vsakdanje stvari

»V starih časih,« tako pravi sta-
rokitajska kronika iz dinastije
Han, »se je pisalo na svilo in
bambusove liste... Toda, ker je
bila svila draga in bambus težak,
so mnogi razmišljali o bolj pri¬
kladnih materialih. Tedaj je uče¬
njak Ts‘ai Lun predlagal, da bi
izdelovali podlogo za pisanje iz
drevesnega lubja, konoplje,
cunj. Za ta izum ga je cesar bo¬
gato nagradil in od tedaj je bil
papir v uporabi širom Kitajske.«
Datum, ki ga omenja kronika,
ustreza letu 105 po našem štetju.
Toda vse kaže, da je učenjak
Ts‘ai Lun, ki je bil dvorjan in za¬
dolžen za opremljanje cesarje¬
vih bivališč, le opisal postopek
za izdelavo papirja, ki ga je poz¬
nalo ljudstvo že pred tem, saj
segajo fragmenti starejšega pa¬
pirja v leta 90 po našem štetju.
Kakorkoli že, postal je nekakšen
patron kitajskih izdelovalcev
papirja.

Sprva so kitajski papirničarji
uporabljali ličkanje papirne
murve, kmalu pa se je izkazalo,
da so cunje dosti bolj primerne.
Ta papir je bil tako uporaben in
dostopen, da je v celoti zamenjal
ostale materiale, na katere so pi¬
sali doslej. Le za najpomemb¬

nejše zapise so še uporabljali
svilo.

Drugod po svetu so podlage za
pisanje kazale enake po¬
manjkljivosti: bile so ali prene¬
rodne (kot na primer glinene
ploščice v Babilonu) ali pa pre¬
drage. Egipčanski papir je bil v
uporabi od 3. st. pred našim štet¬
jem dalje. Izdelovali so ga iz str-
žena papirusa, ki so ga razrezali
na trakove, obtežene posušili in
nato lepili med seboj in tako do¬
bili uporabno pisalno površino.
Papirus je bil tako uporaben, da
je postal eden glavnih izvoznih
dobrin. Večina klasične grške li¬
terature je bila napisana na papi¬
rus. Kljub temu pa so še vedno
na široko uporabljali tudi usnje,
ki so ga zaradi posebnega po¬
stopka, s katerim so ga usposo¬
bili za pisanje, najbolj razvili v
mestu Pergamon in po njem
imenovali pergament. Za razliko
od papirusa so bile obe strani
pergamenta uporabne, pa tudi
radiranje ni bilo težavno; zato se
je pergament v Evropi uveljavil
in izpodrinil papirus.

Kitajski papir je medtem ostal
neznan vse do leta 751, ko je na¬
predujoča islamska vojska za¬
jela večje število kitajskih ek¬

spedicijskih čet, med njimi tudi
izdelovalce papirja. Odpeljali so
jih v Samarkand, kjer so potem
več kot stoletje izdelovali papir
po kitajskem receptu, kmalu pa>
se je monopol izdelovanja pa¬
pirja razširil tudi na ostali mu¬
slimanski svet, v Damask in
Kairo, ter tako izpodrinil papi¬
rus. Toda znanje o izdelovanju
papirja ni prodrlo v Evropo vse
do 11. stoletja, ko je francoz
Jean Montgonflier, ki se je vrnil
iz vojnega ujetništva v Dama¬
sku, ustanovil prvo papirnico v
Evropi v kraju Christendom.
Vendar proces izdelave ni bil
dovolj natančen vse do 13. sto¬
letja, ko so ga v Italiji razvili do
kvalitetne stopnje. Osnovni
način izdelave se skozi stoletja
ni bistveno spremenil. Kasneje
so ročno izdelovanje nadome¬
stili s strojnim, pri čemer je člo¬
veka nadomestila vodna energi¬
ja-

Danes poznamo nešteto vrst
papirja, ki ga izdelujemo v veli¬
kanskih strojih, ti pa se vrte noč
in dan brez prestanka. Papir že
zdavnaj ni več sredstvo le za za¬
pisovanje naših misli, njegova
uporaba je segla na vsa po¬
dročja našega življenja.

186671

HM 7 • 82/83 241

TIM 7

marec 1983 _ XXI.  l etnik

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬
kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan
Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni
in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja
10-krat letno • Celoletna naročnina 220,00 din, po¬
samezna številka 22,00 din • Revijo naročajte na
-naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel.
213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk:
Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinanciralo:
Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬
ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬
venije.

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

Na sliki je tekmovalec, ki sestavlja model iz vse¬
stransko uporabnih lego didaktičnih elementov.
Brez teh ponazoril si danes skoraj ne moremo več
predstavljati sodobnega'pouka tehnike in fizike na
osnovnih šolah.

prva stran

Matjaž Komše iz Zgornje Besnice nam pošilja
več drobnih nasvetov in načrtov, ki nam bodo
prišli nadvse prav pri tehničnem urejanju Tima,
saj se pogostokrat posamezne rubrike ne kon¬
čajo natanko na celo stran. V takem primeru so
krajši članki lahko še kako dobrodošli.

Sicer pa Matjaž meni, da je revija dovolj pestra,
predlaga pa, da bi morda prihodnje leto uredili ru¬
briko Za šolo in dom, v kateri naj bi objavljali
drobne praktične nasvete in izboljšave, ki bi bile
še kako koristne na teh dveh toriščih.

Tonček Galun iz Ptuja nam piše o težavah, ki jih
ima pri sprejemu tretjega avstrijskega programa.
Domneva, da je temu vzrok bližina oddajnika
radia Ptuj. Posvetoval sem se s strokovnjakom za
ta vprašanja. Meni, da bi v opisanih pogojih po¬
magala le zelo natančno usmerjena antena za
sprejem željenega programa, saj je signal iz take
bližine nemogoče odpraviti s filtrom. Enako velja
tudi za druge motnje, ki očitno izvirajo iz prej
omenjene neposredne bližin e močnega oddajni¬
ka, povrh vsega pa naš dopisnik stanite v sodob¬
nem železobetonskerrt kotlu, ki še dodatno pri¬
speva k Onesnaževanju signala. Prvi pogoj za
delno rešitev tega problema pa je seveda predv¬
sem zelo dober sprejemnik z visoko selektiv¬
nostjo signala. Toliko o tem. Kar pa zadeva nje¬
govo ponudbo, bom vesel kakršnegakoli zanimi¬
vega načrta ali sestavka, zato naj jih kar pošlje.
Žal moram razočarati Matjaža Zupančiča iz Tr¬
bovelj. Načrta, ki si ga želi, mu ne bomo mogli
poslati. Morda pa se bo odločil za kakšen novejši
načrt, saj jih v Timu ni bilo tako malo.

Miloš Košir iz Novega mesta nam je napisal
tako zgleden in kultiviran dopis, da ne bo odveč,
če ga objavimo v celoti:

Na vašo revijo sem bil naročen v osnovni šoli,
sedaj, ko obiskujem tretji letnik srednje gradbene
šole, pa jo le še občasno kupujem v kioskih. Prosil
bi vas za dve uslugi.

1. V prostem času se ukvarjam z maketarstvom.
Zaželel sem si izdelati napravo za daljinsko vo¬
denje, vendar o elektrotehniki ne vem dovolj. Bi
mi lahko svetovali kakšno knjigo? Ali bi bili pri¬
merni Elektronika in Elektrotehnika v slikah, ki ste
ju prodajali pred leti? Če jih imate, ali če imate
kakšno podobno, mi prosim pošljite cenik.

2. Sem tudi ljubitelj glasbe. V novembrski številki
je načrt za barsko luč ojačevalnika 2—3W, sam

242  TIM 7 • 82/83

pa imam ojačevalnik sinusne moči 35 W in glas¬
bene moči 50W. Kakšne spremembe je potrebno
opraviti v shemi?

Na kasetofonu imam klasična VU metra na kaza¬
lec. Ali je mogoče dodati VU metra na LED diode
brez poseganja v notranjost? Npr.: Signal naj ne
bi potoval iz kasetofona v ojačevalnik direktno,
temveč posredno. Ta posrednik bi bilo vezje, ki bi
dajalo kontakte indikatorju. In če je ta varianta
možna, se signal ne bi oslabil?

Takih, razumljivo, kratko in jedrnato napisanih
dopisov, bi si človek želel čim več. V zvezi z uvo¬
dom, bi ga rad opozoril, da lahko našo revijo na¬
roči tudi po pošti, naročnina mu najbrž ne bo de¬
lala težav. Tako si bo zagotovil vse številke revije.
Sedaj pa k odgovorom: na prvo vprašanje bi bil
takle; za izdelavo naprave za daljinsko vodenje je
potrebna kar precejšnja mera znanja in to ne le
teoretičnega, temveč tudi praktičnega. Tu velja
upoštevati pregovor, da iz majhnega raste veliko.
Edini nasvet, ki bi vtem primeru prišel v poštev, bi
bil, da se je treba najprej poučiti teoretično, pri tem
pa že trčimo ob težave, saj v slovenščini tovrstne
literature skoraj ni, če navsezadnje ne izvza¬
memo člankov o tej stroki, objavljenih v naši reviji.
Več te literature izdaja klub Nikola Tesla iz Beo¬
grada, Timočka 18. Katalog izdaj s področja elek¬
tronike lahko naroči na ta naslov.

Za odgovor na tretje vprašanje pa prosim našega
dopisnika za malo potrpljenja, za nasvet bom
moral povprašati enega naših sodelavcev.
Nasploh moram reči, da je z vprašanji, ki se nana¬
šajo na posamezna področja, velik križ. Dobivam
namreč vsemogoča vprašanja, zelo ozko vezana
na posamezne izdelke, ne le po načrtih iz Tima,
temveč tudi po načrtih iz drugih revij in knjig. Zato
prosim vse tiste, ki so nam poslali podobna vpra¬
šanja, naj počakajo na pismen odgovor.

Zadnje čase sem prejel kar precejšnje število na¬
črtov, predvsem iz področja elektronike. Kljub
opozorilu, pa so večinoma premalo podrobni in
natančni, da bi jih lahko kar takoj objavili. Vendar
ne romajo v koš, pač pa jih bomo nekoliko uredili
in objavili postopoma.

Za konec vas ponovno vabim, da se odzovete na
našo novo rubriko INOVATOR. Prva dva avtorja
sta si že ogledala Inštitut Jožef Stefan in ker sem
obisku prisostvoval, lahko rečem, da je lahko
vsakemu od vas, ki ima dovolj idej, žal, da nam jih
ne pošlje. O njunem obisku v Inštitutu bomo pisali
v prihodnji številki, objavili pa bomo tudi njuna na¬
črta s komentarjem,
urednik

prvi koraki

Miloš Macarol

Električni

vrtiljak

Kdor ima pri roki primeren baterijski elektromotor,
si lahko takšen vrtiljak izdela brez večjih stroškov
in težav.

Podnožje vrtiljaka je iz vezane plošče, ohišje in
stolčke pa izdelamo iz trdega papirja za tehnično
risanje. Za os vrtiljaka uporabimo 2,5 — 3 mm de¬
belo jekleno pletilko, za katero poiščemo še pri¬
merno medeninasto pušo oz. vijak s 5mm glo¬
boko izvrtino za spodnji ležaj in kos medeninaste

TIM 7 • 82/83 243

cevke za gornji ležaj. Dodatna medeninasta puša
(vtičnica za kontaktne banane) z dvema mati¬
cama pa nam bo olajšala pritrditev gornjega dela
vrtiljaka na navpično os, na katero bomo predtem
nadeli še gumijasto cevko (od ventila za dvokolo).
V našem primeru smo tripolni rotor skupaj s ko-
lektorjem nadeli naravnost na os vrtiljaka ter mu
dodali samo še podkvasti magnet in dve žični
ščetki. Kdor ima kompleten elektromotor v ohišju,
lahko za stolpič vrtiljaka vzame primerno pla¬
stično cev ter na njen gornji del vgradi motor sku¬
paj z vrtljivim delom vrtiljaka. V tem primeru ple¬
tilka sploh ni potrebna. Za podstavek si izrežemo
ustrezen obroč iz vezane plošče ter ga nadenemo
na spodnji rob plastične cevi. Tudi stolčke nari¬
šemo in izrežemo iz trdega papirja, nato pa jih
zlepimo in s tankim sukancem navežemo v ena¬
kih razdaljah na obod vrtiljaka.

Sorazmerno majhen baterijski elektromotor lahko
poganja dokaj velik vrtiljak (do 50cm višine). Če¬
prav je pogon direkten, tj. brez reduktorja, bo hi¬
trost vrtenja ravno pravšnja, saj stolčki, ki se z ve¬
čanjem hitrosti razpirajo, delujejo kot centrifugalni
regulator.

Miloš Macarol

Preprost

nasvet

Pri tehničnem risanju se pogosto zgodi, da mo¬
ramo neko poljubno dolgo daljico razdeliti na do¬
ločeno število enakih delov. Če je to daljica AB,

potem iz točke A potegnemo poševno navzdol
pomožno črto in jo s pomočjo merila razdelimo na
želeno število delov. V našem primeru je to 10
delov in hkrati tudi 10cm, medtem ko daljica meri
11 cm. Želimo jo torej razdeliti na 10 enakih delov.
To napravimo tako, da najprej povežemo točki B
in C, nato pa s pomočjo ravnila in trikotnika izvle¬
čemo vzporednico z BC na vsak cm razdalje.

Miloš Macarol

Preprosta

tehtnica

Navadne tehtnice delujejo na principu vzvodov, ki
se gibljejo na preciznih ležajih. S preprostim oro¬
djem takšne tehtnice ni lahko izdelati. Laže pa si
napravimo tehtnico na togem lesenem stojalu, pri
kateri vse gibljive vzvode nadomeščajo niti tan¬
kega sukanca. Stojalo si napravimo iz vezane
plošče, za skodeli tehtnice pa uporabimo dva pla¬
stična pokrova od steklene embalaže. Za obeso
potrebujemo še dva vijaka z obročkasto glavico in
dva obročka. Lahko si jih naredimo tudi sami iz

1 mm debele bakrene žice. Obe skodeli nave¬
žemo tako, da vodoravna nit ne zadeva ob stoja¬
lo, ampak se rosto giblje tik pred njim v razdalji
1 mm. Nanjo točno na sredini prilepimo papirnat
trikoten kazalec in ga uravnamo z vrhom trikot¬
nika na stojalu. Prepričali se boste, da je takšna
tehtnica zelo primerna za tehtanje majhnih količin
snovi, kot so npr. fotokemikalije.

244  TIM 7 • 82/83

proizvodno de/o
z električnim ročnim orodjem

Amand Papotnik

Delovna naloga

Modelarsko

letalo

iz stiropora

je enostaven in funkcionalen izdelek, ki ga lahko
izdelate pri modelarskem krožku za nižjo stopnjo
osnovne šole.

1. Izbira materiala

Za izdelavo potrebujete stiropor debeline 7 mm, ki
ga lahko dobite iz stiroporne embalaže, stekleni
papir št. 1 in 100 za brušenje ter polikolor barve za
barvanje.

Sestavne dele zlepite z jubinol lepilom.
Opozorilo! Ne smete jih lepiti z OHO lepilom, ker
to lepilo topi stiropor!

2. Izbira pribora in naprav

2. 1. Pribor

Pribor za merjenje in označevanje na materialu
(flomaster, ravnilo, trikotnik), vzdolžno leseno vo¬
dilo, naprava za rezanje stiropora, čep za pritrdi¬
tev naprave na delovno mizo, cekas žica.

2. 2. Naprave
Usmernik »POBI« 6V—12V

3. Delovne tehnike

3. 1. Risanje in označevanje na material
3. 2. Izrezovanje
3. 3. Brušpnje
3. 4. Lepljenje

3. 5. Preizkušanje in dopolnjevanje

4. Nekaj besed o tehnologiji (navodilo učite¬
ljem in mentorjem)

Polistiren (polistirol) pridobivajo s polimerizacijo
stirena, ki ga pridobivajo iz benzena in etena. V
prvi stopnji dobe etil benzen, ki ga z odcepom vo¬

dika spremenijo v nenasičen, in s tem za polime¬
rizacijo uporaben stiren.

Je cenena umetna masa, zelo lahek, obstojen
proti kislinam, alkalijam in organskim topilom. Je
vnetljiv in zelo krhek.

Uporabljamo ga za folije, plošče, ohišja aparatov,
embalažo in za gospodinjske aparate.

Največ ga je v penasti obliki kot stiropor, ki se
uporablja predvsem za toplotno izolacijo. Stiropor
je tudi dober izolator električnega toka. Polistiren
proizvaja tovarna OKI v Zagrebu.

5. Napotki za izdelavo:

5. 1. Načrt je v merilu 1:1, zato lahko načrt pre¬
kopirate z indigo papirjem na karton, nato
pa iz kartona s škarjami izrežete sestavne
dele, ki jih uporabite kot šablone za preri¬
sovanje na stiropor.

5. 2. S flomastrom obrisane sestavne dele izre¬
žete z napravo za rezanje stiropora in jih
lepo obrusite s steklenim papirjem.

5. 3. Izrezano krilo prilagodite (obrusite) tako,
da tvori majhen naklon ob trupu.

5. 4. Vse sestavne dele prilepite z jubinol lepi¬
lom ob trup.

5. 5. V nos letala vstavite kratek leseni vijak za
obtežitev.

5. 6. Model letala lahko pobarvate s polikolor
barvami, tempera barvami, nalepite samo¬
lepilne nalepke (zastava, zvezda) in letalo
je nared za preizkušanje.

Videli boste, da bo lepo poletelo!

Merilo 1  1  .— -—----— ___ prilepiti smerno krmilo

TIM 7 • 82/83 245

246  TIM 7 • 82/83

Slika 1. Razrezovanje stiropora na plošče debeline
7 mm. Naprava za rezanje stiropora na delovni mizi
(polnilec POBI, priprava za rezanje stiropora, cekas
žica, čep za pritrditev)

Slika 2. Na stiropor je potrebno s flomastrom obrisati
šablono in s cekas žico izrezati det

daljinsko vodenje

Jan Lokovšek

Mešalnik
TIM XXXV

Uvod

Mešalnik TIM XXXV sem konstruiral za  pomoč pri
vodenju modela helikopterja. Vezje je dovolj vse¬
stransko, da ga lahko uporabimo tudi za model le¬
tala za popravljanje smeri, nagiba in višine glede
na plin.

Pravzaprav sem bil postavljen pred nalogo: »na¬
redi mešalnik za helikopter, in to za oddajnik
SIMPROP SAM«.

Ta oddajnik uporablja podobno vezavo koderja
kot TIM XXXIII, ima pa nekaj posebnosti. Naj jih
naštejem:

Potenciometri za dajanje povelj so vezani preko
petpolnih priključnih; za trimanje so posebni po¬
tenciometri.

TIM 7 • 82/83 2  47

Krmilna napetost se spreminja od 2 do 4 V, pri
čemer predstavlja 3 V nevtralni položaj.

Na voljo so posebne sponke za napajanje mešal¬
nikov in podobnih vezij z napetostmi 0 (masa),
+ 2V, +3V, +4V, +9,6 V, ki je že direktna nape¬
tost baterije in za razliko od ostalih ni stabilizirana.
Vodenje modela helikopterja je zahtevnejše od
vodenja letalskega modela. Tuje mešalnik zares
v veliko pomoč. Res je, da ima večina modelov
helikopterjev že vzgrajene mehanske mešalnike,
toda natančna uravnava teh vzame veliko časa,
poleg tega pa mešajo le eno funkcijo z drugo ali
največ dve.

TIMOV mešalnik pa ima možnost mešanja treh
funkcij, in to kar med poletom!

Mešalnik TIM XXXV je bil praktično preizkušen v
oddajniku SIMPROP-SAM z dvema tipoma heli¬
kopterskih modelov, in sicer Schluter »Heli-Boy«
in »Mini Boy«. Oba imata glavni rotor s kolektiv¬
nim spreminjanjem koraka.

Praktične izkušnje so pokazale še nekaj. Pustite
mehanski mešalnik v modelu, čeprav je le pri¬
bližno uravnan. Timov mešalnik naj bo dopolnilo,
ki bo poskrbelo za natančnost vodenja.

Opis delovanja

Najprej moramo vedeti, kaj pravzaprav želimo.

»Receptov« za mešanje je več. Poglejmo najpo¬
gostejše:

Pri prvi inačici želimo ob spreminjanju kolektiv¬
nega koraka glavnega motorja popravljati plin
motorja, korak repnega rotorja in morda še nagib.
Pri drugi je izhodišče plin. Ob dodajanju plina po¬
pravljamo kolektivni korak glavnega rotorja, korak
repnega rotorja in morda spet nagib (enega od
možnih, ki se krmari s cikličnim spreminjanjem
koraka glavnega rotorja).

V obeh primerih potrebujemo za vodenje helikop¬
terja pet servomehanizmov: plin, kolektivni korak
glavnega rotorja, korak repnega rotorja in dva za
ciklično spreminjanje koraka glavnega rotorja
(nagib levo—desno in nagib naprej—nazaj).

Pri tretji inačici uporabljamo samo štiri servome-
hanizme, mehansko povežemo spreminjanje ko¬
lektivnega koraka s spreminjanjem plina. Ta pri¬
jem je primeren tudi za modele, ki imajo samo ci¬
klično spreminjanje koraka glavnega rotorja. Tuje
osnovno povelje plin, popravljamo pa korak rep¬
nega rotorja in oba nagiba.

Zaradi teh zahtev potrebujemo mešalnik, ki bo
ustrezen delež osnovnega kanala dodajal drugim
trem, in to vsakemu posebej primeren delež.
Osnovno povelje pa mora ostati nespremenjeno.
Shemo takega mešalnika prikazuje slika 23.

VHODI IZHODI

Slika 23. Shema mešalnika TIM XXXV

248  TIM 7 • 82/83

Naj razložim delovanje za prvi primer, ko je
osnovno povelje kolektivni korak glavnega rotor¬
ja. Tega torej vodimo nespremenjenega do
izhoda mešalnika, obenem pa ga odjemamo
preko stikala »S«, čp  je to vključeno. Operacijski
ojačevalnik T je zgolj ločilna stopnja (ojačanje
ena), operacijski ojačevalnik 2 pa je v vezavi in-
vertorja (ojačanje minus ena). Tako imamo na po¬
tenciometrih P1, P2 in P3 osnovno povelje, in to
na enem skrajnem koncu v polni, na drugem
koncu pa v obratni vrednosti, drsnik, ki odjema
delež, je vedno nekje med obema. Prav na sredini
je ta vrednost nič.

Zdaj mešamo. Delež osnovnega povelja, ki ga
dobimo na drsniku trimerpotenciometra P1, vo¬
dimo preko upora R4 na vhod operacijskega oja¬
čevalnika 3. Na vhod slednjega pride tudi povelje
za repni rotor preko upora R3. Tako dobimo na
izhodu tega ojačevalnika povelje za repni rotor, ki
je vsota izhodiščnega povelja za repni rotor in de¬
leža povelja za kolektivni korak.

Podobno dobimo na izhodu operacijskega ojače¬
valnika 4 povelje za plin, ki poleg začetnega vse¬
buje tudi delež (odvisno od položaja drsnika P2)
povelja za kolektivni korak.

Isto velja za po velje za nagib, ki se meša na ope¬
racijskem ojačevalniku 5.

Ojačevalnike 6, 7 in 8 sem porabil za stabilizacijo
napetosti, ki določajo nevtralni položaj in obe
skrajni legi. Prvo potrebujemo za pravilno delo¬
vanje operacijskih ojačevalnikov, ki mešajo, ostali
dve sta za omejevanje hoda s pomočjo diod od
D1 do D6.

Na tak način izhodne napetosti ne morejo preseči
dovoljenih skrajnih vrednosti, ki bi jih sicer lahko,
saj pri mešanju posamezne napetosti, ki pred¬
stavljajo povelja, seštevamo. Osnovna zahteva je
bila tudi v tem, da se pri vklopu mešalnika hodi
posameznih osnovnih povelj (kanalov) ne spre¬
menijo.

Naše vezje je toliko univerzalno, da deluje tako v
TIMOVEM kakor tudi v SIMPROPOVEM oddajni¬
ku. Priključevanje v enega in drugega je res neko¬
liko različno, toda več o tem kasneje.

Izbira materiala

Operacijski ojačevalniki so zajeti v dveh integrira¬
nih vezjih LM 324.

Upori so Iskrini, moči 1/8 ali 1/4 W. 1/8 W. Prav
majhen mora biti le R20, ker pride montiran pod (!)

integrirano vezje. Lažje je delati z manjšimi upori,
tudi zato, ker je vezje precej »natlačeno«.

Diode so univerzalne, silicijeva tipa npr. 1N914,
BA 209 ipd. Trimerpotenciometri so to pot malo
večji (raster 10 mm), za pokončno montažo;
vrednost je lahko od 2,5 do 15 kOhm. Za izdelavo
ploščice tiskanega vezja potrebujemo enostran¬
sko kaširani vitroplast.

Posebno za montažo v SIMPROPOV oddajnik
potrebujemo priključke v 2,5 mm rastru. Origi¬
nalne bolj težko dobimo, prav dobro pa se dajo
narediti iz podnožij za integrirana vezja, ki imajo
isti raster. Najustreznejša so podnožja name¬
njena tako imenovani »Wire Wrap« tehniki.
Recimo še besedo o uporih. Velika množica ima
vrednost 100 kOhm. Ni potrebno, da je zares prav
ta vrednost. Lahko je od 68 pa do 150 kOhm, pač
pa morajo biti vsaj paroma enaki (R1 =R2,
R3=R4, R5=R6, R7=R8, R9=R10, R11 =R12in
R13=R14).

V izvedenki za SIMPROP imamo namesto upo¬
rov R18 in R19 dve univerzalni diodi istega tipa
kakor D1 do D6.

Stikalo je miniaturno klecno, izdelek Elektronske
industrije, tip PR11S.

Gradnja

Vezje gradimo v tehniki tiskanega vezja. Žal je
ploščica natlačena, ker je bila z velikostjo le te
omejena. V SIMPROPOVEM oddajniku je na¬
mreč prostor za natanko 40x69 mm veliko plošči¬
co; ta prostor je sicer namenjen programskemu
modulu. Zato je koristno imeti 1/8 W upore, če¬
prav se da vezje narediti tudi s 1/4 W.

Pri izdelavi ploščice posvetite več pozornosti pri¬
ključnim sponkam zunanjih priključkov in trimer-
potenciometrov; posebno zadnji so veliko večji

Slika 24. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1

TIM 7 • 82/83 2  49

Slika 25. Povečana slika ploščice tiskanega vezja z
oštevilčenimi sponkami

kot običajno. To je potrebno, ker so slednje tudi
mehansko obremenjene.

Ploščica tiskanega vezja v merilu 1:1 je na sliki
24.

Opazili ste, daje sredina natlačena, robovi pa so
prazni. Oba robova namreč rabita za pritrditev pri
montaži v ohišje oddajnika. Prav tako moramo
upoštevati tudi razpored trimerpotenciometrov,
saj je ta določen z odprtinami v čelni plošči oddaj¬
nika (SIMPROP).

Priključne sponke, na katere spajkamo posa¬
mezne sestavne dele in kable, sem oštevilčil na
povečani sliki ploščice tiskanega vezja na sliki 25.
Na ploščici so ostale neoštevilčene sponke, ki jih
uporabljamo za priključevanje v tovarniškem
oddajniku, ter združene sponke T1 do T4, ki so
namenjene »trimanju«. Slednje v TIMOVEM ko-
derju nimajo funkcije. Dobro je še vedeti, da v to¬
varniški izvedenki vodimo signale za »trim« di¬
rektno naprej v koder, v mešalniku jih torej ne me¬
šamo.

Naredimo tabelo vrednosti in povezav posamez¬
nih sestavnih delov na priključne sponke ploščice
tiskanega vezja.

Pri montaži začnemo s priključki vhodov. Le ti so
nujni za SIMPROPOVO verzijo, za TIMOVO pa

TABELA

Element Sponka 1 Sponka 2 Vrednost Opomba

250  TIM 7 «82/83

91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104

Za priključki montiramo trimerpotenciometre.
Sledi upor R20, ki ga montiramo pod integrirano
vezje. Zatem spajkamo ostale sestavne dele.
Med seboj povežemo še sponki 68 in 69 z izoli¬
rano žičko in žičke za napajanje.

Izvedenka »SIMPROP«

Pri gradnji se ta mešalnik razlikuje od izvedenke
za TIMOV koder lev tem, da namesto uporov R18
in R21 uporabimo dve diodi. Vezava je podana v
tabeli:

le, če se sami odločite za tak način pri ključevanja.
Kot smo dejali prej, se da take priključke narediti
tudi iz tako imenovanih »Wire Wrap« podnožij za
integrirana vezja. Spodnji del (nogice) je kot na¬
lašč za moški del priključka, iz zgornjega pa nare¬
dimo ženskega. Moškega montiramo (spajkamo)
na ploščico tiskanega vezja mešalnika, ženski pa
bo na kablu za priključitev v koder. Za osnovni
kanal ilustrira razmere slika 26, ki je obenem tudi
vezava za SIMPROP.

Jr/?,?-' Jr"

tl

£

VTIKAČ

■ si ha Pi.citic:

I SKANEGA VEZJA

Slika 26. Priključevanje potenciometrov za dajanje po¬
velj na ploščico mešalnika s pomočjo petpolnih pri¬
ključkov

TABELA

Dioda Anoda Katoda Tip

D7 36 35 1 N914

D8 42 41 1 N914

V oddajniku SIMPROP-SAM moramo imeti pet-
polne priključke za vhode in ustrezne (tudi pet-
polne) priključke za izhode. Vezava je narisana
na sliki 27.

NA SPONKO
MEŠALNIKA

(391  /

Slika 27. Vezava izhodnih priključkov (kablov) za izve¬
denko »SIMPROP«

Čeprav uporabljamo na izhodu standardni pet-
polni priključek, dejansko priključimo le dve žički.
Srednja je povelje, druga pa trim.

Tudi napajanje je v tem primeru drugačno. Izve¬
demo ga preko osempolnega priključka. Vezavo
slednjega z označenimi napetostmi prikazuje
slika 28.

PROSTO

PROSTO

SIGNAL

TRIM

PROSTO

Slika 28. Vezava priključka za napajanje mešalnika v
oddajniku SIMPROP-SAM

TIM 7 «82/83 251

Na sliki 28 sem označil tudi napetosti in zapisal
številko sponke na mešalniku, kamor vodimo do¬
ločeno žičko.

Če ste naredili priključke iz podnožij za integri¬
rana vezja, potem je dobro pri priključku za napa¬
janje (slika 28) zamašiti (zalepiti) odprtino, ki je ne
potrebujemo. Na tak način se izognemo pomoti,
tj. možnosti, da bi priključek napačno obrnili. Za to
je v originalnih Simpropovih dodatnih vezjih že
poskrbljeno.

Montaža in priključevanje

Ploščico mešalnika montiramo tako, da so tri-
merpotenciometri lahko dostopni.

Druga možnost je uporaba »pravih« potenciome¬
trov namesto trimerpotenciometrov, ki pa jih mon¬
tiramo posebej in povežemo s ploščico mešalnika
s kabli. Tako je že montirano stikalo S.

Pri Simpropovem oddajniku seveda nimamo izbi¬
re. Prostor je natanko določen; mešalnik pride na

mesto vezja »PROGRAM«, saj tudi razpored tri¬
merpotenciometrov ustreza odprtinam v čelni
plošči oddajnika.

Na vhode vežemo kable potenciometrov za daja¬
nje povelj, pri čemer se moramo zavedati, da
zasuk priključka za 180° pomeni zamenjavo
smeri hoda za ta kanal. Ne pozabite, da pride na
prvi priključek osnovno povelje, in to v prvi mož¬
nosti povelje za kolektivni korak glavnega rotorja.
Ostali priključki si sledijo po vrstnem redu.

V Simpropovem oddajniku vežemo izhode in na¬
pajanje na ploščico koderja, ali kakor ji v originalu
pravijo, » LOGIKPLATINE«. Vezava je skicirana
na sliki 29.

Ta vezava ustreza prvi možnosti mešanja, ki smo
jo spoznali pri opisu delovanja. Tuje osnovno po¬
velje kolektivni korak glavnega rotorja.

Slika 29. Priključevanje mešalnika v oddajnikih SIM-
PROP-SAM

252  TIM 7 • 82/83

Pri vezavi na sliki 29 opazite še nekaj. Simpropovi
»glavni« kanali so od 2 do 6. Prvi in sedmi sta pro¬
sta. Za povelja kanalov 2 do 5 smo uporabili pet-
polne priključke, ker je na teh mestih možnost tri-
manja. Pri šestem kanalu možnosti trimanja ni.
Pač pa moramo za to uporabiti tripolni priključek
in ne petpolni kot prej. Problem rešujemo z adap-
terji, ki so za naš primer narisani na sliki 30.

potencio met.
K 6  _

Slika 30. Priključevanje povelja za plin v oddajniku
SIMPROP

Tako rešitev moramo uporabiti, če želimo upora¬
biti mešalnik tudi za druge možnosti mešanja ali
pa za vodenje letalskega modela. Sicer pa je ta
mešalnik tako »domač« tudi v Simpropovem
oddajniku, da ga brez težav uporabljamo tudi v
kombinaciji z ostalimi Simpropovimi dodatki, kot
so »DUAL RATE«, »EXPONENTIAL«, »MIXER«
itd.

Preizkusil sem ga tudi za vodenje letalskega mo¬
dela. V tem primeru je osnovno povelje plin (kanal
2), tega mešamo na nagib (3), višino (5) in smer
( 4 ).

prosto  —

prosto  —

na mešalnik

Uravnava

Tako kot pri mešalniku TIM XXXIV imamo tudi pri
tem možnost nastavitve deleža signala, ki ga me¬
šamo od njegove polne vrednosti pa vse do
obratne vrednosti. Razmerje ilustrira slika 31.

na

kabel
iz

mešalnike

Slika 31. Možnosti nastavitve deleža mešanja

Uravnavo začnemo tako, da so položaji posa¬
meznih drsnikov trimerpotenciometrov v sredini,
v položaju, ko ni mešanja. Popravljamo jih nato po
vrsti. Ko povečujemo kolektivni korak, se s tem
veča obremenitev motorja in mu moramo zato
dodajati plin. Dodajamo ga v taki meri, da vrtljaji
glavnega rotorja ne upadajo s povečanjem kolek¬
tivnega koraka glavnega rotorja.

na koder
'LOGIKPLATINE"
K 6.

Pri povečevanju kolektivnega koraka se bo pove¬
čal tudi moment glavnega rotorja, kar pomeni, da
bo model helikopterja začel uhajati po smeri. Za¬
to moramo najti tak delež pri mešanju tega s po¬
veljem za smer (repni rotor), da pri povečevanju
kolektivnega koraka helikopter obdrži smer. Po¬
dobno velja tudi za nagib, če mešate tudi tega.
Skratka, pri povečevanju kolektivnega koraka
mora motor povečevati moč in model ne sme uiti
ne po smeri in ne po nagibu, če so seveda ta po¬
velja v nevtralnem položaju.

Trimamo prav tako v nevtralnem položaju ostalih
kanalov, razen pri kolektivnem koraku, ki je takrat
polovičen in približno ustreza lebdenju na mestu.
Tudi pri ostalih načinih mešanja, ko je osnovno
povelje plin, ali pa pri modelih, ki imajo samo ci¬
klično spreminjanje koraka glavnega rotorja, velja
isto. Pri dodajanju plina model vzleti in najti mo¬
ramo take mere mešanja na ostale funkcije, da ne
izgubi smeri in nagiba (nagibov). Pri uporabi za
vodenje letalskega modela je osnovno povelje
plin, popravljamo pa smer, nagib in višino. Model
»natrimamo« na minimalnem plinu, mešanja ta¬
krat še ne sme biti, drsniki potenciometrov P1 do
P3 naj bodo takrat v sredini. Nato damo poln plin
in uravnavamo P1 do P3 tako, da model leti spet
naravnost. To pomeni, da model z dodajanjem
plina ne sme spremeniti smeri ali spreminjati viši¬
ne.

Na koncu si poglejmo še tehnične podatke me¬
šalnika TIM XXXV:

Prihodnjič: »Hrbtni let«

TIM 7 • 82/83 2  53

modelarstvo

Igor Cotman

Model

polinezijske
jadrnice M. 210-4

Izdelava ni posebno zahtevna in mislim, da vam
ne bo povzročala večjih težav, prav tako pa vam
tudi nabava materiala ne bo izpraznila žepa. Po¬
trebujete le osnovno orodje in kos navadnega
lesa, nekaj blaga, dleto, nož, raskavec, nekaj
svedrov in mogoče še kakšno malenkost, lepilo
pa bo dobro tudi običajno, za les, za na konec pa
si pripravite še nekaj laka ali barve, odvisno se¬
veda od vašega okusa.

Trup modela je iz kosa navadnega lesa. Najboljši
bi bil lipov les, ki je lahek in mehak za obdelova¬
nje, če ga seveda imate, drugače pa lahko upo¬
rabljate tudi ostale vrste lesa, smrekov, bukov,
hrastov... ali kako drugo poleno primerne dimen¬
zije. Les, ki ste si ga pripravili, boste v trup najlažje
oblikovali z dletom in kladivom v primežu. Oblika
je razvidna iz načrta, tako da jo lahko takoj upora¬
bite, saj je risan trup v M 1:1. Pazite predvsem na
stene trupa, ki so tanke (tako boste pridobili na
teži), seveda pa vam lahko zato ob premočnem
udarcu z dletom počijo. Pri obdelavi spodnjega,
vodnega dela pazite predvsem na simetričnost
obeh polovic trupa, premec ima obliko »v«, proti
krmi pa prehaja v »u«. Končno obliko boste naj¬
lepše dosegli z raskavcem, dleto bo verjetno
preokorno. Tudi notranji del trupa boste najlepše
obdelali na enak način. Mislim, da je postopek
obdelave trupa preprost, zato preidimo kar na
smerni plovec ali čolniček (Č). Mere in oblika so
lepo razvidne iz načrta. Plovec napravite iz kosa
lesa in ga enako kot trup obdelajte v zahtevano
obliko. Pri tem delu si pomagajte s šablonami
(ŠČ). Nosilni letvici sta okrogli, dolgi 22 cm in de¬
beli pribl. 8 mm, prav tako pa lahko uporabite tudi
druge oblike letvic, ki jih imate morda na voljo, le
težje ju boste pritrdili v trup, sveder je pač okrogel.
Z njim zavrtajte v trup in plovca luknje, v katere
nato vlepite letvici. Pri tem pazite, da bodo trup in

čolniček vzporedni na podlago, torej v isti višini
glede na vodoravno podlago. Letvici sta v načrtu
označeni z (L).

Tudi jambor vlepite v luknjo, ki ste jo naredili v
trup, dolžina jambora (J) je 39 cm. Naredite ga iz
okrogle letvice debeline pribl. 1 cm. Ta debelina
pa naj se proti vrhu zoži na 5 mm. Bum, pravo¬
kotno na jambor pritrjena letvica, naj bo debela 55
mm. Pritrditveni spoj je v načrtu označen z (S), na
voljo imate dve varianti. Preprostejša (S’) je nare¬
jena tako, da na jambor vlepite košček medeni¬
naste cevke (vložek kem. svinčnika) dolge pribl. 5
mm. Spoj naredimo iz koščka žice debele 2 mm,
ki ga tudi vlepimo v luknjico v bumu. Spoj (S) pa je
za izdelavo težji, a morda lepši. Izdelajte ga iz
koščka kovine, oblika je nakazana v načrtu. Tako
je jambor narejen, ostane nam še jadro (JA.). Za
material uporabite kos blaga ali pa star kos tanke
svile. Še najbolj originalno boste to izvedli tako,
kot je to narisano v načrtu, to je z vrvico skpzi luk¬
nje v jamboru. Seveda pa je še več drugih mož¬
nosti, ki jih prepuščam vaši iznajdljivosti in domi¬
selnosti.

Pritrditvene vrvice (V) rabijo kot stranska ojačitev
jabora, z malo spretnosti lahko z njimi jambor pri-
trjate sproti, to pomeni, da jambora sploh ne vlepi¬
te; vašo raziskovalno žilico lahko sproščate tudi
tako, da spreminjate odaljenost čolnička od trupa.
Letvica ni vlepljena v čolniček, temveč se prosto
premika po njej, kot po nekakšni osi. Tako lahko
ugotavljate, kako se spreminja stabilnost jadrni¬
ce, opazujete hitrost in okretnost modela. Na oz¬
načeno mesto v načrtu pritrdite tudi krmilo (K). Iz¬
delate ga iz medenine in nanj pricinite os (Z) ter
pravokotno držalo (D).

Preden končam, še nekaj o barvanju. Ne pozabite
model vodoodporno prebarvati z lakom ali barvo.
Barvo ali lak in odtenke pa prepuščam vašemu
okusu. Za konec vam želim še veliko uspeha pri
izdelavi in še več zabave pri plovbi.

Kosovni seznam

254  tim 7 • 82/83

TIM 7 • 82/83 255

C'

256  TIM 7 • 82/83

IČ=M-1:1 1,2,3,4-Šč

TIM 7 • 82/83 257

258  TIM 7 • 82/83

Blaž Dobre

Brglez

Ta model je namenjen predvsem začetnikom. Ker
ni težav z nabavo materiala, se ga lahko loti vsak.

Krilo

Najprej izrežemo rebra in jih zbrusimo, da so
enaka. Nato na desko postavimo srednjo lestvico
(5) in nanjo nalepimo rebra. Pazimo, da so pravo¬
kotna na letvico. Na zaključku krila je tudi na¬
vadno rebro, čeprav bo tam tudi zaključno rebro
(2), ki pa ga prilepimo šele, ko je krilo že prevle¬
čeno s papirjem. Potem zalepimo prednjo (4) in
zadnjo (6) letvico ter ojačenje (3). To ponovimo
tudi za drugo stran krila. Oba dela kril podložimo,
da dobimo lom (skica F). Mednju pa zalepimo
sredinske letvice in ojačenje.

Stabilizatorji

Najprej naredimo višinski stabilizator. Iz letvic
(11) sestavimo ogrodje, in sicer tako, da najprej
pritrdimo na desko prednjo in zadnjo letvico,
potem pa še ostale. Prav tako storimo tudi s
smernim stabilizatorjem, ki pa ga prilepimo na
sredinsko letvico višinskega stabilizatorja.

Podvozje

Podvozje (14) naredimo iz žice, ki jo zvijemo tako,
kot je prikazano v načrtu. Na konec žice natak¬
nemo kolesa, ki jih vzamemo od kakšne stare
igrače (morajo biti čim lažja) ali pa jih izžagamo iz
vezane plošče in zbrusimo.

Trup

Izžagamo prvo rebro trupa (7), ga zbrusimo in na¬
redimo luknjo za propeler. Za zmanjšanje trenja
vstavimo PVC cevko. Za drugo rebro trupa (8)
izrežemo dva enaka kosa, med katera vstavimo
podvozje in ju zalepimo skupaj. Nato lepimo letvi¬
ce. Najprej med prvim in drugim rebrom, potem še
letvice za srednji in zadnji del trupa (zaključek je
prikazan na skici B).

Propeler

Kraka propelerjev (12) izrežemo in ju zbrusimo, da
sta popolnoma enaka. Potem ju rahlo ovlažimo in
pripnemo z gumicami na steklenico, da se ukrivita
(skica C) in počakamo, da sta suha. Medtem pa v
primeren kvader (5 x7x 15 mm) izvrtamo luknjo za
žico in utora za kvadra (skica D). Potem zalepimo
kraka v utora kvadra. Med sušenjem naredimo
kljuko za gumo (15 in skica E) in jo z notranje
strani vtaknemo skozi utor. Za zmanjšanje trenja
vstavimo še kroglico z luknjo in trupom in prope¬
lerjem. Nato še zakrivimo žico na prednjem koncu
in jo zagozdimo v kvader propelerja. Model pre¬
vlečemo z japonskim papirjem in ga trikrat laki¬
ramo z nitro lakom. Veliko uspeha pri izdelavi in
spuščanju!

Kosovnica

TIM 7 • 82/83 2  59

260 TIM 7 • 82/83

TIM 7 • 82/83 261

Igor Cotman

Renesansa

vetrnic

Morda res malce čuden naslov, zato naj ga naj¬
prej razložim. Renesansa pomeni preporod, torej
novo rojstvo vetrnic, dobrih starih mlinov na veter,
seveda z novim namenom. Prihajajo namreč novi
časi, ko postaja energija vse pomembnejša, saj jo
potrebujemo vse več in več. Energija vetra, dobro
znana našim dedom in pradedom, dobiva zopet
veljavo, čeprav je bila zadnja desetletja zapostav¬
ljena, kar seveda danes žal drago plačujemo.
Vsakdo je prav gotovo že slišal o mlinih na veter,
ki so mleli žita, poganjali stroje ali pa črpali vodo
na više ležeča polja; toda njihova krila so se usta¬
vila. Zanimanje za uporabo vetra se je zmanjše¬
valo v času do leta 1950, predvsem pa po letu
1960 zaradi poceni nafte. In tako danes kot neme
priče stoje po svetu in tudi pri nas v Vojvodini in
Mačvi, propadajo in čakajo na svoj čas, ki prihaja
z velikimi koraki. Leta 1973 je bila prva naftna
kriza in svet in znanost sta se naenkrat spomnila
na obnovljive vire energije, na sonce, na plimo in
oseko, na valovanja morij, na geotermalno ener¬
gijo in na že skoraj pozabljene vetrnice iz Nor¬
mandije, Nizozemske, Danske...Toda zdaj naj bi
vetrnice ne rabile le za mletje, temveč predvsem
za pridobivanje elektrike, ki nam jo daje veter noč
in dan, čisto in zastonj.

Unesco je že 1954. leta, dobri dve desetletji pred
naftno krizo, organiziral simpozij v New Delhiju v
Indiji o aero energiji, o energiji, ki jo pridobimo iz
gibanja zračnih mas — vetra. Šele po kongresu
Združenih narodov 1962. leta v Risi v Italiji pa se
je začelo resneje razmišljati, kako z izboljšano
konstrukcijo doseči večji izkoristek, predvsem pa
kako poceniti gradnjo. Ves razvoj je šel predvsem
v raziskovanje novih oblik lopatic, novih sistemov
generatorjev in novih naprav za avtomatsko krmi¬
ljenje pri različnih hitrostih vetra ter spremembah
smeri. Kakor so rasle cene nafte in električne

energije pridobljene iz nje, tako je vse več in več
strokovnjakov delalo na zastavljenih nalogah.
Prve poizkusne vetrnice so bile narejene in delu¬
jejo še sedaj na Danskem,na Nizozemskem,ZDA,
Franciji, ZSSR in Nemčiji. Bile so predvsem raz¬
iskovalne narave, saj so njihove moči le okoli
1000W (1 kW). Po dosedanjih svetovnih izkuš¬
njah je proizvodnja elektrike rentabilna že pri hi¬
trosti vetra 3,5 nVs, pri tej že dobimo moči okoli 5
do 6 kW. Že pri hitrosti okoli 6nVs pa nam veter
daje okoli 10kW električne moči, kar pa že zado¬
stuje za oskrbo stanovanjske hiše z vso potrebno
električno energijo, tudi za ogrevanje.

Zanimiv je primer Danske, v kateri je bilo okoli leta
1910 pridobljene iz vetrnic okoli 200 MW (200 mil.
wattov) elektrike. V ta namen je bilo postavljenih
po Danski 30000 vetrnic, visokih od 14 do 26m, s
krili, dolgimi tudi do 10m. Ta energetski vir je od¬
igral eno ključnih vlog v prvi in delno tudi v drugi
svetovni vojni, kar zadeva preskrbovanje z elek¬
triko. Žal pa se je potem ta delež vse do 1970.
leta zmanjševal.

V Izraelu so ugotovili, da lahko jedrsko elektrarno
z močjo 3500MW zamenjajo s 5000 vetrnicami,
visokimi 27m, s premerom kril približno 12m. Na
prvi pogled se zdi, da je jedrska elektrarna boljša
rešitev. Toda, ko premislimo, da je energija vetra
brezplačna in čista, ker ne onesnažuje okolja ne
pri surovinah (rudniki urana, separacije, prevozi,
oplemenitenje) ne pri ostankih (ostanki so ra¬
dioaktivni še več desetletij), obenem pa tudi ne
zahteva drage varnosti in zapletene in drage
gradnje, kmalu uvidimo, da prihaja doba aero
energije.

V Jugoslaviji, ki spada med področja z dokaj po¬
gostimi vetrovi, nam ne manjka stalnih vetrov;
spomnimo se le na maestral, jugo, burjo, varda-
rac, košavo... Prav vsi ti vetrovi pa postanejo
najmočnejši prav vzimskih mesecih, ko je tudi po¬
raba elektrike največja. Žal se do sedaj v Jugo¬
slaviji ni nihče organizirano lotil izkoriščanja te
energije. Znani pa so primeri, da so si sposobni in
ambiciozni posamezniki naredili sami ali pa na¬
bavili opremo v tujini in si tako sedaj lajšajo po¬
manjkanje električne energije. Seveda pa je te
centrale težko natančneje opisati, predvsem za¬
radi anonimnosti posameznih »konstruktorjev«.
Organizirano se pri nas bavi s tem le Center za
kemične izvore elektrike v Zemun-Polju, ki razvija
električni generator moči 0,5 kW. Ta generator je
načrtovan za srednjo hitrost vetra (okoli 6nVs).
Rotor ali krilo tega generatorja ima premer 4
metre. Pri hitrosti vetra 2,2 rrVs bo dajal (prototipi

262 tim 7 • 82/83

m, t

r .i

Slika 1.

Slika nam prikazuje generator, priključen na omrežje
moči 48kW. Premer kril 13,5m, višina 35m. Naprava
stoji na samotni plaži ob francoski obali

pa že dajejo) 25W elektrike, toda ta hitrost vetra
pomeni komaj valovito vodno površino, pri hitrosti
vetra 12nVs pa daje 4,150kW. Generator daje
enosmerno napetost 14 V, s katero polnijo aku¬
mulatorje, iz katerih potem črpajo elektriko. Ta
vetrnica je predvsem zaradi svoje velikosti in pre¬
proste montaže primerna za nezahtevne porab¬
nike (zidanice, odaljena kmetijska poslopja, vi¬
kend hišice, SLO...)

V svetu so trenutno daleč pred nami. Moderne ve¬
trnice so dva ali trokrake. Pojavljajo se že tudi
nove oblike lopatic, ne več običajni letalski vijaki,
temveč tudi oblike, ki spominjajo na rotor mešal¬
nika za sadje. Vetrnica nove generacije, izdelek
NASE, je trenutno ena najsosobnejših, lopatice
so iz ogljikovih vlaken, zato so izredno lahke in
močne. Zavrti jih lahko že najmanjša sapica, obe¬
nem pa jih tudi močan veter ne uniči. Mikroraču¬
nalnik regulira nagib kril, katerih premer je 40 me¬
trov. Vetrnica je priključena na normalno omrežje
in mu dodaja 100kW moči. V Angliji deluje tre¬
nutno največja vetrnica v Evropi, ki je tudi vklju¬
čena v omrežje. Pri hitrosti vetra 16krrVh daje ae-
rogenerator 30kW. Krila imajo tri krake in so iz

Slika 2

Na sliki je moderna oblika sodobnega generatorja, ki
spominja na mešalnik, odlikuje ga predvsem visok iz¬
koristek in lažja konstrukcija pri klasičnih vetrnicah. Žal
je konstrukcija nekoliko dražja, ki pase kasneje ob več¬
jem izkoristku poplača

Diagram:

Diagram prikazuje napetost in jakost toka v odvisnosti
od obratov

plastike, njihov premer je 17 metrov. Nova vetrni¬
ca, ki jo sedaj gradijo, pa bo imela moč 1,5MW in
premer lopatic 48 m, obenem pa najsodobnejše
računalniško krmiljenje, sama bo tudi sledila
smeri in moči vetra, tako da je tudi »viharji« ne
bodo presenetili. Ves ta razvoj je nastal v dobrem
desetletju; zanimivo bo, kaj nam bo prineslo na¬
slednje desetletje.

Preden končam, še nekaj besed o najnovejšem
malem generatorju, izdelku ameriške tovarne
Termax, trenutno enemu najboljših te vrste. Ge¬
nerator je izredno uporaben, majhen in preprost
pri montaži. Predvsem je izredno »močan«, saj pri
komaj375obr7min. daje 12V in2A, toje24W. Pri

TIM 7 «82/83 263

3000 obr/min. pa proizvaja 87 V in okoli 6A, to pa
je že 522 W. Na testih so dobili 3000 obratov z ve¬
trnico premera 283 cm in pri hitrosti vetra okoli
6 rrVs. Za konec še nekaj tehničnih podatkov:

Dolžina 124 mm

Premer 794 mm

Premer osi vetrnice 89 mm

T eža generatorja 1,8 kg

Približna cena v ZDA 70$

Namenjen je predvsem za manjše porabnike, ozi¬
roma tam, kjer je konstantna manjša poraba (čr¬
palke na poljih, električni pastirji, svetilniki na sa¬
motnih legah, počitniške hišice itd.

Ljubo Zanoškar

Kako rišemo
načrte

Med prelistavanjem TIMA, od starejših pa do da¬
našnjih letnikov, mi je pritegnilo pozornost upa¬
danje kvalitete risanja shem in načrtov elektron¬
skih naprav avtorjev, ki le občasno ali pa samo
enkrat oddajo kakšen prispevek za našo revijo.
Zato bi vas rad v tem sestavku opozoril na neka¬
tere elemente tehniškega risanja v elektrotehniki,
saj je vsak vaš izdelek ogledalo vašega dela in
znanja.

Osnovne odlike so jasnost, preglednost, čistost in
zgovornost sheme ali načrta.

Vse to vedno najdemo v načrtih tov. Lokovška, ki
je vzornik meni in verjetno tudi mnogim drugim.
Da pa bi dosegli takšno stopnjo kvalitete, je po¬
trebno veliko potrpežljivosti in vaj in ne nazadnje
tudi časa, ki ga imamo vedno manj in manj. Toda,
če nekoga takšno delo veseli in želi uspeti, bo
našel tudi dovolj časa.

Zdaj pa k predmetu!

V revijo nikakor ne sodijo kakršnikoli prostoročno
narisani načrti, sheme ali vezja.

Vedno si vzemimo raje malce več časa in prispe¬
vek oddajmo kasneje, kot da napravimo slab vtis
na urednika in uredniški odbor.

Če ste se že opogumili in odločili, da boste tudi vi

/

prispevali svoj delež k vsebini revije, vam priporo¬
čam takle postopek. Vezje, shemo ali načrt naj¬
prej narišite z različnimi razporeditvami elemen¬
tov in potem izberite tisto, ki vam najbolj ustreza,
ki je najjasnejša in najzgovornejša.

Potem sledi risanje končnega izdelka.

Tu pazite predvsem na pravilno razmerje velikosti
elementov: simboli enakih elementov naj bodo
enake velikosti in v smiselnem razmerju z veli¬
kostjo simbolov drugih elementov!

Simbolov elementov vezij v tem sestavku ne bom
opisoval, saj so to storili že drugi pred menoj.
Na brezčrtnem papirju je zelo težko ujeti pravilen
razpored in razmerja elementov, zato vam svetu¬
jem, da načrt, shemo ali vezje narišete na papir z
milimetrsko mrežo modre, rdeče ali rumene
barve, ki se pri fotokopiranju ne prenese na kopi¬
jo.

Vendar morate potem upoštevati popačenje, ki
nastane zaradi »razglašene« optike kopirnega
stroja in možne spremembe v kontrastu in čistosti
(razne lise ipd), kopije.

Tem nevšečnostim se izognemo tako, da vezje ri¬
šemo na pavs papir, ki ga položimo preko milime¬
trske mreže.

Ta način risanja ima, poleg tega, da nima prej
naštetih pomanjkljivosti, še dodatne prednosti.
Če rišemo s tušem, se hitreje suši in ne razliva,
popravki so lažji.

Ko je vezje narisano, ga moramo opremiti še s po¬
trebnimi podatki o vrednostih elementov.
Sestavek lahko opremimo tudi s posebno tabelo,
ki nam potem tudi olajša vstavljanje elementov na
prava mesta v tiskanem vezju in je zelo koristen
sestavni del vašega prispevka.

Naj napišem še nekaj o načrtih tiskanih vezij.
Načrt tiskanega vezja dodajte prispevku le, če je
že bilo izdelano in preizkušeno.

Ne rišite tiskanih vezij »na pamet«, tako da bi bile
na primer razdalje med luknjicami za vstavitev in¬
tegriranega vezja 3 mm ali več, namesto obvez¬
nih 2,54 mm, saj ga potem zagotovo ne boste
spravili na izdelano ploščico.

Isto velja tudi za ostale elemente vezij.

V splošnem pa velja pravilo, da izdelamo tiskano
vezje šele, ko imamo vse elemente naprave, da
ga lahko priredimo elementom, saj elektronskih
komponent ne moremo poljubno preoblikovati.
Vsem pa, ki bi radi izvedeli kaj več o tehniškem ri¬
sanju, svetujem, naj povprašajo v najbližji knjiž¬
nici po ustrezni literaturi.

Za konec si oglejmo še nekaj primerov. Želim vam
veliko uspeha pri delu in mirno roko.

264  TIM 7 • 82/83

Slika 1. Takšne risbe naj ostanejo v vaših mapah

Slika 2. Pri risanju s tušem ne hitite, sicer bo vaš izdelek
videti približno takle

Slika 3. Primer nerodnih razmerij in razporeda elemen¬
tov

Slika 4. Takale naj bo risba pripravljena za objavo

FILTEK PROPUSNIK
OP SEGA

ispuavuaCi oetektor mvo«

Slika 5. Primer precej velikega vezja, ki je kljub gostemu razporedu zadovoljivo jasen in pregleden

TIM 7 • 82/83 265

Marko Dulmin

Digitalna
elektronika I.

1.1. Kaj je to digitalna elektronika

Danes ločimo v svetu elektronike dve smeri, in
sicer: digitalno in analogno obdelavo oziroma pri¬
kaz količin. Razliko bomo pojasnili na primeru pri¬
kaza rezultata nogometne tekme. Analogni prikaz
rezultata bi bil, če bi imeli dve žarnici, za vsako
moštvo po eno. Žarnica tistega moštva, ki bi vodi¬
lo, bi svetila močneje. Mogoče bi to pri nogometu
še šlo, kaj pa pri košarki? Ali bi vedeli, katera žar¬
nica sveti močneje pri rezultatu 88:89? Verjetno
nihče ne bi opazil tako majhne razlike, če upošte¬
vamo, da ima svetlost žarnice tudi do 200 stopenj
(največje število košev?). Takemu prikazu rezul¬
tata pravimo analogni prikaz. Vidimo, da analogni
prikaz šepa pri prikazu velikega števila podatkov
(od 0 do 200 pri košarki).

Veliko bolje bi bilo, če bi imeli dve palici, na katerih
bi bilo vsaj 200 žarnic. Na tak način bi lahko opazi¬
li, katero moštvo vodi, saj bi pri rezultatu 88:89 na
prvi palici gorelo 88 žarnic, na palici pod njo pa 89.
Tak prikaz se pa že imenuje digitalni prikaz. Tu
gre torej za število žarnic, ki so prižgane, ne pa za
svetlost. Imeti moramo seveda veliko več žarnic,
kot v prvem primeru, vendar je prikaz občutno
boljši in tudi izvedljiv, kar je analogno precej
dvomljivo.

Digitalno lahko prikažemo rezultat še drugače. Za
vsako moštvo po eno žarnico. Žarnica tistega
moštva, ki bi vodilo, bi utripala hitreje, npr.: rezul¬
tat 88:89 — žarnica moštva, ki vodi, bi utripala
89-krat na minuto, nasprotnikov pa 88-krat na
minuto. Seveda so ljudje matematiko že odkrili in
imamo znake za prikaz — cifre. Zato je najbolj

domače, če rezultat prikažemo tako, kot je tu na¬
pisano: 88:89. Oblika cifer je seveda drugačna in
potrebujemo 7 žarnic za prikaz ene cifre (oglej si
na žepnem računalniku). Tak prikaz je prilagojen
človeku in ga uporabljamo samo takrat, ko človek
odčituje vrednost. V splošnem pa takega prikaza
vrednosti v samih napravah ne uporabljamo.

Še nekaj o izrazu digitalno — ta izhaja iz angleške
besede digit, kar pomeni številka.

Digitalna elektronika je torej elektronika signalov,
katerih napetost se ne spreminja, ampak nape¬
tost je ali pa je ni.

1.2. Tipi impulzov

Beseda impulz je latinskega porekla in pomeni
udarec, v elektroniki pa z njo označujemo spre¬
membo napetosti oziroma toka. Poznamo porast
napetosti, pad napetosti in pravokotni impulz. Vse
tri prikazuje slika 1.1.

To so osnovni tipi impulzov. Prvima dvema re¬
čemo še step-impulz (angl. korak). Porastu nape¬
tosti tako rečemo pozitivni step-impulz, padu na¬
petosti pa negativni step-impulz. Tu bomo upo¬
rabljali slovenske izraze: porast napetosti bomo
imenovali prva ostrina pravokotnega impulza,
padu pa zadnja ostrina.

Maksimalni napetosti rečemo stanje 1, napetosti
nič voltov pa stanje 0. To je na grafu 1.1. tudi oz¬
načeno. Prehod iz stanja 1 v stanje 0 je torej zad¬
nja ostrina.

Če se pravokotni impulzi enakomerno ponavljajo,
potem govorimo o frekvenci pravokotnih impul¬
zov:

f=_J_ = _l_,

T p +T 0  T

kar je na sliki 1.2. označeno. Tp je čas trajanja im¬
pulza, To pa čas med dvema impulzoma. Če sta
oba časa enaka, govorimo o kvadratnih impulzih.

266  TIM 7 • 82/83

Janez Koročin

Jagi antena
za UKV

V praksi ne moremo narediti tako »lepih« impul¬
zov s tako hitro prvo in zadnjo ostrino in s tako
gladkim stanjem 1. Realni pravokotni impulz je na
sliki 1.3.

Slika 1.3.

Realni pravokotni impulz ima čas trajanja prve
strmine, tr in čas trajanja zadnje strmine tf. Oba se
računata od 10 do 90 % napetosti stanja 1. Realni
impulz ima tudi nekaj oscilacij (nihanj), preden se
umiri v stanju 1. Razlogi za takšno obliko so v
lastnostih elementov, ki sestavljajo impulzno
električno vezje. Za sedaj nas ta »pokvarjena«
oblika impulzov ne bo motila in je ne bomo upoš¬
tevali. Če impulzne delamo s stikali, je »pokvarje¬
nost« drugačna (glej sliko 1.4.)

Frekvenca 87,6—108MHz

Pred vami je načrt antene za sprejem radijskega
programa. Za njeno izdelavo bomo potrebovali
nekaj aluminijastih cevi ali palic 0 9 mm in cev
20 mm, ki bo nosila elemente. Najprej od alumini¬
jaste cevi 0  9mm odžagamo oba direktorja in re¬
flektor. Potem pa se pripravimo na izdelavo dipo-
la. V primež privijemo okrogel količek ali pa plo¬
čevinasto škatlo okrogle oblike, ki ima premer
6cm. Nato pa okoli količka ali škatle zakrivimo
dipol, ki mora imeti dolžino 149cm. Na spodnji
strani pustimo 2cm, da bomo lahko pritrdili sime¬
trični člen za priključitev koaksialnega kabla ali za
priključitev TWIN LEAD kabla (300ohm). Nato
oba direktorja—dipol in reflektor — točno na sre¬
dini prevrtamo s svedrom 4mm. Nato pripravimo
nosilno cev za elemente. Z risalno iglo označimo
razdalje med elementi, kar najdemo v tabeli 1.
Nato prevrtamo nosilno cev na vseh štirih mestih

direktor 2

Pri takem impulzu pa sta prva in zadnja ostrina
precej »kosmati« in vezje motita. Če upoštevamo
samo stanje 1 oziroma 0, potem stikala zadovo¬
ljujejo.

V naslednji številki bomo pregledali logične sti¬
kalne elemente —• logična vrata.

_ direktor!

J42_

4  9 mm

TIM 7 • 82/83 2  67

TABELA 1

3 ^

dl pol A i

direktor 1
-> 1 ^—

\U~

fi  20 mm

s svedom 4 mm, in sicer vse v isti ravnini in pravo¬
kotno na cev. Po končanem vrtanju izpilimo v cev
utore 0 9 mm. Utori morajo biti v isti ravnini in pod
pravim kotom. Utor za dipol mora biti za 180°
premaknjen, to je na drugi strani cevi. Globina
utorov zadostuje 5 mm. Sedaj sestavimo anteno.
Na nosilno cev pritrdimo element za elementom
in pazimo, da so vsi v isti ravnini. Tako je antena
sestavljena. Anteno postavimo na streho in jo
usmerimo proti oddajniku, oziroma v smer, od
koder je sprejem programa najboljši. Anteno mo¬
ramo tudi ozemljiti. Dolžine elementov so podane
v cm, premeri izvrtin pa v mm.

Stane Ogrinc

Senzorska tipka

Senzorska tipka je vezje, ki lahko uspešno nado¬
mesti klasično tipko, je pa tudi cenejša. Vezje za¬
gotavlja visoko vhodno impedanco, kar je dose¬
ženo s CMOS vrati. Za samo izvedbo vezja pa
sem uporabil vezje CD-4049. To je šest inverter-
jev, kar omogoča večje izhodne tokove. En izhod
lahko krmili dvoje TTL bremen. Z enim integrira¬
nim vezjem lahko sestavite 3 senzorske tipke.

Delovanje vezja

Frekvenca 50 Hz je danes prisotna že povsod.
Del energije se inducira tudi v naših telesih. S
pomočjo le-te deluje senzorska tipka. V času, ko
je senzorska ploščica »v zraku«, vzdržuje upor R1
na vhodu IC 1A nizek potencial, kar povzroči
visok potencila na izhodu IC 1A. Ker je dioda D1
zaprta, je vhod IC 1B preko upora R2 na poten¬
cialu napajanja. Zato je izhod IC 1B na nizkem po¬
tencialu — zaprt. Pri dotiku senzorske plošče
povzroči frekvenca 50 Hz spreminjanja izhoda IC
1A med napajalno napetostjo in minusom. V tre¬
nutku, ko je izhod IC 1A na nizkem potencialu, je
D1 prevodna in povzroči praznjenje kondenza¬
torja C2. Med praznjenjem C2 pada napetostni
potencial na vhodu IC 1 B, posledica tega pa je
visok potencial na izhodu IC 1 B. V trenutku, ko bo
napetostni potencial na izhodu IC 1A visok, bo D1

268  TIM 7 «82/83

o «3- 12V

SENZORSKA

PLOŠČICA

r .r- 3 -|^H^

c,

D, U

16 15 14 13 12 11 10 9
J71 n Ht rn ip ni

I

I A

rrw

A, B, .

ch i*i

F' L * J l 1 1 "I 1  » i 1  II  i*i "  r - i

4 IZHOD

♦ 234567-
CD 4049


R, - 10M •

R 2  - 100M

C, - 100pF

Cj -UF/15V

D] — dioda z oznako BA

ICj — CD 4049

zaprta in kondenzator C2 se bo začel polniti prek
upora R2, izhod IC 1B pa bo ostal na visokem po¬
tencialu. Napajalna napetos za vezje je od 3 do
12V. Pri priključitvi morajo biti neuporabljeni
vzhodi vezani na minus ali na napajalno napetost
(7, 9, 11, 14), v nasprotnem primeru lahko vezje
zaoscilira. Ploščica za dotik je velika najmanj
6mm 2 -

Gregor Drofenik

Model

potencio¬

metra

Mnogi ne morejo doumeti delovanja potenciome¬
tra samo z besedno razlago, in prav tem je name¬
njen ta model, ki pa ima tudi praktično vrednost.
Odločil sem se za najpreprostejši način izdelave.
Bolje bi bilo sicer, da bi bil osnovni del stružen,
vendar pa bi to zelo zapletlo izdelavo potencio¬
metra. In kaj potencidmeter sploh je? To je upor,
ki ima tri priključke. Med stranskima dvema je
vedno enaka upornost, srednjega pa lahko po
želji premikamo od enega do drugega konca, s
tem pa lahko uravnavamo seveda tudi upornost
med srednjim in stranskima priključkoma. Poten¬
ciometre označujemo tako, kot je prikazano na
sliki 1.

Material

Za osnoven del vzamemo deščico 20 x 100 x
350mm. Poleg nje potrebujemo še pločevino
(najbolje baker ali aluminij), vijak dolžine 250 mm,

matico, žeblje dolžine 15mm, nekaj izolirane ba¬
krene žice, lestenčne sponke in okoli 5m upo¬
rovne žice. Uporovna žica je žica, ki je narejena iž
takšnega materiala, ki ima veliko specifično upor¬
nost. Uporablja se pri električnih grelnih napra¬
vah. Najlažje jo boste dobili iz odsluženega fena
ali iz kaloriferja.

Morda bo žica pretrgana in jo boste morali spojiti.
Dolžina žice sicer ni kritična, vendar pa moramo
spremembo upoštevati pri dolžini deske.

Izdelava

Če dolžino žice (5m) delimo z obsegom deske
(240mm), bomo izračunali, da bo potenciometer
imel 20 navojev. Od začetka deske odmerimo
175 mm in tako dobimo polovico deske. Na tem
mestu zažagamo nekaj milimetrov globoko za¬
rezo po vsej višini deske. To naredimo tudi
100 mm levo in desno od središča deske, nato pa
še v presledkih 10 mm med temi tremi zarezami

(slika 2). Ves postopek ponovimo na nasprotni
strani deske. Na konec uporovne žice prispaj-
kamo navadno izolirano žico. 75mm od konca

TIM 7 • 82/83 269

deske zabijemo žebljiček in okoli njega navijemo
nekaj uporovne žice, ki je zdaj spojena z navadno
žico. Uporovno žico potisnemo v utor ob strani
deske, jo speljemo pod desko in napeljemo skozi
naslednji utor, tako da žica pod desko potuje po¬
ševno za 10mm proti drugemu koncu deske, zgo¬
raj pa je vedno pravokotna na rob deske. Žica
mora biti primerno napeta. Tako navijemo celo
uporovno žico in jo na koncu spojimo z navadno
izolirano žico, na vrhu deske spet zabijemo žeblji¬
ček in okoli njega navijemo žico. Če se uporovna
žica ne konča na koncu navoja, nadaljujemo
navoj z navadno žico. Če je treba, zažagamo do¬
datne utore. Mesta, kjer smo zabili žebljičke, nato
prekrijemo s pločevino 20 x 100 mm in jo pribije¬
mo. Pri tem moramo paziti, da izolirana žica teče
pod pločevinastima ploščicama proti koncu
deske. Ti dve ploščici nam omogočata, da lahko
drsnik naravnamo na maksimalno upornost in na
upornost 0.

JJ

1 _

__ 12 mm

Na obeh koncih deske prilepimo lestenčni sponki
in nanju pritrdimo konca obeh žic. To sta stranska
priključka našega potenciometra. Sedaj izdelamo
še drsnik.

Po prerezu naj bo oblikovan tako, da se ne bo za¬
tikal ob žico (slika 3). Izdelamo ga iz pločevine ve¬
likost 20 x 260 mm. Na konceh pločevine izvrtamo
luknjo za vijak, s pomočjo katerega bomo uravna¬
vali stisnjenost drsnika. Drsnik nato oblikujemo
(slika 4). Na drsnik nalepimo lestenčno sponko.
Na eno stran sponke priključimo žico, ki jo navi¬
jemo okoli vijaka. To žico lahko nadomestimo z
ozkim pločevinastim trakom, ki ga izrežemo iz dr¬
snika, a tako, da se trak drsnika na koncu še
vedno drži. Da pa bo drsnik lahko drsel po žici,
moramo osnovno desko dvigniti. To najlažje sto¬
rimo z nastavki, ki jih ponavadi pribijemo na konce
nog lesenih stolov. Po en takšen nastavek pribi¬
jemo na vsak vogal deske s spodnje strani. S tem
je naš model potenciometra gotov. Vsakršno
ohišje bi motilo preglednost delovanja.

Uporaba

Pogosto bi potrebovali manjše napetosti od tistih,
ki jih lahko dobimo iz galvanskih členov, trans¬
formatorjev ali direktno iz omrežja. Problem re¬
šimo z našim modelom potenciometra. Ne

5 Delilni napetosti

U vhodna

3 -

(y) U izhodna
_c Uvh

Uizh

smemo pa uporabljati kupljenih navadnih poten¬
ciometrov, saj bi se pri večjih napetostih pregreli.
Paziti moramo, da izhodno napetost naravnamo
takrat, ko je porabnik že priključen. Vezava je raz¬
vidna s slike 5.

elektronika za mlade

V. Ivkovič

Tranzistorji

Točkasti tranzistorji

Princip dela tranzistorja sta v prvih povojnih letih
opisala J. Bardeen in W. Brattain. Do tega odkritja
sta prišla s proučevanjem možnosti merjenja
upora tankih plasti polprevodnika. Merjenje sta
izvajala z električnim poljem, ki je bilo dovolj
močno, da je prodrlo v površinske plasti polpre¬
vodnika. Pri teh raziskavah sta Bardeen in Brat¬
tain na preiskovani listič polprevodnika dala dve
kovinski igli, ki sta bili zelo blizu skupaj. Ugotovila

270  TIM 7 O 82/83

Slika 32. Princip proučevanja tankih plasti polprevod¬
nikov

sta, da se signal, ki ga dovedeta ne eno iglo, po¬
javi tudi na drugi, vendar ojačan. Nata načinstas
kombinacijo dveh kristalnih detektorjev dobila
ojačevalnik (sl. 32).

Prvi proizvedeni tranzistor je bil A-tranzistor Bel¬
lovega telefonskega laboratorija. Njegova kon¬
strukcija je na sliki 33. V cevi je majhen kos ger¬
manija tipa N, ki predstavlja bazo tranzistorja. Z
druge strani sta v cev vstavljeni dve zelo tanki
žički iz fosforne bronze (premera 15 mikrometrov,
1 mikrometer je enak miljoninki metra), ki sta med
seboj izolirani in postavljeni na zelo majhni med¬
sebojni oddaljenosti (30 do 50 mikrometrov) na
površino kristala. Medsebojno razdaljo obeh spo¬
jev nastavljajo pod mikroskopom. Cevčica je za¬
lita z voskom zaradi mehanske stabilnosti, nato
pa z močnim sunkom električnega toka ustvarijo
dva P-N spoja (sl. 33).

Slika 33. Presek točkastega tranzistorja

1  — N-germanij

2  — žice iz fosforne bronze

3  — cevčica

4  — vosek

Zaradi težav pri nastavljanju medsebojne razda¬
lje obeh stikov so naredili nov tip tranzistorja, ki se
imenuje koaksialni tranzistor. V bistvu je to zelo
tanka ploščica kristala (debela 50 mikrometrov) z
dvema koaksialno postavljenima kontaktoma (sl.
34). Enega od kontaktov lahko zamenjamo kar s
folijo iz elastične fosforne bronze debeline 10 do

Slika 34. Koaksialni tranzistor

15 mikrometrov, s čimer olajšamo nastavljanje
razdalje.

Iz do sedaj napisanega vidimo, da je tranzistor
sestavljen iz dveh polprevodniških elementov,
polprevodnika tipa N in polprevodnika tipa P. Če
vzamemo dve kockici P polprevodnika in mednju
vstavimo N polprevodnik, dobimo tranzistor PNP
(sl. 35).

Tranzistor je torej polprevodniški element s tremi
elektrodami, ki imajo svoja imena. Prva j eemiter
(označimoz E), druga jefoaza (B) in tretja kolektor
(C). Na sliki 35 b je prikazan znak, ki ga v vezjih
uporabljamo za tranzistor PNP.

Kolek tor

[miter

E

Emiter Bom Kolektor

b)

Slika 35. PNP tranzistor

NPN-TRANZISTOR

Slika 36. NPN tranzistor

TIM 7 • 82/83 271

Tranzistor pa lahko sestavimo tudi obratno —
med dva polprevodnika tipa N vstavimo polpre¬
vodnik tipa P (slika 36) in dobimo NPN tranzistor.
Njegov znak je na sliki 36 b. Na sliki 37 je še kon¬
strukcijski videz tranzistorja, seveda nekajkrat
povečan.

Slojni tranzistor

V razvoju tranzistorske tehnike je W. Shokly po¬
stavil temelje teorije slojnih tranzistorjev. Ugotovil
je, da se ojačevalno delovanje polprevodnika vrši
v notranjosti kristala.

Kot že vemo, obstajata tudi pri slojnih tranzistorjih
dve vrsti — NPN in PNP tip. V načinu proizvodnje
tranzistorjev uporabljajo v glavnem dva osnovna
načina — legiranje, s katerim proizvajajo PNP
tranzistorje, in izvlačenje, ki se uporablja v glav¬
nem za NPN tranzistorje.

Pri legiranju izhajamo iz čistega germanija. Raz¬
topljenemu germaniju dodamo tri- ali petvalentne
primesi, odvisno od tega, ali želimo P ali N tip
germanija. Tako obogaten monokristal germanija
razrežemo z diamantno žago v ploščice debeline
0,2 mm. Z jedkanjem stanjšamo te ploščice na
debelino 120 mikrometrov (0,12 mm) in pritrdimo
na lističe niklja, približno iste debeline. Z obeh
strani kristalne ploščice tipa N (za PNP tranzistor)
postavimo kroglice trivalentnega elementa (indi¬
ja) premera 0,3 do 1,2 mm. S segrevanjem na
okoli 500° C dosežemo, da atomi indija prodrejo v
atomsko strukturo germanija in tako ustvarijo pla¬
sti germanija tipa P in spoja PN. Po preizkusu
električnega upora med bazo in kolektorjem ve¬
žemo kristal na podstavek, ki ima tri žice premera
okoli 0,5 mm. Na dve žici sta s spajkanjem pritrjeni
dve nikljevi žički, premera 0,1 mm, ki povezujeta
podstavek s kroglicama indija — to sta emiter in
kolektor. Tretja žička je povezana s kovinsko pod¬
logo baze. Videz legiranega tranzistorja je na sliki
38.

Tudi pri tehniki izvlačenja začnemo s čistim ger¬
manijem. Le-ta se tali v grafitnih loncih v zaščitni
atmosferi. V raztopino postavimo monokristal

germanija. Temperaturo raztopine postopno
manjšamo, jedro (monokristal) pa počasi vle¬
čemo iz raztopine, skupaj z oblogo, ki se nabira
okoli njega v obliki palice. Med postopkom doda¬
jamo po posebnem kanalu v raztopino tri- ali pet¬
valentne primesi in tako določamo izvlečenemu
monokristalu germanija tip — P ali N. Videz ta¬
kega tranzistorja je na sliki 39.

Slika 39. Tranzistor, pridobljen z izviačenjem

Slojni tranzistorji so zaradi svojih kvalitet v glav¬
nem izpodrinili točkaste tranzistorje. Včasih so
točkaste tranzistorje uporabljali v glavnem v im¬
pulzni tehniki in pri ojačevanju signalov višjih
frekvenc. Izdelava novih tipov tranzistorjev, ki so
prilagojeni višjim frekvencam in sunkovnemu
delu, pa izpodriva točkovne tranzistorje tudi s teh
področij uporabe.

Močnostni tranzistorji

Uporaba tranzistorjev v vezjih z večjimi močmi je
vodila k reševanju problema odvajanja toplote
tranzistorja — tako imenovane velike kolektorske
disipacije tranzistorja.

Oddajanje toplote ali disipacija tranzistorja, po¬
navadi gre za oddajanje toplote kolektorja, je od¬
visna od toplotnega upora tranzistorja, tempera¬
ture kristala in temperature okolice. V večini kata¬
logov so za vsak tip nizkofrekvenčnega tranzi¬
storja te vrednosti podane. Oddajanje toplote je
večje, če je toplotna upornost manjša. Zmanjša¬
nje upora lahko dosežemo s pomočjo kovinske

Siika 40. Tranzistor z zastavico za hlajenje, ki se lahko
pritrdi na ohišje

zastavice ali obročka, ki je pritrjen na ohišje tran¬
zistorja (sl. 40). S takimi zastavicami so bili
opremljeni tranzistorji srednjih moči, na primer
OC72, OC307 in OC604.

272  TIM 7 • 82/83

Povečanje oddajanja toplote in s tem uporabnost
tranzistorjev za vezja večjih moči pa lahko dose¬
žemo tudi na druge načine. Pogosto eno od elek¬
trod, največkrat kolektor, pritrdimo direktno na
masivno kovinsko ohišje, ki ima še hladilna rebra.
Pri pritrjevanju takega tranzistorja na ohišje na¬
prave moramo paziti, da le-ta ni pod električno
napetostjo. V takem primeru moramo tranzistor
električno izolirati od ohišja.

Presek tranzistorja in način montaže sta na sliki
41.

Slika 41. Presek močnostnega tranzistorja, kjer je ko¬
lektor vezan na ohišje. Oznake pomenijo:

1. kontakti za elektrode

2. hermetični pokrov škatlice

3. germanijeva baza

4. indijev emiter

5. indijev kolektor

6. kovinsko ohišje

7 . izolacijska ploščica

8. ohišje aparature

9. navoj za pritrditev tranzistorja na ohišje

10. smer odvajanja toplote

11. električni izolator

Poleg vezave ene od elektrod na ohišje je tudi
oblika elektrod takih tranzistorjev prilagojena čim

večjemu oddajanju toplote, kot vidimo na primeru
na sliki 42.

Na sliki 43 je še ena oblika močnostnih tranzistor¬
jev. Oddajanje toplote se lahko poveča tudi s po¬
topitvijo tranzistorja v tekočino (sl. 44). Toplota s

Slika 43. Videz masivne elektrode pri eni vrsti tranzi¬
storjev

Slika 44. Videz tranzistorja s potopljenimi elektrodami

TO 92 TO-72 TO-98

ICB 97)

/ / /

TO 18 R0110 a  X 55 o **

.(CU G) ICO-SOi ICB 76}

Slika 45. Tranzistorji za ojačanje napetosti

TO 39 X 75 A

ICB /| (C8 117J

kolektor

bazo

Slika 42. Oblike elektrod pri eni vrsti močnostnega
tranzistorja

TO-3

ICB H|

Slika 46. Močnostni tranzistorji

TIM 7 • 82/83 2  73

kristala se preko tekočine odvaja na ohišje tranzi¬
storja, s čimer je hlajenje izboljšano. Pri tem mo¬
ramo izbrati tekočino z določenimi lastnostmi —
veliko viskoznostjo in toplotno kapaciteto, biti pa
mora tudi dober električni izolator, ker so elek¬
trode potopljene v njej.

Na sliki 45 je nekaj tipičnih tranzistorjev za ojača¬
nje napetosti, na sliki 46 so močnostni tranzistorji,
slika 47 pa nam kaže tranzistorje za visoke frek¬
vence.

Slika 47. Tranzistorji za visoke frekvence

Uporaba tranzistorjev

Kaj vse lahko naredimo s samo enim tranzistor¬
jem, vam bom prikazal z izdelavo časovnega pre¬
klopnika. Kot vidite iz sheme, potrebujemo le en
tranzistor tipa PNP.

Pogosto potrebujemo napravo, ki zapre ali odpre
nek tokokrog po določenem času. Najbolj znači¬
len primer take uporabe je ura za določanje časa
osvetlitve fotografskega papirja pri izdelavi foto¬
grafij. Taka naprava, imenujemo jo »timer« (izgo¬
vori tajmer), pa se uporablja tudi drugod.

Na uri za osvetljevanje fotografskega papirja na¬
stavimo kazalec na željen čas, reda velikosti se¬
kunde, in pritisnemo startni gumb. S tem hkrati
zapremo tokokrog svetilke za osvetljevanje in po-

porabnik

Slika 48. Vezje elektronskega časovnega preklopnika
(timerja)

ženemo urni mehanizem. Po preteku nastavlje¬
nega časa, ko preneha delovati urni mehanizem,
se tokokrog odpre in preneha osvetljevanje. Tak
mehanski časovni preklopnik je dokaj drag, zato
se nam splača narediti doma elektronski časovni
preklopnik, kakršen je prikazan na sliki 48.

S kratkotrajnim pritiskom na tipko S spojimo ne¬
gativni pol kondenzatorja C z istim polom izvora
napetosti, zaradi česar se nabije. Ko tipko spu¬
stimo, steče tok iz kondenzatorja skozi bazo tran¬
zistorja in skozi kolektor steče tok, ki sproži rele
Re. S tem se zapre tokokrog naprave, za katero
želimo, da je vključena določen čas. Vzporedno
kondenzatorju C je priključen spremenljivi upor R.
Tok iz kondenzatorja teče skozi ta upor in nape¬
tost na kondenzatorju se manjša. Ko je ta nape¬
tost dovolj majhna, je tudi tok skozi kolektor dovolj
majhen, da sprosti rele in tokokrog naprave se
odpre.

Čas, ki mora preteči, da se to zgodi, je odvisen od
položaja spremenljivega upora R, zato lahko po¬
ložaje njegovega gumba označimo kar s sekun¬
dami. Če izberemo elemente z vrednostmi, kot so
v vezuju na sliki 48, dobimo časovni razpon o 0 do
približno 60 sekund. Ta čas je odvisen tudi od ve¬
likosti pogonske napetosti, zato jo moramo stabi¬
lizirati, če jo dobimo iz omrežnega usmernika.
Čas proženja tega časovnega preklopnika lahko
povečamo v določenih mejah, če vzamemo večje
vrednosti za C in R in morda uporabimo bolj ob¬
čutljiv rele. Tudi pogonsko napetost lahko pove¬
čamo na 12 V.

inovator

V dosedanjih nadaljevanjih rubrike smo spoznali
diodo, led diodo, v današnjem članku pa tranzi¬
stor. Spoznali smo osnovne karakteristike in last¬
nosti ter uporabnost teh elementov. Znanje, ki ste
si ga pridobili na ta način, boste inovatorji upora¬
bili pri reševanju naloge, ki se glasi takole:

Naloga

Mladi inovatorji naj na osnovi pridobljenega zna¬
nja in z uporabo diode, Led diode in enega tranzi¬
storja izdelajo kakršnokoli elektronsko napravico.
Najboljša dela bomo objavili v Timu, avtorji pa
bodo obiskali poizkusni jedrski reaktor v Podgori¬
ci.

274  TIM 7 • 82/83

Matjaž Zupan

Varčevanje
z energijo

Varčevanje doma

Podatki o porabljeni energiji kažejo, da se največji
del energije porabi v gospodinjstvih. To velja za
kraje, ki imajo podobno podnebje, kot je pri nas, ali
pa hladnejše.

Podatki za Zvezno republiko Nemčijo, ki je indu¬
strijsko in prometno visoko razvita, so za leto
1978 naslednji:

gospodarstvo 2597 PJ (petajoulov) ali 34,2 %

promet 1588 PJ ali 20,8 %

gospodinjstvo 3420 PJ ali 45,0 %

(Spomnimo se, da je enota za energijo joule, iz¬
govori se »žul«, petajoule pa je milijon milijard
joulov. Starejša in izjemno še dovoljena enota za
energijo je kilovatna ura, kWh, ki je enaka 3,6 mi¬
lijona joulov).

Vidimo, da se kar 45 % energije porabi doma! In
za kaj?

Največji delež gre seveda za ogrevanje v hladnih
dneh, pa za gretje vode, za kuhanje, razsvetljavo
in podobno. Strokovnjaki so izračunali tudi to, da
kar 54% te energije izgubimo brez koristi.

Slika 1. Na Isti sliki je prikazanih več načinov za zmanj¬
šanje uhajanja toplote iz hiše — izolacija sten, stropov
in kleti, izboljšanje kurilnih naprav, boljša okna itd.

Vso to izgubljeno energijo (toplota, ki uide skozi
zidove, električni štedilnik, ki gori, čeprav ne ku¬
hamo, svetilke, ki gore brez potrebe, itd.) moramo
ravno tako pridobiti in plačati. Škoda je dvojna;
denar zapravljamo, pa še do raznih omejitev pri¬
haja.

Za začetek si oglejmo, kako lahko varčujemo pri
ogrevanju.

Ogrevanje

Varčujemo lahko na dva načina:

— posredno (poskrbimo za boljšo toplotno izola¬
cijo zidov, oken, za boljše peči itd.),

— neposredno (ogrevamo le, kadar je potrebno,
reguliramo temperaturo itd.).

Izgube pri hiši so naslednje — razlikujejo se se¬
veda pri različnih vrstah hiš —

Slika  2. Puščice kažejo, kje in koliko energije se izgubi
iz hiše pri razsipnem gospodarjenju

a. Vrstna hiša: 108 W/m 2  (0,108 kWh na uro na vsak
kvadratni meter površine)

b. Dvojček: ISSVV/m 2

c. Samostojna hiša: 166 W/m 2

d. Atrijska hiša: 188W/m 2 .

Če pogledamo še, kam se ta energija izgubi, vidimo:

— skozi dimnik 32 %

— skozi streho 10 do 20 %

— skozi zidove 10 do 25%

— v kleti 10%

— skozi okna in vrata 20 %

— skozi reže pri oknih in vratih 10%.

številke so seveda približne, pri nekaterih hišah
so večje, pri drugih manjše. Seveda pa se lahko
sami potrudimo, da bodo pri nas najmanjše. S
primerno skrbnostjo in pametnim ravnanjem
lahko izgube zmanjšamo tudi na polovico. Se-

TIM 7 • 82/83 275

veda preprečevanje izgub tudi nekaj stane, tako
da moramo sami ugotoviti, kdaj so stroški z izola¬
cijo in ostalim še enako veliki ali manjši od denar¬
ja, ki ga privarčujemo pri stroških z energijo.
Izgube pa zmanjšamo na naslednje načine:

1. Izolacija zidov

a) Najbolj temeljito izoliramo stavbo tako, da jo
že med gradnjo obložimo z zunanje strani s 6 cen¬
timetrov debelo plastjo stiropora (to je tista trda
bela pena iz kroglic, ki cvili, če jo drgnemo po ste¬
klu) ali podobne snovi. Stiropor ima to lepo last¬
nost, da ne prepušča toplote, pa tudi zelo lahek je.
Je pa vnetljiv! Dober mojster s pomočnikom v
nekaj dneh obloži celo hišo in na to oblogo naredi
omet in fasado.

Starejše hiše pa oblagamo z zunanje strani le, če
moramo obnoviti fasado, sicer so stroški preveli¬
ki. Marsikdaj pa se odločimo za oblogo ene same
stene, ki je najbolj izpostavljena vremenu (se¬
verna ali privetrna stran).

Slika 3. Skozi izolirano steno (z notranjo ali zunanjo izo¬
lacijo) uide nekajkrat manj toplote kot skozi neizolirano

b) Pri starejših hišah ali tam, kjer želimo izolirati
le posamezne prostore, pa se odločimo za izola¬
cijo z notranje strani. Prostor, ki je izoliran z notra¬
nje strani, se hitreje segreje, saj ni treba greti
zidov, se pa tudi hitro ohladi, ker pač zidovi ne
oddajajo toplote. Pri taki oblogi pa moramo k izo¬
laciji dodati še parno zaporo. Vlaga iz toplega
prostora namreč prodira skozi izolacijo v zid. Zid

pa je hladen, zato se tu vlaga utekočini. Moker zid
pa je precej slabši izolator. Zato moramo prepre¬
čiti pronicanje vlage v zid s posebno folijo,

c) Če ne želimo imeti nobenih večjih gradbenih
posegov v hiši, si omislimo vsaj plošče iz poliure¬
tanske pene in aluminijaste folije, ki jih postavimo
ob zid za radiatorje. Največ toplote uide namreč
prav za radiatorji, ker fe-ti grejejo zid. Z uporabo
teh plošč, imenujejo se Recal (100 x 70cm velika
plošča stane okoli 180 din, imajo jih v Metalki,
Astri in drugje), preprečimo gretje zidov za radia¬
torji in tako gre vsa toplota radiatorja v prostor.
Prihranek pri kurjavi je do 7,5%. Pri hiši, ki porabi
letno 3000 litrov kurilnega olja, lahko s temi plo¬
ščami prihranimo do 225 litrov olja. Pa si sami iz¬
računajte, koliko denarja je to!

2. Izolacija strehe

Velik del toplote uide tudi na zgornji strani. Sami
veste, da se topel zrak dviga, tako je tudi v hiši.
Zato so izgube skozi streho sorazmerno velike.
Streho lahko izoliramo tako, da položimo izolacij¬
sko snov na tla na podstrehi, tu zadostuje okoli 6
centimetrov debela zaščita. Stiropor ni primeren,

Slika 4. Če na podstrehi ne prebivamo, izoliramo strop
z zgornje strani s  6 centimetrov debelo oblogo

Slika 5. Če na podstrehi prebivamo, obložimo streho z
10 centimetrov debelo oblogo

276  tim 7 • 82/83

ker je zelo občutljiv na pritisk. Zato uporabimo
kakšno mineralno volno (tervol) ali podobno ali pa
preko stiropora naredimo še lesen pod.

Lahko pa izoliramo tudi samo streho. To naredi¬
mo, če imamo pod streho bivalne prostore. Tedaj
položimo pod streho 10 centimetrov debelo plast
stiropora ali podobnega materiala.

3. Izolacija kleti

Kleti ne moremo obložiti z zunanje strani, ker je
zunaj zemlja, zato oblagamo znotraj. Ker tudi
zemlja nekoliko ščiti pred izgubami toplote, zado¬
stuje 4 centimetre debela zaščita sten in tal. Se¬
veda pa ne smemo pozabiti na parno zaščito.

4. Okna in vrata

Okna so narejena iz tanke plasti stekla, ki ni naj¬
boljši toplotni izolator, zato gre skozi okna prav to¬
liko toplote kot skozi vse zidove, čeprav je povr¬
šina oken nekajkrat manjša od površine sten. Po¬
dobno je tudi z vrati, posebno še, če imajo ste¬
klene dele.

Slika 6. Skozi dvojno okno uide precej manj toplote

Uhajanje toplote zmanjšamo z dvojnimi ali troj¬
nimi okni, nekatera imajo med stekli celo brezzra¬
čen prostor. Če imamo še okenske navojnice ali
roloje, lahko tako prihranimo do 10% kurjave.

5. Reže pri oknih in vratih

Pri oknih in vratih se pojavljajo reže med zidom in
okvirom, med okvirom in polkni ter med polkni in
steklom. Izgube toplote zaradi uhajanja toplega
zraka skozi vse te reže so velike. Dosežejo tudi do
10% celotnih toplotnih izgub.

Preprečimo jih s primernim tesnjenjem. Reže
med okviri in zidom zakitamo z zunanje strani,
prav tako zakitamo reže med stekli in polkni. Reže
med polkni in okvirom oziroma vrati in podbojem
pa zatesnimo s samolepilno penasto gumo (ter-
moband). Pri nas stane 10 metrov take penaste
gume okoli 20 dinarjev. Odlična izolacija vseh vrst
rež pa je silikonski kit, ki ostane prožen ves čas,
žal, pa ga pri nas ni.

6. Ogrevalne naprave in dimniki

Izgube pri peči ali kotlu, kakršen način ogrevanja
pač imamo, so tudi preko 30% celotnih izgub.
Peč mora biti tako naravnana, da vlek zraka ni
premočan, sicer toplota uhaja skozi dimnik, zgo¬
revanje mora biti čisto, brez saj. Pri nakupu kotla
se odločimo za kotel na trda goriva, saj je nafte
škoda za kurjavo, po podatkih pa se odločimo za
takega z najboljšim izkoristkom.

Dimniki morajo biti čisti. Cevi v prostorih, kjer ne
bivamo, izoliramo s peno. Iz radiatorjev spustimo
zrak, zavese pa ne smejo segati preko radiator¬
jev.

Naša ogrevalna naprava mora imeti termostat za
nastavljanje temperature.

Vse te stvari, ki smo si jih sedaj ogledali, prepre¬
čujejo izgube toplote. Vendar same po sebi še ne
varčujejo. Varčujemo mi sami s pametnim ravna¬
njem. Pri tem pa se moramo držati naslednjih na¬
vodil:

— Prostore ogrevamo le do temperature, ki je
potrebna za normalno življenje. Raje si oble¬
cimo pulover, tako bo tudi pri izhodu iz hiše
temperaturna razlika manjša in zdravje bo
manj trpelo. Temperatura prostorov naj bo
okoli 19° C. Seveda bosta kopalnica in otro¬
ška soba toplejši, spalnica in kuhinja pa hlad¬
nejši. Hodnikov pa najbolje sploh ne grejemo.
Izračunali so, da za eno stopinjo višja tempe¬
ratura pomeni za 6% več potrošene kurjave!

— Prostorov, kjer se ne zadržujemo, sploh ne
grejemo (klet, podstreha).

— Ponoči naj bo temperatura nekaj stopinj nižja,
ali pa ogrevanje izključimo.

— Kadar nas ni doma, ne grejemo.

— Zračenje prostorov naj bo hitro in temeljito,

TIM 7 »82/83 277

tako da se zrak zamenja, zidovi pa se ne ohla¬
dijo.

— Vrata zapiramo, saj s tem preprečimo uhaja¬
nje toplote iz toplejših v hladnejše prostore.

— Vodimo kontrolo porabe energije (premog,
elektrika, nafta, drva, plin itd.).

— Omislimo si dodatno sončno ogrevanje ali to¬
plotno črpalko (o tem več drugič).

— Ob dneh, ko napovedujejo toplejše vreme,
zjutraj manj kurimo.

timova zgodbica

Arthur C. Clarke

Ponovno

snidenje

Prevedel Mitja Zupančič

Prebivalci Zemlje, ne bojte se. Prihajamo v miru.
In zakaj ne bi? Saj smo vaši bratje — bili smo že
tukaj.

Spoznali nas boste, ko se bomo srečali čez nekaj
ur. Sončnemu sistemu se približujemo s skoraj
enako hitrostjo kot to radijsko sporočilo. Že zdaj
se na nebu pred nami bohoti vaše sonce, sonce
naših in vaših prednikov izpred desetih milijonov
let. Prav tako smo ljudje kot vi, le da ste vi poza¬
bili svojo zgodovino, mi pa se naše spominjamo.
Zemljo smo kolonizirali v času vladavine velikih
plazilcev, ki so takrat izumirali, rešiti pa jih nismo
mogli. Tedaj je bila Zemlja tropski planet in zdelo
se je, da bo primeren dom za naše ljudstvo. Zmo¬
tili smo se. Čeprav smo bili gospodarji vesolja,
smo tako malo vedeli o podnebju, evoluciji, gene¬
tiki ...

Milijone poletij (saj v tistih pradavnih dneh ni bilo
zim) je kolonija cvetela. Izolirana, kot je neizo¬
gibno morala biti v vesolju, kjer potovanje od ene
zvezde do druge traja leta, je vendarle vzdrževala
stike z matično civilizacijo. Tri- ali štirikrat na sto¬
letje so jih obiskale vesoljske ladje in jim prinesle
novice iz Galaksije.

— Namesto hlajenja prostorov z odpiranjem
oken raje zaprimo radiatorje.

— Prostorov v sredini stavbe ne ogrevamo.
Toliko o varčevanju pri ogrevanju, prihodnjič pa
še o drugih načinih varčevanja doma. Tu so bile
podane le osnove varčevanja, bolj podrobno o
varčevanju pri ogrevanju nima smisla govoriti, ker
je marsikaj za vsako hišo malo drugačno. Če smo
spretnih rok, se bomo sami znašli, sicer pa pokli¬
čimo mojstra.

Pred dvemi milijoni let pa se je Zemlja začela
spreminjati. Milijone let je bila tropski paradiž;
potem je temperatura padla in s tečajev se je
začel približevati led. S podnebjem so se spre¬
menili tudi naseljenci. Zdaj vemo, daje bila to na¬
ravna prilagoditev koncu dolgega poletja. Oni, ki
jim je bila Zemlja toliko generacij dom, pa so bili
prepričani, da jih je napadla neznana in odvratna
bolezen. Bolezen, ki ni ubijala, ki ni poškodovala
telesa, ampak ga je le iznakazila.

Vendar so bili nekateri imuni; tem in njihovim
otrokom je sprememba prizanesla. In tako je ko¬
lonija v nekaj tisočletjih razpadla na dve ločeni
skupini, skoraj na dve ločeni vrsti, nezaupljivi in
ljubosumni ena na drugo.

Ta razkol je prinesel nevoščljivosti, nesoglasje in
končno razdor. Ko je kolonija tako propadala in se
je podnebje vedno bolj slabšalo, so se tisti, ki so to
še lahko storili, umaknili z Zemlje. Drugi pa so
padli v barbarstvo.

Lahko bi vzdrževali z vami stike, toda v vesolju s
sto trilijoni zvezd je toliko drugega dela. Še pred
nekaj leti nismo vedeli, da je kdo od vas preživel.
Potem smo ujeli vaše prve radijske signale, se
naučili vaših preprostih jezikov in odkrili, da ste
napravili dolgi vzpon iz divjaštva. K vam, naši
dolgo izgubljeni rojaki, prihajamo s pozdravi — in
da vam pomagamo.

V milijonih let, odkar smo zapustili Zemljo, smo
odkrili mnogo reči. Če želite spet imeti večno po¬
letje, ki je vladalo pred ledenimi dobami, lahko to
storimo. Predvsem pa: imamo preprosto zdravilo
za vsiljivo, sicer pa neškodljivo genetsko kugo, ki
je prizadela toliko naseljencev.

Morda je že izginila, če pa ni, imamo dobro novico
za vas. Ljudje Zemlje, lahko se priključite galak¬
tični družbi brez sramu, brez zadrege.

Če je kdo med vami še vedno bel in ne črn, ga
lahko ozdravimo.

278  TIM 7 • 82/83

Uporaba računalnika

v šolah

Računalništvo v šoli ni samo spoznavanje računalniške strojne in program¬
ske opreme in možnosti njene uporabe na raznih področjih, temveč je aktivno
pridobivanje spretnosti in delovnih navad, ki bodo učencem omogočile, da
bodo pri svojem delu znali uporabljati računalnik kot vsakdanji pripomoček.
ISKRA DELTA uvaja prav v tem času domačo proizvodnjo mikroračunalni¬
kov, ki bodo omogočali šolam večjo produktivnost izobraževalnega procesa
s strani pridobivanja znanja o računalništvu in prav tako večjo produktivnost
izobraževalnega procesa s strani učitelja, to je motivacijo učenca, individua¬
lizacijo pouka in kontrolo uspešnosti dela učenca.

V okviru tega mikroračunalniškega programa v ISKRI DELTI že obstajata
dva izdelka, ki ju je mogoče uporabiti za individualna dela z računalnikom in
za razredni pouk z možnostjo priključitve več televizijskih ekranov. To sta mi¬
kroračunalnik 8071 z enim delovnim mestom in možnostjo priključitve enega
tiskalnika in mikroračunalnika 8076 s štirimi delovnimi mesti in možnostjo
priključitve štirih tiskalnikov.

Mikroračunalnik 8071

Mikroračunalnik 8076

TIM 7 • 82/83 2  79

timovi

oglasi

KUPIM dizel motorček s pro¬
stornino 1— 5ccm, v brezhib¬
nem stanju.

Cena naj ne bo previsoka!

Boris Vidmar
Senožeče 104f
66224 Senožeče

PRODAM več diod, kondenza¬
torjev, uporov, tranzistorjev,
električnih polj, transformator,
kontrolne lučke (rdeče), razne
načrte, značke, barvne filtre, ob¬
jektiv Meritor 2,8/4,5, tuljave ter 2
integrirani vezji za tranzistorje in
enega za 4-kanalni light show.
Kupim pa 3-kanalni light-shovv
ter ojačevalnik z več vhodi
2x20 W.

Dušan Titan
Bakovci, Vrtna ul. 17
69000 Murska Sobota

PRODAM robotsko roko WHAR-
FEDALE BSY 47 F v brezhibnem
stanju. Roka ima 3 prste, za¬
pestni, komolčni in ramenski
zglob. Zglobe premikajo elek¬
tromotorji, ki jih krmili že vgrajen
računalnik na kartice. Cena
vključno s tipkalnim strojem za
kartice in priročnikom za pro¬
gramiranje v temeljnem jeziku
(basicu) je nizka.

Samuel Mirčetič
Vena Pilona 16
66000 Koper

PRODAM HIFI ojačevalnik
2x40W (k=0,1 %, f=22—20000
Hz) in zvočnike 30 W (1 par).
Oboje je domače izdelave. Pro¬
dam še načrte za Hi-Fi ojačeval¬
nike, predojačevalnika, ton
blende, ojačevalnika za kitaro,
light show, stroboskop, stabili¬
zirane usmernike (profesional¬
ne), preizkuševalnike polpre¬
vodnikov, fizz efekt, napravo za
uglaševanje kitare, violine...
Boris Zalokar
Šuštarjeva 3
61420 Trbovlje
tel. (061) 822-466

MAKETARJI pozor! Prodam
knjigi Letala 1. svetovne vojne s
160 letali v trojnem risu in Letala
med 1918 in 1935 (170 tipov).
Kupec obeh dobi 10 revij Model-
listic in 2 AERO Modellarja. Pro¬
dam še 2 elektromotorja (6V,
9V), angleščino 2000 S, RC elek-
tro material in 2 letali Flying mo-
dels. Cene po doggovoru.
Kupim pa načrt detektorja kovin
(UHF ali ultra zvok) in zračno
puško ali pištolo (lahko z okva¬
ro).

Marjan Hvalič

Rožna dolina, Partizanske teh¬
nike 1

65000 Nova Gorica
tel. (065) 23-811 int. 240

PRODAM železnico po HO si¬
stemu: 1 lokomotivo, 2 vagona,
2 kretnici 8 ravnih in 28 krivih
tirov ter 2 križošči.

Matej Telban
Borovnica 34
61353 Borovnica
tel. (061) 746-241 po 16. uri

PRODAM veliki komplet vlaka T
341 in manjši komplet T 327 —
vse izdelek Mehanotehnike po
HO sistemu — novo.

Milan Horvat
Gregorčičeva 11
69000 Murska Sobota

PRODAM veliko materiala za že¬
leznico po N sistemu: krive in
ravne tire, kretnice, 3 lokomoti¬
ve, 13 vagonov, 2 mosta, križiš¬
če, za HO in N in še 2 kretnici po
HO sistemu.

Kupim pa balso različnih debe¬
lin.

Zdenko Gačar
Pesnica 24/a

62211 Pesnica pri Mariboru

PRODAM motor HB 61 GRAUP-
NER 10ccm z eliso in gorivom.
Prodam tudi akumulator za vžig
motorčkov GRAUPNER 2V, 10
Ah.

Bojan Bitenc
Mariborska 25
61000 Ljubljana
tel. (061) 345-252

PRODAM dizelski motorček
(1,48ccm, 0,15 ks) z eliso

(180cm), primeren za letalske
modele.

Gabriel Polajnar
Gosposvetska 13/S 9
61000 Ljubljana

PRODAM RC napravo SIMPROP
SSM-2-4-35 MHz, staro 6 mese¬
cev. Komplet sestavljajo:
oddajnik, sprejemnik, 2 servo-
motorčka S1 in vsi ostali prik¬
ljučki.

Cveto Smonkar
Levstikova 15
62380 Slovenj Gradec
tel. (062) 842-051
interna 50 (od 7. do 14. ure)

PRODAM 15 barvnih žarnic,
primernih za razne light-showe,
mnogo elektro materiala, ča¬
sovne releje (15 kosov skupaj ali
posamično).

Kupim pa prazne kasete, po
možnosti TDK, SONY, BASF, HI¬
TACHI ali druge.

Igor Šilar

Kuratova 29, Kokrica
64000 Kranj
(064) 25-841

PRODAM sončne baterije (upo¬
rabljajo sončno energijo, ki jo
pretvorijo v električno 4,5 V).
Kupim pa DV napravo (2-14 ka¬
nalov), eksplozijski motorček
1,5ccm, 2,5ccm in 3,5ccm, TV
igre in izvenkrmne motorje ali
zamenjam za sončne baterije —
vse po dogovoru.

Vladica Stankovič
Proleterskih brigad 11/3
18500 Vranje

NUJNO prodam dobro ohra¬
njeno anteno MINI GP za CB po¬
stajo. Prodam tudi koaksialni
kabel (10 m) in 2 konektorja.
Slavko Smrdelj
Partizanski hrib 12
66250 Ilirska Bistrica
tel. (067) 81-522

PRODAM nov sprejemnik SSM
contest z modulom in kristali.
Oba kalupa za trupe motornih
modelov in trup makete jadral¬
nega letala LSD-ORNIHT.
Branko Dežman
64202 Naklo 156

PRODAM končno stopnjo oja¬
čevalnika 2x75 W v KITU. Na za¬
logi imam še generatorje vesolj¬
skih zvočnih efektov WOIT-
SOXTY 02; IC SN 76477 in taktni
generator IC NE 555. Poceni
prodam še CB postajo znamke
GLOBEFONE GS 480.

Dubravko Šertovič
Vena Pilona 18
66000 Koper

280  TIM 7 • 82/83

PRODAM stereo predojačeval-
nlk (Elektor) brez dveh Integri¬
ranih vezij. Za opis pošljite
znamko za 4 din.

Stanko Škerlak
Stanjevci 35
69203 Gornji Petrovci

PRODAM material za 30 W oja¬
čevalnik z načrtom ter ploščami
(že izrezanimi), Fe Ci3 (za jedka¬
nje) in tinoiom. Material: vsi
elementi za ojačevalnik, pred-
ojačevalnlk, mikser, napajanje
(transformator, usmernik, sta-
Ijiva varovalka), stikala (220 V z
diodo rdeče barve), vhodi,
gumbi za potenciometre in
prednjo ploščo ohišja Iz črnega
pleksi stekla.

Dimitrij Žbona
P. Lumumbe 4 B
66000 Koper
tel. (066) 22-150

PRODAM LOW PASS filter
26—28 MHz, stabilizirani
usmernik 14V 2A, IC UL 1490,
TAA 630. Na zalogi Imam tudi
nekaj KIT usmernikov brez
transformatorja z IC A 723
11—15V 2 A723, OT-2KV, spre¬
jemnik 3,5—3,7, TVbarvMMgres
pištolo in uemerntkonr.

Boštjan Komac
Podgorska 2
61330 Kočevje
tet: (061) 851-894

PRODAM 3-kanalnl Hght-show
(nov). Cena po dogovoru.

Boris Sovič

Levstikova 11

61380 Slovenj Gradec

tel. (062) 841-768 ob sobotah in

nedeljah zvečer

UGODNO prodam ojačevalnik s
predojačevalnikom (50 W) ven¬
dar brez transformatorja za na¬
pajanje. Prodam še radio kase¬
tofon SCHAUB-LORENZ (ITT), 2
x transistor 2 N 3055, maketo
motorja cross Jamaha 125ccm.
Jože Dermot
Lokovica 95
63325 Šoštanj

PRODAM kvaliteten usmernik
2 x 0—33 V 0—2 A v ohišju, kva¬
liteten stereo BRUM FILTER,
elektronski metronom in 4-ka-
nalni mešalnik.

Tomaž Rešetič
Šentjernej 160
68310 Šentjernej
tel. (068) 85-416

PRODAM material za male že¬
leznice po N sistemu (1:160): hi¬
šice, vagone, lokomotive, ravne
tire dolžine 96 mm in transfor¬
mator z regulatorjem hitrosti.
Samo Prodan
Vegova 27
66000 Koper
tel. (066) 22-439

KUPIM motorček s prostornino
2,5ccm (po možnosti AERO 250)
s svečico in navodilom za me¬
šanje goriva.

Franci Turk
Šujica 12

61356 Dobrova pri Ljubljani
tel. (061) 641-100

NOV MOTOR HB 4,08 ccm za¬
menjam za vodno hlajen motor
do 3,5 ccm.

Sandi Lilik
Martinova pot 17
61210 Ljubljana-Šentvid
tel. (061) 50-575

KUPIM drevesa in hišice za ma¬
keto železnice po HO sistemu.
Tomaž Klemenčič
Cvetna pot 5

60273 Leskovec pri Krškem

PRODAM; mercedes na žično
vodenje, 3-kanalno ladjo qvartz
etektronica (brezžično vodenje),
železnico po HO sistemu in hišni
telefon.

Borut Berič
Nad miini 44
68000 Novo mesto
tel. (068) 21-303 popoldan

MODEL jadralnega letala Beta
(čez krila 189cm) delno sestav-
Ijeh ugodno prodam.

Marko Rotter
Vošnjakova 6
61000 Ljubljana
tel. (061) 317-072

PRODAM nov motor HB 25
(4,06 ccm) in rabljen motor HB 21
brez RC uplinjača. Prvemu
kupcu dam še nekaj goriva.
Sandi Lilik
Martinova pot 17
61210 Ljubljana-Šentvid
tel. (061) 50-575

KUPIM VVALKMAN — ponudbe

pošljite na naslov

Marjan Jerep

Cesta v Žlebe 4

61215 Medvode

tel. (061) 612-903 po 20. uri

PRODAM raketne motorčke
BG-4 — 8 kosov; motor WEBRA
3,5 ccm DV vodno hlajen, dodam
še 1/21 goriva; servo motorje, 3
kose; VARIOPROP 2,4 V (mož¬
nost vgraditve elektronike), trup
(plastičen) DV jadralnega letala
ASW 19.

Savo Manfreda
Puntarjeva 17
66000 Koper

NUJNO kupim IC TCA 965 in
kondenzatorje 4700, y.  F ELKO/35

V ter ZD 1,5 V/0,4 W.

Uroš Prestor
Srednja vas 33
64208 Šenčur

PRODAM zvočnike z jakostjo do
20 W. Zvočniki so brez omarice
(boksa), prodam jih zelo poceni.
Bojan Dumbivič
Milčinskega 16
61000 Ljubljana

PRODAM nova, še ne uporab¬
ljena servomehanizma FUTABA
PRIMAX.

Aleš Gumilar

Trg zbora odposlancev 49
61330 Kočevje

PRODAM načrt za WALKIE-
TALKIE dometa od 5 do 15km.
Zvonko Kovačič
Makole n.h.

62321 Makole

KUPIM naslednji elektrotehniški
material: kondenzatorje 2 kosa
50 [/.F — 20 V elektrolitski, 2 kosa
100 u.F — 20 V elektrolitski, 2
kosa 200 |i,F — 20 V elektrolitski,
2 kosa 500 — 600 uF— 20 V elek¬
trolitski. Upore: R1 = 1 kfi,R2 =
700Q, R3 = 5000, R3 = 330 0,
potenciometre: P1 = 1 k O
P2—5 = 5kfi.

Milan Mestrič
Log 1

61430 Hrastnik

PRODAM neomejeno število v
KITU ali sestavljene amaterske
naprave, ojačevalnik za gramo¬
fon, detektor, mikrofon itd., moči
2W (potenciometri, tisk. vezje),
stabilizirane usmernike 1,5 — 15

VI A, 1,5 — 30 V 2A (potenciome¬
ter, hladilno rebro, tiskano
vezje), kojak sirene v KITU, ka¬
narčke v KITU.

Danijel Meklav
Morje 48a
62313 Fram

slikovna križanka

Pavle Gregorc

trgovina z amaterskim in tehničnim materialom

MOJIH POSLOVALNI

STAR

VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO PRI TEHNIČNEM POUKU

VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO V KLUBIH IN KROŽKI

I KOMPLETI, M

RODJ

ELAVC
YE MO'

DIOAMATERSKI IN ELEKTR

lATERli

TEHNIČNE IGRAČE —

ELEKTRIČNE ŽELEZNICE, ELEKTRIČNI AVTOMOBILI, AVTOMOBILSKI
MODELI, KONSTRUKCIJSKI KOMPLETI.

O ORODJA

AVITE

LJUBLJANA, STARI TRG 5

hnik

MagaSl