258. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 15. septembra 1912
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN« izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in rožnikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. —> Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesečna K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno |K 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30* -. — Naročnina se :::	pošilja upravništvu.	:s
Telefon številka 118.	:k
Današnja številka obsega 6 strani.
Obrambna razstava.
Ni se nam treba sklicevati na nemške, francoske in angleške publiciste, ki govore v veliki važnosti slovenskega in češkega ozemlja v boju proti nemštvu. Saj nam edini pogled na narodnostno karto Evrope kaže, kako velike strategične važnosti je obramba teh pokrajin. Slovenci in Čehi so ostali edini tako daleč na zapadu in kljubovati tisočletja vsem navalom. Povsod drugje so Nemci prodrli daleč proti vzhodu, le naše pokrajine so trd oreh, ki ga hočejo sedaj zdrobiti.
Medtem, ko so se Nemci prepričali, da ne zmorejo češke žilavosti, so še vedno mnenja, da moramo biti mi fundament za nemški most do Adrije. Od Dobrniga, ki vedno in povsod zahteva nemškemu narodu prosto pot do morja (den Weg zur Adria freihalten) pa nazaj do politiških pisateljev, ki so pomagali vstvarjati nemško državo, povsod čujemo izrek:	Do
morja! Nemški politiki so že tako daleč zanesli to naziranje, da se razume nemško napadanje že samo od sebe. 2e Pavel de Lagarde (»Deutsche Schriften«) je mnenja, da je Trst za Nemčijo življenskega pomena. »Ako se vsi La-?! .V1 ^'° na nas’ te&a pristanišča ne smejo dobiti nikdar v roke.« »Najmanje, kar moremo na jugu za našo trgovino zahtevati, je izhod ob Adriji, kjer imamo prosto pot do vseh pristanov Sredozemskega morja.« Podobno se je izrazil Bismark in nacionalni ekonom Rod-bertus (Kleine Schriften) pravi: »Civilno pravo daje posestniku, pravico, da pride čez sosedovo njivo na cesto. Ali se hočete pustiti odriniti oa Jadranskega morja.« Številne brošure propagirajo, o naziranje. »Naša bodočnost leži na vodi. Ah nasa sedanjost med Adrijo in Severnim morjem, med Memlom in kanalom la Man-che«. »Avstrija se mora zgraditi na nemški podlagi.« »Zato se izplača borba na življenje in smrt. In zato ne sme biti polovičarstvo cilj našega stremljenja.« »Das Ziel muh die staatliche Zusammenfassung des mitteleuropiiischen deu-tschen Sprachgetiete.s sein und die Gewinnung des Zuganges zuin adritatischen Meere.« (Osterreichs Zusammenbruch und Wiederauf-bau, Miinchen 1899.). Tudi je izšla brošura z mapo. ki kaže, kakšna bo Velika Nemčija okoli leta 1950. »Slovaki in Slovenci se bodo morali zadovoljiti s ponemčevanjem. Že iz geografič-nih ozirov. Pa tudi, ker je njih število premajhno, da bi mogli braniti svojo samobitnost. Nadalje je pa pri njih zavednost še tako mlada, da ne bode otežkočena izguba samobitnosti po kulturno-zgodovinskih in političnih spominih.«
»Misli na posest Kranjskega in Trsta s Primorjem pa ne bode nemški narod nikdar opustil, brez ozira na to, kdo sedaj tukaj stanuje. Dostop k Jadranskemu morju je življenskega pomena za Veliko Nemčijo in nemški narod si bode z vsemi sredstvi miru in vojne zagotovil dostop do Adrije.« (OroBdeutschland und Mitteleuropa um das J. 1950.)
Nemška revija »Deutsche Erde« prinaša piegledne sestavke nemštvu jjo vsem svetu. (Zeitschrift fiir Deutschkunde. Beitrtige zur Kenntnis deutschen Volkstums allerorten und alerzeiten. Pri vabilu za naročbo pa pravi: »Die »Deutsche Erde« ist die literarische Ver-korperung des kaiserlichen Ausspruches von »grofieren Deutschreich«.)« Ta revija je prinesla natančne karte o nemštvu na našem ozemlju. — Naša edina narodnostna krivda je,
LISTEK i
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
In tako strašno se mu je storilo v duši, da se je zdajci obrnil nazaj proti železnim vratom... Dušilo ga je... Zraka! Hotelo se mu !je zasopsti svežega zraka, naj stane, kar hoče! Makar, če bi se moral spopasti s sto beriči!... r l a trenotek pa je zagledal senco, ki se je dvignila p;cd odprtino ... Iztegnila se je roka.
In vrata so se zaprla z glasnim treskom.
Dreveneč, z naježenimi lasmi, poražen od nepopisne groze, je slišal Manfred glas velikega profosa, ki je zaklical povelje:
»Deset moz na stražo pred ta vrata da jih čuvajo noč in dan!... Ne odpreti prej kakor čez osem dni... ko bo rokovnjač že mrtev!«
VII.
Prisega Štefana Doleta.
Mojster Dolet, sloveči tiskar, je imel svojo delavnico blizu univerze, na g'riču Sent-2e-neviev; stanoval pa je v ulici Sen-Deni, z ženo Julijo in hčerko Aveto.
Gospa Doletova je bila žena petintridesetih let, obdarjena z redko umnostjo in veliko 'dobroto srca. Pomagala mu je pri njegovih delih in mu bila visokomiselna tovarišica, angel domačega ognjišča in tolažnica v urah zmede in malodušja, ki jih je moral učeni mož pogo-stoma tako bridko okušati v svojem življenju.
A veta je bila mlado dekle v starosti osemnajstih let. A v e t a je ime, ki je pomenilo v nekaterih pokrajinah, stare Francije »čebelica«.
matm
•••
©©•
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	DrodniStvo In npravnlštvot	sr
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma •e no sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača; petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zabvale vrsta 80 v. Pit večkratnem oglašanju po« s:	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko, st
...
w
Telefon številka 118.
st
poleg manjših slik, Kozlerjev zemljevid iz leta 1871. Nemci p imajo še celo za vojvodino Kranjsko veliko karto, kjer je s številom za-namovan vsak Nemec. Brezporno sc da razdeliti velika sestimatičnost nemškega delo od Siimarke in Schulvereina, nemških politikov in gospodarjev pa do resnih kartografičnih zavodov J. Perthesa v Gothi.
Vso to nemško nevarnost in zanimanje za slovenske pokrajine bo skušala pokazati obrabna razstava, ki jo priredi »Prosveta« in ki se otvori v nedeljo 15. septembra v Jakopičevem paviljonu v Ljubjiani.
Pa tudi laški nameni s Primorjem bodo dali obrambni razstavi zanimivo lice in naši boji in uspehi v Trstu in Gorici gotovo podžgejo one pokrajine, ki se s takimi uspehi ne morejo ponašati.
Spisi in študije v narodnostnih in jezikovnih razmerah se vedno bolj kopičijo, nastanejo nova naziranja v upravi (federalizem, trializem), sliši sc geslo za »Združeno Slovenijo«, ali natančnih in pravilnih predstav o vsem tem nimamo, kar je tudi nemogoče, saj se tozadevna literatura ni še skušala zbrati.
Dandanes ni mogoče v Ljubljani zbrati najenostavnejšega zaookroženga gradiva, kajti kar imajo posamezniki je le majhen odlomek velike in znimive literature. Obrambna literatura bo dosegla svoj namen, če bo zdudila zanimanje za to važno panogo in dela vzpodbudo za ustanovitev obrambnega muzeja; Kajti nujno potrebujemo sttalne centrale za vse narodnostne. jezikovne, manjšinjske in gospodarske publikacije.
dopis!
Iz^ Ježice. Vsake kvatre govori se, kedaj bo naš, za vse slabo vneti župnik zginil iz po-savskega površja — pa glej ga spaka, še klerikalcu na papirju sc začudeno spogledujejo, da jih je tako za nos potegnil. Prepričani naj' pa bodo vsi. dai ma župnik precej kosmato vest, zato se boji zapustiti tako mastno faro. Ako’ pogledamo v njegovo delovanje, kot Kristusov namestnik, kje najdemo toliko sovraštva in prepirov kot ravno na Ježici, in kdo je temu vzrok. Župnik in nekaj žensk, katere ga prav pridno obiskujejo, da tem lažje sovraštvo razširjajo. Ne vemo zakaj so župniku nekatere zenske tako všeč? Mogoče zato, da mu pomagajo kot dušnemu pastirju pri njegovem opravilu, kar bi on sam moral storiti. Kedaj se je Kristus posluževal v templju žensk, kakor se Vi župnik, ko mora v adventnem času namesto Vas ženska moliti rožni venec v cerkvi — a plačilo potegnete Vi. Ali spada verouk učiti — učiteljici, katera ne zna niti navadnih molitvic slovensko? Najboljše spričevalo Vam je župnik, pokojni nadučitelj Tavzelj sam s tem dal, ko je naravnost ljudem povedal, da gospodujejo nad Vami ženske. Kake zvijače se poslužujete ravno pri tako imenovanih liberalnih ljudeh, kateri vse obelodanijo, kar zvedo o kakem kaplanu, župniku ali škofu itd.? Tukaj svoj nos vtaknite, kajti tukaj smrdi Vaša hinavščina Bogu v čast, bližnjemu v blagor — kar bi se bolje reklo Vašemu globokemu žepu v blagor. Ni čuda, da ljudje vpijejo po železnici, »kamor se Ti na Ježici oko odpre, poleg Simna sc povsod ženska znajde.«
Iz Toplic na Dolenjskem se nam piše: Sezona se bliža svojemu koncu. Merodajni krogi so nam zatrjevali, da je bilo letos kljubu neugodnemu, hladnemu in deževnemu vremenu
Bila je zares vitka in ljubka kakor čebelica; imela pa je. tudi umnost in preudarnost marljive čebele. Bila je trdnega in ravnega značaja, natura, polna življenja, rahlo in nežno srce...
Takšna je bila rodbina, kamor je spravil nasilen slučaj življenja v tisti mračni dobi lepo Zileto Santlis.
Po naglem Manfredovem odhodu je Dolet skrbno zaklenil hišna vrata, zavaroval jih z močno verigo in dejal, obrnivši se k še zmerom trepečoči Zileti:
»Tu ste varni, dete moje... Ne tresite se tako... Julija! Aveta!« je zaklical na glas.
Zenski, že prej prebujeni po šundru, sta se naglo oblekli.
Prišli sta nad lepe stopnjice iz rezljanega lesa, ki so vodile z zgornje nadstropje, in se napotili dol.
»Aveta«, je rekel Dolet resnobno, »moj prijatelj Manfred je skoraj brat tvojega zaročenca Lantneja ... Izkazal nam je čast, da nam je zaupal to deklico... Ljubi jo torej, kakor da bi bila tvoja sestra.«
V	par besedah je razložil ženi, kaj sc je zgodilo. Ženski sta nemudoma začeli obsipati Zileto z dokazi ljubeče skrbi... In uboga deklica je čutila, kako se vrača življenje vanjo; sladek usmev je zasijal na nje milem obrazku ...
»Kako lepi ste!« je govorila Aveta. »Ali veste, da vas poznava prav dobro, kaj ne, mamica ...«
»Res,« je povzela Julija, »večkrat sva vas videli iti mimo ...«
»Občudovali sva vas; tako ste nama bili povšeči...«
»Tudi vi ste lepa!« je dejala Žileta v. odkritosrčnem, naivnem občudovanju..
več zunanjih, plačajočih kopaliških gostov, nego druga, sicer tudi dobra in ugodna leta. Upajo, da doseže število posetnikov vsaj približno številko 1000. Pripoveduje se, da hoče lastnik kopališča knez Auersperg za drugo leto mnogo deeenarja investirati, da se vzdigne glavno poslopje za eno nadstropje in da se napravijo posebno pripravne kabine za potenje neposredno no kopanju itd.
Izjava. Načelstvo prostovoljnega gasilnegt društva v Stožicah izjavlja, da z dopisom v »Dnevu« z dne 13. septembra 1912 pod naslovom »Rdeči trak in naš župnik« (iz Stožic) ni v nikaki zvezi. — Načelstvo prostovoljnega gasilnega društva v Stožicah.
~~~DNEVNI PREGLED.
»Dan« se jutri vstavi vsakomur, ki še ni
vnaprej poravnal naročnine. Pošljite naročnino takoj, ako je še niste. — Kdor želi ves podlistek »V senci jezuita«, tudi za nazaj, naj se naroči na »Dan« in se mu vpošljejo zaostale štev. s interesantnim podlistkom »V senci jezuita«, na zahtevo brezplačno.
— Razburjenje zaradi dvojezičnih napisov. Od* preprostega kmeta z Gorenjske je prejel »Dan« z ozirom na boj zoper dvojezične napise navdušeno pritrdilo in poziv za vstrajanje v boju za samoslovenske napise. Med drugim se glasi pismo tudi sledeče: »Lepa je slovenska zemlja, zato se tudi sovražnik poteguje za njo in jo trga kos za kosom. Kako si morejo lastiti Nemci pravico za zahtevo dvojezičnih napisov na Kranjskem, ako se Slovencem na Koroškem, Štajerskem in v Trstu ne dovoli tudi slovenskih napisov. Opozarjamo vas in prosimo, da strogo nastopite proti tej odredbi«. — To pismo nam je dovolj priče, ker prihaja iz najširših vrst naroda, da naš boj za samoslovenske napise dobiva tal v širokih plasteh ljudstva in postaja — boj naroda. Zato — naprej!
— Nemčurska zavist. Eden zadnjih »Štajercev« prinesel je svojim radovednim čitateljem grozno in zanimivo novico, da je padel pri prekrivanju hiše Glavne hranilnice v St. Lenartu v Slov. Goricah nekemu šolarju kos opeke na glavo ter da^ ga je na glavi poškodoval. Ob jednem kliče šolsko oblast na pomoč, ker je nadučitelj Kopic šolarjem dovolil, proti plačilu pomivati strešne opeke. Šolar je namreč še naprej poda val opeke. Res vredno črnila! Iz celega članka namreč seva le grda zavist, da se imenovano lepo posestvo j:>o zaslugi g. Kopica zadrugi krasno obrestuje, tako da je spravila tudi poslopje v lično dostojno obliko. Nasprotno se pa cela vrsta nemških hiš, vzdrževanih in plačanih od »Sudniarke«, le malo ali sploh ne obrestujejo. Mravlakov dom, kupljen za 50.000 K, vreden 29.000 K pa stoji sploh popolnoma prazen. Dotočnemu dopisniku pa svetujemo, naj pazi raje na zloglasno trikrat prezadolženo opekarno in ubeglega posestnika Šumija, da ne bode enkrat Padla njemu oziroma mestni hranilnici v Ptuju »a glavo prav debela zidna opeka v obliki velike izgube pri vknjiženih 10.000 K. Le tiho, drugače pridemo s številkami!
Klerikalni deželni poslanec — junak. Priprave za evharistični kongres so marsikateremu klerikalcu zmešale glavo, — to je potrdil celo »olovencc«_ sam, ki v sobotni številki jadikuje, da od strani glavnega odbora ni vse v redu. Med temi zmešanimi je bil tudi po svojih »duhovitih« govorih znani deželni poslanec Dular iz Jurke
naDoleniskem. V svetem zadoščenju za ev-Ler|J° se ga je pošteno nalezel v veliko zaba-
vo njegovih vaščanov in sosedov. V svojem vzvišenem duševnem stanju — vinski duhovi so ga dvigali v 3. nadstropje —si je med gostilniškimi gosti zadobil tako spoštovanje, da so ga začeli nazivati: gospod deževni poslanec. Ker takrat še ni bilo toliko dežja, kot ga imamo te dni, ko se vrši evharistični kongres, je g. poslanca to nazivanje zelo razburilo. Ojunačil se je ter začel udrihati po »prekletih liberalcih«. V prvi gostilni je to šlo še samo z besedami, a ko se je g. deževni, reete deželni poslanec, preselil k svojemu prijatelju g. Kulovcu, gostilničarju v Vavta vasi, so besede postale tudi meso. G. poslanec se je poskušal v metanju steklenic v svoje častilce. Kar se je Janezek med pastirji naučil, to Janez tudi zna kot poslanec med svojimi volilci.
Izbruh treh vulkanov v Dol. Toplicah. (Naj-preje berite, potem se čudite!) Vkljub temu, da jih je mnogo, ki vsak bolj čudno oblikovani hrib prištevajo ognjenikom, vendar na Dolenjskem nimamo nikjer takih peklenskih hudirjev. Pač pa -je tu mnogo takih vulkanov, ki bluvajo razne druge materije iz sebe. Tako so se na Dol. Toplicah ne dolgo temu pojavili kar trije taki iz sebe bruhajoči vulkani. Strogo katoliški poslanci: Dermastija, Jarc in dr. Zajc so imeli opravka v Črnomlju. Ondi so se dobro najedli in napili — to so namreč glavni opravki teh poslancev — potem pa so se napotili skozi Toplice proti domu. Ker so hoteli napraviti za Toplice primerno reklamo, so se vložirali pri svojem prijatelju županu Sitarju. Dobili so zaporedoma vsak svojo sobo. Tiha noč je že ležala nad Toplicami. Kar se odpre okno v županovi hiši in prvi »vulkan« je začel neusmiljeno »bruhati«. In čudno, drugi sosednji »vulkan« je čutil v istem tre-notku isto potrebo. In še bolj čudno: tudi tretji »vulkan« v sosednji sobi ni hotel zaostati za svojima tovarišema. In tako so bruhali vsi trije na katoliški podlagi stoječi vulkani hkrati kar čez okno ter izbruhali iz svojega žrela vse dobre in slabo kar so prinesli iz Črnomlja s seboj. Tak torej je bil izbruh treh vulkanov na Dol. Toplicah.
Hrvaško pevsko društvo »Jova« iz Karlovca je priredilo preteklo nedeljo, kakor smo že javili, v Metliki vrtni koncert, ki je uspel kar najbolje. Občinstva iz Metlike, Karlovca in Črnomlja se je nabralo toliko, da je zmanjkalo prostorov. Mešani hi moški pevski zbor »Jove«, ega najstarejšega hrvaškega pevskega društva, ki je lani obhajalo svojo SOletnico, je pod vodstvom svojega pevovodje Horvata izvajal same izbrane hrvaške in sjov. skladbe s tako preciznostjo, da se navdušeno odobravanje ni hotelo poleči. Posebno pozornost so zbujali solisti gg. dr. Badavinac. Krajačič in Neralič. Občinstvo je med koncertom pozdravil predsednik »Jove«, dr. Hazlinger. Hrvatom je govoril navdušene pozdravne besede metliški župan dr. Waibl. Govorila sta še dež. poslanec Gangl, ki se je nudil na počitnicah v Metliki, in dr. Badovinac. Vsi govorniki so naglašali kulturno zbližanje in kulturno edinstvo Jugoslovanov. Pohvalno moramo omeniti tudi metliško mestno godbo, ki je neumorno svirala in žela obilo zaslužene pohvale.
Ruška koča se zatvori za to sezono 22. sept. Obisk je letos zaostal zaradi skrajno neugodnega vremena. Zaupne osebe dobijo ključ od koče v Mariboru pri g. Ulagi, v Posojilnici, pri g. Stržinu in pri vseh c. kr. orožniških postajah
V Mariboru so občinske volitve pred durmi. Imeniki so že razpoloženi. Vkljub temu. da je občinsko gospodarstvo čisto zavoženo, je vendar večina prebivalstva skrajno apatična.
'Manfred je torej vaš prijtelj? ... Kolika sreča ... Tako vrl je ... tako dober .. Lantne
f.a ima tako rad!...«
»Spoznala sem ga šele pravkar!« je odgovorila /ileta in zardela... »a videla sem ga ze večkrat prej... Res se mi vidi, da je hra-Der • •. Rešil me je iz velike nevarnosti... Ne
pozabim ga nikoli!«
_ Silno je sklenila roke — nervozna gesta, ki J1 ie bila navadna. Nje lepe oči so se zastrle z mokroto. Ves strašni prizor se je obnovil pred meno dušo v presunljivi razločnosti.
Julija in njena hči sta bili preveč rahločutni, da si jo izpraševali; Dolet pa je gledal m ljubki, pokojni prizor s svojimi resnimi, zamišljenimi očmi.
»Oh!« je izpregovorila Žileta v instinktivnem izbruhu svoje groze, »tisti neznanci, ki so planili mahoma v hišo... in tisti človek, ki me je zalil s pogledi, besedami in sleherno kret-mo... m me je prijel... in odnesel! Oh, tisti mož! Bojim se ga! Navdaja me z nepremagljivo mržnjo in studom!...«
»Drago dete!... Ne bojte se ničesar več!«
»Oh, kaj ne madam... da se mi ni bati ničesar? ...«
»Tukaj ste popolnoma varni,« je povzel Stefan Dolet.
Ta hip pa se je oglasilo trkalo na hišnih vratih s trdim, zapovedujočim ropotom.
Žileta je prebledela kakor smrt.
Julija in Aveta sta se spogledali z Doletom; tesnobno vprašanje.
Tiskar pa je mirno dvignil roko. priporo-ročaje ženskam molčanje.
Nato je dvignil zastor in odprl vrata, ki so bila za njim... Pokazalo se je nekakšno tajno skrivališče... V ta prostor je skladal Dolet
dragocene knjige, ki so izhajale v njegovi tiskarni.
Trkanje se je ponovilo silneje nego prvikrat.
Aveta je potegnila Žileto v zavetje ... Dolet ie spustil zagrinjalo. Julija je ostala pri njem. Sel je k vratom ... prisluhnil... in slišal glas. ki ga je spoznal!...
Strašni sunki so stresali vrata.
Bilo je očitno, da se morajo razdeliti v par minutah.
Štefan Dolet se je obrnil k bogati zbirki orožja, ki je krasila eno izmed lesenih oblog te dvorane.
Toda ko je premišljal par trenutkov ob tleskanju udarcev, je zmajal z glavo.
Porinil je v sredo dvorane naslanjač z bogatimi. strogimi rezbarijami.
Obrnil ga je proti hišnim vratom, sedel vanj, z obrazom polnim veličastne mirnosti, in čakal!.
Takšni so morali biti nekdaj obrazi rimskih senatorjev, ki so nemo in nepremično čakali barbarov na svojih kurulskih sedežih ...
Zdajci pa so se vrata udala z rezkim glasom lesa. ki se cepi.
Več moških je vdrlo v dvorano...
Dolet se ni dvignil z naslanjača...
»Kaj pomeni to, gospoda?« je izpregovoril s svojim mogočnim, dostojanstvenim glasom. »Sredi mesta oblegate mirno bivališče! Vlomili ste vrata in vdrli s silo! Čuvajte se, gospoda: pritožim se kralju, ki v svoji visoki pravicoljubnosti...«
»Mojster Dolet!« ga je prekinil nenadoma glas, ki ga je bil spoznal tiskar na ulici. »Moji ljudje so stopili v vašo hišo po mojem ukazu.«
»Kralj!« je rekel. Dolet z istim neomajnim mirom,	J
Vseučilišče v Trst! To je bil naslov člankom, ki so izhajali v »Soči« izpod peresa gospoda Vladimira Knafljiča. Sedaj je izšla lepa brošura kot »spomenica slovenski javnosti«. Brošura naj bi se razširila med vse naše sloje.
Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda je razposlala zglasnice in glasovnice za veliko skupščino v Trstu. Če ni kak opravičenec prejel tozadevnih tiskovin, naj se blagovoli do 18. t. m. bbrniti na družbitio pisarno. Na veliki skupščini v Trstu bodo dobili za volitev potrebne tiskovine vsi oni, katerim se niso mogle zaradi neznanega naslova dostaviti.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda želi, 'da bi vsi oni, ki mislijo poslati brzojavke ob priliki velike skupščine v Trstu, poslali namesto teh izpolnjene poštne nakaznice ali družbine položnice. Vsak znesek, tudi še tako majhen, se s hvaležnostjo sprejme.
Na sledu hudodelstvu umora na Opčini pri Dobrničah. Kakor znano, se je na Opčini pri t)obrničah koncem julija dogodil slučaj, ki smo ga označili kot »Skrivnostni konec zakonskega romana« (glej »Dan« štev. 209). Mlada zakonska ■in že enkrat ločena žena je končala svoje življenje na vrvi. Tako vsaj je trdil njeni mož. Že takrat se je splošno govorilo, da se žena Lon-ger ni sama usmrtila, marveč, da je njeno nasilno smrt zakrivila druga roka. Čudno obnašanje moža Je dalo povod marsikaj sklepati. Da |o ni bilo prazno sumničenje, dokazuje novejše poročilo. Po orožniških poizvedbah se je dognalo, da je mož na čuden način umrle žene že takrat, ko bi se imela izvršiti sodnijska ločitev zakona, nekemu znancu ponujal 200 K, če ženo ustreli. V to svrho mu je kupil revolver in dal na račun izvršitve umora 4 K naplačila. Oni je spravil revolver in denar, dejanja pa ni izvršil. Ni še ugotovljeno, ali je sploh nameraval izvršiti naročc i umor, ali je bil pri smrti žene sploh kaj prizadet. On pravi, da ko je le vedno slišal govorice o ženski smrti, ga je zgrevalo in se je bdločil, da prostovoljno izpove, kaj mu je mož umrle žene že takrat naročil. Na podlagi te izpovedbe so Longerja djali v preiskovalni zapor. Ce bi preiskava tudi kaj drugega ne dosegla, za to naročilo k umoru, bo Longar moral nositi posledice.
r Zopet detomor na Dolenjskem. K tozadevni notici se nam še poroča: Detomor se je izvršil v Gor. Kamencah, fara Prečina. Detomorilka je 301etna Marija Grimšič. Porodila je kar stoje pretečeno nedeljo. Otroku je stopila na glavo in nato mrtvega zakopala v listje v leščev grm. In to čudno naključje: Njena lastna mati je tam našla otroka ter o tem pripovedovala sosedom. Ni prav nič slutila, da je s tem postala kot niati ovaditeljica svoje lastne hčere; hči je namreč znala svojo nosečnost tako prikrivati, da mati ni vedela nič kaj je s hčerjo. To so kakor že navadno bolje vedeli sosedje, ki so, ko je mati našla umorjenega otroka, takoj vedeli, čigav je in kdo ga je umoril.
, Drobiž iz Štajerske. Vinske cene starih letnikov so poskočile zopet za 10 do 20 vin. pri litru. — V S t r i h o v c u pri Št. liju v Slovenskih Goricah se vrše še to leto občinske volitve. — Za ^postajališče v Kanlži. med Pesnico iti Št. lijem, se potegujejo občine in interesenti. — Obeuše si odgriznila je svinja dveletnemu Janezu Rebernaku v Št. Jerneju na Pohorju, ko se je otrok igral pred hišo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Poročilo o IV. shodu nar. rad. dijaštva prinesemo jutri.
Napaka. V včerajšnjem poročilu o »Vratih« se je vrinila pomota, da je zapadel sneg 5 m visoko. To je tiskovna pomota. Glasiti bi se moralo — 5 cm.
Ljubljana.
— Cvetlični dan v Ljubljani. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze! — Živimo v epohi revolucije, razvoja in napredka. Ideje pridejo, ogrejejo in se zopet nadomestijo z drugimi, novimi. Spartanci so izpostavljali za življenje nezmožne novorojenčke na Tajget, Kristus pa je nastopil z: »ljubi svoje ga bližnjega kaor^ sam sebe.« Zopet so prišli novi proroki in učenjaki & la Charles Darwin in Nitsche in še več drugih, ki uče, »da le ona bitja ustvarjajo in morejo živeti, katera imajo zadosti mo-£i in življenske sile, da premagajo vse zapreke in neugodnosti, ki se jim stavijo nasproti!«
In da izpopolnimo svoje razmotrivanje nai dodamo še čez vse značilni izrek nemškega molčečega vojskovodje grofa Moltke-ja, ki je izrekel velepomembno resnico: »Nur der Tiich-tige (Soldat) hat Gliick!« — t. j. samo vrlemu možu (vojaku) se srce smeje! In kaj naj se ucuno iz navedenega razmišljevanja? Eno je posebno: da skrbimo za telesno in duševno iz-obrazbo iti izpopolnitev svoje nadarjene mladine!! Kajti v zdravem telesu biva tudi zdrava uusa. In kdo izvršuje dejanski to idealno in za življenjski boj prepotrebno zadačo? Za telesno krepitev in neustrašenost v nevarnostnih momentih nam vzgaja naš mladeniški naraščaj »Sokolstvo« za duševno sposobnost in ohranitev naših otrok na jezikovni meji pa skrbi »Družba sv. Cirila in Metoda.« — Ako torej hočemo imeti telesno zdrav in duševno na vse strani sposoben slovensko - značajen naraščaj — tedaj je naša sveta dolžnost, da položi vsak Slovenec v teh dneh: Mal položi ar ■ domu na altar! — Ali s tem pa naše delo se m izpoljnjeno; imamo še mnogo bolj intimno skrb m stremljenje za tem ciljem, da do urno zadostno število značajnih, povsem sposobnih narodnih voditeljev in prvoborite-,ev ~7 J!1 ‘ nanI prihajajo iz naše akademske mladine! Zato podpirajmo dijaška podporna društva!	1
— Jegličevo konjsko kopito. Občinski svetnik in začasni vodja II. mestne šole, čislani gospod Janko Jeglič, je vložil v zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta naslednji sa-mostalni predlog: »Z ozirom na to. da prosijo društva obeh slovenskih močnejših strank za uporabo mestnih šolskih telovadnic, blagovoli slavni občinski svet skleniti: Šolske telovadnice ostanejo izkjučno le za šolsko uoorabo.
— Upoštevati je pri tem materialno stran mestne občine in velike težave v šoli, ki nastanejo, kadar je več gospodarjev v istem prostoru.«
— Z Jegličevega samostalnega predloga silovito udarja konjsko kopito: od njega naglašana »materialna stran mestne občine« in pa »velike težave v šoli« so naperjene edino proti Sokolu, ki naj bi sedaj, ko je naučno ministrstvo tako odločilo, zopet dobil vstop v šolske telovadnice! Ampak kaj naučno ministrstvo! Jeglič, Jeglič, — to je modrost! Ker so mu zapičili v duhovito glavo, da ne smejo Sokoli v šolske telovadnice, pa se on — notabene učitelj! — upira temu, da bi tudi tisti, ki niso več ljudskošilski uičenci, ne smeli vežbati svojih telsnih sil v šolskih telovadnicah ob takem času, ko ne motijo pouka. Če bi že kak hribovski mežnar kaj takega predlagal, bi mu tega nihče ne mogel zameriti, ampak da stavlja tak predlog učitelj, je pametnemu človeku to neumevno. K sreči, da je Jeglič Slomškar, sicer bi moralo biti napredno učiteljstvo sram, ko bi imelo tako nazadnjaško naturo med seboj. Tako pa ta Jegličev predlog karakterizuje kvaliteto Slomškarjev. — Šolske telovadnice naj ostanejo izključno le za šolsko rabo. Tako pravi Jeglič. Mi ga pa vprašamo: Za kako rabo pa naj bodo pisarne šolskih voditeljev? Ali ne morda samo izključno za uradno poslovanje šolskih voditeljev? Ali so morda pisarne šolskih voditeljev zato, da se shajajo tamkaj strankarski petelini, ki delajo načrte proti naprednim naprednega učiteljstva? Ali morda Jeglič ne ve, da je njegova uradna pisarna tako shajališče? Torej: ako hoče imeti telovadnice samo za šolsko uporabo, mora vsaj toliko logično misliti in ravnati, da sam ne prihaja v navskrižje s svojimi predlogi! To pravimo samo zategdelj, da vidijo naši bralci, kake salamenske šeme so nekateri ljudje: ko hočejo udariti nasprotnika, pa sami sebe neusmiljeno lopnejo po nosu. — Sicer smo pa prepričani, da pojde večina občinskega sveta preko Jegličeve bedastoče na dnevni red!
— Odlikovan rešitelj 7 dijakov ob priliki smrtne nesreče prof. Cerka na Stolu. G. P. Ku-nauer, učitelj, ki je rešil 7 dijakom življenje ob priliki znane nesreče, je odlikovan od cesarja s srebrnim križcem s krono. Vrlemu in požrtvovalnemu rešitelju čestitamo!
— C. kr. mestni šolski svet v petek zarodi odsotnosti člana občinskega svetnika Mi-lohnoje ni imel seje, pač pa jo ima v pondeljek popoldne.
— Vladni in šolski svetnik dr. Fr. Detela
se je torej odpovedal mandatu občinskega svetnika. Znano je, da je bil dr. Detela kandidiran od S. L. S., da je moral torej sedeti v družbi dr. Zajca in Štefeta, ki sta že večkrat v občinskem svetu (prvi tudi v deželnem zboru) pokazala svojo fino oliko. Razume se, da je vsestransko izobraženega moža, kakršen je dr. Detela, postalo sram sedeti v taki elitni družbi. Zato je odložil mandat. Kar je še spodobnih ljudi, pojdejo za njim.
— Klerikalci sq kulturni ljudje! Na zadnji seji občinskega svetnika ljubljanskega je imel v imenu S. L. S. besedo najžlahtnejši med žlahtnimi — Štefe! Govoril je proti prevzetju »Mladi-čine« ljudske šole v mestno oskrbo, govoril je proti podpori »Slovenski Filharmoniji«. Kaj hoče klerikalcem ljudska šola kaj jim hoče umetniško dovršeni orkester! Klerikalcem ni treba šol — vsaj Štefetovo vedenje to dokazuje — in njim ni treba umetne glasbe. Raztrgana harmonika je njih najljubša muzika. Ako se še poleg tega bije takt z dlanjo po licu ali pa s kejem pa zadnji opiati, je kleriklni orkester gotov!
— Narodno-napredna kandidata za nadomestne deželnozborske volitve v Ljubljani. Na predlog ljubljanskih narodno-naprednih političnih organizacij je sklenil izvrševalni odbor N. N. S. za deželnozborske nadomestne volitve kandidirati gg. Jožefa Reisneria in Adolfa Ribnikarja. Zopetna kandidatura bivših deželnih poslancev, kojih mandata sta bila z enim glasom večine od klerikalcev razveljavljena, naj je dokaz, da se Ljubljana ne straši nobenega klerikalnega nasilja. 24. t. m. pa bo sleherni ljubljanski volilec z glasovnico protestiral proti nasilnežem, ki so Ljubljano za osem mesecev oropali deželnih poslancev.
— Hud Amerikanec. Dne 20. junija t. 1. se je zbrala v neki krčmi v Kandrčih večja družba domačih ljudi, da bi skupno proslavili god hišnega gospodarja. Enkrat ponoči pride v pivsko sob več kmečkih fantov. Med njimi je vodil glavno besedo Martin Smrkolj, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike. Fant je bil že večkrat kaznovan zaradi tepeža in se je tudi tisto noč obnašal zelo oblastno, zataknivši si odprti žepni nož spredaj za klobuk. V krčmi ni uganjal nikakih sitnosti. Ko sta pa stopila Franc Avbelj in njegova teta Alojzija Pavšek čez vežni prag na prosto, je Amerikanec naenkrat stopil za njima. Izdrl je izza klobuka ostri žepni nož in je sunil brez vsakega povoda z njim Avbelja v hrbet. Nato je zamahnil z nožem na teto Alojzijo, ki se je pa med tem umaknila v vežo in prestregla z vratmi proti nji naperjeni udarec. Hudi Amerikanec se je zagovarjal včeraj pred deželno sodnijo, da ni iskal namena, da bi hudo poškodoval tovariša Avbelja, češ, »da je bil nož zelo slab, rijast, kakršne rabijo navadno babe, ko stržejo krompir«. Ta izgovor pa ni bil resničen, kajti nož je moral biti precej velik in oster, ker je prerezal napadencu vrhnjo suknjo, telovnik, dve srajci in mu zadal še 4 cm globoko rano na plečih. Nevaren pretepač, ki je šele pred kratkim prišel iz zapora, je bil obsojen za novo hudodelstvo na 8 mesecev težke ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in enim trdim ležiščem.
Na današnji sestanek volilcev pri Češno-varju na Dolenjski cesti opozarjamo zlasti vo-lilce in naprednjake iz šentjakobskega okraja, da se ga udeleže v čim največjem številu in s tem pokažejo, da se ne puste terorizirati od klerikalne strahovlade. Začetek ob 3. popoldne.
Pozor p. n. udeleženci letošnje Ciril-Meto-dove skupščine! Delegati, ki pridejo v Trst dne 21. t. m, in žele. da se iim oskrbi zanesiiivo pre-
nočišče, naj še oglase pri g. tajniku moške po’-* družnice Vinku Engelmanu, Trst, D. Bra-mante 4, II.
— Nogometna tekma med najboljšimi jugoslovanskimi moštvi v korist ljubljanskemu CVETLIČNEMU DNEVU se vrši danes ob 4. popoldne na igrišču ob Lattermannovem drevoredu pri vsakem vremenu. Vsi k tekmi!
DRUŠTVA.
— Sokol II. se udeleži javne telovadbe šent-vidskega Sokola danes korporativno v kroju. Zbirališče je ob pol 2. na Grabnu, od koder odkorakamo ob tri četrt na 2.
— Društvo absolventov kranjskih kmetijskih šol. Danes dopoldne ob 10. uri se vrši v re-satvraciji »Perles« v Ljubljani v Prešernovi ulici ustanovni občni zbor.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 kontorist, 5 pomočnikov mešane stroke,
1 pomočnik železne stroke, 2 pomočnika ma-nufakturne stroke, 4 pomočniki specerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke. 3 kontoristinje, 7 prodajalk, 4 učence,
3 učenke. — Službe išče: 2 knjigovodji, 2 ko-respondenta, 3 kontoristi, 5 poslovodij, 2 potnika. 6 skladiščnikov, 24 pomočnikov mešane stroke. 8 pomočnikov železne stroke, 12 pomočnikov manufkaturne stroke, 14 pomočnikov specerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke. 18 kontoristinj, 16 blagajničark. 20 prodajalk, 7 učencev, 4 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Trst.
Glas iz tržaškega ljudstva. Prejeli smo in priobčujemo: Vedno sc govori, posebno v pričetku šolskega leta, da morajo ^vsi otroci slovenske narodnosti v slovensko šolo. To je vse res in popolnoma pravilno. Toda nekateri mislijo, da ako gre otrok v slovensko šolo, da je s tem vse rešeno. Kam naj gre otrok potem, ko izstopi iz ljudske šole? Ali ni tudi potem nevarnost, da se potujči, posebno tukaj, v Trstu, kjer so že take razmere? Posebno je nevarnost za potujčenje po štirinajstem letu, ko se pričenja za mladeniča borba za eksistenco, ker večina dečkov gre po izstopu iz ljudske šole na delo, pa naj si bode kamorkoli. Naj pride torej v službo h kakemu Italijanu, je torej gotovo, da se potujči, ker s tisto izobrazbo, katero prinese iz ljudske šole, pač ne izhaja, da bi odbijal narodno vsiljevanje od strani Italijanov. Koliko se jih je potujčilo do sedaj, je neverjetno. Ne manjka nam dokazov. Našteli bi jih lahko na stotine, ki so obiskavali Ciril-Metodovo šolo, pa so danes renegati. Krivo temu je, ker potem, ko izstopijo mladeniči iz ljudske šole, se nadalje ne izobražujejo. Kaj čuda, ako se potem potujčijo v italijanskem morju. Ako^ se pa ne potujčijo, znajo k večjemu kričati: »Živio Slovenci!« Do tu sega vsa njihova izobrazba. S tem, da kričijo »živio Slovenci!« mislijo, da rešijo narod, da bodemo dobili takoj vse, kar nam gre. In ravno ta mladina, ki kriči po shodih in drugje, govori povsod italijansko, kamor pride, naj si bo med seboj.’ ali pa po slovenskih lokalih. Celo tam, kjer je prepovedano govoriti v drugem jeziku, kakor v slovenskem, da, celo tam ne govorijo slovensko! Pa bo kdo rekel, da imamo zavedno mladino. Če se pa vpraša katerega izmed teh rodoljubov, zakaj ne govori slovensko, odgovori: »Saj je vseeno, naj govorim kakor hočem, samo da sem Slovenec!« Taki so! Njim zadostuje torej, da so samo po imenu Slovenci. Toda, ako bomo imeli tako mladino, bomo nazadovali. To se ne sme zgoditi! Temu je treba nujne odpomoči, kajti brez zavedne mladine ni bodočnosti! Tukaj je edina pomoč, da pričnemo z izobraževalnim deloin med mladino. In to je mogoče le potom organizacije. V organizaciji bi dobila mladina vse, kar potrebuje: knjige, časopise, različne učne_ tečaje, predavanja itd. In taka organizacija že obstoja, oziroma se že vstanavlja. Ta organizacija je »Narodnosocijalna mladinska organizacija«. Čas je, 'da se začnemo enkrat organizirati, da se začnemo prebujati iz dolgega spanja. Vsak mladenič, ki mu je na tem kaj, da se rešimo verige sužnosti, mora z veseljem pozdraviti to organizacijo in biti njen član.
Vse odbornike »Narodnosocijalne mladinske organizacije« vabim k zelo važni odborovi seji, ki se vrši darles, 15. t. m., ob 10. uri dopoldne v prostorih kons. društva »Jadran« pri sv. Jakobu.	Predsednik.
Iz Rojana. Po dolgem času je začelo zopet živahno življenje v Rojanu. Mrtvilo, ki je ležalo nad Rojanom, izginja in zopet se pričenja veselo društveno življenje. Dram. odsek slov, delavskega izobraževalnega društva za Trst in primorje priredi danes v dvorani konsumnega društva ob 4. in pol predstavo »Gospodje sinovi«. Igra, ki je zelo podučljiva in obenem tudi zabavna, se je igrala povsodi z dobrim uspehom. Mladini se pa nudi prilika, da se po igri razveseli na plesišču. Pri predstavi in plesu svira šramel-oktet.
Cvetlični dan na Proseku. In nismo se varali v naših slutnjah. Brez bombastične reklame in pompoznosti se je vrlo obnesel »cvetlični dan« na Proseku v največje moralno zadošče nje prirediteljem in naklonil izdatno materijalno podporo institucijam, za katere so se v nedeljo tržile cvetke na Proseku. Kljub raznim »odredbam« in »določilom« in zasledujoč le blag namen, je rešil nalašč za to določen odsek dokaj častno svojo nalogo. Da se je v nedelio iztržilo približno 4000 cvetk in za to izkupilo 292 K 21 v. (Ker je bilo za prireditev 12 K 7 vin. stroškov, ostane čistega izkupička 280 K 14 vin.) gre v prvi vrsti zasluga proseškim gospodičnam in nekaterim^ deklicam naraščaja, ki so z neumorno požrtvovalnostjo in vnemo ponujale Občinstvu cvetice. Nič manj zasluge ne pripade na brate člane, ki so se trudili z okrašeniem »Cvetličnega voza«, z nabiranjem cvetlic in s tem, da so olajšali razprodajanje cvetlic, ko so nabirali denar v puščice. A tudi vaščani so znali takrat ceniti plemenitost prireditve; za to je pri-
čala njih požrtvovalnost v brezplačnem’ prfsfp^ vanju cvetlic — posebno se je v tem odlikoval
g.	Dolenc, ki je šel prirediteljem v ma/sičem na roko. Vsem tem, kakor tudi cenj. občm&tvo. ki se je zavedalo svoje dolžnosti, bodi ob tej priliki izrečena najtoplješa zahvala. Izkušnje sličnih prireditev pač dovolj uče, da moramo težiti za tem, da se take prireditve popularizirajo med našim narodom, ki ga ne oderejo telesno in duševno — seveda gmotno najbolj — tako, da mu drugega dne radi preobilnega vzhičenja ostane prazno srce — a polna glava. Iluzoren je naš narod še preveč. »Upokojenih rodoljubov« nam je danes ravno tako malo potreba. kakor paradnih korporacij.
Telovadno društvo »Sokol« na Proseku.
Nezaslišana zloraba županske oblasti.
Županska modrost župana z Velikega Vrha.
(Poročilo iz Šmarije.)
»Dan« je prinesel lepo in obširno poročilo pod naslovom: Velika blamaža ali sv. Florijan z golido. Tam smo povedali, kako se je godilo čukom v Šmariji dne 1. t. m. Takrat so čuki napovedali svoj zlet v Šmariji — na zlet pa nikogar ni bilo. — Tudi Lampe in Terseglav nista imela nič poslušalcev, ker so se tudi Šmarci naveličali klerikalnih gospodarjev. Torej 1. septembra so imeli priti čuki v Smarijo. Vedeli so, da bo cela prireditev bolj klaverna (da bo tak polom, seveda niso mislili), zato je šel šmarski kaplan k županu, da naj ukaže Šmarcem, da razobesijo zastave. Zupan, ki je popolnoma pod fa-royško komando (saj je znano, da se vrši še vedno preiskava pred sodiščem zaradi občinskih volitev), si ni vedel drugače pomagati — in je zlorabil c. kr. okrajno glavarstvo za svoj poziv.
Posestniki v Šmariji, ki imajo zastave, so dobili sledeče pozive, lastnoročno pisane od župana:
N. pr.
gospod N. N.
v Šmariji.
Ker je od c. kr. okrajnega glavarstva per-šlo na g. župana, de vsi posestniki, kater imate zastave, taku ih morete v Nadele 1. 9. 1912 ven obesit.
Županstvo obč. Šmarje 31. 8. 1912. (Štampilja.)	J. Kastelic, župan.
Ker so bili 1. septembra 1912 v Šmariji čuki in se ni takrat noben nadvojvoda vozil po Dolenjskem, je očividno. da so imele zastave veljati čukom. Vprašanje je sedaj: ali je ^c. kr. okrajno glavarstvo res ukazalo na^čast čukom razobesiti zastave — ali je šmarski župan svojevoljno zlorabil c. kr. okrajno glavarstvo in se je lagal, da je tako od glavarstva »ven peršlo«.
Ker je v današnjih časih nemogoče, da bi se c. kr. okrajno glavarstvo brigalo za čuke, ali da bi dajalo njim na čast razobeSati zastave —-je mogoč le drugi slučaj, da je namreč župan s pomočjo c. kr. okrajnega glavarstva hotel prisiliti ljudi, da razobesijo zastave. Kar jedkaj takega proti oostavi in kaznjlvo — poživljamo c. kr. oblast, da ta slučaj takoj preišče in da stori, kar je njena dolžnost. (Oni poziv se nahaja v naši redakciji.)
Najnovejsa telefonska in brzofavna poročila.
UBOGI URBAN — OPROŠČEN. Kostanjevica, 14. septembra. Iz zloglasne afere notarja Hafnerja znani »ubogi Urban« je bil na današnji razpravi oproščen. Dr. Pegan je priglasil vzklic, torej pride vsa zadeva tudi še pred okrožno sodišče.
POL MILIJONA KRON — SOKOLU. Praga, 14. septembra. Otokar Schiffrer, uradnik praške mestne hranilnice, je umrl v Opatiji in je zapustil svoje polmilijonsko imetje praškemu Sokolu.
EVHARISTIČNI KONGRES.
Dunaj, 14 septembra. Dr. Šušteršič, dr. Zajec in dr. Lampe so danes napravili vizito pri kardinalu Rossumu, da se mu kot oficialno zastopstvo dežele Kranjske pokloni. Deželni glavar je kardinala zagotavljal, da je dežela Kranjska papežu vdana.
Dunaj, 14. septembra. Evharistični kongres zaključi v nedeljo (danes) procesija^ Da vzdrže red, je designiranih 8000 vojakov pešcev in 1700 konjenikov. Dvorni, mestni in policijski zdravniki bodo poslovali v rešilnih postajah.
Dunaj, 14. septembra. Od tistih 5600 dedkov in deklic, ki so včeraj zjutraj od 7. uri ■ Schwarzenbergovem vrtu prejeli obhajil«, je zaradi hudega mraza mnogo zbolelo. DAVČNI URAD — OPLENJEN.
Lvov, 14. septembra. Razbojniki so vlomili v davčni urad v Kollanszovi in uplenili 28.000 K. Pri vdeli tatovih, ki so ju ujeli, so dobili 10.000 kron.
ŠKRLATICA V ZAGREBU.
Zagreb, 14. septembra. Tu se je v grozečem številu pojavila Škrlatica. Nameravajo zapreti šole, ki so komaj 1. t. m. začele s poukom.
ODKUPNA POSOJILA V BOSNI.
Sarajevo, 14. septembra. Oddelek za odkup kmetov na bosanski deželni vladi je od po-četka ustanovitve do današnjega dne dovolil znesek 8,608.800 K za 4634 odkupnih posojil.
SMRT V ŠKOFJILOKI.
Škofjaloka, 14. septembra. Danes je tukaj umrl nadpoštar Josip Pavlič. Pogreb se vrši v. ponedeljek popoldne ob treh._______■
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne*.
Priloga „Dneva“ z dne 15. septembra 1912, št. 258.
Nemci na Kranjskem.
Nemške »Štirne« prinašajo povodom zadnjega ljudskega štetja natančne podatke o nem!-skem Prebivalstvu na Kranjskem. Ker je važno, da tudi mi vemo, za koliko glav so Nemci zrastli, oziroma padli po raznih kranjskih sodnih okrajih, prinašamo tudi mi to zanimivo Statistiko :
Sodni okraj 1900	1910
Postojna	63	68	(+	5)
Ilirska Bistrica	11	21	(+	10)
Senožeče	27	15	(—	12)
Vipava	22	17	(—	5)
Kočevje	13.955	13.291	(—	664)
Velike Lašče	10	16	(+	6)
Ribnica	349	301	(—	48)
Krško	135	22	(—	113)
Kostanjevica	55	22	(—	33)
Mokronog	35	6	(—	29)
Rateče	26	37	(+	11)
Škofja Loka	39	46	(+	7)
Kranj	133	75	(—	58)
Tržič	683	324	(—	359)
Vrhnika	46	29	(—	17)
Litija	401	349	(—	52)
Višnjagora	26	20	(—	6)
Idrija	67	63	(—	4)
Lož	37	41	(+	4)
Logatec	74	95	(H-	21)
Cirknica	24	10	(—	14)
Kranjskagora	892	1402	(+	510)
Radovljica	243	288	(+	45)
Novomesto	2.494	2.274	(—	220)
Žužemberk	823	684	(—	139)
Trebnje	8	19	(—	11)
Brdo	24	46	(+	22)
Kamnik	293	435	(+	142)
Metlika	18	17	(—	1)
Črnomelj	906	748	(—	160)
Ljubljana okolica 833	1.184	(+	351)
Ljubljana mesto 5.423	5.950	(+	527)
Kranjsko	28.177	27.915	(—	262)
Torej je 262 Nemcev manj nego pred desetimi leti. Ti so večinoma s Kočevskega, kjer se pa niso poslovenili, ampak so se izselili. Značilno pa je, kako rastejo Nemci na Gorenjskem (Kranjskagora—Kamnik). Pa tudi v Ljubljani so se pomnožili. Zaradi teh 262 Nemcev manj so pisale »Freie Stimmen«, da nemški človek na Kranjskem ni varen življenja. Tako nemško zdihovanje je pri današnjih razmerah, ko se Nemcem pri nas boljše godi, nego vsem drugim, več kot odveč.
Ako še niste naročnik „Dneva“, naročite si ga takoj.
Stoletnica Napoleonovih vojsk.
Vojna leta 1812.
Dnevi v začetku septembra so spominski dnevi. Pred sto leti so se odigrali v teh dneh dogodki, ki so odločili usodo Evrope. Zato se te dni vsi listi spominjajo onih zgodovinskih bojev, ki jim po svoji velikosti in važnosti malo enakih pozna svetovna zgodovina.
Bitka pri Borodinu je bila največja bitka
—	odkar se je znašel smodnik. Nikdar si nista stala dva sovražnika tako silna in tako odločna nasproti.
Da bomo razumeli njen namen in pomen, moramo kratko omeniti vojne dogodke leta 1812., ki so vodili do te velike bitke.
Leto 1812 je znano po veliki vojni, ki jo je vodil cesar Napoleon proti Rusiji. Vzroki te vojne so bili različni.
Napoleon je do 1. 1812. premagal skoraj celo Evropo. Francija ga je slavila kot svojega prvega in največjega cesarja, ki je ponižal vse evropske narode, da so postali ponižni podložniki velikega francoskega cesarstva. Mesto Pariz je bilo prestolno mesto, ki je vladalo nad Španijo, Italijo, Avstrijo, nad Prusijo in nad nemškimi državmi. Kakor je znano, se je dal Napoleon leta 1804. kronati za cesarja — leto na to 1. 1805. je na isti dan (2. decembra) v bitki pri Sladkovem zmagal nad Prusi, Avstrijci Rusi. 1. 1807. je v kratki vojni in v dveh odločilnih bitkah premagal Prusijo in jo ponižal pod francosko oblast, 1. 1809. je premagal Avstrijo in tako se je mogčnemu zmagovalcu zdelo, da se bliža svojemu cilju — da postane vladar vse Evrope.
Napoleon pa je imel enega velikega zuna-njeg sovržnika, ki mu ni mogel nikoli prav do živega, to je bila Anglija, ker je vedel, da cela sila Anglije sloni na njeni trgovini — jo je hotel na ta način uničiti, zato je zapovedal tako-zvano evropsko zaprtijo, s katero je hotel preprečiti Angležem vso trgovino v evropskih državah. Ker so Angleži še vedno vladali na morju, je bilo tako zaprtijo težko izvesti, ker so države potrebovale različnega zunanjega blaga. Da bi bili Angleži še bolj osamljeni, je znal Napoleon tudi Rusijo pridobiti zase. Na ta način so bile v Evropi le tri velesile: Francija, Rusija in Anglija. Francija in Rusija sta vladali na celini — Anglija pa je vladala na morju. Napoleon je hotel, da se cela Evropa razdeli le
v dva velika dela: V Francijo in Rusijo, vladala bodeta le dva vladarja francoski cesar in ruski car.
Napoleon je hotel ohraniti svoje privojeva-ne dežele svojim potomcem teh pa ni imel. Hotel je tudi postati po rodu enak drugim vladarskim rodovinam v Evropi. Zato se je dal ločiti od svoje prve žene Jožefine, (ki je bila z njim 1. 1804. kronana kot francoska kraljica) in se je hotel poročiti z neko rusko princeso.
V	Rusiji pa so gledali na Napoleona še vedno kot na jakobinca in nasilnika in stara ruska carica je baje rekla, da vidi rajše svojo hčer mrtvo, nego da bi bila žena francoskega cesarja. Za to se je Napoleon obrnil na Dunaj, kjer so, dasi neradi vendar pozdravili visokega ženina. Hči cesarja Franca Marija Lujiza se je odločila, da se žrtvuje za cesarstvo. L. 1810. je bila poroka in eno leto na to je Marija Lujiza kot francoska cesarica rodila sina, ki ga je Napoleon imenoval »rimski kralj«. Ta ve-I seli dogodek so povsod slavnostno praznovali.
—	Napoleon pa ni pozabil, da so mu v Rusiji odrekli nevesto in je hotel Rusiji pokazati svojo moč. Začel je misliti na vojno proti Rusiji.
Za svojo vojno je lahko porabil vse podložne države in skupno z njimi je hotel pokoriti Rusijo. Veliko vlogo so v tej vojni igrali Poljaki, ki so upali, da jim Napoleon vrne njih kraljestvo, ki so si ga bili evropski vladarji ruski, pruski in avstrijski razdelili. Dočim je Napoleon bil v svojih obljubah zelo previden — je vendar dajal Poljakom vedno novih upov. Poljaki so mu zaupali in so mu postavili svoje •čete na pomoč.
Rusija je imela takrat opravka s Turki v Moldaviji in ni pričakovala vojne. Toda Napoleon je hotel vojno izsiliti. Zato je očital Rusiji da se ne drži pogodbe celinske zaprtije in da drži z Angleži. Da bi pokazal svojo moč, je kratkomalo odstavil vojvodo dolenburškega. ki je pobegnil v Rusijo (bil je carjev sorodnik). Car je zahteval, da naj Napoleon vojvodi deželo vrne, Napoleon pa ni maral o tem slišati.
Je ,n? vrhuncu svoje moči in treba je bilo eviopskim podjarmljenim narodom pokazati, d« !fLv . vropi en. sam vsegamogočen vladar. hf	i ^sijo Je hotel Napoleon po su-
em priti v Indijo in tam pregnati Angleže. Tako bi ugnal oba svoja sovražnika - nazadnje bi pognal še Turka iz Evrope — in Evropa bi ležala pod njegovimi nogami. To je bil Napo eonov plan pred vojno 1. 1812. Predno so bili dogovori z Rusijo zaradi vojvode ol-denburškega končani — že so se meseca marca začele vojne priprave in čete so se za čele pomikati proti ruski meji.
Narodi, ki so bili pred par leti sami premagam so šli sedaj v boj za svojega prema-galca. Niso še pozabili sovraštva proti njemu in že so stopali na novo bojno polje, da mu pribore nove zmage. V njih domovini je še skrivaj rastel odpor — oni pa so šli množit njegovo moč. In kar je še glavno: šli so z navdušenjem v boj za svojega slavnega nepremagljivega poveljnika.
I ako je zbral Napoleon cvet vojaštva tedanje cvrope:	Imel	je	pod	seboj	Francoze,
Nemce. Spance, Italijane, Pruse, Avstrijce. Poljake. Pol milijona ljudij se je pomikalo od vseh strani proti ruski meji. Bil je to največji pohod vojske, kar jih je kdaj videla Evropa. Največja vojna se je začela.
Ozirajte se le na tvrdke, ki inserirajo v „Dnevu“.  Zaklad v stari hiši. __
Predvčerajšnjim so kopali delavci v Plzni na Velikem trgu na stenah stare hiše št. 205.
Ob 3. uri popoldne je delavec Jožef Šev-čik, ko je kopal s krampom, odvalil večji kamen, za katerim je bila luknja.
Naenkrat se je začelo iz luknje vsipati nekaj okroglega. Delavec je tiste koščke pobral in jih je spravil v žep. Mislil je, da si jih bo ogledal pozneje, če imajo kako vrednost. To so zapazili drugi delavci in so prišli bliže ter so si tudi napolnili žepe s tistimi kosi. Dasi je bilo vse zarjavelo, se je pod rjo vendar svetilo in delavci so kmalu spoznali, da je to— stat denar. O tem pa niso nikogar obvestili.
Šele drugi dan je celo stvar izdal 17letni Ševčikov sin, ki je bil prijatelj s sinom nekega policaja. Temu je dečko pokazal najdeni denar, prijatelj pa je to povedal doma svojemu očetu, ta pa je vse naznanil načelniku policije. Policija je takoj preiskala stanovanja vseh delavcev. ki so si denar prisvojili — in je našla vsega skupaj okoli 750 kosov starega denarja.
Cel zaklad tehta 2 in pol kilograma, in ima vrednost 12.000 K, kajti to, kar so delavci našli je bil sam zlat denar. Ker je denar star ima vsled svoje starosti še večjo ceno 18.000 do 20.000 K. Med zlatniki se nahajajo danski, turški, češki, avstrijski, ogrski, papeški. belgijski, poljski, španski, portugalski, nemški, nizozemski, italijanski, friziski itd. To kaže. da je bil zaklad last kakega bogataša, ki je zbiral denar. Zlatniki so iz 16. ali 17. stoletja.
O njih se ugiblje različno: eni pravijo, da Jih je najbrže kdo zakopal ob času 301etne vojne, drugi pravijo, da jih je spravil kak memizmatik iz poznejše dobe. Natančnejša preiskava hise 205 bo pokazala, kdo je bil lastnik denarja.
Vprašanje pa nastane, čegava last je denar sedaj. I o zakonu dobi v tem slučaju polovico lastnik onega prostora na katerem se je kaj našlo, polovico pa oni, ki je stvar našel. Ako pa tisti, ki je kaj našel — ne naznani stvari takoj gospodarju ali oblasti — ne dobi ničesar ampak dobi drugo polovico oni, ki izda onega, ki je kaj našel pa ni naznanil. Tako
bosta sedaj zaklad delila posestnik hiše štev. 205. Jaroslav Feierfeil in pa sin policaja Kil-berga, ki je Ševčika izdal.
Delavci pa ne bodo dobili nič, dasi trdijo, da so si vzeli one plesnjive kose, ne da bi vedeli, da imajo kako vrednost. »Zaklad« je seveda vzbudil v mestu veliko zanimanje in cel dan so ljudje oblegali ono mesto, kjer je bil zakopan. Da si stari denar lahko vsak ogleda, je dala policija cel zaklad javno izpostaviti.
Slovenci, prispevajte za Ciril Metodovo Družbo! Cesar Jožef in papež Pij VI.
Cesar Jožef prijatelj ljudstva. — Reforme v Avstriji. — Država in cerkev. — Menihi in samostani. — Jezuitski red odpravljen. — Jožef II. razpusti samostane. — Papež posreduje. — Papež pride na Dunaj L 1782. — Cesar
Jožef izvrši reforme. — Njegova pisma.
(K evharističnemu kongresu.)
Ob času, ko so na Dunaju po dolgem času zopet s kraljevskimi častmi sprejemali papeževega delegata van Rassuma — se je napredno avstrijsko časopisje spominjalo — in to zelo opravičeno — kako je 1. 1781. sprejel cesar Jožef II. papeža Pija VI.
Sprejem papeža Pija VI. na Dunaju je zgodovinsko važen dogodek, ki kaže, da je kak cesar zase lahko dober papežev prijatelj, da ga lahko tudi lepo sprejme — da pa ni treba, da bi si dal v svoji državi od koga zapovedovati. Papež Pij VI. je prišel na Dunaj ker je upal, da bo cesar Jožef II. odnehal od svojih reform, ki jih je hotel izvesti v korist ljudstva in v korist države — cesar Jožef II. je papeža lepo sprejel, toda papež je odšel, ne da bi bil dosegel svoj namen. Cesar Jožef II. je vedel, zakaj je nastopil proti samostanom in se ni dal preprositi, da bi bil svoje ukaze preklical. Dobro je vedel, da ni dobro za državo, če v državi zapoveduje duhovščina — zato se ni dal geniti niti takrat, ko se je papež sam ponižal in je šel prosit na Dunaj. Ta zgodovinski spomin je za naše sedanje dni še posebej važen.
Ime cesarja Jožefa II. je med našim narodom v dobrem spominu, saj se o njem govori, da je bil edini cesar, ki je držal s kmetom. Znano je, daj e na Moravskem sam prijel za plug in je oral, da bi skusil radosti in bridkosti kmečkega stanu. Odločno je nastopal proti gospodi in uradnikom, ki so kmeta izkoriščali. Saj se je o njem pri nas ohranilo sporočilo, da so bili grajščaki proti njemu, ker je držal s kmetom, in da so baje celo zakrivili njegovo smrt. To zadnje sicer ni resnično, vendar lepo označuje mnenje ljudstva, ki je čutilo dobrotno roko modrega vladarja, in je spoznalo njegovo naklonjenost do kmečkega stanu. Kmečki ah t. zv. tretji stan je bil takrat največji revež, trpel in delal je za vso gospodo, ki je pri tem dobro živela. Plemstvo in duhovščina sta izsesavali ljudstvo. Cesar Jožef je spoznal, da je ljudstvo temelj države, da je blagostanje ljudstva podlaga za razvoj države
—	zato je nastopil proti plemstvu in proti duhovščini. Toda plemstvo one dobe je služilo državi, in ko je šlo za to, da se ustanovi ljudska šola, je bilo plemstvo pripravljeno sodelovati. Duhovščina pa je bila mnenja, da bo za vero in državo tem boljše, čim bolj bo ljudstvo zabito in tako je cesar Jožef spoznal, da je duhovščina ona ovira, ki tlači ljudstvo v nevednost in ga pri tem izžema. Zato je nastopil Proti taki duhovščini, posebno pa proti samostanom.
2e njegova mati cesarica Marija Terezija je skušala pomagati ljudstvu, ki je bilo ubo-zno in zapuščeno in se je z vsemi silami zavzela za to, da bi uredila v državi — šolstvo.
•? a šolstvo je manjkalo denarja in delavnih mož. Posebno je skrbela cesarica za gospodarsko izobrazbo, da bi imela država dobre delavce, rokodelce in kmetovalce. Toda država ni imela denarja in šele, ko je bil razpuščen jezuitski red — se je njegovo premoženje porabilo za šolstvo (1. 1774.).
L. 1780. je umrla cesarica in sledil ji je Jožef II. Jožef je vladal samo deset let 1.1790. 7- vendar more Avstrija dobo njegove vlade šteti med svoje najlepše čase.
Jožef je za časa vlade svoje matere spoznal, kaka škoda je za državo, da se več in več denarja zbira v cerkvah in samostanih, da se ljudstvo straši le s praznimi pridigami in da duhovščina lahko verno ljudstvo izrablja. Zato je nastopil proti samostanom.
Za časa protireformacije — od leta 1600. pa do 1. 1750. — torej v dobi poldrug sto let je namreč nastalo v Avstriji nešteto redov in samostanov vseh različnih vrst — in po samostanskih celicah, so se zbirali leni ljudje, ki jim m dišalo delo in so beračili okoli ubogega kmeta ter ga strašili s peklom. Darovi so počasi postali seveda navada in kmet je moral dajati biro in plačevati zadnji krajcar, ki ga je kje dobil. Tako so samostani obogateli in se je nakopičilo v njih ogromno premoženje.. Kmet je bil, pravi suženj grajščakov in menihov.
Ko je cesar Jožef zavladal, je sklenil temu napraviti konec. Ze 1. 1781. je izdal t. zv. tolerančni edikt, s katerim so se priznale vsem državljanom enake pravice, naj bodo te ali one vere — (prej so seveda imeli le jezuiti in katoliki svoje pravice). To je seveda »strogo katoliške« ljudi razjezilo, ker si v svoji krščanski ljubezni niso mogli misliti, da bi še kdo drug smel imeti besedo, nego oni sami.
Cesar Jožef pa je šel še naprej in je izdal ukaz, po katerem je razpustil vse redove in samostane, ki nimajo kakega posebnega dela, (n. pr. da oskrbujejo bolnike, ali da vodijo šolo.) Na ta način je dal zapreti nad 600 samostanov, njih premoženje je porabil za poseben fond — nune in menihe pa ie poslal delat. —-To je seveda tudi v Rimu vzbudilo mnogo viharja, kajti do te dobe se je nunam in menihom v Avstriji vedno dobro godilo.
Papež Pij VI. seveda tudi ni bil s tem zadovoljen, ker je cerkveno premoženje prišlo v državno oblast, ker je cesar Jožef nameraval še nove reforme, s katerimi je hotel rešiti ljudstvo pijavk, ki so se pasle na njegovi zemlji, in ker papeževa pisma cesarja Jožefa pri njegovem delu za blagor ljudstva niso motila, se je odločil papež Pij, da pojde sam na Dunaj, da pregovori cesarja in ga odvrne od njegovih namenov.
Cesiar Jožef ni imel nič proti temu, da pride papež na Dunaj, vedel je namreč že naprej, da ne bo nič opravil. Ze pred papeževim prihodom je pisal cesar Jožef solnograškemu nadškofu: Država, ki ji jaz vladam, se mora ravnati po mojih nazorih, predsodki, fanatizem, strankarstvo in suženjstvo duha se morajo uničiti, in vsak moj podložnik mora postati deležen vseh svojih naravnih pravic. Meništvo je dobilo v Avstrij premoč. Število redov in samostanov je ogromno narastlo. Vlada ni imela doslej po pravilih teh ljudij nobene pravice do njih oseb in so delali, kar so hoteli. Hočem iz lenih menihov ustvariti delavne državljane.« Tako je mislil cesar, zato je samostane zaprl in menihe razpodil.
Rimskemu kardinalu je pisal cesar Jožef: »Ker preziram praznoverstvo in Saducejce bom svoje ljudstvo od tega osvobodil. Zato bom menihe odslovil, samostane odpravil in jih bom dal v oskrbo škofom njih okraja.«
»Vem — pravi cesar — da bodete rekli, da segam v vaše pravice in da je to proti Bogu; toda moj razum mi tako veleva; duhovniki mislijo, da imajo monopol čez človeški razum. Toda — pravi dalje cesar — skrbel bom za to, da ostane poslopje, ki ga mislim zidati. Še čez stoletja bodo kristjani na svetu in narodi moje države bodo bolje poznali dolžnosti do Boga. do domovine in do svojega bližnjega, nego danes — in še vnuki nam bodo hvaležni, da smo jih osvobodili od oblastnega Rima, da smo duhovščini določili njene meje, da smo jih za večnost prepustili Gospodu — za sedanjost pa domovini.«
Tako je pisal Jožef meseca oktobra leta 1781.
Kaj takega v Rimu že dolgo niso brali. Papež pa je videl, da misli cesar prav resno s svojimi reformami in mu je naznanil svoj obisk.
Kardinali so bili proti temu, ker so rekli, da se papež poniža, ako gre prosit avstrijskega cesarja. Papež pa je upal osebno več doseči in je naznanil svoj dohod. Cesar Jožef mu je prav lepo odgovoril naj le pride in tako je papež spomladi 1. 1782. nastopil svojo pot na Dunaj. Dne 22. marca je dospel tja z velikim sijajnim spremstvom.
Cesar Jožef ga je sijajno sprejel in mu je izkazal vse časti. Zvonili so po vseh cerkvah, mesto je bilo okrašeno in tudi sicer so bili papež in njegovo spremstvo dobro pogoščeni Papež je bil zelo prijazen in je skušal cesarja pridobiti zase. Najbolj je šlo za verski fond. T'oda Jožef se ni dal pregovoriti in čez nekaj dnij je papež slovesno odšel. Pozneje je pisal Jožef papežu:
»Verski fond (ki je nastal iz premoženja odpravljenih samostanov) v moji državi, ni zato tu da postane spomenik moje vlade, kakor pravite v Rimu ampak da je dobrota za moje narode.« Dalje pravi:
Brez citatov iz svetega pisma, ki se navadno navse različne načine razlagajo, naznanjam vaši svetosti samo to, da slišim glas, ki mi glasno kliče da se mi spodobi kot vladarju in zaščitniku vere tako in ne drugače delati.«
S tem je bila stvar končana — Jožef je izvršil svoje reforme v korist ljudstva in države. Te reforme so tudi ostale — ljudstvo si je za nekaj časa oddahnilo od menihov in samostanov pa samo za nekaj časa; danes smo tam, kjer smo bili pred Jožefom. In danes papeževi delegati zapovedujejo po Dunaju, in vse^ se jim klanja država zopet služi cerkvi — ljudstvo pa trpi pod pritiskom klerikalizma. In mi govorimo o napredku in mislimo, da bo vedno boljše. En sam zgodovinski spomin nas pouči, da so bili že lepši časi, in da slabši — slede.
Zabava.
Gost: Slišite, krčmar, kakšna je pa rjuha! Vsa umazana —«
Krčmar: A, slišite tri tedne sto na njej
ležali že vse drugačni gospodje kakor ste pa vi, pa se ni noben pritožil — samo za vas ni dobra.
/tondejji
[finance
IiooWl
^irnWp
OVT2lna3flU HIX2LM 3jOa 01 VOH
Pl. Šu kij e: »Predlagam, da napravimo račun".
Dr. Šušteršič: »Izgubljen je za vedno“.
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd.
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. Ljubljana
Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296,
Ravnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino
Zaradi prevelike zaloge blaga, razprodajam 15°|0 ceneje, vse kar je v moji trgovini. Za obilen obisk se priporoča
\[ ilc to 1*11 <1 Strni^Ji ^-0
w	E	til*	111014)	Pod Trančo — Jurčičev trg štev. 3.
za deklice in dečke. — Najnovejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor paletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča
„Angleško skladišče obleka
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
= Povodom početka šole =
priporoča
modna in športna trgovina
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte BSE- za dijake in dijakinje
perilo, klobuke, Čepice, majice, nogavice, rokavice, dežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, gumbe, moderce, telovadne čevlje itd. itd.
am Moderne krasne bluze =
iz svile, gaza, cipk, etamina, volne in barheta vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v naj-vecji izbiri po zelo ugodnih cenah
v modni in športni trgovini
nasproti glavne pošte
===== Urez koikurence!
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačega izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
(Solidna postrežba«	J^ajnižje	cene.
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8
Večerni tečaji	,
za dame In gospode.	j
Strojepisje, desetprstni sistem. Stenografija, slov., nem. za začetnike.! Prijave ustno ali pismeno.
Učnina nizka!	j
„Dan“ je edini slovenski politični list ki prinaša sodobne karikature.
Loterijske številkev
Gradec: 30, 1, 8, 12, 21. Dunaj: 11, 25, 20, 63, 16. ..
'V
Kdor želi zaostale številke romana »V senci jezuita« naj se takoj naroči na »Dan«. Na zahtevo se vpošlje vse zaostale številke romana brezplačno. Zahtevajte »Dan« po vseh toba-karnah in gostilnah. Kupujte »Dan«, ki je edini vseslovenski neodvisni jutranji list! Stane samo 6 vinarjev.
Mali oglasi.
Več dobrih stanovanj za dijake ima na razpolago »Prva anončna pisarna«.
Radi drugega podjetja se proda krojaška obrt v kateri delajo 3 do 4 delavci, eventuelno se sprejme tudi kompanjon. Natančneje v »Prvi
anoncm pisarni.«
591—10
Zračna meblovana soba s posebnim vhodom se takoj odda. Istotam se sprejme gospode lia izborno hrano. Naslov v »Prvi anončni pisarni.«	628—2
Meblovana soba s posebnim vhodom se ceno odda stalnemu gospodu. Vpraša se: Emonska cesa 2.	  626—4
Sprejme se v boljšo hišo na hrano in stanovanje učenka z vadnice. Na razpolago tudi glasovir. Natančneje v »Prvi anončni pisarni«.  ______________________________ 673—3
Meblovana soba s posebnim vhodom se ta-jjkoj odda v Spodnji Šiški, Planinska cesta 27. >11. na desno.________________  633—2
Mirna stranka išče stanovanje, eno veliko jali dve mali sobi s pritiklinami, če mogoče z svrtom. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.
*_____________________________644—1.
Kratek glasovir, 'dobro ohranjen, se ceno proda. Radeckega cesta 2,1. nadstr.	643—1.
i Proda se radi odpotovanja: Dve pisarniški imizi, pult in oprava za samsko sobo po zelo jUgodni ceni. Istotam se tudi odda mesečna soba. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.	‘642—1.
Stanovanje
.'V
soban,a se odda za novembrov termin mirni stranki. Naslov v .Prvi anončni pisarni*.
Naznanilo.
C. kr. notar
Ant; Gali©
naznanja, da je pričel uradovati
v Ljubljani, Slovenski trg 2
(poprej pisarna notarja dr. Fr. Voka)
v Ljubljani, dne 10. septembra 1912.
M. Kocjan
Stt-. ZE^etra, cesta, 28
(nasproti Zlate Kaplje.)
Največja zaloga pariških, dunajskih, otročjih, dekliških steznikov, životkov, higijeničnih opasnikov, ravnodržalcev, trebušnih, mesečnih pasov. Izdelovanje steznikov in pasov po navodilih gg. zdravnikov.
Kirurgične obveze, potrebščine za babice, gumijevo platno, nogavice, „Luna“, „Te-traM plenice.
Izposojevanje tehtnice za novorojenčke.
Zunanja naročila se vrše točno in ceno.
Vsak petek in postni dan se dobe sveže
ribe
Šolske knjige
za vse srednje, meščanske In ljudske šole
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Poslopje mestne hranilnice.
Samo K 6'- ura, verižica in prsten
Najnovejša amerikanske nFantazijB ura s finim Ankerkolesjem, 15 rubiš, izborno narejena, gre natančno z amerlkansko elektro-goldln verižico z obeskom in prstan s krasnim kamnom. — Da gre ura dobro se jamči 3 leta. — Po povzetju skupaj samo 6 kron.
Urarna „FAMOS“
Dunaj 9-XVI/2, Lerchenieldergurtel 205.
Zamenjava dovoljena. Iščejo se zastopniki. 601
speaaina trgovina zzzz:
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Pozor!	Pozor!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na
Sv. Petra cesti št. 9.
svojo prodajalno in delavnico za
razna obuvala.
Skrb mi bo, da bodem vsakemu dobro postregel in ceno računil.
Za obilen obisk se priporoča
Fran Novak, čevljar
Ljubljana, Sv. Petra cesta. O. Sprejema se tudi popravila.
Ali ste pokusili posebno specialiteto likerja
zdravnik želodca? I
Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
brivnico
z Rimske ceste št. 19 na Tržaško cesto št. 13 v hišo gospoda Vojoviča.
Kakor do sedaj, tako bom tudi za naprej skrbel vedno za snažnost in dobro postrežbo.
Za obilen poset se priporoča
FRAN LOBOVEC, brivec.
Prijateljem slovenskega dijaštva!
V okrepitev podpornega delovanja za slovenske dijake so se ustanovile
»Dijaške vžigalice".
Podpora dijaštva je struja narodne skrbi, katera je v primeri s svojo kulturno in vitalno važnostjo za slovenski živelj najbolj zapostavljena.
Prostovoljno prispevanje darov v ta namen pri današnjih časih ne more nabrati zadostnih sredstev, kar izpričujejo
vedno silnejši pozivi dijaških podpornih društev.
Denarni zavodi, ki so bili dosedaj glavni podporniki dijakov, potom podpor ali potom posojil, so vsled sedanje denarne krize skoraj brezizjemno odtegnili svojo pomoč dijaštvu.
Podporno delovanje	za slovensko dijaštvo je bilo dosedaj brez tega vira	izdatnih	dohodkov	in	z
ustanovitvijo dijaških vžigalic	se naj tudi temu namenu odpre krepka podpora
iz doneskov gospodarskega prometa.
Ravno sedaj se podaja k temu ugodna prilika, ko je vsled legislativne prepovedi zabranjena nadaljna prodaja fosfornih žveplenk, kar bode konzum švedskih vžigalic jako zvišalo. Ta novi trgovski položaj bode omogočil, da se bo dala doseči ta podpora dijaštvu
brez oškodovanja drugih narodnih namenov.
Razun tega je znano, da večji del konzuma še zmeraj obvladajo tuje	znamke,	od	katerih	narodni
nameni nimajo koristi in ta konzum pridobiti, je posebno namen „Dijaških vžigalic44.
Posrečilo se je, doseči trgovsko zvezo
/
z odličnim slovanskim fabrlkatom,
ki po kvalitativni vrednosti prekosi vse dosedaj na trgu zastopane izdelke vžigalic. ' s ■■■ ■ 1 '
Pri razdelitvi dohodkov pridejo v enakem razmerju v poštev Podporna društva za slovenske visoko-šolce na Dunaju, v Gradcu in v Pragi in Dijaško podporno društvo „Radogoj“ v Ljubljani.
Podporna društva za slovenske visokošolce podpirajo, kakor znano, slovenske dijake brez vsakega strankarskega razločevanja.
Cim bi zadobila prodaja „Dijaških vžigalic" širši obseg, se bodo iz dohodkov določevali sorazmerni prispevki tudi za šolske in obrambne narodne namene.
Odbor za »Dijaške vžigalice*.
;*V.	.1 V’;
^)ri
Staculu.
_ 800 —
svetu. Nihče ni videl, kdaj se je polastil s svojimi ljudmi stražnih stolpov, odprl vrata in spustil mostič...
Ivan Nestrašni je zmeden ustavil konja. Komaj trenotek dolgo je zadr*al svojo četo. pa zadostovalo je. da so Armanjčani obrniji konje in se v blaznem diru oddaljili od obzidja. Vojvoda se je pognal za njimi, pa spoznal je brezplodnost zasledovanja in »ra je morala vsak čas udariti štiri. Iz daljave ga je dosegel grozeč krik grof d’ Armagnaca.
—	Gorje ti vojvoda, gorje ti izdajnik!...
Bolestna slutnja se mu je vrila v možgane; molče kakor bi hitel na pogrebščino In ne sprejemat kraljevsko krono, je odpeketalo krdelo proti Hiši Saint-Pol.
Ivan Nevstršni je strašno pobledel. Delo je bilo dovršeno le na pol- Njegov smrtni sovražnik je ušel iz njegovih pesti, da podneti Francijo k uporu. Srce ga ie skeleče zapeklo, da je zakrilil z rokami po zraku. Priskočili so in ga prestregli, da ni omahnil raz konja. Brez moči so mu padle roke na grivo, glava se mu je povesila na prsi in komaj slišno je zapovedal :
u — Nazaj! V Hišo Saint-Pol.
XXVI.
Hiša Saint-Pol.
. Ivan Neustrašni je dospd v divjem 'diru pred kraljevo trdnjavo. Mostič je zadel in ne ozrl se na desno in levo je zajezdil naravnost k palači. Spremljali so ga: njegov brat, Antoine de Brabant, Robert de Mailly, gospod de Jacque-ville, gospod de Cliatillon, Villiers de 1’Isle-Adam, Saveux in tridesetorica zvestih pristašev.
-	797 —
Udarci mečev so zamolklo ocllelavali o3 železnih oklepov, strašni kriki umirajočih so se mešali s kriki, ki sta jih narekovala strah’ in groza. Kljub hudournemu napadu od obeh' strani, se Burgundcem ni posrečilo presekati ar-manjaškega krdela, ki se je zdaj zvil v klopčič; z nosilnico v sredi. . .
Na obodu so padali konji, plemiči in opro-de ter se kopičili kakor snopi krog škadrona.: Sveč nego polovica plemenitašev je že ležalo* pokopanih v strašnem kupu. Hlapci so bili pobiti že skoro vsi. Kakih šestdeset mož. vojvod, grofov velikih baronov je še obdajalo nosilnico vojvodinje Valentine, onesnažene S krvjo. Branili so se kakor stekli in polagoma prodirali •k vratom. V prvi vrsti se je vntskoval grof d’ 'Armagnac in delal pot k i»iodu; pomagali so mu najodličnf»‘5i borilci, ki so se neštetokrat' izkazali v vojskah kr«?**m sveta. Ostanek železnega škadrona se jc zdel nepremagljiv. Burgundci so trumoma padali, kakor trava pod koščevo kosjo. Vojvoda Ivan Nevstrašni je že dvakrat menjal konja, razoglav je načeloval svojim ljudem in jih gnal v smrt. Vzpenjal se je visoko v stremenih, nosnice so mu drgetajoče srkale vonj krvi, z gromkim glasom je bodril Burgundce:
Bij. kolji, da poginejo do zadnjega, naprej, moji junaki, bij. sekaj!...
In Burgundci so poslušali svojega gospo-! darja. Neutrudno so napadali in se izročali zanj smrti v naročje. Po trgu so se cedili potoki krvi... Zadnji Armanjčani so bili izgubljeni. Zdaj so bili popolnoma pritisnjeni k or-jašikm mestnim vratom. Celo, nezasekano krW
Hiša Saint-Pol.	182	?
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta44
Za vsako pri meni kupljeno kakor
tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
' O. Bračko *
Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12
priporoča prave fine francoske parfume, ,r>$~
^ bogato zalogo r; kavic
in vse v to stroko spac ajoce pred-mete v najfinejši kako osti. Vnanja naročila točno in :olidno.
yt'f ^ Tf f'K
ura ■HnmoMnnpra
Pozor vrtnarji!
Lepo zemljišče za vrtnarsko obrt v sredini Sp. Šiške, katera šteje nad 5 tišoč prebivalcev, se proda ali odda v najem.
Natančneje pri M. Terlepu, izdelovatelju vozov v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Sodna ulica 2 vpisuje ves september
vsak dan od 12. do 3. popoldne.
Tedenskih učnih ur 48, šolnina nizka. Revnim gojenkam se šolnina zniža, dve se sprejmete brezplačno in je tozadevno prošnjo vložiti do 15. septembra 1912.
Tvrdka Bi lina & Kasch nasL Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, 1-».	4_	ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov,
§1 1 J[	|	Si kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove,
•	-	ravnodržalec itd. po najnižiih cenah. Snaženje vseh
_ . *	r~r.	J	1	1	r*	vrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna
LjUDijiUl«!,	AiuOVSKa	Ul.	O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. »34
JULIJA ŠTOR
največja zaloga moških, skih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis m pristnih
goissersklh gorskih ftevUev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Glasbena Matica v Ljubljani.
Vpisovanje v glasbeno šolo
se vrši 14., 15., 16., 17. in 18. septembra vsak dan od 9.—12. in od 3.-5. ure (izvzemši v nedeljo popoldne) v pisarni „Glasbene Matice", Vegova ulica št. 5.
agotu, trobenti, rogu; pozavni do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru; v solopetju )d začetka do koncertne in operne višine in v znanstveno-teoretičnih vedah, t. j. v glasbeni teoriji, larmoniji, kontrapunktu in eventuelno v kompoziciji in glasbeni zgodovini, izobrazba za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo, kapelništvo i. t. d.
Zavod stoji pod administrativnim vodstvom g. šolskega ravnatelja Frana Gerbica in pod
iurtističnim vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada.
Na zavodu poučuje 15 glasbenih učiteljev veščakov, ki so umetniki absolviram konservato-risti, oziroma absolventi c. kr. akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost, državno izprašam ačitelji ter drugi glasbeniki. Klavir poučujejo: Chlumecka, Gerbič, Nolli, Pavčič, Praprotnik, Trost, l/edral; gosli: Pospišilova, Vedral in kak glasbenik Slovenske Filharmonije; solopetje: Gerbič, Hubad, ir. Kozina; glasbeno teorijo: Marolt, Pavčič; petje: Hrastova, Hubad, Marolt; harmonijo in kontra-junkt: Hubad; glasbeno zgodovino: Herzog. Orkestralne instrumente razni glasbeniki.
V učiteljski zbor letos nanovo vstopijo: g. Anton Trost, absolvent c. kr. akademije za glasbo lil upodabljajočo umetnost na Dunaju za klavir; absolvent praškega konservatorija g. Ferdo Herzog (a glasbeno-znanstvene predmete in državno izprašana učitelja gdč. Ivanka Hrastova in g. dr. Pavel Kozina ter po potrebi kak glasbenik „Slovenske Filharmonije”.
S 1. oktobrom tega leta se na zavodu upelje brezplačen pouk petja za ljudsko-šolsko mladino razdeljen v oddelke za deklice in dečke, ki bo trajal do aprila.
Natančnejši podatki so razvidni iz lepakov.
Odbor »Glasbene Matice".
Gojencem šole se podaja glasbena izobrazba v klavirju in vijolini od prvega začetka do konservatorijske in koncertne višine; v violi, violončelu, kontrabasu, flavti, oboi, klarinetu,
M
MAČEK & K2E, LJUBLJANA
založniki c. kr. priv. južne železnice T’ranca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke. Strogo realna postrežba.	Namižje	cene.
r
Ana
Ljubljana samo Marije Terezije cesta 14
(Pri Novem svetu).
posameznimi	Najboljše
deli.	Izposojevanj
Trgovina s kolesi in
c
= Jesenske novosti =
Vsakovrstna obuvala avstrijskih in ame-rikanskih tovarn priporoča trgovina
Zlatorog na Mestnem trgu 13,
609
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
ima v predpisanih izdajah in veliki množini v zalogi tvrdka
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
trgovina s knjigami in muzikalijami	g
Ljubljana, Kongresni trg štev. 2.
Seznamki učnih knjig se oddajajo zastonj.
m
Najfinejši
— 798 —
rdeIo Bi imelo težko delo, osvojiti si vrata iif. 'si priboriti izhod. Kaj pa je pomenila zdajnai peščica proti trdnim, zapahnjenim vratom!^ Nosilnica z vojvodinjo Valentino je bila že brez zaščite. Dvorjanici — spremljevalki sta 'onesveščeni ležali v blazinah, ona pa je sklepala roke in ustnice so se ji premikale v molitvi. Videla je, kako se je krčilo število njenih' branilcev, kako ostanek le s trudom zavlačuje neizogibni pogin vseh... Pred nosilnico se je junaško bil grof. Zdaj je navalil nanj sam vojvoda. Kljubovalnost malega ostanka mu je potiskala pene na usta! Izgubil je že dve tretjini ljudi, svojih najboljših bojevnikov". In ni si bil v svesti. ali je Hiša Saint-Pol že v njegovi oblasti ali ne! S tem ostankom in s posadko,ki jo je poslal v Hišo Saint-Pol, bi moral obvladovati Pariz tako dolgo dokler ne bi dospele na pomoč čete iz provinc. Pobunjenemu ljudstvu ni niti najmanj zaupal in ni se mogel načakati trenotka, da bi uklenil Pariz v hujše verige, kakor jili je moral prenašati dozdaj. S palicami je bilo tepeno meščanstvo od prednikov, on ga je hotel biti s škorpijoni! Maščevanje za sramotilna pogajanja je tlelo v njem hujše od žrjavice. Grof d’ Armagnac se je držal v sedlu, kakor varovan od tajnih moči in kopičil strašna žaljenja na njegovo glavo ...
Ivan Nevstrašni se je pripravil za zadnji poskus. Mrtvaško bleda Valentina, grofovot Iroganje, zasramovanje armanjaške gospode in Strašna negotovost, vse ga je dražilo do ste-fclosti. hotelo se mn je gristi, daviti, zmleti vse
\v. pesti...	.	.	.	s
Hipoma je zasukal konja in njegovi jezdeci So se umaknili daleč nazaj. Sledilo je par rc-
_ 799 —
zkili krikov. Konji so se uvrstili v četverokot, dvajset v vsaki vrsti. Spredaj so prožili dolge sulice in legli živalim na vratove. Armanjcani so pobledeli... Spoznali so. kaj jih je pričakovalo! Strašni zid se bo pognal vsak hip proti njim, pritisnil jih na vrata ... Konji bodo zape-ketali, prihrumeli z vihro strele m izdihnil bo zadnji izmed njih, zaklan, pomendran, pribit na vrata... Vojvodinja je groze zakričala in se zgrudila onesveščena vznak. Armanj-čani so stisnili konje k sebi, sklonili se v sedlih in mirno, železnim soham enaki pričakovali
srnrti • • • - ^ , . ..
In strašni stroj je ze divel proti njim...
Oči so uprli v konce naperjenih osti. Spopadli so se kakor v turnirju. V trenotnem hresku je .pokal les, stroj je zadel v mrkoglede, smrt pričakujoče junake armanjaške »n jih potisnil nazaj. Pritisk je bil nevzdrzljiv. Ostanek je odletel kakor pometen proti vratom. Spričo male razdalje, ki jih je ločila od obzidja, so pričakovali. da jih mora doseči uničenje v trenot-hern hipu. Pa čudno, z vihro nazaj pomaknjena gruča ni zadela na noben zadržek. Ogledali so se in sprevideli, da se nahajajo na dvižnem 'mostiču, ki je vodil preko jarka k zunanjim vratom in od tod na prosto.
V splošni zmedi in v smrtnem strahu se niso mogli zavesti, kaj naj pomeni ta nenavadni dogodek. Sele zunaj obzidja so si mogli raztolmačiti, kdo jim je odprl vrata. Bili so rokovnjači, ki jih je pot prinesla mimo in so bili priča celi bitki. Tudi Poliferu je bila vojvodinja Valentina znana kot dobrotnica ljudstva in Burgundce je črtil kakor nikogar na
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNBR Oo.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
Stampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Čeme
graver In izdelovatelj kavCukovlh Stampillj.
Ljubljana, sum trg it m.
£3 Ceniki franke.
II POZOB II
Slavnemu občinstvu tu in na deželi, se priporoča za izdelovanje moških in ženskih oblek po najnižji ceni.
Z velespoštovanjem
Josip Ahčin, krojač
Ljubljana, Francevo nabrežje št. 30