* *#***************!! Naša naloga: ►£< Probuja in napredek naroda! | Naš namen: ® V edinosti in slogi do cilja! gj VESTNIK % Največji slovenski dvotei g* M 1 Uv* SllU 1 IV 0P era Butte, Mont., 13. junija. — Da- !S ponoči se je nahajalo mesto Butte v stanju preke-ga soda, ker prišlo do velikanskih izgredov ori slavitvi 34. obletnice rudarske Unije. Vsi salooni so zaprti, kar se že več let ni zgodilo, po trgovinah e pdbrala policija vse orožje in treljivo. V rudarski uniji, ki šte¬ le do 9000 članov, je nastal resen -azkol. Več kot 2000 članov se je odpo- edalo uniji, ter so napadli pod vodstvom agitatorjev Industrial Vorkers of the World uuijsko ru¬ darsko parado, pri kateri je bilo -anjenih več oseb. Predsednika unije Bert Rileya n maršala parade Michaela Con- waya so vrgli s konj. Napadeni so lili tudi drugi unijski uradniki, la so morali poiskati zavetja pred nasilneži v šerifovem uradu. Ko so izgredniki razbili parado, se podali v unijsko dvorano edi mesta. Tam so vse razbili r vrgli na ulico. Knjige, zapisni' ter tudi unijsko blagajno so ■gli m Omaro, v kateri so bili olilni listki za nove uradnike, so totako razbili ter raztresli gla¬ vnice po cesti. Alderman Frank Curran, služ- ajoči župan mesta, socialist, je rišel v unijsko 'dvorano ter hotel omiriti izgrednike. Ti so- ga pa rgli skozi okno drugega nad- ropja na cesto. Prepeljati so ga lorali v bolnico. Izgredniki so bili in raznesli prav vse, pri¬ nesli niso niti preprogam v ve' zborovalni dvorani. Priča demonstracij je bilo kak d; 0.OOO oseb. Policija mogla ni- sar opraviti. Edino, ka ! r je mo¬ la storiti, je bila prepoved toče- ia v gostilnah ter zaplenitev oro- r Danes zvečer je priredila na protna struja rudarske unije zbo ■ )v anje, na kateri je bilo sklenje- vstanoviti novo unijo pod In- pstrial Workers of the AVorid. po 'razkola je prišlo vsled michi- anskega štrajka, oziroma radi vi" f ih doneskov za štrajkarje. Ne- s^ er .i rudarji pravijo, da so pla- Pii $8.00 do $10.00 na mesec v hajkarski sklad. Več kot $200.000 so poslali iz Butte v Michigan Člani, ki niso hoteli plačati ases- 'r.cnta, so ibili izključeni. Včeraj zjutraj so prišli potujo¬ či delegati v Speculator rudnik ter zahtevali od rudarjev unijske karte. Unijski uradniki so tudi ob' V e stili družbo, da ljudje, ki nimajo unijskih kart, ne smejo delati. To dalo glavni .povod za demonstra¬ cije in izgrede naslednji dan. Pittsburgh, Pa., 13. junija. — Veliko razburjenje je zavladalo med štrajkarji AVestinghouse Ele¬ ctric Co., ko so zaznali, da name¬ ravajo družbe importirati skebe v drugih krajev. Izvedeli so tudi, da so spravile družbe po neki stranki progi več vozov s -skebi do delav¬ nic, tako, 'da jih štrajkarji niso mogli videti. Skebi so se sezuli ter se podali čez Turtle Creek v d >" lavnice. Petdeset oboroženih čuva¬ jev jih je stražilo, f Štrajkarski vodje opominjajo štrajkarje, naj se zadržijo mirno. Z napetostjo je pričakovati nada- Ijnih dogodkov, uo-stilne so vse za- 'prte # Butte, Mont., 15. unjija. — Gu- \ erner S. V. Stewart je v dogovoru z AVaskingtonom, da dobi v slučaju potrebe zvezno vojaštvo, ki naj skrbi za mir v Butte. Bati se je namreč nevarnih izgredov, ke'r se rudarji, ki so se odpovedali uniji, hočejo- na vsak način podati na delo. Nevarnost je, da se sovra¬ žni stranki zopet spopadeta. AVashington, D. C., 15. junija- — Guverner Stewart iz Montane je brzojavnim potom naprosil pred" sodnika AVilsona, naj pošlje zvezno vojaštvo, ki naj napravi n. ir v ne¬ mirnih krajih. Pittsburgh, Pa.,- 14. junija. — AVestinghouse Electric & Manufa- cturing Co., ter Alle'gheny Con' genial Industrial Union se poslu¬ žujejo pri obojestranskem opazo¬ vanju žarko-metov. Električna družba je postavila svoje žarkome- te tako, da so delavnice razsvet¬ ljene kakor po dnevi, štrajkarji pa svoje na Oak Hill, na drugi strani Turtle Creeka, nasproti de¬ lavnic. Število štrajkarjev je na¬ raslo na 12.000 mož. POLITIKA LORIMERJA BANKE SO PROPADLE. V finančnih in političnih krogih je vzbudil propad La Salle Street Trust & Savings bank senzacijo. Chicago, 111., 13. junija. — Ve¬ liko senzacijo je vzbudila vest, da je zaprla svoja vrata La Salle Street Trust & 'Savings Bank, ka¬ tero je vstanovii znani politik Wil' liam Lorimer. S propadom te ban¬ ke so prizadete tudi Illinois držav¬ na banka na štev 350 N. Clark St., Broadway državna banka, št. 4613 Broadway in Ashland-Twelfth dr¬ žavna banka, št. 1600 zap. 12. uli' ca. Podrobnosti o financijelnem položaju bank ne bode mogoče ob¬ javiti prej, dokler ne pregledajo državni uradniki knjig La Salle St. Trust & Saving banke. Že več tednov se je govorilo v dobro poučenih krogih, da se ima pmenovani denarni zavod boriti s težkočami, toda ker ima Lorimer za prijatelje mnogo bogatašev, med temi več večkratnih milijona¬ rjev, so vsi mislili, da nevarnost ni tako resna. Gorenje vesti so pa pri¬ šle tudi na uho mestnega zaklad¬ nika, ki je potem zahteval vrnitev zneska $650.000, kateri denar je bil naložen v banki. Banka ga pa ni mogla vrniti, nakar je prišlo do poloma. m ENSKA VOLILNA PRAVICA USTAVNA. ■%*ingfield, 111., 13. junija. - j r ža\no vrhovno sodišče je danes “ zno Popoldne objavilo razsod" hi poglaša od 48. državne za- o°daje sprejeti zakon o volilni | a 'iei žensk ea ustavnega. Štiri I bedniki so se izjavili za ustav- ||j ^ za hona, trije so bili proti te- goskam je tudi dana pravica, lj iti? aS ^ e 0 o o vprašanjih loeal fr ! s ° n ' Kon čn° naglasa razredlm, ,° glasovati ženske za vse r e - iate: Latnra, e re vstanovi državna le- ( kampanja l. 1916 . 15. junija. — H. r0( j rris 0( 1 tukaj, zakladničar e ? a Prohibicijskega odseka, fane r '- na naro, dni korferenci de v et ' ne . ftrahke danes, da se ■ bol kampanji' 1. 1916. ti z m< i^ tempetenčniki in žej- v Beli hiši, kamor a Q [. JS Je k 1920 temperenčna Pra^- gotovo svojega pri- RADI BANANE. Milner, Ga., 15. junija. — Dr. Homer Maddox je vzel s stojnice Harry Barrysa banano, da pokusi novo pošiljatev. Ko mu je to Bar- ry prepovedal, ga je zdravnik ustrelil. Robert Barry, brat ranje¬ nega, je prihitel in prosil zdravni¬ ka, naj obveže svojo žrtev. Dr. Maddox tega ni hotel storiti, na¬ kar ga je Robert Barry ustrelil. VESTI IZ INOZEMSTVA. POLOŽAJ NA BALKANU. Vojna nevarnost med Turčijo in Grško. Albansko vprašanje, štrajk v Italiji. Zeppelin 1. ponesrečil. NAPAD NA CERKVE. Rim, Italija, 15. junija. •—- Te - kom zadnjih demonstracij so na¬ skočili izgredniki tudi cerkve. 14 cerkev so 'zažgali, 39 razdejali ter 23 drugače poškodovali. BOJ PROTI RIMU. Asbury Park, N. J., 14. junija. Glavni sinod amerikanske refor¬ mirane cerkve v Ameriki je skle¬ nil na svojem letnem zborovanju, da priporoči za prihodnji Zahvalni dan v zveznem glavnem mestu medversko božjo službo, na katero bodo povabljeni predsednik, pod ' predsednik in drugi uradniki. Pre¬ teklo leto je prisostvoval predsed¬ nik Wilson na Zahvalni dan med verski verski pobožnosti v neki ka¬ toliški cerkvi S tem se je neka' rim krogom zelo zameril. 39 protestantovskih sekt obsega¬ joči zvezni koncil kristjanske cer¬ kve v Ameriki je bil naprošen, da pomaga s svojim delom temu pri¬ zadevanju, ker poizkuša rimsko¬ katoliška cerkev dobiti političen vpliv na osebe v javnih službah v Ameriki. Glavni sinod se je tudi izrekel za -dostavek k zvezni ustavi, po ka¬ terem naj bi bila vpeljana v Ame¬ riki splošna prohibicija. Prihodnje leto se sestane glavni sinod 3. ri¬ ni j a. ŽRTEV EKSPLOZIJE. Chicago, 111., 15. junija. — Pri dksploziji v delavnici National Art Novelty Co. je uibilo preddelavca Samuel Danielsa, pet drugih de¬ lavcev pa je zado-bilo več' ali manj težke poškodbe. Eksplozija je de¬ loma razdejala poslopje. KUPUJTE PRI KI OGLAŠUJEJO LISTU- TRGOVCIH, V NAŠEM “NEPISANA POSTAVA." Columbia, S. C., 14. junija. — “Vsak pošten človek bi vstrelil zapeljivca svoje nedolžne hčere,” je pripomnil prisednik Watts pri obravnavi pred vrhovnim sodi - ščem. Sodni dvor se je bavil z vz- klicem Geo'rge Tidwedla, ki se je pritožil, ker je bil obsojen v dva¬ najstletno ječo. Obsojen je bil, k-ir je usmrtil zapeljivca njegove hče¬ re. Tidwellow 'zagovornik se je skliceval na “nepisano postavo”. Atene, Grško, 14. junija. — A- fnerikau-ski in angleški podkonzul v Smirni sta se podala v Mitileue da proučita tamošnji položaj. Ofi- cijelna brzojavka iz Mitilene na¬ znanja, da so napadli Turki mesto Aivalik v Mali Aziji, v kateri bi¬ va do- 25.000 Grkov. London, Anglija, 13. junija. — Iz brzojavov med Londonom in A- tenami je razvideti, da je grško- turški -položaj resnejši, kakor kdaj prej, da je želja vlade, ohraniti mir, da pa ne more dalj trpeti, da bi turška vlada izganjala Grke iz Male Azije in Trakije. Atene, Grško, 12. junija. — Gr¬ ška vlada je poslala energično no¬ to Turčiji, v kateri zahteva da Tur čija ne sme izgnati grških podani¬ kov iz turških pokrajin. V grškem glavnem mestu vlada veliko sov¬ raštvo zoper Turčijo. Berolin, Nemčija, 13 > junija. — V diplomatičnih krogih zatrjuje¬ jo, da se albanski knez Viljem ne umakne, ampak da vstraja na svo- pem mestu. Rim, Italija, 14. junija. — Ge¬ neralni štrajk delavcev se bliža koncu. Vlada je poslala v vse o" grožene kraje vojaštvo, ki skrbi za mir. Vendar se še vedno doga¬ jajo spopadi. Upati je, da nasta¬ nejo v nekaj dneh -zopet normalne razmere. Od druge strani pa zopet naznanjajo, da'ju /divz^lo štrajkar- sko gibanje revolucionarni značaj. Diedenhofen, Nemčija, 13. juni¬ ja. — Vojaška Zračna križarka “Z 1” je nedaleč o-d tukaj ponesreči¬ la. Vsled slabega vremena so se spustili zrakoplovci na zemljo, in tedaj je močan veter zgrabil veli¬ kanski zrakoplov ter vrgel ob tla. Sunek je bil tako močan, da se je zrakoplov v sredi prelomil. Ran¬ jen je bil nek -poročnik. Zrakoplov je bil na poti iz Kolina v Metz. Pariz, Francija, 13_ junija. — Ribotov kabinet je resigniral po enodnevnem obstoju. Socialistični poslanec in bivši delavski minister Viviani je prevzel nalogo, sestavi¬ ti nov kabinet. Dunaj, Avstrija, 13. junija. — Uradno poročajo, da položijo v je¬ seni podladje iza štiri nove bojne ladje tipa “Dreadnought”. Politi¬ ka Avstrije in Nemčije stremi za tem, napraviti s gradnjo novih boj nib ladij protiutež trozveze zopet premoč trojnega sporazuma. Berolin, -Nemčija, 13. junija. — Socialistični list “Vorwarts” obe¬ ta velikanski proces z milijon pri¬ čami. List je izdal poziv na vse bivše vojake, katere so mučili “vi¬ šji” tekom vojaške službe, naj se javijo uredništvu. Potrebni mate- rijal bode povzročil velikanski proces. London, Anglija, 14. junija. — V cerkvi sv. Jurija na Handover Suqare je eksplodirala bomba to noč. Najnovejše delo sufraget VULKANSKI IZBRUHI OGNJENIKA LASSEN. Na 2000 čevljev visoko se vije dim nad ognjenikom. Plamen švi¬ ga iz žrela. 1 delavec bil ubit. Redding, Gal., 14. junija. — O- gnjenik Lassen je danes začel de¬ lovati, plameni švigajo iz njego¬ vega žrela. Kolikor je dosedaj. zna¬ no, je bil ubit pri zbruhu en dela¬ vec, več jiih je pa bilo ranjenih. Ognjenik je počival že več let. Avtentična poročila so prišla to noč, in naznanjajo, da se je zgodi¬ la nesreča, 'ko je osem mož prišlo preblizu žrela za časa erupcije. Nad 2000 čevljev visoko se vije dim nad ognjenikom. Nek kamen je padel na glavo Lansing Grahama, gozdnega de¬ lavca iz Volta, Gal,, ter ga pri pri¬ či ubil. Nek drug mož je 'bil 'ran¬ jen. Dva moža pogrešajo, ali če sta ponesrečila, še ni znano. Danes zgodaj zjutraj je začel ognjenik zopet delovati. Dim je bi lo mogoče videti v okrožju 50 milj. Odprla sta se -dva nova žrela ter je bilo videti švigati plamene iz m jih od tukaj Volte ter drugih krajev. Zadnja dva izbruha tega ognjenika sta bila pred 50, odno¬ sno 70 leti. Posebna nevarnost pa začasno ne preti. PRVI PROTOKOL MIROVNE KONFERENCE PODPISAN. BAVI SE Z OBLIKO, KAKO NAJ PRIDE VLADNA OBLAST V MEKSIKI NA HUERTOVEGA NASLEDNIKA. STRIC SAM SE OPROSTIL. CARRANZA SE UDELEŽI PO SVO¬ JIH ZASTOPNIKIH KONFERENCE TER POŠLJE TRI DE¬ LEGATE. NAPAD PRIČAKOVAN. RAZŠIRJENJE SLUŽBE NAŠE TOVORNE POŠTE. AVashington, D. C., 14. junija. — V večjih mestih dežele namerava poštna oblast uvesti novoto, ki po- menja novo konkurenco, za privat¬ ne ekspresne družbe. Poštni vozo¬ vi -bodo namreč tudi po hišah po hirali zavitke, katere je bilo do¬ slej treba nesti na pošto za od¬ pravo. Prvi poizkus v 'zveznem glav¬ nem mestu so se tako dobro obne¬ sli, da namerava glavni poštni mojster Burleson uvesti to službo kjer konkurirajo ekspresne družbe tovorne pošte v vseh večjih mestih, s pošto. Kakor hitro se’ to zgodi, bodo mogli odpošiljatelji telefonič- nim potom obvestiti pošto, da naj pridejo iskat zavitke z vozom. Za¬ časno bode omejena ta služba na zavitke v teži najmanj pet fuir tov. Poštni vozovi bodo redno vo • lili po trgovskih distriktih ter sprejemali naročila. POBESNEL ČLOVEK. Whiresburg, 'Ky., 13. junija. — V jezi radi nameravane aretacije na podlagi neznatnega pogreška je začel gorski prebivalec William Day slepo streljati v množico žensk in mož. Zadel je osem oseb, izmed katerih je ena že mrtva,-pet pa se jih bori s smrtjo. Morilec je pobeg¬ nil, toda na begu so ga njegovi za- sieuovalci ustrelili JUNAK UMRL. St. Joseph, M-i-ch., 13. junija. — V starosti 88 let je umrl tukaj ka¬ pitan John A. Napier, ki je rešil tekom svojega službovanja na ve¬ likih jezerih 60 osebam življenje. Leta 1851 je rešil čisto sam 32 pseb, ki so se nahajale na pred Chicago ponesrečenem šunerju Merchant’ . Za to junaštvo mu je podarilo mesto Chicago drago¬ cene zlato uro z verižice. Leta 1877 mu je pripoznal kongrese hrabro¬ st n o svetinjo. SMOLA. Pottsville, Pa., 13. junija. — V prav neprijeten položaj je prišlo iv tukajšnjem hipodromu več kot dvesto dam. Vročina je Ibila nam¬ reč tako silna, da se je barva na klopeh stopila, da so tedaj bi’e dame na klopeh kakor prilepljene. To so opazili gledalci šele koncem predstave'. NOV POSLANIK. Wasihiington, D. C., 13. junija. -— Predsednik Wilson jle imenoval demokatskega poslanca AVilliam G. Sharpa iz Elyria, O. poslani- ' im, kot naslednika Myron T_ Ilerricka. Sharp je star 55 let, je odvetnik in tvorniča-r. Niagara Falls, Onit., Canada, 13 junija. —'Prvi del posredovalnega protokola, po katerega določbah naj bi nastal mir v Meksiki, so pod pisali meksikanski in amerikanski delegati v pričuj očnosti posredo¬ valcev. Listina zahteva postavitev vlade v Meksiki, katere oblika se določi pozneje, in katero naj pri- poznajo- Združene države istotako pozneje. Ta vlada naj izvršuje naj¬ višjo oblast iv deželi do ustavne volitve predsednika republike. Ta protokol je iz dveh vzrokov posebno zanimiv, prvič, ker ne o menja Huerte kot provizoričnega predsednika z nobeno besedo in tudi ne predloga, katerega je ■.»- vil meksikanski delegat, naj nam¬ reč Huerta določi naslednika. Pro¬ ti timu se je zvezna vlada energič¬ no uprla_ Zanimivo je drugič, ker protokol diktatorju izrecno ne od¬ reka pravice, imenovali ministra za zunanjosti, ki bi moral postati pozneje glasom ustave predsednik. V Beli liiši in v državnem uradu vlada veliko veselje vsled teh !< vspehov” v Niagara Falls. Niagara Falls, Ont., Canada, 13 junija. — Huertovi delegati so do¬ bili potom ABC posredovalcev formelni odgovor o-d zvezne vlade raJdi prigo-dka s parnikom ‘ ‘ Antil- !a.” Zvezna vlada je izrazila svo¬ je 'obžalovanje nad tem, da je vsled nesporazuma s trgovskim de- partmentom in zakladnim uradom mogel odpluti parnik “Antilla” z orožjem in streljivom iz -New Yor" ke v Tampico. Niagara Falls, Ont., Canada, 12. juMja. — Jugoamerikanski posre- . dovalci morejo vendar reči, da nii- hov trud ni bil zaman. Carranza, vodja konstitucionalistov je nam¬ reč izjavil, da se udeleži mirovne konference in da pošlje nanjo tri svoje delegate. Ko pridejo zastop¬ niki konstitucionalistov, je priča¬ kovati preobrata. Združene države he dvomijo, da jih ne bi bilo mo¬ goče pridobiti za premirje, čemur se Carranza še vedno upira. Velike važnosti je, koga naj iz¬ berejo za Huertovega naslednika. Imena še niso 'bila imenovana. Združene države pa pristajajo na ■tem, da se v naj večji meri ozira na želje konstitucionalistov. Washington, D. C., 13. junija. — 'Posredovalcem v Niagara Falls je prišlo brzojavno poročilo, da pošlje Carraniza tri delegate na konferenco. Mazatlan, Mex., 12. junija. — Trajno in močno streljanje se na¬ daljuje, iiz česar je sklepati, da se pripravljajo uporniki na glavni naskok. Splošno se sodi, da mesto j>ade, ako izvedejo uporniki dobro zasnovan naskok. Uporniki so za‘ sedli strategično zelo važno- višino pred mestom. Mazatlan, Mex., 13. junija. — Meksikanska transportna ladja VGuerrero” je pri Guaymas poto¬ pila parnik konstitucionalistov “Culiacan”. Krogla iz neke -bate¬ rije upornikov je udarila v tukaj¬ šnjo bolnišnico. El Paso, Tex., 13. juniija_ — V Chihuahua so ustrelili 14 prosto¬ voljcev zvezne armade. NEVARNA RAZSTRELBA. Columbus, Ohio, 15. junija. — Iz dosedaj še nepojasnjenega vzro¬ ka je nastala v nekem jarku pri polaganju cevi razstrelba plinov, pri -kateri je ubilo pet delavcev, izmed katerih so štiri inozemei. 'Deset drugih se nahaja hudo ran¬ jenih v bolnišnici. VIHARJI Nashville, Tenn., 13. junija. — Danes pozno popoldne so divjali viharji po Tennessee in Kentncky. Več krajev je opustošenih, brzo¬ javna in telefonska zveza je pre¬ kinjena. Škoda je precejšnja. SEIDEL NOMINIRAN. Milwaukee, Wis., 14. junija. Danes je nominirala socialistična stranka države Wisconsin Emila Seidla iz Milwaukee za senatorja Združenih držav in Oscarja Ama- ringierja iiz Milwaukee za guverne¬ rja. Na konvenciji je bila spreje¬ ta zadnja narodna platforma. MLAD MORILEC. St. Louis. Mo., 13. junija. — Sedem let stari Charles AVagner je pripoznal mrliškemu ogledniku, da je ustrelil svojega 7 let starega bratranca Roy ~W. AVilcoza. VISOKA STAROST. Lamar, Mo., 13. jnuija. — V sta¬ rosti 97 let je umrla tukaj Mrs. Elizabeth Isenhowe'r. Zapustila je (več kot 100 vnukov, -pravnukov in prapravnukov # Slednjih je deset. KOLIZIJA LADIJ. Siasconsett, Alass., 13. junija. — ('S krova parnika “New York” brezžičnim potom). -— Iz New Yor- ka proti Hamburgu odpluli parnik ‘ ‘ Pretoria ’ ’ 1 [amburg-Amerika čr¬ te j'e zadel v gosti megli v parnik New York” od American črte Škode ni posebne, kakor tudi ne nevarnosti. PANAMSKA PREDLOGA. AVashington, D. C., 13. junija. — Predloga, ki 'razveljavlja določbo panamskega kanalskega akta, gla- |Som katerega amerikanskim obre¬ žnim ladjam he bi bilo treba pla¬ čevati -kanalskih pristojbin, je re¬ šena. Treba je samo še predsedni¬ kovega podpisa, in predloga posta ne zakon. ZBESNEL POTNIK. Punta Deldraldo, Azori, 13. juni¬ ja. — Nek italijanski potnik med- krovja AVliite -Star parnika “Ca- *opie” je nenadoma zbesnel, po¬ tegnil je svoj žepni nož ter se vr¬ gel na sopotnike. Prodno se je po¬ srečilo premagati nasilneža, je ra¬ nil 25 oseb, izmed teh pet nevarno. ŠTIRI USMRČENI. Logan, Ohio, 13. junija. — Štiri železničarji -so ibili usmrčeni, več Ježico ranjenih, ko sta trčila danes ponoči dva osebna vlaka Hocking |yalley železnice skupaj. TRUPLO IZKOPALI. Canyon City, Ore., 13. junija. — fJalo po polnoči je aretovala po¬ licija na tukajšnjem pokopališču ^stiri može, ki So izkopavali truplo iMrs. -Daisy Potts iz Los Angeles, Cal_, katero je baje umoril njen mož, Charles E. Potts, ki se nahaja •v-sle-d tega v preiskavi. Aretovana sta bila zagovornika dozdevnega morilca, nek zdravnik in nek de¬ lavec. | . MOLOH AVTOMOBILA. Ripley, N. Y_, 13. junija. — Tri¬ je možje so bili na mestu usmrče¬ ni, ko je zavozil avtomobil, v ka- teretai so se peljali, v nek vlak fiake Shore železnice. Dva potni¬ ca v avtomobilu sta se pravočasno rteši-la in skočila z voza. SLUŽBO DOBI STAVEC, kateri razume delati forme in vso ročno tiskarsko -delo (job work. Unijsko delo in unijska plača. Pi¬ šite na Narodni Vestnik, 405 W. Michigan St. (4x) Duluth, Minn. 2 NARODNI VESTNIK SLOVENSKO KATOLIŠKO 1 PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Bos 95, AVilloek, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Bos 547, Forest City, Pa. ^ t l __ ,7«11.. a r tv. qqq sr ga 1 II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock SpriDgs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Bos 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLI N, Bos 492, Forest Oity, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Bos 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, HI. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IV.EC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASN1K, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa, L nadzornik: JOHN TORNlč, Bos 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Bos 705, Conemaugh, Pa ITI. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Isslsr Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN, STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh,^Kansas II.' porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik- ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Bos liy 2 , Bridgeport, O. . upravnik: ANTON DEMŠAR, p« . upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 135. Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL UBiikuan, Bos 402, VVitt, lil. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bos 707, Porest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’. Poročilo za mesec maj iz urada gl. tajnika, K. S. P. društva sv. Barbare v Forest City. Pa. IZ NOVE DOMOVINE. ko je osem mesecv bolehala za te- ško boleznijo. Doma je iz Brežic, :Štajersko. Tu zapušča 5 sinov in 2 lieere. Večen ji pokoj ! MINNESOTA. Duluth. — Tempereneniki v NOVO PRISTOPLI ČLANI IN ČLANICE: K postaji St. 1, v Forest City, Pa., Frank Lenarčič, rojen 14. sept 1SS9. k postaji štv. 2. v Jeny Lind, Ark., John Nizolek, roj. 18. febr. 1870. k postaji štv. 7. v La Salle, III. Ignac Resetič, roj. 15. okt. 1S88. k postaji štv. 8. v Johnstown, Pa., Jakob Stopar, roj. 16. julija 1884, k postaji štv. 13. v E. Mineral, Kans., Fr. Jalovčan, roj. 9. marca 1890. k postaji štev. 14, v Blocton, Ala., John Matchek, roj. 6. jul. 1898; Jernej Smole, roj. 20. augusta 1S91. k postaji štv. 16. v VVillock, Pa., Ant. Korbeli, roj. 13. junija 1873. k postaji štv. 21. v Little Falls, N. Y., štef. Lučič, roj. 18. dec. 1894; Ant. Cigole, roj. 17. maja, 1897; Matija Calič, roj. 6, junija 1897. k postaji štv. 25. v Jeny Lind, Ark., Ant. Omerzo, roj. 27. julija 1887. k postaji štv'. 26. v Collin\vood, O., Fr. Oven, roj. 27. jul. 1894; Jos. Ster, roj. 24. januarja 1896. k postaji štv. 27. v Yale, Kans., John Podlogar, roj. 1. julija 1884. k postaji štv. 28. v So. Lorain, O., Fr. Mahnič, roj. 19. dec. 1888 k postaji štv. 35, v Ralphton, Pa., Ernika Seia, roj. 11. maja 1894; Marija Seia, roj. 30. aprila 1896. k postaji štv. 39. v Clarksville, Pa., Math Gantar, roj. 22. sept. 1879. \ r čtv 41 v Mnlhorv. Kans.. Julius Eber, roj. 8. jan. 1898. __ postaji štv. 41. v Mulbery, Kans., k postaji štv. 42. v \Vinterquarters, Utah, Frank Mejaš, roj. 13. julija 1879. k postaji štv. 57. v Homer Oity, Pa., Ivan Kosič, roj. 7 maja 1884. k postaji štv. 63. v Superior, \Vyo., Martin Mehle, roj. 11. nov. 1887. k postaji štv. 65, Joiiet, lil., Ivan Šircelj, roj. ii. maja 1889; Jos. Konestabo, 24. okt. 1884, Ivan Gamboch, 28. dec. 1890. k postaji štv. 68. Indianapolis, Ind., Louis Namer, roj 22. dec. 1895; Ant. Sparem- blek, 31. dec. 1893, Jos. Matkovič (???) jan. 1895, Ant. Blaganič (??) jan. 1895. k postaji štv. 71 v Johnstown, Pa., Fr. Duša, 5. avgusta 1890. k postaji štv. 78. v Somerset, Colo., John Hribar, 3. aug. 1894; John Brumen, 12. sept. 1890, Ant. Delast, 2. aprila 1877; Alojz Hribar, 8. julija 1882. k postaji' štv. 79. Leadville, Colo., Jos. Sinjur, roj 28. aprila 1894, Dan. Damjanovič, roj. 4. maja 1876. k postaji štv. 88. v Herminie, Pa., John Valker, roj. 8. marca 1892. k postaji štv. 89 v Netvcomer, Pa., John Szeyzipta, roj. 5. okt. 1895. ŽENSKI ODDELEK: k postaji štv. 2. Jeny Lind, Ark., Jenie Verbič,-roj. 22. maja 1891; Anie Klinc, roj. k postajiH^v. 37’ v Radley, Kans., Josefa Grifberg, roj. 23. dec. 1883. k postaji štv. 46.'v Pens. Sta. Pa., Antonija Komats, roj. 18. jan. 1898. k postaji štv. 47. v Frontenac, Kans., Angela Kolar, roj. 21. aprila 1891. SDSPEKDOVAN1 IN ZOPET SPREJETI: postaja štv. 7. v La Salle, 111., 214 Frank Benkše, 1475 Frank Maley, 3508 John Bristan’, 8379 Frank Gornik, postaja štv. 62. 6781 Josef Knific. postaja štv. 42 -VVinterquarters, Utah, 3091 John Inkret, 8792 Vincenc Kolar, 6859 Pavel Marčič, 176 Justina Inkret, postaja štv. 51, Skidmore, Kans,, Josef Česnik 823. postaja štv. 85 v Bryant, Okla., 2930 George Presnič. postaja štv. 3. Moon Run, Pa., 4513 Mihael Sadovski, 5749 Alojz Okoren, 6445 Fr. Groznik, 6827 Alojz Dremel. postaja štv. 33 v Cleveland, O., 2898 Andrej Gregorčič, 4873, Ignac Novak, 6668 Josef Škerl, 8075 Josef Zupan. postaja štv. 68. Indianapolis, Ind., 6934 Anton Markič, 736 Josefa Markič, 6568 Mihael Pinežek, 67 8 Marija Pinežek. postaja štv. 87 Iselin, Pa. 5820 Frank Mihelčič. postaja štv. 19 v Bridgeport, O., 5477 Frank Klemenčič, 5593 Nick Turkalj, 797 Helena Turkalj. postaja štv. 65 v Joliet, 111., 7693 Andrej Janeš. UMRLIH ČLANOV IZPLAČILA: 7208 Josef Zorko, član postaje štv. 84 v Staunton, 111., umrl 23. aprila 1914 vzrok smrti jetika. Zavarovan za $250.00. 6103 Anton Arh. član postaje štv. 80. v Tercio, Colo. Umrl 24. aprila 1914. Vzrok smrti bolezen v želodcu. Zavarovan za $500.00. 1427 John Anderjuzi, član postaje štv. 60 v Red Lodge, Mont. Umrl 29. aprila 1914. Vzrok smrti: ponesrečen. Zavarovan za $250.90. ODŠKODNINE: 3212 Alojz Spilar, član postaje štv. 35. v Ralphton, Pa., za izgubo noge $100.00. SUSPENDOVANI ČLANI: postaja štv. 7. La Salle, 111. 7507 Frank, ['ohar, 5432 John Brekan, 5221 Anton Mar¬ kovec, 4823 John Stegnar. postaja štv. 62 Mc. Kinley, Minn. 6422 Ivan Mesojedec, 8465 Josef Petrič, 632 Josefa Mesojedec, 764 Bara Amolac. postaja štv. 31 v Calumet, Mich. 7663 Martin Likovič; postaja štv. 42, Winterquarters, Utah, 4203 Andrej Blažič, 6280 Martin Cerar, 6281 Jakob Smole, 6795 Mihael Zore, 3533 John Keržič, 3087 Peter Mede, 651 Katarina Zmrzlikar; postaja štv. 51 1011 John Tomažič, 1740 Frank Cemažar, 668 Valentin Platiša, 2617 A. Tušar; posctaja štv. 91 Oglesby, lil., 8491 Martin Kesman, 8494 Anton Retal, 8490 Ignac Meglič, 8232 Frank Paulin; postaja štv. 85 Bryant, Okla., 5188, John Hojak, 3608 Alojz Pančur; postaja štv. 17. v Broughton, Pa., 4883 Angelo Marcini, 2115 Matija Ahlin, 5172 Martin Mlakar, 555 Marija Mlakar; postaja štv. 3 Moon Run, Pa., 78 Frank Debevc, 96 John Petkovšek, 1087 Jakob Jager, 4228 John Rebol, 4876 Fr. Pilkovnik, 5225 Stani Pušlar, 5226 Frank Reberšek, 5228 Fr. Podbevšek, 6487 Fr. Jeram, 7057 Karol Zalokar, 8034, Jos. Poljšak, 8065 Frank Možina, 8187 John Ponigac; postaja štv. 53 v Pittsburgh, Pa., 5731 Ant. Tomšič, 8349 Ivan Tomšič, 2709 J. Raspotnik; postaja štv. 60 v Red Lodge, Mont., 69?3 Rihard Seračinski, 6237 Lov. Koprivšek. 7963 Josef Breznikar, 6922 Anton Lomšek; postaja štv. 15. v Huntington, Ark., 4577 John Spendal, 497 Alojz Spendal; postaja štv. 2. v Jeny Lind, Ark., 243 John Podbregar, 3804 Mas Rihard, 7312 Miha Bregar; postaja štv. 71 Johnstovvn, Pa., 7280 Jurij Meterc; postaja štv. 33. Cleveland, O., 3605 Anton Jenkovič, 3765 Anton Železnik, 5694 John Breznikar, 6669 John Struna; Postaja štv. 68 v Indianapolis, ind., 5212 Mihael Kasterevc, 7079 Jos. Potočar 5381 Martin Kos; postaja štv. 86, Delmont, Pa., 6957 Anton Primožič; postaja štv. 35. v Ralphton, Pa., 4943 Frank Sakšek, 7759 John Udovič; postaja štv. 64 v Grayslanding, Pa., 7325 Vincenc Štepec; postaja štv. 19 v Bridgeport, O., 3503 Jakob Tomae, 7406 John Bortalovič, 7408 . Martin Krajna, 2116 John Reven, 592 Marija Tomec; postaja štv. 89 v Newcomer, Pa., 8458 Josef Gornik; postaja štv. 44 v Franklin, Kans.. 3432 Anton .Terrr Minnesoti in vsej deželi so kar pi¬ jani veselja’ ker je zvezno vrhov¬ no sodišče izdalo razsodbo, glasom katere more zavladati v dveh tre¬ tjinah države prohibicija; “suha” bi postala tudi mesta Duluth in Minneapolis, ker se nahajata na bivših indijanskih teritorijih. Po razsodbi prizadetih del drža¬ ve Minnesote je večji, kakor tri novoangleške države skupaj, ter obsega countije Koocliiching. Ita" sca, St, Louis, Aitkin, Becjer, Crow Wing, Hubbard, Madena, Otter Tail, Mahnomen, Beltrami, Clay in Norman. Razsodba se opi¬ ra na leta 855 med zvezno vlado in Chippevas sklenjeno pogodbo; po mnenju izvedencev ima pa tudi veljavo za dve že prej sklenjeni pogodbi med vlado z Indijanci. Po¬ godbe pa zahtevajo za indijanske teritorije ter okolišča istih popol¬ no prohibicijo, in tempereneniki Zahtevajo, da se izvede za vse kra¬ je in mesta, kjer so bili preje indi¬ janski teritoriji, ke'r pogodba ni zapadla. Neumno in smešno je, da naj bi imela še kaj pomena ona pogodba, ki je bila sklenjena neglede na poznejši razvoj dežele. Toda pogod bo so tempereneniki izkopali, in sedaj more pomagati samo kon¬ gres. — Skrivnostno izginntje sloven¬ skih dečkov Josipa in Franka Ro¬ žič v New Duluth, stara 13 oziro¬ ma 8 let, je pojasnjeno. Otroka sta utonila v Sargenf-s creek pri ribo¬ lovu _ Trupli je zagledal v vodi John Kolmberg iz New Dulutha. Dečka sta odšla z doma v torek dne 2. junija in ker ju ni bilo na¬ zaj, so ju iskali tudi s krvnimi psi. Že takrat se je govorilo, da sta najbrže utonila, pozneje so pa zo pet naznanjali, da so videli dečka ljudje blizu Cloquet, kjer ju je policija tudi iskala, seveda brez - vspešno. Ooln, s katerim -sta se od¬ peljala dečka na vodo, so našli na reki kakih 50 čevljev od mesta, kjer se izliva voda v St. Louis reko. Kakor vse kaže, je padel v vo¬ do mlajši Frank, ter da je skočil potem za njim Josip, hoteč rešiti brata, a sta morala oba utoniti. Rodbina Rožič je zfbog tega stra¬ šnega udarca vsa potrta. Ker je tudi v slabem finančnem položaju, so milosrčni sosedi napravili ko- lekto za pokritje stroškov. — Trupli ponesrečenih dečkov so pri¬ peljali v Filitraultov pogrebni za¬ vod, odkoder se je v soboto vršil pogreb. Neka Slovenka iz West Dulutha, ki je bila pri pogrebu, nam je pravila, da se je le malo Slovencev udeležilo tega žalostne¬ ga pogreba. Možkim je to oprost- ljivo, ker so na delu; vendar žen' stvo bi pa že moralo skazati svojo sočustvovanje napram nesrečnim starišem v bolj 1 obilnem številu. Po¬ leg prizadete matere in poleg do tične 'Slovenke iz West Dulutha, bile ste le dve ženski pri pogrebu! Tudi duhovnik ni izrekel nobe¬ ne tolažilne besede. Zmolil je le nekaj latinskih besed in je odšel_ Je pač vedel, da ima opraviti s s : - romašnim delavcem. Človek se mo 'ra zgražati nad takim početjem. Naše iskreno sožalje prizadeti rod bini! Aurora. — Pri posebnih volit¬ vah, ki so se vršile tukaj dne 9. junija, so volilci dovolili najetje posojila v znesku $35.000. $lo.000 bodo izdali za izboljšanje vodovod nega sistema, $20.000 pa za boljšo razsvetljavo. Biwabik. — Bivvabik 'rudnik je začel dne 9. jnnija obratovati s 35 možmi. Delavske razmere so pa slabe, da ni nikomur svetovati ho¬ diti sem za delom. Eveleth. — Dne 11. junija se je zglasila štorklja pri družini Lenich tet pustila čvrstega sinčka. Mati in otrok sta zdrava. Čestitamo! Rojake in rojakinje ne dajte se slepariti od Židov. Glejte na do bro pošteno delo, ki pride iz rok krojača. Židovska obleka je slabo sešita; pri meni dobite močno, trpežno ®bleko za manjši denar kot pri Židih. Za delo jamčim. Kdor ni zadovoljen se mu denar vrne. Jakob Ambrožič, krojač. ILLINOIS. Joliet. — Poročena sta bila g. Mat. Marentič in gdč. Roza Bučar. Bilo srečno! WY0MING. Big Piney. — Dne 27. maja je pretrgala nesprosna smrt nit živ¬ ljenja rojakinji Mariji Planinšek. Rojena je 'bila v Savinski dolini na Spodnjem Štajerskem. Tukaj /zapušča moža in dvoje nedoraslih ■otrok. Naj ji bo lahka tuja zem¬ ljica ! POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI- KANSKO CESARSKO KRONO. Zgodovinski spis. Priredil za “N. ‘V.” Milutin. Gilbert. — V Cedar Island jeze¬ ru je utonila Mrs. J. Robda iz Vir¬ ginije, ko se je prevrnil čoln, v katerem je bila s tremi dekleti. Dekleta so se rešila s plavanjem. Hibbing. — Finca Davida Mat- tsona so dejali pod ključ, ker je te dni pognal svojo ženo iz hiše, ter grozil redarju, ki je prišel na že¬ nin poziv, s sekiro. Možak je bil pijan in se bode sedaj pokoril 6 mesecev v ječi. ’ Minona. — 45 let stari AVilliam Kutchington iz Plainvievv je zamu- ,dil te dni vlak ter odšel peš domov, ptrujen se je nameraval odpočiti, jter je sedel na progo Northwestern Železnice. Pri tem je zaspal, in pri- jdrdrajoči vlak ga je povozil ter usmrtil. Ponesrečen je ostavil vdo¬ vo in več otrok. . -anklin, Kans., 3432 Anton Jerman, 7588 Peter Eihorn, 5649 ,?th d !? x 4 i? 1 ® Matt Kmet, 1538 John Zemlak, 3882 John Vidmar, 2712 Iri i' laZ C ’ 3216 Joe Peternel . 8125 Anton Kosacki, 6771 Anton Femec, 5310 Rudolf A 6 A 5 T Frank Polšak, 3464 Martin Breložnik, 2302 Joe Drolc, 147 „ , , , Bo«0, 5860 Ignac Volk; postaja štv. 7 q t ^ Virginia. — Farmerja Nick Al- lena, so našli te dni nedaleč od fiesta mrtvega v grmovju. Bil je .Ustreljen,- in kakor kažejo zname¬ nja, gre za roparski umor. Alle-n je prišel v Virginijo, kjer je dobil za mleko okoli $10.00. Tega de¬ narja pri mrtvecu niso našli. — Oblasti iščejo morilca, in so tudi prijeli kot dozdevnega roparja nekega Hokillinena, katerega so izsledili s krvnimi psi. — Farmerji v okolišju tega me¬ sta nameravajo poslati kongresu peticijo, v kateri bodo zaprosili vlado, da se postavi tukaj Vremen¬ ski urad. — Sodnik Larey je obsodil 11 brezposelnih delavcev, ker so iška li prenočišča v tovornih vozovih iv denarno globo $5.00 oziroma v zapor vsakega za 15 dni. Ker ob¬ sojenci niso mogli plačati globe, so jih poslali v Duluth. Nekega Toma Bučarja, ki je baje hotel vlomiti v neko stanovanje na severni stra¬ ni, so obdržali za nadaljnje zasli¬ šanje. Postaja Stv. G ? C° lo „ 6566 Anton Godec, 745 Ana Aubel; 24S0 od štv. v Joliet, lil., Jakob Cimpič 6433 Mihael Uršič 6481. PRESTOPILI ČLANI: John Kanus od^tG k"l3T* sq d t> 4k iV' l94S Ant ' Krav ajna od 46 k 13; 7581 42 k 79, 8616 Frank Grantih ? te P^Sant od 3 k 46, 5527 Josef SakSek od Gorjup Od 85 k 44 4642 Fran, i- 30 £ 44 ’, t° 30 John Granti ni od 30 k 44, Joe .. - ■ 4642 Franc^Eagoda od 3 k 93, 4750 Frank Pivk od 3 k 93- ---- Frank Pe- od 19 k 3. v o- ..- Frank Grošel k 37, Martin. Breznikar od 8 k 37. Z sobratskim pozdravom vsem članom in članicam JOHN TELBAN, glavni tajnik. — Informirali smo se v Lukes’ bolnici o zdravstvenem stanju 8 let starega John Smoltza, ki je, kakor že poročano, ponesrečil, ko so metali otroci dinamitne p-atro- ne v ogenj, ter izvedeli, da zdrav¬ niki še sedaj ne vedo, ali izgubi de¬ ček vid, ali se jim posreči mu ga ohraniti. Upajmo, da se to zgodi, da otrok ne bo nesrečen za vSe življenje, ♦ — Iz Aurore smo bili obveščeni, da poročilo v predzadnji številki, 'a zapostavlja pri nastavljenju delavcev s-uperintendent Slovence ter da daje prednost Fincem, ne odgovarja resnici. Naš dopisnik ima sedaj besedo! Opetovano pozivamo dopisnike, naj poročajo resnico, da uredništ¬ vo ne bo imelo event. sitnosti. Mi zaupamo dopisnikom' v dobri ve¬ ri, da našega zaupanja ne bode ni- kdo izrabljal. Toliko v vednost. OHIO. Cleveland. — Umrl je rojak A. Smrdel, star 32 let, doma s Selc pri Slavini. Bolehal je čez leto za vodenico. Tu zapušča ženo. — Starišem Modic je uimrla 5 dnij stara hčerka, starišem Sko- larič pa tri tedne stara hčerka. — Umrl je A. Oražem za sušico v starosti 34 let. Pokojni je že dol¬ go bolehal. Doma je iz Strug pri Ribnici, kjer ima mater in sestro V Ameriki je bival 9. let. Tu za¬ pušča soprogo, 3 otroke, brata in mnogo sorodnikov. Bil je član dr. w. Vida, št. 25 K. S. K. J. — Umrl je Rud. Primožič, ki se je nahajal dve leti in pol v bolni¬ šnici v Warrensville. To je oče družine, katere najstarejši sin je utonil 3. maja v jezeru. Družina je bila jako prizadeta radi dolge bolezni očeta. Pokojni je doma iz Strug pri Ribnici, bival v Ame¬ riki 13 let, zapušča očeta, 3 brate, sestro, tukaj pa žalujočo ženo, 2 Sestre in 4 otroke. Bil je član dru¬ štva sv. Janz. Krst. 37 J. S. K. J. (N. v. m. p.! — Poročili so se Frank Stopar ijn Annie Kužnik, Alojzij Novak in ( Mary Zakrajšek, Jos. Virk in Ro- sie Jerše, Frank Mihelčič in Hele¬ na Ogrizek. Bilo srečno! Collinwood. — Umrla je Mari¬ ja Gregel v starosti 52 let, potem M. j. MURPHY, predsednik, FIRST STATE OF ELY ,/ S* PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tuj; % _ .. 2 cin 4 -«-m oolr Atrni r\rn m TI ..« — 11 - ir “ olj j jj., na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne viomTT^ie 4 3°| 0 od sto *-**? od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in j e p0(1 nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznann ?T tr °? i » 4 ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesiran ° Dio!1 b, iz Cbicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri „ a g glav oi I,,’J* absolutno varne. (Dalje). Ker nam podčastnik ni pravo¬ časno naznanil odhoda poveljnika straže, je imel nezvesti častnik s svojimi arrieros dovolj časa za beg, in ga naša kavalerijska pa¬ trulja ni mogla dohiteti. Vsled te¬ ga je bil sargento obsojen v več¬ letno trdnjavsko ječo, medtem, ko so bile straže oproščene, ker so pu¬ stile na povelje poveljnika pasi- rati vozove. Videti pa seveda tu¬ di niso mogle, kaj je bilo na vo’ zeh. Ta dogodek sam na sebi je že do volj ozlovoljil novince, ali tridnev mo taborjenje pred Paso del Ma- cho je še bolj pripomoglo, da je rasla med njimi slaba volja te'r da se jih je lotilo domotožje, vspričo katerega so kaj kmalu začeli po »zabijati svoje dolžnosti. Dne 25. februarja ob solnčnem vzhodu so se pojavili na zapadni višini nad našim taboriščem sovra¬ žni jezdeci, ki so nas na vse mo¬ goče načine zasmehovali. Jezdeci so pridirjali blizu postaje, ter zo pet odhiteli na varno. Ker je bilo oči vidno, da se hoče jo. ti “senores” seznaniti z nami še pred Vera Cruzom, smo se pri pravili za vse slučaje, da nas ne ‘bi po noči presenetili. Na severni strani našega taborišča se je na¬ hajala precej globoka draga, kjer je bilo tudi nekaj vode za živino. Ko so hoteli proti večeru peljati jezdeci konje k vodi,, da jih -napo¬ dijo, mi je naznanil nek podčast¬ nik, da manjka več kot dvajset vojakov, in da za toliko konj ni jahačev. Zapovedal sem, da naj vodi te konje z drugimi, ter da naj jih napoji, jaz pa sem takoj obvestil generala, kaj sem izvedel. Ta mi je naročil, naj naznanim posameznim poveljujočim častni¬ kom, naj se prepričajo po svojih imenikih, ako manjka kaj ljudi in kateri. Ko sem hodil od enega po¬ veljnika do drugega, sem naen¬ krat začul pokanje pušk od vode Napadel nas je sovražnik, ki se je pa- moral kmalu umakniti. Od na¬ ših vojakov je padel eden, prvi v naši novi kampanji. Potem je zo¬ pet zavladal naokoli mir. Od novincev je izginilo ta dan 25 avstrijskih jezdecev in 10 pešcev, ki so se gotovo pridružili odha jajočim. Dne 26. februarja smo pogrešili kljub vsej paznosti zopet pribli¬ žno toliko novincev. Beg je bil mo goe le zato, ker nas poveljniki od¬ hajajočih čet niso podpirali, am ampak nam še naše delo otežkoei- li. Omeniti moram, da je poslal ge neral Perez'Comez brz-ojave o de zertarcijah v Vera Cruz, da, ce- ?o imenike pobeglih avstrijskih in francoskih vojakov, da pa tam ni¬ so -dobili niti enega, ker so se pre¬ malo brigali za to. Popoldne, dne 27. februarja s-o se odpeljali zadnji Avstrijci in Francozi iz.Paso del Macho. Proti polnoči se je moral vrniti vlak iz era Cruz, da nas vzame -drugo ju tro. seboj. Hitro -smo napolnili ne- . a, -l V(,zo . v . z vojnim materijalom, jn kar ni imelo prostora, »mo po¬ stavili poleg proge, da se drugi dan pri prekladanju ne bi preveč kamiidi.li. Novince smo spravili na peron m jih tam zastražili. Kdor ;>il vv ap ' 0 ®! en ’ J e moral ostati v taborišču ali pa iti * a s t ra žo. To je bilo pa tudi potrebno. Komaj je odšel zadnji vlak, ko se nam je DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne dr n 5 )° '■ istotako izvršujemo vsa notarska dela. U2 - j e proti Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dn • posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri »n *?.° ev ! 11 ' 80 tU( li Pravkar smo prišli s svojim Range BuUei 524 W. SUPERIOR ST., DULUTH Mn (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) ’ ’ NS ' kr ‘ s e 3 e f’ p& tr0M n da P -.t** 1 ’ mil ? . li $0 j-a.ui v 1 potov ter vabimo vse one, s katerimi smo se kaj sprli { kor tudi one, s katerimi smo ostali dobri prijatel da nas obiščejo, da poravnamo s prvimi svoje ^ deve, ter skupno z ostalimi popijemo kozarec dno sveže pive. — Vsakdo je dobrodošel, p a pride od kjer hoče. l polMaU3 e . “ f« li' 11 «e je v G: p# 10 . V n 5354 3 S «00 K - 1 i» a TžS e pustila Vaša udana in poznana prijatelja Talkovich i sin ) [ == ] □ □ [] Prvi in centralni oddelek Gary- ' 7 ^'ubili piif ^'sedita ABt- >o® arl ’ » 1884 v Veli Jakše, i tud: sta kraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraja, ki se držita in w * tvornice MINNESOTA STEEL KOMPANI JE, ki stane $25,000 000 ? £ okraju "bo in je že vstanovilo tisoče jeklarskih delavcev svojo domii^ Izvrstne prilike za vsakovrstno trg-ovino. Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevljev in stanejo od naprej, in sicer $25.00 do $100.00 naplačnine, ostanek v mesečnih otr-t- po $10.00 do $15.00. — Trg-ovske lote od $700.00 naprej, četrtina napia&S ostanek $25.00 na mesec. Cene so take, da sedaj lahko še vsak kupi. Prebivalstvo šteje že danes 2000, konec tega leta štelo to 7500. — t k moderna izboljšanja, tako da lahko sami izračunite, kaj to to pom«tj kolikor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj. Za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na Gary Land Company 202 Palladio Building Duluth, ZASTOPNIK ZA EVELETH Max Volčanšek, Jones Street, Eveleth, Min ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM,DE SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJ MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! JOHN AGNICH gostilničar ^ GRANT STREET EVELETH, MI“ Sveže pivo, pristno vino in druge raznovrstne pijače ter unijske smotke. Prodajam železniške in parobrodne listke na vse kraje sveta. Rojakom in bratom Hrvatom se najtopljeje pripo (Nadaljevanje na 8. strani. i.) lopi junij® v.;> Jane L jTtan obtožena, ^1914 v Malen ^Knafelc® v namenu v V ese ',-alem Podljufbnu ■ ■ jeklenicami tal lila smrt- Zakrivi j.i 5 ;T 0 uboja- Obtoži Povod dejanji zbadanje. 'Prič potrdile- Porotniki s -i uboj potrdili in S' loiodil Pirca na dve &a na tri leta ječe t, rdovi solidarično ) nacega otroka po 80' z štiri skupaj 3200 I Navihanec. 28. ma, Jos_ Bonear iz svojemu hlapcu . Vrhnike 265 bi šel v glavno t i. Plestenjak je 'šaro te : r odšel o s pa le ni bilo naza, kre inpormiraili ii . ^ r glavno tob t; oči so se pa ] •Vdorna odprle, h koš ®ro čez c _ T Jakoba nabrežji * 2 denarjem nai ^pihaL P 0ane na to, da ^ Tn g0l ^l za 100C u Je ®ti Plesteni v v.i . . J :em v neki ž g ^ kradel ne - m J° -pa i Popihal ro. o: z B Z ? aiQ Vohlja, Zens ko, V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota Workmen s Comfensation Act) *>«*.■ * Je derti; Kr ni 2 nji ni s J iQ iaj 0 Ztl ano l ;pDot Hti “ u Pali a Pa 4a. K Pri '4,; . «0 Vhl... J e -tpa: t‘U( ^0 a i ":- 5e ’C 6SU V Cena 30 Centov h Si, Navodila kako postati Cena 15 Centov 0\ iNta' 0 36 1 ' * ! Co - ' Ul ^1 - mr 0 i'e ' 1 J 1 !'" *' is?, s 1 ”" Po 11. junija, 1914. N Alt OD NI VESTNIK H, 4 ht »Bet u Ha) J H dobri Prvimi h ?®oki Prijale SVo ieii )r odoše] %et Hich sin, . .. Iz stare domovine. šLfsiasaiiaaaassgmmsiggtgtitg^ifo KRANJSKO. Poročil se je c. kr. sodnik gosp. Iv. Močnik v Senožečah z go- Stano Petsche iz znane rodovine v Starem trgu p r iJ..ozi ^oijcisia 27. ]T0- dr spodično jjarodne “ '• WH»im ■ •*«• •25,000,000, l nojo ( a !•» la itaaolo l»a«a J monioli* 4 ^r*J, iotttluujit I Uuo lo oni toj/* Uta stalo lo 1« iail», kaj lo to pa npany Duluth, I ETH t, Evcleth, Mi H SLOJEV! tVELETHi ruge razno' smotk«* a A 1 p listke i|loP‘' Težka poškodba policista. ta popoldne je ponesrečil v . jUem zaporu službujoči lju-b- •i^anski policist Čufer. Našel je di* amitno patrono, s 'katero je tako “erodno hantiral, da je eksplodi- 11 la ter ga težko ranila na levi ro- J,- Prepeljali so ga v bolnišnico. ' Ogenj v Potovrhu. Dne 22. ma- . pol 3. uri popoldne je začela Zoreti štraja Marije Žanta. V pol [ e go bili že hiša, hlevi m pod v j u; potem se je vnela šupa in vozolec Franceta Vovko in čebe’ Iniaik ter kozolec Gregorja Lugar. oha. svaka hotelskega ravnatelja Reiningliau- sa v Portoroža. Ker pa šofer ni bil znan po Triu, dajal m i je portir navodila in vsled slabega vremena je avtomobil vozil nazaj po napač¬ ni poti ter j visel do velikega kana¬ la šofer je kanal prepozno opazil, avtomobil je pričel drčati in je zdrknil v .nje. Šofer s - * je še lah¬ ko pravočasno rešil, medtem ko za v vozu nahajajoče se osebe ni bilo rešitve. Ve k oj se je zbralo mnogo ob instva in seveda so je skušalo iz kanala (Migniti tudi avtomobil kar pa je i j lb brezuspešno. Šele po daljšem napornem delu so potegni¬ li iz vode trupli ponesrečenega vi¬ teza Cnoblocha in portirja Rhein" golda. Prepeljali so ga v mrtvaš¬ nico pri Sv. Justu. Šoferja Delbe- na, ki je že sedem let vslužbi ho¬ tela v Portorose, so zaprli, vendar pa njega ne zadene na nesreči no¬ bena krivda. Družinska tragedija. V ladje¬ delnici pri sv. Marku zaposleni de lavec Ivan Gerkman je prerezal kvoji ženi, ki mu je dala povod za ljubosumnost, z britvijo vrat. Že¬ na je imela še toliko moči, da se je od svojih otrok poslovila, nakar je umrla. Gerkman je imel svojo ženo že dlje časa na sumu, da mu je nezvesta, opazil je, da ima pre¬ cej intimne zveze z elektrotehtni- kom Seidlom. Pred par dnevi je dobil oba v precej sumljivem po¬ ložaju v svojem stanovanju. Dru¬ žinsko življenje je bilo moteno z večnimi prepiri in tudi usodni dan ko je prišel Gerkman domov, pri čel se je kreg radi nezvestobe že¬ ne. Tekom prepira je Gerkman o' čital svoji ženii njeno lahkomiselno življenje in ta mu je na to odgo¬ vorila, da otrok, ki ga je Gerkman sedaj pričakoval, ni njegov. To je ierkmana tako vjezilo, da je vzel britev in nezvesti ženi prerezal vrat. Po tem krvavem činu je šel ■-rkman na cesto in se sam javil stražniku, ki ga je odpeljal na ko¬ misarja!. Po izpovedi njegogovega 91etnega sinčka pa je izvršil Gerk¬ man umor takrat, ko je njegova žena že spala. Napad na slovenske dijake v Tr¬ stu. V torek, dne 19. m. m. so, ka¬ kor običajno, dijaki slovenske tr¬ govske šole v ulici Stadion pričeli hoditi od pol 3. dalje v šolo. Eden prvih je bil neki 211etni Ant. Fur¬ lan. Komaj pa je stopil v vežo šo¬ le, prišel je k njemu neki neznanec ter ga udaril s pestjo po licu. Ker se Furlan ni hotel pretepati, je po¬ begnil po sbopnjicah. Za njim pa jo je vdrl tudi napadalec, a ko je vrhu stopnjic zagledal večjo druž¬ bo dijakov, jo je popihal. Kmalu nato pa je zavil 181etni dijak iste trgovske šole Vekoslav Martelanc iz ulice delle Aeue na ulico Stadi¬ on. Na oglu so pristopili trije ne¬ znanci in ga nahrulili, ko je pove¬ dal, da je Slovenec, pričeli so vsi trije biti po njem s pestmi. Slučaj¬ no pa je prišel mimo neki sloven¬ ski delavec, ki je priskočil dijaku na pomoč. Teh trdih slovenskih de lavskih pestij so se pa menda zba¬ li oni trije ter zbežali. Martelanc je šel za bežečimi, češ, da vidi, kam so jo popihali, da bi jih naznanil. Pri kavarni “Ai volti di Chiozza” sta dva počakala Martelanca in ko je tjakaj prišel, pričel ga j e eden njiju mlatiti po Martelancu s pest- Priskočila sta mu na pom v č mi. dva redarja in aretirala oba napa dalea. Na policajskem komisarja- tu se je dognalo, da sta 211etni mesar Brunon Mazzutti in 201etni mehanik Oktavi Semulič. Na ko¬ misar jat poklicani prvi napadanec ni. Furlan je spoznal v mesarju Maz/.uttiju svojega napadalca v šoli. — So pač pravi junaki ti la¬ ški pretepači v 7 1 rstu_ ŠTAJERSKO. Od Sv. Lovrenca na Dr. polju, dne 25. maja 1914. (Skrajno na¬ silen starec ) Dne 22. maja zvečer se je doigralo pri Sv. Lovrencu na Dr a v. polju zelo surovo dejanje. Po daljšem prepiru v družini je odšel posestnik Mihael Mlakar v gostilno ter na jezo popival. Vr- nivši se okoli 10. zvečer domov, je hotel iti v spalnico, toda v tem trenotku ga je vsekal njegov tast Matija Bogme z malo sekiro tako močno po glavi, da- mu je prizad* jal smrtnonevarne rane in so ga morali takoj odpeljati v ptujsko bolnišnico, storilca, 781etnega ta¬ sta pa so drugi dan odpeljali oro¬ žniki na c. kr. okrajno sodišče v Ptuju. Značilno je, da je ta surov človek pred približno 5 leti ubil svojega prvega zeta Fureka, toda bil na nerazumljiv uakin pred po¬ rotnim sodiščem v Mariboru opro¬ ščen. Matija Bog-me se je- že delj Jjasa kazal jako pobožnega, zaha¬ jal je vsak dan v cerkev, prav po¬ gosto tudi k spovedi 'in ko je 'bil te Id e n prej misijon na Ptujski gori, udeležil se ga je dan za dnevom, niti zvečer ni prihajal -domov, ne¬ kaj dni pozneje pa je zeta napol bil. Res žalostno! Tatvine. Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju se slednji čas ponav¬ ljajo -drzne tavine. Gdč. poštariei je bilo v začetku maja iz zaprte spalne sobe ukradena damska ura in mnogo nakita, v približni vred¬ nosti 80 K, kmalu nato pa naduči¬ telju srebrnega denarja okoli 25 K iz zaprte šolske omare. Tatu so izsledili v osebi nekega 15-letnega paglavca, pa našli so pri njem sa¬ mo 12 K denarja, drugo vse taji. Dne 23. maja je bilo po dnevi kme ‘u Štefanu Kacjanu iz zaprte oma¬ re ukradeno 300 K, a 10 kron je zmovič še pustil. Tatu nekoliko sumijo, a dosedaj se ni še nič -go¬ tovega izvedelo. Najbrž so tudi tu¬ kaj mladinski tatovi. Samomor Ljubljančanke v Grad¬ cu. 26. maja ponoči se je ustrelila ločena žena Gustava Pollacha, o- rožniškega nadporočnika v Ljub¬ ljani, 011y Pollach. že delj časa je živela pri svojih stariših. Njen oče je višji vpokojeni častnik. Da¬ ma je bila stara še le 22 let in je imela enega otroka, ki pa živi pri očetu. V Gradcu se je zaljubila v nekega gledališkega igralca. Sko¬ raj sleherni dan mu je pošiljala cvetlice in pisma. Ker pa igralec, ki je srečno poročen, ni hotel vra¬ čati njene ljubezni, se je čutila ne srečno. 25. maja je pisala igralcu pismo, v katerem namigava, da bo izvršila samomor. 26. maja zvečer je bila v orfeju. Ker je bila že več -dni od doma odsotna-, so jo starši iskali s pomočjo policije. Da bi je v orfeju ne spoznali, si je nadela črno lasuljo. Policijski komisar jo je pa navzlic temu spoznal. Šel je k njen vložo ter jo uljudno pro¬ sil, naj se vrne k stariišem. Odgovo ^ila mu je, da se hoče vrniti, ven¬ dar pa more prej govoriti z ime¬ novanim igralcem. Komisar je te¬ lefoniral v opero po umetnika, ki ie nato prišel. Dama se je nato odpeljala v avtomobilu v spremst¬ vu umetnika. Komisar je sedel k šoferju. Kar naenkrat pa je počil Strel. Dama se je ustrelila v glavo. Zadela se je -smrtnonevarno. Odpe¬ ljali so jo v bolnišnico, kjer so jo hoteli operirati, toda bil-o je že prepozno. KOROŠKO. Požar. V št. Rupertu pri Celo-v- pu izbruhnil je 20. maja ob 5. uri zjutraj v neki pralnici požar, ki je vpepeli vso hišo in del strojne¬ ga oddelka pralnice. Domneva se, da je oge-nj nastal vsled tega, ker je neki delavec pri lesnih odpad¬ kih neprevidno ravnal z vžigalica¬ mi. Škoda, ki je nastala vsled og¬ nja, je precejšnja. — Poizkusen samomor. Neka nata¬ karica iz Borovelj skočila je pred par dnevi iz neznanega vzroka v Dravo, vendar pa jo ‘je neki voz¬ nik še pravočasno rešil iz vode. Nesreča v kamnolomu. V foližini- ni Brež sta delala oba brata Ivan in Anton Fritz v nekem kamnolo- 'mu. Ko sta zvrtala v -Skalo luknjo in jo napolnila s smodnikom sta prižgala netilno vrvico in zbežala. Pri tem pa se je spodtaknil Anton Fritz in padel. Še predno pa je mogel vstati razletela se je skala in ga je neki kamen zadel tako mdeno na glavo, da je 'brez zavesti obležal. Prepeljali so ga v brezup¬ nem stanju v bolnišnico v Breže, kje'r pa smatrajo njegovo stanje, ker ima prebito lobanjo, za brez¬ upno. D G ■JUG DE 5 pristnih pijač In te so Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go - stilničar, kateri hoče napredovati, mora po" skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača se za-more kupiti le pri A. Horwat-u, ki im - portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec, Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters. Naročite si en zaboj te ali one pijače za poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬ klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. Lft U A. HORVVAT, i N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. DG Ni hotel biti škof. Škof Benizio Sonta iz Manaosa v Braziliji je prišel v Rim, da bi se obrnil na papeža s čudno prošnjo Zaželel si je, da bi ga papež oprostil škofov¬ skega dostojanstva ter mu dovolil da vstopi v samostan Kamaldoli. Je to puščavniški red, naseljen v Rimu, eegar posamezni elani žive drug od druzega oddaljeni popol¬ noma puščavniško. Papež je dal škofu najprvo rok, da se premi¬ sli. In ker se škof ni premislil, je papež ugodil njegovi prošnji ter mu dovolil, da je odložil škofovo .mitro ter vzel meniško čepico. Prodajam parobrodne in železniške listke na vse kraje v staro domovino. Prodajam lote pri velikanski JEKLARNI United States Steel korporacije v Gary in New Duluth, Minn. PRODAJAM farme in neobdelano zemljišče v Taylor County Wis., po jako ugodnih cenah. Neobdelano zemljišče od $12.00 naprej. — Zavarujem poslopja, pohištvo in blago proti požaru in škodi po viharju. Zastopam stare in poštene družbe, ki po¬ ravnajo škodo v najkrajšem času. Max Volčanšek Jones Street, nasproti pošte Eveleth, Minn. i/ Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. G. HA ASE, Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do parnika. NAVY je v delavnici najboljši pomagač. Iste sveže, sladke Bur- ley cigarete, narejene z NAVY, napravijo -človeka zadovoljnega in srečnega — in napravijo tudi bossa, da je dobre volje. V pristnih, milih, dišečih NAVY cigare¬ tah najde človek vsak dan in vsako leto ♦ naj lepšo zabavo. G Al L & AX NAVY Long Cut Tobacco NAVY je čudežno zadovoljiv, zdrav tobak iz dveh vzrokov — zato, ker je pravilno narejen m pravilno ohranjen. Mi mladimo skrbno zdrave Burley tobakove liste, da dosežemo prijazni, bo¬ gati, sladki NAVY okus. Potem zavijemo NAVY v znamenito zavoj, obstoječ iz štirih ovitkov, kateri drži tobak povsem snažen, čist, sladek in svež. Ta dolgo rezani tobak je lahko zvija¬ ti v lepe cigarete dober je tudi za faj- fo in za žvečenje. — NAVY je povsod do¬ bro znan kot tobak za vse. PROSTO _ Vprašajte Vašega trgovca _ - knjižico cigaretnega papirja za vsakimi , 5c zavojčkom. prosto THE AMERICAN TOBACCO COMPANY 4 NAR odni vestnik “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenlc Sami-Weekly. Owned and publlshed by the Slovenlan Printing & PubllsMng Company a Corporation. _ Plače ol Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Issued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 The best Acvertlsmg medlim among Slovenians in the Northwest Rates on appllcation c ntered as second-class matter May it. 1911 at the post Office Duluth, Minn., un der the Act March 3, 1879." _ »narodni vestnik« izdaja Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Minn. rt«|. vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanc: Za Ameriko In Canado za celo leto . $2.00 za pol leta $1.00 Za Evropo za celo leto . ■ _• - $3.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarna poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: »Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Minn. Telephone, Melrose 1113. PAZITE NA OTROKE. Te dni je moral “Narodni Vestnik” prine¬ sti žalostna poročila o dveh nesrečah, pri -ka¬ terih sta kili prizadeti dve slovenski rodbini. Prvi slučaj se je dogodil v Chisholm, kjer sta- dva dečka, slovenske rodbine ponesrečila pri ; eksploziji dinaunitnih patron, ki se je pri¬ petila, ko so metali otroci patrone v ogenj. Eden dečkov se zdravi v bolnišnici v Chisholm docim so drugega pripeljali v Duluth, ker je hujše poškdovan in 'se je bati, da izgubi vid. Pač. žalostno, ako bo deček nesrečen za vse življenje. Na drugem mestu poročamo, da je izgubila slovenska družina Rožiča v New Duluth dva najstarejša sinova, ki sta šla lovit ribe. Našli so ju šele deset dni po iginutju v reki mrtva. Utonila sta. Prav ne bi bilo, ako bi kdo sedaj še očital prizadetim staršem, da niso dovolj pazili na otroke. Vsakdo ve, da otrok ni mogoče zakle¬ pati, da se mora mlada kri razleteti. Toda po" dučujte otroke, svarite jih pred vo.do in og¬ njem, ako jih že ne morete nadzirati. Otroci ne poznajo 'nevarnosti, katere jim prete pri navidez nedolžni igri, zato je pa dolžnost star¬ šev, da jih svarijo in jim predočijo nevar¬ nosti. Ne dajte otrokom vžigalic, hranite jih tako, da ne morejo priti do njih. Koliko po¬ žarov je, katere so zanetili otroci, koliko ne" sreč se zgodi vsled nepazljivosti staršev, ki se premalo brigajo p'ri nadziranju otrok za navidezno malenkostne okoliščine. Pazite tedaj na otroke, gobi navedena dva slučaja vam zopet kažeta, da nesreča nikdar ne počiva. DOBRA LETINA. Ako ostane vreme ugodno, se bode pride¬ lalo to leto v Združenih državah toliko pšeni¬ ce in žita sploh, kakor še nikdar prej v tej deželi. Ta blagoslov pa tudi jako potrebujemo-. Si¬ cer -nenavadno obilna letina ne bode izpolnila vseh na'd, kakor jih ni novi tarif, toda vsaj nekoliko bode pa le izboljšala sedanje raz¬ mere. ’ Žito ima sedaj visoko ceno, in ako se ures" niči nada na bogato letino, si bodo naši far- mer ji. lepo opomogli. To bode zopet vplivalo na splošni promet in trgovino, ki trpi pod sedanjimi slabimi časi. % Jeklarski trust ima že sedaj nekaj več na¬ ročil, toda v njegovih delavnicah se še ne dela s polnim parom, vposlenih ima kako po- poktvico delavcev manij, kakor v dobrih časih. To je dokaz, da je gospodarski položaj kljub upanju na ugodno letino še vedno zelo slab. Iztočne železnice naznanjajo, da imajo nad 22 odstotkov manj čistega dobička, kakor v istem času lansko leto. Tako je tudi drugod v drugih industrijah, kar je vsekakor zelo vznemirljiv pojav. OSEBNA SVOBODA. x. Napoleonu 1. se pripisuje rek, “da je pomo¬ ta slabša kot pa zločin. V gotovem oziru je ta izrek pravilen. Z ozirom na posledice, ne gle¬ de na moralo, ima dejanje, izvirajoče iz po¬ mote lahko veliko resnejše posledice kot kak 'zločin. Vsled .tega trpi svet veliko več škode od ljudi z dobrimi nameni kot pa od primero ma majhnega števila ljudi s kriminalnimi ali nemoralnimi nagnjenji. Škoda ljudi z dobri¬ mi nameni izvira povečini iz samozaupanja, ki jih navede v misel, da imajo absolutno prav ter da so na krivih potih oni, ki ne soglašajo 7 n b mi - Raditega tudi’ skušajo uriniti svoje prepričanje drugim. To nagnjenje je postalo posebno očito v tej deželi v zadnjem času. Najti je različne skupi" nel ljudi z različnimi težnjami, katere žele u- mčiti. Nekateri hočejo zboljšati splošno zdrav¬ stveno stanje. To je zelo lep namen. Hočejo pa, da se izvede njihove ideje, katere so ce¬ sto brez znahstvene podlage, brez ozira na znanstvene podlage, brez ozira na drUge važne okolščine. Oni hočejo, da se dene v nič prin" cipije nedotakljivosti doma, prostosti posamez¬ nika in druge važne stvari. Z drugimi besedami: nasilno izvajanje zdravstvenih predpisov potom usposobljenih razumnih zdravnikov je povsem različno od samolastne vravnave javnega zdravstva po¬ tom neučenih, neizkušenih in po slavi hrepene¬ čih fanatikov. -Postojmo trenotek ter si oglejmo to mani¬ festacijo duha dobrohotnega paternalizma. V zadnjem času je strahovito narastek Zdrav¬ stveni uradniki po deželi kažejo javno agre¬ sivno razpoloženje, kateremu je že v princi¬ pu oporekati in ki je tudi v praksi nepremem" ljiv. Vspričo dejstva, da je osebna svoboda posa¬ meznika omejena vsled njegovih dolžnosti na¬ pram bližnjemu in napram splošnoti, smatra¬ jo za povsem pravilno, da imajo javne zdrav¬ stvene oblasti pravico započeti korake, vsled ko jih se varuje splošnost pred razširjenjem nalezljivih -bolezni. Take odredbe so stavljen¬ je koz, karantena in desinfekcija ter nima no¬ ben pameten človek ničesar proti njim. A tu¬ di v tem oziru so stavljene gotove meje. V Chicagu naprimer so vsebovale karantenske določbe proti razširjenju nalezljivih bolezni par tako mučnih mejitev, ki so nasprotovale duhu osebne svobode, da so ljudje 'rajši ostali brez zdravnika kot pa se podvrgli takim določ¬ bam. Vsled tega niso prišli ti slučaji do ved¬ nosti zdravstvenih oblasti in posledica tega je bila, da se je bolezen še veliko 'bolj razširila. Zdravstveni department- je spoznal te razme¬ re ter pred kratkim omilil karantenske pred¬ pise. Pri tem ga je vodila misel, da bo občin¬ stvo rajše -sodelovalo z zdravstvenim depar- mentoun, ako se odstrani gotove, osebno svo¬ bodo preveč omejujoče določbe. Drug slučaj. Pred kratkim je neki zdravnik v New Torku priporočil, naj bi se vsakega moškega, stanujočega 1 v državi, vsaki dve leti zdravniško preiskalo. To je zelo dobra prime¬ ra za težnje ljudi, ki bi radi svoje lastne ideje vcepili tudi drugim in celotnemu prebivalstvu. Nepotrebno je razlagati, kake bedastoče bi nastale, ako bi se v resnici hotelo izvesti slične določbe. Duh oficijalizma pa kljub temu vedno ra¬ ste. Zdravstveni uradniki imajo naravno ob¬ sežno polnomoči, a oni jih čestokrat uporab¬ ljajo do skrajnosti in vedno bolj se množijo postave, s katerimi se hoče nasilnim potom varovati javno zdravje. Nekateri uradniki gredo tako daleč v svoji -domnevi, da hočejo direktno, potom zakonov ukazovati, na kak način smejo stariši prehranjevati svoje otro¬ ke, kako naj jih oblačijo, kje naj jim pripra¬ vijo postelje, kako in kaj naj delajo stariši in kje naj se odpočijejo. 'Nastane vrašanje, ako bi bili taki in slični zakoni v dobrobit morale in javnega zdravstva občine. Splošni zakon narave je, da vzgaja življenje pod streho delavca, parasite, od ra - ka-puščavnika pa do človeka postopača, dočim vzgaja prosti zrak prostost, medsebojno tek¬ movanje in moč, v fizičnem, umstvenem in moralnem oziru. Najboljši možje vseh časov so dali z veseljem svoje življenje za prostost in obrambo tega neprecenljivega zaklada. Ali naj se prostovoljno odpovemo temu blagru v prid nekaterih prenatepežev ? Ta. primera je pa le izmed mnogih . Po¬ vsem naravno je, da se vzdržimo kritike zdravstvenih uradnikov, ki uporabljajo vsa sredstva, da rešijo življenja ter utrjujejo zdravje in ki so v splošnem odkritosrčni v svo jih -stremljenjih, dasiravno uporabljajo cesto neprimerna sredstva. Kot smo že rekli zgoraj so ravno ljudje z najboljšimi nameni, ki dela¬ jo naj več škode. Ako sme zdravstveni uradnik priti v našo hišo ter nam ukazati, kako naj prehranjamo svoje otroke, potem pride tudi lahko ter nam ukaže, kaj smemo jesti in piti mi sami, kak¬ šno temperaturo smemo imeti v hiši. kaj naj nosimo, kako naj se razveseljujemo in kedaj naj gremo spat. To se je do gotove meje že zgodilo na različnih mestih Pokličite si le v spomin postave, vsled kojih morajo otroci iz¬ giniti z ulic po gtovi uri. Spomnite si tudi po¬ stav v nekaterih državah, vsled kojih je ka" znjivo, ako igrata mož in žena karte v njiho¬ vem lastnem domu. Domislite si konečno po¬ stave kot je ona v Kentucky, glasom koje sme javni činovnik vstopiti brez potrebne polno¬ moči v stanovanje ter iskati opojne pijače. (Konec prihodnjič.) TAMPICO. O tem mehiškem gnezdu piše neki poznava¬ lec: Zadnje tedne je postal Tampieo, ta kup starih hiš, nametanih krog stare cerkve na peščenem griču, svetovnoslaven. Če bi v Tanr pico ne bili našli petroleja, bi bil kraj ostal isto zaspano -gnezdo kakor je bil pred 100 leti. Tako pa se je industrija polastila mesta. Tam- pico je “oljna metropola Mehike”; zgradili in izpopolnili so pristanišče, nastale so ladje¬ delnice, veliki parniki leže ob obrežju, v želez¬ niških skladiščih vre in šumi delavno življen- je, in kjer je prej brnenje ža'reče vročine vse uspavalo, žvižgajo danes lokomotive in ropo¬ tajo tovori, ki jih nalagajo na ladje To ži¬ vahno življenje ob morju je pa le zunanje pročelje; vse prenovitve in izpreimembe se o- mejujejo le na pristanišče. 'Ako se napotimo \ pravi Tampieo, ki leži nekaj kilometrov na- 11. t vzgor ob reki Panueo, ne najdemo modernega mesta, ma'rve ’9 najpristnejšo srednjo Ameriko, ki niti ne sluti bodoče povzdige, marveč je u- mazano in razpadlo, pa vendar slikovito. Tu leži stari tržni prostor, na katerem se kljub ladjedelnicam in zelenicam odigravajo pisani prizoi i semnja, na katerem imajo glavno be se-do urojenci. Ljudje se pripeljejo po reki v svojih priprostih čolnih ter kupčujejo z mest nim prebivalstvom. Med korenine ameriškega oponca (sassaparilla) in sladko sadje zamen¬ jujejo za obleko, tobak in “pulque”, narodno pijačo iz alojinega soka, ki tako hitro opijani. Med ograjami starega mostu se pode rjavoko- žni, črnooki otroci, in ko se bliža večerni hlad, se oglasi čudna, godba tujezvočnih glasbil. Tu pojo žene iz daljnih pokrajin v notranjosti dežele, ki se jih je kultura še komaj dotaknila, svoje čudne pesmi, možje pa leno leže po tleh tet ugibajo o izgle-dih za bodoče petelinje bor¬ be. So to čudno ponosne, zanimive postave bakrenokožnih in črnolasih žena, ki na trgu v Tampicu prodajajo sadje. In takoj zraven na starem .mostu se razvija življenje, ki niima nič skupnega z vrvečim svetom zunaj v luki, ki je daleč proč od vsake kulture, toda cvetoče in sijajno v svoji bogati slikovitosti. Nad tr¬ gom in kopico hiš se dviga kakor varuhinja sta ra katedrala, s bršljinom preprežema, in ne da leč od nje stoji drugo, zanimanje vzbujajoče poslopje, kije bilo nekdaj belo, danes pa je čez in čez na debelo pokrito z nesnago : kaz¬ nilnica. Tudi ta tampiška jetnišnica je roman¬ tičen kraj; radi majhnega prestopka: pijano¬ sti ali ničevega razžalj-enja lahko dobiš notri stanovanje in — ostaneš v njem pozabljen. Kdor nima prijateljev in denarja, ostane tu cele mesece. Kajti tudi oko postave je v starem Tampicu zaspano in pravica stvar slučaja. Kultura ima tu samo bodočnost. STRAH PRED VOHUNI. Kaj je vse vohunstvo, so te dni povedali vo¬ jaški zvedenci na “ veleizdajniškem” procesu v Lvovu. Doslej smo mi navadni avstrijski državljani, ne da bi izvzemali juriste, mislili, da so vohuni oni, ki skušajo izvedeti razne vo¬ jaške tajnosti, in ki potem za drag denar iz¬ dajajo tujim državam. Vojaški vedenci v Lvo¬ vu so te naivne nazore o vohunih in o vohun¬ stvu temeljito korigirali. Poslušajte, kaj je po mnenju -brihtnih vojaških izvedencev vse vohunstvo: Poročila v časopisih o političnih strankah v deželi, o razmerju posameznih strank napram vladi, o strankarskih progra¬ mih, o kulturnih in: gospodarskih odnošajih v dežli, o gibanju socijalistov itd., skratka: po •mnenju famoznih lvovskih izvedencev niso ča¬ sopisi ničesar druzega, kakor čisto navadna vohunska podjetja, češ, tujim generalnim šta¬ bom bi lahko prišlo na misel, da si naroče raz¬ ne časopise in iz njih izvedo razne tajnosti, ki jih morda zanimajo. A še nekaj je jo sodbi veleučenih lvovskih izvedencev v zvezi z vo¬ hunstvom: Če se kdo nauči kakšnega tujega jezika na primer ruskega, francoskega ali srb¬ skega. TakoJe utemeljujejo ti duhoviti eks¬ perti svoje mnenje: Čim več ljudi zna v Av¬ striji ruski, francoski ali srbski, tem lažje se Rusi, Francozi, 'Srbi in drugi ponče o 'razmerah v naši državi. Ali niso to naravnost originalni nazori ? Stari Ben Akiba se je zmotil, ko je tr¬ dil, da se ničesar novega ne zgodi več pod solncem ! Saj so to vendar čisto novi in povsem originalni nazozori. In kako originalni nazori so to! Pomislimo saimo, ako obveljajo, potem lahko zaduši državna oblast seveda zgolj v eminentno državnem interesu vse liste in ča¬ sopise, ki se 'bavijo s politiko, ?a “vohune” in 'veleiz-dajnike ” pa lahko proglasi razen Ma¬ džarov, ki nimajo nobenih sorodnikov v Ev¬ ropi, pripadnike vseh avstrijskih narodov, ker vsak izmed teh narodov govori jezik, ki ga razumejo v kaki tuji državi. Kakor se torej vidi, je teorija vojaških ekspertov v Lvovu nadvse brihtna in če se uveljavi, bo v Astro- Ogrs-ki* zginilo vse politično časopisje, posa¬ mezni narodi pa se bodo Vsak trenotek, ako bo treba, -lahko proglasili za “vohune” ter se tu¬ di lahko v tem zmislu postopalo proti njim. Vse torej kaže, da napočijo' avstrijskim na¬ rodom naravnost zlati časi, ako zmagajo du¬ hoviti nazori lvovskih ekspertov. Ljubezen do materinega jezika! Kdor je ne pozna, stoji v življenju s prozo v srcu in sveti¬ šče najvišjih verov mu ije za večno zaprto. Spoznanja grenke pijače tnora piti, ne da hi ga tolažila poezija, ki veje in materinih slad¬ kih glasov. Življenje mu je temna noč, po ka¬ teri razsaja vihar i,n v kateri so se vesoljnega obnebja svetle zvezde zavile v goste megle. Življenje mu je kakor starodaven gozd, v ka¬ terem- so okamenela drevesa in okamenele ve¬ je na njih. Dr Ivan Tavčar, Mrtva srca. ljubezen enega edinega vdanega srca pema- vse in zaceli vse rane, ker je močnejša ne‘ ves svet. Najmočnejša pa je ljubezen ma- Največja prodaja fonografov ter krasno okičena z zlatimi 1 ooVara^i tekmovanja pa prodajamo se. stroj, prodajal, so se doslej po !»40.00 za z 12 najbo ljšimi pesmam daj te stroje sirom ZdruZ. držav in »\anaae **» katere si lahko sami izberete iz našega cen.ka m 500 .glam. za samo LAHKE OBROKE istotako prodajamo dobro poznane VICTOR govoreče stroje ter COLUM¬ BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrovan. cenik, katereca Vam pošljemo poštnine prosto. IME wmt?> 1 ?« KV® Saul Birns, 117 2 nd Ave., Dept. 47 New York C Fr. Ks. Meško, Na Poljani, jjubezen in bol -sta praVa srčna dvojčka, a ga enako- pretresata, oba ga enako 'raz¬ data, oba «ga enako omamljata, kadar se lotita. In vendar kako različni sta si tudi ! Prava ljubezen se namreč samo enkrat z ' močjo srcu prikazuje, med tem ko se mu stokrat in stokrat približuje in to vselej je, vselej obupne je. P. Pajkova, Aforizmi o ljubezni. □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Vestnik : v ikrop 1 crO- yod° 405 West Michigan Str., Duluth, im, Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari lično, ceno in točno. Tiskovine z a društva v eni ali več barvah naša posebnost Pismeni papir in kuverte izdelujemo jako okusno. Poskusite naše delo. Mi zadovoljnost. o 0inh agO * ja o-eleier-) ..:; r .aiii ab J uhl ’ ', nf & ko J ajC< VAŽNO ZA ROJAKE, Kdor hoče imeti dobro nsr* : - obleko naj pride v mojo kro;ii co. Imam mnogo vzorcev t* vrstnega blaga, da si lahko o izbere > Cene primerne za delo ji čim. Imam v zalogi tudiuak-r no opravo. Frank Žagat, krojač in trgove-:. Chisholm, Min OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sr: pet začel razprodajati zeaiijo ta j t—6 jajc m rlii v P oneV na r ‘T L »osti jih tako d ° ! P: ninaj zarumene jjjo ostati me lahko tudi z di robujakom. To S solato na mbo al , hb prikuho. 5 cparglji- Skuhaj s - Da pol prsta dol; kjolij s sledečo orna »žganje k surove: it zalij ga z juho, riali šparglji in ] r tudi sla-bejše dele ■leni še soli in sesek lepa peteršilja. Orna 6 preveč gosta, Post :ozo, v kateri s< »kij vanjo 6—h soli in -počakaj ^kljaj zelenega p Li jed ž njim; ok ■utmke zrezanih, *j«c. te Si venski farmerski naselbini saukee, Wis., kjer je kupilo ljo že nad sto rojakov in sep di že mnogo naselilo ter si vilo svoja domovja. V prvi vrsti povdarjam. ci prodaja ta zemlja izključno It vencem, da dobi tedaj vs*»»' ali j 0 rojaka za soseda. Jazsam: f - kaj naseljen s svojo drui¬ da morem vsakteremu v nih ozirih pomagati in mu B! ‘mi. Ubij i rwi- ® os °b, pr m# , ;ao ah na listke / C®*** 0 ’ vli i ju. t mast ali suro \ t i Kv- ne sm eš šte-di Se , s Wi. Jed d na iti. Svet, katerega p: -rodajaad ' ° CVr ta iaif ^“augen jako rodoviten- - splošnem pridela na njem ■delke kot v starem kr# neb je je ugodno, voda ^ — - tu*** pon dobra, ravno tako imamo dno -dober trg za vse se prav lahko in d° br0 L-; Kraj, ki je jako prijazen ^ > nudi tudi vse ugodnosti- ; večjih mestih. Tu imamo *" vsakopsi«!^^^ ki i ma glob 0 v mi :e ?a : 1 lajca, ! ‘^term 0li lih gim dobre šole, cerk' e, kmetijske družbe, trgovine, dobra pota m ^ dne železniške zveze z E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE, aše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. es* VSTOPNINA VEDNO SAMO 10G. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik. žavami Unije itd. Postrežba je poštena ^ Vsakdo, ki svet kupi. ^ lastninske papirje ^ veznosti, kakor Deed in to brez odlašanja * ^ v sebnih stroškov. 11 ^ j. .bi bil kdo goljufan, a bil denar ali zemlj 0 . za to Grinuner la nd . b j;i!i večjih zemljiških jj$j na stotisoče akrov je vse to resnica, a f k: že veliko število rojak ^ kaj kupili zemlJ 0 . ^ „ r j-> hvalna pisma, ki ® komur na razpok Povsod tu naokoli J f: , Iji že poskočda. ® eDi j. 0 tl . rojakom se ^P, 0 te 20 00» a : ' - jeo d$l5 .°° d ; o<- di povrnem ^ kupi najmanj 4 ^ ug° J t goji so jako J* s-’ natančnejša P J pismeno ali ose n A. MANTEL, ^‘ ul ^ da e t »«lo 2 ! bel ia-l nke. a,]j o prih Sv f , t , L 1 a 'ko So lpr &vj kjVKek s „5 0 , tl0 Va hia N * tk * IHr n. S ° »a o a ter , "" da eti^la^sa Mi; kr ali • nabod ni vestnIK junija, 1914. Za naše gospodinje. (Dalj JAJČNE jedi. g2 5 Trdo kuhana jajca. „«).]« previdno v mrzlo -»o- vro 8—10 mi- rume- kak, jih kuhaj samo 3— m jih pusti, naj . , 4o pa ho c e s, da bo |lU Xi . * ’ l-^n-i C! C k še » e minut. 62 6. Mehko kuhana jajca. 4k0 pristaviš jajca 'z mrzlo vo- jih pusti samo tako dolgo na jedilniku, ii j, vzemi z T ° »Padajoč ; ,s k°vin e u ^ P° s ebnost, ! ?] erno ji Mi i ločilne da dobro za vro, potem _ nico iz kropa; ako pa Ii, denes v krop tedaj pa jih mo- ' nrei z gorko vodo umiti, da nc Kki),in>"«i>" st A’ dl " oa “- ; časa, nego 2 minuti. 027 Zakrknjena jajca (špie- geleier.) Pbii vsako jajce posebej v zaje- ia lko. katero drži tako dolgo v re li vodi ali juhi, da se beljak str rumenjak pa mora ostati me- Takoj, ko jajce ubiješ, ga Idi osoli. ‘na. *N0 ZA ROJI 628. Navadna jajčna jed. Eazmotaj 4—6 jajec s soljo ter h vlij v ponev na razbeljeno ma- ; pusti jih tako dolgo na ognju, se zunaj zarumene znotraj pa morajo ostati mehka. Potro¬ jili lahko tudi z drobno zreza¬ li drobnjakom. To jajčno jed "ij s solato na mizo ali pa jo deni kako prikuho. 5 šparglji. Skuhaj šparglje, zre jih na pol prsta dolge kosce ter i polij s sledečo omako: Napra- Tprežganje i>z surovega masla in ate, zalij ga z juho, v kateri so kuhali šparglji in pretlači va- e tudi slabejše dele špargljev. ideni še soli in sesekljanega ze- lega peteršilja. Omaka ne sme ai in trgsn i preveč gosta. Postavi na šte- 1 ^;,!^,! nik kozo, v kateri so šparglji v a-ki, ubij vanjo 6—10 jajec, pre išaj, osoli in .počakaj, da sc str- ORllVA 1 Sesekljuj 'zelenega peteršilja in jsipaj jed ž njim; okrog pa daj uaznanjam^J čefrtinke zrezanih, trdo kuha- P jajee. 6 klobasami. Ubij 6 : —8 jajec, p,, kjer je ^fctepi jih in osoli, primešaj jim rojakov it s feljano ali na listke zrezano, pre naselila tei'Ben° klobaso, vlij jajca na raz- ( , ll ,ivja. Pjeno mast ali surovo maslo, . „. kat/rim ne smeš štediti, in poča- ,, jj- da še str*di. Jed daj s solato .,uljau; .imizo a jj j Q ( j en j na jj a ] i0 p r i. *“ . tjrtSrl Frank sredo goibe, a krog njih deni jaj* čni podmet ali pa narobe. Ali: Razrnotaj dušene gobe z jajci in mlekom ter napravi iž te¬ ga jajčni podmet. Z raki in šparglji. Skuhaj ka¬ kih 20—25 špargljev ter jim odre¬ ži glavice, katere deni na gorko. Kar je še mehkega pri špargljih, zreži tudi na majhne kosce; te in nekaj sesekljanih kuhanih rakovih pepkov primešaj z mlekom in so - j j o razmotanim jajcem ter napra¬ vi iz tega jajčni podmet na rako- ,vem maslu. Okrog jajčnega pod- hneta na krožnik pa zloži rakove irepke in zabeljene špargljeve gla" vice. 63lNadevana jajca. I. Olupi 6—8 trdo kuhanih ja¬ jec, prereži jih po dolgem črez pol, vzemi rumenjake iz njih ter jih zmešaj s surovim maslom, so¬ ljo in poprom. Deni v vsako jami¬ co ‘beljaka malo tega nadeva in zloži jajca v .kozo, i v kateri stopi žlico surovega masla; priden! še kozarec kisle smetane, drobno se" ■sekljanega peteršilja in drobnja¬ ka ter peci to kakih 10 minut v pe¬ čici. — Mesto surovega masla lah¬ ko tudi primešaš rumenjakom sar¬ delno maslo. II. Z rakovim mesom. Skuhaj na trdo 6—8 jajec, olupi jih in zreži po dolgem črez pol. Napra¬ vi tudi iz dveh jajec jajčni pod¬ met (gl. št. 630.), primešaj mu se" seskijane rumenjake, katere vze¬ mi iz trdo kuhanih jajec, potem oistrgano, v smetani namočeno žemljo, drobno seskljane rakove ,repke, malo rakovega masla (gl. št. I3l.4.j, soli in muškatovega cveta ter nadevaj s tem polovice kuhanih beljakov. Kar ti ostane nadeva, ga zmešaj s sladko sme¬ tano ter oblij s to omako jajca, katera deni prej v kozo ter jih v pečici opeci. Nadev od svinjine^ Skuhaj jaj¬ ce kakor prej ter vzemi iz njih ru¬ menjake, katerim primešaj sese¬ kljane, prekajene svinjine, kisle smetane, l surov rumenjak in se¬ sekljanega drobnjaka. S tem na¬ devaj jajčne polovice, polij jih s smetano ter jih peci kakor prej. (Dalje prihodnjič). , a ti m® 629. Ocvrta jajca. Ocbsenaugen.) ^beli masla v pomvi za oitid • 1 ' a F v P° nv, i, ki ima na dnu n i- . V jj'sft v ^ ene okrogle globine, ter ll J elD , , ti vsak o globino ali kar na gla.d st* 1 !l)0. ^j neT po vrsti jajca, drugo po- jnia#'; j Požega; osoli jih in potresi °()(f Oprom ter jih pusti tako dolgo i* J, lit! °N U , da se beljaki strde in "'.lij!' 1 ^ ma *° zarumene, rumenja- ^ jo$ r tavajo ostati mehki. Ocvrta “' rit * a aen i na kako prikuho ali na •jč ffteake. J ^rdelami. Pripravi jajca ka- ' l a k° so gotova, deni med 0 'tipček sesekljanih sardel, pSfllUh. L s surovim maslom. 630 Jačni podmet (Eingeriihrtes.) k°^ or jajec, toliko L eka ali sladke že smeta- to na razbeljeno mešaj neprestano, do- 0 ne z 8°s*i ter op- ' močniku. Primešaj Podmetu še drobno zre- ako hočeš na t(t| Se nekoliko no Si dr ^jaka, . J [ l >0 P ra ter ga daj takoj Venčanje nevest. j/|'»ard e l a: | (lne<,r mi ' Prime5a 3 jajcem Nm!tTi la t6r na P ravi j f ‘j' le-« v . ^ahor prej, a na sar- , maslu. 'Anjino. Običaj, da okitimo nevesti gla¬ vo z vencem iin pajčolanom, je ja¬ ko star in.se je obranil še iz pa" ganskih časov. Že stari Grki in ipimljani so uporabljali venec. Pa ne samo nevesto, tudi ženina so p krasili s cvetlicami in z vencem, in to največ Židje. Pri Grkih je imela nevesta, venec iž mirt. Mir- tovo drevesce je bilo . namreč po¬ svečeno Afroditi, bogilnji ljubezni. Ta venec ni bil nevesti samo okras na dan poroke, nego je bil tudi znak požrlo vatne ljubezni, katere zaščitnica je bila Afrodita. Ta gr¬ ški običaj ;so sprejeli tudi Rimlja¬ ni, ki so prišli v dot.iko z Grki. Pri kristjanih je bilo venčanje z mirto še globlji znak ali pomen. Pri njih je poročni dan prvi dan novega življenja, ki temelji na vz¬ trajni in požrtovalni ljubezni. Za¬ to so prevzeli kritjani 'v znak traj¬ ne in zveste ljubezni običaj Grkov in Rimljanov ter tudi venčajo ne¬ zveste z mirto, 'Sicer so nekateri cer¬ kveni velikaši napadali in obso¬ jali to pagandko šego; vendar je že' v 4. stoletju postala splošna in povsod razvirjena. Samo brezčast- ne neveste ne smejo nositi mirti- nega venca. Sčasoma se je izgub¬ ljal pomen mirte in po nekaterih krajih so začeli venčati neveste z drugimi cvetličarni kakor n. pr. v Italiji in v Švici z belimi vrtnica¬ mi in nagi ji, na Angleškem, Fran¬ coskem in južnem Nemškem s po- madančevim evetjem. Na Češkem, Hrvatskem in na Kranjskem pa venša narod prav pogosto neveste z rožmarinom. p-ii),, _ , Enmesa.j gotovemu * 'k ?°. c ™ e tu sesekljane pre- !. 0b Vm boe. t g 0 ^' na maslu sesek- ,pf j [r )tri . e , s Peteršiljem, soljo in ' ijni ’. oaea Mn napravi t ,di o- ii n ' r a ^ n i pcKLlmet. Potem pa ieo a rt * r ° zn iku križ iz gob in s Podmeta, ali - pa deni v A r 'f i /J A A 4 & f ČIŠČENJE CILINDROV. Najhitrejše in najboljše osnažite močno okajene cilindre, ako jih držite nad kuhajočo se vodo, do¬ kler niso popolnoma oroseli. Po¬ tem jih je šele osnaziti. IZ ŽENSKEGA SVETA. Tolstoj o enakopravnosti. Gospa Dobrotina, boriteljica za žensko enakopravnost z moškimi, se je obrnila na slavnega ruskega pisatelja Tolstoja z vprašanjem, kako misli on o tej enakopravno¬ sti in Tolstoj je odgovoril sledeče : Za vednega človeka, zlasti za kri¬ stjana sploh ni vprašanja o ne¬ enakopravnosti med možem in že¬ no, ker v vsakem človeku brez razločka spola biva v Kristovem nauku božanstvo, sin božji, in to¬ rej ne more biti govora, da bi bilo to božanstvo v enem človeku več v drugem manj, nego nastopa ena¬ ko pri moških in ženskaji. če tudi so razločki v nižjih lastnostih člo¬ veške narave, kakor n. pr. večja telesna moč in večja materinska ljubezen, vendar ne mode biti za¬ to v glavnih lastnostih niikake raz¬ like. ženska in visoka šola. ’ Ni še tago dolgo tega, odkar so se odprla vrata visoke šole tudi ženstvu in se že poslužuje te pra¬ vice izredno veliko število žensk. Spočetka se je največ žensk posve¬ čalo medicini, 'ker jim je bila zdravniška stroka tudi naprej do¬ stopna. Danes pa študira najmanj žensk medicino, največ je filozofk. Tudi juristk je že '.precejšnje števi¬ lo, dasi so te študije doslej še brez praktične vrednosti, ker si doslej ženske še niso pridobile mnogo mest med juridičnimi poklici. Go¬ spodje juristi se jih branijo na vse kriplje. Kdaj se bodo pač začele ženske posvečata tudi blogoslov- skim študijam? Vsekakor je to le vprašanje časa. Omožena učiteljica. V Belgiji, na Angleškem, Fran¬ coskem, Finskem, Holandskem, v Italiji in v Zedinjenih državah se smejo učiteljice možiti brez vsake¬ ga pridržka. V Švici se sme uči¬ teljica omožiti samo v kantonih Bern, Geni, 'Neuenberg in Waddt. V Avstriji je dovoljeno učitelji¬ cam stopiti v zakon — če dovoli to deželni in okrajni šolski svet — na Kranjskem, Štajerskem in y Galiciji. V vseli drugih avstrijskih krnovinah pa je učiteljica odpuš¬ čena, kakor hitro se poroči. Na 0- gnskem imajo učiteljice isto oseb¬ no svobodo, 'kakor učitelji, torej jim nihče ne brani zakona. Ko so na Reki hoteli vsiliti učiteljicam celibat, jih je ogrski naulčni mini¬ ster zavrnil, češ, da bi se s tem kratila učiteljici osebna, po posta¬ vi jej zajamčena svoboda. Sicer pa število omožnib učiteljic ni baš veliko. Na Franeskem je baje ena tretjina, na Angleškem ena šest¬ najstina omoženih učiteljic. — Do¬ ločbe glede dopusta za časa no¬ sečnosti učiteljice se po različnih deželah ločijo. Navadno pa traja ta dopust 6—12 tednov. •—- Nižje" avstriljske učiteljice se mnogo tru¬ dijo, da bi bil odpravljen para¬ graf, ki prepoveduje učiteljicam zakon. SHRANITEV LIMON. Da morete shraniti narezane li¬ mone, jih potožite . z narezano stranjo v posodico, ki je napol na¬ polnjena z jesiliom. Tako se drži¬ jo na tedne dolgo, ne da bi zgubi¬ le svojo svežost. ZNAMENITOSTI KONSTAN- TINOPELJA. Turški parlament se je shajal do pred petimi leti v Čeragan pa¬ lači, ki je bila najkrasnejše po¬ slopje v Turčiji, ki je pa zgorelo leta 1909. Mogočne od dima vka- jene in vmazane stene se dvigajo jše danes proti nebu in nikdo ne ve je li palačo kdo zapalil ali je zgorela po nesreči. Splošno se pa sodi, da je bila palača nalašč za¬ žgana, ker ogenj je bušil z nje naenkrat na več mestih. Goreti je začelo po noči, čuvaji 'so spali, po¬ licije ni bilo blizu, in krasna mra- inornata arkitektura je bila vniče- na predno se je turško ognjega- štvo organiziralo za gašenje. Mo¬ goče da so zapalili palačo prijate¬ lji Abdul Hamida, da bi vini čili razne jtaljne dokumente sultana, ki so bili najdeni v Jildiz Kiosku, ko je bil sultan pahnjen s presto¬ la. Teb dokmnentoy so naložili 48 voz in odpeljali so jih na neznano mesto, kjer jih je zato postavlje¬ na komisija pregledovala in med njimi so se našli načrti Abdul Ha¬ mida kako je mislil spraviti s sve¬ ta svojega brata, sedanjega sul¬ tana Mohameda V. in več drugih Odličnjakov. Sklepalo se je, da so ti dokumenti v palači. Čeragan, in da ibi pristaši prejšnjega sultana skrili grde nakane sultanovih sve¬ tovalcev, so najbrže zažgali stav¬ bo z namenom, da bodo zgoreli vsi tajni spisi. Vendar zmotili so) se, ker dokumentov ni bilo tam. Čeragan palača je stala na bregu Bospora, kake dve milji od mosta, ki veže Galato in Štambol. Zgra¬ dil jo je pred 65 leti Abdul Aziz, ki je bil sultan od leta 1861 do 1876, in je bil eden najboljših turških vladarjev. Abdul Aziz je živel in umrl v tej palači, in po- zne'je je imel v njej prestol njegov sin Murad V, dokler ga niso po malo mesecih zarotniki vrgli s pre stola, in posadili so nanj Abdul Hamida. Druga 'znamenita stavba na Bosporuisu je Roibertva učilnica, katero je zgradil pred polstolet- jem nevvjmrški trgovec Robert. — John S. Kennedy iz New Yorka je pred sedmimi leti podaril tej šoli tri milijone dolarjev, in s tem denarjem postala je najznameni¬ tejša šola v Turčiji. V tej šoli štu¬ dirajo Turki, Grki, Judi, Rusi. Bul gari, Rumuni iin Armenci, in absol¬ venti tega vseučilišča so storili mnogo za razvoj civilizacije na Balkanu in v Mali Aziji. Ameri- kanci so pa s to šolo zanesli med Mohamedance tudi “football” in “baseball”, tako da imajo danes carigrajski dijaki tudi parke za žoganje. Robertovo useučilišče se je pričelo zadnjih pet let posebno {javiti s tehničnim poukom ker manjka na Balkanu tehnikarjev, ki so najbolj potrebni element za industrijelni in prometni razvoj vsake države. Turški sultan gre v cerkev vsa¬ ki petek, ker Mohamedanci častijo petek kakor mi nedeljo, četudi verujejo, da 'je alah počival sed¬ mi dan. Na poti v cerkev ga sprem lja velika vojaška parada, in ž njim 'se vali v cerkev taka tropa kot maškare oblečenih duhovnov, generalov im odličnjakov, da se zdi človeku, da je moral turški bog že zdavno zbežati iz svoje bo¬ žje hiše iz strahu pred temi ma- 'šemljenimi sleparji in lahikoždv- ci, ki kradejo bogu,dneve ljudstvu pa denar. Abdul Hamid je sezidal v par¬ ku Jildiz Kiosk mošejo Hamidije Jumi, kjer je molil k svojemu bo¬ gu, da bi mu pomnožil milost bo¬ žjo zato ker je plenil, ropal in mo¬ ril uboge ljudi. Ven se ni upal peljati ker je imel povsem kosma¬ to vest in se je bal, da bi ga nje¬ gov angel varuh ne mogel braniti, če bi mu kak izkoriščani pripro- sti Turek zalučal s pištole svin¬ čenko v kamenito srce. Sedanji sultan Mohamed V. se pa pelja k svojimi molitvami vsaki petek v drugo mošejo in 'Zbere navadno najslabeje, da dobijo duhovni sla¬ bih cerkva tudi kak pijaster bo- gajme. Mohamed V. naznani po vseh časnikih kod »e ho vozil v cerkev, in pobožni Turki pridejo gledati sprevod kakor gledajo ljudje po mestih komedjanterske parade. Naravno da se natlači pol¬ na cerkev fanatikov, ki pustijo duhovnu več ali manj profita za njegove hokus poskuse. Pot po kateri se vozi sultan v cerkev posujejo z drobnim pe¬ skom tako na debelo-, da me pride¬ jo kolesa do tal in da se sultan vo¬ zi po vsem novi poti. Takoj za sultanom se pelje prazna dvorna kočija, v kateri se pelje sultan iz cerkve. Bog zna zakaj je ta neum¬ nost, vendar pripisovati se ji mo¬ ra kako- posebno vraževerna važ¬ nost. Duhovni, plemenitaži in (dvorjani čakajo sultana v zakri¬ stiji in ko se pripelje ga spremi¬ jo v mošejo, kjer se vleže na tre¬ buh tako da je glava proti Meki. Tu prečita molitve, katere so du¬ hovni zanj pripravili. Po bogoslu¬ žju pijejo v stanovanju duhovna črno kavo, potem se pa odpelje ■sultan s svojim spremstvom zopet domu. Sedanji sultan je precej demo¬ kratičen in ljubi svobodo. Pa saj ni čuda ker je bil toliko let jetnik svojega brata. Da bi se čutil bolj v zvezi s svetom je pustil podreti zid okoli palače in če bi bilo po njegovem, bi sprejel vsakega člo' (veka. Njegovi otroci hodijo po Konštantinopelju vsaki dan brez vsake straže. Odkar je Mohamed V. sultan še ni šel v starodavno palačo Sera- glijoj kjer so spravljeni suknja, prapor, meč in lok preroka, in Ljubljenec vseh ljubljencev. Najboljšim žogarjem je najdražji TUXEDO tobak. Mi imamo v rokah mnogo priporočil iz rok žogarjev po celi Ameriki, ki priznavajo, da je TU- XEDO najboljši tobak, in ga tudi vsakemu pripo¬ ročajo. Kadar ste na žogališču in sedite med gledalci “Tuxeao mi je najijubši tobak, “baseballa”, opazili boste, da baše skoro vsakdo svojo fajfo s TUXEDO tobakom ali pa dela ciga¬ rete iz tega tobaka. Poglejte dobro, kakošni so ti možje, ki kadijo TUXEDO, in videli boste, da so to zdravi, trdni, krepki možje. CHRISTY MATHEVVSON in jaz g-a priporočam naj se ga drži.” vsakomur JOHN J. McGRAW “Tuxedo v fajfi mi je ljubši kot kateri drugi tobak. Tuxedo je naj¬ milejši in diši najboljše.” TUXEDO prekaša vsak tobak. Mnogi ga sicer ponarejajo, vendar za kadenje ne morejo napraviti tako dobrega tobaka kot ]e TUXEDO, ki je narejen iz najboljšega Burley tobaka, kolikor ga pridela Kentucky. Ta tobak je tako sezoren in omlajen, da doseže najvišjo popolnost, milobo in sladkobo. Ž njim se doseže ravno po pristnem Tuxedo procesu, kateri odvzame tobaku vso oj- strost, da nič ne peče, četudi bi ga kadili ves dan. Boljšega tobaka ni mogo¬ če kupiti za nobeno ceno. Poskusite Tuxedo še danes in prepričali se boste zakaj ga možje tako radi kadijo. TUXEDO SE ZAMORE KU¬ PITI VSEPOVSOD. Znamenita zelena škatlja z zlatimi črkami, narejena lA-, tako, da gre ravno v žep lvw Pripravna vrečica, podvleče- na znotraj z vodovarnim pa- pirjem V stekleni posodi 50c in 90c. AMERICAN TOBACCO COMPANY LARRY LAJOIE “Tuxedo in jaz sva bila prijate¬ lja več let, in čim delj ga Ikadim, tem bolj ga ljubim radi njegove milobe in blažilne narave.” kjer hi motal on kot papež Isla¬ ma moliti te relikvije petnajsti dan Ramazana, ali postnega časa muselmaaiske vere. Te relikvije preroka Mohameda so- preveč sve¬ te, da bi jih verniki smeli gledati vsaki dan, in videti jih je mogoče le en dan v letu, kateri dan bi jih moral oboževati sultan z glavnini uredništvom in z višjimi duhovni islama, a ta sultan zaneimai - ja še to njegovo versko dolžnost, četudi je glavar mohamedanske vere. Ta stata ropotija, ki je mohamedan- cem bolj sveta kot sam njih bog, je spravljena v zlati skrinji do ka¬ tere nima drugi ključa kot sultan. Sukna Mohameda je bila prej v Kairu od koder- jo je prinesel sul¬ tan Selim I., kakor je prinesel tudi ključe svetih mest Meka in Medina. Nikdo kot sultan nima 'dovolj svetili rok, da bi smel pri¬ jeti staro svilnato suknjo, katero je nosil pretok Mohamed, in zla¬ to skrinjo odpre on sam s svoji¬ mi svetimi rokami. Suknja je za¬ vita v 39 svilnatih ovojih, in vsako leto bo moral sultan po- verskih zakonih 38 ovojev razviti, vendar ta sultan se >za te stare cunje niti ne zmeni. Devetintrideseti ovoj se nikdar ne razvije, kajti sukna je že tako preperela, da bi razpa¬ dla, če bi jo novejši ovoji ne dr¬ žali skup. To sukinjo bi moral sul¬ tan vsako leto poljubiti, in za njim bi je morali tudi poljubiti “šajk ul islam”, prvi duhovnik moha¬ medanske vere za sultanom, ki se smatra papežem, veliki vezir in še nekaj višjih dostojanstvenikov, ki bi ga morali spremiti k tej sve' 'čanosta, -katero ta sultan jako za¬ nemarja,Ti sveti ostanki so v sobi z močnim -obzidjem in ma-šniki sto¬ jijo na straži noč in dan. Najvišje nistvo Turkov se naslanja na to staro suknjo in se imenuje “ha- dumul-liariimin” ali po naše “va¬ ruh svete suknje”. To plemstvo podeli sultan le izbranim osebam, ki imajo kaj pod palcem. t SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE. GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI, $19.00 ZASTONJ če kupite uro naravnost iz tvornice, pri¬ hranili si boste najmanj $19.00, zato ker bi morali plačati vsakemu, ki trguje z urami naj¬ manj $25.00 za tako uro, kakor jo dobite pri nas za samo $6.00. če hočete kupiti uro za $6.00, ki je vre¬ dna $25.00, potem izrežite ta oglas in ga po¬ šljite nam z, vašim naslovom vred, in mi vam bomo takoj poslali uho v lepi baržunasti škat- ljici, brez vseh stroškov za vas, da uro po - gledate, predno jo plačate. Mi vam jamčimo, da ni treba ničesar ri- skirati, če kupite uro od , nas, zato ker imate pravico uro pregledati in se prepričati, da je ura taka, kot jo predstavljamo, če st se pre¬ pričali, da je ura res vredna $25.00, in da je res pozlačena s 14-karatnim zlatom, in da ima res znamenito kolesovje, za katero, kakor tudi za pozlačenje, jamči tvornica za 20. let, potem še]e plačate dostavljavcu ure $6.00 in par cen¬ tov za pošiljatev. Mi popravimo ure skozi 20 let popolnoma prosto, ali jih pa zamenjamo za novo. Ako nam pišete, pošljemo vam velik ilu- strovan cenik zastonj. National Commercial Co., 505 e. 5 th st., New York, n. y., Dept. hs. Sodnik: Obtoženi ste, da ste na velikonočno nedeljo ukradli de¬ narnico, v kateri je bilo dvajset kron. Obtoženec: Vidi se, gospod sod¬ nik, da ste liberalec! Jaz sem pa dober kristjan in ob nedeljah in praznikih nikoli nič ne delam. * * ^ Iz katoliške zgodovine o fran¬ coski revoluciji: ... . V krvavem letu 1793, so francoski služabniki dajali svojim gospodarjem občudovanja vredne dokaze neomajne zvestobe. Bilo jih je mnogo; ki niso hoteli izdati svjih gospodarjev, nego so se ra¬ je pustili obglaviti, potem pa, ko so nastali mirni časi, zopet tiho in spoštljivo izpolnjevali svoje slu¬ žbene dolžnosti. # * * Dveletnemu Pubitu se je pri¬ merilo nekaj človeškega. Mamica: Pubi — kaj pa je to bilo? Fantek: Pubi — avto. “Tali Oaks From Little Acorns Grow” Fifty years ago I.W. HARPER was but little known outside the Old Kentucky State. Today its farne is world-wide. You find it everywhere. SOLD HERE BY John Gouze, Frank Veranth, Louis Larson, Ely, Minn. POZOR TAMBURAŠI! Prodajem četiri komada, bas. bu- garija 2ga i -dva brača 'za $40.00. Pišite na: G. Derezich, 113 Mesa-ba Ave., Dnluth, Minn. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši:drži, nego lovi. Veliki Slovensko-Angleški Tol¬ mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in* navodilo ka¬ ko postati državljan poleg naj več¬ jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim -onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana(430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York, N. Y. Dopisi. Aurora, Minn. Cenjeno uredništvo: Naročniki N. V. bodejo gotovo radovedni glede izdaje 'bondov ali vaškega dolga, za kar smo ime¬ li javno glasovanje dne 9. junija 1914. Razmere časa zahtevajo, da smo primorani se baviti nekoliko s tem vprašanjem. Beseda “les izrečena po volilcih, je dala va¬ škemu starešinstvu oblast, da. bo¬ do obdavčeni davkoplačevalci za precejšnjo svoto ameriških dolar¬ jev. Nas bi ne bodrilo to dejstvo k razmišljevanju, ako bi se s tem re¬ šilo domačine brezdelnosti. Neka odlična oseba iz nase naselbine, ba vila se je v javni debati na ulici glede obveznosti vaškega odbora napram delavcem, volilcem in dav koplačevalcem. Gospod z visokim, lepim, belim ovratnikom izrazil se je, da si mora mesto najeti za po¬ rabo tega denarja podgodbenika ali kontraktorja. Pogodbenik noče imeti obveznosti, da zaposli le do¬ mače »taparje, temveč sme si po¬ ljubno jemati delavce na delo. O ti uboga Aurora na duhu in z no¬ vim davki tudi na telesu. Toraj pogodbenik bode prišel s svojimi ljudmi na Auroro in izvršil od me¬ sta mu dano povelje. Dovršeno de¬ lo bode pa tako, kakor zadnje, to je tlakovanje trgovske ulice. Tako Ibode tudi v drugih ozirih ker naše starešinstvo gleda menda le naj svoje žepe. Volilei in davkoplače¬ valci bodemo smeli plačevati dav¬ ke in pa v bodoče tudi take pijav¬ ke voliti v raško vodstvo. Lepo spričevalo si 1 je dala naša vasica. Nedolgo tega ka'r je^ogenj upepelil Finsko pekarijo. Čudno, vodovodna naprava ni oddaljena niti sto petdeset čevljev. Požarna bramba ni zamogla uspešno gasi¬ ti ognja, ‘kjer je bil vodni zbiral¬ nik menda prazen. Požarna bram¬ ba se je morala poslužiti navad¬ nih posod in so nosili vodo iz ta- kozvanega Aurora Watter and Po- wer plant. Navzlic vsem strašilom pred požarom stoji na Meadovv po¬ toku parna sesalka ki ima nalogo pošiljati vodo v vas za gašenje ognja. Vsa ta lepa naprava ki je opremljena s 4-palčniimi cevmi do glavnega dela trgovske ulice, zgleda le kot slamnato strašilo v koruzi. Le po kakem požaru se spomnimo njene vporabe zakuri se vaški stroj in parni 'kotel, po¬ žarna bramba pa škropi na vse pretege okoli Slovenske cerkve. Menda se bojijo gotovi elementi prevelike suše. Predstoječe vrsti¬ ce naj zbistrijo um slovenskim vo- lieem ne samo za našo naselbino, temveč po vseh krajih, koder ži¬ vi Slovenec. Graf tarskim usiljen- eem pa pokažimo na dan volitve da niso za nas in mi tudi ne zanje. Prihodnji dopis bavil se bode z Towriship auto truk vozom za na¬ vajanje cest in z osebami ki hoče¬ jo izdati lepo svoto za njega. Naši trgovci so izdali oklic, ki se je raznesel po naši naselbini. Prestava sama v slovenskem jezi¬ ku je taka, da je za počit. Veže se tako, kakor otroci s plevami. No pa naše stališče ni, da bi kritiko- vali glede besedila in enakih stva¬ ri. Vsem štirim trgovcem stavimo le javno vprašanje 'ali ste vi štirje radi ljudstva na Aurori, ali je ljudstvo radi vas? Razmotrivanje tega uprašanja nas sili, da se stri¬ njamo z zdravim razumom presod- ka, da tukaj diši nekaj po neka¬ kemu zakotnemu trustu. Trpin de¬ lavec je pripravil prvemu kakor tudi slednjemu precejšnje premo¬ ženje. In vsled tega se ga tira še dalje in pritiska od trgovske stra¬ ni za večje izžemanje. Črno na be¬ lem stoji, da ti trgovci nečejo več dajati takozvanega pedepre- zenta ali procenta na pedo. Za sto¬ take ki jih delavec vam plača bo¬ dete postali polagoma toliko ošab¬ ni, da bode moral še delavec napo¬ sled vam v žepe potlačit. Od 20 do 50 procentov spravite vi procen¬ tov v svoje. žepe. Bahati se že vo¬ zijo v automobilih katerih niti e- den ni prislužen v zaduhlem zra¬ ku globoko pod zemljo. To naj ve¬ lja našim trgovcem. Ti delavec pomisli si, da ti bi veliko ceneje izhajal mesečno po¬ tom kooperativne trgovine. Del¬ ničar bi smel biti le delavec in le delavec bi imel obresti in plače agentov, ki holdijo od naselbine do »naselbine. Načrt za take trgovine je popolnoma enostaven. Vsaka na selbina naj se združi v svojo ko¬ operativno trgovino. Vse te trgo¬ vine naj bi zopet s posebnim kapi¬ talom ustanovile glavno založni¬ štvo. Vse potrebščine naročajo se od glavnega založništva na debelo in se potem razpošiljajo po manj¬ ših naselbinah v trgovine. Tako bi delavec pokazal, da je trgovec radi njega in ne delavec radi trgovcev. Upamo, da dobi ta dopis pravo podlago in bode pri¬ čel delavec trezno premišljevati svoj žalostni olopžaj. Posnemaj¬ mo rojake v Kansasu in uverjen sem, da si zagotovimo cenejše me¬ sečne izdatke. Vsaki Slovenec sme se pismeno obrniti na primer na Slovensko kooperativno trgo¬ vino v Fleming, Pittsburg, Kans. Uvidel bode, da v zadružništvu je moč in pod zdravim vodstvom za¬ gotovljen napredek. Aurorčan Gilbert, Minn. Cenjeno uredništvo: Kakor drugod, tako so tudi pri nas delavske razmere jako slabe da slabejših 'menda ne more biti. Kedo je temu kriv, je pač delav¬ stvu splošno znano, da vlada nad nami trhleni kapitalistični sistem katerega bog je dollar. Ogledal sem si žalostne razmere po celem železnem okraju ter vidim vse pov sod trume brezposelnega delav¬ stva. Tudi Chisholmski socialisto- jedec, kateri je bil tudi korespon- dent skebskega lista Glasnika in Jolietskega obrekovalca, se naha¬ ja sedaj v Calumetu. Gotovo je dobil službo pri Hecla za general¬ nega socijalistojedca. Zakaj jo je odkuril iz Chisholma mi ni znano! Iz njegovih sanjarskih spisov je bil razvidno, da so dobre razmere na Chisholmu le delavstvo je bilo leno. Mislim da njegova neumna butica ni bila še maziljena od kranjskega Janeza zato je moral še v šolo k Klopčiču, kateremu je dobro došel. Živela lažnjiva ban¬ da! Volitve so nam zopet pred durmi. Zavedno delavstvo izvoli si zastopnike može, ki kandidirajo na socialistični listini, ako si no¬ češ splesti novega biča. Republi¬ kanski kakor demokratski kandi- datje hodijo s sladkimi obljubami okrog vas da bi vas vjeli na li- mance. Vse njih obljube bodo o- stale le brez pomena za vas. Pred očmi naj vam bode minnesotska delavska postava kako je lepo na¬ rejena za kapitaliste; takrat se je samo eden poslanec postavil proti kapitalu in drugi so bili pro¬ ti delavstvu. Kajti dandanašnje razmere nam potiskajo direktno meč v roke. Kdo .bode kriv, ako se vzdigne mezdno suženjstvo! Ka¬ pitalistični sistem je direktno od - govoren za to. Naša. ponosna 'republika se vtiče v meksikanske zadeve, doma pa ne vidi, da ima milijone ljudi brez strehe in kruha. Za interese svojih državljanov ji ni mar, prosi za na¬ svete in milosti od Rockefellerja, kar je pač žalostno, da se ji vpogne tilnik pred eno samo osebo! Za in¬ terese Rockefellerja, petrolejskega kralja stoji vojaštvo v meksikan- s-kih vodah in v Coloradi. Z istimi milijoni, 'ki bodo tam potrošeni bi se dalo dosti pripomoči sedanjim bednim razmeram. In te razmere ne škodijo samo delavstvu, ampak celi ameriški trgovini, ljudstvo se trumoma izseljuje. Take so vedno razmere, kadar raznim mogotcem ni kaj po volji. Frank Koclievar. Conemaugh, Pa. Dragi urednik 'N. V. Priloženo pošiljam naročnino za eno leto. Nisem še dolgo naročnik “Narodnega Vestnika”, naročil sem se prvič takrat, ko je bil tukaj vaš zastopnik, toda ne pustim ga, dokler bodem zmogel naročnino. “Narodni Vestnik” se mi je v res¬ nici priljubil, da še noben list ta¬ ko. Veliko listov sem že bral, na tri sem naročen še sedaj, ali “Na¬ rodni Vestnik” bode ostal najdalj v moji hiši. Rad bi videl, da ne bi bila nobena slovensko hiša brez lista “Narodni Vestnik”, ker to je list za delavca, za gots-podarja in za gospodinjo, sploh za vse. Z delom gre tukaj bolj slabo, 'ka¬ kor menda povsod. Delajo po štir¬ je in šest v enem prostoru, kjer sta delala poprej po dva in ravno to¬ liko zaslužila. Pozdrav vam in vsem eitateljem N a ro dne ga Vestnik a ”. John Tomec. Lusk, Pa. Spoštovani urednik- N. V.:— Ker se le malokdo oglasi iz te naselbine s kakim dopisom, sem se jaz namenil nekoliko poročati o tu¬ kajšnjih razmerah. Z delom gre še precej dobro, dela se -sedaj vsak dan, toda zaslužek je bolj srednji, vendar se lahko pošteno preživi¬ mo. Rojakom pa ne svetujem ho¬ diti sem za delom, ker se -težko dobi. Tukaj nas je okoli sto Sloven¬ cev, ter imamo dva podporna dru¬ štva, spadajoče različnim organi - zacijam. Prave sloge pa žal ni. Član enega teh društev je zbolel, ter je bil -bolan okoli 75 dni; mi¬ slim, da je dobil vso podporo izpla¬ čano, potem ga je pa nekdo nazna¬ nil na glavni urad v Conemaugh. Seda jje pa začel nekdo govoriti in širiti vesti, da sem ga jaz naznanil. Pozivam ga, da se zglaJsi s polnim kam “Narodnega Vestnika”. John Remic. Milwaukee, Wis. Cenjeni urednik N. :— Prosim, priobčite ta dopis v na¬ šem vrlem delavskem listu “Na¬ rodni Vestnik”, da malo poročam o tukajšnjih razm. rali. Z delom gre bolj slabo, začeli smo delati samo po osem ur.Rcjakom tedaj ae s\ etujem hoditi semkaj dela iduit, dokler se sedanje razmere ne izboljšajo. Klor ima delo, nuj se r ra diži, kajti sedaj je povsod sla¬ ba za delo. Tukaj jih je na tisoče, ki bi radi delali, ali morajo pohaj¬ kovati okoli, ker ga ne dobijo. Zahvaliti se moram na tem me¬ si u rojaku v Kansas City, ki me je hotel imeti nazaj. Naznaniti mo - ram, da nisem nikogar varuh, ali meni se ni treba pred nikomur skrivati, ali se izdajati pod napač¬ nim imenom. Kdor mi ima kaj po¬ vedati, naj stopi naravnost pred¬ me. K sklepu pozdravljam rojake iu rojakinje ter čitatelje našega vr¬ lega lista N. V., kateremu želim kar največ uspehov. J. Kužnik. Franklin, Kans. Cenjeno glasilo -S. K. D. D. sv. Ba'rbare:— Društvo sv. Barbare, postaja štev. 44, naznanja vsem sobratom, ki niso bili na seji dne 7. junija, da se bodo odslej naprej vršile društvene seje vsako zad¬ njo nedeljo v mesecu, mesto vsako prvo, kakor dosedaj. To smo skle¬ nili vsled tega, da bode imel vsak član priliko plačati svoje prispev¬ ke do zadnjega v mesecu. Na sejah se bodo pobirali prispevki vedno za mesec naprej, da bode tudi -bol¬ nikom lahko hitrejše izplačati pod¬ poro. Toliko v naznanilo članom, ker po naših novih pravilih mora biti mesečnina plačana za vsak me¬ sec. Kdor ne plača, se ga suspen¬ dira, in suspendan član ni opravi¬ čen do bolniške podpore. 'Prihod¬ nja seja se vrši tedaj zadnjo nede¬ ljo, to je 28. junija. Udeležite se je vsi. — Z bratskim pozdravom Matt. Šetina, tajnik. Fleming, Kans. Cenjeno uredništvo:— Priobčite sledečo zahvalo v pri¬ ljubljenem nam “Narodnem Vest¬ niku”. Podpisani se zahvaljuje ■Vsem' postajam društva sv. Barba¬ re, katere so kaj darovale za mene do 3. maja Poznejše darovalce ob¬ javim svojecasno v ‘Narodnem Vestniku”, kateremu se moraru najprvo zahvaliti, 'ker mi je napra¬ vil vse prošnje brezplačno, in mi še daroval dolar. Priporočam ga vsem rojakom, da se naročijo na ta delavski list. Zahvaljujem s 2 tudi vsakemu posameznemu so - bratu, ki je kaj daroval. Postaje, od katerih sem dosedaj dobil pod poro, so sledeče: Postaja, štev. 2, $5.00, štev. 3, $4.00, štev. 4, $3.00, štev. 11, $1.50, štev. 14, $1.00, štev 16, $2.00, št. 17, $2.70, štev. 18, $7.85, štev. 19, $2.50, štev. 20, $2.00, štv. 23, $2.00, štev. 26, $5.00, štev. 39, $1 # 50, štev. 43, $3.00, štev. 51, $2.50, štev. 5v, $3.03, štev. 54, $3.00, štev. 55, $5 štev. 68, $4.65, štev. 73, $1 40, št. 81, $3.00, štev. 82, $1.25, štev. j8, $1.60, štev. 91, $2.75, skupaj so da¬ rovali $71.31. Iskrena hvala za prvo pomoč, katero ste mi izkazali kot moji društveni sobrati. Blaž Bezgovšek. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Al JE MOGOČE KAPITALIZEM REFORMIRATI? Rev. Auguštin Ryan razpravlja v “Everybody’s magazinu” svoje nazore o “reformiranem kapitali¬ zmu' • Sličnih kapitalizmu naklonjenih reformatorjev mrgoli povsod. A vseh glavni naiman pa je vzdržati zastareli človeški družabni red ■— na eni strani Rockefellerji in Car negieji, ki so si v dobi polstoletja nakopičili toliko milijonov, da ne > edo kam z zlatom, na drugi stra" LISTNICA UREDNIŠTVA. Opazovalec, Blocton, Ala. — Ako hočete, da priobčimo dopis, nam morate dovoliti, da Vas pod pišemo s polnim imenom. Osebno¬ sti ne prioibčamo, toda če se je zgo¬ dila 'komu krivica, se seveda za¬ vzamemo zanj, toda v tem slučaju se mora podpisati dopisnik s pol nim imenom. Uredništvo ne more prevzeti nobene odgovornosti, ker ne pozna tamošnjih razmer in v- inevno ne more vedeti, kdo trdi resnico. Toliko v ravnanje tudi drugim. ni pa izstradani pvoletanjac, rad delal, da bi se preživel, a iva- pital mu ne pusti delati in služiti najpotrebnejši vsakdanji kruli. Pater Ryan modruje, da kapi¬ talistični sistem n; povsem slab, m da je treba odpraviti le slabe strani kapitalizma Ta učeni du¬ hovni oče ne more uvideti, da sla¬ bih strani kapitalizma ni mogoče odpraviti, ako se ne odpravi kapi¬ talizem. Slabe strani kapitalizma so ravno isti temelj na katerem zamore kapitalizem stati in se vz- državatd. Vzemimo primero: Vsakdo mora uvideti, da je brez delnosti tisočev ljudi kriv kapita¬ lizem. Brezdelmost je torej eden največjih grehov, ki izvira iz ka¬ pitalizma. V Združenih državah je v tako- zvamih dobrih časih okoli en mi~ ljon brezdelnega ljudstva. To šte¬ vilo je zrastlo letos na približno šest miljonov brezdelnih kruho- boTcev. Vsakdo bo menda tudi uvidel, da se zamore odpraviti le maloka¬ teri greh človeške družbe, dokler se ne reši uprašanje brezdelnosti. Brezdelno«! je povod revščine, in iz revščine izvirajo tatvine, ropi, zločini, vlačugarstvo, obup, 'blaz¬ nost, samomori, pijanstvo, 'bolezen, zapuščenje žene in otrok itd. Vsak misleč človek, ki opazuje gibanje človeške družbe bo temu pritrdil. Armada brezdelnih je toraj bi¬ stveno potrebna za obstoj kapita¬ lizma. Kapitalizem ne more dati delo in zaslužek vsem ljudem, brez da bi sam sebi škodoval. Ako bi bili vsi delavci in delav¬ ke vedno v službi, bila bi zmagana vsaka stavka, zato /ker bi ne bilo skebov, ki bi zasedli mesta stav- karjev. Povsem postranska stvar je, če se imenuje delavec republi¬ kanec, demokrat, prohibicijonist, klerikalec, liberalec ali socijalist; če stvar na droibno pretresemo, pa pridemo pri vsakem delavcu do istega zaključka, namreč, da hoče vsak delavec kolikor mogoče viso¬ ko plačo in dobre delavske razme¬ re. Nikdo menda ne pozna delavca, pa naj že spada h katerikoli po¬ litični straniki in h katerikoli veri, ki bi hotel delati za dva dolarja, če ima priliko zaslužiti tri, ali za tri dolarje, če ima priliko zaslu¬ žiti štiri, itd. Če 'bi bila toraj zmagana vsaka stavka delavcev (ravno v tem ča¬ su pa stavka kapitalizem), bi se vršila stavka za stavko dokler bi delavci ne priborili toliko kolikor je Vreden njih izdelek, in s tem bi ne ostalo za kapitalizem nobe¬ nega profita in posledica bi bila, da bi kapitalizem prenehal. Brezdelni in zavidani hobo, ki se klati Iz kraja v kraj, je toraj temeljni kamen kapitalizmu in se¬ danje človeške družbe v Osoji živi na eni strani nekaj sto izbranih v izobilju in razkošnosti, na drugi strani so pa miljoni razcapanega, človeštva, katero sili lakota, da se mora vsled svoje neizobrazbe in nesloge pustiti telesno in duševno izkoriščati. Brezdelnost je toraj os na kate¬ ri se vrti sedanji gnjili družabni red, in ker temelji kapitalizem na brezdelnosti, ga ni mogoče refor¬ mirati, ampak treba ga je odpra¬ viti. Odpravili ga pa ne bodo ka¬ pitalisti sa/mi in njih javni in taj¬ ni agenti, ampak odpravilo ga bo edino-le priprosto človeštvo, ki dr¬ ži potnike tega planeta pri živ¬ ljenju, kadar bo to priprosto člo¬ veštvo toliko izobraženo, da se bo zavedalo svoje politične in vladar ske moči. Najboljša šola za izobra¬ zbo delavstva je pa delavsko časo¬ pisje. Zato delavci in delavke, ši¬ rite vaše časopisje in zahtevajte tudi od vaših trgovcev, da je pod¬ pirajo, ke'r, le potom časopisja se bo dosegla slednjič ista izobrazba za delavstvo, ki je potrebna za od¬ pravo kapitalizma in za odpravo brezdelnosti. ZGUBLJENO. Tem potom naznanjam rojakom v okolici Hughes, Minn., da mi je ■voznik izgubil “Pack Sack v ka¬ terem sem imel 33 ’ A V iucliesl ei Automatic Rifle, Eastman Postal Card Gize Camera, vrhnjo suknjo, nekaj obleke, več Real Estate Deeds in nekaj drugih vrednostnih listin. Stvar je izgubljena približ¬ no eno miljo severno od Fisber- jeve in Globočnikove Farme in si cer na potu -med Fisherjem in Har- riganom če kateri rojak najde to ali pa zve kedo da je našel, je prošen, da mi javi proti primerni nagradi. Zgubljeno je bilo dne 10. junija okolu 3. ure popoldne. (15, 18, 22—6) GEO. L. BROZICH. ,, IZJAVA. glede napada, ki je bil 13 januar 1914 v Joliet, 111^, ko je Rev. Kra¬ njec upil: “Le dajte ga! Le po njem!” Kolikor mi je znano, se z Mr. Nemanichem ni nihče pogajal ampak čaka Rev. Kranjec še sod¬ ni jsk e tehtnice. Na umazane na' pade v A. S. ne bom drugega od¬ govoril kot to-le: — 'S takim čas¬ nikarskim umazamcem se ne pe čam, kajti pregovor pravi: Site¬ mu pujsu ne meči pšenice, ker je ne bo pozobal, ampak pomandral. Ravno taka je z A. S., in njegovi¬ mi šribarijami. Gospod kaplan Brk se je v pivo¬ varni kamor zahaja dnevno pit “juglo”, izjavil, “da oni, ki mol¬ či, že deloma pripoznal”. Ta pre¬ govor je z inkvizicijo izgubil svo¬ jo veljavo, veljava je pa še posta¬ va za kakega ube-glega kaplana s Štajerske. To ni odgovor na časnikarske in druge napade, ampak le odgo¬ vor na nekatera pismena in ustme na uprašanja. (Adv.) Matija Pogorelc. COPENHAGf? DUHAN ZA NOSLANj v? O o d” y ‘Ve te? 10 ., vri se vrt, oMO Č vse na MI JAMČIMO da je COPENHAGEN SNUf: bil vedno in je tudi sedaj ved r popolnoma pristen. Mj lotu* is, ki P a 3 ta«b . na 3' "Lega °' bz , vr rav tnk a Jjl P^ aZal hočemo prodajati povsod, ga vaš trgovec nima, g a Va mi pošljemo po pošti p 0 vadni ceni 5 centov za skat! dokler ga ne dobite pri vase trgovcu. Sprejemamo tu poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikani! je najboljši tobak cikati. itui» nan *#**■■* p Gospod 'P jzpostavlF^ ;aD iišepi' edse ^ j besedami se D ]ečamP° ma| k«se le zaan°l kli s ' , in Miloš sta WEYMAN-BRUTON CO. 50 Union Square New!i svoje določeno J ■P.vi -unn ne F .od mim° Lirebiti krvava tri T..’ a skutarske noč v.jjgpr, ki se plazi k. je zgodilo, da »j, bila zlezla junašk P Nekdo je bil tukaj, Tla so ra z gr na svetu i k ■ z ' i!ia vrf: i so, gospodar hočeš pokličem to- 1 :i po skipetarsko! ’ Ko!” je velel Al tiki:! prst na čelo, ug tei! . . . Slediti j Hiliu par skrinj . . it hodi Ali Kemal p il: Angležkin j e ne jim prevzame BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VES Mestna hranilnica ljubljanst; V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 m ilij° n0T zervni zaklad hranilnice 1,330.000 kron. obrestuje po \\% brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna očina ljubljanska z vsem svojim P 1 '*' 111 ';^ vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno,'da se Lfflp ^ le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno “šparkaso * takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno m natanmo. Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja, J/ prittdil in a ' - Na «ov 9r jal Je C «din tepej .Sni. "zena Frank so imeli"' Ta2 Mriti. ... . TSa l gOSpo ls l c „ linica : v Milina » a Je 2 a Ul,” Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Podružnica : 6104 St. ClairAv«” | CLEVELAND, O. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro Prodaja parobrodN £ listke J za vse prekmorsk e izviri 11 in ceno. parobrodne družbe po cenah. le Jr .ženite’ . • , ue go •taJ T#k *W O bil • krti no ' 2 M p e v, 0 L 'Mr^ja Sl£od S ??° t b i t bl bil; isSS^ 1 S6 j e : ' C t bh >la V 161 go, 111 h, ■P ? Solati le j j lo Tisoče Slovencev se vedno obrača na to st& r tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki Va 'b~ik ^b 0 ^ * >1; 2 at >, H Ni *°V° 0 k h s e le Zg ,j NABOD NT VE! ll. jtmD 3 ’ 1914. ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) osna napetost je zavladala v njuni duši, ko sta zagledala ječo ^ eZ tre tik pred seboj. Najrajši bi se bila vrgla z silo svoje ljir ses izkrvavela pred Jeričnimi nogami, samo da bi jo “'Mo 'En % svoje 1 jr , , _ „ , „ videla še srečno in svobodno! 1 - Vse je temno!” je zamrmral Jovo, ki se je bil splazil po mačje vrat 'in se vrnil kimaje z glavo. “Sodrga spi; to je dobro liisn ^ ; ^f oi . n0 j e U a vrt, ako Grk ne laže,” je rekel Dušan. “Za mano, • z ^' so okrog hiše kakor vrsta neslišnih senc. 'e vladal vse naokoli. Le divjemu Marku, ki je imel ostre oči, * 1 zc j e j 0 tu in tam, da sliši v temi oprezne korake in vidi šviga- l e z ^ aV jjj p a se niso približale, niti vznemirjale naših prijateljev f^Tiikaj je najboljše mesto,” je šepnil Dušan tovarišem, kazoč na L , vrtnega obzidja, ki ga je bil izbral prejšnji večer Ali Ke- H. _j— 4 . 4-n .rl-mum l-i i in +rYrl R I “Da da, prav tukaj: tudi drugi hodijo tod SGClaj To rekši je pokazal kose ometa, ki so se belili na tleh v nočnem te n. Ni IKU- Povsod ir,1a . 91 Pošti H L0V a ih te pri ® rn a mo mo rajali, Jusuf,” je odgovoril spremljevalcu po kratkem piemisleku. “Ostani tu in pazi; pošljem ti takoj pomoč. Ako se vrnejo lopovi z žensko . . . razumeš? . . . bij, in glej, da jim jo vzameš . . . Izginil je. Pet minut kasneje je prežalo pleg Jusuta se osem Ke" malovih Arbanasov. Ali Kemal pa je hitel na breg. Ozrl se je previdno, nastavil roke na usta in zalajal z žalostnim, vijočim glasom orientaiških^psov. En¬ krat, dvakrat, trikrat . . . Nato je prisluhnil. Blizu in daleč, vse pov¬ sod so se oglasili pravi psi . . . poulični psi, ki nočujejo po cestah in razdrtij ah brez gosopdarja. Toda ljudje v Kemalovi barki so slišali gospodarjevo znamenje: pa'r minut, in trehub čolna je zaškripal ob bregu. “Čigava sta čolna, ki čakata tu?” je prašal zamolklo, kažoč na čolna naših prijateljev. “Ne vemo, gospodar. Ljudje so priveslali, ravno ko smo mi od¬ rinili. Ali ah sam ve, kdo so bili.” “Pristanite tristo korakov dalje proti jugu ... A hitite, storite naglo! . . . ” Vrnil se je proti hiši. Dvoje postav je vzbudilo njegovo pozornost: stali sta nepremično in se tiščali za deblo velike sikomore, ki je rastla poleg Halilove vile. Ali Kemal je zmajal z glavo. Tiho kakor netopir je švignil okrog vogala, ne da bi ga bila opazila zagonetna stražarja. Čez par trenutkov se je vrnil s išestorioo mož; kakor, breztelesne sence so se stisnili za vogal, jedra deset korakov od dvojice, v kateri so čitatelji gotovo že spoznali Jbva in Miloša. Oficirju ni bilo treba niti namigniti Skipetarom. Kakor risi so uprli svoje, oči v naša znanca, roke na ročajih svojih nožev in jata" ganov. delo. Iff za na sveti Kakor dogovorjeno,” je povzel nato. “Vsak ve za svoje v • 10 opraviti brez šuma, a naglo, pred vsem naglo ... Jovo in n ? Ogneta tu in nam sledita le, ako ju pokličemo z vrta. Drugače t a v bližino hišnih vrat, da nam zavarujeta izhod, če se ne bi mo- vrnitipo isti poti: ako nastane velik hrup, bo pač odročno skakati [obzidje .. • Gospod poročnik AVheeler in tovariša — prosim vas še L at ue izpostavljajte se, razen v največji sili; mislite na delo, ki imate sami še pred seboj. In zdaj — Bog z nami! ’ S temi besedami se je pognal kvišku, dosegel v skoku vrhnji rob , potegnil kvišku brez tuje pomoči, kakor mačka. Divji Marko je [stavil pleča in pomagal 'drugemu za 'drugim; vse se je vršilo tiho. ali so se le zamolkli skoki na mehka vrtna tla. Zadnji je sledil K;r or - Jovo in Miloš sta mu pomagala, poslušala par minut in hitela ona svoje določeno mesto. Vse je utihnilo; nočni iaprehajalec, ki >il šel tod mimo ne bi bil niti zaslutil, da se pripravlja za temi ži¬ li morebiti krvava tragedija- : Tak »katarske noči imajo goste, ki ne hodijo okrog z mirno Ijo; tiger, ki se plazi v temi, ovoha marsikaj, kar ovci ni sumljivo, tako se je zgodilo, da sta se ustavila kmalu dva -človeka na kraju v, | j e bila zlezla junaška četa. na Halilov vrt. CII "Nekdo je bil tukaj, Jusuf,” je šepnil eden izmed-, njiju, sfclanjaje UTON Ctt k glej, zi-d je okrušen tlom. “Tla so razgrebena o-d stopinj je so lezli na vrt! ’ ’ ‘Ledi so, gospodar!” je odgovoril Jusuf z zamolklim glasom, to hočeš pokličem tovariše, pa planemo za njimi.... Le-po bi bilo jati po skipet-arsko!” “Tiho!” je velel Ali Kemal — bil je on v svoji lastni osebi — oložil prst na čelo, ugibaj e sam pri sebi: “Kaj more to biti? Tatovi, drugi! . . . Slediti jim? . . . Čemu? Kaj briga njega, ako izpraz- Haliu par skrinj . . . On noče, da bi vedel Halil -bej brez skrajne da hodi Ali Kemal ponoči z ob-tfroženci okrog njegove hiše. Rajši »azil: An-gležkinje me ukradejo ... to -ni verjetno ... in če bi ■ rodilo, jim prevzame plen — lepo, brez velike težave ... Ne bo- FIRST NATIONAL BANK ELY, MINN. Vloge 3. junija 1914 -- $420,952,22 Glavnica in preostanek - $62,500,00 Naša banka Vam je na razpo¬ lago. Pri pošiljanju denarja v stari kraj se obrnite na nas in zve-de" li boste naše nizkg cene. Prodajamo parobrodne liste za vse Hrte, Ta banka je določena-za na¬ laganje denarja iz poštne hra¬ nilnice in je član novega fede¬ racij skega reservnega sistema. Ali Kemal je bil zdaj brez skrbi. Ravno se je hotel Vrniti k prvi straži, ki jo je bil -postavil ob vrtnem zidu; takrat pa je odrevenel ka¬ kor zver na preži in prisluhnil . . . V Halikm hiši se je bil dvignil krik in hrup. Začulo se je srdito renčanje in rohnenje, kakor da se vrši v njeni notranjosti ljuta borba. Pridružil se je ropot prevračamega pohištva, mešaje se s kovin¬ skim žvenlketa-njem. Dva strela sta udarila globoko tam nekje med stenami, ki so do malega zaglušile njiju pok. Senci Jova in Miloša sta se zgenili v nervozni pozornosti. 'Pa tudi risi za njunim hrbtom so skrčili svoje žilave postave, pri¬ pravljeni, -da naskočijo . . . “Bijejo se!” je zamrmral Ali Kemal sam pri sebi. Nozdrvi so mu trejetale kakor volku, ki voha kri. “Koljejo se . . . Kdo utegnejo biti? . . Našim prijateljem se je zdelo, da žive in -delajo v snu. Vse je šlo z neznansko, avtomatično naglostjo, kakor da so zdivjale pod njimi sekunde in se strmoglavile v vratolomen dir. Brez 'besed se je -plazila Vrsta -proti temni masi Halilove hiše; pot je trajala spričo previdnosti naših znancev gotovo dobrih deset minut — njim pa je -minila kakor tremotje. Po-d široko brajdo divje trte so se ustavili in pogledali kvišku. “Štiri okna!” je šepnil divji Marko, čigar ostrim očem je bila noč kakor beli dan. Dušan in AVheeler sta -se spogledala. “Ne gubi-mo časa”, je zamrmral poročnik. “Plezajmo vsi hkrati.” Rečeno, storjen-o. Brajda je z ažurne la pod njih nogami; njene veje so zaškripale in zaječale. Da je bilo takrat v Haliilovi hiši kaj paznih ljudi, bi bili gotovo zalotili močne goste. Toda zdelo se je, da se gode tudi znotraj nenavadne reci. (Dalje prihodnjič.) 500 AKROV ZEMLJE dve milje južno od mesta Ely, Minn. Izvrstna kmetijska zemlja. County bo delala cesto čez zem¬ ljišče. Kdor se zanima za kmetijst¬ vo, je tukaj lepa prilika. Zemljiš¬ če pokaže brez vseh -stroškov Anton Hočevar, Ely, Minn. KJE JE Frank Vesel, -doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. Bil je v Chisholmu na 1. maja in je neznano kam odšel. Prosim cenjene rojake za nje¬ gov naslov, ali se pa naj sam javi. Stephen Zgonc, (6—-18) Chisholm-, Minn. $ 1.00 Cenik za šilo in knjige pošlje¬ mo na zahtevo zastonj. KNJIG0TR2NICA S0JAT & JURK0VICH Box 448 DULUTH, MINN. ■NARODU« - KRANJ®* Prihajač. Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela. 43.5' d bilk 3 (Dalje.) iztržen je pritrdil i-n premišljeval, kaj bi -se -dalo narediti, da bi 0 soseda. Nagovarjal je Lojzeta, -da naj gre k zdravniku po- doka' a ga je Čedin tepel; a Lojzeta ni bila volja kazati, kje je bil te- čislih, im on jih ^ d; kr Ja s? Stržena pa so imeli' Mejačevi z!daj -mnogo 'bolj v (jeztlu* 1,1 jal tudi 'razvedriti. Če se vsa 'gospo-ska 'postavi na glavo,’ tako je -dejal, Tl pokon-eu. Kaj, Tine?” Brat' - ‘ ‘smrek ne S 6 st. flDi C# 0. Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALO O N ovščino je pil s Tinetom itn oponašal starca Če-dina, -kako se je ^amo Minica je žalostna, he, he,” se je rogal dek-letu, “ker je '4a ženina.” ^Oh, še mar mi ni,” je odvrnila deklica, in oblila jo je rdecica. Nič se ne menite gospodična,” se je norčeval oni, “Peter gre, Pa 'ide, Kaj ? Takih kakor je Peter, doboste na vsak prst deset. Tri- ‘edvedov, gospodična, kaj, ko bi se jaz 1-o-til? He, he, gospodična s ®eje. Ali bi ne bil jaz -ženim, kakor -se- spodobi, mamka? ” Kotovo, go-spod Stržen,” se je namuznila krčmarica in začela f 1 hžer ki so jo bile odpodile Strženove besede, kako pridna da furana in kako vrlo odgojena. A1 ‘ bi ne bilo ško-da takemu kmetu jo dati!” se je lizal Stržen. županja, meni ni treba nič praviti. Jaz že vem, koliko je a ; Minica je civilno dekle. Klobuk na, glavo, pa rokavice na ro" ni «če ne bo vedel, da si iz mesta. Oh, le mene ne učiti” upanji je ugajalo tako govorjenje, in utopila se je v misel, ka- 1 ° le Pb če bi bila Minica štacunarica, s klobukom in ro-kavi- n ^zakaj bi to ne bilo možno? ri Čedinovih pa se je bila polegla jeza, in ostala je le^žalost, da 'Brk s starim, -dobri-m prijateljem. “To dela vse ta štacunar, °bea misel im „„ nn: mom-: Neizrečeno slabe volje je -bil Kzil se ki je in hudi so bili nanj. tj — je na vola, ki -sta mahala po muhah, na pastirj t a n ; Pašniku, in najbolj nase, da jo bil prejšnji večer tako mo- L iL^tel govrit-i z Minico. Ko se je zamračilo, je hitel s -polja Bog ve, če pride nocoj”, si je mislil in gledal proti Me- risl - a je, in hitreje mu je začelo biti srce; še nikdar mn ni ■) u “° nasproti bleščalo nje belo krilce in beli rokavci. Pogladil •i Vr £el suknjo čez 'ramo in se obrnil proti sosedu. A^beli ^ ^ -elo krilce je izginilo naenkrat, in Minice ni bilo vec na „ b*eter tiho korakal mimo. Hudovoljen se je vrnil domov, | . 3e Va bila mati, naj še malo posedi, -se mu je mudilo spat. A Fifi ln °gel; stopil je k lini in gledal dol, če imajo pri Mejačevih j ' e i e pukoncu ’, je dejal sam pri sebi, ko je videl razsvetljeno Hu la,11 isljeval, kaj se je vse zgodilo v tako malem času. Ka- .Posodil, tako -se mi vrača.” Samo ena misel ga je tolažila, ta, 'niča gotovo že kesa, da je -bila tako moška, kakor se je kesal >) p teden, a prepir še ni bil poravnan. Ko pa se je čedin cerkev, je čakal nalašč, da pri-dc iz mu je dobro jutro in ga vprašal, kaj bo lJieai birič. t.^traj odpravljal • A oščil mu ie d-obr “To 'bi moral Ti vedeti, ki hodiš po pisarnah,” je bil odgovor, in molčala sta vso pot. Pro-ti desetim je šumela krčmarica v cerkev in pozdravljala na ■desno in levo. V cerkvi so se ji umikale ženske, ko je šla k sv-oji klo¬ pi. V klopi pa je sedela Čedinka in se tudi umeknila, da je bilo za silo prostora za dve osebi; a županja je pokleknila zraven klopi na tla. Ženske so začele šepetati okrog, in v treh klopeh se je ponudil sedež Mejačevi materi; a ona se je branila in p rekle Sala vso mašo, iz golega napuha, češ, morajo se spogledovati ljudje, da jaz klečim, ona pa tako široko sedi. Čedin pa se je popoldne zelo dolgočasil. Rad bi se bil zopet po - menkoval z županom kakor nekdaj in preudarjal je, ali bi šel doli ali ne.. Ogrni-l si je bil že suknjo in natlačili pipico; a se je zopet skesal in začel -slačiti pražnjo obleko. Pogledal je ženo, kakor bi jo hotel vprašati, kaj da meni. Ona -ga je umela i-n mu branila, -naj ne hodi, ker so tako ošabni. “Veš kaj?” je rekel on. “Jaz poj-dem vendar. -Saj tako ne more¬ mo vedno živeti, in jaz lažje pričnem, -ker sem -dobil pravdo. In potem mi je Minica všeč: modra je in pridna, in Mejač je obljubi veliko.” Odpravil se je ter stopil od spodnje strani v hišo, in ker je videl, da je Minica -sama v kuhinji, je stopil k njej, naj mu -da ogenj za pipico. Razveselilo ise ga je dekle; on pa jo- je izpraševal, kdaj da pri¬ de v vas. “'Saj je pri nas tudi lepo,” je -dejal. “Naša mati te ima zelo rada, jaz pa tudi, in Pe-ter ti je gotovo že sam povedal.” “V sobi je -d-osti prostora, kaj bi -se potikali -po kuhinji!” se oglasi krčmarica iz veže. Mož je šel noter in sedel k znancem za mizo. Pomenek je zastal, ko je -on vstopil; nastala je mu-čna tišina. K sreči se pa prikaže Stržen, in z-daj se je pričelo- zbadanje in zabavljanje. Za Čedina se ni potegnil nihče, da ne bi se zamehil županu, največ pa so prithkavali in se sme¬ jali ne-slanim burka-m -Strženovim, ki so bile naperjene proti Če-di-nu. “Naj pa tako bode!” je mrmral mož, globoko užaljen, ko je ostavljal krem-o. Koračil je proti domu, a pre-d hišo se premislil in zavil na polje. “Lej,” je dejala mati Petru, “oče je že prišel od Mejačevih. Go¬ tovo s-o ga razjezili. Tako se vedejo, -kakor da bi jim bil storil Bog ve kaj, ko so nam vendar orni posekali lepi -smreki. Veš kaj, Peter? Kar pu-sti Minico. Če so takšni, naj bodo- pa sami zase. Zate se bo dobila druga in še boljša nevesta.” Peter pa ni odgovoril nič, a mislil si je, da Minica ni takšna, kakor so druge, in -da se bo še v-se pora\malo. Komaj je čakal, da se je ste' mnilo, in trdno prepričan, da jo bo videl danes in da mota govoriti njo, se je obrnil proti sosedovim. In res je sedela na starem kraju, a ni bila sama. Glasen šunder se je razlegal, in iz šundra se je slišal Miničen smeh in -Strženovih tristo medvedov. Stresel se je Peter po vsem životu in bridko se mu je stisnilo -srce. A sr-d i-n prirojeni ponos sta mu vzdignila -glavo pokoncu. Moško je korakal -mimo druščine in zavriskal na vasi, da se je zbudil jek po dobravi i-n potihnil šum pred Mejačevo hišo. Petrov prijatelj Jernej, ki je -dremal na pregraji, se je čudil, da je Peter tako vesel. “Kaj marava midva,” je dejal Peter, “ko sva fanta mlada.” Jerneju pa -s« to ni nič kaj imenitno zdelo; pomolčal je malo, po¬ tem pa vprašal zamolklo prijatelja, kako da je z Minico Mejačevo. “Kaj to meni mar!” je odgovoril oni. “Šembrano si na kratko nasajen,” je povzel zpet Jernej. “Ampak kaj lazi ta škri-e okrog, ta štacunar! Saj ga slišiš.” In pri-dušil se je Jernej, -da kar videti ne more škriea. “Veš kaj, Peter? Jaz ga bom tukaj-le počakal, in kadar pride, ga pomaknem v lužo.” (Dalje prihodnjič.) na :- VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. M ATT. PRIJAN0VICH, Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro S. N. P. j.; ki je najboljša cigara na Range. VAROS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN Ali RO RA MINN. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhinj Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka sa možke in fante; najboljše blago po primernlb ln poštenih cenah. DR. RICI2TER’S Pain ExpeI1er Prežene bolečine revmatizihčij po - kostnice, mišični revmatizem, nevral- gijo ali trganje po čeljustih. Olajša vse bolečine iri trdosti v členih in mišicah. Tzvrstno zdravilo, če se kak člen izpah¬ ne, za hromost ter odrgnenja. Hitro ozdravi prehlajenje, gripo, boleči vrat in nahod. Zabrani vnetje pljuč in ti- ščanje v prsih. Ozdravi glavobol in zobobol. 4—5 kapljic v kozarcu vode je iz - vrstno sredstvo za grgranje v slučaju vnetja grla. Če se užije (4 kaplje v kozarcu vo¬ de) je izvrstno zoper krč v želodcu in neprebavljisti. Pristni expeller pride v zavojčku, kakor ga kaže slika. PAZFE NA NIČVREDNE PONAREDBE. 25 in 50 centov steklenica v lekarnah. F. Ad. Rtctiter & Co. 74-80 WASHINGTON STREET NEW YORK. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - MINN. Glavnica. $500.00(1. Preostanek ln nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. (e Duluth Brewing & Malting Co. DULUTH,MINNESOTA. Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo v steklenicah poh imenom “R E X”, kakor tudi pivo v sodčkih. Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia Minn. KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. W. J. BIETOW, predsednik. O. FOESTE, blagajnik. Glavnica in rezervni skladi GEORGE HELLEB, podpredsednik. O. KAUFMANN, pomožni blagajni). $ 365 , 000.00 GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Wis. % plačuje od — hranilnih vlog Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBRODNE KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne menjice. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN, Phon« 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. n r=yi r^=-=^ir=; r s First National Bank, EVELETH, MINN. Naj starejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. a Parobrodni listi za vse črte. IL Plačamo obresti po 3 od sto. 8 Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. j ne hlače, v katerih sem. se pozimi drsal. Oblekel sem tedaj te hlače, obul cbpat;e in se ograd z rjuho. Tak -sem smuknil na hodnik in nato urno na cesto. Tekel sem, kar | sem mogel ipo stranskih, ulicah pro- | ti cerkvi, ker nisem smel izgubija- i ti časa. Ko sem prišel do cerkve, (Dalje. [sicer ljudi še ni bil nootri, bila je Vprašal me je, kako orožje da pa že odprta in cerkovnik je rav bi si pač izbral? Premišljeval sem premišljeval, slednjič se pa do- in mislil, da ga z n' 0 -bcnim orožjem ne morem premagati, ker je toliko večji kot ja'z in sklenil, da se rajši toliko časa skrivam, dokler se nje¬ gova jeza ne potolaži. Doktorju sem rekel, da se bonu gospoda Vi¬ larja. izogibal in po spodnji ulici hodil v šolo. Odgovorili mi je, -da je po njego¬ vih mislih premetenost več vredna kot hrabrost; vendar bom pa ve¬ dno nosil nekaj kamenja v žepu, da vsem za vsak slučaj pripravljeni Janezkova mati me čaka z nabitim samokresom, gospod Vilar pa s pasjim 'bičem, 'kako bi se potem de ■ ček mogel veseliti svojega življe¬ nja. 1 pum, da se mi bo vrat vendar pozdravil, da se bom lahko udele¬ žil ženitbene gost',je. Kaka škoda bi bila, 'če bi imel na dan sestrine porore bolno grla Svoj vrat bi rad komu iprodal. Bolezen je pu¬ sta reč. Mama me je vprašala, če se mi kaj smili uoogi Janezek, ki mora šest tednov ležati Povedal som, ji, kako vesel da sem, ker ni¬ sem na njegovem mestu. Nisem ta¬ ko neumen, da bi lezel po drevesih in če mi deset zmaj-" ostane gori. N- vem, kaj naj po • tem, da mi čas hitreje mine. Pravzaprav sem po polnoma zdrav, le v grlu imam ne¬ kak zamašek. Beti mi je odnesla vso obleko iz sobe, da se ne morem •i U nalogo. Napočila je noč in kmalu so za" Kolena so me začela boleti, ko sem začul šepetanje: “Sedaj pa gredo!’ 7 Gospod 'Slokima je oriše! iz zakristije, orgle so se oglasile v sladkodonečili zvokih in obred se je pričel. Čakal sem toliko časa, da je duhovnik vprašal: “Če kdo ve za kak upravičen zadržek —”, ta¬ krat se‘m pa skočil na prižnici po¬ konci in rekel: “Jaz, gospod pa¬ stor!” Toliko presenečenih obrazov še nikdar nisem videl. Skoraj vsi so vstali iz svojih sedežev in ženske so zakričale, kot bi se jim bil pri¬ kazal sam Bognasvaruj. Suzi je obledela kot zid in prijela doktorja za roko, kakor bi se flbala, da ji ne uide. Mama, papa in doktor so nekoliko stokali, jaz sem pa hitro povzel besedo, ker sem se bal, da sicer ne bom mogel svojega name¬ na izvršiti. ‘ ‘ Kdo izmed vas vseh, kar vas je v cerkvi, (bi hotel imeti svaka kot je ta doktor? Nalašč je pravil, da Sem bolan, in dal mi je celo taka zdravila, da bi mo ! ra)l biti bolan, če ,bi jih bil jemal, samo da bi ne bil navzoč pri poroki lastne se - 'stre! ’ ’ Vsi, razen naših domačih, so se začeli glasno smejati. Grdo je za vsakega, ki se na svetem kraju ne¬ spodobno obnaša in četudi sem Gotovo sem mislil na naravo - slovje. Mesar je prodal konjička sod¬ niku, ki ga je kupil za svojo hčer¬ ko.' Vprašal sem papa, zakaj ni iz¬ polnil obljube in ga kupil meni, ker sem bil priden, a izgovarjal se m, da sem mu oni teden itak na " jpravil vele škode ko je bil konj vre den. To je moja smola. Če bi služil cirkusu za umetnega jahača ai; za pavliho, bi se ani gotovo veliko bolje godilo_ Na lepakih je nari¬ san tudi deček moje velikosti, se¬ deč na krasnem malem konjičku: celo noč nisem mogel zatisniti oče¬ sa, ker mi je bila ta slika nepresta¬ no pred očmi. .-vklenil sem. da si norem tudi jaz poiskati podoben posel, kajti vse mesto se mi smeje :n me zaničuje. Cirkusu bom šel najbrže kak ki- lonii ier iz mesta nasproti. Karlček bo šel z menoj. Ubogi Janezek! Radi noge, ki še ni zaceljena, ne bo mogel videti ne cirkusa, ne zve¬ rinjaka. To mu mora biti hudo! (dalje prihodnjič). kot kokoš z odrezano nogo; celo mama je bila danes le enkrat pri meni. Ženitovanje ni karsibodi. Koliko burk bi lahko napravil, če bi ne bil zaprt, v sobi, dočim so drugi pridni kot čebelice. Danes zjutraj sta se doktor, ki je preisko¬ val moj vrat, in Suzi v predsobi zelo sjnejala. On ji je rekel: “Jur¬ čkov vrat je že popolnoma zdrav, jaz ga le nalašč ne izpustim iz po¬ stelje, ker se bojim, da nama še zadnji dan kaj ne zmeša. Najbolj¬ ši prostor za dečka njegove baže je postelja.” 'Suzi se je smejala in re¬ kla: “Pravzaprav se mi smili, ubo- ■1 urček”; on pa je odgovoril: “'Nič boljšega ne zasluži ; Bog ve, kaj mi; še napravi, če ga sedaj iz¬ pustim iz sobe.” .Dolgo časa šem premišljeval, kaj mi je storiti. Grdo nakano ima¬ jo, torej, da me spravijo s pota. In tega človeka 'sem imel za prijate¬ lja! Celo Suzi se ne potegne zame! Nikdar in nikoli.se še ni godilo no¬ benemu, tako slabo kot meni Po- morcla precej poreden, vendar se v cerkvi nikoli ne smejem ali go¬ vorim. Doktor Mor me je pogledal in rekel: “Pojdi dol, Jurček, in vse- di se v klop. Vselej me premagaš. Nikdar več ti me bom nasprotoval ’ “Dobro,” sem odgovoril. “Go¬ spod Slokum, sedaj jih smete po¬ ročiti. V klop pa ne morem iti, ker mi je Beti skrila nedeljsko obleko. Počakal bom kar tu gori.” Obred se je -srečno končal, le par neolikanih ljudi se je ves čas krohotalo. Pripoznati mi moraš, dragi dnev¬ nik, da sem na prav krepek način svojim domačim pokazal, kako kri¬ vico mi delajo. Ne rečeim, da ne na¬ cedim včasih tudi kake neumnosti, (vendar se pa vedno trudim, da bi bil priden in dober dečko. Od ta¬ krat me še nihče ni zmerjal, tem¬ več vsi lepo ravnajo z menoj. Z vozom sem se peljal domov iz cer¬ kve in k smo prišli domov, me je Beti ka'r nemudoma preoblekla, da — Ne vem, kaj to pomeni; ura je šele enajst, jaz sem pa tako la¬ čen, da ikar omedlevam. — 'Najbrž gre tvoj želodec uro prehitro. za RAZNOTEROSTI. slal.mi jemek^^dravila, po katerih ! 3em mogel iti na gostovanje. Sedel ■b.i se moral.čutiti bolnega. ’>■. sLežim naj torej in jemljem zdra¬ vila, mesto, da bi se z drugimi vred na.iženitovanju dobro zabav,al ter jedel potice, torte, piščance, sala’ to in druge reči, po katerih želo¬ dec že tako hrepeni. Zapomnijo naj si, da morata bi ti pri taki nakani vselej dva. Suzi je že gospa Mor. Peljala sta se na ženitovanjsko potovanje v daljne dežele. V hiši vlada zopet mir in tihota in Betine noge si la¬ hko odpočijejo. Hotela je kar cel teden ležati, a Suzi ji je podarila štiri stare obleke in te so njene bo¬ lečine popolnoma ozdrrfvile. Jaz sem se na ženitovanju izvrstno za¬ baval. Po zdravnikovem naročilu sem moral ostati v postelji in vsake šti¬ ri ure jemati zdravila, kar pa ni¬ sem storil, temveč jih vrgel skozi okno. Ležal sem pa mirno in se de¬ lal, kakor bi mi bilo strašno slabo. Prebral sem celega Robinzona in knjižico “Robinzonova družina” celo trikrat. 'Poroka je imela biti ob petih popoldne in ob treh mor da je prišla mama k meni in mi re kla, da ji je zelo žal, ker radi Bo¬ lezni ne morem v cerke v. Kako sem se smejal, ko je odšla! Svoj načrt • sem imel že p tv ; sklenil sem, da vse skupaj p.šv-ho potegnem za nos. Ker j p Beti zanesla vso mojo ob¬ leko v drugo sobo, nisem dobil v cmari drugega kot stave, raztrga- sem med Lili in Montagom. Stra¬ šno dobro smo jedli in jaz - sem bil lačen kot volk. -Lili se je smejala in rekla: “Kakor sem videla, se še nisi Čisto poboljšal.” Doktor je pravil Suzani, da vseeno ne bosta stanovala v naši hiši, temveč da pojdeta raje v hotel. Rekel je, da si je premislil. Bog ve, zakaj? 22 V levovi kletki. Kakor mi je doktor pravil, ni še napočil oni čas v letu, ko pride vsak teden drug cirkus v naše me¬ sto, vendar sem izvedel, da ibo čez nekaj dni p'rvi že tukaj. Dal mi je krono za vstopnico. Doktorja imam kot svojega no¬ vega brata zel rad. Časih prepo¬ zno pridem v šolo. ker čitam raz¬ lične napise po mestu, v zadnjem času posebno nananila o cirkusu, vendar pa mislim, da se na ta način še hitreje učim brati, ker je tako ti vo zabavneje kot šolska či - tanka. Če bi imeli v šoli mesto čitanke različne lepake, ibi se gotovo urne- je naučili citati. Cirkus, ki pride, ima tudi zverinjak s seboj. Na le¬ paku je napisano, da se -bodo učen¬ ci tem potom naučili veliko nara¬ voslovja. Danes sem bil pred desko in sem imel nalogo, veliko število z dru¬ gim deliti. Vsi dečki so se jeli re¬ žati, in učitelj je resno rekel: “Ra¬ di nespodobnega obnašanja dobiš Ruska univerza v inozemstvu. “Berliner Tagblatt” poroča o na¬ črtu ustanovitve ruske univerze v inozemstvu: Vsled političnih raz¬ mer v Rusiji mora iti vsako leto več sto -mladih Rusov v inozemst¬ vo, kjer so vsled prenapolnjenja univerz uvedli razne omejitve za ruske dijake. Tako se je vršila pred kratkim v (Parizu -pripravljal¬ na konferenca, ki -se je bavila z vprašanjem, kako odpomoči tem nezdravim razmeram. 25. t. m. se bo v Bernu vršila konferenca ru¬ skega dijaštva v inozemstvu, na kateri se bodo bavili z ustanovit¬ vijo ruske univerze v inozemstvu, ki se smatrajo za najboljše sred¬ stvo za razrešitev„tako aktualnega ruskega vprašanja na zahodnoev¬ ropskih univerzah. Predpriprave ^a to konferenco, na katero prr 'ejo odposlanci z vseh univerz, so že končane. Zavarovanje ženske lepote. Že¬ ne, katerih eksitenca se poslabša če izgube svojo lepoto, kakor gle¬ dališke igralke, kabaretne, varr te-tne in cirkuške umetnice, imajo velik interes na tem, da čim dalj oibdrže ta veliki kapital. Kjer je nevarnost, da bi se mogla ta le¬ pota poškodovati nasilno, kakor n. pr. vsled nesreče, je popolnoma naravno, da se varujejo tega, ko¬ likor le morejo. Ameriške umetni¬ ce navedenih kategorij so z nav¬ dušenjem poZdra-vile novost neke ameriške zavarovalnice, ki je uve¬ dla zavarovanje telesne lepote. Če -velja to -zavarovanje tudi za lepo¬ to m-ož, ni navedeno v prospektu. V -prospektu tudi ni. ničesar niti opremijalh niti o drugih vzajemnih dolžnosti- zavarovalnice in klijen- ta. Pač pa je v prospektu poveda¬ no, da je dovoljeno zavarovati sam en del telesa, ki ga klijenta Sina¬ tra za posebno važnega, torej “glavno atrakcijo”. Neka pevka je zavarovala svoje oči za 150.000 K. Bre-zdv-omno vsa moč pevke ni v njenem glasu, marveč v njenih očeh. Druga igralka, Francozinja, pripisuje največjo privlačno moč svojim lasem, -ker bi jih sicer ne dala zavarovati za 220.000 kron. (Med svojimi klijentkami navaja zavarovalnica tudi rusko plesalko Pavlovo, ki je -dala zavarovati svo¬ je noge za 350.000 K. V tem slu¬ čaju skoraj že ne moremo govoriti o zavarovanju lepote. To je ravno" isto, kakor če bi dal violinist za¬ varovati svoje roke. Detoljub. Iz St. P bitna poroča¬ jo : Župnika nekega bližnjega kra¬ ja, W alter j a K., so nepričakovano prestavili v samostan Gottweig. Soproga neke-ga -železniškega nar stavlje-nca se je pritožila pri deka¬ nu v St. Poltnu, da je omenjeni župnik na nedostojen način prije¬ mal njeno hčer in druge šolariee. Deklice so to potrdile. Walter K. je star — 76 let. Nesreča pri kinematografičnem fotografiranju. Iz Cannesa poro eajo sledeče: Pri kinematografič¬ nem fotografiranju za neko tovar¬ no filmov je eksplodiral motor čolna, v katerem je 'bilo več igral¬ cev. Trije, igralci -so padli v v-o-do, eden je utonil, ostala dva sta se te¬ žko poškodovala. -plamteli stražarski ognji sovra¬ žnika na višinah. Poznali smo pre¬ varo, in nismo bili vznemirjeni, vendar pa vseeno pripravljeni za '"Sak slučaj. Preveč blizu nas se maloštevilni sovražnik -ni upal, t-o smo vedeli, zato pa je bilo pri predstražah živahnejše. Sovražnik je počenjal svojo staro igro: pri¬ dirjal je blizu na hitrih konjičih, oddal par strelov v -zrak ter izgi¬ nil. V izpremebo se je danes zve¬ čer zbral po vsaki taki izvršeni ša¬ li zraven nenavadno velikega og¬ nja, tam plesal, ter se potem zopet zakadil proti nam. To počenjanje nas je vedar utrudilo ter dolgo¬ časilo, ko se je stvar naenkrat iz- premenila. Nek sargento primero, katerega smo na kratko imenovali “prime¬ ro”, 'bivši avstrijski topničarski častnik, ki -se je razumel na topove tako -dobro, kakor na -steklenico s konjakom, je dal skrivaj prepe¬ ljati iz kolodvora havbico v črto sprednjih straž, jo dob'r -0 nabil ter nameril, in ko so začeli sovražniki zopet rajati okoli že omenjenega velikega ognja, je zagrmel strel, havbica je udarila ter eksplodira¬ la, množica se je razkropila in ka¬ kor na povelje so ugasnili vsi stra ža'rski ognji. 'Sedaj je postalo mirno. Sovra¬ žnik nas ni več motil, in kmalu nas je vzdramila iz Vera Cruz pri¬ hajajoča lokomotiva. Naložili smo pdprte in pokrite vozove, osebni vlaki so bili hitro napolnjeni. Več¬ ji del možtva pa se je moralo zado¬ voljiti s odprtimi tovornimi vozo¬ vi, kjer -so posedeli po fcoveekih, 'sedlih s pripravljeno puško v roki. Nenavaden prizor se je odigral pri solnčnem vzhodu. Lokomoti¬ va je zalbrlizgnila, izpred naših •oči je polagoma izginila, bujna rt r op i en a-v e g et ae i j a, po vožnji -sko zi pragozd in soteske se nam je razgrnil pogled na širni ocean. Kmalu (zatem -smo bili v Vera Cruz. Kmalu nas je -obdal živ krog sovražnikov, in samo morje je le¬ žalo prosto pred nami. Ostavili so nas skoraj vsi Avstrijci in nad po¬ lovico Francozov, ki so obljublja¬ li še pred nekaj meseci, seveda da¬ leč od morja: s cesarjem zmagamo ali pademo! * * * Otrok je kakor spomlad. — Da, da! Etn čas se smeje, čas je moker... . en — Kako . .. dote -ne -mislite ni dati svoji hčeri. — Ali lepo vas prosim! Moja hči ne -poje, ne igra na klavir, ne hodi na plese in vi hočete ženo še doto ? s tako Gospod: 'Slišal sem, da je po lieija ujela tistega tatu, ki je iz moje spalnice odnesel zlato uro. Policijski uradnik: Ujeli smo ga. Ali- hočete ’ž njim govoriti. Ure nima več. Gospod: Nič zato! Jaz bi ga le rad vprašal, kako se je mogel spla žiti v mojo spalnico, ne da 'bi se bila moja žena prebudila. Jaz nam reč poskušam to že petindvajset let pa se mi ni še nikoli posrečilo. $50.00 NAGRADE dobi tista oseka, katera izve za ime tistega človeka, kateri je upepelil Slovenski Pavilion” na Ely, Minn., kateri je bil last dr. Cirila in Metoda, štev. 1. J. S. K. J. Ker podatkov imam dovolj v ro¬ kah. da je nekdo istega zažgal, se je sklenilo pri zadnji seji, da se da iz društvene blagajne $25.00 ter rojak John Preshiren iz dobre volje $25.00. Za vsa nadaljna pojasnila, ter naznanila blagovolite se obrniti na tajnika društva: Frank M. Delatch, P. O. Box 617 (6—15) Ely, Minn. — Kako je neki -to, da dajejo re¬ veži vedno večje napitnine, kakor bogataši. • -— Zato ker reveži nečejo poka zati, da -so revni, -bogataši pa ne eejo pokazati, -da so bogati. • * * Nevesta: O, 'ljubljeni ženin, ka dar bova poročena«, bo* tvoja ra dost moja radost, tvoja slast bo moja slast, tvoja žalost bo moja žalost ... Ženin: Da, ljubljena nevesta in tvoj denar bo moj denar, in tvoje prijateljice bodo moje pri¬ jateljice ... . .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp, društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik’’ ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Mali oglasnik. HARMONIKE-be, marko PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo gTocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla¬ go po nizkih eenali. Anton Smolich, Aurora, Minn. KJE JE. John Peternel? Šel je iz Nemčije iz liVestfalskega od Gladbeka- leta 1910 v Rouridup Montano. Za nje¬ gov naslov bi rad izvedel Pavel Welletz. Ako ve kateri drugi naj mu naznani, ker mu ima važno stvar izporočifi. Paul Welletz Coleman Ave 759. Jonhstown Pa. IŠČEMO. Peter Bapts-a in Jurija Movrin oba iz Starega trga pri Poljanah na Kranjskem. Zadteva je jako va¬ žna radi dediščine, zatoraj naj se taikoj zglasita, ali pa naj naznani jo rojaki, če bi vedeli za njiju na¬ slov. Piše naj se na: A. B. c. o. Na¬ rodni Vestnik, 405, AV. Michigan Str. Duluth, Minn. MINNESOTA: $ v) Smešnice. Pravičen sodnik. Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn John Pogačnik, Eveleth, Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina. New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar Chis • holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Joseph Butala, Ahmeek. Mike Muhvich, South Range. t Nek Francoz, ki je potoval leta 1821 skozi Švico, je prišel nekega dne v majhno vasico visoko gori v gorah ter vprašal za dobro gostil¬ no. Pokazali so mu najboljšo v vasi. Tam se je tudi vstavil ter se pokrepčal z jedjo in pijačo. Ko je vprašal za račun, je zahteval go¬ stilničar dvanajst frankov. “Kako,” je vzkliknil gost začu¬ deno, “dvanajst frankov? Za to svoto bi imel izborno kosilo, v. naj¬ boljšem -pariškem hotelu.” “Cene pariških hotelov mi niso znane,” je odvrnil gostilničar, “in od zahtevane -svote ne morem po¬ pustiti ni vinarja.” “Kaj,” se je jezil Francoz, “ali ni nobene pravice v tej deželi?” “Oprostite gospod”, je odgovo¬ ril gostilničar, “če se hočete pri¬ tožiti, imamo sodnijo v tem kra¬ ju.” * ‘ “No, potem se pritožim pri sodniku,” je zaklical Francoz ter odhitel v občinsko hišo, kjer je mo¬ ral čakati nekaj časa. Ko so ga poklicali v sodno sobo, si lahko mislimo njegovo začudenje — nje¬ gov gostilničar, ki ga je hotel oci- ganiti, je bil sodnik. 'Sodnik ga vpraša: “Ali ste vi oni gospod, ki hoče tožiti?” “Da ” “Kje in kako se vam je zgodila krivica?” “Saj že veste. Tukaj je račun in sedaj sodite sami sebe.” “Imate prav,” je odgovoril go- stilničar-sodnik ali sodnik-gostilni- čar ter razsodil, da se mora zado¬ voljiti gostilničar s polovico, to rej šestimi franki. Po razsodbi je še pristavil: na svetu!” VVTSCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank IClanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee. Wis. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West AUis, Wis. Josip Zupančič. Milwaukee, Wis. ILLINOIS: John Lihernik, Joliet, Illinois. Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, VVaukegan, 111. Tony Prosen, Granville. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENNSYLVANIA: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonshurg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. “Pravica mera biti John Lamuth, Marianna, Pa. Frank Miklaucich, McDonald, Pa. Martin Koroshec, Ralphton, Pa. 'o-.-rh. Broughton, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. Prodajam Belo vino sodček po $35,00 Rudeče “ “ “ 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 gotovi denar Naročilu je priložiti ali poštno nakaznico. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, 16205 St. Clair Avenue, Gollinwood Sta. CLEVELAND, OHIO. V J*** Duluth, Gaij ot e 0<” ■V -'V pooblastil) S J profienj itd » Pni h j? Al eluaju poši 0 ab° sl VV" A Minn., « Marolt ; cem in bratom'* 0 ? roj! 1 fe n bit o i b ^ e ««?r a v to ?i% Ukerje. 4 0 & i* * __- .st«* MIOHlo 1 dohr 1 ■an P S»,C ca™ jakonir tvi • dh*,. “iiAHP.VlCH;.. in H7vatom~L“? “r^oriVt, dev, spadajo®! 1 ^^; j* JOHN BARICH Prodaj a vozne listi! 1 . ske pit® ti™poaij^A movino ANTON SUŠA, 931 -%,s, ; venska Mesnica in se v obilen p?set vatskemu občinstvu C*! Prepričajte se. ' e R DRUŠTVENI OGL ZAS or*« j£ v ' Gleasonovi dvorani. “k Pristopnina znaša H. 0 a DRUŠTVENI OBBOl nrisltt vest. Mia spri 3 ' ter MARCO BLUTH, Jr. Prvine JOHN B. SMREKAH, tajil JOSEPH S. KOCHEVAR ■ • JACOG- PREŠIREH, urjft Ker je društvo vstane eno le za mladeniče, zato oni mladeniči, ki še niso društvu, da vstopijo v na¬ se poleg tega, da bodo zava čaj bolezni in smrti, tudi zijo v marsičem, kajti naš lnjc nato, da se člani kc tudi izobražujejo. Društvo sv. Frančiška . ....jcionalisk 0 ' mrksi toči »P CONRAD & HARD POOBEB - „ -- NIKA IN KONCESIONIRANA MAZILCA. Wau- kegfan, 111 . Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, (THEEED „ -FRONT), 115 So. G-enesse St., Wuakegan, 111. Tel. st. 732. Slovencem in Hrvatom v Waukegan in okolici priporočamo našo dobro znano trgovino z železnino, brit¬ vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Gene zmerne. J. A. PETROSHIUS No. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be., katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber ki st po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JOS IAH COLLINS s .2ES5£ S £ v j rJ ?y za slike, SO. RANGE, MICH. iei. st. 7 66 J. Priporoča se Slovencem m Hrvatom, kadar grebnika, ... potrebujejo po - , , . - alj če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrježba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA OHIO: Frank Lunka, Cleve Karol Bauzon, land, Ohio. Ignac Prel-gar, Colliimood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O Anton Kikel, Ycungston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank Skrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Frank Blatnik, Walsenhurg. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans Simon Repovš, Columhus, Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg Kans. WYOMING: tAu?' J, a ' L i cnar . Rock Spring, Wyo. ohn Glohochnik, Diamondville, Wyo. MONTANA. Mike t KrivI Zn ^, nik ’ Eed Lod § e « Mont - b * „ ec ’ Klein, Mont. Peter B. Barich, Walkerville, Mont. j„ r L nk v Mala J aši6 ’ Little Palls, N. Y. John Ruzich, tvardner, Idaho. HELO PRIJATELJ! Kadar ni ie- . -jen, ali če te ČjfrS *. n ] T a ^ e ,^» oglasi se v gostilni “Pri SfSS 11 ( ^/> chor Bar > na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. MATH. VIDAS slovenska trgovl- . na. Cenjenim ro- jaKom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam ur ©j©no in bogato založeno pBOCFBIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana "Cremo” moko; dalje proaajem krmo za živino, kakor: oves, Koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav- ijajo tudi na dom. Za mnogobrojen x ln naklonjenost se vljudno pri- £2« oč -2:« Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. Borštnarjev (Catholic On sters) v Ely Minn.—VsakataiHI razmere dopuščajo, da zamoi slovenskih Jednot vzdržmrl Jednoto, bi moral postati So društva, kjer bi se marsikaj naučil. — Borštnarska drči lep obrednik, po katerem n seje in iz katerega se laT uči lepe dostojnosti pri di jah. — Društvo sv. Franž je popolnoma v slovenske; ko, da je vsakemu rojaku Pri nas se lahko zaavruj« podporo po $20.00 na mes smrtpino $500,00, $1000.00 — S» starejše slorensko^ ^ Jugoslovanske Katon.«« . Ely, Minn. — R? d,ie vršijo vsako nedeljo po »j Jos. Skala-tevi £ vl > ra ’ 1 V'š(! poldne. — Društvo ■ ^ pristop vse Slovan® hko za smrtnino oa , j;i za bolniško podporo m „ , gubo roke ali ros®,, obeh rok ali nog, ei noge $800.00, za $200 00 ln obeh »č« JUj, tako se plača POP 0111 .^; rt« za popolno onemoglo.^ šnekoli ponesrečba n:a moške in .if™ smr‘nine. — * K si ne morete ™* sU “ rU itrt) čalo toliko podpor, o ; no z J. S. K. Jed n0 ° s t eW i^ polnoma varnem pc^ za vaše po^^^aijn* nesete. — Za na J odbo^j obrniti na sUsdeče Spreitzer, Box -• la- Delach, Box ta.: - vtz, st., Bos 1033, blag-’, nik. Petra Društvo sv. - druS o leth, Mj" n wr; a tsko Siovensko-Hrva ^ Mich. -.^deljo * ■ - vsako četrto- , Hall, ob 2. nji K l0 ven«''j za pristop vs« ® t sk» 1 p Slovensko-Krva.^ sTO tc A vsake ftr Č pSi? : nine, za p<—- pod členkom ža pestjo ®*®j 3 oo. 0 O. v ■ “ * •— stop , ža izgubo P^ouert-.i 150.00, » “Sreni d* 1 ^ ^f/n^canOO,' ' JOŽEF SEKULA trgovec z oWeko 9 Aurora, Minn., naznanja cenjenemu občinstvu, da je znizal cene na zimskem blagu. Ima v zalogi tudi drugovrstno blago. Prepri¬ čajte se o blagu in cenah predno ku¬ pite drugje. mike danculovich *ss: 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami m smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po- frJ 10 z a potnike, ki potujejo skozi Du¬ luth. Držimo se gesla: Svoji k svojim! gubo palca * jŠO.OjLjf gubljeni prst * , } č do stopala na ' p odv r r„o n!?a. kilo dobi ^ dot) i v- škodbe udov. 0 podpor' vsaki nekoliko fote lj dajo k društvu^ pi^, Dodpore, s i® rok *80®- 0 ®’ b e h oče». ! r e -! za izgubo_«oen i p . za izguuu v , » vo pristopiV? 1 jofiaJU J ;... mosece v'S' , se,.! tri mesece nič podpore- katerikol L na^^- It°vo° pfačujc na mesec; P° prevzame Zvca do60 ....h čilo P° d P or podpd r i.J na ^ca^jpilo v us četrto « e° se ^fedova-k < ‘ e ' :! ' 0 u Panj e , ■ mir d r, A - Tov io! mnes »te luei U Tretr ap; is: J°>la , Nalij 1 L ^a> JS Or ^ L ery>: in H a i a .'V t Dota red Si-r v>f, SVi, V % X, - v ^ r»ii H J ^ j V,