< Izdaja Britanska obveščevalna služba. — Cena mesečno za tuzemstvo 2 S, v inozemstvo 5 S. — Posamezna številka 55 grošev. Lelo VI. CELOVEC, 6. januarja 1950 Številka 1 Svet potrebuje orpuiiatijo ZN V svojem radijskem govoru v oddaji Združenih narodov je glavni tajnik organizacije Združenih narodov, Trvgve Lie, izjavil, da bodo „vojaške vojne“ kmalu zastarele in bodo Združeni narodi vedno bolj potrebni za nadzorovanje političnih napetosti ter za reševanje gospodarskih, psiholoških in celo kulturnih „vojn“. Nato je prečital glavni tajnik Združenih narodov novoletno poslanico vsemu svetu, ki se glasi: „Zaupajte, ne obupujte, delajte za mir in uresničili ga boste. Postopajte s soljudmi, kakor želite, da postopajo oni z vami. Bodite si na jasnem glede tega, da imamo vsi na tem edinem svetu še vedno skupno usodo!“ Novoletna poslanica zvez-, nega kanclerja dr. ing.Figla Ob pričetku novega leta je poslal avstrijski zvezni kancler po radiju sledečo poslanico avstrijskemu narodu: „Volja za dosego miru, ki so jo utrdile grozote zadnje vojne, katere še vedno vplivajo na srca milijonov ljudi, volja utrjena s pametnim mnenjem, da po novi vojni z atomskimi bombami in z drugimi strašnimi orožji ne bo več zmagovalca — ta splošna volja za dosego miru, nam daje upanje, da bo demon vojne končno le premagan. Bilo bi pa neskladno, če bi hoteli obdržati mir samo na zunaj, doma pa bi še bojevali mčd seboj s političnimi gesli. Kdor želi mir v velikem svetu, mora imeti mir predvsem v lastni hiši.“ Z željo, da bi bil duh sodelovanja tudi v letu 1950 še živ, je zaključil zvezni kancler svoj novoletni nagovor. Zapadnonemški kancler prof. Heuß ob novem letu „Glavna naloga Nemčije v novem letu je odstranitev zgodovinskih ruševin med nemškim in francoskim narodom ter ustvaritev jasnih odnošajev z Veliko Britanijo. Enotnost Evrope bo vzklila lahko samo iz duha, ki pripušča vsaki državi in vsakemu narodu njegove pravice in zagotavlja njih spoštovanje.“ Novoletne izjave Attleeja in Churchilla Britanski ministr. predsednik Attlee. je poslal novoletna voščila laburistični stranki, v katerih pravi: „Od prvih dni našega gibanja smo vedno pozdravljali vsako novo leto kot novo točko napredka na poti do izpolnitve naših visokih idealov in vsako novo leto smo pozdravili Predsednik Truman papežu Piju Kil. Predsednik Truman je naslovil za božič posebno poslanico na ameriški narod. V tej poslanici poziva ameriški narod, naj se spominja zlasti beguncev in brezdomcev in naj ne pozabi onih, ki so zaradi vojnih strahot še vedno brez doma. Nadalje je predsednik Truman poslal posebno božično voščilo tudi svetemu očetu papežu Piju XII. V tem božičnem voščilu poudarja predsednik Truman, da je svet dosegel na poti k miru kljub ponovnim oviram in težkočam znatne us-Pßhe. V svojem odgovoru nato papež Pij XII. pozdravlja zagotovilo predsednika Trumana, da bodo Združene države ameriške tudi še vnaprej delovale za mir. Toda pravi mir bo prišel šele, ko bodo vsi ljudje spoznah, da so otroci božji. kot priliko, da se znova posvetimo svojim sociahstičnim načelom. Naša moč in naša vera sta z leti rastli. Sedaj smo dosegli svoj jubilej. Naneslo je tako. da pade ta jubilej v značilne čase, da pade v isto leto, ko bo britanski narod ponovno pozvan, da izreče svojo sodbo glede vladanja prve večinske laburistične vlade. Ob tej zgodovinski priliki bi rad povedal laburističnemu gibanju, da ne more izkazati večje zahvale laburističnim ustanoviteljem, kot da izvoli la buristično vlado znova. Polni smo zaupanja. Na naši poti nam pomaga dolg seznam uspehov in napredka vkljub nepredvidenim težavam. Izpolnili smo vse obljube, ki smo jih dali leta 1945 in iz neprenehnega boja vlade in naroda se oblikuje nova človeška družba, bolj pravilna in bolj pravična.“ Vodja vladne opozicije Winston Churchill pa je poslal novoletno voščilo pristašem svoje stranke, v katerem je opisal leto 1950 kot leto, „ki ga bodo bo doči zgodovinarji označili kot pomemben mejnik v zgodovini Velike Britanije.“ Glede splošnih volitev, ki se bodo vršile v prihodnjih mesecih, je omenil, da bo tekom leta 1950 padla odločitev, ali se bo Velika Britanija še za korak naprej razvila v socialistično državo ali pa se bo obrnila na pot konzervativnega programa, ki hoče imeti demokracijo I s spoštovanjem zasebne lastnine. Mednarodni sociafiiem proti Kornhifonna „Mednarodni socializem odklanja z ogorčenjem trditev Kominforma, da predstavlja mir, svobodo in socializem.“ S temi besedami končuje izjava, ki jo je objavila komisija mednarodne, socialistične konference, ki je znana pod imenom COMISCO. Nedavno je Kominform označil COMISCO kot ustanovo, katere namen je razkrojiti delavsko gibanje in ustanoviti vohunsko središče za angleško in ameriško obveščevalno službo. V izjavi, ki jo ie podala socialistična organizacija, je ista prešla v protinapad in je poudarila, da Kominform predstavlja agenta sovjetske države. V izjavi se naglasa, da zasužnjenje komunistične stranke po Sovjetske, zvezi dokazuje na očiten način epuracij (čiščenja), ki so sedaj v teku v komunističnih strankah vzhodne Evrope. V vseh deželah pod komunističnim jarmom so delavci izgubili svojo svobodo, ne da bi si zagotovili kruh. Kamorkoli ne sega nasilje tajne sovjet, policije, izgubljajo komunistične stranke svoje pristaše. Izjava socialistične konference tako nadaljuje: „Zavedajoč se svoje rastoče slabosti j pripravlja Kominform novo prozulitsko borbo med socialisti, toda Stalinov komunizem nima nič skupnega s sociali-I zmom.“ (AIS) Angleika lunanis politika Po drugi svetovni vojni se je razmerje sil temeljito spremenilo. Marsikatera država mora temu primerno prekrojiti svojo zunanjo politiko. Tudi londonski „Times“ posveča svoj prvi uvodnik vprašanju, po kakšnih načelih naj se ravna angleška zunanja pohtika. „Times“ našteva tri struje: Prva struja zagovarja stališče, da mora Anglija obrniti hrbet Ameriki, ki sama popolnoma zadošča, pa tudi Evropi, kjer je še čutiti staro tekmo za prvenstvo in se posvetiti novi politiki britanske skupnosti narodov, ki naj postane posebna, vase zaprta in od ostalega sveta ločena celota. Druga struja pa pravi, naj Britanska koristi priložnost, dokler je še čas in prevzame vodilno vlogo v evropski skupnosti, s katero se bo seveda sčasoma stopila. Tretja struja pa pravi, naj britanska pohtika gleda prvenstveno na to, da bo čim bolj deležna ameriškega blagostanja. Za to pa je potrebno, da ves angleški imperiji odpravi davčne in carinske ovire, ki so Amerikancem tako ne-všečne. „Times“ je mnenja, da nobena teh struj ne more zadoščati angleškim potrebam in odgovarjati današnjemu položaju te države. Od ostalega sveta odrezana britanska skupnost narodov se ne bi niti politično, niti gospodarsko obnesla, kajti britanski otoki lahko živijo le od čim širše svetovne trgovine. V Ev ropi Angliji ne pritiče vodstvo; Anglija je. sodeležna evropske skupnosti v kolikor jo družijo z njo zgodovinske kulturne vezi. Ce pa bi se popolnoma združila z Ameriko, bi postala devetinštirideseta država in nič drugega. Anglija lahko ohrani svojo veličino le, če ustvari oziroma ohrani ravnovesje med vsemi tremi strujami. Jasno pa je, da mora I biti britanska skupnost narodov na pr-! vem mestu. Britanska skupnost narodov lahko sčasoma krepko razvije svoje gospodarske zmožnosti. Ne gre za to, da bi se popolnoma osamosvojila od dolarskih držav, marveč za to. da pride z njimi v zdravo gospodarsko ravnovesje. Nika kega pomena nima. da bi se Velika Britanija kot vodilna sila britanske skupnosti narodov postavila v neko posebno vlogo med Združene države, Evropo in ostale članice britanske skupnosti narodov in se zanimala samo za svoje zadeve. Velika Britanija je navezana na vse te sile po svojem političnem izročilu in po svojih potrebah. V Evropi ima toliko ugleda in besede, kolikor prispeva k evropski skupnosti s svojo mornarico, s svojimi svetovnimi trgovskimi zvezami ter s svojo gospodarsko in vojaško močjo. Evropa bo razumela, da mora ostati Anglija nekoliko ob strani od prizadevanj za evropsko gospodarsko in politično združitev, če pomisli, da mora širiti v novem prekomorskem svetu evropsko miselnost in kulturo. Z evropsico skupnostjo bo seveda kljub temu zelo rada sodelovala. „Times“ zaključuje svoje razmišljanje z naslednjimi besedami: V bodočih letih bo morala nova angleška vlada, naj bo laburistična ali konzervativna, premostiti prepad med novim in starim svetom na trajnejši način kakor sta Marshallov načrt ali tudi atlantska obrambna zveza. Kot članica britanske skupnosti narodov spada Anglija v stari in novi svet in le s pametnim in gospodarnim uporabljanjem ter izmenjavanjem vseh bogatih ' irov celotne britanske skupnosti naro- lov bodo mogli najti preobljudeni indu sirijski britanski otoki izhod iz gospodarske zagate. Smernice za II. polstoletje Na predvečer pričetka svetega leta je imel papež Pij XII. po radiu daljši govor za katoličane vsega sveta. Pij XII. je v tem govoru dejal med drugim: Dobro nam je znano, kaj si obetate v tem svetem letu. V svojem srcu trdno verujemo, da bo božja previdnost v tem letu izkazovala človeški družini čudeže svojega usmiljenja. Upamo, da angel Gospodov ne bo našel ovir na svoji poti, marveč izravnane ceste in odprta srca. „Po našem mnenju bo sveto leto 1950 odločilno zlasti za zaželeno versko obnovo vsega sveta in za reševanje tiste duhovne krize, ki tare duše našega časa. Želimo, da bi ljudje dosegli ali vsaj pospešili dosego skladnosti med tostranskimi in enostranskimi, božjimi in človeškimi vrednotami. Ko bomo s kladivom trikrat udarih po vratih, s katerimi se odpre pot v to veliko svetišče, naj bi ta trojni udarec odmeval v globini duše nas vseh. Sveto leto je božje leto. Božje veličastvo obsoja greh. toda njegovo usmiljenje nudi odpuščanje in milost vsakomur, ki ju hoče sprejeti. Mnogi postavljajo malike na mesto Boga. Drugi spet trdijo, da verujejo v Boga in mu hočejo služiti, toda o njem si ustvarjajo idejo, ki je sad njihovih lastnih želja, lastnih teženj in slabosti. V svetem letu naj zginejo iz src napačni bogovi. Sveto leto naj bo leto velikega povratka in velikega odpuščanja, vsaj v tohko, v kolikor je bila naša doba tudi v nedavni preteklosti doba odpada in krivde. Zato se danes obračamo na ves svet. da bi res prišlo do velikega povratka. Naš glas hoče biti predvsem vabilo očeta, ki živi, se muči, trpi. moli in upa za blaginjo ter sreče svojih otrok. Vsi ljudje na zemlji so naši otroci. Obračamo se na tiste, ki so odklonih Boga. Zanje, ki čutijo v srcu neko izgnanstvo, osamelost, praznino, v katero so se sami obsodili s sprejemom brez-boštva, je eno samo zdravilo: vrnitev. Srce nam govori, da lao to sveto leto videlo veliko takih vrnitev. Videlo bo tudi spreobrnitve h krščanstvu v misijonskih deželah. Gotovo vas bo zanimalo, da se^ je od zadnjega svetega leta do danes število kristjanov v teh deželah več kot podvojilo. medtem ko je v nekaterih afriških pokrajinah postala vidna £erkev steber in opora družbenega življenja s krščanskim vplivom, s katerim globoko posega v javno in zasebno življenje. Toda z najbolj živo bolečino v duši ne moremo odtegniti misli od velikih ne varnosti, ki grozijo veri ter njenim ustanovam ponekod v Evropi in Aziji, kakor na primer na Kitajskem kjer so tragični preobrati izpremenili tohko življenjskih cvetov v pokopališča smrti. Sveto leto naj bo leto vrnitve k Od rešeniku tudi za tiste duše, ki so podlegle grehu in so daleč o J očetove hiše So verniki in katoličani, ki jih slabost duha premaga, da zanemarjajo svoje dolžnosti in pozabljajo na prave zaklade. Motijo se, da imajo krščansko življenje brez posvečujoče milosti božje. Naj bo sveto leto zanje leto ozdravljenja in spreobrnenja. Stari oče iz evangeljske prilike na pragu svetih vrat željno pričakuje zgubljenega sina, da se skesan povrne. O. ko bi moglo sveto leto pozdraviti tudi veliko in tohko stoletji pričakovano vrnitev številnih vernikov, ki so se ločili od Cerkve. Z nedopovedljivo željo danes ponavljamo. Gospodovo molitev: da bi bili vsi eno. Če pomislimo na smelost, s katero deluje enotna fronta borbenega brezboštva, se upravičeno in glasno sprašujemo: zakaj še ločitve, za-I kaj še razkoli? Kdaj se bodo družile vse sile duha in ljubezni? Če je apostolska stolica druge krati pozivala k edinosti, potem danes ob tej priliki najbolj vroče in očetovsko ponavljamo ta poziv. To sveto leto naj bo končno leto velike vrnitve vsega človeštva k božjim načrtom. Kakor je hotel moderni svet stresti s svojih ramen sladki božji ja-rem ter zavreči red, ki ga je Bog določil, je ošabno, kot v začetku stvarjenja uporni angel, menil da je sam ustvaril boljši red. Po skoro dveh stoletjih žalostnih izkušenj in blodenj priznavajo vsi tisti, ki imajo še pamet in srce na pravem mestu, da niso dosegli tega, kar so si obljubljali in da doseženi uspehi in njihove posledice ne odgovarjajo naravnim človeškim težnjam. Ta zmota se je že pokazala na dveh področjih: na področju socialnih odno-šajev in pa v odnošajih med narodi. Na socialnem področju se je spačenje božje podobe, ki jo ima človek, pokazalo prav pri korenini. Namesto človeka, kakor ga je Bog ustvaril, si je svet naredil napačno podobo človeka z avtonomno vestjo, nezmotljivega zakonda-jalca, neodgovornega do bližnega in družbe, skrbečega le za tostransko usodo, živečega samo za uživanje in ki streže le lastni poželjivosti ter je ustvaril individualistični red, ki je danes skoro povsod v težki krizi.“ S temi besedami je papež obsodil kapitalizem. Prav tako je obsodil tudi komunizem, ko je dejal: „Nič boljšega pa niso prinesli tisti reformatorji, ki so imeli za izhodišče iste zmotne predpostavke ter so dovedli do žalostnih posledic, ki jih vidimo v popolnem prevratu božjega reda, v preziranju dostojanstva človekove osebe, v odrekanju najsvetejših temeljnih svoboščin, v nadvladni enega razreda nad vsemi ostalimi, zasužnjenju vsake osebe in vsake stvari mogočni totalitarni državi, v dopuščanju nasilja ter v borbenem brezboštvu. Pristašem enega in drugega sistema, ki smo ju zgoraj orisali in ki sta oba oddaljena ter nasprotna božji zasnovi, naj velja naš poziv k vrnitvi k naravnim in krščanskim načelom, ki so janske pravičnosti in spošto- mri boščin, do katerih ima vsake Očetovsko opominjamo tiste vse upe v en sam nauk ter ®izjavljajo, da so materialisti In tnciioian: Pomnite, da imate neumrjočo dušo! Ne zamenjujte minljivih vrednot z večnimi vrednotami. Ne delajte tega zlasti danes, ko so povsod pošteni ljudje in ustanove pravilno dojeli vaš klic ter razumeli vašo dramo ter vas hočejo voditi po poti pravičnosti! Končno pričakujemo, da se bo v tem svetem letu vrnila k Očetovim načelom tudi mednarodna skupnost in sprejela božji red, po katerem so vsi narodi, pa naj živijo v miru ah vojni, v sodelovanju ah vsak zase, v pravičnosti ah v narodnem egoizmu, ena sama velika človeška družina. Če bo ta družba popolna, si bodo tudi narodi medsebojno pomagali in pravilno delih zemeljske zaklade, ki jih je Bog ustvaril za vse ljudi. Sveto leto bo veliko pripomoglo k bratstvu med narodi. Tu se bodo shajali nešteti romarji, po narodnosti, državah, jeziku, običajih in čustvih, dočim bodo hodih po istih ulicah, stanovali v istih hotelih, se udeleževali istih obredov, se odžejali z istimi duhovnimi viri. Ah torej ne upamo upravičeno, da bodo ti tisoči in tisoči naših vdanih sinov in hčera kot nekaki prvoboritelji v križarskem prizadevanju za mir in bodo z našim blagoslovom ponesli v svojo domovino mir ter silo Kristusovega miru, da bi pridobili doma še nove ljudi za tako sveto stvar? V tem letu izrednih milosti torej pričakujemo veliko vrnitev, veliko po številu in veliko po krajevni obsežnosti, veliko pa tudi po blagodejnem vplivu, ki ga bo imela. Kakor bo sveto leto leto velike vrnitve, bo tudi leto odpuščanja in kesanja. Zadustujte, drage sinovi in hčere, za svojo krivdo in krivdo drugih,- Pred očmi vidimo procesije sirot, vdov, mater, preganjanih za resnico in vercn jetnikov, beguncev, brezdomcev in nešteto drugih žrtev krivice. Mnogi ne trpijo zaradi lastne krivde, temveč morajo zadostovati za krivde drugih. Zadostujte, do boste izbrisali grenke solze, da bo izbrisana krivda in da se bo tem nesrečnikom znova nasmejalo veselje.“ doliticni pregled ■■ ■ ■ ■ muMBKMmsBsmmmmmmmmmmmmBmmmmmBmnmaammBmmnmanmm.. miwiwm 1111 mmmm ■ 11 ii ■ ■ miaaajmuimmKiiuMmma.wm KOMENTARJI SOVJETSKA IN NEMŠKA NEVAR NOST Ugledni angleški neodvisni dnevnik „Times“ še vedno zavrača tezo, po kateri bi morale Velika Britanija, Francija in Združene države prevzeti breme obrambe Nemčije, medtem ko bi ta uži vala prednost, da bi ji ne bilo treba vzdrževati suhozemskih, zračnih in pomorskih sil. Med drugim piše: „To točko bodo morah upoštevati pri bodočih razdelitvah pomoči Evropskega obnovitvenega načrta, vendar pa je jedro v tem, da je treba vsako varnost plačati in razorožitev Nemčije ni nikak prispevek k tej varnosti. V kolikor zadeva bodočnost, je mnogo odvisno od Sovjetov in Nemcev samih. Sovjetska zveza, ki se oborožitve Nemčije zelo boji, je bila prva, ki jo je začela oboro-ževati s tem, da je ustanovila v vzhodni Nemčiji oboroženo policijsko silo. Razumeti mora, da je že zaradi tega dejstva potrebna določena oborožitev v zahodni Nemčiji, predno bi mogle zahodne velesile odtegniti svoje zasedbene čete iz tega dela Nemčije. Bolj kot Sovjeti širijo in ojačujejo „ljudsko policijo“, tembolj verjetna postaja ustanovitev podobne policijske sile v zahodni Nemčiji. Ker je trenutno sovjetska nevarnost večja kot nemška, ne obstaja nikak dvom, da bi zahodne velesile, če bi morale izbirati^ raje oborožile Nemčijo, kot da bi se morale pokoravati grožnjam Sovjetov. Nemške nevarnosti pa nikakor ni podcenjevati, ker bi Nemčija lahko izrabila bojazni zaradi Sovjetske zveze in pristopila k evropski zvezi, da bi si prisvojila nadvlado in da bi jo nadzirala v lastne namene. Trenutno obstaja upanje, da se bo ^ rimčija pod vodstvom dobrih ■ .vn:sie'cev, kot so Adenauer. Heus,s in Schmidt, razvijala po zdravih miroljubnih demokratičnih načelih in da i zahod:-v -ropa. nekega dne sp,: - *0!^ k ' t ' elan & v obram- I3116 h '1 os namene. «Zlaiiocme ve* tešile pa bi naredile nemški demokraciji slabo uslugo, «-o ni dale orožje nemškemu ljudstvu, predno bi ga znalo častno nositi in uporabljati, t. j. predno bi ga potrebovalo." „Times“ zaključuje: „Trenutno bi neodvisna ah kaki drugi evropski oboroženi sili dodeljena nemška vojska podedovala častnike, ki jih obremenjuje tradicija ah pa celo moštvo, ki je pripadalo tisti nemški vojski, ki si je toliko prizadevala, da bi razrušila Evropo in da nas je spravila v ta težak položaj, v katerem smo trenutno sedaj. V tem primeru bi vojska te vrste v dveh ali treh letih lahko ponovno nadvladala v Nemčiji in v nadaljnjih štirih ali petih letih v vsej' Evropi.“ „TIMES“ O TRGOVSKI POGODBI MED BRITANIJO IN JUGOSLAVIJO List „Times“ razpravlja v nekem članku o novem trgovskem sporazumu med Vehko Britanijo m Jugoslavijo ter pravi med drugim: ,,Za jugoslovansko ljudstvo pomeni ta sporazum obljubo zboljšanja gospodarskega položaja, o katerem danes vsi priznavanje, da je težak, kakor tudi dokaz zaupanja zahodnih velesil v sposobnost maršala Tita, da bo vztrajal. Jugoslovani, ki niso nikoli dvomih o svoji zmožnosti, da se bodo uprli sovjetskemu pritisku, so si zdaj zaslužili nekoliko priznaj a za pogum, ki so ga dokazali. Prav gotovo ne bodo naredili napake, da bi smatrali bitko že za dobljeno, ker vedo, da Sovjeti niso nič manj trdovratni in potrpežljivi kot oni sami. Jugoslavija je dokazala, da ne kloni pred grožnjami, zdaj pa mora dokazati, da se zna upreti tudi dolgotrajnemu in stalnemu pritisku. Trenutno ni več nobenega dvoma, da je njena neodvisnost v interesu zahodnih velesil. V Jugoslaviji pa ne vlada demokratičen režim in dokler bo njena notranja politika sledila sedanjemu toku se, in se tudi ne bo, “mnogo razlikovala od sosednih držav za železno zaveso. V kolikor zadeva strateški položaj, pa zavzema Jugoslavija zelo važno me- sto in njena neodvisnost ja zlasti važna tako za Italijo, kakor za Grčijo in Avstrijo. Z odporom proti sovjetskemu imperializmu se Jugoslavija bori za zahodno stvar. Obstoja pa še drug razlog, ki je morda še bolj važen, in tudi govori v prilog podpiranja Jugoslavije. Z ozirom na dejstvo, da zamisel, da bodo vse države Vzhodne in balkanske Evrope po vojni postale demokratično parlamentarne, ni bilo drugega kot sen, bi zahodne velesile naredile napako, če bi napadale vsak drug političen sistem. Dajati morajo sicer prednost liberalni demokraciji in jo podpirati povsod, kjer obstoja, po drugi strani pa morajo biti tudi pripravljene, da bodo strpne in da bodo sodelovale z drugimi vladami, če in dokler se bodo te izkazale za prijateljske. Kar odbija in v čemur tiči nevarnost, je zveza med komunizmom in sovjetskim imperializmom, ki ogroža varnost in obstoj demokratičnih držav. Z ozirom na dejstvo, da je Jugosla vija prva država, ki je zavrnila tako zvezo, zasluži podporo zahodnega sveta, ki ni vezana na pogoj, da bi se morala odpovedati svojim političnim načelom. Politika zahodnih velesil je preprosta. Ne, da bi dajale povod za izzivanja Sovjetski zvezi in ne da bi iska!e kakršno koli vojaško korist, morajo dokazati, da so pripravljene skleniti trgovske sporazume na pravični podlagi s katero koli komunistično državo, ki se ne pusti vladati od Moskve.“ LETALSKI SPORAZUM MED USA IN JUGOSLAVIJO „New York Time s“: ,.Sporazum, ki ga je ameriška vlada sklenila s Titom glede letalskih civilnih prog, je nov korak, ki je približal Jugoslavijo k urejeni lastne volji. Strini je fipremernbe v Titovem ravnanju v celoti niso to, kar bi morale biti. Belili napadi Krenili a. so Tita pripravit • , . 1 to!j skrbeti in se lepše obnašati do Zanocta kot pa se je svojčas, ko ga je Moskva še podpirala in ga dobrohotno blagoslavljala. Tito je pričel počasi dvigati železni zastor, ki ga je sam spustil okrog Jugoslavije, odkar so Sovjeti potegnili med Jugoslavijo in drugimi vzhodnoevropskimi državami še mnogo večjo in močnejšo železno zaveso. Vsekakor bi se zelo zmotil, kdor bi mislil, da Združene države s tem, da so sklenile s Titom letalski dogovor, tudi odobravajo in podpirajo njegovo diktaturo. Ta sporazum je treba imeti bolj za izraz politike urejenega mednarodnega sožitja, če dobro zadržanje posameznih narodov to dopušča. Združene države bi bile nedvomno zadovoljne, če bi mogle skleniti sporazum, da bi lahko njihova letala pristajala tudi v drugih vzhodnoevropskih državah in v Sovjetski zvezi sami, če bi le te države bile pripravljene izvesti ta korak pod sprejemljivimi pogoji. Prepričani smo, da bomo imeli vehko korist, če bomo po večali izmenjavo informacij in bo svet imel več dostopa do obveščevalnih virov ter bo pravilno obveščen o posameznih dejstvih. Pri tem moramo nujno povda riti, da se Sovjetska zveza zavija v ta j nost in je tudi druge podložniške države nasilno odrezala od ostalega sveta samo zato. ker se komunisti bojijo, da bi zasužnjeni narodi mogli. zvedeti kaj resnice o tem, kakšno je življenje v svobodnem delu sveta. Naša letala, ki bodo pristajala v Jugoslaviji, bodo nedvomno v določenem smislu glasovi iz Amerike. Izboljšani odnošaji z Jugoslavijo pa so zelo važni tudi za to, ker so v zvezi z grškim vprašanjem. Mi podpiramo Grčijo in smo ji pomagali, da se je ubranila komunističnega suženjstva. Naše boljše razumevanje z Jugoslavijo bi olajšalo in bi precej pospešilo nada Ijnje zmanjšanje napetosti v Grčiji in okrog nje. Kominformistična gonja proti Titu je mnogo pomagala pri rešitvi grškega vprašanja, kajti čim bolj se Tito odvrača od Vzhoda in se bliža Zahodu, tem manj je v nevarnosti neodvisnost Grčije, S tem, da smo si zopet pridobili dostop vsaj do enega dela na Balkanu, pa se je precej zboljšal naš položaj, ker bomo lažje pomagali našim preizkušenim prijateljem. Toda Tito mora razumeti, če želi priti tudi on spet med te prijatelje, da mora biti to prijateljstvo obojestransko. Mi bomo postopali z njim prijateljsko, če bo dal in držal koristne obljube, ki bodo v prid obema strankama. Toda po dosedanjih izkušnjah bomo zelo nezaupni do njega vse dotlej, dokler se bo sam proglašal za komunista in bo hodil po poti diktatorjev.“ VOLITVE V JUGOSLOVANSKO NARODNO SKUPŠČINO V Beogradu je bilo 2. januarja uradno javljeno, da se bodo vršile volitve v narodno skupščino zelo Verjetno koncem meseca marca letošnjega leta. Nova skupščina se bo sestala v začetku aprila. Zaključna seja sedanjega parlamenta, ki je bil izvoljen pred štirimi leti, novembra meseca leta 1945.. ter začel zasedati 31. januarja leta 1946., je sklicana za 20. januarja. Ob tej priliki bodo odobrili vrsto novih zakonov, med drugimi tudi enega s področja socijalnega zavarovanja. Pravkar so se dokončale volitve za občinske oblasti ljudskih odborov in je jugoslovanski notranji minister Ranko-vič objavil številke opozicije v petih federativnih repubhkah: v Srbiji 5.5%, vseh volilcev, v Sloveniji 6.64%, na Hrvaškem 5.21%, v Macedoniji 5.64%, y Bosni in Hercegovini 3.25% , v Črni Gori 0.97 %. Pri teh volitvah so volili za določeno hsto kandidatov, ki jih je predlagala Ljudska fronta pod komunističnim vodstvom, pod tajnimi okolščinami, popolnoma ločena volilna skrinjica pa je služila za oddajo glasov, ki so predstavljali opozicijo uradni Usti kandidatov. " ' \ JUGOSLOVANSKIH ŠOLAH trinir,;!' komunistične stran- a svoji seji določil, j da se mrws, učiti na šolah obvezno eden ' kmed sledečih tujih jezikov: ruščina, rgleščina, nemščina ah francoščina. ANGLEŠKI PARLAMENTARCI V JUGOSLAVIJI Iz Beograda poroča Reuter, da je pristalo v Jugoslaviji pred kratkim 12 britanskih poslancev med njimi 3 ženske. Iz Londona so potovali v posebnem letalu, ki jim ga je poslala jugoslovanska vlada. V Jugoslaviji so se angleški parlamentarci razkropili na različne strani, nekaj jih je šlo v Dalmacijo, drugi v rudniške predele dežele, nekateri so šli obiskat taborišča grških otrok, spet drugi tovarne in kooperative. Na koncu svojega obiska, ki bo trajal dva do tri tedne, se vsi sestanejo v Beogradu, kjer so. povabljeni k maršalu Titu. ALLEN O SVOJI NALOGI V JUGO SLAVTJI Iz New Yorka poroča Reuter, da je odpotoval v Jugoslavijo novo imenovani ameriški poslanik v Beogradu, George Allen. Dopisnikom različnih listov je izjavil. da smatra svoje mesto za „strahovito važno“ in na novo mesto ne odhaja z lahkim srcem. „Visoko cenim ogromne možnosti, ki mi jih nudi moje nevo mesto in ogromne zahteve, ki jih stavi,“ je izjavil poslanik. „Povedal bom Titu, da smo mi v Združenih državah proti vsaki napadalnosti, da se bomo upirali vsaki napadalnosti, kjerkoli se zgodi. Kot vse kaže je neposredni cilj sovjetske napadalnosti trenutno Jugoslavija. Naš odpor proti napadalnosti velja enako za slučaj Jugoslavije, kakor za vse druge primere." ZADNJE ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE' ZN USPEŠNO V pregledu, ki ga je ob koncu leta sestavil glavni tajnik Združenih narodov, Trygve Lie, in katerega je priobčilo glasilo Združenih narodov, pravi Trygve Lie, da je zadnje zasedanje Glavne skupščine bolj kot kdaj koli prej dokazalo sposobnost Združenih narodov, da pospešujejo napredek po vsem svetu. Mmkuäßv Mud v stevUkak Nakupi po Marshallovem načrtu v prvih enajstih mesecih 1949 so razvidni iz poročila ECA, katerega podajamo v naslednjem za posamezne evropske države (vrednost v tisočih dolarjev): Velika Britanija: krušne žitarice 196.400, bombaž 146.300, neželezne kovine in izdelki 146.300, petrolej in petrolejski proizvodi 122.700. — Francija: bombaž 117.400, stroji in opr. 117.300, petrolej in izdelki 102.500. — Nemčija (tricona): bombaž 79.600, žito 76.100. — Italija: bombaž 93.500. stroji in oprema 57.400. — Nizozemska: stroji in oprema 44.600. bombaž 32.200. — Belgija in Luksemburg: avtomobilski motorji 53.800, stroji in oprema 42.400. — Avstrija: krušne žitarice 30.600, olja in masti 12.400. — Grčija: krušne žitarice 26.400, stroji in oprema 14.200. — Norveška: material in industrijski izdelki iz jekla in železa 17.800, krušne žitarice 11.100. — Danska: petrolej in petrolejski proizvedi 17.200. stroji in oprema 10.700. — Švica: petrolej in petrolejski proizvodi 26.700, stroji in opr. 14.900. 21. decembra 1949 je dopolnil sedemdeset let, .jekleni“ mož Jožef Visariono-vič Džugašvili. Londonski „Times“ piše, da mu svetovni komunizem ob tej priliki izkazuje vse besede prilizovanja in češčenja, kar jih pozna bogata ruska govorica. Toda to ni dovolj. Stalin ni navaden smrtnik, češčenje, vdanost in darovi temu človeku ne zadoščajo. Politični sestav, ki je odpravil vero ter jo hoče povsod po svetu uničiti, je sam privzel marsikaj, kar hoče z vero vred uničiti. Privzel je marsikaj, kar človek potrebuje po svoji iracionalni čustveni plati. In prav pri Stalinu vidimo poslednjo besedo komunizma: komunistični človek ne more živeti bre? novega komunističnega boga. Kot komunistični bog 'pa Stalinu niso dovolj le darovi, on potrebuje tudi žrtve, krvave žrtve. In res, bolgarska komunistična stranka je dala Stalinu tudi človeško krvavo srce v osebi Trajča Kostova, kakor pravilno ugotavlja „Manchester Guardian“. „Times“ pa pravi, da se niti nekdanji ruski carji niti rimski cesar Avgust po sijaju in veličastju ne dajo primerjati s Stalinom. Zahodni svet se čudi, v čem je prav za prav skrivnost tega človeka, o katerem toliko in tako malo vemo. Res je, da mu propaganda kot nekakemu simbolu pripisuje skoro vse, s čimer se lahko komunistični svet pohvali, toda četudi vse propagandne dodatke odšteje- — Turčija: stroji in oprema 33.000, krušne žitarice. 12.700. — Irska: žitari ce 16.400, tobak 14.500. — Trst: petro lej in proizvodi 3.600, krušne žitarice 2.000. — Islandija: krušne žitarice 800, material in industrijski izdelki iz železa in jekla 800. Kot je iz navedenih številk razvidno, prevladujejo v vrsti „živila in poljski pridelki“ bombaž (490.900.000 dolarjev) in krušne žitarice (398.700.000 dolar jev). Navedenega blaga sta največ prejeli Velika Britanija in Francija. Podajamo še skupne številke (v tisočih dolarjev) o nakazilih, katera so prejele posamezne države v letu 1949 do 20. decembra. Velika Britanija 1.112.182. Francija 733.556. Nemčija (tricona) 402.094, Italija 352.643, Holandska 330.061, Belgija in Luksemburg 294.588, Avstrija 152.218 Grčija 119.450, Norveška 87,915. Danska 77.883. Švica 64.589, Turčija 61.876. Irska 57.529, Trst 13.211, Islandija 5.463. mo, je njegovo delo še vendar velikansko. Med vsemi ljudmi, ki živijo v modernih časih, je Stalin najbolj spremenil in sprevrgel razmerje sil v svetu. Pod njegovim vodstvom je Sovjetska zveza postala ena največjih velesil na svetu. Sovjetska zveza je pod Stalinom dosegla na zunaj veličino, na znotraj pa bedo in trinoštvo, ki je resno svarilo vsemu svobodnemu svetu. Stalin hoče narediti iz Sovjetske zveze kot matere „socializma" najmočnejšo državo na svetu. Te naloge pa še ni končal. Še večje vprašanje je, če bo končal naslednjo nalogo, to je — svetovno revolucijo. Pa tudi .tisti, ki vedo povedati o Stalinu samo hvale, morajo priznati, da za-senčuje to hvalo dvoje misli: Prvič: Stalin je prepričan, da cilj posvečuje sredstva. Rusko ljudstvo hrepeni po svobodi, ki so mu jo komunisti obljubili. Stalinove metode pa so privedle v tako diktaturo, da iz nje ni izhoda in tako sredstva cilja niso posvetila, marveč pokvarila in onemogočila. Drugič: Stalin je hotel imeti v zunanjem svetu ne le zveste in vdane zaveznike, marveč prave podložnike. Tudi tu se je „vrezal“, kajti v razmeroma kratkem času se mu je uprl „prvorojenec“ Tito in njegova upornost je postala nalezljiva za komuniste po vsem svetu. — Stalinovo carstvo je razdeljeno samo v sebi. ŠE 30 MESECEV! V izjavi ob priliki novoletnega pregleda delovanja ECA misije, je poudaril vodja te misije v Avstriji, Clyde N. King, da bo trajala Marshallova pomoč le še trideset mesecev. Od aprila meseca 1948 je dobila Avstrija neposredne po moči v vsoti 269 milijonov dolarjev od Združenih držav. V splošnem je Avstri ja pametno izrabila to pomoč. Proizvod nja poljedelskih proizvodov je daleč pre koračila določeni cilj. Splošni indeks industrijske proizvodnje je 25% nad številkami leta 1937 in 40% nad ravnjo iz leta 1947. Uspehi so zelo vzpodbudni. Vendar pa ostane še precej nedovršenega dela. Marshallova pomoč je dala sicer narodnemu gospodarstvu nov pogon, toda sedaj leži na Avstriji, da si ustvari v teku prihodnjih 30 mesecev zdravo narodno gospodarstvo. Treba bo podvzeti vse mogoče, da se bo zvišala proizvodnja in da pridejo izdelki na svetovni trg, odkoder bodo prinesli dohodke državi. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitii Vseoi naročnikom in liraicem „Koroške kronike” Ponovno sporočamo vsem naročnikom „Koroške Kronike“, da ostane naročnina lista kljub podražitvi tiska in papirja tudi še v naprej neizpremenjena in znaša mesečno 2 šilinga. Pri plačilu naročnine vsaj za tri mesece v na prej znaša naročnina le 5.50 šilingov, polletna naročnina je 10.50 šilingov in celoletna naročnina je pri plačilu v naprej le 20 šilingov. Tako je v primeri s svojim obsegom „Koroška Kronika“ gotovo najcenejši tednik. Pač pa je morala uprava lista z norim letom zvišali ceno lista v nadrobni prodaji. Cena posamez nemu izvodu „Koroške Kronike" je v nadrobni prodaji zvišana, od 50 grošev na 55 grošev. iimiiiniiimiiii!immiiiiimmiiimniim!iiiiimiiiniiHmiiiiimii!!ii!ii tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintitiiiiiiHiintti a Radia Sdsmii Prodaja • popravila 7^/ žarnice Vaša strokovna trgovina CELOVEC - Klagenfurt BatmftotstisBe 22 Telefon 29-48 Sidrn sedemdesetletnik Lig. —r: Skmmsti med uetom m tsemifa 7. IV. Razbijanja atomov (Nadaljevanje) Odkritje tega novega elementa iz sku. pine urana je bila velikanskega pomena. šlo je namreč za rešitev sledečega vprašanja: Treba je bilo najti in pridobiti tako kakovost in tako množino urana, ki bi najpreje mogla proizvesti razkol jedra v njegovih atomih z nevtroni, pridoblje. nimi pri razstreljevanju. Nadalje pa je važno, da ostane od nevtronov, ki se sprostijo oz. osvobodijo pri tem razkolu jedra in od katerih jih gre vseeno nekaj v izgubo, še toliko, da ti preostali nev. troni razkoljejo spet nadaljnje atome. Tako nastane neprekinjena veriga raz. kola vseh atomov ter razpoložljive materije do konca, torej vse dotlej, dokler snov ni popolnoma izrabljena. Koliko energije se pri tem razkolu osvobodi in s tem pridobi, bomo opisali v poglavju o atomski energiji. Element plutonij zgornjim zahtevam skoraj popolnoma odgovarja in to po kakovosti (kvaliteti) in tudi po razpo. ložljivi množini (kvantiteti). Proces pridobitve velikih energij iz razbitja uranovih atomov je torej sle. deč: V velikanskih, posebej v to svrho zgrajenih pečeh, nagrmadijo velike ko. ličine čim bolj čistega grafita, to je čistega ogljika v obliki kock. Grafit je tvarina, iz katere izdelujemo n. pr. svin. čnike. V tem procesu ima nalogo izola. cije in uravnavanja (reguliranja), ki obstaja v tem, da zmanjšuje brzino hi. trih nevtronov. Grafit požira nevtrone le v neznatni meri. a jim pri propustu odvzame precej energije. Prvotna br-zina hitrih nevtronov, ki znaša po več tisoč kilometrov na sekundo, se s tem zmanjša na brzino ca 1500 metrov na sekundo. Hitri nevtroni se na ta način spremene v nevtrone srednje brzine ali takozv. počasne nevtrone, kakor jih rabijo za razkol atomov urana št. 235. V grafitnih kockah so izdolbeni pro. stori, v katere polagajo očiščeni uran (uranov oksid) št. 238. Ta ima obliko plošč, ki so ovite v aluminij. Ker pri razkrajanju urana nastaja velika vročina, so grafitove gmote preprežene še s posebnimi kanali, po katerih kroži mr zla voda. Peči same pa so krog in krog obdane na zunaj še z močnimi betonski, mi zidovi. , Nevtronski vrelec, iz katerega se z veliko brzino spuste prvi nevtroni, obstaja iz posebnega, zato sestavljenega aparata, ki proizvaja nevtrone po že opisanem načinu. Ti nevtroni morajo najprej skozi grafitno gmoto (ali maso), ki jim odvzame dobršen del brzine ki dosega le še 1500 metrov na sekundo. S to brzino pridejo nevtroni do samega urana in to do urana št. 238 in do ura. na št. 235, ker sta obe vrsti urana v skupni gmoti. Nevtroni, ki pridejo do urana št. 235, prično takoj razkrajati uranove atome in razbijejo njegovo jedro v dva dela. Ta dva imata skupaj manjšo atomsko težo kot pa uran št. 235. S tem se osvobodi gotovo število nevtronov, s tem pa tudi gotovo mno žina energije. Približno polovico tako nastalih nevtronov požre uran št. 238, ki pa se nato z njihovo pomočjo pretvori v plutonij. Ker ima plutonij iste lastno, sti kot uran št. 235, ga lahko vsak hip nadomesti. Zato stopi plutonij na uranovo mesto, čim je zaloga urana 235 izrabljena. Druga polovica nevtronov pa se po. lasti novih atomov v uranu št. 235, od. nosno kasneje v plutoniju. Tu pri razkolu oz. razkrajanju uranovega jedra nastanejo zopet novi nevtroni, od kate rih gre zopet nekako polovica v uran št 238, ostala polovica pa razkraja nove 'atome urana 235. To se ponavlja tako BOJ MED CERKVIJO IN DRŽAVO NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Moderna policijska država pri preganjanju vere prekaša poganske rimske cesarje, ker ima v rokah močnejše orožje in je bolj brezobzirna kot je bil na primer poganski Rim. Sedanji oblastniki na Češkoslovaškem in v ostalih komunističnih državah so tako zagrizeni in nepopustljivi, da preostaja Cerkvi samo ena izbira: popolna podreditev ali boj. Toda vsemogočna država nima vsega orožja v svojih rokah. Nad dve tretjini češkoslovaškega prebivalstva je katoliške vere. Isto velja za Poljsko, Madžarsko in njeno zahodno sosedo. Vlada mora imeti veliko težav pri svojem delu, če hoče vse te množice izločiti iz državne uprave, čeprav nimajo na razpolago gmotnih sredsltev in orožja za boj. Poljski komunisti so v boju proti Cerkvi veliko bolj previdni in verjetno vsaj enkrat še ne bodo preveč hvaležni češkoslovaškim komunistom, če bodo imeli na meji tajno katoliško gibanje, ki utegne vplivati tudi na poljske katoličane. Če pa češkoslovaška vlada ne bo poizkusila na kak način urediti svojih odnošajev s Cerkvijo, bo nastal prelom z nepredvidljivimi posledicami za Vzhodno in svetovno zgodovino. (New York Herald Tribune). „Cincinati Time Star“ pa piše: „Katoliški škofje priznavajo, da ima država oblast v svetnih zadevah in so ji pokorni, branijo pa pravico Cerkve, kadar gre za vprašanje vere in morale. S tem se borijo za svobodo vsake veroizpovedi, ki je danes izpostavljena napadom totalitarizma.“ SOVJETSKA MORNARICA Neuradna toda merodajna revija „Vojne ladje“, ki je izšla v Londonu, objavlja podrobnosti obširnega sovjetskega programa za gradnjo vojnih ladij. Publikacija navaja, da nameravajo v Sovjetski zvezi v prihodnjih dveh letih imeti 1000 podmornic, od 'katerih naj bi jih bilo 400 na Daljnem Vzhodu, 300 na Baltiku in ostale v Belem in Črnem morju. Publikacija dodaja, da je zelo dvomljivo, če bodo sovjetske ladjedelnice tehnično sposobne izvesti ta program v tako kratkem času. Izjavlja tudi, da si razna poročila o napredku sovjetske mornarice nasprotujejo. Verjetno je tudi, da popravila na 35.000 tonski vojni ladji „Sovjetski sojuz“, katero so splovili 1939 in ki je bila poškodovana med vojno, še niso dokončana, ker sta dve sestrski ladji, za kateri so položili gredelj leta 1942, zdaj še v delu. Glavni smoter publikacije „Vojne ladje“ je, dobaviti in izpopolniti sliko vseh vrst britanskih pomorskih sil in zadnja številka odkriva res revolucionaren napredek. Tako navaja, da ima Velika Britanija edino na svetu znano podmornico, katere pogonsko sredstvo je peroksid — „meteorit“. Ta podmornica lahko vozi z brzino 25 vozljev pod vodo. dolgo, dokler je še kaj urana 235 na razpolago. Ker pa istočasno iz urana 238 nastaja plutonij, ki ima iste lastnosti kot uran 235, se teoretično ta pojav nadaljuje tako dolgo, dokler je še kaj urana št. 238 na razpolago. Ker pa nastaja pri tem vedno več sproščenih nevtronov, ki so prosti za razkol oz. razkroj nadaljnjih atomov, se vedno bolj stopnjuje tudi množina sproščene energije. Ako bi šel pojav tako naprej, bi moralo vesti končno do velikanske eksplozije. Znane so pa kovine, ki hlastno poži. rajo nevtrone: to sta predvsem prvini kadmij in bor. Če vtaknemo torej pali. ce kadmija ali bora v uranovo gmoto, se proces ublaži; če pa jih iz njega potegnemo, se proces ali „vnetje“ spet ojači. Na tej podlagi so zgradili tudi avtomatične regulatorje, ki začnejo avtomatično delovati, čim preseže pro. ces „vretja“ gotovo mero. Velikanska energija, ki se tu sproti sproščuje, nabira in stopnjuje, se po. javlja v velikanski vročini, ki gre gotovo do več tisoč stopinj Celzija. V uvodu smo omenili, da je energija enoten pojem, le njene oblike s:> različne. Tako se lahko mehanično delo spre. J meni v toploto ali v električni tok Pri vsaki teh oblik energije sa lahko namreč predstavljamo, da jo je mogoče upo. rabiti za pogon raznih motorjev. (Dalje) Mauser Pšeničen klas Stari Ožbovec je s povešeno spodnjo ustnico stal na dvorišču in gledal proti Taborski cerkvi, Oblaki, ki so se že celo dopoldne prerivali po nebu, so se gnetli na kup, vreli v čudovite oblike, se spet raztegovali in s sivimi repi segali prav v oskubljeno drevje. Stari Ožbovec je duhal dež. Tudi ra na na nogi ga je peklila in žgala, čeprav je že navsezgodaj navil nanjo trpotca, ki odjemlje vročino in kljuvanje. Nič ni pomagalo. Zlodej zlodje\n! Oblaki so zdaj nagneteni nad Taborsko cerkvijo, tako da jih šiljasti zvonik reže kakor nož. Zlatega jabolka s križem ni več videti. Ožbovec se prestopi in zaječi. Rana na nogi ga boli prav nekje v temenu, kakor da je tam konec stržena in začetek bolečine. Od hleva sem se guglje mladi Ožbovec. Košat je, nekam neroden v hoji, v obraz pa kakor stari. „Bo rado pršilo, oče. kaj?“ „Do noči se oblaki ne bodo preganjali.“ je stari skrival bolečino. „Tudi vrane se na čudno gonijo okoli. Do ma-rij ne bo držalo.“ „Dobro, da smo krompir pospravili v suhem,“ je rekel mladi, „še tako rad gnije.“ Stari je molčal, z ostrimi očmi še nekajkrat obletel oblake, odbencal za vogal in pogledal še proti dupljanski strani. „Na vse strani je zabasano,“ je zagodrnjal proti sinu in mislil zaviti proti Gradovcu. Nenadoma se je zasukal in zavpil: „Tomaž, v mlin bi še lahko peljal. Jutri bo nemara še cel dan deževalo.“ Ni počakal na sinov odgovor. S stisnjenimi ustnicami se je poganjal proti Gradovcu. Ko se je pod noč vračal, se mu je zdelo, da je kljuvanje v rani za spoznanje popustilo. Ni še prišel do Pečnika, ko je pričelo pršiti. Mrzel pust dež, prav jesenski. Na dvorišču je Ožbovec za hip obstal. Taborske cerkve ni bilo videti v megli. „Zdaj se bo začelo,“ je skoraj vzdihnil in se obrnil v vežo. * Tđmaža še ni bilo iz mlina. Ožbovec je brez besede odšel v kamro in ko ga je Manca klicala, da bi spil malo lipovca, je skoraj zarentačil: „Ga ne bom. Ko se Tomaž vrne, bomo večerjali.“ Manca ga ni silila. Oče imajo slab dan. Dež in očetova razbolela noga sta odprla pristujenost pri Ožbovcu. Dež je klepal skoraj ves teden po strehi, razmočil dvorišče in spral s košatega kostanja še tista perišča listja, ki se je držalo po vejah. Tudi noga starega Ož-bovca je čudno zatekla in pomodrela. Mama je vsako jutro nabrala trpotca, ga nasekala z nožem, da je bil mehak in da je dal sok iz sebe, potlej ga pa navezala očetu na rano. Stari Ožbovec je stiskal zobe, ječal in vzdihoval, čeprav mu je hladni trpotec dobro del. „Vse garanje mojih let je v tej rani.“ se je Ožbovec vselej naslonil nazaj na blazino in popravil obvezano nogo. Manca je vedela, da mu zdravnika ne sme omeniti. Enkrat samkrat mu ga je. pa je tako zarenčal, da se ga je ustrašila. „Še zdravnika bi plačevali. Trola!“ Od tedaj mu ni upala nič več reči. Ko je Miklavž v Podtabor prinesel snega, je stari Ožbovec že močno osmled-nil. Koža na obrazu se mu je čudno potegnila, od senc proti ušesom je poble-dela in vsak dan postajala bolj bela. Stara Obramovka, ki je poznala vse zeli' in vsa zdravila, je napravila križ čezenj. „Da ni tak stradelj, kakšno leto bi se še vlekel. Zdaj mu ne pomaga noben človek več.“ In je vse kazalo, da ima Obramovka prav. Stari Ožbovec s? je prekladal po kamri, predeval nogo, počasi ga je pričel zapuščati spomin. Zaprl se je v svoj svet, da je bilo Tomaža in Manco od začetka kar groza. Na Silvestra se je stari Ožbovec domislil krompirja. Tomaž je brez besede stal ob očetovi postelji in noro gledal v mirni očetov obraz. „Krompir z Zgornje njive zapelji na skedenj. Pobiralke premalo prebirajo na njivi.“ „Kdaj smo ga že spravili, oča,“ kre-hne Tomaž. „Ne česnaj!“ zagodrnja Ožbovec. „Mokrega nisi spravljal.“ Tomaž je videl, da je vsaka beseda zaman. „Prav, oča. Ga bom pa na skedenj zvozil. Pobiralke so včasih res kar preveč nemarne.“ „Nemarne, nemarne,“ kipi Ožbovec. „Pri dnini jih priščeni. Če se bodo kaj obregovale, naj pridejo mene barat, za-kaj.“ Zaprl je oči in obmolčal. Tomaž je videl, da so oče izven pravega sveta, da žive v preteklosti, ko so gospodarili in ukazovali, kakor se jim je zdelo. Včasih so bili za hip videti docela pri sebi in popolnoma trezni. Toda le za hip. Koj nato so ukazali kaj takega, da je šlo Tomažu na vek. Manca jim je previjala nogo, ki je bila vsak dan bolj modra. Obramovka je vedela za trdno povedati, da bo s pomladjo Ožbovec ugasnil. Pa ni, kakor da je tisto njegovo življenje v preteklosti trdnejše od smrti. Ko se je s Taborskega griča začela zlivati snežnica in so gore od Storžiča pa tja do Begunjščice z novo mogočnostjo zrasle v modrino, je stari Ožbovec kar nekam oživel. Dajal je ukaze Tomažu in Manci, vpil nad deklo in nad otroki in prav nič ni kazalo, da ga bo pomlad vzela. Le Manci se je zdelo, da se rana nekam stiska in krči. Da to ne pomeni nič dobrega, je vedela, toda pred Tomažem svoje skrbi ni hotela razodeti. Stari Ožbovec je gospodaril iz kamre. Tomaž ga je poslušal, čeprav so bili očetovi ukazi zmedeni in nemogoči. Na polju je Tomaž delal po svoje. Oče so ukazali, da bi sadil krompir na Krivo njivo. Ne vedo več, da so enkrat poskusili, pa je bil tak, da so se ga še prašiči otresali. Ni bila zemlja za krompir. Premokra in pretežka. Tako so Ožbovci pririnili v poletje. Duh v očetovi kamri je bil vsak dan hujši, čeprav je Manca še ponoči puščala okno odprto. Rana se je. zapirala, vendar je iz nje tako zaudarjalo, ^da je Manca pri previjanju komaj vzdržala v kamri. Pred Tomažem ni mogla več molčati. „Če jim ves ta smrad udari navznoter, jih bo koj pobralo.“ Tomaž je to sam vedel. Žita so ravno klasila, ko_ so Ožbovcu lica kar nekam padla med čeljusti. Ušesa so se mu pobelila, koža je postala čudno prosojna. Manca ni mogla drugače, da je poklicala staro Obramovko. Samo v kamro je stopila, pa je bila kmalu zunaj. „Je že pri kraju. Samo nohte ogledu-je in roki preklada. Slabo znamenje. Zanj ni nobenih rož več. Ko hi morda stopila še na Sv. Jošt k tistemu padarju. Pa se bojim, da je škoda poti. Oče so že v zemlji. Jemnasta, je le čudno, da jih že pomlad ni vzela!“ Tomaž se je vdal. V soboto popoldne pa je Ožbovec nenadoma oživel. „Naprezl!“ je skoraj zarenčal na Tomaža. „Oča, saj vidite ...“ „Naprezi, sem rekel! Koleselj!“ „Bolni ste. oča,“ se je branil Tomaž. „Naprezi! Grem gledat, kako raste na polju.“ Tomaž je šel napregat, Manca je pomagala očetu, da so se opravili. Oprt na sina in na Manco se je stari Ožbovec privlekel do praga. Tomaž ga je vzdignil na koleselj, Manca ga je podprla z blazinami. ..Oča, ko bi . .. je jecljal Tomaž. „Poženi!“ je odmahnil Ožbovec z belo roko. Pram je zavil na vas. Bilo je vroče popoldne, nebo čisto, zrak ob Taborski cerkvi se je tresel od vročine. Stari Ožbovec je gledal proti griču. Koj za Mačkom je Tomaž zavil na kolovoz. Zdaj sta obstala sredi njiv. Žita so se zlatila v svetlem soncu, dolga peresa turščice so zelenela vmes, ob robeh pa njive z deteljo. Tomaž je sedel ob očetu in splašeho begal z očmi od njiv k očetu. Tam spredaj sta samevali Kriška gora in Be-gunjščica. Zrak je bil kot strden. „Do naše pšenice me zapelji,“ je rekel mehko Ožbovec. Tomaž je zavil med njive in obstal. „To je naša.“ je pokazal s prstom na žito. „En klas mi utrgaj! Pa samo enega." Ožbovec se je smehljal. Tomaž je zlezel z voza in zabrodil z roko med klasje. Ožbovec vrti utrgan klas, izlušči zrno in ga melje med zobmi. „Kje sta ječmen in rž?“ Tomaž je brez besede zavil dalje med njive. Ožbovec se je razgledoval in kar naprej prekladal pšenični klas. „Lepa rž, lep ječmen,“ je govoril Ožbovec kakor sam zase. Tomaž ni mogel govoriti. Nekaj ga je tiščalo v prsih in šlo mu je na vek. „Še skoz gmajno se peljiva in po zvirški cesti nazaj,“ je zadovoljno godel Ožbovec. Tomaž se je potegnil nazaj na voz in obrnil proti gmajni. Pred leso se je Ožbovec zasukal. Polje je ležalo za njim in med žiti je brodil lahen veter. V gmajni je bil prijeten hlad. Ožbovec je zaprl oči, težka trudnost mu je ležala na vekah. Tomaž je molčal. Ko je koleselj z mehke ilovnate poti zropotal na cesto, je Ožbovec odprl oči. Samo za hip. Tomažu se je.zdelo, da so očetove oči že slepe. V vasi šele je stari Ožbovec spet pogledal. Z dolgim, čudnim pogledom je obstal na zvoniku Taborske cerkve. Koj potlej je koleselj obstal na dvoj rišču. Ožbovc je bil brez moči. Tomaž ga je zanesel v kamro kakor otroka. S trdo nočjo so prišli župnik z Bogom. Ožbovec je bil docela pri zavesti in govoril je kakor svoje dni. Počasi, _s preudarkom, le tiho, kakor da govori že z one strani... Malo pred zoro je ugasnil. Ko je sonce pljunilo čez Ožbovčevo pšenico, je bil stari Ožbovec že bel in voščen. Pšeničen klas, ki ga je bil prinesel s polja, je Tomaž zataknil za križ. Potlej šele je ustavil uro. Rešitev križanke „Žitarice in poljski sadeži“ Vodoravno: 2 Solovjev, 10 rž, 12 ječmen, 13 da, 14 Pad, 16 okel, 17 les, 18 lan, 20 as, 21 kit, 22 kinin, 24 komet, 26 Ot(on), 27 li?, 28 os, 29 1. r„ 30 nem, 32 tja, 33 oves. 35 rak, 36 tok, 38 ali, 39 ajd, 40 jok, 41 J (osip) S(tritar), 43 a. a., 44 D.P.. 45 S(imon) J (enko), 46 ars, 48 dva. 49 Don, 51 boa, 53 nos. 55 som, 57 ričet, 59 proso, 61 ogn(jišče), 62 vir, 63 mlin, 65 vile, 66 pacek, 68 Senan 69 ave!, 70 eha, 71 Rm, 73 a. p., 74 Na, 75 te, 76 ev., 78 mi, 79 čir, 81 mah, 83 kes, 85 kaj, 87 š, ž, 89 pi, 90 rt, 91 Ka, 92 Edgar, 94 fižol, 96 nar., 97 aro, 98 inako, 101 okrug, 103 Cohen, 104 breza, 105 av!, 106 kg, 107 Ra, 108 aj!, 109 Ksantipa. Navpično: 1 srp, 3 oj!, 4 Leo. 5 očka, 6 vmes, 7 jel?, 8 en, 9 vas, 11 žalitev, 13 detelja, 15 dan, 17 lim, 19 Nil, 21 kos, 22 konoplja, 23 nič, 24 kol, 25 trakulja, 31 meta, 32 trik, 34 soja, 35 klop, 37 kdaj, 38 ajda, 42 srd, 45 sva, 47 sončnica, 48 domovina, 59 Noe, 51 bor, 52 krompir, 54 sto, 55 S. P. D., 56 korenje, 58 igla, 60 sila, 64 Neva, 65 veha, 67 Kepa, 68 seno, 72 meč, 75 tih, 77 vik. 78 maj, 80 repa, 81 mati, 82 pšenica, 84 sir, 85 Krf, 86 zalogaj, 88 Žda-nov, 91 koruza, 93 grah, 95 žare, 99 keks, 100 onga, 101 Obri, 102 krap. Gledališče Začetek predstav ob 20‘00 10. jan.: Prevarani kadi, opera; Coppe- lia, balet. Red B. 11. jan,: Kraljica valčka. Zaključena predstava za delavsko zvezo. 12. jan.: Prevarani kadi, Coppelia. Red C. 13. jan.: Billinger: Gabriele Dambrone. Drama. Premiera. Red A. 14. jan.: Kraljica valčka. Opereta. 15. jan.: Gabriele Dambrone. 16. jan.: Kinopredstava. SCHMIDSEDER-MARISCKA: „JCitaJjjiecL iiall'kiL Končno smo tudi mi imeli priliko videti in slišati opereto, ki navdušuje obiskovalce gledališč povsod, kjer jo uprizarjajo. Prijetna glasba in vsebina, ki nas seznani s slavno kraljico operete Marijo Geistinger, sta tudi nas navdušili in prijetno presenetili. V glavni dvojni vlogi smo mogli ponovno občudovati go. Mandl, ki je bila pevsko, kakor tudi igralsko odlična. Glas ge. Mandl je na moči in polnosti zelo pridobil. Premalo „angleški“ se nam je zdel njen partner g. Kornhäusl. Mnogo smeha sta vzbujala gg. Theo Knapp in Axl Roll, ki sta bila popolnoma v svojem elementu, kakor tudi g. Gerhard Martini, ki je podajal pevskega učitelja. Vsi ostali sodelujoči, kakor tudi balet, pri katerem bi omenili predvsem skupino „Edelweiß“, so pripomogli opereti, ki je res „paša za oči in uho“, do velikega uspeha. Nevsiljivo je igral orkester pod skrbnim vodstvom g. Haslinger ja. Cvetje in darila ter dolgotrajno ploskanje, ki je zahtevalo številne ponovitve. so bila dokaz, da je to končno opereta, ki bo gotovo tudi pri nas polnila gledališče. HMia čeiavec NEDELJA, 8. januarja: 7.15—7.30 Jutranja glasba. 13.30—14.00 Ponovitev oddaje božičnih pesmi. Sodeluje otroški zbor iz Šmihela pri Pliberku. PONEDELJEK, 9. januarja: 9.00—9.30 Zanimivosti. — Pouk slovenščine. — Glasba. TOREK, 10. januarja: 9.00—9.30 Poročila. — Predavanje za gospodarje. — Jutranja glasba. SREDA, 11. januarja: 9.00— 9.30 Poročila. — Predavanje za gospodinje. — Glasba. ČETRTEK, 12. januarja: 9.00— 9.30'Poročila. — Pouk slovenščine. Jutranja glasba. 15.00— 15.15 Literarna oddaja. PETEK, 13. januarja: 9.00— 9.30 Poročila. — Zdravniško predavanje. — Glasba. SOBOTA, 14. januarja: 9.00—9.30 Mladinska oddaja: „Vzori mladini". Radia £audm Poročila in komentarji v slovenščini in srbo.hrvaščini. (Oddaja vsak dan na kratkih valovih: 19 m, 25 m, 31 m, 41 m in 49 m ter deloma na srednjem valu 339 m) 6.45— 7.15: poročila in koment. v srbo hrv 14.45— 15.00: poročila in koment v srbo--hrv. 18.15— 18.30: poročila in koment. v srbo-hrv 20.45— 21.15: poročila in koment v srbo-hrv. 21.15— 21.30: poročila in komentarji v sloven. 22.45— 23 15: poročila in koment, v srbo-hrv Miu-fat Mkt-kamma s>l Ad&ee-eestawauja Celovec, 8.-Hai Straße 47 tel« (on 23 47 L. in M. Bekeš Sadjar v januarja Le kratek čas počiva naše sadno drevje; komaj je oddalo svoje plodove, komaj je odvrglo listje, to je svojo obleko, komaj je počivalo eden ali dva meseca, že se piipravlja na novo delo. Na zunaj sicer te priprave še niso vidne, vendar pa se proti koncu meseca januarja prične v sadnem drevesu že novo življenje. Nekatere vrste sadnega drevja pri tem posebno hitijo, kakor n. pr. črešnje. Važno je, da na to mislimo, ko jemljemo cepiče za cepljenje sadnega drevja na spomlad. Rezanje cepičev Iz skušenj vemo, da so cepiči le takrat zanesljivo dobri in zdravi, ako jih režemo v času, ko v sadnem drevju še ni prav nobenega življenja, ko kroženje soka po drevju popolnoma miruje. To pa je samo še v mesecu januarju, zato pa moramo tudi ta mesec pohiteti z rezanjem cepičev. Cepiče režemo po možnosti ob dnevih, ko ni mraza, ali ko vsaj preveč ne zmrzuje. Režemo enoletne drevesne poganjke in sicer na južni strani matičnih dreves. Na tej strani namreč les preje in boljše dozori, kakor pa na severni strani dreves; važno pa je, da je les v cepičih dobro dozorel. Dvajset do trideset cepičev povežemo nato skupaj v snopič in jih s spodnjim delom približno 5 cm globoko položimo v malo navlažen pesek ter jih tako hranimo do časa, ko jih rabimo. Važno pa ni samo to, kako cepiče režemo in kdaj jih režemo, zelo važno je tudi, da cepiče pravilno odberemo. S cepiči se namreč prenašajo lastnosti matičnega drevesa na mlado drevo. Zato pa moramo matična drevesa, s katerih režemo cepiče, res dobro poznati, poznati moramo njegove dobre pa tudi njegove slabe lastnosti. Matično drevo, s katerega režemo cepiče, naj bi imelo predvsem tele lastnosti: dobro rast, lepo obliko, stalno in dobro rodovitnost ali plodnost, velike in lepo oblikovane plodove, dober okus plodov in dobro trajnost plodov, odpornost proti raznim živalskim in rastlinskim boleznim ter neobčutljivost cvetja proti mrazu. Drevo, s katerega režemo cepiče, ne smemo opazovati šele takrat, ko cepiče že režemo, opazovati in poznati moramo to drevo že preje, videti smo morali to drevo v cvetju, videti v poletju in v jeseni in okušati smo morah plodove tega drevesa. — Važno je, da režemo le poganjke s sadnimi nastavki, to se pravi kratke poganjke, ne pa mogoče prav dolge poganjke brez vsakih plodnih nastavkov. Obrezovanje drevja Že v mesecu decembru smo začeli z zimskim obrezovanjem sadnega drevja in s tem delom v mesecu januarju nadaljujemo. Pri tem je posebno važno vedeti, da ni za obrezovanje primeren isti čas za vsako drevo. Ona sadna drevesa, ki navadno slabo odganjajo, moramo obrezati in razredčiti vsekakor meseca januarja, ko sok v drevju še popolnoma miruje. Nasprotno pa obrezujemo ona sadna drevesa, ki bujno odganjajo predvsem v les in imajo manj plodnih, to je cvetnih nastavkov, šele proti koncu zime. S takim obrezovanjem vzamemo tem sadnim drevesom rezervne snovi, ki so jih nabrala drevesa v preteklem lotu in jih tako prisilimo nekako „k pameti“, da ne rastejo toliko v les, da ne „divjajo“, ampak tvorijo tudi več plodnih poganjkov. Zimsko škropljenje Mogoče se bo komu zdelo, da že preveč govorimo o škropljenju sadnega drevja. Kakor pa ni nikoli preveč govoriti o veliki važnosti in o veliki vrednosti, kako ohraniti zdravje pri ljudeh, ravno tako tudi ni odveč vedno znova govoriti o veliki važnosti zatiranja ne-stevilnih sadnih škodljivcev. Saj si moremo le tako zagotoviti redne sadne letine in le tako si tudi moremo zagotoviti dobre sadne letine. Ker pa je gotovo, da bo v bodočih letih sadje in prodaja sadja zelo važen dohodek našega kmetijstva, je tudi važno, da si pravočasno zagotovimo dobre sadne letine. Razni kaparji, to je ščitaste uši (Schildläuse), jajčeca listnih uši (Blattläuse), jajčeca zimskih pedicev ali zmr-zlikarjev (Frostspanner) in še veliko število raznih drugih sadnih škodljivcev prezimuje v najrazličnejših razvojnih stopnjah na sadnem drevju. Od novembra pa do marca imamo čas, da vso to zalego uničimo s temeljitim zimskim škropljenjem. Dva meseca — november in december — sta že minula. Ko pa enkrat mine še januar in zimskega škropljenja še nismo opravili, more vsa ta velika truma sadnih škodljivcev že s precejšnjo gotovostjo upati, da bodo zimo preživeli. Ako škropljenje ne opravimo v januarju, v februarju in v marcu pa nastopi vreme z viharjem in snežnim metežem, se je pričakovanje sadnih škodljivcev že izpolnilo. Äko nastopi nato še naenkrat spomlad, že se vsujejo trume škodljivcev po sadnem drevju. Zato ne zamudimo v januarju niti enega dneva in poškropimo sadno drevje. To je najenostavnejši in najcenejši način zatiranja sadnih škodljivcev. Ako do sedaj še nismo škropili in smo zato vse eno imeli še dosti dobre sadne letine, ne smemo misliti, da je to tudi v Bmitm nmiwki Božič 1949 — je bil, po 21 mesecih udejstvovanja evropskega obnovitvenega načrta za mnoge narode Zahodne Evrope najlepši v zadnjem desetletju po veliki zaslugi ameriškega Marshallovega načrta za obnovo Evrope. Zaloge premoga in prvin, ki so bile poslane po tem načrtu ter obnova industrijskih naprav, opremljenih z ameriškimi stroji, so pospešile v veliki meri industrijsko proizvodnjo. Največjega pomena pa je bila povečana stalna zaposlenost delavskih sil ter zavest večje osebne varnosti, ki se je polastila narodov Zahodne Evrope. Vse to je razvidno iz poročil, ki jih je uprava za ekonomsko sodelovanje prejela od svojih 18 predstavnikov v različnih državah, ki so pristopile h Marshallovemu načrtu. V Zahodni Evropi so se pridelki za prehrano povečali; živila so obilnejša. Pošiljke umetnih gnojil, uporaba izbranega semena in širokopotezna uporaba kmetskih strojev, ki so jih nabavili po Marshallovem načrtu, so pripomogli do večjih količin kmetskih pridelkov in tako omogočili večini držav Zahodne Evrope konec raznih omejitev in racijoni-ranja živil. Vsled tega so narodi teh dežel prejeli dovolj hrane, da so lahko izvrševali svoje delo ter se pod normalnimi pogoji razvijali. Malo je takih, ki bi v Zahodni Evropi Zdravnica dr. Bertha S. Burke, asistentka na šoli za higijeno in zdravstvo Harwardske univerze (USA), je s sodelovanjem profesorja Harolda C. Stuarta, ravnatelja te univerze, objavila vrsto opozoril za prehrano matere in otroka, kjer izjavlja, da morajo noseče matere imeti posebno tečno in redilno hrano. Zmanjšanje kalorij v prehrani nosečih žena povzroči težko pomanjkanje proteinov, kar zdravju otročnice in novorojenčku škoduje: iz pregleda 216 primerov na porodni kliniki v Bostonu jasno sledi, da so vsi mrtvi novorojenci ter vsi novorojenci, ki so umrli takoj po rojstvu (razen enega), ogromna večina novorojencev z organičnimi pomanjkljivostmi in da so vse tiste, ki so jih smatrali za „funkcijsko nezrele“, rodile nezadostno hranjene matere ali pa matere s pomanjkljivo in slabo hrano. 94% mater, ki so imele v času nosečnosti zadostno hrano, so rodile otroke z izvrstnimi naravnimi pogoji. Dietične omejitve v zvezi z znižanjem teže in obsega novorojenca za olajšanje poroda so imele prav nasprotne učinke v premnogih slučajih ter povzročile najtežje porede ravno med slabo hranje- bodoče nepotrebno. Ne čakajmo, da se sadni škodljivci tako razmnožijo, da nam uničijo vso sadno letino. Ameriški kapar tudi na Koroškem Do sedaj je bilo koroško sadjarstvo še nekako varno pred največjim sadnim škodljivcem sedanjega časa, to je pred ameriškim kaparjem, ki se imenuje tudi San Jose (san žose) kapar (San Jose-Schildlaus). Zadnje čase pa se je ta nevarni škodljivec razširil deloma tudi že po Koroškem in je zato deželni glavar izdal na podstavi zakona o varstvu rastlin odredbo o obveznem škropljenju proti ameriškemu kaparju. Po tej odredbi, ki je izšla meseca decembra leta 1949, je obvezen opraviti zimsko škropljenje sadnega drevja vsak lastnik ali najemnik sadonosnikov v okoliših, ki jih ta odredba posebej določa. Nadalje je prepovedano oddajati cepiče ali potaknjence od dreves, ki so napadana po ameriškem kaparju, kakor je seveda tudi prepovedano prodajati ali sploh oddajati sadike, ki so napadene po tem kaparju. Odredba deželnega glavarja določa tudi kazni proti onim, ki se ne bi ravnali po določilih omenjene odredbe o obveznem škropljenju proti ameriškemu kaparju. To obvezno škropljenje in ostala določila omenjene odredbe za enkrat še ne veljajo za celo Koroško, pač pa za okoliše, kjer je sadno drevje že napadeno po ameriškem kaparju. Ti okoliši so: 1. Mesti Celovec in Beljak z vsemi predmestji. v inUedtU tvtofU lahko obhajali Božič v popolni radosti; sledovi desetletnega sovraštva in vojne groze ni mogoče v tako kratkem času izbrisati. Vsekakor pa je res, da se življenje hitro obnavlja; na mestu ruševin so nastale nove stavbe in izložbe trgovin so polne blestečega kristala. Predali trgovin, ki so bili dolgo časa prazni, so prepolni vsakovrstnega blaga, ki so ga izgotovili ameriški stroji. Vsa ljudstva so prevzeta z novo in vedno večjo voljo do življenja. Gotovi udobnostni predmeti, Id jih še pred letom dni ni bilo videti na trgu, so so zopet pojavili: predvsem je več kuriva (dober znak povečane proizvodnje premoga) in več luči (ki jo dajejo pomnožene električne centrale), da, celo večja množina igrač za otroke je na razpolago. Iz tovarniških dimnikov se vije gost dim, vlaki redno vozijo preko obdelanih polj ter dovažajo v mesta zemeljske pridelke; trgovci in prodajalci so napolnili svoja skladišča ali pa odprli na novo svoje prodajalne. Prometne ceste, so oživele in upadla lica evropskih otrok so postala živahnejša. Po zaslugi Marshallovega načrta pridobiva Zahodna Evropa na svoji moči, ki vzbuja gotovost in ponuja tisto sodelovanje, ki je tolikanj potrebno za vpo-stavitev trajnega miru na svetu. nimi materami, kljub manjši teži otroka. (Tudi za en kg manj napram srednji normali). Slednjič mora žena po četrtem mesecu svoje nosečnosti dalje povečati svojo hrano na najmanj 2500 kalorij dnevno (400 kalorij več kot normalno) in na 85 gramov proteina (plus 20), podvojiti količino kalcija in zvišati količine železa in vitaminov. Teža noseče žene bi se morala dvigniti za okoli 9—12 kg v sorazmerju z njeno osebo, starostjo in postavo. Podani podatki se tičejo bržkone tistih dobro hranjenih žen, ki so na poti svoje nosečnosti: slabo hranjene žene morajo takoj, ko so v drugem stanu, prilagoditi svojo hrano tako, da dosežejo idealno stanje. Končno bi moral idealni jedilni red vsake noseče žene obstajati dnevno iz: 1 litra mleka, dvakratnega obroka kuhanega sočivja, zadostne mere sveže zelenjave, sadja (posebno oranž, citron) v izobilju, prepečenca, mesa enkrat dnevno, jetrca enkrat v tednu, vsaj enega jajca dnevno, treh orehov masla in dveh žličk ribjega olja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiuiMiimmiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiMHimiiiMiimumiiiiiiiiinuimiiiiiMmiMmiiHiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiimiiii ŽENSKI KOTIČEK Prehrana bodočih mater 2. Mesti Št. Vid na Glini in Volšperk. 3. Severno obrežje Vrbskega jezera od kraja Freienthurn pa preko krajev Kurliče, Kriva Vrba, Pričiče, Goriče in vključno Poreče. 4. Sekira in Vrba ob Vrbskem jezeru, ter Sedlo (Sattendorf) ob Osojskem jezeru. Sadjarji v naštetih okoliših morajo v letošnji zimi poškropiti sadno drevje s škropivi, ki jih je kot primerne in učinkovite priznal zavod za varstvo rastlin na Dunaju. Ta škropiva so: 8 % -ni drevesni karbolinej iz težkega olja; 7%-ni ni karbohnej iz mineralnega olja; 3%-do 4%-no parinirno olje. — Kmetijska zbornica v Celovcu priporoča škropljenje pri temperatui’i pod 0° C in je v tem slučaju treba vzeti bolj razredčena škropiva in sicer 4%-ni karbolinej in 2%-no parinirno olje. Varstvo pred m l ažem Koncem meseca januarja doseže sonce že vsak dan višjo točko na nebu, tudi ima že več moči in debla ter veje sadnega drevja se preko dneva že otalijo in ogrejejo. V jasnih nočeh pa nato temperatura hitro pade. Zaradi te hitre spremembe temperature nastanejo večkrat razpokline na drevesnem lubju. Te raz-pokline, ki jih povzroča mraz, se zelo nerade in zelo težko celijo. Zato moramo poizkušati zavarovati drevesa proti tem poškodbam. Bela barva odbija sončne žarke, temna barva pa jih vpija. Ako torej prevlečemo debla sadnih dreves z apneno raztopino, odbija ta bela barva med dnevom sončne žarke, drevesna debla se ne ogrejejo toliko in se tako tudi nekako izenačita dnevna in nočna temperatura; s tem pa preprečimo že tudi nastajanje razpoklin na drevesnem lubju zaradi mraza. Važno je torej predvsem, da je barva na lubju čim bolj bela. In sedaj je ravno pravi čas, da prevlečemo vsa M&dm h$mn® želi vsem svojim odjemalcem Srečno novo leto WelßüriBcnrjcSSe 12 drevesna debla z apneno raztopino. To delo še bolj hitro in tudi skoraj bolj te meljito opravimo, ako debla in spodnje veje poškropimo z apnenim mlekom. Ker je torej važno, da so drevesna debla prevlečena z belo barvo, bi bilo nepravilno — kakor včasih delajo naši sadjarji — da primešajo apnenemu beležu še kake druge snovi, ki omilijo belo barvo, zato pa tudi ne dosežejo pravega učinka. Še druga opravila Ob viharnih dneh in ob snežnem me-težu preglejmo večkrat, če ni mogoče napravil vihar kake škode v sadonosni-ku. Mogoče je odlomljen ali odtrgan oporni kol pri mladem sadnem drevesu, mogoče je nastala vrzel v plotu ali v žični ograji, vse to je treba pravočasno popraviti. Meseca januarja ne smemo pozabiti na sadne kleti, oziroma sadne shrambe. Da sadje ostane čim dalje časa sveže, mora biti v sadnih shrambah primerna temperatura. V sadnih shrambah ne sme zmrzovati, v njih pa tudi ne sme biti zatohlo. V mostnih kleteh ne smemo pozabiti na stalno dolivanje godov. Prazne sode moramo takoj po izpraznitvi temeljito očistiti in ko so se osušili jih zažvepla-mo, nato pa shranimo na suhem kraju. Pri tem morajo biti sodi odprti. Zimske dneve porabimo tudi za to, da pripravimo vse potrebno za prihod njo sadno letino. Preglejmo košare, lestve in vse drugo orodje, popravimo, kar je potrebno ali pa napravimo novo. Ob zimskih dneh in večerih je tudi čas, da sadjar premisli, kako je bilo v preteklem letu, kaj je bilo dobro, kaj mu je prineslo največje koristi in kaj j? bilo napačno. Ob takem premišljevanju more sadjar najboljše preudariti vse potre bno za bodoče in more tako napraviti načrt za delo, ki naj mu prinese čim več koristi. Ravno pred 100 leti je v Londonu razsajala esna epidemija kolere. Vsak teden je umiralo veliko ljudi. Pred petdesetimi leti pa, ko se je leta 1892 velika epidemija kolere razširala po svetu, sta bila v Angliji manj kot dva smrtna primera na milijon ljudi, kljub temu. da so potniki iz tujine ponovno prenesli bo lezen v deželo. Razlog tej očividni razliki je bil v tem, da je Anglija prva na svetu odpravila stari sistem karentene in napadla kolero na njenem viru, in sicer s tem. da so zelo zboljšali zdravstvene ustanove in posebno s tem, da so podvzeli potrebne ukrepe proti oku-ženju vode. Glinasta posoda Kmečke sklede, poslikane, posoda za mleko, ki drži 2 do 4 litre. Vrče za mošt in cvetlične lonce s pod stavki s premerom 8 do 17 cm pošilja iz skladišča samo odjema! cem s preko 50 komadi TONWERK DRBEŠA VES - EBERSDORF p. Pliberk-Bleiburg DODELITEV ŽIVIL za 62. dodelitveno doba. Vsi potrošniki (tudi na dodatne nakaznice) dobijo na živilske nakaznice za 62 dodelitveno dobo na posamezne od rezke one količine in one vrste živil, ki so na teh odrezkih označene. Razen tega dobijo potrošniki še: Sladkorja: po 600 gramov za vse skupine starosti na odrezka 13 in 14 živilskih nakaznic, ki imata natisnjeno ozna ko ..Zucker“ (sladkor). .esa: po 50 gramov na odrezke živilskih nakaznic z oznako „Fleisch“ (me so)* 1/E. 2/E, 3/E, 4/E. FJgd, 2/Jgd, 3. Jgd in 4 Jgd. — Po 100 gramov na odrezka živilskih nakaznic z oznako „Fleisch“ (meso) 1/Klst in 2'Klst. Maščob: po 100 gramov na odrezke živilskih nakaznic z oznako „Fett“ (ma ščoba) 9/E, 10/E, 11/E, 12/E, 9/Jgd, 10/Jgd, 11/Jgd, 12/Jgd, 9/K, 10/K, 11/K, 12/K. — Po 150 gramov maščob na odrezka I in II dodatne nakaznice za zaposleno mladino. Naročilne listke za mleko naj potro šniki oddajo v začetku 62. dodelilne do be v poljubni prodajalnici mleka. Obroki polnomastnega (svežega) mle ka so: za otroke do treh let dnevno po % litra, za otroke od 3 do 12 let dnevno po % litra, za mladino od 12 do 18 let dnevno po !4 litra, za noseče in doječe matere dnevno po % litra. IST II E K (Trevor Williams) Danes so bolezni, katere povzroča okužena voda, tako redke, da komaj kdo misli na sredstva, s kateremi so to dosegli, in na stalno raziskovanje, ki se nadaljuje in ki se bavi z vprašanjem, ki je vedno novo. Glavnemu vprašanju o navadni higijeni doma se je pridružilo vprašanje ogromnih količin industrij skih odpadkov. Vprašanje, ki je nedav no nastalo in ki je naravno zbudilo pozornost velikega dela javnosti, je vprašanje radioaktivnih proizvodov raznih angleških načrtov v zvezi z atomsko energijo. Te radioaktivne snovi krijejo v sebi nevarnosti, katerih ni bilo nikdar prej. Toda z uspešnimi sredstvi, s katerimi odkrivamo najmanjši znak radioaktivnosti. je bilo rešeno tudi vprašanje, kako naj se varno postopa s temi snovmi. Ko v Angliji gradijo popolnoma nova mesta, da odstranijo pomanjkanje stanovanj, jim je treba dobaviti zdravo vodo. Ni jim treba preskrbeti samo do volj vode, ampak tudi najboljša sredstva za odstranitev vode, ki so jo že uporabili v družinah ali tovarnah. To je zelo težko vprašanje. Sedež no vih mest in industrij večinoma določa možnost, da jim dobavijo dovolj vode in da uporabljeno vodo spet odstranijo. Že od starih časov so bile reke glavni kanali, ki so odvajah odpadke. Tudi danes imajo reke nujno isto nalogo. Uporabljati reke za ta namen, ne da bi jih pokvarili, je zelo težko, ker medtem ko je voda rek več ali manj stalna, je tovor, ki ga morajo nositi, vedno večji. Vendar je trden sklep Anglije da ne dovoli, da se reke spremenijo v od vodne kanale. Morajo ostati čiste, da nudijo lahko zabavo ribičem, plavačem, tistim, ki se vozijo v čolnu in mnogim drugim ljudem, ki uživajo njihove privlačnosti. Kako se te lahko zmanjšajo, se je videlo za časa letošnja suše. Na Temzi, na primer, so zaradi zelo nizke vode začeli plini kvariti barvo ladij v londonskih ladjedelnicah. Plini so se razvili zaradi razkrajanja ostankov, katere bi bila v normalnih razmerah plima odnesla v morje. Začeli so takoj raziskovati, kako bi to preprečili. Nedavno poročilo, ki ga je izdal v Londonu vladni urad za odstranitev umazane vode, pojasnjuje, kako se oblast trudi z reševanjem teh vprašanj. Ves ta trud pa je javnosti skoraj popolnoma neznan. Čeravno je vprašanje o odstranitvi domačih odpadkov v glavnem rešeno, je vendar še vedno mogoče zboljšanje. Poleti so filtri na primer pri kanalizaciji često postali leglo muh. Toda poskusi so dokazali, da se ta neprijetnost lahko odstrani s protimrčes-nim sredstvom gameksanom. Če se pri tem previdno postopa, ribe, kakor na primer postrvi, nič ne trpijo zaradi tega v rekah, v katere mečejo odpadke. Danes so največje vprašanje ^industrijski odpadki, ki so najrazličnejše vrste. Zelo težko je s tekočinami, iz plinskih podjetij, ki v svojem prvotnem stanju vsebujejo zelo strupene in škodljive sestavine. Toda raziskovanja so dokazala, da se najslabše sestavine lahko odstranijo že v tovarni, in sicer z zelo enostavnim postopkom. Nova metoda se že uporablja in se je že izkazala kot zelo uspešno v nekem velikem plinskem podjetju. Vodni inženirji celega sveta se zanimajo za te poskuse. Zelo zanimiv načrt, ki bo zanimal inženirje vseh velikih pristanišč na svetu, je proučevanje vzrokov, zaradi katerih se nabira blato na ustju Temze. V ta namen so ustanovili poseben laboratorij v Tilburyju. Gradijo veliki model plime in oseke. Opremili so posebno ladjo za poskuse V reki sami. Poskuse so tudi delali na ustju reke Mersey blizu Liverpoola. Drugi načrt, ki so ga ravnokar za čeli izvajati, obljublja nepričakovani, toda zelo dobrodošli vir dobre vode. Po skusi, ki so jih izvedli s sodelovanjem državnega urada za premog, so pokazali, da je voda v poplavljenih premogo-kopih često dovolj čista, da se lahko rabi za domače potrebe in za kotle. Zdi se, da to iskanje vode pod zemljo obeta velike možnosti za bodočnost. .......... Življenske resnice O otrocih: Kjer ni mirnih ljudi, tam ni božjih otrok. Kure in otroci ne poznajo pota. Na dve stvari posebno pazi: na otroka in na ogenj. Ni malo eden (otrok, če je hudoben), ne preveč sedem (če so pridni). Otroci imajo majhne oči, pa velika ušesa. Potrpljenje je tista roža, ki je zasajena v božjem vrtu, pa jo nebeški oče daje porednim otrokom, da jih pokori. Otroci in norci resnico govore. Otroka, ki revfeža ne žali, obilo Bog obdari. Otrokom da Bog srečo v spanju, odrasli pa se mora truditi zanjo. Kadar ni dediščine, se otroci na grobu svojih staršev ljubijo, če je pa je kaj, šepa grdo gledajo. Kdor otroke preveč ljubi, ta jih pogubi. Kjer je v družini veliko otrok, je blagoslov božji pri hiši. Po otrocih se vse izve. Pozimi otrokom češnje obetamo. * Mačka je snaga pri hiši. * Snaga in red je pol zdravja. * Tudi pri živini je snaga prva stvar. * Kako slabotna leži duša na tleh, dokler se ne oprime stebra resnice! vi* Ako bi hoteli najti za tuje napake toliko opravičb, kot jih najdemo za lastne, bi kmalu končali s pritožbami, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim MALI OGLAS Ključavničar, strojni in stavbni, samski, vajen vseh del, išče primerne službe. Gre tudi za kakršnegakoli delavca na deželo. — Uršič Franc, Celovec, Waidmannsdorf, Lager „C“, B. 9. itdUeuttfre SurikubbUiWO testenine, domači kakovostni proizvod POIZKUSI POKLICNEGA UDEJSTVOVANJA V USA „Vsakemu svoje delo“: to je približno način, katerega se drži ameriški službeni urad za namestitev delavcev (USES) pri poklicni ugotovitvi za delavce in uradnike. Urad je na tem, da uvede svoje načrte za izbiro delovnih moči, katero bodo izvajali s posebnimi poizkusi poklicnega udejstvovanja, da bo tako mogoče, določiti, katere vrste delo je najbolj prikladno za vsakega posameznika; to bo tudi pripomoglo toliko k boljšemu ocenjevanju delavskih zmožnosti kakor tudi k potrebam vedno več racionalnega in organiziranega sistema proizvodnje. Preko svojih 1700 uradov „USES“ dobavlja potrebne elemente za poizkuse in njeni izvedenci morajo nato podati oceno. Od 1. junija 1948 do 31. maja 1949. leta je bilo 218.000 oseb podvrženih tem poizkusom, ki so bodisi splošnega značaja glede 1500 različnih služb v 20 različnih udejstvovanjih, bodisi s posebnimi poizkusi za izbiro 224 tipov specialnega dela. Prva se vrše s polnočjo enajst pismenih poizkusov, ki izpričajo, ali ima posameznik svojstva za delo, ki si ga želi. Drug način pa naj do-žene, ali je delavec več ali manj zmožen za določeno delo. RAZPRAVA O SONČNEM MAGNETIZMU Nešteto znanstvenih študijev o kozmičnih žarkih, ki jih spremljajo atmo-stratosferični poizkusi, ki jih je vršila geografska narodna družba s sodelovanjem Bartolove ustanove ter z obrambnim posvetom Kanade, bi lahko dovedla do spremembe obstoječih teorij v sončnem magnetizmu. Tako so s pomočjo poizkusnih balonov, ki so bili opremljeni s števci Geiger-Müller, dognali prisotnost kozmičnih žarkov s tako malenkostno energijo, da se praktično more izključiti vsaka možnost, da bi sonce razpolagalo z magnetičnim poljem, ki bi bilo stokrat močnejše od pozemelj-skega; tudi če bi polje jakosti büo enako enaindvajsetinki, ki jo oddaja naša zemlja, ne bi mogli tako šibki žarki doseči zemeljske površine. Koroške elektrarne, delniška družba - deželno podjetje Glavna uprava: Celovec - Klagenfurt, Kempfstrafje 19 Okrajne uprave: CELOVEC—KLAGENFURT, KempfStraße 21 ŠT. VID—ST. VEIT, Völkermarkterst raße 11 BELJAK—VILLACH, Richard-Wagner-Straße 10 SPITTAL/DRAU. Schloss Porcia VOLŠPERK—WOLFSBERG, Johann-Öffner-Straße L IfSfll 1 PLIBERK—BLEIBURG, Hauptplatz—Glavni trg UluUI a TRG—FELDKIRCHEN, Bahnhofstrasse 15 POREČE—PÖRTSCHACH/See št. 178 VRBA—VELDEN/See, Villacherstraße 3 özpod dmrmče Mpe\ (Kakor do sedaj, objavijarao tudi danes na tem mestu pisma naših čitateljev z dežele, ki izražajo njihova osebna mnenja in uredništvo nikakor ne odgo varja za vsebino.) PLIBERK Kolo časa tudi pri nas hitro ,,drsi“ naprej, ne moremo ga ustaviti in kljub zimi ne zamrzne. Tudi s silo ga ne moremo zadržati, četudi imamo pri nas nekaj velikanskih in zelo mečnih mož. Tako nam minevajo prijetni časi, gredo pa mimo nas in deloma tudi preko nas neprijetni časi. Pred božičem smo za kratek čas prenehali s porokami, ker je bil pač adventni čas, bomo pač pozneje spet z njimi pohiteli. — Začetkom decembra so hodili po vaseh parklji. Pravijo, da so bili letos res iz pekla, vsaj izgledali so tako, bili so pa zelo hudi in so se jih nekateri skoraj bolj bali, kakor pa se bojijo pravega peklenščka. — Pred božičnim praznikom smo imeli letos prvič zelo lep običaj: Marijino potovanje. Ko smo mislili na to. da bi začeli s tem običajem, se je marsikdo spraševal, če bo kaj iz tega, pokazalo pa se je, da so se ljudje oprijeli te lepe navade z veliko ljubeznijo. Skoraj tekmovale so med seboj vasi, 'katera bo priredila Mariji lepše stanovanje in katera bo samo ,,potovanje“ izvedla slovesne je. Bile so to vasi: Dob, Vidra ves, Cirkovče, Nonča ves, Libuče, Zgornje Libuče, Št. Jurij. Pridružilo pa se je tem vasem še mesto Pliberk. Vas Ponikva je sicer letos izostala, prepričani pa smo. da se bo drugo leto tudi ta vas pridružila ostalim častilcem Marijinim. Pri procesiji je bilo vsak večer več ljudstva in v Št. Juriju so morali nositi kar dva Marijina kipa. Veselje je bilo gledati, kako se ljudje veselijo in kako se lepo pripravljajo na božič, še možje, ki so se v vojni odvadili skoraj vsake čustvenosti in ki nimajo pripravljenih solz. za vsako malenkost, so bili ganjeni do solz, ko so se udeleževali te lepe slovesnosti. Ljudstvo, ki svojo nebeško Mater in njenega Sina tako časti, še ne more biti tako slabo. .Smrt se nas noče izogniti, nič je ne vabimo, pa vendar nas obišče. Na praznik sv. Lucije smo se ustavili, ko smo se vračali od sv. Lucije pri Škofu v Vidri vesi, da izkažemo zadnjo čast Škofovemu ujcu, Janezu Mikiču. Bil je izredno zvest in pošten človek. Vselej je bil veselega srca in prijazen do vsakega človeka. Delal je neprenehoma in v zadnji bolezni je imel le eno samo željo: da bi si kmalu opomogel in da bi mogel spet pomagati pri delu. Doma je bü pri Tužaku. Služil je več let v Granici pri Št. Pavlu, že pred leti pa se je vrnil v domači kraj in v krog domačih, kar vse je imel v Granici vedno v mislih. V domačem kraju in med domačimi ljudmi je živel zadnja leta in tu je tudi vrnil svojo dušo Stvarniku. Dne 22. decembra smo položili k več- nemu počitku Heleno Pratnekar, po domače Štavdekarjevo mater. Vselej, kadar zagrne zemlja mater, posebno pa še tako dobro mater, nam je, kakor da smo izgubili velik del lastnega bogastva. Vsem, ki stojijo ob svežem grobu matere, se godi tako, najhujše pa je seveda otrokom, ki izgubijo največje bogastvo, ki .so ga prejeli od Boga. Rajna Štavde-karjeva mati je bila zelo dobra vzgojiteljica svojih otrok. Šesterim otrokom je dala življenje, trije so že kmalu umrli, z ostalimi pa se je. kot vdova borJa za vsakdanji kruh na Štavdekarjevi domačiji. Zadnja Irta je živela pri svoji hčerki, ki je bila poročena pri Mlinarju na Komlu. Pred tremi leti pa sta umrla gospodar in gospodinja pri Mlinarjevih in otrokom-sirotam je bila sedaj stara mati vzgojiteljica. Božja pota pa niso vselej tudi naša pota. Bog je vzel sedaj otrokom še staro mater. Rajna je bila vdova 31 let, dosegla pa je starost 72 let. Zaslužila si je večni mir, četudi jo bodo preostali zelo težko pogrešali. Obema rajnima, Škofovemu ujcu in Štavdekarjevi mami, naj nakloni Zveličar sveti mir v nebesih. RUTE POD JEPO Počasi pa gvišno. pravi star pregovor. Naglica ni nikoli dobra, prenagli se navadno kaj mladega in „lienega“ brez ozira na mrzel zimski čas ali vroče poletje sredi cvetočih in zapeljivih travnikov. Počasi se pomikajo naši že davno „zreli“ fantje, kakor kak težki „pon-car“, v „pocukrano“ dolino. Še jih je nekaj ki odlašajo radi neodločnosti ali pa mislijo, da bodo „naleteli“ še na kako „fejst partijo“. V naši Ovčini, kjer Kro-pivna itak noč in dan šumi, je zopet močno zašumelo skozi naša občutljiva ušesa: „Jozej in Pepca se bosta vzela, pa čibu slišati dab’ za nju hodau“. Jozej je bil že odnekdaj fejst fant, — domačin, zato pozna vse tiste stazdice. čier so včasih bile. Iz govorice je nastala resnica. dasi je bil Jozej eden tistih, ki se je nekam težko ločil od „oj ti preljubi led'k stan“, Pepi pa ena tistih, ki je ži-njava: „prišla bo pepelnica, ostati nočem več samica“. Tako sta sklenila ravno na Štefanovo večno in nerazdružlji-vo zvezo. Po vasi pa gre glas: „Hm, kdo je žinjal, da bo Jozej tako hitro pre-žinjal in se oženil kar z domačinko, ko smo še nedavno žinjali, da ga vleče srce bogvedikam. Domača roba je bila že odnekdaj najboljša, vse njene „tuče“ in „muše“ že poznaš, dočim za kako oddaljeno dečvo nikdar ne veš, če se ne bo našlinje še „zbersava“, ..podurhala“ ali pa „čriez ojnice skakala“. — Novopo-ročencema, ki sta si uredila svoje „gnezdo“ pri St. Grade, želim mnogo sreče Karel Mauser : IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOLINE 6. Zdaj je Foltej dotipal še do druge be. sede. Ljubezen. Ljubezen, ki raste brez zemlje, brez grunta, brez njiv, brez gmajn, brez travnikov, ki je sladka in dobra tudi ob praznih kaštah. O tej stari Podlipnik ni govoril. Njemu sta bila grunt in ljubezen eno. Zanj ljubezni brez grunta ni bilo. Mojčin obraz je gorel pred Foltejevi. mi očmi kakor baklja. Besede starega Podlipnika pa so udarjale na glavo ka. kor velikanska pest: ,,Za Podlipnikovega je samo ena pot. Do Pečnika. Druge poti ni.“ Foltej se je do jutra prepričeval, da imajo oče prav. Samo Pečnikova je za Podlipnikovo hišo. Mlačev je bila v kraju in ljudje so se UL POGLAVJE najedli prahu. Podlipnikov Foltej je komaj čakal, da je bilo žito v kaštah. Bilo je na dan pred Malim Šmarnom. Podlipiiikova dva sta stala na dvoru in ugibala, če ne bo za praznik rosilo. Ne- bo nič prav ne. kaže in če do večera ne bo kakšne mrzle sape, se bo rado napravilo za dež. Z gornjega konca vasi je prihajalo vpitje otrok, ki se je neslo proti Podlipniku. Stari Podlipnik je mignil z glavo. „Slišiš? Kadar so otroci taki, je rad kmalu dež.“ Foltej se je prisluhnil. Vpitje se je naglo bližalo in, še preden sta se Podlipnikova dva dobro zavedla, že so prignali vaški otroci na Podlipnikov dvor Motnikovega Hanzeja. Bebec se je ves zasopel zarinil v drvarnico in se otepaval z dolgimi rokami otrok, ki so silili vanj. Mimogrede se je nabralo na dvoru še nekaj možakarjev in žensk. Tudi nekaj odraslih fantov je pritisnilo iz hiš, da je bil Motnikov sredi gneče kakor ujeta žival. Foltej je že žinjal razpoditi drobiž, ko je eden fantov zavpil nad Hanzejem: „Hanzej, na glavo se postavi, pa dobiš šiling.“ Kakor bi ga ustrelil, je bil Motnikov iz drvarnice. Z norimi, veselimi očmi se je zagledal v fanta. „Šiling dobiš, če se postaviš na glavo. Ga vidiš?“ Fant je vrgel denar v zrak in ga ujel nazaj v roko. Motnikov je poskočil v zrak, zacepe tal z bosimi nogami in se pripravil. in blagoslova. Ovčna in St. Grad sta slabe pol ure narazen, vseeno pa je bilo slovo pri Pecnarju nad vse ganljivo. Odražalo je vso veliko in neomejno ljubezen, ki vlada med očetom, otroci, sestrami in brati, česar drugod več ali manj pogrešajo. LOČE Šolski otroci naše ljudske šole so nas tudi letos presenetili z lepo in pestro šolsko prireditvijo. Prireditev je močno poživila in med odmori prijetno zabavala številne udeležence domača godba pod vodstvom g. Petučnika. Godba si je v razmeroma kratkem času svojega obstoja daleč na okoli pridobila najlepši glas in priznanje. Udeleženci, ki so napolnili prostorno Pučnikovo dvorano, so z vidnim zadovoljstvom sledili izvajanjem naših malih umetnikov, ki postajajo pod spretnim in neumornim vodstvom učiteljice ge. Možkove že pravcati mojstri na polju oderske umetnosti. Če vpoštevamo, kako težko je obvladati celo čredo mladih razuzdanih recitatorjev, deklamatorjev in igralcev na odru in za njim. nam bo tudi jasno, koliko truda morajo vložiti v tako prireditev vsi sodelujoči. ŠT. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Hitro je minulo staro leto in že smo v novem. Moramo se zato spet oglasiti, da se bodo še drugi opogumili in kaj | napisali. Z veseljem gledamo nazaj, vi-j dimo, da smo bili še kar pridni. Seveda bi se lahko naši sosedje Gorpičani kaj bolj oglašali, toda sedaj se ne da več predrugačiti. Vemo, da imajo dosti dela, eni s pletenjem, drugi spet s klanjem ali pa s čem drugim. In medtem ko morajo oni hoditi v našo farno cerkev k maši. lahko mi že kaj napišemo. Sedaj pa k novicam. Andreja smo kar dobro praznovali. Posebno pri našem starem pevcu Mastigiju je bilo zelo živahno. Naši cerkveni pevci so mu zapeli podoknico, kar se je res isplačalo, zabave je bilo namreč toliko, da smo bili še naslednji dan skoraj vsi bolni od sa mega smeha. Posebno ga je „užigal“ naš stari znanec Ferličev Franci, ki si je za ta dan najbrž „nabrusil' jezik. Seveda nam ne sme to zameriti, če mu to pravimo, saj mu tudi mi nismo zamerili, ko nas je kar po vrsti „zafrkaval“. Spravil se je na vse, nikogar se ni ustrašil, vsakemu je povedal to, kar je vedel, in ni izbiral izrazov, samo da .se je vse rimalo. Res, zabavno ga je bilo poslušati in upamo, da mu v novem letu ne bo zmanjkalo materjala in da bo še v naprej kratkočasil našo druščino. V začetku decembra so peli naši pevci spet v radiju, kjer so nam lepo zapeli nekaj narodnih pesmi. Vodil jih je naš Uštinijev Lojzek in pohvaliti ga moramo, saj so res zapeli iz srca in tako, da ne more nihče nič reči. Upamo, da se bodo v novem letu spet kaj oglasili. Vemo. da stane naše pevce to veliko truda, toda ustrašiti se ne smejo, saj s ponosom lahko trdimo, da so skoro najboljši Otroci so se postavili v krog. Podlipnik je s stisnjenimi ustnicami strmel v norca. Motnikov se je sklonil, se postavil na roke in skušal zravnati svoje suho in dolgo telo. Vrgel je noge v zrak, toda zamah je bil premočan. Pogrnil se je po hrbtu, da je zastokal. Fant mu je vrgel kovanec za deset grošev. Motnikov je planil za njim in ga s smehom vtaknil v žep. Potlej se je z neumnim smehom razgledoval po ljudeh. Tedaj je stopil naprej stari Podlipnik. Foltej je videl, ka ko je očetu zaripla žila na senceh in kako mu je vrat čudno utripal. „Hanzej, nov šiling dobiš, če se še dvakrat postaviš na glavo.“ Po celem dvoru se je zamajal smeh. Tudi stari Podlipnik se je zasmejal, toda Foltej, ki je poznal očetov smeh, ga ni mogel prepoznati. Očetov smeh je bil podoben čudnemu veku, ki je dolgo čepel v prsih, pa ni mogel na dan. Zdaj se je po dolgih letih utrgal in se hripavo zagnal skoz usta. Ptanzej se je dvakrat prekopicnil, obakrat je telebil na hrbet. Ko mu je Podlipnik vrgel šiling, je Motnikov rinil po njem, zajuckal, potlej pa se spustil v dir. Otroci so bruhnili za njim, možakarji pa majali z glavami. „Tega je Bog trdo mahnil, ko ga je veski zbor ha Južnem Koroškem. Torej kar veselo na delo in spet se kmalu oglasite! Še na nekaj ne smemo pozabiti. Po dolgem, težkem ujetništvu se je vrnil spet na svoj dom, k svoji dragi družinici naš stari znanec Hubert Katolnik. Oh, kako veselje je zavladalo v srcu njegove žene in njegove hčerkice, ko sta zvedeli, da se ravno pred prazniki vrne njun atek domov. Lahko si predstavljamo, kako lepo božično darilo je bilo to za obe, ko sta dobili spet to, kar jima je kruta vojna vzela. In marsikateremu so se odprle oči, ko je poslušal dogodov-ščine, ki jih je moral ubogi revež prestati. Nekoliko dni pred prazniki nas je za vedno zapustil naš stari pastir Glaser Jožef. Po kratki težki bolezni je moral zapustiti svojo družinico, ki je tako ostala sama. Uboga vdova mora sedaj sama skrbeti za tri nedorasle otroke. Njemu želimo večni pokoj, njegovi družinici pa izrekamo naše iskreno sožalje. Poleg žalostnih dogodkov smo zabeležili tudi en vesel dogodek: poročil se je naš mizarski mojster Hrowath Toni, p. d. Moricov, s Feichterjevo Tonijo. Mlademu paru želimo na njuni življen-ski poti obilo božjega blagoslova! Lepo darilo nam je dala za božič naša občina, dobili smo dolgo obljubljeni kino. Vsako nedeljo bomo imeli predstave, ki nam bedo kratkočasile dolge zimske večere. Posebno mladina je pozdravila ta korak, tako ima vsaj nekoliko bližje to. kar si je prej morala iskati ah v Beljaku ali pa v Podkloštru. Za danes bomo končali. Ker smo pa že v novem letu, se tudi mi pridružujemo voščilu s pesnikom, ki pravi: V novo leto smo stopili, Bog daj, da bi srečno bilo. naj prinese sreče, zdravja in denarja vsem obilo. REBERCA Moramo poročati o žalostni nesreči, ki je hudo prizadela revno mater in sestro. — Štiriindvajsetletni drvar Kroni-pičev Šimej iz Pruboja je podiral drevje v tovarniškem gozdu. Ko je njegov tovariš zamahnil s sekiro, da bi odsekal vejo, je v trenutku zamaha odletela sekira iz ročaja. Rezilo je priletelo nesrečnemu šimeju v gornji del stegna in mu presekalo glavno krvno žilo. Sicer so poizkusili vse. da bi zaustavili kri in tudi zdravnika so poklicali, toda bilo ja vse prepozno in zaman. Predno je mogel pomagati zdravnik, je bil nesrečni fant zaradi velike izgube krvi že mrtev. Umrli zapušča mater, kateri bi bil velika opora. Njej. kakor tudi sestri naše iskreno sožalje. Z novim letom smo debili na Reberci svoj poštni urad, medtem ko smo do sedaj spadali pod poštni okoliš Miklavčevo. Pcštni urad je v tovarniškem poslopju in oskrbuje vso pisemsko in poštno hranilnično službo. Poštni urad skrbi tudi za dostavo poštnih pošiljk v I tovarniških poslopjih, vključno stano-| vanjske tovarniške hiše. dal n Košniku. Ko bi bil zdrav, bi bil nemara dober delavec." Podlipnik je zamahnil z roko. „Je kriv Košnik ali pa ni. Neža se je onegavila z moškimi. Nemara ga je dobila za greh. Kdo ve. če je bil fant ob rojstvu pri pravi pameti. Norost počasi raste. Ko je prišel fant v tista leta, se mu je pa pamet povprek postavila.“ „Pretepal ga je pa Košnik tudi kakor žival. Ljudje so pravili, da ni gledal dosti, s kom ga je mahnil. Kar je ravno imel v roki. Palico ali kol, vago od voza, tudi s kamnom ga je, če ga z roko ni dosegel.“ „Brez krivde tudi Košnik ni. To drži,“ je krehnil Podlipnik. „Fant je revež,“ je menila Selanka. „Največ je pa kriv tisti, ki je pri grehu bil. Neža je bila neumna, ko ga ni povedala.“ Podlipnik je kimal z glavo, zakaj do besede v prvem hipu ni mogel priti. Prisegel bi bil, da zdaj vsi gledijo vanj, kaj bo rekel. „Tako bi morala napraviti. Povedati očeta. Če bi se oče ne hotel brigati za fanta, pa naj bi ga z gosposko prisilila." Nato se je mirno obrnil proti Folteju. „Dekla naj dvorišče pomete k prazniku. Ti pa gnoj uredi. Kure so ga spot raz brskale.“ (Dalje prihodnjič) • iMMMCa bacu ü* tak&v - • ema#a u* temme^a fimpža- ♦ Sete* ttU»® ^ ^ a ••(•••••••••«•••«•••••****k***+***'*'***M***'********#***********<****,*****<,***>M**"*>*><*'**>*'**'M******>"*'*** Želi vsem svojim odjemalkam in odjemalcem veliko sreče in božjega blagoslova v leiu 1950 1 Podružnica: Celovec - Klagenfurt J St.-Veifer Sirafje 35 O Priporočamo se še nadalje Vaši naklonjenosti •••••••<■*••• M« M« t« «Iti« MM M t* tt »«MB M Vt «• M« MIM «11 M«M9«M • I M« IM • M • • M1 • 1 • 11 «1M t M MMM M «m ■ M M ■ •• • t • « M «•« « S 111111M11 > 919 1111111 M MMMIt t MIO Telefon 28-38 •:r Na|bo9jse raodsto blago ' in perilo Celovec - Klagenfurt Burggasse Tam kupi!© dobro in poceni Obleke Fiašie Kožnhe Bluze KLAGENFURT WIENER6ASSE 11 ÄI,m Oiiuisko in moško perilo Modne stvari £lLa fpi • rVi/l S"^ FOTO i R F 1 Poročne in darilne slike ter slike sa legitimacije. Izvrševanje fotoamaterskih del. elit^kitmiez FOTOGRAF BELJAK -Villadi Nov naslov: Poslgasse 3, Tel. 49-36 !, -' . ■ ■ ■ i , ■ VutNM ftf(uG(M ko4atti $£*tiU CELOVEC - KLAGENFURT, Kardinalplatz VSAKO NEDELJO OB 17. URI POPOLDANSKI PLES Obilo usptha in srače ieH vsem svojim odjemalcem v letu 1950 Stalni pomočnik koroškoga kmetijstva Valentin Paternioner iMMiiiiiiimiiiiiimiiiiiiNHiiiiiiiMniiumiiimimiiniMiiiiitiiimmiiiiiMMiiiimiimiMimiimimiiiii Celovec - Hatestat Völkermarkter Ring 7 - Telefon 20 72 VINSKE ¥!liKl!I8 WILHELM ERHST ZALOŽNA KLET V CELOVCU ST.-VEITER RING 7 (za mestnim gledališčem) Telefon 28-69 VEDNO VELIKA IZBIRA ORIENTALSKIH IN PERZIJSKIH PREPROG. na roko vozlanih in žametnih (velournih) preprog ter tekačev. Blago za pohištvo, zavese, pregrinjala za mize in divane. Popusti za preprodajalce, hotele in gostilne. — Plačilne olajšave. — Da jemo v to stroko spadajoče nasvete za opremo sob, po želji tudi na licu mesta. I Strokovna trgovina za preproge, pohištveno blago in zavese DIR. JOSEF RADLMAYR BELfAK - VILLACH TRGOVINA NA DROBNO: POSTGASSE 3 TELEFON 47-67 - 444? ^Koroška Kronika“ izhaja vsak petek. — Cena za naročnike mesečno: za tuzemstvo 2 S. v inozemstvo 5 S. — Uredništvo lista je v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. — Telefon 5460. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Rtng 25/1. Tel. 3460 — list zaključen vsako sredo ob 12. uri. — Rokopisi se ne vračajo. — Mesečno naročnino je treba plačati naprej. — Tiska: Tiskarna ^Carinthia" v Celovcu.