novice iz sveta tehnike Dušan Kralj elektrika iz atomov Leta 1974 je predsednik Tito položil temeljni kamen za jedrsko elektrarno v Krškem. Dela so trajala vse do konca leta 1981, ko je začela prihajati iz jedrske elektrarne električna ener¬ gija — pol v Slovenijo, pol v Hrvaško. Kljub tej delitvi zadošča elektrika iz Krškega za če¬ trtino energetskih potreb v vsaki republiki. V jedrskem reaktorju pa se ob razcepu uranovih jeder sprošča kar trikrat več energije, kot jo je nato v treh parnih turbinah mogoče spreme¬ niti v mehansko ter v generatorju električnega toka v električno energijo. Preostali dve tretjini neizkoristljive toplotne energije gresta v Savo oziroma zrak. Ta toplotni izliv seveda ni za¬ želen, je pa nujen. Neprimerno huje pa bi bilo, če bi v okolico ušlo kaj radioaktivnega sevanja. To preprečuje skrbna konstrukcija in gradnja je¬ drske elektrarne, najbolj pa znanje ljudi, ki z elektrarno upravljajo. Izkušnje, pridobljene v Krškem, bodo prišle prav pri gradnji drugih jedrskih elektrarn v Jugoslaviji. Slika 2. Pogled na JE Krško danes. Slika 1. Maketa jedrske elektrarne v Krškem. prva stran TIM 3 • 81/82 97 TIM 3 November 1981 ___ Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno ® Celoletna naročnina 140,00 din, po¬ samezna številka 14,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tiska tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raz¬ iskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije Odločili smo se, da spet uvedemo Timovo po¬ što, ki bo poslej sestavni del prve strani, ki se bo zato povečala na stran in pol. Na težja vpra¬ šanja pa bodo kot doslej odgovarjali pisci posameznih rubrik. Zdaj pa kar na delo! Iz daljnega Vranja se nam je oglasil naš naroč¬ nik Vladica Stankovič, ki ga poleg drugega zanima, kje naši (tj. slovenski modelarji) kupi¬ jo knjige, modelarski material (balso, motorčke itd.) in drugo. Bojim se, da odgovora ne bo vesel, česar ni mogoče kupiti v Mladem tehni¬ ku (glej zadnjo stran ovitka!), je treba izbrskati s pomočjo Timovega oglasa ali pa v zamejstvu. Lucijan Premru iz Vipave je izdelal oddajnik za DV Tim XIX. čestitamo! CB, za katerega bi rad načrt, pa je seveda čisto nekaj drugega. Po¬ datke o tem bo dobil pri Zvezi radioamaterjev Slovenije. Peter Pregelj s Cola bi rad cenik elementov, ki so potrebni za izdelavo RC naprave s štirimi servomehanizmi. Tega podatka mu žal ne more¬ mo posredovati, ker nimamo cenikov tovarn, ki izdelujejo te elemente. Tudi se cene različnih proizvajalcev med seboj zelo razlikujejo (to velja tudi za kvaliteto). Seveda pa tudi samo¬ gradnja ni poceni. 98 TIM 3 • 81/82 Mateju Šramlu iz Lok pri Kisovcu bomo odgo¬ vorili vse: z naročili za material naj se obrnejo naravnost na Mladi tehnik — naslov bodo našli na zadnji strani ovitka. Presek žice za navitje tuljave je odvisen od preseka jedra in števila navojev, brez teh podatkov pa tega ni mogoče podati. Podobno se moti Tomaž Štarus iz Ma¬ ribora, ki bi rad od nas kupoval raketne mo¬ torčke. Naroči jih lahko na isti naslov, kot je bil omenjen zgoraj, če jih bodo seveda imeli na zalogi. Roman Lederer iz Radomelj ima težave z izde¬ lavo zračnih tuljav ali tuljav z VF jedrom. O tem se bo poučil pri branju knjige Elektroteh¬ nika v slikah, ki jo je izdala naša založba. Andraž Novak iz Kopra je naš naročnik že šesto leto, pred nedavnim pa je izdelal že drugi mo¬ del na daljinsko vodenje. Na vprašanja, ki jih zastavlja v pismu, mu bo odgovoril tov. Ropret. Isto velja tudi za Janeza Vratarica iz Murske Sobote. Za spremembo se nam iz Domžal oglaša Ro¬ man Prelovšek (Zaboršt 13, 61230 Domžale), ki izjavlja, da je navdušen bralec znanstvene fan¬ tastike, zanimajo pa ga tudi NLP. Rad bi si do¬ pisoval z vrstniki, ki imajo enaka nagnjenja. Matija Vilar iz Šmarja želi izdelati letečo ma¬ keto letala »Avio«, za katero je bil načrt objav¬ ljen v XVI. letniku Tima. če kdo še ima ta letnik, naj mu bodisi posodi ali proda ali poš¬ lje fotokopijo tega načrta. Za to mu bomo ta¬ ko v uredništvu kot tudi tovariš Vilar, ki je to uslugo pripravljen tudi plačati, hvaležni, že v tej številki bo opazil, da smo njegovo opazko v zvezi s Timovimi oglasi že upoštevali. Jure Skvarč iz Ljubljane bi rad ploščice tiska¬ nega vezja za RC oddajnik Tim XIX. žal teh ploščic zaradi premajhnega naročila nismo uspeli serijsko izdelati, vendar ima na voljo natančno risbo vezja v merilu 1 : 1 tako, da si ploščico lahko izdela sam. Roman Kelhar iz Ljubljane nas prosi za načrt »servomehanizma« »Multiplex« za daljinsko vo¬ dene ladijske modele. V nadaljevanju svojega pisma se opravičuje, češ da je začetnik. To sklepam že po tem, da se hoče kar korajžno lotiti izdelave servomehanizmov, kar je trd oreh tudi za izkušene modelarje z zelo dobro opremljeno finomehanično delavnico. Svetujem mu lahko le, da se za zdaj zadovolji z naku¬ pom mehanizmov, saj jih kar sam gotovo ne bo mogel izdelati. Jože Zoran iz šmarjete sprašuje po cenah per- tinaksa. 1 kg kaširanega pertinaksa stane v Mladem tehniku 193,00 din. Moč eksplozijskih motorčkov pogojuje prostornina, ki jo tovarne navajajo. O tem, kaj pomenijo barvne oznake na uporih, smo v Timu že pisali. Merilnik obra¬ tov bi se sicer dalo izdelati, vendar je instru¬ ment še najbolje kupiti, saj bo to ceneje in pa še merjenje bo natančnejše. Bojan iz Metlike (očitno želi ostati anonimen) se želi naročiti na revijo Radioamater. To lah¬ ko stori na Zvezi radioamaterjev Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6. Tam bo zvedel tudi vse, kar ga zanima v zvezi z radioamaterstvom. Hugo Carli iz Ptuja ali s Ptuja, kot slišimo zadnje čase (na Ptuju namreč): material boš dobil v Mladem tehniku. Načrta za W.T. nima¬ mo, zato sem dal tvojo željo v Timove oglase. Martin Trampuš iz škofje Loke nam je poslal daljše pismo, v katerem nas opozarja na več sestavkov, v katerih so bili objavljeni pomanj¬ kljivi podatki. To je resnično ena od akutnih slabosti naših sodelavcev, včasih pa se ji pri¬ druži še površnost risarja. V bodoče se bomo skušali temu izogniti. Aleksander Stopar iz Vipave bo dobil po pošti naslov Marka šušmelja. Slavku Kocjančiču iz Most odgovarjam: ploščic tiskanega vezja ne prodajamo. Načrtov RC bo našel obilo v kate¬ remkoli Timu prejšnjih letnikov. Pogleda naj v rubriko Daljinsko vodenje. Isto velja za Jožeta Zorana iz šmarjeških Toplic. Toliko bodi za danes dovolj, drugim dopisnikom pa bom odgovoril po pošti. Nasvidenje prihodnjič! Toni Zupančič prvi koraki TIM 3 • 81/82 99 odkrivajmo lastnosti gradiv posebnosti lesa Pri modelarskem krožku izdelujemo jadrnico. Izrezljali smo že kobilico in rebra iz vezane plošče. Izbiramo letvice, ki bodo vzdolžno po¬ vezovale rebra in v napetem loku dale obliko trupu jadrnice. Ugotovimo, da se trup jadrnice na prednjem delu močno zoži. Bočne letvice bomo morali močno upogniti, da se bodo spre¬ daj stikale. Nastane vprašanje, kakšne letvice bomo izbrali, da bodo prenesle brez poškodb tako močan upogib. Les, iz katerega bodo let¬ vice, mora torej biti dovolj žilav, ker pri moč¬ nem upogibu ne sme počiti ali se celo zlomiti. Potrebujemo tudi letev za jambor. Visok in vitek bo pritrjen le pri dnu. Nanj bodo obešena jadra in jambor bo moral prenesti velike obre¬ menitve zračnih tokov. Močan veter ga bo na¬ gibal zdaj v to, zdaj zopet v drugo smer, a po končanem jadranju bo moral stati vzravnan kot na začetku. Les za jambor mora biti torej pro¬ žen. Naši poskusi bodo morali potrditi, da imajo različne vrste lesa tudi različne stopnje prož¬ nosti in žilavosti. Ugotovimo pa lahko tudi, da na obe lastnosti vplivata enakomernost lesnih vlaken ter vlažnost. Poskusne situacije so tokrat zelo preproste, zato potrebujemo le malo pomagal: 1- S svoro bomo pričvrstili preizkusne letvice na ustrezno čvrsto navpično stojalo ali kar na rob mize, tako da bo letvica segala v prostor. 2. Zadaj za letvico bomo za merno skalo po¬ trebovali dovolj trdno navpično kartonsko ali lepenkasto ploskev. Skala se med po¬ sameznimi poskusi ne sme premikati, zato jo moramo čvrsto pritrditi. Če bomo letvico pritrdili na mizno ploskev, je tudi skala lah¬ ko pritrjena na drugo mizno ploskev in potisnjena nekoliko nazaj. (Oglej si skico.) Skalo narišemo tako, da s šestilom napravi¬ mo lok, katerega središče je v točki stika letvice s svoro. Na lok nanesemo milimetr¬ sko skalo. 3. Več uteži do 500 g opremimo z vrvico in kavljem, da jih bomo lahko dodajali ali od¬ vzemali. Če nimamo pravih uteži, a imamo kuhinjsko tehtnico, si bomo uteži napravili sami. Na tehtnico položimo vžigalično ali drugo primerno škatlico ter vanjo nasujemo žebljičkov 100 g ali 200 g. škatlico s selo¬ tejpom zapečatimo in opremimo z vrvico. Prav je, če na škatlico mero tudi zapišemo, da kasneje ne bomo v dvomih. 4. Primerjali bomo prožnost ‘in žilavost dveh različnih vrst lesa: lipe in bora ali bukve in topola ali pa si sami izberite par. Najlaže bomo poskuse izvedli z letvicami kvadrat¬ nega prereza do 5 mm, dveh dolžin: 100 mm in 200 mm. Na enem koncu letvic napravimo plitvo zarezo, da nam vrvica z utežjo zaradi usločenja ne bo zdrsnila na tla. Še na to bi vas radi opozorili: pri vseh posku¬ sih naj imajo letvice enako lego glede na po¬ ložaj branik v prečnem preseku. 5. Rezultate poskusov bomo zapisovali v ta¬ belo. PRVI POSKUS nam pove, da ima gradivo do¬ ločeno stopnjo prožnosti in žilavosti. Vpnemo letvico, dolgo 100 mm. Obesimo nanjo 100-gramsko utež. Odčitamo na merni skali, do kod se je letvica usločila. Mero zapišemo. Breme snamemo in opazujemo, ali se je let¬ vica vrnila v prvotni izhodiščni položaj. To ponavljamo postopno z vedno večjimi obreme¬ nitvami. Ko smo opazili, da se letvica ne po¬ vrne več v prvotni položaj, pomeni, da smo 100 TIM 3 • 81/82 Poskuse bomo opravili z daljšima letvama (200 mm). Način poskušanja naj bo enak zgor¬ njemu. Bi se mogoče raje odločili za manjše uteži? Znate razložiti zakaj? (Naj vas spomnim, da je tako pripeta letev enokončni vzvod.) Rezultate skrbno zapisujte. Je odklon daljše letve pri obremenitvi 100 g večji, enak ali manjši, kot smo ga zapisali pri krajši letvici? Prenese daljša letev večje, enake Tabela 1 Vrsta lesa Pri obremenitvi se je letvica usločila do: 100 g 150 g 300 g 100 mm prekoračili mejo njene prožnosti. V tabeli si to označimo. Obremenjujmo naprej. Ko zasli¬ šimo rahlo pokljanje v lesu, pomeni, da smo prekoračili mejo žilavosti in če bremena ne snamemo pravočasno, bo letvica počila in se zlomila. Zapišemo v tabelo, pri kateri obreme¬ nitvi je meja žilavosti naše poskusne letvice. Sledi isti postopek preizkušanja na drugi vzorč¬ ni letvici. Vse podatke zapišemo tudi tokrat natančno v tabelo. Primerjava obeh rezultatov nam pokaže, kateri les je prožnejši in kateri bolj žilav. Lipovina -- 200 mm 100 mm Borovina - 200 mm Tabela 2 Vrsta lesa Pri obremenitvi se je letvica usločila do: 100 g 150 g 300 g In kakšen bo zaključek, če bo letvica počila, Lipovina preden smo prekoračili mejo prožnosti? Seve- 200mm, vlažna da to pomeni, da je les sicer prožen, a ni _ - __ žilav. Pravimo tudi, da je krhek. 200 mm, grčava DRUGI POSKUS nam pomaga do posplošitve, da je lipovina prožnejša kot borovina, da pa je slednja bolj žilava kot prva. (Seveda velja ta zaključek v primeru, da smo izbrali ta po¬ skusni par.) Borovina 200 mm, vlažna 200 mm, grčava jik najboljša lega ali manjše obremenitve? Pri kateri obremenitvi smo prestopili mejo prožnosti? Je ta večja ali manjša kot v prvem primeru? Ali je tudi meja žilavosti pri daljši borovi letvici večja kot pri daljši lipovi? Ali je zgornja posplošitev pra¬ vilna? koruzna stebla KORUZA JE DOZORELA. NA POLJIH SO TU IN TAM LE ŠE STRNIŠČA, DOBRI GOSPODARJI PA SO POLJA ŽE PREORALI IN NA NOVO POSEJALI. NA VISOKA KORUZNA STEBLA JE OSTAL LE ŠE SPOMIN. TISTI, KI IMAJO KORUZO ZASEJANO NA POLJIH SVOJIH STARŠEV, PA VEDO, DA JE TRETJI POSKUS nam pove, da je moker les manj prožen kot suh, da pa je v tem primeru bolj žilav. (Nekateri modelarji bočne letvice pred montažo navlažijo s prozornim nitrola- kom.) Namočite poskusne letve za 10 do 20 minut v vodo in poskus ponovite. Primerjajte dobljene rezultate. ČETRTI POSKUS lahko opravite le v primeru, če imate enako dolgo lipovo ali borovo letvico z grčo. Preverili bi trditev, da je grčav les manj prožen in krhek, saj se na mestu grče hitro prelomi. (Modelar se takim letvicam izogne.) ŠE VEDNO LAHKO NAJTI KORUZNA STEBLA KJE POD KOZOLCEM ALI V BLIŽINI HLEVA. NANJE SE OBRAČAMO, DA NAM LEPŠE DE¬ BELEJŠE KOSE ODREŽEJO IN JIH NA ZRAKU POSUŠIJO. OB PRVI PRILOŽNOSTI BOMO SKU¬ PAJ SEDLI IN NAPRAVILI NEKAJ ZABAVNIH IGRAČ. IZDELAJO PA JIH LAHKO TUDI SAMI, SAJ RES NISO TEŽKE. LUBJE ODSTRANIMO TAKO, DA GA V VZDOLŽ¬ NI SMERI ODLUŠČIMO. POD TRDIM LUBJEM SE SKRIVA MEHKA SREDICA. TA NAS MIKA, 102 TIM 3 • 81/82 SAJ ŽE Z NAVADNIM ŽEPNIM NOŽIČEM LAH¬ KO NAREŽEMO VALJČKE IN KOLESCA TER SESTAVIMO IZ NJIH LOKOMOTIVO, AVTO ALI VOZ. ČE VALJČEK IZDOLBEMO, SMO NAPRA¬ VILI ČOLNIČEK, KATEREMU LAHKO DODAMO VESLA IZ LUBJA ALI JAMBOR IZ ZOBOTREB¬ CA TER JADRO IZ LIČJA. TO ZADNJE BO SE¬ VEDA JADRNICA, KI BO STALA NA VODI LE, ČE BOMO PRI DNU DODALI KEPICO PLAS¬ TELINA ZA GREZILO. ZA SPAJANJE DELOV UPORABIMO ZOBOTREBCE, BUCIKE ALI TRDO LUBJE, KI SMO GA ODSTRANILI NA ZAČETKU. za šolsko delavnico Amand Papotnik Izbira materiala proizvodno delo z električnim orodjem Projektna naloga Kocka Projektna naloga je tokrat namenjena izdelavi pri krožku šolskega produktivnega (proizvod¬ nega) dela in za samoizdelovanje (domača de¬ lavnica, delavnica v stolpnici, kotiček »naredi sam« v stanovanjski soseski itd.). Osnovni namen tega izdelka je v iskanju mož¬ nosti ustvarjalnega preoblikovanja namena ra¬ be. Fotografije prikazujejo nekaj teh možnosti, a z vašo domiselnostjo lahko kocko dogradite, preuredite, dopolnite in spremenite. Želeli bi, da bi se to resnično dogodilo. Seveda pa lahko uporabite tudi načrt, ki vam ga predstavljamo. Takrat bo delovna naloga obsegala: 1. Izbiro materiala 2. Izbiro električnega ročnega orodja in dru¬ gega orodja, priključkov in pribora. 3. Sestavno risbo, delavniško risbo in kosov¬ nico. 4. Fotografije primerov praktične rabe kocke. 5. Uporabljene delovne postopke. 6. Foto zapis nastajanja izdelka. 7. Napotke za izdelavo. Za izdelavo kocke z osnovnim robom 132 mm morate uporabiti večplastno vezano ploščo. V tem primeru je najustreznejša vezana plošča debeline od 3 do 8 mm. Kvadre vezane plošče (npr. 132 X 132 X 5,5 mm) nato lepimo v kocko (razsežnosti npr. 132 X 132 X 132 mm). Obstaja pa tudi možnost uporabe drugega materiala (npr. tanke iverice, deške masivnega lesa itd.). Zaradi lepega izgleda kocke sem uporabil ve¬ zano ploščo debeline 5,5 mm. Zakaj? Ker se lepo vidijo proge (trakovi) fur¬ nirja v vsaki posamezni vezani plošči (kvadru). 2. Izbira električnega ročnega orodja in dru¬ gega orodja, priključkov in pribora. 2.1. Električno ročno orodje: vrtalnik KUP-KLAP 2.2. Drugo ročno orodje: 2.3. Priključki: krožna žaga, vibracijski brusilnik 2.4. Pribor: svinčnik HB, kovinski meter, rav¬ nilo, kovinski kotnik, leseno vzdolžno vo¬ dilo, maska za krožno žago, stegi za pri¬ trditev lesenega vzdolžnega vodila, primež za pričvrstitev raznih obdelancev na DM 200, vertikalno stojalo za vrtalnik, gumi kolut za stekleni papir. Opomba 1: Razžagovanje vezane plošče se lah¬ ko izvede tudi na stabilnem — samostojnem stroju (EMCO-STAR, HOBY LES, KITTY itd.). 5. Uporabljene delovne tehnike: 5.1. Merjenje in označevanje na materialu 5.2. Razžagovanje 5.3. Lepljenje 5.4. Zarezovanje (krogov) 5.5. Brušenje (z gumi kolutom) 5.6. Vrtanje 5.7. Lakiranje 7. Napotki za izdelavo: 7.1. Na DM 200 ob vzdolžnem vodilu izvedete razžagovanje vezane plošče. Opomba 2: V našem primeru je bilo vzdolžno vodilo nastavljeno na 132 mm. Debelina vezane plošče je bila 5,5 mm. TIM 3 • 81/82 103 24 Plošča vez. plošča 132x132 (kvader) X 5,5 104 TIM 3 • 81/82 Slika 1. Razžagovanje vezane plošče na kvadre 132 X 132 X 5,5 Slika 3. Brušenje kocke z gumi kolutom. Na vseh šestih ploskvah je potrebno vrisati krog in robove obrusiti Slika 2. Lepljenje kvadrov v celoto — kocko: 132 X 132 X 132. Kocka s takšno višino potrebuje 24 plošč vezane plošče debeline 5,5 mm Mj Slika 4. Prikaz postopnosti nastajanja kocke. Vidi¬ mo obdelano kocko Slika 8. Kocka kot podstavek za košarico s sadjem Primeri praktične rabe kocke: Slika 7. Kocka kot stojalo za pisala TIM 3 • 81/82 105 Slika 5. Kocka kot podstavek za ikebano Da smo dobili kocko, smo morali nažagati 24 kosov vezane plošče (132 X 132 mm). 7.2. Posamezne plošče (kvadre) vezane plošče je potrebno zlepiti v kocko (132 x 132 X 132 mm). Za lepljenje uporabljajte NEO- STIK lepilo. Lepite tako, da nanašate lepilo na obe stični ploskvi in počakate 20 do 30 minut, nakar ploskve samo staknete. Ne potrebu¬ jete obtežitve! 7.3. Na posamezne ploskve kocke vrišite kroge premera 132 mm. 7.4. Na DM 200 obrusite kocko tako, da od¬ brusite z gumi kolutom (stekleni papir št. 80) robove (glej sliko). iz učnega načrta Stanka Šušteršič Tone Kadunc kolesarski krožek S skupino učencev, ki so člani kolesarskega krožka, sem se podala na kratek ogled. In to so posnetki z našega šolskega dvorišča: Kot da kolesa nimajo pravega lastnika. Našli pa smo tudi nekaj bolj vzpodbudnega; luči na zadnjih blatnikih starejših letnikov koles. Slika 6. Kocka, ki je opremljena v svetilko 7.5. V posamezne ploskve vrišite mesta za iz- vrtine (glej risbo). 7.6. S svedrom (0 80— 0 10) izvrtajte luknje globine 40 mm. Vrtajte tako, da boste vrtal¬ nik vpeli v vertikalno stojalo, kocko pa pripenjali ob mizo s svoro. 7.7. Preostane vam še lakiranje in namestitev dodatkov (glej slike primerov). Opomba 3: Če želite kocko uporabiti kot pod¬ stavek za svetilko, morate izvrtati dve luknji (luknja za namestitev grla žarnice in luknja za dovod vodnika) v globino 65 mm. Slika 1. Kolo z nepopolno opremo Dnevi so krajši in vedno več kolesarjev sreču¬ jemo v mraiku, v temi in meglenih jutrih. Voz¬ niki imajo prižgane luči avtomobilov. Pa mi, ko¬ lesarji, jih prižgemo? Jih sploh imamo? Zelo po¬ gosta nesreča, ki jo kolesar praktično ne more preprečiti, je nalet od zadaj. Vzrok nesreče pa 106 TIM 3 ® 81/82 Slika 3. So na vašem kolesu označeni deli vzdrže¬ vani — naoljeni? Slika 1a. Še eno kolo z nepopolno opremo 1. PRIPRAVA DELOVNEGA MESTA: tiči v premajhni vidljivosti kolesarja. To opo¬ zorilo s številčnimi podatki o neopremljenih kolesih na našem šolskem dvorišču smo obja¬ vili v prvi oddaji šolskega radia. Poleg te naloge — opozarjanje in osveščanje kolesarjev o pomembnosti vzdrževanega in opremljenega kolesa, smo člani krožka sprejeli program dela, 'ki je bil predlagan v 1. številki Tima. Mogoče bo to vzpodbuda za vašo hišno delav¬ nico. Ste pomislili, da bi kolo, ki leži v kotu ropotarnice, spet spravili na noge? Najprej ga naoljite, potem pa pogumno vzemite orodje in Na delovno mizo 'bomo zložili potrebno orodje in druge pripomočke od krp, mazil, topil, do delovnega predpasnika. To veste, če bomo upo¬ rabili neustrezno orodje, se bodo robovi matic poškodovali in naslednjič bodo težave. 2. RAZSTAVLJANJE: Pri tej delovni operaciji bomo razvijali tudi roč¬ ne spretnosti, saj bomo pogledali v »drobov¬ je« našega kolesa. Vse odvzete dele bomo zla¬ gali po zaporedju v posebno škatlo ali predal. Že uporabljeno orodje bomo zlagali na razgr¬ njeno krpo. se ga lotite. Največkrat je potrebna samo do¬ bra volja, malo spretnosti ali pomoč znanca. In še nasvet: Če boste izrabljene dele zame¬ njali, jih obvezno nesite s seboj v trgovino ali na servis, le tako boste dobili prave. Naše šolsko kolo pony ima že kar dolgo živ¬ ljenjsko dobo, slišimo, da v vrtečih delih nekaj poka in vrtenje ni več tekoče. Po številni me¬ njavi začasnih lastnikov je potreben temeljite¬ ga pregleda. Da bo delo v skupini bolj uspe¬ šno, sem pripravila delovne liste na A 4 for¬ matu. To bo naša tehnična dokumentacija, 'ki bo nastajala sproti ob delu. Zadolžitve, ki jih sprejme dvojica učencev, se v določenem za¬ poredju menjajo, tako da vsak posameznik opravi vse možne delovne operacije. Pa si podrobno oglejmo in opišimo zahtevno¬ sti delovnih operacij, ki so zapisane na delov¬ nem listu: Slika 2. Luč na zadnjem blatniku kolesa. Jo vaše kolo ima? TIM 3 • 81/82 107 3. OPISOVANJE IN SKICIRANJE ZAPOREDJA PRI RAZSTAVLJANJU: Pri razstavljanju si moramo zapomniti zapo¬ redje, zato bomo zapisali vrstni red. Dober ri¬ sar pa bo zaporedje odvzemanja skiciral. Je kolo stroj, mehanizem ali naprava? Vsak kolesar ve, da se sila, ki jo proizvajajo mišice nog, prenaša prek določenih mehaniz¬ mov na zadnja kolesa. 4. ČIŠČENJE, MAZANJE IN ZAŠČITA DELOVNEGA MESTA: Preden pričnemo delati, zaščitimo delovno površino in svojo obleko. Za čiščenje strojnih elementov bomo potrebovali topilo — bencin, čopiče, krpe in zaščitne rokavice. Za mazanje rabimo strojno olje in ležajno mast. Najprej pa se bomo temeljito pogovorili o var¬ nostnih ukrepih, ki so obvezni pri delu z ben¬ cinom. 5. SESTAVLJANJE: Vse očiščene in na novo premazane dele bo¬ mo po obratni poti znali tudi sestaviti. Če si zaporedje razstavljanja le nismo zapomnili, nam bo v pomoč zapis oziroma skica. 6. PREIZKUS IN POSPRAVLJANJE DELOVNEGA MESTA: Ko je naše kolo spet dobilo prvotno obliko, obvezno ugotovimo in preizkusimo uspešnost opravljene naloge. Posode in tube z mazili do¬ bro zapremo, zato moramo očistiti robove, na¬ voje in pokrove. Obrisano in očiščeno orodje ter pripomočke zložimo na določeno mesto. In sedaj nam ostane nekaj zelo pomembnega, saj pri razstavljanju in sestavljanju ne bomo samo urili ročne spretnosti, tu je še naša raz¬ iskovalna žilica. Po tej poti bomo spoznali vrsto tehničnih principov. Zastavili vrsto vpra¬ šanj, na katera bomo poizkusili odgovoriti, o drugih boste razmislili sami. Vsak del kolesa si bomo posebej ogledali, ga opisali in pro¬ učili. Spregovorimo najprej o konstrukciji kolesnega okvira in krmilu, več o ležajih pa kdaj dru¬ gič, čeprav bomo sestavne dele omenili že da¬ nes. Konstruktorji in izdelovalci koles govorijo o dveh glavnih delih koles: — oprema — okvir Kolesni okvir je nosilec, ki povezuje prvo in zadnje kolo in nosi kolesarja, ta pa z močjo mišic prenese svojo težo in težo kolesa več kilometrov daleč. Kolo je prevozno sredstvo. Opiši osnovne dele, ki jih spaja kolesni okvir: — pogonski — prenosni — delovni Okvirna konstrukcija je obremenjena s kolesar¬ jevo težo, med vožnjo pa še z dodatnimi obre¬ menitvami, ki jih povzročata kolesar in cesta. Še danes so v rabi cevi iz specialnih jekel, ki vzdržijo vse sile in obenem zagotovijo dolo¬ čeno varnost proti zlomu. Pri dirkalnih kolesih je zelo pomembna tudi te¬ ža kolesa. Izdelovalci specialnih koles so našli rešitev v titanu, ki je poleg aluminija postal druga lahka kovina za gradnjo koles. Lahke ko¬ vine so zamenjale jeklo od okvira do celotne opreme. Naštejmo dobre lastnosti aluminijeve zlitine: majhna teža, dobra obdelavnost, dobra obstoj¬ nost in lep končni izgled. Tudi naša tovarna ROG sestavlja dirkalna ko¬ lesa z opremo iz aluminijevih zlitin. Tako Slika 5. Okvir iz aluminijeve zlitine tehta komaj 1,7 do 1,9 kg 108 TIM 3 • 81/82 opremljena 'kolesa so izredno draga, saj mo¬ ramo Ob nakupu dirkalnega kolesa drago pla¬ čati vsak gram, ki je bil prihranjen pri teži. Najbolj raziskana je okvirna konstrukcija pri tekmovalnem kolesu. Vendar je pri vseh mo¬ delih okvir sestavljen iz prvega dela, ki je naj¬ bolj obremenjen, to so debelejše cevi, krmil¬ ne glave, zadnjih vilic, prednjih vilic, podse- dežnega in gonilnega sklepa. Cevi okvirja so sestavljene v sklepih s spajkanjem, deloma z varjenjem. Najbolj obremenjen del kolesa pa je gonilni sklep. Delovna naloga: SESTAVNI DEL KRMILNEGA LEŽAJA 1. Priprava orodja in pripomočkov: 2. Razstavljanje: S krmilom spremenimo smer vožnje, obračamo sprednje kolo v levo ali desno. Krmilo in sprednje kolo sta zvezana z vilicami. Proučimo zvezni del krmila z drugimi deli okvira, ki mora biti tako oblikovan, da se krmilo v njem vrti. 3. Opis in skiciranje zaporedja: Slika predstavlja krmilni ležaj z vtisnjenimi notranjimi tečajnicami v krmilni glavi. Razstav¬ ljati pričnemo tako, da odvijemo protimatico, snamemo podložke z nosom, krmilo in krmilno objemko, odvijemo prašnik, snamemo vilice in kroglična venčka. 4. čiščenje in mazanje: Ugotovimo vzrok pokanja v ležaju: okvare na ležaju, slabo mazanje, prevelika zračnost le¬ žaja, poškodovana glava vilic. 5. Sestavljanje: Vilice še posebno pozorno pregledamo — ker so iz tanjših cevi in prve prestrezajo vse udarce, počijo hitreje kot okvir. Zračnost ležaja uravnavamo z odvijanjem ali privijanjem prašnika. Okvare na ležajih se ne dajo popraviti, temveč je treba zamenjati ves ležaj. 6. Preizkus in pospravljanje: Ob zaključku naše delovne naloge preizkusimo delovanje: ročne zavore, svetenje luči ter gibljivost krmila in prednjih vilic. TIM 3 • 81/82 109 Slika 6. Zloženo orodje in pripomočki Slika 8. Čiščenje in mazanje naši ustvarjalci Sandi Sitar dr. Milan Čopič Dr. Milan čopič, strokovnjak za jedrsko fiziko, na svojem strokovnem področju morda nikoli ne bo odkril kakšne pomembne novosti, pa vendar dela zelo ustvarjalno in je njegov pri¬ spevek k napredku znanosti prav tako pomem¬ ben, kakor prispevek njegovih poklicnih tova¬ rišev, ki poglabljajo temeljna spoznanja. Da pa bi ta zaživela v praksi, je potrebno še zelo veliko storiti. Ugotovljeno je, da se v praksi koristno uporabi le tretjina znanstvenih od¬ kritij in tehničnih izumov. Pri tem pa še pose¬ bej za področje jedrske fizike velja, da posa¬ meznik ne pomeni veliko. Potrebne so cele skupine dobro organiziranih in enotno delujo¬ čih znanstvenikov — takšna skupina se pogo¬ sto označuje is tujko, ki jo izgovarjamo natanč¬ no tako, kot je naslov naši reviji: tim. Znanst¬ veni team pa mora imeti sposobnega vodjo, ki mora biti vrhunski strokovnjak na svojem znan¬ stvenem področju, razen tega pa še odličen or¬ ganizator, ki se vešče znajde v še tako zaple¬ tenih primerih. 110 TIM 3 • 81/82 Po tem uvodu smo se nekoliko približali delu dr. Milana čopiča, ki je na konici več teamov, predvsem je pomembna njegova vodstvena funkcija v oddelku za reaktorsko tehniko In¬ štituta »Jožef Stefan« v Ljubljani. Ta naša naj¬ večja raziskovalna ustanova ima v Podgorici pri Ljubljani šolski in poskusni jedrski reaktor TRIGA, ki zgledno deluje že šestnajst let, ob njem pa se je izšolalo že toliko strokovnjakov za jedrsko tehnologijo, da nameravajo sedaj to svojo dejavnost še nekoliko razširiti in osno¬ vati mednarodni šolski center, ki ga bodo obi¬ skovali poleg naših tudi bodoči jedrski stro¬ kovnjaki iz drugih držav, predvsem tistih, ki šele love korak z razvitejšimi. V zvezi s tem čaka dr. čopiča še veliko dela. Ta čas pa je prezaposlen s pripravami na start prve jugoslovanske jedrske elektrarne v Kr¬ škem, saj predseduje komisiji za jedrsko var¬ nost v naši republiki, zato ima tudi veliko težo odgovornosti, da bo uporaba jedrske ener¬ gije v Sloveniji tudi zares vama. Ko bo JE Krško stekla, bo dr. čopič posveti 1 ! še več po¬ zornosti končnim pripravam in začetku obra¬ tovanja rudnika urana v Žfrovskem vrhu, kjer bo delovala tudi predelovalnica uranove rude. Potem pa ... Ne, dela dr. čopiču ne bo zmanj¬ kalo. Ko toliko pišemo o njegovem delu, pa portre¬ tiranca samega skorajda še predstavili nismo. Pred 56 leti se je rodil v Pišecah na Bizelj¬ skem (v Občini Brežice). Začel je obiskovati srednjo šoto in se ukvarjati z letalskim mo¬ delarstvom, ko se je začela vojna. Tehnično znanje ga je privedlo v partizansko tiskarno, kjer so tiskali vesti, letake, oglase in časopis. Takoj po vojni je opravil izpite čez gimnazijo in se leta 1946 vpisal na strojno fakulteto. Med obiskom Sovjetske zveze pa se je navdušil za »metaiofiziko«. Ker takšnega študija pri nas ni bilo, je prešel s strojništva na študij fizike. Ta študij je končal in nato še doktoriral ob mentorstvu slovitega slovenskega fizika dr. An¬ tona Peterlina, prvega direktorja Inštituta »Jo¬ žef Stefan«. Še isto leto (1956) je obiskoval tečaj jedrske fizike v ZDA in to ga je usmerilo v jedrsko tehniko. V letih 1960 do 1965 je dr. čopič sodeloval pri gradnji reaktorskega centra v Podgorici. V tem času je tudi mnogo predaval doma in na tu¬ jem. Pri gradnji JE Krško je sodeloval, še pre¬ den so se gradbena dela sploh začela: že pri iskanju najprimernejšega kraja za postavitev prve jedrske elektrarne. Nato je bil ves čas Dr. Milan čopič gradnje in je tudi danes najtesneje povezan z nastajanjem tega nuklearnega objekta, pri ka¬ terem je kot predsednik komisije za jedrsko varnost strokovnjak z eno najpomembnejših za¬ dolžitev. Na vprašanje, če je uvajanje jedrske energije — ki zaradi svoje nevarne narave zahteva naj¬ višjo strokovnost in tudi veliko denarja — res nujno, odgovarja dr. Milan čopič pritrdilno: »Jedrska energija je postala nujnost. Brez nje ne bo mogoče obvladati vse hujše energetske in gospodarske krize, ki tare ves svet. Nafte zmanjkuje, zato je nujno uporabiti več premoga in jedrsko energijo. S premogom pa je vrsta težav: dandanes je že težko dobiti rudarje, da bi se spuščali pod zemljo po premog, škod¬ ljivost sežiga premoga v velikih količinah pa je glede na čistočo okolja veliko nevarnejša in hujša kot uporaba jedrske energije. Torej moramo rešiti probleme razmeroma varne upo¬ rabe jedrske energije!« modelarstvo TIM 3 • 81/82 111 Jan I. Lokovšek sprejemnik za daljinsko vodenje Pri FM je amplituda konstantna, v ritmu im¬ pulzov, ki predstavljajo povelje, spreminjamo frekvenco. Ta sprememba frekvence je seveda majhna, vsega 2 do 3 kHz. Razmere ilustrira slikal. NF signal amplituda A amplituda B frekvenca = konst. mi AM Uvod Modelarstvo postaja vse bolj množičen šport in konjiček. Poseben čar mu daje ravno mož¬ nost upravljanja modelov na daljavo. Naprav za daljinsko vodenje modelov v Jugoslaviji nihče ne proizvaja, zato so le-te večinoma kupljene v tujini. Zelo malo je takih, ki so si jih naredili sami in tekmujejo z njimi. V preteklo¬ sti smo objavili več načrtov za samogradnjo sistemov za daljinsko vodenje. To pot je na vrsti načrt kvalitetnega sprejemnika za daljin¬ sko vodenje, namenjen v prvi vrsti dopolnje¬ vanju obstoječih naprav. Marsikdo, ki že ima sistem za daljinsko vodenje, želi imeti še en sprejemnik in s tem prihraniti prekladanje na¬ prave iz enega modela v drugega. Seveda bomo v naši reviji kasneje objavili tudi načrt ustreznega oddajnika. TIM XXIX je »pravi« FM sprejemnik in kot tak deluje le na FM oddajnike; vsi starejši Timovi načrti so namreč AM. Ta načrt je odgovor na množico želja mojih modelarskih kolegov, ki so si želeli resnični FM sprejemnik. Res je, da lahko vse starejše Timove sprejemnike ugla¬ simo tako, da delujejo z FM oddajniki, toda le-ti nimajo vseh klasičnih prednosti, ki jih nudi FM. Kaj je pravzaprav ta FM. V čem je pravza¬ prav razlika med amplitudno (AM) in frekven¬ čno (FM) modulacijo? Razlika je v načinu prenosa povelja, tj. impul¬ zov, ki predstavljajo povelje. Pri AM smo v ritmu teh impulzov spreminjali velikost (ampli¬ tudo) visokofrekvenčnega signala, frekvenca je bila ves čas nespremenjena. Slika 1. Razlika med amplitudno (AM) in frekvenčno (FM) moduliranim signalom s pravokotnimi impulzi Frekvenčna modulacija pomeni velik skok v kvaliteti prenašanega signala. Za lažje razume¬ vanje: primerjajte samo kvaliteto zvoka v va¬ šem radijskem sprejemniku na srednjevalov- nem (AM) in ultra kratkem (FM) področju! Najpomembnejša je prav gotovo velika neob¬ čutljivost na motnje z AM signali, ki so še kako prisotne v našem svetu 27 MHz, saj je bilo na zadnjih tekmovanjih zopet več kot očitno, da se velik del CB-jašev ne drži pred¬ pisov. Tudi drugi neželeni učinki (križna modulacija, vplivi močnih električnih polj) pri tovrstnem prenosu manj motijo kot pri AM. Seveda ima tudi klasična frekvenčna modulaci¬ ja svoje pomanjkljivosti, in sicer predvsem potrebo po večjem frekvenčnem prostoru. Ker v našem primeru prenašamo le pravokotne impulze zelo nizkih frekvenc, je ta najvaž¬ nejša pomanjkljivost rešena z uporabo tako imenovane ozkopasovne modulacije. Kot vemo, je sprememba frekvence le 2 do 3 kHz in tako lahko tudi FM naprave delujejo v 10 kHz rastru. Vezja FM oddajnikov in sprejemnikov so seve¬ da bolj zahtevna od AM, vendar tudi to dejstvo ne povzroči nevšečnosti zaradi uporabe integri¬ ranih vezij. V sprejemniku TIM XXIX sem uporabil integrirana vezja, ki so širše dostop- 112 TIM 3 • 81/82 na. Tako je sprejemnik res malo večji, zato pa nimamo težav z nabavo specialnih integri¬ ranih vezij, dostopnih samo v nekaj specializi¬ ranih trgovinah v tujini. Opis delovanja Za začetek poglejmo tako imenovano blok shemo sprejemnika (slika 2), kjer so osnovni sestavni deli prikazani poenostavljeno. Q o. 26 550 MHz Slika 2. Blok shema FM sprejemnika Vhodni signal je sestavljen iz cele množice signalov in med njimi je tudi naš, npr. 27,005 MHz. Prek vhodnega filtra, ki prepušča le sig¬ nale frekvenc od ca. 26,8 do 27,2 MHz, ga vo¬ dimo v simetrični mešalnik. V njem se meša vhodni signal in signal lokalnega oscilatorja, ki je za 455 kHz nižji od našega, tj. 26,550 MHz. Na izhodu mešalnika je cel kup mešalnih pro¬ duktov: naš signal, motnje (CB) ipd. Zato je zelo važno, da vsi ti signali mešalnika ne pre- krmilijo, tj. spravijo toliko iz tira, da bi popačil tudi želeni signal, čeprav je motnja tudi veliko večja od signala. Iz te množice s pomočjo niedfrekvenčnega fil¬ tra izsejemo le tiste signale, ki so v neposredni bližini 455 kHz. Od tega filtra je odvisno, ali bo sprejemnik lahko deloval v 10 kHz rastru ali ne. MF signal 455kHz nato silno ojačimo v MF ojačevalniku in mu na izhodu omejimo amplitudo. FM detektor tako dobi signal vedno enake velikosti ne glede na to, ali je vhodni signal v anteni sprejemnika velik le nekaj mikrovoltov ali pa kar cel V! To pomeni, da ne potrebujemo avtomatske regulacije ojačanja, ki smo jo imeli pri AM in seveda še več. Amplitudno moduliran signal se tukaj popači, tj. modulacija se izgubi, ostanejo pa prisotne spremembe frekvence, na katere omejevalnik amplitude ne vpliva. Torej: želeni signal in motnja, čeprav na vhodu veliko večja od pre- našanega signala, sta zdaj enako velika, toda AM motnja je izgubila svojo informacijo. Ker detektiramo le spremembo frekvence, dobimo na izhodu FM detektorja naš želeni signal ena¬ ke velikosti ne glede na to, ali je model daleč ali blizu, seveda še v dosegu naprave. Resnici na ljubo moramo povedati, da tudi AM motnja lahko nagaja. Vendar le-ta samo zmanj¬ šuje doseg RC naprave, ne povzroča pa »div¬ janja« servomehanizmov, kot je to pri AM napravah. Seveda je tudi jasno, da ne moreta dve RC napravi AM in FM istočasno delovati na istem kanalu. NF signal, ki ga dobimo iz FM detektorja, še naprej obdelujemo. Najprej ga izsejemo z NF filtrom in oblikujemo. Pri tem se splača pora¬ biti malo več materiala, da se izognemo po¬ javu na meji dosega sprejemnika, ko celo pri veliko tovarniških napravah servomehanizmi »podivjajo«. NF signal moramo izključiti, ko le-ta ni več »pravi«. Pri radijskih sprejemnikih temu pravijo z angleško tujko »muting«. V našem sprejemniku to rešimo z oblikovanjem signala s komparatorjem za proženje in dobro detekcijo signala za »reseiranje« dekoderja. Ustrezne impulze, ki jih potrebujemo za kr¬ miljenje servomehanizmov, dobimo namreč s pomočjo dekoderja, ki je lahko premikalni re¬ gister ali pa števec. Tega moramo prožiti in seveda vračati v začetni položaj — resetirati. TIM 3 • 81/82 113 V takem sprejemniku potrebujemo tudi dober filter napajalne napetosti, da bi motnje, ki jih na napajanju povzroče servomehanizmi, ne vpli¬ vale na preostali del sprejemnika. Komparator poskrbi, da na meji dosega im¬ pulzov enostavno zmanjka oziroma jih (popače¬ ne) ne posreduje več naprej preostalemu NF delu. Sicer pa s temi impulzi proži dekoder, Slika 3. Shema sprejemnika za daljinsko vodenje j ...... IIM XXIX I \ nekaj jjV Zdaj je že čas, da si ogledamo dejansko shemo sprejemnika TIM XXIX. Prikazuje jo slika 3. Vhodni filter je sestavljen iz navitij L1 do L4 in kondenzatorjev C1 do C3. Podobno vezavo že poznamo iz prejšnjih Timovih sprejemnikov, vključno z integriranim vezjem S042, ki služi kot simetrični mešalnik in lokalni oscilator. Pač pa sem po zgledu drugih podobnih sprejemni¬ kov dodal dva upora (R1 in R2). S tem je am¬ plituda nihanja lokalnega oscilatorja večja in tako tudi občutljivost (doseg) samega sprejem¬ nika, ki določa, ali lahko sprejemnik deluje v 10 kHz rastru ali ne, tj., ali ga sosednji kanali motijo. Za letalske modele se splača potrošiti malo več denarja tudi zanj, saj je ravno tam vsaka motnja najbolj usodna. Danes so na voljo tudi že cenejši piezoelektrični filtri za 455 kHz, ki omogočajo te lastnosti (z znano tujko »Schmal- band«), V MF ojačevalniku in FM detektorju sem uporabil integrirano vezje S041, ki je bližnji sorodnik znanega TBA120, le da ima manjšo porabo. Na njegovem izhodu že dobimo NF signal reda velikosti 100 mV. Tega vodimo prek NF filtra (R7, R6, C16) v komparator. V NF delu sprejemnika sem preizkusil več in¬ tegriranih vezij in nazadnje sem se odločil za LM324, ki vsebuje štiri operacijske ojačeval¬ nike. Prvi služi v vezavi komparatorja, drugi in tretji v vezju detekcije pavze, tj. za generaci¬ jo »rešet« impulza in četrti v stabilizaciji na¬ pajalne napetosti skupno s transistorjem T. MF signal ca. 100 mV 3 “VVl/VVl-l/W i- 1- - ^ , detektirani N F signal CLOCK signal napetost na kondenzatorju C 18 REŠET signal impulzi za krmiljenje servomehanizma Slika 4. Slike posameznih signalov v označenih merilnih točkah 114 TIM 3 • 81/82 obenem pa jih posreduje prek drugega opera¬ cijskega ojačevalnika naprej v vezje za detek¬ cijo pavze. Naš signal je namreč ponavljajoč se vlak impulzov, ki jih ločuje med seboj (vla¬ ke) pavza v času trajanje približno 10 mili¬ sekund. V tem času se nabije kondenzator C18 in s pomočjo tretjega operacijskega ojačeval¬ nika dobimo »rešet« impulz za dekoder. V dekoderju služi integrirano vezje 4017, star znanec iz prejšnih Timovih sprejemnikov. V bistvu je to dekadni števec (z dekoderjem). Stabilizacija napajalne napetosti sprejemnika je v vezju TIM XXIX malo boljša, saj sem imel na voljo operacijski ojačevalnik. Cel stabiliza¬ tor stabilizira napajanje na 4 do 4,2 V. To vrednost določa zener dioda skupno z diodama D3 in D4. Vezava je malo neobičajna, ker je razlika med vhodno in izhodno napetostjo maj¬ hna. To vezje mora biti hitro in dati mora za¬ nesljivo napajanje tudi takrat, ko začnejo bate¬ rije že slabeti. Nadaljevanje prihodnjič Marjan Zidarič državno prvenstvo raketnih modelarjev Tudi letos je potekalo državno prvenstvo raket¬ nih modelarjev Jugoslavije, ki je štelo za kvalifikacije na balkaniado, ki je bila skupaj z letalskimi športi od 17. do 27. septembra v Ankari. Na državnem prvenstvu je sodelovalo prek 30 klubov, društev in sekcij iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Tekmovalci so tekmovali z raketami s padali, s trimer trakom, maketami do 80 Ns totalnega impulza, maketami višimcev in raketoplani, ki so popestrili tekmovanje ob lepem sončnem vremenu. Državno prvenstvo, ki je potekalo v prijetnem vojvodinskem mestu Kikimda, je bilo odlično organizirano. Organizator tekmovanja je bil Aeroklub GALEB, ki je pripravil tudi krajši program. Ob otvoritvi so uprizorili skoke pa¬ dalcev in prelete motornih im jadralnih letal. Pokrovitelj tekmovanja je 'bila Letalska zveza Jugoslavije. Na tekmovanju so bili izkušeni sodniki, med njimi tudi Srdan Pelagič iz Vojvodine, Aco Sto¬ janovič iz Niša, bratje Madarac iz Osijeka. Pri¬ soten je bil tudi vodja naše zvezne reprezen¬ tance Rančin. Na tekmovanju je bilo doseženih veliko lepih rezultatov. Prva mesta so se heterogeno po¬ razdelila po republikah. Med številnimi klubi sta bila tudi dva slovenska. Tekmovala sta dva člana vojnega kluba Bratstvo im enotnost (Ljub- Ijana-Polje) im en član kluba VEGA iz Sevnice. Janko Mandelc, ki je tekmoval za ARK VEGA Sevnica, je spet postal državni prvak v katego¬ riji raket s strimer trakom od 2,5 do 5,00 Ns. S tem odličnim rezultatom in drugimi prvimi mesti na zveznih tekmovanjih se je uvrstil v državno reprezentanco. Slika 1. Priprava makete SATURN 5 z vesoljsko ladjo Apollo TIM 3 • 81/82 115 Slika 2. Raketa s padalom (postavljanje državnega rekorda] Slika 3. Izstrelitev rakete Naslednje državno prvenstvo raketnih modelar¬ jev bo verjetno v Sloveniji v organizaciji doma¬ čih klubov ali ipa Komisije za raketno mode¬ larstvo. Slika 4. Tekmovalka na državnem prvenstvu (pri¬ prave pred izstrelitvijo) Slika 5. Tekmovalci l/se fotografije: Marjan Zidarič 116 TIM 3 • 81/82 Pavel Ambrož navtični smerokaz Če imate jadrnico Optimist, ali jo name¬ ravate zgraditi in z njo tudi tekmovati, boste nujno potrebovali dober vetrokaz. Pri takih tek¬ movanjih je potrebno, da poznamo cilj in smer vetra, da ga bomo čim bolj izdatno izkoristili in prispeli na določen cilj v čim krajšem času. Včasih se nam zdi, da vetra sploh ni. V tekem primeru nam bo vetrokaz še kako dobrodošel. Ta je občutljiv na najmanjšo sapico. Za sestavo vetrokaza potrebujete: izpraznjeni medeninasti kulijev vložek, vtično pušo, medeninasto varilno žico premera 1,5 mm, kos tanke aluminijeve pločevine, malo medeninasto ploščico, konček izolirne polivinilne cevčice in malo spajke. Opis delovnega postopka Z nitro razredčilom očistite notranjost praznega kulijevega vložka (1). Z rezbarskim lokom (ža- gica št. 1) vzdolžno zarežite cevko na zadnjem koncu 15 mm globoko. Po risbi izrežite alumi¬ nijevo pločevino (2) in jo z ožjim delom za¬ lepite v cevkino zarezo. (Kot lepilo sem upo¬ rabit Pattex compack, ki prav dobro lepi. Če tega lepila nimate, poskusite z Uhu ali Obo¬ jem ali kakim drugim podobnim lepilom.) V razdalji 30 mm od zadnjega konca prispajkajte vtično pušo (3), kakršno uporabljajo radio¬ amaterji pri svojem delu. Vzporedno z vtično pušo prispajkajte še zgoraj za cevko (1) in za spodnji rob vtične puše (3) stabilizacijsko pa¬ ličico (4). Ta 'ima premer 1,5 mm in dolžino 62 mm. Na spodnji konec stabilizacijske pali¬ čice prispajkajte še oporno ploščico (5). To napravite iz medenine po sestavni risbi. Debe¬ lina ploščice ni pomembna. Ploščica 'ima dve luknjici premera 1,5 do 2 mm. V eno zaspaj- kamo stabilizacijsko paličico, druga pa bo oklepala nosilno os (6). Pazite na vzporednost stabilizacijske paličice z nosilno osjo! Nosilna os je medeninasta varilna žica dolga 160 mm s premerom 1,5 mm. Njen gornji konec dobro ošilite, da bo nudila gibljivemu delu vetro¬ kaza čimmanj trenja. 'Na nosilno os prispaj¬ kajte 20 mm od spodnjega konca še malo sedlo (podložka), ki bo preprečevalo globlje vsedanje osi na montažnem mestu. Zdaj je treba vetrokaz še uravnotežiti in pre¬ prečiti, da bi se snel z nosilne oisi. Uravno¬ težili ga bomo s pomočjo spajke, ki jo bomo naspajkali okoli nagubanega dela cevke (1). če je vetrokaz uravnotežen, se prepričamo takole: vetrokaz primemo za spodnji konec glavne osi in ga držimo vodoravno. V tem po- Kosovnica TIM 3 • 81/82 117 ferentni legi. Če ta gibljivi del ne ostane v držite navpično pred seboj. Napravite nekaj indiferentnem položaju, morate spajko dodati korakov. Takoj se vam bo vetrokaz zasukal, ali odvzeti, odvisno od tega, v katero smer Pokazal vam bo smer hoje. Podoben poskus se je nagnil. Snemanje vetrokaza z glavne no- iahko napravite pri odprtem oknu. Vetrokaz silne osi bomo preprečili z 220 mm dolgo po- montirajte na premec Optimista, jadra pa su- livinilno cevčico, ki smo jo sneli s primerno kajte, kakor vam ukazuje vetrokaz. 118 TIM 3 • 81/82 Matjaž Zupan izdelava jadralne deske Letos poleti menda ni bilo plaže na našem morju, na 'kateri se ne bi vozil sem ter tja ali padal v vodo kakšen jadralec na deski ali po domače »surfar«. Ta šport je osvojil staro in mlado obeh spolov, čeprav je star komaj nekaj več kot 10 let, se je 'razširil po morjih in jeze¬ rih vsega sveta, desk pa je že prek milijon, najbrž jih bo kmalu več kot vseh drugih jadrnic skupaj. Seveda, saj so precej cenejše, priroč- nejše in enostavnejše. Desko zložimo v petih minutah in že smo pripravljeni za vožnjo, če že znamo. Tisti, ki še ne znajo, pa povzročajo s svojimi padci salve smeha pri gledalcih. Naj¬ bolj primerna pot za učenje je tečaj pri kakš¬ nem od naših klubov. Naslove bomo objavili kasneje, najdemo pa jih skoraj v vsej Slove¬ niji. Tisti, ki že nekaj obvladajo, imajo tudi tekmovanja; pri nas imamo jugoslovanski in slovenski pokal ter razne klubske regate in podobno (slika 1). Oprema, ki jo potrebujemo, je sorazmerno dra¬ ga, saj stane kompletna jadralna deska nekako od 20.000 din navzgor, boljše pa presegajo tudi 40.000 din. Poleg tega je tu še obleka, za ka¬ tero gre kakih pet tisočakov, obutev, dodatno manjše jadro za močan veter ter poseben prt¬ ljažnik za avto in kupček denarja, ki se ga lahko znebimo na račun jadranja na deski, ni tako majhen. Seveda lahko z nekaj iznajd¬ ljivosti in lastnega dela ter varčnosti prihra¬ nimo marsikaik dinar. Slika 1. Start ene od regat za jugoslovanski pokal. Na teh tekmovanjih se zbere tudi do 100 tekmo¬ valcev. Desko si bomo napravili sami, kako, si bomo ogledali v nekaj naslednjih številkah Tima. Jambor, jadro, lok, zglob in drugo drobnjarijo Slika 2. Jadralna deska je sestavljena iz naslednjih delov: deska, na njej leži gredelj, zadaj pa ima smernik. Jadro je napeto na jambor in lok, za kate¬ rega držimo in krmarimo z nagibanjem jadra v razne smeri TIM 3 • 81/82 119 namazali z voskom, v poletni vročini ne rabimo posebne obleke, na avtomobilu pa bomo de¬ sko vozili kar na prtljažniku za smuči, ki ga bomo obložili s penasto cevjo (izolacija za cevi za centralno kurjavo!). Tako bo jadranje na deski precej cenejše (sliki 2 in 3). Za odločitev, da bomo desko naredili sami, govori še en razlog. Desko si 'lahko naredimo po »meri«. Dolžina in debelina, predvsem pa oblika so odvisne od naše velikosti, teže in znanja. Poglejmo si nekaj osnovnih tipov desk: — Otroške deske so kratke, dolge približno 3,30 metra, so bolj tanke, spodnja površina pa je ravna. — Rekreativne deske so dolge do 3,90 metra, debelina pa je odvisna od naše telesne teže. Težji smo, bolj bo debela, razpon de¬ beline pa je od 10 do 20 centimetrov na najdebelejšem delu (slika 4). Slika 5. Tekmovalna deska je v prerezu bolj zaob¬ ljena Slika 3. Desko in jambor povezuje gibljiv gumijast zglob, ki omogoča nagibanje jadra v poljubno smer bomo raje kupili, kajti tu so prihranki majhni glede na vložen trud. Obuli bomo stare teni¬ ške copate ali pa bomo bosi in bomo desko Slika 4. Rekreativna deska s prerezi na treh mestih 120 TIM 3 • 81/82 Te deske so spodaj ploščate, tako da so bo'lj stabilne. Namenjene so vsem, ki že¬ lijo udobno jadrati v različnih vetrovih im na teh deskah tudi učiti začetnike. — Tekmovalne deske so dolge 3,90 metra, so dokaj debele, glavna značilnost pa je za¬ obljen spodnji del. To daje deski sicer več¬ jo hitrost, žal pa je zato mnogo manj sta¬ bilna, torej res namenjena samo najbolj¬ šim (slika 5). — Skakalne deske so krajše, merijo okoli 3 metre. Spodnja površina je povsem plo¬ ščata, sprednji konec pa je močno zakriv¬ ljen navzgor (slika 6). Namenjene so jadra¬ nju v zelo močnem vetru in skokom prek valov (slika 7). S tem se bomo ukvarjali šele, ko bomo dodobra obvladali tehniko jadranja. — Tandem deske so namenjene dvema jadral¬ cema z dvema jadroma. Zato so daljše, oko- Slika 6. Skakalna deska ima manjši gredelj, več smernikov, na zgornji površini pa zanke za noge Slika 7. Spektakularen skok mojstra na Havajih. Čez ogromne valove letijo tudi po 20 metrov daleč li 6 metrov, in tudi težje. Medtem ko imajo druge deske od 15 do 25 kilogramov, pa tehtajo te tudi prek 50 kg (slika 8). Za gradnjo svoje deske se bomo odločili v na¬ slednjih primerih: — če hočemo prihraniti pri izdatku za desko, — če hočemo deski, ki jo že imamo, dodati še desko za otroka, — če želimo narediti svojo tekmovalno desko, kar pa bo težko, kajti vsaka mala spremem- pa v obliki določa večjo ali manjšo hitrost, Slika 8. Tandem deska z dvema jadroma za jadra¬ nje v družbi TIM 3 • 81/82 121 — če želimo imeti še dodatno desko za mo¬ čan veter in skoke, uporabili pa bomo jadro, ki ga imamo pri naši .navadni deski, — če želimo :imeti povsem svojo desko, tako po obliki kot po barvi. Večino doma narejenih desk namreč lastniki tudi pobarvajo z raznimi pisanimi in fantastič¬ nimi vzorci. Razlogov za samogradnjo je kar precej, z na¬ štetimi še zdaleč niso izčrpani vsi. Jadro, jambor, lok in drugo lahko kupimo pri naših proizvajalcih, to sta Irngrad iz Ljutomera in Veplas iz Velenja ali pa pri zastopnikih, eden takih je Konim iz Ljubljane, Titova 38, ki zastopa jadralne deske in opremo nemške to¬ varne Sailboard. Za izdelavo pa potrebujemo nekaj materiala in orodja, primeren prostor, veliko časa in dve spretni rolki. Jadro deske bo iz poliuretanske pene. Blok te pene kupimo pri Izolirki v Ljubljani. Velikost bloka je seveda odvisna od tega, kakšno desko želimo narediti. V blok bomo vgradili po dol¬ gem dve vezani plošči za večjo trdnost. Ko smo blok izoblikovali po svoji želji, ga »oblečemo«. Prekrijemo ga s stekleno volno, ki jo dobimo pri Chemo ali v podobnih trgo¬ vinah, in to volno namočimo s poliestrsko smo¬ lo, ki jo izdelujejo Donit, Helios, Chromos in drugi. Ko to »obleko« zbrusimo, jo še pre¬ barvamo s tesarol barvo, boljši pa so avto- laki. Ker jih bomo verjetno potrebovali v več barvah, jih poskusimo dobiti pri avtoličarju. V desko moramo narediti še odprtine za zglob, smernik in gredelj in deska je končana. Sliši se enostavno, ali ne? No, pa stvar ni tako zelo preprosta. Izdelava zahteva veliko natančnosti in potrpljenja. Samo izdelavo pa bomo po stop¬ njah prikazali v naslednjih številkah, dodali bo¬ mo čimveč slik. Orodje, ki ga bomo potre¬ bovali, imamo najbrž v večini že doma, nekaj pa ga bomo morali dokupiti. Prvo je leseno stojalo, na katerem bo deska med izdelavo. Potem listna žaga, razni brusilni papirji in po možnosti brusilni strojček, čopiči, krtačke, me¬ ter, žebljički, razne letvice, ob tič, oster nož, vodna tehtnica, lepilni trakovi, razredčila, svinčniki in še kaj. Pa saj jih bomo sproti našteli. Za osebno zaščito imejmo še rokavice, masko in predpasnik. Vse to imejmo lepo pri¬ pravljeno v primernem suhem in zračnem pro¬ storu, ki ga po možnosti lahko tudi ogreva¬ mo. Najbolj primerna je najbrž kar garaža ali kletna delavnica. Varovati pa se moramo tudi pred požarom, kajti plastične mase in pred- Slika 9. Počitek na maratonu na najbolj južnem kon¬ cu Istre, rtu Kamenjaku. Da je šlo hitreje, med počitki nismo niti hodili na obalo vsem hlapi raznih razredčil se kaj radi vna¬ mejo. Če ste se odločili za izdelavo, bi vam sveto¬ val, da počakate do konca te serije, da boste dobili celotno podobo o samogradnji in spo¬ znali pravilen vrstni red. Vmes pa še vprašajte, če vam kaj ne bo dovolj jasno. Skušal vam bom odgovoriti osebno ali pa v reviji, če bo vprašanje zanimivo za več bralcev. Kaj pa bomo, ko bomo imeli dokončano desko? Najprej se bomo naučili stati na deski, nato obračati in podobne osnove, potem bomo vo¬ zili v vedno močnejšem vetru in večjih valo¬ vih. čez nekaj časa ise bomo odpravili tudi na kakšno regato in morda celo na vaditeljski te¬ čaj. Če pa tudi to ne bo dovolj, sl omislimo spremstvo avtomobila ali večjega čolna in jo mahnemo po Jadranu. Prav to smo namreč na¬ redili letos. Trije prijatelji smo v spremstvu dveh drugih prijateljev in avtomobila prevo¬ zili okoli 700 kilometrov po morju od Strunjana do Dubrovnika. Taka pot zahteva precej znanja, vzdržljivosti, priprav in tudi sreče. Nekajkrat nas je namreč nekaj kilometrov daleč od obale presenetil zelo močan veter, tako da smo si ob prihodu na obalo zelo oddahnili (slika 9). Po¬ tovali smo 16 dni in pri tem videli mnogo lepih in tudi grdih kotičkov naše obale, ki jih najbrž drugače ne bi spoznali. Na tako dolgo pot se seveda ne boste odpravili kar vsi, a tudi izbrani krajši odseki naše obale so precej zahtevni. Zelo lepo je na otokih med Zadrom in Šibenikom, kamor spadajo tudi Kor- natski otoki. Pa otoki med Cresom in Zadrom ter Hvar, Korčula ... Možnosti je torej precej, zato veselo na delo in do svoje deske, nato pa na jezero ali morje. 122 TIM 3 • 81/82 elektrotehnika in elektronika Gorazd Kikelj in Tomislav Dovič tudi pri nas. Drugi transistorji niso tako kritič¬ ni in morajo imeti moč 1 W. Zadostuje BF 258. Prebojna napetost 250 (V). Izračun delavnih karakteristik usmernika stabilizirani usmernik 2 Kot orientacijski podatek nam služi tok skozi zener diodo, ki znaša približno 1 mA. Un — Uzd3 R14 =- — (Ohmov) Izd2 + lic min Un — napajalna napetost za izbrano področ¬ je, max. nap. na izhodu Uzd3 — napetost zener diode ZD3 (22 V) Izd2 — tok skozi ZD2 (1 mA) lic m in — napajalni tok IC (4 mA) Delavne karakteristike računamo pri maksimal¬ ni izgubni moči transistorja T1 (50 W). Iz po¬ teka karakteristike takoj razberemo dopustno obremenitev usmernika pri katerikoli napetosti in ob izključeni pretokovni zaščiti. Karakteri¬ stike računamo tako, da maksimalno izgubno moč delimo z maksimalno izhodno napetostjo izbranega področja, ki ji prištejemo deset voltov in odštejemo izhodno napetost. m, _ Piz 9 Karakteristike predstavimo kot Ul diagrame, ki jih vidimo na sliki 6. Izdelava usmernika Sedaj smo večino teoretičnega dela že opravili in se lahko lotimo izdelave usmernika. Najprej Določanje kritičnih aktivnih elementov Za določitev teh elementov potrebujemo kata¬ log transistorjev in diod. Za diode imamo naslednje zahteve: Dopustni tok mora biti 5 A, dopustna napetost pa vsaj 250 V. Če pogledamo v katalog, vidimo, da tem zahte¬ vam ustrezajo naslednje diode: BY 141, BY 161, BY 171, BY 181, BYX 39-200, BYX 39-400, BYX 39-600, BYX 39-800. Vse te diode delajo domače tovarne in se kdaj pa kdaj najdejo tudi v naših trgovinah (El Niš). Pri transistorjih je najbolj problematičen T1, ki mora imeti visoko prebojno napetost (250 V) in moč 50 W. Primeren je BU 111, ki se dobi moramo seveda nabaviti material. Večina ma¬ teriala ni kritična, več težav bo z upori pre- tokovne zaščite, ki nimajo standardnih vred¬ nosti in se jih zato večina ne da kupiti v trgo¬ vini in jih moramo naviti sami ali pa kombi¬ nirati z več upori. Velik problem so tudi upori izhodnega delilnika, ki morajo biti čim točnej- ši in imeti toleranco ± 2 %. Ker so nekatere vrednosti nestandardne, je že na ploščici pred¬ viden prostor za dva upora namesto enega, saj boste tako lažje zadeli pravo vrednost. Ve¬ čina kondenzatorjev je elektrolitskih, edino C4 in C5 sta stirofleksna ali keramična. Integrira¬ no vezje je operacijski ojačevalnik IL 741. Pre¬ klopnik je Iskrin, s štirikrat po štirimi kontakti na isti osi. TIM 3 • 81/82 123 Slika 6. Izhodne karakteristike usmernika Naredimo tabelo vrednosti in povezav: Konstrukcija ploščice tiskanega vezja Vsako ploščico tiskanega vezja konstruiramo na podlagi sheme naprave. Za konstrukcijo plo¬ ščice, ki bo imela elemente lepo razporejene in jih kljub majhnosti ne bo stiskala, moramo poznati mere vseh elementov. Najbolje je, če elemente nakupimo pred risanjem ploščice, saj bomo le tako zanesljivo poznali velikosti elementov. Ploščico najprej narišemo na karo list in jo preverimo, če se nismo kje zmotili. Sedaj se moramo odločiti, po katerem postopku bomo prenesli povezave ploščice na kaširan material. Na razpolago imamo več načinov. Omenil bom samo nekaj najpogostejših. Vsekakor je najboljši foto postopek, ki najbolj verno prenese vezje na baker. Zanj moramo izdelati kliše, ki ga lahko narišemo s tušem, preslikamo ga lahko na plan film ali pa upo¬ rabimo malce daljši postopek s papirnim ne¬ gativom. Ta zadnji postopek je eden izmed bolj¬ ših, ker prenese ploščico v naravni velikosti in zanj ne potrebujemo povečevalnika. Na plo¬ ščico, narisano v Timu, položimo tenak kopirni papir (paus), nanj fotografski papir in oboje stisnemo s steklom in osvetlimo skozi foto 124 TIM 3 • 81/82 Slika 7. Ploščica tiskanega vezja v merilu 1: 1 papir. Papir nato normalno razvijemo, fiksira¬ mo in posušimo. Nato ga kopiramo na plan film in dobimo narejen kliše. Naslednji postopek je direktno risanje plošči¬ ce na baker. Najprej zatočkamo luknje in jih povežemo po risbi. Povezave lahko prevlečemo z vodoodpornim flomastrom ali z barvnim nitro lakom. Ploščica tiskanega vezja, prilagojena standard¬ nim velikostim elementov, je v merilu 1 : 1 narisana na sliki 7. i Montaža elementov Vse elemente, razen C3, T1, T2, potenciometra in pretikala, montiramo na ploščico tiskanega vezja po ustaljenem redu. Najprej pasivne ele¬ mente in priključke, nato pa še polvodniške elemente. V pomoč vam bo slika 8, na kateri TIM 3 • 81/82 125 je narisan pogled na ploščico s strani ele¬ mentov. Priključitev pretikala je posebej narisana na sliki 9. Slika 9. Pretikalo 4x4 položaji z označenimi spon¬ kami Transistor T1 moramo dobro hladiti, zato ga montiramo na večje hladilno rebro in ga izoli¬ ramo s sljudno podložko. Transistor T2 mon¬ tiramo na T1 tako, da oba transistorja zvežemo v darlington vezavo. Napajanje usmernika Usmernik napajamo s transformatorjem tako, da ima vsako napetostno področje svojo na¬ pajalno napetost, ki jo izbiramo s skupnim pretikalom. Napajalne napetosti za posamezna področja so: Un: 37,5—75 CV) 50—100 (V) 75—150 (V) 100—200 (V) 60 (VI 77 (V) 113 (VI 148 5 (V) Slika 10. Shema zunanjih priključkov usmernika _1_ (grez transistorjev T1 in T2) |X1 |X2 j X3 |X4 TntTTfWmi A B C D E F G H IJKL MNOP A B C D I P X' \m. STABILIZIRANI USMERNIK E F izhod* Drugi podatki za transformator so: Napetost primarnega navitja: 220 (V) 50 (Hz) Nazivna moč transformatorja: 300 (VA) Nazivni tok transformatorja: 5 (A) Na sliki 10 je narisana delno blokovna shema zunanjih priključkov transformatorja, ki vam bo v pomoč pri povezavi usmernika. ZAKLJUČEK Tako smo prišli do konca našega projekta. Po¬ skušal sem vam razkriti del težav in proble¬ mov, ki nastanejo pri projektiranju novih vezij ali pa samo pri posodobitvi vezij. Pri tem projektu se nismo dotaknili problematike pre¬ izkušanja in testiranja vezij, ampak zgolj kon¬ strukcije in sestave vezja. Naslednjič je na vrsti zadnji iz serije usmerni¬ kov, ki je med drugim tudi najpreprostejši. Bogomir Krpan generator vesoljskih zvočnih efektov »woit — soxty 02« Ko nanese beseda na integrirana vezja izred¬ nih zmogljivosti, ki vsebujejo celotne sklope, katerih cena je tako nizka, da je možnost upo¬ rabe v amaterske namene, tedaj omenjam IC tovarne Texas Instruments z oznako SN 76477. 126 TIM 3 • 81/82 0~1 + rC) \ 52 » /č 3 fH-e-ko nežice TIM 3 • 81/82 127 V tej škatlici z 28 nožicami se skriva popolno¬ ma dovršen sintetizator zvoka, ki vsebuje na¬ petostno kontrolirani oscilator (VCO); genera¬ torje nizkih in zelo nizkih frekvenc; generator¬ je šumov; generatorje »hrupa«; napetostno kontrolirani mikser; generator envelope in ce¬ lo serijo krmilnih vezij, ki skrbijo za kar se da slikovito izbiro izhodnih signalov. Vezje, ki ga danes predstavljam, je generator vesoljske glasbe, v naslednjih prilogah bom podal še približno 5 načrtov različnih funkcij, kot sklep pa bom objavil še kompleten načrt za pravi sintetizer. Eksperimentiranje z IC SN 76477 je pravi užitek, njegova uporaba se namreč kon¬ ča le z vašo domišljijo. Kot taktni generator je uporabljen IC NE555 v astabilnii vezavi, iz tega vodimo impulze na A vhod decimalnega števca, ki daje izhodne (kr¬ milne) impulze na nožicah 12 == Q1, 11 = Q4, 9 = 02 in 8 = 03, te pa vodimo direktno v IC3. Stikala S1—S7 rabijo za izbiro takta in vrste vzbujevalnega impulza. Potenciometer P1 rabi za kontrolo hitrosti delovanja takt gene¬ ratorja, potenciometri P2, P3 in P4 generira- jo obliko enveiopne zanke in s tem določajo ostrost, zavijanje, ponavljanje, impulzne sun¬ ke ... v signalu, ki ga ojačanega slišimo v zvočniku. Poraba vezja je minimalna, zato za napajanje uporabimo baterijski vložek 9 V. Avdiofili, ki sami snemajo kasete s svojim programom, bodo tako rešili problem včasih neprijetne tišine med dvema skladbama. Idej ne bo zlepa konec — dodajte svojo še vi. Pa prijetno zabavo! Bojan Rambaher pikapolonica — darilo za najmlajše Za izdelavo pikapolonice potrebujete ostanke klobučevine, vato za nagačenje, košček bakre¬ ne žice, iglo in nit. Načrt je narisan na mreži, le da ima v naravni velikosti en kvadrat 2 cm dolgo stranico. Pazite pri rezanju materiala, šivajte z drobnimi in gostimi šivi. Vrstni red dela je naslednji: s pomočjo kroja narišite posamezne dele na klobučevino in jih izrežite. Na načrtu piše, koliko enakih delov morate izdelati. Telo zašijte iz dveh delov. Na mestu odprtine za vrat trup obrnite in ga po¬ zneje skoznjo napolnite z vato. Okroglo glavo sešijte iz kroga. Obšijte jo, obrnite in napolni¬ te z vato. Na glavo prišijte oči in usta. Tipalni- ce so iz bakrene žice. Konca obeh žic ukrivite v zanko, tako da ju lahko prišijete na glavo. Zadaj na trup prišijte krila, ki so okrašena s pikami. Na vrat prišijte okrasne trakove, zgoraj med krila pa črn trikotnik. K telesu nato prišij¬ te glavo. Prišijte še roke in noge in figurica pikapolonice je narejena. 1 — glava 2 — telo 3 — krilo 4 — noga 5 — roka 6 — oko 7 — usta 8 — pike na krilu 9 — ovratniček na tilniku 128 TIM 3 • 81/82 Marjan Zidarič XXXII. svetovni kongres IAF Od 6. do 12. septembra 1981 je na rimski teh¬ nični univerzi potekal XXXII. svetovni kongres Internacionalne astronavtične federacije (Inter¬ national AstromauTieal Federation). Organizator tokratnega kongresa je bila italijanska agencija za vesoljske raziskave SELEINA. Kongresa se je udeležilo prek 700 strokovnja¬ kov z vseh petih celiin in veliko število novi¬ narjev, predvsem strokovnih publikacij. Med udeleženci je bilo zapaziti vodilne strokovnja¬ ke, predstavnike velikih vesoljskih agencij in številne astronavte ter kozmonavte. Kongres je odprl prof. Paolo Santirti, predsed¬ nik italijanske astronavtične agencije, ki je bil tudi predsednik organizacijskega komiteja kon¬ gresa. Poleg njega so bili v predsedstvu še prof. Antonio Ruberti, strokovnjak za raketne projekte, potem italijanski minister za tehno¬ logijo in raziskave Giancarlo Testni. Profesor Napoliitano z univerze v Neaplju, ki je nekak duhovni oče italijanskih vesoljskih raziskav od vsega začetka. Poleg njih so kongresu pred¬ sedovali tudi kozmonavti in astronavti. Priso¬ ten je bil rekorder v trajanju vesoljskih pole¬ tov Valerij Rjumiin, ki je v vesoljskem labora¬ toriju Saljut prebil leto dni. Predstavnika NASE sta bila astronavta Paul Crippen, ki je poletel v prvem ameriškem vesoljskem plovilu Špane Shuttle, in astronavt Vanče Brand, ki je pole¬ tel v misiji Sojuz-Apollo. Prvi dain je imel zanimivo predavanje sovjetski akademik Elisejev z moskovske akademije za vesoljske raziskave. Nakazal je razvoj vesoljske tehnike v prihodnjih 20 letih. Zanimivi so bili podatki o novem transportnem vozilu Sojuz T, ki oskrbuje vesoljske postaje SALJUT, v katerih strokovnjaki proučujejo življenje flore In favne ter opravljajo številne tehnološke raziskave. V teh vesoljskih postajah so prebili sovjetski kozmonavti po več mesecev skupaj. Drugo predavanje sta imela ameriška astro¬ navta, ki sta prikazala napore NASA za razvoj v naslednjih dveh desetletjih. Program se na¬ naša predvsem na izpopolnitev novega trans¬ portnega vozila Space Shuttle, ki lahko v ve¬ solje poleti do stokrat in pristane kot letalo na letališču. Potuje lahko več potnikov in ni nujno, da so fizično usposobljeni kot dosedanji astronavti. Plovilo bo služilo za dovoz opreme Slika 1. Skupina astronavtov, med njimi: Valerij Rjumin (prvi z leve), Vanče Brand (tretji z leve) in Paul Crippen (četrti z leve) Slika 2. Italijanski telekomunikacijski center v Fu- cinu Slika 3. Takole je slikar upodobil transport — pre¬ voz taksija do vzletišča TIM 3 • 81/82 129 in satelitov v orbito, popravila satelitov in gradnjo večjih vesoljskih postaj in njih oskrbo¬ vanje. V prihodnosti 'bo moč graditi v orbiti vesoljske medzvezdne ladje, ki 'bodo startale v orbiti, in sončne elektrarne večjih razsežnosti. S tem projektom se bo prevoz v vesolje bist¬ veno pocenil. Na kongresu je delovalo več komisij in 'konferenc. Med njimi so bile ko¬ misija za astronavtiko in kozmonavti ko, raketno tehniko, propulzijo, telekomunikacije, proizvod¬ njo vesoljske opreme, vesoljski transport. Po¬ membna je bila tudi študentska komisija, v kateri so študentje iz vsega sveta predavali in diskutirali o svojih izumih na amaterski im študijski podlagi. Zanimiva so ibiIa predavanja predstavnikov naj¬ večjih svetovnih proizvajalcev vesoljske tehno¬ logije, ki so prikazali svoj razvoj. Na svetovnem trgu se trenutno 'bije huda bitka za cenejše in racionalnejše tehnološke rešitve. To zagotav¬ ljajo tovarne CERETI iz Italije, CHEVAILIR iz Francije, DE LEUW Fokker iz Nizozemske, HICKMAN iz Anglije, JACOBS Boeing Aero- apaoe Company, SCHVVARTZ Rockvvell Inter¬ national, SMITH T. D. MoDonnel Douglas A. C. iz ZDA in še nekatere druge. V komisiji za zgodovino vesoljskih dosežkov so 'bili ponovno obujeni dogodki, kot je bila izstrelitev prvega satelita Sputnik-1 leta 1957, Slika 4. Posnetek pristanka vesoljskega taksija polet prvega kozmonavta Gagarina leta 1961, prve stopinje na Mesecu astronavtov Aldrina in Armstronga 'leta 1969, vse do uspešne iz¬ strelitve Space Shuttla in njegov pristanek v puščavi Kalifornije. Francozi so prikazali zanimiv film o uspešni izstrelitvi njihove rakete-nosilke Ariane, ki jo razvijajo z nekaterimi zahodnimi državami v okviru evropske agencije za vesoljske razis¬ kave. Raketa služi za izstreljevanje raznih sa¬ telitov In je poleg Space Shuttla najcenejši nosilec satelitov v orbito. Govoril je tudi generalni direktor evropske ve¬ soljske agencije (ESA) ERIK Ouistgaard. Glavne naloge tega združenja so: ustvariti lastno mre¬ žo telekomunikacij, razvijati program evropske vesoljske postaje-laboratorija Spacelab, v kate¬ rem bodo delali evropski znanstveniki. Izstre¬ ljevali ji'h bodo s pomočjo vesoljskega plovila Space Shuttle v sodelovanju z NASA. Agencija bo še nadalje razvijala nosilke raket Ariane. V tem združenju sodelujejo Anglija, Francija, Zvezna republika Nemčija in Italija. 9. septembra smo si ogledali v FUCINU, ki je oddaljen 120 km iz Rima, italijanski teleko¬ munikacijski center. Gre za kompleks več radioanten, ki služijo za prenos televizijskega 130 TIM 3 • 81/82 programa, teleprinter, telefon in za prognozo METEOSAT in TIROS. Ta center je stal 10 bi- vremena. Za to rabijo 'meteorološki sateliti lijonov in 200 milijonov lir. Zaposlenih ima 260 strokovnjakov in deluje v sestavu INTEL- SAT (Internacionalnega telekomunikacijskega satelitskega sistema). Iz tega centra je množen prenos od Indijskega do Atlantskega oceana. Za telekomunikacijska opravila delujejo sateliti INTELSAT, MARISAT in SIRIO. Italijanski vesoljski program poleg tega zajema tudi lasten razvoj telekomunikacij, izdelovanje satelitov. Razvijajo lasten program raketne pro- pulzije pod oznako IRIS. Svoj lasten satelit Y-ray bodo izstrelili leta 1982. Program je tesno povezan z ESA in NASA. Na kongresu je sodelovala tudi jugoslovanska delegacija v okviru Saveza astronautičko i ra¬ ketnih organizacija Jugoslavije, ki je podoben kongres organizirala leta 1979 v Dubrovniku. Na kongresu je sodeloval predsednik SAROJ akademik Popov, sekretar Milivoj Jugin In pred¬ sednik komisije za mednarodno sodelovanje inž. Vlado Genčič. Milivoj Jugin je znan kot publicist s področja astronavtike, na kongresu pa je sodeloval kot novi sekretar Komisije za izkoriščanje vesolja pri zveznem izvršnem sve¬ tu. Na kongresu sta bila tudi dva naša referata. Enega je imelo Astronautičko i raketno društvo iz Sarajeva, ki je predstavilo -lasten razvoj hib¬ ridnega raketnega motorja. Slovenski klubi iz Celja in Trbovelj so predstavili v okviru Zveze astronavtičnib in raketnih organizacij Slovenije razvoj in gradnjo sondažne rakete SIRIJ 5, ki je vzbudila veliko pozornost. Na kongresu so imeli zanimiva predavanja tudi japonski in kitajski strokovnjaki. Sodeč po teh predavanjih gre njihov razvoj bliskovito v pri¬ hodnost. Pozornost so vzbujali tudi številni kozmonavti in astronavti, ki so v prostih po¬ govorih govorili o svojih doživljajih in o dolgi prehojeni poti do astronavta. Mogoče bomo našli nekaj prostora tudi za kak tak intervju v eni od naslednjih številk. XXXII. svetovni kongres astronavtike in ra¬ ketne tehnike je prinesel mnogo novega. Raz¬ iskovanje vesolja prinaša veliko uporabnega znanja in vedno nove tehnologije, to pa so pogoji za boljše življenje vsega človeštva. Tega se zavedajo vsi narodi sveta. Smo na pragu novih vesoljskih dosežkov in spoznanj, ki bodo prinesla nesluten in predvsem hiter razvoj. mladi tehniki in zadružniki Andrej Jus dobri rezultati mladih tehnikov na zveznem srečanju v Nišu Tako kot vsako leto je tudi letos Svet za teh¬ nično vzgojo mladine pripravil ekipo najboljših mladih tehnikov iz SR Slovenije, ki se je ude¬ ležila XVII. srečanja mladih tehnikov Jugo¬ slavije v Nišu. Pogoj za uvrstitev v republiško ekipo je bilo osvojeno 1. ali 2. mesto v posa¬ mezni panogi na republiškem srečanju v Ma¬ riboru. Pokrovitelj naše ekipe je bila ISKRA DO Elektromehanika Kranj, ki nas je opremila z majicami in kapami. Na pot smo odšli 10. junija z vlakom in prispeli v Niš 11. junija v popoldanskih urah, 'kjer so nas prisrčno spre¬ jeli naši sovrstniki, domačini iz osnovne šole Edvarda Kardelja v Nišu. Tekmovanja v tehničnih panogah so potekala 12. in 13. junija v športnem parku Čair v Nišu. Naši tekmovalci so v vseh panogah prikazali odlično znanje in še boljše rezultate, kar je posledica vse večje aktivnosti in zagnanosti pri delu v klubih mladih tehnikov na osnovnih šo¬ lah. V nekaterih panogah, kot so na primer: raketno modelarstvo, foto in kinotehnika, avtomodelar- stvo, obramba in zaščita, so naši tekmovalci dosegli tako dobre rezultate, da so presenetili celo starejše aktiviste iz organizacij Ljudske tehnike. Rezultati, ki jih je dosegla ekipa SR Slovenije: 1. Arhitektura in gradbeništvo: mladinec Darko Oskomič 3. mesto pionir Bojan Lebar 3. mesto TIM 3 • 81/82 131 2. Letalsko modelarstvo: pionir Matjaž Belca 3. mesto mladinec Filip Novak 2. mesto 10. Brodomodelarstvo: pionir Sandi Lilik 2. mesto mladinec Tone Zupančič 2. mesto 3. Fototehnika: pionir Ivko Gregorij 3. mesto mladinec Branko Čušin 1. mesto 11. Raketno modelarstvo: pionir Primož Kuhar 1. mesto mladinec Deni Cegler 1. mesto 4. Filmska tehnika: 12. Splošno konstruktorstvo: pionir Samo Krašovec 3. mesto mladinec Blaž Dolinšek 3. mesto 13. V tekmovanju »Mladi tehniki v obrambi in za¬ ščiti« je ekipa SR Slovenije osvojila 2. mesto 14. Razstava fotografije: pionir Aleš Pušovec 2. mesto mladinec Andrej Polovšnik 3. mesto Na razstavi, ki je bila organizirana v okviru srečanja, je razstavil didaktične pripomočke za pouk fizike in tehničnega pouka tov. Stanko Gobec iz Ponikve, ki je za to inovacijo dobil tudi posebno priznanje. Udeležba naše ekipe na zveznem srečanju je pokazala, da se prostočasno tehnično izobra¬ ževanje mladih dobro razvija ter da postaja iz leta v leto kvalitetnejše. klub mladih konstruktorjev Marjan Tomšič razmisli, naredi, preizkusi Ker mora dobiti urednik revije gradivo za vsa¬ ko številko že mesec dni pred izidom, to je tedaj, ko izide prejšnja številka, lahko vaše rešitve objavimo šele po dveh mesecih. Za konstruktorsko nalogo, ki je bila objavljena, to je za vrtnarski črtalinik, smo do sedaj prejeli 6 rešitev; za ostale naloge, ki so bile potak- njene v Klubu mladih konstruktorjev, pa ni bilo odziva. Računamo, da bo drugič bolje, čeprav smo se domenili, da se boste predstavili, kot se spodobi: ime, priimek, šola, razred; namesto šole je lahko tudi privatni naslov, so nekateri pozabili na dogovor in se le na pol predstavili ali pa, v enem primeru, iz poslanega sploh ne zvemo, kdo je avtor. Natančnost je prva čed¬ nost, ki jo mora imeti dober konstruktor! Naloga je zahtevala konstrukcijo črtalnika, ki ima nastavljive razdalje med klini, za poljubno razdaljo in merilno napravo. V večini rešitev je uporabljena letev z zarezo, v katero vstavimo kline in vsakega posebej nastavimo na potreb¬ no mesto ali pa je klin spojen z objemko, ki se postavi na zaželeno mesto na letvi in pri¬ trdi z vijakom. Uporabljen je isti princip kot v primeru, ki je bil objavljen v 1. številki, iz¬ jemo pa je napravil Jože Slivnik, učenec 7. razreda osnovne šole, iz Ljubljane, Celovška cesta 128, ki je upo¬ rabil princip Škarij. Iz tlorisa brez težav lahko razberemo, kako je naprava sestavljena in kako deluje, črtalnik sestavlja 8 letev, ki so med seboj povezane tako, da oblikujejo paralelogra¬ me. V vseh stičiščih so letvice vrtljive. V pred¬ njih ogliščih so vstavljeni črtalni klini. Ko pre¬ maknemo mrežo tako, da se Zbližujeta oglišče 1 in 2, se razdalja med klini veča do razdalje 2a, ko pa zbližujemo oglišči 3 in 4, se klini zbližujejo, dokler niso čisto skupaj. Merilna naprava je kar na ročaju, ki ima na spodnjem koncu zarezo, v kateri drsi vijak, iki je pritrjen v prvem stičišču, ročaj pa je pritrjen na stiči¬ šče v sredini. Ko so klini skupaj, je vijak naj- 132 TIM 3 • 81/82 nižje, ko ipa so razmaknjeni za razdaljo 2a, je vijak na merilniku najvišje. Kajne, da je tole elegantna rešitev; nova, enostavna, da jo lah¬ ko vsakdo izdela, poceni in, ker je sestavljiva, potrebuje malo prostora za shranjevanje. Same konstrukcijske odlike. Rešitev je splošna, tako da je treba za določitev mer samo vstaviti za¬ želeno vrednost v razdaljo a, ki predstavlja polovico največje razdalje med klini. Jože je poslal samo idejno risbo in pripisal, da bi mo¬ rali za izdelavo naprave izdelati delavniško risbo, kjer bi bile razvidne vse mere in gra¬ diva, iz katerih bodo deli izdelani, in sestavno risbo, kjer se vidi, kako je naprava sestavljena. Marko Ramšak iz Mislinje 21, ki hodi v 3. let¬ nik tehnične strojne šole v Velenju, je poslal načrt za sadilni klin in za vrtnarski črtalnik. Oboje je narisal po znanih izdelkih tovarne TIM 3 • 81/82 133 klini Treba je ugotoviti, da je dober tehnični risar, kot se seveda spodobi za poklic, ki ga je iz¬ bral. Na risbi lahko pogledate, kako izgleda sestav¬ ljen MarkonMuta črtalnik. Dušan Zupančič, Janka Ulriha 40, Velenje, je poslal solidno narisan načrt. Ne vemo, v kakšno šolo hodi, sklepamo le lahko, da si je izbral tehnični poklic. Ideja je: letev z zarezo, v njej premika 'kline in jih pritrdi s krilno matico. Objavljamo risbo, da bi videli, kako izgleda delavniška risba. Podobni, kot je prejšnja rešitev, sta konstruk¬ ciji, ki sta jih poslala Danilo Kozoderc, uče¬ nec 8. razreda iz OŠ Rače, in Miro Novak iz Vodic nad Ljubljano. Aleksander Stare, učenec 7. razreda iz Brda pri Bovcu, je poslal črtalnik, ki je podoben tistemu v prvi številki, le da ima na vsakih 50 milimetrov po eno vrtino za klin, skupaj kar 28 lukenj. Zelo nam je všeč, kar je napi¬ sal: »črtalnik sem tudi napravil in ga podaril mami. Naprave je bila zelo vesela.« Prepričani smo, da soglašate z uredniškim od¬ borom, ki se je odločil, da pripada nagrada Jožetu Slivniku iz Ljubljane. Po pošti mu bo¬ mo poslali knjigo Juiesa Verna Gospodar sveta. Samo Kuščer elektronska računala in računalniki tehnika in proizvodnja Včasih so ljudje računali z glineno tablico in klinom v roki, kasneje s kosom papirja in svinčnikom. V šoli so se dolga leta mučili z znanostjo, ki se ji je reklo računstvo in je povedala, kako je treba številke premetavati in obračati, da si dobil pravilen končen rezul¬ tat. Poleg tega je bilo treba znati na pamet seštevati in odštevati, da o poštevanki sploh ne govorimo. Nekateri so uporabljali abakus — računalo na kroglice — še pred kratkim pa je bilo zelo priljubljeno logaritmično računalo. Teh računskih pripomočkov danes skoraj nihče več ne uporablja, spominjajo se jih le še starejši ljudje. Tudi v računstvu — kot marsikje drugje — se je začela doba elektronike, v kateri skoraj ni več ne prostora ne časa za dolgovezne račun¬ ske akrobacije s številkami po papirju. Žepno 134 TIM 3 • 81/82 elektronsko računalo (kalkulator) iz dragega elektronskega objekta, ki smo se mu še pred nekaj leti čudili in menili, da je le za vrhunske znanstvenike, je danes postalo običajno ceneno orodje šolarjev, prodajalcev, uradnikov, gospo¬ dinj. Zgubili smo strah in spoštovanje pred elektronsko napravo z gumbi in zaslonom, ki zna računati hitreje od svojega lastnika. Ko so se pred dobrim desetletjem pojavila prva žepna elektronska računala, so bile to okorne naprave, ki niso zmogle kaj dosti več od seštevanja, odštevanja, množenja in delje¬ nja. Danes pa je izbor teh igračk že tako velik, da se je skoraj težko odločiti, kateri je bolj primeren. Medtem ko so bila prva računala tako velika, da jim skoraj ne bi smeli reči žepna, nekateri današnji računski »mlinčki« niso večji od oseb¬ ne izkaznice in so debeli le kakšne tri mili¬ metre. Še ta velikost je v glavnem ohranjena le zaradi velikosti človeških prstov, ki bi težko pritiskali na še manjše in bolj skupaj stisnjene gumbe. To potrjujejo nekatere zapestne ure, ki lahko poleg meritve časa opravljajo tudi nalogo računala. Na željo (in na pritisk ustrez¬ nega gumba) se na zaslonu kažejo ali ure in minute ali računski rezultati. Tipke računala so pri tej »uri« tako majhne, da moramo nanje pritiskati s konico svinčnika ali s podobnim šilastim predmetom. Najbolj so razširjena seveda najpreprostejša računala, ki »znajo« računati le z najosnovnej¬ šimi operacijami: seštevanje, odštevanje, mno¬ ženje, deljenje. Bolj zahtevna imajo tudi tipke za matematične funkcije, kot so kvadratni koren, sinus, kosinus in podobno. Še bolj sposobna, ki pa so tudi nekoliko večja, spreje¬ majo ukaze v obliki programov in imajo spo¬ min. Program, tako za velik računalnik kot za žepno računalo, mora biti pisan v posebnem, pro¬ gramskem jeziku, kajti človeškega jezika raču¬ nalniki ne razumejo. Programski jeziki so na¬ rejeni tako, da na čim krajši način čim več po¬ vedo in da so sposobni povedati tudi zelo za¬ pletene zahteve. Zato je sestavljanje program¬ skih jezikov prava umetnost — posebno za velike računalnike — in le poredko se po¬ javi nov jezik, ki je ali boljši od prejšnjih ali pa je namenjen posebni uporabi. Višji program¬ ski jeziki, ki jih »razumejo« le veliki računal¬ niki, so že zelo bogati in vsebujejo svoja slov¬ nična pravila. Programski jeziki žepnih računal pa so še preprosti, saj tudi ni mogoče na ra¬ čunalo izvajati nevem kako zapletenih raču- Slika 1. Ura z vgrajenim elektronskim računalom Slika 2. Namizni računalnik nov. Računala ponavadi dovoljujejo, da je pro¬ gram dolg nekaj sto korakov. Korak je posa¬ mezno navodilo ali številčni podatek. Spomin v računalu rabi dvema namenoma. Pro¬ gram, ki ga tipkamo, računalo sproti shranjuje, si ga »zapomni« in ga začne šele ob koncu pograma korak za korakom izvajati. Druga vloga spomina je, da shranjuje številčne podatke, ki mu jih vložimo, lahko pa tudi vmesne in konč¬ ne rezultate- računa. Programirnim računalom lahko vstavimo poseb¬ ne module, nekakšne knjižnice že napisanih programov. V teh modulih so 'lahko najrazno- vrstnejši programi — od takega, ki računa vse mogoče kotne funkcije, do takega, ki izračuna naše stanje bioritma. Najboljša računala znajo čitati programe, ki so »napisani« na magnetnih karticah. Poleg tega se da na njih priključiti majhno »tiskalo«, ki rezultat izpiše na papir. TIM 3 • 81/82 135 Taki zasloni ne porabijo skoraj nič elektrike in pojavila so se že računala, ki jih poganja šibek tok iz vgrajenih sončnih celic. Tako računalo niti ne potrebuje polne dnevne svetlobe, do¬ volj je, če nanj posvetimo s svetilko in že dela. Veliki računalniki, 'ki so sposobni vse zračunati, so seveda postavljeni v enakomerno ogrevane prostore na univerzah, v inštitutih, velikih pod¬ jetjih in do njih imajo dostop ljudje, ki se pro¬ fesionalno ukvarjajo s programiranjem in ra¬ čunalništvom. Velik računalnik ima lahko celo kopico terminalov [izhodnih enot), tako da lah¬ ko z njim dela več ljudi. Terminali so lahko tudi daleč od matične stavbe računalnika. Zveza poteka prek telefonskih linij, seveda ne kot običajni govor, temveč v obliki posebnih signa¬ lov. Postaja pa vse bolj množična uporaba vmesnih, namiznih računalnikov. To so visoko sposobni računalniki. Tipkovnico imajo tako kot električni pisalni stroj. Večina ima svoje televizijske zaslone, na katerih se prikazuje program, re¬ zultati in po potrebi risbe. Nekateri, cenejši, so brez svojega zaslona, pač pa jih je mogo¬ če priključiti na navaden televizijski sprejem¬ nik, ki potem deluje kot računalnikov zaslon. Namizne računalnike uporabljajo v podjetjih in raziskovalnih organizacijah, kjer ne potrebujejo zmogljivosti največjih računalnikov, privatni raziskovalci in obrtniki, po njih pa vedno več segajo tudi ljudje, ki se z njimi igrajo. Zadnji krik so žepne izvedbe namiznih raču¬ nalnikov. Ti niso dosti večji od žepnih računal, sposobni pa so prav toliko kot njihovi večji bratje. Imajo svoj majčken zaslon, -lahko pa jih priključimo na televizijo. Za žepne računalnike obstaja še cela množica drugih priključkov, med njimi tiskalo in priključek za telefonsko zvezo. iz tehničnega muzeja človek je od nekdaj sanjal, da bi letel po zra¬ ku in do neke mere se mu je to tudi posre¬ čilo. čeprav ne more leteti svobodno kot ptič, obstaja danes več vrst naprav, s pomočjo ka¬ terih se jim je vsaj nekoliko približal. Ena od njih je letalo, ki je od vseh vsekakor najbolj razširjeno. Samo Kuščer letalo Slika 3. Žepni računalnik Podatki, ki jih vstavljamo v -računalo in rezul¬ tati, ki jih zračuna, se pokažejo na majhnem zaslonu. Včasih so bile v vseh zaslonih vgra¬ jene diode, ki so z rdečo svetlobo označevale številke. Pri nekaterih računalih je tako še da¬ nes. Vendar so diode nepraktične, saj porabijo veliko električne energije — veliko več kot ra¬ čunski del naprave. Zato je treba takemu raču¬ nalu pogosto polniti akumulator ali menjati ba¬ terije. Danes so vse bolj v rabi računala z zaslonom iz tekočega kristala, kjer se kažejo temno sive številke na svetlo sivem ozadju. 136 TIM 3 • 81/82 Slika 2. Brata VVright ob svojem motornem letalu, s katerim sta prvič poskusila leteti leta 1903 Zametki jadralnih letal so se pojavili že v dav¬ nih časih, prve uspešne modele pa je verjetno napravil George Cayley okoli 1850, Zanimivo je, da so po njegovih načrtih leta 1972 za te¬ levizijsko oddajo izdelali jadralno 'letalo, ki je potem v (resnici uspešno letelo. Že Cayley je razmišljal o motornem pogonu za svoja letala, vendar v tistih časih ni bilo na razpolago drugega od parnih strojev, ki so bili preokorni in pretežki. Kljub temu je leta 1890 uspelo Olememtu Aderju, da je s svojo neverjetno napravo na parni stroj zapustil trdna tla in preletel razdaljo 50 m. Nekateri tega sko¬ ka nimajo za pravi polet, saj Ader ni imel no¬ benih krmil, s katerimi bi v zraku upravljal svoje »letalo«. Z raziskovanjem jadralnih lastnosti letal je na¬ daljeval veliki Otto Lilienthal. Menil je, da mo¬ ra človek najprej dobro obvladati jadranje lin se šele potem lahko loti motoriziranega lete¬ nja. V tem je imel gotovo prav in njegove raz¬ iskave so veliko pripomogle k prvim uspeš¬ nim poletom bratov VVright. Lilienthal je med leti 1893 im 1896, ko se je z enim svojih letal ubil, napravil 2000 skokov z nizkega griča. Naprave, s katerimi je letal Lilienthal, so bile tako po videzu kot po lastnostih presenetljivo podobne današnjim zmajem. Za Lilienthalom je prišel Octave Chanute, ki je več kot 60 let star začel jadrati z letali. Na¬ pravil je uspešen dvokrilec, ki je bil osnova za letalo bratov VVright, s katerima se je Chanute poznal. Slika 1. Otto Lilienthal z enim svojih letal Čeprav se je kasneje izkazalo, da je pred bra¬ toma VVright že nekaj ljudi poletelo z motor¬ nimi letali, sta bila onadva vsekakor najpo¬ membnejša začetnika te oblike letalstva. Brata sta s poskusi začela leta 1899, 'leta 1903 pa sta že prvič poletela z letalom na motorni po¬ gon. Dvanajstkilovatni (16 KM) bencinski mo¬ tor na dvokrilnem letalu je prek verige poganjal dva zadaj pritrjena propelerja. Od takrat naprej se je letalstvo bliskovito raz¬ vijalo. Letala so ostajala v zraku dalj časa, postajala so močnejša, večja, okretnejša, bolj aerodinamična. Kmalu so se pojavili enokrilci z boljšimi letalnimi lastnostmi od dvokrilcev. Po¬ javili so se tudi motorji na reakcijski pogon, ki so omogočili letalom prej neslutene hitro¬ sti. drobnjarije TIM 3 • 81/82 137 Marko Ramšak Bojan Rambaher Bojan Rambaher snemalec osi kolesa Kadar hočete dobro podmazati kolo, morate razstaviti celotni pesto kolesa. Pri tem vedno ob¬ staja nevarnost, da poškodujete os in pesto ter raztresete in po¬ škodujete ležaj in kroglice. To se rado zgodi, če izbijate os s kladivom. Včasih ležaj in kro¬ glice tudi počijo. Vsem tem nevšečnostim se lah¬ ko izognete, če uporabite po¬ sebni snemalec, ki pritiska na os enakomerno in neprekinjeno. Snemalec napravite iz materiala, ki ga lahko kupite v železnini. Snemalec osi je neke vrste pri¬ mež z vstavljenim vijakom M8. V spodnjem delu kljuke izvrtaj¬ te odprtino premera 10 mm ta¬ ko, da bo odprtina V osi vijaka. Pri snemanju osi najprej odstra¬ nite matice in podložke. Odprti¬ no snemalca nasadite na en ko¬ nec osi in jo z drugega konca iztiskajte. Ko boste privili vijak s pomočjo zategovanja vijaka do konca, boste iz pesta z lah¬ koto potegnili nepoškodovano os. deteljica za značke Obliko deteljice prenesite na iverno ploščo (0,5 m 2 ) debeline 5 mm. To obliko izrežete s trač¬ no žago in jo dokončano obliku¬ jete s pilo. Potrebovali boste 0,5 m 2 blaga in pene debeline 0,5 cm. Peno nalepite na izreza¬ no deteljico in jo potem, ko se posuši, obrežite s škarjami ali nožičkom. Čez deteljico postavi¬ te blago, ki ga po diagonalah narežete do tja, kjer se stikata dve peresi deteljice. Blago na¬ tegnete, na hrbtni strani pa ga pritrdite z risalnimi žebljički ali sponkami. Iz lepenke izrežete še rep deteljice, ki ga obložite sa¬ mo z blagom, na hrbtni strani ga zalepite. Tako je deteljica gotova, vanjo morate natakniti le še nekaj značk. praktično strgalo Pri odstranjevanju starih prema¬ zov z lesenih predmetov vam delo zelo olajša praktično strga¬ lo. Strgalo je napravljeno iz plo¬ čevine. Širina pločevine je 7 mm, dolžina pa 50 mm. Strgalo ima obliko enakostraničnega tri¬ kotnika. Zbrusiti in prevrtati ga morate tako, kot vidite na sliki. Strgalo in kovinski del ročaja sta med seboj privita, lahko pa ju tudi zavarite. Lesen držaj na¬ mestite na kovinski del zaradi lažjega rokovanja. Uporabite lah¬ ko držaj za pilo. 138 TIM 3 • 81/82 Bojan Rambaher izboljšani izvijač Razstavitev nekaterih spojev in odvitje dobro zategnjenih vija¬ kov zahteva večjo silo in pri¬ tisk, kar pogojuje tudi večji vr¬ tilni moment. Če je vijak pretr¬ do zavit, ga brez posebnega orodja ne boste odvili. Lahko pa si pomagate s prirejenim starim izvijačem z lesenim dr¬ žalom. Z izvijača pazljivo snemite dr¬ žalo, na kovinski del nataknite matico in jo zavarite, nato pa držalo ponovno nasadite. Ko bo¬ ste ponovno naleteli na trdovra¬ ten vijak, si torej pomagajte s ključem in matico. Bojan Rambaher vodno korito Imate radi rože? Da? Verjetno ste že kdaj morali iskati prija¬ telja, ki bi vam zalival rastline med vašo odsotnostjo. Takšnim in podobnim problemom se lah¬ ko izognete, če gojite rastline v hranilni vodni raztopini. Če pa imate raje klasični način goje¬ nja rastlin, si izdelajte vsaj le¬ seni zaboj, v katerem so korita z vodo. Poleg vodnih in koristnih rastlin lahko na ta način gojite tudi okrasne rastline. Omenjeni na¬ čin gojenja je pri nas pravza¬ prav dokaj neznan, ker v trgovi¬ nah skoraj ni najti opreme za takšno gojenje —posebnih cvet¬ ličnih lončkov, posebej oprem¬ ljenih korit za vodno raztopino ali celo same hranilne raztopi¬ ne. Le ponekod vam bodo znali svetovati, katere rastline izbrati in kako jih gojiti. Če si vodno korito izdelate sa¬ mi, boste prihranili precej de¬ narja, prav tako pa ga boste lahko priredili za rastline po lastni izbiri, se pravi v ustrezni velikosti. Naše leseno korito je prirejeno za dve plastični koriti. Vodno korito omogoča zelo lah¬ ko rokovanje z rastlinami. Za¬ menjava posamezne rastline ali pa celo vseh treh je zelo pre¬ prosta. Omogočena je tudi bolj¬ ša kontrola sistema korenin in dolivanje ali zamenjava vodne raztopine. Material za izdelavo je dostopen vsem in mnenja smo, da izdelava ni pretežka. IZDELAVA IN OPREMA VODNE¬ GA ZABOJA Osnova vodnega zaboja je moč¬ na lesena konstrukcija, ki je po celem obsegu prekrita s furnir¬ jem (ali pa prelakirana, pokrita s tapeto in podobno). Na dnu so močne prečne letvice, ki istočasno rabijo tudi za pritrdi¬ tev nog. Z gornje odprte strani vložite v zaboj dve plastični ko¬ riti. Na vsako plastično korito z zgornje strani položite pokrov iz stiropora. V pokrov napravite tri kvadratne (po potrebi okrog¬ le) luknje za cvetlične lončke ter majhno okroglo odprtino v kotu za kontrolno cevko in do¬ livanje vode. V dno vsakega cvetličnega lončka morate izvr- TIM 3 ® 81/82 139 tati približno deset lukenj pre¬ mera 3 do 6 mm za korenine rastlin. Cevka za dolivanje vode naj ima v spodnjem delu zareze ali luknje za boljši pretok vode pri dolivanju ali zamenjavi raz¬ topine. Istočasno cevka omogo¬ ča dotok zraka k sistemu kore¬ nin. Kvadrate iz stiropora, ki ste jih dobili pri izrezovanju odprtin, lahko uporabite kot pregrade med posameznimi cvetličnimi lončki. Nalepiti jih morate s spodnje strani na stiropor. V ta namen vsaiko stranico kvadrata skrajšajte za približno 10 mm, s spodnje strani pa stiropor za¬ oblite. Dimenzije posameznih delov Dimenzije 480 X 340 X 200 mm z dolžino nog 150 mm so samo orientacijske. Za naš primer so obvezne notranje dimenzije 470 x 300, višina je odvisna od velikosti plastičnih korit. Vložki iz stiropora imajo osnovne di¬ menzije 465 X 132 mm in debe¬ line od 20 do 30 mm. Odprtine v stiroporu napravite glede na velikost cvetličnih lončkov; naše merijo 95 X 95 mm. Sami cvet¬ lični lončki merijo zgoraj 100 X 100 mm. Velikost odprtine za do¬ livanje določite po zunanjem pre¬ meru cevke in naj bo od 30 do 40 mm. V cevko potisnite plu¬ tovinast ali plastični plovec, v katerega pritrdite pero — ska¬ lo, ki naj odgovarja višini doliv- ne cevke [okoli 150 mm). Ko ste korito napolnili z vodno raz¬ topino, vam štrleči del pove vi¬ šino gladine vode. V koritu naj bo praviloma 30 mm vode. Koli¬ čino razstopine v koritu iahko povečate le občasno, na primer takrat, kadar ste dalj časa od¬ sotni. VSTAVLJANJE RASTLIN Ko vlagate v zaboj cvetlične lončke, se ravnajte po nasled¬ njem postopku: korenine rast¬ lin, ki ste jih pazljivo oplaknili s mlačno vodo, potegnite skozi odprtine v dnu lončka tako, da bo kar največ korenin gledalo iz lončka. Rastline v lončku nato fiksirajte s pomočjo proda, le- ša ali podobno. Za vzpenjalke lahko predtem pritrdite v eno izmed lukenj tudi oporno palico. Ko ste vstavili opremljene cvet¬ lične lončke v vse odprtine, lah¬ ko v korito nalijete hranilno raztopino. Višino vodne raztopi¬ ne izberite tako, da ibodo kore¬ nine rastlin segale pod gladino. Površino stiropora do roba za¬ boja zapolnite s substratom po lastni izbiri — pesek, prod, ka¬ menje itd., tako da bo celotna površina enotno estetsko ureje¬ na. NEGOVANJE RASTLIN Rastline torej potrebujejo hra¬ nilno raztopino. Morda v naših trgovinah ne boste našli pose¬ bej pripravljenih koncentratov. V tem primeru uporabite po navo¬ dilih prodajalca in proizvajalca izdelka koncentrate, kot so Kri¬ stal, Flovit, Cvetal in podobno. Celoten cvetlični vrt zahteva med gojenjem zelo malo skrbi. Vaša naloga je, da občasno do¬ livate hranilno raztopino in jo približno vsakih šest tednov za¬ menjate (odvisno od koncentra¬ ta). V primerjavi s klasičnim na¬ činom gojenja v zemlji ima vod¬ ni način vrsto prednosti, ki tu¬ di nestrokovnjaku zagotavljajo uspešno gojenje. 140 TIM 3 • 81/82 PRODAM načrte za tekmovalni go-cart z motorjem do 90 ccm. Miran Kneževič Mlinska ul. 34 62000 Maribor KUPIM SWR + PWR meter do 100 W, par vvalkie-talkijev za 27 MHz ter dip ali frekvencme- ter za obseg 27 MHz. Tone Černe Grič 4 61370 Logatec tel. 741-316 KUPIM TIM letnik 64—65 št. 1 do 7 po prvotni ceni. Dušan Antolovič Bizeljsko 4 68259 Bizeljsko PRODAM NOV, neutečen brodo- modelarski motorček OPS 3,5 spead RCB z resonančno cevjo. Mišo Zornik tel. 064/74-112 PRODAM MATERIAL za izdelavo TV iger, fotoaparat CERTO KN 35 (za začetnike); IC 555, 1 klin. pot., 2,7 pF, 1 pF, jahto ja¬ ponske izdelave z Neptun 4,5 V motorjem. KUPIM PA TIM XVIII 7; XV 2, 3, 5; XIV 7, 9/10; 2 X BD 139 ali BD 137, BD 140 ali BD 138. Damijan Bergant Staneta Žagarja 22 64240 Radovljica KUPIM IC-SO 42 P in CMOS 4017. Kupim tudi Tim letnik XVIII. Jože Zoran Šmarjeta 20 68220 šmarješke Toplice KUPIM letalski motorček OS MAX 3,5 ccm ali podobnega. Sandi Šink Stara Loka 145 64220 Škofja Loka PRODAM električno lokomotivo 70000 SNCF in potniški vagon po HO sistemu. Blaž Gerjevič Ul. 21. maja št. 8 68250 Brežice tel. 068/61-343 od 14,—16. ure timovi oglasi PRODAM Simpropovo napravo za daljinsko vodenje »Alpha Contest« 4/8 z dvema servome- hanizmoma in Multiplexov spre¬ jemnik za 6 servomehanizmov s stikalom. Branko Novak Sp. Idrija 71a 65281 Spodnja Idrija KUPIM spajkalnik 20 W—40 W. Matej Lavrinc Rečica, nova hiša 63270 Laško KUPIM 6-kanalno RC napravo. Bojan Terčon Alme Vivode 17 66330 Piran KASETOFON z DOLBY siste¬ mom in glavo zamenjam za Fe kasete. Prodam tudi prek 20 vrst trimer potenciometrov. Marko Vrhovšek Šutna 30 68312 Podbočje NAČRTE za izdelavo žirokopter- ja zamenjam za 6 ali več kanal¬ no RC napravo, lahko tudi v okvari. Davor Todorič Im. Španjilaca 1 58260 Imotski KUPIM primopredajnik CB, naj¬ manj 20-kanalni, moč nad 3 W, lahko tudi v kit izvedbi. S. Gombač Ul. Ivana Regenta 2 66310 Izola tel 066/61-681 KUPIM RC napravo (2 kanala). Miha Glavič Falska cesta 43 62342 Ruše PRODAM veliko materiala za železnico po HO sistemu. Sandi Volavšek Kešetova 6/a 61420 Trbovlje PRODAM TOSCO 21 z zvočniko¬ ma, povečevalnik za slike, light- show 1 kanal, 3-kanalni, končno stopnjo 60W in stereo (v kitu), 120 W (MONO) in stereo (v kitu). Igor Kravanja Stara pot 12 66210 Sežana KUPIM dobro ohranjen avtoradio ali avtokasetofon ali oboje sku¬ paj. Branko Horvat Turnišče 70 69224 Turnišče PRODAM gramofon ISKRA Hi-Fi GARRARD Belt Drive 2 x 20 W v garanciji, brez zvočnikov. Matjaž Šket Trg svobode 29 68290 Sevnica tel. 068/81-085, od 15. do 16. ure KUPIM elektromotorja JUMBO 540, DECAPERM SUPER 6 V, MA- BUCHI RE-140 ali MONOPERM SUPER SPECIAL, osi z vijaki in sklopke za ladijski model. Miro Gosnik Trnovlje 176 63000 Celje KUPIM 8-kanalno RC napravo z dvema servomotorjema. Primož Jandrok Ravne 14 63325 Šoštanj KUPIM kvarc 27.065 za VVALKIE- TALKIE, foto povečevalnik, us¬ mernik 12 V in načrte za oja- ppvslnilfp prodam' pa VVALKIE-TALKIE znamke DNT z dosegom 30 km. Franci Zajec Vodnikova 21 62000 Maribor tel. 062/36-458 PRODAM NOV eksplozijski mo¬ torček WEBRA SPEED 10 ccm RC (z eliso, gorivom in rezer¬ voarjem). Peter Mlinarič Gunduličeva 6 62000 Maribor PRODAM več materiala za iz¬ delavo makete male železnice. Dimitrij Kocjančič Sergeja Mašere 1 66000 Koper PRODAM Simpropov regulator hitrosti, Graupnerjeve celice (7,2 V — VARTA) in ladijski motorček 6V-RS-380 S iste tovar¬ ne. Boštjan Vrtačnik Rašiška 1 61000 Ljubljana tel. 061/554-409 TIM 3 • 81/82 141 PRODAM nerabljeno kinokame- ro LOMO 215. Igor Bernot Linhartova 66 61000 Ljubljana tel. 061/315-046 PRODAM material za železnico po HO sistemu. Franc Nunčič Sotensko 15 63240 Šmarje pri Jelšah PRODAM Graupnerjeve celice — VARTA 6/RSH 1,2; 7,2 V — 1,2 Ah, regulator hitrosti SIMPROP ELECTRONIC, motor MABUCHI 6 V= RS-380S elektro, model čolna FLIP in izviren načrt ja¬ dralnega modela START ROBBE. Boštjan Vrtačnik Rašiška 1 61000 Ljubljana tel. 061/554-409 PRODAM nov motorček CIPOLA JUNIOR 1,5 ccm z eliso in na¬ vodilom za mešanje goriva. Niko Kralj Prekomorskih brigad 4 65290 Šempeter pri Gorici PRODAM CB postajo znamke GLOBEFONE GS 480 z mikrofon¬ skim ojačevalnikom NORIŠ. Boštjan Konič Verje 31 c 61215 Medvode tel. 061/612-547 PRODAM APN 4, smuči RANKER (160 cm), SALAMON PONTEY drsalke (35—37), LIGHT SHOW. Zvone Kušar Tacen 79 61211 Šmartno pod Šmarno goro KUPIM RC napravo in modele, eksplozijske motorčke od 0,8 do 4 ccm in balso debelo 1 ali 2 mm. Vladica Stankovič Proleterskih brigad 11/3 18500 Vranje PRODAM material za železnico po HO sistemu. Matjaž Tomažin Opekarna 20/B 61420 Trbovlje tel. 061/822-144, interna 409 od 15. ure dalje KUPIM integrirana vezja EL 7410, S 042 P, CD 4017, CD 4027 in dva transistorja 102NU71. Mitja Lazar Naselje ljudske pravice 22 69000 Murska Sobota PRODAM 12-kanalno napravo za daljinsko vodenje znamke VA- RIOPROP 12 S, oddajnik, spre¬ jemnik, šest servomotorjev, ba¬ terije za sprejemnik in polnilec. Primož Čibej Lokavec 187 65270 Ajdovščina PRODAM mobilno anteno LEMM, stabilizirani usmernik 12 V—2 A, in GP anteno (domače izdelave). Jure Lampe Gorska pot 15 65280 Idrija tel. 065/71-262 od 14. ure dalje PRODAM letalski motor WEBRA SPEED 61 RCF (10. c. c.), SIM¬ PROP univerzalni polnilec za akumulatorje (25, 2 x 50, 2 X 100, 500 mA). Jure Svete Hudovernikova 4 61000 Ljubljana tel. 061/317-905 PRODAM LIGHT-SHOVV 3 X X 1000 W in večje število IC ter raznega drugega materiala. Karlo Feliks Červanova 1 61210 Ljubljana-Šentvid PRODAM 4-kanalno napravo za daljinsko vodenje ROBBE KOM- PAKT (sprejemnik, oddajnik, 3 servomehanizmi). Cena po do¬ govoru. Boris Sovič Levstikova 15 62380 Slovenj Gradec KUPIM IC vezje SO 42 P; MF transformatorčke in transistor- je; 2 BC 109, 2 AC 542, 3 BF 225, 3 BC 237 B; diode: 2 BA 209, 21 N 114, AA113; 2 kvarc kri¬ stala za 27 MHz področje; 10 priključkov za servomehanizme, Simprop in slušalke 2 do 4 k£). Jože Zoran Šmarjeta 20 68220 šmarješke toplice PRODAM IC: 4001, 4007, 4011, 4069, 4017, 7400, 7402, 7404, 7447, 7490, 741 (mini dil) 555, 723; LM 324 (4 X 741) TDA 2002 (8 W ojač.). Vlado Sreš Pragersko n. h. 62331 Pragersko KUPIM servomehainzem z elek¬ troniko za pozitiven impuls; VValkie-Talkie HITACHI. Prodam pa CB kvarce za kanale 9, 11, 20, 33, 36; interfon CTE KIT komplet KV OT-2 sprejemni¬ ka in UKV oddajnika 88 do 108 MHz in drugi radioamaterski material. Andrej Završnik Vodnikova 38 61000 Ljubljana Kupim natančen načrt za izdela¬ vo VValkie-Talkie. Hugo Carli Stojkova 2 62250 Ptuj PRODAM model parne lokomoti¬ ve po HO sistemu. Rajko Orel Prešernova 21 61234 Mengeš KUPIM TIM letnik XVI. Darko Hribar Rudarsko naselje 10 61330 Kočevje PRODAM Light-Show 4 X 660 W. Jožef Kranjc Ptujska cesta 10 62230 Lenart v Slov. goricah tel. 062/74-201 KUPIM nekaj balse debele od 1 do 5 mm in nekaj tenkega ja¬ ponskega papirja. Darko Rihter Tirosek 40 63342 Gornji grad KUPIM načrt za CB postajo in četrt kilograma kaširanega per- tinaksa. PRODAM pa načrt začetniškega modela jadralnega letala z na¬ vodilom za sestavo. Igor Hari Martjanci 16 b 69221 Martjanci 142 TIM 3 • 81/82 John Halkin Prevedla Nevenka Leskovšek meteor ' »Nobenih neumnosti o duhovih ne želimo več slišati,« je odločno dejala mama, ko ga je pred spanjem pokrila z odejo. »Vsaka stara hiša je polna nenavadnih glasov. Les ječi in veter žvižga v dimniku. Nič takega se nam ni treba bati.« »Saj nisem prestrašen!« je izpod odeje s pri¬ dušenim glasom ugovarjal David. »Le zanima me, to je vse.« »Prav, sedaj pa hitro zaspi!« Mati je odnesla svetilko. Ko se je obrnila, je njena ogromna senca nemo zdrsnila prek sobe. Obstala je pri vratih in njena senca je ponovno zdrsnila po sobi, se pri tem zmanjšala in nato popolnoma izginila. »Lahko noč.« »Mama, mi lahko pustiš svetilko? Prosim, ma¬ ma!« »Deset let si star, David,« mu je z rastočim vznemirjenjem v glasu odvrnila ona. »Pri teh letih se pa že ne bi smel več bati teme. Kaj bi dejali tvoji sošolci, ko bi jim povedala, da si se bal spati v temi?« »Prosim...« »Ne,« je odločna dejala mati. »Gospa Roberts nam je dala le dve svetilki, kar ni dovolj, da bi lahko eno pustila tu. Samo eno noč bo tako, ju¬ tri pa bodo že priključili elektriko. Zato sedaj zaspi. Niti glasu nočem več slišati.« Vrata so se zaprla in David je ostal sam v tej nenavadni spalnici polni čudnih zvokov. Les je škripal, okna so žvenketala in veter je ječal. Na nasprotni steni je pravokotna svetlobna lisa v temi označevala lego zastrtega okna. Se je premikala? Ali pa je bilo tam nekaj drugega, kar ga je opazovalo? Izpod blazine je izvlekel svojo baterijo in z njo razsvetlil sobo. Vse je bilo na svojem me¬ stu. Njegov kovček je stal poleg predalnika; obleka je bila na stolu; .ujel je celo odsev z mikroskopa na mizi, kjer si je uredil svoj labo¬ ratorij — različne stekleničke, pinceto, nož, metuljčnico, zvezek in sploh vse, kar je potre¬ boval. Ko je zagledal svetlo liso, ki se je premikala po zavesah, mu je za hip zastal dih, vendar je nato ugotovil, da je to le odsev njegove ba¬ terije v ogledalu na vratih garderobne omare. Sklenil je, da mora zadevo z duhovi znanstveno proučiti in si ji čez glavo potegnil odejo, da bi lahko nemoteno razmišljal. Ob novici, da bodo v počitnicah najeli veliko staro hišo v l Valesu, je najprej vprašal: »Bodo tam duhovi in tajni hodniki?« Oče se je zasmejal in dejal: »Nikakor ne bi bil presenečen,« medtem ko mu je mati ostro odgovorila, da upa, da ne bo tam nič takega. Želela si je le malo miru in tišine, da bi lahko nadaljevala s slikanjem. Plas Fecham, ki je bila zgrajena iz kamna in pokrita s skrilavci, je bila temna in neprijazna hiša. Tistega dne, ko so prišli, so bila vsa vrata in okna trdno zaprta in če ne bi bilo napisa na vhodnih vratih, bi verjetno mislili, da TIM 3 • 81/82 143 so zašli. Gospa Roberts, ki jih je spustila notri in jim predala ključe, jim je povedala, da že več kot dve leti, odkar je umrl njen stric, tu ni nihče živel. »Bil je samotar, razumete. Rad je živel tu, na samem. Več kot pol milje je do vasi, kar ga ni motilo. Bil je čudak, to vam lah¬ ko povem.« Hitro se je obrnila in jim v kuhinji pripravila čajnik in pogrinjke. »Da si boste opomogli po dolgi vožnji,« jim je pojasnila. Bila je majhna ženska s svetlimi prodornimi očmi in lasmi, ki so ji že siveli. Verjetno niti ni bila toliko stara, čeprav so bila njena lica zgubana in upadla. »Mladi Davey bi rad izvedel, če je tu sploh kaj duhov!« se je pošalil oče. »Izgleda, da je nad njimi zelo navdušen.« »Duhovi? V P!as Fechamu? V Plas Fechamu ne boste našli niti enega. Veliko spominov, da, toda ne duhov. Kaj pa bi vi lahko vedeli o naših spominih?« Zasmejala se je in pričela nalivati čaj. Nato je zastala. »Toda če vas zanimajo duhovi, so pred leti krožile govorice o nenavadni svetlobi na vrhu pobočja tam pre¬ ko. Bil je močvirski plin, tako so dejali.« »Močvirje?« je z zanimanjem vprašal oče. »Tam zgoraj?« » Pravijo, da je bilo včasih tam jezero, ki se je zasulo, ko je tja padel meteor. Zdaj je tam vse močvirno. Pokrajina je taka, da se lahko pogreznete in poškodujete, razumete? Zato bodite previdni! Toda, kaj če bi sedaj poskusili čajne kolačke, ki sem jih pripravila prav za vas?« Nalila je čaj in sedla. »Da, tja gor je kot velika ognjena žoga padel meteor, ki je priletel iz najbolj oddaljenih ozvezdij. Seveda se je to zgodilo še pred mojim rojstvom, toda moj stric ga je videl. Stric Eva n je živel v tej hiši. Takrat je bil še deček... oh, niti toliko jih ni imel kot vaš David.« Akvarel, ki je prikazoval padec meteorja, je vi¬ sel na steni v Davidovi sobi in ko se je kasneje spomnil njenih besed, ga je neznansko zami¬ kalo, da bi vstal iz postelje in si sliko podrob¬ neje ogledal. Z desnico je zgrabil baterijo, od¬ grnil odejo in se vsedel. Soba okoli njega je zaživela in v ogledalu na omari je odseval me¬ del, skrivnostni žarek, ki je prodrl v sobo skozi zastrto okno. Dopovedoval si je, da se noben pravi znanstvenik ne bi ustrašil takega narav¬ nega, čeprav skrivnostnega pojava. Z nogami se je zavihtel prek postelje in vstal. Pod njego¬ vo težo so tla zaškripala in zacvilila. Oblila ga je kurja polt. Mirno je šel na drugi konec sobe proti sliki in jo osvetlil z baterijo, pri tem pa pazil, da ni pogledal proti ogledalu. Meteor je bil upodob¬ ljen kot rdeče bel predmet, ki je čez modro nebo šinil proti Zemlji. Oblikovan je bil podob¬ no kot pušica za svinčnike, hlapi za njim pa so bili raznobarvni. »Stric Evan ni bil ravno umetnik,« je smeje dejala gospa Roberts, »toda, ker je bil edini, ki je videl meteor tako blizu, so ga časnikarji od Svvansea prosili, naj naslika, kar je videl. Vsi so menili, da verjetno v resnici ni tako izgledal, vendar je bila njegova mati na sliko tako ponosna, da jo je uokvirila in tako še sedaj visi tu na steni.« Ko je David proučeval sliko, je le za trenutek pozabil na strah pred sobo in njenimi nenavad¬ nimi zvoki. Meteor, tako je prebral v svoji znan¬ stveni reviji, je trden predmet iz vesolja, ki je pri padcu skozi Zemljino atmosfero podoben zvezdnemu utrinku. Toda, kaj bi bilo po pristan¬ ku? Bi se ga še videlo, ali pa bi se popolnoma zarinil v pobočje? Obrnil se je proti postelji in opazil svetlobno liso, ki se je po linoleju plazila proti njegovim bosim nogam. Vznemirjen je stopil korak nazaj in zadel v stol. Za trenutek se je svetlobna lisa umirila in se nato zopet premaknila. Tla so glasno zaječala ... »David zakaj nisi v postelji?« Med vrati je, z manjšo od obeh svetilk v roki, stala njegova mati. »Takoj nazaj v posteljo! Oče me je pre¬ govoril, da sem ti prinesla svetilko nazaj. Toda sedaj, ko mi je jasno, da hočeš le ostati bu¬ den in se igrati, ti je ne bom pustila. In ti naj bi se bal strahov! Obljubljam ti, da je bilo to zadnjič, da si me hotel prelisičiti!« Že po nekaj dneh so se v Plas Fechamu poču¬ tili kot doma. Medtem ko je, kot je bilo dome¬ njeno, prišel nekdo priključit elektriko, je ma¬ ma trpinčila očeta in Davida s prestavljanjem večine pohištva iz večje od obeh prednjih sob, kamor je potem ona postavila svoje slikarsko stojalo in prostor uredila tako, da je bil, po¬ dobno kot njen studio doma, kar se da udobno razmetan. Nadaljevanje prihodnjič 144 TIM 3 • 81/82 Pavle Gregorc KRIŽEM — KRAŽEM Od leve proti desni navzdol: 1. velik ogenj, 2. zelo trdna kamnina, ki se uporablja za tla¬ kovanje cest, 3. stran, 4. sogla¬ snika v besedi GAD, 5. revija, ki jo imaš pred seboj, 7. kos obu¬ vala, 9. mesto ob italijanskem jezeru Lago di Como, 11. pre¬ prost plug, 12. dvojica, 14. sred¬ nji del besede IZID. Od desne proti levi navzdol: 1. soglasnika v besedi KOT, 2. nižja vzpetina, 3. sprednji del ladje, 4. zvok, ki nastane, ko zanihajo glasilke, 6. del tedna, 8. instrument ali del instrumen¬ ta, ki daje podatke o spreminja¬ nju merjene veličine na določe¬ nem mestu, 10. naprava na ko¬ lesih za prevoz ljudi ali blaga, 11. neodločen izid šahovske par¬ tije, 13. odličen sovjetski šahov¬ ski velemojster (Mihail), 15. grška črka. POSETNICA TEO OKER PIRAN Teo v Piranu vrti filme. Kaj je po poklicu? NASPROTJA OKORNOST VDIH POZITIV KOTANGENS RAZLIČNOST MOLČEČNOST PASAT Vsaki gornji besedi poišči be¬ sedo nasprotnega pomena. Pri¬ mer: MIR — VOJNA. Ob pra¬ vilni rešitvi sestavljajo navpič¬ no brane začetnice besed na¬ sprotnega pomena tuj izraz za metodo znanstvenega razisko¬ vanja, ki raziskuje pojave v nji¬ hovi celotnosti. Ali poznaš tudi besedo nasprotnega pomena? MISEL NA ČRTICAH 1. — O R I- 2. R — Š-NA 3. — A-VAR 4. — R— NKO — T 5. -R D 6. — A-E 7. — A L-A 8. P— N-CA Na posamezno črtico vpiši eno črko tako, da skupaj z že natis¬ njenimi črkami dobiš za števil¬ kami besede naslednjega pome¬ na: 1. dolg hodnik ali prehod v po¬ slopju, 2. jezik, ki ga govorijo Rusi, 3. mesto v srednji Slavo¬ niji, 4. grenkoba, 5. moško ime za ugankarje (umrli jugoslovanski državnik Kardelj), 6. japonski borilni šport, 7. mesni izdelek, 8. del kolo, morate razstaviti celotno očesa. Zaporedoma brane dodane črke na črticah sestavljajo neko mi¬ sel. OBRNJENA BESEDA LEPO vsoto je denarja za nov avto dala Darja KOMBINIRANA UGANKA Prav gotovo ti je znano dalmatinsko žensko ime, logogrif osebo drago ti takoj pove: pa še črko K dodaj, to računar je — priznaj! PREMEŠANE ČRKE S POPRAVO V.: TOLE MERI .. . električno napetost! Najprej spremenite eno od črk v črko T, nato premešajte vse črke v okviru in dobili boste ime te naprave. ■jaiBJ8doou!>| — ueJid ‘J8>|0 oai ‘VOlNiBSOd •eziieue — ezaiuis uars -8J !UOUO» IBSBdpUB ‘1SOUJOA - 06 z ‘1S0>|BU8 ‘SUgbuBJ ‘AIIBBsU ‘qipzf ‘isou}8Jds :vnoadSVN •jgn iubs ibj>|-bap as ‘aBnjp mn aop>| :|SS!VM 'BOjound '8 ‘euiB| -bs l ‘o;bjb>| '9 ‘pJBApg -g 'isc»j -u8jB z ‘JBAnaea c 'Bumsnj z ‘Jopuo>| t : HV0IJ.U9 VN 13SII4I OJ Sl ‘f|B_|_ £1 'IU18J 'il ‘zoa 01 ‘0|Bdi; '8 ‘UBp -g ‘sb|6 'v ‘ 08 UJ 8 Jd '£ ‘ouB z ‘IN 'I :|opzA -bu lusap pojd 8A8| po 'IZ 'tri ‘JBd Z\ ‘0|BJ 'U ‘OUIOO '6 ‘f|8A80 L ‘mu 'S ‘00 'k ‘TB|d ■£ ‘IIOBjB Z ‘s8j>j. 'i :|0pzAeu rusap poad 8A8| po -|N3ZVH>I — IN3žia>l NNVOn A31l§3a poklici Peter Bergant varilec Velikokrat se je že zgodilo, da vam je »padla v oči« zaslepljujoča svetloba in ste se nehote ozrli ter pogledali, kaj se dogaja; potem ste videli moža, ki je pred seboj držal zaščitno masko in z aparatom, podobnim pištoli, šaril po železnih delih in jih spajal. Morda ste ob iskricah in svetlobi pomislili še na to, da je delo nevarno za oči, potem pa vam je poklic prekrila tančica pozabe in je predstava ugas¬ nila kot svetloba, ki je ob varjenju pritegnila vašo pozornost. Zato bo danes beseda o ljudeh, ki delajo pov¬ sod tam, kjer se dela s kovinami in kjer je treba sestavljati drobne kovinske naprave ali pa ogromne železne konstrukcije — predsta¬ vili vam bomo poklic varilca. Varilec spaja dva kovinska dela, in sicer tako, da robove obeh segreva do tiste stopnje, ko se začne kovina topiti in se v takšnem raztop¬ ljenem stanju lahko spaja. Tehnike varjenja so različne. Največkrat pa se uporabljata dva na¬ čina: avtogeno ali plinsko varjenje in elek¬ trično — obločno varjenje. Varilci so iskani v vseh podjetjih strojne indu¬ strije, ladjedelnicah, podjetjih za izgradnjo mostov, izdelavo kotlov, proizvodnjo avtomobi¬ lov in drugih vozil ter v mnogih drugih indu¬ strijskih vejah vključno z obrtnimi dejavnostmi. Šolanje za varilca traja tri leta. Za te poklice usposabljajo kovinarske šole na Jesenicah, v Kopru, Mariboru, Ljubljani. Tu je tudi tehnična varilska šola, ki usposablja varilske tehnike in traja štiri leta. VARILEC OPRAVLJA TO! DRUGA DElA Hi mladflehnik ož Sttro nož trgovina ^amaterskim in tehničnim materialom { POSLOVA LlVlICAH NA STAREM TR( DEU NIČNEM POUKU, VN EBUJETE Z iR POTREBUJETE ZA -D&O-U K L U BI H -I N KROŽKIH^ lik, kom pleti .Material ,v V/>« "O* MATERIAL ZA%DELAVO RAKET IN RAKETNE MOTORJE, RADIOAMATERSKI IN ELEKTROT ČE — NICE, KI ORODJA IN MATERIAL ILI PRIPl AMA TERSKO IN MODELARSKO DELO. sufonm mladi tehnik “~ LJUBLJANA, STARI TRG 5