V sredo in saboto izhaja in velja: M celo leto . . 5 for. — kr. ■a pol leta . . 2 n 70 „ ma cetert leta . 1 „ 40 „ Po pošti: sa celo leto . . 6 for. 30 kr. . pol leta . , H „ 20 t cel ■a cetert leta 70 SLOVENEC „ Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. St. 44* V Celovcu v sredo 14. junija 1865. Oznanila Za navadno dvestopno versto se plačuje: ft kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veČe pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Tečaj I. Cerkvena in deržavna enakopravnost in njuni služabniki. (Dalje ) V poprejšnjem videli smo, kako da je katoliška cerkev glede na narodnosti skozi in skozi pravična in enakopravna; a mili Bog! ne tako vsi njeni služabniki, akoravno se s svojim katoliškim načelom kot njene verne in vdane sinove ponašajo. — Poglejmo sedaj še nekoliko, kako da je z enako¬ pravnostjo v deržavi, in sicer z ozirom na avstrijansko. Tudi deržava kot postavodajavna oblast imeti mora pravico in enakopravnost za svoje poglavitno geslo. Gre jej skerbeti, da, kjer deržavljani enaka bremena nosijo, naj še enake pravice vživajo. Le s pravico odvračuje od sebe vso nezaupnost; le ž njo pridobiva si serca svojih podložnih, njih darežljivost, ljubezen in radovoljnost, in ako je sila, njih žertovanja do zadnjega vinarja, do kervi. Le enakopravnost jo krepi v njenem notranjem jedru, kakor jej na vojnem polju daje serč- nost in jo k zmagi vodi, ter jej čest in veljavo proti vnanjim zagotavlja. Kakor hitro jo pa 'vlada krene drugam, je že na napčni poti, sebi in deržavljanom v škodo in pogubo. To se je v Avstriji že več¬ krat pokazalo, bodi si že z nekdanjim ponemčevanjem pod plaščem kerščanske vere in omike, ali s priljub¬ ljeno centralizacijo kot zagrinjalom civilizacije in svo¬ bode, ki pa v djanju vse ni nič drugega, kakor nemška hegemonija nad drugimi avstrijskimi narodi. K temu spada tudi madjarska dualistična stranka, ki ni nič drugega, kakor razcepljena centralizacija, in ki nič drugačnega sadu ne obeta, kakor nesrečna Bahova sistema. Spoznavši, da s tem vozom politike se narod na¬ rodu zmirej bolj oddaljuje in zmirej bolj pod pot uhaja, velel nam je previsoki vladar oklicati oktobersko diplomo, ki nam zagotavlja novo življenje in gibanje, ter ustavno delavnost na podlogi enakopravnosti, poleg ktere naj bi vsi narodi mnogojezične Avstrije, kakor nosijo enaka bremena, tako tudi vživali enake pravice. Volja visokega vladarja je torej, da se po mnogih britkih nezgodah in skušnjah razhrebana Avstrija zopet ukrepi, naj bi ne bili nekteri vekomaj obsojeni samo davke plačevati, kri prelivati in podloga biti ptujčevi peti; temuč naj bi, kakor Nemec pod svojim hrastom, tako Slovan pod znovič ozelenelo lipo v miru in v zadovoljnosti preudarjal in pretehtoval potrebne pre- naredbe na blagor in srečo svoje domovine. Zraven njih pa naj bi niti Madjarji, niti Talijani, niti drugi narodje cesarstva kratkimalo nič prikrajšanja ne terpeii. Vsi naj bi si med sebo prijateljsko roko podali, in se v ljubezni med sebo objeli. Tako bi s to zvezo ali . federacijo zares „z zedinjenimi močmi“ pripomogli uterditi nekdanjo slavno Avstrijo. To je ne le volja, ampak je postava presvitlega vladarja. — Slava mu! Ta postava spolnuje se celo pri najviših vladali. Presvitli cesar sami se s slo¬ venskimi kmeti pomenkovajo slovenski, jim zagotav- ljaje polajšanja. Sedaj pride ta, sedaj drugi oglas, naj bi gg. uradniki slovenske slovnice v roke vzeli in tako narodove zaželene peticije spolnovali. Ali — vsi oglasi, vsa priporočila ostajala so do sedaj večidel na papirju, v djanju pa njih sadu s k or e j nič ni videti. Je li morebiti kak skrivni komentar, skrivno pora- zumljenje zopet tega krivo? — Jaz ne vem. To pa dobro vem, da Slovenci in menda z nami vsi Slovani v Avstriji nimamo zoper to nič ugovarjati, ako, kakor v katoliški cerkvi latinski, tako v Avstrijski deržavi nemški jezik kot zveza med vlado in uradnijami velja, Ali uradnije naj bi vendar vsaj s svojimi ljudmi znale se slovenski pomenkovati, naj bi županom in kmetom po slovensko dopisovale, ž njimi slovenske zapisnike delale in jim slovenske odloke dajale. Ravno tako naj bi županije uradnijam slovenske vloge polagale, od njih slovenskih rešitev zahtevale in se med sebo po slovensko pogojevale. Ali — ni ne tega, ne unega! Vprašam: kdo pa je tega kriv? Ne morejo se izgo¬ varjati niti županije, niti uradnije. Vse povsod je pri¬ vajeno stari kiti in staremu kopitu. Župani, dasitudi slovenski veliko bolje znajo kremljati, vendar le, sebi in nemščini na sramoto, v nemščini čičkarijo, češ, da le nemščina je za v pisarnice, le nemščina za take gospode in elite, ker nemščina je „nobelj“ in ž njo se prehodi ves svet! Slovenščina jim je sovski krič in k večemu za neumne „paure“ po Kranjskem ali še sem ter tje po Gorotanu in po doljnem Sta- jarskem. Ali bote torej kmetje že vendar enkrat spre¬ gledali, da ti možje nemške omike niso vaši prijatli, ker niso domoljubi, ker vaše najdražje svetinje, vas jezik, zametujejo, vašo narodnost zaničujejo, in tako rekoč taje, daste, ter po tem takem nikakor niso vredni vašega zaupanja ? Ako si pri novih volitvah nočete sami pomagati, potem tudi molčite in ter- pite, ako so žulji vašega jarma čedalje hujši; zakaj sami se vpregate vanj — volenti non fit injuria! — ne godi se vam krivica, kajti jo sami hočete. Zato čujte! — vigilantibus jura! (Konec pride.) Deržavni zbor. Tudi zbornica je imela o binkoštih počitnice, in sicer od 1. do 8. junija. Gotovo jih jej je vsak iz serca privoščil. Saj so se poslanci celo zadnje dni še prav živo pogovarjali o tistem odboru, ki ima preudar¬ jati, kako bi se popolnoma prenaredili zemljiščini, hišni in vsi drugi neposrednji ali direktni davki, ali naj ostane še po sklepu sedajnega širjega zbora in izveršuje svoje nalogo, ali pa naj precej neha. Znano je, da se je zbornica za podaljšanje izrekla, zlasti ker je nje pervosednik s tako tehtnimi (!) besedami to pri¬ poročal. Se je bila odobrena tudi postava za punci- ran j e zlatnine in srebernine, po kteri se bo zanaprej — 174 — le koli kana ali štempljana prodajati zainogla. — Po počitnicah pa so se v četertek, t. j. 8. t. m. zopet snidli. Pervo, kar so tu zdaj zvedeli in mi drugi deržavljani ž njimi vred, je to, da je finančini minister ^zbornici novo posojilo predložil. Tirja pa v vsem skupej nič manj in nič več kakor 116,856.277 gld., naj so mu dovoli, da jih na posodo vzame. Nihče ni tega pričakoval, zlasti ker se je na zbornične sklepe f ledalo, naj bi si jih ministerstvo k sercu jemalo in olikor največ mogoče shranovalo. Nič ne pomaga! G. Plener potrebuje zdaj koj, kakor riba vode, 53 milijonov, druzih 63 milj. pa, če deržavnih dober ali posestev in rudnikov prodati ne bo mogel. Kje neki bo te denarje na posodo dobil, to nam je neznano. Številke si je sicer dobro uravnal, ali vse to je večkrat zamotano! 33 milijonov gld. je še od pretečenega leta dohodnina manj znašala, kakor pa je bilo postav¬ ljeno. Dolg na davku znaša še zdaj 19 mil. gld., da- siravno so si dotični uradi veliko prizadeli in mnogo mnogo rubili, da spravijo davek skupej. Tako! Kaj bo? Zdaj se bo najprej zbornica o tem posvetovala in najberže spet marsiktero toplo ministru povedala, ali naposled mu bo prej ko ne — vse dovolila. Vendar naj bi pa že resno misliti začeli, kaj bo s tako ubož- nimi financami, zlasti ker je vse že z davki preoblo¬ ženo in nam je nova kupčijska pogodba pred durmi. Videant consules! Pomorskemu društvu „Lloyd“ je zbornica do olila 2,000.000 gld. v podporo. — Avstrijansko cesarstvo. Dežele notrajno-avstrijanske. Iz Čelov«*«. Bili so časi, ko so rojeni Slovenci iz bogoslovskega seminišča v Celovcu nastopili duhov- sko službo na Slovenskem, pa še slovenskega brati niso znali! Zdaj je vse boljše, — zdaj se gg. bogo¬ slovci lepo vadijo tudi v slovenskem jeziku. Tudi letos je bila poskušnja in 3. t. m. so ti gospodje očit¬ no pokazali, kako so se vadili v slovenski zgovornosti. Prišli so jih sami premilost, knezoškof poslušat Govo¬ rilo je 6 bogoslovcev, med njimi sta le dva 'njena Slovenca, uni 4 so Nemci, pa eden med njimi se je že v Ljubljanskih latinskih šolah slovenskega učil. Po dokončanih govorih so milost, knezoškof poprijeli za besedo in jim mično in jasno dokazovali, kako pametno in dobro ravnajo, da so se učili slovenskega jezika; tako morejo služiti po nemških in slovenskih krajih in enkrat se oglasiti za nemške in slovenske tare. — Da bi to sprevideli vsi učenci in se vsi že v latinskih šolah poprijeli slovenskega nauka? Gospodu špiritualu, Dragot inu Diirnwirthu, ki se je toliko trudil in E rizadeval s slovenskim podučevanjem, bodi čest in vala pred celim svetom! — V nedeljo , nam je spet dež pomočil. Nadjamo se, da ni bilo nikjer hude ure s točo, kakor binkoštno saboto, ko je toča v Vetrinjski fari in še dalje vse pobila. Sicer pa je tukaj žito, hvala Bogu! lepo. — Iz želcsise Kopte. F. F. (Razne novice o slovenščini. Cerkev sv. Lenarta.) Slovenci imajo povsod to nesrečo, da so se jim skorej vsa mesta in vsi tergi ponemčili. Tako je tudi naš terg, sicer okoli in okoli obdan od samih in terdih Slovencev, — terg naš se je pa vendar le skorej ves poptujčil. Nočem preiskovati, zakaj in kako se je to godilo, — pustimo žalostne minule čase, poglejmo v sedajnost, poglejmo posebno v bodočnost, ki se nam veselejša obeta. Osno¬ valo seje tukaj bravno društvo, ki se imenuje „kasinonajdeš pri njem veliko časnikov, med njimi tudi nekaj slovenskih, kar se poprejšnja leta ni zgodilo nikoli. Slava gg. družnikom, posebno pred¬ sedniku, g. žl. Pancu! — Imeli smo L maja letošnji pervi sejm, kteri je bil sicer prav slab, pa za našo slovensko reč kaj imeniten in vesel. Iz slovenskega Gradca je namreč prišel nek bukvar in prinesel na terg nekaj slovenskih knjig. In glejte, dobro jo je zadel; precej svojih knjig je med gorjance in tudi ppljance razprodal. Lepa hvala temu gosp. bukvarju! Želimo, naj bi se to vselej zgodilo; prišli bojo go¬ tovo za kmete boljši časi, ko ne bode za denar tako terda, in tedaj jih bojo še rajši in še več kupovali. Po¬ sebno bode mikalo kmete kupovati take knjige, ki so za nje pripravne, kakor so: „Umno kmetovanje,“ „Vertovčeva kemija,“ „Vertnar,“ ^belarčelsA itd. Pa¬ metno besedo je spregovoril prost kmet o tej prilož¬ nosti: »Kaj pomaga, da nam naznanja velika pratika toliko lepih slovenskih knjig, ko bi dobro bilo, da bi sam šel v — Ameriko po nje“. Naj se skorej zboljša kupčija s slovenskimi knjigami! — Tudi od naše šole čujem veselih glasov. Ravnopravnost obeh jezikov je dobila letos več veljave in slovenski jezik več prostora v šoli. Ni torej bilo zastonj, da so zastran slovenske¬ ga jezika nekteri kmečki farmani do gosp. fajmo- štra posebno prošnjo vložili. Kdor terka , najde; hvala in slava g. fajmoštru, da za vse svoje far- mane tako zvesto skerbijo na vse strani in da tudi Slovencev ne zabijo! — Kar pa še težko pogrešamo in željno pričakujemo, jo to, kar so lanske „Novice“ v 35. listu omenile. V sosednji Belski srenji slovenski jezik še ni sprejel svojih svetih pravic, še se more umikati tuji nemščini. Pa gosp. župan in gg. odborniki so vneti Slovenci; le samo to je omilovanja vredno, da se v poprejšnjih nemškutarskin šolah niso učili slo¬ venski brati. Zdaj se pa pridno vadijo in bojo gotovo poravnali, kar so poprej zamudili. Le spoštujmo svoj materni jezik, učimo se ga pridno in postavimo ga na zasluženo pervo mesto. — Preden sklenem, moram še nekaj v misel vzeti, o čem se pogostoma govori. Tam na koroško — štajerski meji proti Žolcpahu stoji po¬ družnica sv. Lenarta. 4—5 krat v letu se tam obhaja božja služba in snide se vselej ljudi sila veliko. Tu je hiša za Cerkvenika ali mežnarja že vsa na kupu, da je že nevarno v nji stanovati Apno in dilje so darežljivi farmani že pred dvema letoma pripravili, — zdaj se pa cela ta zidarija ne premakne daljej. Reč je sila potrebna, da se kaka nesreča ne prigodi in da pri¬ pravljene reči škode ne terpijo. Da bi se skorej po¬ magalo na pravem mestu, lepo prosimo! — Iz Rckštajna. (Slovenščina in okrajni urad v B c 1 a c e. Perava). Belaški okraj šteje nad 24.600 Stanovnikov v 1 mestu in 161 vaseh. Med temi je čez 8.000, tedaj ena tretjina Slovencev. Z okrajnim uradom v Belace je pa tudi združena pre- iskovavna sodnija za Terbiški, Podlclošterski in Rože- ški okraj, t. j. za okraj od više nad 26.800 Slovencev. Pri tem okrajnem uradu pa so ti-le uradniki: okraj¬ ni načelnik, 2 adjunkta, 1 aktuar, 1 zemljiščin knji- govod in 3 kancelisti. Ti vsi so te rdi Nemci in ne znajo slovenski. Le en sam diurnist, kije preislcovavnemu sodniku pridjan, govori slovenski jezik, pa tudi le tako, kakor se ga je otrok pred blizo 20 leti v svojem rojstnem kraju privadil. — Pri dav¬ kariji je 6 uradnikov in 1 praktikant. Med njimi je samo 1 Slovenec, namreč en pomočnik (asistent), pa tudi temu je menda za slovenščino toliko mar, kolikor — 175 — za lanski sneg. Okrajni načelnik nam sicer ne žali narodnosti z nobeno besedo, pa da bi nam zelo pri¬ jazen bil, od tega pa tudi nič ne vem povedati. Da ima naš okrajni urad popolno nemški značaj ; da od ondod ne moremo slovenskih dopisov pričako¬ vati; kako s pravilom : jednake pravice za vse narode, stoji, to, častiti bravec, lahko iz mojega pregleda spre¬ vidiš; zatorei kaj več o tej sitni reči zamolčim. — Komej četert ure na vzhodni strani od Belaka zagledaš cerkev z dvema belo-rudečema zvonikoma. To je romarska cerkev sv. Križa na Peravi. V 9. zvezku „Večernic“ je popisal g. J. Parapat z živo besedo cerkev in prečudni začetek božje poti na Pe¬ ravi. Jaz bodem samo o slovenščini govoril. Na Peravi sta dva gg v duhovnika, oba Slovenca, posebno pa je kaplan, g. Čibašek, prav verli rodoljub. Vsako nedeljo se v cerkvi sv. Križa pri pervi sv. maši evan- gelj tudi v slovenskem jeziku bere. Ali bi ne moglo biti, da bi se pred pervo sv. mašo ali potem tudi slo¬ vensko pridigovalo? — V Belace je mnogo poslov slo¬ venskega rodu, ki gotovo nemške pridige dobro ne zastopijo; v mestni cerkvi pa ni nikoli slov. pridige. K mašam na Peravo hodijo ob nedeljah in praznikih zelo radi Slovenci iz bližnjih vasi, v postu pa celo iz daljnjih krajev, iz ziljske doline. v Vsi ti morajo brez dušne hrane, brez pridige biti! če pomislimo, v kaki časti imajo Slovenci cerkev sv. Križa, s kako goreč¬ nostjo se tam zbirajo, kako bi na tako čisljanem kraju božja beseda v domačem jeziku serca ogrevala, pač gorko želimo, da bi se na Peravi vsako nedeljo ali vsaj večkrat v letu, posebno pa v postu, tudi slovensko pridigovalo. Morebiti pa se naša gorka želja popred izpolni, kakor mislimo. Saj sta gotovo zavoljo romar¬ jev na Peravi dva duhovnika, kajti fara šteje le okoli 300 duš. Brez zamere! Iz Tcrsta. V. (Košek marsikterih reči). — V teržaški okolici, skorej eno uro dalječ od mesta proti južni strani, je na zalem berdu ob jadranskem morju, kjer ima od nekdaj tudi teržaško-koperskiškof odločeno mu posestvo s hišo, neka vas, ki se je že od staro¬ davnih časov zmirej klicala le Skedna, ali prav za prav Sčedna, *) in nikdar drugači. Ne morem se te¬ daj vjemati z nekimi gospodi, ki terdijo, da se mora zdaj pisati in izgovarjati le Skedenj, ker mislim, da to nikakor ne gre, in da sploh ni pravo ali vsaj pa¬ metno, prenarejati imena kake si bodi vasi ali mesta. Bilo bi presiljeno prizadetje za slovenstvo, in pa po nekakem neprizanesljiva prederznost, ko bi se hotlo kaj tacega terditi in braniti, vsaj kakor se meni dozde¬ va. Postala bi gotovo prevelika zmešnjava, pa — brez potrebe. Tukajšnji Slovenci ne poznajo vasi Skeden, ampak le Škedna (Sčedna), jn težko bi se kdaj na¬ vadili izgovarjati Skeden. Ge je res tam nek kraj, ki se mu je reklo „Skedenj“, pa kaj za to? Saj tudi ime Terst izvira po mojem mnenju, kakor sem bil skušal dokazati že leta 1852 v nekem koledarčku, iz besede ter g, in to mesto se je nekdaj prej ko ne klicalo slovenski ali slovanski po besedi od tiste iz¬ peljane : T e r ž i š č e (serbsko-ilirski T e r ž i š t e, ali celo morebiti Tergište, latinski Ter geste in Tergestum, italijanski pa po tem Trieste), to je, mesto, kjer se *) Tudi med Slovenci se Suje izgovarjati č in c (tje), ravno ka¬ kor v serbsko-ilirskem jeziku. Ostro se izgovarja n. p. v besedi hlače, mehko pa v besedah plača (platja), neče (netje) i. t, d. Zakaj bi tudi mi v tem ne posnemali Serbo-Ilircev, in rabili tedaj č in d, kedar je treba? Pis. teržuje. Ali bi neki zategadelj imeli^ reči slovenski T e r g, Teržišče i. t. d. ne pa Terst? čudim se pa, za¬ kaj da ti gospodje nočejo, da se raji piše in izgovar¬ ja Skedenj namesto Skeden, čeravno ni pravo ne eno ne drugo. Kaj neki pomenja beseda Skeden? Nič! Naj se tedaj tudi v prihodnje izgovarja in piše Skedna ali bolje Sčedna. — Um dan sem se osebno prepričal , da tudi v Rojani, kakor v Verdeli in v Sčedni se otroci prav lepo uče z velikim trudom učitelja in učiteljice. Tista je sicer Teržačanka in njen jezik je prav za prav italijanski; govori pa vendar tudi dobro slovenski in bere rada slovenske knjige in liste. Temu se tudi ni skorej čuditi, saj ni pač nič no¬ vega, da se Teržačani, zlasti ženske, prav lahko slo¬ venskega jezika nauče, in ga tudi radi govore, kedar koli se jim podaja priložnost (škoda, da je v šolah ni- majoj). To me zopet ob enem nekako sili, misliti na nepozabljivega mi fajmoštra To gnana (Tonjana), tudi Teržačana in Italijana, ki je najrajše in pa tako lepo pridigoval slovenski (pri sv. Antonu v Terstu), da so se vsakokrat Slovenci tukajšnje okolice od vseh krajev shajali, da ga poslušajo. —- Da bi se Slovenci v pogo¬ vorih imeli vikati, kedar ni med njimi razmere take, da se imajo tikati ali si „ti“ reči, n. p. med otroci, pri- jatli in zrodniki, noče še v glavo nekterim ljudem sta¬ rega kopita. „Kaj neki tudi dekla bo svoji žlahtni go¬ spodinji „vi“ rekla? Kaj še! To je sirovost, dejo. „Zakaj neki pa vikajo pravi Italijani, Francozi in An¬ gleži, ki so vendar omikani in izobraženi narodi" ? jih vprašamo. Celo neka slovenska učiteljica je onda za zlo vzela, da jo je nekdo vikal. • Čudno; vsaj ravno učiteljice in učitelji bi morali najbolje vedeti, da vikanje ne dokazuje sirovosti, ampak da je tudi na¬ šemu slovenskemu narodu prav vrojeno; da onikanje je nemškega izvira in da ga že moramo enkrat po¬ pustiti. Da je pa tudi nam Slovencem vikanje prav vrojeno, pričajo že otroci slovenskega naroda, ki še ne vedo, kaj se pravi nemškutariti. Prišedši pred ne¬ kimi dnevi v Rojano, pi’ašal sem dečka, ki ima skorej sedem let, kje da je gospod J. . . .? „Le tam pozvo¬ nite", mi je odgovoril. Pa saj na Koroškem Slovenci sploh vikajo, kakor sem se sam prepričal. Naj le te¬ daj vikanje povsod prihaja v navado. (Konec prih.) Dežele trojedme kraljevine. Kagjreb. Delajo se že priprave za volitev poslancev. Od madjaronske stranke je pa zdaj vse tiho. Ktera do- zdajnih strank bode močnejša, se še za gotovo povedati ne more, zlasti ker so tudi vladini možj e nekako potihnili. Blagoslovi Bog, da bi nastopili pravo pot, tisto pot, ki pelje k vzajemnemu porazumljenju, k blagostanju skupne deržave, posebno pa k sreči in slavi avstrijskih Slovanov! „Bodi vam postava —orož¬ je, svoboda pa — cilj in konec vašega delovanja!" — 9. zvečer se je strašna nesreča pripetila. Nek Lamberger je napravljal umetni ogenj, po naključbi pa se je smo¬ dnik vnel in veliko škodo napravil. Tudi nekaj ljudi je konec vzelo, nekaj pa jih je ranjenih. Dežela ogerska. Cesar se je pretečeno saboto iz Buda-Pešte zopet na Dunaj vernil. Tudi nas veseli, da so ga Ogri toli sijajno sprejeli in mu toliko čast skazovali, nadjaje se, da nastane kmalo boljša prihodnost ne samo za Ogersko, ampak tudi za celo cesarstvo, in da je do- zdajnemu „čakanju" odklenkalo. Ali kar je pa naše veselje nekako kalilo in ga še kali, je to, da od vseh svečanosti in mnogobrojnih deputacij na naše uho ni nič drugega odmevalo, kakor neprenehani „eljen“ — klici, „čardaši“ in „Rakoci-marši!“ *) Kar nič pa nismo slišali od Slovanov, Nemcev in Romanov! Kje, za Boga! so ostali ti? To nam res veselje naše greni, zelč imamo vse madjarsko početje na sumu in se bo¬ jimo, da nastopijo v resnici dualistično pot, ki se nam in vsem Slovanom ne zdi rešivna, ampak pogubivna. Vendar pa, ker je cesar sam o ogerskih narodih govoril, nadjamo se, da ni še dualizacija „fait accompli“ t. j. kri in meso postala in da je še pravo pot na¬ stopiti mogoče. — Dekret za odpravo vojaških sodnij je že podpisan in bode neki te dni oklican. Govori se tudi, da bodo še ta mesec volitve za prihodnji zbor napovedane, in da bode jeseni cesar sam zbor odperl ter mu kraljeve predloge naznanil. Vsaj s takim name¬ nom se je tudi pred svojim odhodom poslovil. — Ptuje dežele. Serbska. Serbi so pretečene binkoštne praznike V Topčideru sijajno slavili petdesetletni spomin, ko jim je 1. 1815 knez Miloš Obrenovič vojsko s Turki na¬ povedal in jih potem rešil težkega turškega jarma. Vse je bilo živo in veselo, verstile so se gostije z veselicami, popevanjem narodnih pesmi in vzajemnim naduševanjem. Razdelile so se tudi spominske sve¬ tinje trinajsterim možem, ki še žive od takratne Mi¬ loševe vojske. Pervi, ki jo je prejel, izročil pa jo je knezu Mihajlu, rekši, da se njemu kot sinu junaškega Miloša najbolj spodobi, za kar se on serčno zahvaluje in obljubi, da bode po očetovih potih hodil in na vse strani skerbel za mili serbski narod. — O pomembi te petdesetletne svečanosti povemo drugikrat kaj več. — Pruska. Razpertje med zborom in ministri je čedalje veče. Napete so že tako zelo strune, da bi bi¬ lo veliko čudo, če skorej ne popokajo. Zbornica je zavergla vladin predlog o vojaški reorganizaciji ali novi uredbi vojakov, za kar se že tako dolgo pulijo in pričkajo. Bismark si je prizadel vse — z lepa in erda, — da bi poslance preongavil, pa zastonj. Celo voboj je zdaj poslancu Vir h ovu napovedal, češ, da ga je razžalil, ker mu je resnico če tudi tako rekoč prav v zobe povedal. Bismark, vladni mož, se hoče biti in tako zgled zapustiti, naj se koderkoli ministri, če dru¬ gače ne morejo svojim predlogom veljavnosti zadobiti, bijejo in borijo — zavolj razžalitve časti Deleč smo že! s poslanci! Dvoboj je prepovedan po kazenskih postavah, Bismark pa ga hoče vpeljati in ž njim svojo čast rešiti. Samo po sebi se že razumeva in se je tudi zgo¬ dilo, da poslanci in tudi g. Virhov niso hotli v to dovoliti. Francoska. Cesar se je 10. t. m. v Pariz ver¬ nih Res se je tudi že zelo mudilo. „Rudečega“ princa drugo prošnjo za odpust je sprejel. Rešeni so ga te¬ daj, pa, Bog ve, za kako dolgo? V Mehiko gre 15. t. m. 3000 mož, prihodnjega meseca pa 5000. Težko bo¬ do veliko zdali, ker Juarezova stranka neki zmirej močnejša postaja. Ne meljejo še sicer cesarski zadnje moke, ali javaljne bo kaj s cesarstvom. — Jugovskim ladijam je prepovedan vhod v francoske luke , ravno tako tudi v angleške. — Sloviti deržavnik in zgodo¬ vinar T hi er s je spet v postavodajavnem zboru svojo bistroumnost in učenost sijajno pokazal, ko je sedanje *) Kdor je pri kaki posebni priložnosti v Pešti bil, videl je, kaj in kako Madjaiji znajo! Vred. Izdatelj in odgovorni vrednik: J, E. Božič. — Natisnil Ferd, žalostno stanje deržavnih financ tako izvedeno in na¬ tančno razlagal, da ga je cel6 velika večina njegovih nasprotnikov pazljivo poslušala in mu prav dajala. Re¬ kel pa je pomenljive besede, ki naj bi si jih tudi dru¬ god zapomnili, da, če se sicer pri druzih rečeh in za¬ devah dajo pregreški popraviti, to pri financah ni več mogoče, ako se lahkomiseljno ž njimi ravna in vedno slabeje gospodari. Konec vsemu temu ni nič druzega, kakor da mora vse na boben priti! Amerika. Johnson je oklical amnestijo. Iz¬ vzeti pa so vsi viši in bogatejši jugovski puntarji. To je huda! — Minister Seward je že toliko okreval, da že hodi po službinih opravilih. Sin njegov pa bo tež¬ ko ozdravel. — Davis je neki kaj hudo vklenjen. Najbolj mu zamerijo , ker so ga v ženskih ob¬ lačilih vjeli. Prej pa so ga slavili na vsa usta, kako- šen vitez da je. Kako nestanovita je sreča! — Razne novice. *) S sv. Viša rij se nam naznanja, da je gori čez in čez že vse kopno in da že vse tudi prav lepo ze¬ leni. 29. maja bi se bila pa kmalo velika nesreča prigo- dila, pa hvala Bogu in Devici Mariji! odvernila se je od slovečega božjega pota. O J / 2 3 popoldne je v kerčmo vdarilo, pa k sreči so ogenj hitro pogasili. Zraven dimnika je šla strela v streho, je razcepila in zasmodila Šparovec, raztergala planke (paž), šla v per- vem nadstropju od severja proti jugu in potem v spodnjo kerčmarjevo izbo zraven peči. Nikomur se pa ni nič hudega prigodilo. Ogenj je bil koj pogašen. Ali škoda bi bila lahko kaj velika, zlasti ker sedajni časi niso ugodni, da bi bili mogli spet toliko pozidati, saj povsod ljudje tožijo, da denarja ni. Dohajalo pa je dozdaj na sv. Višarje še precej ljudi. — *) G. dr. I s s 1 e i b pride za vre dnika našega vlad¬ nega lista »Celovčanke.“ „Novice“ mu voščijo „srečno pot!“, teta „Triesterica“ obžaluje na vso moč njegov odhod iz Kranjskega, tukajšnja „Draupošta“ pa ga napoveduje v svojem zadnjem listu takole: „Den Slo- venen Karntens drohet eine grosse Gefahr! Ein be- kannter Slovenenfresser und Militar-Eskorten-Verfasser beehrt uns in nachster Zeit mit seiner Gegenvvart; er soli eine Abhandlung unter der Feder haben, welche darthut, wie die Slovenen am besten — ob gebraten, gerostet, gebacken oder in der Sauce vertilgt werden konnen! — Karnten ist gerettet! — Mi tega ne verja¬ memo, da je res takšen, pa se ga tudi kar nič ne bojimo. Duhovske zadeve. Kerška škofija: Umeri je č. g. Anderwald Ign., zač. kanonik v Gospej sveti. R. I. P.! Družba sv. Mohora. Zal. 1865 ste dalje plačali dekaniji Hoška in Ptuj ka. Loterija. Gradec: 36. 6. 24. .73 18. Danajska borsa 13. junija 1865. Bankine akcije.. 801 Kreditne. 108 London ......... 108.70 Novi zlati. 5.16'/, Srebro ..106.75 ... —.. i.' Kleinmayr pod odgovornim vodstvom B. Bertschinger-ja.