V sredo in sajbolo izhaja in velja: sa celo leto . ■ S lor. - kr. ■ta. pol leta • ■ 2 Iti n za četert leta . 1 , 40 » Po pošti: ia celo leto . • 6 for. 30 kr. za pol leta . 3 „ ŽO „ za četert leta . 1 , >0 , SLOVENEC. „Živi, živi cesarjevi besedi zaterjena ustava ne bo zopet vzela« Ljudstvo se je že zavedelo, in čuje dobro na svoji straži, ter ne bode devolilo, da bi se mu danes z gerda vzelo, kar se mn je včeraj z lepa dalo! Dunajskim liberalcem se pa tudi čudno pcvračuje! Ki še davno, Kar so s@ na vse mogoče načine iz Čeških poslancev norca delali, ■— zdaj pa postajajo sami taki „vitezi žalostnih obra¬ zov prav čudne podobe, ki se ne nahajajo koder si bodi. Oči so imeli, pa niso videli; ušesa, pa niso sli¬ šali; kaj čuda, če zdaj, ko nevarnost od vseh strani grozi, počasu spregledujejo, da so jo daleč v stran zavozili ! Proračun za leto 1865 in 1866 je žalostna pa resnična priča avstrijskih rev in nadlog. Za leto 1865 znaša deficit 75'—80 milijonov gld., za 1. 1866 pa nekaj malega manj: w vsem 72—73 milijonov. Plen er je sicer povedal, da bo le še kacih 30 milijonov primanjkovalo, pa tega nj prav določno povedal, ker je pošteval več tacih dohod¬ kov, ki niso več dohodki, če se reči, ki jih dajejo, raz¬ prodajo alj od ljudi pri deržavi zastavijo, kar znaša okoli 44 milijonov. Torej znaša celi deficit 27 in 44 milijo¬ nov = okoli 72 milijonov. To je neizrečeno veliko in kaže, kako zelo bolne, morebiti še celo neozdravljive so naše finance. Ministerstvo hoče, naj poslanci kpj ta proračun preudarjajo in vstanove, kar bodo najberže tudi storili, naj se zgodi potem ali po znanem Vrintso- vem nasvetu, ali pa po ministerski želji. Tako ali tako se bo dalo za zdaj malo malo prihranjevati. Govori s® celo, da misli Skene zbornici nasvetovati, naj se obje¬ sti deržavnega dolga znižajo. Kes, da bi se tako precej pridobilo, ali kaj poreko tisti, ki imajo „kupone -i ? Tega tedaj še ne verjamemo. Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrijanske. I* Dunaja. S. — s. Tudi jaz naj Vam kaj pišem o teržaški deputaciji, ki je bila unidan tukaj. Povedal je že sicer „Šlovenec“ nekaj o nji, ali mislim, da ne b© napčno, če jo tudi še jaz omenim. Med deputacijo nara- -r- 1 me : „župan i4 . Po vsem slavjanskem svetu živi in slovi ime „žu- pan“. Tudi mi Slovenci smo jeli v naš govor vpelje- fjevati to prav slavjansko in prav čestljivo besedo. Naše slavne „Novice“ že od 1848. leta, odkar se je izbudil vklenjeni duh slovenski, kličejo srenjske predestojnike le¬ po po slovenski „župane“. Tudi po Štajerskem, Kranjskem, Goriškem in Primorskem srenjski pred¬ stojniki sami imenujejo in podpisujejo ..županZa¬ torej smo sebe se res zavzeli, ko smo dobili to le pismo: ^Slovenski srenjski predstojniki al Burgermei- stri Vas ponižno prašamo, zakaj ,, Slovenec 14 srenjskega predstojnika ali Biirgermeistra ..Župana“ imenuje? Že od davno pretečenih časov je bila ta beseda „župan“ od ljudi zaničevana ino saj še mi vemo, kaj so župani pri gi ajšinah za eno delo opravljali, namreč: oni so podlcž- nikam ali kmetam zapovedovali na tlako delat hoditi, oni so pri tajistih, kteri so na tlako delat prišli, zraven stali in kakor neumno živino k delu priganjali, dalej so župani tudi novince k žolnirjam lovili, zatega voljo smo jih tudi beriče imenovali, beseda župan ali berič je,vse eno. 44 ... Na koncu pravi pismo : „Za tega voljo pro¬ simo mi slovenski srenjski predstojniki, ker moramo z Neinci vred enako opravilo opravljati, da tudi enako ime ali titel zadobimo 14 . Vse je res, kar pismo pravi, •— pa Bog obvari, da bi „Slovenec“ koga bil hotel z besedo ,,župan“ razžaliti, mislil je timveč naše srenjske predstojnike visoko poče- stiti. Stara pisma nam pričajo, da so pri naših sloven¬ skih predstarših „župani u močno sloveli, bili so tisti go¬ spodje, ki so s kialjem in z vojvodi v pervi zbornici sedeli in postave delali za celo domovino. Pri nas v Av¬ striji v pervi zbornici sedijo sami princi, kardinali, knezi in škofi in še malo drugih naj slavni šib mož. Tem enaki so bili „župani“. Zatorej se na Hervaškem še naše dni „Obergespann“ imenuje „nadžupan“ in ima skorej kra¬ ljevsko oblast. Nasprotniki naši so nam pokvarili vsa imena: „kor- devom“in „beričem“ so rekali „župani“, da bi naše ljudi in naš jezik prav na sramoto postavili. Nasprotniki naši v nekterih krajih še zdaj tako počenjajo in naše ljudi motijo. Pa vendar ti žalostni časi za nas Slovence so veči del že minuli, naš jezik se spet k cesti vzdiguje, naše slovenske naprave se spet oživljajo in tudi stara imena naših pervakov in velikašev bojo spet k česti in v navado prišle. Mi, ki vemo in poznamo sramotno ime „župan“, pomerli bomo in prostor naredili naŠej mladini, ktera od tistih krivih in osramotenih ,,županov“ ih „be- ričev 14 nič ne bode več vedela in ne bode jih poznala. Izrejena in podučena bode naša mladina v domačem, slovenskem duhu, poznala bode naših starodavnih pra¬ vih županov mogočno oblast in slavno visoko stopinjo, in —- morebiti da tistih časov še mi doživimo, da naši srenjski prejpostavljeni ne bojo le neki ponižni poma- gavci c. k. okrajnih predstojnikov, in da se ne bojo ime¬ novali „srenjski predstojniki alj ^Biirgermastri", alj pa clo, kakor se tudi sliši, „Purkelmastri“, ampak da bojo — 54 — reč sta bila dva znana slovenska kmetovavca iz terža- ške okolice: g. Nabergoj iz Proseka in g. Primo¬ žič iz Rojane. Radostno smo jn ne samo Slovenci, nego sploh vsi Slovani gledali, ki sta prišla od sinje Adrije poklonit se Nj. Veličanstvu ter zaterdit udanost in zve¬ stobo vseh tamošnjih slovenskih prebivavcev. Bila sta pa v svoji narodni obleki z dragimi teržaškimi poslanci vred pri cesarju. Prav prijazno posluša Nj. V. Naber¬ gojev slovenski govor in blagovoli oba potem še pose¬ bej sprejeti in njune prošnje zaslišati. Nabergoj je tu kratko pa krepko cesarju razložil pravice, ktere se jim doma kratijo. Nj. V. ga pazljivo posluša in odgovori »a to v italijanskem jeziku, rekoč, da je razumel vse, kar je N. govoril, govoriti pa v slov. jeziku da ga težko stane, zatorej odgovarja po italijansko , da nikakor ne dvomi nad udanostjo in zvestobo primorskih Sloven¬ cev , in da se bo skerbelo , da dobi Teržaška okolica J ravicno ustavno vladanje in da se odpravijo napake, i so bile v prošnji razodete. Vesela in zadovoljna, da Ju je cesar tako milostljivo sprejel, zapustita ces. dvor. Menda sta bila tudi perva, ki sta v taki zadevi v slov. Jeziku pred cesarjem govorila. (Glej, slovenska gospo¬ da! kako pa ti?) — Tudi Dunajčani so naša poslanca v njuni tukaj neznani obleki kaj radovedno ogledovali ter se posebno čudili njunim kratkim pa širokim hla¬ čam. Rekalo se je, da sta Poljaka. Zelo sta bila tudi vesela, ker šta toliko Slovencev na Dunaji našla. 15. febr. na večer so se pa zbrali Slovenci in tudi mnogo druzih Slovanov, zlasti Cehov, v Dreher-jevi podzemelj¬ ski pivarnici, da bi skupej pozdravili naša verla sloven¬ ska moža. Kaj veselo in živo je bilo pomenjkovanje, in vesele zdravice so se glasile na vse strani. Tako je lepo in slavjansko! Tako se vnema in širi vzajemnost in ljubezen do vseh bratov slavjanskih! — Tudi tukaj Mas je z žalostjo navdalo, daje Smerling Sinjske frančiškane tako silno obtožil. Škof Dobrila pa tudi poslanec Toman sta se sicer z moško besedo zanje potegnila, ali Bog ga vedi, če bo tudi kaj pomagalo? Zdravi! Dežele notrajno-avstrijanske. * Iz Celovca. 27. febr. — Včeraj so Celovčani pervikrat napravili „korso“. Vdeleževalo se ga je ve¬ liko niže kakor više gospode. Gledavcev pa je bilo tudi tolikanj, da se ne pomni, kdaj je bilo toliko ljud stva skupej. Izmed deležnikov so imeli nekteri prav lepo in čedno opravo. Tako smo jih zapazili nekaj v hervaški in slovaški narodni obleki, nadalje slovenske¬ ga kmeta, ki se je prav šaljivo obnašal in slovenski govoril, in gospoda (Zevčevega Jožefa) v sokolski ob¬ leki na čilem konjiču ogledno med množico jahati. Ve¬ selje je bilo na vseh obrazih gledati. Pa tudi s siad- eicami so se dobro ometavali, kar pa ni ravno za naše kraje. Bolje bi bilo, da bi se drugikrat z domačimi pridelki poskusili. Zvečer pa je bila velika gostija s petjem in deklamacijami pri „Sandwirthu“. — Ker jih mnogo ni s starim „ Kazinom" zadovoljnih, sklenili so novega napraviti v lepi novozidani hiši pri „Jelenu“. Meseca novembra t. 1. se ima neki odpreti. Stari pra¬ vijo pa ostane, kakor je. — Tudi tukaj je vse velik strah spreletel, odkar je vitez Fridau obravnavo nazna¬ nil. Vse se vprašuje, kaj bo, ker naj bogateje in ve- ljavniše hiše tako zaporedoma pešajo? f Iz spodnjega Itoža. (Slovenščina inŠent- Janž). V Svečah so še vse table ob cestah le samo po nemški, v „Psinivesi“ pa že najdemojiapisc tudi slovenske. Nek pameten mož, po domače Cernik, bil je srenjski svetovavec in ta je skerbel za slovenske na¬ pise. Še čudo, da je v Sent-Janški fari še toliko slo¬ venskega duha ostalo. Ta fara še svoje šole nima; po¬ šiljajo svoje otroice v Celovec v nemške šole ali pa na Nemce po nemško besedo. Kdor tedaj brati zna, zna 1® po nemški, ako se slovenskega sam od sebe naučil ni. Zdaj se bode tudi to na bolje obernilo. Gosp. fajm. Kiršner Avguštin so si najeli na svojo roko nekega mladega človeka, ki se je hitro orglati naučil in v na¬ uku se izuril, da šolo oskerbljuje. Za potrebo je dosti, in nekaj je vendar bolje kakor nič; in prepičani smo, da bojo za vse dobro toliko vneti g. fajmošter tudi v šoli pomagali,^za šolo skerbeli ravno tako, kakor skerbe za cerkev. Še le lani so cerkev tako lepo napravili in tako lep velik oltar v njo postavili, da služi njim in celi fari na veliko čest; v 14 letih, kar so tu, nabrali so za cer¬ kev več kot 3000. gld. — Pri družbi sv. Mohora iz te fare žalibog ni nobenega, to pa pride le odtod , ker ni bilo farne šole in je malokdo slovensko brati znal. Zana- prej se bode pa tudi to gotovo spreobernilo na bolje; gosp. fajmošter bojo sami pristopili, sprejete bukvice šolski mladini pa tudi odraščenim, ki brati znajo , raz- posojevali in tako svojim farmanom pripomagali do prave dušne hrane in keršanske omike. Porok nam je sosednja fara — prelepa Kapla v rožni dolini —• ; tu- kej se je že zbudil slovenski duh in se razširja od dne do dne. (Dalje pride.) Iz Celja dne 19. febr. B. (Slovensko uradno pismo) Te dni nam je prišel v roke poziv (ostanimo pri tem izrazu za nemški „Vorladung“ a ne „pozvanje (po¬ klic)", kakor smo brali) od sl. c. kr. okrajnega ureda Konjiškega na slovenskega mladenča k nabiri novincev v slovenskem jeziku tiskan. Akoravno je ta poziv od strani jezikoslovniške dosti pomanjkljiv, kar se pa bode, kakor se nadjamo, sčasoma gotovo izboljšalo, vendar nam je zagledavšim ga zaigralo serce v gorcej radosti. Slava Vam, konjiški gospodje uradniki! ki ste jeli vresničevati besede Njegovega veličanstva svitlega cesarja našega. — Vprašamo samo še: Kako je, da č. gg. predstojniki ostalih slovenskih okrajev odlašajo za¬ četi s tem, kar je konjiškemu dovoljeno? Na primer: Vi, č. g. predstojnik celjskega okraja, ki se slovenskemu narodu toli dobrohotnega imenujete!? V Iijubljani — č —. Sporočiti moram Sloven¬ cu" o dveh društvih, ki ste imele, pervo 9., drugo 11. t. m. svoja letna zbora. V pervem, t. j. v stenogra- fičnem (hitropisnera) je pravil pervosednik, g. Ka- prec, kaj je društvo leto in dan storilo, in da se je neki posebno prizadevalo, hitropis v slovenski jezik pre- voditi. Priskerbeli so si v ta namen pripravnih in po- dučnih knjig in spisov iz vseh slavjanskih jezikov, tudi pisali in pomoči prosili so druzih društev — toda Slo¬ venci še niso dobili lastne stenografije. Ni nam pa znano, zakaj da ne. Ve pa že tudi vsak, da ima nek rodoljub dodelano knjižico v slovenskem jeziku. Zakaj da se pa le-ta še svetu prikriva, tudi zastonj vganjujemo, zlasti ker je neki društvo voljno, jo na svitlo Jati. Bo li že čas? To pa tudi pričakujemo letos. Se celo Tirolsko štenografično društvo je v svojem koledarji „oče- naš“ v slovenskem jeziku natisniti dalo. Kaj pravite k temu, Slovenci! — Društvo šteje 24 tukajšnjih in 10 vnanjih udov, kar pa ni veliko. Ima pa 64 gld. 17 kr. prihranjenega premoženja. Želimo mu, da bi skorej več udov in premoženja dobilo! —■ O drugem pa, t. j. o obertnijskem pripomočnem društvu zamorem le ve¬ sele reči naznaniti. Ono lepo napreduje, se dobro uter- juje in veliko pomaga. Društveni pervosednik, mnogo- zasluženi in vse časti vredni g. Janez Ho rak, je na- — 55 — znani! v svojem ogovoru, da je društvo v preteklih 9 letih 842.476 gld. razposodilo in marsikteremu rokodelcu in obertniku iz stiske in zadrege pomoglo. Da je pre¬ tečeno leto posojilo za 6000 gld. manj znašalo, vzrok temu, pravi pervosednik, je bilo splošno pomanjkanje in da je več udov svoje denarne vloge odtegnilo. Vendar je pa še moglo izposoditi 159.020 gld., kar pa v tako slabem času gotovo ni malo! Ljubljanska hranilnica mu bode pa zdaj 4000 gld. po 4% obresti posodila, da more svoje blagovito delovanje naprej opravljati. G. pervosednik tudi pove, da je to društvo tudi drugod v dobrem imenu in da snujejo po njem enaka pripomoana društva, obertnikom in rokodelcem v prid, in da se bodo skorej morala ustanoviti tudi kmetijska za kmete, kakor se že priprave delajo na Češkem in Krajnskem. (Da bi se skorej zgodilo!) Pristopilo je lani 17 no¬ vih udov in želeti je, da bi jih čedalje več bilo. Po¬ slednjič se je pervosednik še zahvalil deželnemu pogla¬ varju, ki je tudi zbor s svojo pričujočnostjo poslavil in je društveni protektor; potem g. mestnemu županu za njegov trud in dobre svete in slednjič vsem, ki za društveni blagor delajo. Staro predstojništvo je bilo potem z nova izvoljeno, kar je gotovo dobro znamnje. n Iz Bleda. —Zadnjič sem Vam pisal, kako kmetu in obertniku našemu postaja stanje vedno bolj slabo in žalostno. Ker nihče ni temu nič ugovoril, menim da sem, kolikor mogoče, resnico zadel. Pred očmi sem tudi imel le bolj male kmetovavce in obertnike, kterim se zares že dalj časa sploh terda godi, ne vemo pa še, kaj da bode, ker se nič ne boljša, slabi pa vse, kamor pogledaš. Velikim kmetovavcem (koliko pa jih je neki v tukajšnjem okraji?) se ve da to ne velja, vsaj pa se tudi večidel ne pečajo, da tako rečem, z ekonomijo, am¬ pak s tem, da najemnino pridno pobirajo in jo potem po mestih izdajajo. Kmet, ti pa terpi, plačuj zvesto davke pa živi pošteno sebe in družino svojo. Ali pu¬ stimo to. Raje naj se h kaj bolj veselemu obernem in povem, kako je kaj s šolami v naših krajih. Kar se njih tiče, moram priznati, da so malokje v tako dobrem stanu, kakor v Radoliški dekaniji , in odkar se sploh slovenski uči, je tudi večega veselja do šole in dobrega napredovanja zaznati. Kako dru¬ gačno in žalostno je bilo še pred nekaj leti! Otroci so hodili v šolo po 3, 4 ali še več let, in če so ostali po¬ tem doma, znali so čez nekaj časa ravno toliko, kot Jurček, ki ni nikoli šole od znotrej vidil! Ali je mo¬ rebiti to prenapeto? Zdaj pa se uče slovensko in pre¬ verjeni smo, da tudi s pridom, kar se lahko povsod za- azi. Zraven šolskih predmetov vadijo se tudi sadjoreje, ar z veliko pohvalo očitno naznanjam. Upati je , da se bode tako s časom več in boljšega sadja pridelovalo in da se bodo tudi starši ljudje za to bolj vnemali, ne pa da bi ga samo jeseni tresli ali obirali in potem k večemu še kaj stolkli in prodali. Ta vnemarnost se, hvala Bogu! zmirej bolj popušča. Posebno dober izgled daje Brezniški g. lajmošter s svojo krasno vertno šolo in še nekaj^druzih, ki jim je tudi sadjoreja veselje in dobiček. Če Vam bo všeč, povem drugič še kaj. (Pro¬ simo. Vred.) Dežele trojedine kraljevine. Q Iz Spleta. — Pišem Vam žalostne reči. Nadjam se, da jih bote sprejeli v „Slovenca“ , ter oznanili slo¬ venskemu svetu, kaka je pri nas, in kako malo upanja se kaže, da bode skorej boljše. Vsi dalmatinski Slo¬ veni, zlasti pa č. č. o. o. frančiškani Sinjskega samo¬ stana,^so neizrečeno pobiti, odkar smo zvedeli, daje sam Šmerling v finančnem odboru nasvetoval, naj se omenjenim frančiškanom odreče poboljšek od 4090 gld., zato ker so o času deželnih volitev očito sovražne namene zoper Avstrijo kazali! Povem Vam, da nas je ta obtožba kakor strela iz jasnega trešila. Koliko jih je že moralo zavolj tedajnih volitev terpeti — ali po zasluženji ali ne, pustimo — in naposled Šmerling sam naše ljubljene in mnogo zaslužene očete in slovan¬ ske rodoljube tako strašno obtožuje — finančni odbor pa mu koj meni tebi nič na besedo verjame in prošnjo zaverže. Oh, pač se čudne reči na svetu gode! Ali čez vse čudna in nezapopadljiva je dunajska gospoda! Kar so naših ljudi na sumu imeli, da niso o volitvenem času prav delali, poklicali so jih ali pred sodbo, ali pa so jih kak drugače opomnili, da ni bila njihova prava. Mislili smo tedaj, ^da j e zastran tega že vse prav, ali grozno smo se zmotili. Šmerling ni sicer nobenega razloga pri¬ stavil, zakaj da tako govori, kar bi bil pa vendarle mo¬ gel, da bi svet tudi vedel, zakaj ? Pa tudi tukaj nihče ne ve, v čem da so se Sinjski frančiškani tako strašno pregrešili, da jih brez sodbe dve kazni ali šibi naenkrat zadenete. To pa vemo vsi — mladi in stari — dobro, ko¬ liko dobrega so oni že od nekdaj v Dalmaciji storili, in kako se še dandanašnje za nje dušni in telesni blagor trudijo. O turških vojskah so bili njih samostani ljudem prave terdnjave in zavetja, kjer se je varovala in ohra¬ nila kerščanska vera in omika in draga nam domovina. Veliko veliko jih je tu v svojem poklicu tudi kri preli¬ valo ter življenje dalo za ovčice in domovino svojo. L. 1797 je bil med dalmatinsko deputacijo, ki je šla av¬ strijskemu cesarju naznanit, da se Dalmacija prostovoljno poda pod avstrijsko žezlo, tudi o. Andrej Dorati č, ki je v imenu frančiškanskega reda to storil. L. 1809 je bil tudi en frančiškan med deputacijo, ki je šla cesarju se poklonit ter mu vdanost in zvestobo zaterdit. Ko je za nekaj časa potem Dalmacija pod francosko oblast spadala, in so Francozi spet po svoje gospodariti začeli, našli so tri frančiškane ter jih obsodili na vislice , češ, da so jim nevarni ogleduhi in za Avstrijo vneti. Tudi 1. 48 so bili, kakor drugi Slavjani, le za Avstrijo in njen obstanek. To so velika sjajna djanja, ki so jih toti frančiškani za Avstrijo doprinesli. Dalo bi se pa še ve¬ liko druzih našteti, ali opustim to in povem samo, da imajo v Dalmaciji 12 samostanov in več kot 70 fara z blizo 100.000 duš oskerbljevati. Nimajo pa zdaj več kot 120 duhovnikov (mašnikov), med kterimi jih polovica že ni menda več za nobeno službo. Morajo si tedaj mlade učence v izrejo jemati ter jih 17 let na samostanske stroške za prihodnji stan pripravljati, kar mnogo stane. Sinjski samostan se je tedaj mogel zadolžiti in zavolj tega je prosil vBeču podpore, kar bi tudi za deržavo bolje bilo, če bi jo še dobival. Gospod Šmerling pa tega noče. V to¬ lažbo nam je pa še nekoliko, da se mu je rodoljubni škof Dobrila z nekolikimi pritožbami zastran tega samo¬ stana in ustavnega vladanja sploh nasproti postaviti der- znil. Ce tudi ni minister k temu besedice čerhnil, nad- jamo se vendar, da ni Poreški škof zastonj govoril. — Tako je s to žalostno zadevo. Oznanite jo tudi Slo¬ vencem, da z nami žalujejo, ker imamo tolikanj terpeti in je zvezdica upanja boljše prihodnosti tako redko kje ugledati. Povejte jim tudi, da moško naprej koračijo po poti, ki so jo tako čversto nastopili. Živila sloga! Drobtine. Slovstvene. („Zukunft“. Wochenschritt fiir politi- sche, nationale und volkswirthschaftliche Interessen. Wien. Pranumerationspreis fiir die Kronlander: ganz- jahrig 10 fl,, halbj. 6 fl. und viertelj. 3 fl. o. W. Eigen- — 56 — thiimer und Herausgeber: J. v. Delpiny. Verant- wortlicher Rcdakteur: L. Leskovec). Med časniki, ki „sučejo uma svitle meče“ in se poganjajo čversto in neutrudljivo zaSlavjane sploh, tedaj tudi za Slovence, za obveljavo njihovih deržavnih in narodnih pravic, stoji „Zukunft“ v pervi versti. Izhaja v nemškem jeziku en¬ krat na teden na 2 polah v stolnem velikem mestu Du¬ naju. Komur je znano, s koliko težavami in zaprekami se imajo taki časniki boriti, koliko nasprotnikov nahajajo ne samo pri tujcih in Slavjanom sovražnih narodih, am¬ pak semtertje tudi doma med svojimi ljudmi, ker se vedno vsem ne more po volji delati in prav dajati, pri¬ znati mora hote ali nehote serčnost, velikodušnost pa poterpežljivost časnikovega izdatelja in vrednika. Zra¬ ven pa je še tudi vedno velika nevarnost materijalnim zadevam, ker lastnik položi drage volje večkrat vse, kar ima, na oltar domovine in pričakovaje dobrih sere prične svoje težavno delo, ki se zmirej v vidnih ali nevidnih nevarnostih znajde , in je tedaj največega poguma in znanja, pa tudi zdatne podpore od domoljubnih mož po¬ treba. Slovenci! ki ste vneti za vse dobro in koristno, ki radi in z veseljem podpirate, kolikor morete, koristne naprave, naj imajo kterikoli namen, ki se pa tudi radi izobražujete v mnogoverstnem znanji, glejte! „Zukunft“ (prihodnost) Vam prinaša vsaki teden veliko lepega in zanimljivega na politiškem, narodnem in gospodarstve- nem polju; naj si jo tedaj naroči, kdor more; ali vsaj več skupej, da se nam ta v vsakem oziru dobri tednik ohrani, da, pač še pomnoži in vedno bolj razširja. Dajmo raji drugim listom slovo, ki nas ne samo nič ne zago¬ varjajo, ampak nas še celo vedno sramotijo in v nič devajo. Storite tako! Gospodarstvene. (Kruh za konje.) V Rumels- burgu na Pruskem je pekarija, v kterej se kruh za konje peče. Obstoji pa ta iz % ovsa in % zdrobljene reži. Konjem neki bolje tekne, kakor sam oves ali rež, ker se da lože prebaviti in je tudi cenejši ter bolj redi. Tudi je brez vse nevarnosti zato ravno, ker se peče.— (Kako konju starost spoznati?) Da se hitro spozna, koliko je konj star, priporoča Montfortov „Kosmos“ na tole paziti. Osem let star konj dobi na zgornjem kraji spod¬ njih obervi gerbo, kterej se vsako leto naprej nova pridružuje, dokler menda konj živi. — Ker je prilet¬ nemu konju težko težko starost vganiti, ni pač ta na - svet kar si bodi. — Razne novice. * Ljubljanska kupčijska zbornica je enoglasno skle¬ nila ministerstvo prositi, naj se ustavijo vsaj za eno leto dražbe, ki jih je na Krajnskem v vsem skupej —36.000! Kaj bo? Kmetu in rokodelcu se rubi in jemlje živina in orodje, posestva pa se prodajajo pod nič, in pa da bi še kaj kupca bilo! Tako se je prodala ni davno v Brežicah na Štajerskem kmetija, ki je bila 1158 gld. cenjena, za (reci) štiri goldinarje. — Pa tudi v drugih krajih se tako prodaja. V Kremzu blizo Dunaja je bil nograd , / 4 rala za 15 gld. prodan, prej pa navadno take veli¬ kosti za 300 — 400 gold. Za božjo voljo, kaj bo s kmetom? Pomagajte, kdor more. — * Po najnovejih naznanilih je v severno - ameri- kanski vojskidozdaj 1% milijon ljudi ob življenje prišlo. — Za naslednika kardinalu Wisemanu bo neki znan spreobernjenec Man ing izvoljen. — Tu¬ di v Honkongu v Kini delajo priprave za plin. — Tri znane gore: Etna, Stromboli in Vezuv so začele adaj ogenj bljuvati. Za okolico se neki zelo nevarne kažejo. — Ljubljanska hranilnica je slovenski Ma¬ tici 3000 gld. na obresti po 5°/ 0 posodila, obertnijškemu ripo močnemu društvu pa 4000 gld. 4% na leto. o je lepo. Slava ji! Da bi le tudi skorej kmetom zdatno pomagati zamogla! — V Švajci je unidan umeri nagle smerti dobro znani kapucin in veliki oskerbnik Kurske škofije, v. č. o. Teodozij. Bil je mož prebri¬ sane glave, izversten pridigar in človeštvu velik velik dobrotnik. — Španska kraljica Izabela je 100 milijonov goldinarjev iz svojega premoženja deržavni blagajnici podelila, da bi si enmalo opomogla. Zakaj tudi od tam se čuje, da je slabo in dežela nič kaj mirna. Da bi pač kraljič in izgled tudi drugod kaj posnemati hotli! — „Novice“ pišejo, da jim je naznanil poslanec dr. T o- man iz Dunaja veselo novico, da se sme za gotovo upati dostojnega in zdatnega polajšanja v znižanji zem- ljiščnega davka na Krajnskem, kjer so v primeri z drugimi deželami zemljišča gotovo previsoko cenjena. — Štajerski deželni odbor, spoznavši korist in potre¬ bo, da se Slovenke porodoslovja v slovenskem jeziku uče, prosil je č. kr. deželno namestništvo, naj ono der- žavno ministerstvo prosi, da poskerbi, da se bode zana- H na graškem vseučilišču porodoslovje v slov. jeziku o, zlasti ker je že od 1. 1808 do 1850 tako bilo. To je kaj lepo in hvalevredno od štaj. deželnega od¬ bora, in nam upanje daje, da se bode pri svoji pra¬ vičnosti in svobodomiselnosti tudi v družili zadevah čedalje bolj na Slovence oziral. —• Več ogerskih po¬ sestnikov, ki ima zemljišč za 200,000 oralov, izreklo je, da zdaj ne premorejo več kot 400 goldinarjev vsi skupej! Duhovske zadeve. Ljubljanska škofija: C. g. Klemenčič Jožef je izvoljen za 1. kateheta v glavni normalni šoli in za učenika katehetike in metodike na ljublj. bogo- slovskem učilišču. Lavantinska škofija: V. č. g. Friedrih Franc, infulirani stolni prošt v Mariboru, je umeri 24. febr. v 77. letu svoje starosti. R. J. P.! V Zivežna cena. tT naznanilo. V Novem mestu na Krajnskem je na prodaj na velikem tergu lepa hiša na dva gorna (nadstrop¬ ja) s prostornim vertom. Jako pripravna je bodisi za gostivnico, kavano ali štacuno. Kdor io želi ku¬ piti, naj se oglasi pri tergovcu g. B. C. Kossbacher- ju v Celovcu. Izdatelj in odgovorni vrednik: J. JE.Božič. — Natisnil: Ferd. žl. Kleinmayr v Celovcu.