V sredo in saboto izhaja in velja: za celo leto . . 5 for. - kr. za pol leta . . 2 „ 70 „ za četert leta . 1 „ 40 „ Po pošti: za celo leto . . 6 for. 30 kr. za pol leta . ♦ 3 „ 20 „ za cetert leta . 1 „ 70 „ SLOVENEC „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5kr. kteraseenkraš 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr* ktera se trikrat natiskaj e; veS* pismenke plačiyejo po prostora© Za vsak list mora biti kolek (stempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračko. St. 32. V Celovcu v sredo 3. maja 1865. Tečaj L Narodni dom in njegovi stavitelji. iii. (Konec,) b. V srenj sk ih šojah posvetuj te^se in za¬ pisujte vse v šlo ven skemj ez iku. Čujte, kaj o tej zadevi pravi drugi zvezek „Čitavnice“, ktero vsem županom vnovič lepo priporočamo: „Rad bi odgovoril na prašanje, v kakem jeziku se ima posvetovati in v kterem jeziku se ima pisati protokol? „Volivci res lahko rečejo, da so volili le može, do kterih imajo zaupanje, da bodo ravnali v blagor cele občine; ali zato volivci niso prosti že vseh pravic, da se tudi prepričajo njihovega ravnanja. Kako lahko se volitev spreverže na tisto stran, na ktero prevagajo drugi bolj osebni vzroki! To je tudi postavodavec sprevidel, ter v paragrafu 43tem ukazal: „Odborove seje so javne.“ Po tej postavi torej ima pravico vsak občinsk ud iti poslušat posvetovanja v sejo, ter se tako lahko prepriča, kako govori ta ali uni zastop¬ nik ; vendar se mora mirno zaderžati, ker ravno tisti postavni paragraf dalje pravi, da ima pervosednik pra¬ vico odpraviti vse tiste, ki bi kakorkoli motili posve¬ tovanje. To je dobra kontrola ali opazovanje izvoljen¬ cev, če so njih dela javna, ter če deržavljani tudi obilo javnost rabijo v svojo in občinsko hasen, to je, če obilo in pridno hodijo k sejam poslušat, kako se tu ravnd. Imajo poslušavci tudi basen za-se, ker tu zvedo, kam da se dene občinski denar in ker se nau¬ čijo tudi obravnovanja in opravljevanja za prihodnji čas, kadar morebiti na njih versta pride županovati. Tu sem le govoril o hasni javnosti za občino in za poslušavca; kaj pa sledi za j e z ik, v kterem se imajo odborniki posvetovati? Drugega nič ne, kakor da se ondi mora slovenski govoriti v seji, koderje občina slovenska, ker „seje so javne/ 1 Ko bi se med slovenskimi poslušavci govorilo in posvetovalo nemški, to ravno drugega ne bi bilo, kakor zatajevati posve¬ tovanje in sklepe drugim udom občinskim, ki nemškega ne razumejo; to pa bi ravno postava rada odvernila, da se ne bi delalo na skrivnem in tirja torej javno sejo, t. j. slovenski govorni jezik na Slovenskem. Pa vendar zapisuje se lahko v drugem jeziku, p. v nemškem, ker je zapisovavec ali pa župan bolj vajen nemščine, kakor slovenščine? Tudi to ne bo obveljalo. Marsikteri izmed nas je že bral v nemških časnikih oglase in dopise nemških županov (morebiti že tudi slovenskih), ki so jih nalašč zato natisnili, da svet zve, kako bedarijo je ta ali uni župan poslal bodisi drugi občini ali pa celč uradniji. Časniki potem se res ne posmehujejo takim čenčarijam, pa hudi so, zakaj vlada ne skerbi bolj za ljudske šole na Nemškem: maloprid¬ neži seveda se tudi smejijo takirevščini v svojem ma¬ ternem jeziku. Veselilo bi me torej slišati, da sloven¬ ski naši župani ravnajo pametneje, ker se sploh ogib¬ ljejo nemščine pri svojem županovanju, zato ker jih je mati ni naučila; v šoli pa se ve da se je na deželi nikdo še ni mogel dobro naučiti. Ljudske šole imajo čisto drug namen, kakor pa nemščino učiti za prihodnje žu¬ panovanje! Zastran protokolov bi bil torej moj prija¬ zen nasvet, naj sč povsod na Slovenskem rabi slov e A-' s ki jezik. Pa kaj pravim nasvet? Dolžno-sfipj/ protokole na Slovenskem zapisovati slovenski. Pa,* 1 ' > ragraf 44. občinske postave namreč pravi: „V s ak s o- član občine lahko pregleda protokole. 11 Kaj pa pomaga pregledovanje, če jih zato ne razume, ker so nemški? Zapisavati jih nemški je torej zatajevati njih zaderžek onim, koji nemškega ne znajo: a to je nepostavno. Ker je torej postava že določila po svo¬ jem duhu, v kakem jeziku se ima posvetovati in zapi¬ savati , prestopimo k pravemu razpravljanju nekterih občinskih opravil. 11 Da bote pa lože se po slovensko pogovarjali in posvetovali, da bote tudi lože in bolj pravilno po slo¬ vensko svoje protokole zapisovali, opominjamo in pro¬ simo vse čč. gg. slovenske župane po Koroškem, naj se vsi za postave v slovenskem jeziku pri visoki vladi oglase in moško potegnejo. c. Slednjič dopisujte javnim gosposkam in oblastnijam deželnim in duhovnim, vsem notarjem in advokatom, pa tudi drugim sre¬ njam po slovensko. Presvitli cesar so izrekli in zagotovili ravnopravnost vseh narodov in jezikov, — so ravno kar na Sedmigraškem poterdili vse tri deželne je¬ zike za enakopravne, — visoko ministerstvo prejemlje vloge in dopise v slovenskem jeziku, — okrajne oblast- nije po Kranjskem, Štajerskem in Primorskem odpisu¬ jejo na slovenske vloge po slovenski, zakaj bi se to ne godilo tudi drugod in povsod po slovenski zemlji? Gg. župani, terkajte in odperlo se vam tudi bode! — Pomagajmo vsi — od pervega do poslednjega — da se na višo stopinjo omike in veljavnosti povzdigne naš slovenski narod in slovenski jezik; pomagajmo vsi, da se skorej postavi narodni dom, v kterem bode srečno in slavno prebival narod slovenski, — posebno pa po¬ magajte vi gospodje učitelji, duhovniki in župani! Bo¬ gata in žlahtna gospoda le malo ali celo nič ne mara za nas, — učitelji, duhovniki in župani bodite vi slo¬ venskemu narodu — plemstvo in gospoda!— Deržavni zbor. Za kupčijskim je prišlo ministerstvo pravosodja na versto. Tu se je bil spet nekak ogenj vnel in do- tičnemu ministru, g. Heinu, se je tudi še precej do žive¬ ga šlo. Posvetovaje se o stroških za pravno minister¬ stvo bila jim je res lepa prilika, marsikaj v omeniti, in poprašati za to in drugo, kako in kaj ? Se mi ubogi Slovenci smo nadjali se, da bo kdo o preimenitni za¬ devi, kako se semtertje na Slovenskem pri sodbah obravnuje, kaj zbleknil. Ni bilo morda pripravno! Zatorej se nam je še vedno od spodej gori truditi in pehati, da vendar enkrat dobimo, kar nam po postavi gre. Kes je to težavno, bo pa potem tudi več z dajo! Nasproti pa se je veliko veliko besedovalo o tem, — 126 — se ostro ravna s postavo za tisk. Taka pojasnovanja so sicer prav koristna, vendar nimajo večkrat druge moči, kakor moralično. Kes, hudo prav hudo se godi opozi¬ cijskim slavjanskim listom (z nemškimi ni nobene primere!) in njihovim vrednikom. Štiri leta res ni tako veliko, ali vendar znašajo vse obsodbe za 50 let ječe, in Bog ve, koliko tisoč goldinarjev in druge škode. Da se je tudi dunajskim novinara zadnji čas hudo godilo in jih je en par šiba v podobi tako imenovane objektivne pravde, po kteri sesamo časopis, ne pa vred- nik, za manj ali več časa ali celo za zmirej prepove, zadela, ali kaj je to proti 50 letom ječe! In vendar ni tega noben poslanec, še slovanski ne, v misel vzel!? To se nam kaj čudna situacija zdi in spet bi lahko vprašali, zakaj so poslanci na Dunaju, če ne govore, kedar bi govoriti imeli? itd., itd. Vendar pa puščamo to na strani in omenjamo le, da so sedanji poslanci z imanovano postavo za tisk, zoper ktero pa so zdaj tako hudo ropotali, v kaj tesni zvezi. Oni namreč so jo po¬ magali narejati, sami so take šibe, se ve da le za čas¬ nikarje, spletli, in zdaj še le, ko jih tudi blizo njih bolj hudo švigajo, spominjajo se, da to ni prav in da takrat niso tako mislili, kakor se zdaj ravna. Šindler je imel tedaj prav, če je vse mogoče napake, zlasti v tiskarnih rečeh, poizvedel in jih zbornici razodel. Mini¬ ster je potem prisiljen, tako ali tako jih sčasoma od¬ pravljati. Kar pa g. Š. očitamo in zamerimo, je to, da v svoje osoljeno besedovanje vedno tudi kaj duhov¬ nih zadev vpleta, ne glede, ali spadajo vanj ali ne. Prav sta imela tedaj škof Dobrila in prof. G r e u t e r, ker sta mu krepko zavernila, da to ni lepo in nič ne priduje, in da se v zadevi politične svobode liberalcem ni treba duhovnikov bati, ker le-ti stoje vseg- darza pravo svobodo! Ko so še drugi govor¬ niki končali, vzdigne se g. minister Hein ter pravi, da se zdaj ne more kaj, ker vse to postava tako vele¬ va. Sodniki so neodvisni (Šindler namreč je nad tem kaj zelo dvomil), le včasih se deržavnim besednikom kake opombice pošljejo, da se vedčv vseh rečeh prav ravnati, ali na sodnije nima to nobenega upljiva. — Poslanci bodo morali tedaj prihodnjič enkrat spet kako novelico k postavi za tisk pristaviti; če ne, bo huda! — Pri policijskem ministerstvu se je pa vse bolj tiho in mirno obravnovalo. Minister je večidel poterdil, kar je hnančini odbor zbrisal. Ni pa hotel dovoliti, naj se vojaška v civilno policijo spremeni, ker to zdaj ni mo¬ goče in tudi preveč stroškov prizadeva. Tedaj je g. Nace Kuranda, kije to sprožil, odjenjal in zbornica je odobrila stroške za vojaško policijo. — Tudi je že zbornica svoje serčno sožalovanje nad Linkoinovim umorom izrekla. — Avstrijansko cesarstvo. Dežeie notrajao-avstrijanske. * 1* Celovca. (Šmarnice. Kanizijeva sveča¬ nost. Novi korar Raspotnik). Že nekaj let je, kar so naš milostljivi knezoškof tudi v Celovcu vpe¬ ljali prelepe „Šmarnice“. Veliko ljudstva dohaja k tej premičnej pobožnosti. Tudi letos je taka, in cer¬ kev pri sv. Duhu je vselej pretesna. V slavo Mariji prečisti devici čč. nune uršulinarice lepč pojo, duhov¬ niki pa iskreno pridigujejo. Poglavitni predmet je ta: j, Marij a kraljica svetnikov' 4 — Kakor je znano je bil slavni jezuit Kanizij v Rimu med svetnike božje privzet. Zatorej se po vseh jezuitarskih samostanih in cerkvah opravljajo sveta in slovesna opravila. Tudi v Šent-Andražu v lavantinski dolini se je 30. aprila, 1. in 2. majnika taka godila. Prišla sta tje dva knezo- škofa — kerški in lavantinski — božjo službo opravljat. Med pridigarji je bil tudi naš slavni rodoljub, visokoč. g. dekan Prane Kosar.— V nedeljo, to je 30. aprila, je bil svečano novi stolni korar, preč. g. Raspotnik Andrej, na svoje novo mesto vpeljan. Premilost. kne¬ zoškof sami so ga inštalirovali. Novi naš korar je spo¬ štovan in ljubljen od Slovencev in Nemcev in vse ga je veselo, mi Slovenci pa še tim več, ker je g. Raspot¬ nik že od nekdaj slovensk rodoljub, prijatel in pod¬ pornik vsem narodnim napravam. Živio! Mnogaja leta!! Vreme je kaj lepo. — I* MaHboi-a 29. aprila. — r — Ravnokar smo dobili v roke povabilo k pervemu občnemu zboru slo¬ venske Matice", ki bode 11. maja letos. Dodana so pravila, imenik družebnikov, versta razgovorov, volilni list, sklep računa za preteklo leto, in proračun za te¬ koče leto. Naj še, prej ko bo zbor, bravce ,,Slovenca" in člane ,,Matice" nekaj opominjam, česar naj bi ne po¬ zabili v zboru. Iz sklepa računov za preteklo leto se vidi, da je bilo stroškov dosti več, nego je dopuščeno po §. 22. na¬ ših pravil. To samo na sebi ne bi bilo tako nevarno, ako premislimo, da vsako društvo p e r v o leto več po¬ trebuje, ko potem. Ce pa vidimo v omenjenem sklepu, da je splačalo za natisk koledarja le . 290 gl. 40 kr. in za vezanje koledarja.56 „ 82 „ tedaj vkup le. 347 gl. 22 kr. za to, kar je pravi društveni namen, stroškov pa je bilo 1065 gld. 44 kr., tedaj je to vendar preveč. Nadalje kaže proračun za tekoče leto, da bomo le¬ tos verjetnih stroškov imeli do 915 gld., tako, da bo za izdavanje knjig samo ostalo 530 gld. 79 kr.; da se tedaj nameni za pravi namen društva le nekaj črez tretjino vseh dohodkov, za druge stroške pa blizo dvakrat toliko. Za božjo voljo! kaj pa bo iz tega? Kako in kedaj pa bomo „na vse strani izobraževali slovenski jezik in slovensko slovstvo", ako toliko denarjev rabimo za stro¬ ške? Gotovo je treba bolj varčno gospodariti, plačo tajnikovo (360 gld.) celo odpraviti, druge stroške, kot so n. pr. poštarina 100 gld., potrebno orodje 120 gld., tisk navadnih pisarniških potreb 100 gld. i. t. d., primerno zmanjšati. Versta razgovorov ni ravno namenu popolnoma pri¬ merna. Ker ima proračun še plačanega tajnika, in ker takega ne bi bilo po predloženih spremembah pravil, tedaj bi se morale spremembe prej vzeti v pretres, ko proračun. Še jedno omenim, naj me pa nobeden nerazumi krivo. G. dr. Vončina so predložili pristavek §. lmu matičnih pravil, naj bi se Matica izogibala „sploh tudi take delavnosti, ktera bi utegnila kaliti resnice katoli¬ ške vere". Namen tega predloga je dober , ali kako bi se iz¬ peljal? Po mojih mislih se ne da inače izpeljati, nego če se postavijo cerkveni ogledniki matičnih knjig, tedaj če se ustanovi neka cenzura. To pa ne gre; nedostojno bi bilo to za matico, in utegnilo bi biti zavira marsikte- remu napredku. Kdo bi si upal terditi, da katoliška cerkev ne potrebuje nobenih sprememb v rečeh, ki niso bistvene in dogmatične, pa vendar so sila imenitne. Ko¬ liko izhaja v vseh jezikih knjig in spisov, ki pripora- čajo katoliški cerkvi potrebnih sprememb v ustavu, v cerkvenem jeziku, v obredih? Taki in drugi koristni spisi bi se lahuo izbrisali iz verste matičnih spisov, ako se cenzura naloži nesposobnim možčm. Matičin odbor je sam dosti porok, da bo pravo zadel, in da ne bo motil naše katoliške vere. Potrebno je tedaj , da vsak elan Matice pride v zbor, kteremu je koli mogoče. S Krasa na Primorskem. B. R. (Sloven¬ ščina in uradi). Dobivam „Slovenca", pa ga tudi kmetovavcem podajam; radi ga prebirajo, v serce jim sega, zbuja jih in vnema za materni jezik in slovensko domovino. Ni pa Kras tako ubog in reven, kakor bi si kdo mislil, ki po železnici memo derdrh ali po ve¬ liki cesti prikorači. Ne le samo zemlja obilno žlaht¬ nega sadu rodi, ampak tudi duh Kraševcev je nravno zbujen, vnet za cerkev in svojo narodnost. Vendar naj jim ne bode v sramoto rečeno, ako jih na potu domače izobraženosti močno ovira ravno to, da so preplašni pri svoji nemškutarski in italijanski uradniji in od nje ne tirjajo svojih od Njih Velič. Franc-Jožefa danih pravic. „Slovenec“, ki pravice ljudstva braniš in njih nasprot¬ nikom britke briješ, vprašaj — vprašaj, koliko „Se- žana", ki je sedež okrajne gosposke, in stoji v središču slovenskega Krasa, koliko iztisov „Zgodnje Danice" „Novic“ in „Slovenca“ itd. prejema? Mislimo, da ne dosti, valja pa se tam v marsikaki gostivnici cel kupec dunajskih časopisov! Gospoda slovenske kervi, ki je kruh žuljev sloven¬ skega kmeta, lep denar v dunajski brezen mečlje, do¬ mače časnike podpirati in svojim kruh narodne olike lomiti pa je preuboga ali jo je še celo sram. Slovenci, kaj pravite k temu ?! Morebiti da je taka še tudi po več krajih! Iz Ljubljane. K. (Dalje.) Ce pa naše šole, naši uradi, odvetniki in bilježniki potrebam našega časa ne zadostujejo, imamo pa vsaj zabave in veselice, po¬ sebno v naših čitalnicah, ki nam v vsaki zadevi k na¬ predku pomorejo. Pojdi v ljubljansko ali kako drugo čitalnico, povsod imaš priliko, ne le slovanske, ampak tudi v druzih evropejskih jezicih pisane časnike prebi¬ rati in se pri besedah in igrah kratkočasiti; če pa či- talni ■ ne obiskuješ, pa vzemi v roke „Novice" ; v vsa¬ kem listu bereš gotovo popis kake veselice, da ti mora serce radosti zaigrati; pripoveduje se ti, da so se čital- ničarji v domačej besedi zabavali; tako živi so ti po¬ pisi, da skoro misliš, da si pri veselici sam pričujoč; pevci vsako pesem tako mojstersko zapoj o, kakor bi bili sami umetniki v velikih mestih, igralci pa tudi vsi vsi tako izverstno igrajo, da misliš, da na beških gle¬ dališčih boljših umetnikov ne najdeš; tedaj si vsaj s tem zadovoljen? Ali naša misel in sodba je tudi tukaj nekoliko dru¬ gačna. Kar čitanje časopisov in drugih knjig zadene, zazdeva se nam, da se posebno premalo čitateljev ude¬ ležuje, premalo se čisla slovensko in slovansko knjiže- stvo, pogrešamo še vedno čitateljic, ktere bi prav lepo in rodoljubno ravnale, ko bi se ob nedeljah in praznikih udeleževale tudi prebiranja. Naše besede in veselice so zares zabavne, ali premalo se vendar za duševno omiko skerbi.— Naši pevci res lepo pojo in se jim , to tudi pri vsaki pri¬ ložnosti s pohvalo prizna, to da opomniti moramo, da se tudi kterikrat kmalo vidi, da ni vselej vse izverstno. Tuui igralci si veliko truda prizadevajo in dobro igrajo, zaslužijo gotovo zadovoljnost in pohvalo. Pa tudi tu — kakor povsod na javnih odrih — ne gre vse vselej izverstno izpod rok. To je naravno. Ali hva¬ limo le samo izverstno petje in dobro igro ; kar je pa pomankljivega, pa spodobno tudi naznanjajmo; vsak si bo prizadeval napake odpraviti; če pa človek misli, da je svojo nalogo najbolje doveršil, gotovo si ne bo še kaj več prizadeval. Bodimo tedaj hvaležni našim pevcem, igralcem in igralkam in jih vedno spodbadajmo. (Dalje pride) Iz Tersta. V. (Se nekaj o čitavnicah za teržaško okolico) „Čitavnice niso za teržaško oko¬ lico", pravijo nasprotniki moji, „ker šene nahaja še ni¬ kjer po Slovenskem takih čitavnic, ki bi si jih bili sami kmetje osnovali; ker teržaška okolica je uboga in ker jih je tu premalo vnetih za narodne naprave.“ To so poglavitni vzroki, na ktere se ti gospodje vpirajo, v dokaz temu, kar terdijo. Dozdeva se pa, da le malo marajo za to, ali bi napredovalo slovenstvo po teh kra¬ jih ali naj da gre rakovo pot. Na te ugovore pravim jaz tole: Pervič, če si dozdaj niso Slovenci še nikjer osnovali čitavnic, ka¬ kor jih jaz nasvetujem, naj si jih pa osnujejo v pri¬ hodnje; koliko nahajamo po svetu novega, od česar se nam še pred malo leti sanjalo ni! Drugič, da tudi jaz sem djal, da (sedanja) teržaška okolica je uboga, pa ravno zavoljo tega sem pa tudi izustil svoje mnenje, da za njene prebivalce bi bilo preveč plačevati na leto 8 gld. za sedanjo čitavnico in da bi bilo dobro, naj si sami (se ve da s pomočjo kakega razumnega in zve¬ denega človeka) doma napravijo čitavnice sebi pri¬ merne. Lahko bi vsi majhene stroške plačevali in zraven se še ogibali marsikterih nepotrebnih in še celo škod¬ ljivih navad, ki jim mošnje koljejo. In tretjič, da, če je med Slovenci tukajšnje okolice res premalo vnetih za svoje narodne naprave, da bi ravno tim več bilo treba, iskati si in v rabo staviti pravih in primer¬ nih pripomočkov, da se tista vnetost kaj bolj zbuja. To je pa, vsaj kakor jaz mislim, mogoče le tedaj , ako se napravijo čitavnice. One so kaj važna in plodna reč za naše narodne potrebe, zlasti če so udje lepo složni in mirni med seboj, — če se iskreno ljubijo, kakor dobri bratje in ni nagajavcev med njimi. Precej dolgo že ima teržaška okolica slovensk e šole, ki prizadevajo vsako leto veliko stroškov. Pa ven¬ dar vprašam, kje je tista korist in tisti dobiček, kte- rega smemo od prave šole pričakovati? Koliko ve in zna zdaj že odraščena mladina še tega, česar se je bila v šoli naučila? Jaz in tudi moji nasprotniki terdimo, da ni tu vnetosti za narodne naprave. Odkod to, —• zakaj je pa ni? Dajte slovenski mladini in Slovencem sploh v tukajšnji okolici pravo priložnost, osnujte jim primerne čitavnice prav pogostoma, in — takomisunca! prebirali bojo radi „Novice“, „Danico“, „Slovenca“, „Glasnika", „Umnega gospodarja", —■ zapeli bojo radi kako slovensko pesem, ali vsaj jo radi poslušali, — pogovarjali in pomenkovali se o tej in drugi važnejši zadevi, zlasti ob nedeljah in praznikih, — tako pa tudi primerno se izobraževali in zapuščali nesrečne navade, o kterih sem že govoril. To bo res težavna reč, pa vendar je mogoča, to mi priterjujejo tudi tisti tukajšnji gg. učitelji, s kterimi sem se bil oni dan ob neki priložnosti pomenkoval. Ce pa ta misel ni tudi misel nekterih gospodov, naj le ostane kot gola misel,— pod klopjo in nevredna, da se preudarja. Jaz sem pa vendar vesel in zadovoljen, da sem jo izustil in sprožil — rahlo in mirno, da nisem mislil razžaliti nikogar. Naj pa moji nasprotniki kaj boljega napravijo! Le delajmo vsi v slogi in ljubezni za ubogi in zanemarjeni narod naš. Samo s tim pa, da nasprotniki moji nasvete moje le napadajo in podirajo, ne bodemo napravili ničesar. Podirajmo slabo in škod¬ ljivo, stavimo pa potrebno in koristno, pa deržimo se vselej znanih besed: „In essentialibus unitas, in acci- dentalibus libertas, in omnibus charitas" —■ bodimo v re- 128 — eeh podstatnih (bistvenih) složni, v nedpodstatnih svobo¬ domiselni, v vseh ljubeznjivi.“ — Ptuje dežele. Pruska. Bismark se je zdaj enmalo ustavil, naj- berže da se oddahne in da ne leti v eni sapi v Kijel. Naznanil pa vendar je, da Kijelska luka mora pruska biti in da se zavolj nje že z Avstrijo pogaja. S tem pa je priznal, da ima Avstrija tudi še kako besedo reci. — Papeževa. Zadnje velikonočne praznike je bilo sila veliko tujcev v Rimu — Papež bo nek poterdil škofe, ki jih sardinski kralj imenuje Tudi ne bodo škofje siljeni, priseči kralju zvestobo. G. Vegezzi tedaj ni zastonj v večno mesto romal! Franeosha. Cesar je vendarle šel v Algir, da osebno pomiri Arabce in da si tudi v afrikanskih topli¬ cah slabo zdravje popravi. Cesarica bo toti čas name- stu njega vladala, kakor je tudi takrat, ko je bila ita¬ lijanska vojska. — Amerika. A Linkoln je tedaj res od hudobneža ustreljen svojo blago dušo izdihnil. Že davno davno morebiti se ni bil svet tako prestrašil, kakor zdaj, ko je telegraf to žalostno pa strašno novico naznanjal. Malo časnikov je na svetu, da bi rajnega ne bili s spodobnim in častivnim smertnim oznanilom poslavili. Tako silno ža- lovavnih besed nismo kmalo brali — najdejo se sem- tertje le še v starih pismih. Zares moral je on velik mož biti, ker se tako po njem žaluje! Daje pa tudi pri svojih veliko veliko veljal, vidi se iz tega, ker so si ga v drugo za pervosednika izvolili, kar se je do- zdaj le malokteremu dogodilo — njega, ki je bil v svoji mladosti drevar, mizar, kmet, itd. in se je sam brezšole vsega naučil—v deržavi, ki je llkrat veča, kot avstrijska. Štiri leta je divjala po severni Ameriki straš¬ na vojska , ki smo jo tudi v naš’h krajih občutili, in ravno , ko je bila velika zmaga naznanjena, pade od sovražne krogle zadet mertev na tla mož, ki se je bil kaj pripravnega, mirnega in zvestega deržavnika in vo¬ ditelja skazal in ki bi bil zdaj gotovo tudi naj lože de¬ žele pomiril in poravnal, kar je po vojski hudega na¬ stalo, zlasti ker se o njegovem nasledniku, dozdajnemu podpervosedniku Johnsonu, nič prav ne ve, kaj namerja. Zelo se boje, da ne bo tako miren, kakor Linkoln. — Vendar pa ne smemo Amerikanskih zadev po naših me¬ riti. — Tudi Sewardu, izvedenemu ministru vna¬ njih zadev, in junaškemu generalu Grantu je bila smert namenjena; toda Seward je bil, čeravno že ra¬ njen , k sreči še rešen, Granta pa morivec našel ni. Tako dela černa pregreha! Razne novice. * Neka srenja, kteri nastanitev (vkartirovanje) voja¬ kov in vojaška priprega razun sitnosti še veliko dru- zih stroškov prizadeva, vložila je pri okrajni uradniji prošnjo , naj se ti stroški primerno nakladajo tudi dru¬ gim srenjam, ki nimajo leto in dan vkvartiranega vo¬ jaka. Mislimo, da je ta prošnja pravična. Od 1. 1850 vemo, da so morali kmetje iz Trebinj in Zaberdec slamo v Belak voziti-za nasteljo konjnikom, ki so bili v Belaku in v okolici nastanjeni. To pa so tudi radi storili, ker so bili s tem rešeni drugih sitnost, kterih nastanitev ljudem veliko naklada. — * Terg Admont na Štajerskem je 27. in 28. aprila s samostanom vred pogorel. Zgorelo je tudi 7 ljudi. Skoda je strašno velika. — Dr. Opolcer, ki je z Dunaja k ruskemu careviču v Nico poklican bil, pre¬ jel je za to pot 15.000 gld. Tudi stroški so se mu pe- vernili. — Ljubljanski župan g. Costa je dobil od meksikanskega cesarja Guadeloupski križ. — Žena, ki jo je oni dan morivec, Biringer po imenu, tako zel6 ranil, še živi in še celč upajo, da bode ozdravela. Ne zaveda se pa še nič kaj. B. je po dolgi tajbi zdaj vse obstal. Prejel bo tedaj zasluženo kazen. — * (Vabilo.) Vsled §. 12. znanih pravil si podpisani odbor Ptujske čitavnice v čast šteje, da vse društvene soude k glavnemu zboru v društvenem stanišču v če- tertek 18, maja 1865 ob desetih predpoldnem prijazno povabi. Na dnevni red pridejo: poročilo tajnikovo o dose¬ danji delavnosti s sedanjim -društvenim stanom, penež- nikov račun in volitva novega odbora. Ob 8. uri zvečer tega dne bo veča ,,beseda" v društ¬ venem stanišču s popevanjem, govori, slovenskim gledi¬ ščem in plesom. Odbor. Duliovske zadeve. Kerška škofija: Cč. gg. kaplani so postali faj- m ostri: Wasina Karl v starem dvoru, Punča rt Jož. v Debrijah, in Simoner Mih. v št. Lorencu v lesni dolini. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Bulacher Avgust k stolni cerkvi v Celovcu, Volk e rt Jožef v Sovodje in g. Janez Globočnik iz Rude v Žab- nice (na sv. Višarje) za kaplana. Pomagal bo na sv. Višarjih č. g. Vavtižar Luka, podklošterski kaplan. ( 3 . g. Št angl Gust. se poda v zač. pokoj. — Lavantinska škofija: G. Arzenšek je do¬ bil faro št. Rupert. Prestavljeni so gg. kaplani: Pih¬ ler Simon v Rajhenberk, Kunej Jož. v Šmartin, Drozeg Anton v Vuzenico, Gregel Janez na Laško, Šulc Jož. k Novi cerkvi; Geršak Vinc., kaplan v spodnji Pulskavi, gre v začasni pokoj. Ljubljanskašk.: Za prave konzistorijalne sve- tovavce so izvoljeni gg. profesorji na bogoslovškem uči¬ lišču: dr. Lenart Klofutar, dr. Andrej Čebašek, dr. Leon Vončina. — Prestavljena sta kaplana g. Fel. Knific iz Kočevja v Šmartin pri Litiji, in g. Franc Gorišek odtod v Žire. — G. Kašper Majhe¬ nič, duhovnik iz križanskega reda in dozdajni oskerb- nik v Vinicah, gre za duhovnika in vodja v Križanke (v Ljubljani). Umeri je g. Jakop Finšingar, loka- list pri sv. Katarini na Topolovem. R. I. P.! Družba sv. Mohora. Dalje v so plačali za 1. 1865: dekanija Zgor¬ nji Rož in Černiče; daljej sledeče fare: Kotmaraves, Koprivnica, Loče in Šent-Lenart v Kerški škof., Mala Nedelja, Pameče, Središče, Djekše._ _ Prenos Dalje so darovali: Š. O. domoljub v Ljubljani G. J. V. v Terstu Smeriečnik B. fajm. na Žihpoljah Jančar Jože, učitelj v Katinari — gld. 88 kr. 1 3 3 3 n n n 10 gld. 9 „ 12 12 36 kr. 3 iztisi „Slovenca“ po 3 gld. 12 kr. znaša ostane: — gld. 54 kr. Dunajska borsa 2. maja 1865. 5% metalike ..... . . 7170 5” „ lacijonal ..75.70 Novi zlati ......... 5.11'4 Srebro. 10650 Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. BožiS. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom A. Kofler-ja.