*******' N«® a naloga: , napredek naroda! g v 3S3^w**J NARODNI VESTNIK C« j| Največji slovenski dvotednik | v Zedinjenih državah. - * W*» ATIONAL HERALD. U The Largest Semi-Weekly in tfl thc United States of America. 11 ' jg^GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CHY, PAr—OFFICIAL ORGAN OF THESLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. Štev. 32. rU DULUTH, MINN., MONDAY, APRIL 20,1914. — PONEDELJEK, 20. APRILA 1914. Volume IV.—Letnik IV. AZNE novosti IZ DELAVSKEGA SVETA. >, y ,i T I” JONES OPROŠČENA, GRE V WASHINGTON. — MILICA POSLANA DOMOV. - ROCKEFELLER IMA KO¬ SMATO VEST. - PENNSYLVANSKI PREMOGARJI GLA¬ SUJEJO ZA NADALJEVANJE DELA. — V ORGANIZA¬ CIJI SE POJAVI SPOR. — OHIOSKA POSTAVA NA ZA¬ TOŽNI KLOPI. — KONEC STAVKE V TOPILNICAH. Denver, Jati’ Colo., 16. Jones, 'a doli aprila. — Ma'ry Jones, katero je L# milica vječeno v ječi v Wal- iburg, je bila oproščena danes ed odloka Najvišjega sodišča v iighiif/itioradi. Istočasno je tudi milica li J.) Lila Huerfano county. Mati” Jones je bila vječena lj pr vo v Trinidad, Colo., ker se hotela na ukaz milice umakniti stavkarskega okraja. Dne 16. irca je 'bila osvobodena v Den- Dne 22. marca se' je zopet vr- na stavbarsko okrožje, in je aretirana na vlaku v Wa.lsen- ColO., in dejana v okrajno tlelo. J,' Vashington, 16. aprila. — J. D. ickefeller, ml., kateri je bil po- ican pred preiskovalno komisijo DERNEUmJede stavke, je pokazal, da ima vsem kosmato vest. Med drugim »OBE S PARNO,! TOPLO IN MAZU »EJENE PO NA® i< boljše biti Rockefellerjev pes kot pa Rockefellerjev premogar. Rockefeller je tudi djal, da nje¬ mu ni znano, kako se postopa z njegovimi delavci v premogovni¬ kih v Coloradi, in da imajo vso zadevo v rokah njegovi agenti. S tem je mislil Rockefeller igrati Ponči j a Pilata, in si omiti krvave roke. Dejstvo je, da je vsak delo¬ dajalec postavno in tudi moralično odgovoren, kaj delajo njegovi o- skrbniki in agenti. Vendar javnost ve, da je Rockefellerjevo premože¬ nje tako ogromno in razširjeno, da on ne more sam niti dobičkov šteti, in ima denar zanj mnogo manj prave veljave kot jo ima pest soli za njegovega delavca. Ali ni to greh zoper božjo in človeško po¬ stavo, da ima en človek toliko po¬ sestva, da mora poveriti streljanje “DAGO” JE IZPOVEDAL GLEDE UMORA. Kaplan Cashin izprešal iz njega pisano izpoved. Whitman pra¬ vi, izpoved ne bo rešila Beckerja. ‘Gyp’ brez prijateljev. Grob “Leftyja” neznan. NAPAD NA MITCHELLA SPODLETEL. Stari mož hoče napasti newyor - škega župana pri mestni dvo¬ rani. Rani korporacij¬ skega svetovalca. Na¬ padalec ni nor¬ malne pa¬ meti. priznal, da so stavke bitke Te- tn stradanje svojih delavcev in njih vcev za njih svobodo, in da on in egovi tovariši rajše \-trajajo v I ki z delavstvom in porabijo za ■bo vse milijone, katere imajo 'estirane v premogovnikih, ka- r pa, da bi delavstvo zmagalo in seglo moč, da bi se moral delo- jalec pogajati z združenim de- itvom, mesto s posamezniki. — tko. sedaj smo pa zvedeli ta avo. U. M. W. of A. otemta- im prav, ker organizira premo- e v unijo, da prodajo kapitalu ojo proizvajalno moč skupno. Ta 'ganizacija nima prav, ker se je obilEN >F ' a ® oc kefellerjevim premogov- ^ ® m Idlmnoniin™ HI : • 1 »NE ŠESTE iL STREET DULUTHp I ZA REŽBA TOČNA, m kompanijam, ki imajo vsako to 35 odstotkov dividend, in je ■tevala boljše razmere za pre- govno delavstvo. Rockefeller je Ijen izgubiti vse milijone, katere “a v Colorado Fuel and Iron kom samo da bi delavec ne do- svoje svobode. Kaka človeko- k'tdiko ^bnost, kaka dobrosrčnost je to ! belo P 1 )0 65e' rl ! v 0 Žnin° I , nat 0 '* ’ prip 0 ^ : , oe kefelerjevi ideji nimajo u- lrm premogar ji prav, ker zahte- '1° oljše varnostne naprave v t? a ’ kjer je bilo usmrčenih r"® njihovih M on v , irgi J1 ‘ a ’ tovarišev. Pre- 1 nimajo prav, ker niso za- °.]ni, da bi jih ltompanije še P re .) goljufale pri tehtanju pre- Premo hoče agarju nimajo prav, m v svoje delo plača- »o ovini in ker se hočejo re- trgovin, ker so azmere^sTa 16 J soke eene * Res ’ W e so dandanes take, da je žena ter otrok svojim agentom? Sistem, ki dovoli, da si nakopiči ena oseba toliko bogauva, tisoče, ki ji sužnijo, pa stradajo in trpijo, v naših očeh pravičen. Pittsburg, Pa., 16. aprila. — Van Bitner, predsednik okraja št. 5, U. M. W. of A. je oznanil, da je večina premogar jev glasovala, za nadaljevanje dela med časom, ko se vrše pogajanja za novo plačil¬ no lestvico. Med premogarji tega okraja so se pojavila nasprotja, in premo¬ garji v konvenciji v Monongahela so sklepali, da ibi se odcepili od U. M. W. of A. in vstanovili novo organizacijo. Taeoma, Wash., 16. aprila. — Stavka v Guggenheimovih topilni¬ cah, ki je trajala od novega leta, je končana. Delavcem se je zviša¬ la plača, a delavni čas od 10 na 9 ur se ni skrajšal. Cleveland, O., 18. aprila. — Tu¬ kajšnji lastniki premogovnikov ne mislijo čakati, da stopi v pravomoč Greenova “anti-screen” postava, ki bi razveljavila postavo vsled ka¬ tere so premogarji v Ohio izprti, ampak bodo vložili takoj tožbo zo¬ per postavo, da se dožene, če-je do¬ voljena na podlagi ustave. “Anti-screen” postava stopi v pravno moč 15. maja. Denver, 18. aprila. -— “Mati” Jones se je odpeljala v Washing- ton, da predloži svoje pritožbe kongresni preiskovalni komisiji o- beh stavk. Ne\v York, 14. aprila — Po usmrčenju štirih gunmenov je ka¬ toliški kaplan ječe, “fater” Ca- Shin, naznanil, da je napravil “Da go” Frank Cirofici, edini rimski katoličan izmed usmrčenih gun¬ menov, pisano izpoved glede umo¬ ra hazardnega igralca Herman Rosenthala. Kaplan Cashin je bil zadnje mre pred smrtjo vedno ob strani nesrečnega mladeniča, ka¬ terega je tudi spremil na elektri¬ čni stol. Ostali tri gunmeni so bi¬ li Židje, in verska toložila so jim 'dala dva rabinarja ali judovska duhovna. Kaj je v pisani izpovedi, se ne ve. Okrajni državni pravdnik Wliitman, ko je izpoved prečital, se je izrazil, da ni v izpovedi niče¬ sar, ki bi pomagalo, da bi ušel prejšnji policijski lajtrnant Be¬ cker, ki je tudi v zaporu, obsojen umora ITenry Rosenthala, elek¬ tričnemu stolu. Gunmen “Gyp the Blood” ni imel nobenega spremstva k grobu. Njegova družina ga je popolnoma izključila in niti žena, ki je bila tako žalostna, ko je vzela od mla¬ dega moža zadnje slovo, se ni vde- ležila pogreba. Horovvitz ni imel niti rakve, ampak vrgli so ga v navadni zaboj, in pogrebnik ga je odpeljal na pokopališče brez vsa¬ kega spremstva. , Pogreba Whitey Louis* se je vde ležil le njegov oče, in le on ve, kje počiva nesrečni sin, katerega je umorila justica, radi pričevanja Jack-Rose-ja, kateri je mešetaril med Becker-jem in gunmeni. Kedo je ustrelil lahkoživskega 'sleparja Rosenthala nikdo ne ve. Streljali so nanj baje vsi štirje gunmeni, četudi je eden trdil, da ga sploh ni bilo zraven, vendar kateri izmed njih mu je zadel smrtonosni strel, se ne ve. V izpo¬ vedi Cirofici j a je obdolžen stre¬ ljanja tudi Harry Vallon, ki je še na prostem. MOŽ IN DEKLE UMORJENA TRUPLI SEŽGANI. Ostanki človeštva najdeni na po¬ gorišču. Noge zvezane z žico. žrtvi ste lesni trgovec in knjigovodkinja. New Yok, 17. aprila — Krogla napadalca, ki je bila namenjena na župana Mitchell-a, ko je zapu¬ ščal mestno dvorano v avtomobi¬ lu, je zadela Frank Polka, korpo¬ racijskega svetnika. Mož, ki je streljal na župana je bil prijet. On se piše David Rose in je star skoraj 70 let. 'Napadalec se obnaša, kot bi ne bil povsem pri pravi pameti. Polk je bil zadet od krogle v li¬ sta in zbilo mu je vse prednje zo¬ be. Rana je zvezana s hudimi bo¬ lečinami, a nevarna ni. Ranjenca so spravili v bolnišnico. Napadalec Rose - je večkrat skušal govoriti z ždpanom Mit- chell-om v uradu, a straže ga niso 'pustile k njemu, ker se je čudno obnašal. Napadalec neče govoriti, v nje¬ govem žepu so pa našli dve pismi, ki ste naslovljeni na župana Mit- shell. Napad se je pripetil na Park row po eni uri popoldne, ko je bi¬ lo zunaj polno ljudi. Mož bi vštre- 'lil še drugič, a detektiv Neun, ki je županov šofer, je skočil na mo¬ ža in mu je vzel 'revolver. Napa¬ dalec ni hotel povedati svojega imena, ampak našli so ga na nje¬ govi obleki. Geddes, 'S. D. 17 aprila — Zad¬ njo noč je zgorela pisarna Far- mers Lumber kompanije in danes zjutraj so našli na pogorišču tru¬ plo gospodarja W. H. Menzie in njegove knjigovodkinje, gospodi¬ čne Blanehe Signal. Ležala sta Skupaj eden poleg druzega, z obra zom obrnjenim proti tlom. Gospo¬ dična Signal je imela zvezani nogi z žico in roke je imela zvezane z žico na hrbtu. Njena glava je bi¬ la razbita s teškim kladivom, ka¬ tero je ležalo poleg nje. Tudi Men¬ zie je imel nogi zvezani in njego¬ va glava je bila razbita s kladi¬ vom. O storilcih ni nobenega sledu. HIIERTA JE TRMAST. ODLAGA Z ZADOŠČENJEM. WASHINGTON NEČE ODSTOPITI OD ZAHTEVE, DA ME- KSIKA SALUTIRA ZASTAVI “UNCLE SAM-A”. BOJNE LADJE NA POTI V MEKSIKO. VSTAŠI NENAKLONJENI HUERTA-JU. PREDSEDNIK GRE PRED KONGRES. — VSTAŠI ZOPET ZMAGOVITI. — HUERTA NEČE SALU- TIRATI ZASTAVI. BRAT USMRTI BRATA PRI SNIDENJU. Houghton, Mich., 15. aprila — Viktor Maki, 30 let star, se je se¬ šel na Painsdale s svojim 23 let¬ nim bratom John-om, katerega že ni videl sedem let. Mesto da bi se po bratsko pozdravila, sta se skre¬ gala in Viktor je vstrelil Johna. John je očital Viktorju, da je bil pijanec, na kar je Viktor vstre¬ lil v strop z grožnjo, da je drugi Strel namenjen njemu, če ne bo molčal. John je odprl prša in mu je djal “go ahead”, in Viktor je vstrelil mlajšega brata v srce. Grozno kaj vse stori človek v pijanosti! BRAT DA KRI lk BRATA. New York 13. aprila —- John C. C. Mayo, večkratni miljonar iz države Kentucky, je bil blizu smr¬ ti radi bolezni na ledicah. Zdrav¬ niki so sklenili, da ga zamorejo rešiti le če vlijejo v njegove žile zdravo kri druzega človeka. Njegov brat W. I. Mayo, tudi večkratni miljonar je žrtvoval zanj panjt svoje tekočine življe¬ nja. W. I. Mayo je raidi zgube pri istem zdravju, njegovemu bratu se pa rapidno oibrača na bolje. HARRY THAW JE BLIŽJE SVOBODE. Concord, N. H. 14. aprila — 'Sodnik Edgar Aldrich je vzdržal zahtevo Harry K. Thawa, da se ga zasliši predno se storijo koraki za deportacijo v državo New York dovolj časa, da napravi apel na najvišje sodišče, a ko bo naprav¬ ljen apel se bo izdal sodni ukaz za oprostenje Thavva, in ta ukaz bo ob enem suspendiral, da ne stopi takoj v pravomoč. VSTRELI SEBE in že::o. uiij;*' 16 ’ ^7 17. aprila — John L.Č '1 'svojo ženo za Ko - Zab+oto«! i • f Polovico raz- Zahteval je od nje, da pla cr , stroškov advokatu. itrelil !n tel V ega . Storiti J° i e lor. n P 0 ™ 111 je storil samo¬ te 5 ma ^ a otroka kostne družinsk sta bila e tragije. ' ED EM MRTVIH VSLED POŽARA. Hass., 14. aprila teton “Jh ki V m P ^ V V m* p stan„„' k ' , v D e pelil petnadstrop¬ ni at , IJS . k ? r ano danes -ona ^ križišču Commomvealt 'onue je našlo sedem o- ' mrt - Nekateri K0r niill u ■ so Poskakali Po š , J , nad stropij in se ubili Šestii .°-H, drugi so pa zgore- f:- . ‘ s * 0Se b je poškodovanih. FARMERSKI DELAVEC UBIL GOSPODARJA. New York, N. Y. 16. aprila Far¬ marja- Frank Samminsa so našli zjutraj na njegovem posestvu med Hungtington in Greenlavv, L. I. z rabito glavo mrtvega. Ubil ga je s sekiro njegov delavec Frank Fowler. Vzrok umora ni znan. Ko je izvršil morilec prvi umor, ise je podal s sekiro v roki v sobo sestre svoje žrtve, ki ga je pa pre¬ prosila, da jo je pustil pri življe¬ nju. Morilca zasleduje šerif in mnogo okoličanov. KAKO SE NORČUJE ANGLEŠKO ČASOPISJE IZ BREZPOSELNIH. Iz prijaznosti Duluth News Tribune ,, # aoretj t za5el ° v bezmentu, ka- . 0 s tano j $ f, he. Ovniki metali papir m OSEMDESET DELAVCEV BEŽI IZ GOREČE ŽAGE. Minneapolis, Minn., 17. aprila _ Osemdeset delavcev, ki so bili vposljeni na žagi North Land Pi- kompanije, katera je zgorela, ne katera se je rešilo s tem ? 'da so poskakali skozi okna. Vec delavcev je tele¬ sno poškodovanih in opaljenih. Washington, D. C., 18. aprila. — Predsednik Wilson je odločen, da zadosti Meksrka njegovi zahtevi in skaže čast zastavi Združenih dr - žav v zadoščenje razžaljenj, kate¬ ra je Meksika zakrivila z aretira¬ njem ameriških mornarjev. Wil- san je dal Huerta-ju do 6. ure zve¬ čer v nedeljo dne 19. t. m. odlog, da se vkloni Meksika Združenim državam, sicer 'bo ameriška bojna mornarica zablokadirala meksi- kanski pristaniški mesti Tampico in Vera Cruz, ki ste na obali At¬ lantika. Provizorični predsednik Meksi- ke, Huerta, se obotavlja, da bi.se vklonil Združenim državam, in pravi, da je republika Meksika že storila vse, kar je bilo potrebno, da se je razžaljeni Ameriki zado¬ stilo. Wilson pa zahteva, da po¬ zdravi zastavo Združenih držav 21 strelov iz meksikanskih topov. . Med tem diplomatičnim prere¬ kanjem pa hiti 'bojna mornarica Pacifiku v mehikansko vodovje, iu Združenih držav v Atlantiku in stvar izgleda precej resna. Pred Tampico in Vera Oruz so sedaj ameriške bojne ladje Virginia, Connecticut, Minnesota, Florida in ;Utah, ter križarke. Des Moiues, Dolpliin, San Francisco in (me - ster. Na potu v. ti dve luki je pa več drugih ameriških bojnih ladij, križark in torpednih čolnov. Zadnji brzojav, ki je došel danes od Huerta-ja, je zahteval, da Zdr. države odzdravijo pozdravu, in da se odgovori vsak meksikanski strel s strelom iz topa iz ameriških boj¬ nih ladij. V Washingtonu vlada mnenje, da bo Huerta toliko časa odlašal, da bo prišlo do vojske, ker računi, da 'bi se v tem slučaju Meksikanci združili in bi tudi vstaši pomagali izgnati vnanjega sovražnika. Za¬ stopniki meksikanskih vstašev v Washingtonu so pa zagotovili taj¬ nika Bryana, da ne bi vstaši v slu¬ čaju vnanjega napada pod nobe- nim pogojem pomagali Huertaju, dokler se pusti od njih okupirano ozemlje v miru. Ako ne zadosti Huerta Združe¬ nim državam do 6. ure zvečer v nedeljo dne 19. t. m., gre Wilson v ponedeljek 20. t. m. pred kon¬ gres, da izposluje potrebno dovo¬ ljenje za sovražni nastop proti Me- ksiki. Vodje republikancev in de¬ mokratov v kongresu so vsi na predsednikovo stran v tej zadevi, in če bi bilo potreba prej nastopa bi Wilson izdal ukaz, ne dabi ča¬ kal na odlok kongresa. Chihuahua, Mex., 18. aprila. U- radna brzojavka javlja, da so vsta¬ ši pod generalom Pablo Gonzales porazili 2000 Huertovih vojakov pri vasi Morales, 40 ifailj severno od Monterey. Vbitih je bilo 12° Huertovih vojakov, več so jih pa vjeli. Vstaši so tudi razdjali že- leznično progo od Monterey in Sol- tilo, da otežkočijo prihod Huerto¬ vih rezerv. "NVaShington, 19. aprila. -— Ge¬ neral Victorino Huerta, začasni predsednik republike Meksiko, ne¬ če ugoditi zahtevi Združenih dr - žav, da hi skazal čast zastavi Un- cle Sama z 21 streli iz topov. Pred¬ sednik Wilson je določil, da čaka na Huertovo odločitev do 6. ure zvečer dne 19. t. m. Huerta je od¬ govoril, da se ne vkloni zahtevi, če Združene države ne dajo pisane pogodbe, da bo mornarica Uncle Sama odzdravila z ravno toliko streli. Predsednik Wilson bo šel vsled tega danes pred kongres, k j eh bo čital svojo poslanico' glede meksi¬ kanskih afer. Združene države ne priznavajo Huertove vlade in zate- gadel ne morejo napovedati Me - ksiki vojske; vendar bo predsed pik *Wilson izposloval od kongresa, f ooblastilo zavzeti pristaniški me¬ sti Tampico in Vera ‘Cruz ter že¬ lezniški, most, ki pelje iz Vera Cruz v mesto Meksiko. Če bo blokira¬ la Amerika tudi meksikanska pri¬ stanišča na Pacifiku, a & ne ve. Vsled 'fce^napetdsfi more j v Z družene države več jamčiti pr. tekeijo inozemcem v Meksiki, in inozemske vlade so bile o tem ob¬ veščene. Predsednik bo predložil tudi kongresu potrebo za denar, da se plačajo stroški, ki so nastali vsled trdovratnosti Huerta, kakor tudi da se uzakoniči postava, s katero bo milica pridjana stoječi vojski Združenih držav. Moč Združenih držav in Meksike. Vojaštvo Združenih držav v mir¬ nem času sme doseči 95,692 mož. K temu zamore predsednik za ¬ htevati 119,000 mož milice iz raz¬ nih držav. Na razpolago je predsedniku tu¬ di neorganizirana milica ali črna vojska, v katero se vzamejo v po¬ trebi vsi možki od 18 do 45 leta, katerih je okoli 15,000,000 mož. Mornarica Združenih držav ima 14 dreadnoughtov, 6 starih bojnih ladij, 10 križark prvega razred 2 križarki drugega razreda, 4 mo¬ nitorje, 15 oklopnih križark, tri patrulj ske križarke, 52 rušilk, 24 torpednih čolnov prvega razreda, 6 torpednih čolnov drugega razre¬ da, 40 podmorskih čolnov. Meksikanska mornarica ima pet topničark in dve oborožene trans¬ portne ladje. Če ne pridejo vstaši Huertu na pomoč, dosegla bi meksikanska vojska okoli 50,000 mož. Vojno sta¬ nje meksikanske zvezne armade je 84,000 mož. SUFRAGETKE ZAŽGALE POSLOPJE NA IRSKEM. Londonderry, Irsko, 16. aprila — Sufragetke so zažgale neko tu¬ kajšnje veliko poslopje, ki je po¬ gorelo do tal. Za seboj so kakor običajno pustile kup svoje litera¬ ture. SLOVIT KIP SV. PETRA IZGINIL IZ BAZILIKE. Rim, Italija, 16. aprila. Iz ba¬ zilike iSt. Clemens je bil v pred- pretkli noči ukraden sloviti kip sv. Petra. Za tatovi dosedaj ni no¬ bene sledi. NESREČA NA MORJU. 1 MOŽ IN 1 ŽENA UTONILI. New York, N. Y. 16. aprila — Tekom velikega viharja je vrglo včeraj zvečer neko ladjo na sipine blizu Long Braneh. Ladja se je razbila, in kapitan Hardy je uto¬ nil s svojo ženo in možtvom, ibro- .ječe osem mož. 'Ponesrečili se pri poizkusu se rešiti v rešilnih čol¬ nih. Rešiti se je posrečilo samo ne¬ kemu mornarju, z imenom Mar- tinson. Ponesrečenena ladja je bi¬ la Charles Backley” iz Jackson- ville, 111. L j e t. ^ Jo*' 1L1R1A C0L0N1ZAT10NC0„ SHEBOTC AN^. IF 3 zo' s) test'| 99 l fit First National Bank* EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesabai KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo ponajnižjih Cen ^ Parobrodni listi za vse ■3 G Plačamo obresti po 3 od sto. Udi Cfte, DE DE r * aic !| & iei W. J. BI£TOW, predsednik. O. FOESTE, blagajnik. GEORGE HEELER, p odpr . O. KAUFMANU, pomota}\] Glavnica in rezervni sklad $365 qqq GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, 4 . v želez * 11 >J e Pr^ elJ n : je bil a ?P‘ le ta i» (M* e f al a u ž imost » a ^VjbolF t;; Šjf „ nlC i prid eniškem službe ai 2 e,nlj ° iJo^ iseIV j in od tod ta u oa vodi hnl ki ? a .. ^Skeželezmear plačuje od hranilnih vlog Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBROI KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne meni« y, znau«ui uu - listu ljute nap ^- e železničarje m P-. da se mora lire, vsak ži ifc mora znati m SPOMINJAJTE SE SLO VEN. ZAVETIŠČA V AME! Volilcem St. Louis okraja! Jaz sem kand idat za nominaci¬ jo šerifa za St. Louis county, Min¬ nesota. Obračam se zategadel do vseh volilcev § prošnjo za naklo¬ njenost. Ako bom imenovan ob¬ ljubim, da bom s čisto, nepristran¬ sko, možato agitacijo skušal zma¬ gati pri volitvi. Predno sem prišel v St. Louis County delal sem na farmah in v premogovnikih v Kansas. Ljudstvu St. Louis Countyja sem služil kot deputi šerif čez 20 let. Uslužbil me je šerif Paul Shar vey, dne 1. julija 1893. in služil sem kot depu šerif do 1. oktobra 1913, ko sem prostovoljno izsto¬ pil. Skozi vso dolgo dobo moje službe kot deputi šerif sem se ve¬ dno prizadeval, da sem bil uspe¬ šen, človekoljuben in naraven. Nikdar se nisem ustrašil storiti mojo dolžnost. To lahko dokažem s priporočili prejšnjih šerifov 'ka¬ kor tudi s priporočili sodnikov te¬ ga okraja in tudi ljudje, s kate¬ rim sem prišel v dotiko lahko pri¬ čajo o mojem vedenju. Moja želja je, ker sem služil to¬ liko časa kot pomožni šerif, da bi mi volilci poverili urad šerifa. Jaz sem uverjen, da imam posebne znanosti in zmožnosti za ta urad. Jaz vam jamčim, volilci, da sem zmožen voditi šerifov urad s koli¬ kor mogoče nizkimi stroški, nepri- stranostjo in z uspehom. Priporočam se vam, da me pod¬ pirate na volilni dan. Frank L. Magie kandidat za šerifa za'St. Louis okrai. POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Grand McMahan. GRAND MCMAHAN je eden najstarejših meščanov mesta Ely, Minn., kandidira za mesto. M. J. MURPHY, predsednik. ju v pisavi. Ti n e GEO. L. BROZICH, 1 FIRST STATE BANK OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje d< na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po 3°| 0 od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim driff nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z obžeznano Union Iir“ ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cest« vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti o? 1 .* istotako izvršujemo vsa notarska dela. , ■ Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. - ‘ tis posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarju so preleni, da bi jezita naučili le z; uslužbenec naj 1 jezika r govoru in kak profes i vojska, ki jo vodi n sij m nemško železi to, toper slovensk žrleznicah in nam jasi b >e narodni in teresi traki interesu ič, 28. marca. S i mi čutili so nekateri lahek potres, podol - V Lipniku preko K ‘ em pa je bil menda »res kot. v Metliki, h so se majali oltar *> a cerkve ljudje, ki “J.spoved, in žu, I)nil WTb S ( 1 Z( W potres. je bi Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte Baltimore and Ohio železni CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Northwestem Passenger Agent, ST. PAUL, po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te parnika. okrajnega komisarja (COUNTY COMMISIONER) JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Mr. McMahan uraduje v tem u- radu že štiri leta, in pod njegovim nadzorstvom se je zgradilo več po¬ tov v našem okraju, kakor kedaj poprej, zatorej zasluži naklonje¬ nost volilcev. Priporoča se slovenskim volilcem da glasujejo pri primarnih volit- dne 16. junija 1914 za njega. Grand McMahan. "»Ir 1 «'»» ^ ta ' k o močar ^PetaL. i Je ka je v Bel V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZA# ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota Workmen’s Comtjensation Act, Cena 30 Centov Navodila kako postati drž Cena 15 Centov p S?’** ,rja ^ko v apri ki h ' u au ‘ r ■Ne.. dalj JjJ* ^ %al. ,-^ev ?v s °-l rar :Tat. /?j»t la “«toi ^ :r at J* v B ‘bega^ v laf Ht pr etlk vj ar iji a »Je On ^ hi. j> Pai2 oi l e „° Sa k ’ Po v, 4 ki Pa ’ s W7lo LL ^ 1 \ ’ ' Oe h katerega odpihne — ampak dolgo rezan tobak. NAVY je tudi hladno, izborno kajenje v pipi, ali pa za žvečenje — sploh je tobak za vse. _ Zasloni f govca za knjižico pa- p;J ;J § , ^ ^ pirčkov zastonj, ka- Sv. tere dobite z vsakim jjf -} ||| k ^ J&f > zavitkom za 5 c. [S i; •n THE AMERICAN H :’j hsl jk, L. 1L TOBACCO co. tl IhlhšSs Jmk*. JfeoMfiglSjktco TKe Amenc*n tob«c*of,..S.N;oJtor*Tt, G.W.6AIL&AX. BALTI MORE. MD. žžSžžSSaSfg n t r~TTV COLUMBIA FONOGRAFI se prodajajo na odplačila centov na teden na vse kraje Zdru¬ ženih držav in Kanado. Pišite po naš cenik, ki je zastonj. SATTIi BIBNS \ 117 2nd Avenue, Dpt 47 T i V , Kew York, N. Y. ■ila 1914. api Iz stare domovine. 1 kranjsko. so V Ljubljani: Fran Mr- arski mojster, 38 let. — Imrli so ^ kleP Rn?ič sin žlezniškega za •'i««ev. _ Alojzij Bar ton«, 15 lini. - Josip ,bajtar, 34 let. - Anton _ 'nosestnikov sin, mornari- N‘ ,r 1 ,] et _ — .Matevž Košir :le ve ’ Josep Schu- lilapec, -• sin železniškega delavca, . _ Josip Počivalnik bančni J^nik, 26 let. — Marija Noe, tnikova hči, 29 let. — Mari- ,-odnik, premogarjeva žena » et _ Julijana Rebozelj ’ ” 21 . služ- fblaznela je v Železnikih 32 let- v $e C^icah se najbolje vidi, da -^«5 C" tli! veljavo slovenskega tako jasno ne AVETISCA V rE BAN Y KA. ELV.1BI Eo S > C\ X A NEj“"i“ri e 'rezija Prezelj, katero O -00 'ESiivMaznioonaStnde- * Nesrečnica je bila epileptična tvojega 12. leta in je le-ta bo- 1 vplivala na njene živce, nasilnost na železnici. ižele: t aš hoj za v ' :a ob enem boj. Nikjer se . Ja hočejo nemci pridobiti iz- fcČno veljavo nemškega jezika a 0 , da bi v ‘ Tgiovenee naj zemljo orje m '1 kida, ves boljši kruh naj ima K A Ml/ piemci. To smisel vseh nemških feadevanj in od tod ta strastni iditi boj 'ki ga vodi nemštvo 3 . , ker slovenske železničarje. Zdaj /0 mio zopet v znanem umazanem škem listu ljute napade na renske železničarje in glasno Sanje, da se mora brezobzirno •'^ovrstiojijaviti načelo: vsak železniški žbenee mora znati nemški v -|oru in v pisavi. Ti nemški Ti¬ lki so preleni, da bi se sloven- a jezika naučili le za silo, a ■adni uslužbenec naj bo nem- ;a jezika v govoru in v pisavi ■"> 1 . BBOZfflifcžen kakor kak profesor. Zve- Jska vojska, ki jo vodi nemšštvo čelu mu nemško železniško 11 - ||ništvo, zoper slovensko stvar železnicah in nam jasno kaže, [o se narodni in teresi ujemajo rušnimi interesi. pi* z Adlešič. 28. marca. Sinoči ob " u& ' 8. uri čutili so nekateri pri nas et lahek potres, podoben gro — V Lipniku preko Kulpe na raškem pa je bil menda še huj »otres ‘kot v Metliki. Kakor se r ori, so se majali oltarji in so ali iz cerkve ljudje, ki so čaka- ak daniti; na sv. spoved, in župnik iz spo¬ jne drti^rlnd 3 j* — uorapaA 1 ih di^jr 0 ze kukavico. Ta se je pač i“ J0 tudi* l,: f Metliki zopet potres. Dne 29. j. m - Ponoči ob 2. uri je bil v Met zopet močan, potresni sunek. je bil tako močan, da so to in okna šklepetala. Ognjišče .potresov je baje v Belikrajini. • mu »i krompirja po okusu se je Leopold Žankar, de- jf c , na Klancu, jezil nad svojo ff r j°. Obdolženec ‘bi rad jedel lzen krompir za večerjo, katere- mu pa ma ti zaradi pomanjka- ' zabele ni mogla napraviti. To sn varja tako vjezilo, da je svo- M postelji 'ležečo mater, z roko frdparkrat po obrazu, nato jo , se ?, Pkpcem vrezal po desnem (VkVi prizade i a)1 težke poškod- ^dolženec ne taji dejanja, le „ a i e > d a .bi bil mater z no- Poskodoval. Obsojen je bil Jdetn mesecev ječe. aren vlačugar. Anton Mes¬ iji Wigar, pristojen v Dobrunje, L CeS0 : krat rad * vlačugarstva 1,1 t v \ P(ane g a povratka in liu- fištl f j ne siie predkaznovan. ? dne 4. t. m. v Ljubljano »ki straLl Z8anjariji nekaj opiL iiiiestuK k 8a;,e opeval, ko je i Pozval beraei ' Ko ga straž - n asil P « Ila ' ) Se legltimira , je po- ie ’ P ° na P°vedani areta- rat Se ? eka J easa mirno, na- ižniv. P a obrnil in sunil A«* 1 P>druIi S 't eri v Že 1 lode . a v - šele ’ ko e, o a s ^ razni, k; prišel na po¬ ložen! 6 d ° ™°g°če ukrotiti.. Pecev t v, ^ Prisodilo sodišče 11 Vej.. tezke ječe. io j« pod*« [„'eznano W ! eresirani gll™ 1 nri /arne. hi° z :yJ0 IAASE, a j nižje. star, iz Ljubljane, s ki sotrudnik. Karl Nekerman, bivši tr- je eden tistih fočnih ljudi, katerega je pijača ■j ia na rob propada. Udal se l^tojepitju in vlačugarstvu. — I . da je dne 1. t. m. prestal Lanski zapor pri tukajšnjem pdnem sodišču, in se čutil pro- ‘ ® a ’ ^ a koj se je napil žganja, po- Pa jel po mestu beračiti. Bil utiran. Temu se je pa Neker¬ man s silo uprl, sunil je stražnika z 1 oko v obraz, nato ga pa še po obrazu opljuval, šele s pomočjo nekega vojaka in še nega stražni¬ ka so ga ukrotili. Zagovarja'se, da .je bil do nezavesti pijan, kar priče oporekajo. Obsojen je bil na devet mesecev težke ječe. Ogenj. 29. marca ob pol 9. uri zvečer je začelo goreti pri posest¬ nici Heleni Plevnik v Šmartnem št. 26. Zgorel je pod in hlev, pri katerem ima posestnica ogromno škodo. Baje ni nič zavarovana. Ta ko j prva na licu mesta je bila po¬ žarna hramba iz Most, katera je po zelo napornem delu omejila divji ogenj. Da se ni ogenj razši¬ ril po sosednjih poslopjih, se ima¬ jo sosedje zahvalit edino čvrsti po¬ žarni hrambi iz Most. Ker jim je primanjkovalo vode, se ni mogel požar tako naglo omejiti, ter so morali gasilci v lastni nevarnosti podirati poslopje. Farovški hlapec — odgovorni urednik. Kranjski tehant Anton Koblar ima svoj list, ki mu sicer vso čast dela, a mu povzroča tudi težave. Največja teh težav je, da ne more dobiti primernega ured¬ nika. Temu se ni čuditi. List, ki grešitoliko proti vstem mogočim postavam, kakor Koblarjev tednik, pač ne dobi lahko odgovornega u- rednika, kajti pri sodniji so še ve¬ dno tako vražje pravični, da ne kaže nikomur, nositi svojo kožo na semenj za izbruhe Koblarjevega temperamenta. Odgovorni uredni¬ ki pri Koblarjevem tedniku se hi tro menjajo. Zadnji je bil po svo¬ jem poklicu grobokop, a tudi temu se je zdela sulžba odgovornega u- rednika pri Koblarjevem tedniku tako težka in nevarna, da je de- misijoniral. Zdaj je postal odgo vorni urednik — farovški hlapec 'Polde Novak, ki ga je hudomušni Koblar za njegovo literarno nalo¬ go “napueal” z imenom Lavoslav. Marsikomu se bo sicer morda milo storilo, če bo čital, da je farovški hlapec, ki je doslej samo gnoj vo¬ zil, postal reprezentant duhovske- ga lista, ali kdor ta list bližje po¬ zna, ta bo priznal, da je Polde No¬ vak pravzaprav le ostal pri svo¬ jem poklicu in da tudi kot odgo¬ vorni urednik ne bo iz farovža nič drugega vozil kakor doslej. Požar. V Studencu pri Postojni je uničil požar dne 27. m. m. hišo in gospodarska poslopja posestni¬ ka Ivana Milavca. Postojnski po¬ žarni brambi se je posrečilo, da je hitro lokalizirala požar, škode je do 10,000 kron. Baje je bilo za¬ žgano in je osumljen požiga neki sosed, ki so ga že prijeli. Poizkusen samoumor bivše igral¬ ke nemškega gledališča v Ljub¬ ljani. Iz Beljaka poročajo: 30. m. m. krog poldne so našli članico tu¬ kajšnjega gledališča, 511etno igral¬ ko 'Sofijo Urban, nezavestno v po¬ stelji vnjenem stanovanju. Pokli¬ cani zdravnik je konštatiral te¬ žko zastrupljen j e ter odredil, da so jo prepeljali v bolnišnico. Sofija Urban je pred svojim zastruplje- njem uredila svojo zapuščino, pi¬ sala tovarišem in drugim prijate¬ ljem, osebno narekovala darove in poplačala zaostale dolgove. Sedaj leži v bolnišnici v 'brezupnem sta¬ nju. Vzrok samoumoru so bile naj- brže gmotne skrbi in strah, da bi ne mogla več dobiti faobenega an¬ gažma. Šele pred kratkim je pri¬ šla iz bolnišnice, ker je težko obo¬ lela na raku ter si je najbrže ondi preskrbela praške za zastruplje-nje Doma je iz Peste. Požar. Dne 1. aprila t. 1. zjutraj ob pol 2. uri je nastal ogenj iz ne¬ znanega vzroka pri Mariji Kimo¬ vec v Mostah pri Komendi. Poleg 'dveh hiš in gospodarskih poslopij imenovane posestnice je zgorela še hiša in vsa poslopja soseda Ja¬ neza Plevel, Gasilno društvo iz Ko¬ mende je bilo prav kmalu na po¬ gorišču in je tam delovalo toliko časa, da je. 'bilo pogorišče pogaše- no. Poleg obeh pogorelcev je na¬ jemnik hiše izdelovalec slamnikov Janez Hribar zelo občutno priza¬ det. Pogorelci so bili deloma zava¬ rovani, pa le za majhne zneske. Most se je vdrl. Dne 31. marca je peljal Anton Krašovec, po do¬ mače Tavčar, posestnik na Vrh¬ niki, zgnojem naložen voz preko mostu čez Malo Ljubljanico med Vrhniko in Mirkami; most se je vdrl, voz je padel v precej naraslo vodo in potegnil za sabo tudi konja z visočine na'd 5 metrov. Konja sta dobila precejšnje poškodbe; voz in vprega je zelo razdejana in polomljena. Prava sreča pa je bi¬ la, da je sedemletni sinček Antona Krašovec tik pred mostom šel z voza in se tako rešil gotove smrti. Prijeti morilec. Orožniki so pri¬ jeli delavca Lugerja, ki je v Grad¬ cu ustrelil ženo skladiščnika Mess¬ nerja. Nesreča s puško. 151etni viničar¬ jev sin Franc Golob na Nunskem vrhu v 'Slovenskih goricah se je dne 23. marca igral z lovsko pu¬ ško viničarja Topolinjnka. Pri tem se je puška sprožila in krogla je zadela 5-letnega viničarjevega si¬ na Vincenca Muršiča, ki je v par hipih umrl. Golob je pobegnil, a naslednji dan so ga orožniki prijeli in izročili ljutomerskemu sodišču. Na postelji se je obesil v Grmi- ščih pri Škofeljci 70 let stari mož Boltežar. ŠTAJERSKO. Dezerterja. Od celovškega infan- terijskega polka sta pobegnila Ja¬ kob Kovač n France Rednjak, oba doma 'z Spod. Štajerske. Nesrečna mati. Ona mati Bel¬ šak pri Št. Jakobu v Slov. gori- °ah, katera je nedavno vsled za- dušenja izgubila vseh svojih pete¬ ro otrok, je bila pred sodnijo v Mariboru obsojena na en mesec te¬ žke ječe. Občutno kaznovana babica. Ma¬ riborska sodnija je obsodila 60-let- no babico Frančiško Dolenc v Ma¬ riboru na tri mesece težke ječe, ker je baje zakrivila, da ste umrli dve porodnici, ki sta ji bili izro¬ čeni v skrb. Zopet dvoboj s smrtnim izidom v Ljubnu na Zgornjem štajer¬ skem. V Ljubnu na Zgornjem Šta¬ jerskem sta se sprla, ko sta igrala, SUetni slušatelj rudarske šole Zig-' mu ud vitez pl. Karbinski in 251et- ni slušatelj iste sole AVIecherkie- wiecz iz Varšave, tudi Karbinski je iz Rusko-Poljskega. Karbinski je v razb urj n ju rekel Wiecherkie- iviczu lopov. Sledil j e dvoboj na -samokrese. Dvobojevala sta se v takozvanem Glanzgrabnu pri Bru- eku ob Muri. že ko je padel prvi strel, je padel Karbinski, smrtno nevarno v glavo zadet. Prepeljali so ga v Štefanijsko bolnišnico v Ljubnu, kjer je nesrečnež ob 11. uri dopoldne umrl. Rajnik je štu¬ diral v Ljubnu že od leta 1902._ Wiecherkiewicz in sekundanti so pobegnili. Državno pravdništvo jih zasleduje. — Iz Ljubnega brzo- javljajo, da so ondi aretirali ene¬ ga sekundanta Tadeja Ostrovske¬ ga. Obdukcija Karbinskega je po¬ hajala, da ga je krogla zadela v možgane. Iz Maribora. Zginil je neznaino kam poštni pot France Zorko 26. marca. Imel 'bi izročiti Andreju Petraču v Pobrežju denarno pi¬ smo z 800 K, tega pa ni storil, tem¬ več je podpis ponaredil in z denar¬ jem zginil. 44™! je v Vurbergu učitelj A- lojzij žiher. — Umrla je v Mari¬ boru hčerka dr. Viktorija Kaea Bernardinka. Iz Ormoža poročajo: 211etna hči italijanskega izdelovatelja opeke je prilivala v goreči samovar iz steklenice špirit. Pri tem je ste¬ klenica eksplodirala in dekle je dobilo tako hude opekline, da je čez nekaj ur umrla. Iz Rogatca. Pred dobrim tednom je zgorelo 'hišno in 'gospodarsko.po- slopje posetnika Jožefa Palirja v Podplatu. Bilo je vredno kakih 2000 kron, zavarovano je pa bilo za 4000 K. Nekaj dni kasneje je Palir v gostilni pil in pri tem se je izdal, da je zažgal sam. Dali so ga pod ključ. Iz Ptuja. Na ptujskem kolodvo¬ ru je zadela kap ženo železniškega sprevodnika Bizjaka iz Maribora. Napravila je v Ptuj s svojo druži¬ no nedeljski izlet. PRIMORSKO. Tržaška porota. 28. marca se ie vršila obravnava proti bratoma Josipu in Antonu Szoresiku žara di težke telesne poškodbe. Povo¬ dom nekega gostilniškega preni ra v KantrMi sta obtožeaa brata tozko poškodovala Josipa Petka in Iranca Kremžarja. Porotnikom je bilo stavljenih devet vprašanj. Porotniki so potrdili gl avna vpra J . sanja m oba obtoženca 8ta biia obsojena m sicer Anton Szoresik na 18 mesecev težke ječe in po prestani kazni v izgon, Josip Szor- esik pa na tri leta težke ječe in izgon. Poleg tega morata plačati osipu Petku 600 kron za bolečine m 282 kron 'za zamujeni zaduzek, in Fr Kremžarju sto kron za bole¬ čine in 108 kron za zamujeni za¬ služek. Zastopnik obtožencev je oriiavil ničnostno pritožbo. P Zavratni umor. Iz Poreča poro¬ čajo- Na cesti proti Pmbeticu se je dogodil zavraten umor. Štiri¬ desetletni kmetovalec Ivan tnbe- tiie se je peljal s svojo 361etno že¬ no Marijo i'z Poreča domov. Sede¬ la sta drug poleg drugega na vo¬ zu ter govorila o domačih zade¬ vah. Ko sta se približala hiši, kjer sta pustila svoje štiri otroke v sta¬ rosti od treh mesecev do devetih let, sta zaslišala psa lajati. lakoj nato je padlo od 'desne strani hi¬ še več strelov. Pribetic je videl, kako sta se dva moža od hiše od¬ stranila, vendar pa ju ni mogel spoznati. Njegova žena se je zgru¬ dila smrtno zadeta. Takoj jo je hotel odpeljati v Poreč k zdravni¬ ku. Ker pa je bil tudi konj jan j eri je mogel le počasi voziti, žena je umrla med potjo. Zločincev niso zasledili. Pribetic je mnenja, da je bil napad namenjen njemu in da se je izvršil iz maščevanja. V prosti luki v Trstu se vedno bolj množe 'razne tatvine. Pred kratkem so aretirali nekega Pon- tella, ki je tatvine deloma že pri¬ znal. 27 in 28 marca so aretirali še več oseb, ki so bile ž njim v zve¬ zi. Pontello je imel jako dobro or¬ ganizirano družbo, kateri so pri¬ padali pred vsem delavci, bil.pa je v zvezi tudi z neko večjo trgo¬ vino, ki je ukradeno blago razpe¬ čavala. Izpuščen špion. Iz Pulja poro¬ čajo: Gimnazist Ciana iz Vodja¬ ma, ki je bil pred kratkim areti¬ ran zaradi špionaže, je bil vsled ukaza graškega kornega povelj- ništva izpuščen. Baje so tudi 11 - stavili postopanje proti njemu. Vlomi in tatvine se vedno bolj širijo po Trstu. Na Istrski cesti so opoldne 'Mariji Piterijevi od¬ nesli neznani vlomilci — ko je ni bilo doma, raznega blaga, srebrnine in drugih stvari za 30 kron. Tudi nekemu čevljarju so neznani tatovi odnesli opoldne iz delavnice zlato urno verižico. — 151etni Martin Lupus, ki je u služben pri Lloydu, ‘je bil napaden v ulici Sanita od neznanca, ki mu je vzel tobačnico, v kateri je im; 1 deček vse svoje prihranke. Areti¬ rali so na dečkovo ovadbo neke¬ ga 181etnega Elia Frausima, pri katerem so našli ukradeni denar. Telesna poškodba. V kavarni Trieste v ulici Sv. Mavricija sta se sprla 32 letni kovač Alojzij Piccc in Filip Pelizzon ter je med pre¬ pirom sunil Pelizzon Picca z no¬ žem tako, da mu je poleg drugih poškodb predrl tudi pljuča. Picco- ta so prepeljali v bolnico, Pelizzo- na pa je pobegnil. Ponoči so po¬ tem aretirali napadalca Pelizzona. Triletni otrok padel z okna. 30. marca ob 6 nri zvečer je 31etna Aliče Codignotto, ko je bila sama v stanovanju, ulica Coroneo, zle¬ zla na okno kuhinje, kjer je izgu¬ bila ravnotežje ter padla iz tretje ga nadstropja na dvorišče. Pri padcu je zadobil otrok težke no¬ tranje poškodbe. Mrtvo so našli 651etno A. Driusi v njenem stanovanju v postelji. — že od 28 marca je niso stano¬ valci videli. Ko so po daljšem tr¬ kanju vdrli v njeno stanovanje, so jo našli mrtvo. steno pri apnenici barona Gershei ma nekega neznanca ubitega. Pri njem niso našli nobenih dokumen¬ tov. Najbrže je izgrešil pot ter pa¬ del čez skalo. Samomor. Iz Velikovca poroča¬ jo: Gostilničar Franc Rozman se je obesil. Ker je preveč pil, so bi¬ li v rodbini vedni prepiri. Zapu¬ stil je vdovo in štiri majhne otro¬ ke. Velika parna žaga g. A. Kobija pogorela. V Borovnici je uničil 31. marca ogenj veliko parno žago g. Antona Kobija. Zgorela je do tal. Rešiti se ni dalo ničesar, dasi so prišli borovniški ognjegasci takoj gasit. Goreti je začelo okoli 1. ure ponoči. Škodo cenijo okoli 40.000 K, ki pa ni pokrita z zavarovalni¬ no. Defravdant. Iz Rožne doline po¬ ročajo: Pri tukajšnjem poštnem uradu uslužbeni pismonoša Franc Boschank je dobil od strank 400 kron, ki naj bi jih oddal na pošto. Boschank pa je obdržal denar za se ter pobegnil. Do zdaj ga še niso dobilil. Aretiran Anglež v brzovlaku. Iz Beljaka poročajo: 30. marca je nastal v brzovlaku, ki vozi po tur¬ ški železnici, med pasažirji II. raz¬ reda zaradi nekega okna prepir. Eni so hoteli imeti okno zaprto, drugi pa odprto. Sprevodnik je hotel posredovati, toda neki ele¬ gantno oblečn gospod ga je neko¬ liko v stran porinil. Nemško nav¬ dahnjeni sprevodnik je seveda hi¬ tro poklical na pomoč policijo. Med tem se je pa vlak odpeljal. V Špitalu na Dravi pa so dotočne¬ ga pasažirja aretirali ter ga izro¬ čili okrajnemu sodišču. Aretira¬ nec je bogat trgovec iz Anglije in sc je vračal iz Trsta domov. Tako bo nadutost nemških zagrizenih železniških nmtavlene-::'' na Koro¬ škem znana tudi v Angliji. V št. Vidu ob Glini je povozil brzovlak železniškega sprevodni¬ ka Ivana 'Pfeiferja, ki se je vračal iz službe. Mož je bil na mestu mr¬ tev. Zapušča vdovo in pet nepre¬ skrbljenih otrok. POZOR? PLAČAJTE ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 NA Miner’s State Bank Chisholm, Minn. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. Naročite si Narodni Vestnik, aka želite dobro čtivo. KOROŠKO. Umor zaradi dedščine. Iz Vol- šperka poročajo: Pred kratkim so našli v okolico obstreljeno kaj- žarico Marijo Muhr. Jasno je bi¬ lo, da se je izvršil zločinski napad in mislili so, da je imel napadalec namen ženo, ki je tudi imela ne kaj denarja, oropati. Toda stvar se je pojasnila sedaj druigače. Pri Iv. Margareti so aretirali zaradi sumljivega obnašanja 251e'tnega čevljarskega pomočnika Antona Primuša. Ta fant je vnuk od ob¬ streljene žene in bi bil moral po njej podedovati hišico in celo nje¬ no imetje. Ker pa se je bal, da bi si Muhrova pred smrtjo ne premi slila in ker bi’ bil prišel rad hitro do dedščine, je sklenil, da ženo u- mori. Naklep se nrn ni posrečil, fant je krivdo že deloma priznal. Pri Sv. Štefanu pri Volšperku je pogorelo celo posestvo AV. Mit- terbacherjeve. Kako je nastal 0 - genj, še ni znano. Sumijo pa, da je bil podtaknjen. Škoda znaša čez 15 tisoč kron, zavarovalnina pa komaj 5000 krom, z inventar¬ jem vred 7000 kron. Nezgoda. Iz Beljaka poročajo Dne 26 m . m. so našli pod skalno Ponosen na svojo izurjenost Mož, ki kadi NAVY, je ponosen na svojo izurje¬ nost v zvijanju svileno-mehkega, dolgo rezanega to - baka v okrogle, pravilne cigarete, on kadi te sveže, močne cigarete ves dan, s zdravim veseljem — dela smehljaje, in opravi boljše delo. Long Cut Tobacco “Najboljši tobak v najboljšem zavitku” Tu je sladak, zrel, zelo dober vonj v VY, kakršnega ne najdete v nobenem drugem tobaku. Ta vonj prihaja od previdne¬ ga staranja in mešanja močnega kentukijske- ga tobakovega listja — in od čistega, svežega stanja, ker ohrani izborni NAVY zavitek s štirimi ovoji tobak vedno dober in čist. NAVY je najpripravnejši tobak na svetu za zvijanje perfektnih cigaret — ni drobiž, ijlts NARODNI vestnik 20 . aprila “Narodni Vestnik 99 National Herald. Slovenlc Saml-Weekly. Owned and publlshed by the Slovenlan Prlntlng & Publlshlng Company a Corporation. Plača ot Business: Ouluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Itsued every Monday and Thursday; subscrlptlon yearly 12.00 Tla bast Acvertlsmg medte among Slovenians In the Northwest. Rates on appilcatlon literati as second-class matter May it. 1911 at the post oftlca Ouluth, Mlnn., under the Act March 3,1879."_ »NARODNI VESTNIK" Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. .».In v „hK ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanci Za Ameriko In Canado za celo leta za pol leta Za Evropo za celo leto $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnost) se ne sprejemajo. Denarna poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. KONEC INDUSTRIJELNE BORBE NA MICHIGAN. (Konec.) NtJiena kompanija mi odgovorila pisma; Quincy Mining kompanija ga pa sploh ni ho¬ tela sprejeti in je vrnila pismo ne da bi ga od¬ prla. Od prvega dne'stavke do zadnjega ni¬ so hoteli imeti menežerji rudniških kompanij nič opraviti z W. F. of M. Dne 23. julija 1913 je izbruhnil štrajk, ka¬ teri je končal na podlagi referenduma dne 12. aprila 1914. Ta dolga indust. borba je trajala toraj enajst dni manj kot devet mesecev. U- nijonaši so zahtevali osemurno delo, na j niž¬ jo plačo $3.— za podzemske delavce in zvi¬ šanje plače za 35 centov za delavce na povr¬ šju, spremembe pri’ vrtalnih strojih in pripo- znanje unije. Prve ea;se stavke je vse delo počivalo in vse je priznalo, da so delavske zahteve opra¬ vičene in malenkostne. Po malo dneh pa so se pojavili kompanijski hlapci, ki' so se skri¬ vali ob času miru za delavsko prijateljsko krinko. Časniki bakrenega okrožja, med nji¬ mi tudi Glasnik,- so kmalu pokazali, da so v službi kapitala. Krajevno, okrajno in državno uradništvo, cerkve, trgovci, vse je pristopilo tiranskim kompanij am na pomoč, in s pomo¬ čjo vseh michiganskih bajonetov in topov je ta združeni 'delavski nasprotnik v malo ted¬ nih pognal nazaj v sužnost neunijske delavce. Kompanije so poslale na vse kraje svoje me- šetarje, da so lovili delavstvo med brezposel¬ nimi velemest; in posrečilo se jim je polago¬ ma dobiti veliko število razne sodrge, ki je bi¬ la večinoma le za število. Okoli 1. decembra pokazala se je prva zmaga unijonašev. Kompanije so upeljale o- semurno delo in naznanile delavcem, da Ibodo vsaki teden zaslišani oni delavci, kateri imajo kako pritožbo, in da se smejo pritožniki zgla- isiti svobodno brez bojazni, da bi vsled tega trpeli kako škodo. Priznala se je tudi minimal¬ na plača $3.—, storila se je prememba pri svedrih, zboljšale so se delavske razmere, in kompanije so priznale vse delavske zahteve, izven organizacije W. F. of M. Med to dolgotrajno industrijsko borbo so se pravi zznijonaši držali čudežno in večina njih je stala v stavkarskih vrstah skoro de¬ vet mesecev, do referenduma. Njih tovariši so bili usmrčeni; drugi so bili tepeni; zopet drugi so bili aretirani, šli so skozi strašno ne¬ srečo, ki je 'spravila v žalost vso republiko, ker je zgubilo na božični večer okoli 70 oseb življenje; videli so predsednika svoje unije napadenega, pretepenega in izgnanega iz kra¬ ja, kjer je imel kot ameriški podanik iste pra¬ vice kot MeNaughton; 'živeli so z nizko podpo¬ ro v vedni bojazni, da bodo vrženi izpod stre¬ he sredi zime, in vendar so vstrajali, dokler se ni čul sklep referenduma, s katerim so oproš ceni obljube, katero so storili med seboj, in katero so držali kot možje v prepričanju, da je vladala krivica v rudnikih, in da ima dela¬ vec jezik zato, da se oglasi, kadar je jarem pretežek. Na W. F. of M. se je sesipalo vso blato; dejstvo pa je, da se je zamoglo doka¬ zati tej delavski organizaciji skrajno malo stvari, katere so ji sovražniki pripisovali na ro¬ vaš, kajti zakrivili so največ zla gunmeni, ka¬ tere je importiral kompanijski sluga šerif Cruse. Ti gunmeni so zakrivili več zločinov, med temi tudi umor na 'Seberville, ki je raz¬ buril vso občinstvo. Vsled teh dogodkov je bi¬ la proglašena sodnijska prepoved (injunction) za paradiranje in piketovanje. Izdal jo je sod¬ nik O. Brien, ki je bil vsekakor nepristranki Pozneje jo je razveljavil, a višje so¬ dišče jo je zopet postavilo v polnomoč. Dne 6. decembra se je pripetil umor v Painsdale, in takoj potem se je organizirala zloglasna Citizens Alliance, katera je sesto- jala iz trgovcev, podjetnikov, duhovnov, ča¬ snikarjev skebov in sploh iz nasprotnikov or¬ ganiziranega delavstva, ki so se združili z ba¬ krenimi kompanijami pod pretvezo vzdrževati mrr in red, dejansko je pa meščanstvo s svojo jrju 0 napovedal ° vojsko organizaciji W. F. ot M., katero je hotela zagnati iz 'bakre¬ nega okrožja z vporabo nasilja in tolovajstva I okazalo se je, da se z vstanovitvijo Citizens Albance ni dosegel mir, ampak da so se mere poostrile. Kakih 14 dni po umoru na Painsdale, v kojem so hili tri angleški rudarji vstreljeni, je prišel nesrečni ‘božični večer, ki je prinesel grozno katastrofo, v koji je bilo poteptanih v italjanski dvorani nad 70 oseb, največ otrok. W. F. of M. je napravila v dvorani božično drevo in je nameravala razdeliti med otroke stavkarjev razna božična darila. Pri tej prili¬ ki je nekdo zaklical "ogenj!”, vse se je trlo proti stopnicam in v divji gnječi je žela kru¬ ta smrt neizprosno. Ta nesreča je sicer zade¬ la stavkarje, ki so bili zbrani v dvorami; a ravno tako, bi se lahko pripetila v katerikoli cerkvi med nestavkarji. Še danes se ne ve, kdo je zakričal prvi "ogenj” in povzročil straš no žaloigro; vendar so stavkarji sprva pripi¬ sovali ta čin na rovaš Citizens Alliance, in to je bil povod, da se ni hotela sprejeti nikaka podpora od organiziranih meščanov, ki so po¬ nujali prizadetim financijelno tolažilo. V bor¬ nih stavkarskih stanovanjih je vladala lako¬ ta in nagota, vendar stavkarji so bili tako ču¬ dežno udani v njih načelo, da niso hoteli spre¬ jeti nobenega denarja od organiziranih na¬ sprotnikov, kateri jim niso pustili pravice sto¬ piti v stanovsko organizacijo in se boriti s svojimi tovariši drugih krajev za boljše živ- ljenske razmere delavstva,. Angelji so peli is¬ ti čas visoko v zraku "mir ljudem na zemlji”, vendar ta glas ni dosegel gričev in dolin ba¬ krenega okraja na Michiganu, katerega je po¬ krival oblak žalosne tragedije, pod katerim je tlel srd in želja po maščevanju. In res, kmalu je izbruhnilo maščevanje, ki se je pokazalo v tolovajskem napadu in de¬ portaciji Moyer-ja, predsednika delavske or¬ ganizacije, kateri je imel vse ustavne pravi¬ ce biti na bakrenem okrožju. Ta zločin pa ni¬ so povzročili na slabem ugledu stoječi inozem- ci, ampak iz'vršil se je pod vodstvom ugled¬ nih meščanov, ki so imeli za pomoč tudi dva deputi šerifa, katera sta dobivala plačo od o- kraja. Ti meščani bi morali dati stavkarjem 'najboljši vzgled, a dali so najslabšega. Kako je delalo vse za poraz stavkarjev je pokazala tudi velika porota za Houghton County, katera je obdolžila 29 uradnikov in elanov W. F. of M. zarote. Na poroti so sede¬ li člani Citizens Alliance, med njimi tudi McNaugliton-ov šofer, in obsodba se je izrek¬ la na pričevanje menežerjev rudnikov. Na drugi strani se pa ni izrekla nikaka obtožba zoper one lopove, ki so napadli v stanovanju Moyer-ja, ga pretepli, obstrelili in deportira- li. Skrajna pristranost oblasti je torej očivid- na in pred skupno močjo nasprotnikov, kate¬ ro so lastniki bakrenih rudnikov spravili v svo¬ je roke s pomočjo dolarja, je moralo delav¬ stvo odstopiti od pravice, da sme biti organi¬ zirano v W. F. of M., in končalo je očividno na podlagi splošnega glasovanja dne 12. apri¬ la 1914 dolgotrajno industrijelno bitko. Junaki delavstva se vračajo toraj na delo. To so možje, ki so vredni vse časti radi njih možatosti in radi zvestobe napram načelu na¬ prednega delavstva. Narodni 'Vestnik vas spo¬ štuje kot može, Narodni Vesnik ostane z va¬ mi, Narodni Vestnik upa, da bo vladala pra¬ vica v jamah do skrajne globočine, ki je 8400 čevljev pod zemljo, in da bo vladal — mir na bakrenem okrožju na Michiganu. HIMNA NELEPIM ŽENSKAM. Himno nelepim ženskam je zapel nedavno ugleden literat. Med drugim pravi tudi slede¬ če: "Nelepa ženska ima nekatere prednosti pred lepotico. Daši je morda v srcu ošabna in domišljava, jo kaže njena zunanjost navadno skromno in ponižno. Da jo imajo ženske rade, se razume, saj jim ni nevarna, in se ni bati njene konkurence; dobra je za zabavo, ne pa za ljubimkanje. — In vendar se nelepa žen¬ ska navadno preje in bolje poroči kakor kraso¬ tica. Pepelka ima že davno svojega princa, njene Sestre pa še hodijo od plesa do plesa, kjčr imajo dovolj plesalcev, a nič snubačev. — Lepo dekle razvname možke, nelepo pa jih pridobiva. 'Skromno, nelepo dekle ne lovi moš¬ kih,, pred njo se čutijo varne; zato se jej brez strahu približajo. Mladi mož ljubi že vnaprej ono dekle, ki nima namena loviti ga. Zabava se rad ž njo in čestokrat je konec te zabave — zakon. Lepo dekle pa vzbuja možkim strah, zato so previdni in nezaupni napram njej. Krasotica je skoraj vedno koketna. Nad za¬ konom—lepotice preži vedno nevarnost; mož hodi poleg nje kakor policaj ali kakor jetnik. Tudi potrebuje lepa ženska veliko luksusa v obleki in nakitju. Postiti se mora, da se pre¬ več ne zredi, zato ni zdrava; spati mora dolgo, ne sme se smejati, telovaditi mora, igrati te¬ nis, vse samo zato s da ostane lepa. Za moža ji ne ostaja nič časa. Nelepa žena pa je poceni, je ideal dobre, požrtvovalne soproge in ma¬ tere. Ona je zvesta in daje neizmerne, bogate darove, ki jih mož krasotice ne pozna. Žena, ki vnanje ni bila lepa, je imela dovolj časa, volje in vstrajnosti posvetiti več pozornosti svoji izobrazbi. Zato ima nelepa ženska poleg zakladov srca tudi bogate duševne zaklade. Skratka, nelepa ženska je boljša žena.” raz- RUMUNIJA. Petrograd gosti sina romunskega prestolo¬ naslednika Karla. Ruski in romunski listi pi¬ šejo pri tej priložnosti o zbližanju obeh držav. Romunska, katere kralj je bil pred prvo bal¬ kansko vojno imenovan za 'ruskega maršala, je vstrajala na potu, ki si ga je tedaj začrta¬ la ter s tem posvedoeila, da je imelo rusko od¬ likovanje faktično tisti pomen, za kakršnega so ga smatrali v Rusiji in Romunski, ki ga je pa Avstro-Ogrska trdovratno zanikala. Vsa dejstva kažejo, da bo prijateljstvo med Rusijo in Romunsko trajno. Dozdaj je Avstro-Ogrska znala med Romunci vzdrževa¬ ti nezaupanje v namere Rusije, toda rnadžaf- skišovinizem je končno prepričal Romunce, da so Madžari njihovi najnevarnejši in naj- brezdbzirnejši sovražniki. Obenem so pa Ro¬ munci spoznali da jim Rusija morele koristiti nikakor pa ne škodovati. Hohenzollernska kri, romunske dinastije nikakor ne nasprotuje te¬ mu razmerju; med Romunsko in Nemčijo so le dinastične nikakor pa ne politične zveze. Splošno mnenje je, da je prišel princ Ka¬ rel v Petrograd snubit. Če se pridruži politi¬ čnemu prijateljstvu še svaštvo obeh dinastij, bo zveza obeh držav še bolj utrjena. V istem času, ko se pripravlja v Petrogra¬ du ta intimna zvza med Rusijo in Romunsko lični luči kažejo uspehe naše zunanje politi¬ ke. Navzlic vsem oficijoznim in napol oficijo- znim dementijem je nepobitno dejstvo, da je so se v Bukarešti odigrali prizori, ki v benga- Avstro-Ogrska izgubila Romunsko, svojo zad¬ njo prijateljico na Balkanu. Te prizore ki so se odigrali 29. marca, opi¬ suje oficijozni "Pester Lloyd’ sledeče: Od romunske kulturne lige sklicano ljud¬ sko zborovanje, ki se je imelo baviti s polo¬ žajem Romuneev v Bukovini in na Sedmo- graškem, se je včeraj popoldne vršilo pri ve¬ liki udeležbi bukareštanskega prebivalstva. Dvorana "Daeia’, v kateri je prostora za okoli 2000 oseb, je bila prenapolnjena. Med celim zborovanjem je vladala razburjenost proti Av stro-Ogrski in napadali so na najbolj razža- Ijiv način Avstro-Ogrsko in Madžare. Vsi go¬ vorniki so govorili zelo ostro, in eden od njih bukareščanski univerzitetni profesor Antone- scu. je označil madžarski narod kot narod nor¬ cev. Vsi govori so izzveneli v želji, Romunci naj se pripravljajo za veliki dan, ko bodo o- svobojeni zatirani sedmograški in bukovinski romunski bratje. Univerzitetni profesor Antoneseu je poja¬ snil kulturni položaj sedmograških Romuneev in je ostro napadal idejo enotne nacijonalne ogrske države. Antoneseu je končal z beseda¬ mi: "'Svarim svojo domovino, naj se sklepa zveze z velesilo, ki se nahaja na vulkanu.” Antonscujev go’^6r je bil sprejet z vihar¬ nim odobravanjem., Kato sta govorila general Stojka in profesor iSurtu, ki je rekel: "V Ev¬ ropi so trije narodi, s katerimi se ne more na¬ praviti konca: Poljaki, Bolgari in Madžari. Zgodovina Poljakov je znana. Z Bolgari je Romunska preteklo leto obračunala. Z Madža ri bomo še le v bodočnosti obračunali. (Živah¬ no pritrjevanje.) Grof Štefan Tisza je ponu¬ dil ogrskim Romuncem perfiden mir. Novi volilni red na Ogrskem podjarmuje Romunce. Madžari hočejo Karpate proti nam utrditi. Od govor na to je pripravljanje armade. Sicer se pa Karpati ne bodo mogli proti nam utrditi, kajti do tedaj bomo mi imeli vojake ne samo v Romunski, marveč tudi na Sedmograškem. Zborovanje se je končalo z resolucijo v prospeh ogrskih in bukovinskih Romuneev. Zbrana množica je šla potem korporativno pred rusko poslaništvo, kjer so peli rusko him¬ no. Hoteli so tudi pred avstro-o grškim posla¬ ništvom demonstrirati, toda policija je zaprla vse ceste, ki vodijo tja. Seveda je spričo teh dogodkov v Bukare¬ šti in potovanja princa Karla v Petrograd le slaba tolažba, če “Munchener Neueste Nach- richten” poročajo, da je romunski prestolo¬ naslednik pri svojem zadnjem obisku v Bero- linu opetovano izjavil ondotnim merodajnim krogom, da ostane Romunska navzlic lanske¬ mu slabemu razpoloženju ua strani trozveze, ker je to eksistenčni pogoj Romunske. Rav- notako bo ta dejstva kaj malo izpremenil de- menti romunskega oficijoznega lista “L’ In- dependance Roumaine”, da se po omenjenem zborovanju ni klicalo pred kraljevsko palačo "Proč z Avstrijo!” OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zo¬ pet začel razprodajati zemljo v slo¬ venski farmerski naselbini v Wau- saukee, Wis., kjer je kupilo zem¬ ljo že nad sto rojakov in se jih tu¬ di že mnogo naselilo ter si posta¬ vilo svoja domovja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slo¬ vencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬ kaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh mož¬ nih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten, ter se pridela na njem vsakovrstne pri¬ delke kot v starem kraju. Pod¬ nebje je ugodno, voda zdrava iu dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬ dno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in 'dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med dru¬ gim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugo¬ dne železniške zveze z vsemi dr¬ žavami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh ob¬ veznosti, kakor Deed in Abstract, in to brez odlašanja ali kakih po¬ sebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan, ali da bi izgu¬ bil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena naj¬ več j ih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče akrov zemljišča. Da je vse to resnica, Vam lahko doka¬ že veliko število rojakov, ki so tu¬ kaj kupili zemljo, in številna za¬ hvalna pisma, ki so v uradu vsa¬ komur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zem¬ lji že poskočila, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tu¬ di povrnem vožnjo vsakomur, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Po¬ goji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na DR. RICHTER^ Pain Exp e) | Prežene bolečine kostnice, mišični evm ati 2rn r + . rev mati 2 J> gijo ali trganje po Čelistu ’ i' bolečine in trdosti v členih -S Izvrstno zdravilo, če se kak'i 141 ne, za hromost ter odr» n ■ 11 ozdravi prehlajenje, grin^ 3 ’ in nabnrl 7!aV»»»o~: „ . > 0()W.j Vnet -> e Pljuč in nahod. Zabran. ščanje v prsih. Ozdravi glavobol in 4—5 kapljic v kozarcTS vrstno sredstvo za grgranji vnetja grla. J ' *>■ Ce se užije (4 kaplje v ] de) je izvrstno zoper krč v neprebavljisti. Pristni expeller pride v kakor ga kaže slika. ° Za !tl želoa e z aw PAZITE NA NIčVREDut ■ PONAREDBE™ E 25 in 50 centov steklenica v l el F. Ad. Richter^ .✓ m eSU „ '»V'.* 1 " ‘j’, ' n 74-80 WASHINGT0N STfio newyork. tr| f FIRST NATIONAL BANK Chisholm - - Minn. , ž0 odrgo 1 r a s prst' 8 i iiožot sodo . PoW lga nusti |.vodo ter gal ,us ' r&tf. p° tero |$w. ; vred, IU .^urnami « Ju? slaninskih rezu> 8 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar L j litra® 8 ia par dovol, Kapital $25.000. Preostanek $29.3jg i Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3° na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! preši 88. L Da bo me«« Lraš dušiti 3-4 o jjniizkoze, odiij mi K-lnanjej rjavo prezg Lpa zalij ^vraoir r o še malo in pre k aa praženje. Oma A. MANTEL, Wausaukee, Wis. SKRB ZA OTROKE — V ALBANIJI. Ni dolgo od tega, ko so v Avstriji izdali parolo “vse za otroka”. Prirejali so cvetlične dneve in druge prireditve, da so nabirali pro¬ stovoljne doneske za revno mladino, ker vla¬ da v tem oziru ni nikdar poznala in izpolnje¬ vala svoje naloge. Kar je vlada v tem oziru storila, je ‘bilo to, da je milostno dovolila ta¬ ke prostovoljne zbirke. V marsikateremu slu¬ čaju je pa delala celo težkoče, posebno če je šlo za slovensko mladino, ki vsled vladne krivde nima potrebnih šol, v katerih bi se mo¬ gla vzgojevati v materinskem jeziku. Naspro¬ tno pa ima avstrijska vlada v inozemstvu od¬ prte roke in kar siplje denar. To inozemstvo je popularna Albanija. Na sveti večer so pova¬ bili čez 3000 albanskih otrok na avstrijski kon zulat v Skadru in vsak otrok je dobil novo o- bleko. Na novega leta dan pa je bilo taistih 3000 otrok povabljenih na italijanski konzu¬ lat, toda s stariši vred. In vsak otrok je zopet dobil novo obleko, starši pa po deset lir. Oble¬ ke je darovala italijanska kraljica, denar pa italijanski kralj. V Draču je Avstro Ogrska pred enim letom ustanovila krasno opravlje¬ no in vzorno urejeno šolo, v kateri se alban¬ ska mladina zastonj podučuje, dobivajo za¬ stonj vse učne pripomočke in razentega še vsak dan dobro in izdatno kosilo. Seveda ne more tega italijanska vlada mirno gledati in vsled tega je dala razbobnati po Draču, da do biva v italijanski šoli vsak otrok razen tega, kar dobiva v avstrijski šoli, še deset centizi- mov na dan. Vsled tega je avstrijska šola se¬ veda prav kmalu izgubila svojo popularnost in albanska uka in centizimov željna mladi¬ na se je preselila v italijansko šoli. AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta med New Vorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra- postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodib KAISER FRANZ JOSEPH I. m MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaijna pojasnil obrni na glavni zastop: st : limonovega s ilupkov ter oriij $25.00 NAPLAČILA $10.00 MESEČNO, Lote v Gary, Minn. »zrezano meso. 0kix »kov ali rahlih k. kjer gradi UNITED STATES STEEL korporacija jeklarn« za $25,000,000, in cementno tovarno za $2,000,000, so dane; najboljša prilika az investiranje denarja. Obrnite se pismeno ali ustmeno na Steel Plant Investment Co c-o Central State Bank PISARNA NA BANKI NA GARY. DULUTH. MI Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vesijj PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali ua njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. PREMOG IN DRVA dobite pri NELSON & LINDGREN Coal, Wood and Heavy Teaming EVELETH, MINN. Dober premog, poštena mera in vaga. Prinas dobite tudi voznika. John Skull Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, -:- MINN. PRVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- brojen poset. No, Nace, kje si pa bil? 1, pri Antonu Babiču. 1 rav imaš; tudi jaz vedno tja zaha¬ jam,^ ker tam sem vedno najboljše po¬ strežen s svežo pivo in nnijskimi smod- kami. Za obilen poset se priporoča Anton Babič HOTEL VANDLING, PA. NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec ljiše, lotov, pri Steel Plant, Gary in Ne\v Duluth, ter gla VD1 jf stopnik štirih naj večjih Insurance Company. Zavaruje® in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemlj isc > vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko iu E' r(l sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek 509 Grant Avei Telephone 104 Eveleth: Min 11 ' Hrbet divjega pri .skorjo. fari-tako, kakor s oesarsko skorjo 4 Meso divjega pre kvaši. ‘Vari kvašo kake k® Tanj« meso d P « 8 vzameš iz h ^ duši potem ^ennah 3-4 ure htuS’ juh0 - KT, s ® s 1o sineta 0 f P° rjava ; ak 0 b > v “alo su . ‘“se razbeli v * s Skorja. ’ S' '■»Mij'’. ' - Glav, div f J e ga d Prešič e , •glisti i tr ^v SOr zalij 2 Prvi in centralni oddelek Gary| sta kraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraja, tt se Uržit® o>r^ Ce T, M ? N1 ^' ESOTA STEE1 > KOMPANIJE, ki stane ^25,000, okraja bo in je ze vstanovilo tisoče jeklar škili delavcev sv J Izvrstne prilike za vsakovrstno trgovino. ^.««40 od ‘o+T* ** vsakovrstno trgovino. 4 .„„p 1 o ^ OVa - njsk « lote merijo 30 in 33x100 čevljev in JS naprej, m sicer /ir. o-irm r»n v m©“ _ inenjo au m 33xiuu cevijev *** rinVinen"/'®^ $25.00 do $100.00 naplačnine, ostanek v J tina po $10.00 do $15.00. — Trgovske lote od $ 700.00 naprej, č f tr ^g a * rtf'f* n n Tuocno trt --~ iolilrn se — AtgovsKe lote od $700.00 naprej, ^ ostanek $2S. 00 na mesec. Cene bo take, da sedaj lahko se v. ^ /i™ - a J s ^° ste J e že danes 2000, konec teg-a leta stelo D t0 poP cierna lZDolisa.n-in. tair« /io -i~ -A-.-t-v.i+o kal n 75r 8 ?^ 3 s ? e J' e že danes 2000, konec teg-a leta steio ^boljsanja, tako da laliko sami izračunite, kaj xonxor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj. za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na Gary Land Company 202 Palladio Building Dulut« U.IOS §UMME ^—4 610-611 Alvvorlh®' dvlv ^4 am, 8 !® “ že Poslužili prilike, katero Vam nudi LAKE H0ME C0 - na zemljišču, znano pod imenom ^jjl^/ GKU\ E okoli petnajst milj od mesta TONVER na jezeru t i, la naselbina ima veliko bodočnost _ p;š;to no Dodroon^^ r p ' - i -— uvi lUODia 1 VJ VV BUH J - t ** o ta naselbina ima veliko bodočnost. — Pišite po po cene zvišajo. — Poslali Vam bomo popis in zemljevid te LAKE VERMILLION SUMMER HOME COM^ 610-611 Alworth Building, -:- Duluth, - V ^e ga v . i. Z\ Soo- ^iea O fin Sr °ŽUi: k ' 3 - jc SSl* ri. ter ri . ❖ •O 1 "* o Mgf. - st. "06 H ’' Se kv C ° 'h w tu hi ha 13 w k s e 1 H 'ta S: Hli ih s V 'o v : ^i, Jv. hi N A R O D NI VESTNIK £a naše gospodinje. (4 - toro KUHINJA. (Dalje.) Divj i prešič (mrjasec) lep kos div, treh delih slane [pol litra vina;• Pni«? fej*- jnl p r „.otlaicl ■ m opečen lep kos divjega 8kl enein delu vinskega ki- Ii kuhanemu mesu -daj.slede- p ^ Na getrt litra cresenj ko so dovolj dve len jr 3 'til in v i pretlači kos sladkorja jim primešaj a ve zaje- J kateri se je kuhalo . prešiča, prevri ga i skozi cednik in pri¬ seski j anih ,vih olupimv iu malo cimeta sokom zalij rumeno prežga- surovega masla, žlice moke kl žlice drobtin; prekuhaj o- ie malo in jo daj v skodelji- zrezanemu mesu. k M A | 2. Marinirano meso divjega ■ D ’ Prešiča. >loži očejena pršca ali pleče o kožo odrgni z nožem) divje- Lgjča v (kako posodo na nara- \ čebulo, peteršelj, zeleno, cel brinjeve jagode in dem -vr- mesa tudi vse te korenine in di- Pošfkropi ga še z vinom, ki- vodo ter ga pusti na mr- ! [kraju 24 Ur. Potem duši me- *; koreninami vred, na katerih ,ilo, slaninskih rezinah; prilij pol litra vina in par zajemalk , Da bo meso dovolj mehko, moraš dušiti 3—4 ore. Potem -'jemo Slove* L; iz koze, odlij mast in na- d na njej rjavo prežganje, ko- preDricair e pa zali< ’ z vinom in j uho > ^ ** °'* rri to še malo in precedi potem 0maM prMeni o*#,.*VVWV{l ialo limonovega soka in limo- ih olupkov ter obli j zn j o na :e zrezano meso. Okrog pa na- femokov ali rahlih kolačkov. ' 00 * t anek$2i Bt «5,000.00 'nap po 8t ® ,n Pošiljaj, »tranl. ry, Min moraei $ 2,0 vestmi »late Bank iRY. v ' in nalutt, 1 ^ rbuJ /®er it( hi ib * w: •i&M >3. Hrbet divjega prešiča s .skorjo. travi .tako, kakor, jelenov hr- s cesarsko skorjo (gl. št 544.) 54. Meso divjega prešiča v kvaši. 'ripravi kvašo kakor za zajca deni vanjo meso divjega pre- f Ko ga vzameš iz (kvaše, ga na ter ga duši potem na slanin- rezinah 3—4 ure. Pri tem ga raj s kvašo, juho, vinom in »sled s kislo smetano. Omaka jbo lepo rjava; ako je prebleda v ponev malo surovega ma- in ko se razbeli, vrzi nanj pol * ce sladkorja. Kadar postane ga zalij s par žlicami kvaše juhe ter prideni to omaki. Me- sreži ter ga oblij z omako. Zra- - daj krompirjevih klobasic, ®°v ali makaron. Glava divjega prešiča. P eka 3 °d prešieeve 'glave spo- - Jj el > t, j. čeljusti in jezik; rilec H 1 ’ Istrani vso rjavo kožo ter f ° dobro i' z peri. Potem jo deni R 6 ter za li,j z vinom, kisom ; vsa keg a vzemi jednaki Pndeni še čebule, malo češnja Pj a Peteršilja, zelene, 2 lover- . *!f lea ’ limonovih olupkov, d ^ i a S°d in soli. Ko je gla- kuhana ’ j° deni na P°‘ i 3 orožnik, obloži jo z zele- i. , i a £! WSll i em in z limonovimi d i n * , ter da J posebej v skode- lomai- °.° d kutin ali brusnice h TnU' jagod (heče- o'mav!w , v° napraviš brinje- L , . (gl- st. 546.) in obliješ Ako hočeš, deneš lahko tudi ve¬ verico v kvašo ter jo potem pri¬ praviš kakor zajca. 557. Vidra (Fischotter) v kvaši. Oderi vidro ter deni lepše ko¬ se v (kvašo. Crez 2 dni jo vzemi zopet iz kvaše, naSoli jo in jo pe¬ ci na slaniniških rezinah; polivaj jo s sardelnim maslom, kvašo in naposled s kislo smetano. 558. Vidra v obari. 'Duši na kosce zrezano in osolje no vidro na maslu, na čebuli, pe¬ teršilju, korenju, zeleni, celem po¬ pru in-majaronu. Ko se zarumeni, jo vzemi iz koze, odlij mast v ka¬ ko ponev, naredi v njej prežga¬ nje; zelenjavo in korenine pa za¬ lij z grahovo ali ribjo juho, pre¬ kuhaj jih nekoliko potem pa pre¬ cedi to juho v prežganje. Deni zo¬ pet meso vanje in prilij tudi koza¬ rec vina. K obari daj stlačenega krom-pirja ali kruhovih cmokov. 559. Bober v kvaši. ‘Vi ni odrtega -'obra za par dni v kvašo, potem ga malo nasoli, pre' akni ga z rezanci od sardel : n ga polivaj pri pečenju s kvašo, smetano in limonovim sokom. Na¬ posled prideni omaki tudi malo kapar. 560. Dušeno bobrovo meso. Zreži bobrovo meso na kosce ter ga duši na surovem maslu, na čebuli, peteršilju, zeleni, korenju, materini dušici, celem popru in li¬ monovih olupkih. Potem vzemi iz koze meso, zalij korenine z juho, na odliti masti pa napravi prežga¬ nje, katero zalij z juho od korenin in z vinom. Deni meso zopet v orna ko ter ga še enkrat prevri; potem ga daj na mizo. DIVJA PERUTNINA. 561. Pečene prepelice. Oskubi jih takoj še sveže; odstrani drob, izkroži oči ter na¬ soli prepelice. Potem jih peci na slaninskih rezinah v -kozi ali pa na ražnju (natakni jih kar na tanke palčke) ter jih polivaj z mastjo. Peči jih moraš nepokrite na hu¬ dem ognju. Ko se povsod lepo za- rumene, jih zreži in jih polij malo z mastjo, katera je ostala v kozi. — Ali pa -vlij na -mast 3 žlice ju¬ he, 2 žlici kisle smetane, prevrni to omako in oblij ž njo prepelice, ka¬ tere potresi prej s kruhovimi drob tinami in z žlico drobno seseklja¬ nega peteršilja. K prepelicam daj ocvrtih žemeljnih rezin, dušenega s parmazanskkn sirom potresene¬ ga riža ali makaron. (Dalje prihodnjič.) i 1 * J 0a6 - Veverica. aai 'L' '7° v- 0 Kakor zajca, od- ^ 0 ‘ Si j 0 °Peri jo dobro, , mA J , M p* 1 // I f .1/1 Al/ 9° Kuh, ano glav«. na več kosov ter jo PORABA MLEKA. D napra- 'čeb, v . USl 5° ua drobno zre- , 0s ,. 1 na slaninskih rezi¬ la, g- 1 J0 111 Posipaj malo s po- !lll i iz k Se meso zarumeni, ga Pasti j 7 t6r na P rav i na osta- tih drob? 06 m ° ke in žlice kru - %anif.Vr r ' 1 ' a ! 10 Prežganje. To ' a '1 z juho, deni vanje la. Jti S ° ' n Prideni še kozarec o v cunjico zavite- iu limonovih olup- kulla 3 še tako dolgo, da v oisto barona ■Me Mleko služi v gospodinjstvu v vsestransko porabo. Lahko se i- sto uživa takoj še gorko -po molži, če je krava v resnici zdrava, ali kuhano. Bolj priporočljivo seve¬ da je piti kuhano, ker se ni bati bolezni, ki se po mleku lahko pre¬ nesejo na človeka. Tudi mleko zdrave krave ni vedno užitno in okusno. Po telenju ima mleko či¬ sto drugačen okus, vonj, barvo in redilno vrednost, kakor navadno. Tako mleko ni zdravo za hrano ljudi, ker je po naravi namenjeno le mladiču, kateremu služi kot zdravilo. Odtegniti teletu prvo mleko, mlezvo imenovano, ni pri¬ poročljivo. Mlezva vpliva na te¬ leta odvajalno in ga očisti od smo¬ li podobnega iblata po črevih. Da¬ nes že skoro vsakdo ve, da se te¬ letu ne sme odtegniti prvega mle¬ ka. Dobijo se še osebe, ki mislijo, da bi zamoglo tako čudmo mleko škodovati teletu. V tem oziru bo¬ dimo brez skrbi. Mlezva ima rumeno barvo, slan in grenak okus, je vlačljiva ter se pri kuhanju takoj zgosti. Prve lire po teletenju vsebuje mleko komaj 75 -do 80% vode (navadno mleko 87%), veliko beljakovine in manj mlečnega sladkorja, mlezva ima tudi neprijeten okus, vsled tega naj se ako teletu preostaja, pokr- mi starejšim prašičem; mladim pujskom bi mlezva lahko občutno škodovala. Mlezva je neporabna v gospo- cenuje in bode dinj-stvu za ljudi, tudi kuhane se se razširi raba ne- sme rabiti, ker lahko povzroči kolikor mogoče, bolezni na -prebavnih organih. Da- času draginje, jati kuhano mlezvo otrokom, je nedopustno. Za sire-nje je mlezva popolnoma nesposobna še manj pa za mlekarno ali sirarno. Najmanj en teden po teletenju ni dovolje¬ no dajati mleko ne v mlekarno, ne odjemalcem. Osem do de«»t dni naj se mleko porabi za prešiče. Po preteku tega časa pa se mleko brez skrbi lahko zopet porablja v gospodinjstvu. Ob času pojatve krav, mleko i- stotako -ni sposobno za na trg ali mlekarno, ker je grenko in vode¬ no. Tega v mnogih krajih ne vedo in vseeno prinašajo mleko odje- maleem'. Tako mleko je otrokom škodljivo in se rado kisa. Slednjič bodi še omenjeno, da je mleko posameznih krav ob času molže proti koncu brejosti lahko grenko škodljivo. Kislo mleko je v poletnem času jako okrepčujoča in okusna jed ter gasi žejo. Le škoda, da isto ni Vedno tako okusno kot bi moralo biti. Krivdo nosi gospodinja, ki ne zna kisati mleka. 'V zaduhlih pro¬ storih je izključeno mleko skis-ati tako, da bi imelo dober okus. V hladni kleti, kamor prihaja dosti svežega zraka, se mleko naj¬ bolje skisa. Mleko je treba naliti v snažne, steklene ali pločevina¬ ste latvice; glinaste niso -priporo¬ čljive za kisanje mleka, ker je ne¬ mogoče iste popolnoma osnažiti. Prijeten okus napravijo skisane¬ mu mleku mlečno kisle glivice, ki -potrebujejo za, uspešen -razvoj mnogo svežega zraka. Ako istega ni, se mleko v poletnem času sicer skisa, a nima prijetnega okusa. Mleko, kisano v zaprtih, zaduhlih omarah, kjer ni zraka, je grenko in včasih celo neužitno. Mlečno kisle glivice, ki dajo skisanemu mleku prijeten aromatičen okus, razvijati se morejo le tam, kjer se nahaja dosti svežega zraka. Pri po kvarjenem kislem mleku stopi na površje zelena sira-tka in večkrat tudi plesen. Tako skisano mleko mi za uživanje in ga je porabiti kvečjemu za starejše prašiče. Pravilno skisano mleko pospešu je prebavljenje in daje človeku tek do jedi, nasprotno povzroča pokvarjeno skisano mleko boiezui na prebavilih in jemlje človeku tek. Zato se tudi mnogi branijo uživati kislo mleko. Gospodinje, poskrbite za zdravo kislo mleko v gorkih poletnih -dneh. Pomnite sledeče: Vzemi mleko za kisanje le od zanesljivo zdrave krave. Pri molži in po molži skrbi za naj večjo sna¬ go. Mleko odstrani takoj po mol¬ ži iz -hleva ter ga precedi skozi go sto sito. V veliki vročini mleko o- hladi v vodi. Nalivaj mleko v sna¬ žne latvice, a ne do vrha. Izberi hladen prostor za kisanje. Zamre- ži okna z gosto mrežo, -da ti muhe in -drug mrčes- ne ponesnaži mle¬ ka. Ta kratka navodila zadostuje¬ jo za pravilno kisanje mleka. Že¬ leti bi le bilo, da bi se skisano mle¬ ko, uživalo še v veliko večji meri, kot se sedaj. Tako se bo tudi mo¬ goče uspešneje bojevati zoper al¬ kohol. Žejo si mora človek poga¬ siti na kak način, ako ni mleka ali sadja, se pije pivo, vino ali celo žganje. Kislo mleko pa ne pogasi samo žeje, ampak je tudi zdravo, redilno in po ceni. Zlasti je pripo¬ ročati uživanje kislega mleka v o- nih krajih, kjer manjka sveže, zdrave vode. Posneto mleko služi za pitanje prašičev. S posmemalniki posneto mleko ima bolj modro barvo in ne izgleda tako okusno, -kakor polno mleko. Preveč navajeni smo na okus polnega mleka, zato se po¬ sneto mleko obsoja za ničvredno. Vendar ima posneto mleko še mnogo redilnih snovi in je velike vrednosti. Danes znamo posneto mleko že porabiti; s pridom ga po- krmimo prašičem in teletom. Tu¬ di' v gospodinjstvu se prav lahko porabi; na njem se vmeša kruh, ali testo za potice, štruklje, buli- telne itd., kuha mlečna kaša, moč¬ nik, zdrob, riž in drugo. Porabi se za izdelovanje različnih sirov ki se iz-delavajo na zelo lahek način in dobro prodajo. Mleku se s posnemanjem odvza¬ me tolšča, vse druge snovi mu o- stanejo neizpremenjene. Ako primerjamo sestavo posne¬ tega mleka s polnim, najdemo sa¬ mo manj tolsee v njem, druge se¬ stavine ostanejo skoraj enake. Iz tega pač sledi, da posneto mleko ni tako malovredno, kakor se pod- treba gledati, da posnetega mleka posebno sedaj ob ROPARSKA TOLPA “BELEGA VOLKA” POPOLNOMA POBITA. Peking, Kitajsko, 16 apr. Re¬ gularne čete so popolnoma potol¬ kle “Belega Volka” in njegove brigantske pristaše. Več sto tolo¬ vajev je bilo ubitih. Čete so zaje¬ le roparske tolpe v Li čuan Hsien, severozapadno od Sian Pu, ter jih po hudem boju popolnoma pora¬ zile. Ostanek roparske tolpe je po¬ begnil proti severozapadu. Roparska tolpa “Belega Volka’ je strahovito gospodarila po neka¬ terih krajih Kitajske, morila in požigala. Med njo in regularnimi četami je opetovano prišlo do bo¬ jev. Peking, 17. aprila. — Pri vče¬ rajšnji bitki pri Li (Juan Hsien je zgubil tolovajski glavar “Beli Volk” 2000 roparjev. Vladne čete so razbile tolovajsko tolpo potem ko so tolovaji zavzeli in oplenili mesto San Juan Hsien. DVE MATERI ZAHTEVATA UGRALJENEGA OTROKA. Opelousas, La. 17. aprila. —Ve¬ lika množica žensk je čakala da¬ nes pred vratini St. Landry sodi¬ šča, kjer se ima vršiti kazenska Obravnava proti W. C. IValtersu, ki je osumljen, da je ugrabil in od peljal 5 let starega Robert Dun- barja. Za fantička se sedaj poga¬ njata dve materi, od katerih vsa¬ ka trdi, da je otrok njen. Walters je bil aretovan pred me seči v Mississippi, kamor je prišel z ugrabljenim otrokom. Zakonska Dunibar iz Opelousas sta spoznala dečka kot svojega, in -ki jima je bil ugrabljen leta 1912. Pozneje se je pa oglasila tudi neka Julia Anderson iz North Calorina in tu¬ di ta trdi, da je ugrabljen deček njen sin. Da se dožene resnica, je pokli¬ cala država iz New Orleansa izve¬ denca za znani Bertillon sistem, ki bo pomagal pri identifikaciji. Umljivo je, da vlada med prebi¬ valstvom za te obravnave veliko zanimanje. Naval -k razpravam je velikanski. Posebno ženske priha¬ jajo v velikem številu. društveni oglasnik. Mali oglasnik. SLOVENSKO MLADENIŠKO r oNR4D & HARD neiičTvn “SLOVENEC” DRUŠTVO ŠT. 114, J. S. K. J., NA BIT, MINN. Društvo zboruje vsako tretjo nede¬ ljo v mesecu ob pol 2. uri popoldne v G-leasonovi dvorani. Pristopnina znaša $4.00. DRUŠTVENI ODBOR: MASCO BI.UTH, Jr., predsednik. JOHN B. SMREKAR, tajnik. JOSEPH S. KOCHEVAR, blag-ajnik. JACOG- PREŠIREN, zastopnik. Ker je društvo vstanovljeno izklju¬ čno le za mladeniče, zato se vabijo vsi oni mladeniči, ki še niso pri nikakem društvu, da vstopijo v našo sredino ter se poleg- tega, da bodo zavarovani za slu¬ čaj bolezni in smrti, tudi lahko izobra¬ zijo v marsičem, kajti naše društvo de¬ luje nato, da se člani kolikor mogoče tudi izobražujejo. POGREB - _ NIKA IN KONCESIONIRANA MAZILCA. Wau- kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, (T rao»T)! 115 So. Genesse St., Wuakegran, 111. Tel. št. 732. Slovencem in Hrvatom v Waukegan in okolici priporočamo ^ a .šo dobro znano trgovino z železnino, brit¬ vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Cene zmerne. Društvo sv. Frančiška Kftoi^ih Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Chas. Merhar, C. R., John Somrak, V. C. R., John Matkovich, R. S. , Jacob Butala, F. S., Frank Veranth, T. K., Joseph Kovach, S. C. J. A. PETROSHIUS No. Chicago 111. Tel, št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, ka,dar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JOSIAH COLLINS pogrebnik in zalagatelj o- kvirjev za slike, SO. RANGE, MICH. Tel. št. 766 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA HELO PRIJATELJ! OGROMNA SKLADIŠČA CINKOVE RUDE ODKRITA Malone, N. Y. 16. aprila — V St. La\vrence county, med Gou- verner in Edwards so odkrili veli¬ kanska skladišča cinkove rude. 'Preiskeva je podala, da vsebuje ruda od 50 do 95 o-dstotkov čiste kovine. Najbrže zgradijo tani že to poletje velike naprave za pri¬ dobivanje rude. MOŽ OSUMLJEN UMORA SVOJE LASTNE ŽENE. Erie, Pa. 16. aprila. — V Mac- cabee dvorani je bila tukaj ustre¬ ljena Mrs. Nora McBain. Policija je aretovala moža umorjene in ne¬ kega Samuel Stantona. Kakor pra vi, so bili vsi trije na neki zabavi v omenjeni dvorani. Radi neke ženske se je vnel prepir z nave¬ denim tragičnim izidom. AMERIKANKA V RIMU POD TEŽKO OBSODBO. Rim, Italija, 16. aprila. — Vče¬ raj se je tukaj začela kazenska obra vrniva proti Amerikanki Lu- lu Davis, od večkratnega milijo¬ narja in bivšega poslanca Vitto- ria Mescliini ločena žena. Naval k obravnavi je bil velikanski, po sebno s strani “odličnih ' slojev. Ali njihova radovednost se ni mo¬ gla napasti, ker je doseglo držav- io pravdništvo izključitev javno¬ sti. Amerikanka je obtožena, da je imela kaznjivo ljubezensko raz¬ merje z nekim laškim grofom, ki služi pri vojni mornarici kot čast¬ nik. Obravnava se ni zaključila, am¬ pak se je mogla preložiti, ker za¬ gotavlja zagovorništvo, da Ame¬ rikanka sploh ni mogla izvršiti zlo čina zakanolomstva, ker sploh ni poročena. Soprog obtoženke nam¬ reč toži na razveljavljenje zako¬ na, in ako sodišče ugodi tej tožbi, bo obtoženka oproščena. AVTOMOBILNA VOŽNJA Z NEPRIČAKOVANIM IZIDOM. St. Louis. Mo., 16. aprila. — Da¬ nes zgodaj zjutraj se je odpravilo devet oseb z avtomobilom na za¬ bavne vožnje, ki se je pa končala dokaj nepričakovano — vsaj za osem izletnikov. Deveti je namreč na prostem nenadoma potegnil sa¬ mokres ter zahteval od ostalih de¬ nar in dragocenosti. Od šoferja in nekega drugega izletnika je iz¬ silil njuni zlati uri, tretji žaljuje za demantno naprsno iglo, četrti mu je dal 20 centov. Ostali štirje so poskrili svoje vrednosti v črev- Ije, in ko ni dobil ropar pri njih ničesar, jih je pomilovalno pogle¬ dal ter izginil brez sledi. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj¬ starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako nedeljo po 20. v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200-00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smr*nine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor: društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; J. M. Delach, Box 617 tajnik; Stefan Bano- vtz, st., Box 1033, blagajnik in zastop¬ nik. Kadar si že¬ jen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. MATH. VIDAS slovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GBOCEBIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Gene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Matli. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwahik, Minn. JOHN TERAN KROJAČ Ely Minn. se priporočam vsem Sloven - cem in Slovanom za izdelovanje inož- kih oblek in površnikov. Čistim in popravljam tudi mož.ke in ženske ob¬ leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za delo jamčim vsakemu, da bode za - dovoljen. Društvo sv. Petra BANČNI ROPARJI PRIJETI. ODNESLI SO LEPO SVOTO. Seattle, Wash., 16. aprila. — Da nes so tukaj prijeli pet Rusov, ka¬ tere je spoznal ravnatelj tukaj¬ šnje National Detective Ageney” kot one roparje, ki so vdrli dne 28. marca v banko v Elma ter po¬ begnili z $4200. LADJA V NEVARNOSTI. REŠITEV OTEŽKOČENA. Kennebunkport, Mo., 16. apri¬ la. — Danes so zapazili iz Ray Porpoise neko neznano veliko la¬ djo ki se nahaja v nevarnosti. Vsled hude megle ni mogoče do¬ gnati nič natančnejšega. Ladjo išče carinski parnik “'Woodbiay”. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. aše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10e. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J.A. GRAVES, lastnik ENAJST JIH UMRE RADI POŽARA. Ne\v Yorfc, 17. aprila — E- najst oseb je zgorelo in umrlo za poškodbami, zadobljene v požaru petnadstropne hiše v New Yorku. Štiri osebe so teško ranjene. Trupla so bila tako ožgana, da jih ni bilo mogoče spoznati. Goreti je začelo v kopici smeti v podpritličju trgovine, in ogenj se je tako hitro širil, da so bile v par minutah stopnice v plamenu in stanovalcem ni bilo mogoče re¬ šiti se. Gasilci so rešili osebe, ki so stanovale v prednjll sobah, oni pa, ki so stanovali v notranjih sobah, so bili vjeti, in so zgoreli. Ogenj je bil pogašen v teku ene ure, vzlic te kratke dobe poža¬ ra je bilo mrtvih enajst oseib. Probate Court Notices. Order Limiting time to File Claims and for Hearing Thereon. State of Minnesota, County of St. Louis, ss. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Math. Agnich, Decedent. Letters of administration this daj hav- ing been granted to Števen Agnich. IT IS ORDERED, That the time within which ali creditors of the above named decedent may present claims against his estate in this court, be, and the same hereby is, limited to six and that Tuesday, the 13th day of Oct. 1914, at ten v listu, ki je prinesel že marsikak zdrav in za spl o,šnost koristen poduk in predlog. Kakor zavpijejo kokoši, če pride med nje kaj novega, tako pozdravimo Slovenci nove ideje, nove predloge, a čez inalo časa smo zopet mirni, vse spi. Mi živi- v narodnih razmerah, da jih Jaz bi predlagal 'Slovencem in Slovenkam, da se ne pustite vedno vleči za nos, ampak stopite skupaj združite bratske 'zavarovalne or¬ ganizacije kot bratje, otresite se nepotrebnih stroškov, potem pa mislite na svojo lastno gospodar¬ sko neodvisnost, ker jednote in zveze vas ne bodo preživljale ko boste oslabeli, niti vas ne bodo po¬ znale, če ne boste mogli plačevati mesečnim Martin Povee. Calumet, Mich. kot Slavno uredništvo Narodni Ve¬ stnik : Zopet si vzamem nekaj časa, da vam poročam v izidu tukajšne stavke. Pregovor pravi — vsake stvari je enkrat konec — tako je tudi konec našega dolgega štraj- ka na bakrenem okrožju na Michi¬ gan. Štrajk, kolikor se tiče pripo- znanja unije, je zgubljen; dobili smo osemurno delo, minimalno plačo $3. na dan, in tudi razmere pri delu so sedaj boljše kakor so bile pred štrajkom. Borba organiziranih delavcev z multimiljonerji je trajala osem mesecev in ednajst dni; a s pomo¬ čjo deputi šerifa iu generala Gla¬ snika, našega jubilanta Luka Klopčiča, na čelu 570 slovenskih ■stavkolomcev, so nas družbe pora¬ zile in ne sprejmejo v delo onih, ki bi ostali člani kake strokovne delavske organizacije. Toraj — živijo Luka k desetletnici tvojega smešnega slavi ja. Pri glasilu ske- bov ti pripisujejo zaslugo, da si sezidal cerkev. Dejstvu pa je, da se je zgradila za pet in sedemdeset tisoč dolar¬ jev predraga cerkvena palača, ki se dviga ošabno sredi bornih maj- nars-kiih koč, ki stojijo večinoma na kompanijSki zemlji, predno je Luka sem prišel. V vsakem kame- nu in vsaki fceli ometa v cerkvi za slovenske siromake, ki je stala e- den sto tisoč dolarjev, so krvavi žulji istega slovenskega trpina, ki je delal globoko pod zemljo- po enajst do trinajst ur na dan za nizko plačo; a ošabni mladenič, ki gospodari danes s tem posest¬ vom, in kateri ne ve kako se slu¬ ži vsakdanji kruh, pa neče danes krstiti nedolžnih otrok, ki so sad trpinov, kateri so si tudi trgali kruh od ust, da sta se postavila veličastna cerkev in farovž, ki sta danes zlata jama prevzetnega mla deniča Luke Klopčiča. Res lepo in strogo izvršuje ta slovenski du¬ hovnik zapoved Največ j ega Uče¬ nika, ki je djal — pojte in poma¬ gajte ubogim, on pa tlači pripro- sto delavstvo in stori za dolar vse kar mu velevajo multimiljonarji. Žalostno je, da je ravno med na¬ šim narodom še toliko ljudi, ki so slepi četudi imajo oči, ki so gluhi, četudi imajo ušesa, ki ne znajo soditi krivice od pravice, četudi imajo možgane, ki ne znajo ali se ne upajo pritožiti glede jarma, ki jih preveč žuli. Žalostna resnica je, da opravlja večina tistih roja¬ kov, katerim je spodletelo v sta- rokrajskih gimnazijah in so pri¬ šli čez lužo na ameriška semeni¬ šča, grdo službo žandarjev, vohu¬ nov, tajnih policajev in deputi še¬ rifov, mesto, da bi razširjali zlati uk: ne stori drugemu, kar sam sebi ne želiš. Še žalostnejše pa je je delavec še danes v tem take sovražnike, ki lenarijo troti v panju. Luka Klopčič, ti si prvak teh izdajic; zatoraj ži\ijo tebi in tvojim posvetnim sodru- gom, ki so se združili v zloglasni Citizens Allance, da so pomagali bostonskim plutokratom, da smo mi zgubili skoro- devetmesečni boj v škodo nam in -skebom in v škodo vsemu delaskemu sloju. Žalostna resnica je tudi, -da je bilo med Slo¬ venci največ skebov, še žalostnej- še in naravnost sramota pa je, da je šlo- nekaj teh Judežev in Efijal- t-ov dne 10. tm. prositi njih carja, da naj ne vzame nobenega unij- skega moža nazaj v delo. A Bog ni uslišal to pot svojih pohlevnih ovčic, ampak Mc Naugliton jim je v obraz povedal, da so- stavkanji najboljši rudarji brez katerih ne¬ če in ne more poslovati, če je ske¬ bom všeč ali ne, unijonaši delajo in so ponosni na vse, kar so prido¬ bili s tolikimi žrtvami, a pridobili bi vse, če bi vladale boljše delav ske razmere po republiki in bi ne bilo toliko skebov, ki so se rekru¬ tirali, poleg iz tukajšnjih Sloveli cev, največ iz narodov, ki so na najnižji stopinji izobrazbe. Štrajk je stal mnogo. Mi tukajšni unijo naši smo žrtvovali vse vi zavedni delavci in delavski prijatelji kri¬ žem Amerike ste pa tudi mnogo pripomogli, da smo zamogli vstra .jati, ter da smo priborili vsaj te postaj anke, katere so danes ua Michigan v delavskih rokah — $3. plače za osemurno delo in boljše delavske, razmere. Hvala vam is¬ krena, rojaki in rojakinje, za vso bratsko pomoč, katero ste prispe¬ vali vašim bratom, ki so bili v og nju s kapitalom za pravice nas in za pravice vsega delavskega raz reda. Mi sicer nismo dosegli vse, ga, ker se je tako obnašal, kakor bi se sicer ne obnašal niti najmlaj praktikant. Državni pravdnik, naskiran kot Turk, je obiskal ma¬ škarado, kjer je srečal neko ljube znjivo damo. Dama ga je vzela s seboj v Montmartre ter mu sra¬ mežljivo priznala, da ima državni pravdnik veliko srečo, občevati s plesalko Regino Badet, ki se je prva drznila občinstvu pokazati oje telo — nepokrito. Dama je povabila državnega pravdmika, naj jo obišče v njenem stanova¬ nju. In državni pravdnik je z ve¬ seljem sprejel ponudbo. Prej mu pa dama dala še ključ od hišnih je duri. Pol ure nato je priseli dr¬ žavni pravdnik s fesom na glavi hišo, v kateri naj bi stanovala plesalka. Ker pa ni vedel, v kate¬ rem nadstropju stanuje plesalka, je pozvonil pri vsaki stranki. Se- eda je zbudil vse stanovalce, ki so radovedni in prestrašeni prihi¬ teli na hodnik. Lahko si mislimo, kako so sprejeli državnega pravd- nika. Ko so mu zbili z glave fes, so ga prijeli, ker so bili prepriča- da je zblaznel. Policija ga je a dosegli smo mnogo. Štrajk na Michigan je zgodovinski dogodek, ki bo zapisan v knjigi delavstva z zlatimi črkami. V tej borbi je zgubilo mnogo ljudi življenje in te žrtve bodo delavstvu v spominu na veke in v sp-odbujo, da se bo družilo v organizacije in izobraže¬ valo potom naprednih listov, da nastopimo enkrat rama ob 'rami in si osvojimo, kar nam gre kot zemljanom. Delavec. RAZNOTEROSTI. Albanska himna. Za sprejem kneza Viljema AVieda v Draču so naročili mestno godbo iz italijan¬ skega mesta Bari. Njen kapelnik Vondedla je vporabil to priliko, da izpolni občutno vrzel v himnah evropskih narodov, ter je zložil “albansko himno”. Skozi tri dni, ko je bila italijanska godba v Dra eu, so igrali to himno po dvajset¬ krat, tridesetkrat na dan. Sinovi albanskih gor so -začudeni poslu šali, čemu jim ti tujci vedno in ve¬ dno igrajo eno in isto pesmico, to da vse to jim nič ne pomaga- Ima jo “svojo” himno in morajo se na njo navaditi. Zložena je v tempu koračnice in je precej tempera mentna. Predebel obtoženec. Iz Berlina poročajo: Pred sodiščem v Meinin gu se je dogodil slučaj, ki ga pač ne pozna zgodovina. Obtožen je bil trgov-c z živino David, - mo da stoletju znanstva tako nezaveden in bedast, da podpira in preživlja jega stanovanja. Sodna obi va se je vsled tega vršila v o vem stanovanju. Zakoni diplomatov. Nemški kon zularni tajnik v Tangerju dr. O ton pl. AVesendonck je moral iz stopiti iz službe, ker se je poročil s hčerjo portugalskega poslanika konteso Marijo Jose da Silva Fer rao de Carvalho Martens. V Nem čiji je Bismarck uveljavil princip, da se diplomat ne sme poročiti inozemko. Če jo pa poroči, mora izstopiti iz -službe. Toda izjeme so povsod. Bivši kancelar knez Bill low je imel namreč za ženo Itali¬ janko. Ta zakon je baje tudi vpli val na zavezniško razmerje Nem eije in Italije. Doživljaj državnega pravdnika Tudi državni pravdnik je talkore koč človek. In če odloži togo, mu prav lahko zgodi, da ga zrno tijo zapeljive ženske oči. Pred par dnevi so poročali nekateri pariški listi, da je neki državni pravdnik v stanovanju znane plesalke z-bla znel. Obžalovali so siromaka, če prav je splošno prevladalo- m-ne nje, da državni pravdnik, ki naj bi bil drugim državljanom vzgled sme s slovitimi plesalkami občeva ti le uradno, nikakor pa ne med polnočjo in ranim jutrom. Zdaj pa so dognali, da imenovani dr žavni pravdnik ni zblaznel, mar več da so ga le smatrali za blazne COPENHAGEiJI DUHAN ZA NOSLANjl S' it 11 doW°; odpeljala. Še le na policiji si je državni pravdnik mogel priboriti potrebno avtoriteto. Vendar pa je dobil malo grajo. Vprašanje je, je se bo državni pravdnik obtožil 'zaradi - motenja nočnega miru? Grozen dvoboj. Grozen dvoboj se je vršil v Madridu med dvema mladeničema. Oba, Antonio Ne- retto in Ludvigo Maretotell sta jila zaljubljena v isto deklico. Prišlo je do dvoboja, ki se je kon¬ čal zelo tragično. Najprvo sta se streljala, ne da bi se težko rani la. Nato sta nadaljevala boj z no ži. Ko so končno orožniki vlomili vrata, so našli oba dvobojevalca grozno razmesarjena. Oba sta kma lu nato uimrla. Kulturna Albanija. Albanski do pisnik nekega 'romunskega lista je poslal nedavno neko poročilo, v katerem se nazadnje opravičuje da je pisano s svinčnikom, ker v hotelu v Draču, v katerem biva. in plačuje 24 mark na teden, ni mo¬ goče dobiti tinte. Gostilničar ga je pač zagotavljal, da je imel pred časom steklenico tinte, ki se je pa posušila, a v celem Draču ni bilo mogoče dobiti -druge. V Albaniji se pač več piše s krvjo kot pa s tinto. MI JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUF bil vedno in je tudi sedaj vedri popolnoma pristen, Mj g hočemo prodajati povsod. q ga vaš trgovec nima, ga va mi pošljemo po pošti po n vadni ceni 5 centov za škatlo dokler ga ne dobite pri vaše trgovcu. Sprejemamo tu poštne znamke. Copenhagen Snuff za cikanj je najboljši tobak na svetu cikati. WEYMAN-BRUTON CO. 50 Union Square New Yor - «e« t01 i e i, Ile 1 . +< A# 4 ’ ie oil ser. i \lep a ^’ -t ! ep " 1 reši> ef .j m o'j° . dote* 01 , ; ne »P 8 P' nOCOJ I itfiP' >r da osta»« v tU iesP 0ZDa - uro# 008 * 1 ' w ■’ bojte Ae' vi san se Bal tis- Ake •»*■- «l' L; invasMzeJ' Ii 9 reftje®P leza1 ^, ■ ' treba J' .ja®! 111 h besedah. z živdnsk se je vrni ® na drugo stran zamorcu; segel je fet minut nato. je sec im vesel bd skutar \a vzhodu se je rde NARODNI VETSNIK ZA VAS. VI ZA NJEGA. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov kron. zervni zaklad hranilnice 1 , 330.000 kron. obrestuje po \\% brez odbitka. Kakor smo izvedeli v ijetništvu lady Helen Ij-i Komaj je zagleda i nesrečnica v ta ki Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna oeina ljubljanska z vsem svojim premožen^® 1 o - u-—- -— —--- v_ ala Luvui/iiu vv. juu n tnnui o v - vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada krt Anni Denar posJjajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se . i.e na Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno “šparkaso takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno in natančno. r^končai l^aiisou k, ’bi vedpi i *Sodvi s j >Lt Prav ‘iz i za , fch siave. a a V^mpo^^atttdi 8 oi b R aVf. Cel ° »c Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. Negovi n 'H d a J se Frank Sakser Je L Uga? e ie Vr Pasl L W iesn to ’» K ‘S.«, >ii „ ga ’ k o Jr Je v Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Otlico u jil S^S mik Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro Prodaja parobrodNE LISTKE za vse prekmorske •2d is cN',N A, n 1 parobrodne družbe po izv: in ceno. cenah. ® & S 8 ; ta - Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi- X->! N A R O DNI VESTNIK ZA SVOBODO IN LJUBEZEN iSnHB ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) lase razpletene etikih blazinah ... lase razpletene ... roke na obraz, vsa ’ 118 'oku ki je rezal Arnavta v možgane s svojimi tihimi, neiz- sunki ... 0'b vznožju čepi črnolasa Gruzinka, ona. turonnnm » * t-T a iil že ako je ne utopi v Bosporu ... In pole ( g nesrečne novinke iste >• • —Irt' 7 lT i j ^. 7 - ^ v...., .. x ki ga je slišal Ali Kemal med možmi, ki prihajajo v nje Bdil že dolgo in jo pahne zidaj pa zdaj v siromaštvo, na sre- ! ’i ’ v tnia "lady Helena; kleči boža jo in jo tolaži v nerazumlji |An? leZH ^ ' -ns-i * 1: „.„s_: 1,; —„ „4. U ^ dno z Dunaja 'ter hujskajo in razdelujejo puške in denar... do® 0 '. ^ s j^ n -^ Arnavt skozi omrežje. no- 1^ Helena' 1 se je ozrla in 'stopila k oknu brez obotavljenja; ) ,:' n i dal sklepati, da je presenečena. (bliže!” je šepnil Ali Kemal.” Tako.. . Zdaj poslušajte, my- ■ če ne razumete česa kar govorim slabo vaš frankovski jezik, __ zakaj važno je, kar vam imam povedati ... Vedite, da || - tC -ešitev v moji roki; jaz edini vas morem spraviti iz te hiše — VJ ' Sa ,!', ubogali mojo vol jo do pičice ... Mylady, vedite, da se vas S 6tiai *f/ ne irpa dotekniti; izkoristite to! Branite pred njim tujko ,e3 la nocoj - ne pustite je od sebe, in če bi zahteval to Halil sten - postav ite se pred njo; na vas ne sme položiti prsta. Jutri zve- ' ty|j 'lem po vas — tako sem naročil Halilu; vi pa vedite, da mora- j E fpriliki zvijačno rešiti mlado tujko . .. Nesrečnica je v tej hiši POVSOfj a0 č em . da ostane tu; rešeni 'bosta obedve, ako me vi ubogate.. . • ^ »torej jutri približa ura, oblecite tujko -v tisto svojo obleko, ki „ L najbolj znana dobro bo, če ji ogrnete gliavo — toliko, da ne 1 93 1 g0 'če. spoznati prevare na prvi mah... Vse ostalo prepustim Do v bistroumnosti; vi samo glejte, da pojde tujka s tistimi, ki pride- * N ' U Sl| |)|) vas. Ne bojte se Ilalila; on ve, da ugonobi samega selbe, ako se . * L n ad vami... Ako storite po moji volji, mylady, vam prise- ’ vOy 2a pri allahu, da ste preložili svoj odhod iz te hiše najdalj e za par ko ne potem — vas podarim Halilu, da stori z vami, kar mu dra- >ite Dri „ lipa- če se mi zazdi — svojim skipetarskim Vojnikom, da se raz PH e z vam i in vas vržejo nato s kamnom okrog vratu v morje, tam i o L najgloblje meld Stambulom in Skutarijem! ’ ’ * e ^artio flo rekši, je splezal Ali Kemal nazaj, ne da bi čakal odgovora. Ve¬ je. da mu ni treba dvomiti o sklepu, (ki ga stori lady Helena po fcvih besedah. jjn ker ni čakal odgovora, tudi ni mogel videti, da je vstopil kma- Eto Halil bej z živinsko blestečimi se očmi.. . Kemal se je vrnil — manj oprezno kakor prej — s svojim Višem na drugo stran zidu. Hladnokrvno je poslušal poročilo o p3 Sv e |fm zamorcu; segel je v žep in nagradil svoje Skipetare. Cl -(Pet.minut nato.je sedel v nagli ladjici, ki je bežala z monotonim om vesel od skutarske dbali. [Na vzhodu se je rdečilo nebo. ff za lUTON {{ 1(1 XII. Tovaršici v nesreči. kakor smo izvedeli v prejšnjem poglavju, je našla Jerica v beje- jetništvu lady Heleno, ki se ji je posvetila takoj s požrtvovalno jo. Komaj je zagledala 'revico in spoznala s kolikim obupom je nesrečnica v ta kraj, že je planila k njej, želeča ji pomagati AS, VI ZA P KRANJSKO ranilnm ok 43.5 ali vsaj potolažiti jo v njeni nesreči; saj je bila sama v tem a at em času predobro spoznala, ka je gorje. Ko je uspelo njeno prizadevanje toliko, da je bila uboga sestra I- vanova zopet zmožna govoriti, se je začelo med njima tisto, kar se ženskam nikdar ne posreči, pa če se sestanejo s še tako tujih koncev sveta; iskanje, kako bi se razumeli in odkrili druga drugi svoje srce. Reči moramo, da sta prišli lady Helena in Jerica (kmalu do zaž^,- ljenega cilja. Po nekolikih nagovorih v drugih evropskih jezikih, ki jih Jerica ni razumela, je izpregovorila lady po nemško in Jerica ji je odgovorila, četudi ji je bilo zoperno izražati se v tem div¬ jem jeziku, ki ji je bil prinesel že toliko zla. Naučila se je bila nemšči¬ ne v zavodu, kakor tudi par francoskih drobtin, ki so ji prav dobro služile tuintam v olajšanje medsebojnega umevanja. “Ali, saj sem si rekla v prvem trenotku, ko sem vas zagledala,” je govorila lady Helena, “da ste ulboga, zapeljana žrtev .. . Koliko tak snih je pač že prestopilo ta prag — pred vami in pred menoj ! Lejla” — pri tej besedi se je ozrla na Gruzinko — “je že dolgo v Halilovi 0- blasti; privadila se je in prenaša svojo usodo. 'Ona mi je pripovedova¬ la, kako prihajajo in izginjajo 'tuka uboge zapelanke... Toda vi se ne bojte; moja usoda v tej hiši je različna od usode drugih . .. Mogočno zaščito jmam za seboj, in kadar se rešim, rešim tudi vas; tako bom ime¬ la v vsem svojem, tako nenadoma strtem in uničenem življenju vsaj eno zadoščenje!” Lady Helena pa se sama ni mogla premagovati; ihtela je ves čas ko e govorila Jerici te tolažilne besede. “Kako ste pa prišli vi v ta kraj? ... Kdo ste? ... Iu kalkošna je vaša usoda, ko pravite," da se razlikuje od moje?” je prašala Jerica med solzami. “Čudna je bila moja pot!” je odgovorila lady Helena. “Tako ču¬ dna in neverjetna, da boste majali z glavo; saj včasih sama ne morem verjeti, da se je zgodilo vse to v resnici.... Toda vseeno vam hočem ra¬ zodeti svojo žalostno zgodbo — pred vsem v dokaz, da vam hočem bi¬ ti odkrita in zvesta prijateljica v najini skupni nesreči. Vedite torej, da sem potomka stare in ugledne angleške plemiške rodbine, ki je da¬ la dvoru, upravi in mornarici Velike Britanije že mnogo velikih mož. Usoda je hotela, da sem stala že v zgodnji mladosti kot sirota brez očeta in matere med ugankami sveta ; mojo osamljenost mi je olaj¬ ševal samo požrtvovalni, nepozabni stric — odličen angleški diplomat — ki ga pa krije tudi ež par let hladna zemlja. Po njegovi smrti sem oštala osamljena, čisto sama, brez bližnjega sorodstva; toda moje ve¬ liko premoženje mi je dopuščalo živeti tam, kjer mi je bilo bolj povše- či. Ostala sem torej dalje časa na Dunaju; to mesto mi je bilo dobro znano še izza živih dni mojega strica, in tudi znancev sem imela v on- dotnih aristokratskih krogih toliko, kakor morda nikjer. Sprejela sem vabilo neke grofovske hiše izmed najimenitnejših v Avstriji — ne kot gost, marveč skoraj kot svoja med svojci. Prav tu pa me je čakala nesreča. Naj vam povem, ko je ravno prilika, draga moja, da je bilo moje srce dotlej popolnoma svobodno — to se pravi — ne, res je bilo svobodno! Med velikim svetom so si ljudje bolj tuji kalkor v preprostejših slojih, in srce, ki hrepeni po pravi ljubezni, najde tam redkokdaj utešenje. Tako je bilo tudi z mano — dolgo časa ... Lahko si mislite, da sem si želela ljubljenega druga za življenje, kakor si ga želi nehote vsaka mlada ženska — kakor si ga želite gotovo tudi vi . .. Toda moja usoda, ki me je oropala že v detinstvu opore mojih staršev in mi vsilila prezgodnjo samostojnost, me je storila nezaupno. In mo¬ je srce je ostalo svobodno . .. ako ne vštejem simpatije z mladostnim tovarišem, sinom prijatelja mojega ranjkega očeta, ki je zdaj oficir v naši vojni mornarici; vrl mlad mož je: Wheeler je njegovo ime. Nje¬ gov oče je umrl v služlbi domovine kot žrtev katastrofe; zato so cesto, povabili sina moji pokojni stariši in moj stric ... dasi so ravnali mor¬ da preti vkoreninjenim predsodkom, ker jim ni bil enak po rodu. (Dalje prihodnjič.) Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range. Varos in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče " “ " 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Z velespoštovani em A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, 16205 St. Clalr Avenue, Collinwood Sta. CLEVELAND. OHIO. Bralec STOJ! pa naredi LINKS UM! kadar prideš v mesto Eveleth in se oglasi pri OTTO J. MAYERLE, kateri ima vedno kaj za Tebe in vse Slovence. V zalogi ima vsakovrstne pripovedne in mo¬ litvene knjige, gramofone, plošče za gramofone s slovenskim besedilom, harmonike, vsakovrstne drobnarije, slaščice, smodke, cigarete in tobak, kakor tudi vse potrebščine za ši¬ valne stroje, katere tudi izvrstno popravlja. Prodajalna je poleg trgovine z železnino, Siegel, na drugo stran Veranto- vega saloona. — Oglejte si na oknih napis: EVELETH SEWING MACHINE SLPPLV STORE OTTO J. MAYERLE. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1.. Frank Brand —: TRGOVEC Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonvvealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva * tom v obilen poset,. Cene zmerne. Ha p roda j Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v oko¬ lici nad 500 Slovencev in Hrvatov. Prilika za Slovenca ali Hrvata je jako dobra. Prodam zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri MATT. VIDAS, Box 107, Biwahik, Minnesota. V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. d bitka (Dalje.) ia je že vse dokončano ■— pomisli — in sam Bog ve, kako ? Ali je ^ tal Huhamed ali Soliman? In če se je bitka sploh odločila? To bi dobro, če bi vedel. Lahko bi javil Wadhi el Ameriju. Njegovo od- . p, r ;; mstvo v odvisi prav za prav v tem, kdo je zmagovalec .1.1 1111 ni sla. iz glave. A kt. ca vv*na v bližino kr. deželo ® 1 io. jaseft ! , m * Ta mi- iz glave. Ako se vrne v bližino bojišča, bi 'bilo lahko ne- ® 2 v an i Pa tudi ‘Soliman bi ga. vprašal kaj je delal celi dan, kaj še e lšnji dan in celo noč. Vsekakor je bilo nevarno izvedeti, kaj se »godilo, a v njegovi glavi se je vgnezdila misel, da je nujno in tu- ■ pametno, da zve za zmagovalca. In obrnil je konja proti bo- st. |04 Ch ir o. se zmotil. Niti dobre četrt ure ni jezdil, da je prišel v podvzno- ’ re o a , s katerega je lahko pregledal bojišče. Bilo je nastlano s Gavrani so se pasli po njih in solnce je sušilo kri v odprtih ra- 4 drugače je bilo bojišče pusto. Vojske so se odaljile. Neverjetno D e zdelo sicer to, a vendar je bila resnica. ,%>il je s (konja in vodeč za uzde, je šel na bojišče, da vidi j? 5 trese ga, ko je videl mrtva trupla ljudi, ki so še včeraj gle- F aravi »n veseli božje solnce. Da bi lahko govorili, vprašal bi mrli- povedo resnico. A mrliči molče. In tako je stopal od mrliča »ta m gledal v njih nema lica, a odgovora ni dobil. Bog ve, kje F a Daše duše in zdi se mu, da sliši udar src od tisoč in tisoč ljudi f U . sa S^asno dihanje njihovih prsi. Njih lica se mu zdijo, kakor z a a, lasje ježili, njihove oči, kakor da se odpirajo, a roke dvi- jL?.! 1 n i. emu - Zdi se mu, da mu kličejo : Tujec, po kaj si prišel, da *ostnr mir ' Iu Strezinja dvigne roko in se pobožno prekriža. Ne- H p Jlrtvi ne govore in kaj mu naj store, ko ni ničesar zakrivil. Sa ^ Se nad nekim mrličem — ali ni to sinovec sil- *š e ?n ? I resnici — in Strezinja je spoznal mladca. — Koliko L j a 0 živel! Kako slavno bi se lahko vojskoval proti polume- , ‘Petel lavoriko za krst častni in svobodo zlato, a glej, tako *^oral oditi k očetom. a * n |^ e< Ieiu licu niso cvetele rože in junaška desnica je bila lasje so bili prepojeni s krvjo. Oči so bile odprte in LA? us t a odprta, kakor da žele še nekaj povedati. Zaman, mla¬ ti sokj° C ' ^tkdar več ne boš govoril s Hrvatom, in kdo ve, morda to,jourt >0lVe dal marsikaj za celo njegovo bodočnost? Ali pride Nut ^ ‘^ mer lj a ^ Ali ho videl kdaj svojo Fatimo? •y j.^u^ga junaka je globoko pretresla Strzinjo. In dolgo je a uiriičevo. Ko se je zopet vzdramil in se ogledal, je zapa- 1 a med mrliči dva vaščana in jih plenita. Odloči se, da ju | Ka ° Je zmagal. 2a !dieal se vstrašila in hotela pobegniti, a Strezi- se ! Povejta mi, kdo je zmagal, Muhamed ali Soliman. ^ 4 »a pokimata ^akai z glavo in molčita. i> kfU • ne S°vorita. Jaz sem pravkar dospel sem in ne morem ,J e omagal. Neti Ko7 dc re " e St3rejši va55an ' Zmagal je Soliman in je že — Za Boga — vzklikne Strezinja sam pri sebi. — Morda še pri¬ dem celo prepozno v to nesrečno Kordovo. Tega bi mi še trebalo, da se osramotim. V tej prekleti službi kalifa se mi je to že enkrat prime¬ rilo. Ako bi bili vsi poslanci taki, potem gorje kalifom. Hoslovi v,ši se od vaščana, je zajahal konja in v urnem diru odje¬ zdil proti Kondovi. XXVI. Sam sebi se je čudil, da je prišel tako naglo do Kordove. A še bolj se je čutil, ko so ga stražniki pri vratih spustili u'rno v mesto. A to se mu je takoj pojasnilo, ko se mu je približal vratar in mu rekel: —Gospodar, ako hočeš, pa me osrečiš. -— Nag sem in bos in denar, ki ga zaslužim moram vreči v žrelo svojih otrok. — Želiš torej da ti dam miloščino? — O ne! Dobro vem, kaj govorim. Po vsem opisu, ki mi je po¬ znan, po tvoji lepoti in jeziku, po naglasu in vsem vidim, da si ti Hr¬ vat. Ti si Strezinja ... Ti si Hrvat .. . — Da, Hrvat sem. Ponosen sem celo na to, zakaj veliki ljudje v vašem cesarstvu so haš Hrvati. — Tega nikdo ne taji in ravno to je vzrok, zakaj te prosim. — Govori torej, česa želiš. Ako mi je v moči, ti pomorem. •— Hvala ti .. . Razpisana je velika nagrada onemu, ki najde iz¬ gubljenega Strezinjo, Hrvata. — Kak zlodej je razpisal nagrado? — O prosim, to je storil sam veliki hadžib, ki kakor se vidi, močno ljubi in ceni svoje rojake. — On, da je to storil? — Da. Narod pripoveduje, da je storil to na prošnjo svoje nove favorite. — Favorite! — vzklikne Strezinja. — Kaj se zanimajo za me fa¬ vorite? AVadha el Ameri me ljubi sam, ni potreba nobenih favorit — se nasmehne Strezinja. — Sicer pa — 'reče vratar — se ne gre za to. Naj te je priporočil angel ali vrag, glavno je, da je Wadha el Ameri razpisal nagrado. Ker sem te pa jaz prvi spoznal, gre ta nagrada meni, seve, ako ti izjaviš, da bi se ti sam nikdar ne javil, nego sem te jaz nagovoril za to. Dru¬ gega dela pri tem nimaš, nego da pričaš in vse ho dobro. — A to je nemogoče. — Kako to? — Zato, ker sem poslan k Wadhi el Ameriju kot poslanik od Soli- mana. Kako naj poslanik priča, da, ne gre tja, kamor je poslan. •— Razumem. Ali morda bi se dalo vendar kako narediti. Mojih dvanajstero otrok... Razumem te — reče Strezinja in vrže stražniku nekaj denarja. Hotel je že iti, kar sc obrne k stražniku. Prijatelj, ali hi mi ne hotel povedati ime one favorite, ki se je zavzela za me pri mogočnem hadžibu. - Zakaj ne. Slišal sem, da se imenuje Fatima. Kakor grom so zadele te besede Strezinjo. Prebledel je kakor stena. — Gospodar, tebi je slabo. Dolga pot. Morda si lačen? A Strezinja je že zbral svoje moči ter odvrne na videz mirno. Fatima! Rekel si Fatima? Ali odkod jo je hadžib dobil? — Če se ne motim, dobil jo je od pokojnega Abubekra, zarotnika. To se pravi, podedoval jo je po njegovi smrti. — Tristo zlodjev, ona je — vzklikne Strezinja in oddirja proti Al- kazarju. Kakor da bi gorela pod njim zemlja, je hitel po ulicah, da je stražnik mrmral: lovi. Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril S ALO O N -: na VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRI J ANOVIGH. Slovenska gostilna St. Praprotnik Chisholm, Telefone 271 Minn. - P. O. Box 152 cenjenim rojakom Priporoča se v obilen poset. Najboljša posti ežba s pristnimi pij;« čarni. SVOJI K SVOJIM! Izšel je III zvezek romana JOHANCA Z 9 velikimi originalnimi slikami. Cena 25c. DRAM. KNJIGARNA 535 Washington St.. MILWAUKEE. WTS PRAVA RDEČA ŠKOFOVA BROŠURA je prišla iz Ljubljane. — Cena 40e. ZDRAVILNA KNJIGA NAŠA ZDRAVILA je ravnokar dotiskana; prekoristna knjiga za vsalcoar, gposebno za žen¬ ske. — Cena 50 centov. Kdor pa naroči en zvezek Joliance in označeni dve knjigi, pošljemo za JEDEN DOLAR. Razglednice Johance je dobiti po 5c, 6 komadov za 25 centov. Dramatična društva opozarjamo na igro JOHANCA tragikomedija v treh dejanjih. — Cena 50e. Katero društvo pa naroči 12 izvodov, jih pošljemo za $5.00. Svojcem v stari domovini napravite veselje, če jim pošljete roman Jo¬ hance. Mi ga pošljemo brez vsakega doplačila. DRAM. KNJIGARNA 535 Washington St., Milwaukee, Wis SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. (Dalje prihodajič.) Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno-1 sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši:drži, nego lovi. Miners National Bank, EVELETH, MINN. »•» Kapital, preostanek in delniška odgovornost $74.000.00 « -» » Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. I FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. ROJAKI! Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬ novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik- BENKO RUS & CO. 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. BOARDING=HOUSE na prodaj ali v najem. 25 sob, prostora za 60 oseb. Hiša je na dveh lotih 50x175. Hlev za 4 krave in 3 konje. Vse v lepem redu A. M. Turnquist 413CMONROE ST., EVELETH, MINN. 8 Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) “■Dobro Jurček,” je rekel, “če si se že izguibil, hočemo poskusiti, da te najdemo.” Gospod je bil zelo prijazen z me noj, samo to napako je imel, da je hotel prav vise izvleči iz mene. Iz¬ praševal me je talko natančno, da sem komaj utegnil povečerjati. Ljudje imajo tukaj slabo navado, da jedo v kleti. Ponoči sem spal v čudni postelji; bila je čisto podo¬ bna nekaki škatli! Zbudil sem se ker je nekdo poleg mene jokal, ka kor bi mu hotelo počiti srce. Dvig nil sem se in si pomel oči. “Ti moj malopridni, poredni sladki bratec!” je 'zavpila Lili. Bila je popolnoma bleda, samo oči je imela rdeče. Montag je tudi (prišel z, njo. Pripeljala sta se z vla kom, ko me nista našla v ladji. V- prašal sem jo, če Mina kaj joka, ker sem se izgubil in če me kosilo še čaka doma; ker ni prenehala plakati, sem poizvedoval, zakaj joka in odgovorila mi je, da od ve¬ selja, ker me je srečno našla. Re¬ kel sem ji, da je ljubka neumna goska, Iker le potem ibi smela jo¬ kati, ako hi me ne bila mogla naj¬ ti: sedaj je pa vse zopet dobro in le doma ne sme povedati, da sem Zopet nekaj napravil, ker mi je v resnici žal. Stisnil sem torej gospo du v višnjevi suknji roko in ga po¬ vabil, da me ob priliki obišče, po¬ tem nas je pa peljal Montag v go¬ stilno, da se dobro okrepčamo. Lili sem povedal med štirimi očmi, da ne verujem, da bi bil go¬ spod Jener res talko imeniten člo¬ vek, ker sicer bi morali ljudje v Njujorku vendar kaj o njem ve¬ deti. Zadnja kapljica. Vse 'letne čase imam rad, poseb¬ no pa Božič, ker je v resnici tak¬ rat najprijetnejše. Kuharica je kar strupena, ker mora peči potice in pripravljati piščance in drugo raznovrstno meso.; ne smem v ku¬ hinjo, da bi si vzel pest rozin in (košček sladkorja, in če le glavo po¬ molim skozi duri, zasika nad me¬ noj kot kača. Ne dovoli mi, da bi se igral z orehi, ali polizal žlico, s katero meša testo za torte, ali da bi pokusil, kako se strga kreda na njenem novem strgalniku, sploh da bi se v kuhinji nekoliko zaba¬ val- Ves čas moram biti zunaj in iz kuhinje prihajajo tako dobri duhovi -—. težka poskušnja za deč¬ ka moje vrste. Elza in Suzi bosta imeli na No¬ vega leta dan precej obiskov. Pri- tožujeta se, kako nerodno in ne¬ prijetno je sprejemati dan za dne¬ vom obiske in pripravljati kavo, ostrige, pecivo in vse mogoče re¬ či, vrhu tega pa še biti vedno v novi obleki. Mislim, da bi ne bi¬ lo slabo, ako bi jaz par gospodom naročil, da naj nikar ne pridejo, ker se sestre preveč vznemirjajo; ti gospodje bi že tudi drugim znancem stvar pojasnili. Že delj kot en teden o nečem premišljujem, kar bom najbrže tudi napravil. Včeraj sem splezal na streho, da bi pogledal v dimnik toda drselo mi je tako, da je le malo manjkalo in ubil bi se bil; opustiti sem torej moral svojo na¬ mero. Preiskal sem pač v mamini sobi prav natančno in nerazum¬ ljivo mi je, kalko se more sveti Miklavž priplaziti po tako ozki luknji v sobo. Kako velika nesre¬ ča bi bila za vse otroke v mestu, ako bi se zabasal. Želim si, da hi že naprej vedel, 'kaj da mi prinese. To že vem, kaj da dobim od sester, ker sem zad¬ njič pogledal v neko škatljo, ka¬ tero sem staknil v 'Suzini omari in notri sem zagledal drsalke, ki so bile gotovo umerjene po mojem o- 'buvalu, kakor tudi krasno pisal¬ no orodje in nekaj žepnih robcev, zaznamovanih s črkami J. H. Po¬ vedal sem tudi doktorju, da mu bo Suzi podarila najmičnejšo opra¬ vo za tobak, ker sem skozi klju¬ čavnico videl, kako jo je priprav¬ ljala. Rekel mi je: “Žalostno vlogo i- graš, Jurček”. Toda, kakor se spominjam, sein žalosten samo takrat, ako mi pa- pa reče: “Jurček idi v svojo sobo in me počakaj, da pridem”. Te besede me vedno spominjajo na resnost življenja. Trohico sem pa vendar žalosten, ker se sveti Miklavž na noben na¬ čin ne bo mogel splaziti skozi naš dimnik. Vedno mi še tiči v glavi in ne morem se iznebiti one misli. 'Prosil šem papa, da bi poklical zidarje, da dimnik razširijo, a Od¬ majal je z glavo. Rekel je, da je svoji Miklavž že zadosti pameten in se ne straši takih ovir. Po mojih mislih bi bilo zelo ško¬ da, če bi se staremu svetniku kaj pripetilo •— kako razočarani bi bi¬ li otroci po onih hišah, kamor bi ne mogel priti. Pogledal sem v naš dimnik in se prepričal, da bi imel popolnoma lahko pot, ako bi se odstranilo le nekaj opek. Božič ni bil posebno lep praznik za našo hišo ■—■ ne od daleč tako, kakor šem pričakoval. Cel božični dan in še tri dni po¬ tem sem moral radi bolezni osta¬ ti v postelji. Mama je bila tudi bolna. Mogoče je, da sem dobil mnogo daril, a spominjati se ne mo rem ničesar, ker je bila takrat gro¬ zna zmešnjava. Zdi se mi, da se je na sveti ve¬ čer zopet .nekaj neljubega pripe¬ tilo v naši hiši. Bilo je okrog de¬ vetih zvečer. Lili, Montag, gospod Jener in vsi domači so sedeli v sa¬ lonu. Jedli smo orehe, jabolka in potico, kmalu mi je pa rekla ma¬ ma, da je zame najboljše, ako grem takoj spat, kajti če pride sveti Miklavž in me zagleda še pri mi¬ zi, bo šel kar naprej. Šel sem torej po stopnicah, a prav po polževo, ker sem bil ravno toliko zaspan kot gospod Jener. Pet minut morda za tem, odkar sem prekoračil zadnje stopnice, je pa nastal tresk, kakor 'bi se svet podiral. Nekaj mi je priletelo na glavo da sem videl tisoč solne — pravijo, da se šest ur nisem zave¬ dal. Razletela se je peč v mamini sobi in mene je zadela opeka, ki je odletela; čudno je, da me ni ubilo, kajti razdejanje je bilo po¬ polno. Vse šipe na oknih so popo¬ kale, ogledala so se razbila in pre¬ proga je plavala v vodi, ker je po¬ čila vo-dOvodna cev. Tudi strop se je udrl. Nikjer razen v kuhinji sedaj ne moremo zanetiti ognja. Mama je od strahu zbolela. Papa pravi, da je sploh čudežno, da se cela hiša ni razsula. Ko sem se zo¬ pet zavedal, so ravno vsi ugibali, 'kaj da bi bilo vzrok te katastrofe. Rekel sem jim, da je morda sv. Miklavž imel v svoji vreči rake¬ te in te so se slučajno vnele. Dok¬ tor Mor je odvrnil: “Da, da, rav- notako je moralo biti!” Papa me je vprašal: “Jurček, zakaj si pa nasul smo¬ dnika v peč?” Sestri sta v skrbeh, če bo li hi¬ ša do novega leta popravljena. Po mojem mnenju sta lahko čisto brez skrbi, kajti dan pred Božičem sem povedal 'gospodom, da naj nas ni¬ kar ne obiščejo in pojasnil tudi zakaj — preveč nemira je v hiši, če pridejo obiski. Svojim sestram prav rad pomagam in jih rešim neprijetnosti, če mi je 1 mogoče. Glava se mi bo skoraj pozdravila. Doktor Mor pravi, 'da smem iti jutri že na ulico. Izvrsten saninec je zunaj — snega je en jard. Go¬ spodje in gospice, deklice in deč¬ ki, vse je zunaj in od vseh strani žvenkljajo kragulj čki. Jezim se kakor puran, ker sem izgubil dr¬ salke, ko se je peč razletela. Ju¬ tri je pri predikantovih zabavni večer —^ toda ne pri gospodu Slom kumu, temveč pri drugem. Upa¬ jo, da bo jako lopo, ker je lepa cesta in praznik. Predikantova gospa je prišla k nam gledat, ka¬ ko se kaj celi moja glava in ob tej priliki sta se pogovarjali z ma¬ mo o darilih. Smejala se je-in iz¬ razila upanje, da ji bo vendar kdo prinesel škatljico škroba, ker ga sama nič nima in njen mož rad nosi trdo skrobljene ovratnike. Sklenil sem, da ‘grem jutri dopol¬ dan k Petru, ki ima trgovino z mešanim blagom in mu radi škro¬ ba povem. Ljulbi dnevnik, z Bogom zdravstvuj, oditi moram, kovček je že zaklenjen. Beti in mama sta jokali, da imata vse oči rdeče. Od¬ peljati ise moram v več kot sto milj oddaljeno šolo. V dotičnem pismu berem: RAZNO. Plemstvo v avstrijski diploma¬ ciji. Med 76 juristično izobraženi- jem ministrstvu, je 19 grofov, 23 baronov, 10 vitezov, 22 plemičev, in samo 8 navadnih državljanov. Od zadnjih so trije v četrtem, e- den v petem, 3 v šestem in 1 v sedmem razredu, to se pravi, da med naraščajein v avstrijski di¬ plomaciji ni niti enega meščans¬ kega uradnika. Med 10 diploma- tičnimi zastopniki je 1 knez (pri sv. stolici), 6 grofov, 1 baron, 1 plemič in 1 meščanskega rodu (Dumba v Washingtoinu). Od 20 poslanikov je 1 knez, 7 grofov, 7 baronov, 4 ,plemiči in zopet samo eden meščanskega rodu (v Rio de Janehsu). Diplomatično osobje teh inozemskih zastopnikov šteje 72 gradnikov, med katerimi so 4 kne¬ zi, 31 grofov, 23 baronov, 5 vite¬ zov, 8 plemičev'in samo eden meš¬ čanskega rodu (dr. Janotta v So¬ fiji). Od 104 diplomatov v inozeta- stvu so. samo trije meščanskega rodu. Najvažnejša mesta so do se¬ daj v rokah ogrskega plemstva, vsled česar je politični in gospo¬ darski vpliv avstrijske državne polovice na zunanjo politiko in tr¬ govinske odnošaje zelo nazadoval. Sicer se pa uspehi avstrijske di¬ plomacije res lahko sodijo po či- losti plemenite krvi diplomatov, katerim je samo zato, da vlečejo mastne plače za brezdelnost in o- dirajo' siromašno ljudstvo. Ke'daj se bo začelo svitati tudi v. staroko¬ pitni Avstriji ? ?! Lep ženin. Pred sodiščem v Bu¬ dimpešti je stal trgovski pomočnik Sigmund Benedek. Dognali so, da je prisilil svojo ljubico R. Szohe- resovo, da je postala prostitutka. S tem je hotel dobiti toliko denar¬ ja, da bi otvoril samostojno trgo¬ vino ter se oženil. Dekle je v res¬ nici “zaslužila” 1500 kron, toda Benedek jih je v enem tednu za¬ pravil. Sufragetke v Karlovcu. 22. mar¬ ca je po shodu ljudskoizobraževal- nega društva v Karlovcu gospodič na Štefa Vimpolšek iz Zagreba skočila na oder, govorila o žens¬ kem gibanju in naposled vse kar¬ lovške žene pozvala, naj se pri¬ družijo boju za splošno in enako volilno pravico. 'Ploskali so ji tu¬ di možje in jo potem navdušeno spremili na dom. Cetinje, 31. marca. V črnogor¬ ski skupščini se je razpravljalo zlasti o konfliktu na Sienici. Mi¬ nister zunanjih zadev je izjavil, da se je od avstrijske strani udele¬ žilo napad: trije bataljoni pehote ■tri čete lovcev, ena strojna puška in oddelek žendarmeTije. Vsem tem so stali nasproti samo 4 možje črnogorske straže. Minister pou¬ darja, da se je ta napad izvršil brez vednosti avstrijske vlade ter je mnenja, da se bo krivce kazno¬ valo. Poslanec Vukovič je mnenja da se je napad izvršil namenoma. Poslanec Vuletič poživlja vlado, naj mejo proti Avstriji istotako utrdi, kakor proti Albaniji. Posla¬ nec Obredovie zahteva popolno za doščenje 'za prelito črnogorsko kri. Končno se sklene, da skupšči¬ na odobrava postopanje vlade ter jo poživlja, da interese države e- nehgiono varuje. V spanju umorjena. V Bredju pri Koprivnici na Hrvaškem je ne znanec splezal ponoči slkozi pod¬ strešje v sobo, kjer je spala kme¬ tica Marija Gorničec in jo s to¬ pim orožjem ubil. Zaprli so kme¬ ta Frana Jurjeviča iz Hlebina, ki pa odločno taji. Zagreb. Vse vode so silno nara- stle. Dež neprestano v potokih li¬ je. V Piskorevcih v Slavoniji je voda podrla štiri hiše 'in več mo¬ stov, med njimi železniški most na progi Vrhpolje—Osijek. Sava je preplavila ves kraj okoli Sibinja pri Brodu. Več vasi in mest je pod vodo. Narod beži iz hiš. Veliko ži¬ vine je utonilo. V požeškem okra¬ ju so tudi silne poplave. Dolnji del Zemuna je ves pod vodo. Promet na progi Bjelovar — Križevac — Virovitica je ustavljen. Tudi oko¬ li Djakova je vse pod vodo. Člove¬ ških žrtev ni dozdaj nobenih. V Liki je zapadel sneg. ZA SLOVENSKO ZAVETŠČE. Rojaka Jožef Irman in Frank Komar vsak po: 20 c. skupaj 40c. — Kaj omoj zdravnik pravi, to že vem, a kaj misli o moji bolezni, 'tega ni iz njega spraviti. — Kako da ne ? —- Vidiš, včeraj sem ga vprašal če smem jesti klobase in zelje. Pa je rekel, da smem. — No — in? — No, zdaj pa ne vem, ali sem že tako zdrav, da smem klobase in zelje jesti, ali sem tako slab, da je že vse eno, kaj jem. I - Smesnice. 7 4* 1 — Vi se želite poročiti z mojo najmlajšo hčerjo — kaj ne? — Da! — Ali, dovolite mi opombo — po mojih mishh bi Ibila za vaše dolgove ’ najbolj primerna moja nastarejša hči. Župnik Jaka: Prmejš to je pa čudno. Toliko ljuidi se je že u- bilo pri letanju po zraku, pa ven¬ dar se dolbe vedno novi, ki tako store. Župnik Matevž: Vidiš, rav¬ no tako je z ženami: Koliko je že ljudi oženjenih, pa se vedno novi dobe, ki silijo v zakon. Gospa adjunktova: Torej je go¬ spod nadoficijal, vaš soprog, ven¬ dar šel za tri tedne na deželo. Pa je res mnogo, 'da mu je gospod svetnik to dovolil. Gospa nadoficija 1 o\'a: Gospod svetnik... gospod svetnik... jaz sem mu dovolila iti. Obtoženec:. Gospod sodnik, naj mi verujejo, jaz tega kovčeka ni¬ sem ukradel. Neznan človek mi ga je dal na cesti in me prosil, naj mu ga shranim. Sodnik: Seveda, tisti neznani človek, na katerega se vsak izgo¬ varja. Bežite no! Kako je pa iz- gledal tisti neznan človek? Obsojenec: Ne vem, kako bi re¬ kel ... o saj ga poznam . . . Sodnik: Toraj — kako je izgle- dal? Obtoženec: Gospod sodnik — naj ne- zamerijo —• ravno oni so to bili. Sodnik pade nad tako predrzno st j o v omedlevico. — E, slišiš, zakonski mož bi pa res ne smel nikdar kvartati. — Prav praviš! Če v igri izgubi, ga žena zmerja, če v igri dobi, mu pa žena denar vzame. □ □ □ 0 Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Ve stni 405 West Michigan Str., Duluth, Izdelujmo vse v tiskarsko stroko snad • „ . • . v ^Padajoče irovi P PD O lfl I AP n I 1 • ^ stvari lično, ceno in točno. Tiskovine Sl,au ^»Kovine h društva v eni ali več barvah naša posel> ^ Pismeni papir in kuverte izdelujemo °l okusno. Poskusite naše delo. Mi jamčim° zadovoljnost. Unijska liskama. Teta: Kdor vse vidi vse ve! Oče : Ali si danes že kaj posebne ga zapazil? Sinko: O, da ... že več stvari. Oče: Kaj pa? Sinko: Da ima teta na glavi tu¬ je lase, da je stric steklenico ko¬ njaka v žep svojega površnika skril in da si ti ata hišino tako u- ščipnil, da je zacvilila. Oče - stric - teta: Lump, malo¬ pridnež. Električni voz je natlačeno poln in več moških stoji tesno drug poleg drugega. Naenkrat se oglasi eden teh gospodov in vpra¬ ša, drugega: — Prosim, koliko ste pa že sta- ri? Jaz?'Čudno vprašanje, 25 let! — Ker ste torej polnoletni, bi že lahko na lastnih nogah stali. *,wT NASI ZASTOPNIKI. — Kaj ne, draga gospa, vi pač jako srečno živite s svojim možem. — Mislim da! Naj moj mož le poskusi neštečen biti — jaz bi mu že pokazala! Gospa: Kaj sem davi videla, Minka? Ko je pek kruh prinesel, sta se poljubila! Škandal! Od ju T tri naprej bom jaz sama kruh prevzela. Služkinja: Oh, saj vam ne bo nič pomagalo! Mara za vas! Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eveleth, Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar. holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn, Dva rodoljuba stojita pred iz¬ ložbo in ogledujeta slike. — Mh! Tako nekaj takega, kar se imenuje zatišje, pa v olju, hi že kupil, če bi bilo po ceni. — Kupi škatljo sardin! Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, 111. Frank Elanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee, Wis. John Stampfel, Graf ton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Josip Zupančič, Milwaukee, Wis. • • • — O, prijatelj, kaj pa se danes Itako žalostno držiš? —Moja lesena noga me hudo boli. — Beži, beži, nikar takih neum¬ nosti ne govori. — Pa je le res; moja žena me je namreč davi z mojo leseno nogo pretepla. # # * Kuharica sliši zvečer iz kurni- ka velik šunder. Naglo hiti na dvo riše e. John Libernik, Joliet, Illinois. Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, Ul. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, El. Frank Goličnik, Panama, 111. — Ali je kdo tukaj ? vpraša ku¬ harica. — Ne same piske, je odgovoril globok moški glas in temna posta¬ va je skočila čez ograjo ter izgi¬ nila v noč. # # * — Moja žena je že sipala, ko sem prišel ponoči domov, pa mi je le želela dobro jutro. —Slišal sem to skozi zid — o-d 2. do 3. ponoči. — Ko je bila moja žena na leto- iču, sem kmalu imel tako lirepe- nje po njej, da sem bil ves po- — No, zdaj je vendar tvoja že- 'že zopet sedem mesecev pri te- — Veš, zdaj bi pa že spet 1 prenašal najhuje hrepenenje, se vendar laglje prenaša, kakor Oče: ... Poslušaj moje bese¬ de, fant in se ravnaj po njih. Oči imej vedno odprte, posebno oči ... Stric: Da, oči ... pazi na vsako malenkost! . .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik’’ ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Chls MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. WISCONSIN: ILLINOIS: INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind, Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENNSYLVANIA: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar, Arona, Fa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. John Pajk, Conemaugh, Pa. John Lamuth, Marianna, Pa. Frank Miklaucich, McDonald, Pa. Martin Koroshec, Ralphtcn, Pa. ’ t. "^lovrh Broughton, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve land, Ohio. Ignac Prel'gar, Collinvrood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O Anton Kikel, Ycnngston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabeč, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans Simon Eepovš, Columbus, Kans’ Jacob Cukljati, Pittsburg Kans WYOMING: F. S. Tauchar, Eock Spring, Wyo John Globochnik, DiamondviUe, Wyo. John Buz->h. War*.n« Kajetan Erznožnik, Red Lodge. Mont Peter B. Barich, Walkerville, Mont Mike Krivec, Klein, Mont. Frank Malavašič, Little Falls, N. Y .l-T*. «* V# 0 .rta]®’ azaJ i 0 Ni etd‘ er Rojaki, čujte, čujte! Velika senzacija! Pravkar je izšla nova Vodiška Johana in njeni ljubimci ali resnica o Vodiški svetnici Johanci. Ameriškim delavcem v pouk in svarilo. Slovenski rojaki, sezite po tej krasni brošure Cena: Vodiška Johanca in Ženinom in nevesta skupaj 25 centov. Slovenska knjigarna 1 North 15th St. Brooklyn, N, 1 IH, 2/ ' Molitvah so jLjišU'* 1 ' . Mest< fZ. postojanka, £ salunarJ $ gi as ° r ' 0BE ZDRUŽENIH njenih, huerk KI BITKI. —200 PREČEN VSTOP' VOJSKO, ČE HUE RIŠKEGA POSLA VZETJEVERA ir p\ morai 5 pristnih Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropini pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. stilničar, kateri hoče napredovati, skušati in kateri ne poskuša tudi ne duje s svojo trgovino. Prava pristna pi; se zaimore kupiti le pri A. Horvvat-u, ki portira naravnost iz Kranjskega Brinje' Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje prai zdravilno Grenko vino in Highlife Naročite si en zaboj te ali one pijače a poskušajo; samo da bo eden zaboj, 12 klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite pij cenik. arnik, fashiflgton, 21. apri j sem je došlo danes e na potu iz Nemčiji kateri nosi ' in dva miljoi e' tovarne ’ čil to oro) naše za obrambe * mesta Tera Cruz, ! Slavnim mestom iko. ; Ba A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIEIJ Nabrani vstop ^iva v Meksik | er 7 on nar ^il .’/ a ^vzame p 8 *°®est 0 Ver Tsto P nemške^/ i Svoji k svojim! ffi Podpisani priporoča cenjenim rojakom in j, gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo DP 'j jeno in bogato založeno 1 grocerijsko trgovin^ "E V zalogi ima občeznano moko; dal] ‘Cremo” moko; S daje krmo za živino, kakor : oves, koruzo, mrvo ffi doi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE Za mnogobrofen poset ln naklonjenost se uljudno priP 0 MATH. V I D A S, slovenska trjjovlna ..j ffi BIVVABIK, MINN. S' fes** c Sw lral p 'et R? „>'ii ' «ki» H i! ORGANIZIRAJTE SE NA P0 LIT1CNE „ij jC N GOSPODARSKEM POUIJ. V ORGANA h ROJAKI SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V MOč IN NAPREDEK VSEH SLOJEV *Pov, K d m, i® 1 «4Vi ua zah, ik, er O > O > C/} M SVOJI K SVOJIM r 4 « J*« v ?a »a i5Sž SLOVENSKO - HRVATSKI SAl° 0fi Range Hotel Vila EN v?. ba Zv j e 'hi JOSEPH TALKOV1CH, lastnlK 627 W. SUPERIOR ST., DULU tH ’ (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) ■*< X%7° b TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE- ■k < V * w X PRIPOROČA SE SLOVENCEM IN HRVATOM S SVOJI K SVOJIM 'H ha *L. W M«.!* oX t S4 *