.-•r ••••• " ,'V>; ! • V-.; ' T/ • KATOLIŠKI LIST ZA SLOVENCE V AMERIKI. Izhaja vsako drugo soboto. Published every second Saturday by Ave Maria Publishing Co. 62 ST. MARK.S PL., NEVV YORK, N. Y. "Published and distributed under perrnit (No. 650) authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of New Yorlc, N. Y. By order of “the President, A. S. Burleson. Postmaster General/’ r> » * “Entered as Second Class Matter May 25, 1918. at the Post Office at Nevv York, N. Y. under the Act of March 3. 1879.” Mateh B, 191/. “AVE MARIA” 63 ST. MARK’S PLAČE NEW YORK, N^Y. Published every second Saturday ‘ n intercst of the Order of Saint Francis, by t ic Ave Maria Publishing Company. Subscr iption: $2.00 pcr year. __ "Acceptance for mailing at special rate of postage providcd for in Section 1103 Act of Ocober 3, 1917, authorized on July 26, 19^ • Obljubila sem Mariji javno zalivalo v listu Ave Maria za uslišano prošnjo in presv. Srcu Jezusovemu . Bila sem uslišana. Zato čast in 'hvala Mariji, zdravju bolnikov! Prosi, o Marija, še za naprej za nas in nam dni liubo zdravje! Zaobljubila sem se v bolezni Mariji Poma¬ ga j^ in presv. Srcu Jezusovemu javno zahvalo, če ozdravim. Zatoraj izpolnujem svojo dolž¬ nost in se Srcu Jezusovemu in Mariji Poma¬ gaj najsrčneje zahvalim za uslišanje. Kathe Kuzma, Jolit, 111. ZAHVALE. Pošljem Vam mali dar in izrekam svojo hvaležnost Brezmadežni Devici Mariji za u- slišano prošnjo v bolezni. Agnes Ogrinp, New York, N. Y. Obljubila sem Mariji in presvetemu Srcu Jezusovemu javno zahvalo za uslišano proš¬ njo v moji dolgotrajni bolezni. Čast in hvala presv. Srcu in Mariji, Zdravju blnikov. Mary Hoge, Bridgeport, O. Javna zahvala Mariji Sedem Žalosti. Bila sem že leto dni in delj časa v mučnih stiskah, večkrat sem opravila molitvene dnev- g a d o b r a bilo trpljenje olajšano, toda nič ni pomagalo. Zopet se znajdem dan za dnevom v neizmerno težkem duševnem trpljenju, znova se obrnem prav z srca in zaupno prošnjo do Marije Se¬ dem Žalosti. Obljubila sem tudi očitno za¬ hvalo, ako mi Marija Devica izprosi pri Bogu olajšanje ali oproščenje teh groznih napadov. Prošnja je bila uslišana dne 6. februarja 1918, od tistega dneva nisem imela več ne enkrat takih napadov. Zaupna prošnja k Mariji ni nikdar zastonj! Antonija Vidic. Zahvaljujem se iskreno presv. Srcu Jezuso¬ vemu in Marijinemu za uslišano molitev. Neka sicer nekatoliška, pa katoličanom jako naklo¬ njena oseba je bila smrtno nevarno bolna. Noben zdravnik ni več upal, da bo še živela; toda zaupna molitev k tema milosti polnima Srcema ni bila zastonj. Dotična oseba je po¬ polnoma ozdravela, kar sporočam v Ave Ma¬ ria po obljubi, da bi tudi še drugi se vsikdar 7. zaupanjem zatekali v svojih potrebah k pre¬ svetima Srcema Jezusa in Marije, K. J., New York, N. Y. Časi in hvala Jezusu in Mariji za ozdrav¬ ljanje Prosim Marijo, da mi še zanaprej iz¬ prosi ljubo zdravje. Franceti Udovich, Barberton, O. Za v»e naše naročnike in podpornike se bere nedeljo v tednu Po obljubi se presvetemu Srcu Jezusovemu in nebeški Materi Mariji, jaz in cela naša dru¬ žina zahvaljujemo, da smo ostali vsi zdravi in se nas ni lotila kužna bolezen. Marija Perko, Gorman, Wis. Obljubila sem javno zahvalo Mariji Materi božji, če me usliši, da bi se mi noga kmalu pozdravila, katero sem zlomila na sv. Štefana dan. Zato čast in hvala Mariji in Presv. Srcu Jezusovemu. Miss Magd. Tovornik, Vandling, Pa Pošiljam dar v podporo listu Ave Maria, ki sem ga obljubil v bolezni, zahvaljajoč se pre- blaže ni- Devici M ; ariii za uslišano molitev. Stefan Jenko, Oakdale, Pa. Čast in hvala Materi božji za uslišano proš¬ njo. A. P., Johnstown, Pa. Zahvaljujem se 1 preblaženi Devici Mariji za uslišano molitev in zdravje. Ludmila Mekinda, Euclid, O. Zahvaljujem se Materi božji, ki me je ču¬ dovite) obvarovala smrti. Vozil sem velik voz naložen z logovi in v nadurnem klancu se je voz prevrnil z mano vred. A čudo, se ni me¬ ni ne konjem nič zgodilo. Jchn Misich, Watcrmet, Mich. Zahvaljujem sc Mariji Materi božji, da me je uslišala in izprosila ljubo zdravje. Miss Mary Babnik, Chisholm, Minn. Bodi tisočera čast in hvala preblaženi De¬ vici Mariji za večkrat uslišano prošnjo in za ljubo zdravje. M. B., Jerome, Pa. Zahvaljujem se Materi božji za uslišano prošnjo in ljubo zdravje. Ana Zgonc, Gilbert, Minn. M ‘ n l lva la Presv. Srcu Jezusovemu in anjuiemu, svetemu Jožefu za uslišano proš¬ njo v moji bolezni. - ,.g atar ina Bajuk, Terrace, Pa bv. maša vsak prvi petek v mesecu in vsako LETO (VOL.) XI. MARCH 8, 1919. ŠTEV. (No.) 5. VERA, UPANJE, LJUBEZEN. Po resnični dogodbi spisal K. (Dalje). Pri Mary se je pokazalo, kako blago¬ dejno vpliva na njo lepi zgled dobre nje¬ ne matere, Mrs. Rupnik. Enako je rodi¬ la krasne sadove njena vzgoja pri se¬ strah v akademiji. Ljubila je svojega mo¬ ža z zvestobo krščanske žene, ki ne ljubi moža samo morda radi tega, ker je ,,fest” fant, ker je ,,lep”, ampak zato, ker je njen mož, kateremu je prisegla lju¬ bezen pred živim Bogom v cerkvi pri poroki. Zato mu je postregla kolikor mu je mogla. Zato je skušala vse tako ure¬ diti, kakor je on hotel in želel. Zato je kuhala to in tako, kakor je imel on rad. ' >■ hočeš, da bosta z možem v ljube- /: živela. postreži mu kolikor največ mo:' učila jo je modra mati. ..Moža / ni' '•mor hitreje in gotovcje ne pridobiš, kakor točno in s skrbno postrežbo”. Y.* r j' Rupnikova trgovina izvrst¬ no uspevala in so delali lepe dobičke, do¬ bival je tudi Karol lepo tedensko plačo. Tako je tekom leta tudi mladima Modi- čevema „kupček” na banki znatno nara¬ stek Tako, da sta sklenila, da si kupita svojo hišo. Blizu Rupnikove hiše, v istem ,,blo- cku” je prav tedaj stavbinska kompani- ja postavila več popolnoma moderno iz¬ delanih in opremljenih hiš in so bile prav kar na prodaj. Modičeva sta si izbrala najlepšo in jo kupila. V tem se je pa vedno bolj bližal čas ko bode Bog blagoslavil dober zakon¬ ski parček s prvim blagoslovom in se bode štorkla oglasila v hiši. M V novi hiši moramo biti, do tedaj”, sta sklenila. In tako se je tudi zgodilo. 66 “AVE MARIA” Kdo naj popiše srečo presrečnega mla¬ dega očeta Karola Modica, ko so mu po¬ vedali. da je dobil krepkega princa—sina prvorojenčka . Niegovo srečo more razu¬ meti le oče, ki je enake srečne in ugod¬ ne razmere sam- dožival. Kakor pijan sreče je hitel domov in obiemal malo stvarico — svojega sina. Vesel in pre¬ senečen je objel tudi svojo ženo. ‘‘Vidiš, kako je Bog dober do nas”, mu je pripomnila modra žena, ki ni nikdar o- pustila nobene prilike, da bi možu ne dala tiste srečne in trdne vere v dobrega Boga, katera je polnila njeno pošteno srce. Nik¬ dar ni pozabila, da je imel Karol slabo vzgojo, da je le malo verske vzgoje do¬ bil doma, ker mu je ni imel kdo dati, v šoli jo pa tudi ni dobil, ker je hodil vedno le v publično šolo. Zato se je zavedala Mrs. Modic svoje dolžnosti, da nadomesti to vzgojo in sicer takrat, ko je mož pri¬ pravljen in voljan jo sprejeti — to je ta¬ koj prve mesece in prva leta zakonskega življenja. “Karol, kaj ne, da bodeš sedaj tudi ti stopil v možko društvo Najsv. Imena” “Bomo videli” in z novimi poljubi je pritiskal svojega sina k sebi in se veselil svoje sreče. Lepa domača slavnost se je razvila pri mladih Modičevih, ko je mladi “princ” prvikrat odšel—ne, ko so ga odnesli ven — v cerkev, da se naredi tam iz juda po¬ štenega kristjana. Brat Karolov in Ma- ryna sestra sta bila boter in botrca. Vsi odlični prijatelji Rupnikovi in tudi Modičevi sorodniki so se zbrali v lepi hiši mladih Modičev. Tudi g- župnik, fa- ther Dolinar, seveda je bil povabljen in je rad prišel. Kateremu duhovniku pač ne zaigra srce veselja, ako more tako poš¬ tenim in blagim družinam pokazati svoje priznanje* kakoršna je bila pač Rupniko¬ va. “Duhovnikove najslajše ure so, katere more preživeti v krogu tako blagih src, kakoršna so srca Rupnikove družine”, j e rekel v svoji zdravici, v katerej je častital mladima zakonskima na sieči, katero vži- vata danes. ,,Le pravo krščanstvo, to je duh naše svete vere in cerkve je, ki more osrečiti vsako družino in osladiti življen¬ je naših družin. In to vidimo vsi, na zgle¬ du te družine. Zlasti eno naj povdarjam danes in Mrs Rupnik, ki je postala danes “stara mama” — “babica” — kajti vnu¬ ček je tu v zibelki— naj se ne prevzame. _ Kako velik in kako blagodejen je v- pliv na celo družino — vpliv dobre, pra¬ ve krščanske matere, — kakoršna je Mrs. Rupnik”. ,,Gospod župnik, preveč me hvalite! Storila sem vedno samo svojo dolžnost!” segla je Mrs. Rupnik župniku v besedo. „Da! Mrs. Rupnik. In to je edino, kar sem želel povedati' vaši hčeri, presrečni mladi materi, Mrs Modic, da ste vedno storili svojo dolžnost. In to je ravno ona skrivnost—spolnjevanje dolžnosti. Vera! — kaj je pravzaprav vera? Ali ni cela ve¬ ra zapopadena, ves njen nauk zapopaden samo v eni besedi — dolžnost! — nauk o tem, kar smo dolžni Bogu, nauk, kako naj spolnimo to svojo dolžnost!” In ko je napil mlademu očetu in mladi materi in jima želel, da bi se tudi njiju družinica razvila v tako srečno, tako za¬ dovoljno družninico, kakoršna je Rupni¬ kova, zaiskrile so solze veselja in sreče v očeh obeh mladih presrečnih starišev. ‘Da , naša družina bode šla vedno po vzgledu Rupnikove družine”, je v srcu sklepal Karol . “Zastonj je! Ne da se uta¬ jiti. Samo v takem življenju je prava sre¬ ča mogoča \ In mislil je resno. Dal Bog, da bi Karol vedno tako mislil! v Nič zadovoljen pa ni bil ta dan Karolov oče, Mr. Modic. Še manj pa mati. Prema¬ lo se je omenjalo njiju. “Kaj bi samo e- nega hvalil! Saj pri nas tudi nismo taki brezverci! In Karol je vedno naš sin!” lake misli so se mu zbudile v srcu. In “AVE MARIA* 67 nič kaj vesel ni bil. Opazil je, da tudi nje¬ gova žena. Mrs. Modic ni nič kaj vesela in slutil je, da tudi njej ni to ljubo. Čutil se ie potrjenega v svoji ljubosumni nevo- lji in je le malo govoril, če pa je kaj spre¬ govoril je bil zbadljiv. Ko ga je slednjič dobil nekoliko v glavo, razvezal se mu je nekoliko jezik in je več govoril. Skušal je zlasti priti v pogovor z g. župnikom. Gospod župnik je sicer rad z njim govo¬ ril, toda videlo se mu je, da se je izogibal pogovora o veri, v katerega je silil Mr. Modic. Vedel je dobro za prepričanje Mo- dičevo. Poznal ga je. Zato se mu ni zdel primeren čas in kraj, da bi se z njim o tem razgovarjal, kajti vedel je, da ne bode mogel soglašati z Modičevimi nazori. Ta¬ ko jim ne bode mogel pritrditi. Oporekati jim! — tukaj v tej veseli družbi! — zla¬ sti še, z nekoliko vinjenim človekom! Ni kazalo. Tako se je poslovil, še enkrat častital srečnima zakonskima in odšel. “Father”, rekel mu je Karol, ko ga je spremljal ven na “porch”.— Za prihod¬ nji sprejem v društvo mož pridem tudi jaz. Bog je dober do mene!” ,,Karol, to me veseli! Malo me je že bo¬ lelo, da tak mož, kakor ste vi, pa ni v tem lepem društvu. Društvo mož Najsv. Ime¬ na mora zbirati okrog sebe cvet vseh na¬ ših mož in mladeničev.” “Sem imel nekatere predsodke. Danes sem obljubil ženi, da sedaj pa bom.” “Dobro, Karol! Me veseli!” In ločila sta se. Tudi starejša Modic in Modičevka se nista dolgo zadrževala, temveč tudi kma¬ lu odšla za župnikom. “Ej povsodi business!” se ni mogel nekoliko vinjeni Modic vzdržati, da bi ne bil naredil ženi opazke, ko sta prišla na ulico. “Ko bi mu tudi jaz znosil toliko kot Rupnik, bi tudi mene hvalil!” Kajpada”, mu je pritrdila žena, da y tudi sama dala duška svoji nevolji, s (Dalje tem pa še bolj potrdila moža, da je “vera res business”. Od tedaj sta pa še manj hodila v cerkev, kakor preje in tudi otro¬ ke sta kmalu zopet poslala v publično šo¬ lo. Zamanj je bilo prigovarjanje g. župni¬ ka, zamanj Mrs. Rupnika in zamanj tudi Karola. “Jaz že vem kaj delam! Pustite me in sami za se skrbite”, je vsem osorno odgo¬ varjal Mr. Modic. “On tako hoče! Jaz ne morem poma¬ gati! Saj sem ga prosila, naj nikar! Če pa noče”, se je izgovarjala Modičevka. In tako je ostalo. Vesel in srečen je bil dan za Mary, ono nedeljo, ko je imelo društvo Mož Najsv. Imena skupno sv. obhajilo. Bil je med njimi tudi njen Karol in pri spre¬ jemu je bil tudi on med onimi, ki so pri¬ segali zvestobo presv. Imenu”, ki zaslu¬ ži vso čast in slavo v nebesih, na zemlji in pod zemljo!—Katero je bilo že in je še za milijone in milijone človeških src — naj slajše ime! — Pa še več je storil Karol. Prišel je januar in Father Dolinar je izbral nov cerkveni odbor. “Mr. Modic, Rupnikov oče so se odpo¬ vedali, češ, da so prestari. Nočejo več bi¬ ti cerkveni nadornik. Rekli so, da hočejo mir imeti, ko pridejo v cerkev. Mislil sem na Vas! Ali bi Vi hoteli sprejeti!” “Kajpada, da bode”, je hitro segla Ma- ry v besedo. “Zakaj pa ne! Še v čast si štejem”' je rekel mladi Modic, ki se je res čutil zelo počaščenega, da je Father Dolinar izbral ravno njega, ki je še tako mlad. In tako so mladi družinici tekli lepi srečni dnevi. Solnce sreče jih je obsevalo, kakor le malo drugim. Mali Karolček je s svojo “muziko” kratkočasil srečna-zakon¬ ska in se kmalu razvil v krepkega juna¬ ka, ki se je tako ljubko in tako milo sme¬ hljal starišema, da sta mislila, da imata nebesa na zemlji, prih.) “AVE MARIA” :>s MOJ IVAN. K. “Kako sladak je Gospod tistim, kateri ga v resnici ljubijo,” to sem imel večkrat priliko videti v svojem življenju. Vendar med vsemi slučaji mi je ostal posebno e- den v spominu, tako pripoveduje duhov¬ nik mesta New York. Ivan je bil “star fant”, to se pravi fant je bil in ni bil več mlad. Štirideseto leto mu je že pred nekaj leti všlo v večnost, tako tiho in mirno, da je Ivan komaj ve¬ del kdaj. ,,Ivan, zakaj se pa ne ženiš?” sem ga večkrat vprašal. “Gospod, zdi se mi, da je bolje biti sam. — Vidim preveč žalostnih zgledov!” “To se pravi, da nimaš poguma?” “Imam pogum gospod, imam. Vendar Tako se je vedno izgovarjal. Vendar, kdor je Ivana poznal natančneje, je ve¬ del, da je Ivan pobožen fant, kakoršnih je malo po župnijah. Vsako jutro ko sem ob šesti uri dajal sv. obhajilo sestram, bil je tudi Ivan pri obhajilni mizi. Vsaki večer, ko je šel z dela, je prišel počasnih in utrujenih kora¬ kov mimo cerkve in vselej zavil noter in zmolil sv. rožni venec. Da, občudoval sem tega človeka pogos¬ to. Na stanovanju je bil pri svojem bra- lu, ki je bil oženjen in imel vedno po šest ali sedem “bordarjev”. Ne brat ne “bor- darji” niso bili posebno goreči župljani. Prišli so sicer v cerkev, če že tudi ne red¬ no. Vendar drugače so pa bolj na drugo stran vlekli. Vsi protiverski, ali — kakor so sami rekli — delavski listi so ležali po mizah. Katoliškega lista ni bilo v hiši, ra- zun onih, katere je Ivan naročal in tudi sam čital. Proti veri se je velikokrat govorilo. Du¬ hovščina je bila pogosto predmet nesla¬ nih šal tega ali onega. In vkljub temu je Ivan ostal to, kar je bil, da še boljši in bolj pobožen je posta¬ jal. Občeval sem z njim veliko, ker me je zanimal. Ko sem prišel v naselbino kot župnik in ga videl tolikrat v cerkvi in pri sv. ob¬ hajilu, nisem mu hotel verjeti, da bi mu prišlo to iz srca. Fant pa vsakdanje sv. obhajilo? .? Naka? Nič kaj mi ni šlo v glavo. Da, začel me je zanimati ta slučaj. Ko sem nekaj tednov v župniji, pride nekega večera v pisarno. Zveselil sem se ga. “Dober večer, Ivan!” “Rog daj, gospod!” “Kaj boš pa ti povedal?” “Gospod, naj mi ne zamerijo”, onikal me je po staro Kranjski navadi. Ril je v vidni zadregi. "AVE MARIA” "Kaj bi pa rad?" Ivan je bil krepek, čvrst, lepo zraščen iant. in krasnih, plemenitih potez, da se je moral vsakemu prikupiti na prvi pog¬ led. “Videl sem, da je preproga na taberna¬ klju že nekoliko obrabljena. Prosim, če bi hoteli naročiti novo, lepšo. Naj stane kolikor hoče. Jaz bom plačal račun!” Se bolj sem se fantu začudil. Jaz nisem opazil, da bi to res bilo, dasi sem po na- tančnejem opazovanju videl, da je bilo sicer še jako dobro, vendar ne več novo. Dogovorila sva se, kako in kaj in oblju¬ bil sem mu preskrbeti zagrinjalce, kakor mogoče kmalu. To priliko sem porabil, da sem imel z njim daljši pogovor o najrazličnejših stva¬ reh. Vprašanje sem stavil tako, da bi ga lahko po odgovorih sodil, da bi ga bolj spoznal. Nič posebnega se mi ni zdel. Toda eno sem pa takoj opazil, da je ve¬ lik ljubitelj Jezusa v svetem Rešnjem Te¬ lesu. Vendar resnici na ljubo bodi pove-* dano, da mu vendar popolnoma nisem verjel. Pezneje sem občeval z njim več. Vabil ga večkrat k sebi in ga tudi na domu ob¬ iskal. Toda kolikor več sem z njim ob¬ čeval, kolikor bolj sem ga opazoval-— to¬ liko bolj sem ga spoznal in toliko raje sem ga imel in toliko višje sem ga cenil. Na prvi pogled ni bilo na njem ničesar izvanrednega. Bil je vesel, živahen fant, kakor vsi njegovi vrstniki. Šel je rad na zabave, v veselo družbo, da, šel je rad tu¬ di plesat. Opazoval sem ga pa skrivaj, ko je pri¬ šel zvečer v cerkev in je mislil, da je sam v cerkvi. Ta resnoba obraza, to lepo obna -arije ta goreča molitev, ti pogledi pro¬ ti labenaklju, ne, to je bilo nekaj, kar sem občudoval in kar je pričalo, kako Ivan v *.t' ti časti to, kar kaže na zunaj. Intel ]<■ navado za vsaki prvi petek v ■ ( i < -j 1 j j / j 1 1 d v a v > pka n aj d i a z j i h c /et- 69 Ijic za vsako stran tebenaklja. Naročil jih je sam pri "cvetljičarju”, ki jih je tudi vedno poslal v cerkev. Ker Ivana tudi "cvetljičar" ni poznal, zato skoraj celo leto nisem vedel, kdo pošilja. Še le poz¬ neje sem izvedel, da je to Ivan. Nekoč, ko sva se zopet prijateljsko raz- govarjala, napeljal sem nalašč pogovor na presv. Rešuje Telo. O, ko bi ga videli, kako mu je obraz za¬ žarel. n Da, gospod, dober je naš Odrešenik, da živi med nami v tej skrivnosti,” je re¬ kel. "Kako okrepčujoča je njegova pri- čujočnost. Kako pokrepi in ojunači že sama njegova bljižina. Vsaj jaz tako ču¬ tim !” Da, videlo se mu je, da res to čuti. "Blagor ti, Ivan!” sem si mislil. "O da bi vstrajal!” In tak je bil Ivan vsa leta, ko sem ga poznal. Nekoč je prišel v- veliko poskušnjo. Neki sostanovalec pri bratu, velik rdeč- kar in smrtni sovražnik vsega, kar je v zvezi z vero, in ki je tudi Ivana sovražil radi tega, obdolžil ga je, da mu je ukradel sto dolarjev iz kovčeka. "Sto dolarjev mi je ukradenih! Nihče drugi jih ni, kakor ta svetohlinec.” Poklical je policaja in mu dal preiska¬ ti njegovo sobo in kovček. Našli so pri njem še več kot sto dolarjev in za eden izmed teh bankovcev je trdil rdečkar, da je njegov in to je tudi pri sodniji s prise¬ go potrdil. Ivan je bil nedolžen, to sem vedel za gotovo. Toda sodišče je vrjelo prisegi to- žitelja in bil je zaprt deset dni radi tatvi¬ ne. Hud udarec je bil to za poštenega Iva¬ na. Branil se je in zatrjeval, da je nedol¬ žen. Toda kaj je mogel? Veljal je pred svetom kot tat in marsikako grenko i<' moral prečuti. "Svetohlinec” "hina”^'' "tat” to mu je večkrat prišlo na ušesa Branil sem ga kolikor sem mogel 70 AVE MARIA” 1 edaj sem ga, pa še bolj občudoval! Bil je junak! Mirno je sprejel to poskuš- njo. Samo še bolj zgodaj je po tem do¬ godku prihajal v cerkev in še dalj časa je zvečer ostajal v cerkvi. “Ej, kaj to?! Boli me že, to je res! To¬ da ko sem v cerkvi in gledam tabernakelj — kako je malo v primeri s tem, kar se proti Njemu govori. Ne pred sodiščem, ne od onega rdečkarja, ne v enem kraju, e po krivem obdolžen raznih hudobij, je zaničevan, je sramoten je preklinjevan. temveč na tolikih krajih, od toliko smrt¬ nih sovražnikov. Kaj je komu hudega sto¬ ril? Tako je tiho in mirno skrit v taber¬ naklju, pa kako ga sramote? Koliko listov se izdaja, koliko knjig se spiše, samo, da se On sramoti !” “Da, Ivan, velik junak si! ” Bil sem ginjen ! “To je živa vera” ! Ko je čez nekako dobro leto po tem ta rdečkar prišel na smrtno posteljo, tedaj mi je pred pričami izjavil, da je on Ivana po krivem obdolžil, ker je rabil denar, in da je po krivem prisegel. Da ste videli, kako ljubeznivo ga je I- van obiskoval! Vse mu je toraj odpus¬ til, zanj skrbel v oblezni in mu oči zatis¬ nil, ko je umrl. Pred dobrim letom je pa 'bilo, ko ne¬ ko jutro Ivana ni bilo pri sv. obhajilu. “Kje je danes Ivan? sem si mislil. Ni ga bilo drugi dan, in tudi ne tretji dan. Zabolelo me je srce. Ali je zbolel, ali 'e pa kaj drugega prišlo v mes. Takoj po sv. maši šel sem ga obiskat. Bil je bolan. Plučnjica! Huda vročina ga je kuhala. Vsa usta je imel že sežga¬ la. “Kaj si bolan, Ivan?” Pomigal je z glavo. “Da, saj sem ravno mislil poslati po vas. Slabo mi je. Umrl bodem.” Pretreslo me je. “O, Ivan, ni še tako hudo!” “Hudo je. Čutim, da bom umrl. Kar opraviva sv. spoved, potem prosim pa sv. popotnico in sv. poslednje olje." Videl sem, da je slab in da je res v ne¬ varnosti, dasi sem bil prepričan, da bode njegova močna narava premagala bole¬ zen. Izpovedal se je in prinesel sem sv. po¬ potnico. O, nikdar ne bodem pozabil prizora, ko je sprejemal sv. popotnico ta bolnik. Ta živa vera, ta ljubezen in udanost. “Ta mladenič je svetnik”, sem si mislil. Strašno vročino je imel po tem še dva dni. Veliko je trpel. Toda, ta mir na raz¬ bolenem obrazu. Držal je križ v roki ce¬ li čas. “O rad umrjem!” je šepetal večkrat. Tretji dan je še enkrat prosil sv. obha¬ jilo. Prinesel sem ga mu. Ni se mogel več dvigniti na postelji. Tudi zavžil je že težko, videl sem, da bode Ivan šel. Ko je zavžil sv. Rešnje Telo je zami¬ žal. Videlo se mu je, da goreče izgovarja besede moje “zahvale”, katero sem mu narekoval. “Jezus, tebi živim”, sem mu narekoval. “Jezus, tebi umrjem.” je še pono¬ vil. Oči so se mu zasvetile, kakor bi za¬ žarele nekaj posebnega, srčnega veselja. Dvignil je nekoliko desno roko, poteze o- braza se je potegnila na sladek nasmeh — in moj Ivan je bil mrlič. Ko sem šel proti domu in sem si obri¬ sal solzo iz ginjenega očesa vzdihnil sem. Kako sladak je res Gospod v življen¬ ju in smrti vsem, ki ga ljubijo!” O “AVE MARIA” 7i ZA LETOŠNJE ŠMARNICE. Bliža se zopet lepi mesec majnik in znova bode treba kaj storiti, da počasti¬ mo svojo dobro nebeško mater Marijo, kraljico maja, in ji pokažemo svojo lju¬ bezen. List „Ave Marija” bode za me¬ sec majnik izšel zopet kot slavnostna “Šmarniška” številka. Zato, dragi naročnik, vabimo te, da nam pomagaš tudi za letošnje leto prire¬ diti lep šmarniški oltarček v našem listu in sicer z malim darom kot podpora listu, in z malim prispevkom s peresom, ako si ga zmožen. Združimo se vsi vzlasti letos v tem le¬ pem delu!. Objednem pa prosimo, da bi katoliška društva, da bi zavednejši rojaki naročili majniške številke nekoliko več iztisov, tudi za svoje prijatelje in tudi za na¬ sprotnike. To izdajo bomo skušali tako urediti, da bode najzanimivejša, kar smo jih še izdali in tudi najlepše okrašena. Posamezne številke bodo stale 15C, ali 10 iztisov $1.25, 100 iztisov $10.00. Vse slovenske trgovce prosimo, da o- glase svoje trgovine v tej številki! Naše zastopnike in prijatelje poziva¬ mo, da nam skušajo za majevo številko kolikor mogoče veliko oglasov dobiti, kajti oglasi so velika podpora listu. Pri oglasih računamo za to slavnostno ma¬ jevo številko celo stran $15.00, pol stra¬ ni $8.00, četrt strani $5.00, inča $1.00. Kdor bi hotel oglase nabirati kot naš agent, naj piše po posebne cene in po na¬ vodila. Dragi rojaki, Marijini častilci, slav¬ nostna ,,šmarniška” izdaja „Ave Maria” bode šmarniški oltarček vseh ameriških Slovencev. Zato dajmo, potrudimo se vsi, da bode ta šmarniški oltarček v resnici lepo ozaljšan in okrašen, da bode v resni¬ ci v čast naši nebeški Materi Mariji, nam vsem pa v veselje in v navdušenje za lju¬ bezen do Marije. Dragi rojak, ali ne boš tudi ti storil ka¬ ko malenkost? Ne boš tudi ti sodeloval pri ureditvi teh ,,šmarnic?” Ne boš tudi ti posal kake male cvetlice v obliki dar- čeka za ta oltarček? Vsi spisi za šmarniško izdajo morajo biti v uredništvu najkasneje 1. aprila. Šmarniška številka bode izšla letos toli¬ ko preje, da jo bodo vsi naročniki dobili že pred prvim majem. Kakor pred d verni leti, napisali bomo tudi letos malo šmar¬ niško pobožnost za vsaki dan, za domačo vporabo. Dragi roiaki in Marijini častilci, na delo! Urednik. SONETI PASHE. Zložil Bogumil Gorenjko. ,,Res, eden izmed vas me bo izdal” — In šel hinavec Juda je v temo, prodat šel učenika za zlato, ki angel lakomni ga je skoval, A v duši ni miru; divja naval očitanj v vesti, kakor da peklo %<■ mu je naselilo v srca dno ,() Jud a, vrni se; saj zate dal 2. sem tudi svojo kri, roke zate razpel sem svete v spravo, v mir, v ob¬ jem 1” A klica milosti ne sliši, nem apostol padli v noč gre in obupa — O bratje, ali pesem ta brez upa ni tožna zgodba naše dobe ,,zlate?” 'AVTE MARIA” NEZNANEMU BOGU. (Dalje.) Kje tiči vzrok modernega brezverstva? Ne v umu, marveč v srcu! Drugega od¬ govora ni več. Vse drugo je le pretveza, samoprevara, izgovor; vzrok, prvi in zad¬ nji vzrok nevernosti ne more biti. Na¬ predek moderne vede je človeštvo opo¬ ji 1, da se je z vsem samoljubjem ugleda¬ lo vase in z vsem samoljubjem začelo prezirati Boga. Ker pa vera z višjo močjo zahteva od modernega človeka, da se u- kloni Bogu v Cerkvi njegovi, zato mo¬ derni človek išče izgovorov, opravičenja, in ker drugega ne more najti, se oklene tistih napak, tistih nepopolnosti, ki jih ljudje zanašajo v Cerkev. Oklene se jih, da bi mu ne bilo treba verovati, ker ve¬ rovati noče! Sledi človeških nog po tleh vidi, božjega svita, ki je razlit po božjem hramu, pa ne vidi! Z veščo roko in iz svoje globoke izkuš¬ nje je opisal postanek, genezo brezver¬ stva Joergensen. Joergensen je čutil v sebi neki od¬ por, neki gnus, neko nevoljo zoper vero _ in tedaj, pravi, se mu je prvič tako na ool posvetilo; kaj pa, če morda ni iskal čiste in same resnice, če je le morda imel nekatera mnenja dokazati in opravi¬ čiti, druga mnenja pa, ki mu niso bila ljuba in ki se jih je bal, je skušal ovreči in zavreči kot zmoto in laž? Morda — tako je posumnjal — morda pa je bila vsa njegova svobodomiselnost le moralična iluzija? Morda vsi njegovi dokazi, vsi njegovi ugovori, ki je ž njimi opraviče¬ val svojo nevero, niso bili drugega, ka¬ kor okopi, za katerimi se je hotel ubraniti neljube mu moči?.... Morda je bil res tisti moralični gnev zoper grmade in in¬ kvizicijo, zoper formalizem, le orožje, s katerim se je hotel ubraniti vere? Saj je vedel, da inkvizicija ni nobena dogma! Kaj pa so tedaj bili vsi tisti na videz tako dobro podprti ugovori? To zadnje strašno vprašanje je mučilo joergensena. Kdo, kdo je deloval v njem? Kdo mu je sugeriral vse tiste dvome, tisti odpor? Kdo mu je šepetal v srcu kakor angel j svetlobe v imenu resnice in pravice? Za¬ kaj ni hotel verovati? Giovanni (Joergen¬ sen) je hodil gori in doli po sobici, izmu¬ čen in brez miru. Hotel je poklekniti pred križem, ki je visel nad klečalnikom, a ču¬ til je srce v prsih tako trdo, tako hladno, tako težko, kakor da bi bilo okamenelo. In spoznal je tedaj, da nevera ne izhaja iz uma, ampak iz srca, da nevera ne izvira iz poštenega mišljenja, ampak i srca, ki se obrne od dobrega, iz duše, ki se vda glasovom iz prepada in angelom iz glo¬ bine. Bilo mu je naenkrat vse strašno jasno. Spomnil se je, kako ga je zvodila “AVE MARIA” 73 nevera, ko mu je obetala svobodo, kako je polagoma, polagoma izruval vero iz srca, kako je iskal vedno drugih dokazov zoper razodetje kako je iztisnil Boga iz srca!... Hotel je biti brezverec, zato je postal brezverec, zato je sam sebe pre¬ pričal, da je v neveri resnica! In boje¬ vati se je moral hudo m dolgo, preden je poruval, vse cvetice vere iz srca,preden je mogel zaupati moderni biblični kritiki in modernemu prirodoslovju, ki je, kakor so zatrjevali, najpopolnejša apologija ne¬ vere, popolno pooblastilo, da ni treba več verovati. . . Tako je bilo in nič drugače. Zastonj bi se še dalje slepil z mogočnimi beseda¬ mi in frazami o resnici in pravici zoper cerkev laži in krivice. Vse te fraze so bile humbug — zavedne pretveze in ne¬ zavedni izgovori, ki se je za njimi skri¬ val človek, da ne bi videl lica božje resni¬ ce. Zakaj resnica je resna, resnica opo¬ minja in ukazuje. Nevera pa nam dovo¬ ljuje, kar hočemo sami. A če je tako — tedaj je stvar resna. To je bil vedno sklep Joergensenov. In tu, pravi, se je vselej ustavil, kakor se ustavi konj pred prepadom... Zakaj, če bi mu bilo resno, bi moral k — spovedi. Poklekniti bi moral pred duhovnika in odkriti bi mu moral vse življenje in vse grehe. . . Pravzaprav sram ga je bilo od¬ kriti vso svojo gnilobo človeku, ki je do¬ slej videl na njem le belež omike in oli¬ ke! Da, to je bilo — to si je moral pri¬ znati, če je hotel biti pošten. Sram ga je bilo, odkriti svojo sramoto. — Tako Joergensen. Drugje pa pravi: “E- ritis sicut dii. Kakor bogova bosta. .. Fo so sicer stare m neznatne besede, a ven¬ dar obsegajo, kakor je opazil že Pleine, vso novo, novejšo in najnovejšo filozo¬ fijo!” To je psihologija modernega brezver¬ ni va . Nam se zdi. da je ni skoraj mogoče točneje opisati, kakor pa jo je opisal Joergensen, Vir vsega modernega bogoneznanja je v srcu. Krščanstvo tirja dvoje, vero in življe¬ nje po veri. Oboje pa nasprotuje težnjam moderne duše. Znak moderne dobe je libertinizem, razbrzdanost v mišljenju in življenju. — Človeški duh je avtonomen, tako je mo¬ derno dogmo izrazil Kant. Ideal člove¬ štva je nadčlovek, človek onkraj mej do¬ brega in slabega, tako je isti nauk izrazil Nietzsche. Človek je vir in pravec vse resnice; človek je središče vsega; človek je sam sebi cilj. Odtod izvira tista ošab¬ nost moderne vede; odtod tista apoteoza človečkih genijev; odtod tista pohlepnost po uživanju! Libertinizmu v mišljenju pa nasprotu¬ je najodločneje krščanska dogma. Krščan sko verovati se ne pravi iz danih dejstev izvajati posledice. Taka vera ni krščan¬ ska vera, ampak je vera učenjaka, histe¬ rika, filozofa. Tako, pravi sv. pismo, ve¬ ruje tudi satan in trepeta. Vera se mora na podlagi dejstev dvigniti nad spozna¬ nje, in božjo verovnost. Dogme terjajo priznanje božjega gospostva in zato se mora snovati vera le na ponižnosti. Vera je pokorščina, vera je služba božja. Ka¬ ko naj torej veruje avtonomen duh, kako naj veruje nadčlovek? Krščanska dogma pa ne terja le, da človek prizna gospostvo božje v mišlje¬ nju, ampak terja, da prizna to gospostvo tudi v življenju. Iz krščanske dogme iz¬ vira krščanska morala. Kako naj torej prizna krščansko dogmo, komur se noče krščanskego življenja? Moderni človek pa hoče živeti, črpati iz polnega življe¬ nja, nič ne zamuditi, nič izgubiti, on noče čakati. Samozatajevanje, upanje je njemu pretežko: živeti in izživeti se v hipnem uživanju, to mu je vse življenje. Kako bi moderni človek priznal krščanstvo, ki uči zatajevanje, zmernost, čistost, ponižnost; krščanstvo, ki hoče, da bodi sedanje živ¬ ljenje bolj upanje življenja kakor živim “AVE MARIA M 74 nje; krščanstvo, ki je postavilo med mej¬ nike rojstva in smrti zakon odpovedi, a obeta polnost življenja šele onostran v večni posmrtnosti! Vera je vrgla v mo¬ derno dušo velik konflikt med mišljenjem in življenjem. Človek pa je hotel živeti po svoje, zato ni mogel več verovati, tem¬ več je moral tudi misliti po svoje! In ta¬ ko se je oprijel moderne vede in se sle¬ pil, da je veda v nasprotju z vero; tako je izteknil v krščanstvu pogreške ljudi in se slepil, da krščanstvo ni božje. Tako se je, da rabimo lepi izraz Joergensenov, u- živel v neko moralno iluzijo, vrgel od sebe vero in cerkev in Boga in se zaril z vso voljo v agnosticizem, v bogone- znanje. Iz bogopozabnosti življenja — bogone- znanje mišljenja! To je geneza moderne nevere. * * * Neznanemu Bogu! Njemu so posve¬ čeni prekrasni hramovi. Stari pogani ga niso poznali, a so ga častili in v bedi za¬ hrepeneli po njem. Moderni pogani so ga poznali, a so ga v svojem napuhu zavrgli in pozabili. To je velika krivda moderne dobe in zato je tako silno težko nagniti modernega človeka, da bi se vrnil zopet h Kristusu — Neznanemu Bogu. In zares, kdo in kako naj to stori? Ali naj apologetika izvrši to veliko nalogo? Apologetika je dobra in potrebna. Apo¬ logetika je obramba vere zoper neved¬ nost. Apologetika dokazuje, da so vsi ti¬ sti izgovori, vsi tisti ugovori zoper vero znanstveno neupravičeni. Apologetika dokazuje, da je vir tistih ugovorov in iz¬ govorov dvojna zmota: zmota, ki zame¬ njava nedokazane hipoteze ali celo ne¬ znanstvene izmišljotine z znastvenimi pridobitvami; zmota, ki napačno umeva krščanstvo in tako pobija svoje misli, meneč, da pobija krščanstvo. Apologeti¬ ka je obramba vere v obojnem oziru; tol¬ mači svetu pravi zmisel krščanstva in lo¬ či v znanstvu dokazane rezultate od ne¬ dokazanih hipotez. Tako izpodmika iz¬ govore in ugovore. 1 oda — ali to zado- ščuje, da bi apologetika izpreobrnila mo¬ derno družbo? Če pa zadnji vzrok nevere ne tiči v umu, marveč v srcu! In kaj more na vse zadnje apologetika srcu! Ali more apologetika prisiliti moderno družbo, da jo sploh posluša? Apologetje so podobni delavcem, ki odkopujejo in odvažajo sip in podrtine z mesta, kjer naj bi stala no¬ va monumentalna stavba. Dobro-in po¬ trebno delo je to, da se odpravijo ovire -— a zidati se to ne pravi! in če apologe¬ tika tudi postavi temelje znanstvenemu spoznanju, je tudi to dobro in potrebno — a verovati se to ne pravi! Apologetje odpravljajo izgovore, ugovore in dvome, a dobre volje in vere ne morejo dati! Ali bi izvršila to nalogo reforma v Cer¬ kvi? Ali bi se izpreobrnila moderna druž¬ ba, če bi se reformiralo v Cerkvi to, kar odbija moderno dušo? Gotovo, tudi refor¬ ma, zlasti reforma življenja kristjanov in duhovnikov je dobra in potrebna. To se pravi: dobra in potrebna ne le duhovni¬ kom in kristjanom, ampak dobra in po¬ trebna, ker bi izpodmeknila nasprotni¬ kom mnogo izgovorov, rešila mnogo dvo¬ mov, zabranila mnogo pohujšanja. Saj včasih še dobri začno dvomiti,ko vidijo,da ima toliko kristjanov, celo duhovnikov, tako malo kreposti, tako malo samozata- jevanja, ponižnosti, ljubezni. Kdo si bolj želi take reforme kakor Cerkev sama? — Ali ne kliče vse na vedno notranjo refor¬ mo? Kaj pa so vse okrožnice rimskih pa¬ pežev, vsi pastirski listi škofov, vsi mi¬ sijoni, vse propovedi drugega kakor glas¬ ni klici na reformo? Kaj pa hoče češčenje sv. Rešnjega Telesa, češčenje Srca Jezu¬ sovega, čaščenje Brezmadežne Device, kaj pa hoče drugega kakor reformo? Kaj pa hoče vse bogočastje, kaj hočejo da¬ ritev in zakramenti in blagoslovila na¬ zadnje drugega kakor reformo? Kaj je sploh Cerkev drugega kakor večna glas¬ nica reforme? (Dalje prih.) “AVE MARIA” 75 P. B. S. Nebeško kraljestvo je £>odobno hišne¬ mu gospodarju, ki je šel zjutraj zgodaj najemat delavcev za svoj vinograd. Hiš¬ ni gospodar, Bog sam, najema delavce v svoj vinograd. Vsak človek naj si s svojim delom zasluži plačilo, katero bo vžival v nebeškem kraljestvu. Vendar vsak človek nima istega dela, pa na to tudi ne gleda Bog kakšno delo ima kdo, ampak kako je opravljal delo, ki mu je bilo izročeno. S kolikor večjo zvestobo in ljubeznijo je kdo opravljal svoje delo, toliko večje bo tudi njegovo plačilo pri Bogu. Če pomislimo, da je sedanje naše živ¬ ljenje v primeri z večnostjo res le kratek dan, da je čas našega dela silno kratek, večnost pa, za katero delamo, brez konca, nas bo ta misel najbolj vnemala, da de¬ lamo zdaj, ko imamo dan, s podvojeno gorečnostjo in kar mogoče zvesto ter s pravo ljubeznijo. Jn kolikor večje, koli¬ kor bolj odgovorne dolžnosti imamo, s SKA ŽENA tem večjo natančnostjo jih tudi oprav¬ ljajmo. Kako velike, kako vzvišene so pa rav¬ no dolžnosti, katere ima krščanska žena in mati! Saj je ravno od nje najbolj od¬ visno, kakšna 'bo njena družina, kakšni bodo ljudje; kajti mati je, ki položi te¬ melj srečnega ali pa nesrečnega življe¬ nja svojim otrokom, svoji družini. Kako potrebno je torej, krščanske matere, da se vedno zavedate svojih vzvišenih dolž- nostij ter jih tudi kar moč zvesto oprav¬ ljate . Kakšno dolžnost imaš krščanska žena najprej do svojega moža, kateremu si po naredbi božji enakopravna družica, si že brala v Ave Maria zadnji mesec. Da¬ nes ti pa hočem ob kratkem razložiti, ka¬ ko bodi ti svojemu možu zvesta prijate¬ ljica in skrbna vodnica v večno življenje. Četudi ima mož dobre in zveste prija¬ telje, ki mu pomagajo s svetom ali de¬ lom, mu je vendar njegova žena najbolj¬ ša in najzvestejša prijateljica, ki mu je vdana s srčno ljubeznijo in stanovitno zvestobo. Ona mu mora pomagati z be¬ sedo in dejanjem v vseh razmerah živ¬ ljenja, ž njim naj deli veselje v srečnih dnevih, v bridkih pa naj mu pomaga no¬ siti križe in težave. Da, žena naj bo zla¬ sti v tolažbo in bodrilo svojemu možu, kedar pridejo nanj dnevi poskušnje. Res¬ nično je namreč, da je mož srčen, brez strahu, n. pr. v viharju na morju ali v vojski, kjer ga nobena reč ne splaši in mirno gleda smrti v obraz; toda kaj hi¬ tro izgubi vso srčnost in si ne ve poma¬ gati v družinskem življenju, kedar pri- hrume nanj vsakovrstne težave. Kolika sreča zanj, ako ga žena tedaj osrčuje, bo¬ dri in mu jih pomaga prenašati. Skušnja namreč uči, da se žena poprej prilagodi “AVE MARIA” težavnim razmeram, da je bolj vstrajna v križih in zato je tudi posebno sposob¬ na, da potolaži in osrči moža. Zato hvali Sv. Duh dobro ženo, ko pravi: ,,Razum¬ na in tiha žena, dobro podučena žena se z ničemer ne zamenja.” In ,,Srečen je mož dobre žene, število njegovih let je namreč podvojeno." „Srčna žena razve¬ seljuje svojega moža; v miru bo dopol¬ nil leta svojega življenja.” Da naj bo žena svojemu možu dobra prijateljica, to ti r j a sam Bog od nje, kaj¬ ti zato ji je ustvaril srce tako dobrotlji¬ vo, milo in ljubeznivo. To naj bo žena svojemu možu po naziranju vseh naro¬ dov; kajti pri vseh narodih je navada, da izgubi žena na dan poroke svoje prejš¬ nje ime ter sprejme ime svojega moža. S tem hoče reči, da bo žena v prihodnje skrbela ne več. za-se, ampak skupno z možem za blagor družine. In če je to pri¬ jateljstvo mej možem in ženo res pravo in stanovitno, potem je tudi sreča in božji blagoslov v zakonu. Žena naj bo možu vodnica v večno živ¬ ljenje. Kakor je potrebno in važno, da je mož vdan Bogu, da mu služi in zve¬ sto spolnuje njegove zapovedi, je ven¬ dar tudi resnično, da so ravno možje v verskem oziru veliko bolj kot žene mlač¬ ni, vnemami, da, včasih so kar naravnost nasprotni sv. Cerkvi in Bogu. Temu je zlasti vzrok to, ker je mož bolj kot žena izpostavljen raznim vplivom, ki ga od¬ vrnejo od Boga: raztresenost mej sve¬ tom, boj za obstanek, skrbi in nemir ga prevladujejo,z eno besedo, nevarnosti sve ta imajo večjo moč do moža kot do žene. In ti slabi vplivi sveta le pogosto dose¬ žejo, da se mož nekako odtuji Bogu. — Njemu manjka tiste nežne srčne vdano¬ sti, tistega spoznanja, kaj je prav in pri¬ merno, ker to je le vse bolj lastno ženi. In tako se zgodi, da postane mož nekako hladen in brezbrižen za vero in se pola¬ goma odtuji Bogu. Ako ima pa mož zvesto ženo, ki je v resnici pobožna, ki se ravna v vsem po nauku Jezusa Kri¬ stusa, potem obdrži tudi moža s svojim tihim pa mogočnim vplivom na pravi poti in doseže, da ostane tudi mož zvest in vdan Bogu. In če je tudi mož vsled mladostnih zmot zašel s prave poti, da je pozabil na svoje dolžnosti in zapustil Boga, bo verna krščanska žena s svojim lepim življenjem dosegla, da se bo mož polagoma spoznal m povrnil k Bogu. Česar ne doseže noben učenjak s svojim modrovanjem, nobena knjiga s svojimi lepimi nauki, noben mašnik s svojo go¬ rečnostjo, to doseže dobra, pobožna že¬ na s svojo ljubeznijo in krotkostjo, s svojo molitvijo in krščanskim življenjem namreč, da privede moža na pravo pot, nazaj k Bogu. Marsikateri mož, ki se zdaj v nebesih veseli, se ima za milostjo božjo, najprej svoji verni ženi zahvaliti, da je zdaj v nebesih. Zato je večno res¬ nična beseda Sv .Duha: „Dar nad vse darove je sveta in sramežljiva žena”. Dobra, pobožna žena je imela slabega moža, ki se je malo menil za Boga in svoje zveličanje. Nekoč je zopet, kakor je že bila njegova navada, popival v krčmi in se je pred svojimi vinskimi bra¬ ti hvalil, da ima on izmed vseh gotovo najboljšo ženo, da bi le toliko ne molila. Staviti hoče ž njimi, če gredo zdaj z njim, ženo iz spanja vzbude in od nje zahtevajo, da jim pripravi dobro večer¬ jo, bo žena brez godrnjanja rada in 1 ju- beznjivo postregla. Drugi možje vpije¬ jo: ,,Tega ne moremo verjeti!” in sprej¬ mejo stavo. Vsa družba sc poda na pot. Od obilne pijače omamljeni, privpijejo pred hišo, razbijajo na vrata in zahteva¬ jo od žene, naj jim odpre in pripravi do¬ bro večerjo. Kaj bi storila marsikatera druga žena? Kaj ne, zavpila bi nad njimi: ,,Po¬ berite se pijanci, pojdite od koder ste prišli!” Drugače ta žena. Ko je slišala, kaj mož veli, brž vstane, jim odpre, gre v kuhinjo in kmalu je bila večerja na “AVE MARIA” 77 nii. i. Nad tako nebeško potrpežljivostjo so se čudili celo surovi gostje, in sram jih je bilo, da niso mogli nič kaj s slast¬ jo jesti. In mož je postal tih in resen, njegovo trdo srce se je začelo mehčati, in ko so gostje odšli in se je vlegel spat, ni mogel zaspati, in jokal je sam nad se¬ boj, in drugo jutro je prosil ženo za od¬ puščanje za vse bridkosti, ki jih je bil napravil in je postal boljši človek in do¬ ber kristjan; premagala ga je velika krot- kost in potrpežljivost žene. To naj bo žena svojemu možu: enako¬ pravna družica v življenju, prava prija¬ teljica do smrti ter ljubezniva in skrbna voditeljica v nebesa. Kako dobro bi bilo preskrbljeno za može, za državo in Cer¬ kev, ako bi vse žene zvesto spolnovale svoje dolžnosti in živele za svoj vzviše¬ ni poklic! Daj Bog. da bi naše slovenske žene in matere vedno bolj spoznavale, kako važna je njih naloga in jo tudi vest¬ no spolnovale! o S KRIŽEM IN BREZ KRIŽA. Dr. Mc Donald, zdravnik bolnišnice St. Marys v Bronx-u je povedal ta-le dva dogodka, katera je doživel v svoji zdrav¬ niški skušnji. “Kaj je križ za človeka v trpljenju, to sem skusil na lastne oči pred nekaj tedni. Poklican sem bil k neki revni družini. Bolan je bil otročiček, edinec svojih sta¬ ri šev. Na vratu se mu je naredila velika oteklina. Poskušal sem različna zdravila, toda vse ni pomagalo nič. Videl sem da je dete v smrtni nevarnosti in mu samo nož morda še reši življenje. Mati je bila priprosta Irka, mlada žena toda revna! “Otrok mora biti operiran”, sem rekel. Mati se je prestrašila. “Zastonj vsa zdravila. Ako mu prere¬ žem oteklino, iztekel bode gnoj iz otekli¬ ne in morda se dete pozdravi”. Solze so zalile prestrašeno mater. Lju¬ bila je svojega prvorojenčka z vso ljubez¬ nijo materinega velikega srca. Udala se je in privolila. “Toda potrebujem človeka, ki bode de¬ te držal, ko bodem jaz prerezal oteklino”. “Bom jaz držala!” ;„>! '\ , -t a ne dovolim in ne morem do¬ voliti. Vi, kot mali, bi tega ne prenesli”. “Doktor, glejte La, na steni!” pokazala mu je križ na steni. “Vem da ste katolik in veste kaj je to znamenje. Strašno je za me kot mater biti priča te operacije. To¬ da ne bojte se. Pogled na križ me bode krepil”. Udal sem se in občudoval junaško ma¬ ter. Mirno je držala dete v rokah med o- peracijo, bleda je bila kot smrt, toda ni odtegnila oči od križa celi čas. Od časa do časa se ji je izvil iz prsi globok vzdih- laj, solza se je pocedila po licu, toda ust¬ nice so zamigale v molitev in — mati je bila junakinja. Nisem rešil detetu življenja. Oteklina ie zašla v glavico, v možgane in za tri dni je detece umrlo. Bal sem se za materno zdravje. Toda, ko sem jo skušal tolažiti, mi je mirno od¬ govorila: “Strašno mi je hudo. Toda, kaj hočem? Bog ga mi je dal, Bog ga mi je vzel!” Zajokala je milo, da se ji je videlo, kako strašno trpi materino srce. Toda ta¬ koj se je zopet zbrala, pogledala na križ, si obrisala solze in — junaško trpela. “Da, križ je junaštvo slabih, tolažba žalostnih”, sem si mislil in blagroval po¬ božno Irsko mater. Prav tisti čas sem imel, pa na peti uli¬ ci v neki prav bogati družini podobni slu¬ čaj. Bolno je bilo tudi tu dete. Razlika je “AVE MARIA” bila samo ta, da je bilo tu dete tretje, bra¬ tec in sestrica, starejša sta že tekala o- krog bolniške posteljice “babyta”. Dete se je prehladilo in dobilo razne bolezni pljučnico in v glavici bolezen. Oče in mati, sta prestrašena stala ob posteljici in me prosila pomoči. Pred me¬ noj je bilo že več najbolj slovečih z- dravnikov pri detetu. Vsak je poskusil, kar je le mogel, da bi rešil detetu življen¬ je. Oče je obetal bogato nagrado kakor prejšnjim, tako tudi meni. Toda videl sem takoj, da ne bode nič. Dete je preslabega srca, da bi preneslo toliko vročino. “Poskusil bodem, dasi je slučaj zelo ne¬ varen in se bojim najhujšega!” “Doktor deset tisoč dobite, ako rešite življenje detetu.” “Če mi daste miljon, če ne bode mogo¬ če, pa ne bode mogoče. Poskusil bodem, toda Bog je gospodar življenja.” Bilo je zastonj. Drugi dan, — ravno sem prišel od Irs¬ ke družine, kjer je dete umrlo, — videl sem, da je dete pri koncu. Preiščem srce, še par trpljejev — in ustavilo se je. O- brazek je porumenel, očesca osteklenela — dete je bilo mrtvo. “Gospa, bodite junaški — dete je mr¬ tvo !” “Kaj ? moje dete mrtvo? Ne, ne! ni mo¬ goče !” “Da, zastonj je, gospa! dete je že mr¬ tvo !” Mati je zarjovela in omedlela. Imel sem težavo jo privesti nazaj k zavesti. Ko se je slednjič zavedla bilo me je strah. Tudi ta dva stariša sta bila katolika. Toda nista marala za vero. Tudi v cer¬ kev nista hodila. Mož je bil profesor na Columbia vseučelišču. Kaj sta ta dva žalostna stariša počela v svoji žalosti, to pa ni bdo več človeško. Jokala sta in skoraj bi rekel — tulila. Mož, profesor, si je pulil lase iz glave in hodil sem ter tja. kakor malo neumen. Od časa do časa sta prišla k posteljici, pogledala mrtvega ljubljenčka, pa zopet zajokala glasno in sedla na kak stol in jokala. Skušal sem jih tolažiti na vse mogoče načine. Toda vse zamanj. “Bodite potolaženi! Bog je vzel otroka k sebi. Imate angeljčeka, sem poskusil na ta način.” “Kaj? Bog ga je vzel? Da, vzel ga na¬ ma je, ker ni usmiljen,” in začela sta kle¬ ti Boga in govoriti tako bogokletno, da nisem mogel poslušati dolgo. Gnjusilo se mi je! Vzel sem klobuk in odšel domov. Med potjo sta mi prišla oba doživljaja dneva v spomin. Smrt sina-edinca revne mlade Irke, ki ni prav nič manj ljubila svoje dete, kakor bogati profesor in žena na peti ulici, in pa ta njih slučaj prav kar. Velika razlika med obema slučajema me je presenetila. In videl sem, koliko človek pogreša v trpljenju, ako izgubi Križanega in nas¬ protno. kaj pomenia križ za naše vsak¬ danje življenje. DOPISI. Katoliško Slovensko Dekliško Društvo v New Yorku. Cenjeni g. urednik:— Prosim, blagovolite priobčiti v listu Avc M;.ria letno poročilo naše Marijine družbe. Leta rpi8 je bilo v družbi 52 družbenic, med letom jih je pristopilo 6, poročilo se jih je 6, odšli drugam 2, prostovoljno odstopila jc ena in ena je bila izključena. Ob koncu leta je bilo v družbi 50 družbenic. Skupno sv. obhajilo smo imele vsaki me¬ sec; družbenih shodov in zborovanj je bilo 8. Meseca decembra smo imele kakor navadno vsako leto, tridncvnico v čast Brezmadežni'. “AVE MARIA” 79 1 o leto se ie vse vršilo še posebno slovesno, ker je družba obhajala desetletnico svojega obstanka. 1 udi smo želele vprizoriti igro v proslavo desetletnice, vendar nismo prišle na vrsto, kajti ravno pretečeno leto smo bile ja¬ ko zaposlene z vsakovrstnim delom, da, kjer¬ koli se je šlo za dobro stvar, so se ravno naše družbenice veliko žrtvovale in mnogo pripo¬ mogle do boljšega vspeha. Skupnih sv. obhajil in shodov so se po ve¬ čini udeleževale prav pridno. Sporočam tudi, da nas je med letom zapu¬ stila bivša predsednica gčna. Mary Gostič.— Bila je zelo dobra predsednica skozi vseh de¬ set let. Tudi njej smo dolžne posebno hvalež¬ nost, ker se je za družbo veliko žrtvovala. Če tudi je odšla od tukaj, vendar je ostala še v naši družbi. Bog jo živi! Komaj je nastopilo novo leto 1919, že je posegla nemila smrt v našo družbo ter vzela dve društvenici in sicer: Marija Kovač je u- mrla meseca januarja 4., in Ana Zelene me¬ seca februarja 22. Obe sta bili vzorni druž- benici ter sta bili tudi v odboru. Naj počivata v miru! Z družbenim pozdravom Katinka Paulič, tajnica. New York, N. Y. — Iz društva Krščanskih Mater. — Zopet Vam imam sporočiti iz na¬ šega društva žalostne novice. Veliko rajši bi Vam pisala, koliko smo dobile novih članic, toda žalibog nobene. Same moramo priznati, da je naše društvo nekako bolj zaspano ali upanje moramo imeti, da v spomladi, ko se malo ogreje in ko bode vsa narava oživela, bode pa mogoče tudi katera nova članica pri¬ stopila. Bog daj! Setlaj smo zopet izgubile eno sosestro, Marijo Pirc. Bog jo je poklical iz naše sredine januarja 25. k sebi v 63. letu. Bila je večkrat previdena s svetimi zakramen¬ ti. 28. Januarja je bil pogreb in društvenice smo jo čakale pred cerkvenimi vratimi z go¬ rečimi svečami, da smo jo spremile v cerkev. Pokopana je na Sv. Trojice pokopališču. Po¬ kojnica je bila v resnici dobra krščanska mati svojim otrokom, bila je pa tudi v tretjem re¬ du še v stari domovini, in ko je prišla sem v Ameriko, je takoj pristopila. Za ta njen trud bode ona vživala večno plačilo pN Bogu. Na¬ ša pravila so, da se daruje sv. maša na društ¬ vene stroške in je vsake društvenice dolžnost, da daruje sv. obhajilo za dušo pokojnice. Ti pa draga sestra, počivaj v miru. Mary Jazbec, tajnica. Ely, Minn. Lansko leto na binkoštno nede¬ ljo tir je v naši župniji ustanovilo oltarno dru¬ štvo žen in deklet. Sedaj že šteje društvo rr-d %u> članic. Namen društva je, da se ob ve/jih praznikih oltarji po potrebi ozaljšajo. K' r Krm bil večkrat opozorjen, zakaj nič ne poročam v A. Al. o tem društvu, s tem po¬ pravim, kar sem zamudil in častitam vrlim ženam in dekletom na Elv za njih delovanje k časti božji. Ker se je ravno petje na cerkve¬ nem koru oživilo pod vodstvom pevovodkinje Nežike Markovich, bi priporočal članicam, da bi tudi cerkveno petje podpirale. Tu se je dosedaj zelo malo vpoštevalo cerkveno petje, zato se ni moglo pričakovati velikega zbora. Zato pa sedaj bolj navdušeno na delo! J. J. Peshel. -o- Cleveland, Newburg, O. Pred nami leži ,,Finančno poročilo za župnijo sv. Lovrenca, za leto 1918”, iz katerega posnemamo slede¬ če: Vseh dohodkov lanskega leta je bilo $12,087.89, poleg preostanka iz leta 19 1 7 $688.39. Vseh stroškov je bilo celo leto $6,636.31. Toraj preostane v blagajni čistega $7,139.97. — To je gotovo krasen vspeh, na katerega so župljani lahko ponosni. — Bog daj sv. blagoslov še nadalje tako Rev. J. J. Omanu kakor celi župniji! Nev/ York, N. Y. .Cerkveni Fair dne 9. in 16. februarja popoldne se je tudi letos obnesel nad pričakovanje. Čistih dohodkov je $829.80. Četudi je majhna naša župnija, kaže pa vedno bolj skupno in složno delo za cerkev lep na¬ predek. Vsem darovalcem, vsem delavcem in udeležnikom bodi v veselo zadoščenje zavest, da je pri sedanjih razmerah in vkljub vednemu ščuvanju in rovanju proti cerkvi, tako povo- ljen vspeh. Vsem srčni: Bog plačaj! Newburg, Cleveland, O. Društvo sv. Imena (možko) je priredilo predavanje s slikami v korist nove cerkve. Collinwood, O. Družba S. N. Dom je pri¬ redila igro „Pri kapelici”, katero je izdala Zv. Ivatol. Slovencev v Ameriki. Chicago, 111 . V župniji Sv. Štefana so vsta- novili dne 17. februarja fantovski klub, ki je objednem mladeniški oddelek društva Najsve¬ tejšega Imena. — Klub bode imel svoje klu- bove prostore na W. 22 St. — Ustanovila se je tudi dekliška Marijina družba dne 23. februarja, ki bode imela tudi svojo društveno sobo, kjer se bodo dekleta zbirale. Dekleta so si izvolile sledeči odbor: predsednica Mary Gregorič, podpredsednica Albina Kozek, tajnica Ana Cillar, zapisnika¬ rica Mary Kremesec in blagajnica Mary Bi¬ ček. — Društvo bode imelo svoje redne seje vsaki torek. — Vstopnina je soc in mesečni prispevek 25C. — Dne 23. februarja popoldne je bilo usta¬ novljeno društvo deklic, ki so stare manj kot “AVE MARIA” So 1D ct \ i° to pobožnost. Deklice so zjutraj v belili oblačilih pristopile k sv. ob¬ hajilu, obhajilne molitve opravile skupno, in popoldne enako v belih oblačilih bile sprejete. Marsikaka solza je porosila materam iz oči, ko so čule, kako so se deklice izročale in po- sa ečevale Mariji in jo prosile varstva, da bi preživele ..svoja otroška leta čisto in nedolž¬ no”. Društvo se imenuje »Društvo deklic Sv. Neže”. — V cerkvi imamo sedaj pri večernih po¬ božnostih skupno cerkveno petje in cela cer¬ kev prepeva Marijine pesmi. Vsakdo dobi v r °he »Pesmarico”, katero je izdal Rev. Berk, ki je jako priročna za to. In zato imamo pri pobožnostih vedno večjo in večjo udeležbo. — Obnovljenje sv. misijona bomo imeli v cerkvi Sv. Štefana od tretje do četrte nedelje v postu. t.j. od 23. do 30. marca. — Mrs. Jos. Perko je kupila v cerkvi za obhajilno mizo nove prte s krasnimi čipkami in neka slovaška žena je kupila belo, zeleno, vijolično in rdeče zagrinjalce za tabernakelj. — Društvo Sv. Neže (Foresters) bode pri¬ redilo na Cvetno nedeljo popoldne v cerkveni dvorani igro »Mater Dolorosa”. — Na Cvetno nedeljo popoldne ob 2. bode slovesen sprejem mater v društvo krščanskih mater, ustanovljeno med sv. misijonom. — Skupno sv. obhajilo bode zjutraj med sv. mašo ob 8. uri. — Pred tremi meseci je umrl v Chicagi blag mladenič Jernej Zupan za influenco, ki je bil naš večletni naročnik in sotrudnik. Po¬ sebno navdušen je bil za Zvezo Katol. Slo¬ vencev, o kateri je spisal več člankov za Avc Maria. V starem kraju je bil navdušen Orel in krščanski socijalec in je bil jako delaven pri narodnem delu slovenskega preporoda. Ko je prišel v Ameriko, nam je jako tožil, kako ga boli, da niso ameriški Slovenci tako or¬ ganizirani, kakor so bili doma, da se niso or¬ ganizacije stare domovine prenesle sem. Ko¬ liko mladeničev in koliko mož bi se bilo re¬ šilo. Zato ie prisrčno pozdravil Zvezo Kat. Slovencev z željo, da bi ta organizacija izve¬ dla to nalogo. Silno ga je bolelo, da se v na¬ ših katoliških krogih ni sprejelo začetega de¬ la in je pisal dolg članek, katerega smo v Ave Maria priobčili samo del. Bil je poseben častilec Marije. Splošno, bil je to vzor katoliškega slovenskega mladeniča. Živel je v Chicagi, toda tako vzgledno in le¬ po, da je bilo občudovanja vredno. Zato ga je pa Bog poklical k sebi, kakor lilijo in ga pre¬ sadil v nebeški vrt. Zapustil je veliko roko¬ pisov, katere bomo pregledali in mu v pri¬ hodnjem koledarju postavili mal spomenik.— Blagi Jernejček, počivaj v miru! Naročnikom Ave Maria v Ely, Minn. Kdor naročnikov ne prejema redno lista, naj se zglasi na mojemu domu, kjer dobi pogre¬ šano številko A. M. V zalogi imam tudi veliki Kubelkov “Slo- vensko-angleški tolmač”, slovenske, nemške in angleške molitvenike. Sprejemam naročila za knjige Zveze Kat. Slovencev. Adv. Jos. J. Peshel, Ely, Minn. 5 * v'', i B i * $ B I % % /a 'm>.. m -$m. mmme m« m m* Peto posojilo zmage in svobode. bode razpisano aprila mesecca. — To posojilo se bode porabilo za po¬ pravo škode, katero je povzročila vojska in za pomoč malim narodom v Evropi, med katere spada tudi naša mlada Jugoslavija. Prepriča¬ ni smo, da bodo Jugoslovani pri tem posojilu pokazali svojo hvalež¬ nost naši državi za pomoč, katero je skazala našemu narodu, pred vsem za svobodo, katero smo dobili od Wilsona. V y vk' * 53 $ S 3 V O $ 4 y 4 ‘AVK MAK1A” Maich 6, iy*y , .. . .. . ?j z velikim Novi Molitvenik Ave Mana debelim tiskom smo začeli razpošiljati. Da ustrežemo našim | rojakom, ki so vedno povpraševali po molitveniku z | velikim tiskom, smo se odločili ga natisniti. Ker se ni- •[; smo mogli podati v velike stroške pri sedanji draginji papirja, zato smo ga tiskali le omejeno število. Molit¬ venik je priročne žepne oblike, tiskan na fin tenak pa¬ ti. is s)! I !); pir in obsega 260 strani. Vezava je trojna, namreč v $ ti j« ti ti platno z rdečo obrezo* cena 70e. v usn je vezan z zlato o- bi ezo, cena $1.00. Vatirane platnice v usnje vezan z zla¬ to obrezo, cena $1.25. ‘ AVE M\RIA’ 62 St. Marks Plače- New York, N. Y ti ti ti rli ti ti asa i a s I I I Zbirka vseh sloven¬ skih mašnih in nabožnih pesmi. Primerna zlasti za šolsko mladino. Pe¬ smi so brez not. Knjiži¬ ca trdo vezana velja 35 centov. Naroča se pri našem upravništvu. P O I I 1 i I i s m if KRIŽEV POT SV. LEONARDA PORTOMAVRIŠKEGA ZA CERKVENO IN DOMAČO PORABO JE RAVNOKAR IZ¬ ŠEL V NAŠI TISKARNI. — KNJIŽICA JE PRIROČNE ŽEP¬ NE OBLIKE IN BROŠIRANA. CENA IZVODU 15c. Pri večjih naročilih znaten popust. h March 8, 1949. A V E MARIA" Za vse Ljudi in za Vse Slučaje! Gotovo je, da imam največje projadalne in najbolj založene z različnim bla¬ gom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo' in druge potrebne reči. PRVE SA GOSFODINJE, katere dobijo p'ri meni najboljše peči, preproge, lino- leum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, želczja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjcn pogrebni zavod z “AMBULANCAMI.’’ — Trije ambulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen. Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj¬ nost naroda. Oba telefona noč in dan: Bell: Rosedale 1881. O. S. Princeton 1381. ANTON GRDINA, TRGOVEC IN POGREBNIK 6127 ST. CLAIR AVENUE. 00 ©® ©©© ®©©©©©©©©©© 0 ® '0 SEIZ BROS. Ali ste hripavi? Hripavost je ponavadi vzrok pre- hlajenja. Vaše grlo je vneto, glas postane bobneč, kašelj postaja sil— nejši in ne da celo dihati. Ne po¬ čutite se dobro in ne veste kaj bi počeli. Toda čemu trpeti? Vzemite iSevera^ © © o o © Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezi¬ kih. vseh cerkvenih potrebščin kipov, podob, svetinjic itd. In vsem slovenskim društvom pri nakupu zastav in društvenih znakov © © S 8 S 0 1 g S Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) in od- pomore vam takoj. Prijetno zdra¬ vilo je proti kašlju, hripavosti, vne¬ tju grla, prehladu In zbodanju, ka¬ kor tudi proti kroničnemu kašlju. Odrasli kakor otroci ga lahko vza¬ mejo. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 25 in 50 centov. W. F. SEVERA CO. \ CEDAR RAPIDS, IOWA O O 8 8 0 1 i 21 BARCLAY STREET, NEW YORK Telephon. 5985 Barclay Slovenski zobozdravnik Dr. M. Josip Pleše Ordinira od 10. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po dogovoru. Specialist in Bridge Work and Gold inlays. 338 E. 73-nd STREET. NEW YORK CITY