ISSN 0040-7712 770040 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 CENA 2,50 € APRIL 2010 LETNIK XLVIII Tržaška 87b SI-1370 Logatec, Slovenia http://shop.mibomodeli.com Email: shop@mibomodeli.com Tel: +386 1 759 01 00 fe^faks: +386 1 759 01 03 S vgrajen Graupnerjev izeriačevalnik s priključkom | za 1 do 6 akumulatorjev Ni-Cd/Ni-MH/Li-po/Li-io-/Li-q O samodejni program za polnjenje modelarskih bateriji O Časovno stikalo z možnostjo izključitve O enostavno programiranje s pomočjo štirih tipk O osvetljen dvovrstični LCD-prikazovalnik, ki omogoča hkratno prikazovanje vseh pomembnejših funk C možnost polnjenja akumulatorjev Ni-Cd, Ni-Mh, Lr-po, Li-io, Li-Fe, Li-Mn in svinčenih akumulatorjev O možnost nastavitve zaznavanja delta-peak za akumulatorje Ni-Cd in Ni-MH C možnost polnjenja samo ene celice O, polnjenje baterij Li-po, Li-io in Li-Fe s konstantno napetostjo in tokom; samodejno j zmanjševanje polnilnega toka in izklop po dosegu nazivne polnilne napetosti | Cveč polnilnih programov za polnjenje svinčenih akumulatorjev | O zaščita pred preobremenitvijo, kratkim stikom in napačno polariteto S O možnost izbire angleškega, nemškega ali francoskega rrtenija O prikaz notranje upornosti akumulatorjev pri ročni nastavitvi polnjenja akumulatorjev Ni-MH in Ni-Cd O prikaz napetosti posameznih celic pri polnjenju 2- do 6-celičnega akumulatorja Ni-Cd/Ni-MH/Li gLg, ’ - ’ GRAUPNER fembffJco. KG JT« ar jm.» g g' Postfach 1242 i » * Vf UlSkif yy Ufff 73220 Kirchheim unterTeck www.graupner.de » ♦ « < 4 • < * Unverbindliche Preisempfehlung Delovna napetost: Možndst polnjenja: 1 Polnilni tok: Izenačevalnik: ■' * Izenačevalo! tok: Mere: b Masa brez omrežnega kabla: 11—15 v/8,5 A, enosmerna ali 100—240 V, izmenična » 1—14 celic Ni-MH/Ni-Cd 1—6 celic Li-po/Li-io-/Li-Fe I- ^6celioPb , 0,1 A—5 A pri priključitvi na omrežno ^apetost (maks. 50 W) ’ O.TA—5 k pri priključitvi na enosmerno napetost I1- 15 V (maks. 50 W) 1-45 celitr Nf-Cd/Ni-MH/Li-po/Li-io/Li-Fe Ni-MH/Ni-Cd - 0,1 A; Li-Po/Li-io/Li-Fe - 0.3 A . 14$ x 14£> x54jY>m 600 g / • g Tehnični podatki: DOBRO S E ULTRAMAT 14 plus Best.-Nr. 6464 _ - r ?SOAOfl • V AZ 258 • DZ10022 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih APRIL 2010, LETNIK XLVII, CENA 2,50 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdajo Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,50 €, naročnina za prvo polletje pa 12,50 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom: SET, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna INPO, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Na Timovem zimskem tekmovanju s papirnatimi letalci so udeleženci tekmovali s preprostimi origamijskimi papirnatimi modeli, ki so jih iz enega lista papirja formata A4 zložili na samem tekmovanju. Foto: Tilen Sučur TELC 8 april 2010 KAZALO KAZALO 10 13 18 NOVI DODATKI ZA IZDELAVO MAKET IN DIORAM PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU V NORNBERGU (1. DEL) PARNIK S POGONOM NA GUMO . MODEL TOVORNJAKA 20 DIRKE Z AVTOMOBILSKIMI MODELI SLOT (2. DEL) 30 MALA ŠOLA MODELARSTVA (6. DEL) 33 NOVO NA TRGU 34 DIGITALNA FOTOGRAFIJA (6. DEL) 36 DIGITALNO TIPALO. 39 PRIHAJA NLP 43 STOJALI ZA PISALNI PRIBOR (73 43 TIMOV NAGRADNI NATEČAJ - »TEKMUJMO Z MODELI PLOVIL« Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. 3 REPORTAŽA Novi za maket In fHo?Rm IGOR KURALT Ni graditelja makete ali diorame, ki si ne bi želel prikazati čim bolj verodo¬ stojne pokrajine v pomanjšanem me¬ rilu. S proizvodnjo gradiv, objektov in dodatkov za makete se ukvarja kar nekaj proizvajalcev, ki so znani tudi pri nas. Ti se vsako leto tako kot drugi maketarski proizvajalci s svojimi novostmi predsta¬ vijo tudi na sejmu igrač v Nurnbergu. Svetovna gospodarska kriza in upada¬ nje kupne moči ni zaobšla niti tega po¬ dročja, vendar pa je bil to zanje tudi ne¬ kakšen izziv za nadaljnji razvoj panoge in nove usmeritve. Letos je bilo največ novosti opaziti med upodobitvami ob¬ jektov, rastlinja in različnih zanimivih scen. Vse bolj se uveljavljajo objekti in ras¬ tlinje, izdelani s tehnologijo laserskega razreza lesa ali trdega prešanega karto¬ na. Ta tehnologija omogoča manjše šte¬ vilo določenih izdelkov v seriji in tudi cenejšo izdelavo glede na količino. Za¬ nimivo je, da se laserski razrez vse bolj uveljavlja tudi pri izdelavi različnega rastlinja. Največ novosti je tudi letos na svo¬ jem bogato opremljenem razstavnem prostoru predstavil Noch, ki je eden izmed vodilnih svetovnih ponudnikov gradiv za izdelavo maket in dioram. Bral- Lasersko obdelane rože je treba še sestaviti v šopek in ga prilepiti na že naprej določeno mesto na maketi (Noch). ci ugledne revije za modelne železnice Eisenbahn-Magazin so Nochu za minulo leto prisodili posebno priznanje prav za Nove Nochove hiše so lasersko izrezane iz kartona. Strojno obdelani robovi pod kotom 45° na spojih omogočajo hitro in enostavno sestavljanje in lepljenje. Zaradi takšne izde¬ lave vogalne vezi je spoj praktično neopa¬ zen. Strešna kritina je lasersko gravirana in ročno pobarvana. Noch je za poletje napovedal nove verodostojnejše smreke v dvanaj¬ stih različnih višinah od 7,5 cm do 21,5 cm. Avgusta bo pri Nochu na voljo šest različnih višin bora od 11,5 cm do 20 cm. 66 cm dolg lasersko izrezan železniški most iz prešanega kartona z vsemi podrobnostmi v merilu 1:87 (HO) bo pri Nochu na voljo v sep¬ tembru. Prav takšen most je na trasi železniške proge Garmisch-Par- tenkirchen -Innsbruck. Tudi Nochova vinska trta za velikost HO je izdelana z laserskim po¬ stopkom. 4 april 2010 TIM* Na maketah in dioramah si bomo lahko z Nochovo pomočjo postavi¬ li različne zelenjavne vrtove z vrtnimi utami. REPORTAŽA Heki letos ponuja paleto novejših dreves listavcev, visokih od 10 cm do 27 cm. Padajoče drevo, visoko 19 cm, s servopogonom in stikalom je še posebno izvirno (Noch). Ob 125-letnici obstoja podjetja je Auhagen v merilu 1 : 87 (HO) upodobil objekte svoje tovarne. izdelavo lasersko obdelanega rastlinja za makete. Inovativni način lasersko obde¬ lanih elementov z oznako laser-cut ima nekatere bistvene prednosti v primerja¬ vi z običajnimi postopki izdelave pred¬ metov iz plastičnih mas. Predhodno Obrat za proizvodnjo koksa (HO) bo julija na voljo pri Fallerju. Faller bo že v kratkem imel novo podlago za ceste v svojem Car siste¬ mu. Podlaga je lasersko izrezana iz vezane plošče in ima že izdelan natisnjen večbarvni papir da lasersko obdelanim rastlinam bolj realističen vi¬ dez in delujejo zelo naravno, saj nimajo motečega sijaja, značilnega za izdelke, odtisnjene v plastiki. Noch je poleg ras¬ tlinskih novosti, med katerimi velja po¬ sebej izpostaviti še bolj verodostojne upodobitve iglavcev smrek in borov, svojo ponudbo razširil še na lasersko obdelane objekte iz lepenke, kot so razli¬ čni kovinski mostovi in hiše. Novo tehnolo¬ gijo uvajajo tudi drugi proizvajal¬ ci. Pri Buschu so že lani napovedali lasersko obdelana Nova Fallerjeva železniška postaja v merilu 1 : 87 bo izdelana iz kombinacije različnih gradiv: barvne plastike, lesa in kartona. Slednja bosta lasersko obdelana. utor za vgradnjo jeklene žice, ki se uporablja za krmiljenje koles pri avtomobilih. Tudi tovorno skladišče v sestavljanki v merilu 1 : 87 bo izdelano na enak način (Faller). april 2010 5 REPORTAŽA Maketa prvotne železniške postaje Volgelsheim v merilu 1 : 87, ki je zaradi značilne kamnite gradnje znana po vsej Evropi, že nastaja pri Fallerju. Železniška delavnica v merilu 1:87 (Faller) Dvojna lopa za spravljanje in vzdrževanje rudniških lokomotiv v merilu 1:87 iz lasersko rezanega in obdelanega lesa (Busch) Busch za jesen napoveduje gasilski dom v merilu 1 : 87. Stavba je izdelana iz lasersko razrezanega in obdelanega lesa ter mavca. V ta namen bodo v istem merilu pripravili tudi nova gasilska vozila. Preiserjev električni voziček z voznikom Nemških zveznih železnic iz tretjega železni¬ škega obdobja (HO) lesena objekta iz furnirja. Letos so še razširil svojo po- Nova arhitektura restavracije McDonald^ je navdihnila Vollnier, da je objekt izdelal kot model v merilu 1 : 87 in ga bo jeseni ponudili v sestavljanki. Vollmerjeva mala rampa za nakladanje gramoza nudbo in napovedali različne rudniške lesene objekte, ki jih modelar dejansko sestavi iz lesenih delov, ki so pred tem obdelani z lasersko tehnologijo. Pri Busc- hu so se odločili za uporabo naravnih gradiv in so v kombinaciji z lesom upora¬ bili tudi mavec, končni videz stavbe pa je identičen originalnemu objektu. Kljub lani napovedanemu stečaju je Faller očitno prebrodil najhujše obdobje in za letos predstavil kar nekaj novosti. Se pa tudi pri Fallerju vse bolj nagibajo k lasersko rezanemu in obdelanemu lesu ter kartonu za izdelavo svojih hišic. Prizor z bolšjega sejma v merilu 1: 87 (Preiser) april 2010 — MITJA MARUŠKO Foto: J. Čuden Sejem igrač v Niirnbergu je tudi za številne manjše vzhodnoevropske proizvajalce vstop¬ nica na svetovno maketarsko poslovno sceno. Seznami obljub so že drugo leto krajši, nabor že obljubljenih maket in več let neuresničenih projektov pa se širi. Maketarska industrija pa ni zapadla v krizo, le svojo ponudbo je še bolj prilagodila ostrim tržnim pogojem. Kmalu po zaprtju sejemskih vrat se bodo pojavljale no¬ vosti, ki jih sploh niso predstavili. Slovenskima uvoznikoma je lani zmanjko¬ valo sape. Revellove novosti so še prihajale na police, Italeri pa je občasno povsem umolk¬ nil. Pustimo se presenetiti v letu 2010. Najbolj pestra še vedno ostaja ponudba za člane Zdru¬ ženja graditeljev plastičnih maket Slovenije, ki se v okviru društva oskrbujejo z maketami številnih vzhodnoevropskih proizvajalcev. Revell Več kot 110 novosti obeta nov katalog za leto 2010, posledično pa umik ponudbe pri¬ bližno enakega števila maket iz obstoječega programa. Kot vedno se predstavitev Revel- lovih letalskih maket začenja s serijo izvrst¬ nih miniatur v merilu 1 : 144. Med novostmi so naštete makete letal eurofighter typhoon (04282-11), F/A-18D hornet (04064-1), tor¬ nado GR Mk.l (04063-1), lockheed C-121C constellation (04269-1), A-10A thunderbolt (04054-11) in apha jet (04014-11). V klasičnem merilu 1 : 72 bomo lahko se¬ gli po mešanici ponatisov in novih kalupov. Velikan junkers Ju 290A-7 v vohunski izvedbi bo predelava že obstoječega kalupa (04285-1); messerschmitt Bf-109E-3 (04689-1) bi moral REPORTAŽA biti nov kalup, sicer ga bo pokopala konku¬ renca; messerschmitt Me P 1099 (04359-1) je ponatis, kot tudi heinkel He 219 uhu (04690-11). Matchboxovim ponatisom F-8F bearcat (04680-11), havvker fury Mk.l (04693-1) in gloster gladiator (04683-IV), bo¬ sta morda delali družbo novi maketi junkersa Ju 87 G-2 »Tank busterja« (04692-1) in P-51D mustanga (04148-11). Veliko obeta povsem nova maketa ameriškega bombnika boeing B-17G (04283-IV). Serija maket sodobnih lovcev s slikovitimi nalepkami F-4F phantom »JG 71 - 50-letnica« (04685-III), F-16 MLU »Tigermeet 2009« (04691-11) in tornado »Tigermeet 2009« so ponatisi obstoječih kalupov. Dvema klasi¬ čnima maketama lovcev 1. s. v. merilu 1 : 72 RAF S.E. 5A (04061-1) in albatrosu D.III (04062-1) se bosta verjetno pridružila dva ponatisa Eduardovih kalupov v merilu 1 : 48 - fokker Dr.I (04682-11) in albatros D.V (04684-11). V merilu 1 : 48 se ponudba konča s pona¬ tisom Monogramovih maket nemškega lovca dornier Do 335 »pfeil« (04686-III) in ameri¬ škega A-10 thunderbolt (04687-III), zato pa je ponudba v merilu 1 : 32 prava poslastica. Najprej sta tu povsem novi maketi heinkla He 111 P (04696-IV) in arada Ar 196 Veliki airbus A3 80 v merilu 1:144 bo na vo¬ ljo ljubiteljem Lufthansine flote. Dornier Do Xje tudi v merilu 1:144 velikan iz časa zlate dobe vodnih letal med obema svetovnima vojnama. Čeprav ni nova make¬ ta, pa je dobrodošel ponatis. Maketa vesoljskega raketoplana Discovery v merilu 1: 72ponuja iznajdljivemu maketar- ju dobro izhodišče za veliko dodatnega dela. Maketa jedrske raketne križarke USS Long Beach izide v seriji pona¬ tisov Revellovih klasičnih maket. Ameriška desantna nosilka helikopterjev USS Wasp (LHD-1) bo v me¬ rilu 1:350popestritev vedno večje ponudbe velikih ladijskih maket. TTE.L marec 2010 Dve kraljici sočasno na prestolu. Maketi veličastnih potniških ladij bo¬ sta na voljo v merilu 1:1200. Maketo trabanta 601S v merilu 1:24 napovedujejo v omejeni izdaji. Maketi slikovitih mercedesov razreda C v merilu 1:24 Mustang convertible ‘64 v merilu 1:24 (04688 IV). Eurofighter typhoon z motorjem (04783-1) je že na trgu, sledila pa mu bosta še BAe hawk Tl »Red arrows« (04284-IV) in tor¬ nado ECR »50 Jahre Jabos 52« (04681-11). Ponudbo letalskih maket zaključuje še ponatis dornierja Do-X (04066-III) v me¬ rilu 1 : 144, cepelina LZ-129 Hindenburg (04802-1) v merilu 1 : 720, airbusa A 380 »Lufthansa« (04270) in boeinga 737-800 TUIfly »GoldbAIR« (04268-1) v merilu 1 : 144. Družino maket helikopterjev letos dopolnju¬ jejo novi EC 635 (04647-III), beli UH-1D SAR (04444-III) in EC-135 v policijskih barvah (04649-1) v merilu 1 : 72, beli AH-1F cobra (04646-1) v merilu 1 : 48 in EC-145 »Medstar« v merilu 1 : 32 (04648-11). S filmsko serijo Star Trek navdahnjene prihajajo makete U.S.S. voyager (04801-1), maquis fighter (04809-1) in kazon fighter (04809-1). Ob jubilejnem ponatisu serije maket programa Apollo so ponatisnili še ameriški vesoljski raketoplan v merilu 1 : 72 (04733-1) in mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v merilu 1 : 144 (04841-III). V seriji »Revell Classics« izidejo superma- rine spitfire Mk.I (00021-11) v merilu 1 : 32, F-7U3 cutlass (00019-11) v merilu 1 : 60, ra¬ keta US corporal v merilu 1 : 35 (00020-11), jedrska križarska USS Long Beach (00022-11) v merilu 1 : 460 in austin-healey 100-six v me¬ rilu 1 : 25. Flota ladijskih maket se povečuje v raz¬ ličnih merilih, ki jih navajamo ob številki izdelka in četrtletju izida. Nemška podmor¬ nica tip VIIC/41 je imela močnejšo protile¬ talsko oborožitev kot klasična podmornica (1 : 144, 05100-1), družbo pa ji dela povojna nemška podmornica Wilhelm Bauer (1 : 144, 05072-11). Portugalska fregata iz leta 1843 D. Fernando II e Gloria bo edina nova jadrnica (1 : 200, 05413-111). Med civilnimi plovili se predstavljajo Queen Mary 2 (1 : 700, 05227-1), M/S Clor Fantasy (1 : 1200, 05810-11) in oce¬ anska raziskovalna ladja (1 : 125, 05101-11). Nemški oklepnici Bismarck (05098-III) in Tirpitz (05099-HI) bosta zdaj na voljo tudi v merilu 1 : 700, potem ko je Revell v letih 2007 in 2008 ponudil dve veliki maketi v merilu 1 : 350. Med miniaturami v merilu 1 : 1200 sta novi HMS Duke of York (05811-III) in USS Iowa (05809-1). Nemški povojni rušilec 8 Vlačilec peterbilt 353 s slikovitimi nalepka¬ mi v merilu 1:25 Če je Italeri posegel po plastičnih maketah, potem Revell ponuja lesene sestavljanke iz¬ virnih inženirskih zamisli Leonarda da Vin- cija. razreda 119 (05097-1) izide v merilu 1 : 144, medtem ko nova maketa desantne nosilke helikopterjev USS Wasp (05104-11) prihaja v merilu 1 : 350. Svet avtomobilskih dirk prinaša nove navdihe za oblikovalce oznak avtomobilskih maket. V merilu 1 : 24 bomo lahko posegli po mercedesu razreda C DTM 2009 (07127, 07128-III), audiju A4 DTM 2009 (07177, 07178-III), ferrariju 458 italia (07141-III), mustangu convertible ‘64 (07190-11), tra¬ bantu 601S »20 Jahre Mauerfall« (01989-1), tovornjaku biissing 8000 S 13 (07498-1), uni- mogu U13001 »THW« (07401-III) in vlačilcu DAF XF 105 (07496-1). V merilu 1 : 25 sledijo še corvette ZR-1 (07189-III), kombi VW T3 (07344-11), vlačilec peterbilt 353 (07464-1) in kenworth K-900 (07402) ter prikolica za te¬ žke tovore (07533-1). Med figurami v merilu 1 : 72 najdemo naslednje novosti: nemško pehoto iz 1. s. v. (02504-1), britanske pilote in mehanike 2. s. v. (02401-1), sibirske strelce iz 2. s. v. (02516-1), sovjetsko pehoto 2. s. v. (02510-11) in britanske padalce (02509-11). Nove tankovske makete v merilu 1 : 72 pa so jagdpanther (03111-111), top 8,8 cm flak 36 & sd.ah.202 (03174-III), pz.kpfw III ausf. M (03117-11), sd.kfz.251/9 ausf.C (03177-1) in komplet treh maket vlačil¬ ca SLT 50-3 elefant, oklepnika fennek in hav¬ bice PzH 2000 (03204-1). V merilu 1 : 35 prihajajo makete nemške¬ ga motorja R12 s prikolico (03090-1), polgo- seničarja maultier L4500R (03091-III), de¬ santnega oklepnika wiesel 2 LeFlaSys ozelot (03089-LV) in SPz marder AS (03092-IV). Izbor maket plovil iz zvezdne serije Vojne zvezd je namenjen vojni klonov. Merilo je pač nedoločeno filmsko. Tu so republic attack shuttle (06672-IV), starfighter (zvezdni lo- Arhaični lepotec biissing 8000 S 13 v merilu 1:24 Nemški polgoseničar maultier L4500R s po¬ sadko v merilu 1:35 Revell kot nemški proizvajalec skrbi za ma¬ kete nemške oklepne tehnike. Sodobni oklep¬ nik SPz marder AS v merilu 1 :35 je zadnji v seriji dobrih maket. vec) generala Grievousa (06671-IV), jedi star¬ fighter Ahsoke Tana (06674-IV) ter oklepnika AT-TE (06673-IV) in AAT (06670-IV). Italeri Tudi letos obsega izvleček novosti v letu 2010 obsežen program novosti in ponati¬ sov. Najprej si oglejmo tradicionalno merilo 1 : 72 in izbor letalskih maket. V seriji »Hi- storic Upgrade« bomo znova lahko posegli po nemških bombnikih dornier Do-217M-1 (1286) in junkers Ju 88 A-4 (1287) ter lovcih na mine junkers Ju 52 (126). Med običajni¬ mi ponatisi so AC-130A gunship (1286), S.79 sparviero (1290), helikopterji AH-1T sea co¬ bra (168), EH-101 EHS (1295) in AH.l/AB-47 (095), z novimi nalepkami pa bodo izšli jun¬ kers Ju 87B2/R2 stuka (1292), tornado IDS italijanskega letalstva s shemo »Črni panterji« (1291), henschel Hs 129 B-2 (1294), F-104G z izvidniškim zabojnikom (1296) in F-100 D super sabre (1299). Med novostmi pa zasle¬ dimo dve brezpilotni letali MQ-1B/ATB pre- dator (1289) in RQ-4 global hawk (1298), transportno letalo C-27J spartan (1284), bri¬ tanski bombnik Canberra B.2/B.6 (1300), lockheed F-35B lightning II (1301) in trojček ob 50-letnici italijanske akrobatske skupine april 2010 TIE£‘ Tovornjak M.B. actros z barvito poslikano prikolico v merilu 1:24 REPORTAŽA Z dvema nemškima lokomotivama BR50 in BR41 si tudi Italeri želi svoj delež v seriji statičnih maket lokomotiv v merilu 1:87. Maket F-86F sabre v merilu ne manjka, pa vendar so pri Italeriju poskrbeli še za eno iz¬ dajo. z maketami MB-339, fiat G.91 in F-86F sabre v merilu 1 : 72 (1297). Zanimivo serijo do¬ datne oborožitve v merilu 1 : 72 dopolnjuje ameriški podkrilni arzenal (26103), nemške bombe ter rezervoarji za gorivo v merilu 1:48 (2691). V istem merilu se ponatisom hawk T.1A »Red Arrovvs«, U-2R senior span (864) in F-86F sabre akrobatske skupine »Skyblazers«, ki je verjetno ponatis Escijeve makete, obe¬ tata še povsem novi maketi nemškega hidro- plana arado Ar 196A (2675) in italijanskega lovca MC.200 saetta (2676). Izraelski F-16D »Barak«, E-2C hawkeye (2687) in F-111F aard- vark (2689) bodo izposoja že obstoječih kalu¬ pov. Esci bo vir za z nalepkami obdarjeno se¬ rijo kfir C.1/C2 (2688), Dragon za focke wulf Fw 190 A nemških asov (2693) in Occidental Models za spitfire Mk.IX s slikovitimi oznaka¬ mi ameriških asov (2685). Dobrodošel bo tudi ponatis helikopterja AB 212/UH-1N (2692). Makete civilnih letal v merilu 1 : 144 so v zadnjih letih povsem nova zanimiva ponudba. Italeri polni tržne vrzeli z maketami ATR 42 KLM (1801), ATR 42 fedex (1802) in ATR 42 air wales (1803). Maketa suhoja S100 super jet bo nastala v sodelovanju z rusko Zvezdo (1804). Serija novih figur v merilu 1 : 72 ni skrom¬ na. Tu so figure iz napoleonskih vojn: škotska pehota (6136), pruska pehota (6152), avstrij¬ ski topničarji (6156) in avstrijska topniška težka vprega (6153). Legionarja poznega rimskega imperija (6137) in gotsko konjenico istega časa (6138) dopolnjujejo še apaški bo¬ jevniki (6155) in ameriška konjenica (6154). Ponudba za igralce strateških iger je izjemno pestra. Začne se z ameriško (6133) in nemško pehoto (6151) v zimskih uniformah, nada¬ ljuje z nemški padalci v tropskih uniformah (6134), afriško stavbo (6139), puščavskim vodnjakom (6148), protitankovskimi ovirami (6147) in urbanimi detajli s klopcami, ograja¬ mi in svetilkami (6164). Zajeten komplet »So¬ mrak Berlina« prinaša ruske in nemške vojake ter tanke (6110), medtem ko niz kompletov hitro sestavljivih tankov sestavljajo makete nemškega topa 88 mm flak 37 (7512), M7 TIH 8 april 2010 Maketa Oplovega tovornjaka serije blitz v merilu 1:48 Arado Ar 196 v merilu 1:48 bo povsem nova maketa. priest in kangaroo (7513), pz.IV F1/F2 (7514), T-34/85 (7515), sd.kfz.251/1 ausf.D (7516), italijanski oklepnik M13/40 (7517) in sher- man M4A3 (7518). Serija figur v merilu 1 : 32 obsega francoske (6901) in angleške viteze in konjenike iz časa stoletne vojne (6902), nemški motor s prikolico BMW R75 (6951) in ameriško pehoto iz 2. s. v. (6952). V tankovskem merilu 1 : 35 Italeri zno¬ va izdaja makete iz starih kalupov štirih nemških oklepnikov sd.kfz.161/2 pz.kpfw. IV ausf. H (6486), sd.kfz.181 pz.kpwf. VI tiger I »hybrid« (6487), sd.kfz.162 jagdpan- zer IV (6488), sd.kfz.167 sturmgeschutz IV (6491) in češkega tanka v nemški služ¬ bi pz.kpvvf 38(t) ausf. E/F (6489), ki so jim dodani jedkani kovinski detajli. Med običaj¬ ne ponatise sodijo panzerwerfer 42 ausf. maultier (277), leopard 1A5 (6481) in izkr- cevalni čoln LCVP z džipom (6479). Med no¬ vostmi v ponudbi pa najdemo lovec tankov MIO achilles (6485), italijansko tanketo semo- vente L40 da 47/32 (6477), M1097 A2 cargo (6484) ter italijanski protitankovski top s posadko 47/32 elefantino (6490). V merilu 1 : 48 sledijo še sd.kfz. 234/2 puma (6601), top 88 mm flak 37 (6602), italijanski auto- blindi AB 43 (6603) in AB 41 (6605), to¬ vornjak cisterna kfz.385 opel tankwagen (6604) in tovornjak kfz.305 opel blitz 3t (6606). Pri Italeriju so serijo maket italijanskih koles¬ nih oklepnikov v merilu 1:35 pomanjšali še v merilo 1:48. Primer je autoblinda AB 41. Izvrsten dodatek za puščavske diorame v merilu 1: 72 Seriji uspešnih maket torpednih čolnov v merilu 1 : 35 Italeri letos dodaja italijanski hitri čoln MAS 568 4. serije (5608), britanski MTB vosper (5610) in nemško žepno pod¬ mornico biber (5609). Ponudbo maket tovornjakov v merilu 1 : 24 letos sestavljajo makete man F2000 (741), M.B. actros s prikolico in slikovito po¬ slikavo »Flower Power« (3856), peterbilt 378 »Long hauler« (3857), scania R620 VS top line serije R (3858), freightliner FLC (3859) ter rally dirkalnik WRC 2004 citroen xsara (3698). V Italerijevi ponudbi najdemo v letu 2010 nekaj novih serij maket, kot sta nemški loko¬ motivi v merilu 1 : 87, BR41 (8701) in BR50 (8702), serijo okostij »paleokit« s tiranozav¬ rom (REX01), triceraptorjem prorsusom (REX02) in ursusom spelaeusom (REX03) ter serijo inženirskih domislic Leonarda da Vinci- ja v merilu 1 : 7, kot na primer voziček na last¬ ni pogon (3101), mehanični lev (3102), ladja na pedala (3102) in večcevna topnjača na kolesih (3104). Zanimiva je tudi serija kovin¬ skih sestavljenih maket v merilu 1 : 100, kjer je posebna pozornost namenjena letalom ita¬ lijanske akrobatske skupine Frecce tricolori ob njihovi 50-letnici. Za družinske urice bodo na voljo sestavljanke (puzzle) z maketami v merilu 1 : 100 in igrami s kartami. Italerijevim novostim lahko sledite na www.italeri.com. MODELARSTVO ' i p r 1Ti t* £j JI 22 £1 £? MIHA in JOŽE ČUDEN Bliža se prvo Timovo tekmovanje z modeli plovil, ki jih poganja elastika, in čas je, da se vsi tisti, ki se ga nameravate udeležiti, začnete nanj pospešeno pri¬ pravljati. V četrti številki Tima smo že predstavili eno tako plovilo, čolniček s pogonskim kolesom na krmi, tokrat pa ponujamo nekoliko drugačen, starodob¬ ni model. Model parnika z dvema dimni¬ koma in kolesoma z lopaticami na bokih nas bo v mislih popeljal nazaj v najzgod¬ nejše obdobje parnega pogona, ko so takšna plovila šele začela pinti po rekah, jezerih in morjih, vendar so naglo pre¬ vzela primat dotlej neprekosljivim osva¬ jalcem širnih morij, plovilom z jadri. Vsi sestavni deli modela so tako pre¬ prosti, da ga je mogoče izdelati v enem večeru. Seveda je prej treba zbrati vsa potrebna gradiva in orodje. Model je v osnovi sestavljen iz dveh glavnih delov: trupa s pogonskim sklopom in palube z nadgradnjo. Kako so izdelani posamez¬ ni sestavni deli, pa si bomo podrobneje ogledali ob opisu gradnje. Izdelava modela Trup Trup modela izdelamo iz ploščatega gradiva debeline do 20 mm, ki ga ob¬ delamo v hidrodinamično obliko, kot je prikazano na načr¬ tu. Sprednji del bo imel tako, kot je sicer značilno za plovila, koničast premec za zmanj¬ šanje vodnega upora, krma pa bo ravno prirezana z rahlo zaobljenima ogliščema. V ta na¬ men lahko upora¬ bimo smrekovo ali balzovo deščico ali pa kos penastega po- listirena (stirodura ali stiropora), ki ga obdelamo z modelarskim nožem ali še bolje z rezljačo z uporovno žico. V na¬ šem primeru predlagam, da zgornjo plo¬ skev trupa izdelamo iz tršega gradiva, 3 mm debele plošče penastega PVC (sli¬ ka 1) ali 3-mm topolove vezane plošče, ki jo s kontaktnim lepilom za penasta gradiva (npr. UHU por) prilepimo na sti- rodurno osnovo in na ta način okrepimo konstrukcijo (slika 4). Nanjo bomo na¬ mreč namestili gumeni pogon z dvema jermenicama (slika 3), ki bi v napetem položaju utegnil deformirati šibko in mehko osnovo (podlago). Na sprednjem in zadnjem delu trupa naredimo po dve izvrtini premera 3 mm, v katere vlepimo lesene ali plastične zatiče, ki bodo kot opora za namestitev palube. Na bokih trupa naredimo širša izreza za pogonski kolesi z lopaticami (slika 2), ki ju izža- gamo z rezljačo ali izrežemo z modelar¬ skim nožem. Na krmo namestimo krmilo iz tanke pločevine za naravnavanje smeri plov¬ be. Najpreprosteje ga pritrdimo na trup tako, da ga zataknemo v zarezo in pri¬ lepimo. Z upogibanjem v eno ali drugo stran spreminjamo smer vožnje in ga spuščamo celo tako, da pluje v krogu. Kolesi z lopaticami Pogonski sklop tvorita kolesi z lopa¬ ticami, ki sta tesno nataknjeni na plasti¬ čno, kovinsko ali leseno gred premera 3 mm, uležajeno v dveh nosilnih ploščah iz penastega PVC ali vezane plošče, pri- 10 april 2010 TI” MODELARSTVO Legenda: 1 osnova trupa 2 zgornja plošča trupa 3 nosilna plošča 4 gred vodnega kolesa 5 nosilec lopatic 6 lopatica 7 zaščitni obod 8 opornik 9 jermenica z osjo 10 elastika 11 krmilo 12 zatič 260 lepljenih na trup na bočnih izrezih. No¬ silca lopatic odrežemo iz smrekove lese¬ ne palice ali stirodurnega valja premera 25-30 mm, ki jima po obodu zažagamo utore (slika 5), v katere prilepimo po šest lopatic iz tanke plastike, npr. od od¬ služenih telefonskih ali bančnih kartic (slika 6). Pogonski kolesi sta zaščiteni z obodoma iz tankega plastike (npr. poli- stružnico iz koščkov penastega PVC (ali akrilnega stekla), utor pa oblikujemo z drobnim kroglastim rezkarjem, ki ga vpnemo v primerno držalo (slika 4). Paluba in nadgradnja Paluba je votla, da lahko pokrije vse elemente gumenega motorja (slika 9). Izdelamo jo lahko iz tanke plastike (po- iz lesa in papirja, da jih zaščitimo pred vodo. Lak nanašamo s čopičem ali na¬ brizgamo iz pršilke v več slojih. Seveda lahko model pobarvamo tudi v različnih barvah, predvsem nadgradnjo, na kateri lahko naslikamo okna in vrata kajut, na¬ rišemo oznake na dimnikih, napišemo ime ladje in podobno, da bo ladjica vide¬ ti čim bolj resnično. Model lahko okrasi¬ mo tudi z nalepkami, ki jih izdelamo iz samolepilne tapete. Priporočljivo je, da dele modela pobarvamo ločeno še pred sestavljanjem. Če bomo model barvali, ko bo že sestavljen, je to smiselno le v eni barvi, posamezne detajle pa ponazo¬ rimo z nalepkami. Spuščanje modela Model pripravimo za spuščanje tako, da raztegnemo elastiko motorja. V ta na¬ men ni treba snemati palube, saj elasti- stirena debeline 0,3 mm), pritrjenima v izrezih trupa (slika 8). Pogon Pogon izvedemo tako, da en konec tanke elastike na sprednjem delu trupa pritrdimo na opornik (vijak), nato jo napeljemo vzdolž trupa prek dveh jer- menic, nameščenih na krmi in premcu (slika 7), in drugi konec pritrdimo (pri¬ lepimo) na pogonsko gred. Z vrtenjem pogonskih koles v nasprotni smeri se elastika navije na gred in pripravi motor na zagon. Ko kolo spustimo, se elastika začne odvijati in poganjati gred koles z lopaticami v smeri vožnje. Jermenici pre¬ mera 15 mm izstružimo s hobijsko lesno listiren 0,3 mm), šeleshamerja, kartona ali balze debeline 1 mm. Na risbah je pri¬ kazan razgrnjen plašč palube z linijami pregibov in zavihki, ki so potrebni, da jo lahko zgibamo in sestavimo, kot tudi za oba dela nadgradnje palube. Pred začet¬ kom sestavljanja vse risbe kopiramo ali natiskamo s povečavo 151 %. Dele bele barve zapognemo navzdol pod pravim kotom in predstavljajo navpične stranice palube. V pomoč so na plašču s črtkano črto označena mesta pritrditve nadgrad¬ nje in dimnikov (slika 10). Nadgradnjo palube (ploščad in kabine) izdelamo na enak način kot palubo, iz tankega poli- stirena ali šeleshamerja, lahko pa tudi iz polnega gradiva (npr. stirodura, stiropo¬ ra ali balze). Od¬ ločitev o tem pre¬ puščamo gradite¬ lju. Dimnika izde¬ lamo iz kartonske ali papirnate cevi ustreznega preme¬ ra (slika 11). Površinska zaščita in okraševanje Dele mode¬ la prelakiramo z akrilnim lakom, predvsem tiste ko napenjamo prek koles z lopaticami. Model primemo z levico za trup, s kazal¬ cem desnice med lopaticami pa navija¬ mo kolo v vzvratni smeri. Ko je elastika dovolj raztegnjena, kolo pridržimo na sprednji strani, model z levico položimo v vodo, da zaplava na gladini. Nato po potrebi naravnamo krmilo in sprostimo pogon. Napeta elastika bo pognala mo¬ del naprej na krstno plovbo. Prevožena razdalja bo odvisna od stopnje navitja gumenega motorja. 12 april 2010 mr PRILOGA Model tovornjaka za prevoz betona (1. del) Konstruiral: ANTON PAVLOVČIČ Besedilo: MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič Na začetku letošnjega leta sem v želji, da v svoji prenatrpani modelarski delav¬ nici po daljšem času vendarle naredim malce prepotrebnega reda, pod kupom stvari naletel na škatlo z vezanimi letni¬ ki revije Tim še iz osnovnošolskih let. Čeprav jih že celo večnost nisem odprl, se mi je zazdelo, kot da sem jih še pred kratkim prebiral in se navduševal nad objavljenimi načrti, jih podrobno pro¬ učeval, spreminjal in izpopolnjeval. Ker sem skice in opombe po navadi pustil kar v reviji, sem tako v 1. številki Tima Podatki o modelu: Dolžina: 470 mm Širina: 160 mm Višina: 270 mm iz leta 1973 našel šop papirjev, ki nedvo¬ umno dokazujejo, da sem se takrat trd¬ no namenil zgraditi model tovornjaka za prevoz betona, t. i. hruške. Načrt za izde¬ lavo je - tako kot že mnoge prej in tudi pozneje - pripravil Tone Pavlovčič, po stažu brez dvoma najstarejši sodelavec Tima. Ker je bila revija takrat manjšega formata kot danes, priloge pa so bile prej izjema kot pravilo, je bil načrt objavljen v petih nadaljevanjih. Dobro se še spominjam, da me je iz¬ delek zaradi svoje izvirnosti, zanimive oblike in nekaterih »naprednih« dodat¬ kov, kot so možnost odpiranja vrat kabi¬ ne in obračanja sprednjih koles ter vrte¬ nje bobna, takoj pritegnil. Do takrat sem si že nabral kar nekaj modelarskih izku¬ šenj, izdelal sem vrsto manjših in prepro¬ stejših modelov, vendar pa še nobenega tako velikega in iz toliko sestavnih delov. Izziv je bil zatorej velik - in odločitev je padla. Brez večjih težav sem sestavil ška¬ tlasto podvozje in ves nestrpen komaj dočakal izid naslednjega dela načrta s sestavnimi deli kabine. Takrat pa se je začelo zatikati. Zaradi že prej omenjenega majhnega formata revije je bilo v njej nemogoče objaviti obrise vseh sestavnih delov v celoti in hkrati še v merilu 1 : 1, zato si je avtor pomagal s polovičnimi risi simetričnih sestavnih delov in njihovim risanjem drugega čez drugega (slika 1). Kako s pomočjo pavs papirja prek simetrale dorisati zrcalni del še tako zapletenega elementa, naj bi vedel (in seveda tudi znal) vsak modelar, a od teorije do prak¬ se je lahko kar daleč. Ker si pred tremi desetletji celo največja in najbolj pre¬ možna podjetja še niso mogla privoščiti fotokopirnih strojev, pa tudi fotokopir- nice še niso stale za vsakim vogalom, je bilo treba načrte prerisovati »na roke« s pomočjo kopirnega oz. indigo papir¬ ja, svinčnika in ravnila. To delo ni bilo samo zamudno in duhamorno, ampak tudi precej nenatančno. Milimeter tukaj, milimeter tam - in izžagani elementi se niso ujemali tako, kot bi se morali. Poleg tega so bili avtorjevi opisi gradnje mode¬ la tovornjaka za prevoz betona izrazito skopi, v vseh nadaljevanjih pa ni bila z izjemo petih sicer preglednih sestavnih risb objavljena niti ena sama fotografi¬ ja, ki je včasih lahko vredna več kot cela stran navodil. K vsemu skupaj so svoje prispevale še drobne napake, ki se kljub pazljivosti kar preveč rade prikradejo v vsak načrt. In tako se je moj »projekt hru¬ ška« neslavno končal, saj si s takratnimi možnostmi in izkušnjami pač nisem ne mogel ne znal pomagati. Tolažil sem se z mislijo, da so tudi drugi bralci gotovo naleteli na enake težave, zaradi katerih modela ob doslednem sledenju načrtu pač ni mogoče narediti. Danes vem, da pravzaprav sploh nisem bil daleč od resnice. Ko sem se namreč po dogovoru z zdajšnjim ured¬ nikom Tima odločil, da dokončam pred 26 leti začeto delo in obenem pripravim »remake« originalnega načrta za vnovi¬ čno objavo v reviji, se je kaj kmalu izka¬ zalo, da ne bo šlo tako zlahka. Popravkov, sprememb in dopolnitev posameznih elementov je bilo preprosto preveč (sli¬ ka 2), zato sem celoten načrt narisal na novo (vsi sestavni deli so zdaj v celoti in v merilu 1 : 1 objavljeni na prilogi v sredini revije) ter vanj hkrati vključil še nekaj manjših predelav, ki so se mi zdele umestne (tako sta med drugim odpadla šarnirja na podvozju, natančneje na sti¬ ku med zadnjo vmesno steno podvozja (2) in zadnjo steno osnovne plošče (14), za katera mi ni povsem jasno, čemu naj bi bila namenjena). V tej številki je po¬ drobno opisana izdelava podvozja in ko¬ les, kabine ter osnovne plošče (slika 3), v prihodnji številki pa si bomo ogledali izdelavo bobna z zadnjim nosilcem in nekaterih dodatkov ter sklepno sestav¬ ljanje in barvanje modela. Kljub boljši preglednosti predelane¬ ga načrta in številnim fotografijam, ki kažejo vse pomembnejše vmesne stop¬ nje gradnje, velja opozoriti, da naj se iz¬ delave modela lotijo predvsem tisti, ki imajo že nekaj modelarskih izkušenj, predvsem pa dovolj volje in potrpljenja, saj rezljanja zaradi precejšnjega števila sestavnih delov nikakor ni malo; dolgo¬ trajni so tudi vsi nadaljnji postopki, kot so natančno prilagajanje posameznih delov drug drugemu, brušenje in barva¬ nje. Vsem, ki se bodo uspešno prebili do konca, pa bo največja nagrada za vložen trud lep in zanimiv izdelek. Čeprav je ta brez dvoma dovolj trden, ga je za igro v peskovniku kar malce škoda, zato mu raje namenite prostor na kakšni omarici ali polici. rai' april 2010 13 PRILOGA Gradivo Z izjemo koles, ki so iz 12 mm (ali skupaj zlepljenih treh kosov 4 mm) de¬ bele vezane plošče, so vsi ostali elemen¬ ti izdelka iz 5 mm debele vezane plošče. Odločite se lahko med bukovo, ki je trša, ali pa mehkejšo topolovo oz. brezovo, ki jo je z žaginimi listi št. 3 ali 4 mogoče lažje žagati in tudi brušenje poteka hi¬ treje. Poleg nekaj vijakov, podložk, ma¬ tic in majcenih šarnirjev za vrata boste potrebovali še okroglo kovinsko palico s premerom 4 mm za osi koles in bobna. Plašč bobna je najbolje izdelati iz trše le¬ penke, spretnejši pa si lahko pomagajo tudi s tankimi ploščami polistirena ali kake druge umetne mase. O možnosti zasteklitve kabine z akrilnim steklom bo govor v prihodnji številki Tima. Za lepljenje uporabite belo lepilo za les (npr. Mekol special), za barvanje pa so najprimernejše akrilne barve, ker dobro prekrivajo, nimajo neprijetnega vonja in se zelo hitro sušijo. S tem, kako pobar¬ vati model, najbrž ne bo težav, saj je na cestah videti precej tovrstnih vozil, več fotografij pravih tovornjakov za prevoz betona pa najdete tudi v okvirju na kon¬ cu tega članka (str. 17). Orodje in pripomočki Pri izdelavi modela boste potrebo¬ vali svinčnik, večji trikotnik, kovinsko ravnilo, šestilo, rezljačo s podložno mi¬ zico, modelarski nož, podlago za reza¬ nje, škarje, odstranljivo lepilo v stiku (npr. Scotch Re-positionnable ali Scotch UP), grob in fin brusilni papir, ploščato pilo, komplet iglastih pilic, električni vrtalnik, svedre za les 0 1-1,5, 3, 4 in 5 mm, žago za železo, širok ličarski trak, bucike, elastike, nekaj ščipalk za perilo in manjših mizarskih spon, čisto majhen čopič za nanašanje lepila ter čopič za barvanje modela. Kdor ima pripomočke, kot so modelarski vrtalnik z različnimi nastavki, navpično stojalo za električni vrtalnik, kronski sveder 0 70-72 mm, električno vbodno žago ipd., naj jih vse¬ kakor uporabi, saj si je z njimi mogoče zelo olajšati delo. Na splošno o izdelavi Vsi sestavni deli modela so v merilu 1 : 1, podani na prilogi v sredini revije, zato vam jih ni treba povečevati ali po¬ manjševati. Obrise s pomočjo svinčnika, ravnila in kopirnega papirja prenesite na vezano ploščo. Precej lažje, hitreje in natančneje bodo to delo opravili tisti, ki bodo načrt dvakrat prefotokopirali, kopije razrezali s škarjami in posamez¬ ne elemente drugega poleg drugega z odstranljivim lepilom Scotch UP v sti¬ ku prilepili na kos 5 mm debele vezane plošče. Tega je pametno prej obrusiti, da je njegova površina na obeh straneh po¬ polnoma gladka. Število potrebnih ko¬ sov posameznega elementa je navedeno v kosovnici. Pri razporejanju obrisov na vezani plošči pazite na čim bolj gospo¬ darno izrabo gradiva in seveda na potek letnic v lesu, ki je na načrtu označen s tankimi vijugastimi črtami (slika 4). Pri elementih z odprtinami (npr. okna v stranicah kabin), izžagajte naj¬ prej le-te in šele po tem zunanje robove. Z izžaganih elementov odlepite ostanke fotokopiranih obrisov ter jih obdelajte z iglastimi pilicami in brusilnim papirjem. Odstranite tudi zatrgana vlakna lesa na spodnji strani. Temu sledi poskusno se¬ stavljanje. Morebitno neujemanje utorov odpravite s ploščato pilo ali fino rašpo. Še posebno bodite pozorni na utore pri stikih stranic, ki naj bodo čim bolj ne¬ opazni. Dokončno obdelane pare stikov med elementi označite s svinčnikom, da jih pri lepljenju ne bi pomešali med seboj. Izdelek je sestavljen iz štirih sklopov: podvozja s kolesi, kabine, osnovne plo¬ šče in bobna. Kateri elementi jih sestav¬ ljajo, je razvidno s fotografij, kjer je vsak od njih označen s pripadajočo številko (enako kot v kosovnici). Sestavljanje in nadaljnja obdelava posameznih sklopov zaradi lažjega dela potekata ločeno, v celoto pa jih boste sestavili šele čisto na koncu. Ob tem velja posebej opozoriti, da se pred lepljenjem vedno prepričaj¬ te, ali se vsi utori pravilno ujemajo. Šele nato s čisto majhnim čopičem na vse stične ploskve nanesite tanko plast le¬ pila (slika 13) in zlepek med sušenjem stisnite z nekaj ščipalkami (slika 10) oz. modelarskimi ali mizarskimi sponami (slika 12). Z brušenjem nadaljujte šele po tem, ko je lepilo popolnoma suho. Izdelava podvozja Osnovna naloga podvozja je, da - enako kot pri pravem vozilu - povezuje kolesa, kabino in osnovno ploščo z bob¬ nom. Kar se tiče podvozja, se ta model ponaša s kar nekaj posebnostmi, ki so pri tovrstnih izdelkih v Timu redkost: ima tri osi, pri čemer sta sprednji kolesi gibljivi levo in desno, zadnji osi s štirimi kolesi pa sta zaradi boljšega prilagajanja podlagi gibljivi v navpični smeri. Izvedba je kar se da preprosta in predstavljena tudi na fotografijah, zato z izdelavo ne bi smeli imeti težav. Najprej sestavite dele 1-6. Elementa 4 in 6 sta skoraj popolnoma enaka, zato nista narisana vsak posebej. Samo za ne¬ kaj milimetrov se razlikujeta po dolžini, kar je na načrtu prikazano z debelejšo prekinjeno črto. Na s tanjšo prekinjeno črto označena mesta na delih 5 in 6 na¬ lepite pet parov kvadratnih ploščic (7) velikosti 20 x 20 mm, katerih naloga je, da omogočajo trdno privitje vijakov, ki držijo sprednjo in obe zadnji premi (sli¬ ka 5). Oblika ročic sprednjih koles in nji¬ hova montaža na podvozje je prikazana na slikah 6 in 7. Luknje za vijake v delu 5 imajo premer 3 mm, luknje na ročicah (9) in vzvodu (10) so velike 4 mm, tiste v nosilcih sprednjih osi (8) pa 5 mm. Z izjemo dveh 20 mm dolgih strojnih vija¬ kov M 3, štirih pripadajočih podložk in štirih matic (za povezavo ročic sprednje preme in vzvoda) so vsi drugi vijaki lesni oz. samorezni. Tisti na sredini, ki ome¬ juje gibanje vzvoda (10), mora biti dolg Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, kiji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabni¬ kov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in 35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com Prodaja: Bauhaus Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana, tel.: 01/583 9133 14 april 2010 TTE.Z 8 PRILOGA 25 mm, preostali štirje (tudi stranska dva za pritrditev zadnjih prem) pa so dolgi 20 mm (slika 8). Vijake zategnite toliko, da se z njimi spojeni deli še lahko gladko premikajo. Pod glave vijakov je priporo¬ čljivo natakniti podložke. Izdelava koles Površno narejena kolesa pokvarijo vi¬ dez celega izdelka, zato se pri njihovi iz¬ delavi splača potruditi. Ker so kolesa na¬ šega modela precej debela in imajo na¬ kazana platišča z okrasnimi pokrovi, jih je treba narediti iz več kosov, ki jih zle¬ pite skupaj in na koncu obrusite v okro¬ glo obliko. Ta možnost je prikazana tudi na načrtu in upoštevana v kosovnici. Tri skupaj zlepljene kose 4 mm vezane plo¬ šče je najlažje žagati z električno vbodno žago, v katero vpnete čim ožji list z zelo finimi zobci. Sprednji kolesi sta sestav¬ ljeni iz šestih elementov - treh notranjih (14) in treh zunanjih (15), kar pomeni, da sta debeli 24 mm. Zadnja kolesa so še debelejša, ker je med po tri notranje in zunanje dele treba zalepiti vmesni del (16) z nekoliko manjšim premerom (slika 9). Njegova naloga je ustvarjanje vtisa, kot da gre za dve tesno skupaj po¬ stavljeni pnevmatiki. O dodatni obdelavi koles, okrasnih pokrovih (17), oseh (13) in montaži koles bo več povedanega v naslednji številki Tima. Okrogle elemente za kolesa je mogo¬ če hitro in natančno narediti s pomočjo kronskega svedra 0 70-72, pri čemer morate električni vrtalnik obvezno vpe¬ ti v navpično stojalo. Lepa kolesa se da tudi izstružiti, še bolj imenitna pa so videti kolesa kake odslužene igrače (če¬ prav ni prav veliko možnosti, da boste našli prav takšna z ustreznim premerom in debelino). Izdelava kabine Zaradi nekoliko poševno postavlje¬ nega okvirja vetrobranskega stekla je treba nekaterim elementom sicer ška¬ tlaste kabine nekoliko posneti robove, kar je označeno na načrtu. Vrata v stra¬ nici kabine (23) lahko samo izžagate in jih nato zalepite nazaj na njihovo mesto, da bo viden njihov okvir. Precej več dela bodo imeli tisti, ki se bodo od¬ ločili za izdelavo premičnih vrat. V ta namen je mogoče uporabiti majcene šarnirje ali koščke usnja. Več o tem in tudi o »zasteklitvi« kabine z akrilnim steklom bo napisanega v naslednjem nadaljevanju. Če morda koga preveč moti nesoraz¬ merje med velikostjo voznikovega in sopotnikovega sedeža ter okrovom mo¬ torja, ki v kabini zavzema kar precej prostora, naj vse skupaj ustrezno prede¬ la. Seveda si bo s tem nakopal kar precej dodatnega dela. Enako velja za izdelavo armaturne plošče z volanom, ki je avtor originalnega načrta ni predvidel. mva* 8 k kJkk april 2010 15 PRILOGA Sklop kabine je sestavljen iz treh podsklopov: prvega sestavljajo stranici kabine (23), okvir vetrobranskega stekla (26) in streha (25) - (slika 10), drugega sprednja stena kabine (18) s pokrovom (21) in stranicama motorja (19), tretjega pa ležišče s sedežema (22), zadnja stena motorja (20) in zadnja stena kabine (24) - (slika 11). Elemente posameznih pod¬ sklopov zlepite in obdelajte, da se bodo natančno ujemali med seboj. V celoto jih boste zlepili šele po barvanju, ko boste na sprednjo steno kabine nalepili tudi masko motorja (27). Izdelava osnovne plošče Osnovna plošča, ki nosi boben, je sestavljena iz štirih elementov (28-30). Stične površine na tanko namažite z le¬ pilom in elemente med sušenjem lepila trdno stisnite med seboj (slika 12). V krajša utora na sprednjem delu zalepite sprednji nosilec bobna (31 in 32) z okro¬ glim omejilnikom osi bobna (33) na no¬ tranji strani (slika 13). Če zdaj vse sklope, katerih izdelava je bila opisana v prvem nadaljevanju (sli¬ ka 14), sestavite, dobite model v »suro¬ vem« stanju, kot ga prikazuje slika 3 (ob naslovu). Na njej sta zgolj zaradi vtisa do¬ dana tudi zadnja nosilca bobna (34). Nadalje vanje prihodnjič Na kratko o betonu Beton je mešanica gramoza oz. peska ter vode in cementa, ki ima vlogo ve¬ ziva. Po reakciji cementa z vodo, kije kombinacija dokaj zapletenih kemij¬ skih in fizikalnih procesov, ta meša¬ nica doseže veliko trdnost oz. trdoto, zaradi česar je v gradbeništvu izjemno pomembna in uporabna. Najdemo jo pravzaprav povsod, saj so iz nje teme¬ lji, nosilni stebri, preklade, plošče in stre¬ šni elementi zgradb, pa mostovi, pod¬ vozi, predori, kanali in jezovi, uporab¬ lja se za izdelavo kanalizacijskih cevi, robnikov, stebrov, nosilcev, pokrovov, plošč, polic, klopi, stopnic, strešnikov, tlakovcev, korit, skulptur za vrtove in parke (slika A) ter še marsičesa. Beton lahko s posebnimi orodji vrtamo, bru¬ simo, žagamo, klešemo in drobimo. Najprej si oglejmo zgodovino betona. Rimski zidarji so v 2. stol. pr. n. št. v apneno malto mešali vse mogoče pri¬ ročne surovine. Ko je tako nekoč ne¬ kdo uporabil vulkanski pepel, ki ga je bilo okoli mesteca Puteoli (današnji Pozzuoli) pod vulkanom Vezuv po¬ sebno veliko, je opazil, da je takšna malta izjemno imenitno otrdela - in to celo pod vodo. Pulvis puteolanus (prah iz Puteolov) oz. puteolana, kot so ta gradbeni material poimenova¬ li, je mešanica kremena (silicijeve¬ ga dioksida), gline in živega apna, ki je nastala ob izbruhih vulkana. Gradbeniki so seveda hitro spoznali in s pridom začeli izkoriščati dobre last¬ nosti betona. Najimenitnejši ohranje¬ ni primerek rimske betonske gradnje je vsekakor rimski Panteon, svetišče vsem rimskim bogovom, ki so ga zgra¬ dili leta 27. pr. n. št. Žal je s propadom rimskega cesarstva med drugim šlo v pozabo tudi z betonom povezano znanje. Zanimanje za malto, ki bi se lahko strdila tudi pod vodo in je ta ne bi na¬ čela, se je znova pokazalo šele v času industrijske revolucije v Angliji. Sre¬ di 18. stol, je inženir John Smeaton apneno malto z dodano glino, kar da rimskemu podoben cement, uporabil pri gradnji znamenitega eddyston- skega svetilnika. Nad svojo pogrun¬ tavščino je bil tako navdušen, daje o t. i. hidravličnem cementu (tj. cemen¬ tu, ki se strdi tudi pod vodo) napisal celo knjigo. Kmalu je bila skrivnost rim¬ skega cementa znova odkrita in upora¬ ba umetnega kamna za izdelavo cve¬ tličnih korit, klopi, kipov ter podobne betonske okrasne opreme je postala vse bolj priljubljena. Leta 1824je Joseph Aspdin, angleški zi¬ dar iz Leedsa, patentiral recept za pri¬ pravo cementa, iz katerega je izdeloval imeniten nadomestek za kamen, »ce¬ ment boljše kakovosti, ki spominja na portlandski kamen,« kot ga je označil v patentni prijavi. (Kamen z otoka Port¬ land je bil tedaj v Angliji namreč izred¬ no priljubljeno gradivo.) Aspdin je svoj cement dobil tako, daje v peči pri visoki temperaturi žgal apnenec (kalcijev kar¬ bonat ali CaCO 3 ) z glino (ta vsebuje alu- minosilikate) in tako dobil klinker, ki ga je nato zmlel v prah. Danes vemo, da med žganjem v zmesi nastajajo reaktiv¬ ni kalcijevi silikati, ki se z dodajanjem vode vežejo in strdijo. Prednosti novega »portlandskega cementa« pred običajno apneno malto in celo rimskim cemen¬ tom so bile tako očitne, da je znani inže¬ nir Marc Isambard Brunel novost upo¬ rabil pri gradnji predora pod Temzo, ki so ga slovesno odprli leta 1843. Proti koncu 19. stol, je uporaba portland¬ skega cementa začela strmo naraščati 16 april 2010 PRILOGA in danes ga po nekaterih ocenah na sve¬ tu proizvedejo vsaj 800 milijonov ton na leto. Največji slovenski cementarni sta v Anhovem in Trbovljah (slika B). Receptura cementa se od Brunelovih časov ni bistveno spremenila: približno 75 % izhodiščne surovine je še vedno apnenec in preostalih 25 % je glina, ki jo sestavljajo pretežno aluminijevi sili¬ kati, pomemben pa je tudi delež železo¬ vih oksidov in oksidov alkalnih kovin. Zmleto maso pri 1500 °C žgejo v veli¬ kanski rotacijski peči v obliki nekoliko poševno postavljene 150 m dolge in 5 m debele cevi, ki se 20- do 80-krat na uro zavrti okoli svoje osi. Na koncu dobijo cement v obliki finega prahu sivo-zelene barve, ki ga pakirajo v 50-kg vreče (sli¬ ka C) oz. ga v razsuti obliki transporti¬ rajo do velikih silosov. Žal proizvodnja cementa ni najbolj čist postopek, zato cementarne kljub uporabi najsodobnej¬ ših čistilnih naprav še vedno pomenijo precejšnjo obremenitev za okolje. Mešanici cementa, vode in peska oz. gramoza rečemo beton. Razmerje med naštetimi sestavinami določa kakovost oz. mehanske lastnosti strjenega betona. Zelo pomembno je, da so vse sestavine res dobro premešane med seboj. Na tem mestu velja omeniti še to, da obstajajo posebni dodatki za beton, s katerimi je mogoče vplivati na hitrost vezanja in doseči, da se beton strjuje tudi pod vodo ali pri temperaturi precej pod lediščem. Tistih par veder tega gradiva, ki jih doma potrebujemo za, denimo, popra¬ vilo tal v kopalnici, lahko zmešamo »na roke« kar v samokolnici ali s pomočjo električnega mešalnika (slika Č), ki je zaradi svoje praktičnosti in nizke cene dandanes že pri skoraj vsaki hiši. Po¬ vsem nekaj drugega je izdelava teme¬ ljev nebotičnika ali kakega drugega velikega objekta, kjer v kratkem času potrebujemo velikanske količine be¬ tona. Tega zato v montažnih betonar¬ nah največkrat pripravljajo kar na licu mesta ali pa ga s posebno prirejenimi tovornjaki dovažajo iz bližnje večje betonarne. Prvi pripomočki za strojno pripravo betona so bili okorni in ne pre¬ več zmogljivi (slika D), danes pa za na¬ tančno tehtanje in mešanje sestavin v betonarnah skrbi računalnik. Ta glede na zahteve naročnika oz. namembnost objekta ali konstrukcijskega elementa izdela ustrezno mešanico (t. i. marko ali trdnostni razred betona) in na kon¬ cu poskrbi tudi za njeno pretovarjanje, največkrat neposredno v boben tovor¬ njaka za prevoz betona (slika E). Da agregat (pesek, prod oz. gramoz) med prevozom ne bi sedel na dno meša¬ nice, se mora boben na takem vozilu ves čas počasi vrteti. Obstaja več tipov teh vozil (slike P, G, H in I), ki se raz¬ likujejo po velikosti bobna in opremi za prečrpavanja betonske mešanice neposredno na kraj betoniranja, ki je lahko globoko pod nivojem terena ali pa tudi precej visoko nad tlemi (sliki J in K). Brez betona si danes ne moremo za¬ mišljati gradnje nobenega objekta, saj še celo večina lesenih vrtnih lop zaradi večje trdnosti stoji na beton¬ skih ploščah. Le kako bi mogli postavi¬ ti na začetku letošnjega leta slovesno odprti najvišji nebotičnik na svetu, 828 m visoki Burj Kalifa v Dubaju, v katerega so vgradili 330.000 m 3 beto¬ na in 39.000 t jekla? Še neprimerno več betona - kar 28 milijonov m 3 ! -pa so Kitajci v letih 1998-2003pora¬ bili pri gradnji 2335 m dolge in 185 m visoke težnostne pregrade za največjo in najmočnejšo hidroelektrarno na svetu. Imenuje se Tri soteske in za njo je na rekiJangcekjang nastalo 660 km dolgo akumulacijsko jezero s površino 1045 km 2 (slika L.). k kk*k april 2010 17 REPORTAŽA Timovo tekmovanje s papirnatimi letalci Ljubljana^ 6. 3. 2010 TILEN ŠUČUR V začetku marca smo z nestrpnim pričakovanjem dočakali prvo Timovo zimsko tekmovanje s papirnatimi letalci, ki je potekalo v Ljubljani v telovadnici Biotehniškega izobraževalnega centra v stavbi Konservatorija za glasbo in balet. Namen takšnih tekmovanj je predstaviti in približati modelarstvo mlajšim gene- tekmovanja pre¬ vzeli vlogo navija¬ čev in na tribunah vzpodbujali otro¬ ke. Za vsako pa¬ nogo je lahko tek¬ movalec pripravil nov model, lahko racijam, kot tudi vzpodbuditi njihovo ustvarjalnost. Udeležba je bila za prvič kar dobra, saj se je tekmovanja udeleži¬ lo skoraj trideset tekmovalcev. Nekateri, ki so za tekmovanje izvedeli v reviji Tim ali na spletni strani Tehniške založbe Slovenije, so se prijavili že po pošti ali elektronski pošti, kar nekaj pa jih je pri¬ šlo neposredno na tekmovanje. Skladno z razpisnimi pogoji je tekmo¬ vanje potekalo v treh panogah: v trajanju leta, preleteni razdalji in natančnosti pri¬ stajanja v cilj. Udeleženci so tekmovali s preprostimi origamijskimi papirnatimi letalci, ki so jih zložili na samem tekmo¬ vanju iz enega lista papirja formata A4. Pri izdelavi modelov so smeli uporabiti tudi sponke za papir in nekaj lepilnega traku ter si pomagati s škarjami, ni pa bilo dovoljeno ničesar odrezati proč ali dodati kaj papirja. Pri zgibanju so se lahko zgledovali po modelih papirnatih letalc, ki so bili predstavljeni že v pred¬ hodnih številkah Tima, seveda pa so le¬ talca lahko zgibali tudi po lastni domišlji¬ ji in trenutnem navdihu, nekateri pa so celo prišli oboroženi s knjigo. Predvsem najmlajšim so pri izdelavi modela na po¬ pa je vse lete opra¬ vil z istim modelom. Te modele so mo¬ rali tekmovalci prijaviti pred začetkom tekmovanja. V vsaki panogi je imel tekmovalec na voljo tri poskuse, za končno uvrstitev pa se je upošteval seštevek vseh letov oziroma vsota točk v posameznih pano¬ gah. Najprej so se tekmovalci pomerili v trajanju leta modelov, kjer so najboljši dosegali rezultate čez sedem sekund. V tej panogi je bilo ključno, da so bila letal- Nekateri so poskušali doseči večjo razdaljo moč priskočili starši, ki so ob začetku Kar je bilo slabo, je pristalo v košu. tudi tako, da so letalca metali visoko v zrak. (03 Pred začetkom tekmovanja so udeleženci preizkusili svoje modele. Pri zgibanju letalc so na pomoč priskočili tudi starši. 18 april 2010 TIM' V panogi natančnost pristajanja v cilj so morali tekmovalci tako kot v drugih panogah metati letalca stoje. V zadnji panogi so se tekmovalci trudili, da bi njihovo letalce pristalo čim bližje cilju. ca predvidena za jadranje, kar pomeni, da niso smela biti preveč obtežena in so morala imeti kar se da veliko krilno po- Najmlajši tekmovalec še ni dopolnil štiri leta. vršino. Nekaj tekmovalcev je svoj model sestavilo tako, da so ta jadrala v krogu, zaradi česar je bila pot veliko daljša, s tem pa tudi čas jadranja. Po kratkem odmoru se je tekmovanje nadaljevalo z naslednjo panogo, v kateri so si udeleženci prizadevali, da bi njiho¬ vo letalce letelo čim dlje. Nekatera letal¬ ca so poletela tudi dvajset metrov in več, čeprav je bil zalet pri metu letalca pre¬ povedan. Pri zlaganju svojih modelov so se tu tekmovalci znašli na različne nači¬ ne. Večina se jih je odločila za puščičasto obliko modela ter način metanja, ki jim je zagotavljal dolg polet v ravni liniji in kratko drsenje po pristanku. Eden izmed tekmovalcev pa je ubral malce drugačno pot. Enako kot drugi je izbral puščiča¬ sto obliko letalca, model pa je nadgradil tako, da je na nos letala pritrdil veliko število sponk za papir. To je dalo letalcu sorazmerno veliko gibalno količino, po¬ sledica česar je bil sicer nekoliko krajši let, zato pa dolgo drsenje po pristanku, in ker se je pri merjenju upoštevalo me¬ sto, kjer se je letalce ustavilo, je to letalce dosegelo enega izmed najboljših rezulta¬ tov v panogi. Prvi trije v panogi trajanje leta: Nejc Kozjek (2.), Jan Žagar (1.) in Petra Likar (3.) Pa naj še kdo reče, da letalca niso za majhne deklice! TIE.I* april 2010 Zaletje bil pri metu modela prepovedan. 19 MODELARSTVO i°J V zadnji panogi so udeleženci tek¬ movali v natančnosti pristajanja v cilj. Ta panoga je bila sicer podobna prejšnji, od tekmovalca pa je zahtevala večjo natan¬ čnost pri metu modela. Nekateri so se zelo približali postavljenemu cilju, ene¬ mu od tekmovalcev pa je celo uspelo, da je njegovo letalce pristalo natančno v ciljni točki. Ob zaključku zadnje panoge so vsi tekmovalci težko čakali na razglasitev rezultatov in nestrpno pogledovali proti sodniški mizi. Kljub dejstvu, da vsak ne more biti zmagovalec, pa je prav vsak udeleženec dobil diplomo za sodelova¬ nje, najboljši pa so se lahko razveselili tudi praktičnih nagrad, ki sta jih prispe¬ vala Tehniška založba Slovenije in Mibo modeli iz Logatca. Te so dobili tako naj¬ boljši v posamezni panogi, kot tudi naj¬ boljši v skupnem seštevku točk, doseže¬ nih v vseh panogah. Posebna nagrada je bila podeljena tudi najmlajšemu tekmo¬ valcu, ki še ni dopolnil štiri leta. Najboljši v skupnem seštevku tekmovanja: Aljaž Zore (3J, Simon Kociper (1.), Uroš Urankar (2.) Dandanes je zelo pomembno, da ob¬ stajajo tudi takšna tekmovanja, ki navdu¬ šujejo najmlajše in vzpodbujajo njihovo ustvarjalnost ter inovativnost skozi za¬ bavo in zdravo tekmovalnost. Čeprav je bilo to tekmovanje namenjeno pred¬ vsem najmlajšim, pa je bilo očitno, da so se tudi starejši neizmerno zabavali pri sestavljanju svojih modelov, čeprav sami tokrat niso mogli tekmovati. Morda pa kdaj drugič. Trajanje leta: Preletena razdalja: Natančnost pristajanja v cilj: Skupni seštevek: 20 Dirke z avtomobilskimi modeli slot (2. del) VOJKO TRAVNER Kaj potrebujemo za vsako dirko Poleg dirkalnika in RHV (krmilnik hi¬ trosti vožnje) potrebujemo še rezervne dele in pripomočke: rezervni komplet pnevmatik (dve sprednji in dve zadnji), vodilo z drsniki oz. pletenico (vodilo je lahko vsadno ali nasadno, nekatera vo¬ dila so tudi vzmetena), mali križni izvi¬ jač, malo ščetko za čiščenje osi in dolgo kovinsko pinceto. Poleg naštetega lahko dodamo še manjšo tubo sekundnega le¬ pila (slika 1). Vse skupaj najlažje spravi¬ mo v manjšo, lahko priročno torbico na zadrgo, ki je povsem primerna za shra¬ njevanje rezervnih delov in potrebnega orodja (slika 2). RHV Eden od najpomembnejših delov dirke slot je RHV (regulator oz. krmilnik hitrosti vožnje). Na voljo so mehanski z žičnim uporom in drsnikom na njem ali elektronski s krmilno elektroniko v no¬ tranjosti. Pri nas smo se za zdaj omejili april 2010 TIET le na mehanske krmilnike zaradi enostavnega razloga, ker so cenejši in z njimi neposredno upravljamo model, brez poprej¬ šnjih nastavitev (čas pospeševanja, moč zaviranja ...). Zelo pri¬ poročljivi so RHV proizvajalca Parma, ki so kakovostni in ceno¬ vno dostopni. Vozna napetost na stezah, ki so izdelane v merilu 1 : 32, je pri nas po dogovoru 12 V DC (enosmerna napetost), priporočene pa so različne upornosti za različne vrste stez ali različne dirke oz. dirkalnike. Splošna priporočila: - manj zavite steze z več dolgimi ravninami - manjša upor¬ nost, - močnejši pogonski motorji - višja upornost, - višja vozna napetost - manjša upornost. Vrsta dirkalnika: - serijsko izdelani modeli z normalnimi motorji na »hišnih« (krajših) stezah - 35-45 £1, - serijsko izdelani modeli z normalnimi motorji na klubskih (daljših) stezah - 25-35 £1, - modeli z »navitimi« dirkalnimi motorji proizvajalcev Cheetah/Fox, Fly Racing, Slotit... - 15-25 Sl. Nekaj pokazateljev izbire napačnega RHV: - dirkalnik prehitro in nenadzorovano pospeši in je njegova vožnja neritmična - prenizka upornost, - dirkalnik se prepočasi odziva na regulacijo hitrosti - previ¬ soka upornost. Sledimo lahko tudi naslednjim priporočilom: proizvajalci Carrera, Scalextric, SCX, Ninco in še nekateri uporabljajo v svo- BCMSIOI" VAKUUM ■ folije ■ vreče ■ flis ■ tesnilni trakovi... LAMINIRNE SMOLE - MATMX ■ za impregnacijo kompozitov RTM, RI - infuzije, FW, autoclave LOČILa ■ voski ■ silikoni ■ šemi permanentni ločilci STEKLENE TOMffi od 25 g - 2500 g/m 2 polnila - mikrobaloni ■ tix ■ bombaž ■ stekleni prah... MIRNIK TG podjetje za sodobne, napredne materiale. tel.: 00386/01 546 54 14 gsm: 00386/031 418 665 fax.: 01 546 54 15 e-mail: info@mirnik.si www.mirnik.si MODELARSTVO jih kompletih (steza z dvema dirkalnikoma, dvema RHV in na¬ pajalnikom) RHV vrednosti med 55 in 70 £2. To seveda velja za merilo 1 : 32. Priporočila za RHV-priključke na stezo Večina klubov slot v svetu uporablja 4-mm enopolne »ba¬ nanske« vtiče, za vsako žičko torej svoj vtič (dovod do RHV, kr¬ miljena napetost do steze, zavora), nekateri pa tripolne vtiče velikosti 6,4 mm. Na risbi 3 je prikazana vezalna shema RHV (povzeta po priporočilih krmilnikov Parma) s tremi enopolni¬ mi bananskimi vtiči: - prva bela žička - dovod iz usmernika, - druga črna žička - krmiljena napetost do steze, - tretja rdeča žička - zavora. Kakšen je videti kakovosten krmilnik hitrosti vožnje pro¬ izvajalca Parma (ZDA) z upornostjo 35 £2 in tripolnim vtičem (imenovanim tudi stereo vtič), vidimo na sliki 4. Terminologija slot Vsi izrazi in kratice pri tekmovanjih slot imajo svoj pomen in so v tabeli tudi podrobneje razloženi. mi' april 2010 29 MODELARSTVO Meda sioki rncidsiarsrva (6. del) Oprema in priprava na letenje SAŠO BABIČ V prejšnjih prispevkih smo si ogledali nekaj osnovnih stvari, ki bi jih moral po¬ znati vsak modelar graditelj. Sprehodili smo se prek najpogosteje uporabljenih osnovnih gradiv, orodij in preprostih tehnik obdelave omenjenih gradiv, splo¬ šnih napotkov pri sestavljanju, vgradnje RV-komponent in prekrivanja modelov. Preden serijo prispevkov zaključimo z načrtom in opisom gradnje in letenja za¬ četniškega modela, gnanega z elektromo¬ torjem, naredimo še hiter pregled opre¬ me, ki jo poleg modela potrebujemo za letenje. Potrebna oprema Za krmiljenje RV-modela seveda po¬ trebujemo napravo za radijsko vodenje. Izbira v modelarskih trgovinah je pestra, seveda pa je odvisna predvsem od na¬ mena uporabe. Danes imajo že skoraj vsi oddajniki vsaj osnovni nabor program¬ skih funkcij, s katerimi lažje nastavimo model. Zelo zaželene funkcije, brez ka¬ terih si sodobnega RV-oddajnika ne mo¬ remo predstavljati, so obračanje smeri zasuka servomehanizmov, nastavljanje izhodiščne lege ter omejevanje oziro¬ ma nastavitev dolžine hoda v poljubno smer. Oddajnik naj podpira tudi vsaj ne¬ kaj osnovnih mešalnikov, s katerimi je model bolj ubogljiv, recimo, nagib smeri in metuljčka (»butterfly«), ki nam pose¬ bno prav pride pri pristajanju z jadral¬ nim modelom na pobočju. Naprave delujejo na različnih frek¬ venčnih področjih. Frekvenčni pas 35 MHz je rezerviran samo za letalske modele. Slabost klasičnega oddajnika in sprejemnika z moduliranim signalom FM je precejšnja dovzetnost za motnje, tako da, če na istem kanalu in oddajnik vklopi še kdo drug, so posledice »dvoj¬ nega vodenja« za model lahko usodne. Pri sodobnih oddajnikih in sprejemni¬ kih 2,4 GHz se kaj takega skoraj ne more zgoditi. Kodiranje, oddaja in sprejemanje ter dekodiranje signala so popolnoma digitalni, možnost motenj je minimalna, bojazni, da bi nam kdo s svojim oddajni¬ kom preglasil oddajo našega oddajnika, pa ni. Velika prednost so tudi izredno majhne in kratke antene tako na oddaj¬ niku, še posebno pa na sprejemniku, kar Krmiljenja svojega modela si ne moremo predstavljati brez primerne RV-naprave. Iz¬ bira je zelo široka, vsekakor pa za natančno in udobno vodenje priporočam pult s križ¬ nimi pasovi. Za transport in shranjevanje uporabimo ustrezen aluminijast kovček. nam zelo olajša montažo sprejemnika v trup modela. V glavnem obstajata dva različna na¬ čina vodenja modelov. Prvi, ki omogo¬ ča udobno letenje, je vodenje modelov z oddajnikom, ki ga imamo vpetega v ustrezen pult, pult pa obešen na križnih pasovih, ki jih imamo pripete okrog tele¬ sa. Krmilne ročice oddajnika premika¬ mo s palcem in kazalcem, kar nam omo¬ goča zelo natančne premike. Oddajniki tega tipa so načeloma nekoliko večje izvedbe s preglednim prikazovalnikom in enostavno dostopnimi stikali. Drugi tip oddajnika, t. i. »budilka«, pa je bolj priljubljen med piloti manjših modelov in modelov za t. i. 3D-letenje. Oddajnik omenjene izvedbe ima modelar pilot obešen na paščku okrog vratu, drži ga z obema rokama, krmilne ročice pa vodi samo s palci. Gre sicer za stvar okusa, a vseeno bi za sproščeno letenje, ki traja dalj časa, posebno za treninge akrobat¬ skega letenja, za pobočno jadranje ali aerovleko, priporočal oddajnik, ki ga lahko namestimo v pult, pripet na križne pasove. Nekaj o pogonih in pogonskih akumulatorjih Brezkrtačni pogonski sklopi so v mo¬ delarstvu naredili pravo malo revoluci¬ jo. V primerjavi z brezkrtačnimi motorji so klasični krtačniki s svojo velikostjo in glede na nazivno moč in precej večjo maso pravi dinozavri. Še pred nekaj leti smo vzpenjanje modela pod kotom 15° označili kot solidno, danes pa modelarji s t. i. »hotliner« modeli merijo vzpenja¬ nje svojih modelov v desetinah metrov na sekundo. Pri manjših modelih imajo krmilniki vrtljajev tudi t. i. BEC. To je priključek za napajanje sprejemnika ne¬ posredno iz pogonskega akumulatorja. Kjer pa pri pogonu naletimo na večje to¬ kove, so krmilniki namenjeni izključno samo napajanju in poganjanju elektro¬ motorja, zato moramo dodatno poskr¬ beti za ustrezno napajanje sprejemnika. Pri tem si pozorno oglejmo tehnične po¬ datke o sprejemniku. Nekatere lahko na¬ pajamo s paketom, sestavljenim iz petih členov Ni-MH, ki ima nazivno napetost 6,0 V, a ima lahko tak sveže napolnjen paket napetost krepko čez 7,0 V. Do¬ datni peti člen opazno zmanjša hitrosti pomika servomehanizmov in doda peti¬ no navora. Enako napetost dosežemo s paketom, ki je sestavljen iz dveh členov Li-po. Če nas skrbi previsoka napetost na sprejemniku in možnost njegove po¬ škodbe, uporabimo krmilnik napetosti, ki ga priključimo med akumulatorje za napajanje in sprejemnik. Ta bo po¬ skrbel, da bo napetost stabilizirana na prednastavljeno vrednost, in tako pre- Glede na to, da se sodobno letalsko RV-mo- delarstvo osredotoča predvsem na električno gnane modele, potrebujemo tudi polnilnik. Na sliki je starejša izvedenka polnilnika, ki za nezahtevnega modelarja popolnoma za¬ došča. Pazimo le, da polnilnik »zna« polniti vse naše tipe baterij. Zadnjih nekaj let priljub¬ ljeni pogonski akumula¬ torji družine Li-xx potre¬ bujejo posebno nego.To pomeni polnjenje v po¬ vezavi z balanserjem, ki med polnjenjem in praz¬ njenjem skrbi za isto na¬ petost posameznih celic. Nekateri polnilniki ima¬ jo balanser že vgrajen, pri drugih ga je treba dokupiti. Ne pozabimo na ustrezen adapterski kabel med akumula¬ torjem in balanserjem, za katerega obstaja več različnih tipov priklju¬ čkov. 30 april 2010 'TEE.T 8 MODELARSTVO Celoten sodoben električni pogon je lahek in zelo močan. Brezkrtačni motorji so s svojim na¬ vorom in močjo naredili pravo malo modelarsko revolucijo, k zmanjšanju mase modelov pa so svoje dodale še nove generacije akumulatorjev družine Li-xx. Najbolj razširjeni so akumu- kaj pošteno narobe. Vsekakor pa taki akumulatorski paketi potrebujejo za pol¬ njenje t. i. balanser, ki skrbi, da imajo vse celice med polnjenjem ali praznjenjem enako napetost. Poleg tega, da akumulatorske pakete označujemo po njihovi nazivni napeto¬ sti, je tu pomembna tudi njihova zmo¬ žnost proizvajanja toka. To označimo na primer z 20C, kar pomeni, da je tak pa¬ ket pogonskih akumulatorjev sposoben oddati tok, enak dvajsetkratniku nazivne kapacitete. Tako je paket Li-po 20C naziv¬ ne kapacitete 2350 mAh zmožen oddati tok jPl A. Na to oznako pazimo, kadar iz¬ biramo pogon našega modela in krmil¬ nik zanj. Če pogonski paket ni zmožen toka, ki ga prek krmilnika zahteva po¬ gonski sklop, se bo ta pregrel in ga bomo tako najverjetneje uničili. Močnejši kot je tokovno pogonski paket, hitreje in z več¬ jim tokom ga bomo lahko tudi polnili. latorji Li-po. prečil možnost okvare spre¬ jemnika. Naj omenimo še po¬ gonske akumulatorje. Členi Ni-Cd so zaradi strupenega kadmija in izrazitega spo¬ minskega učinka že skoraj zgodovina, v uporabi so samo še kakovostni visokotokovni členi tehnologije Ni-MH in členi na osnovi litija; družino teh akumulatorjev največkrat označimo z Li-xx (xx nado¬ mestimo z ustreznimi ozna¬ kami). Najbolj razširjeni po¬ pularno imenovani »lipci« so vrste Li-po in Li-Fe. Pogonski akumulatorji Li-po zahtevajo skrbnejše rokovanje kot tisti, sestavljeni iz, recimo, členov Ni-MH. Členi so mehansko zelo občutljivi, obstaja celo možnost samovžiga med pol¬ njenjem, a za to mora biti res Pri električno gnanih modelih zmeraj pazimo, da notranje RV-kom- ponente modela vključno z vsemi komponentami pogona namesti¬ mo tako, da za ustrezen položaj težišča modela ni treba dodatno obteževati. Seveda je pomemben tudi dostop v notranjost modela, da lahko zamenjamo pogonske akumulatorje. Na kratko o polnilnikih Da pa lahko tako oddajnik kot pogonske akumulatorje in paket za napajanje spre¬ jemnika servomehanizmov uporabljamo, moramo vse akumulatorje tudi napol¬ niti in poskrbeti za njihovo dobro kondicijo. Pri izbiri ustreznega polnilnika pa¬ zimo predvsem na njegovo želeno delovno napetost. Nekateri omogočajo napaja¬ nje prek omrežne napetosti 240 V, a jih ne moremo upo¬ rabiti na terenu na avtomo¬ bilski napeljavi, ki ima na¬ petost 12 V. Polnilnike, ki se napajajo z napetostjo 12 V, lahko priklopimo neposred¬ no na avtomobilski akumu¬ lator ali pa prek pomožne vti¬ čnice v prtljažniku (če jo avto seveda ima). V tem primeru pred polnjenjem akumula- Tudi v trupu jadralnega modela brez pogona se držimo istega pristo¬ pa za uravnoteženje, vendar tu brez svinca v nosu običajno ne gre. Kljub temu pazimo, daje notranjost urejena, pregledna in da imamo neomejen dostop do vseh vgrajenih komponent. TIM april 2010 Modeli, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanje, so že precej redki. Število komponent je tu večje, večji model pa zahteva več servo¬ mehanizmov in njihovih povezav, ki morajo biti še posebno skrbno izvedene. 31 MODELARSTVO torjev pogledamo, kakšen tok lahko iz akumulatorja črpamo prek vtičnice; da ne bi prišlo do njene preobremenitve. Vse več pa je polnilnikov, ki omogoča¬ jo priklop in delo pri obeh napetostih, 12 V in 240 V. Prednost takega polnilni¬ ka je, da ga brez posebnih napajalnikov in priključkov uporabljamo tako v delav¬ nici kot na terenu. Velika večina polnilnikov je digital¬ nih, mikroprocesorsko krmiljenih z vsaj dvovrstičnimi LCD-prikazovalniki. S pro¬ gramskimi tipkami nastavimo osnovne parametre za polnjenje ali praznjenje želenega akumulatorskega paketa ali pa polnilniku prepustimo vse, da prazni ali polni v samodejnem načinu delovanja. Pri nakupu bodimo pozorni predvsem na uporabnost polnilnika, torej prepro¬ stost in dostopnost posameznih funkcij, in tudi, da so polnilniku priložena jasna in izčrpna navodila. Ena izmed zelo upo¬ rabnih funkcij, ki je žal ne podpirajo vsi polnilniki, je »cikliranje«. V tem načinu delovanja polnilnik programirano, koli¬ kokrat naj kako polni in prazni akumu¬ latorski paket, s čimer tega pripravimo na uporabo (formatiramo) ali pa pred sezono osvežimo in ga tako pripravimo na visoke tokovne obremenitve. Akumulatorski paketi družine Li-xx potrebujejo za polnjenje in praznjenje balanser, ki skrbi, da imajo vse celice med polnjenjem ali praznjenjem ena¬ ko napetost. Nekateri polnilniki imajo balanser že vgrajen, pri drugih pa ga je treba še dokupiti. Ne pozabimo na ustre¬ zen adapterski kabel med akumulator¬ jem in balanserjem; obstaja namreč več različnih tipov priključkov na akumula¬ torskih paketih za balanser. Ne glede na to, kateri kos opreme potrebujemo, najsi bodo to RV-naprava, servomehanizmi, pogonske komponen¬ te ali polnilna oprema, vedno bomo v modelarski trgovini dobili ustrezen na¬ svet. Če smo za nakup v dvomih oziroma imamo kakšno tehnično vprašanje, ne bo nič narobe, če trgovca povprašamo o tem in onem. Končna montaža Ob vgradnji vseh komponent modela v trup in krila smo pozorni na to, da je Modele največkrat poškodujemo pri trans¬ portu, sestavljanju in upravljanju z njimi na tleh. Poškodbe, ki so sicer zgolj lepotne narave (pri klasično grajenem modelu, pre¬ kritem s folijo, to pomeni hitro popravilo folije), lahko preprečimo z ustrezno izdela¬ nimi zaščitnimi vrečami za posamezne dele modela. montaža izvedena tehnično brezhibno, mehanske povezave izvedene kakovostno in brez zračnosti, električne povezave pa pregledne in dobro zaščitene. Pri izdelavi električnih povezav pazimo na ustrezno dolžino kablov ter kakovostno izvedene in s »termoskrčko« primerno zaščitene spajkane spoje. Kot primer si lahko ogle¬ date slike notranjosti trupa akrobatskega jadralnega modela swift, električno gna¬ nega modela fournier RF4, izdelanega po Timovem načrtu, in akrobatski trenažni model superstar. V slednjem je opreme nekaj več, a je kljub temu notranjost mo¬ dela urejena. Vse je lepo na svojem me¬ stu. Le ob skrbnem sestavljanju in izved¬ bi vseh napeljav bodo poznejši servisni posegi v naš model enostavni. Transport modela Velika večina poškodb na modelih se zgodi izključno med transportom modelov ali njegovih sestavnih delov, sestavljanjem modela na tleh in njego¬ vim rokovanjem. Pri skoraj izgotovljenih sestavljankah (ARF) višjega cenovnega razreda po navadi dobimo zaščitne vre¬ če za krila in repne površine že prilože¬ ne, pri samogradnih modelih pa jih je treba še izdelati. V ta namen lahko kupi¬ mo posebno srebrno folijo, ki ima na no¬ tranji strani mehurčkasto oblazinjenje z zračnimi žepki, ali pa vreče sešijemo iz ustrezno pe¬ nasto podložene tkanine. Ne glede na to, ali imamo zaščitne vreče za model ali ne, bo¬ dimo pri rokova¬ nju z njim zelo po¬ zorni. V avtu naj bodo deli modela vedno ustrezno pritrjeni in zašči¬ teni, le tako bodo ob nepredvidenih situacijah na cesti ostali nepoškodo- Fokker DVII, električno gnana maketa (Bogdan Makuc) vani. Letenje Pred letenjem vedno preverimo, ali na modelu deluje vse tako, kot mora. Pre¬ verimo, ali se krmila modela poravnajo v svoje izhodiščne lege in odklanjajo v prave smeri, skratka, ali smo izbrali pra¬ vi program za model, s katerim namera¬ vamo leteti. Ugotovimo, ali so pogonski akumulatorji in akumulatorji sprejemni¬ ka sveže napolnjeni oziroma ali je v njih dovolj energije z rezervo za naslednji po¬ let. Prepričajmo se, ali je težišče modela na svojem mestu in ali smo pokrov ka¬ bine modela in ostale lopute za dostop v trup dobro zaprli ter pritrdili na svoja mesta. Pri letenju s klasičnimi naprava¬ mi na frekvenčnem območju 35 MHz in 40 MHz pred vklopom svojega oddajnika vedno preverimo, na katerih kanalih svo¬ je modele upravljajo drugi modelarji in jih tudi obvestimo o svojem kanalu. Na enemu kanalu se lahko krmili samo en model naenkrat, če isti kanal uporablja še kdo drug, se dogovorimo o vrstnem redu in trajanju letenja z modelom. Jadralni model kanja, načrt je bil objavljen v reviji Tim (avtor Sašo Babič). V zraku med letenjem upoštevamo nekaj preprostih, a zelo učinkovitih pra¬ vil. Pazimo, da letimo stran od občinstva, nikakor si ne privoščimo letenja nad ljudmi in lastnino. Ko smo na robu mo¬ delarske steze, vzletamo in pristajamo v veter, saj nam ta pomaga pri navideznem zniževanju hitrosti modela. Med lete¬ njem se ne premikamo in ne sučemo, z modelom ne letimo za seboj. Če je v zra¬ ku več modelov, nikoli ne prekinjamo vidnega stika s svojim modelom. Padcev modelov, ko je nekdo poskušal upravlja¬ ti drug model, sploh ni tako malo. Da pa ob morebitni poškodbi tuje lastnine ob padcu našega modela škode ne krijemo iz lastnega žepa, je dobrodošlo tudi zava¬ rovanje proti tretji osebi. Tako zavarova¬ nje lahko na našo prošnjo sklene skoraj vsak zavarovalni agent, letna premija pa je nekaj deset evrov. Na nekaterih mo¬ delarskih letališčih in prireditvah brez ustreznega zavarovanja sploh ne more¬ mo sodelovati! V naslednji številki revije bomo po navodilih skupaj začeli graditi začetniški elektromotorni model, načrt v prilogi pa bomo za hitrejše in izkušenejše gradite¬ lje objavili v celoti. 32 april 2010 -mr MODELARSTVO AKUMULATOR LRP VTEC LI-FE-PO RX 2000 mAh, 6,6 V Akumulator LRP VTEC Li-Fe-po RX 2000 mAh, 6,6 V za napajanje sprejem¬ nika in servomehanizmov v modelu ne potrebuje nobenega regulatorja napeto¬ sti. Od paketov Li-po se loči po tem, da je odpornejši proti prevelikemu praznje¬ nju, prav tako pa ima precej daljšo živ¬ ljenjsko dobo. Paket nadomešča komplet štirih standardnih akumulatorjev AA ali »hump« paket 2/3 A in tehta 90 g. Pri nominalni napetosti 6,6 V ni treba uporabljati zunanjega regulatorja na¬ petosti (linearni regulator ali UBEC). Priklopite ga neposredno na sprejem¬ nik. Za polnjenje potrebujete polnilnik, ki podpira akumulatorje Li-Fe (npr. sig¬ ma II EQ). Cena akumulatorja je 34,90 EUR. VTEC AA 3000 mAh NI-MH ULTRA VTEC AA 3000 mAh Ni-MH ultra, naj¬ novejši LRP-jevi akumulatorji Ni-MH ve¬ likosti AA, se ponašajo s kapaciteto kar 3000 mAh. Zato so idealna izbira za vse oddajnike, igrače in elektronske napra¬ ve, ki za napajanje uporabljajo akumula¬ torje velikosti mignon. Cena za kos je 3,70 EUR. Mantua Model, d. o. o., C. Andreja Bitenca 36, 1210 Ljubljana - Šentvid, tel.: 01/512 03 20, e-pošta: info@mantua-model.si, www.mantua-model.si 8 april 2010 FUTABA R61O6HFC 2,4 GHz Novi Futabin sprejemnik R6106HFC 2,4 GHz odlikujeta dve koaksialni an¬ teni, s katerima sprejemnik deluje tudi v ogljikovih in z ogljikom okrepljenih ELSV trupih modelov. Učinkovit doseg je 300 m, zato je primeren za uporabo v zaprtih prostorih in na manjših igriščih ali parkih. Posebnost sprejemnika je orientacija kablov za priklop servomeha¬ nizmov, ki so ležeči. Sprejemnik je zdru¬ žljiv z vsakim Futabinim FASST oddaj¬ nikom: 6EXFASST, 7C FASST, sistemom TM7/TM8/TM10 in 10CG FASST. Tehnični podatki: šestkanalni sprejem¬ nik z dosegom 300 m, nazivna napetost od 3,3 do 8,5 V, zunanje mere 21,7 x 38,8 x 12,3 mm, masa 7,1 g. Cena sprejemnika je 57,90 EUR. BRUCKMANN JAK 55 E 1,4 m Po dolgem času je končno na voljo težko pričakovanijak55 GernotaBruckmanna. S podobnim modelom fant navdušuje na modelarskih mitingih po vsem svetu, sestavljanka v izvedbi ARF pa omogoča, da imate tudi sami svoj vrhunski elektri¬ čno gnani akrobatski model za prosti in 3D-način letenja. Konstrukcija modela seveda dopušča tudi natančno letenje in trening figur F3A. Model je v celoti izdelan v kombinaciji izbranega lesa, balze in vezane plošče, konstrukcija pa je prekrita s folijo ora- cover. Zaradi lažjega transporta je krilo deljivo. Vsi sestavni in drobni deli so vi¬ sokokakovostni - podvozje je aluminija¬ sto, pokrov motorja in copatki pa so iz lakiranega ELSV. Odstranljiva velika zasteklitev kabine omogoča enostaven dostop v notranjost trupa za menjavo akumulatorjev. Da bi bilo sestavljanje še enostavnejše, je mo¬ delu priložen ilustriran priročnik. Model je krmiljen po nagibu, višini, sme¬ ri in plinu. Tehnični podatki: razpetina kril 1,4 m, dolžina 1,38 m, masa modela pripravljenega na let okoli 2000 g, kril¬ na površina 35 dm 2 . V kompletu dobite sestavljen model, drobni pribor in sli¬ kovno bogata navodila za sestavljanje. Model je na voljo samo v rdeče-modri kombinaciji. Cena je 229,00 EUR. Mibo modeli, d. o. o., Tržaška 87b, 1370 Logatec, tel.: 01/759 01 00, 041/669 111, e-pošta: shop@mibomodeli.si http://shop.mibomodeli.si »DŽURICA« Marca je na trg pod blagovno znamko MoKo prispel model dizelsko električne lokomotive SŽ 642-199 v merilu 1 : 87 (HO). Podvozje modela je kovinsko, prav tako tudi odbijači, zaščitna ograja spre¬ daj in zadaj, pokrovi in zaščitna mreža ventilatorja, ogledala, kavlji in prijemala ter stopnice. Model poganja petpolni elektromotor z vztrajnikom in prenaša vrtenje prek kar- dana na oba podstavna vozička, v katerih so zobniki s kovinskimi osmi ter kolesni sklopi v sintranih ležajih. Pogon ima na vse štiri osi. Temno siva kolesa so sintra- na, na dveh notranjih kolesih (križno) pa so gumijasti torni obročki. V notranjosti je električno vezje z osem- polno vtičnico NEM za navaden ali zvo¬ čni dekoder ter prostor, pripravljen za zvočnik. Za žaromete ima belo-rdeče LED-diode, ki se vklopijo odvisno od smeri vožnje. Okvir podstavnega vozička ima vgraje- nekovinske vzmeti in kulisno vodenje kavlja s snemljivim priključkom NEM 362, če je model v vitrini. Obstaja mo¬ žnost vgradnje drsnika za sistem AC. Cena lokomotive v Trgovini Kovač je 169,00 EUR. Trgovina Kovač, Vir, Litijska 1, 1230 Domžale, tel.: 01/729 51 24, info@moko.si, www.moko.si 33 £_J FOTOGRAFIJA Digitalna fotografija (6. del) Trije triki MIHA ZOREC Digitalni zapis fotografij omogoča skoraj neomejene možnosti spreminja¬ nja in obdelave. Potrebujemo le dovolj zmogljivo programsko opremo, nekaj znanja in čim več domišljije. 1. Spreminjanje barv Slika 1. Slika 2. Spreminjanje barv določenim ele¬ mentom fotografij je bilo v času klasične (filmske) fotografije praktično nemogo¬ če, saj so bili tehnološki postopki tako zapleteni, da so amaterji o njih lahko le sanjali. V digitalnem svetu pa je to never¬ jetno preprosto opravilo. Da je res tako, si oglejmo na primeru pretvorbe rdeče¬ ga hrošča v modrega. V programu za obdelovanje slik od¬ premo orodje Odtenek/Nasičenje (Hue/ Saturation), ki je v GIMP-u v meniju Bar¬ ve v Photoshopu pa v meniju Image>Ad- justments. Ker bomo v našem primeru spreminjali rdečo v neko drugo barvo, v okencu orodja izberemo R (Red - rde- Slika 3- 34 Slika 4. ča). S tem omejimo spreminjanje barv le na rdeče odtenke, vse druge barve pa ostanejo nespremenjene. Nato drsnik Odtenek (Hue) premaknemo v stran in opazujemo, kako se spreminja barva. Ko smo z novo barvo zadovoljni, pritis¬ nemo na gumb OK in opravilo je kon¬ čano. 2. Odstranjevanje motečih elementov Pogosto na fotografije ujamemo tudi različne moteče elemente, kot so elek¬ trične in telefonske žice, različni ma¬ deži, zvedavi turisti ob motivu ... Če se tem elementom ne moremo izogniti na samem terenu, fotografije posnamemo in jih odstranimo programsko. Oglejmo si tipičen primer - pogled na štanjelski cerkveni zvonik režeta dva debela kabla. Čeprav bi morda pomislili, da bo njuna odstranitev zelo zahtevna, še zdaleč ni tako. Večina zmogljivejših programov (GIMP, Photoshop ...) ima orodje za kloniranje. To orodje uporabljamo kot čopič, s katerim pa ne nanašamo bar- Slika 5. Slika 6. ve, temveč kopiramo piksle z izbranega predela slike na drugega. V orodjarni kliknemo na štampiljki podobno ikono, nato pa pritisnemo in držimo tipko CTRL ter z miško kliknemo na mesto, od koder bomo kopirali piksle. Pri tem se miška spremeni v dva kroga. Krog z križcem prikazuje točko vzorče- □ G P s d Ž a / £ A * • > zi' > IB M A — n / j a x a. & ■ j & < M M ."J Krivulj« sn M«rto (*) bn«*f tvRojnm Q tOfllrithmic *■’ 0 Vzorfir Slika 7. nja, drugi krog pa ciljno mesto. Zdaj s preprostim barvanjem začnemo prekri¬ vati moteče elemente, pri čemer pa je dobro mesto vzorčenja spremeniti, da je prekrito mesto videti čim bolj naravno. Slika 8. april 2010 TEEE* 3. Digitalna bliskovka Pri fotografiranju proti svetlobi se po¬ gosto zgodi, da motiv v ospredju posta¬ ne popolnoma temen. Obilica svetlobe namreč avtomatiko fotoaparata zavede v popolno podosvetlitev motiva. Včasih ta učinek s pridom izkoristimo za ustvar¬ janje silhuet, pogosto pa posnetke razo- Slika 9. čarani zavržemo, saj so vse podrobnosti motiva izgubljene v globokih temnih to¬ nih. Čeprav so taki posnetki videti brez¬ upni, se jih običajno da rešiti na več na¬ činov. Eno od najuspešnejših orodij za ta namen je orodje Krivulje (Curves), ki pa ga imajo le boljši programi. V GIMP-u ga najdemo v meniju Barve, v Photoshopu pa v meniju Image>Adjustments. Slika 11. Okno orodja Krivulje je videti zelo preprosto. V mrežastem okencu sivkasti graf prikazuje razporeditev tonov, diago¬ nalna črta čezenj pa začetno ravnotežno lego. Na to črto lahko s kliki z miško do¬ dajamo točke, ki jih nato poljubno premi¬ kamo in črto preoblikujemo v krivuljo, s čimer vplivamo na moč posameznih ton¬ skih vrednosti. Obdelovanje slike je najbolje začeti s postavitvijo sredinske točke na sredino izhodiščne črte (slika 12). Ker v našem primeru na fotografiji primanjkuje sred¬ njih temnih tonov (levi del diagrama), zelo temnih tonov pa je dovolj (glej sli¬ ko 13), dodamo novo točko na sredini levega dela črte in jo povlečemo nav¬ zgor (slika 14). S tem »odpremo« svetle tone, in če fotografija le ni pretemna, se prikažejo podrobnosti podosvetlenega motiva (slika 15). Slika 14. Slika je v trenutni fazi videti že veliko bolje kot prej, moti le moreče sivkasti podton celotne slike in temačno nebo v ozadju. Zato se lotimo svetlih tonov. Da ne bi prišlo do preosvetlitve naj- FOTOGRAFIJA Slika 15. svetlejših predelov slike, skrajno desno točko pustimo pri miru in na sredini levega dela črte dodamo novo točko (slika 16). Če to točko potisnemo na¬ vzgor, svetli toni v trenutku oživijo (sli¬ ka 17) in obdelava slike je v grobem končana. Zdaj je treba poskrbeti le še za tonsko ravnotežje celotne slike. To naj¬ prej poskušamo doseči s premikanjem vseh treh točk, če pa to ni dovolj, doda¬ mo še nekaj vmesnih točk. Slika 17. Povezave do številnih trikov z razli¬ čnih področij obdelave digitalnih foto¬ grafij lahko najdete na slovenski (neko¬ mercialni) spletni strani brezplačnega programa GIMP: www.gimp.si. TIKh 8 april 2010 35 ELEKTRONIKA Digitalno tipalo JERNEJ BOHM ne moremo izmeriti, ker je tako skro¬ men. Elektronsko stikalo torej funkcio¬ nalno popolnoma nadomešča mehansko stikalo. Tipalo sicer vključimo s tipko Til. Ta prek upora R6 priključi bazo Tl prakti¬ čno na potencial sponke GND (+0,7 V, če smo bolj natančni), kar popolnoma izkr- mili tranzistor Tl (ga odpre). S tem dobi napajanje mikrokrmilnik U1, ki takoj po zagonu programske opreme (<100 ms) poskrbi, da se na priključku Ul/7 poja- Postavlja se vprašanje, kako upraviči¬ ti tukaj opisani merilni pripomoček, saj lahko že najcenejši univerzalni instru¬ ment, ki ga premore skoraj vsak med nami, uporabimo pri testiranju in pre¬ verjanju delovanja digitalne elektroni¬ ke, marsikatera domača delavnica pa je opremljena tudi z osciloskopom ali celo logičnim analizatorjem. Gre za razmero¬ ma enostavno tipalo in prav enostavnost ter prenosljivost se kažeta kot odločujo¬ ča aduta. Verjamem, da je pri bralcih, ki se bodo lotili izdelave, pomembno tudi domače znanje oziroma izdelek iz doma¬ če delavnice, pa ne samo to. Uporaba mi- krokrmilnika da slutiti preseganje funk¬ cij, ki jih lahko uresničimo s klasičnimi vezji (čipi) v še sprejemljivem obsegu. Še pred dobrim desetletjem je velik del digitalne elektronike za delovanje potreboval 5-V napajanje. Novejša inte¬ grirana vezja z vgrajenimi mikrokrmil- niki delujejo celo pri 3,3 V in še manj. Osnovni element digitalne elektronike je bit, ki ima le dve (logični) stanji "0" in "1". Če ju prevedemo v električno na¬ petost, sta to 0 V in 5 V (oziroma 0 V in 3,3 V), vrednosti, ki ju zlahka odčitamo na skali voltmetra. Za spremljanje bitne¬ ga stanja nameravamo uporabiti nekoli¬ ko eksotično, a nadvse preprosto vezje s svetilno diodo. Ta bo v enem primeru svetila ("1"), v drugem pa ne. Pogosto se vrednost bitov neprestano spreminja. Če se stanje ne spreminja prehitro, bo merilna LED-dioda utripala. Vse tri mo¬ žnosti ponujajo kar uporabno jasno in¬ formacijo pri testiranju enostavnih vezij. Preprosta, a po svoje privlačna testirna naprava ni niti draga, kar je še en argu¬ ment več za digitalno tipalo s svetlobno diodo. Elektronska shema Za to, da uspešno uporabimo sve¬ tilno diodo, potrebujemo le primeren predupor, vendar tak stik za testiranje digitalnih vezij ni preveč uporaben, ker praviloma preobremeni merilno točko. LED-dioda namreč zahteva približno 10 mA delovnega toka. Če posežemo po »boljših«, zadostuje že 1 do 2 mA, kar še vedno ni tako malo, da bi tak merilnik ne zaslovel po preveliki lastni rabi. Če ne že¬ limo opazovanca zaznavno tokovno obre¬ meniti, saj prav to lahko celo povzroči ne¬ uporabno meritev, moramo poskrbeti za lastno napajanje merilnega instrumenta, v našem primeru za baterijo BI, in tedaj tudi za dovolj veliko vhodno upornost me¬ rilnika. Izbrana litijeva baterija zadostuje za vsaj stourno delovanje tipala (CR 2032 ima po podatkih enega od proizvajalcev kapaciteto 230 mAh), kar ni posebno ve¬ liko, še zlasti, če smo bolj pozabljive sor¬ te. Merilnika po uporabi torej ne smemo pozabiti izključiti. A ne gre se zanašati na skrbnost pri delu, saj bomo digitalno tipa¬ lo prej ali slej pozabili izključiti in po vsej verjetnosti bomo tedaj prisiljeni zamenja¬ ti izčrpano baterijo. Da bi kolikor se le da povečali avtonomnost (čas delovanja) na¬ črtovane naprave, se mora tipalo po do¬ ločenem času neuporabe samo izključiti. Vezje, ki omogoča skoraj popoln izklop in seveda tudi vklop, najdemo v strokov¬ ni literaturi predvsem v hobijskih revijah Pogled na tiskano vezje s strani komponent. Pri prototipni izvedbi je še nekaj »klasike«: mikrokrmilnik zaradi enostavnejšega pro¬ gramiranja, LED-diodi pa zaradi boljše za¬ znavnosti odčitka. ter knjigah s podobno vsebino. Iščemo la¬ hko tudi na spletu. Za zahtevano vklopno- izklopno vezje, ki ga predstavljata tranzi¬ storja Tl in T2 s pripadajočimi upori, sem uporabil kar shemo iz nekega projekta iz moje prve knjige. Vezje je tako učinkovi¬ to, da najcenejša alkalna baterija vzdrži dve leti pri nekajminutni dnevni obreme¬ nitvi. vi praktična napajalna napetost (+3,3 V) oziroma napetost, ki ustreza logičnemu stanju "1". S tem se odpre tudi tranzistor T2, zaradi R3 v njegovem kolektorskem tokokrogu pa ostane Tl odprt tudi po tem, ko tipko Til že spustimo. Tipke pa ne uporabljamo samo za vklop, temveč tudi za izbiro načina delo¬ vanja tipala. Z njo namreč odpiramo in zapiramo tudi tranzistor T3- Impulzacijo v kolektorju T3, kot lahko razberemo iz sheme, prenašamo na vhod Ul/5, med¬ tem ko uporaba tipke v nadaljevanju prav nič ne vpliva na Tl, saj ta ostaja od¬ prt zaradi malo prej omenjene naveze R3-T2-U1. Takoj po vklopu merilna sonda pra¬ vilno sledi signalu SIG. Vhod Ul/7 je v stanju visoke impedance, kar lahko zelo nazorno preverimo s »prstom«: obe LED- diodi bosta »ponoreli« zaradi električne¬ ga smoga bližnjih električnih napeljav, ki ga lovi telo uporabnika tipala, njegov prst pa posreduje čipu Ul. Vendar takoj, ko začnemo digitalno tipalo uporablja¬ ti skladno z namenom, se svetilni diodi prižigata in ugašata glede na vrednost signala (SIG). Odprt vhod v stanju visoke impedan¬ ce oziroma opisano vedenje tipala uteg¬ ne biti tu in tam precej moteče. Da bi se temu izognili, merilni vhod tedaj opre¬ mimo z uporom pull-up. V stroki tako v angleški terminologiji imenujemo skro¬ men upor med vhodom in napajalnim priključkom (Ul/1). Za PlC-mikrokr- milnike ima ta upornost vrednost okoli 20 kil. Njegov pomen dobro poznajo ti¬ sti, ki so se že srečali z digitalnimi vezji. Spremembam na Ul/6, kot jih nare¬ kuje tipka Til, sledi program čipa Ul in se nanje odziva na svojih vhodih in izho¬ dih. Opazili bomo, da ob pritisnjeni tip¬ ki samodejno ugasneta Dl in D2. Tipko zadržimo nekoliko dlje, toliko, da pome¬ žikne zelena LED-dioda. Ob svetlobnem Stikalni del vezja digitalnega tipala je ves čas pod napajanjem baterije BI. Izklop se vzdržuje zara¬ di upornosti R1 in R7 med bazo in emitorjem pri¬ padajočih tranzi¬ storjev. Toka, ki ga »spušča« zaprt tranzistor, z običaj¬ nim univerzalnim instrumentom niti Elektronska shema tipala. Vezje vključimo s tipko Til. Z njo izberemo tudi način delovanja. Mikrokrmilnik poskrbi, da se vezje po določe¬ nem času samo izključi. 36 april 2010 rnc' ELEKTRONIKA signalu se zamenja način delovanja tipa¬ la! Odslej ima tipalo na vhodu Ul/6 upor pull-up. Opazili bomo, da tipalo ni več občutljivo na električni smog, še vedno pa pravilno sledi signalu na priključku Ul/6. Znova pritisnemo na tipko Til in po¬ čakajmo, da Dl dvakrat pomežikne. To je znamenje, da je tipalo preklopilo na zaznavanje prehodov signala SIG. Ob prvem prehodu po izbiri funkcije, torej ob padcu signala npr. od +5 V na 0 V, se bo prižgala zelena Dl, ob prvem dvigu pa še rdeča D2. Doseženi stanji (enako tudi, ko gori le ena izmed ledic) trajata le do kratkega rešeta s tipko Til. Tedaj obe svetilni diodi spet ugasneta in zazna¬ vanje obeh prehodov se znova vključi. Pri tej meritvi se samodejno vključi tudi upor pull-up. Daljše tiščanje tipke povzroči vsako¬ kratno spremembo načina delovanja digitalnega tipala. Prepoznamo jih po številu utripov zelene LED-diode. Ker pa prototipna programska oprema pod¬ pira le tri načine, bo pri trikratnem utri¬ pu zelene D1 tipalo samodejno prešlo v vklopni režim, meritev nivojev brez upo¬ ra pull-up. Meritev zajemamo prek vhoda Ul/6, pri čemer mora biti priključena tudi sponka K2 (GND-krokodilček). Merimo torej med točkama SIG in GND. Pred prenapetostjo vhod Ul/6 zavarujemo z uporom R2. Zelo preprosto, a učinkovi¬ to varovanje je mogoče zaradi vgrajene tovarniške diodne zaščite vseh PlC-vho- dov. Pomembno je le, da ne presežemo največjega dovoljenega vhodnega toka (+/- 20 mA). LED-diodi Dl in D2 gorita glede na napetost med zgoraj omenjenima točka¬ ma. Če ta odgovarja stanju "1", bo gorela rdeča ledica (D2), v primeru "0" (torej 0 V) pa zelena (Dl). Z ustreznim pro¬ gramskim posegom lahko logiko tudi obrnemo, negiramo (kako, glej pregled¬ nico). Za vse te različne obravnave signala (SIG) gre zahvala programski opremi. Ta poskrbi tudi za samodejen izklop tipala. Izklop se opravi po približno 3 minutah po zadnjem pritisku na Til. Tedaj se zgo¬ di Ul/7="0", kar takoj zapre tranzistor T2 in posledično tudi Tl. Toda zadeva zna biti problematična, saj Ul samemu sebi izklaplja napajalno napetost. V trenutku izklopa Tl je kondenzator C1 polno na¬ polnjen, a »zaloga« se z izklopom začne neusmiljeno porabljati (celo pospešimo jo s programsko vključitvijo obeh diod). Po proizvajalčevih podatkih Ul deluje brezhibno do 2 V, nato pa postane njego¬ vo delovanje nenadzorovano in vse po¬ stane mogoče, celo to, da se s preostan¬ kom energije v vezju odpre tranzistor T2 in s tem seveda tudi Tl. Toda brez skrbi, novejša integrirana vezja imajo vklopno- izklopno nevšečnost povsem odpravlje¬ no. To velja tudi za PIC12F509. Digitalno vezje je namenjeno testi¬ ranju tri- in petvoltne digitalne elektro¬ nike. V večini primerov ga lahko upora¬ bimo celo pri vezjih CMOS tja do +15 V. OEM! april 2010 Baterija BI se pri eni svetilni diodi praz¬ ni z dobrima 2 mA. Izdelava elektronike Izdelava tiskanega vezja zahteva do¬ ločeno spretnost, predvsem zaradi upo¬ rabe komponent za površinsko monta¬ žo. Pred izdelavo tiskanine si priskrbimo potreben elektronski material, da na papirni kopiji preverimo njegovo name¬ stitev. Pogled na tiskano vezje z bakrene strani. Spajkanje komponent za površinsko monta¬ žo na tiskovino zahteva nekoliko več ročne spretnosti, a je zato prostornina elektronike bistveno manjša. Posamezne komponente prispajka- mo na dobro očiščeno in za spajkanje pripravljeno tiskanino: na bakreno stran nanesemo tanko plast spajkalnega laka iz pršilke. Najprej prispajkamo elemente za površinsko montažo. Kolikor prihra¬ nimo in poenostavimo izdelavo tiska¬ nine zaradi površinske montaže, ker se izognemo obsežnemu vrtanju, pa izgu¬ bimo pri ročnem nameščanju in samem spajkanju. Spajkalno mesto segrevamo kolikor se le da na kratko. Po končanem spajkanju vezje očistimo z alkoholom in ga znova zaščitimo z lakom iz pršilke. Za PIC-mikrokrmilnik uporabimo podnožje, da lahko pozneje zelo eno¬ stavno vstavimo U1 s posodobljeno pro¬ gramsko opremo. Ta bo dosegljiva prek spleta. Pogoj za nadgradnjo je ustrezno zanimanje bralcev. Tudi svetilne diode so v izvedbenem primeru klasične veli¬ kosti, predvsem zaradi lažjega vidnega odčitavanja meritve. Čip Ul moramo seveda programira¬ ti. Vpišemo program sonda.hex, ki je v elektronski obliki dosegljiv na spletnem naslovu www.tzs.si/tim/HEX/index.htm. Čip Ul pa lahko enostavno naročimo prek spleta in ga zgolj vstavimo v pod¬ nožje. Za merilno konico uporabimo mede¬ ninast testni stebriček, ki ga lahko dobi¬ mo v vsaki malo bolje založeni trgovini z elektroniko. Spajkalni del priključka s termobužirko zaščitimo pred neželeni¬ mi stiki z okolico. Izdelati moramo tudi GND-priklju- ček: na 20 cm dolgo izolirano žico s presekom 1,5 mm 2 priskajkamo manj¬ ši krokodilček. Spodnjo bakreno stran vezja končno zaščitimo še s pokrovom, izrezanim iz 0,5 mm debele PVC-plošče. Na tiskano vezje ga pritrdimo s kratkimi vijaki in dvema distančnikoma (5 mm). Priključki / /\ tranzistorja 3 '/ v izvedbi SOT23 Q—_J / /J 2 / - baza, L ’>/ \ 2 - emitor, —J ČJ i 3 - kolektor Vpis delovnih parametrov v PIC Za programiranje mikrokrmilnika (Ul) sem tudi tokrat v izvedbenem pri¬ meru uporabil Mikrochipov programa- tor PIC StartPlus. Na spletu (www.mic- rochip.com) je dosegljiva programska oprema MPLAB, ki podpira omenjeni programator. Postopek je bil večkrat opisan v zadnjih številkah naše revije. Po svoji volji lahko nastavimo dva programska parametra: čas samodej¬ nega izklopa ter obravnavo bitov "0" in "1" (negiranje, prikaz na Dl in D2). Po¬ trebni podatki so podani v preglednici, podrobnejša navodila pa najdemo na že Tiskano vezje digitalnega tipala Signalni GND-priključek izvedemo kot ščipalko. Uporabimo kar običajni krokodilček (glej besedilo). Seznam elementov: * element za površinsko montažo 37 ELEKTRONIKA Datoteko sonda.hex prenesemo v mikrokrmilnik s programsko opre¬ mo MPLAB. Obkroženi sta programski lokaciji, ki ju lahko nastavi¬ mo po svoje. Bolj zanimivo postane, ko me¬ rilni krokodilček pripnemo na ni¬ čelni potencial gem daljšem tiščanju izberemo sledenje prehodov z vključeno možnostjo »pull- up«. Obe diodi po uporabi tipke ostane¬ ta ugasnjeni. Tipalo čaka na spremembo signala. Z merilno konico se dotaknimo omenjenem mestu. U1 lahko zamenjamo z nekoliko cenejšim PIC12C5O9, vendar tega lahko programiramo le enkrat. (0 V) elektronike, z merilnim tipalom pa se dotaknemo poljubnega digital¬ nega signala - ene izmed testnih točk elektronike, ki jo popravljamo ali pre- nekega digitalnega signala. Pripadajoča svetilna dioda bo zasvetila ob prvi spre¬ membi signala (glej opis delovanja), pri čemer moramo upoštevati, da je Ul/6 Uporaba digitalnega tipala Gumbasto baterijo z oznako CR2032 previdno vstavimo v nosilec baterije, pri čemer pazimo na pravilno polariteto. V pomoč je na kontaktnem peresu nosilca odtisnjen znak plus (+). Med vstavlja¬ njem baterije se digitalno tipalo še ne sme vključiti, če je vse tako, kot mora biti. Vključimo ga s kratkim pritiskom na tipko Til. Tipalo bo vklop potrdilo s po¬ zdravnim utripanjem ledic (3-krat rdeča in 3-krat zelena). Vklopi se kot nivojski sledilnik z visokoomskim vhodom in brez možnosti »pull-up« na vhodu. Če se z roko tedaj dotaknemo merilne konice, bosta, kot sem že omenil, bolj ali manj zasvetili obe svetilni diodi. verjamo njeno delovanje. Rdeča in ze¬ lena svetilna dioda se bosta prižigali in ugašali v ritmu dogajanj preiskovanke. Z vnovičnim pritiskom na tipko na meril¬ ni vhod priključimo »pull-up« upornost. Ob pritisku na Til sta obe diodi ugas¬ njeni! Meritev steče, ko tipko spustimo, in to z nespremenjenim režimom, če smo tipko pritisnili le na kratko (ne da bi Dl pomežiknila). Sprememba načina se zgodi šele z utripom. Čeprav je tipalo sonde tedaj »v zraku« (nepriključeno), vztrajno sveti rdeča ledica oziroma "1", kar kaže, da tipalo ni več občutljivo na brum. Kljub temu neoporečno sledi po¬ teku na SIG priključenega signala. Ob vsaki menjavi delovanja moramo tipko spustiti za nadaljevanje. Po dru¬ zaradi upora pull-up v stanju "1". Ob mo¬ rebitni novi spremembi zagori še druga komplementarna ledica. Ko zagorita obe svetilni diodi, je merilni ciklus izpolnjen. Nov cikel detekcije štartamo s kratkim pritiskom na tipko. Lovimo torej novo spremembo signala. Mikrokrmilnik loči dogodke, ki niso pogostejši od 15 ps. Če tipko zdržema tiščimo več kot 3 s, torej nekoliko dlje, kot je potrebno za spremembo načina delovanja, tipalo ročno izključimo. Tipalo je pripravljeno za izklop, ko se prižge rdeča »poslovilna« ledica, spustiti moramo le še tipko Til. Sicer pa se lahko izključiti tudi samo. Vezje tipala vgradimo v ohišje. V na¬ sprotnem primeru moramo paziti, da se krokodilček ne dotakne baterije. Revija Računalniške novice Letna naročnina na revijo Računalniške novice z darilom za samo 29,50 € Za darilo si lahko izberete en izdelek iz spodnjih treh kategorij: http://www.racunalniske-novice.com/narocnina/ ali narocnine(a>nevtron.si ali 01 620 88 03. NOVICE Prebirajte dnevno sveže novice. FORUM odprite svojo temo in izpostavite vprašanje ali poiščite odgovor NACIONALNI SISTEM INOVACIJ Informacije o inovacijah, dosežkih, novih izdelkih in storitvah ter postopkih v zasebnih podjetjih. LICITACIJE Licitirajte izdelke po izklicni ceni 1€ Računalniške ^novice «rww raounalnuk« nOTlM.ocm www.racunalniske-novice.com 38 april 2010 TIM* MODELARSTVO Prihaja NLP MARKO OSOLNIK Kdor se rad ukvarja z obdelavo gra¬ div iz umetnih mas, se lahko loti izdelave modela neznanega letečega predmeta (NLP), torej nekakšne vesoljske ladjice, kakršne na raznih koncih sveta pogosto opazijo ljudje z nekoliko bujnejšo do¬ mišljijo (slika 1). Sedmošolci že imajo na razpolago komplet gradiv za tehniko in tehnologijo za sedmi razred devetletke, zato ne bodo imeli težav s potrebnimi gradivi. V škatli so skoraj vsa gradiva, ki jih potrebujemo za izdelavo modela NLP-ja. Gradiva - plastični granulat ali prah, - prozorna termo folija debeline 0,5 mm, - plošča iz penastega PVC (ali akrilne¬ ga stekla) debeline 3 mm, - pokrovčki od jogurta premera 40 mm, 3 kosi, - aluminijasta žica premera 2 mm, - lepilni vložek za pištolo za toplotno lepljenje, - pasta za poliranje. Orodja in pripomočki - manjši keramični ali kovinski krožnik premera okoli 15 cm za segrevanje plastičnega granulata ali prahu, TIM 1 april 2010 - kuhinjska pečica, - šablona za globoki vlek, - škarje za papir, - šestilo, - krožna žaga, - vrtalnik s svedri 0 2, 3 in 4 mm, - naprava za lokalno segrevanje z upo¬ rovno žico, - pištola za toplotno lepljenje, - pištola na vroči zrak (odstranjevalnik barve) - klešče za žico, - kladivo, - primež, - ploščni brusilnik, - brusilni papir zrnatosti 150 in 220, - krpica. Postopki izdelave Pri izdelavi modela NLP-ja bomo spo¬ znali naslednje obdelovalne postopke, ki pa tehnološko niso preveč zahtevni: L segrevanje plastičnega granulata oziroma prahu v peči, II. globoki vlek, III. žaganje, IV. segrevanje in krivljenje z uporovno žico, V. vrtanje, VI. lepljenje s toplotno pištolo, VIL brušenje, VIII. kovanje, IX. poliranje. I. Segrevanje plastičnega granulata oziroma prahu v peči Disk letečega krožnika izdelamo s pomočjo krožnika manjšega premera okoli 15 cm. Krožnik na tanko namaže¬ mo z oljem, da se plastika ne prime, nato vanj nasujemo zelen plastični prah in ga enakomerno razporedimo, da seže vse do roba krožnika (slika 2). Pečico segre¬ jemo na 200 °C in vanjo postavimo kro¬ žnik s prahom. Ob segrevanju se prah stali in rahlo sesede (slika 3). Taljenje tra¬ ja približno 20 minut. Pri tem pazimo, da se plastična masa ne zažge, ker jo bomo potem težko ločili od krožnika. Po 20 mi¬ nutah vzamemo krožnik iz pečice in po¬ čakamo 15 minut, da se malo ohladi. S hitrim ohlajevanjem ne pretiravajmo, ker lahko keramični krožnik poči. Tako dobi¬ mo eno polovico diska letečega krožnika. Za drugo polovico postopek ponovimo. Poiščemo središče in s šestilom na obe polovici diska zarišemo krožnico. Robo¬ va diskov sta po taljenju neenakomerna, zato ju je treba obrusiti v pravilno obli¬ ko (slika 4). Obrezani polovici zlepimo s pištolo za toplotno lepljenje, da dobimo trup letečega krožnika (slika 5). Če iz¬ delamo plošči iz granulata, je potrebna nekoliko višja temperatura segrevanja v pečici (okoli 250 °C). V ta namen lahko uporabimo sivi fluorescentni granulat (slika 6), ki se ponoči sveti, tako da lahko model NLP-ja opazujemo tudi ponoči v njegovi skrivnostni svetlobi. 39 II. Globoki vlek S postopkom globokega vlečenja iz¬ delamo potniško kabino iz termopla- stične folije. Najprej izdelamo kalup za preoblikovanje folije, ki bo imel obliko polkrogle, kakršna bo kabina. Nato izde¬ lamo pritrdilno ploščo in matrico z okro¬ glimi izrezi premera 62 mm. V hobijski trgovini kupimo leseno kroglo premera 60 mm in jo prerežemo na pol ter izde¬ lamo patrico v obliki polkrogle (slika 7). Odrežemo kos folije v obliki kvadrata s stranico 75 mm in ga s pomočjo vijakov in krilnih matic vpnemo v matrico. S pištolo za toplotno lepljenje segrejemo folijo do zmehčanja in s patrico odtisne¬ mo obliko polkrogle (slika 8). Počakamo nekaj sekund, da se folija ohladi in raz¬ stavimo kalup. Okoli spodnjega roba polkrogle s škarjami za papir obrežemo odvečno folijo (slika 9). 40 III. Žaganje Žagamo s krožno žago z žaginim li¬ stom, ki ima ozobljenje iz karbidne tr- dine (vidia). Noge, žaromete, sedeže in armaturno ploščo izdelamo iz penastega PVC-ja debeline 3 mm. Za noge nareže¬ mo štiri pravokotnike velikosti 80 x 13 x 3 mm (slika 10), za podstavke nog pa ploščici 20 x 20 mm, ki ju z brušenjem preoblikujemo v krog. Žarometa izdela¬ mo iz ploščic 20 x 10 x 3 mm. Za sedeža odrežemo na krožni žagi dve ploščici z merami 28 x 10 x 3 mm, za armaturno ploščo pa kos velikosti 28 x 40 x 3 mm. IV. Segrevanje in krivljenje z napravo z uporovno žico Pripravimo na¬ pravo za lokal¬ no segrevanje z uporovno žico za krivljenje ploščic iz penastega PVC- ja (ali akrilnega stekla). Uporovna žica je močno se¬ greta zato zmeh¬ ča plastiko, ko jo postavimo v nje¬ no neposredno bližino (slika 11). Plastiko lahko z majhno silo ukri¬ vimo po liniji, ki smo jo segreli in s tem razmehčali. Na ta način ukrivimo noge v obliko, ki jo vidimo na načrtu. Podo¬ bno ukrivimo tudi sedeža v kabini v ob¬ liki črke L. V L ukrivimo tudi komandno ploščo, ki bo nameščena v kabini vesolj¬ skega plovila. Če imamo na razpolago pe¬ naste PVC-plošče v različnih barvah, jih lahko ustrezno kombiniramo za različne sestavne dele. V. Vrtanje VI. Lepljenje Vsa lepljenja sestavnih delov opravi¬ mo s toplotno pištolo in lepilnimi vložki (slika 12). Kot smo že omenili, z vročim stopljenim lepilnim sredstvom zlepimo obe polovici diska iz stopljenega gra¬ nulata. Raztaljeno plastiko nanesemo predvsem po robovih diskov. Na zunanji strani sredi zgornje polovice diska pri¬ lepimo stolčka in armaturno ploščo, ki bodo potem v notranjosti kabine. Čeznje Na vsaki nogi zarišemo in z vrtalni¬ kom izvrtamo tri izvrtine premera 2, 3 in 4 mm, kot kaže priloženi načrt mode¬ la. Izvrtine naredimo tudi v armaturno ploščo. Te ponazarjajo različne merilni¬ ke in instrumente. Dve luknjici premera 3 in 4 mm izvrtamo tudi v ploščici, ki ponazarjata žarometa. V disk NLP-ja na¬ pravimo še dve izvrtini premera 2 mm za namestitev anten. poveznemo in prilepimo kabino v obliki polkrogle iz prozorne termo folije. Noge prilepimo na spodnji del diska (glej na¬ črt). Na spodnji del nog prilepimo še štiri ploščate kroge premera 20 mm iz penastega PVC-ja. Raketne motorje NLP- ja ponazorimo tako, da na spodnji del diska prilepimo tri jogurtne pokrovčke, razvrščene v obliki trikotnika. Na spre¬ dnji spodnji rob prilepimo še žarometa. Na obe kovinski anteni kanemo nekaj raztaljene plastike in ju potisnemo v iz¬ vrtini. april 2010 TEE.C’ MODELARSTVO VIII. Kovanje Anteni izdelamo iz dveh ko¬ sov žice premera 2 mm in dolži¬ ne 50 mm. Na enem koncu an¬ tene žico lahko rahlo zakujemo s pomočjo primeža in kladiva, da bo zaključek antene nekoliko bolj ploščat in zaobljen. VIL Brušenje Po ulitju na obe polovici diska s šestilom narišemo čim večjo krožnico. Diska na kolut- nem brusilniku obrusimo, da bosta res okrogle oblike. Diska po lepljenju znova obrusimo po robovih, da se lepo prilegata. Na koncu rob diska pobrusimo še ročno z brusilnim papirjem zrnatosti 150 in 220, da bo rob popolnoma gladek in lepo ena¬ komerno speljan. Ročno obru¬ simo tudi spodnji rob potniške kabine, da ga izpeljemo v enako¬ merno krožno linijo, ter vogale in robove nog, sedežev, kontrol¬ ne plošče in žarometov. Žarome¬ ta obrusimo v trapezno obliko. IX. Poliranje Anteni lahko še spoliramo do visoke¬ ga sijaja. V ta namen uporabimo polirno pasto Purol. Pasto nanesemo na površi¬ ni anten, nato ju s krpico zdrgnemo do visokega sijaja, da se anteni kovinsko ble¬ ščita. Model fantazijskega vesoljskega plo¬ vila je končan (slika 13). Čeprav ni za¬ hteven, se ob njegovi izdelavi seznanimo Kosovnica s kar nekaj obdelovalnimi postopki. Mo¬ del lahko s pridom uporabimo tudi pri kaki fotomontaži znanstvenofantastične fotografije, saj je pravo velikost modela na fotografiji težko oceniti (slika 14). Iz¬ delamo lahko tudi preprostejšo različico NLP-ja brez pristajalnih nog, lahko bi ji rekli leteča, kakršno vidimo na sliki 15. Na slikah 15 in 16 sta prikazani še neko¬ liko drugačni različici (najbrž s kakega drugega planeta) posneti prav med pri¬ stajanjem na polju. L april 2010 41 2.0_ ZA SPRETNE ROKE Stepffi z® [pfeabB TANJA ČERMELJ Vsakodnevno se znajdemo v okolišči¬ nah, ko potrebujemo ob sebi pisalni pri¬ bor - mogoče le svinčnik in kos papirja. Predstavljeni izdelek nam ponuja mo¬ žnost za shranjevanje pisalnega pribora in listkov za pisanje. Tako imamo vedno pri roki nujno potreben pisalni pribor bodisi v kuhinji na pultu, pri telefonu, v delavnici ali na delovnem mestu. Izdelava stojala je precej preprosta. Gradivo, kos akrilnega stekla, pri izdelavi porabimo praktično v celoti, odpadkov skorajda ni, iz razmeroma majhne plošče pa izdelamo kar dva izdelka, ki sta tudi lepo darilo. Za izdelavo stojal potrebujemo: - akrilno steklo 200 x 150 x 3 mm, - ravnilo, - kotnik, - vodoodporno pisalo, - brusilni papir srednje zrnatosti, - sveder 0 12 mm, - električno rezljačo, - tračni brusilnik, - stebelni vrtalnik, - napravo za krivljenje akrilnega stekla. Izdelava Na akrilnem steklu je vedno zaščitna folija, ki jo lahko pustimo na izdelku, saj nam nudi zaščito pred odrgninami med obdelovalnimi postopki, hkrati pa nam ob koncu izdelave ni treba odstranjevati sledi vodoodpornih pisal. Na akrilno steklo po merah zariše¬ mo obris izdelka, pregibe in središča izvrtin. Na ploščo hkrati zarisujemo obli¬ ko prvega in drugega izdelka (slika 1). Z električno rezljačo prežagamo kos akril¬ nega stekla na dva enako velika dela, da dobimo osnovni plošči za prvi in drugi izdelek (slika 2). Izžagana dela po vseh štirih robovih obrusimo na tračnem brusilniku (sli¬ ka 3). V stebelni vrtalnik vpnemo sveder 0 12 mm in na vsaki plošči izvrtamo tri luknje za pisala (slika 4). L. april 2010 43 ZA SPRETNE ROKE STOJALI ZA PISALNI PRIBOR Risala: Tanja Čermelj Na stranskih robovih, kjer bodo pre¬ gibi, podaljšamo črte glede na predvi¬ dene pregibe, zarisane na foliji. Ko so pregibi označeni na obeh straneh, lahko folijo odstranimo (sliki 5 in 6). april 2010 TIK.I* Brusilni papir zvijemo v valjček in z njim obrusimo robove izvrtanih lukenj (slika 7). Obe plošči akrilnega stekla položimo nad žico naprave za krivljenje akrilnega stekla. Mesta pregibov segrejemo in dele postopoma upognemo v končno obliko izdelka (slike 8-13). Pri tem pazimo na pravokotnost upognjenih ploskev. Stojali ne zavzemata veliko prostora. Uporabimo ju lahko tudi kot podstavek za koledarček, prejete razglednice, vo¬ ščilnice ali kot opomnik za pomembne opravke. KAJJIGA MESECA. miške založbe Slovenija NAŠE OSONČJE RAZUMEVANJE IN RAZISKOVANJE Interaktivni didaktični komplet vsebuje vse za "prve korake" v vesolje. Namenjen je vsem, ki ob pogledu v nočno nebo ne vidijo le belih lučk na črni preprogi, temveč planete, zvezde, galaksije ... Lahko si izdelate model Osončja in s pomočjo stenske karte označite misije medplanetarnih sond. Komplet je tudi odličen učni pripomoček, vsebuje namreč dve knjigi - Razumevanje našega Osončja in Raziskovanje našega Osončja z izčrpno opisanim do zdaj osvojenim znanjem o Osončju, v katerem prebivamo, in zgodovinskim potekom osvajanja in raziskovanja vesolja. Redna cena: 24,99 € Cena za naročnike revije TIM Akcija Velja do razprodaje zalog. TIM" april 2010 45 MODELARSTVO Timov nagradni natečaj - »Tekmujmo z modeli plovil« Tema letošnjega Timovega natečaja so ladijski modeli, natančneje modeli motornih čolnov v prosti vožnji z različnimi vrstami pogona ter radijsko vodeni modeli. POMEMBNO OBVESTILO Vse tiste, ki se nameravajo udeležiti letošnjega Timovega natečaja, obveščamo, da bo TEKMOVANJE MODELOV S POGONOM NA GUMO v soboto 22. 5. 2010 na osnovni šoli Grosuplje in se je nanj, kot smo to zapisali že v razpisnih pogojih, mogoče prijaviti do 20. maja. TEKMOVANJE Z MODELI MOTORNIH ČOLNOV KATEGORIJE MČ-1 IN Z RV-MODELI V SPRETNOSTNI VOŽNJI pa bo v soboto 17. 4. 2010 na bazenu tovarne Belinka v Ljubljani (v Šentjakobu), saj je le takrat mogoče izvajati aktivnosti na bazenu. Prijave za to tekmovanje sprejemamo še do 15. t. m., prijaviti pa se bo mogoče tudi na sami prireditvi. Udeleženec sodeluje na natečaju tako, da pošlje pisno prijavo in navede kategorije modeli motornih čolnov, v katerih bi želel sode¬ lovati. Razpis predvideva tekmovanje v treh kategorijah, in sicer: 1. MODEL MOTORNEGA ČOLNA S POGONOM NA GUMO • V tej kategoriji je mogoče sodelovati z modeli plovil, narejenih po vzorcu oz. priporočilih, ki bodo objavljeni v reviji TIM ali iz¬ delani po lastni zamisli, pri čemer je treba obvezno upoštevati naslednje omejitve: o Model je lahko izdelan iz kakršnih koli gradiv. Vsaj polo¬ vica modela mora biti izdelana iz odpadnih gradiv. Upo¬ raba tovarniško izdelanih modelov ali sestavnih delov z izjemo propelerja ni dovoljena. o Za pogon modela se lahko uporabi poljubno število gumi¬ jastih trakov. o Zunanje mere modela ne smejo presegati 250 x 400 x 200 mm (Š x D x V). o Tekmuje se lahko le z enim modelom. o Z modelom lahko tekmuje posameznik ali dvojica. o V tej kategoriji lahko tekmujejo učenci do 6. razreda osnov¬ ne šole. • Izdelki, ki bodo presegali navedene omejitve, ne bodo mogli sodelovati na tekmovanju. • Cilj tekmovanja je izdelati model čolna s pogonom na gumo, ki bo sposoben čim hitreje in čim bolj naravnost prevoziti razdaljo 10 metrov. Tekmuje se v: 1. natančnosti vožnje v cilj V tej panogi bo moral model prevoziti razdaljo 10 m (bazen po širini) in čim bolj natančno zapeljati skozi cilj. 2. hitrostni vožnji V tej panogi bo model moral čim hitreje prevoziti razdaljo 10 m. 3. Poleg tega bo strokovna komisija ocenila tudi videza izdelka, kakovost izdelave, inovativnost in domiselnost pri konstruiranju izdelka ter smotrno uporabo odpadnih gradiv • Skupni seštevek statične ocene izdelka in točkovanja obeh tekmovanj v hitrostni vožnji in natančnosti vožnje v cilj bo odlo¬ čal o zmagovalcu. 2. MODEL MOTORNEGA ČOLNA KATEGORIJE MČ-1 3. MODEL RADIJSKO VODENEGA MOTORNEGA ČOLNA ZA TEKMOVANJE V SPRETNOSTNI VOŽNJI o Za tekmovanje v teh dveh kategorijah veljajo določila Nacional¬ nega modelarskega pravilnika. Knjigo NAŠE OSONČJE naročam: ( J po redni ceni 24,99 €, ( ) kot naročnik revije TIM po ceni (S križcem označite svojo odločitev.) ^Tme in priimek: ^Ulica in hišna številka: A Tehniška založba J Slovenije Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. 46 april 2010 TIM’ vtt&JEKrsvu 1. Žan Filipič je izdelal model tovorne ladje, izdelane po načrtu in na¬ vodilih, objavljenih v 3., 4. in 5. številki revije Tim letnika 2002/03. 2. Ameriški lovci F-86E so v enotah Jugoslovanskega vojnega letalstva celih 15 let opravljali svoje lovske naloge. Enega izmed primerkov z napisom »Galeb« predstavlja tudi odlična maketa Roka Majice. 3. Lani smo končno dočakali izid Italerijeve makete italijanskega tan¬ ka L6/40. Na zadnjem DP v plastičnem maketarstvu je Danijel Frka z Reke predstavil maketo primerka, ki so ga italijanski okupatorji upo¬ rabljali na Hrvaškem v letu 1943. 4. Ruski proizvajalec Ist Models, ki se je specializiral za makete oseb¬ nih avtomobilov vzhodnoevropskih držav, je poleg juga izdelal tudi legendarno Zastavino stoenko. 5. Miloš Jocif je avtor modela dizelskega motornika SŽ 813-100 v me¬ rilu 1 : 87. Za osnovo je uporabil podoben vlak proizvajalca Lima, ven¬ dar je bilo za predelavo potrebnih še veliko dodatnih ur dela. Model je prvič predstavil lansko pomlad na paradi modelov na Osnovni šoli Brod, kjer je potekala tudi razstava modelnih železnic. Foto: M. Čuden, Ž. Filipič, A. Kogovšek in I. Kuralt NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ENCIKLOPEDIJA Dinozavri lazilci in dvoži' ajkovci in žuže Vesolje Znanost ČUDOVITA T /nate V ČUDOVITA, % 7nala z Zgodovina 2. del j Zgodovina l.del ZBIRKA: ČUDOVITA MALA ENCI Zbirka šestih knjig je zabavna in polna poučnih besedil. Jasno besedilo in privlačne barvne ilustracije mladim bralcem odstirajo vrata v očarljivi svet naravoslovja, tehnologije in zgodovine. V knjigah so tudi kvizi, zabavne naloge in opisi dejavnosti. Simpatične maskote vabijo na zanimiva popotovanja do novih spoznanj. Z njimi lahko potujejo skozi vesolje, se potopijo globoko v vulkan, pripravijo lastno pajkovo mrežo in imajo celo večerjo z Rimljani. rj k Tehniška založba Slovenije Redna cena posamezne knjige: 7,49 € Cena za naročnike revije TIM: 5,99 € MODRA ŠTEVILKA Naročila: (( (»080 17 90 ) ali www.tzs.si/eknjigarna } Model tovornjaka i za prevoz betona KOSOVNICA 22 • TIM 8 • april 2010 TIM 8 • april 2010 • 27 26 • TIM 8 • april 2010 TIM 8 . a pril 2010 . 23