modela pri vlivanju silikon¬
skega kavčuka (slika 7). Prazni prostori,
ki jih ne napolnimo s plastelinom in jih
kavčuk ne zalije, predstavljajo zračne
mehurje, ki ob slabem prijemu plasteli-

12

september 2008

TIM'

na na podlago lahko povzročijo, da mo¬
del pri vlivanju Modrina preprosto »od¬
plava«.

Okoli modela z lego kockam zgra¬
dimo ogrado za bodoči kalup (slika 8).
Ogrado na zunanji strani prilepimo

kalup. Kalup začnemo polniti vedno v
enem od vogalov (slika 9) in počakamo,
da zmes sama zapolni vse dele okrog
modela (slika 10).

Da ne pripravimo preveč ali premalo
silikonskega kavčuka, izmerimo stranice,

Razdalja med modelom in ogrado
(debelina kalupa) naj bo med 5 in 10
mm, odvisno od velikosti modela in ka¬
lupa.

Kalup napolnimo do vrha in počaka¬
mo, da se strdi. Če je dodanega več ka¬

na dno posode ali podloge, da nam
silikonski kavčuk ne bi odtekal iz ka¬
lupa.

Po navodilu proizvajalca pripravi¬
mo zmes Modrina in začnemo polniti

jih pomnožimo, da dobimo prostornino,
ki ji odštejemo približno prostornino
porabljenega plastelina (prostornino
modela lahko zanemarimo, saj je v mo¬
jem primeru bila le 8 ml).

talizatorja, kot ga priporoča izdelovalec,
bo kalup trd že po nekaj urah (slika 11).

Kalup odstranimo s podloge, pore¬
žemo gumo, ki si bo našla pot tudi pod
lego kockami, in obenem pripravimo

mr

september 2008

13

MAKETARSTVO

prostor za nameščaje nove vrste kock
(slika 12).

Iz modela odstranimo plastelin (sli¬
ka 13). Večina plastelinov se lepo od¬
strani s površin, kjer se stikajo s silikon¬
skim kavčukom.

Odstranimo tudi lepilni trak in vse
morebitne dodatne zaščite (slika 14).
V ogradi tako ostane samo kalup iz kav¬
čuka.

Pri izdelavi kalupa je zelo pomemb¬
no, da modela nikakor ne premikamo,
prav tako ne premikamo kalupa po
ogradi. Ogrodje iz lego kock, že izdela¬
ni kalup in model (original) so v tej fazi
ves čas nepremično na istem mestu!

V nadaljevanju potrebujemo lepilo
za papir, nekaj žice, cevčico, ločevalec
in še nekaj lego kock (slika 15).

Žice (npr. telefonski kabel) narežemo
na takšne kose, da bodo moleli iz kalupa
(slika 16). To bodo pozneje oddušniki,
skozi katere bo ob vlivanju smole zrak
lahko uhajal iz kalupa. Obenem z odduš¬
niki reguliramo, da smola pri brizganju
enakomerno in v celoti zalije kalup. Od¬
dušniki se običajno postavljajo na najviš¬
ja mesta na modelu in tam, kjer želimo,
da smola zanesljivo napolni posamezne

vogale modela. Če bi naredili še več od-
dušnikov, potem se nam ne bi bilo treba
bati, da bi na odlitku ostala kje še kakšna
luknja oziroma zračni mehurček, ki mu
ne bi uspelo najti poti iz kalupa.

Večjo cevko pritrdimo na najnižji del
kalupa in nam bo služila za vbrizgavanje
smole. Premer cevke naj bo enak pre¬
meru grla brizgalke, da bomo imeli pri
brizganju čim manj težav.

In čemu lepilo za papir? Seveda lah¬
ko uporabimo tudi druga lepila, toda
lepilo za papir ne poškoduje modela in
pri odstranjevanju oddušnikov na origi¬
nalu ne bo nobene sledi.

Strjen silikonski kavčuk se z nasled¬
njim nanosom kavčuka trajno zlepi. To
je dobro, če smo zamešali premalo zme¬
si silikonskega kavčuka in želimo dopol¬
niti kalup. Seveda pa bi bilo zelo narobe,
če delov kalupa ne bi mogli razdvojiti.
Zato moramo vse površine na strjeni
polovici kalupa, kjer se bosta dela ka¬
lupa stikala, premazati z ločevalcem, ki
preprečuje zlepljenje (sliki 17 in 18). Lo¬
čevalnih sredstev je več vrst in so na raz¬
ličnih osnovah. Sam uporabljam tip V-l,
s katerim dosegam želene rezultate.

Po nanosu ločevalca je kalup priprav¬
ljen za vlivanje drugega dela, za katerega
nam manjka le še nadgradnja ogrodja iz
lego kock, ki jih dogradimo na spodnji
del in jih z zunanje strani prelepimo z
lepilnim trakom (slika 19).

Kot običajno, zmes vlivamo na eno
mesto in počakamo, da se kavčuk sam
razporedi po celotnem modelu.

Napolnjen kalup pustimo, da se sili¬
konski kavčuk strdi (slika 20).

Zdaj lahko odstranimo ohišje in poči¬
stimo zunanjo stran kalupa - presežek kav¬
čuka, ki je stekel v vse še tako ozke vrzeli
med lego kockami v ogradi (slika 21).

Previdno odstranimo zgornji del
kalupa (slika 22). Začnemo na enem

mr

od vogalov in počasi dvigamo zgornji
del kalupa. Tu se izkaže prednost lepila
za papir, saj žice za oddušnike kot tudi
dovodna cev na sredini, ki so z njim pri¬
lepljene, lepo odstopijo od modela in se
ločijo skupaj z zgornjim kalupom.

Tudi presežek silikona, ki je zalil po¬
samezne dele, kjer želimo imeti drugi
del kalupa ali kakšno odprtino (npr.
stopnica na čelu modela), očistimo in
pripravimo za drugi del kalupa.

Iz kalupa odstranimo žice za od¬
dušnike, cevko za dovodno odprtino in
model (slika 23). Pri odstranjevanju mo¬
dela pazimo, da silikonski kavčuk ni za¬
lil tudi kakšne odprtine na modelu, saj
lahko poškodujemo model ali kalup.

Za izdelavo odlitkov poleg kalupa
potrebujemo še smolo (epoksidno, poli¬
uretansko ali kakšno drugo) in nekaj v
prvem delu opisanih pripomočkov (sli¬
ka 24).

Ponovno pripravimo ogrodje iz lego
kock, saj pri izdelavi kalupa nismo na¬
redili nikakršnih vodil ali centrirnih če¬
pov za kalup, ki bi se pri ulivanju smole
lahko deformiral. To preprečimo z ena¬
kim ogrodjem, kot smo ga uporabili za
izdelavo kalupa, in nam bo služilo kot
vodilo pri sestavljanju obeh delov in uli¬
vanju smole.

1

september 2008

TEKI

Smolo (F-19)
posrkamo iz plo¬
čevinke v želeni
količini in zme¬
šamo v razmerju
1 : 1 (slika 25). To
je zelo primerno,
saj je razmerja v
različnih odstot¬
kih predvsem pri
manjših količinah
smole včasih tež¬
ko natančno od¬
meriti. Tudi čas
do začetka strje¬
vanja je pri F-19
sprejemljiv, saj je
5-7 minut dovolj

Zmes obeh komponent smole po¬
srkamo v brizgalko (pazimo, da se zne¬
bimo vseh zračnih mehurčkov in da
je v brizgalki samo smola) in jo skozi
pripravljeno odprtino pod pritiskom
iztisnemo v kalup. Polnimo ga toliko
časa, da skozi odprtine za odvod zra¬
ka priteče smola. Pri tem opazimo,
da nekaj časa skozi oddušnike poleg
smole uhajajo tudi drobni mehurčki,
zato je priporočljivo pripraviti malce
več smole in vso vbrizgati v kalup (sli¬
ka 27). Res je, da bo skozi oddušnike
priteklo nekoliko več smole, vendar
bodo z njo vred iz kalupa odšli tudi
zračni mehurčki, ki so pri vlivanju naj¬
večja nevšečnost.

Počakamo pol ure, odstranimo elasti¬
ke in ogrodje iz lego kock, odstranimo
čepe (presežek smole na oddušnikih) in
odpremo kalup (slika 28).

časa za normalno
delo.

Kalup vstavi¬
mo v ogrodje
in ga utrdimo z
elastikami. Te ne
smejo biti pre¬
močne, da ne bi
deformirale dalj¬
še stranice ogro¬
dja in s tem sti¬
snile kalupa, kar
bi vplivalo na toč¬
nost odlitka (sli¬
ka 26).

15

MAKETARSTVO

’°nonta

Že pri odstranjevanju presežka smo¬
le bomo lahko ugotovili, ali je smola do¬
volj trda za odstranitev odlitka iz mode¬
la, in če je, nežno odstranili odlitek. Ker
je kalup, izdelan iz Modrina, zelo mehak

in elastičen, ne bo nobenih težav, ko
bomo stranice kalupa ločili od odlitka
in ga tako osvobodili (slika 29).

Kadar želimo pripraviti že obarvan
odlitek, pri pripravi smole v komponen¬

to A preprosto dodamo nekaj kapljic
želene barve (razne oksidne ali barve
za barvanje plastičnih maket). Dodamo
komponento B, zmešamo in uporabimo
(slika 30).

Slika 31■ Brizganje smole v kalup

Slika 32. Odlitek v želeni barvi

Slika 33- Poljubno število kopij v poljubnih barvah


Proizvajamo različne materiale za modeliranje, izdelavo trdih in elastičnih kalupov,
silikonske kavčuke (Modrin in ostale), epoksidne in poliuretanske zalivne mase, pigmente,
plasteline, ločevalna sredstva. Distribuiramo tudi materiale firme Axson.
SAMSON KAMNIK, d. o. o. Kovinarska c. 28, SI-1240 Kamnik, Slovenija

Tel: 01 83 17 255, 83 19 260, Faks: 01 83 17 179, samson@samson-kamnik.si

www.samson-kamnik.si,www.restauro.si,www.axson.com

16

september 2008

m 1

MAKETARSTVO

m

Tim®w© Sž§@ife@n@ ©fera®

SM.82 marsupiale (Italeri, kat. št. 1270, M 1 : 72)

MITJA MARUŠKO

Italijanski proizvajalec Italeri je svoj
vzpon pred več desetletji utemeljil z do¬
brimi upodobitvami nekaterih izvirnih
italijanskih letalskih konstrukcij. Žal so
pri oblikovanju svojih maket predolgo
vztrajali na površnih površinskih detaj¬
lih z dvignjenimi linijami in izgubili stik
s kakovostnim napredkom v maketarski
industriji. V zadnjih dveh letih pa se Ita¬
leri vrača z izvirnim izborom maket v se¬
riji z dodanim grafičnim listom kot na¬
slovnico embalaže in priloženo brošuro
s fotografsko monografijo v barvah. Ma¬
keta enega od uspešnejših italijanskih
letal druge svetovne vojne - SM.82 mar¬
supiale sodi med najnovejšo ponudbo
Italerija v merilu 1 : 72.

Pobudo za razvoj sicer uspešnega tri-
motornega potniškega letala z velikim
dosegom SM.75 v transportno letalo
je podal Italo Balbo, guverner tedanje
italijanske kolonije Libije in znani letal¬
ski strateg. Novo transportno letalo naj
bi poneslo 50 opremljenih vojakov do
1000 km daleč, sposobno naj bi bilo
prevažati letala in tanke ter služiti kot
strateški bombnik. Prvih deset letal so
naročili v januarju leta 1939 in jih do
1944 izdelali okrog 700. Tudi Nemci
so jih naročili že leta 1940. Letela so na
vseh frontah in tudi na nebu Jugoslavije,
kjer so oskrbovala italijanske enote tudi
po kapitulaciji, ko so se deli teh enot
pridružili partizanskim enotam.

Osnovna pomanjkljivost letala je bil
šibak motor alfa romeo RC 128, ki so ga
po vojni zamenjali z ameriškim pratt &
whitney R-1830. Primerek letala s serij¬
sko številko MM.61187 je zadnjič pole¬
tel 1960, nakar so ga spravili v letalski
muzej Museo Storico delLAeronautica
Militare v Vigni di Valle pri Rimu. Prav

barvne fotografije tega letala tvorijo
glavnino fotografske monografije na
46 straneh formata A5.

Sestavni deli makete so vliti v značilni
Italerijevi sivi plastiki in primerno mehki
za obdelavo. Maketo sestavlja skoraj 200
delov in je za začetnika kar problemati¬
čna. V njej morate izdelati skoraj vso no¬
tranjost trupa s pilotsko kabino, tovornim
prostorom v dveh etažah in bombniškim
jaškom s tovorom bomb. Instrumenti v
pilotski kabini so na voljo v obliki nalepk.
Preden zlepite obe polovici trupa, se mo¬
rate odločiti za zaprti ali odprti bomb-
niški jašek in uporabo ustreznih delov.
Vsi notranji deli so lično oblikovani. Žal
manjkajo sedeži za padalce na zgornji eta¬
ži transportnega prostora.

Gradnja motorjev terja predhodno
barvanje sestavnih delov. Upodobitev
motorja je preprosta in bi potrebovala
nekaj kovinskih dodatkov, ki pa jih žal še
ni na voljo. Notranja stran opiat motorja
je brez detajlov. Podvozje je presenetlji¬
vo dobro oblikovano in detajlirano. Vse
krmilne površine so na voljo kot ločeni

sestavni deli, kar omogoča izdelavo raz¬
gibane makete z odklonom teh površin.
Krmilni zglobi in mehanizmi so sicer
poenostavljeni, vendar še sprejemljivi v
merilu 1 : 72. Spoj kril in trupa je obliko¬
van robustno in stični robovi terjajo le
malo kitanja. Kolesa so oblikovana s po¬
nazorjenim ugrezom pnevmatik. Izdela¬
va makete se konča z vgradnjo mitralje-
ške kupole in nekaterimi površinskimi
detajli.

Oznake so na voljo za tri letala z raz¬
ličnimi kamuflažnimi shemami, ki so
jih pri Italeriju skrbno izbrali. Najbolj
zanimiva je pasovna kamuflaža letala
205. eskadrilje z otoka Rodos v septembru
1940. Preostali dve kamuflažni sta tipični
italijanski mešanici manjših barvnih za¬
plat v različnih barvah. Sestavnica prina¬
ša podatke o barvah iz Italerijeve/Testor-
sove barve palete in podatke o ustreznih
odtenkih ameriškega Federal Standarda.
Slovenski uvoznik Metronic Komet make¬
to ponuja v 15. cenovni skupini. V veliki
škatli dobite tudi veliko maketo in še prav
dobra je, zato jo priporočamo.

TIM’

ZGRADITE OSEBNO ZBIRKO
PLASTIČNIH MAKET FIRME ITALERI
IN SE SPREHODITE
SKOZI ČAS.

KAKOVOSTNE MAKETE
SO DOSEGLJIVE
V DOBRIH TRGOVINAH Z
IGRAČAMI,

V SPLETNI

TRGOVINI BAMBI IN NA NASLOVU:
hfo@metronic-komet.si

OPEKARNA 5,1420 TRBOVLJE, SLOVENIJA
www.metroni<-komet.si
tel.: 03 56 33 280, faks: 03 56 33 285

www.bambi.si

september 2008

17

MITJA SERŠEN - ERMAN

Model reaktivnega letalca iz depro-
na je namenjen izstreljevanju v zrak z
gumico. Namenjen je najmlajšim, ki se
z njim skozi igro seznanijo z osnovami
leta letalskega modela. Pričujoči model
je izdelalo že veliko otrok in tudi neko¬
liko starejših, lepo število pa smo jih iz¬
delali tudi v Timovi modelarski delavni¬
ci na prireditvi v Bistri ob 60. obletnici
Tehniške založbe Slovenije.

Za izdelavo potrebujete naslednji
material:

- 3 mm debel depron,

- leseno paličico (lahko od sladoleda
»lučke«),

- zobotrebec,

- dve gumici,

- lepilo, ki ne topi deprona (UHU por
ali sekundno lepilo za stiropor).

Potrebujete pa še naslednje orodje:

- leseno podlogo, na kateri boste reza¬
li dele,

- oster modelarski nož,

- kovinsko ravnilo,

- pisalo (flomaster ali kemični svinč¬
nik).

Izdelava modela

Na tri milimetre debel depron s po¬
močjo šablon, ki ji izdelate po predlo¬
gah v reviji, prerišite vse dele modela
ter jih na leseni podlogi izrežite s po¬
močjo ostrega modelarskega nožka in
kovinskega ravnila.

Ko so vsi deli izrezani, na vsako stran
srednjega dela trupa prilepimo zunanji
stranici.

Srednji del je tisti, na katerem se v
zadnjem delu nahaja velik smerni stabi¬
lizator.

Na stranico nanesemo lepilo, ga raz¬
mažemo ter oba kosa dobro stisnemo
skupaj na ravni podlogi.

Nato na nasprotno stran prilepimo
še drugo stranico ter višinski rep.

V režo v trupu potisnemo krilo. Po¬
ravnamo ga, da bo model simetričen. Če
smo bili pri razrezu delov in lepljenju
natančni, nam krila sploh ni treba lepiti,
sicer ga zdaj prilepimo v trup.

Krilo postavimo v režo tako, da na¬
ravna ukrivljenost deprona povzroči, da
je krila rahlo upognjeno navzgor (glej
model na načrtu - pogled letala od spre¬
daj). Upognjenost krila navzgor zagotav¬
lja modelu boljšo prečno stabilnost.

Letalce lahko okrasimo na različne
načine. Lahko ga po svojih željah po¬
barvamo z barvicami, nalepimo nanj na¬
lepke, uporabimo barvni lepilni trak ali
kako drugače okrasimo.

Če bomo model spuščali z gumico,
moramo v spodnji prednji del trupa

potisniti zobotrebec, za ka¬
terega bomo pri spuščanju
zataknili gumico.

Slika prikazuje približno
lego zobotrebca - tj. 7 cm
za sprednjim robom trupa.
Zobotrebcu odrežemo stran
eno konico ter ga potisne¬
mo v trup. Če zobotrebec
sučemo med prsti, ga bomo
lažje potisnili v depron.

Iz slike je razvidno, kako
naj bi bil zobotrebec pravil¬
no vgrajen.

Zdaj med seboj pove¬
žemo dve gumici drugo za
drugo in ju z enim koncem
privežemo na leseno paliči¬
co, najbolje takšno od sla¬
doleda, kot je videti na sliki.
Tako pripravimo fračo za
spuščanje modela.

S pomočjo frače model
izstrelimo vodoravno ali
pod rahlim kotom navzgor.

Pri izdelavi in spuščanju
želim veliko zabave!

mr

september 2008

19

MODELARSTVO

MODELARSTVO

20

september 2008 ■“>***>•

TI” '

september 2008

29

MAKETARSTVO

Izdelava železniške postaje (i. dei)

IGOR KURALT

Na vsaki urejeni železniški make¬
ti naj bi bili med drugim prisotni tudi
spremljevalni železniški objekti, kot na
primer postaje, remize, čuvajnice ..., in
drugi objekti (stanovanjske in poslovne
zgradbe, industrijski objekti itd.). Ker
lepo izdelani objekti na železniški make¬
ti ustvarijo pristno podobo pravih nase¬
lij v pomanjšanem merilu, smo se tokrat
odločili napisati nekaj več prav o izdela¬
vi objektov.

Izdelave objekta se lahko lotimo v
samogradnji, ki pa zahteva od gradite¬
lja kar precej modelarskega znanja in
natančnosti. Zato je enostavneje kupiti
nek objekt v sestavljanki, ki vsebuje vse
sestavne dele, kot so stene, okna, vrata,
kritina itd., in ga sestaviti po priloženih
navodilih.

Vodilni svetovni proizvajalci, med
katerimi velja posebej izpostaviti pod¬
jetja Faller, Vollmer ali Kibri, ponujajo
najrazličnejše objekte (slika 1). Številne
izdelke iz njihove ponudbe lahko dobi¬
mo tudi pri nas v trgovini Kovač na Viru
pri Domžalah (www.moko.si).

Ker je na vsaki železniški maketi naj¬
pomembnejši objekt železniška postaja,
bomo tudi mi začel kar pri tem. Za uvod¬
no predstavitev smo tako v Trgovini Ko¬
vač dobili Fallerjevo železniško postajo
Friedrichshohe v merilu 1 : 87 (HO) (sli¬
ka 2), ki je zelo podobna starejšim že¬
lezniškim postajam na Slovenskem in je
lahko potniška ali tovorna postaja. Poleg
sestavnih delov in navodil za sestavo po¬
trebujemo tudi nekaj osnovnega orodja,
kot je oster modelarski nož, fini brusilni
papir (zrnavosti vsaj 600 ali več), šči¬
palka, lepilo za plastične modele, razni
čopiči, zračni čopič, različne barve itd.
(slika 3).

Večina hišic in drugih objektov za
sestavljanje, ki jih lahko kupimo, so iz¬
delani iz vlite plastike. To v praksi po¬
meni, da raztopljeno plastika pod tla¬
kom vbrizgajo v zaprt kalup, ki povzema

podobo končnega izdelka. Raztaljena
plastika steče po kanalih kalupa ter za¬
polni celotno notranjost. Ko se plastika
strdi, dobimo končni odlitek sestavnega
dela. Večina takšnih delov je narejenih v
preprostih dvodelnih kalupih.

Preden začnemo karkoli delati, naj¬
prej temeljito preučimo navodila za
sestavljanje. Ta vsebujejo več risb po
poglavjih, kjer so vsi deli narisani, ošte¬
vilčeni in opremljeni s puščicami, kam
spada kakšen del. Navodila pregledamo
zato, da pozneje lahko hitreje najdemo
dele in delo poteka bolj gladko.

Najprej se odločimo, katere dele bo
treba prej pobarvali, saj je pozneje, ko
so že vgrajeni, nekatere tlele veliko tež¬
je barvati. Zato jih je treba pobarvati še
pred sestavljanjem. Ker se je plastika, iz
katere so bili sestavni deli postaje, pre¬
več svetila, sem se odločil ves leseni
opaž na postaji pobarvati z mat rjavo

barvo in zračnim čopičem (slika 4). Na
opečnati obod sem z gobico v reže na¬
nesel mat temno rjavo barvo (slika 5).
Ko se je barva posušila, sem nadaljeval z
delom. Priporočam, da z odlitka odstra¬
nite vedno samo tisti del, ki ga trenutno
potrebujete. Vsi sestavni deli na dre¬
vesu imajo oznako ob ulivnih kanalih
(slika 6). To nam prihrani precej časa,
saj je veliko delov enakih ali podobnih,
vendar pridejo na vrsto v različnih fazah
gradnje, pa tudi nobenega ne izgubimo.
Dobro vemo, da se drobni delci, ki se
valjajo po mizi, vse preveč radi izgubi¬
jo. Delcev nikoli ne trgamo z drevesa,
ampak jih odščipnemo (slika 7) in pre¬
vidno obrežemo z modelarskim nožem
(slika 8), da nas nezaželeni štrleči del ne
ovira pri sestavljanju.

Fallerjevo postajno poslopje začne¬
mo izdelovati tako, da najprej po vrsti
sestavimo vse stene. Preden začnemo z

MAKETARSTVO

lepljenjem, se prepričamo, ali so vsi deli
pravilno postavljeni in se med seboj
lepo prilegajo.

Kot prikazuje slika 9, je okno na sre¬
dini narobe obrnjeno in bi tako prilep¬
ljeno močno kazilo objekt. Natančno se

držimo navodil in sestavljamo po napo¬
tkih (slika 10).

Pomembno je, da pri sestavljanju in
lepljenju vedno uporabimo minimalno
količino lepila. Če je mogoče, lepimo
le točkovno in samo z notranje strani
(slika 11). Lepilo za plastične makete je
zelo tekoče in pronica v vse pore med
sestavljenimi deli.

Ne pozabimo, da je lepilo za plastiko
v pretežni meri topilo, ki zmehča plasti¬
ko in jo raztopi. Po krajšem času se pla¬
stika spet strdi in nastane precej močan
spoj. Vsaka kapljica lepila, ki bo pomo¬
toma padla na vidno površino, bo tudi
zelo opazna. Paziti moramo, da lepilo ne
priteče na vidne površine, saj s tem zelo
skazi končni videz postaje. Na vidnih
mestih ne sme biti ostankov lepila (sli¬
ka 12). Preveč lepila lahko tudi povzroči
zvijanje plastike in neraven spoj.

Ko imamo stranico končano, zaste¬
klimo okna. Tudi ta lepimo točkovno
(slika 13) z minimalno količino lepila,
saj hitro tekoče lepilo rado steče v pore.
Pri zasteklitvi še posebno pazimo, da le¬
pilo ne pride na vidne površine, saj se
steklo obarva rumeno in izgubi svoj na¬
men. Po končani izdelavi prve stranice
še enkrat preverimo, ali je vse pravilno
sestavljeno in da nikjer ni videti ostan¬
kov lepila (slika 14).

Pri sestavljanju pazimo tudi na polo¬
žaj kljuk na vratih, saj imamo leva in des¬
na vratna krila (slika 15), kot na primer
na vratih tovornega skladišča.

Na sliki 16 je prikazan prvi del se¬
stavljenih stranic železniške postaje, na
sliki 17 pa drugi del. Sestavljene strani-

TTKI 1

september 2008

31

ce tovornega skladišča si lahko
ogledamo na sliki 18, na sliki 19
pa sestavljene stranice poslopja
potniškega dela železniške po¬
staje.

Po približno eni uri, ko se le¬
pilo posuši, se lotimo spajanja
stranic na plošči, ki predstavlja
pohodne površine okoli postaje.
Vse stranice imajo na spojih že
pripravljena ležišča, da se lepo
prilegajo med seboj in da dobi¬
mo res pravokoten vogal hiše.
Spoj lepimo samo z notranje stra¬
ni (slika 20).

Maketa objekta tako počasi
dobiva obliko železniške postaje
(slika 21). V nadaljevanju bomo
spregovorili o izdelavi notranjosti,
kritini in podrobnostih, ki poskr¬
bijo za popolnejši videz postaje.

izdaj;,;.


e zgoščenke

VAS MIKA NIŽJA

NAROČNINA ZA REVIJO TIM?

ALI PA BI JO NEKAJ ČASA

PREJEMALI KAR BREZPLAČNO,

POLEG TEGA PA BI DOBILI ŠE

KNJIGO V VREDNOSTI 30  €?

Zakaj pa ne? Naročniki revijo Tim najbolje poznate, saj jo berete vsak mesec.

Priporočite jo prijateljem in znancem, pridobite nove naročnike in nagradili vas bomo."

SAMO ZA VAS, NAŠE ZVESTE NAROČNIKE, SMO PRIPRAVILI NASLEDNJO PONUDBO:

• Za vsakega pridobljenega naročnika vam pripada 20 % popusta na letno naročnino.

• Če pridobite pet naročnikov, boste naslednjih deset številk revije Tim prejeli brezplačno, poleg tega
vas bomo še nagradili s knjigo Tehniške založbe Slovenije po vaši izbiri v vrednosti 30 €

Naročni

Ime in priimek:

^  Ulica in hi:

hišna številka:

Poštna št.:

X

T

c

Pridobljeni naročnik

Ime in priimek:

_ |

Ulica in hišna številka:

Poštna št.:


S podpisom se obvezujem, da bom naročnik še najmanj 18  mesecev.

Naročilo pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, p. p. 541,1001 Ljubljana,

ali pa nam ga sporočite po faksu: 01 / 479 02 30, telefonu: 01 /479 02 24 ali e-pošti: mojca.borko@tzs.si.

32

september 2008

mr


IVAN DOVIC

Vsi, ki ob današnjih visokih cenah
goriv razmišljate o alternativnem pogo¬
nu za svoj avtomobil, boste ob tem pri¬
spevku morda dobili kakšen preblisk.
Ce pa ne ob prispevku, pa vsekakor ob
preizkušanju vozila. To je namreč avto¬
mobil, katerega speljevanje vedno po¬
spremijo ogenj, dim in grmenje.

Če vam samo delovanje ni jasno že
iz slike, naj povem, da ga poganja vod¬
na para. Svečka v kurišču segreva vodo
v epruveti. Medtem ko voda vre, se v
epruveti povečuje pritisk. Ko je pritisk
dovolj velik, zamašek v epruveti odleti v
eno smer, avtomobil pa v nasprotno. Iz¬
delek je kot nalašč za izdelavo v osmem
razredu OŠ, saj zajema področje kovin
in toplotnih motorjev, poleg tega pa de¬
lovanje z lahkoto navežemo še na snov
fizike v osmem razredu.

Izdelava:

Poleg orodja na
fotografiji boste po¬
trebovali še gradi¬
va, ki so našteta v
kosovnici (slika 1).

Najbolje bo, da
najprej izdelate ša¬
blone za vse dele
iz bakrene ploče¬
vine. To storite
tako, da načrt pre¬
kopirate in kopijo
prilepite na tanjši
karton. Iz kartona
izrežite šablone ter
preluknjajte mesta
izvrtin (slika 2).

Z zarisovalno
iglo ali alkohol¬

nim flomastrom prerišite šablone na
pločevino. Za rezanje pločevine lahko
uporabite ročne škarje za pločevino
ali vzvodne škarje. Veliko odprtino za

33

kurišče najprej prevrtajte z večjim sve¬
drom, preostali material pa odstrani¬
te s škarjami za pločevino in pilo za
kovine. Ko boste končali z izrezova¬
njem, na označenih mestih izvrtajte
luknje s premerom 4 mm. Vse dele nato
varno vpnite v primež in jih z ročno
pilo obdelujte toliko časa, da ne bodo
več imeli ostrih in nevarnih robov (sli¬
ka 3).

Opore za kolesa boste najlažje ukri¬
vili v primežu, medtem ko boste stra¬
nice kurišča brez težav ukrivili s kle¬
ščami. Držalo za epruveto ukrivite tako,
da jo preprosto ovijete okoli spodnjega
dela epruvete. Tam je epruveta nekoli¬
ko močnejša, vseeno pa pazite, da je pri
tem ne zdrobite. Konce držala je treba
ukriviti, kot kaže načrt, se pravi nekoli¬

ko poševno, saj bo le tako tudi epruveta
stala poševno (slika 4).

Kurišče na podvozje prispajkate.
Pred tem vse stične robove dobro obru¬
site in očistite (slika 5).

Kolesa lahko izdelate na več nači¬
nov. Kot najprimernejši se je za veliko
število koles, ki jih izdelamo v šoli, iz¬
kazal način s predelano kronsko žago.
Ta ima navadno v središču debel sveder,
s katerim v sredino izvrtamo zelo širo¬
ko luknjo. Sam sem sveder nadomestil
s konico iz aluminija, ki med žaganjem
v središče kolesa zgolj odtisne luknjo,
skozi katero nato izvrtamo pravo luknjo
premera 3,5 mm (slika 6). Luknja je za
0,5 mm manjša od debeline osi, zato da
lahko kolesa nanjo trdno nasadimo (sli¬
ka 7).

V nosilec za epruveto vstavite kos
kolesarske zračnice in s tem izboljšate
oprijem epruvete z njenim nosilcem.
Vstavite še epruveto in vse skupaj z vija¬
ki privijačite na podvozje (sliki 8 in 9).

Kosovnica:

34

september 2008

mr

Zamašek za epruveto izdelate iz plu¬
tovinastega zamaška. Ker je epruveta
ožja od večine zamaškov, boste morali
zamašek nekoliko pobrusiti z ročno pilo.
Tu bodite še posebno pozorni. Izdelati
morate zamašek z okroglim presekom,
saj bo le takšen dobro tesnil. Če ne bo
dobro tesnil, bo iz epruvete uhajala para
in avtomobil ne bo speljal (slika 10).

Avtomobil je tako končan. V kurišče
samo še vstavite svečko, v epruveto na¬
lijte za tretjino vode, jo zamašite in pri¬
žgite svečko. Vaš avto je pripravljen na
krstno vožnjo. Še enkrat naj
povem, da bo vaš avtomobil
dosegal izvrstne razdalje, le če
boste izdelali dober zamašek
in se bo avto po podlagi vozil
s čim manj trenja. Podlaga, po
kateri ga spuščajte, naj bo čim
bolj gladka (slika 11).

Ker je samo spuščanje lah¬
ko precej nevarna stvar, naj
bo ob poskusu vsakokrat pri¬
sotna odrasla oseba, pri roki
imejte kako posodo z vodo,
avtomobil pa spuščajte na
prostem. Poskrbite, da pred
avtomobilom in za njim ne bo
ljudi, ki bi jih lahko poškodo¬

val zamašek ali dirjajoči avto. Uporabite
tudi zaščitna očala.

Želim vam obilico užitkov pri izdela¬
vi in vožnji z reaktivnim avtomobilom.




Vsak 2. in 4. četrtek
v vašem kiosku,...

Računalniške

m  novice

www.raounalniske-n.ovice.com

... še bolje pa, če so v vašem
poštnem nabiralniku.

Za naročila pokličite: 01 /300 38 03

september 2008

35

mi’

TEHNOLOGIJA

Beta

Pri tej izvedbi oba bata uporabljata
isti valj. Boljša izvedenka je zasnovana
tako, da ni tesnjenja ročice bata v vro¬
čem predelu valja, saj bi poleg težav s
tesnjenjem pri visokem tlaku nastopil
še problem tesnjenja pri visoki tempera¬
turi. Ta motor pa ima pred alfa in gama
tipom to konstrukcijsko prednost, da
lahko vanj vgradimo večje grelnike.

Gama

Za motor tipa gama je značilno, da se
vsak bat pomika v svojem valju, enako
kot pri izvedbi alfa, vendar vroč prostor
nikoli ne tesni neposredno na okolico
stroja. Njegova prednost je, da tesnila ni¬
koli ne tesnijo vročega plina. Žal pa ima
ta izvedba večji mrtvi del delovne pro¬
stornine, kar zmanjša izkoristek stroja.

Stirlingom motor

GREGOR KRESNIK

Preskrba z energijo je eden izmed
temeljnih pogojev za obstoj človeške
civilizacije. Z naraščanjem števila pre¬
bivalstva na Zemlji se potrošnja energije
povečuje. Postavlja se vprašanje, kako s
čim manj ali celo brez škodljivih vplivov
na okolje povečati proizvodnjo energije.
Upadanje zalog fosilnih goriv in onesna¬
ženost, ki nastaja pri nekaterih tehnolo¬
gijah pridobivanja energije, nas silita v
uporabo tako imenovanih obnovljivih
virov energije, ki so do okolja in živih bi¬
tij manj škodljivi.

V zadnjih nekaj letih postaja ponov¬
no zanimiv Stirlingov motor z zunanjim
zgorevanjem, katerega princip delova¬
nja je iznašel škotski duhovnik Robert
Stirling leta 1816 (slika 1). Stroj deluje
s krožnim procesom kompresije, gretja,
ekspanzije in hlajenja. Kot delovni me¬
dij uporablja zrak ali kakšen drug plin,
kot sta vodik in helij. Ti motorji so bili
zelo razširjeni do sredine 19- stoletja, saj
so bili zelo enostavni, varni in s skoraj
neslišnim tekom, uporabljali pa so lahko
različna goriva (les, premog ...). Obnov¬
ljeni Stirlingov motor iz prvega obdo¬
bja vidimo na sliki 2. Prihod motorjev
z notranjim zgorevanjem je tako zaklju¬
čil prvo obdobje uporabe stirlingovega
motorja.

Drugo obdobje stirlingovih motorjev
se je začelo nekje okrog leta 1937, ko je
podjetje Philips začelo proizvodnjo stir¬
lingovih motorjev za pogon električnih
generatorjev. Med koncem prvega in
začetkom drugega obdobja stirlingovih
motorjev se je povečalo poznavanje ter¬
modinamike in mehanike fluidov, kar je
privedlo do izdelave motorjev, ki so po
specifični moči za 30-krat prekašali mo¬
torje iz prvega obdobja. Ta dosežek je
vzpodbudil zanimanje pri znanstveni in
inženirski skupnosti, zaradi česar se je
odprlo veliko število raziskovalnih pro¬
jektov uporabe stirlingovega motorja na
področjih avtomobilske industrije, ladij¬
skih in podmorniških pogonov, v elek¬
trarnah, vesoljskih programih in celo v
notranjosti človeškega telesa kot pogon¬
ski element umetnega srca.

Princip delovanja

Poznamo več izvedb stirlingovih mo¬
torjev:

Alfa

Pri tem ima vsak bat svoj valj. Vsaj
en valj deluje v vročem okolju in tesni
neposredno na okolico stroja, kar ima
za posledico težave s tesnjenjem. Zato
ta tip motorja uporabljajo pretežno za
hladilne naprave in za toplotne črpalke,
kjer so delovne temperature razmeroma
nizke.

VZTRAJNIK


e

OJNICA

BAT

HLADILNI

VALJ

BAT

VROČI VALJ

Ciklus delovanja motorja obsega naslednje faze:

1. Gretje. Večina delovnega plina je v kontak¬
tu z vročimi stenami. Plin se segreje in raz¬
tegne zato potisne vroči bat v spodnjo skrajno
lego. Ekspanzija plina se nadaljuje v hladni
valj, ki za vročim batom zaostaja za 90°.

3. Hlajenje. Skoraj ves plin je zdaj v hladnem
valju. Ohlajanje plina se nadaljuje. Vztrajnik
opravi delo in iztisne preostali plin iz vroče¬
ga valja.

2. Raztezanje. Plin je dosegel svoj maksi¬
malen volumen. Vroči bat iztiska večino plina
v hladni valj, kjer se ohladi, zato pritisk pade.

4. Krčenje. Plin doseže svoj najmanjši volu¬
men in se razširi v vroči valj, kjer se bo po¬
novno segrel in s tem ponovno privedel vroči
bat v delovni takt.

36

september 2008

TIKI'

TEHNOLOGIJA

Stirlingov motor izvedbe alfa je se¬
stavljen iz glavnih komponent, ki so pri¬
kazane na sliki 3.

Izkoristek motorja lahko bistveno po¬
večamo, če v vezni kanal med obema va¬
ljema vstavimo regenerator. Ta je lahko
na primer iz bakrene ali železne volne.
Ko vroč plin prehaja iz vročega v hlad¬
ni valj, volno segreje na račun lastnega
hlajenja. Ko se hladen plin vrača nazaj
v vroči valj, pobere volni prej oddano
energijo.

Nekatere aplikacije s stirlingovim
motorjem

Švedske podmornice tipa gotland (sli¬
ka 4) so prve podmornice s stirlingovim
motorjem oz. tako imenovanim siste¬
mom AIP (Air Independent Propulsion,
v prevodu - zračno neodvisni pogon).
Izdelane so bile v 90. letih prejšnjega sto¬
letja. S tem sistemom se je avtonomnost
podmornic pod površino podaljšala iz
nekaj dni na dva tedna, kar je bilo prej
mogoče samo z nuklearnim pogonom.

Sončna energija velja za obnovljiv
vir energije. S kombinacijo konkavnega
zrcala, stirlingovega motorja in električ¬
nega generatorja (slika 5) jim je uspelo
izdelati nov tip sončne elektrarne z iz¬
koristkom kar do 30 %. Princip te tehno¬
logije temelji na postavitvi stirlingovega
motorja v gorišče konkavnega zrcala,
kjer operativna temperatura pri maksi¬
malni moči Sončeve osvetlitve Zemljine
površine (ta znaša 1000 W/m 2 ) dosega

vrednosti do 720 °C. Po izkoristku ta teh¬
nologija že prekaša fotovoltaične celice.

Kogeneracijski sistemi omogočajo
istočasno pridobivanje toplotne ener¬
gije za ogrevanje objekta in električne
energije, katere presežke lahko proda¬
mo prek javnega električnega omrežja.
Novost na tem področju je Stirlingov
močnostni modul, ki v kombinaciji z
ogrevalno pečjo proizvaja električno
energijo (slika 6).

Stirlingov motor se uporablja tudi
za kriogenske zamrzovalnike, s kateri¬
mi opravljajo globoke zamrznitve pod
-200 °C. Pri tem je seveda potreben
zunanji vir energije v obliki motornega
pogona, ki žene Stirlingov motor. Takšni
zamrzovalniki (slika 7) so prepotrebni
v vesoljski industriji, kjer se pojavljajo
ekstremno visoke temperature, ki slabo
vplivajo na delovanje elektronskih kom¬
ponent vesoljskih plovil.

Demonstracijske naprave

Razne demonstracijske naprave za
prikaz principa delovanja stirlingovega
motorja delujejo tudi na zelo majhne
temperaturne razlike od 1,5 °C naprej.
Naprava, kakršna je na sliki 8, je ena iz¬
med različnih modelov, ki jih je mogo¬
če celo kupiti prek spleta. Tako všečen
model pa niti ni poceni, zato bomo v
naslednji številki Tima predstavili izde¬
lavo demonstracijskega modela. Zainter¬
esirani bralci si ga bodo lahko izdelali iz
ostankov materiala, ki se zagotovo naj¬
dejo v vsaki delavnici.

TEK,!'

september 2008

37

ELEKTRONIKA

JERNEJ BOHM

aktivirali t. i. mirovno ali nemo stanje,
odvisno od vrednosti upora R3. V našem
primeru je v mirovnem stanju tokovna
poraba okoli 0,2 mA (glej še pregledni¬
co), kar je praktično enako izklopu. Stik
(R2 + R3)C8 določa vklopni/izklopni
čas ojačevalnika.

Izhod Ul/8 posreduje več informa¬
cij, kot jih bomo izkoristili. Svetleča di¬
oda Dl, ki je nanj priključena, kaže, kdaj
je vezje preobremenjeno ali v nemem
stanju. Možnosti preobremenitve so na¬
slednje (dioda tedaj sveti):

• nivo vhodnega signala prevelik,

• izhod v kratkem stiku,

• izhod v stiku z maso ali napajalno na¬
petostjo,

• temperaturna preobremenitev čipa.

Izdelava

Predlog tiskanega vezja je enokana-
len, za drugi kanal (stereoojačevalnik)
izdelamo dve taki kartici. Pri spajkanju
elementov ni posebnosti. Integrirano
vezje pritrdimo na hladilno vezje (glej
sliko), prispajkamo pa ga šele, ko pre¬
verimo naleganje na hladilno telo. Med
vezje Ul in hladilnik moramo vstaviti
prav za te namene izdelan tanek teflon¬
ski listič, medtem ko pritrdilna vijaka
ni treba izolirati. Kakovost termičnega
spoja povečamo, če na stično površino
nanesemo posebno kontaktno pasto.

Čip(a) Ul in s tem celotno elektro¬
niko pritrdimo na industrijsko hladilno
rebro z dvema vijakoma M3 približno na
sredino montažne površine hladilnika.

V dijaških letih sem sestavil svoj prvi
ojačevalnik, nič kaj ugleden za današnji
čas. Zaradi skromnih možnosti s kako¬
vostjo zvoka kmalu nisem bil zadovo¬
ljen. Tudi s tu objavljenim načrtom ne
bo mogoče zadovoljiti zahtevnega ljubi¬
telja glasbe, a začetnika skoraj ne more
razočarati. Za kolikor toliko dober moč¬
nostni avdioojačevalnik je potrebno za¬
res veliko znanja. Klasičen ojačevalnik z
množico elementov na tiskanini je elek¬
trično težko obvladljiv in kot tak drag in
tvegan projekt.

Danes ni nič neobičajenega ojačeval¬
nik z nekaj sto vati in celo prek 1000 W
izhodne moči. Zanj potrebujemo na¬
pajalnik z nekaj amperi na izhodu pri
+80 V - pravi mačji kašelj, če je pri roki
230-V vtičnica. Povsem drugače je v
primeru avtomobilskega ojačevalnika,
tedaj lahko na 4-0  zvočniku s konven¬
cionalnim ojačevalnikom teoretično
zagotovimo kvečjemu 6 W (efektivne)
moči, s protifaznimi vezji še vedno
skromnih 20 W. Omejitev predstavlja
12-voltni akumulator. Napetost je pre¬
nizka za večje moči. Preboj pomenijo
ojačevalniki razreda H in G. Z njimi že
dosežemo 70 W, resda ob nekoliko ne¬
ugodnem popačenju, a za večino upo¬
rabnikov nemoteče.

Projekt sem v nekoliko skrajšani raz¬
ličici povzel iz svoje zadnje knjige Elek¬
tronika v domači delavnici 2.  Sposodi¬
mo si jo lahko v knjižnici ali priskrbimo
v knjigarni oziroma prek spleta.

Shema ojačevalnika

Preseneti majhno število elemen¬
tov. Poleg gladilnega (C2) in blokirnega
kondenzatorja (Cl), ki se jima pač ni

mogoče izogniti, sta tu še C3 in C4, ki
sta ključna pri zagotavljanju višje (last¬
ne) napajalne napetosti ojačevalnika v
H-režimu delovanja čipa Ul. Ta namreč
pri nižjih močeh (tipično do 10 W) de¬
luje v neproblematičnem B-režimu. Tudi
oba vhoda (Ul/l in Ul/2) še vedno za¬
ščitimo pred enosmernimi vhodnimi
potenciali s kondenzatorjem (C5, C6).
Povsem običajno je filtriranje referen¬
čne napetosti (C7).

Prek vhoda Ul/4 vključimo ali iz¬
ključimo čip brez neprijetnega pokanja
v zvočniku. Strogo vzeto: čipa niti ne
bomo izklapljali, s stikalom Sl bomo le

UH0D

UPI UP2 C1+ Cl- C2+ C£- DIfl STA

-IN 0UT+

Ul

+IN OUT-

REF GND GNU GND MOD

14 1? 6 12

/77  /77  /77  /77  /77  /77  /77

Shema 70-vatnega ojačevalnika

38

september 2008

mr

ELEKTRONIKA

Razporeditev elementov na predlaganem tiskanem, vezju. Za pri¬
ključitev napajanja (akumulatorja) in zvočnika 4 0/100 W upora¬
bimo žico d = 4 mm 2 , a ne daljšo od 4 m.

Ul

UHOD

- 1 -

°-i Q c 6 O  00000000

—

O l R3 I O 1 C3

+Z

Oj  •

Z1

Za vsak kanal izrežemo v ohišje ojačevalnika 4x7 cm veliko

odprtino. Vanjo vstavimo tiskano vezje s hladilnikom, slednje¬
ga pa pritrdimo na ohišje, podobno, kot smo privijačili Ul na
hladilnik.

Načrt ohišja izdelamo po lastni zamisli iz 1,5 mm debele
aluminijske pločevine. Celotno ohišje zgladimo z mrežico za
čiščenje nerjaveče pločevine ter končno estetsko zaščitimo z
eloksiranjem.

Če želimo nekoliko pretiravati, s koaksialnim kablom (si¬
cer uporabimo navadno izolirano žico) povežemo vhodna pri¬
ključka K4 in RCA-konektor (»činč«) na ohišju. Pri tem naj bo
masa konektorja električno ločena od ohišja. Vse ostale zuna¬
nje priključitve, vključno s stikalom Sl in svetlečo diodo Dl, ve¬
žemo neposredno na same komponente. Uporabimo približno
60 cm dolge raznobarvne žice, da bodo pozneje prepoznavne,
spete v kito in zaključene s (Faston) spojkami. Upoštevajmo,
da tok v nekaterih žicah ne bo prav majhen. Nastalo žično kito
speljemo iz ohišja skozi gumijasti skoznik. Stikalo naj bo po
možnosti vgrezljivo, v izvedbi zaskočne tipke z vgrajeno LED-
žarnico. Pozitivni priključek dodatno zavarujemo z varovalko,
kar v shemi ni posebej označeno. Vstavljena varovalka naj ima
nazivno vrednost do 16 A. Pri stereoizvedbi napajalne priklju¬
čke med seboj povežemo že znotraj ohišja, pri tem uporabimo
razširitvene priključke +A in -A.

Na izhodni priključek K4 smemo priključiti le en zvočnik
(4 11/100 W) ali kretnico v navezavi z več NF/VF-zvočniki.

Kako izvedemo medsebojne povezave, je odvisno od števila
kanalov in načina uporabe ojačevalnika. Konec koncev lahko
ta isti koncept uporabimo tudi za sobni ojačevalnik s klasi¬
čnim mrežnim usmernikom. V preglednici so zbrani podatki o

tokovni porabi v primeru utišanja s stikalom Sl.
Problem je izklapljanje ojačevalnika. Pri sobni iz¬
vedbi bomo vklopno/izklopno stikalo postavili v
primarni tokokrog omrežnega transformatorja.
Pri akumulatorskem napajanju pa zna biti nepo¬
sredno vklapljanje in izklapljanje več 10 A velike¬
ga napajalnega tokokroga resen problem, tako
bomo raje uporabili signalno krmiljenje (Sl).
Toda tudi tu ne bo šlo vedno brez zadrege. Če
bomo vgradili R3 = 39 kfž, bomo sicer utišali oja¬
čevalnik, a utegnemo pri tem čez noč izprazniti
akumulator.

Preizkus delovanja

Ojačevalnik priključimo na napajanje (gel-
akumulator, npr. 12 V/7,2 Ah). Pri določeni veli¬
kosti vhodnega signala, ki si ga za test »izposodimo« na izhodu
predvajalnika zgoščenk, mora zagoreti LED-dioda Dl, kar je
znak vklopa H-režima. Ista dioda bo utripala, ko kratko veže-

Čip Ul in s tem celotno tiskano vezje pritrdimo na hladilnik z dvema
vijakoma. Na enak način pritrdimo hladilno površino na ohišje oja¬
čevalnika.

Poraba ojačevalnika

mo enega od zvočnikov, kar je splošen
znak za preobremenitev ojačevalnika.

Ne pozabimo, da mora imeti zvočnik
moč približno 100 W.

Kot rečeno, akumulator lahko nado¬
mestimo tudi s primernim omrežnim
napajalnikom (shemo najdemo v prej
omenjeni knjigi).

september 2008

39

TEKI'

ZA SPRETNE ROKE

Izdelajmo trste n ke

JANEZ (IVO) ZUPANIČ

Najprej izmerimo in narežemo posa¬
mezne piščali trstenk iz stebel navadne¬
ga trsta. Trstiko očistimo in razrežemo
približno centimeter pod kolencem.
Tako dobimo posamezne kose, ki jih
sproti pregledujemo in neustrezne izlo¬
čamo. Iz tako pripravljenih palic nareže¬
mo cevke za piščali na ustrezno dolžino.
Cevke sproti zlagamo v obliko trstenk.

Trstenke so glasbilo, ki ga v svetu
pogosto imenujemo panove piščali ali
sirinks. Po legendi se iznajdba tega in¬
štrumenta pripisuje grškemu bogu pa¬
stirjev Panu, pol človeku in pol kozlu, ki
naj bi piskal na piščal iz trstike, v katero
je bila začarana zanj nedosegljiva nimfa
Sirinks. Kaže pa, da je ta prijetno zveneč
inštrument še precej starejši, kot se mu
pripisuje po grških virih.

Na Slovenskem najdemo najstarejše
pričevanje o tem inštrumentu na zna¬
meniti situli iz Vač, ki je nastala v starej¬
ši železni dobi. Na srednjem frizu je zelo
jasno upodobljen staroselski godec, ki
piska na petcevno piščal iz trstike. Raz¬
iskave kažejo, da so slovenske trstenke
naravna naslednica inštrumenta s situ¬
le. Njihova edinstvenost se kaže v tako
imenovani V-obliki, pri kateri je na sre¬
dini najdaljša piščal ter parno število
vedno krajših na obeh straneh. Na tr¬
stenke se igra tako, da se jih prisloni
na spodnjo ustnico in piha na robove
piščali. Uglasitev omogoča s hkratnim
piskanjem na dve ali celo tri piščali igra¬
nje dvoglasnih viž.

Priljubljenost in razširjenost glasbila
dokazujejo tudi številna narečna imena
zanj. Najbolj razširjen in znan izraz je
bil orglice, to pa zaradi podobnosti s
cerkvenimi orglami, vendar je ob poja¬
vu ustnih harmonik, ki jim tudi pravimo
orglice, prihajalo do nejasnosti in nera¬
zumevanja, zato se je udomačil izraz tr¬
stenke, ki poudari gradivo, iz katerega je
glasbilo narejeno.

Najdlje so se ohranile v severovzhod¬
ni Sloveniji, in to predvsem po zaslugi
že pokojnega Franca Laporška iz Jablov-
ca pri Podlehniku, ki jih je še sam izde¬
loval, medtem ko so drugod z izdelavo
že zdavnaj prenehali.

V želji, da bi mladini približali in
privzgojili zavest o nujnosti ohranjanja
znanja izdelave ljudskih zvočil in glasbil,
smo na OŠ Cirkulane - Zavrč organizirali
koncerte ter predstavitve posameznikov
in skupin s podobnimi interesi. Leta
2003 smo trstenke izbrali za temo raz¬
iskovalne naloge. Pri pripravi naloge, ka¬
tere izsledki so dosegljivi tudi na sveto¬
vnem spletu, sta nam pomagala dr. Darja
Koter in mag. Drago Kunej. Vsako šolsko
leto izdelavi ljudskih glasbil in zvočnih
igrač posvetimo tehniški dan. V lanskem
šolskem letu smo trstenke izdelali tudi
pri tehnični interesni dejavnosti.

Kako izdelamo trstenke

Z nabiranjem trstik začnemo v zim¬
skih mesecih. Preden posamezno rastli¬
no odrežemo, se prepričamo, ali še ima

Člani tehnične interesne dejavnosti OŠ Cirkulane - Zavrč s svojimi izdelki (Foto: Ivo Zupanič,
november 2006 )

Nabiranje gradiv

lasasti ostanek cveta. Najprej jo odreže¬
mo čim bliže tlom in nato pri četrtem
ali petem kolencu. Take delno očišče¬
ne palice rahlo zvežemo v butaro in jih
pustimo za krajši čas v suhem zračnem
prostoru. Smolo iglavcev lahko nabira¬
mo vse leto.

Rezanje piščali

Vsako cevko skrbno očistimo s pali¬
čico manjšega premera. Cevka je ustrez¬
no čista, ko se v notranjosti sveti.

Smolne čepke potisnemo v trstiko-
vo cevko in s premikanjem čepka po
cevi gor in dol dosežemo ustrezen ton
posamezne piščali. Ustreznost tona do-

Uglaševanje piščali

TEKI 1

40

september 2008

ZA SPRETNE ROKE

Priprava deščic

Vezanje piščali med deščici

sežemo po posluhu s primerjanjem že
pripravljenih piščali, s primerjanjem
z drugim glasbilom ali z elektronskim
uglaševalnikom.

Deščici iz smrekovega in borove¬
ga lesa značilno zaobljene oblike na-

Lepljenjepiščali med seboj in med deščici

Vrvico napnemo in natremo s ko¬
som smole, nato jo zdrgnemo s krpo in
zvijemo. Pred uporabo dreto ponovno
zdrgnemo s krpo.

Najprej dreto potisnemo v režo med
prvo in drugo piščaljo, nato naredimo

Priprava drete (vrvice)

prepletanje drete skozi reže med sosed¬
njima piščalma. Pri tem jo prepletamo
tako, da na zadnji strani glasbila dreta
izstopi skozi isto režo, na sprednji stra¬
ni pa vsakič naredimo »korak naprej«.
Ko na tak način zajamemo vse pišča¬
li, prekrižamo dreto še na drugi strani
glasbila in postopek ponovimo v drugo
smer.

Deščici obrežemo z električno rez-
ljačo in glasbilo očistimo odvečne smo¬
le. Obrusimo ostre robove in glasbilo
preskusimo.

Mere sestavnih delov trstenk

Navajam mere sestavnih delov tr¬
stenk, kakršne smo izdelovali v okviru
tehnične interesne dejavnosti. Glede na
obliko trstenk, premer in število trste-
nih piščali ter način uglasitve se mere
spreminjajo. Načeloma pa velja pravilo,
da je dolžina srednje piščali enaka širini
glasbila.

redimo z mizarskim orodjem. Desko
vpnemo med mizarski skobi skobeljni¬
ka in jo s skobljičem poskobljamo po
obeh vzdolžnih straneh. Pred tem ju na
ustrezno debelino odrežemo na tračni
žagi.

Piščali zlepimo med seboj in med
deščici s čebeljim voskom. Deščici na
obeh koncih utrdimo.

zanko okoli vseh
piščali. Na izho¬
diščni točki dreto
križno napeljemo
med notranjima
ploskvama deščic
na drug rob de¬
ščice in postopek
ponovimo. Sledi

Končna obdelava in preizkus

1

september 2008

mr

Kosovnica:

Viri in literatura:

- Raziskovalna naloga Trstenke,
mentorja Janez Zupanič in dr. Dar¬
ja Koter, 200J;

- Negovanje tradicije in ustvarjal¬
no delo pri TID s poudarkom
na izdelavi trstenk, J. Zupanič
(2007), diplomska naloga, PEF
Maribor;

- Slovenski glasbilarski mojstri, D.
Korez - Korenčan (2003), Forma 7,
Ljubljana;

- Ljudska glasbila in godci, Z. Kumer
(1983), Slovenska matica, Ljublja¬
na;

- Izbrana poglavja iz didaktike teh¬
nične vzgoje, A. Papotnik (2002),
Maribor;

- Zgodovina Slovenije od neander¬
talcev do Slovanov, Zakladi tisoč¬
letij (1999), Založba Modrijan,
Ljubljana;

- Slovenska ljudska glasbila, D. Ku¬
nej, Revija GEA št. 12. (2003), Zalo¬
žba Mladinska knjiga, Ljubljana.

41

ZA SPRETNE ROKE


ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN

Poletja je konec, bliža se jesensko
deževje, dnevi se krajšajo. Kot nalašč za
ustvarjalno preživljanje prostega časa.
Kaj ko bi se malo igračkali s keramično
maso za vlivanje in izdelali nekaj okras¬
nih skodelic?

Potrebujete keramično maso za vli¬
vanje v prahu (npr. Stewalin), posodo za
mešanje (primerna je plastenka), mešal¬
no paličico (poiščite držalo za ražnjiče
ali kitajsko jedilno paličico), čopič, me¬
rilni valj ter nekaj kalupov (slika 1). Pri
izbiri kalupov bodite pozorni, da bodo
primerne oblike; strjen izdelek iz vlite
keramične mase se mora iz njih zlahka
odstraniti.

Potrebujete tudi alufolijo in folijo za
živila.

Slika 1. Potrebščine za izdelavo vlitih kera¬
mičnih izdelkov

Keramično maso pripravite iz vode
in keramičnega prahu (Stewalin), ki ga
lahko kupite v hobijskih trgovinah, pa
tudi v nekaterih hipermarketih. Če upo¬
rabljate Stewalin, morate zmešati 1 del

Slika 2. Priprava posode za mešanje kera¬
mične mase

vode in 4 dele keramičnega prahu. Če
uporabljate kako drugo maso za vlivanje,
preberite navodila za njeno pripravo in
jih natančno upoštevajte. Zmes mešaj¬
te z mešalno paličico 2 minuti, da po¬
stane popolnoma gladka, in morebitne
zračne mehurčke odstranite s čopičem
(slika 3). Posodo za mešanje si pripra¬
vite iz plastenke: z modelarskim nožem
odrežite vrhnji del (slika 2).

Slika 3 • Mešanje keramične mase

Keramične skodelice lahko izdelate

na dva načina: z oblivanjem sten kalupa
ali dolbenjem napol strjene keramične
mase. Oblivanje sten zahteva več spre¬
tnosti in potrpljenja, poraba keramične
mase je manjša, stene skodelice pa so
tanjše.

Stene kalupa prevlecite s samole¬
pilno folijo za živila. Če želite zanimivo
nagubano površino, naj bo tudi folija
bolj nagubana. Pazite, da bo prekrita vsa
površina kalupa ter da med stenami ka¬
lupa in folijo ne bo zračnih mehurčkov
(slika 4).

Slika 4. Priprava kalupa za oblivanje sten s
keramično maso

Tekočo maso vlijte v kalup do približ¬
no tretjine, počakajte minutko ali dve in
jo začnite oblivati po stenah kalupa (sli¬
ka 5). Oblivajte približno 10 min. Ko se

Slika 5. Oblivanje keramične mase po ste¬
nah kalupa

masa začne strjevati, jo lahko razmažete
tudi s prsti. Prste vmes po potrebi navla¬
žite, da nastane čim bolj gladka notranja
površina skodelice.

Stewalin masa je sintetičen material,
na videz podoben mavcu. Je izjemno
trdna, odporna proti lomljenju in kruše-
nju, bele barve, ima gladko površino in
videz porcelana. Se hitro strjuje, zato je
treba z njo delati razmeroma hitro.

Slika 6. Dviganje izdelka s folijo iz kalupa

Ko se keramična masa popolnoma
strdi (počakajte približno 30 min), jo
s folijo vred pazljivo potegnite iz kalu¬
pa (slika 6). Sušenje lahko pospešite z
uporabo sušilnika za lase. Temperatura
sušenja naj ne bo previsoka, da se folija
ne stali.

Slika 7. Odstranjevanje prozorne folije s po¬
vršine izdelka

42

september 2008

TTK.I'

Slika 8. Brušenje notranje površine keramič¬
ne skodelice

Slika 9. Keramični skodelici, izdelani z obu¬
vanjem sten kalupov s keramično maso

Ker je folija v kalupu nagubana, je
nagubana tudi površina izdelka. Tudi
rob izdelka je nazobčan. Folijo pazljivo
ločite od keramične površine (slika 7).
Če se v gubah zatakne, jo pazljivo izvle¬
cite ali odrežite tik ob površini.

Notranjost keramične skodelice po-
brusite z brusilnim papirjem in obrišite
z vlažno krpo. Vlita keramična skodeli¬
ca iz Stewalina je bleščeče bele barve z
izrazito »zmečkano« površino. Če vam
bela ni všeč, jo lahko pobarvate s hobij-
skimi barvami.

Keramično skodelico lahko izdela¬
te tudi z vlivanjem keramične mase ter

dolbenjem napol strjene odvečne mase.

Kalup obložite z zmečkano alufolijo
(sliki 10 in 11).

Slika 10. Mečkanje alufolije

Slika 11. Oblaganje kalupa z zmečkano alu¬
folijo

Slika 12. Dolbenje napol strjene odvečne ke¬
ramične mase

Slika 13- Odstranjevanje alufolije

Slika 14. Površina izdolbene skodelice

Slika 15. Keramična skodelica, izdelana z
vlivanjem in dolbenjem keramične mase

V kalup do roba nalijte pripravljeno
keramično maso in počakajte približno
5 minut, da se začne strjevati. Ko je meh¬
ka kot puding, z žlico odstranite sredico.

KAJ J IGA. MESECA

šle o založbe Slovenija

Svet rastlin in živali

Ste vedeli, da brez rastlin na Zemlji ne bi mogla obstajati nobena druga oblika življenja?
Zakaj je tako, vam bo odgovoril prvi del te privlačne knjige. Odkrili boste, kako se
rastline in glive razmnožujejo, prehranjujejo in zakaj lahko različne vrste preživijo
v skoraj vsakem okolju.

V drugem delu knjige - o kraljestvu živali - boste odkrili nova znanja o bolj ali manj
znanih živalih in osnove živalske biologije, ilustrirane z izjemnimi slikami in opisane
zjasnim besedilom.

Redna cena: 24,62 €

Cena za naročnike revije TIM je

Akcija Velja do razprodaje zalog.

128 barvnih strani, 21,6 x 27,6 cm

mr

september 2008

43

ZA SPRETNE ROKE

Ko se nadalje strdi, sredico izdolbite (sli¬
ka 12). Dolbite hitro in enakomerno, saj
se masa hitro strjuje. Debelina stene naj
bo približno 5 mm. Skodelica naj se v ka¬
lupu suši približno 30 min, nato jo poteg¬
nite iz kalupa in pazljivo odstranite alufo-
lijo (slika 13). Ker ima površina zmečkane
alufolije bolj globoke gube kot površina
zmečkane folije za živila, je površina iz¬
dolbene skodelice bolj globoko reliefna.

S keramično maso je mogoče tudi
kaširati ovojni papir in izdelati papirno-
keramično skodelico. Rjav ovojni papir
je treba namočiti v keramični masi (sli¬
ka 16). Kalup obložite s folijo za živila in

Slika 16. Namakanje rjavega ovojnega pa¬
pirja v keramični masi

Slika 17. Polaganje prepojenega papirja na
stene kalupa

vanj polagajte kose prepojenega papirja
(slika 17). Pomagajte si tudi s prsti: ke¬
ramično maso enakomerno porazdelite
po površini kalupa (slika 18). Zadnja
plast naj bo papirna; vpila bo vso odveč¬
no vlago (slika 19). Zgladite jo s prsti.

Slika 18. Porazdelitev keramične mase po
plasteh papirja

Slika 19- Zadnja notranja papirna plast sko¬
delice

Slika 20. Notranjo plast skodelice premažite
z razredčenim belim lepilom za les.

Slika 21. Lepilo nanesite tako, da pritrdite
vse odstopajoče kose papirja.

Papirno notranjo plast papirno-kera-
mične skodelice utrdite s premazom iz
razredčenega belega lepila za les (sliki
20 in 21). Razmerje lepilo : voda naj bo
približno 1,5 : 1.

Rob papirno-keramične skodelice
lahko ravno odrežete z modelarskim no¬
žem, ko se skodelica popolnoma posuši,
lahko pa ga pustite neenakomernega.
Površina skodelice je rjavo bela in daje
kamnit vtis (slika 22).

Slika 22. Površina papirno-keramične sko¬
delice daje kamnit vtis.

Slika 23■ Papirno-keramična skodelica

Ff9m

KAJJ/GA. MESECA

Knjigo Svet rastlin in živali naročam;
( ) po redni ceni 24.62  €,

(__)  kot naročnik revije TIM po cenf

(S križcem označite svojo odločitev.)

&

Ime in priimek:

Ulica in hišna številka:

Poštna št.:

Kraj:

Telefon:

E-naslov:

Datum:

Podpis:

Tehniška založba
Slovenije

Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke.

september 2008  TEKI 1

44

LETNO KAZALO

ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO TIM 2007/2008

Avtomobilsko modelarstvo in maketarstvo

Akrilne barve in njihova uporaba 9/43
Ekoavtomobil (1. del) 8/14
Ekoavtomobil (2. del) 9/17
Koledar modelarskih prireditev za leto
2008 7/42

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(1. del) 8/4

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(2. del) 9/6

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(3. del) 10/4

Willys jeep (1. del) 6/14 (priloga)

Willys jeep (2. del) 7/14
Zastava 750 - fičko (1. del) 2/6 (prilo¬
ga)

Zastava 750 - fičko (2. del) 3/6

Elektronika, elektrotehnika in robotika

Avtomatska točilna postaja za gorivo
6/34

Elektronski regulator za gretje svečke
modelarskega motorja 4/20
Izdelava tiskanega vezja v domači delav¬
nici 7/33

Novoletni okrasek 2008 4/32
Postopek izdelave tiskanih vezij z upora¬
bo laminatorja 9/36
Robomiš 8/33
RV-opozorilno vezje 1/36
Signal prvega umetnega satelita 3/15
Suha južina - robot pajek 3/34
Upočasnitev RV-servomehanizma 5/36
Uporaba servomehanizmov v robotu
2/36

Izdelek za dom

Adventni svečnik 3/40
Akrilne barve in njihova uporaba 9/43
Človek, ne jezi se 7/39
Hidravlični oven (1. del) 2/38
Hidravlični oven (2. del) 3/37
Hidravlični oven (3- del) 5/38
Jaslice 4/35

Koledar iz ročno izdelanega papirja
4/39

Košarica iz lesa 7/36
Kovinski svečnik 5/40
Laterna iz pločevinke 8/40
Merica za špagete 2/35
Posoda za sadje 1/45
Regal za zgoščenke 9/38
Senčnik za svečo 10/42
Stojalo za mobilni telefon 8/42
Viseči zveneči okraski 6/44
(Glej tudi rubriko Uporabiti izdelki iz
odpadnih gradiv!)

Ladijsko modelarstvo in maketarstvo

Akrilne barve in njihova uporaba 9/43
Izdelajmo batano (1. del) 5/8 (priloga)

1

september 2008

Izdelajmo batano (2. del) 6/8
Izdelajmo batano (3- del) 7/8
Koledar modelarskih prireditev za leto
2008 7/42

Levant - model jadrnice za začetnike
1/14 (priloga)

Model Noetove ladje 3/30 (priloga)
Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(1. del) 8/4

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(2. del) 9/6

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(3. del) 10/4

Stojno ladijsko maketarstvo 4/16

Letalsko modelarstvo in maketarstvo,
baloni, zmaji

Akrilne barve in njihova uporaba 9/43
Extreme flight extra .50 ARF 5/14
KB-2 udarnik 10/6 (priloga)

Koledar modelarskih prireditev za leto
2008 7/42

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(1. del) 8/4

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(2. del) 9/6

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(3. del) 10/4

Silhuetni model letala JAS 39 gripen
1/18

Telstar 2M 7/16

Ultron 3 D akrobat 4/8 (priloga)

Valcer 8/10

Volksplane 9/12 (priloga)

WOT trainer 10/10

Zmaji v jesenskem vetru 2/10

Male železnice

Akrilne barve in njihova uporaba 9/43
Ceste in poti 8/18
Detajli na maket 10/30
Drevesa in grmičevje 9/32
Izdelava in ponazoritev skal 5/18
Izdelava reliefa 4/12
Kako do natančne kopije modela v me¬
rilu 1 : 160 (N)? 10/14
Koledar modelarskih prireditev za leto
2008 7/42

Modeli lokomotiv SNCB 10/18
Novosti iz sveta malih železnici in opre¬
me 2008 7/4

Osnova za maketo male železnice 1/32
Osvetlitev vagonov 8/30
Podoba krajine in ozelenitev 6/18
Predori, tunelski oboki in oporni zidovi
3/18

Trasa in postavitev tirov 2/18
Upodobitev vode 7/18
Vlaki Inter-City Express 6/29

Modelarstvo in maketarstvo

Akrilne barve in njihova uporaba 9/43
Ekoavtomobil (1. del) 8/14

Ekoavtomobil (2. del) 9/17
Kaj je koristno vedeti o žaginih listih za
rezljačo 8/37

Kako do natančne kopije modela v me¬
rilu 1 : 160 (N)? 10/14
Model katapulta 6/39
Naredimo si vpenjalo za minivrtalnik
10/38

Osvetlitev plastične makete 10/34

Na kratko

15 praktičnih nasvetov za uspešno upo¬
rabo akrilnih premazov 9/46
15 zlatih pravil za učinkovito in varno
delo z ročno modelarsko rezljačo
8/38

150 let južne železnice 2/32
Jeep club Ljubljana 6/17
Prvi umetni satelit Sputnik 3/12
Vesoljni potop, Noe in Vsemogočni
Evan 3/32

Zmaji na grbih slovenskih mest in občin

4/45

Novo na trgu

1/39; 3/11; 4/46; 5/35; 6/13, 20; 7/29;
8/13; 9/42; 10/41, 43;

Plastično maketarstvo

Akrilne barve in njihova uporaba 9/43
JunkersJu 52/3mg4e 1/31
Koledar modelarskih prireditev za leto
2008 7/42

Nekaj napotkov za mešanje barv in pri¬
lagajanje odtenkov 6/32
Osvetlitev plastične makete 10/34
P-51D mustang 4/18
Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(1. del) 8/4

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(2. del) 9/6

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(3. del) 10/4

Poudarjanje linij in podrobnosti na ko¬
vinski površini ter kovinska obroba
7/30

Poudarjanje linij na maketah letal 2/16
Tehnologija izdelave detajlov iz polisti-
rena 3/16

Vickers wellington Mk.IC 5/30
Vodne nalepke ZGPMS V72/35 001 -
slovenski hummerji 10/37

Radijsko vodenje

Avtomatska točilna postaja za gorivo
6/34

Elektronski regulator za gretje svečke
modelarskega motorja 4/20
Kako pravilno rokovati z akumulatorski¬
mi baterijami 5/32

Upočasnitev RV-servomehanizma 5/36

45

TIKI

LETNO KAZALO

Raketno modelarstvo in maketarstvo

Akrilne barve in njihova uporaba 9/43

Koledar modelarskih prireditev za leto
2008 7/42

Model Sputnika - 50 let vesoljske dobe
3/12

Nike-cajun 1/11 (priloga)

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(1. del) 8/4

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(2. del) 9/6

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(3. del) 10/4

Raziskovalna raketa WASP 7/11 (prilo¬
ga)

Stojala za raketne modele in makete
2/14

Reportaža

Evropsko prvenstvo raketnih modelar¬
jev 4/4

Nemško prvenstvo F3P 9/4

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(1. del) 8/4

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(2. del) 9/6

Plastične makete na sejmu v Niirnbergu
(3. del) 10/4

Svetovno prvenstvo prostoletečih letal¬
skih modelov 2007 1/4

Vrhunski športni dosežek, ki ga bo tež¬
ko ponoviti 6/4

3. Catalunya Cup 2/4
14. Alpski pokal (F3J) 3/4
19. Alpski pokal letečih modelov navdu¬
šil 1/8

29. Pokal Ljubljane 5/4

Timov portret

Boris Jenko 4/7

Timova priloga

Izdelajmo batano - TIM 5
KB-2 udarnik - TIM 10
Levant - model jadrnice za začetnike
-TIM 1

Model Noetove ladje - TIM 3

Nike-cajun - TIM 1

Raziskovalna raketa WASP - TIM 7

Ultron 3 D akrobat - TIM 4

Valcer - TIM 8

Vlakec za prvošolce - TIM 2

Volksplane - TIM 9

Willys jeep - TIM 6

Zastava 750 - fičko - TIM 2

Timov test

Akumulatorski vrtalnik-vijačnik BW
1142-15 1/35

Extreme flight extra .50 ARF 5/14

Telstar 2M 7/16
WOT trainer 10/10

Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv

Laterna iz pločevinke 8/40
Plastenka za lepilo 2/13
Posoda za sadje 1/45
Vrtavke iz zgoščenk 2/46

Za spretne roke

Akrilne barve in njihova uporaba 9/43
Harry Potter 3/42
Izdelek za noč čarovnic 2/40
Izdelki iz mavčnih trakov 4/40
Kartonska glasbena skrinjica 4/31
Mali robot 10/40
Okraski iz žičnih gobic 2/44
Okrasna slika s prazničnim motivom
7/38

Polsteni vzorci na svileni tkanini 3/44
Polstenje z iglo 5/43
Prepletene papirne košarice 1/42
Priložnostno darilce 5/46
Škatlica z morskim motivom 2/42
Tkanje s sukanimi trakovi 10/44
Vaza za suho cvetje 8/44
Vlakec za prvošolce 2/31 (priloga)

Zmaji iz domače delavnice 4/42
(Glej tudi rubriko Uporabni izdelki iz
odpadnih gradiv!)

Knjižna polica

Slobodan Simič-Sime

Batane Istre

Kaj je batana, so bralci revije
Tim lahko spoznali ob nizu pri¬
spevkov o gradnji makete tega
tradicionalnega plovila slovenske
Istre, ki smo jih objavili v prejš¬
njem letniku. Poleg tega je pred
tremi leti skupaj s poletno števil¬
ko revije Življenje in tehnika izšla
tudi tematska priloga z naslovom
Z vetrom in vesli - tradicionalna
lesena plovila naše obale. Njene¬
ga avtorja je pri pisanju vodila ena
sama misel - kako iztrgati pozabi
in minljivosti plovila, ki so na tem
delu istrske obale stoletja dolgo
krojila utrip vsakdana in dobesed¬
no pomenila življenje. Majhna in
preprosta batana ima med njimi
brez dvoma posebno mesto, saj so
jo imeli skoraj vsi Istrani. Bila je
njihova nepogrešljiva spremljeval¬

ka pri vseh opravilih. V Istri so ne¬
kdaj izdelovali vsaj deset različnih
tipov batan, od katerih se je prav
vsaka razvila na samosvoj način, po¬
tem pa so zgodovinska dogajanja in
splet sprememb povzročili, da se je

polagoma izgubilo skoraj vse zna¬
nje, potrebno za gradnjo in vzdr¬
ževanje teh izjemno domišljenih
in žilavih plovil. Danes se za nji¬
hov obstoj zavzemajo le še redki
zanesenjaki.

Kakšne so bile prave batane?
Kako jih ohraniti? Kako narediti
avtentično leseno istrsko batano?
Kako jo vzdrževati? Odgovore na
ta in še nekatera druga vprašanja
prinaša omenjena knjiga, ki je na¬
stala po desetih letih raziskovanja
na terenu, zbiranja dokumentov,
pričevanj, fotografij in rekonstru¬
iranja že propadlih plovil. Z njo
avtor ne želi zgolj seznaniti bral¬
ce z neko dediščino, temveč želi
izginjajočo dediščino vrniti nazaj
v življenje. Tovrstnih publikacij s
takšnimi ambicijami je celo v sve¬
tovnem merilu zelo malo.

195 barvnih strani
24 x 30 cm

Založba SIJart, Piran
(sijart@sioI.com)

september 2008

46

mr

1. Revellova maketa heinkla He 111 H-6 v merilu
1 : 72, ki ga je izdelal Primož Debenjak, prikazuje letalo
iz sestava 4./KG 26 s sredozemskega bojišča z močno pri¬
rejeno kamuflažo.

2. Eduardov fokker D.VII je še eden od vrhunskih izdel¬
kov Škofljičana Grege Križmana, predstavlja pa letalo le¬
talskega asa Franza Bticknerja, poveljnika Jaste 13 in last¬
nika štiridesetih zračnih zmag ter visokega odlikovanja
Pour le Merit, ki se je v zračnih bojih izkazal v zadnjem
obdobju prve svetovne vojne.

3. Domiselna miniatura Zorana Verhovška, v kateri na¬
stopa maketa angleškega tanka matilda Mk.II, izstopa z
odlično ponazoritvijo vegetacije in še posebno drevesa.
S tem izdelkom je na pokalu Italeri osvojil prvo mesto v
svoji kategoriji.

4. Model starodobnega avtomobila, izdelan po načrtu,
objavljenem v reviji TIM, je delo Srečka Gruma iz Gro-
suplja.

5. Revellovo maketo tanka shermana firefly Vc v merilu
1 : 72 je izdelal mladi maketar Igor Osredkar. Diora-
ma prikazuje vstop ameriških oklepnih sil v Berlin leta
1945.

Foto: S. Grum, A. Kogovšek in I. Kuralt

Sheunan iiu e/lv Vc. Berlin 19-1 j.  S. aimored mis-jt/jr

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

186  671  2008/2009

Ali veste iz česa je žvečilni gumi? Kako izdelajo žoge,
ogledala ali športne copate? Kako pridobivajo nafto,
svilo ali kako spečejo kruh, pripravijo jogurt ali
naredijo čips? Odgovore na vse to in še mnogo več
boste našli vtej zanimivi knjigi.

NARAVOSLOVNA DELAVNICA

Preprosti naravoslovni eksperimenti in projekti za vsakogar

Če svet okoli sebe opazujemo z odprtimi očmi, kaj hitro spozna¬
mo, da so lahko tudi povsem vsakdanji naravni pojavi izredno
zanimivi. Se več, marsikatere si lahko razložimo s preprostimi
»kuhinjskimi« eksperimenti. Nekaj takih predstavlja tudi ta knji¬
ga. Čeprav je vsakemu eksperimentu dodana preprosta stro¬
kovna razlaga, glavni namen knjige ni poučevanje, temveč želi
na zabaven način približati naravoslovje otrokom in njihovim
staršem. Poleg tega pa predstavlja vir idej za popestritev in
obogatitev pouka v osnovni šoli.

OSUPLJIVE PRETVO 920084746,1
Kako so narejene vsakdanje stvari

160 barvnih strani
22,3x28,6 cm

Cena: 19,99 EUR

96 barvnih strani
21 x 29,7 cm

Cena: 20,45 EUR

MODRA ŠTEVILKA

Naročila: (( (• 080 17 90 )  ali www.tzs.si/eknjigarna


■

i

28 • TELI 1 * september 2008 TEE,! 1  • september 2008 • 21

O

o

'IRC 1  • september 2008 TIEI 1  • september 2008 • 27

Ko smo na stranici trupa prilepili robne balzove letvice 5x5 mm in vse
notranje ojačitve, jih pravokotno povežemo z rebri trupa do zadnjega
roba krila. Letvice in rebra pokrova trupa za dostop v model lepimo na
trupu, saj le tako dosežemo ustrezno ujemanje delov. Preden trup
vzamemo z delovne podlage, mora biti simetričen in raven, na kar še
posebno pazimo pri spajanju zadnih dveh reber.

Balzovo oplato debeline 1,5 mm na zgornjem delu t rupa pred kokpitom
omočimo z vodo, preden jo začnemo upogibati. Opiate ukrivimo glede na
obliko trupa, jih pritrdimo z ličarskim trakom in počakamo, da se posušijo.
Lepimo šele po tem, ko so suhe in obrezane na končno velikost.

Na prototipu je
uporabljen brezkrtačni
pogon kontronik dancer
brez prenosa s
propelerjem 8x6,
krmilnikom vrtljajev
kontronik sun 18 A in
napajanjem 3S, Li-Po,
1950 mAh 25C. Izbrani
pogon zagotavlja
precejšnjo zalogo moči,
ki modelu omogoča do
8 minut dolge polete.

Pokrov motorja izdelamo iz ELSV; zadostujejo
tri plasti steklene tkanine 80 g/m 2 . Pri izdelavi
pramodela si pomagamo z obrisi iz načrta.

Uporabimo podvozje, izdelano iz ELSV,
okrepljeno z ogljikovimi vlakni. Podvozje je na
trup z notranje strani privijačeno s tremi vijaki
M3. Uporabimo 50-mm lahka penasta kolesa,
osi pa izdelamo iz imbusnih vijakov M3.

K7/B2 x 2

K6/B2 x 2

K5/B2 x 2

Model je namenjen izkušenejšim modelarjem, zato so
v prispevku opisane samo smernice gradnje. Pritrditev
motorja je odvisna od izbire elektromotorja, kar je
prepuščeno graditelju modela. Razporeditev in
vgradnja RV-komponent je odvisna od izbrane
opreme.

Pred vsakim poletom preverimo, ali se krmilne
površine neovirano odklanjajo v prave smeri in ali so
nastavljeni hodi krmil dovolj veliki. Ker so pogonski
akumulatorji dokaj težki, preverimo tudi njihovo
pritrditev in lego (pri uporabi več različnih pogonskih
paketov), da se med letom položaj težišča ne bo
premikal, kar je za model lahko usodno.

K4/B2 x 2

Ker mora biti krilo zelo lahko (manj kot 90 g), ga pazljivo sestavljamo. Krilca za
nagib odrežemo iz krila in zaključimo šele po tem, ko je krilo obrušeno in
dokončano. Krilo je enostavno prilepljeno na trup, tako daje model v enem kosu.

Kolibri

rekreacijski akrobatski model

Merilo 1  : 2

Razpetina: 980 mm
Masa modela: 630 g
Krilna obremenitev: 38 g/dm 2
RV-funkcije: nagib, višina, smer, plin
Pogon: električni pogon več kot 200 W

IL__

-II_

letvica za podlogo krila

K2/B2 x 2

K1/B2 x 1


Krmilne povezave s smerjo in višino izdelamo iz jeklene žice 0,8 mm, ki teče po zunanji plastični cevki
2/0,8 mm. Krmilne ročice izdelamo iz tanke vezane plošče ali vitroplasta. Žico skozi krmilni ročici na obeh
straneh enostavno ukrivimo v L, pred iztikanjem iz ležišča pa jo zavarujemo z majhnim koščkom
termoskrčljive cevke in kapljico sekundnega lepila. Žica se mora v krmilnih ročicah prosto vrteti.

Višinski in smerni
stabilizator sta v celoti
izdelana iz 5-mm balzovih
letvic ustreznih širin. Oba
stabilizatorja prekrijemo v
celoti in ju šele nato
prilepimo v trup. Pred tem
folijo za prekrivanje na
stičnih ploskvah
odstranimo.

Hodi krmil:

krilca nagiba ± 12 mm
višinsko krmilo ± 8 mm
smerno krmilo ± 35 mm

M

n

26 • TIKI 1  • september 2008 TIKI 1  • september 2008 • 23