
Izhaja vsak dan rasen sobot, nedelj
in praznikov

Issued daily except Saturdays,

■ Sundays and IIolidays S

PROSVETA

GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE

Uredniški in upravniški prostori:
2657 South Lawndale Ave.

Office of Publication:

2657 South Lawndale Ave.
Telephone: Rockvvell 2-4904


LETO—YEAR XLII

Cena lista je $8.00

Entered as second-class matter January 16 1933, at the post-office
at Chicago, Illinois, under the Act of Congress of Mareh 3, 1879

CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK, 27. MARCA (MARCH 27), 1950 Subscripiion $8.00 Yearly ŠTEV—NUMBER 60

Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917. authorized on June 4, 1918

Ameriški vrhovni komisar McCloy
apeiira na Nemce v ruski coni

Izrečejo naj se za razpis svobodnih in tajnih
volitev. Zaščitni načrti v zvezi z napovedano
demonstracijo nemške komunistične mladine
sestavljeni

Berlin. — John J. McCloy,
vrhovni ameriški komisar, je po¬
novno svetoval Nemcem v so¬
vjetski coni, naj razkrijejo za-
padnim državam, da so za raz¬
pis svobodnih volitev v vsej
Nemčiji. McClov je na sestanku
s časnikarji ponovil prejšnjo iz¬
javo v prilog razpisu svobodnih
in tajnih volitev.

“Zagotavljam vse Nemce, ki
v resnici predstavljajo javno
mnenje v svojih občinah, da
imajo oporo pri ameriških obla¬
steh,” je rekel McClov. “Ozira¬
li se ne bomo na mnenja lutk.”
Lutke so po mnenju vrhovnega
komisarja politični voditelji in
plani vlade v vzhodni Nemčiji,
ki stalno naglašajo, da govore v
imenu nemškega ljudstva.

McCloy je očitno pod. vtisom,
da bo njegova izjava dobila za¬
dovoljiv odziv med prebivalci v
vzhodni Nemčiji in da bodo pod¬
prli predlog za razpis splošnih
volitev. “To je stvar, ki se tiče
nemškega ljudstva kot celote,”
je dejal. “Od odziva zavisijo na¬
daljnji koraki.”

Vrhovni ameriški komisar je
dejal, da so zaščitni načrti se¬
stavljeni v zvezi z velikimi de¬
monstracijami nemške komuni¬
stične mladine v zapadnem Ber¬
linu. Voditelji mladinske orga¬
nizacije so  naznanili, da se bodo
demonstracije vršile v maju.
MeClay ni omenil, ali bo voja¬
ška sila zapadnih, držaj/, v Ber¬
linu ojačena.

McClov se ie nedavno vrnil v

Značilna izjava hrit-
skih znanstvenikov

Ne bosta se udeležila
izdelovanja vodiko¬
ve bombe

London, — Dva vodilna brit-
ska atomska znanstvenika sta
izjavila, da se ne bosta udeleži¬
la izdelovanja vodikove bombe.
Tretji znanstvenik je dejal, “da
najsvetlejše upanje sveta je, da
vodikove bombe verjetno ne
bodo delale.”

En znanstvenik je pozval Ve¬
liko Britanijo in zapadne evrop¬
ske države, naj se izločijo iz
atlantskega pakta.

Te in druge izjave so podali
člani Zveze atomskih znanstve¬
nikov v Veliki Britaniji. Znan¬
stvenika, ki sta izjavila, da se
ne bosta udeležila izdelovanja
vodikove bombe, sta dr. G. O.
Jones in K. Lonsdale.

“Ako bi bil jaz osebno napro-
šen, naj pomagam pri izdelova¬
nju vodikove bombe, bi odgovo¬
ril, da mi je žal, ker moram od¬
kloniti zoprno delo,” je dejal
Jones. /

Dr. D. H. Wilkinson, profesor
fizike na univerzi Cambridge, je

dejal:

“Naše upanje in upanje vse¬
ga sveta je, da vodikova bomba
ne bo delala. To bi moralo za¬
dovoljiti vse, tudi vlade. ker bo
ohranilo ravnotežje moči. Prav
tako bi moralo zadovoljiti znan¬
stvenike, ker bo treba vložiti
mnogo truda v temeljno delo,
katerega ni treba držati v taj¬
nosti, in preproste ljudi, ki se
bodo morali zadovoljiti z atom¬
sko bombo.”

Glasilo organizacije britskih
atomskih znanstvenikov je obja¬
vilo uvodnik, ki pravi, da je u-
gibanje, kaj bi se z vojaškega
stališča pridobilo z razvojem vo¬
dikove bombe težko, ker lahko
atomske bombe uničijo skoro
vsako strateško tarčo na svetu.

Berlin iz Washingtona, kjer je
imel posvetovanja z uradniki
državnega departmenta in šefi
skupnega vojaškega štaba. Tam
se je sestal tudi s časnikarji,
pred katerimi je izjavil, “da bo¬
mo odločno branili naše pravice
v Berlinu, kakor tudi pravice
prebivalcev. Možnost je, da bo¬
do nastale komplikacije, toda
pripravljeni smo na vse. Ako
bodo demonstracije izzvale iz¬
grede, odgovornost ne bo naša,
temveč onih, ki izrabljajo nem¬
ško mladino za svoje namene.”

McCloy ni hotel komentirati
priporočila bivšega britskega
premierja Winstona Churchilla
glede oboroževanja Nemcev.
Churchill je omenil mogočnost
sovjetske oborožene sile in su¬
geriral oboroževanje Nemcev v
zapadni Nemčiji. Prav tako ni
hotel komentirati izjave sena¬
torja Kennetha Wherryja, re¬
publikanca iz Nebraske, da je^
britsko razdiranje tovarn v za¬
padni Nemčiji preračuna poli¬
tična poteza.

Gradnja vojaških
in letalskih baz

Z»sJiša»je pred kon
grešnim odsekom

Washingicn, D. C. — Povelj¬
stvo ameriških oboroženih sil se
je odločilo za gradnjo vojaških,
mornaričnih in letalskih baz zu¬
naj kontinentalne Amerike, zla¬
sti v Alaski. To je razvidno iz
pritiska na kongres, naj dovoli
dodatno vsoto $239,400,000 za
gradnjo novih baz. Kongres je
prej dovolil vsoto $655,000,000
za ta namen.

Armada, mornarica in letalska
sila vodijo skupno kampanjo za
dosego cilja. Poveljstvo oboro¬
ženih stalno naglasa, da se mora
Amerika zaščititi pred možnostjo
zavratnega napada. Možnost je
napad z atomskimi bombami.

Program določa gradnjo veri¬
ge baz od Alaske do Okinawe,
Havajskih otokov in Filipinov
na Pacifiku in od Bermude do
Labradorja, potem do Azorskih
otokov, Libije in Saudi Arabije.
Zaslišanje o programu se vrši
pred člani,kongresnega odseka
za vojaške zadeve. V senatu je
bil že sprejet načrt glede grad¬
nje baz.

Pričakuje se, da bo kongresni
odsek odobril program. Alaska
bo postala ogromna letalska trd¬
njava, ker je v bližini Sovjetske
unije.

Splošna stavka
rudarjev na Japonskem

Tokio. — Rudarska unija je
oklicala sedemdnevno splošno
stavko 300,000 rudarjev. Ta je
že druga splošna stavka v tem
mesecu. Pogajanja med unijo
in operatorji so bile pretrgana.
Pričela so se 10. marca. Unija
zahteva zvišanje plače in druge
koncesije.

Konvencija progresiv¬
ne stranke v Illinoisu

Chicago. — Progresivna stran¬
ka bo imela konvencijo 15. apri¬
la. Na tej bodo nominirani kan¬
didati za zveznega senatorja,
državnega blagajnika, klerka
vrhovnega državnega sodišča in
državnega nadzornika javnih
šol. En kandidat bo najbrže za¬
morec. William H. Miller, di¬
rektor stranke v Illinoisu, je de?
jal, da se bodo morali kandidati
prijaviti kot neodvisneži. Vsak

Domače vesti

Nov grob v Illinoisu

So. Standard, lil. — Dne 20.
marca ie umrl Ignac Kukman,
star 77 let, doma iz Bele cerkve,
Dolenjsko. Tukaj zapušča ženo,
v Chicagu sina, v okolici Jolieta
pa tri sestre in brata. Tukaj je
živel nad 30 let in bil zadnjih 20
let predsednik društva 467 SN-
PJ.

i

Smrt v sfurem krrju
Euclidj O. — Steve Vozel je
prejel žalostno vest iz starega
kraja, da je v Podkraju pri Za¬
gorju ob Savi umrl njegov brat
Jožef, star 67 let. Tam zapušča
družino in brata, tukaj pa brata
n sestro Mary Jurič.

Profesor Harold
Laski umrl

Podlegel je pljučnici
v Londonu

London. — Profesor Harold J.
Laski, politični znanstvenik, pi
satelj in predavatelj in bivši na¬
čelnik eksekutivnega odbora de¬
lavske stranke, je umrl v petek
zvečer' Podlegel ie pljučnici,
ki ga je napadla pred dvema
tednoma. Ob smrti je bil star
56 let.

Laski je bil profesor ekonomi¬
je in politične znanosti na Lon¬
donski univerzi, s katero je bil
povezan .več let. Ker je propa¬
giral socializem in je spisal tudi
veliko število knjig, je bil več¬
krat tarča napadov konservativ¬
cev ne samo v Veliki Britaniji,
temveč tudi v Ameriki. Načel¬
nik eksekutivnega odbora brit-
ske delavske stranke je bil 1.
1945, ko je ta zmagala z veliko
večino pri splošnih volitvah in
prevzela vlado. Član eksekutiv¬
nega odbora stranke je bil od 1.
1936 do smrti.

Laski je bil znan kot najbri-
ljantnejši britski politični znan¬
stvenik. Spisal je veliko število
knjig o političnih in ekonomskih
zadevah. Znan ni bil samo v
Veliki Britaniji, temveč tudi v
Ameriki. Kot profesor je po¬
učeval na univerzah Harvard,
Yale in Amherst v Združenih
državah in na univerzi McGill v
Montrealu, Kanada.

Daši je Laski mnogo pisal o
socializmu, ni bil nikdar član
britske delavske vlade. L. 1945
je bil načelnik delegacije delav¬
ske stranke, ki ie obiskala Mo¬
skvo in imela razgovor s pre¬
mierjem. Stalinom in drugimi
voditelji Sovjetske unije.

Laski ie bil oster kritik ame¬
riškega velebiznisa in reakcije.
S tem si ie nakopal sovraštvo
reakcije. Veliko Britanijo je
večkrat pozval, naj sklene trdno
prijateljsko zvezo s Sovjetsko
unijo.

V aprilu lani mu je šolski od¬
bor v Cambridgu, Mass., prepo¬
vedal predavanje v šolski dvo¬
rani. Obdolžil ga je. da je proti
katoliški veri in katolikom, ker
je večkrat kritiziral španskega
diktatorja Franca. Obdolžitve
je odločno zavrnil in naglasil,
da je vse svoje življenje posve¬
til strpnosti.

Laski ie bil rojen v Manches¬
ter ju kot sin židovske družine,
ki je Drišla v Anglijo iz Rusije.
Izobrazil se ie na univerzi Ox-
ford. Zapustil je ženo in hčer¬
ko.

bo moral dobiti najmanj 200
podpisov na peticije v vsakem
izmed najmanj 50 okrajev. Mil¬
ler je dejal, da ie glavno vpra¬
šanje mir. Konvencija se bo vr¬
šila v Chicagu.

Kongresni odsek bo
dobil dodatno vsoto

Najel bo nadaljnje
preiskovalce

Washington, D. C. — Kongres¬
ni odsek, ki preiskuje neameri¬
ške aktivnosti, bo dobil dodatno
vsoto $150,000. Zadevni načrt
je bi! sprejet v nižji kongresni
zbornici s 347 proti 12 glaso¬
vom. Kongresnik Marcantonio
iz New York ie izsilil poimensko
glasovanje o načrtu.

Kongresnik Wood, demokrat
iz Georgije in načelnik odseka,
je dejal, da bo odsek najel na¬
daljnje osebe za preiskavo sub¬
verzivnih aktivnosti komuni¬
stične stranke in sopotniških
organizacij, ki so v seznamu fe¬
deralnega justičnega depart¬
menta.

Wood je dalje rekel, da bo od¬
sek preiskoval komunistične in
prevratne aktivnosti na Havaj¬
skih otokih. V teh so udeleženi
komunisti, sopotniki in člani
več drugih komunističnih front¬
nih organizacij.

Plačilna lista odseka znaša
$110,000 letn'o in drugi stroški
odseka so znašali v zadnjih 15
mesecih $189,000. Kongresnik
Rich, republikanec iz Pennsyl-
vanije in član odseka, je vprašal
Wooda, ali bo dodatna vsota za
kritje stroškov odseka zadosto¬
vala. Slednji je odgovoril, da
bo.

Med onimi kongresniki, ki so
glasovali proti dovolitvi do¬
datne vsote odseku, sta bila
Marcantonio in Blatnik, demo¬
krat iz Minnesote.

Premešanje v vlad¬
nih krogih se obeta

Letalski tajnik bo
dobil novo pozicijo

Key Wesi, Fla. — Tu se širi¬
jo poročila, da se je predsednik
Truman odločil za dalekosežno
premešanje v visokih vladnih
krogih. Truman, ki je tukaj na
počitnicah, ni zanikal in ne po¬
trdil poročil.

Eno poročilo pravi, da bo le¬
talski tajnik Symington imeno¬
van za načelnika odbora narod¬
nih zaščitnih virov. Truman je
prej izbral za to pozicijo Mona
Wallgrena, toda senat ni hotel
hotel odobriti imenovanja. Sy-
mingtona bo baje nasledil Tho¬
mas K. Finletter, Trumanov
svetovalec.

Drugo poročilo pravi, da bo
Truman imenoval Douglasa, čla¬
na federalnega vrhovnego sodi¬
šča, za načelnika komisije za a-
tomsko energijo, za naslednika
pa federalnega justičnega tajni¬
ka McGratha. Načelnik komisi¬
je ie bil David E. Lilienthal, ki
je resigniral 15.. februarja. Bivši
vojni tajnik Palterson bo ime¬
novan za člana komisije.

Unija zahteva
zvišanje plače

Chicago. — Unija razvaževal-
cev mleka, včlanjena v Ameri¬
ški delavski federaciji, zahteva
zvišanje plače za deset centov
na uro. Thomas J. Haggartv,
tajnik-blagajnik unije, ie nazna¬
nil, da se bodo reprezentanti li¬
nije 'n mlekarskih kompanij
sestali na seji ; n razpravljali o
zahtevi. Namignil je, da bo u-
nija oklicala stavko, če bo zahte¬
va za zvišanje plače zavrnjena.

Ameriški admiral
Sherman v Londonu

London. — Admiral Forrest
P. Sherman, šef operacij ameri¬
ške bojne mornarice, je dospel
v London. Poročilo pravi, da
bo imel važna posvetovanja z
obrambnimi ministri zapadnih
evropskih držav, ki so se pove¬
zale z atlantskim paktom.

BELGIJSKA POLI¬
CIJA NAPADLA
DEMONSTRANTE

Regent Charles skuša
rešiti politično krizo

Bruselj, Belgija. — Oblasti so
poslale policijo na konjih v ak¬
cijo proti delavcem in dijakom,
ki so demonstrirali v znak pro¬
testa proti povratku izgnanega
kralja Leopolda v Belgijo. Poli¬
cija je napadla demonstrante s
sabljami in več je bilo ranjenih.
Demonstrancije so se spremeni¬
le v izgrede in izgredniki so pre¬
kucnili in poškodovali 80 vozov
cestne železnice, da ustavijo? pro¬
met. Vozove so operirali člani
krščanske delavske unije, ki je
naklonjena Leopoldu.

Policija je prej razpršila 15,-
000 delavcev, ki so se udeležili
protestnega pohoda v Bruslju.
Delavci so vpili “Smrt Leopol¬
du!” Policijska konjenica je bi¬
la poslana v akcijo proti demon¬
strantom.

Do naj večjega spopada med
demonstranti in policijo je pri¬
šlo na Porte de Namuru, glav¬
nem trgu Bruslja, kjer so veliki
hoteli in restavracije. Policija
na konjih je bila zbrana na ce¬
stah v bližini glavnega trga. Na¬
padla je demonstrante in jih
razpršila. Motorizirane policij¬
ske enote so potem zastražik
glavni trg.

Uradniki kompanij e, ki operi
ra cestno železnico, so izjavili,
da je bilo v prometu 120 izmed
750 vozov v teku demonstracij
in izgredov. Izgredi in demon¬
stracije so se vršile tudi v dru¬
gih belgijskih mestih.

Politična kriza, ki je nastala
pred dvema tednoma, ko je vla¬
da premierja Gastona Evskensa
resignirala, se ie poostrila. Re¬
gent Charles, brat izgnanega
kralja, je pozval Franza Van
Camvelaerta, voditelja socialne
krščanske stranke, na sestanek
in mu poveril rešitev krize. Ako
bo on sestavil novo vlado, jo bo¬
do tvorili izključno člani njego¬
ve stranke, ki je za takojšen po¬
vratek kralja Leopolda na pre¬
stol. Slednji ie v izgnanstvu v
Švici.

Dvomljivo je, da bo taka vla¬
da dobila zaupnico v parlamen¬
tu. Objavljeno ie bilo naznani¬
lo, da se bo parlament sestal na
zasedanju v torek.

Švedska bo
ostala nevtralna

Pridružila se ne bo
podpisnicam
atlantskega pakta

Stockholm, Švedska.—Švedska
se je končno odločila za popol¬
no nevtralnost v mrzli vojni
med Sovjetsko unijo, in zapad-
nimi državami. To izjavo je po¬
dal v parlamentu zunanji mini 1
ster Oesten LMden.

Odločitev pomeni, da se Šved¬
ska ne bo pridružila državam, ki
so ^odpisale atlantski obrambni
pakt, ki naj bi jih ščitil pred
možno agresijo Sovjetske unije.
Pakt sta podpisali pole« drugih
držav v zauadni Evroni Danska
in Norveška, sosedi Švedske.

Unden je dejal, da bi se Šved¬
ska kompromitirala s podpisom
oakta. V bistvu bi zavrgla svo¬
jo nolitiko stroge nevtralnosti.
Švedska živi v miru s svojimi so¬
sedi že 135 let. V tej dolgi dobi
ni bila udeležena v nobeni voj¬
ni.

“Švedska noče voditi zunanje
politike tako, da bi nostala sre¬
dišče nepokoja in trenja med
vzhodom in zapadom,” je rekei
zunanji minister. “Ako bi se
zapletla v vojno, bi branila le j

Odsek odobril reor¬
ganizacij ski načrt

Odprava urada
svetovalca delav-
kega odbora

Washington, D. C. — Kongres¬
ni odsek je odobril Trumanov
reorganizacijski načrt, ki določa
odpravo neodvisnega urada
pravnega svetovalca federalne¬
ga delavskega odbora. Svetova¬
lec je Robert N. Denham.

Unije Kongresa industrijskih
organizacij in Ameriške delav¬
ske federacije so že večkrat
zahtevale odstavitev Denhama.
Obdolžile so ga pristranosti v
prilog delodajalcem.

Načrt določa  premestitev
funkcij pravnega svetovalca v
področje odbora in njegovega
načelnika. Odobren je bil z o-
semnajstimi proti sedmim gla¬
sovom. Senatu in nižji zbornici
bo predložen v sprejetje prihod¬
nji teden.

Lie

ne razume

vznemirjanja

Američanov

Dejal je, da se raz¬
burjajo brez vzroka

Lake Success, N. Y. — Trygve
Lie, tajnik organizacije Združe¬
nih narodov, ie dejal, da ne mo¬
re razumeti onih Američanov,
ki so alarmirani, ako so označe¬
ni za komuniste ali sopotnike
komunistov na zaslišavanjih
pred kongresnikimi odseki. Raz¬
burjajo se brez vzroka.

“Mene obkladajo nekateri a-
meriški časopisi s komunistom
ali sopotnikom že pet let,” je re¬
kel Lie na sestanku s časnikar¬
ji. “To mi sploh ne škoduje in
ne brigam se za klepetanje. Ne¬
kateri Američani so čudni ljud¬
je, ker se razburjajo, ako jih
kdo označi za komuniste.”

Časnikarji so opozorili Lieja
na izjavo senatorja McCartyja,
republikanca iz Wisconsina,. ki
išče komuniste v državnem de-
partmentu, da je Owen Latti-
more, načelnik ameriške eko¬
nomske misije v Afghanistanu,
sopotnik komunistov. “Kakor
hitro sem prečital senatorjevo
izjavo, sem opozoril na stvar
reprezentanta Afghanistana pri
Združenih narodih,” je dejal
Lie. “Slednji je rekel, da ne ve,
ali ie kot načelnik misije repre¬
zentant državnega departmenta
ali ne.”

Lie ie dejal, da ie zadovoljen
z odzivom na njegov predlog
glede- sklicanja konference zu¬
nanjih ministrov in predsedni¬
kov vlad velesil s člani varnost¬
nega sveta Združenih narodov,
na kateri naj bi razpravljali o
končanju mrzle vojne med So¬
vjetsko unijo in zapadnimi drža¬
vami, kakor tudi o mednarodni
kontroli atomske energije. Lie
je priznal, da še ni izgleda, da
bo mrzla vojna kmalu končana.

Iran priznal
židovsko državo

Teheran, Iran.—Vlada je pri¬
znala Izrael, židovsko  državo v
Palestini. Sledila je  Turčiji, ki
svc J o neodvisnost do skrajnosti, j je prej priznala to  državo. Iran
Sedaj ni nevarnosti, ki bi ogr o- in  Turčija sta muslimanski dr¬
žala neodvisnost naše dežele.” žavi.

Dve osebi ubiti v
eksploziji dinamita

Nashville, Tenn. — Dve osebi
sta bili ubiti in tri ranjene, ko
je nastal ogenj na tovornem av¬
tu, na katerem je bilo deset ton
dinamita. Sledila je eksplozija,
ki ie pretresla vso okolico. Eks¬
plozija je povzročila 15 čevljev
globoke luknjo na cesti 41 in
pretrgala električne žice. Nesre¬
ča se ie pripetila v bližini
Clarksvilla, 45 milj južno od
Nashvilla. *

TRUMANOV PR0-
GRAM IZZVAL
VROČO DEBATO

Kongresniki niso na
jasnem, kaj pomeni

Washingfon, D. C. — Četrta
točka Trumanovega programa,
ki določa ameriško pomoč za¬
ostalim deželam, je izzvala ostro
debato med kongresniki. Odsek
za pravila nižje kongresne zbor¬
nice je odobril načrt, ki določa
pomoč $3,400.000,000 zunanjim
državam v prihodnjem fiskal¬
nem letu.

Odsek za zunanje zadeve je
prej odobril pomoč $45,000,000
zaostalim državam. Kongresnik
Vorys, republikanec iz Ohia, je
zahteval od demokratov pojas¬
nila, kaj pomeni četrta točka,
ker besedilo ni jasno. To pravi
med drugim:

“Take aktivnosti lahko uklju-
čujejo, a jih ni treba omejiti,
ekonomsko, vzgojno, poljedel¬
sko, inženirsko in drugo pomoč
v svrho pospečevanja razvoja
ekonomskih virov in produkcij¬
ske zmogljivosti zaostalih pokra¬
jin.”

Demokrat Smith je priznal
nejasnost besedila. Kongresnik
Colner je hotel vedeti, ali bo če¬
trta točka Trumanovega progra¬
ma nadomestila Marshallov na¬
črt, na čigar podlagi dobivajo
države v zapadni Evropi ameri¬
ško pomoč. Ta načrt se bo iz¬
vajal še dve leti. Colner je de¬
jal, da ie ta točka nadaljnji ko¬
rak v en svet.

Poleg pomoč- $45,000,000 za¬
ostalim deželam načrt določa po¬
trošnjo $2,100,000,000 za Mar¬
shallov. načrt v prihodnjem fis¬
kalnem letu, $104,000,000 za po¬
moč nacionalistični Kitajski in
deželam v južnovzhodni Aziji,
$100,000,000 za pomoč južni Ko¬
reji in $27,450,000 za pomoč A-
rabcem v Palestini. Marshallo¬
ve države bodo dobile tudi ame¬
riška previsna živila v vrednosti
milijarde dolarjev.

Voditelji farmarskih organi¬
zacij so proti pošiljanju previs¬
nih živil državam v zapadni E-
vropi. Izjavili so, da bo Sovjet¬
ska unija izrabila priliko in ob¬
dolžila administracijo za eko¬
nomsko kooperacijo, da hoče
poplaviti zapadno Evropo's pre-
višnimi ameriškimi živili.

Opozicija proti vo¬
litvam v Nemčiji

Vlada vzhodne
Nemčije zavrnila
predlog

Berlin.—Vlada vzhodne Nem¬
čije ie zavrnila predlog dr. Kon¬
rada Adenauerja, predsednika
vlade zapadne Nemčije, za raz¬
pis splošnih volitev v vsej Nem¬
čiji. Dr. Adenauer je tudi z o-
dobravanjem Johna J. Mcčloyja,
vrhovnega ameriškega komisar¬
ja, predlagal sestavo nove usta¬
ve za vso Nemčijo. Sestavila
naj bi jo ustavna skupščina, ka¬
tera naj bi bila izvoljena pri vo¬
litvah v vseh štirih okupacijskih
conah.

“Take volitve bi bile izdajstvo
Nemčije,” je dejal Albert Nor-
den, član vlade vzhodne Nem¬
čije. “Ako bi bila svobodna vla¬
da v zapadni Nemčiji, ne pa a-
meriška kolonialna vlada, bi
lahko govorili o razpisu volitev.
Pred volitvami so potrebne te¬
meljite diskuzije o izvajanju
programa demokracije in demi¬
litarizacije Nemčije v soglasju
z zaključki, ki so bili sprejeti na
zavezniški konferenci v Potsda¬
mu, kakor tudi preklic okupa¬
cijskega zakona in razpust kolo¬
nialnih institucij v zapadni
Nemčiji.”

Otto Grotewohl, predsednik
vlade vzhodne Nemčije, je že
prej zavrnil predlog. Dejal je,
da ne zasluži nobene pozornosti.

PROSVETA

PONDELJEK, 27. MARCA 1950

PROSVETA

THE ENLIGHTENMENT

GLADILO Ilf LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE

JEDNOTE

Orgun o 1 aad by SIotmm  National Raaoftt SosAol?

Naročnina *s Združena držav« (liven Chicaga) in Kanado ŽS.OC
na Ieio, $4.00 za pol 1'eia, $2.00 za četrt leta; za Chicago in okolico
Cook Co.. $3.50 za celo leto, $4.75 za pol leta; za inozemstvo $11.00.

Subscripiion rates: for the United States (axcept Chicago) and
Canada $8.00 per year, Chicago and Cook County $9.50 per year.
foreign countries $11.00 per year.

Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenaročenih
člankov se ne vračajo. ..Rokopisi literarne vsebina (črtice, povesti,
drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če je priloži)
poštnino.

Advertising rates on agreement.—Manuscripis of Communications
and unsoliciled ariicles will not be reiurned. Oihcr manuscripis,
such as siaries, plays, poems, etc., will be reiurned to sender on!y
when accompanied by self-addressed and slamped envelope.

Naslov na vse. kar ima stik z listom;

PROSVETA

2657-59 So. LawndaU Ara., Chicago 23. Illinola

138

ijlaADvi, q  na&ilv načjdbm,

Attleejeva vlada v zagati

V Angliji se zadnje čase pere v javnosti zelo čudna in obenem
značilna afera, ki zna še strmoglaviti Attleejevo vlado. V mislih
imamo zadevo Seretseja Khama, 28 let starega glavarja Bagam-
watovega zamorskega rodu ali plemena v Bechuanalandu v južni
Afriki. On je po vojni študiral na univerzi Cambridge in se pred
poldrugim letom poročil z neko angleško pisarniško delavko po
imenu Ruth Williams. L

O tem tako zvanem mešanem zakonu med to Angležinjo in tem
mladim zamorskim glavarjem je časopisje že takrat pisalo, toda
angleška javnost ali vladni krogi se za tisti dogodek takrat niso
dosti zmenili. Najbrže je napravil večjo senzacijo v Ameriki nego
v Angliji, kjer mešani zakoni niso nič izrednega, odnosno ni v
Angliji skoro nikakih rasnih predsodkov.

Lani sta se mlada zakonca vrnila v angleško kolonijo ali pro¬
tektorat Bechuanaland, kjer sta bila sprejeta kot bodoča glavarja
Temu se je upiral le Seretsejev stric, ki ga je nadomestoval kot
glavar za rok njegove odsotnosti v Angliji. Toda drugi plemenski
starešine so sankcionirali njegov zakon z' belopoltno angleško
tipistko.

Niso se pa s tem mešanim zakonom sprijaznili belopoltni rasisti
v Južni Afriki in Rodeziji. Posebno v Južni Afriki je nastal pravi
vihar ogorčenja med dva in pol milijona vladajočimi belopoltci, ki
drže v suženjstvu ali napol suženjstvu osem milijonov domačinov
(zamorcev) in poldrugi milijon Indijcev, katerim tudi ne prizna¬
vajo nobenih pravic. Z domačini-zamorci pa postopajo še slabše
nego s sužnji in jih neusmiljeno izkoriščajo' v rudnikih zlata, na
plantažah in drugje. Pobrali so jim tudi vso boljšo zemljo. Na
vladi je fašistična stranka divjih rasistov, ki so se med vojno od¬
prto ogrevali zh Hitlerja in Mussolinija. Njih vodja je Daniel
Malan, premier vlade. *

★

S tem v zvezi naj omenimo, da Južna Afrika zahteva aneksijo
Bechuanalanda, kjer živi okrog 100*000 zamorcev omenjenega ple¬
mena. Žive seveda primitivno, kot večinoma vsa afriška plemena.
Kolonijo vlada angleški visoki komisar, seveda s tem, da spoštuje
njih šege in naVade, čeprav ne njih interesov. V tem je Anglija
mojster.

Ker so se belopoltni rasisti v Južni Afriki zbali, da bi lahko ta
poroka med mladim zamorskim glavarjem in angleškim dekletom
imela “demoralizujoče” posledice na vse zasužnjene domačine, so
pričeli pritiskati na angleško vlado.; naj ta zakon razbije, odnosno
odstavi in izžene Seretseja in njegovo ženo iz Bechuanalanda. In
sicer ni na London pritiskala samo rasistično-fašistična vlada pre¬
mierja Malana, ki je zagrozil, da bo Južno Afriko potegnil iz an¬
gleškega občestva, ako tega ne stori, marveč je pritisnil na angle¬
ško vlado tudi znani južnoafriški politik general Christian Smuts,
ki je bil s svojo stranko vred pri zadnjih volitvah poražen. Smut-
sov argument je bil, kakor poročajo iz Londona, ako angleška
vlada ne odstavi in odpokliče Seretseja in njegove žene, da pri
prihodnjih volitvah ne bo mogel pognati z vlade Malanovo gango.

Ker pri tako zvanih “državnikih”, tudi “socialističnih” ali “ko¬
munističnih” (Bog jim grehe odpusti, mi jim jih ne!), tako zvani
“narodni interesi” več štejejo nego pa načela ali pravičnost, se je
Attleejeva vlada podala in pod neko pretvezo zvabila Seretseja v
London. Slednji pa je bil toliko previden, da je svojo nosečo ženo
pustil pri svojih ljudeh v svoji domovini.

Ko je prišel v London, mu je angleška vlada naznanila, da se za
dobo pet let ne sme vrniti k svojim ljudem in da bo moral po po¬
rodu (meseca junija) poklicati k sebi tudi ženo in novorojenčka.
Medtem pa bi Seretsejev rod v Južni Afriki dobil drugega glavar¬
ja. Tako je Attleejeva vlada skušala “rešiti” ta “problem”—s ka¬
pitulacijo pred južnoafriškimi rasisti!

★

Toda Attleejeva vlada je računala brez krčmarja! Po objavi
tega odloka proti Seretseju je po vsej Angliji nastal velik vihar
ogorčenja nad to vladno sramotno kapitulacijo pred južno-afriški-
mi % rasisti in fašisti. Ta vihar je sprožil Winston Churchill, ki. je
v parlamentu obsodil vlado, skoro gotovo bolj iz golega strankar¬
skega oportunizma — da Attleejevo vlado č’m boli ošmira—nego
pa iz človekoljubja. Moraliziranje imperialistu Churchillu prav
toliko pristoja kakor svinji boben.

Najbrže se je iz istega razloga vrglo preti vladi tudi vse torijsko
časopisje. Toda proti vladi se je vrglo tudi liberalno časopisje in
revolta” je nastala tudi med delavskimi poslanci in v delavski
stranki sami. Ko so voditelji vlade sklicali delavske poslance na
tajno sejo, da jim “pojasnijo” to zadevo, niso med njimi dobili
nobenega zagovornika. Več se jih je izrazilo, da se bodo vzdržal;
glasovanja, ako pride na glasovanje predlog glede zaupnice vladi^
Vlada pa ne more pogrešiti niti enega delavskega glasu pri tako'
važnem predlogu!

Predlog o nezaupnici vladi so stavili liberalni poslanci in s toriji
vred zahtevali parlamentarno debato o tej zadevi. Vlada je to
debato odložila na poznejši čas—do nje bo prišlo, po veliki noči.

Vsled te revolte angleške javnosti in v lastni stranki je bila
vlada prisiljena popustiti. Toda kapitulirala je le deloma. Njen
odlok se glasi, da se Seretse sme vrniti k svoji ženi, toda po po-
lodu se bo moral s svojo družino umakniti iz svoje domovine za
pet let. Seietse, ki je v Londonu takoj organiziral “obrambni od¬
bor iz zastopniko\ kolonijalnih ljudstev, in dejal, da se bo sicer
vrnil k svoji ženi in k svojim ljudem, toda bo tam tudi ostal. Pri
tem ima tudi oporo svojega ljudstva, svojih podpoglavarjev Ko
je angleški visoki komisar v Bechualandu sklical seio starešin da
jim. “pojasni” Seretsejevo zadevo, je naletel na bojkot. Tiste seje
ee ni nihče udeležil, obenem so pa starešine sklenili, da njih rod
Angliji tudi ne bo plačeval davkov, dokler vlada ne umakne svo¬
jega odloka.

Če Attleejeva vlada ne bo kapitulirala na vsej črti, tedaj se zna
zgoditi, da se bo znašla pred padcem, ako ne dobi podpore VSEH

Prvi dopis v 25 letih

Delroii, Mich. — To je moj

prvi dopis v 25 letih. Sem sem
prišel 29. maja 1925. Delo sem
takoj dobil, in sicer v tovarni
Chevrolet, kjer imam delo še
vedno, kadar se zopet vrnem.

Sedaj že ne delam pet mese¬
cev. Na bolniški listi sem od 14.
oktobra. . Zbolel sem kar naglo-
ma za uljesi v želodcu, katere
imam že 28 let. Zdravnik je od¬
redil, da moram takoj v bolniš¬
nico. Šel sem takoj drugi dan.

Takoj so me dvakrat slikali z
x-žarki in iznašli, da uljesa kr¬
vave in da imam polno krvi v
želodcu, zato se bom moral pod¬
vreči operaciji. Ker pa sem ze¬
lo oslabel radi izgube krvi, sem
moral čakati tri tedne, da so me
spravili zopet k moči.

Dne 6. novembra so me pa
vzeli v operacijsko sobo. Bil
sem na operacijski mizi štiri u-
re. Rana v želodcu je bila jako
velika. Odstranili so mi eno če¬
trtino želodca. ._

V bolnišnici sem bil šest te¬
dnov, sedaj pa se zdravim doma.

Poleg tega me nadleguje pa še
naduha. K zdravniku hodim že
tri leta, a vse nič ne pomaga. On
mi priporoča, da bi šel v Arizo¬
no, da bi spremenil zrak. Jaz pa
sem že precej v letih in bom mo- j stali bolniki metati cigarete na
ral ostati kar tukaj. | tla, tako da jih je bilo za cel bu-

Ob tej priliki se lepo zahva- 1 se ^-
ljujem vsem mojim prijateljem,'
kateri so me obiskali v bolnišni-

Po 22 letih na obisku
v rojstni domovini

Milan Medvešek

26.

Pcbcaj.. k 5  j c segel pc revolverju proli slavkarjem pred tovarno
American Snuff Cc. v Memphis, Tenn., proli kateri so člani jek¬
larske unije CIC na stavki že dva meseca. Siavkarji zahtevajo
višjo mezde in druge izboljšave.

vprašala, če mu kaj pomaga, od¬
kar hodi k njej. Odgovoril je,
da je sedaj zdrav. Na njeno
vprašanje, ali bo še kadil, je od¬
govoril, da ne več. Tedaj ,pa ga
je še vprašala, če ima kaj ciga-
retov v žepu. Odgovoril je, da
jjh ima štiri, nakar je zahtevala,
da jih vrže na tla. Ukazu se je
pokoril, nakar so pričeli še o-

ci in sedaj na domu. Naj lepša
hvala vsem tistim, ki so daro¬
vali kri za mene. Hvala Fran¬
ku Padarju, ki je prišel po me¬
ne v bolnišnico in me pripeljal
domov. Prav tako lepa hvala
Albinu Serdcnerju in Fredu
Marksu, katera me vsaki teden
vozita k zdravniku. Na koncu

Sam pri sebi sem si mislil, ko
bi meni cigarete škodovale, bi
bil že zdavnaj v krtovi deželi,
ker jih pokadim zelo veliko vsak
dan.

Ameriške vrste Vodiška Jo-
hanca ie nato poklicala nekega
moža z berglami in mu dejala,
naj jih takoj vrže proč. On je
bergle res odložil, nato pa stekel
po dvorani. Ko je prišel nazaj

dopisa pa pozdravljam vse moje k n i e j> mu  K dejala, da je zdrav,
prijatelje, s katerimi smo bili! nato pa ga je pričela spraševa-

skupaj v Clintonu, Ind.

Frank Rezisnik

Je šel pogledat

a  * m

coprnico

W?.rren, O. — O delavskih raz¬
merah ne bom pisal, zato ker so
bolj slabe. Nekateri delajo, dru¬
gi pa ne. Tudi jaz ne delam že
13 mesecev.

V zadnjem mojem dopisu je
bila majhna pomota. Mor-alo bi.
se glasiti, da ima L. Gorenc
grocerijo in mesnico v Warrenu,
ne pa v Sharonu, Pa.

Tukaj nimamo letos dosti sne^-
ga, pa toliko več dežja, a sedaj,
ko pišem te vrstice, nekoliko
sneži. Pred kratkim sem čital
dopis Floriana Pisheka iz Neff-
sa, O. On je pisal o neki “Vo¬
diški Johajjci”. Naj tudi jaz
povem, kako sem gledal ameri¬
ške vrste Vodiško Johanco, ka¬
tera slepari ljudi in jim prazni
žepe.

V Youngstownu, O., je prišla
neka čarovnica in “zdravila” bol¬
nike. Neki rojak mi je pripo¬
vedoval, da tudi on hodi k njej,
da mu ozdravi noge. Vprašal
sem ga, če mu je kai pomagala,
on pa je odgovoril, da do sedaj
še ne. Rojaku sem dejal, da mu
ona ne bo nikdar pomagala, pa
če hodi k n j« j še gto let. Nato
sem ga vprašal, kdaj gre zopet
tja in naj vzame s seboj tudi
mene.

Neke nedelje ob 9. zjutraj sva
se napotila k čudodelki. Tja sva
prišla cb 10. uri, toda v veliki
dvorani je bilo toliko ljudi, da
nisva mogla dobiti sedežev.

Sleparka ie pričela s svojo
“čarovnijo” ob pol enajstih. Naj-
prvo ie pridigovala, potem pa
pričela delati “čudeže”. V dvo¬
rani so zaslepljeni ljudje kar tu¬
lili. Notri je bilo mnogo tisoč
oseb m policija je morala delati
red.

Naj prvo so prisl na vrsto bol¬
niki, ki so bolni vsled kajenja
ci garet. Poklicala j e k sebi bol-
ninka in vprašala, kako dolgo je
že bolan. Odgovoril je, da že
štiri leta. Nato ga ie vprašala,
če ic bil uri zdravniku. Odgo¬
voril ie. da ie bil, a mu zdravnik
ni mogel pomagati. Nato je

ti. Povedal je, da je bil štiri le-
I ta v bolnišnici in da je potrošil
25,000 dolarjev za zdravljenje, a
mu vse skupaj ni pomagalo.

I Take sleparije danes uganja¬
jo razne coprnice po Ameriki.
Oblasti bi morale take ljudi da¬
ti tam, kamor spadajo — v špeh-
fcamro!

Naj še omenim,- da je dvora¬
na zgledala kakor kakšna bol¬
nišnica. Nekateri so sedeli v po¬
sebnih bolniških stolih, drugi so
ležali kar v posteljah, tako da ie
vse skupaj v resnici zgledalo
kot velik hokus-pokus. Ko pa
je bila ura dvanajst, so pa ne¬
kam izginili vsi tisti “ozdravlje¬
ni bolniki”. Vsi ti tiči so bili
podkupljeni.

Ta hokus-pokus je trajal od 9.
ure zjutraj do desetih zvečer.
Ko bi opisal vso to sleparijo, ki
sem jo videl tisti dan, bi napol¬
nil vso Prosveto. Naj še ome¬
nim, da so njen hokus-pokus u-
stavili v Youngstownu, potem
pa je šla trape lovit v Pitts¬
burgh.

Naj se na tem mestu zahva¬
lim Antonu Valentičiču, kateri
mi ie popravil moj zadnji dopis.
Kadar prideva skupaj, ga bova
vsak en kozarček izvrnila.

Fr-?nk Kernič

Milwauški društvenik
v avtomobilski nesreči

Mi.lwaukee, Wis.—Sedaj imam
dosti časa za pisanje, ker imam
ranjene noge in nisem zmožen
za druga dela'.

Dne 28. februarja me je moč¬
no pobil neki avtomobil. Sel
sem peš v bližnjo Reberniškovo
dvorano, in sicer na vaje.pev¬
skega zbora Naprej a, pri kate ¬
rem pojem že več let. In glej!
Kakih 50 čevljev od imenovane
dvorane prileti s severne strani
po Šesti ulici avtomobil, hitro
zavije okoli vogala na levo na
Bruce ave. in naravnost v mene.

Bil je strašen prizor. Ni bilo
časa, da bi se mu umaknil. Bila
je sreča, da sem se ujel na odbi¬
jač (bumper) in sem se tako
peljal kakih 10 do 15 čevljev,
predno se ie avtomobil ustavil
in me stresel na tla. Le s teža¬
vo sem se pobral in zahteval od

svojih poslancev. In v parlamentu ima zdaj le pet glasov večine.
Predlogu liberalnih poslancev glede nezaupnice se namreč ne more
izogniti, kakor tudi ne parlamentarni debati, razen če prej kapitu¬
lira. Padec Attleejevo vlade pri tem vprašanju pa bi bilo porazno
za delavsko stranko pri sledečih volitvah.

avtomobilista, da me takoj od¬
pelje v bližnjo zasilno bolnišni¬
co. Tam so me slekli iz vse raz¬
trgane obleke, me položili na
mizo, zašili, namazali z zdravili,
zavili noge v lopatice in me po¬
ložili v posteljo, v kateri sem
ostal s hudimi bolečinami vso
noč.

Ker ni bil naš zdravnik dr.
Stefanez tisti dan doma, ie mo¬
ja hči najela sobo v Columbia-
bolnišnici, vedoč, da so 'tam do¬
bri špecialisti za kosti. Tam so
takoj pregledali nogo z X-žarki,
vbrizgnili injekcijo v roko, da
so prenehale bolečine v nogi.
Nato so me odpeljali v sobo in
položili v postelj. Strežnice so
mi dva dni ovijale nogo z vro¬
čimi obkladki. Med tem časom
pa ie prišel drugi zdravnik in
mi vbrizgnil injekcijo ter dejal,
da sem jako potrpežljiv bolnik.
Zdravnikova pomočnica pa mi
je vzela malo krvi za pregled.
Nato so me zopet odpeljali v
operacijsko sobo. Tam so mi no¬
go malo pretipali-in dali v ma¬
vec ter mi rekli, naj drugi dan
poizkusim hoditi po berglah, po¬
tem pa naj grem domov.;

Sedaj me doma zdravi žena in
pomaga moji nogi, da pride v
postelj, kakor tudi iz postelje.

Ob tej priliki se najlepše za¬
hvaljujem za lepe šopke cvetic,
katere sem ,prejel od odbora
Arcadian-parka in od našega
pevskega zbora Napreja. Zahva¬
ljujem se tudi vsem mojim so¬
rodnikom za obiske in kartice.
Upam, da ne bo vzelo več dolgo,
ko bomo zopet skupaj zdravi de¬
lali za napredek naše kulture in
za podvig našega skupnega go¬
spodarstva.

Anton Tratnik

O plačah glavnih
odbornikov in drugo

Peoria, 111. — Zopet se ogla¬
šam, da' napišem nekaj vrstic o
stari Avstriji. Ko sem bil še
mlad pobalin med 19—20 letom,
sem bil sprejet med “stare”
fante.

Tedaj je bil običaj, da je bil
mlad pobalin sprejet med starej¬
še fante le pod pogojem, da je
sveto obljubil, da ne bo nikogar
izdal, če gre k dekletu v vas.
Moral je tudi biti dober pevec
in pogumen v primeru pretepa,
.da ie za vsako ceno držal z osta¬
limi tovariši, pa četudi je dobil
po glavi.

Tisto leto se ie zgodilo, da je
bilo v naši farni cerkvi žegna-
nje na sv. Jerneja dan. Ker je
•bila tedaj silna vročina in far¬
na cerkev zelo “imenitna”, so
ljudje prihajali iz vseh krajev,
tako da je bila cerkev napol
premajhna. V cerkvi n ;  bilo
prostora, zato smo dekleta in
fantje sedeli zunaj.

Vse je bilo dobro, dokler se
ni pričela pridiga. Pridigal je
misijonar, čeravno smo imeli
dekana' in dva kaplana v župni¬
ji. Ko se ie začela pridiga, sta
hodila dva kaplana okoli ljudi
in iih gonila v cerkev k pridigi.
Mala skupina deklet je šla notri,
fantje pa smo kar naprej mirno
sedeii. Pa ie prišel kaplanček
naokoli in pravi: “No, fantje, ali
se ne boste vstali in šli poslu¬
šat pridigo?”

Nihče se n’ zmenil za njegove
besede in smo kar naprej sede
li, toda naj mlajšim so se hlače
tresle. Čez nekaj minut pride

Iz Zagreba smo se odpeljali
proti Sloveniji 23. novembra zju¬
traj. Vlak je bil zopet močno
natrpan, zlasti pa drugi razredi
Nekaj časa smo se preri\%li po
hodnikih, nato pa si našli sedeže
v tretjem razredu, čeprav smo
imeli plačan drugi razred. Spre¬
vodniki vlaka in zavirači so bili
Slovenci in slutil sem, da tudi
večina potnikov. Iz enega kupe¬
ja je zadonela krasna slovenska
pesem in zanjo cel venček tako
poznanih narodnih, povrhu pa
še partizanskih. Prepevali so jih
slovenski fantje, ki so se vračali
domov od vojakov, vmes pa zbi¬
jali šale, da se j:e vse 1  krohotalo.

Med domačini! Slovenska pe¬
sem! Blizu domače, rodne zem¬
lje! Čudna, nepopisljiva čustva
so me prevzemala. Razpolože¬
nje moje notranjosti bi opisal
vsaj približno, če bi dejal, da se
me je polotevala neke vrste než¬
nost, sentimentalnost, mehkoba,
istočasno pa močna tesnoba pred
neznanim nečem. In rad bi bil
sam, popolnoma sam!

Nikdar nisem niti sanjal, da se
bom vrnil v Jugoslavijo skozi
Zemun in v Slovenijo skozi Bre¬
žice. Gledal sem skozi okno in
napenjal oči, da so me bolele.
Vsa Slovenija je lepa kot raj!
Pred mojimi očmi so bežali hrib¬
čki in dolinice, gozdički in trav¬
niki, potočki in majhne vasice,
posejane z lepimi hišicami, na
holmih bele cerkvice, ob potih
pa za Slovenijo tako značilne ka¬
pelice in znamenja.

Ko sem požiral z očmi te kras¬
ne slovenske kraje, sem sam pri
sebi ugotavljal, da jih poprej,.ko
sem bil še.doma, v resnici nisem
nikdar dobro pogledal, da sem
taval po njih z zavezanimi očmi.
kakor brezsrčnež, ki breobzir-
no tepta po naj lepših cveticah.

Sprevodnik je v zategnje¬
nih zlogih naznanil: “BRE-ŽII-

CEEE!” Nagnil sem se še bolj
preko okna, napeto poslušal in
opazoval ljudi na brežiški posta¬
ji. Bilo je nekaj čudovitega: ti
ljudje so govorili slovensko! Vsi
so govorili slovensko: sprevod¬
nik, zavirač, prometni uradnik
in ostale osebe na peronu! Ip
kako lepo slovenščino! Sloven¬
ski izseljenik, ki je navajen v
tujini slišati le tujo govorico,
namreč od strani uradnikov, po¬
licistov, železničarjev, kar ne
more verjeti, ko pride na rodno
grudo, da vsi govori j o slovensko.
Še nikoli nisem nobeni simfo¬
niji tako intenzivno, tako napeto
prisluškoval kot sem slovenski
govorici na brežiški postaji, za-
eno pa opazoval obraze.

V Brežicah se izteka naša do¬
lenjska Krka v Savo. Preko Kr¬
ke in Save se vzpenja dolg most.
Misli so mi poletele v preteklost.
Bil sem 15 let star pobalin. In
taki pobalini čestokrat resneje
ljubijo kot odrasli ljudi. Iz No¬
vega mesta sem se namenoma
odpeljal s Jc ©lesom v Brežice sa¬
mo zato, da sem poslal kartico
iz “daljnega” mesta dekletu, v
katerega sem se zagledal. Še
danes se spominjam besedila na
kartici: “Na mostu nad Savo in
Krko stojim, v hiteče valove str¬
mim in — mislim nate.”

drugi kaplanček in pravi: “Kaj
pa vi, ali se ne boste vstali in
šli pridigo poslušat?” Nihče se
ni premaknil. Starejši fantje so
sedeli na vsak’ strani, mlajši pa
v sredi. Mlajši smo strahopetno
čakali, kaj se bo zgodilo. Nena¬
doma pa zadoni — pok po gla¬
vi! Dotični fant, ki jo je dobil
po glavi, je bil precej velik ke-
relc in pravi: “Gospod, ako je
prva veljavna, bo tudi druga.”
Nato pa ie kaplanu tako težko
prisolil, da se je kar opotekel.

No, tega je bilo konec za ne¬
kaj minut, nato pa sta prišla dva
orožnika v spremstvu kaplančka.
On je pokazal na nas in hajd na
žendarmarijo. Kaplanček ni bil
navzoč iti tako se je začela cela
afera od začetka do konca. Orož-
(Dalje na 3. strani.)

Vlak je stal v Brežicah le ne¬
kaj minut, nato pa potegnil pro¬
ti Sevnici. Naš kanadski tovariš
Ivan Divjak je bil ves vznemir¬
jen, ko nam je kazal v Sevnici
njegovo hišo, prav tako hišo, v
kateri se je bil rodil John Kra-
gel, kogar dobro poznamo čika-
ški Slovenci, saj nam pripelje
mleko vsak drugi dan.

Peljali smo se ob Savi proti
Zidanemu mostu, skozi Črni re¬
vir -— Trbovlje-Hrastnik-Zagorje
— v Ljubljano.

Dospeli smo v Ljubljano, v
prestolnico Ljudske republike
Slovenije. Zopet zadrega, kajti
na postaji so nas čakali razni
predstavniki, med njimi dr. La¬
vrič, ljudski poslanec in dekan
ljubljanske medicinske univer¬
ze, kateri je bil pred nekaj leti
v Ameriki, dr. Milavec, pomoč¬
nik ministra za zdravstvo, dr.
Župančič (sin pokojnega pesnika
Otona Župančiča), dr. Jereb, taj¬
nik dekanata medicinske fakul¬
tete, Sergej Vošnjak, direktor
urada za informacije, dr. Brecelj,
kateri je bil tudi pred nekaj leti
v Ameriki, Žan Lenaršič, šef za
zunanje zadeve v uradu za infor¬
macije, bivša Kanadčana Louis
Zdravje in Miketič ter novinarji.

Nastanili smo se v hotelu Slo¬
nu, kjer so nam priredili kosi¬
lo. Bil sem več ali manj v za¬
dregi, k sreči pa sem sedel po¬
leg dr. Bogdana Breclja, katere¬
ga sem spoznal že v Ameriki.
On je preprost mož, dasiravno je
brat podpredsednika slovenske
vlade in eden prvih kirurgov v
Jugoslaviji, kakor tudi prodekan
medicinske univerze. Na moji
desni pa je sedel “Bač” Župan¬
čič, kateri je tudi profesor na
ljubljanski medicinski univerzi,
dasiravno je še zelo mlad. Tudi
z njim sem se čutil takoj gioma-
čega, kajti povedal mi je, da do¬
bro pozna dr. Šumskega — mo¬
jega brata Dolfita — s katerim
sta bila skupaj v partizanih.
Mladi Župančič je zelo markant¬
na osebnost. Visok in slok, ka¬
kor njegov oče Oton, najveeji
slovenski pesnik, kateri je umrl
lansko leto. Pripovedoval mi je
o zadnjih urah svojega slovitega
očeta. O tem razgovoru bom
morda kdaj obširneje pisal. Po¬
vedal mi je, da njegova sestra
tudi študira medicino in da jo
on poučuje. Pri sprejemu je bil
tudi bivši Čikažan Zvonko No¬
vak, ki je sedaj uposlen v uradu
za informacije.

V naši družbi je bil tudi že
poprej omenjeni Lojze Zdravje,
bivši Kanadčan, kateri se je vr¬
nil v domovino pred približno
dvema letoma. On je dobro po¬
znan v Torontu, saj je bil tam
mnogo let razvažalec mleka.
Lojze je menda najsrečnejši in
najzadovoljnešji človek v Jugo¬
slaviji, zato je vsekakor vredno,
da se malo pomudimo pri tej
idealistični dobričini.

Mož je pripeljal s seboj v Ju¬
goslavijo avtomobil, katerega so
tam zamenjali za ambulanco in
dali Lojzu službo šoferja. In
Lojze sedaj kar žari od same
sreče, ko prevaža bolnike v ljub¬
ljanske bolnice. Dejal je, da še¬
ne bi hotel vrniti, pa če mu bi
“šenkali” vso Kanado. V srcu
čuti, da doprinaša na stara leta
nekaj velikega za svojo rojstno
domovino, katera mu v mladih
letih ni mogla dati kruha. On
ima res pravo ime, kajti na vsem
obrazu mu je zapisano zdravje,
sreča in zadovoljstvo. Priznava,
da delajo v Jugoslaviji tudi na¬
pake, celo velike napake, toda
vse te napake čisto dobrohotno
opraviči, nato pa prične še bolj
navdušeno in naravnost vzhiče¬
no govoriti o pozitivnem delu
Jugoslavije, o napredku in svetli
bodočnosti, ki čaka delovnega
jugoslovanskega'človeka. Samo
navdušen jugoslovanski komu¬
nist more tako navdušeno govo¬
riti o Jugoslaviji, toda Zdravje
ni komunist, marveč preprost,
skromen in priden rodoljub. O
njemu še nekaj besed v prihod¬
njem poglavju.

(Dalje prihodnjič)

PONDELJEK, 27. MARCA 1950

PROSVETA

Glasovi iz naših naselbin

(Nadaljevanje z 2. sirarn.) I
niški narednik je dejal, da bi
moral imeti za to zadevo sodni¬
ka. Takoj smo se izrekli za žu¬
pana. Ko smo vse resnično po¬
vedali, je nas vprašal, če smo se
dostojno obnašali ob času maše
in če smo vstali, ko je bil evan¬
gelij. Ko smo povedali, da smo,
je dejal' sodnik, da nismo kršili-
cerkvene obrede ; n svetoval, da
naj gremo nazaj. Tisti čas pa
je minila maša, nakar smo šli v
gostilno po “odvezo”.

Čftal sem dopis, ki ga je napi¬
sal član iz Neffsa, O. On pravi,
da ie čital dopis nekega člana iz
Illinoisa, kateri je priporočil, da
bi konvencija zvišala plače glav¬
nim odbornikom. Dalje pravi,
da ne kritizira rad, toda je pri¬
moran. Pravi, da bi dotičnega
člana rad vprašal, če ve. kakšne
plače imajo glavni odborniki in
da naj pogleda v zapisnik zad¬
nje konvencije.

Želim dotičnemu dopisniku
odgovoriti sledeče: “Jaz ne no¬
sim konvenčnega zapisnika na
seje, ampak pravila! Dotični član
zavida glavne odbornike, ker do¬
bivajo tedensko plačo. Ali je
res tako kratkoviden, da misli,
da si glavni odborniki grmadijo
milijone? Ali ne premisli, da
eksekutivni uradniki živijo v ve¬
likem mestu, kjer je vse dražje
kct v majhnih mestih in da veli¬
ko svojega denarja porabijo za
koristi jednote. Dobro bi bilo
pogledati, koliko so plačani u-
radniki pri drugih korporacijah.
Vsak navaden “šribar” je več
plačan kot naš' glavni odborni¬
ki! Pravi, da on dela samo po¬
lovico časa. Na takem stališču
smo malone vsi rudarji in ne sa¬
mo on.

Koliko oa je dobil Milan Med¬
vešek od jednote za take resne
članke v Prosveti? Take član¬
ke ni mcgoče pisati brez muje,
kljub temu pa si glavo beli za
stonj.

Frrnk Franko

O razmerah
v stari domovini

Cleveland, O. — Meni ni treba
iti v Jugoslavijo, kljub temu pa
vem, kako se tam godi. Neka
ženska, ki ima ctroke, mi je po¬
slala informacije. Lahko bi ji
bilo malo bolje, ker je bila voj¬
na končana že pred petimi leti.

Spomnijate se, da mi je neki
poročevalec iz Ljubljane v Pro¬
sveti dokazoval, da ni res glede
čevljev tako kot sem jaz poročal.
No, naš urednik je bil vseeno
toliko usmiljen, da mi je dovo¬
lil, da sem dotičnemu poročeval¬
cu povedal nazaj, da mi je bolje
znano, kako se tam godi delav¬
cem kot je njemu.

Evo ga poročila, katerega je
spisala neka delavka v podlistku
z naslovom “Sem in tja po ma
riborskih trgovinah”. To poroči¬
lo iz ljubljanskega lista se glasi:

Menda si bo vsak na jasnem,
najbolj pa seveda moje “sotrpin¬
ke”, da mi je vsakih pet minut
dragocenih. Sem namreč v služ¬
bi, doma pa otroci — in nikogar,
ki bi mi pomagal pri vsakdanjih
gospodinjskih opravkih. Težko
je — a dosti laže bi bilo, če bi
si bili nameščenci po trgovinah
na jasnem, da so oni zaradi kup¬
cev tam in ne obratno.

Zadnjič sem bila v  službi do
petih popoldne. Kakor nalašč,
sem si mislila, lahko bom še vze¬
la kruh, ki sem ga bila zjutraj
nesla h peku. Ko sem prišla tja,
je bila pred vrati gruča žensk.
Vse so gledale skozi izložbeno
pkno in ugibale, ali bo tovarišica
še odprla ali ne. Seveda, ura je
kazala pet minut čez 5 in ženske
so bile zjutraj v naglici pozabile*
prebrati listič, na katerem je pi¬
salo, da ie pekarna odprta samo
do petih. Ena izmed žensk je
potrkala na okno, toda tovariši¬
ca v pekarni je samo molče po¬
kazala na omenjeni listič in da¬
lje lagodno pospravljala po loka¬
lu. Medtem se nas je nabralo
zunaj enajst. Noseča žena, ki je
tarnala, da čakajo doma trije
otroci na kruh, se ie opogumila
in spet potrkala. Toda tovariši¬
ca v pekarni se ni zmenila za
prošnjo bodoče matere. Prepri¬
čale smo se, da ta večer ne bo¬
mo več dobile kruha. Ura je bila
četrt na šest. Odšle smo, pre¬
mišljujoč, kie si bomo posodile
kruli, med tem ko je tovarišica
v prodajalni št. 5 dokončala pri-

češko in jela oblačiti plašč . . .

Dobro, da povsod ni tako.
Znanka mi je pravila, da so to¬
varišice v pekarni na Koroški
cesti bolj ustrežljive. Postreže¬
jo ti, četudi si minuto ali dve
prekasna.

V preteklem tednu se mi je
zgodila nesreča: pri čevljih se
mi je odtrgal podplat. Brž vza¬
mem čevlje in jih odnesem v
sprejemališče mestnega čevljar¬
stva v Orožnovi ulici. Toda —
o groza — ljudje čakajo v dvoj¬
ni dolgi kači. Najmanj dve uri
čakanja, si mislim, morda bo ju¬
tri bolje. Grem naslednjega dne.
Razveselim se, ko nikogar ne vi¬
dim pred vrati. Tudi v lokalu
je prazno. Brž: ponudim tova¬
rišici čevlje, a ta se neprijazno
zadere:

“Kaj ne veste, da sprejemamo
samo ob ponedeljkih?!”

Kaj hočem, spet je bila pot za¬
stonj. Vendar mi ne gre v gla¬
vo, kaj neki delajo druge dni v
tednu. V torek je bilo namreč
popolnoma prazno v lokalu.

Ni še dolgo tega, kar sem ne¬
sla nekaj otroških stvari v mest¬
no šiviljsko podjetje v Gosposki
ulici. Toda tudi tam sem imela
smolo. Uslužbenka mi pojasni,
da sprejemajo dvakrat na teden.
Opogumim se in vprašam, kje
imajo to napisano.

“O, to pa že ves Maribor ve,”
se odreže uslužbenka. Kaj mi je
preostalo drugega, kakor da sem
se z zavitkom, ki ni bil posebno
lahek, vrnila domov.

V komisijsko trgovino sem pri¬
šla v soboto, ne da bi vedela, da
tega dne ne prevzemajo blagat
Menda ie tovarišica videla moj
klavrni obraz, pa mi je na moje
veliko presenečenje dejala:

“Pa pustite tu, cia ne boste še
enkrat hodili. Samo po listek
pridite v ponedeljek!”

Včeraj priteče k meni prija¬
teljica Sonja:

“Prosim te, posodi mi 2500
din!”

“Kaj pa se je vendar zgodilo?”

“Nič se ne prestraši, nič po¬
sebnega. Veš, flanelaste plenice
moram kupiti. (Sonja namreč
že teden pričakuje porod.) Na
tcčke sem jih čakala do zadnje¬
ga, sedaj jih pa moram kupiti
pač v prosti prodaji!”

Tudi jaz imam otroke in reči
moram, da je v Mariboru slabo
preskrbljeno za otroška oblači¬
la. Od lanskega junija dalje
hodim vsake tri tedne spraševat
v otroško trgovino v Gosposki
ulici za hlačke, majčke m žabi¬
ce, a do danes nisem imela te
sreče, da bi karkoli dobila. (Že¬
ne tožijo, da nimajo te dni v tr¬
govini razen stekleničk prav ni¬
česar za otroke.) Majčke sem
sicer dobila v prosti prodaji, po
spodnje hlačke pa bo treba v
Ljubljano — menda jih imajo
tam dovolj.

Pa še nekaj o izložbah. Dva
meseca hodim vsak dan po Ko¬
roški ulici in gledam, če se bo
morda le kaj spremenilo v L
ložbi splošnega  čevljarstva
Franca Petka. Tam namreč kra¬
ljuje na zaprašeni stekleni poli¬
ci škatlica kreme za čevlje z na¬
pisom: “Pribcr od strank”. Ob
obeh straneh krasijo izložbo za¬
prašene zastavice — menda se
od lanskega prvega maja.

V mestnem šiviljskem podjet¬

ju v Gosposki ulici menda misli¬
jo, da ie izložba najlepša, če je
prazna. V treh ogromnih izlož¬
benih oknih namreč samotanta
dva napisa:^ “Šivilja za moške
perilo” in “Šivilja za žensko pe¬
Pravcato skladišče prahu lah¬
ko vidiš v izložbi Simiča Gu¬
stava v Slovenski ulici, kjer ko¬
maj razločiš razstavljene pred¬
mete. .

Vendar ni povsod v Mariboru
tako V poslovalnici "Hrane
na Koroški cesti večkrat menja¬
jo izložbo in io znajo okusno o-
premiti. Prav takh se “Manu¬
faktura” na Glavnem trgu lah¬
ko ponaša z lepimi izložbami, pa
tudi z vljudno ; n dobro postrež¬
bo kliub mrzlemu m neprijaz¬
nemu lokalu. Razveseliš se do¬
bre postrežbe v prodajalni čev¬
ljev “Triglav”, med tem ko slovi
po hitri postrežbi Potrošniška
zadruga v ulici 10. oktobra.

Torej ta članek pove, da v sta

ri domovini še marsikaj pri¬
manjkuje.

Frank BarMč

Poročilo iz La Salla

L-- SrJle, 111 . — Gospodinjski
klub Slovenskega dema v La
Šaliti je priredil maškeradno ve¬
selico, katera ie prav dobro u-
spela, akoravno je bilo slabo vre¬
me; Prišli so iz Johnsonvilla.
Oglesbyja, Peruja in mogoče tu¬
di iz katerega drugega kraja.
Prav lepa hvala vsem posetni-
kom! Ko je zaigral orkester Ur-
bino Polka Kingsters. se je pri¬
čelo vrteti staro in mlado. Or¬
kester je igral lepe valčke in
polke.

Ne smem pozabiti gospodinj¬
skega kluba oziroma naših mar¬
ljivih žensk, ki so tako dobre in
pridne kot čebelice. Hvala za
vso postrežbo. Pripravile so vse¬
ga dovolj, tako da ni bil nihče
lačen. Prav tako je bilo na raz¬
polago dovolj za naša suha grla.

Gospodarski klub Slovenske¬
ga doma pa je predvajal filme o
zadnji vojni. Nekateri prizori
sc bili naravnost grozni.

Nekaj sem slišal, da namera¬
va krožek 15 Progresivnih Slo¬
venk sem “prištelati” “tri vaške’
svetnike”, in sicer pridejo iz Chi¬
caga. Ni mi znano, kakšni so ti
svetniki, ali iz lesa ali iz železa?
Naj naše vrle ženske same reši¬
jo to stvar, kje namreč bodo do¬
bile te “svetnike”.

Progresivne Slovenke vabijo
vse rojake od blizu in daleč, da
pridejo meseca maja pogledat te
“tri svetnike”. Ta igra bo vse¬
kakor nekaj imenitnega. O njej
bodo že one pravočasno poroča¬
le. Igra se bo vršila, v Sloven¬
skem domu v La Sallu.

Naj omenim, da sem tudi jaz
podporni član krožka Progresiv¬
nih Slovenk. Želim, da bi pri
stopile k tej organizaciji vsa de¬
kleta in žene, ki morda še niso
članice.

Zaključujem in pozdravljam
vse zavedne brate in sestre SN-
PJ, katere sem član že nad 42
let.

Martin Ncvlan

Crcai R. Ewing, administra¬
tor federalne zaščite, ki je od
Sidney Hillmancve ustanove
prejo) nagrado $1,000 za svoje
vzorne delo v korist ljudstva.
Pcdelila mu jo je unija oblačil¬
nih delavcev CIO.

z ANTONOM ŠVELCEM

3.

mu,

Ivo Pirkovič

(Nadaljevanje in konec)

V Ljubljani, 9. marca 1950.

Sedaj pa bi rad spregovoril besedo o “papeštvu” v socializ-
ker se Vam ždi, dragi prijatelj Švelc, potrebno, da branite
Stalinove pravice do primata v socialističnem svetu, ki naj se po
Vašem mnenju opira na “Stalinovo zaslugo, da se ena tretjina
tretjina sveta danes nahaja pod novim sistemom, ki je odpravil

kapitalizem in fevdalizem”. V j _

srednjem veku so se sholastični :  , , vv .
učenjaki ogorčeno prepirali o | , .. .

tem, ali bi olje, ki bi ga pozimi P°P° 111 1
postavili na prosto, zmrznilo ali

Odpravljanje nepisme¬
nosti v bitplsld oblasti

Ljubljana. — Zaradi od nekda¬
nje države podedovane prosvet¬
ne zaostalosti je bilo v bitoljski
oblasti mnogo nepismenih prebi¬
valcev. Doslej so priredili že
669*analfabetsk’h tečajev, ki so
imeli nad 20,000 obiskovalcev.

Med njimi je bilo nad 10,000 pri¬
padnikov turške in šiptarske na¬
rodne manjšine. V treh okrajih fi i e  spoznavne teorije, ki uči, da
so tečaji z velikim uspehom kon- i e  P ra ^sa poslednji kriterij
čali svoje delo, so pa še okraji

ne. In so iskali resnice po spi¬
sih starega Aristotela in cerkve¬
nih očetov in ni nihče olja po¬
stavil na prosto, da bi ga potem
potipal, ali ie zmrznilo ali ne. Ko
je ubogi Galileo Galilei oznanil,
da vidi skozi svoj novi daljno¬
gled na soncu 'pege, ga' je visok
cerkven prelat zavrnil, češ da je
trikrat prebral vsega Aristotela
in da ni našel v njem nič o ka¬
kih pegah na soncu. Če se (prej
v Galilejevi'pripravi res kaj vi¬
di, je napravljeno s čarovnijo.
Ta pa je bila nevarna reč, ko so
širom Evrope cvrli na grmadah
čarovnice.

Velik napredek modernega
časa je v tem, da ne stičemo več
za dogmami po starih moljavih
bukvah, ampak postavimo olje
na prosto in ga čez nekaj časa
pogledamo. To metodo je mar¬
ksizem povzdignil celo do časti
temeljnega kamna svoje filozo-

kjer še ni pričakovanega uspe¬
ha. V ohridskem okraju je osta¬
lo nepismenih sicer samo še ne¬
kaj nad 130 ljudi in so zanje od¬
prli štiri tečaje, ki pa imajo v
zadnjem času tako slab obisk, da
se je naučilo brati in pisati sa¬
mo 28 ljudi. V prilepskem okra¬
ju je nad 540 nepismenih, tečaje
pa jih obiskuje samo 260. V
obeh okrajih se morajo za od¬
pravo nepismenosti bolj zavzeti
množične organizacije.

Listnica uredništva

Na nepodpisane dopise in po¬
ročila za Domače vesti se m
oziramo. Vsak poročevalec se
naj podpiše.

Tatovi in saboterji
v mariborski
tekstilni tovarni

Ljubljana-.—V mariborski tek¬
stilni tovarni so v oddelku za
tisk, kjer izdelujejo molino plat¬
no že dlje časa opažali, da ni vse
v redu. Konec decembra so pri
neki delavki odkrili večjo koli¬
čino belega platna. Preiskava
je nato odkrila v podjetju cele
organizirano družbo delavcev
mojstrov, skladiščnikov, tkalcev
in kontrolnih organov, ki so že
od leta 1947 načrtno kradli in
sabotirali. Ker so kradli vedno
večje količine blaga, so pritegni¬
li še več pomagačev, ki so vsi
vedeli za tatvine. Ti so poma¬
gali krasti, odvažati ukradeno
blago iz tovarne in ga prodajati
neposredno ali po prekupčeval¬
cih. Na urah, ki kontrolirajo
storilnost dela, so — da bi pri¬
krili tatvine — .zaznamovali več
kot je bilo narejenega, tako da
je bil oddelek najboljši in je kot
tak prejemal celo nagrade. Bla¬
go so prevzemali in izdajali brez
kontrole. Če ne bi prišli tatin¬
ski tolpi na sled, bi njih sabo¬
tažno delo ogrozilo celo sam
plan, ki bi bil zaradi ponareje
nih rezultatov dela nerealen
Kradli pa niso samo blago. V
sukančarni so kradli vretenca su¬
kanca po 1000 m, tako sta same
dva od 1948. leta dnevno ukra¬
dla po 10 vretenc in sta zanj
po lastnem priznanju, iztržila o-
krog 300 tisoč dinarjev.

Do podrobnosti ni mogoče u-
gotoviti nastale škode. Preiska¬
va je dognala, da je bilo v od¬
delku za tisk ukradenega več ti¬
soč metrov blaga, kar znaša po
tovarniški ceni težke stotisočake.
Če pa preračunamo v višje ko¬
mercialne cene. pa znaša škoda
več milijonov dinarjev. Mate¬
rialna škoda pa ni edina posle¬
dica teh organiziranih tatvin, z
njimi so ovirali redno delovanje
podjetja in onemogočali izpol¬
njevanje plana.

Nagrajeni voditelji
sindikalnih zborov in
orkestrov iz Slovenije

Ljubljana. — Po prvem zvez¬
nem pregledu sindikalnih kul¬
turnih in umetniških skupin je
centralni odbor Zveze sindika¬
tov Jugoslavije nagradil dirigen¬
te in voditelje najboljših orke¬
strov in zborov. Iz Slovenije so
bili nagrajeni: Anton Hudarin,

dirigent orkestra SKUD “Lojze
Hohkravt” iz Trbovelj z 10,000
dinarjev, Dušan Sancin, dirigent
orkestra SKUD “Ivan Cankar”
iz Celja z 10,000 din, Janez Al¬
breht, vodja SKUD “Janko Pre-
mrl-Vojko”-iz Ljubljane z 8000
din in Janko Gregorc, dirigent
SKUD “Jože Lacko” iz Ptuja s
7000 dinarjev.

O orkestru, ki ga vodi Anten
Hudarin, poudarja strokovna o-
cena beograjske “Politike” od 3.
t. m. naslednje: To je zelo do¬

ber primere, kaj lahko doseže z
navdušenim, predanim in solid¬
nim delom izrazit delavski in-
štrumentalni kolektiv.

V Pro*v©n »o dKovim evt o*
ae  in dslevsk® TMtt Ali t-
(Ifatt v*»V ds n ?

res¬
nice. Malik papeškega dogma¬
tizma je bil v prahu.

In glejte, kaj se je s to mlado
filozofijo-sirotico zgodilo, ko so
nas obdolžili, da smo krenili s
poti socializma, in nam veleli,
naj pridemo v romunsko Canos-
so, kjer nas bi sodili vojni skri¬
vači. Mi pa smo dejali: Bodite
marksisti! Ne iščite resnice v
kaki skrivaj napisani dogmi, am¬
pak pridite sami pogledat in oti¬
pat, ali je olje zmrznilo ali ni;
izkustvo naj bo kriterij resnice!
— Pa so nas strogo zavrnili, češ
da jih ne zanima izkustveno u-
gotavljanje, ali je olje zmrznilo
ali ni, zakaj resnico o tem da
imajo že zapisano.

Glejte prijatelj Svelc, to je
moderne papeštvo v današnjem
socialističnem svetu. In če rie
bi mogli tem mojim besedam
verjeti, poizkusite sami! Vpiši¬
te se med kominformovce, po¬
tem pa jim recite, da želite iti
v Jugoslavijo pogledat, ali je
olje zmrznilo ali ni; hočem reči,
ali smo še socialisti ali ne. Te¬
daj se bo zrušila na Vašo ubogo
glavo vsa teža dogme hovega
papeštva. Vsi tisti, ki danes na
našem planetu hite zagotavljat,
da mi nismo več socialisti, naše
stvarnosti niso videli na svoje
oči, ampak ponavljajo zgolj to,
kar je bilo oznanjeno “urbi et
j orbi ex cathedra” in posvečeno
v dogmo pod pretnjo izobčenja;

I vsi ti so kratko in malo dogma¬
tiki'novega papeštva.

Kriterij resnice o nas ne sme
biti po tej čudni “marksistični”

| zapovedi v^č marksistična me-
| toda praksej ampak dogma kom-
informa. Kako bi si mogli sicer
razložiti, prijatelj Švelc, da tudi
jaz vprašam nekaj Vas—čudno

Mala Rcyeltc Adler opazuje delavca, ki nakladata trok s hrano
za bedno delavec in njihovo družine, ki ne nahajajo v delavskem
taborišču blizu Phoenixa, Arizona.

da se vsi radovedni
in resni dvomljivci
vračajo od nas vselej z nedvom¬
nimi izpovedmi o tem, kar so
videli in čuli, pa zagrmi zoper
nje vselej tudi anatema novega
papeštva, ki ravna potem s pisa¬
telji, umetniki, znanstveniki in
iskrenimi politiki kot s paglavci,
ki smo jih pravkar zalotili pri
pobalinstvu. Smo mar resne in
vsega spoštovanja vredne ljudi
mi, “titovci”, preslepili s čarov¬
nijo, jih prevarili s Potemkino¬
vimi vasmi? Ali pa se najde kdo,
ki bi se drznil trditi, da Zillia-
cus, Jean Cassou, Wolfgang Le-
onhard ali morda Vaš Joe Da-
vidson niso resni možje, marveč
lažniki in podkupljene priče? In
prav vse te kulturne veličine pr¬
vega reda naj bi bile moralno ta¬
ko slabotne, da so podlegle vabi
naše mite? Ne najde kominform
za protiutež mar niti enega, mo¬
ralno dovolj krepkega človeka,
ki bi ga lahko poslal skozi naša
na stežaj odprta vrata brez stra¬
hu, da se mu bo ob naši stvar¬
nosti izpridil, podlegel naši ča¬
rovniji in našemu zvodništvu?

Mislim, dragi prijatelj Švelc.
da ne bo težko uganiti odgovor
na ta čudna vprašanja. Če se
vpišete v kominformovce, boste
morali postati noj, ki pred res¬
nico vtika glavo v pesek, in ne
boste smeli priti pogledat našo
stvarnost na lastne oči, ker se
novo socialistično papeštvo boji
izkustvene resnice, oznanjujoč
svojo, dogmatično.

Naj bo že kakor hoče, dogma¬
tizem kominforma je danes vse¬
mu svetu očitno dejstvo; vendar
ne more imeti nihče na svetu,
tudi če bi spravili ves planet pod
novi sistem socializma in ne le
eno njegovo tretjino, take pra¬
vice, da bi dvignil iz prahu zavr¬
ženega malika dogmatičnega pa¬
peštva in ga postavil tja, kjer bi
moral stati marksistični ideal
kriterija izkustvene resnice.

4. In kaj je naposled z enako¬
pravnostjo med socialističnimi
državami? Kakšne obveznosti
bi morale veljati med njimi in
kaj bi smela in kaj morala konč¬
no vodilna socialistična sila?

Mi vemo, kaj dolguje svet Ru¬
siji za njeno oktobrsko revoluci¬
jo. Bolj kot drugi narodi ceni¬
mo njen orjaški doprinos k zma¬
gi nad fašizmom, kjer smo bolj
kat drugi narodi tudi sami no¬
sili nečloveško breme borbe. Te¬
ga deleža v pionirstvu nove
družbe ji ne bomo nikoli opore¬
kali in prav tako ne prve bese¬
de, kadar bo šlo za stvar sociali¬
zma. Toda, da je SZ za zaprtimi
vrati pariških pogajanj s kapi¬
talističnim zapadom za dolarje
prodala svobodo koroškega ljud¬
stva, to ni bilo socialistično in
tega nikoli ne bomo mogli ime¬
novati dostojno socialističnega
prvaka.

Prav, rekli boste, da je SZ s
svojo prodajo koroških Sloven¬
cev kaznovala “Titovo kliko”
(koga je šiba te kazni dejansko
zadela, maršala Tita ali koroške
Slovence?), ali morda, da je Ti¬
to že preje koroške Slovence
prodal kapitalističnemu zanadu
(za koliko?) in da je SZ zato le
pohitela, da še ona iz kupčije iz¬
bije kar največ mogoče zlatega
prahu. Toda vprašanje, kdo je
izdal ubogo razočarano koroško
ljudstvo, ali samo SZ ali morda
SZ in Jugoslavija, ne izpremeni
ničesar na dejstvu, da ga je iz¬
dala SZ. In tega ne bi smel jjr-
vak svetovnega socializma niko¬
li storiti, da bi izdal svojega za¬
veznika, ki se je krvavo boril in
se še bori za svojo svobodo; ga
pod nobenimi pogoji ne bi smel
izdati s prostodušnim izgovorom
na greh nekoga tretjega. Dolž¬
nosti braniti svobodo narodov
niti prvak svetovnega socializma
ne bi smel. če hoče ostati prvak,
in komunist, z nobenim izgovo¬
rom zavreči ali jo izmaličiti v
bič za kaznovanje tretjega. Kaj
pa ostane potem še od  sociali¬
stičnih principov, kaj od  tako
zrelativizirane socialistične  mo-
j rale?

In prav to je  za nas, ki smo
v idejno in  borbeno veličino SZ
verjeli slepo,  naravnost pretres¬

ljivo, da je iz socialističnih prin¬
cipov napravila nekaj, kar lahko
velja ali ne velja, kakor so že
paglavci trenutno poredni ali
pridni in oziraje se na to, koli¬
ko unč zlata kdo ponuja.

Če bi “Titova klika” nesrečno
koroško ljudstvo res prodala,
žvenketa trideset srebrnikov mi
tudi v temi ne bi mogli utajiti
in ne bi jih zakopali tako glo¬
boko, da jih kominform ne bi
spravil na dan in jih v našo sra¬
moto pokazal svetu. Toda tudi
če bi se to zgodilo, pravim še en¬
krat, bi moral tisti, ki hoče biti
prvak socializma, še ogorčeneje
planiti v borbo za socialistična
načela in še više dvigniti ogro¬
ženo zastavo principov, še glas¬
neje zaklicati vsemu svetu, da
je pravica narodov do svobode
sveta stvar, pa naj se zgodi, kar
hoče, pa naj sto “klik” po svetu
greši kakor hoče. Takega si
predstavljamo prvaka sociali¬
stičnih držav. Kaj pa mislite o
tem Vi, dragi prijatelj Švelc?

Ali res drži izgovor, da je Ju¬
goslavija nesrečne koroške Slo¬
vence prodala zapadnim zavez¬
nikom že pred Sovjetsko zvezo?
Tudi če bi jih, bi bilo to docela
brezpomembno in zato brezsmi¬
selno, zakaj usoda koroških Slo¬
vencev je izključno v rokah dru¬
gih, onih namreč in samo onih,
ki bodo mirovno pogodbo z Av¬
strijo podpisali. Ves svet pa ve,
da mi nismo niti tvorci niti pod¬
pisniki te mirovne pogodbe, za¬
njo torej tudi ne odgovorni. Ves
svet ve, da je odločila o usodi
nesrečnih koroških Slovencev s
svojim sporazumom s kapitali¬
stičnim zapadom samo SZ brez
sodelovanja Jugoslavije in da bo
pred zgodovino to dejanje tudi
podpisala.

In sedaj Vas zopet terjaift,
dragi prijatelj Švelc, da mi od¬
govorite z vso iskrenostjo svo¬
jega poštenega srca, ali je za ve¬
liko silo in prvaka socialistične
tretjine našega planeta dostojno,
da pravi, da bo prodajo koro¬
ških Slovencev podpisala, da pa
za ta podpis ni odgovorna ona,
ampak “Titova klika”, ki pri tej
kupčiji vobče ni imela nič go¬
voriti in je še poslušati niso ho¬
teli? Ali ni naravnost pretres¬
ljivo, kakšno vrednost daje pr¬
vak svetovnega socializma svo¬
jemu podpisu? Jutri bo po tej
logiki podpisala morda prodajo
Indonezijcev in odgovornost obe¬
sila Westerlingu ali ne vem ko¬
mu; pojutrišnjem Vietnamce itd.
Ali ni nekaj strašnega ta moral¬
na slabost tako zvane “vodite¬
ljice socialističnih držav”, ki se
s svojim podpisom tako kruto in
cinično posmehuje socialističnim
principom? Kaj pa naj podpis
SZ potem še pomeni? Ali pa naj'
odslej poleg njega pristavlja
še pojasnila “zanj odgovarja
Moskva”, drugič pa “zanj odgo¬
varja ta in ta klika” itd.?

Vem, da je z Vašega, ameri¬
škega stališča težko razumeti
marsikaj, kar nas v stari domo¬
vini reže v živo mesto. Toda ve¬
rovati ob prodaji koroških Slo¬
vencev v sovjetsko trditev, da
se je zgodilo to zavoljo naših
grehov, je docela odveč, odkar
Vam je Vaš zunanji minister
Cordell Hull v svojih spominih
povedal novico, ki je ne bi mo¬
gli verjeti, če je ne bi zapisal re¬
sen državnik, da nas je naša ve¬
lika zaveznica že nekoč preje
skrivaj prodala. Samo šest dni
za Vašim pismom “Prosveti” ste
lahko brali v istem časopisu, ka¬
ko je SZ polovico naše kože pro¬
dala kapitalističnemu britanske¬
mu imperiju v času, ko nas je še
sama hvalila in nam zagotavlja¬
la, da nam ne bo nikoli pozabi¬
la našega upora zoper skupnega
sovražnika, ker smo ji z njenega
bojišča odtegovali trideset so¬
vražnikovih divizij in fašiste sla¬
bili tudi gospodarsko. Mar Ru¬
sija takrat ni vedela, koga pro¬
daja? Mar niso njeni predstav¬
niki pri nas videli, kako smo si
v svoji neizmerni predanosti in
zaupanju v njo napravili njeno
rdečo zvezdo za svoje bojno
znamenje? Vprašam Vas, dragi
neznani prijatelj Švelc, 'ali je v
knjigah pravega in nepopačene¬
ga socializma zapisan kje kak iz¬
govor za izdajo bojnega tovari¬
ša? Če boste odgovorili na to
I vprašanje po svoji pošteni vesti,
potem Vam ne bo«težko razume¬
ti tudi poslednje izdaje, prodaje
svobode našega koroškega ljud¬
stva za trideset srebrnikov, ki
jih je videl ves svet.

Ivo Pirkovič

Ali >1« naročeni na anevnli
'Prosveto"? Podpirajte svoj listi

PROSVETA

PONDELJEK, 27. MARCA 1950


raisosiildišss a

Z JUŽNEGA MORJA


POSLOVENIL

VINKO GABERŠKI


(Nadaljevanje)

“Seveda,” je potrdil Roberts. “Sicer pa niti
treba ni, da bi črnce razumeli. Čim bolj bedast
je belec, tem več uspeha ima pri povzdigova¬
nju sveta-”

“In poglabljanja božjega strahu v srcih črn¬
cev,” je buhnil kapitan Woodward. “Mogoče
imate prav, Roberts. Njegove uspehe mu pri¬
naša menda njegova neumnost, in najbrže je
neumnost, če razume črnca. To pa je gotovo:
belec mora nad črnimi vladati, pa če jih razu¬
me ali ne. To je neizogibno. To je usoda.”

“Jasno je, da je beli človek neizogiben, in tb
je usoda črncev?’ je pohitel Roberts. “Povejte
belcu, da so kje v plitvini, kjer prebivajo tisoči
tulečih kanibalov, bisernice, in gotovo pojde
mednje čisto sam s pol tucata kanaških potap¬
ljačev in slabo budilko namesto kronometra,
vse kakor sardine natisnjeno v udobni pet ton¬
ski jahti. Zašepetajte mu, da je na severnem
tečaju zlata žila, in isto neizogibno belokožno
bitje gre z rovačo in lopato pa s svinjskim bob¬
nom in z naj novejšimi nečkami za izpiranje
zlata, in—opravi, kar si je zamislilo. Namigni¬
te mu, da so žareče in razbeljene stene v peklu
posajene z demanti, in gospod Belec zavzame
pekel in prisili starega Satana, da bo za njega
delal z rovačo in lopato. To so posledice ne¬
umnosti in neizogibnosti!”

“Jaz bi pa le rad vedel, kaj si misli črnec o
tej neizogibnosti,” sem rekel.

Kapitan Woodward se je mirno zasmejal.
Njegove oči so se zasvetile od spominov.

“Ravno razmišljam, kaj so črnci v Malovu
mislili in kaj še mislijo o neizogibnem belem
možu, ki smo ga imeli na palubi, ko smo jih
obiskali z ‘Duchesso’,” je izjavil.

Roberts je zmešal tri nove kozarce žganja.

“Dvajset let je že. Gotovo je bil najneumnej-
ši človek, kar sem jih kdaj videl, neizogiben pa
tako kakor smrt. Samo eno je znal mrcina:
streljati. Spominjam se še, kako sem ga prvič
srečal. Ravno tukaj v Apiji je bilo—pred dvaj¬
setimi leti. To je bilo še pred vami, Roberts.
Spal sem v prenočišču pri tistem Nemcu, tam
kjer je sedaj trg. Ste kaj slišali o njem? Na¬
redil si je bil precej denarja, ker je tihotapil
orožje puntarjem, prodal je gostišče in točno
šest tednov potem so ga ubili pri pretepu v
krčmi.

No, praviti sem vam hotel o Saxtorphu. Ne¬
kega večera sem se ravno spravljal spat, ko je
na dvorišču,začel s koncertom mačji par. Pa
se je v sobi poleg, moje odprlo okno, padla sta
dva strela, in okno se je zaprlo. Ne morem vam
povedati, kako hitro je to šlo. Več ko deset se¬
kund gotovo ni trajalo vse skupaj. Odpre se
okno, penk-penk, okno se zapre. yseeno, kdo
je bil. časa ni imel, da bi videl učinek strelja-
, nja. Saj ga je poznal; razumete, poznal ga je.
Koncerta je bilo konec, v jutru sta ležala oba
kalilca miru mrtva na sodišču. Zame je bilo to
čudež; in je še danes. Prvič, svetile so zvezde,
in Saxtorph je streljal brez viziranja; drugič,
ustrelil je tako naglo, da se je slišalo kakor en
sam potegnjen pok; in tretjič, ne da bi pogledal
tja, je vedel, da je v cilj zadel.

Dva dni po tistem me je prišel na palubo obi¬
skat. Takrat sem bil za krmarja na ‘Duchessi’,
velikanskem skunerju, sto petdeset tonškem
skunerju, ki je šel na lov na sužnje. Verujte
mi, da je lov na sužnje takrat res bil lov. Tiste
čase še ni bilo vladnih nadzornikov, seveda tudi
nas oblasti niso niso ščitile. Šalili se nismo mi,
črnci pa tudi ne, in če so nas pobili, se ni nihče
zmenil za to; mi pa smo hodili po nje na vsak
južnomorski otok, odkoder nas niso pregnali.
Saxtorph je torej prišel, John Saxtorph se mu
je reklo. Bil je majhen človek peščene polti,

peščenih las, še oči so mu imele barvo peska.
Nič posebnega ni bilo na njem. In njegova du¬
ša je bila tako brez barve kakor zunanjost. Po¬
vedal je, da mu gre prekleto slabo, in da išče
službe na ladji. Šel bi za točaja, kuharja, nad¬
zornika ali'navadnega mornarja. Nobenega teh
poklicev ni poznal, a rekel je, da bi se navadil.
Ni mi ga bilo treba, a njegovo streljanje je na¬
me tako učinkovalo, da sem ga najel za mor¬
narja za tri funte na mesec.

Imel je res najboljšo voljo, to moram pri¬
znati. Ni pa bil po naravi sposoben, da bi se
čemu priučil. Pri črticah na kompasu se je
toliko spoznal kakor jaz pri mešanju pijače. In
njegovo krmarjenje mi je povzročilo prve sive
lase. Če je šlo valovje, ga nisem smel pustiti
pri krmilu, in povelja za najnavadnejše okrete
si ni zapomnil. Še vitla ni ločil od pregrade.
In nobenega jadra ni poznal, kako se mu pra¬
vi. Če mu je bilo rečeno, naj popusti kako ja¬
dro, se je že lotil, če nismo pazili, druge vrvi
in jo je zrahljal. Trikrat nam je padel v mor¬
je, in plavati ni znal. Bil je pa vedno dobre
volje, in nikdar ni zbolel od morja. Bil je po¬
slušen in prijeten, da je redko videti takega
človeka. Zgovoren pa ni bil. O sebi nam ni
nikdar nič povedal. Za nas je njegova zgodo¬
vina pričela z dnevom, ko je bil v službi na ‘Du¬
chessi’. Kje se je naučil streljati, kdo ve? Bil
je Yankee—to smo iznašli po njegovem nareč¬
ju. In to je bilo vse, kar smo vedeli o njem.

Sedaj pa prihajam k predmetu. Na Novih
Hebridih smo imeli malo sreče, samp štirinajst
ljudi v petih tednih, in šli smo proti jugovzho¬
du k Salomonskim otokom. Malaita je bila ta¬
krat dobro področje za nabiranje novincev, ka¬
kor je še danes, in šli smo v Malov na severo-
zapadnem koncu. Tam je greben pred obalo
in greben ob obali, da je zasidravanje za živce
mučno. Pa je le šlo, in zažgali smo dinamit,
da bi opozorili črnce, naj pridejo in se zapišejo.
Cele tri dni nismo dobili edinega človeka. Na
sto in sto jih je prihajalo v kanujih, pa so se
samo smejali, če smo jim pokazali bisere, sekire
in platno ter jim slikali radosti dela na plan¬
tažah'na Samoi.

Četrti dan pa se je premaknilo. Najeti se je
dalo kakih petdeset ljudi; spravili smo jih v
trebuh ladje, a smeli so tudi na palubo. Če
prav pomislimo, je bilo to, da se je dala najeti
taka množica, res sumljivo, a menili smo, da je
mogočen glavar ukinil prepoved, in da se doma¬
čini zopet smejo ponujati za delo. V jutru pe¬
tega dne sta šla kakor po navadi oba naša čolna
k obali, da bi se 1  o priliki nemira vzajemno šči¬
tila. Naših petdeset črncev je bilo na palubi;
tam so se potikali ali pa so spali, če niso kadili
in čvekali. Saxtorph, jaz in štirje mornarji smo
ostali sami na ladji. Posadko v čolnih so tvori¬
li sami Gilbertovci. V enem čolnu je bil kapi¬
tan, nadzornik in vabič, v drugem pa, ki je
ležal sto metrov od obrežja, je bil drugi krmar.
Oba čolna sta bila dobro oborožena, dasi ni bilo
pričakovati nemirov.

Štirje mornarji, med njimi Saxtorph, so či¬
stili ogrado na palubi, peti pa je s puško v
roki stražil pri kadi za vodo pred srednjim
jamborom. Jaz sem imel spredaj opravek, ker
sem deval na prečno rano nov trak. Ravno kar
sem hotel pobrati pipo, ki sem jo bil odložil,
kar slišim strel s kopnega. Vzravnal sem se,
da bi pogledal, kaj se godi, pa me je že nekaj
zadelo na tilniku, da sem skoraj omedlel in res
padel na tla. Naprej sem pomislil, da je kaj
padlo z drogovja na jamboru name; a še med
padanjem se slišal vražje pokanje na kopnem,
in ko sem se obrnil, sem zagledal mornarja na
straži in videl, kako ga dva velika divjaka drži¬
ta za roke, tretji pa ga zadaj obdelava s toma¬
havkom po glavi.

(Dalje prihodnjič)

Sonce sije na zemljo

“Ne bomo,” je pritrdil sosed
Miha. “In prelagati nima smi¬
sla. Bi pa šli jutri . . . Samo

doma-. Ne vem, kako bo.

Ne govorijo z mano. Žena ropo¬
ta, dva otroka se zadirata, le dva
sta z menoj za silo. Poskusil sem
govoriti z njimi o stvari — pa
nič. Kakor bi steni pripovedo¬
val. Danes pa sem pri večerji
kratko malo povedal: Grem, da
se pomenimo. Tako mislim, da
bi stopili* v ^adrugo. Komur je
prav — dobro. Kdor pa noče,
mu oddelim njegovo, naj živi
zase, kakor ve in zna. — Nihče
ničesar. Samo Bariča se oglasi:
Kaj bi se to pogajali. Zadruga
nas ne bo snedla. Si bomo pa
na dvoje kuhali! — Tedaj se je
Franc zasmejal pa dejal: Bomo
videli, kateri bodo bolje jedli! —
Mati je pobliskavala z očmi, do¬
kler ni odvrnila: Meni zadruga
ne bo merila in delila! Svoje
potegnem stran, vi pa delajte,

Miško Kranjec

(Nadaljevanje)

ne bo konec!”

Nasmihal sem se, a ne nad
njegovo nesrečo, kolikor bolj za¬
radi podobnosti razmer pri nas.
Človek bi dejal: prav za prav
čudno, da smo si kljub takim ne¬
zgodam upali lotiti se vprašanja
zadruge. Ker »lahko rečem: z
redkimi izjemami ni bilo nikjer
bolje. Le štirje ali pet se jih je'
lahko pohvalilo, da so stvar v
celoti jte rešili doma, in samo
dva primera smo imeli, kjer so
žene silile v zadrugo in bile na
sestanku odločno z nami.

Naši mladinci, ki so doslej pri
sleherni stvari nosili zastavo, so
tokrat bili nekam strti in bolj
molčečni kot sicer. In nič se ne
čudim, da so prve dni zatem pri¬
hajali k mojemu sinu Petru in
mu rekli, da bi šli na kak tečaj
ali pa vsaj na delo. Mislim si,
kakšne boje so imeli doma s
starši! Zakaj treba

so se tudi prav pri tem vpraša¬
nju umaknili, kakor mi je Peter
omenil. Treba je razumeti: zem¬
lja ni preprosta stvar! Že otro¬
ka vsega zastrupi in priveže na¬
se. Pri nas že otroci računajo,
kje in koliko bo njihovega. Da,
celo kdo se bo domov ženil in
katero bo vzel za ženo, seveda
— ki bo imela primerno zemlje.
Pa je tako razumljivo, kako ma¬
lo nas je bilo od vseh na sestani
ku, ne glede na to, da še ti vsi
niso bili pripravljeni, da bi vsto¬
pili. Tu se je najbolj pokazalo,
kje socializem v živo zadene na¬
šega kmeta. Vse oddaje so do¬
slej šle dobro mimo nas’ šli smo
z novo politiko z roko v roki.
Pri zemlji pa smo se nenadoma
ujeli. Če se zdaj spominjam
vsega, kar so nam nekoč pripo¬
vedovali o revoluciji in nas pla¬
šili pred njo, češ kako se bo ta¬
krat vse križem pobijalo, se mo¬
ram smejati. Revolucija za kme¬
ta se začne pri zemlji ne pri
krvi. Kmečki ljudje so prelivali
kri za vse mogoče cesarje in za
domovine, pa se niso razburjali.

Ijati, čeprav nam je bilo že vsem
jasno, da z vstopom v zadrugo
ne zgubimo ničesar, marveč da
samo pridobimo . Razmišljal sem
o stvari, kaj in kje bi bil vzrok
temu'odporu, pa si nisem mogel
drugače obrazložiti kakor s pri¬
spodobo: kmet se v vsej dobi.
kar svet stoji, še ni nasitil zem¬
lje. Večno je je bil lačen, po¬
golten nanjo. Pa se mi je pri¬
spodoba takole pokazala: posadi
hudo lačnega, pogoltnega člove¬
ka k bogato obloženi mizi in ga
ko komaj zajame, vleci stran.
Boš videl, kako se bo upiral! —
Seveda si nisem mogel razložiti
kdaj bi se, če bi bila dana mož¬
nost, kmet zemlje najedel. Ako
bi se je sploh kdaj? Verjetno
bi, kakor sva nedavno z našim
sekretarjem dognala, kmet začel
bogateti, spravljal bi denar, ga
nosil v kaše, nato začel s tovar
nami. Ali pa bi kupoval in ku¬
poval zemljo v nedogled, seveda
če bi mu jo imel kdo poceni ob¬
delovati. Ustaviti se na tej poti
vsekakor ne bi mogel. To pa mi
pravi, da človek ni prav za prav
lačen' zemlje, kolikor bolj bo¬
gastva na sploh. Ker recimo:
nek‘do, ki ima dva orala zemlje
začne bogateti v zemlji in jo na¬
zadnje ima tisoč ali celo dva ti
soč oralov — ali bi jo še sam
obdeloval? Ne bi je! Drugi bi
mu jo morali obdelovati, on pa
bi samo pobiral denar. Postal
bi gospod. Živel bi od tega, kar
bi mu drugi spravili. Resnica
je samo, da mi kmetje te pri
ložnosti nismo nikdar imeli. In
tako smo ostali vekomaj lačni
Danes mi mnoge stvari, ki jih
nisem mogel nikdar razumeti
postajajo iz dneva v dan jas'
nejše.

Tisti večer, torej, ko smo usta
navijali svojo zadrugo, se je za
čenjal v neki tesnobi. Vsem
nam je bilo, kakor da smo priš
po svojo smrtno obsodbo. To
liko bolj, ker smo mislili na to
kako bo vse to doma sprejeto
Slabe volje si že odšel z doma
in ko si še tam videl kisle, ne
zaupljive obraze, te je moralo
navdati: Saj nič ne bo iz te na
še zadruge. Že predno smo
njej, jii v nas nikake volje. Ne¬
hote pa sem tudi pomislil na to:
kako smo mi kmetje bili vedno
na videz složni, kadar se je bilo
treba upreti kakim zahtevam z
okraja ali kadar je bilo treba
odbijati vprašanje zadruge. Zdaj
pa tako rekoč ne zaupamo drug
drugemu, kakor tujci smo si. Te¬
daj pa nas je spravil iz te kisle
žaiosti stari Loboda, ki je prišel
tja kar s svojo ženo, čeprav ga
niti nismo jemali v poštev, češ
da je že prestar in kaj bi z njim
v zadrugi:

“Možje Razpotčani!” je dejal.
“Gledam vas, pa vas skoraj ne
poznam. Taki ste, kakor da vsa^k
od vas ima doma koga mrtvega.
Pa menda vendar ne?”

Spogledali smo se in poskušali
nasmihati, a nam ni šlo. Vrnil
pa mu je dobro kovač Pozderec
ki je dejal:

“Saj tudi imamo, bogu bodi
potoženo! Že pred dvema dne
voma mi je žena glas zgubila.
Ko sem .danes odhajal, je še ko¬
maj migala. Mislim, da je zdaj
že trda!”

Zdaj ni nič pomagalo: morali
smo se zasmejati. Nakar je ne¬
kdo vzkliknil: “Kaj samo žena!
Pri meni so trije mrtvi!” To
nas je še bolj predramilo. Stari
Loboda pa nam je vsem vrnil,
da nas je lahko bilo sram:

“Jaz sem pa svoji rekel: Ba¬
ra, o zadrugah bo govora. Grem,
ker sem vedno živel z ljudmi in

Slika kaže Eleanoro Roosevelt
v čitalnici v Hyde Parku, N. Y.,
ko je bila dana javnosti na raz¬
polago zbirka dokumentov in
pisem njenega pokojnega moža
predsednika Roosevelta. Poleg
nje sta upravitelja čitalnice.

deset sva jih skupaj preživela v
slogi in ljubezni. Če ti ni do te¬
ga, da se pred smrtjo ločiva,
pojdi z mano. Zemljo imava,
sem ji dejal, sorodnikov pa cel
kup, ki nama niso hvala bogu
nikdar hoteli pomagati. Da bi se
ne trgali po najini smrti za na¬
jino zemljo, kar bi. me vekomaj
peklo, vstopiva v zadrugo: tam
se ne bo nihče trgal za najino.
Zadružniki pa nama bodo hva¬
ležni. Tisto malo, kar potrebu¬
jeva, nama bodo že dali. In na¬
zadnje — še vedno bova za kaj
uporabna: pasel bom že, ti boš
pa kurila pot kotlom, ker bomo
poslej v kotlih kuhali!” Že se
je dvorana smejala skoraj bučno
tej šegavosti. Stari Loboda pa
je nadaljeval: “To pa povem,

možje: vinograda si tretjino iz¬
govoriva zase. Osem vrst je te¬
ga, šestnajst pa vam. Vidite,
stara sva, pa bi se kako nedeljo
znala odpraviti z Baro na spre¬
hod. Povrhu pa, če bi nama kdaj
bilo prohudo, se bom vsaj lahko
napil iz svojega!”

Te njegove’ besede so prinesle
toliko vedrine v dvorano, kakor
da je sredi noči posijalo sonce.
Možje smo že vlekli svoje pipe
iz žepov in čutili, da bo zdaj po¬
govor lažji. Okrajni sekretar pa
se je samo nasmihal spredaj, ko
je prekladal neke papirje. In
mislim, da se je lahko: ne on,
stari Loboda je rešil vprašanje
zadruge v Razpotih. Ne samo.
da je prišel s svojo ženo, ki se
je ves čas smehljala njegovi do¬
bri volji, ne samo da je ponudil
vso zemljo, da je ponudil dve
tretjini svojega lepega vinogra¬
da, temveč nam je prinesel tudi
dobro voljo, zaradi česar nas je
postalo najprej sram, nato pa
smo postali že kar odločni.

“Tako je, Razpotčani!” je de¬
jal kovač Pozderec. “Ali smo
vse doslej izvedli? Smo. Ali za¬
druge ne bomo zmogli? Kaj bi
je ne! Koval sem vam doslej,
sem si dejal, ko se je začelo go¬
voriti resno o zadrugi, koval
vam bom naprej. V zadrugo
grem, sem si dejal, z njimi bom,
ker me bodo potrebovali. Naj
oni, ki bodo ostali zunaj, hodijo
zadružnega kovača prosit, da jim
kaj napravi, ne da bi zadruga
prosila privatnika!”

Če smo spočetka še bili mišlje¬
nja, da bi se kako odtegovali,
upirali, da bi se morda celo u-
maknili, je bilo zdaj vsakomur

i po povedal, da se ta dan začenja
I za Razpote nova doba. Naj se
; nikar ne prestrašimo težav, ki so
! v zvezi z rojstvom take zadru-
! ge. Z dobro voljo — in naj bi
[ jo imeli vsi kakor stari Loboda
— bomo mnoge težave hitro od¬
pravili. Ko pa bomo za nekaj
let gledali nazaj, se ne bomo
mogli načuditi, kako smo se mo¬
gli tako dolgo braniti zadruge,
ki je naša rešitev. Naj nikar ne
gledamo na tiste, ki bodo zunaj
ostali, še prosili bodo, če jih bo¬
mo hoteli v zadrugo.

Ni dolgo govoril, toda tako, da
smo vsi čutili, kako govori z na
mi že kot zadružniki in ne lju¬
dmi, ki jih je treba pridobivati.
Nato pa smo se kaj kmalu za :
pletli v stotero vprašanj, ki so
v zvezi z zadrugo: kolikšna bo
ohišnica, kako bo z živino, kje
jo bomo imeli, kako bo z oddajo,
kako z davki, kako s stroji —
če bomo namreč dobili kak trak¬
tor, kako si bomo delili eno in
drugo, kako bo z delom in še
sto stvari je prišlo na red. Ka¬
kor da smo pozabili osnovno: ali
bomo vstopili ali ne. Ker konec
koncev — vsi smo še cincali in
če bi nam bil sekretar rekel:
Možje, Razpotčani, nič ne bo z
zadrugo, pojdite kar domov in
živite naprej, kakor se vam zdi
bi se vračali olajšani kakor od
velike spovedi. A mi tu smo se
zapletli v vprašanja, ki so bila
že daleč mimo tega, ali vstopi¬
mo ali ne. In šele, ko smo dve
uri pretresali te stvari, ko smo
se že nekako v vsem zedinili, je
vprašal sekretar: “Koliko pa je
zdaj vseh, ki bodo stopili v za
drugo?” Pametno je storil. Če
bi bil v začetku vprašal, bogve
da bi se drug za drugim izmi¬
kali. A zdaj — lej ga vraga, mi
smo se že o vsem dogovorili, ka¬
ko in kam boš zdaj nazaj?

Kljub temu smo molčali. Ni¬
smo se upali spogledati. Bilo pa
je le čudno: če bi nas bil sekre¬
tar po vrsti popisal, kakor smo

tam stali, nobeden ne bi odklo¬
nil. Vendar — zdaj vidim, da
bi za marsikoga to bilo kar do¬
brodošlo. Doma bi namreč ta
ali oni po naši razpotski navadi
dejal: Kaj pa sem mogel, ko so
nas kar popisali!

Molčali smo in bilo nam je
vsem mučno. Sekretar se je ne¬
kaj nasmihal. Tedaj pa nas je
spet rešil stari Loboda, ki je de¬
jal: “Vidim, da bova s staro sa¬
ma v zadrugi!” In zasmejal se
je veselo. To nas je podžgalo.
Vendar smo se spogledali, češ
kdo bo prvi, kakor bi s tem ho¬
teli nanj prevaliti krivdo.

Srečal sem se tedaj hkratu s
pogledom svojih obeh otrok, ki
sta me kar prisilila, da sem re¬
kel, vendar tako, da bi se zdelo
hrabro: “Samo vaju že ne pu¬

stimo, Loboda. Od naše hiše smo
zaenkrat trije!”

Te besede ne le da so dale po¬
guma vsem. temveč so prinesle
v vse mnogo vedrine in veselo¬
sti, zakaj ljudje so samo za tre¬
nutek pomislili, nakar so razu¬
meli in se že smejali. Zakaj
nekdo me je od zadaj vprašal:

“Pie, kaj pa boste z materjo?”

(Dalje prihodnjič.)

Slovene Records

10 Inch Records — 79c
By M. Udovich and J. Lauschei

25144-F Pojmo veseli; Hišca pri čest’
25191-F Ta marela; Men’vse eno je
26192-F Oh ura že bije; Nar. pesmi
By Hoyer Trio:

25069-F Stari šotiš; Moja Micka
25072-F štajerska; Moj prijatelj
25129-F Gozdni valč.; Hapsasa polka
By Frank Yankovic:

227G-F Ohio polka; Clairene waltz
12277-F Cherry polka; Twilight walt 2
12802-F Be mine, polka; Summertime
12314-F Cafe polka; Hurray Slovenea
12321-F Cheer up; Jolly polka
12342-F Three Yanks, p.; Dreamersw.
123G5-F Jo Ann vvalts; Plute 0’Phone
1237G-F Oh, Marie; On the beach
L2394-F Blue skirt; Charlie boxer
12395-F IVhoop pol.; Bar-room polka
25193-F Gostinska; Živijo Slovenci
25194-F Živahna polka; Srečen bodi
25195-F Moja dekle; Židana Marela
By J. Perush and his Band
lt-574 Na Marjance, Clara (Clarice)
R-575_Short Snort; Cleveland walts
R-57G Terezinka; Wild Boy polka
R-577 Joliet polka; You don’t knoTT
By Kuser’s Orchestra
C-401 Na zdravlje; Nova domovina
C-40S Ljubica polka; Planinca polka
C-410 Pomladinska p.; Beie rože, v.
C-419 Na oknu, v.; Na Vasi, polka

Order C. O. D. and \vrite for a free
:atalogue of the largest selection of
Slovene Phonograph Records, Sheet.
Musič, Books and Dictionaries in USA
or sent money order to:

PMDEOirS MUŠIC HOUSE

536 So. CUrk St., Chicago 5, 111.

hočem še med njimi umreti. Ko jasno, da nikamor več ne more-
se bom vrnil, bom že zadružnik, mo. Povrhu pa nam je^sekretar
Sedemdeset let mi je, skoraj pet-in začel je kar na sredi — le-


TISKARNA S.N.P.J.

, , . je razumeti: Šli so. Padali so,'pa ostali po-

lastmki zemlje so bili in so šejzabljeni. Krvi se niso bali, ne

O V— I

njihovi starši, kaj naj bi torej ( se ustavljali pred njo. Tu pri

kar hočete; kdor bo z mano,
prav. Če bom pa sama, me tudi napravili pri stvari? Mnogi pa'zemlji pa "smo‘se začeli "ustav

■ cprejMoa .

▼ tiskarsko obrt spadajoča dela

Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice,
časnike, knjige, koledarje, letake itd. v
slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem,
angleškem jeziku in drugih.

VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ,
DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI

....  Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne
....  Cene zmerne, unijsko delo prve vrat*

Plilt« p« Informacij« u na«Um

SNPJ Printery

\  2857-59 S. LAVVNDALE A VE. - CHICAGO 28. ILLINOIS

S TEL. ROCKWELL 2-4MH

URADNO NAZNANILO

O BARVAH ZA PRI-
MARNE VOLITVE

Tem potom se uradno na¬
znanja, da bodo barve za urad¬
ne primarne volitve glasovnice
DEMOKRATIČNE stranke 'za
primarne volitve, ki se bodo vr¬
šile v torek 11. aprila 1950 ROŽ¬
NATE barve; da bo barva za
uradne primarne volilne glasov¬
nice REPUBLIKANSKE stran¬
ke, ki se bodo vršile v torek 11.
aprile 1950 PLAVE.

RICHARD J. DALEY

COUNTY CLERK OF
COOK COUNTY

Datirano v Chicago, Illinois
dne 20tega marca A. D. 1950

“PROLETAREC”

Socialisiično-delavKki i*Jnlk
Glasilo Jugoslovanske soc. zveza
In. Prosvetne matice. Pisan v
slovenskem in angleškem jeziku,

Stana $3 za celo, 81.75 za poL
81 sa četrt leta,
NAROČITE  Sl  G Al
Naslov;

PROLETAREC
2301 South Lasrndal* A venit«
CHICAGO 23. ILL.

POZIV naročnikom
lista Prosveta

Uljudno apeliramo na vse naše
naročnike lista Prosvete, dnevnika
in tednika sredine izdaje, ter The
Voice of Youth. da VSELEJ TAKOJ
ko se preselite, naznanite upravni-
štvu lista in nam pošljete vaš stari
in novi naslov, prvič zato, da naroč¬
nik dobi točno svoj list in drugič,
da nam ni treba plačati 2 centa
KAZNI pošti za vsak tak zanemar¬
jen slučaj. Pismonoša vam da brez¬
plačno kartico Form št. 22-8 ako ga
vprašale, isto izpolnite in jo pošljite
upravi lista.

Prosimo, upoštevajte ta poziv, s
lem pomagate upravi za boljšo po-
slugo dostavljanja Prosvete.

PHILIP GODINA, upravitelj

“PROSVETA”

2657 S. Lawndale Ave.

CENE LISTU SO:

Za Združ. države in Kanado $8.00 Za Chicago in okolico je.$9.50

Za Evropo je: Dnevnik $11.00 — Tednik $2.20

Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali
Money Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki je vaša
lastnina.

» Prišteti se sme le one člane iz družine, ki to dovolijo in ki živ«
ali stanujejo na enem in istem naslovu.

V nobenem slučaju ne več kot 5 tednikov
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti,
preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo
zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične
družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to
takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično

vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo

znižati datum za to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik.

j

PROSVETA, SNPJ, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois
Priloženo pošiljam naročnino za list Prosveto vsoto $...

1) Ime.......Čl. društva št..—,

Naslov ....

Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini
od sledečih članov moje družine:

2) ...Čl. društva št...

3 ) .— Čl, društva št..

4) ...Čl. društva št...

5) ... >■ ....Čl. društva št..

Mesto ... Država ....

Nov naročnik . Star naročnik...

Kadar se preselite, vselej naznanite svoj stari in novi naslovi