intervju sport rt •o o Tj- = Г<"> >n СЛ O c- On Maja Gal Štromar: »Potrebujemo ganljive, iskrene zgodbe« str. 26-27 Negotovost bo danes trajala do polnoči str. 17 St. 12 / Leto 71 / Celje, 24. marec 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak AKCIJA novi Praznično pomladno prebujanje Velikonočne praznične dni lahko izkoristite za obisk edinstvene razstave Pomladno prebujanje v dvorcu Gutenbuchel pri Šoštanju. Je čudovit dokaz, kako lahko nekaj posameznikov z idejo, pripravljenostjo in pridnostjo za nekaj dni ponovno vdihne življenje v sicer čudovit dvorec, ki pa je žal prepuščen bolj sam sebi. str. 28-29 str. 36-37 aktualno Zaradi lubadarja nas bo še bolela glava str. 3 DOBRNA Pekel zaradi plazu str. 8 I / Ц m nasa tema Davčne blagajne hromijo kmetijsko dejavnost str. 12-13 kultura Zaključek 25. Dnevov komedije str. 14 , ** s! - I o * »71 „ "If * velika noc 1 i Škofova poslanica str. 29 akcija (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje str. 44 2 AKTUALNO Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK UVODNIK Med dobrim in zlim V torek smo ravno končali uredniški ^^HBI^H sestanek, ko je odjeknila novica o eksplozijah na bruseljskem letališču in na postaji podzemne železnice v bližini sedežev evropskih inštitucij. »Zdaj, v teh časih, pa res nimam želje potovati kamorkoli,« se je v trenutku odzvala ena od naših novinark, ki bi sieer rade volje tipkovnico, mikrofon in domače obveznosti zamenjala za popotniški nahrbtnik in jo mahnila v kakšnn oddaljene dežele in eksotične kraje. Tuji mediji so takoj opozorili na to, da gre najbrž za povračilni ukrep, saj so samo nekaj dni pred tem aretirali glavnega osumljenca za teronstični napad v Parizu. In ne moremo spregledati, da so se ji napadi zgodili malo pred veliko nočjo, praznikom, ki v Evropi, v kateri je zakoreninjeno krščansko izročita, nekaj pomeni. Praznični velikonočni dnevi so trakopridob iU grenek priokus. Skrb za lepo pobarvane pirhe, ravno prav vzhajano potico tn dovolj okusno šunko domačega porekla tako vr več naša jdina skrb. Prav talno ne, da bomo trgovino obiskali še pravi, (rare, peeden bodo poiice dodobra izpraznjene. V Bruslju, Parizu m praktično po vtrm svvtu imamo koga, ke ga poznamo tn na kogar pomislimo, ali je imet sšečo jn ušel tej neusmiljeni roki zla. Vsktbizare in za svoje drage pa odlagamo misel. ea počitnice v oddaljenjh krajih, študijske izmenjave v tu-rini, skrbi, nar, ko mora partner na služben o potovanje. In tudi če »tam za mejo« nkoger ne poznamo, se vseeno ne moremo otresti občutka, da gre za nekaj temaačnega, zanekaj zlegv. Ti teroristični napadi žv spreminjajo nrašr navade in še ko-reniteje jih bodo. »Letos ne bom, šla na morje na Hrvaško, ker si nihče ne bo upal z letalom, na daljšo pot. Zato bo na hrvaršk-obali precejšnja gneča, Hrvati pav bodo izkoristili priložnort in veselo dvignili cene,« je odločitev druga naše novivatku, ki si sicer precej rada poleti pkvork plavanje v južnem morju naših sosedov. Hm. Najbrž res. Kot »domino ejekk« bomo sprdjemati takšne in drugačne majhne odlo&tvr, dz bi temu zlu ubežali Vsaj večina. So pa tudi jajkšni posamezniki, kk si. nr dovolt-jo narekovati svojih korakov in ser ustrahovati, ki sprejemajo novo življenjsko stvarnas, kot izzivalno purtolovščano. A teh je le peščica. Stara latinska modrost pravit »Nikoi ni zdravi zla z zlom.« Krščanska Evropa bo v nedeljo slavila svojn odrešenjsko sporočilo, ki temelji v dobrea. In ki je brez dvoma antipod tintemu zlu, ki nas hromi ob vsaki novici o novih smrtnih žrtvah nesmiselnega terorističnega boja. Tudi če niste med tistimi, ki se prištevajo med kristjane, se lahko vseeno odločite za dobro. Za pozitivno. Za tisto, kar prinaša življenje, in ne za tisto, kar ga na brutalen in nečloveški način odnaša. Želim vam lepe praznične dni. Naj ne bodo obarvani zgolj pirhi. Vse vaše življenje naj bo obarvano z dobroto, s prijaznostjo in z lepoto! Odločite se za dobro. Za tisto, kar prinaša življenje, in ne za tisto, kar ga na brutalen in nečloveški način odnaša. 0 Vnoči s sobote na nedeljo bomo kazalce premaknili za eno uro naprej, na poletni čas. ČETRTEK PETEK SOBOTA REKU« o ШШП ШШВШШП mtn PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK ** 0* 9D1 ODI IIQIK] Misel tedna Kdor želi dobro drugim, je že zagotovil dobro sebi. (Konfucij) Jupiter v stečaj Potovalna agencija Jupiter razglasila stečaj, rok za prijavo terjatev 23. maj - Kaj to pomeni za stranke? Potovalna agencija Jupiter je razjezila na stotine Slovencev. Najprej je pod pretvezo nagradne igre tržila najem apartmajev na Te-nerifu, ponujala smučarske aranžmaje v tujini in ostala potovanja, zdaj pa je razglasila stečaj. Stečajni upravitelj stranke opozarja, naj čim prej prijavijo svoje terj atve. Ker je za agernvjo ostalo bore malo, neaojeni potniki svojega denarja najbrž ne bode nikoli več videli. Številni potrošniki, ki so sklenili pogodbe s potovalno agencijo Jupiter, so ostali brez .plačanega potovanja in denarja. Kot smo že poročali, je omenjena agencije konec lanskega leta zaprla poslovalnice in izklopila telefone. Opeharjeni potrošniki, tudi iz naše regije, se še vedno rondžično obračajo na Zvezo potrošnikpv Slovenije (ZPS), kjer iščejo informacije o tem, kako ravnati, da bi morda nekou vendarle dobili vrnjen vsaj del vplačanega denarja. Konec februarja je Okrožno sodišč e v Ljubljani za omenjene podjetje izdalo sklep o stečaju in za stečajnega upravitelja postavilo Milorada Vi-dovića. Upniki, Vidović ocenjuje da jih je lahko tudi tisoč, imajn možnost prijave terjatev do 23. maja. Prijavo morajo oddati na Okrožno sodišče v Ljubljani (Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana) in pri tem nujno navesti tudi številko zadeve (ST 840/2016). Pozorni morajo biti na to, da bo prijava popolna. Navesti morajo, da se terjatev nanaša na PA Jupiter Turizem, d. o. o., Dunajska cesta 158, 1000 Ljubljana, ob čemer ne smejo pozabiti na svoje ime in nislon, številko bančnega računa, ter-jrtev, prjodbo z agentijo in blagajniškijrej nmek, opozarjajo piti ZP^ Kerje prvsem na mestu vprašanje, v tolikšnem delu, če sploh, bodo terjatve iz stečajne masn poplačane, pri ZPS vsempotrošnikom predlagajo, naj svoje terjatve prijavijo tudi policiji in na tržni inšpektorat. V stečajni masi le klimatskinapravi Čeprav je agencija Jupiter lani ustvarila za 800 tisoč evroa prometa, je imela ob koncu leta 366 tisoč evrov neplačanih obveznosti. Prav tako nima skoraj nobenega premoženja. Kot je za na-lionalno televizijo povedal stečaj ni upravitelj, v stečajni masi ni ničesar razen dveh prenosnih klimatskih naprav v vrednosti 360 evrov. Organi pregona že prea nkujejo tudi. kam je izginil denar. Po besedah stečajnega upravitelja bi lahko končal delovnI č/is SRE, CE7; jpr 74.00 - *]S9 n oo SOB .00 PON - NED IN PRAZNIKI ZAPRTO Poslovalnice potovalne agencije Jupiter bodo ostale zaprte. Na to so zaposleni že pred časom opozorili tudi z domiselnim delovnim časom. na računu drugega podjetja s podobnim imenom Jupiter International, ki še posluje in ga ima v lasti nekdanji direktor agencije Jupiter Turizem Andrej Čopič. Stranke prevzela Global in Relax Nekaj strankam je vendarle uspelo unovčiti svoj denar. Najem hotelskih apartmajev na Tenerifu bo namesto Jupitra izvedla agencija Global travel iz Ljubljane. Na lastne stroške je ljubljanska agencija že rešila približno sto primerov/. Ker agencija Jupiter denar dolguje tudi Globalu, so v podjetju že vložili zahtevek za izvrš bo. Svojo priložnost je ob potopu Jupitra zaznala tudi agencija Relax. Kot so pojasnili vodilni pri Relaxu, bodo pomagali tistim strankam, ki so pri p otovalni agenciji Jupiter vplačale zgolj admini-stracijsko pristojbino v višini 45 evrov za osebo. Stranke lahko vplačano pristojbino koristijo pri nakupu aranžmajev iz njihovih katalogov, pri čemer vrednost kupljenega aranžmaja ne sme biti manjša o d 450 evrov za osebo. Za takšno rešitev se je odločilo 550 kupcev. Najkrajšo so v tej zgodbi prevar potegnili tisti, ki so pri Jupitru vplačali celotno potovanje, križarjenje ali eksotične počitnice. Ostali so brez počitnic in brez denarja. Če se v stečajni masi čudežno ne bo pojavilo novo premoženje ali denarja od direktorja podjetja v kazenskem postopku ne bo izterjala policija, bo najbrž pri tem tudi ostalo. LK, foto: GrupA B ruseljska tragedija: da Teroristi udarili v srcu Evrope - V Bruslju živijo tudi štee vilni ljudje s Celjskega, ki se sprašuj elit, kako naprej Najmanj34 ljudi mrtvth in več kot 200 ranjenih. To je torkov teroriatični rezultat napada na prestolnico Evropske unije. Najprej so ekspkizije odjeknüe na letališču Zaventem, nato še na podzemni železnici Molenbeek. "V ozadju na j pada stoji skrajna skupina Islamska država, ki je za napade že prevzela odgovornost. Dva napadalca sta se razstraSila, a ju jppoli-cija že identificirala, tretjin njegova jdentiteta je policiji že znana, je še vedno na begu. V Bruslju se je tako ponovilo lansko dogajanje v Parizu. Bruselj je od Celja oddaljen okoli 1200 kilometrov. Daleč morda na zemljevidu, a še kako blizu. Srce Evrope, kot Bruselj imenujejo številni, je namreč dom mnogim Slovencem, tudi nekaj Celjanov v zadnjih letih dela in živi v tem mestu. Med njimi je Nastja Klemenčič Schmidt. Več kot 15 let dela kot uradnica v Evropskem parlamentu. »Šok. Tragič- no,« so bile njene prve besede, ko smo jo v torek poklicali. »Glede na vse, kar se dogaja v zadnjih mesecih, smo skoraj pričakovali, da bi se lahko zgodilo kaj hudega, toda ni- smo si predstavljali, da se bo zgodilo kaj tako tragičnega,« nam je povedala. »V urah po napadu so nove informacije prihajale skoraj vsako sekundo. Bili smo tudi v stiku Nastja Klemenčič Schmidt: »Ko so se začeli teroristični napadi vrstiti drugod po svetu, smo bili mi tisti, ki smo mirili svoje domače v Sloveniji, češ da so naše službe, šole, vrtci varni. V tem trenutku pa ne morem več trditi, da nam bo to uspevalo na enak način kot prej. Ker to, kar se dogaja zdaj, je dobesedno pred našimi vrati.« (Foto: arhiv NT, MJ) z ljudmi, ki jih poznamo in so bili v času napada na teh lokacijah,« pravi Klemenčič Schmidtova. »Stopnji varnosti in ogroženosti sta takšni kot še nikoli doslej,« je še dodala. Dvesto metrov stran Postaja podzemne železni-irte, kjer so odjeknile eksplo-zij^ je le nekaj sto metrov oddaljena od njene pisarne v Evropskem parlamentu. Klemenčič Schmidtova je bila v času napada doma. »Moja pri-jateljina je bila denimo v času eksplozije na letališču s svojo družino , hčerka moje znanke pa je bila v eksploziji poškodo-vanaj« nam je še dejala. Glede na vse več terorističnih nap adov po svetu je razumljivo, da je bila varnost v Bruslju v zadnjem času na najvišji ravni. »Čeprav zaradi tega ni bilo panike ali sprememb v dojemanju delovnega okolja. Belgijske varnostne službe in vojska so poskrbeli, da je bilo varno. Glede na to, kar se je zgodilo zdaj, pa bo verjetno od zdaj naprej drugače. Želim si, da ljudje ne bi bili zaradi tega preveč prestrašeni in da ne bi vsakodnevno razmišljali o tem, da se lahko to spet zgodi. Tako bi teroristi zrušili AKTUALNO 3 »Zaradi lubadarja nas bo še bolela glava« Dve leti po žledu gozdovi še niso sanirani - Škoda zaradi napada lubadarja že lani ogromna, letos bi lahko bile številke še večje Napad smrekovega lubadarja lahko ob nezadostnem, prepoznem in nestrokovnem ukrepanju povzroči pravo opustošenje. Ravno zaradi tega sta pravočasna sanacija in spravilo napadenega lesa tako pomembna. Čeprav gozdarji že ves čas opozarjajo na to, kako pomembno je, da pred pomladjo gozdove očistimo in iz njih odstranijo bolna drevesa, vsi lastniki tega še vedno niso storili. V Sloveniji in tudi v širši Savinjski regiji se bodo lastniki gozdov najverjetneje tudi letos borili s smrekovim lubadarjem, ki se je močno namnožil po katastrofalnem žledolomu leta 2014. Kljub temu da so na območju celjske območne enote zavoda za gozdove po katastrofalnem žledu, ki je Slovenijo zajel pred dvema letoma, uspeli sanirati več kot 80 odstotkov poškodovane lesne mase, se je v naših gozdovih močno namnožil podlubnik. Žled je leta 2014 na območju območne enote Celje poškodoval približno 20 tisoč hektarjev gozdov. Največ poškodb je bilo na zahodnem delu, na območju Žalca, Ponikve in Vranskega,« je povedal Aleksander Ratajc, vodja celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Okvirna ocena škode zaradi razvrednotenega lesa, stroškov sečnje, umetne obnove gozdov in čiščenja gozdnih prometnic je znašala približno 4,5 milijona evrov. Precejšnja, čeprav pričakovana je bila tudi sekundarna škoda zaradi lubadarjev. »Sanitarni posek smreke se je v letu povečal za kar 218 odstotkov, z 22.500 na 44.500 kubičnih metrov lesa,« je še povedal Ratajc in izrazil bojazen, da bi utegnila biti številka v tem letu še višja. Zadnji čas za sanacijo Aleksander Ratajc poudarja, da se čas, ki so ga imeli lastniki gozdov na voljo za ureditev poškodovanih gozdov, izteka. Zato poziva vse, ki svojih gozdov še niso sanirali, naj to storijo v najkrajšem možnem času. »Prihaja namreč toplejše vreme in lubadar bo začel vsak čas rojiti. To pomeni, da bo iz dreves, kjer je prezimil, odletel na sosednja drevesa. V samo nekaj mesecih lahko imamo na našem območju od 50 do 60 tisoč kubičnih metrov poškodovane smrekovine,« pojasnjuje Ratajc. Gozdarji lastnike smrekovih gozdov pozivajo, naj redno pregledujejo svoje gozdove. »Redno pregledovanje v normalnih razmerah pomeni pregled gozdov vsaj enkrat v zimskem času, najbolje v februarju oziroma po od-mrznitvah, v pomladnem in poletnem času pa vsaj enkrat mesečno. Ob namnožitvah lubadarjev je v poletnem času pregledovanje treba zgostiti na dvakrat mesečno,« je še povedal vodja celjskih gozdarjev. Na videz zdravo drevo je že lahko poškodovano Pri pregledu gozdov lastniki ne smejo biti pozorni le na že osuta drevesa, ampak tudi na odpadanje še zelenih iglic z dreves in na črvino, ki se pojavi za skorjo na deblu in koreničniku. O morebitnem odkritju žarišča lubadark morajo takoj obvestiti krajevno pristojnega revirnega gozdarja in se takoj lotiti sanitarnega poseka. »Najučinkovitejši varstveni ukrepi, s katerimi lahko zmanjšamo škodo v gozdovih, napadenih od lubadarjev, so čim hitrejši posek lubadark, odstranitev lesa iz gozda na lesna skladišča ter požig napadenih vrhačev in vej. Če posekanih lubadark ni mogoče pravočasno odpeljati iz gozda, je treba debla olupiti in to lubje požgati. V izrednih primerih zavod za gozdove izda dovoljenje za uporabo kemičnih sredstev za zatiranje lubadarja. Če veje in vrha-či niso napadeni, se jih zloži v kupe, tako da tanjše veje prekrivajo razžagan vrhač in debelejše veje,« je še pojasnil sogovornik in dodal, da je pogosta napaka pri izvajanju sanacije ta, da lastnik poseka samo smreke, ki se že popolnoma osujejo. Lubadarke s še zelenimi iglicami pa pusti v sestoju. »S takšnim ukrepanjem lastnik veliko izgubi. Res je les osutih dreves manj vreden, vendar njegova cena ne pada več bistveno. Huje je, da lubadar z osutih dreves že odleti na druga drevesa,« zaključi Ratajc. Pravočasen posek ohrani ceno lesa Zelo pomembna sta pravočasno odkrivanje napada lubadarjev in posek prizadetih dreves, dokler so podlubniki še v razvojni fazi ličinke in bube. V tem primeru ostane les kljub napadu lubadarja uporaben za vse namene in doseže ceno med 60 in 80 evri za kubični meter. Ko zaradi lubadarjev drevo odmre in začne odpadati lubje, propadajoči les pa naselijo glive modrivke, je ta les uporaben le še za predelavo v celulozo ali lesne sekance za kurjavo, s čimer njegova cena pade na 20 do 40 evrov za kubični meter, kar komaj pokrije stroške poseka in spravila. Po zakonu je stanje gozda dolžan nadzirati lastnik ali njegov zastopnik, seveda pa so za nadzor nad razmnoževanjem podlubnikov in ugotavljanjem njihovih napadov zadolženi tudi revirni gozdarji. Ti po navedbah Aleksandra Ratajca še vedno odkrijejo 90 odstotkov napadov podlub-nikov. LEA KOMERIČKI Foto: GZS OE Celje Teroristični napadi v Evropi v zadnjem letu leč, a tako zelo blizu Romana Jordan, nekdanja poslanka Evropskega parlamenta: »Kakšen odnos pa imamo mi do lastne varnosti?« (Foto: osebni arhiv) tudi naše vrednote. Upam, da bomo dovolj močni, čeprav je po takšnih napadih zelo težko normalno živeti,« še dodaja Klemenčič Schmidtova. Z njo se strinja tudi nekdanja evropska poslanka dr. Romana Jordan, ki ji je bil v času njenega mandata Bruselj drugi dom: »Zdaj ni čas, da se ustrahovani zapremo v stanovanja.« Ravno čez nekaj dni se bo odpravila tudi sama v Bruselj in strah zaradi torkove tragedije je ne bo oviral. Za Novi tednik je dejala, da so bombne eksplozije, ki so odjeknile v Bruslju, ranile celotno Evropsko unijo. »Ker Bruselj že zdavnaj ni več le Belgija, Bruselj je Evropska unija. In tudi Slovenija je Evropska unija. Novica o te- rorističnem napadu je šinila skozi moje možgane, kot da sem tudi sama ranjena. V trenutku so mi misli preletele znane obraze sodelavcev in prijateljev najrazličnejših narodnosti. Na ekranu so se pojavile slike letaliških prostorov, ki sem jih deset let prečkala skorajda redno dvakrat tedensko. Zgodilo se je zjutraj, prav takrat, ko je na Zaventemu ponavadi pristalo letalo iz Ljubljane,« še dodaja Jordanova. Problem varnosti Slednji podatek še kako drži. Eden izmed jutranjih ur letalskega pristanka slovenskega leta v Bruslju je tudi ob 8.35, naslednji nekaj pred 10. uro. In ravno zaradi torkovih napadov so morali let iz Slovenije preusmeriti na drugo V napadih je bil poškodovan slovenski državljan Rudolf Kaniški, sicer zaposlen v slovenskem predstavništvu v Bruslju. Poškodovan ni bil hudo, saj se je kmalu po eksploziji oglasil po telefonu svojim sodelavcem. V času eksplozije je bil na na poti v službo na podzemni železnici. letališče. Ima pa Jordanova nekaj pomislekov glede varnosti v Bruslju. »Spomnim se poslanske kolegice, ki so jo sredi belega dne pretepli na zelo obljudenem kraju čisto blizu Evropskega parlamenta. Pa na šibek varnostni sistem za vstop v Evropski parlament. Je res moralo umreti 34 ljudi in biti poškodovanih še veliko več, da bomo okrepili svojo lastno varnost? Kako to, da sodoben medijski in moderen politični besednjak poudarjata solidarnost, odprtost, čut za človeka, pozabljata pa na varnost? Je to zaradi naivnosti, preračunljivosti, manipulacije?« Takšen dogodek po njenem odpira tudi števila vprašanja o ravni varnosti v naši državi. »Čutim s številnimi begunci in vem, da moramo biti strpni in jim po svojih močeh pomagati. Hkrati pa me razum prepričuje, da dolgoročne rešitve množicam, ki si želijo boljšega življenja, ne more ponuditi Evropa brez meja, temveč močna in enotna Evropa, ki z modrostjo in tenkočutnostjo zna poskrbeti za spoštovanje človekovih pravic daleč preko svojih meja,« še zaključuje Jordanova. SIMONA ŠOLINIČ 7. 1. 2015 PARIZ, 12 mrtvih Charlie Hebdo 20 ranjenih 9. 1. 2015 PARIZ, 4 mrtvi kriza s talci 13. 11. 2015 PARIZ, 130 mrtvih 6 lokacij 200 ranjenih 22. 3. 2016 BRUSELJ, 31 mrtvih 2 lokaciji 260 ranjenih Policisti poostrili nadzor Kljub temu, da v Sloveniji ni visoke stopnje ogroženosti pred terorističnimi napadi, pa so slovenski policisti nadzor na področju protiteroristične dejavnosti okrepili že po lanskih napadih na Pariz. Tokrat so dobili nova navodila za še dodatno poostritev ukrepov na mejnih prehodih in na letališčih ter pri spremljanju >določene populacije na območju notranjosti naše države<. »Stoodstotne varnosti za takšna dejanja ni. Seveda pa smo do maksimuma pripravili aktivnosti, da bi lahko ustrezno reagirali tudi ob takšnem dogodku,« je v torek dejal generalni direktor slovenske policije Marjan Fank. Včeraj se je na to temo sestal tudi sekretariat Sveta za nacionalno varnost. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je najostreje obsodilo dogodke v Bruslju ter Belgiji izrazilo solidarnost in podporo. »Poudarjamo, da je skupen in okrepljen boj celotne mednarodne skupnosti proti terorizmu, kot tudi naslavljanje njegovih temeljnih vzrokov, edini in najbolj učinkovit odgovor na tovrstne napade. Slovenija kot odgovorna članica mednarodne skupnosti ostaja zavezana boju proti terorizmu in si bo po svojih močeh še naprej prizadevala za preprečevanje vseh oblik radikalizacije, nasilja in ekstremizma, ki v končni fazi vodijo v terorizem,« so sporočili z ministrstva. 4 GOSPODARSTVO Tukano propadel zaradi mnogih nepravilnosti Marsikaj naj bi se dogajalo »pod mizo« - Lastnica ne odgovarja na telefonske klice Jože Resman je vložil dve kazenski ovadbi zaradi grožnje s strelnim orožjem. Proti komu, ne želi povedati. Pred kratkim je bankrotiralo tudi podjetje Tukano, ki je imelo po Sloveniji verigo trgovin za male živali. Sedež podjetja je bil v Celju. Po trditvah zaposlenih in nekaterih dobaviteljev so se v podjetju dogajale številne nepravilnosti, ki naj bi bile tudi razlog za njegov propad. Lastnika naj bi denar skrivala pred davčnim uradom in ga nalagala v tujini. Alida Vodeb, ustanoviteljica podjetja, že vse od stečaja ne odgovarja na nobene klice. Tudi stečajnemu upravitelju, ki napoveduje, da bo zaradi tega iskanje lastnice prepustil sodišču, se ne oglaša. Tukano je v finančne težave zašel aprila lani, zato je vodstvo podjetja predlagalo postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki pa ni uspel. Zato je podjetje zdaj v stečaju. Po prepričanju nekaterih upnikov in zaposlenih naj bi lastnica podjetja Alida Vodeb in prokurist Jože Resman podjetje izčrpavala. Ali to drži, nam ni uspelo izvedeti, saj se Vodebova tudi na naše telefonske klice ne oglaša. Trenutno naj bi bila v tujini. Po podatkih, ki jih je podjetje pripravilo za posto- pek poenostavljene prisilne poravnave, naj bi Tukano dobaviteljem in zaposlenim dolgoval približno pol milijona evrov. Po zatrjevanju enega od zaposlenih, ki je proti podjetju vložil tudi kazensko Krivi dobavitelji Jože Resman, ki ga zaposleni tesno povezujejo s Tukanom, trdi, da s tem podjetjem nima posebnih povezav. »V preteklih letih sem bil kratek čas le prokurist podjetja, zato prosim, da me z njim ne povezujete,« okoliščin, ki se jih ne da pavšalno opredeliti, saj gre za kompleksne poslovne odnose do dobaviteljev, najemodajalcev in tudi do obveznosti podjetja, ki so ostali še iz časov prejšnjih lastnikov, od katerih je družba Ained kupila podjetje Tukano.« Eno od podjetij Jožeta Resmana je leta 2013 kupilo graščino Socka. Resman zatrjuje, da nakup nima nobene povezave s Tukanom. Načrtov glede graščine še nima. ovadbo, se je večina prometa med podjetjem Tukano in trgovci, ki so prodajali njihove izdelke, »dogajala pod mizo«, denar pa naj bi se stekal na računih lastnikov v tujini. je na naše vprašanje, kako je povezan s podjetjem Tu-kano, odgovoril Resman. Kot pravi, so vse navedbe, ki so se pojavljale v zvezi z njim, s Tukanom in z njegovim podjetjem, neresnične. Kljub temu o podjetju Tu-kano ve veliko. Kot pravi, je podjetje zašlo v težave »zaradi različnih poslovnih Slabe odločitve Stečaj Tukana, trdijo bivši zaposleni, se ne bi zgodil, če vodstvo podjetja ne bi sprejemalo »neumnih« odločitev. Kor trdijo, mednje sodijo ustanovitve sorodnih podjetij na Hrvaškem, ki so le po kratkem času poslovanja popadla. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Za Bisol »mega« posel v Belorusiji Skupina Bisol group izbrana za 50-milijonski posel v Belorusiji Skupina Bisol group je bila izbrana na razpisu za postavitev 58-megavatne sončne elektrarne v Belo-rusiji. Vrednost elektrarne je ocenjena na približno 50 milijonov evrov, slovenski proizvajalec solarne opreme pa je v konzorciju izbranih družb odgovoren za 70 odstotkov realizacije projekta. Edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov in nosilnih konstrukcij za sončne elektrarne je v tem tednu prejel uradno potrditev beloruskega energetskega giganta Belorusneft, da je bil izbran na razpisu za postavitev 58 megavatne sončne elektrarne, ki bo stala na južnem delu države v bližini ukrajinske meje. S konzorcijem priznanih mednarodnih podjetij mu je bil zaupan posel v vrednosti skoraj 50 milijonov evrov. Preboldsko podjetje je v omenjenem projektu partner z največjim deležem, ki predstavlja 70 odstotkov realizacije. Svečani podpis pogodbe je predviden še v tem mesecu, elektrarno na več kot sto hektarjev veliki površini pa bodo postavili do sredine prihodnjega leta. LK, foto: Bisol Primorci kupili Klasje Podjetje Sapidum iz Portoroža je v teh dneh prevzelo proizvodnjo brezglutenskih izdelkov, edinega programa, ki je preživel stečaj Klasja aprila lani. Sapidum je bilo ustanovljen šele konec letošnjega januarja, in sicer prav za nakup brez-glutenskega programa. Njegova družbenika sta družinsko podjetje Bitermofin iz Portoroža in Arkas iz Ljubljane. Portoroško podjetje je za program z opremo plačalo približno milijon evrov. Kaj bo s prostorom, v katerem je proizvodnja, še ne vedo, saj stanje nepremičnin Klasja še vedno ni urejeno. Kot pravi direktor Peter Filipčič, želijo kupiti tudi objekt, a bodo odločitev o tem sprejeli šele takrat, ko bo znana cena. Vsekakor želijo proizvodnjo obdržati v Celju, saj so tu, pravi Filipčič, znanje in izkušnje. Sapidum je v skladu s pogodbo ohranil vseh 27 delovnih mest v programu brezglutenskih izdelkov. Ali bo tako tudi ostalo - se bo število zaposlenih zmanjšalo ali povečalo - bo odvisno od novih naročil. V Sapidumu so vsekakor prepričani, da bi lahko z brezglutenskimi izdelki naredili dober posel, saj je zanimanje zanje v Evropi vse večje. JI Ahac kupuje Korošce Agencija za varstvo konkurence je začela odločati o koncentraciji podjetij Ahac Nizke gradnje in Kograd Igem iz Dravograda. Šentjursko podjetje, ki ima v lasti tudi celjski Voc in postaja največji gradbenik na Celjskem, je več kot 95-odstotni delež Kograda kupilo februarja letos. Kograd, ki je sicer že od leta 2012 v prisilni poravnavi, se ukvarja s proizvodnjo gradbenih materialov. JI Na dražbi Aero Ida Stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril bo prihodnji mesec na dražbi poskušala prodati hčerinsko podjetje Aero Ida. Izklicna cena je 300 tisoč evrov. Aero Ida je invalidsko podjetje, ki ga je matična družba ustanovila leta 2001. Ukvarja se z izdelovanjem šolskih barvic, osvežilnih robčkov ter lepilnih trakov in etiket. Grilova pravi, da je zanimanje za nakup veliko, kar niti ne čudi, saj podjetje dela dobro. Podatki o poslovanju za lani uradno še niso znani, predlani pa je Aero Ida, ki trenutno zaposluje 36 ljudi, povečala prodajo za 4 odstotke in imela dobiček. Alenka Gril bo še ta mesec ali v začetku aprila objavila tudi uradno ponudbo za nakup proizvodnje, ki jo je imelo Aero v Šempetru. Kot je znano, je od aprila lani, ko je šel Aero v stečaj, za proizvodnjo v Šempetru iskala najemnika, vendar pri tem ni bila uspešna. Najprej je padel v vodo dogovor z nemškim podjetjem AMC, nato upniški odbor ni sprejel ponudbe podjetja Interexpo skupina v lasti Igorja Rakuše, nekdanjega direktorja radeške papirnice. Proizvodnja v Šempetru tako že skoraj leto miruje. Upniki Aera so zaradi tega izgubili več tisoč evrov na račun mesečne najemnine, najmanj 10 tisoč evrov na mesec pa so v zadnjem letu izgubili tudi zaradi stroškov, ki jih mora stečajna upraviteljica plačevati za vzdrževanje objektov. JI INFORMACIJE 5 Vrtni stol JON modra barva Predalnik DANE 07 79x102x50cm, venge Q 0 ^ www.harveynorman.i Celje Harvev Norman- Prihodnost ali tveganje za okolje in zdravje? Mnenja o GSO še vedno deljena - Politika opozarja na pristranskost tako zagovornikov kot nasprotnikov Ali so gensko spremenjeni organizmi (GSO) tehnologija prihodnosti, s katero je mogoče izkoreniniti lakoto? Ali so grožnja avtohtonim kmetijskim vrstam, varstvu narave in zdravju prebivalcev? To je le nekaj vprašanj, na katera so skušali odgovoriti udeleženci konference, ki jo je v Narodnem domu v Celju pred dnevi pripravila informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Evropski parlament je, kar se tiče GSO, pomemben odlo-čevalec, ki vpliva tudi na zakonodajo posameznih držav članic. Slovenija je prepovedala pridelavo gSo na celotnem ozemlju države. So pa evropski poslanci pred časom zavrnili predlog uredbe, ki bi državam članicam omogočil, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme. Parlament je namreč odločil, da tovrstne zakonodaje ne bi mogli ustrezno izvajati, saj bi povzročila uvedbo mejnih kontrol med državami, ki so za in proti GSO. Za področje GSO torej v vseh državah članicah velja evropska zakonodaja. Renata Puc iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila, da so najpomembnejši stebri postopek odobritve, ocena tveganja v okviru tega postopka, obvezno označevanje prisotnosti GSO in sledljivost, ki omogoča izvzetje iz prometa, če bi bilo s katerimkoli GSO karkoli narobe. Dejala je, da je drža Slovenije v postopkih odobritve GSO sicer še vedno previdna. »Odkar smo člani Utrinek s konference o GSO. S transgenimi poljščinami je bilo leta 2014 posejanih 181,5 milijona hektarjev površin, od tega v Evropi 140 tisoč hektarjev. Največje pridelovalke takšnih poljščin so še vedno ZDA, Brazilija, Argentina, Indija in Kanada. Polovica članic EU se zavzema za geografsko izključitev svojega ozemlja iz pridelave GSO. EU, torej od leta 2004, Slovenija glasuje proti, in to ne le zaradi politične drže. Vemo, da je približno 70 odstotkov državljanov proti GSO, vzrok za zadržanost pa so tudi ocene tveganja, kjer nekatera vprašanja niso dokončno razjasnjena. Takrat Slovenija uporabi previdnostni princip, sploh zaradi okoljskih vprašanj, ne toliko zaradi varnosti uporabnikov.« Je preteklo dovolj časa? Dr. Borut Bohanec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v GSO nasprotno vidi številne prednosti, med drugim manjšo uporabo pesticidov, večji pridelek, odpornost na hrošče, ličinke, glivične in bakterijske bolezni ter na sušo in mraz. Kot je še dodal, bi številni takšni organizmi lahko koristili zdravju ljudi, saj vsebujejo določene vitamine, minerale in lahko ljudi varujejo pred boleznimi. Genska tehnologija na primer omogoča tudi izločanje določenih alergenov iz rastlin. Tako ljudje, ki so alergični na arašide, na primer zaradi njihovega uži- vanja ne bi imeli več težav. Bohanec je poudaril, da obstaja več kot dva tisoč študij, ki trdijo, da so GSO izjemno varni in da v vseh letih, odkar jih pridelujejo, z njimi ni bilo nobenih težav. »Če kdo trdi, da to ni res, si verjetno o GSO ni ničesar prebral.« Medtem ko Bohanec meni, da je od začetkov uporabe GSO preteklo dovolj časa, da so znani vsi njihovi učinki, Renata Puc nasprotno opozarja, da bo zaradi načina uživanja takšnih živil in zaradi načina reje živali trajalo najmanj 50 let, da bomo spoznali dolgoročne učinke takšnih organizmov za zdravje ljudi. Višji stroški, a vedno več odkupa Prednosti predelave živil, ki ne vsebujejo GSO, so prepoznala določena podjetja, ki se ukvarjajo z živili. Darja Teržan iz Mlekarne Celeia opaža, da takšno odločitev cenijo tudi potrošniki, ki hočejo vedeti, kaj jedo, in si GSO ne želijo na svojih krožnikih. »Res je, da so stroški pridelave krme za naše proizvajalce višji, vendar kmetom pomagamo pri povečanih stroških in tudi tako, da mleko, ki pripomore h kakovostnim izdelkom, nagradimo.« V mlekarni so od leta 2012, ko so na trgovske police postavili prve izdelke brez gSo, zabeležili več kot 20-odstotno rast lastnih blagovnih znamk, v tem duhu pa delajo še naprej. Od proizvajalcev vsako leto odkupijo več mleka. Letos ga nameravajo odkupiti sto milijonov litrov. Prehranska varnost v luči sporazuma Sta se pa proti GSO zavzela tudi oba evropska poslanca, ki sta se udeležila konference in opozorila na pristranskost raziskav tako ene kot druge strani. Tako Franc Bogovič kot dr. Igor Šoltes menita, da GSO sveta ne bodo rešili pred lakoto. Še posebno zadržanost sta izrazila v povezavi s čezatlantskim trgovinskim in investicijskim partnerstvom med EU in ZDA (TTIP). Šoltes je tako dejal, da bi sporazum prinesel več škode kot koristi in da so velika predvsem tveganja na področju prehrane. »ZDA nimajo previdnostnega sistema, tam je dovoljena stopnja pesticidov na primer mnogo višja kot pri nas. Dvomim, da bi se države lahko zedinile, razen na škodo naših standardov, kar pa bi bilo zelo slabo.« Tudi Bogovič je izpostavil podobne bojazni in opozoril na to, da ni pre-hranska varnost nič manj pomembna kot državna ali energetska. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA Zaznamovali svetovni dan gozdov RADEČE - Ob ponedeljkovem svetovnem dnevu gozdov, ki je letos v znamenju gesla Spoštujmo povezanost gozda in vode, so slavnostni dogodek pripravili tudi v občini Radeče. Zjutraj so se udeleženci v Pristavi pri Svibnem odpravili na pohod na Magolnik, potem je bila pri Ajdovem grobu na Jatni slovesnost, na kateri so spregovorili o pomenu gozdov za naše življenje. »Osnovni namen obeležitve svetovnega dneva gozdov je kot že vsa leta ozaveščanje in osmišljanje odnosa ljudi do gozda kot pomembnega življenjskega prostora, do katerega se sicer velikokrat preveč mačehovsko obnašamo,« je povedala Marija Imperl, direktorica Kulturnega, turističnega in rekreacijskega centra Radeče, ki je bil eden od organizatorjev dogodka. Ob tem dogodku so slavnostno predali namenu tudi novo informacijsko tablo na Jatni. Gre za območje velikega gozdnega kompleksa nad Svibnim pri Radečah, o katerem krožijo številne legende, zanj pa je napisana celo pravljica. »Pomembno je, da smo z informacijsko tablo na naši gozdno-zgodovinski učni poti Svibno zaznamovali še eno pomembno točko, ki jo obiskujejo popotniki, pohodniki, kolesarji ...« je še povedala sogovornica. Udeleženci dogodka so si lahko ogledali tudi razstavo slik ljubiteljskega slikarja, domačina Jožeta Barachinija, letošnjega prejemnika najvišjega občinskega priznanja za kulturne dosežke, na temo narave in gozda. RG V celjskem urgentnem centru brez napak CELJE - V splošni bolnišnici so v četrtek preventivno izvedli pregled celotnega sistema medicinskih plinov, ki jih uporabljajo v urgentnem centru. To je bila sicer zahteva ministrstva za zdravje po tragičnem dogodku v urgentnem centru v Šempetru pri Novi Gorici. Tam je med postopkom oživljanja umrl bolnik, ki je namesto kisika dobil plin, ki se uporablja kot anestetik. Pregled so izvajali predstavniki podjetja Medicop, ki je bilo tudi dobavitelj napeljave medicinskih plinov v šem-petrskem urgentnem centru in se je znašlo v preiskavi zaradi dogodka. Kot je znano, to podjetje očitke, da je bila napeljava tam nepravilno urejena, zanika. Kot so nam sporočili iz celjske bolnišnice, preventivni pregled v Celju ni pokazal nepravilnosti na napeljavi. Vendar bodo po tem pregledu izvedli še preventivni izredni pregled vseh tehničnih sistemov in opreme v Urgentnem centru Celje, ki lahko kakorkoli vplivajo na varnost in zanesljivost izvajanja zdravstvene dejavnosti. Naj dodamo, da je bilo pri opremljanju celjskega urgentnega centra vključeno tudi podjetje Medicoengineering, ki se kot eden od podizvajal-cev omenja prav tako v šempetrskem urgentnem centru. SŠol za brezplačno zdravstveno Ni zanimanja oskrbo storitve VELENJE - Na pobudo mestne občine so leta 2014 odprli brezplačno ambulanto za občane, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. A v tem času so v ambulanti sprejeli le sedem oseb. V brezplačni ambulanti, kjer zdravstveno oskrbo nudi Jože Zupančič, za ni veliko povpraševanja. »Zato ker občina Velenje nudi vsem občanom osnovno zdravstveno zavarovanje,« je razložila pomočnica direktorja Zdravstvenega doma Velenje Tanja Kontič in nadaljevala, da so občani Velenja seznanjeni z možnostmi brezplačne zdravstvene oskrbe, pogoj je le, da imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Če pride do težav, se oglasijo v uradu župana ali na centru za socialno delo, kjer nato pokličejo v zdravstveni dom. V zadnjega pol leta niso dobili klica. Pri nudenju zdravstvene oskrbe so sodelovali z Lekarno Velenje, ki je v svoji poslovalnici omogočila prevzem zdravila na beli recept brez doplačila. A Kontičeva poudarja, da je veliko ljudi, ki imajo osnovno zavarovanje, nimajo pa dodatnega zavarovanja, zato je zanje plačilo dopolnilne storitve težje izvedljivo. »Če bi ostala pro bono ambulanta za te ljudi, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje, a nimajo denarja za doplačilo receptov in pregleda, bi bila naša ambulanta polna.« BGO Ob očitni nejevolji primanjkljaj MCC pokrit O poslovanju Celjskega mladinskega centra spet na prihodnji seji mestnega sveta Glorijana Veber, direktorica Celjskega mladinskega centra (desno), je razpravo o primanjkljaju MCC spremljala v družbi mag. Barbare Gorski, z Oddelka za družbene dejavnosti MOC, ki je obrazložila sklep za pokritje primanjkljaja MCC. CELJE - Torkovo sejo mestnega sveta je po pričakovanju zaznamovala predvsem burna razprava o tem, ali naj svetniki podprejo sklep, da Mestna občina Celje (MOC) v proračunu nameni več kot 47 tisoč evrov za pokritje primanjkljaja Celjskega mladinskega centra (MCC), ki ga je ta pridelal pri poslovanju v minulem letu. S precej nejevolje so svetniki sklep podprli, a poslovanje MCC bo tema tudi na prihodnji seji mestnega sveta. Primanjkljaj je, kot je direktorica MCC Glorijana Veber navedla v sanacijskem načrtu, nastal predvsem zaradi znižanja prihodkov iz tržne dejavnosti, konkretno zaradi upada prometa v kavarni. Za to naj bi bila kriva investicijska dela v kavarni, zaradi česar ta ni mogla obratovati. Tako MCC tudi naj ne bi mogel iz tržne dejavnost v večji meri pokrivati programskih stroškov delovanja zavoda, ki so se še povečali, potem ko je MCC dobil v upravljanje tudi novo turistično točko ob Šmartin-skem jezeru, to je Brkatega soma. Sicer pa so v vseh svetniški skupinah, katerih člani so so- delovali v razpravi, poudarjali, da je nedopustno, da je Celjski mladinski center ustvaril takšen primanjkljaj, in da bi ta denar v proračunu lahko uporabili bolj smotrno kot za sanacijo poslovanja MCC. Slišali smo lahko celo, da gre za precedens, da je to prvi primer, da določen javni zavod v MOC posluje z izgubo. Svetnike tudi ni prepričal sanacijski program, ki ga je pripravilo vodstvo tega centra. A je pri večini svetnikov prevladala odločitev, da bi nepokri-tje primanjkljaja lahko resno ogrozilo delovanje javnega zavoda. Še posebej, ker se ob negativnem poslovnem izidu ne bi mogel prijavljati na evropske razpise, ki so pomemben vir za delovanje zavoda. Sklep, da MOC v enkratnem znesku pokrije primanjkljaj MCC, je podprlo 19 svetnikov, proti jih je bilo 10, med njimi tudi svetniška skupina SMC, ki je bila v razpravi do tega sklepa najbolj kritična. Nadaljnji koraki odvisno od revizije Sicer pa je poslovanje MCC zdaj pod drobnogledom interne revizije, ki jo je odredila celjska občina kot ustanoviteljica zavoda. Njeni rezultati naj bi bili po napovedih znani do prihodnje seje mestnega sveta, ko bo poslovanje MCC ponovno na dnevnem redu, prav tako poslovno poročilo in podroben sanacijski načrt za izboljšanje poslovanja zavoda. Če bi revizija pokazala, da je primanjkljaj posledica subjektivnih razlogov, je mogoče pričakovati tudi razpravo o odgovornosti in kadrovskih spremembah v MCC. »Počakala bom, kaj bo pokazala revizija. Prevzela sem odgovornost tudi glede brezobrestnega posojila, povedala sem, za kaj je bilo namenjeno,« je po razpravi in glasovanju povedala Glorijana Veber. Tokrat manj burno o proračunu Za razliko od prejšnje seje, ko je obravnavo proračuna v prvem branju spremljala dolga in polemična razprava, se je tokrat ta točka dnevnega reda končala precej hitreje, obravnava proračuna pa je bila precej manj polemična. Kot je povedal Sandi Sendel-bah, vodja oddelka za finance in gospodarstvu pri MOC, so za drugo branje poskušali upoštevati večino pripomb iz prve obravnave, bistveno pa se proračun vendarle ni spremenil v primerjavi s prvim branjem. Mestni svet ni izglasoval podpore amandmajema SMC, s katerima so predlagali, da bi na račun zmanjšanja sredstev za nakup poslovnih prostorov, gozdov in avtomobilov več denarja namenili za spodbujanje gospodarstva. Izglasoval pa je županova amandmaja. S prvim so se zmanjšala sredstva v proračunu za paviljon na Glavnem trgu v višini 138 tisoč evrov na račun pridobljenega denarja za ta namen od ministrstva za gospodarstvo. Z drugim amandmajem bo celjska občina zaradi ugodnega stanja na finančnem trgu lahko reprogramirala obstoječe kredite. V torek sprejet proračun MOC za leto 2016 predvideva za 51,5 milijona evrov prihodkov, 53,9 milijona evrov odhodkov, primanjkljaj bo v višini 2,6 milijona evrov, občina pa se bo zadolžila za 4 milijone evrov. Mestni svet je sprejel tudi zaključni račun proračuna za leto 2015. ROBERT GORJANC Foto: RG Zimska vzdrževalna služba še v pripravljenosti Zaradi mile zime manj intervencij in manj porabljenega materiala Celjski župan Bojan Šrot je britanski veleposlanici za spomin podaril monografijo knežjega mesta. Britanska veleposl obisku v Celju CELJE - Letošnja zimska vzdrževalna sezona je bila za Voc Celje ena najmilej-ših v zgodovini. V celjski in koroški regiji je na 1850 kilometrih cest zaradi specifičnih vremenskih razmer porabil pol manj drobljenca kot lani in za petino manj soli. Zaradi manj ostre zime so zabeležili veliko manj zdrsov vozil na cestah, manj je bilo tudi izločanja tovornih vozil ob močnejšem sneženju. Kot so še sporočili iz podjetja, so delo zimske službe tudi to sezono organizirali v okviru mreže desetih cestnovzdrže-valnih baz, ki jih ima Voc razporejene v obeh regijah. Voc Celje je z zimsko vzdrževalno službo v zimi 2015/16 vzdrževal tisoč kilometrov državnih cest v celjski in koroški regiji ter 850 kilometrov lokalnih cest. »Letošnja mila zima je poskrbela, da smo bili na cestah prisotni manj kot v preteklih letih. Zima je bila ena milejših v zgodovini našega vzdrževanja cest,« je povedal Bogdan Kočevar, vodja vzdrževanja v Vocu Celje. Tako so za urejanje cest v primerjavi z zimo 2014/15 porabili petino manj soli in polovico dro-bljenca, ki je sicer bolj znan kot »pesek«. Milejše vremenske razmere so prispevale k manjšemu številu izrednih dogodkov na cestah. Veliko manjše je bilo število zdrsov motornih vozil, manj je bilo izločanja tovornih vozil ob večjem sneženju na vozno zahtevnejših cestnih odsekih. Opreme še ne bodo pospravili »Zimska vzdrževalna služba se uradno končuje, a kljub temu opreme še ne bomo pospravili. Za intervencije na višje ležečih cestah, ki jih je na Koroškem in Celjskem kar nekaj, bomo pripravljeni še približno mesec, če ne bo prišlo do bistvenih otoplitev,« je še dodal Bogdan Kočevar. RG CELJE - V ponedeljek je mesto obiskala veleposlanica Velike Britanije v Sloveniji, Sophie Honey. To je bil njen prvi obisk v knežjem mestu, na povabilo Gimnazije Celje - Center pa se je udeležila kulturnega dogodka ob 400. obletnici smrti Williama Shakespearja. Veleposlanica se je pred prireditvijo srečala z županom Mestne občine Celje Bojanom Šrotom in si ogledala Pokrajinski muzej Celje. Z županom sta se pogovarjala tudi o programu Mepi - Mednarodnem priznanju za mlade, ki je univerzalen, svetovno priznan mladinski program. Leta 1956 ga je ustanovil princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete II. in vojvoda Edinburški, v sodelovanju z nemškim pedagogom, priznanim zagovornikom izkustvenega učenja Kurtom Hahnom ter vodjo prve uspešne odprave na Mount Everest lordom Huntom. Program mladim med 14. in 25. letom omogoča, da v svojem prostem času v okviru neformalnega učenja z aktivno ude- anica na ležbo na različnih področjih, kot so prostovoljstvo, veščine, šport in podobno, uresničijo svoje potenciale. Tako mlade spodbuja k vsestranskemu razvoju v aktivne, odgovorne in zadovoljne ljudi, pripravljene na izzive življenja. Do danes je v programu sodelovalo več kot 9 milijonov mladih iz več kot 140 držav, tudi Slovenije. V program so vključene tudi III. osnovna šola Celje, Gimnazija Celje - Center, Šolski center Celje - Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije ter Srednja zdravstvena šola Celje. RG Foto: MOC Voc Celje z zimskim in letnim vzdrževanjem cest pokriva celotno območje celjske regije in koroške regije z desetimi cestnimi bazami v Celju, Rimskih Toplicah, Šentjurju, na Podplatu, v Lesičnem, Latkovi vasi, Mozirju, Velenju in Slovenskih Konjicah, Otiškem Vrhu in Radljah. Eno najlepših doživetij je bilo kepanje na Rogli, saj nekateri Španci snega še niso videli. Od drameljskih gričev do snega na Rogli Mednarodni projekt v OŠ Dramlje privabil Špance, Turke in Bolgare DRAMLJE - Tamkajšnja osnovna šola se je v tem šolskem letu vključila v mednarodni projekt Erasmus+ z naslovom Goal ali Growing Outdoor Agrotourism Learning. Z učenci iz šol iz Španije, Turčije in Bolgarije bodo raziskali možnosti, kako primarni sektor približati mladim, da bi postal zanimiva alternativa na njihovi poklicni in življenjski poti. V Dramljah so prav v teh dneh gostili petnajst tujih učencev in sedem učiteljev. Vodilni partner v projektu je španska šola, Drameljčani kot partnerska šola z Bolgari in s Turki v tako velikem projektu sodelujejo prvič. Tematsko jim je rdeča nit projekta zelo blizu, saj večina učencev izhaja s podeželja, kjer se družine še vedno ukvarjajo tudi s kmetijstvom, možnosti za razvoj turističnih in drugih dejavnosti pa še niso dovolj razvite. Kot je povedala v. d. ravnateljice Mirjana Aužner, bo vpliv projekta na šolski utrip še veliko globlji. »Učenci bodo veliko pridobili predvsem z uporabo tuje- ga jezika v praksi, pridobili bodo nove prijatelje, se učili strpnosti in medkulturnega dialoga ter spoznavali okolje in navade krajev, iz katerih prihajajo partnerske šole.« Tuji gostje so v Dramljah bivali med 2. in 8. marcem. Španci so prišli iz Olivenze, manjšega kraja 20 kilometrov od Portugalske meje, vzorcu partnerji oblikovali turistične poti tudi v svojih državah. Največ navdušenja prinašajo potovanja Projekt bo trajal dve leti, v tem času pa ponavadi največji vtis pustijo prav potovanja. Kot je povedal Mitja Logar, »Ravnatelj turške šole Salih Yildiz je bil rojen v kraju, iz katerega prihaja tudi poznoantična replika mozaika v središču Celja, Gaziantepa. Gospod Yildiz ni vedel, da sta Celje in Gaziantep prijateljski mesti, in je bil nad tem prijetno presenečen,« je povedal Logar. Turki iz Istanbula, Bolgari pa iz majhnega kraja Stefano-vo na severovzhodu dežele. Med tem obiskom so otroci izdelali turistično pot po Dramljah s poudarkom na kmečkem turizmu. In kot je dejala Aužnerjeva, bodo po tem koordinator projekta v Sloveniji, se gostitelji potrudijo svojo deželo pokazati v najboljši luči in glede na odzive gostov jim je to v popolnosti uspelo. »S pomočjo našega zunanjega sodelavca in domačina Boštjana Goleža smo teoretično in praktično obdelali izdelavo turistične poti s poudarkom na kmečkem turizmu, v sodelovanju z RA Kozjansko razpravljali o turizmu, kot ga vidijo mladi. V ŠC Šentjur smo izvedeli vse o njihovih programih in bili deležni čudovitega kosila, ki so ga v celoti skuhali in postregli dijaki centra. Na Uršuli smo doživeli dobrote Kozjanskega, ki so jih pripravile prijazne članice Aktiva kmečkih žena Dra-mlje, na Ranču Shire jezdili največjega konja v Sloveniji, na kmetiji Korenjak spekli kruh in spoznali življenje in delo na slovenski kmetiji. V Okrepčevalnici Čater smo jedli tradicionalno slovensko nedeljsko kosilo, poslušali slovensko pesem v izvedbi Kulturnega društva Dramlje in gostom na Rogli pokazali sneg, ki ga predvsem Španci še nikoli niso videli.« V nadaljevanju projekta Goal bodo sledili obiski šol v Bolgariji, Turčiji in maja 2017 še v Španiji. StO Foto: DARKO PETELINŠEK Ob protokolih bodo pili modro frankinjo POLZELA - Četrto leto zapored je župan Jože Kužnik izbral svoje protokolarno in hišno vino. Že tretje leto je občina pripravila tudi salamijado. Ocenjevalni komisiji sta pri obeh izborih imeli zahtevno in odgovorno delo. Letos je bilo na seznamu izbranih vin članov društva savinjskih vinogradnikov, ki so se potegovali za naziv županovega vina letnik 2015, devet sort. Za županovo protokolarno vino je bila proglašena modra frankinja vinogradnika Rudija Janežiča iz Žalca, za županovo namizno vino pa je bila izbrana bela zvrst Romane in Silva Mariča iz Petrovč. Na tretji salamijadi je komisija, ki jo je vodil Janez Šumak, prejela v ocenjevanje 18 salam. Žiranti so bili pozorni na videz, vonj, okus in prerez. Najbolje ocenjena je bila salama pridelovalca Antona Brunška iz Andraža. Na sklepnem dejanju obeh dogodkov so obiskovalci pokušali salame in vina. Večer sta s svojim obiskom počastili vinska kraljica savinjskih vinogradnikov Suzana Čakš in vinska kraljica Slovenije Sara Stadler. Društvo savinjskih vinogradnikov je ob tem županu Jožetu Kužniku poklonilo potomko najstarejše vinske trte, ki bo svoje mesto dobila na gradu Komenda. Dobrodelni županov sklad se je na račun prostovoljnih prispevkov obogatil za 229,50 evra. LK Invalidi bodo zadovoljnejši DOBRNA - Občina se pripravlja za prijavo na razpis za pridobitev listine Občina po meri invalidov. To ne pomeni zgolj častnega naziva, saj morajo občine zanj marsikaj postoriti. Pred dnevi je tako občina imenovala projektni svet za invalide. V njem so predstavniki občine, invalidskih društev, Zavoda za turizem, šport in kulturo Dobrna, Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna ter Term Dobrna. Projektni svet je zadolžen za usklajevanje akcijskega načrta za lažji vsakdan invalidov. To je temeljna občinska listina, ki usmerja dejavnost vseh na področju varstva invalidov v štiriletnem obdobju. V njej so poleg konkretnih nalog določeni tudi izvajalci, roki in viri financiranja. Eno od dejanj pred prijavo na razpis je predstavljala lanska okrogla miza, ko je študentka predstavila za invalide kritične točke na Dobrni, ki jih je opisala tudi v svoji diplomski nalogi. Sledil je organiziran sprehod po Dobrni, kjer so zabeležili vse pomanjkljivosti javnih stavb, parkirišč in drugih javnih površin. Nato so bili pripravljeni osnutki rešitev. Gre predvsem za poglobitve robnikov, ureditev prehodov in klančin, parkirna mesta in označevalne table. Na našem območju je postala prva Občina po meri invalidov Mestna občina Velenje, ki je to postala pred desetimi leti. Leta 2008 ji je sledila Rogaška Slatina in nato še nekatere druge občine. BJ Ogrevali bi se s plinom ŠMARJE PRI JELŠAH - V občini se zanimajo za vzpostavitev plinovodnega omrežja, razmišljajo tudi o možnosti podelitve koncesije. Župan Šmarja pri Jelšah Stanko Šket je povedal, da v občini o plinifikaciji govorijo že od leta 1978, ko je bila skozi kraj speljana prva cev plinovoda, pred dvema letoma pa še ena. Dejal je, da so ideji o plinifikaciji naklonjeni Slovenski plinovodi, ki bodo plin pripeljali do središča kraja, od tam naprej pa bo distribucijo opravljal koncesionar, izbran na javnem razpisu. Dodal je še, da med distributerji zemeljskega plina obstaja dovolj zanimanja za pridobitev koncesije, čeprav so Šmarje pri Jelšah manjši kraj. V občini so sicer razmišljali tudi o tem, da bi občanom ponudili možnost ogrevanja z obnovljivimi viri oziroma z biomaso. Glede na lego občine in zaprto kotlino bi to po prepričanju Šketa poslabšalo kakovost zraka in bivanja. TS Povsod bi radi asfalt DOBRNA - Občina namerava letos porabiti denar, ki ji pripada po 23. členu Zakona o financiranju občin, za dve različni naložbi. To sta prenova sanitarnih in garderobnih prostorov Osnovne šole Dobrna in prenova treh cestnih odsekov. Gre za odseke graščina Gutenek-Zavrh, Sveti Miklavž-Fižolek in Flis-Osetič. Vsi so dolgi po približno dvesto metrov. Dobrna si je prejšnja leta z denarjem s tega naslova pomagala pri obsežni gradnji kanalizacije in gradnji vrtca. Za letos je izračunano, da ji pripada 35 tisoč evrov nepovratnih in 53 tisoč evrov povratnih sredstev. Občinski svet se je na zadnji seji s tem brezobrestnim zadolževanjem strinjal. Posamezni svetniki so med razpravo vlaganju v te tri cestne odseke oporekali, saj želijo naložbe na svojem območju. Župan Martin Brecl je odločitev za te tri odseke pojasnil z dejstvom, da je kar na dveh makadamskih cestah položena fekalna kanalizacija z jaški, kar otežuje njihovo vzdrževanje in opravljanje zimske službe. BJ Najmlajši poznavalci računalnikov ROGAŠKA SLATINA - Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je pripravila 19. računalniški pokal Logo za otroke iz vrtcev in prvega triletja osnovne šole. Tokrat je bilo tekmovanje v programiranju s programom Logo v Vrtcu Rogaška Slatina, udeležilo pa se ga je 61 otrok, ki so se nanj uvrstili na izbirnih tekmovanjih med 960 sodelujočimi. Letos so prehodne pokale osvojili Vrtec Rogaška Slatina - enota Studenček, OŠ Prebold in VIZ II. OŠ Rogaška Slatina. »Otroci se na pripravah na tekmovanja učijo uporabljati osebni računalnik in programsko opremo ter na ta način osvajajo nova znanja, ki jim bodo prišla prav tudi v nadaljevanju šolanja,« je povedala Mija Kordež, vodja projektov tekmovanj pri ZOTKS. TC Pekel pri Dobrni Družina živi v hiši, pod katero se je pojavil plaz - Iskanje pomoči Družina v Zavrhu živi od sredine prejšnjega meseca na plazu. Geomehanik je namreč ugotovil, da je plaz celo že pod hišo samo. DOBRNA - V Zavrhu se družina Doler bori s plazom, ki grozi, da ji bo vzel dom. »Bilo je prejšnji mesec. Ko se je mami zvečer vrnila domov, je opazila, da se je pogreznil del dvorišča pred hišo,« je povedala o nastanku plazu domača hči, študentka Maja. Za družino, ki so ji nekateri priskočili na pomoč še isti večer, se je vseeno začel pekel. Prizor, ki smo ga v zadnjih dneh lahko opazili že z glavne ceste, je zastrašujoč. Visoko nad njo je domačija, pod katero pokrivajo plazovito zemljo ponjave, ki preprečujejo, da bi razmočen plaz še bolj napredoval. Hiše pod njim so vaščani na dveh mestih za silo zavarovali z ograjo, ki preprečuje, da bi v dolino leteli tlakovci in kamenje. »Strah nas je, saj opažamo, da zemljina počasi leze v dolino,« je o bojaznih soseščine pod Dolerjevo domačijo povedala soseda Kristina Žalar. V ogroženi Dolerjevi hiši stanujejo trije družinski člani, to so mama in odrasel sin ter hči študentka. Kot smo izvedeli od Dobrnčanov, je družino pred nekaj leti že hudo prizadela prometna nesreča pod njeno hišo, v kateri je izgubila moža oziroma očeta. Od Poncija do Pilata Še isti večer, ko se je pojavil plaz, so prišli domači gasilci, ki so plaz prekrili. Z njimi je prišel tudi domači župan Martin Brecl in obljubil pomoč občine, kolikor bo mogoče. Župan se je nato podnevi ponovno oglasil. Naslednji dan se je oglasil tudi geomehanik, ki je plaz pregledal. Od njega so izvedeli še hujšo novico - da je plaz celo pod samo Dolerjevo domačijo. Začela so se pota družinskih članov od Poncija do Pilata. »Izvedeli smo, da bo državni denar za sanacijo plazu zelo težko pridobiti,« je povedala hči Maja. Družina je naslovila na občino uradno vlogo za pomoč, z vlogo so se občinski svetniki seznanili na zadnji seji občinskega sveta. Nekateri svetniki, ki primer v Zavrhu poznajo, so izrazili bojazen tudi za druge hiše, ki so neposredno pod ogroženo domačijo. »Želimo, da bi bil plaz čim prej saniran, da se bomo ponovno počutili varno,« je o pričakovanju družine Doler povedala hči. »Vsako jutro najprej odhitimo na balkon in pogledamo, koliko ze- mljine je odneslo. Tudi ko se vračamo domov iz doline, najprej pogledamo, če je isto stanje, kot je bilo zjutraj,« je še povedala o upravičenem strahu družine. Hiša je novejša, vanjo je bilo vloženega veliko truda, odpovedovanja in sredstev. Ministrstvo je seznanjeno Prejšnji teden si je plaz ogledal še predstavnik mini- strstva za okolje in prostor, in sicer iz sektorja za odpravo posledic naravnih nesreč. Predstavnika je spremljal župan. Občina je namreč takoj naslovila prošnjo za pomoč na ministrstvo. »To lahko financira sanacije plazov in cest, ki so bili prijavljeni ob naravnih nesrečah. Občina si, skupaj z ministrstvom prizadeva najti rešitev za sanacijo tega plazu, saj je ob cesti, ki je bila poškodovana že med žledom,« je povedal župan. Občina Dobrna je že konec februarja objavila javni razpis za izvajalca sanacije plazu v Zavrhu, ki ga pogojuje s sofinanciranjem ministrstva. Ko bo izvedela, koliko naj bi sanacija stala, se bo ponovno pogovarjala z ministrstvom. Po prvi oceni naj bi sanacija stala okoli 80 tisoč evrov. BRANE JERANKO Foto: GrupA Gasilci so pridobili veliko VOJNIK - Na Frankolo-vem je bil v petek zaključni dogodek evropskega projekta Zaščita in reševanje. V naši državi imajo od njega korist na območju Gasilske zveze Vojnik-Dobrna. Projekt v partnerstvu s hrvaškim gasilskim društvom Prezid in Občino Čabar so izvajali od začetka lanskega leta. Vodilni partner je bila Občina Vojnik. Gasilci z območja Vojnika in Dobrne so pridobili tako na področju izobraževanja in usposabljanja kot tudi različno opremo. Na območju občin Vojnik in Dobrna so po zaslugi projekta IPA med drugim dobili 56 težko pričakovanih celovitih kompletov za gasilce operativce in zimske ter poletne obleke za gasilce otroke. Sto gasilcev iz otroških in mladinskih vrst iz obeh držav je prav tako imelo možnost enotedenskega usposabljanja na taboru ob morski obali. Med različnimi izobraževanji in usposabljanji je bilo posebnost ter novost usposabljanje gasilcev za boljše prenašanje stresa v najhujših položajih, ko se srečujejo z različnimi grozotami. Partnerjema na hrvaški strani je projekt omogočil dokončanje gasilskega doma v obmejnem Prezidu. Vrednost celotnega projekta v obeh državah znaša tristo tisoč evrov. Od tega ima vsaka stran polovico sredstev. BJ Posebnost projekta je bilo usposabljanje gasilcev za boljše prenašanje stresa v najhujših položajih, ko so priča različnim grozotam. Posnetek s tridnevnega izobraževanja na Frankolovem. (Foto: arhiv Gasilske zveze) Velikanke povezujejo vaščane Cvetna nedelja pomeni uvod v velikonočno praznovanje, ki ga spremljajo zanimivi običaji. Med njimi je bil zadnjo nedeljo blagoslov butar in drugega zelenja. V nekaterih krajih kar tekmujejo, kje bodo izdelali večjo butaro. Na našem območju so letos izdelali butare velikanke med drugim na Fran-kolovem, v celjskem Lokrov-cu, Laškem in na Dobrni. Na Frankolovem so izdelali kar dve butari velikanki, saj je vsaka od njiju v dolžino merila nič manj kot 23 metrov. Fran-kolovčani so začeli izdelovati velikanke leto pred prelomom tisočletja, ko je njihova butara merila v dolžino »komaj« osem metrov. »Nato je bila vsako leto daljša. Najdaljšo smo naredili leta 2008, ko je bila dolga kar 81 metrov,« se spominja zgodovine frankolo-vskih velikank vodja skupine izdelovalcev Anton Brecl. Seveda ne pozabi omeniti, da so se med drugim potegovali za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Prvo veliko butaro so izdelali trije posamezniki, nato so skrb za velikanke prevzeli frankolovski gasilci. Letos so priprave trajale kar pol meseca, saj je bilo treba za butari zbrati dovolj gradi- va. Nabiralcem seveda ni bilo lahko, saj je letošnja velika noč zgodnja in je zato manj zelenja. Poleg tega je škodljivec lani uničil veliko pušpana, ki krasi številne male in velike butare. »V naših butarah je osem različnih vrst zelenja,« je vseeno zadovoljen Brecl. Vse od oljke in leske do božjega lesa, brinja, bršljana, pušpana ... Na koncu so na butari obesili še zlatorumene pomaranče in okrasne trakove. Podobno so se letos lotili izdelovanja velikih butar v Zavrhu nad Dobrno. Tam so letos izdelali tri večje, dve šest metrov dolgi in eno enajstmetrsko. V Zavrhu so začeli izdelovati velike butare nekdanji fantje, ki so danes že dolgo možje, pred točno dvajsetimi leti. Največjo so izdelali leta 1997, ko je merila kar 64 metrov. Njihove velikanke so med drugim tudi že krasile trgovska centra v Celju in Ljubljani. In še to: možje iz Zavrha so znani tudi po izdelovanju ogromnih ad-ventnih vencev. »Butare nato po starem običaju zažgemo na grmadi. Pravijo, da naj bi to ljudi obvarovalo obvarovati pred ujmami,« je povedal vodja skupine izdelovalcev Darko Vošnik. Dežela Celjska v Zagrebu CELJE - Regionalna turistična destinacija Dežela Celjska, ki vključuje 18 občin v naši regiji, se je letos že četrtič predstavila na skupnem razstavnem prostoru na Mednarodnem sejmu turizma Place2go v Zagrebu. Na sejmu, ki je bil minuli konec tedna v Bočarskem domu ob reki Savi, se je na skupnem razstavnem prostoru predstavilo 13 turističnih ponudnikov iz destinacije Dežela Celjska. V petek sta se predstavili subregiji Osrednje Celjsko in Spodnja Savinjska, v soboto Obstotelje in Kozjansko, v nedeljo pa še subregija Dravinjska. Vse dni sejemskega dogajanja so bili na sejmu v Zagrebu prisotni tudi predstavniki partnerskih zdravilišč: Rimske terme, Terme Olimia, Terme Zreče, Terme Dobrna, GH Sava Rogaška in Hotel Zagreb iz Rogaške Slatine. RG, foto: Zavod Celeia Butara velikanka je letos krasila tudi nadžupnijsko cerkev v Laškem. Izdelali so jo vaščani Trojnega. »V mojih otroških letih so velikanko že izdelali. Letos smo se odločili, da naj naši otroci podoživljajo to, kar smo takrat mi,« je povedala o izdelovanju enajst metrov dolge laške butare vaščanka Mojca Gunzek. BRANE JERANKO Foto: GrupA Predstavitev Dežele Celjske na turističnem sejmu v Zagrebu Letošnji butari velikanki pred župnijsko cerkvijo na Frankolovem v ■ ■ i , ■ V V ■ Širitev optičnega omrežja ŠTORE - V občini se bo v prihodnjih dneh začela gradnja dela optičnega omrežja, in sicer v smeri Laške vasi. Gradbena dela in polaganje cevi bodo končani v poletnih mesecih, so povedali v družbi Telekom Slovenije. Vlagatelj je Telekom, njegovo optično omrežje bodo lahko uporabljali tudi naročniki drugih operaterjev. Na območju štorske občine je že pokrito, in sicer s Telekomovim optičnim omrežjem, območje Ogorevca in dela Prožinske vasi. V prihodnjih letih načrtuje družba še gradnjo omrežja na območjih Pečovja in Kompol. Telekom odgovarja, da se bo pri gradnji omrežja časovno prilagajal gradnji občinske infrastrukture, kot sta vodovod in kanalizacija. V projekt, ki bo omogočil višje spletne hitrosti in boljše spremljanje televizije, se je delno vključila občina. Ta omogoča gradbena dela na svojih zemljiščih in tudi posreduje za dovoljenja lastnikov zasebnih zemljišč. BJ Mladi iz OŠ Petrovče, ki so se predstavili z igrico Zaljubljeni tulipani v režiji in pod mentorskim vodstvom Veronike Tavčer. Zanimanje za gledališko igro raste ŽALEC - V domu II. slovenskega tabora je bilo v začetku tedna območno srečanje otroških gledaliških skupin pod okriljem območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Z igricami so se na žalskem odru predstavile štiri gledališke skupine. Učenci iz Osnovne šole Petrovče so se predstavili z igro Zaljubljeni tulipani, učenci iz Osnovne šole Vransko-Tabor so nastopili z igro Zlatorog, šolska gledališka skupina iz Griž je uprizorila predstavo Naš gozd ima talent, medtem ko so učenci s Polzele nastopili z igro Ob žabji mlaki. Kot je povedal vodja območne enote javnega sklada za kulturne dejavnosti Marko Repnik, je območno srečanje letos ponovno zaživelo po treh sezonah, saj je bila nekaj let udeležba preskromna. »Letos se je pokazalo, da osnovne šole lepo skrbijo za gledališko dejavnost, in zanimanje otrok za gledališko igro je v porastu.« Območno srečanje otroških gledaliških skupin je strokovno spremljala Du-nja Zupanec, gledališka igralka in samostojna kulturna ustvarjalka, ki je po prireditvi opravila strokovni posvet z mentoricami in podala tudi pisno recenzijo vsake od predstavljenih iger. LK, foto: TT KRONIKA 11 »V skupini pogumni, kot posamezniki prestrašeni« Policisti sporočajo storilcem medvrstniškega nasilja: »Ne bomo dopuščali nobenih obračunavanj in groženj!« Eden od štirih osumljencev spora, napada in groženj dijakom, ki so se dogajali v zadnjem času pred eno od celjskih srednjih šol in na celjskih ulicah, je še vedno v priporu, ostali trije so na prostosti. Gre za tipično obliko medvrstniškega nasilja, ki se stopnjuje v primerjavi s preteklimi leti. Pri osumljencih, eden je celo mladoleten, so našli tudi orožje, in sicer poleg ostalih nevarnih predmetov, kot so bokserji in bejz-bol palice. A kot se stopnjuje nasilje med mladimi, se bo stopnjeval tudi nadzor, predvsem ukrepi zoper takšne posameznike, so jasni na Policijski upravi Celje. »V teh primerih gre za medsebojna obračunavanja, merjenje moči, boj za prevlado in avtoriteto v neki lokalni skupnosti,« pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Boštjan Kavc. Nekatere storilce iz zadnjega primera so obravnavali tudi lani. Takrat smo poročali, da so v hišnih preiskavah prav tako našli orožje. Kavc ne skriva ogorčenja nad zadnjim dogajanjem in dodaja, da česa takšnega ne bodo dopuščali nikoli. »V tem primeru je prišlo med skupino tujih državljanov in določenimi posamezniki do provokacij ter ustrahovanj, zadnji poskus napada pa smo na podlagi informacije, da se bo zgodil, pravočasno preprečili,« dodaja. Tolp ni Že lani nas je zanimalo, ali tovrstnimi primeri nakazujejo, da so se tudi naše ulice navzele zahodnjaštva v smislu, da nastajajo ulične tolpe. Enak odgovor kot lani smo dobili tudi letos: ne. »Gre za skupine, ki jih druži predvsem to, da so njihovi člani iste narodnosti, drugače pa so to dijaki različnih srednjih šol. Na srečo se zaenkrat takšni primeri še ne dogajajo v osnovnih šolah,« pojasnjuje Kavc. Pomočnik komandirja PP Celje Boštjan Kavc. S svojo ekipo policistov medvrstniško nasilje preprečuje tudi v civilu. Ena večnih težav pri odkrivanju in preprečevanju medvrstniškega nasilja je predvsem strah žrtev in dijakov, ki jih storilci ustrahujejo. Zaradi strahu pred maščevanjem namreč groženj ne prijavljajo, četudi vedo, da so lahko storilci nevarni. »Storilci so pogumni v skupinah, kot posamezniki pa so prestrašeni in slabiči,« dodaja Kavc. Preden nekdo postane žrtev fizičnega nasilja, je kar nekaj časa žrtev verbalnih groženj. Treba je vedeti, pravi Kavc, da lahko provokacije »prihajajo« iz obeh smeri. Tudi od nekoga, ki je pri fizičnem nasilju nato oškodovanec. »Takšno nasilje ni omejeno samo na določene šole, ampak se dogaja na različnih lokacijah, največkrat in predvsem na poti dijakov iz šol do železniške postaje, zato smo na te lokacije še posebej pozorni,« razlaga Kavc. Ni skrivnost, da je na ulicah kar nekaj policistov v civilu, ki preiskujejo ravno takšne dogodke in možnosti napadov storilcev medvrstniškega nasilja na dijake iz zasede. Preiskave medvrstniškega nasilja niso lahke, tudi preiskovanje zadnjega pri- mera še ni končano, saj kriminalisti iščejo še ostale, ki so v napadih sodelovali. So pa pogosto vir informacij pri takšnih preiskavah socialna omrežja. Mladi si ravno tam dajo duška in objavljajo fotografije, ki so lahko posreden razlog, da policija pri njih opravi hišne preiskave. Nekateri iz skupine, ki je bila ovadena pred dnevi, so se fotografirali z orožjem, celo s kalašnikovko, in nato slike objavljali na socialnem omrežju. Med storilci tudi dekleta Da vsi podatki o medvr-stniškem nasilju ne bi zveneli preveč mačistično - storilke so tudi dekleta. V Celju so se nedavno dogajali primeri napadov deklet na posameznice, ki so skupile kar hude poškodbe. Daleč največjo vlogo pri preprečevanju medvrstniškega nasilja še vedno opra- Skupina, ki so jo zaradi medvrstniškega nasilja policisti prijeli in ovadili pred dnevi, naj bi se v začetku marca v Aškerčevi ulici že »spravila« na enega od dijakov celjskih srednjih šol in ga lažje poškodovala. Prav tako v Aškerčevi ulici se je zgodil še en napad na drugega dijaka. vijo starši in šole. Celjska policija se je pred kratkim udeležila posebnega srečanja s 13 ravnatelji šol, kjer so govorili ravno o tej problematiki. Medtem ko so si nekatere šole še pred leti pred pojavom nasilja v šolah, njihovi okolici in na šolskih poteh zatiskale oči, se zdaj stvari menda spreminjajo na bolje. Večina šol ima že varnostnike, ki vsaj nekoliko omilijo dogodke oziroma jih preprečijo. Večna uganka je, ali starši sploh vedo, kaj njihov otrok počne, ko se pouk konča, in s kom vse je v družbi. Je pa skrb vzbujajoč podatek, da so nekateri storilci oboroženi. Celjska policija je po naših podatkih enemu od celjskih dijakov pred meseci hladno orožje zasegla kar med poukom. Vprašanje, s katerim se policisti trenutno ukvarjajo, je, od kod mladim orožje ... SŠol Foto: arhiv NT (GrupA) Policista spoznali za krivega Kršil naj bi delovne obveznosti Policist PP Velenje Danijel Šljivič. Odločitve disciplinske komisije Policijske uprave Celje ne priznava. Na Policijski upravi Celje se je v ponedeljek končal disciplinski postopek zoper policista Policijske postaje Velenje Danijela Šljiviča. Kot smo že poročali, mu je vodstvo očitalo kršenje delovnih obveznosti in navajanje lažnih podatkov v poročilu o delu. Šljivič namreč ni opravljal radarskega nadzora prometa, ki ga je odredilo vodstvo velenjske policijske postaje. Razlog za to naj bi bila policijska stavka, v kateri stavkajoči policisti ne opravljajo preventivnih dejavnosti. Pri tem je dojemanje med poli- cisti, ali je radarsko merjenje hitrosti voznikov preventiva ali ukrep, različno, kar je bilo razvidno tudi iz pričanj policistov, ki so jih v disciplinskem postopku zaslišali. Šljivič trdi, da se je v postopku znašel zaradi stavke, z odvetnikom Borisom Kandutijem pa menita, da so posnetki videonadzornih kamer stavbe velenjske policije, ki jih je vodstvo v postopku predložilo kot dokaz, nezakoniti. Z njimi je vodstvo dokazovalo, da je bil Šljivič v času, ko bi moral biti na terenu, na postaji. Policist je svoj prihod na policijsko postajo komisijo obrazložil. Glede posnetkov kot dokaz pa meni, da so nezakoniti, ker so kamere namenjene varnosti in ne nadzoru zaposlenih. A komisija je po dveh maratonskih obravnavah odločila, da je policist kriv, in mu izrekla pisni opomin, od naslednje plače pa mu bodo odvzeli deset odstotkov celotnega zneska. Šljivič se bo na takšno odločitev pritožil. Pobudo za disciplinski postopek zoper policista je dal komandir Policijske postaje Velenje Boštjan Debelak. Ta je v Velenje prišel iz Rogaške Slatine, saj je vodstvo Z vozilom zapeljal v Savo Celjske ceste so minuli konec tedna terjale že četrto letošnjo smrtno žrtev. V prometni nesreči izven Zavrat na cesti Ra-deče-Zidani Most-Hrastnik je umrl 24-letni voznik osebnega vozila. Moški je iz neznanega razloga zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v skalnato nabrežino ob cesti. Vozilo je nato od tam odbilo v reko Savo, kjer je potonilo. Celjski poklicni gasilci so s prostovoljnimi gasilci iz Laškega, Zidanega Mosta in Radeč pregledali nabrežino v dolžini 100 metrov, gasilska potapljaška ekipa pa je vozilo iskala v vodi in ga po 30 minutah našla. 24-letnik je dobil tako hude poškodbe, da možnosti za preživetje ni imel. domnevno zaradi notranjih nesoglasij premestilo nekdanjega velenjskega komandirja. Zaradi spora z njim je policijo tožil eden od velenjskih policistov, ki je na delovnem sodišču nato tudi dokazal, da so ga iz Velenja v Celje premestili nezakonito in na podlagi osebnih okoliščin in ne zaradi delovnih potreb v policiji, kot je to vodstvo policije sprva trdilo. SŠol Promocijsko sporočilo Družini kruhov brez dodanih aditivov iz Pekarne Grosuplje se je pridružil nov član KRJAVELJ P0LN0ZRNATI Iskanje potopljenega vozila je bilo tudi za potapljače reševalce ena težjih nalog. (Foto: PGE Celje) Polnozrnata moka je od navadne prehransko precej bogatejša, saj vsebuje vitamine iz skupine B ter A, K, in E beljakovine, rudnine, nenasičene maščobne kisline in prehranske vlaknine. Kruh je narejen po tradicionalnem postopku, ki vključuje kislo testo. Uporablja se za to, da se zmanjša količino uporabljenega pekovskega kvasa, obenem pa se popolnoma izogne uporabi aditivov, kar je ključnega pomena. Krjavelj polnozrnati je na voljo od 10. marca v vseh Mercatorjevih trgovinah po Sloveniji. 12 NASA TEMA Bolj kot nas privijajo, bolj sklanjamo glavo Danica Cesar iz Dobja ima na ekološki kmetiji dopolnilno dejavnost Danica Cesar na celjsko tržnico prihaja z ekološko usmerjene kmetije v Dobju. Z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji se je začela ukvarjati pred petimi leti. Tudi po zadnjih spremembah tržnih pravil s svojo ponudbo še vedno vsako soboto prihaja na ekološko tržnico. Kot ugotavlja, se zahteve kmečke prodaje iz leta v leto zaostrujejo. Zdi se, da ljudje, ki o tem odločajo, nimajo nobenega občutka za realnost, sistemski primež pa bolj in bolj privijajo. Poleg kmetijskih pridelkov gotovine sproti poročati na Danica na svoji stojnici ponuja tudi predelane izdelke, kot so moka, kruh in podobno, kar pomeni, da je že od začetka morala imeti urejen status dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ker kmetija ne spada med davčne zavezance, lahko osnovne pridelke prodaja z navadnim računom ali celo brez njega, ostale izdelke dopolnilne dejavnosti pa preko računa iz vezane knjige. V vsakem primeru sta se količina birokracije in zahtevnost pisarniškega dela v zadnjih petih letih nesorazmerno povečali. Najprej je bila za davčno odmero dovolj lastna ocena, predlani so uvedli vezane knjige, po novem je treba prav o vsakem prejemu davčno upravo. »Na tržnici je treba tudi v gneči napisati vsak račun posebej, kar je zelo zamudno. Ob tem, da ogromno strank računa sploh noče vzeti. Kasnejše vnašanje računov v aplikacijo pomeni dodatno delo. Če imaš davčno blagajno, gre vse skupaj hitreje, a težava je, ker zaradi nepredvidljivih povezav te ne delujejo ravno takrat, ko bi jih najbolj potreboval.« Da so davčne blagajne za manjše kmetije, ki nimajo zelo visokega prometa, zelo velik strošek, ni treba posebej ponavljati. A kot pravi Danica, vezana knjiga računov glede stroškov ne zaostaja prav veliko. »Ena vezana knjiga s 50 računi stane šest evrov. Izračunajte, kakšen je zgolj administrativni strošek za prodajo rogljička, ki stane 50 centov!« Tudi strankam »kravžljajo« živce Odzivi strank, ki se pri Danici bolj ali manj redno ustavljajo ob sobotah, so različni. »Večina računa sploh noče vzeti. Nekdo je celo rekel, da bi inšpektorja lastnoročno po betici, če bi slučajno naletel Danica Cesar je med tistimi, ki vedo, da je slavospev domači hrani eno, tržna realnost pa nekaj povsem drugega. (foto GrupA, arhiv NT) »V Sloveniji smo reve. Samo govorimo, kaj je narobe in kako se česa ne da več prenašati. Da bi se organizirali in se uprli, ni mogoče pričakovati. Zadnjič smo bili z društvom na sejmu v Avstriji, kjer so tamkajšnjim kmetom z novim letom prav tako zapovedali nekaj podobnega. Na celem sejmu nismo uspeli dobiti niti enega računa. Vsi so se uprli kot eden in zadevo skupinsko bojkotirali. Takšne složnosti pri nas nismo sposobni niti v sanjah.« nanj. Vsi pa se v glavnem strinjajo, da smo kmetje res trdoživi, da tako mirno prenašamo vedno večje pritiske,« o izkušnjah pripoveduje sogovornica. Kot pravi, spet druge in dva brez. Ko pogledaš čez na klasično tržnico, je očitno, da so nekateri omagali. Marsikdo po novem niti ne izpolnjuje pogojev za takšen ali drugačen status.« Sicer nov davčni prijem ni edina neprijetna novica, ki je zadela kmete. »Doslej je veljalo, da si lahko solato, paradižnik, papriko ... prodajal kot osnovne kmetijske pridelke, obdavčeni so bili po katastru. Po novem bo menda tudi za to treba imeti dopolnilno dejavnost,« je zgrožena Danica. Pri vsem tem niti ne gre za delež, ki ga država zahteva zase. »Ubijajo nas ti papirji. Sama še nisem med najstarejšimi, a se mi vse skupaj zdi precej zahtevno. Če nisi vešč dela z računalnikom in birokracije, imaš resne težave. In da »Če prodam 30 rogljičkov vsakega posebej, to pomeni, da moram napisati 30 računov za 50 centov. Zgolj papir za račun me stane 12 centov. Potem moram doma sesti za računalnik in vsakega od teh 30 računov posebej vnesti v program. Tudi iz iste vezane knjige se ne da vnesti zgolj serijskih številk in na koncu vpisati seštevka.« stranke na račun počakajo in ga vestno spravijo. »Prav vidi se, da so ljudje prestrašeni in da si nočejo nakopati kakšnih težav.« Na ekološki tržnici se ponudba zaradi novih pravil ni zmanjšala. »Trenutno tam prodajamo trije oziroma štirje z dopolnilno dejavnostjo ne govorim o času, ki mi ga vse to vzame. Pozimi še gre, poleti, ko se pozno zvečer na smrt utrujen sesedeš na prvi stol, pa je vnašanje računov v računalnik res zadnje, kar si v tistem trenutku želiš.« StO Foto: SHERPA I96 evrov je mesečni prispevek za kmečko zavarovanje 33 evrov je mesečni prispevek za dopolnilno dejavnost na kmetiji evra 4.3 je bil mesečni prispevek za dopolnilno dejavnost do leta 2014 20 odstokov vrednosti rogljička pri ceni 50 centov odnese zgolj papir, na katerem je izpisan račun iz vezane knjige DA 3I . m; je datum, ko je obvezn davčnega obračuna Osnovni kmetijski pridelki so obdavčeni glede na katastrski dohodek in zanje kmetom ni potrebno izstavljati nobenih računov. Obdavčitev po katastrskem dohodku(KD) Takoj ko so jabolka predelana v sok ali kis, jajca v testenine in podobno, je treba registrirati dopolnilno dejavnost na kmetiji. Dopolnilna dejavnost na kmetiji * Medtem ko je vino ostalo obdavčeno glede na katastrski dohodek, pridelovalcem jabolk za jabolčni sok to ni uspelo. Regrat lahko nabirate tudi kot dopolnilno osebno delo, če si zanj priskrbite vrednotnico. Za gojenje vrtnin kot so jagode in šparglji, pa si morate urediti status fizične osebe, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Fizična oseba, ki opravlja drugo kmetijsko dejavnost in ne more biti obdavčena po KD * žito krompir žive živali jabolka jajca mleko do 50 kokoši grozdje zelje vino oljčno olje hlodovina moka meso testenine kislo zelje jabolčni krhlji sok marmelada razrezan les bučno olje pecivo kruh storitve sadike hmelja, trte jagode maline šparglji intenzivna pridelava zelenjave in zelišč, okrasne rastline, sadike sadnega, gozdnega in okrasnega drevja Če kmetija ni DDV zavezanka, račun ni potreben * Mesečni zdravstveni in pokojninski prispevek 33 evrov. Ugotavljanje dobička po dejanskih prihodkih in odhodkih ali po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, ki znašajo 4 odstotke od prihodka. Račun obvezen. NAŠA TEMA 13 Pot v Ljubljano je bila zaman V začetku marca je Kme-tijsko-gozdarska zbornica Slovenije predlagala spremembo Zakona o davčnem potrjevanju računov za razbremenitev kmetij, po kateri bi iz obveznosti uporabe davčnih blagajn izvzeli vse dejavnosti, ki se izvajajo v manjšem obsegu, za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov lastne pridelave na tržnicah. »Imeti moramo tri davčne blagajne, ki so stale 1500 evrov, trije novi tiskalniki, ki smo jih potrebovali samo zaradi QR-kod, pa še 600 evrov. Na kmetiji imamo 25 dopolnilnih dejavnosti in za vsako moramo evidenco voditi posebej, kar je dobesedno neumnost. Na tržnici pri minus desetih stopinjah nobena davčna blagajna ne deluje več kot uro. Nismo proti plačevanju dav- »Na tržnico pridemo prodajat, ne pa igrat tajnice,« so nejevoljni kmetje, a nič ne pomaga. Še tako droben nakup mora po novem spremljati izdan račun. kov, prosimo le, da nas obdavčite pavšalno. V zadnjem letu se ukvarjamo samo še s papirji in z obračuni,« so samo nekateri argumenti, s katerimi so kmetje želeli prepričati vladno službo. Finančno ministrstvo je pobudo pred nekaj dnevi zavrni- lo. »Kmetijska dejavnost je ena od ekonomskih dejavnosti, pri davčnih blagajnah je le malo izjem,« je na seji odbora DZ za kmetijstvo povedala Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva. Manjše spremembe naj bi uvedli le na področju katastrskega dohodka. OB ROBU Ko si od vsega skupaj preprosto »zmatran« Ob temah, kot je tokratna, se nehote vprašaš, ali je naša država tako mačehovska sama po sebi ali so ljudje, ki jo vodijo, povsem izgubili kompas. V luči globalnih sprememb sicer hvalevredno razglašajo pomen lokalne samopreskrbe, varne hrane in kar je še takšnih razsvetljenih idej. A ko pridemo do prazne proračunske malhe, ostane samo še vprašanje, koga bi se dalo še malo priviti. Pri tem oživljanje podeželja, spodbujanje domače ekonomije in SAŠKA T. OCVIRK podobne floskule v trenutku ne pomenijo nič več. Na horuk gremo na otroške šolske bazarje, v razna društva in zdaj še na kmečke tržnice. A ne gre za upor proti davkom. Gre za preprosto vprašanje smiselnosti dlakocepljenja, ki je samo sebi namen. Če že govorimo o kmetih, bi ti rade volje plačali davke. »Vnaprej bi jih poravnali, samo - za božjo voljo - dajte nam mir s to birokracijo, ki je presegla vsako normalno mero.« Pri nas ima večina ljudi že dolgo občutek, da sami obstajajo zaradi države in ne obratno. Vsaki poslovni in gospodarski pobudi je treba s tisoč in eno omejitvijo porezati peruti, potem pa jo z dobrimi željami potisniti čez rob. Kot da se ne bi zavedali, da je blaginja državljanov tudi blaginja države. Tako pa nam že takoj na začetku vzamejo konkreten delež osebnega dohodka. Delež državi od ostanka plačamo pri vsaki storitvi in vsakem nakupu. In če od tistega drobiža, ki ostane, slučajno še kaj zložite na kupček za hude čase, bo kazen vzgojna. Če ne prej, ko vas bodo tlačili v plačilne razrede za vrtec ali kaj podobnega. Se ne bi končno začeli ukvarjati z odprtimi okni, skozi katere nekateri izbranci z lopatami mečejo denar? Če nekdo za preživetje nabira borovnice in gobe, bi moralo biti ljudem z visokimi plačami in varnimi službami brez vrednotnic jasno, da je nemogoče biti tako zelo priden, da bi presegel kakršnokoli davčno mejo? Pod črto bo samo še več sive ekonomije in še več izigravanj (neumnih) pravil. Ker če društvo kmečkih žena organizira izlet v sosednjo vas, je to že pridobitna dejavnost, za katero je treba izpolniti celo vrsto pogojev in zahtev, da o potrdilih za prejem nekaj evrov ne govorimo. Da je izigravanje sistema osnovni princip delovanja v Sloveniji, smo se naučili že pri profesorskih dodatkih za stalno pripravljenost. Ljudje smo trdoživa bitja in preživeli bomo tako ali drugače. Ampak dragi moji, a niste od vsega tega preprosto utrujeni ? irec io dni IO-I5 evrov ioo evrov na oddaja letnega je rok, v katerem je treba preko Fursove breplačne aplikacije Mini blagajna stane mesečni najem aplikacije davčne blagajne, približno stane prenosni za preteklo leto vnesti vse račune iz vezane knjige. Nujen je računalnik in dostop do interneta. ki omogoča izstavljanje računov po zakonodaji tiskalnik za na tržnico Z novimi ukrepi ne gremo v pravo smer Anka Luskar, svetovalka za področje vodenja poslovnih knjig za kmetije s Kmetijskega zavoda Celje Anka Luskar V sedmih letih, odkar opravlja delo kmetijske svetovalke za področje finančnega poslovanja, so se zahteve bistveno povečale, sankcije zaostrile in postopki davčnega nadzora poglobili. Če je temu težko slediti že s strokovnega stališča, si lahko predstavljamo, kaj to pomeni za starejše nosilce kmetijske dejavnosti. »Žal ne gremo v pravo smer. Izkušnje kažejo, da mnogi starejši prestrašeno dvignejo roke od dejavnosti, mlajši pa že tako bežijo s kmetij,« ugotavlja Luskarjeva. Z vsako dodatno birokratsko zahtevo se število tistih, ki se na kmetijsko svetovalno službo obrnejo po pomoč, precej poveča. Žal se pogosto izkaže, da mnoga pravila nasprotujejo sama sebi, so neživljenjska ali finančno povsem nevzdržna. Načeloma lahko kmet z lastne kmetije brez večjih zapletov proda osnovne kmetijske pridelke. Če poseje piro, lahko proda zrnje. »Če kmetija ni davčna zavezanka in je obdavčena po katastrskem dohodku, je kmetijska dejavnost je prosta vsega. Takoj ko je kmetija DDV zavezanka, je račun obvezen. V DDV sistem so šle kmetije v glavnem prostovoljno, ker so nabavljale kakšne večje in dražje stroje. Vključitev je obvezna, če je prihodek iz osnovne kmetijske dejavnosti višji od 7500 evrov.« Takoj ko kmet žito zmelje v moko, je to že predelava, za katero mora imeti nosilec na kmetiji registrirano dopolnilno dejavnost. A že ta je vsako leto bolj regulirana. Največji udarec je bil dvig prispevka za zdravstveno in nezgodno zavarovanje. Za posameznike, ki niso kmečko zavarovani, se je ta namreč pred dvema leto- ma dvignil z nekaj manj kot pet evrov na več kot trideset. Za mnoge gospodinje, ki so na kmečki tržnici ob sobotah ponujale domače pecivo, testenine in kruh, se ob minimalnem prometu, proizvodnih stroških in časovni zamudnosti račun nikakor ni več izšel. Starejši ne sledijo, mladi nimajo časa Če oddajamo mleko ali prodamo krompir veletrgovcu, gre finančni tok preko tekočega računa in v tem primeru ni posebnosti. Takoj ko imamo na kmetiji registrirano dopolnilno dejavnost in gotovinsko poslovanje, pa je evidenca izdanih računov nujna - po novem je to davčna blagajna oziroma v prehodnem obdobju dveh let vezana knjiga računov. »Iz prakse opažam, da ima s tem seveda največ težav starejša generacija. In prav starejša generacija je tista, ki velikokrat prodaja na tržnici, medtem ko mlajši delajo doma. Tako so starejši ohranjali svojo aktivno vlogo in to je bil pomemben del njihovega življenja. Ko omeniš računalniške aplikacije, davč- Če isto kmečko gospodarstvo prodaja svoje izdelke na več mestih, je treba na vsakem zagotoviti blagajno, kar bistveno zviša stroške. Zaenkrat je rešitev vezana knjiga računov, iz katere je treba podatke v desetih dneh sporočiti davčni upravi. ne blagajne in podobno, jih zgrabi panika,« pripoveduje Luskarjeva. A vse skupaj je še bolj zapleteno. Če namreč gojiš jagodičevje, šparglje ali kaj podobnega, si fizična oseba, ki sicer opravlja kmetijsko dejavnost, vendar nisi obdavčen po katastrskem dohodku, ampak po dohodku iz dejavnosti, kar pomeni še več birokracije pri računih, davčni napovedi itd. Če na tržnici prodajaš jabolka, marmelado in jagode, te obdavčijo po treh različnih sistemih. Jabolka kot osnovni kmetijski pridelek po katastrskem dohodku, za prodajo marmelade moraš imeti registrirano dopolnilno dejavnost, od prodaje jagod plačaš dajatve od dohodka od dejavnosti. Davčna uprava je sicer našla način, da kupcu istaviš enoten račun, vendar je za zdravo pamet zadeva rahlo ušla izpod nadzora. Pavšalna obdavčitev glede na dejansko rabo V kategorijo kmetijskih dejavnosti, ki jih opravljamo kot fizične osebe in zanje plačujemo davek po dohodku iz dejavnosti, med drugim sodi reja živali s pretežno kupljeno krmo. »To je razumljivo. Če si na primer na domačem dvorišču nekdo omisli intenzivno rejo kokoši, gre za minimalne površine, od katerih ne plačuje davka glede na katastrski dohodek.« V isto kategorijo spadajo pridelava sadnega, gozdnega in okrasnega drevja ter grmičevja, sadike trte in hmelja, pridelava okrasnih rastlin, intenzivna pridelava vrtnin in zelišč ter pridelava več kot ene vrtnine na isti površini v posameznem letu. Kako je na tržnici slednje sploh mogoče nadzorovati, je uganka, ki je verjetno sama sebi namen. Kot pravi Luskarjeva, bi bila rešitev preprosta. »Kmetje pri vlogah za subvencije vsako leto do ara natančno poročajo o rabi površin na svojih kmetijah. Podatki so že zbrani in izračun povprečnega pridelka ter povprečne cene glede na površino ne bi smel biti večja težava. Iz tega bi lahko izpeljali pavšalno obdavčitev glede na dejansko rabo in vsi bi bili zadovoljni.« Izdelovalci butar pred cvetno nedeljo so se spraševali, kako naj legalizirajo svoj posel, ki je aktualen zgolj en teden v letu. Takšno dejavnost je mogoče legalno opravljati kot osebno dopolnilno delo. Da so t. i. vrednotnice glede stroškov bistveno presegle prilive v državni proračun, pri tem nima posebne vloge. Mesečni strošek za dopolnilno dejavnost na kmetiji znaša 33 evrov, razen če je nosilec kmečko zavarovan, kar znaša 196 evrov na mesec. Če je dopolnilna dejavnost sezonske narave, to letnega stroška ne zmanjša. In če je ta dopolnilna dejavnost na primer pluženje snega, je to v sezonah, kot je bila letošnja, pač smola. 14 KULTURA »Spravljati ljudi v smeh je zelo resen posel,« je povedal žlahtni komedijant Iztok Mlakar. Ustvarjalci predstave Večno mladi, ki so v tej songdrami poskrbeli za vse prej kot dolgočasen rokenrol tretjega življenjskega obdobja. Večno mladi prepričali občinstvo in žirijo Songdrama požela kar tri lovorike strokovne žirije - Žlahtni komedijant je Iztok Mlakar Velika zmagovalka letošnjih 25. Dnevov komedije je songdrama Erika Gede-ona Večno mladi v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. Strokovna žirija je tej predstavi, ki je prejela tudi najboljšo oceno občinstva, namreč podelila laskavi naziv žlahtne komedije, režiserju te komedije San-dyju Lopičiću je podelila naziv žlahtnega režiserja, igralko Matejo Pucko pa je razglasila za žlahtno komedijantko. Predstava Večno mladi se loteva tem staranja in minljivosti kot prepleta zlatih časov rokenrola z vsemi spremljevalnimi življenjskimi stili. Opozori tudi na tragikomično st poslednje postaje, kjer se v luči bližnje smrti zavemo radosti življenja z vsemi njegovimi tegobami vred. Obenem je to tudi igra o gledališču ali cirkusu, o tem, kako z igrivostjo, s hudomušnostjo in z glasbo lahko premagamo trpkost vsakdana. Strokovna žirija 25. Dnevov komedije, ki so jo sestavljali direktorica Osrednje knjižnice Celje Polona Ri-felj, režiser Jaka Andrej Vojevec in gledališki kritik Slavko Pezdir, je sklenila, da je bil letošnji izbor osmih tekmovalnih uprizoritev ža-nrsko zelo pester. Še posebej je pohvalila pomemben delež krstnih uprizoritev domačih avtorjev in slovenskih praizvedb sodobnih tujih komedij. »Čiste komedije skorajda ni bilo, če izvzamemo klasično komedijo, Moliero-vega Tartuffa. Za današnje gledališče je pač značilno, da prihaja do mešanja tragi- »Verjamem, da je od Shakespearja ali od Moliera komedija enako legitimen umetniški žanr kot tragedija, drama, satira ali karkoli drugega. To je oblika, ki nam omogoča, da skozi smeh, skozi neko distanco na prijetnejši način pogledamo svoje lastne napake in družbene slabosti,« je dejal predsednik strokovne žirije letošnjih dnevov komedije Slavko Pezdir. ke, komičnosti, melodrame, satire, tokrat pa smo lahko spremljali tudi elemente glasbenega gledališča,« je dejal predsednik komisije Slavko Pezdir. Suveren preplet plesa, petja in igre Predstava Večno mladi je požela kar tri lovorike, prepričala je tudi občinstvo. Pezdir je uspeh te komedije pripisal temu, da gre pravzaprav za sintezo sodobnega gledališča. Žirijo je igra navdušila z močnim glasbenim delom in s tem, da je s suvereno pevsko, plesno in igralsko interpretacijo spregovorila o radoživosti, ki izvira iz spoznanja, da smo vsi minljivi, a da tega ni nujno treba le objokovati. Zavedanje minljivosti nas namreč opozarja, da je življenje vendarle lepo, če znamo živeti, če znamo živeti svoje sanje in bogastvo svojih spominov. Žlahtna komedijantka je postala Mateja Pucko za vlogo Gospe Pucko v songdrami Večno mladi. Nagrada je zanjo velika čast, je povedala, pri čemer je bila izjemno vesela, da sta igro dobro sprejela tako občinstvo kot žirija. »Vsi smo garali za to predstavo in si prizadevali, da bi z njo počastili starost, a tudi vse teme, povezane z njo.« Pojasnila je, da je bilo za vse igralce te songdrame velik izziv večglasno petje, pri čemer je poudarila podporo režiserja, zaradi katerega so nastopili suvereno in bolj prepričani v svoje pevske sposobnosti. Režiser iskal ustvarjalne možnosti Za isto predstavo se je z nazivom žlahtnega režiserja okitil Sandy Lopičić, ki sicer izvira iz Sarajeva, zadnjih 25 let pa živi v Gradcu. Z igralci Drame SNG Maribor se je izvrstno ujel in jim prepustil koreografsko snovanje uprizoritve, sam pa se je posvetil predvsem glasbi, ki je njegovo močnejše področje. »Ko smo izbirali predstavo, pravzaprav nisem razmišljal o tematiki, temveč o tem, kakšno ustvarjalno svobodo bi nam ponujalo besedilo. Manj sem se ukvarjal s temo staranja, več pa z izraznimi Žlahtno komedijsko pero Grenlandiji V SLG Celje so minulo soboto razglasili tudi zmagovalca bienalnega natečaja za žlahtno komedijsko pero, ki skuša slovenske dramatike spodbuditi k ustvarjanju novih kakovostnih komediografskih besedil. Nagrado je prejel avtor komedije Grenlandija, režiser in dramatik Vinko Möderndorfer. Dela Vinka Möderndorferja so letos izjemno dobro zastopana na slovenskih odrih, tudi celjski gledališčniki so se na letošnjih Dnevih komedije predstavili z njegovo predstavo Nostalgična komedija. Nagrajenec je pojasnil, da je težje pisati komedije kot drame. »Sam menim, da je naloga komedije, da je družbeno kritična. Grenlandija je takšna, saj smeši probleme, ki jih doživljamo Slovenci v odnosu do oblasti, davčne uprave, skratka do države. Je aktualna in zanimiva in upam, da jo bodo igrali.« V predstavi spoznamo mamo Ano, stanovalko doma za ostarele. Pretvarja se, da je dementna, da bi se znebila nadležnih obiskov svoje hčere. Sanja o še eni življenjski avanturi, o potovanju na Grenlandijo. Idealen trenutek za pobeg iz doma za ostarele se ji ponudi, ko ponjo pride vnuk Matija, novodobni tajkun in goljuf, ki ga preganjata država in davčna služba. Babici predlaga idealen načrt - vse svoje premoženje bo prepisal nanjo, da mu ga država ne bo zaplenila, babica pa mu bo kasneje vse vrnila. Seveda se stvari zapletejo, saj mama Ana ni nebogljena dementna starka, temveč prebrisana gospa, ki vnuku pripravi hudo lekcijo - če ga niso kaznovale državne ustanove, ga bo za njegove goljufije »ogoljufala« sama, ki je zaradi svoje starosti že odpisana. možnostmi glasbe in drugimi elementi te predstave,« je dejal. A kljub temu je dodal, da bi prizadevanja človeka po dolgem in zdravem življenju morala izvirati iz mentalnega zdravja. Torej da smo ljudje dobro razpoloženi in da imamo zdrav humor. Slednji ni odveč tako v osebnem življenju kot v politiki, gospodarstvu, umetnosti in na drugih področjih, meni nagrajeni režiser. Komedija ni za »zelence« Žlahtni komedijant je postal Iztok Mlakar kot avtor komedije in glasbe za predstavo Pašjon v ko-produkciji SNG Nova Gorica in Gledališča Koper ter interpret Hudiča kot prvega igralca in navdihovalca vsega komedijskega dogajanja. Nagrade je bil vesel zaradi pohvale njegovega dela in tudi zaradi promocije komedije, za katero meni, da je pri nas podcenjena in podhranjena. Strokovna komisija je zapisala, da Mlakar s svojim delom obuja žlahtno tradicijo igralcev, komedijantov in komediografov v eni osebi, ki sega vse do Moliera in Shakespearja. Ta ocena mu laska, je dejal. In dodal, da se tudi sam dojema za komedijanta, za človeka širokih znanj, ki je hkrati avtor, interpret, glasbenik in še marsikaj. »Spravljati ljudi v smeh je zelo resen posel. Ni za zelence in neizkušene. Šele s pridobljenim znanjem lahko to poslanstvo tudi opravljaš,« je povedal. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA Vinko Möderndorfer je zmagovalec bienalnega natečaja za žlahtno komedijsko pero. Ob njem je upravnica SLG Celje mag. Tina Kosi. Ropotarnica na razstavi V Galeriji Nika Ignjatiča v Celju so pred dnevi odprli prvo samostojno razstavo del celjske umetnice Done Pratnekar. Ta se na razstavi, ki ima naslov Ropotarnica/Soba nedozorelih patentov, predstavlja z različnimi ustvarjalnimi tehnikami. Obiskovalcem razstave so med drugim na ogled različne inštalacije, podobe nenavadnih strojev - patentov, stekleničk s sporočili, lovilci sanj, unikatno oblikovan nakit in risbe. Ustvarjalka je posegla po različnih materialih, večinoma naravnih, s katerimi je svojo Ropotarnico, kot jo imenuje sama, preobrazila v skoraj magičen razstavni prostor. Kustosinja razstave Tanja Kerič je zapisala, da lahko v delu Done Pratnekar začutimo odraz preteklega časa, ki mu je avtorica razstave spretno podstavila pridih modernosti. Razstava bo na ogled do konca tega meseca. TS KULTURA 15 Odprtje razstave sta pospremila pogovor s patrom kapucinom prof. dr. Metodom Benedikom in koncert Avtorica razstave Barbara Trnovec poudarja, da so predmeti nasploh izjemno zanimivi, saj slikajo oddaljeno Koralnega zbora ter inštrumentalistov Akademije za glasbo v Ljubljani. 14. aprila ob 18. uri bo v dvorani duhovno krajino in vzpostavljajo most med preteklostjo in sedanjostjo. Barbare Celjske sledilo še predavanje dr. Jureta Mikuža o Kristusovih orodjih oziroma orožjih. Vsak svoj križ nosi V Pokrajinskem muzeju Celje so se posvetili poznosrednjeveškim motivom Kristusovega trpljenja Arma Christi ali Vsak svoj križ nosi je naslov občasne razstave pozno-srednjeveških motivov, ki vernike že od nekdaj nagovarjajo pri vživljanju v Kristusovo trpljenje in prispevajo k utrjevanju ter poglabljanju njihove vere. Ta razstava Pokrajinskega muzeja Celje, ki je nastajala približno leto, bo na ogled še vse do 5. maja. Avtorica razstave, kustosinja Barbara Trnovec, je razložila, da razstava odstira skrivnosti poznosrednjeve-ških motivov Arma Christi, Kristus trpin in Maša sv. Gregorja. Arma Christi so orodja ali orožja Kristusovega trpljenja. To so predmeti, ki spominjajo na Kristusov pasijon. Med njimi so križ ali razpelo, trnova krona, steber in šibe za bičanje, trije žeblji, goba, sulica, Veronikin prt, petelinček kot simbol Petrove zatajitve, mošnjiček s 30 srebrniki kot simbol izdaje Juda Iškariota in podobno. »Gre za izjemno zanimive motive oziroma upodobitve teh motivov, ki še danes tako kot nekoč nagovarjajo k vži-vljanju v Kristusovo trpljenje, spodbujajo vernike h kon-templaciji in s tako pogojeno religiozno izkušnjo prispevajo k utrjevanju in poglabljanju njihove vere,« je pojasnila Barbara Trnovec. Motivi so po njenih besedah zanimivi tudi zato, ker so jih soobliko- vale neke sočasne družbene, ekonomske, politične, a tudi psihološke okoliščine. Obenem ti motivi niso vezani na nobeno zgodovinsko dejstvo ali versko dogmo. In kje lahko ljudje te po-znosrednjeveške motive, ki nagovarjajo k podoživljanju Kristusovega trpljenja, opazimo? Gre za različne upodobitve ali uprizoritve - od škofjeloškega pasijona in podobnih procesij do kalva-rij in upodobitev na slikah, drobnih predmetih, kipih in podobno ... Edinstven primer v Evropi Med motivi, ki jih je raziskovala Barbara Trnovec in pri svojem delu naletela na zanimive ugotovitve, je Maša sv. Gregorja. Upodobitev tega motiva na Slovenskem je iskala dolgo časa, pred dvema mesecema pa ga je našla v okolici Polzele, in sicer v cerkvici sv. Miklavža na Vimperku nad Podvinom. »Gre za fresko Maše sv. Gregorja. Takšen motiv je edinstven pri nas in je izjema tudi v evropskem merilu. To stensko poslikavo iz začetka 16. stoletja so odkrili leta 2002. Prizor pravzaprav vključuje vse tri motive, o katerih govorim na razstavi. Prikazuje papeža Gregorja I. Velikega, ki se mu je med mašo prikazal Kristus trpin, okrog njega pa so lebdeli predmeti Arma Christi.« Kot je pojasnila avtorica razstave, ta pojav v 15. stoletju pojasnjujejo različne interpretacije, najbolj verjetna se zdi ta, da je priljubljenost motiva povezana z odpustki. Podoba duhovne krajine Da odprtje razstave sovpada s časom pred veliko nočjo, seveda ni naključje, a ne gre zgolj za povezavo s tem praznikom. Barbara Trnovec poudarja, da so predmeti nasploh izjemno zanimivi, saj slikajo neko oddaljeno duhovno krajino in vzpostavljajo most med preteklostjo in sedanjostjo. Pomembno je tudi to, da raz- stave, posvečene tem pozno-srednjeveškim motivom, pri nas še ni bilo. Odprtje razstave je minuli torek pospremil pogovor s patrom kapucinom prof. dr. Metodom Benedikom, upokojenim profesorjem cerkvene zgodovine na Teološki fakulteti v Ljubljani. Z Barbaro Trnovec sta se pogovarjala o različnih interpretacijah in razsežnostih pasi-jona. Dogodek je popestril koncert Koralnega zbora in inštrumentalistov Akademije za glasbo v Ljubljani pod vodstvom izjemnega poznavalca gregorijanskega korala Toneta Potočnika. TINA STRMČNIK Foto: GrupA Lisjak odslej vodi po vodi Razstavi o vodi naj bi kasneje sledile še razstave o zraku, zemlji in drugih okoljskih temah V Muzeju novejše zgodovine Celje so minuli torek odprli novo občasno razstavo Herman Lisjak vodi po vodi. Razstava, ki je prva v nizu postavitev o varovanju okolja, opozarja, da je voda vir življenja, človekova neodtujljiva pravica in naša odgovornost. Na ogled bo vsaj leto dni, če bo zanimanje precejšnje, tudi dlje. V razstavnih prostorih edinega otroškega muzeja pri nas spoznamo povezavo vode in zemlje, pot vode od izvira do pipe, pomen vode za življenje in problematiko voda danes. Razstavo sta zasnovali profesorica geografije in sociologije, muzejska svetnica Bronica Gologranc Zakonjšek in vodja pedagoških programov v Muzeju novejše zgodovine Celje Jožica Trateški. Slednja je pojasnila, da razstava tako z besedilom kot s slikovnim gradivom obiskovalce izobražuje. Zasnovana je zelo interaktivno, tako da lahko obiskovalci razstave marsikaj poskusijo tudi sami. »Prepričani smo, da se bodo veliko naučili, predvsem pa si želimo, da bi jih ozavestili o skrbnem ravnanju z vodo.« Vsebine so prilagojene tudi učnemu programu osnovnih šol, zato v muzeju upajo, da bodo na razstavi našli katero od zanimivih tem Predmeti iz petih zbirk Na razstavi je malo manj kot 150 predmetov iz petih muzejskih zbirk, in sicer iz zbirk otroško življenje, dobra igrača, iz splošno zgodovinske zbirke, zbirke Westen Emo in fototeke Josipa Pelikana. Gradivo sta prispevala tudi Ljudski muzej Rogaška Slatina in Tomo Križnar. Se je pa povabilu k sodelovanju na razstavi odzvala tudi javnost. Bronica Gologranc Za-konjšek je pojasnila, da je na razstavi na ogled tudi pribli- Bronica Gologranc Zakonjšek je ob odprtju razstave opozorila na misel dr. Dušana Pluta, ki je nekoč dejal: »Voda je v nas in okrog nas. Nekaterim je božanstvo, drugim svetinja, nekaterim pa le nepotrebno leglo komarjev.« žno 150 fotografij otrok pri sankanju, kepanju, drsanju, smučanju, kopanju, sprehodu pod dežnikom. Ljudje so muzeju torej poslali fotografije otrok v stiku z vodo. Prednost razstave je tudi, da je dostopna ranljivim skupinam, in sicer slepim in slabovidnim ter gibalno oviranim. Herman v novi podobi Razstavo sta oblikovala Mojca Črešnar in Matija Kovač. Ta je povedal, da je bilo oblikovanje razstave o tako bogati temi, kot je voda, precejšen izziv. »Zasnovali smo jo po nekakšnih plasteh, da otroci postavitev lažje razumejo ne glede na njihovo starost in na njihovo zanimanje za branje bolj zapletenih besedil.« Razstavo tako gradi 22 plakatov, ki s fotografijo in besedo predstavljajo različne teme o vodi, pod kapljami znanja na stenah pa lahko med drugim poiščejo dodatne informacije. K igri jih vabijo oblaki, na katerih so napisane naloge, raziskovanje jim popestrijo tudi zvoki, vse skupaj pa po- Avtorici razstave Jožica Trateški in Bronica Gologranc Zakonjšek pri eni od postavitev, kjer otroci vodo spoznajo kot topilo. Sicer so na domiseln način obiskovalcem razstave predstavljene še fizikalne in kemijske lastnosti vode, količina in vrste voda na planetu, njeno kroženje ter še marsikaj zanimivega. vezuje reka Savinja, ki se vije od izvira do izliva. Ilustratorka Jelka Rei-chman je za razstavo osvežila lik Hermana Lisjaka. Ta zdaj otroke nagovarja, ko pije, ko si umiva roke, ko zaliva cvetlice in podobno, ter jih s svojo podobo spodbuja k skrbnemu ravnanju z vodo. Gre sicer za prvo postavitev v otroškem muzeju, ki je namenjena ozaveščanju o varovanju okolja in trajno-stnemu razvoju. V prihodnje želijo razstave med drugim posvetiti še ognju, zraku in zemlji. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA 16 VSI NAŠI MOJSTRI RAZMIŠLJATE 0PRE1 л v"' 1НШ1Ш NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI Preberite aktualno -ponudbo in, si -privoščite najboljše! Parkirne zapornice Učinkovit nadzor nad javnimi in zasebnimi parkirišči Podjetje Rajher se ukvarja z avtomatizacijo vhodov, s postavitvijo dvoriščnih ali parkirnih zapornic, z njihovim vzdrževanjem in servisom. V spletni prodajalni www.za-pornice.com si lahko ogledate njihov prodajni program. Po konkurenčnih cenah nudijo veliko izbiro kakovostnih pogonov za najrazličnejša vrata, kot so enokrilna in dvokrilna dvoriščna vrata, drsna dvoriščna vrata, dvižna garažna vrata, in varnostno opremo. Glavnino njihovega prodajnega in storitvenega programa predstavljajo dvoriščne ali parkirne zapornice ter vsa ostala oprema, ki je nujna za njihovo nemoteno delovanje. Močne, hitre in lepe Parkirne zapornice omogočajo celovito in sodobno ureditev ter zaščito parkirnih površin. So najsodobnejši način varovanja zasebnih parkirnih prostorov, hkrati omogočajo tudi komercialno izkoriščenost. Sodobne parkirne zapornice se odlikujejo po hitrem delovanju, dolgi življenjski dobi, lepem dizajnu in majhni porabi energije. Kot pravi lastnik podjetja Robi Rajher, so njihove zapornice izdelane iz izredno močnega in robustnega ohišja. To je dodatno ojačano s konstrukcijo, ki zavaruje zapornico pred morebitno poškodbo naleta oziroma trka vozil. Nadzor in varnost Zapornice so namenjene nadzoru dostopa in izstopa ter prometa na parkiriščih, do- vozih, tovarniških in domačih dvoriščih, pri šolah in v parkirnih hišah. Dolžina droga za zaporo ceste je možna od 2 do 6 m. Zapornice so zasnovane za najvišjo pogostost odpiranja, kar jih uvršča v sam vrh kakovostnega razreda in vsesplošne uporabnosti. Za varnost poskrbijo foto celice in elektronska zaščita, ki zazna vsakršno morebitno oviro pod drogom in v tem primeru drog nemu- doma odpre ter tako prepreči poškodbe (sistem »soft stop«). V primeru izpada elektrike poskrbijo za nemoteno delovanje vgrajene baterije. Popravila in vzdrževanje Zapornice lahko odpirate z daljinci, magnetnimi karticami, s telefonom in na osnovi drugih rešitev. Priklopi se lahko tudi induktivna zanka (avtomatski iz- hod). Poleg montaže zapornic v podjetju nudijo tudi električne inštalacije in nadgradnjo sistemov, ki so potrebni v sistemu zapornic. Garancija za njihove zapornice je pet let. Nudijo servis in tudi vzdrževanje vseh ostalih zapornic različnih tipov. Podjetje Rajher zagotavlja hitro in kakovostno vgradnjo proizvodov, za kar poskrbi ekipa mladih, inovativnih in strokovno usposobljenih sodelavcev. Asfalt Kovač d.o.o., PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI ASFALTK +386 3 7491 031 +386 3 7491 03S ASFALT.KOVACl9SIOL.NET 4. flVILjfld ГШЖ FLIkCA Tel.: m M 011 iservisflikcaj J MARJAN TERŽAN sp Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEDE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01 DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 ^a * 10% popust * ob nakupu korekcijskih in sončnih očal popusti se ne seštevajo B/ROSERV/S ALEŠ ŽOLNIR sp. Cesta Talcev 2,3212Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si Znižujemo stroške tiskanja Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav J 6i«r a DELOVNI ČAJ: pon. - pet.: od l do- 1lux*; mir.: od !. <к12- urt tiOL^l z{™. 1ЈШШШШ ce želite oglaševati v rubriki vsi v^aši m,ojstri, -pokličite оз± &JQ. ŠPORT 17 Čudovita kulisa in nesrečen Obakrat zmagali gostje - Negotovost bo danes trajala do polnoči Hokejisti ECE Celja (še) niso v finalu državnega prvenstva. Tretja, odločilna tekma polfinala se bo danes na Gorenjskem začela ob 21.30! Razlog za pozen začetek obračuna je zasedenost dvorane zaradi tekmovanja v umetnostnem drsanju. Celjani so najprej zmagali na Gorenjskem s 3:0, v ponedeljek pa v svoji dvorani v podaljšku izgubili z 2:1. Izpolnitev želje V četrtek je hokejska mrzlica nenadno pretresla Celje. Po senzacionalni zmagi na Jesenicah smo junake v Mestnem parku pričakali malo pred polnočjo. En gol je dal Tomo Hafner, dva Žan Jezovšek: »Bilo je super, vratar Stojanovič je branil nemogoče. Želimo si polno dvorano.« Želja se mu je v ponedeljek uresničila, druga, preboj v finale, pa ne: »Videli smo, da so Jeseničani izmučeni po tekmah v ligi INL. Nismo imeli sreče, toda v četrtek bomo zmagali.« Samozavesten je bil bojeviti branilec Rok Klavžar: »Pa saj to ni senzacija, kajti v tej sezoni smo bili nekajkrat zelo blizu.« Najboljšo tekmo v tem stoletju - sliši se pom-pozno, a drži - so celjski hokejisti odigrali pred tednom dni na Jesenicah in izkušeni Davor Rakanovič je poudaril: »Že v uvodu smo bili slabo minuto v napadalni tretjini, kar nam je vlilo pogum in moč. Naša predstava je bila >maksimalna<, borbena, zbrana.« Tudi najhitrejši igralec, Aljaž Ogrizek, je pohvalil vratarja: »Gostitelji so prednjačili po strelih, toda mi smo odigrali fantastično in osvojili Podmežaklo.« Stopnjevanje ritma V ponedeljek so okence z vstopnicami odprli poldrugo uro pred začetkom tekme, kljub temu je kasneje nastala dolga vrsta. Prišla je ekipa Celja Pivovarne Laško, med gosti sta bila legendarna Rudi Hiti in Nestl Aljančič, tudi bivši celjski asi Vojko Bratec, Nace Fili-povič, Franc Grabler, Robert Žolek ... Dvorana je bila polna. V njej je bilo vsaj tisoč ljudi. Pomoč s tribun je bila zelo glasna. »Ko smo pred tremi leti štartali s članskim moštvom, smo si želeli, da bi se ponovilo vzdušje izpred dobrih dveh desetletij. In se je. Upam, da bo za ponovitev priložnost še v tej sezoni,« je dejal marljivi, preudarni strateg Rok Rojšek. Odlično je pripravil svoje varovance, ki še niso bili pod tovrstnim pritiskom: »Na Jesenicah smo izkoristili nekaj svojih priložnosti, danes pa ne. Vsekakor smo igrali dobro, stopnjevali ritem in zadnja tretjina je bila celo naša najboljša. Podaljšek je >loterija<, čim prej moramo vse pozabiti. Menim, da bo tretji obračun podoben zadnjemu.« Glave gor Ob ponedeljkih v Celju nismo vajeni športnih praznikov. Najboljši igralec tekme je bil jeseniški vratar Žan Us s 40 obrambami. Po akciji Tima Ograjenška in Toma Hafnerja ga je premagal le Nejc Kastelic in izenačil na 1:1: »Glave gor, poskusili bomo še enkrat presenetiti. Sodniki? Kakšen >faul< več bi lahko bil dosojen .« Mnogi so bentili nad Ljubljančanom Lešnjakom in Jeseničanom Bajtom, tudi predsednik HK ECE Celje Sandi Sendelbah ni bil prav navdušen nad delom mož v progastih majicah. V slačilnici je čestital vsem igralcem: »Pokazali smo, da smo enakovredni tekmeci. Vse ostaja odprto.« Zakaj ne še enkrat? Zaključna žogica za preboj v finale, za največji celjski uspeh je splavala po vodi. Bivši član Jesenic Tomo Hafner je bil nekaj časa odsoten zaradi poškodbe roke, v pol-finalu pa je vpisal zadetek in dve asistenci: »Težko je sedaj pri srcu mlajšim igralcem. Na Jesenicah smo že zmagali, zakaj ne bi še enkrat?« Hafner naj bi v Celju okrepil strokovni kader. Nemudoma po objemanju so Gorenjci začeli pregovore. Sprva so predlagali tekmo v nedeljo (velikonočno). Sledil je odločen celjski ne. V ponedeljek je, nenazadnje, že delegirana prva tekma finala. Da se jo lahko prestavi, so bili prepričani v taboru Jesenic. V svoji dvorani imajo sedaj dejansko tekmovanje v umetnostnem drsanju. Sprva so mislili, da bodo polfinale zaključili po dveh tekmah. Potem so morda pomislili, da lahko tudi izpadejo po dveh tekmah. No, po 1:1 v zmagah pa so izdali tegobe. Na HZS so našli salomonsko rešitev - 21.30. Iz Celja bo odpotoval vsaj en avtobus z navijači. Čas povratka je sila nepredvidljiv. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA razplet Za 1:1 in izbruh veselja na tribuni je v 25. minuti poskrbel Nejc Kastelic. Na tribuni je bilo veliko znanih obrazov, med njimi pa tudi rokometaši Celja Pivovarne Laško. ■ v v ■ I " I " I I " v Lasčani znova ugnali Ljubljančane Košarkarji so s tekmami prvega kroga odprli ligo za prvaka, v kateri se bo šest moštev (Rogaška, Zlatorog, Tajfun, Krka, Union Olim-pija, Helios Suns) borilo za dobro izhodišče pred četrtfinalom končnice. Presenečenje so pripravili La-ščani, ki so pred domačimi gledalci s 85:75 premagali Union Olimpijo. Tudi Slatinčani so v domači dvorani vpisali zmago. S 75:59 so premagali Helios Suns. Kot edini s Celjskega so poraz doživeli košarkarji Tajfuna. S 83:68 so klonili na gostovanju pri Krki. Znova izjemno vzdušje V Rogaški Slatini se lahko pohvalijo, da imajo tudi v novi sezoni najboljše vzdušje. Slatinčani so ob domačih tekmah varovancev trenerja Damjana Novakoviča izjemni. Tudi tokrat so prišli na svoj račun. Z uspehom proti ekipi Helios Suns so Slatinčani nepremagani že dvanajst tekem, od konca novembra. Po dobrem začetku tekme so Domžalčani v zaključku prve in na začetku druge četrtine malce popustili in domači so jih takoj kaznovali z delnim izidom 14:0. Rogaška je prednost suvereno držala do konca srečanja. Milivoje Mijović je dosegel 19 točk. Uspešno sta se na parket vrnila Davis Darwin in Cory Remekun, ki sta sanirala poškodbi. Zahvala občinstvu Trener Damjan Novako- vič po srečanju ni skrival navdušenja. »Prvo zmago v ligi za prvaka smo dosegli po zaslugi dobre obrambe in na ta način upravičili vlogo favorita. Videlo se je, da naša Američana nista v najboljši pripravljenosti, a so drugi to znali nadomestiti. Vsi smo zelo veseli te zmage. Čestitke igralcem ter zahvala zve- sti in številni publiki.« Po sinočnjem gostovanju pri Zlatorogu bo Rogaška v soboto gostila Union Olimpijo, potem bo pričakala še Krko. Odločila borbenost V zadnjem dobrem mesecu dni so Laščani zasedbo Uniona Olimpije premagali kar trikrat; najprej dvakrat v četrtfinalu pokalnega tekmovanja, zdaj še v prvenstvu. V Treh lilijah so gostitelji pred 500 gledalci zasluženo prišli do zmage, saj so gostom onemogočili, da bi razvili svojo igro, hkrati pa na krilih občinstva zadeli tudi nekaj nemogočih metov. Prvi udarec so Ljubljančanom zadali z delnim izidom 9:0, ki jih je od zaostanka 51:55 pripeljal do vodstva petih točk. Gostje so to prednost še ujeli (68:68), nato pa doživeli nov delni izid (8:0), ki jih je dokončno oddaljil. La- ščani so bili tokrat izjemno borbeni od prve do zadnje sekunde. Novinec v dresu Zlatoroga Chris Booker je navdušil že na prvi tekmi. V statistiko je vpisal 21 točk in 7 skokov. Samozavestno naprej »Čeprav je šele začetek, nam ta zmaga ogromno pomeni. Je dokaz, da smo na pravi poti. Fantje so med premorom dobro trenirali. Dobro smo se tudi pripravili na nasprotnika. Nismo igrali briljantno, vendar v drugem polčasu borbeno in tudi bolje skakali. V napadu smo bili bolj zanesljivi,« je dejal trener Zlatoroga Aleš Pipan. Gostujoči strateg Gašper Potočnik je bil po novem negativnem rezultatu redkobeseden: »Čestitke Zlatorogu za zasluženo zmago.« Zlatorog je že sinoči odigral novo domačo tekmo, ko je gostil Rogaško. V soboto ga čaka gostovanje pri Krki, zatem v Laško prihaja Tajfun. Prebujeni Polzelani Polzelski Hopsi so v zadnjem mesecu dni ujeli odlično formo. Zmage nizajo eno za drugo. Bili so na repu lestvice, zdaj za »ovratnik« dihajo ekipam, ki se bodo v ligi za obstanek borile za prvi dve mesti. Ti peljeta v četrtfinale končnice državnega prvenstva. Po zmagi nad Šenčurjem so Hopsi premagali še Portorož. V domači dvorani je bilo 88:78. 20 točk je vpisal Dejan Ćup, 15 Josip Mikulić, po 12 pa Frano Marasović, Đukan Đukanović in Uroš Godler. Sinoči so varovanci trenerja Boštjana Kuharja, ki je dokončno prebudil in prerodil ekipo, gostovali v Škofji Loki. V soboto jih čaka domača tekma z Lastovko. Šoštanjska Elektra je z le eno zmago prikovana na dno lestvice in je praktično že obsojena na izpad iz lige. Polzelani, Domžalčani in Portorožani so pri šestih zmagah, drugi Šenčurjani pri sedmih, vodilni v ligi za obstanek Škofjeločani pa pri desetih. MITJA KNEZ V 2. slovenski ligi za košarkarje se je s tekmo med Termami Olimie Podčetrtkom in Grosupljem zaključil 18. krog. Moštvo Borisa Zrinskega je zmagalo s 85:67, vknjižilo še 14. zmago in zanesljivo ostalo na vrhu lestvice. Po dve zmagi manj imata Triglav, ki je slabši v medsebojnih dvobojih, in Maribor, ki je v Podčetrtku izgubil za 17 točk. Terme Olimia so torej na pragu 1. lige. V torek so bili najboljši strelci Nejc Strnad 17, Rene Žvan 15 in Igor Spešič 14 točk. (DŠ) 18 ŠPORT Najuspešnejši sezoni v 1. zvezni ligi Mladinci prvič prvaki Jugoslavije Miha Bojovič (desno) na prvi tekmi v dvorani Golovec, kvalifikacijski za 1. ligo z Veležem (22:15), 1. julija 1976. 3>, s bEMDESET LET ROKOMETA SrJ VCEUU IN SLOVENIJI Piše: ANDREJ SUSTERIC Prvič mladinski državni prvaki (1977). Stojijo z leve Niko Markovič (trener), Marjan Golob (tehnični vodja), Rolando Pušnik, Tomaž Kleč, Herman Wirth, Tomaž Pavčnik, Stanko Anderluh, Igor Razgor in Aleš Praznik, čepijo Darko Zupanc, Meho Samardžić, Boris Virant, Iztok Ščurek, Mišo Toplak, Ivan Kaučič in Miloš Rovšnik. go z Veležem (22:15), 1. julija 1976. Stanko Anderluh Sledi pustili doma in v tujini Nagrade za najbolj vidne dosežke v športu v preteklem letu je izročil žalski župan Janko Kos. Petra Nareks je ob tej priložnosti na odru ponovno stala po štirinajstih letih. Priznanje je v imenu Rokija Drakšiča prevzel njegov brat Toni Drakšič. Sezoni 1976/77 in 1977/78 sta bili za celjske rokometa-še najuspešnejši v 1. zvezni ligi bivše Jugoslavije. Obakrat so osvojili sedmo mesto, kar je njihov najboljši rezultat v tem tekmovanju. V sezoni 1976/77 je ekipo še vodil Tone Goršič, v naslednji sezoni pa Slobodan Mišković - Čile, ki je leta 1972 na olimpijskih igrah v Münchnu kot igralec z reprezentanco Jugoslavije osvojil zlato medaljo, na klopi Celjanov pa kot trener presedel pet sezon (19771982). Leta 1977 so mladinci v Celju pod vodstvom Nika Markoviča osvojili prvi naslov državnih prvakov. V ekipi je bilo kar nekaj rokometašev, ki so imeli kasneje pomembno vlogo v celjskem rokometu: Rolando Pušnik, Tomaž Kleč, Herman Wirth, Stanko Anderluh, Igor Razgor, Aleš Praznik, Darko Zupanc, Iztok Ščurek, Mišo Toplak ... Slavko Ivezič je kot prvi Celjan z mladinsko reprezentanco Jugoslavije osvojil bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu leta 1977 na Švedskem. V sezoni 1976/77 je bil Stanko Anderluh s svojimi 16 leti senzacija v 1. zvezni ligi - proti Crvenki je zabil kar 11 golov! Po končani sezoni se je Miha Bojo-vič, odlični dirigent Celja in ljubljenec publike, odpravil v Pančevo in s tem sprožil afe- Nagrade in priznanja za najuspešnejše športnice in športnike v letu 2015 so podelili tudi v Preboldu. Med dekleti si je osrednje priznanje prislužila Lina Ča-ter - članica Atletskega društva Kladivar Celje in slovenske reprezentance, večkratna državna prvakinja v metu kladiva. Konec februarja letos je na tekmovanju na Ptuju, z osebnim rekordom - 53,72 metra - postala zimska mla- Slobodan Mišković - Čile ro, ki se je vlekla precej časa. Leto dni je zato moral »pa-vzirati«, nato pa je odslužil vojaški rok. Ker Celjani niso bili več v 1. ligi, je pred začetkom sezone 1979/80 skupaj z bratom Vladom prestopil dinska prvakinja Slovenije. Z nazivom naj športnik so nagradili aktivnega atletskega veterana, uspešnega metalca Adija Vidmajerja. Član Atletskega kluba Žalec še vedno redno tekmuje in soustvarja športni utrip veteranov. Priznanje za najboljšo ekipo je prejela ekipa štafete Osnovne šole Prebold na 4x100 metrov. Nagrado za obetavni mladi športnici sta prejeli teniška igralka Rima Kočevar in atle- k Slovanu. Ljubljančane sta nato leta 198o popeljala do naslova jugoslovanskih prvakov in v finale pokala evropskih državnih prvakov. Leta 1978 so celjski roko-metaši osvojili že osmi naslov pokalnih zmagovalcev Slovenije in na koncu sezone v svojem drugem in nepozabnem finalu pokala Jugoslavije v dvorani Golovec po dveh podaljških izgubili z zagrebškim Medveščakom (23:24). Klub je v letih 19751979 vodil Stane Bizjak, ki mu je leta 1978 uspel dogovor s podjetjem Aero Celje. Naslednjič: Prvi pokrovitelj kluba Foto: arhiv RK CPL, NIKO MARKOVIČ tinja Zarja Uranjek. Posebno priznanje za športne dosežke so tokrat podelili Mihi Holo-barju, mlademu fantu, ki je svoje poslanstvo našel v športu. Miha se je rodil kot otrok s posebnimi potrebami, a to ni bila nikoli ovira, ki bi mu preprečevala normalno življenje. Šport je zanj način življenja in že vrsto let se uspešno udeležuje športnih tekmovanj Specialne olimpijade Slovenije. LK, foto: TT V Žalcu so podelili priznanja najuspešnejšim športnicam in športnikom, športni ekipi in športnim delavcem. Prireditev so naslovili Puščamo sledi. Že po tradiciji so pripravili pravi športno-glasbeni spektakel, ki je pospremil podelitev nagrad in priznanj tistim, ki so v preteklem športnem letu izstopali. Nagrajencev tokrat res ni bilo malo, skupaj so namreč podelili kar 60 priznanj. Najboljša sta znova judoista. Rokiju Drakšiču je na najvišji stopnički tokrat družbo delala Petra Nareks, ki si je to ponovno prislužila po štirinajstih letih. Drakšiča, ki se že intenzivno pripravlja na olimpijske igre v Riu, kjer ima eno samo željo - da bi segel po kolajni -, na prireditvi ni bilo. Nareksova, ki prav tako še vedno verjame v letošnji olimpijski nastop, se je prireditve udeležila, nagrade pa je bila izjemno vesela. S posebnim priznanjem so tokrat nagradili tvorca največjih judoistič-nih uspehov, trenerja celjskega judo kluba Z'Dežele Sankaku Marjana Fabjana. Naslov najboljše ekipe leta so si prislužile rokometaši-ce RK Zelene doline Žalec, ki so v lanski sezoni dosegle najvišjo uvrstitev v svoji zgodovini, naslov pokalnih podprvakinj. Sicer pa se je s to prireditvijo žalska občina še enkrat poklonila in zahva- lila Urški Žolnir, večkratni športnici Žalca in zlati olimpijki, za vse, kar je žalskemu in slovenskemu športu dala kot tekmovalka, in za vse, kar mu še vedno daje kot trenerka. Župan Janko Kos je Urški ob tej priložnosti izročil sadiko lipe kot simbol slovenstva. LK, foto: TT Letošnja nagrajenca, Lina Čater in Adi Vidmajer, v družbi preboldskega župana Vinka Debelaka in slavnostne gostje večera, judoistke na porodniškem dopustu, Lucije Polavder. Najboljša Lina in Adi ŠPORT 19 OB ROBU Erico Henrique Esteves De Sousa je v celjskem dresu debitiral z golom, nato opozoril nase s štirimi asistencami, v soboto pa je dosegel najbrž najlepši gol kroga. Nikakršen izplen Celje izgubilo doma, Rudar poražen v Stožicah V uvodu meseca aprila -po reprezentančnem premoru - bo Celje gostovalo v Velenju in Novem mestu ter vmes pričakalo Krško, nato pa še Koper. Po teh štirih obračunih bo že marsikaj razvidno glede možnosti za obstanek. Rumeni so doživeli boleč domač poraz z Domžalami. Po vodstvu v 25. minuti, ko je po imenitnem prodoru zadel De Sousa, so gostje v drugem polčasu prišli do zmage z goloma z enajstmetrovke in s prostega strela. Obrnili na glavo Lovre Čirjak je sprva nespametno (in predvsem nerodno) posredoval z roko, Damir Hadžič je kasneje spregledal tekmeca in ga povlekel. Morda si je zaslužil rdeč karton, prejel je rumenega. Prosti strel je odlično izvedel Jure Balkovec. Žoga je sicer letela v vratarjev kot, a vratar Matic Kotnik je bil daleč od nje. Kot da je (zaradi sonca?) ni videl. Trener gostov Luka Elsner je dejal: »Moji igralci so delovali utrujeno. Dobro je bilo, da so prejeli gol, ki jih je nedvo- mno predramil. Ko smo prek srečnih dogodkov izenačili, smo še dodali plin. Ob vseh poškodbah, bolezni, slabem začetku smo tekmo postavili na glavo. Ponosen sem na značaj ekipe.« Manjkala Marka Celjsko moštvo letos še ni prejelo gola iz igre, toda to je slaba tolažba. Ni dvoma, da je trener Iztok Kapušin močno pogrešal nepredvidljivega Marka Pajača. Nato je trpela še obramba, v stegenski mišici je zapeklo zanesljivega Marka Kraj-cerja. »V prvem polčasu smo prevladovali. Morda je to bil naš najboljši letošnji polčas. Po vodstvu smo se povlekli nazaj, do izraza je prišla kakovost Domžal. Vseeno smo držali vajeti v svojih rokah. Nesrečen slučaj je privedel do enajstmetrovke, individualna napaka do prostega strela. Dejstvo je, da smo izgubili pomemben člen naše obrambe.« Krajcer je zatrdil, da bo na naslednji tekmi zagotovo igral. Prijateljska tekma z Udinesejem je odpadla, v Vidmu so namreč zamenjali Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 26 16 6 4 60:18 54 MARIBOR 26 14 8 4 60:25 50 DOMŽALE 26 12 9 5 37:19 45 GORICA 26 12 5 9 39:37 41 ZAVRČ 26 9 8 9 28:29 35 CEUE 26 61010 20:38 28 LUKA KOPER 26 7 514 27:41 26 KRKA 26 6 713 21:38 25 RUDAR 26 6 713 19:42 25 KRŠKO 26 6 713 15:39 25 JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM ZA OBDOBJE 2016-2018 NA OBMOČJU MESTNE OBČINE CEUE Razpisna dokumentacija in obrazec vloga sta od 23.3.2016 naprej dostopna na spletni strani www.nepremicnine-celje.si in na sedežu družbe, v tajništvu (pisarna št. 2) ob uradnih urah: ponedeljek, sreda in petek med 8. in 11. uro ter sreda med 15. in 17. uro. Rok za oddajo vlog je petek, 22.4.2016. Dodatne informacije so na voljo na e-poštnem naslovu danica.kac@celje.si in tel. št. 03 42 65122. ^ NEPREMIČNINE CELJE Reši se, kdor se more Po porazih v zadnjem krogu 1. SNL oba kluba s Celjskega ostajata v nezavidljivem položaju. Rudarju ne preti zgolj izpad iz lige, temveč prepoved igranja med elito. Stežka bo namreč izpolnil pogoje za licenco. Načrt je tak: igralcem izplačati nekaj jesenskih plač in od njih pridobiti podpise, da jim klub ni nič dolžan. Celje težav pri licenciranju nima, denarja se je namreč od odškodnin pri prodajah igralcev kar nabralo. V Areni so pozimi za nameček skrčili stroške. Celje in Rudar se bosta pomerila še dvakrat, z drugimi klubi bosta igrala le po enkrat. Preostalo je deset krogov - 30 točk. Ob jezeru so časi debelih krav mimo. Opazovalci (iz bližnjih klubov) menijo, da sta predsednik Dejan Rado-vanovič in direktor Miran Jalušič iz tedanjih razmer izvlekla odločno premalo. Ko je dajal »rudnik«, se je igralce kupovalo na debelo, S. DEAN ŠUSTER brez prave strategije za prihodnost. Omembe vrednega rezultata pa tudi ni bilo. Odlično obiskan rokometni derbi v Rdeči dvorani si je ogledal tudi trener NK Rudar Jernej Javornik. »Vse za rokomet. In tako je tudi prav!« je cinično pripomnil. Ni prav v navadi, da ima rokometni klub višji proračun od nogometnega. V Celju in Velenju je tako. Po prvi polovici leta bo potekla pogodba med NK Celje in podjetjem Darka Klariča. Vrniti mu bo treba posojilo, kar ne bo povzročilo preglavic. Skrbi dejstvo, da na obzorju ni novih verbičev, bajdetov, ahmedijev, s katerimi bi lahko osvežili klubsko blagajno. Lokalni derbiji so bili vselej trdi, negotovi. In neusmiljeni. V pretekli sezoni, ko se je Celje borilo tudi za naslov prvaka, je od možnih dvanajstih od Rudarja iztržilo zgolj pet točk. V finišu sezone 2002/03 so bili »beli« prav tako na pragu osvojitve naslova državnega prvaka. Upov je bilo konec v 32. krogu v Mariboru. Veste, kje so izgubili dva kroga prej? V Šmartnem ob Paki. S 4:1! Dva gola je dal Jernej Javor-nik, enega Ramiz Smajlovič, sedaj njegov pomočnik na klopi Rudarja. Razmerje v zmagah je skoraj izenačeno; eno več ima Rudar, Celje je doseglo en gol več (92:91). Velenjčanov nekaj sezon ni bilo v 1. ligi. Še predobro se spomnijo, da se ni enostavno vrniti, zato si spodrsljaja ne smejo privoščiti. Celjani o tem sploh ne razmišljajo. Bolje, da bi... NA KRATKO Celje (4-4-2): Kotnik -Čirjak, Vidma j er, Krajcer, Klemenčič - De Sousa, Vr-hovec, Miškić, Požeg Vancaš - Omoregie, Podlogar. Igrali so še Hadžič, Spremo, Bašić. trenerja. V postavitvi 4-4-2 je bil v konici napada poleg Sunnyja Omoregia Matej Podlogar: »Bili smo boljši, gostje so slavili po dveh prekinitvah.« Toda priložnosti ni bilo niti za prste ene roke »nespretnega mizarja«. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Najboljša pri tridesetih St. Moritz: Ana Drev je sezono svetovnega pokala alpskih smučark končala z osmim mestom na zadnjem veleslalomu. V velesla-lomskem seštevku je prvič sezono zaključila v elitni sedmerici, s čimer je presegla pričakovanja. Za 30-letno tekmovalko iz Šmartnega ob Paki je najboljša sezona, od kar se je leta 2001 udeležila prve tekme v svetovnem pokalu. Za najboljša dosežka je z dvema drugima mestoma poskrbela januarja v Flachauu in Mariboru ter preložila odločitev o koncu tekmovalne poti: »Rezultati so mi dobra motivacija za naprej.« Vsi v polfinalih Portland: Na 16. dvoranskem svetovnem prvenstvu v atletiki v ZDA je nastopila tričlanska slovenska reprezentanca. V polfi-nalu teka na 60 metrov z ovirami je Marina Tomič (Kladivar) dosegla 15. izid, 20. pa Mo-zirjanka Maja Mihalinec v teku na 60 metrov. Luka Janežič, ki je zabeležil deveti čas pred-tekov na 400 metrov, je bil v polfinalu za- Panorama radi prestopa diskvalificiran. Član celjskega Kladivarja se je prebil med 12 najboljših na svetu, med prve tri v Evropi, toda zmanjkalo mu je moči, saj sta zanj trenutno dva teka v enem dnevu prevelik napor. Pred vsemi tremi, pa tudi pred Martino Ratej in Robertom Rennerjem, je pestro leto, z EP in OI. 31. naslov prvakinj Celje: Celjske kegljavke so brez poraza osvojile prvo mesto in že 31. naslov državnih prvakinj. Jeseni bodo ponovno zastopale Slovenijo na ekipnem svetovnem pokalu v Bolzanu. Zaradi številnih zdravstvenih težav je na osemnajstih srečanjih prve A lige nastopilo kar trinajst tekmovalk. Vse tekme je odigrala Anja Kozmus, njene soigralke so bile Nada Savič, Saša Črep, Eva Sajko, Barbara Fidel, Mira Grobelnik, Klementina Hohnjec, Rada Savič, Nina Podlesnik, Ines Kletečki, Anja Dobravec, Jožica Šeško in Neva Taškar. Zadnji poraz v ligi je ekipa trenerja Lada Gobca doživela pred nekaj več kot šestimi leti. (DŠ) Športni koledar MALI NOGOMET 1. SFL, 19. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Puntar 2:1 (1:0); Kroflič (20), Vrhovec (38-10 m). Vrstni red: Oplast 38, Maribor, Dobovec 36, Litija 29, Sevnica 24, Puntar 19, Bronx 13, Benedikt 10, Ajdovščina 3. NOGOMET 1. SL, 19. krog: Celje -Domžale 1:2 (1:0); De Sousa (25), Olimpija - Rudar 5:0 (1:0), Koper - Gorica 1:1 (0:0), Krško - Zavrč 0:1 (0:1), Maribor - Krka 2:1 (1:1). ROKOMET 1. SL, 23. krog: Gorenje -Slovan 36:21 (20:11); S. Bu-rić, Šoštarič 6; Topolovec 4, Celje Pivovarna Laško - Loka 39:25 (24:13); Mlakar 7, Janc 6; Kavčič 8. Vrstni red: Ce- lje, Gorenje 43, Maribor 31, Koper 29, Ribnica, Krka 27, Loka 26, Ormož 24, Trimo 20, Dobova 14, Izola 13, Slovenj Gradec 12, Slovan 8, Sevnica 4. KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 1. krog: Rogaška - Helios Suns 75:59; Mijović 19, Ferme 16; Atanacković 15, Zlatorog -Union Olimpija 85:75; Booker 21, Jurak 14; Ronalds 17, Krka - Tajfun 83:68; Di-mec 18; Clark 16, Parks 12. 1. SL, liga za obstanek, 2. krog: Hopsi - Portorož 88:78; Ćup 20, Mikulić 15; Barbarič 21, Elektra - LTH Castings 76:121; J. Kosi 23, Đurica 16; Abramovič 23. Vrstni red: LTH Castings 22, Šenčur 19, Portorož, Lastovka 18, Hopsi 17, Elektra 13. (MiK) Petek, 25. 3. ROKOMET 1. SL, 24. krog: Ormož -Gorenje (19). MALI NOGOMET 1. SFL, 20. krog, Tolmin: Puntar - Pivovarna Kozel (19). Sobota, 26. 3. ROKOMET 1. SL, 24. krog, Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško (19). KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 2. krog: Rogaška - Union Olimpija, Novo mesto: Krka - Zlatorog, Šentjur: Tajfun -Helios Suns (19). 1. SL, liga za obstanek, 4. krog, Polzela: Hopsi - Lastovka (19), Šoštanj: Elektra - Šenčur (20). 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC Л I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. MOTORNA VOZILA PRODAM PRODAM PASSAT 19 tdi, letnik 2001 in motor Apn 4, letnik 1981, prodam. Telefon 041 642-070. 662 TRAČNO brusilko in izsesovalno napravo, trak brusilke 690 cm, prodam. Telefon 031 406-988. mem Meja Šentjur, d.d. C.L.Dobjfotinška 3 Si-3230 Šentjur www.meja.si OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA Jnjigov55jJ Opis del in nalog: - pripravljanje, kontiranje in knjiženje raznih knjigovodskih in računovodskih dokumentov, - obračunavanje plač in pogodbenega dela, - izdelava lastne cene posameznih proizvodov (kalkulacije), - izdelava letnega plana, operativnega medletnega plana in predkalkuliranje, - priprava statističnih poročil, raznih obračunov, evidenc, - opravljanje plačilnega prometa, - izvajanje drugih del v skladu s strokovno usposobljenostjo, poklicno usmeritvijo, internimi akti, navodili in pooblastili nadrejenega in uprave. Od kandidatov pričakujemo: - vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, - vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju knjigovodskih del. Pisne vloge s kratkim življenjepisom, navedbo delovnih izkušenj in dokazilom o izobrazbi sprejemamo na naslov Meja Šentjur d.d., Cesta L. Dobrotinška 3, 3230 Šentjur ali na e-mail: jerica.rihter@meja.si, najkasneje do vključno 10. 4. 2016. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo za določen čas 12 mesecev oz. za čas nadomeščanja porodniškega dopusta, s trimesečnim poskusnim delom, za polni delovni čas. VSE IZ IN0XA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: G2/78G 99 26 www.ramainox.si KUPIM RENAULT clio 1,2 16 v, letnik 2012, 55 kw, 1.149 cm3, 24.000 prevoženih km, prodam za 6.900 EUR. Telefon 070 752-971. 634 GOLF 4, zelo dobro ohranjen, registriran do 15. 11. 2016 in motorno kolo Honda 125 čbr, ugodno prodam. Telefon 070 707-365. 630 BMW 2500 diesel, letnik 1995, nevozen, suzuki 650 dr, za rezervne dele in strešni kovček za avto, 350 l, prodam. Telefon 041 209-768. 625 STROJI ČELNI nakladalec za traktor, do 90 KM moči, z vpetjem, in hidravlični dvig za pajek Sip Spider 350, prodam. Telefon 040 159-384. 479 VITEL Krpan 5 SI, letnik 2009, odlično ohranjen, prodam za 930 EUR. Telefon 041 324-298. 636 TROSILEC Sip, 3,5 t, na dva ležeča valja, brezhiben, okolica Laškega, prodam za 880 EUR. Telefon 041 986-744. l 70 TRAKTOR Imt 533, popolnoma izpraven, registriran, s kabino, prodam. Telefon 031 798-375. p PAJEK Sip na 4 vretena prodam ali menjam za pajka na 3 vretena. Telefon 051 776-398. 663 V Celju se odpira "Kotiček iskanja notranjega miru", kjerstranke opravljeni storitvi same določite ceno (plačate po svoji finančni zmožnosti). Informacije in rezervacije terminov: 031/002-058 Damjana Hojnik, s.p., Celjska c.6, Vojnik 575 TRAKTOR Ursus 33, letnik 1976, v odličnem stanju, prodam. Telefon 040 438228. 664 KUPIM PRODAM HIŠO v Celju, lahko je potrebna prenove, kupim. Financiranje urejeno. Telefon 041 866-822. n V NEPOSREDNI bližini mesta Celje kupim dobro vzdrževan dvojček, vrstno hišo za do 115.000 EUR. Telefon (03) 5483707, 041 897-485. 545 ODDAM KOŠNJO v okolici Laškega oddam. Telefon 041 766-216. 656 astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja STANOVANJE PRODAM VELIKO meščansko stanovanje v centru, potrebna obnova, ugodno prodamo. Telefon 040 170-756. 622 KUPIM ENOINPOL- do dvoinpolsobno stanovanje v Celju nujno kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 777-555. n ODDAM TRAKTOR, lahko je znamke Deutz, Zetor, Imt, Štore, Univerzal, Ursus, Tomo Vinkovič in kiper prikolico Tehnostroj, kupim. Telefon 031 851-485. p TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna, kupim. Telefon 041 678-130. p STANOVANJE v bližini Celja, poseben vhod, oddam slovenskemu paru brez otrok. Telefon 070 707-365. 630 IŠČEM IŠČEM stanovanje v Celju, lahko v slabšem stanju. Financiranje urejeno. Telefon 041 866-822. 535 m mm astrologinja jasnovidnost BI0TEMPIJE O PARCELO, gradbeno, klet, voda, elektrika in asfaltna cesta na parceli, prodam. Telefon 041 689-748 . 5 08 ŠEMPETER. Prodam takoj vseljivo manjšo hišo. V račun vzamem stanovanje. Energetska izkaznica D. Telefon 041 643-431, 031 493-944. 588 V ŠTORAH prodam opremljeno hišo. Telefon 041 697-247. 61 8 V ŠENTJURJU na južni strani mesta prodamo stanovanjsko hišo, sončna lega, možnost različne poslovne dejavnosti, dokupa zemljišča velikost 2.300 m2. Cena 135.000 EUR. Telefon 031 306023. 624 GRADBENO parcelo v Košnici, velikost 2.108 m2, ugodno prodam. Telefon 031 794-484. 642 PRODAM POČIVALNIK s funkcijami masaže, nov, zelo ugodno prodam. Telefon 041 726-397. 543 PRODAM PRAŠIČE, težke od 80 do 160 kg, cena od 100 kg naprej je 1,60 EUR/kg, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524-147. 259 PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311476. p Ime in priimek: C ! ^^^ ^^P Naslov, kraj: d) a" E-poštni naslov: Telefonska številka: Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. HIDRAVLIČNI CEPILNIKI DRV LANCMAN™ POVEZOVALNIK DRV LANCMAN™ KROŽNE ŽAGE S TRAKOM LANCMAN™ - NOVI MODELI CEPILNIKOVI - V MARCU AKCIJA, PREVERITE PRI VAŠEM PRODAJALCU! O'GOMARK trgovina in proizvodnja zafrustriran< in se ne boji ženske zrelosti, modrosti in globine. Za to mora biti tudi moški zrel.« želela malce več priložnosti. Po vlogi v filmu Soba 408 so me skoraj vsi slovenski režiserji pohvalili in mi napovedali vloge v njihovih filmih. A teh slavnih povabil še nisem dobila. Dobivam manjše vloge in to je vse. Mislim, da pri mnogih režiserjih še vedno vlada pomanjkanje poguma, ne upajo si preizkušati novih obrazov. Raje se odločijo za zvezdniško zasedbo, kar naj bi pomenilo jamstvo za uspeh. Meni se to ne zdi ravno presežno ustvarjalno. Ali je za igralca v Sloveniji višek kariere, da igra v ljubljanski Drami? Nekako se je ustvarilo mnenje, da če nisi v SNG Drama v Ljubljani, potem nisi dober igralec. Marsikateri igralec v tem gledališču verjetno sploh ne ve, da obstajajo odlične ekipe v Mariboru, Kopru ali Celju. Da ne govorim, da marsikdo sploh ne ve, da obstajamo igralci svobodnjaki. Kar je krivično do kolegov igralcev. Slovenije ni niti za pol Pariza, a se ne poznamo. Ustvarja se hierarhija, ki je popolnoma nesmiselna. Ne morem reči, kdo je kriv, morda celo mediji, ki se vedno znova zaženejo v že znano, a v tem majhnem prostoru bi bili lahko malo bolj pozorni do raznolikosti. Ko sem delala predstavo Alma Ajka, so k meni prihajali potencialni kupci in mi rekli, da je to super predstava, a se ne bo prodajala, ker je pretežka za občinstvo, in da nimam imena. Pa mi ga naredite, sem odvrnila, z odkupom. Na ta način mnogokrat delamo škodo umetniku in slovenskemu občinstvu. Kulturni odjemalci bi morali biti bolj ozaveščeni in v svojih stališčih neomajni, da občinstvo potrebuje različne žanre. Ne smemo podcenjevati občinstva. Recimo predstava Moj glas, moja pot ni enostavna, zgodba je težka, a ljudi se dotakne in je odlično obiskana. Vaša predstava Alma Ajka je izšla tudi v arabskem jeziku. »V Celju sem preživela zelo lepa leta, poleg tega sem dobila igralsko kondicijo. S komedijami smo prečesali celo Slovenijo.« Sodelovala sem na mednarodnem natečaju in bila izbrana. A moram dodati, da sem imela velike probleme, da bi me pri tem Slovenija finančno podprla, ko sem dramo predstavljala na festivalu v Egiptu. Presneto sem se morala potruditi, da so mi na ministrstvu za kulturo prisluhnili in plačali vsaj letalsko karto, od katere sem tako ali tako morala plačati še davek na honorar, ob tem da je istočasno v Kairo letela delegacija desetih ljudi, kjer so podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju med državama. Še en paradoks. No, zdaj imam knjigo v knjižnici v Aleksandriji. Če se vrneva k pisanju. Knjiga 7 kilogramov do sreče je bila razprodana in so jo ponatisnili, kar je za slovenski prostor zelo lepo. Prvič je izšla v 500 izvodih v mehki vezavi in bila takoj prodana kot priloga One Plus, potem je bil drugi ponatis v trdi vezavi, spet 500 izvodov. Mislim, da smo tik pred tem, da bo spet razprodana. Knjiga je brana tudi v knjižnicah, tam so menda kar vrste za izposojo in res sem zadovoljna, da se moje delo bere. Ali se od pisanja da živeti? Samo od pisanja ne. Vsaj jaz ne morem. To so absolutno premajhni honorarji. Približno dve mesečni plači za leto pisanja. Bruto. In vaši cilji za prihodnost? Poleti bom odšla v Pariz. Dobila sem štipendijo kot literarna laureatinja in bom tam pisala novo knjigo. Če sem za komisijo v Sloveniji srednje kakovostna pisateljica, so Francozi moj doprinos drugače ocenili. Sprašujem se, če so Francozi tudi »tujeljubci« ali se samo Slovenci radi delamo Francoze. Po dvajsetih letih se bom vrnila v Pariz. Tega se res veselim. Doma sem tam, kjer se lahko izražam. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA 28 VELIKA NOČ Dvorec Gutenbuchel se pomladno prebuja Po adventni pravljici v idiličnem dvorcu na Ravnah pri Šoštanju velikonočna razstava, ki je paša za oči Dvorec Gutenbuchel Dvorec je bil nekdanje domovanje znamenite šoštanjske industrijalske družine Vošnjak, ki ga je podarila ministrstvu za zdravje. V dvorcu je bil dolga leta oddelek Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Pred tremi leti je bolnišnica dislocirano enoto preselila v Vojnik in dvorec ostaja v lastništvu ministrstva za zdravje, zaprla. V občini bi radi, da se lastništvo dvorca preda ministrstvu za kulturo, to pa bi ga preneslo v upravljanje občini. »A ti mlii meljejo počasi. Podobno misleči kot jaz želimo oživeti dvorec, ga pokazati ljudem ii ga ohraniti v dobrem stanju zaključi Mateja Kumer ii optimistično dodaja, da so za park dvorca v občini dobili sredstva za sanacijo po žledu. V dveh mesecih se bodo začela obnovitvena dela v parku. Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Celja je opazil Matejin prispevek k obujanju kulturne dediščine in jo nominiral za Sterletovo priznanje. Vse prazne prostore dvorca so napolnili z nekoliko drugačno dekoracijo. Zakaj ne bi poskusili kombinirati balonov in slame? Kombinacija rumene, oranžne in zelene naredi pomladno pestrost. Za kuliso pomladne pestrosti je Simon Ogrizek izbral bambus, v katerega so se ujela peresa in baloni. Baloni imajo obliko jajca, zato še posebej simbolizirajo obdobje »pirhov«. VELIKA NOČ 29 Adventna razstava je opuščenemu dvorcu Gutenbu-chel novembra lani dala življenje in zaradi izjemnega odziva obiskovalcev, ki jih je bilo več kot tri tisoč, so v času velike noči našli novo možnost za prebujanje dvorca. Mateja Kumer in Simon Ogrizek, ustvar-jalski tandem, ki prebuja dvorec, sta se tako podala v tretji presežek. Mateja Kumer, arhitektka, ljubiteljica zgodovinskih objektov, je v zapuščenem dvorcu našla navdih za razvijanje svoje ljubezni do restavratorstva. »Živim v bližini dvorca in ga vsak dan gledam, kako sameva na tem gričku. Lani smo ob dnevih evropske kulturne dediščine z veliko dobre volje in navdušenja za en teden po dveh letih sameva- nja ponovno odprli njegova vrata,« razloži Kumrova in nadaljuje, da je že takrat vključila Simona Ogrizka, ki je pripravil aranžmaje za prostore iz rastlinja iz okolice. Konec novembra so v dvorcu postavili razstavo Adventna pravljica in podobno kot takrat je Mateja tudi tokrat vključila lokalne ponudnike, ki se v dvorcu predstavljajo na iz- viren način. Priznan florist Simon Ogrizek je v dvorcu že tretjič pripravil razstavo cvetlic. Tokrat jih je kombiniral s pisanimi baloni, slamo in z drevesnicami iz parka. Pri okrasitvi so pomagali ekipa iz podjetja PUP Velenje in dijaki Šole za hurtikulturo in vizualno umetnost Celje. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA POSLANICA dr. STANISLAV LIPOVŠEK, celjski škof M:'A - k-: Ob vstopu v hišo se moramo najprej prebiti skozi ogromen okvir iz bambusa in potem se oko zaleti v veliko jajce, izdelano iz vrbovih vej, napolnjeno z rumenimi cvetlicami. Jajce je visoko 2,5 metra. V razkošni jedilnici so na veliki mizi različne rože, postavljene na osnovo iz rastlin, ki jih je vrtnar nabral v parku dvorca. »Kot da bi se nekoliko zapletli v grmičevje na sprehodu po parku,« pove Ogrizek. Pirhe, ki so pravo umetniško delo, je na ogled postavila Doroteja Lekše iz Šoštanja. Avtorica je bila že večkrat nagrajena za svoje delo. Velikonočno voščilo Velikonočni prazniki, ki jih v teh dneh obhajamo, imajo svoje odrešenj-sko sporočilo in vsebino, ki se ji lahko bližamo v nekakšnih koncentričnih krogih. Nekateri ljudje se ustavijo le pri zunanjem krogu, ki obsega dragoceno narodno in duhovno izročilo velikonočnega praznovanja, ko je treba poskrbeti za praznično mizo, velikonočna darila, velikonočna jedila, dobre želje in voščila. V drugi krog, če smemo tako zapisati, vstopamo, ko sodelujemo pri bogoslužju postnega časa in velikonočnega tridnevja, ki po-navzočuje zgodovinske dogodke, ki so se izvršili v Jezusovem času, pri zadnji večerji, na kalvariji in v velikonočnem jutru. V središče velikonočnega praznovanja vstopimo pri obhajanju velikonočnih zakramentov, zlasti sv. spovedi in velikonočne svete maše, ki ponavzočuje skrivnost Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. V moči tega srečanja s Kristusom, Križa-nim in od mrtvih Vstalim Gospodom se tudi mi »prerajamo v novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti« (prim. Ef 4, 23.24) in se bližamo bistvu velikonočnega praznovanja. Svet, v katerem živimo, se vedno globlje zapleta v verige zla in hudobije vseh vrst. Mediji nas dnevno preplavljajo z grozljivimi prizori o vojnah, nasilju in krivicah v današnjem svetu. Begunci v nečloveških razmerah čakajo in trkajo na naša vrata. Pa tudi na domačem dvorišču še zdaleč ni vse tako, kot naj bi bilo. Ljudje se upravičeno sprašujejo, kam vse to vodi, kje je rešitev. Bojim se, da mi ne boste verjeli, če rečem, da je rešitev, da je luč, ki vodi k rešitvi teh problemov. Ta luč je prišla na svet pred 2000 leti. Ta luč je Jezus Kristus, je njegov evangelij, je njegovo delo odrešenja. Upravičeno boste rekli: »Če je ta luč, če je ta rešitev, zakaj je potem še vedno toliko teme, zla in hudobije v današnjem svetu?« Na to vprašanje je odgovoril sam Jezus Kristus, ko je v razgovoru z Nikodemom dejal: Luč je prišla na svet. »Obsodba pa je v tem, da je na svet prišla luč, pa so ljudje bolj vzljubili temo, kakor luč, zakaj njih dela so bila hudobna« (Jn 16, 19). Tu je problem, tu so težave, ko je premalo pripravljenosti, da bi vstopili v luč. Letošnje velikonočno praznovanje bogati tudi duhovno dogajanje izrednega svetega leta, ki ga je razglasil papež Frančišek. To sveto leto je in želi biti zdravilo in pomoč Cerkve pri reševanju dramatičnih razmer v današnjem svetu. To zdravilo in pomoč je Božje usmiljenje, ki se nam je približalo in se nam razodeva v Jezusu Kristusu. Zato stopimo v luč, ki je prišla na svet, bodimo usmiljeni, kakor je naš nebeški Oče usmiljen (prim. Lk 6,36), za srečne. vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, ki vam jih želim iz vsega srca. Otroška soba je igriva z modernimi barvami balonov, k temu so dodali nekaj eksotičnega cvetja in dodatke v nežnih tonih. 30 VELIKA NOČ »Potice« ne bodo izumrle Na Ljubnem ob Savinji prinašajo k blagoslovu namesto butar »potice« - Uradno razglašene za živo mojstrovino državnega pomena Ljubno je na cvetno nedeljo že več kot stoletje nekaj edinstvenega tako v Sloveniji kot Evropi. Od konca 19. stoletja namreč prinašajo župljani k »žegnu« na cvetno nedeljo namesto butar »potice«, ki imajo svojo bogato zgodovino. Začetnik naj bi bil Jože Poličnik, ki je za spremembo prinesel prvo »potico«, v obliki tesarske krošnje. Tako se je rodil nevsakdanji ljubenski cvetno-nedeljski običaj, ki vzbuja veliko pozornost po vsej Sloveniji. O ljubenski posebnosti je celo nastala že knjiga. Ljubenci in najbližji okoličani tako prinašajo k blagoslovu različne predmete, od različnega doma narejenega in okrašenega orodja do doma izdelanih glasbil in podob živali. Nekoč je nekdo prinesel k blagoslovu leseno harmoniko, ki je celo igrala! Še več, Ljubenci gredo v korak s tehničnim napredkom in tako je mogoče dandanes videti med njihovimi »poticami« celo kakšen doma izdelan prenosni telefon ali prenosni računalnik. Praviloma naj bi bile narejene iz sedmih vrst lesa. Zanimivo je, da »potic« nimajo niti v sosednjih župnijah niti v najbližjem Radmirju ne. Treba je seveda povedati, da so »potice« v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja skoraj izumrle. »To posebnost sem prvič opazil leta 1976. Bila mi je izjemno všeč, zato sem lju- di spodbudil, da jo ohranijo,« se spominja ljubenski župnik Martin Pušenjak. Takrat so bile »potice« v zatonu, pri blagoslovu jih je opazil komaj še sedem ali osem. Župnikova pohvala se je obrestovala, saj so ljudje ponovno začeli prinašati k blagoslovu na desetine različnih izdelkov. In leta 2013 so ljubenske »potice« postale celo živa mojstrovina državnega pomena. BRANE JERANKO Foto: GrupA VELIKA NOČ 31 »V vsaki potici je polna mera ljubezni in samoodpovedovanja. Gospodinje vanje vložijo vso natančnost, ki jo premorejo. Ko si močno želimo, da bi to pecivo kar najbolje uspelo, se lahko morda tudi malce ponesreči,« je povedala Romana Gričnik. Kraljica sladic, brez katere ni velike noči Uspeh pri peki potice je kot odnos med »ta mlado« in taščo - Vse do zadnjega ne veš, kako se bo izšlo V teh dneh odličij niso zbirali le naši orli, temveč tudi potice. Kar 70 so jih namreč minuli konec tedna ocenili na že 13. festivalu, posvečenem temu pecivu iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa. Prav nadevi pa so pokazali, da domišljija ljubiteljev potic ne pozna meja. Festival potic v Preboldu prirejata Kulturno društvo Antona Schwaba in tamkajšnja občina, medtem ko nad koordinacijo tega dogodka skrbno bdi Danica Uplaznik. »Potice so tako izjemne kot naši fantje, ki so ta konec tedna tekmovali v Planici in dala pred bogato obloženimi mizami. Od ljudi za ljudi Danica Uplaznik je prepričana, da vsak človek pri pripravi potice da vse od sebe. Res je sicer, da mora na ocenjevanju to pecivo nato zadostiti postavljenim kriterijem, vendar pri peki šteje še nekaj drugega. Po njenem prepričanju je rezultat boljši, če se tej kulinarični mojstrovini posvetimo s srcem. Veliko srčne dobrote so letos pokazali tudi vsi, ki so se odzvali na povabilo za sodelovanje na festivalu. Skupaj so organizatorji našteli pribli- Na svoja orehova kolača sta bili ponosni tudi Tončka Podgorski (levo) in Marija Vozlič. Položili sta ju na lično izvezene prtičke in pladnje okrasili v duhu velike noči. »Moški se radi lotijo priprave potice. Poznam moža, ki je za ocenjevanje dobrot na Ptuju spekel potratno potico brez napake. Vse je bilo izjemno usklajeno, še biskvit je bil enake debeline kot nadev. Kot da bi kakšen ključavničar vse plasti izmeril s svojim orodjem,« je dejala Romana Gričnik. dosegali uspehe ter bili vsi po vrsti zlati. Zlate so tudi potice. Res je, da se kdaj komu morda katera malce ponesreči in da z njo ne poseže po najboljši uvrstitvi. Vendar so potice naše, slovenske, in prav je, da jih spoštujemo,« je povedala. Letos smo jo zmotili v Aninem domu, kjer je strokovna komisija že zase- žno 70 potic. Mnoge od njih so pripravili mladi, izjemno so se potrudili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Številne zvite dobrote so s svojimi rokami ustvarili stanovalci domov starejših iz Prebolda, z Vranskega, s Polzele in iz Doma Nine Pokorn Grmovje. »Pohvalno je, da stanovalci, ki so tega še zmožni, pečejo potice in da jih zaposleni k temu spodbujajo. To pripomore k doživljanju prazničnega vzdušja, zagotovo pa so končni izdelki vsem v ponos in motivacijo. S to gesto se potrudijo tudi za ostale sovrstnike, ki peke morda niso več vešči, pri čemer se povezujejo znotraj svojih skupin,« navdušenja ni skrivala sogovornica. Poleg tega je pojasnila, da so vsi prispeli »izdelki« nato romali v domove starejših, kjer so posladkali dan stanovalcem. Nadevi tisočerih možnosti Nekako velja, da je pri nas na mizi najpogosteje orehova potica, obiskovalci festivala v Preboldu pa so spoznali še številne druge. Medeno, peh-tranovo, skutino, smetanovo, lešnikovo ... Ljubitelji dobre kulinarike so pripravili tudi mesno potico s čebulo, orehovo potico z bezgovimi cvetovi, vegetarijansko potico, potico z metinim nadevom in potico, izdelano povsem iz dietnih živil ... Prav zaradi pestrosti nadevov so bili »Festivala potic ne bi bilo brez vseh tistih, ki se zavedajo, da je to pecivo vrednota velike noči, slovenske kulture in naše dediščine,« je poudarila Danica Uplaznik. Na fotografijah je s poticami iz Zavoda sv. Rafaela z Vranskega, ki so bile ponovno med najboljšimi. »Iz leta v leto opažam napredek pri poticah. Če je potica brez napake, napišemo, da je delo odlično opravljeno. Kadar se vse ne izide, komisija na ocenjevalni list napiše kratek komentar. Ta je spodbuda, da bo prihodnje leto bolje,« je povedala članica komisije Romana Gričnik. Romana Gričnik svetuje, naj si pred peko potice pripravimo vse sestavine. Te lahko že prejšnji večer prinesemo v kuhinjo, da prevzamejo sobno temperaturo. Pri testu je seveda zelo pomemben kvasni nastavek. Rumenjake in sladkor umeša-mo v penasto zmes. Nato segrejemo mleko, ki mu lahko dodamo rum ali pa tega prilijemo k umešanim rumenjakom. Med začimbami so nepogrešljivi pomarančna in limonina lupinica ter vanilijev sladkor, nič od naštetega pa ne sme izstopati. Nato testo umesimo. Možnosti priprave orehovih nadevov je nešteto. Romana Gričnik svetuje, naj orehe poparimo, saj tako iz njih izvabimo aromo in maščobo. Nadeva prav tako ne smemo pozabiti začiniti z vanili-jevim sladkorjem, s cimetom, z limonino in s pomarančno lupi-nico. Vanj sodi tudi kanček soli, vendar je količina povsem v domeni okusov in spajanja aromatične enakosti, je povedala sogovornica. v komisiji sami poznavalci, in sicer peki, slaščičarji in gostinci, ki imajo za seboj mnogo izkušenj. A tudi tisti, ki so se že večkrat udeležili festivala in na njem dosegli lepe uspehe. Številne zvite dobrote je letos okušala in ocenjevala tudi Romana Gričnik, nekdanja profesorica kuharstva in ga-stronomije v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Ta je poudarila, da je v naši narodni dediščini potica kraljica sladic. »Je tradicija, je naša slovesna jed, ki nas spremlja od rojstva do smrti.« Dodala je še, da brez potice pravzaprav ni nobene slavnostne priložnosti. In da smo Slovenci nanjo zelo ponosni in jo tudi z največjim veseljem položimo na mizo, zlasti ob praznikih. »Potica kot šarkelj oziroma oblikovana potica v krščanstvu ponazarja kristusovo krono. Velika noč brez te jedi ne obstaja, še manj blagoslov velikonočnih jedi ali >žegen<.« Spremenljiva dama Gričnikova povsem razume, zakaj se zdi mlajši generaciji priprava potice morda nekoliko zapletena. Kot je dejala, je potica namreč zelo spremenljiva in pri njej do zadnjega ne veš, kako je uspela. Podobno kot ne veš, kako se bosta ujeli »ta mlada« in tašča. »Pravzaprav ne veš, pri čem si, dokler potice ne vzameš iz pečice, dokler si ne odpočije in dokler je ne razrežeš,« je povedala. A prav znanje, ki se prenaša iz roda v rod, je lahko za uspeh ključno. In kadar zataji mama, lahko snahi prav tašča razkrije male skrivnosti velikih mojstric. Gospodinjam na srce polaga, naj nikar ne pečejo, kadar i Komisija je imela letos težko delo, saj je ocenila približno 70 potic. so užaljene, jezne, nemirne. Pomembno vlogo imajo dobre sestavine, kot so svež kvas, sveže mleta moka, primerne dišave in kakovostni orehi. Poseben korak je vzhajanje. Testo v skledi in kasneje svaljek se namreč ne smeta povečati za več kot enkrat. Pri mešanju in valjanju testa, pri mazanju nadeva in pri zvijanju končnega izdelka ni odveč natančnost, svoje za konec odigrata še pečica in pravilno izbrana temperatura. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA 32 REPORTAŽA Velika zabava za mini pustolovce Ko stara kmetija spremeni podobo, se tam dogajajo najboljše reči Za nepozabno zabavo na zraku, v družbi živali in prijateljev ni treba iti daleč. Tudi če si od nekdaj želite podoživeti najboljše trenutke starih vesternov, ni treba daleč na divji zahod. Ob dobri ideji in pridnih rokah Mitje Vasleta je divji zahod prišel v Savinjsko dolino. Mini ranč v Šempetru je kraj, kjer oživijo mali in veliki pustolovci. Ni pomembno, če veter brije, dežek lije ali sonce sije, na mini ranču vsakega gosta sreča oblije. Nekaj takšnega velja za manjšo kmetijo v osrčju Šempetra. Gospodar Mitja Vasle je pred leti opustil tradicionalno dejavnost in pred štirimi leti zasnoval ranč, kjer ne manjka otroškega smeha. Z leti, veliko truda in lastnega dela se je družina na ranču večala. Vsako leto je bilo več obiskovalcev in vsako sezono novih dogodivščin za velike in male obiskovalce. Povsem razumljivo, da je tudi ekipa Novega tednika morala pokukati za lesena vrata, kjer se vsaj za trenutek čas ustavi. Mitja je najprej spodnji del velikega starega kozolca spremenil v imeniten malce drugačen družabni prostor. V zgornjem nadstropju je uredil muzej kmečke opreme, ki ga nenehno spre- minja, obnavlja in dopolnjuje zbirko. »Nad tem bodo nekoč tudi slamnate spalnice, da bodo lahko otroci med poletnimi počitnicami pri nas prenočili in okusili vsaj delček tega, kako so na kmetijah živeli nekoč,« z žarom v očeh in ogromno pozitivne energije razlaga gospodar, ki ima na ranču tisoč in eno nalogo ter vlogo. Poleg tega, da je glavni oskrbnik živali, finančnik, tesarski mojster in vodnik, je tudi izjemno priljubljen animator in vsestranski voznik. Za aktivne in pogumne Za obisk se je na ranču pri Vasletovih treba naročiti. V prvih letih delovanja so poleg rojstnodnevnih zabav sprejeli tudi veliko družin ali manjših turističnih skupin. V zadnjem času, ko je tovrstno otroško praznovanje v Sloveniji postalo pravi hit, imajo še toliko več dela. »Otroci k nam pridejo tudi večkrat. Zato je treba vsako srečanje nadgraditi, spremeniti, dopolniti in ga prilagoditi željam,« razlaga Mitja. Otroke na prehodu v najstniška leta včasih še pedagogi težko krotijo, a z disciplino, kot pove sogovornik, pri njih nimajo težav. »Otroke je treba primerno zaposliti in jim ponuditi tisto, kar jim je všeč. Živali so vedno zanimive. Tudi takrat, ko še sam mislim, da kakšno skupino druženje z našimi živalskimi prijatelji ne bo zanimalo, jih ti čisto omrežijo.« Seveda je treba poskrbeti tudi za nore-nje, tek in tekmovanje, pravi Vasle, ki je v zadnjih letih postavil posebno slamnato »bojišče« za streljanje s topovi in mehkimi kroglicami in napel jeklenico za spuščanje. Otroci pri njih tekmujejo tudi v kakšnih bolj kmečkih igrah, kot je na primer molža. Za najbolj pogumne je Mitja v zgornjem nadstropju stare kmečke hiše uredil pravo hišo strahov. Kot priznava, je bilo to predvsem delo za dušo. In treba je priznati, da mu je izjemno dobro uspelo. Tema, okostnjaki, krste in nagrobniki ob strašljivih zvokih strah v kosti naženejo še tako pogumnim. Mi smo preizkusili in z nekaj kriki groze preživeli. LEA KOMERIČKI Foto: GrupA Vožnja po jeklenici je za vse prav poseben izziv in užitek. A kot pove Mitja, pri vseh aktivnostih veljajo pravila, ki se jih je treba držati. Včasih se zgodi, da je treba na to bolj kot otroke opozoriti starše. Sicer je zgodba mini ranča družinska zgodba, kjer Mitji poleg žene in sina pomagajo tudi starši. Topovi, iz katerih letijo mehke pisane žogice, so odlična zabava za male in velike. Pravi atrakciji sta rakun in nosati medved. Oba sta ljubitelja jajc in zanje sta pripravljena storiti marsikaj. Posebno mesto na ranču in tudi med obiskovalci imata mama in hči, islandski kobili. Otroci ju lahko jezdijo, seveda pa pred tem spoznajo tudi nego konj. Prava družinska idila. Kot zadnji je na ranč prišel samec lame, ki je lepo vzgojen in ne pljuva. Njegova največja težava je, da je zaljubljen v prijateljico oslico. ESSSŽ, Glavne na vasi ali glavne na ranču so seveda koze. PORTRET 33 Pomoč sočloveku jo osrečuje Stella Šibanc: »Pomagam tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, in jih ne ločujem na naše in njihove.« Celjanka Stella Šibanc je neobičajna ženska, kakršnih je v teh časih premalo. Ne more spreminjati sveta, a ve, da lahko pomaga vsaj nekaterim. Kot prostovoljka to že nekaj let počne v okviru različnih organizacij in tudi ob prvih prihodih beguncev je vedela, kaj je treba storiti. »To, da lahko pomagam, me osrečuje. Čutim, da je to nekaj, kar moram početi, in mislim, da je tako prav.« Da se bo ob teh njenih prizadevanjih odprla pandorina skrinjica slovenske nestrpnosti do vsega drugačnega, ni pričakovala. A po vsem tem času se ne ozira več na kritike in celo grožnje. »Grem naprej,« pravi in pri tem na srečo ni osamljena. Vedno je rada pomagala ljudem, kar je lahko dobro in slabo, saj ljudje dobroto mnogokrat izkoriščajo. V srednji šoli je drugim pisala angleške spise in potem je zmanjkalo časa, da bi ga napisala še zase. Učiteljica je prepoznala njeno pisavo in je drugim pod besedilom napisala: »Dobro, Stella.« Kot študentka psihoterapije je imela dovolj časa še za kakšno dodatno dejavnost in odločila se je, da bo pomagala na različne načine. Največkrat je s pogovori ljudem lajšala težave, pa naj je šlo za brezdomce v zavetišču, odrasle z motnjami v razvoju ali umirajoče v hiši Hospic. Pogovor pomemben vsaj tako kot hrana Ob tem, ko je spremljala novice o begunski problematiki, je sklenila, da mora nekaj narediti. Na Facebooku je oblikovala stran Pomagajmo beguncem. »Pričakovala sem, da bo imela skromen doseg, a jo je do zdaj všečkalo že deset tisoč ljudi. Na ta način sem želela zbirati sredstva za begunce in migrante. Ne denarja, temveč material.« S koordinacijo aktivnosti je bilo na začetku ogromno dela, iskala je mesta, kamor bi ljudje lahko prinesli stvari. »Za pomoč sem prosila društva in humanitarne organizacije. Prva je prostor v Celju ponudila IDS - Združena levica, kasneje je po Sloveniji nastalo približno dvajset zbirališč. Na desetine kombijev hrane, sanitarnih pripomočkov in oblek smo zbrali.« Vse to je bilo treba nato razvrstiti in organizirati prevoz do mejnih prehodov, kamor je šla nekajkrat pomagat tudi sama v okviru Slovenske filantropije. »Dela je bilo vedno dovolj, pomagala sem kaj pospraviti, večino časa pa sem se pogovarjala in družila z begunci, ker so to zelo potrebovali. Niti niso vedeli, da so v Sloveniji, in so me spraševali za nasvet, kam naj gredo. Kaj jim sploh svetovati? Z enim od njih sem ohranila stike, živi na Dunaju in očitno se je dobro znašel, ker je bil v prvem ali drugem valu. Zdaj bo vedno težje.« Sovražni komentarji in grožnje Na očitke, da vidi samo pozitivne stvari, odgovarja, da so v vsaki veliki skupini tudi slabi posamezniki, toda sama ni imela nobene takšne izkušnje niti ne njeni prijatelji prostovoljci. »Veliko sem hodila k beguncem. Tam »Nikoli nisem bila egoistka. Kar sem imela, sem delila. Srečna sem, če kaj podarim. Osrečuje me, da lahko pomagam, čutim, da je to nekaj, kar moram početi.« Celjanka Stella Šibanc, študentka psihoterapije, je že nekaj let prostovoljka in je po oblikovanju Face-bookove strani Pomagajmo beguncem doživela najrazličnejše odzive, tako pozitivne kot zelo negativne. »Kdo bo pa nam pomagal, slišim pripombe. Tisti, ki zdaj pomaga, je to že počel in še bo. Pomoč pa daš tistemu, ki jo v nekem trenutku najbolj potrebuje, in pri tem ne gre za naše in njihove.... Večina tistih, ki so glasni, ni nikoli pomagala .« sem si oddahnila od vseh sovražnih komentarjev na spletu. Nekateri so mi pisali, da sem izdajalka naroda, in priznam, da me je to na začetku prizadelo. Zdaj sem imuna na vse to. O meni so pisali, da lažem in kradem, in imela sem težave, ko sem iskala stanovanje. Oče je poleg tega znan celjski zdravnik in to bi bilo tudi zanj neprijetno,« razlaga Stella, ki pravi, da jo družina podpira, starše pa hkrati skrbi. Sovražnega govora je ogromno in nihče ni kaznovan za nič. »Ljudje se ne zavedajo, da ima zapisana beseda enako težo kot izgovorjena, a kljub temu napišejo, kako bi nekoga ubili. Sama niti ne berem več komentarjev o sebi ali jih ne povezujem s seboj, temveč menim, da so ogledalo tistega, ki jih piše.« Z vizijo se da marsikaj Dva stavka tovrstnih kritikov svojega dela sliši najpogosteje, in sicer da bi morala pomagati našim ljudem in da si naj katerega od tujcev odpelje domov. Stella pravi: »Naši ljudje so bili lačni že prej, preden so prišli begunci, vpraša- nje pa je, če so ti, ki me kritizirajo, kdaj sploh komu pomagali. Četudi nimaš denarja, se da kako drugače ... Glede napotka, naj si nekoga vzamem domov, lahko povem, da sem tudi o rejništvu katerega od otrok že razmišljala. Sicer pa bi po tej logiki moral vsak sam zakrpati luknje na cesti, če ga motijo, ali si popraviti zob, če ga boli.« Po njenem mnenju gre pri vsem tem za pomanjkanje pravih informacij. »Ljudje se ne bojijo beguncev, ampak prihodnosti. Njihov strah je abstrakten, večina beguncev sploh ni videla v živo. Vsi, ki pomagamo, smo pomagali tudi pri poplavah in mnogih drugih stvareh,« pravi Stella, ki si ne domišlja, da je boljša in solidarnejša kot drugi, le po svoji vesti dela. Morda je za to kriva vzgoja v družini, saj sta starša zaposlena v zdravstvu, kjer je razdaja-nje za druge del poklicne odločitve. Tudi njo zanima delo z ljudmi, morda s kakšnimi mar-ginalnimi skupinami ali pri integraciji beguncev. Specializirati se namerava za družinsko sistemsko psihoterapijo. »Naša fakulteta ima »Moj najboljši prijatelj se ukvarja z istimi stvari kot jaz, zavzema se za pravice vseh manjšin. Pred časom ga je pred hišo čakal paket, v njem pa ustreljen zajec z opozorilom, naj odneha. Dogodek je prijavil, policisti pa so zajca vrgli v smeti in mu rekli, naj bo bolj pazljiv.« ogromno praktičnega dela, tudi sami moramo hoditi k psihoterapevtu in imeti predelane svoje težave, sicer ne bi mogli pomagati drugim.« So ji pri tem morda kdaj povedali, da si nalaga preveč obveznosti in da sveta ne more rešiti? »Da, sem tudi to že slišala,« se zasmeji in doda, da se da narediti več, kot si morda misliš. »Sama nimam zaledja in ne bogastva, nisem znana, ampak skupaj smo zbrali za nekaj deset kombijev materiala. Če imaš vizijo, se da.« Zgodovinska odgovornost Od prvega begunskega vala, ko so ljudje množično pomagali, so se stvari spremenile. Zato se je tudi koncept Facebookove strani Pomagajmo beguncem spremenil. »Je kot neka posrednica za aktualno dogajanje. Delim novice drugih organizacij, da dosežejo čim več ljudi. Hkrati je stran še vedno namenjena zbiranju stvari. Trenutno zbiramo oblačila, sladkarije in risalni pribor za begunske dojenčke in otroke na Vrhniki.« Ves čas tudi nadzira in briše sovražne komentarje. Toda bolj kot ti jo skrbi apatična sredina, ker ta predstavlja večino ljudi, ki samo na televiziji gledajo begunsko dogajanje, to pa se jim zdi daleč stran, čeprav je tik pred našim nosom. »V Sredozemlju vsak dan umreta dva otroka, to bi moralo v nas prižgati alarm človečnosti. Mi smo zgodovinsko odgovorni. To je največja človeška tragedija po drugi svetovni vojni. Kje so sočutje, človečnost, solidarnost?« se sprašuje Stella Šibanc, ki meni, da s sovraštvom ne moreš reševati teh problemov, ker bodo učinki ravno nasprotni. »Slej ko prej bo družba multikulturna, to je neizogibno, tudi če se temu upiramo. Toda kako bomo sprejeli nekaj nam tujega, če se še med seboj ne moremo zediniti?« »Tudi ko si doma, razmišljaš o beguncih. Za vse, ki smo šli med prostovoljce, je bila to neka globoka izkušnja, novo spoznanje, ki te spremeni v pozitivnem smislu. Še bolj sem odprta za sprejemanje drugih kultur, še bolj želim pomagati.« Prijatelji namesto kolegov V času, odkar dela kot prostovoljka, pravi, da je izgubila kar nekaj kolegov, a je dobila vrsto pravih prijateljev, somišljenikov, za katere ve, da bo z njimi ostala povezana do konca življenja. Ti pomagajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, ne glede na vero, barvo kože ali spolno usmerjenost. Študij je v zadnjem času morala dati malo na stran, zato pa ima tudi nekaj prijetnih zadolžitev. Sprehaja se s psom in skrbi za dve mački, ki ju je rešila. Vse to jo sprošča in ji daje novo energijo za delo. Letošnjega bronastega celjskega grba sicer ne bo prejela, saj občinska komisija ni podprla predloga IDS - Združene levice Celje, a se zato ne obremenjuje, saj tega ne dela zaradi nagrad in naslovov. »Vsi, ki pomagamo, ne bomo obžalovali dobrih stvari, tisti, ki ne pomagajo, pa jim bo morda žal. Sama imam čisto vest in ponoči dobro spim,« pove Stella Šibanc. TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv 4Ш VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 I 95.9 j 100.3 j 90.6 MHz www.radio dmev pogled nue 34 MLADI ZA MLADE Dan uspešne rokometašice Anika Strnad uspešno krmari med šolo in športom 17-letna Anika Strnad, članica dveh ekip Rokometnega kluba Zelene doline Žalec in članica kadetske rokometne reprezentance Slovenije ter uspešna dijakinja tretjega letnika Ekonomske šole Celje, programa ekonomski tehnik, predstavlja svoj športni vsakdan in usklajevanje športnega življenja s šolskim. »Že dvanajst let sem navdušena rokome-tašica in športnica. Pri šestih letih sta me starša vpi- sala v klub in mama se še danes rada spominja mojih začetkov: trenirala sem roko- / met, vezalk pa si nisem znala zavezati. Ob tem se tudi meni nariše nasmeh na obraz. Vendar sem z leti postajala vedno bolj odgovorna in izkušena. Šport ti da vse: organizacijo, moč, predanost, veselje in zabavo. A življenje ni samo šport, je tudi učenje in z leti je tega vedno več. Treba je uskladiti oboje. Moj dan se začne že ob petih zjutraj, saj moram v šolo v Celje, od katerega me loči 25 minut vožnje z avtobusom. V Ekonomski šoli Celje se dobro počutim. Rada bi poudarila, da ima šola posluh za športnike, saj nam s statusom športnika omogoča napovedano spraševanje in hkrati tudi razumevanje za vse odsotnosti od pouka. Zelo zanimivi se mi Anikino veselje ob zadetku sedemmetrovke na tekmi z Makedonijo zdijo poslovni predmeti, na evropskem prvenstvu od ostalih pa športna vzgoja 14/8/15-19:00 jgjjANE SAN DAN SKI 17 (H samoumevno prednjači. Profesorji športa so enkratni, z njimi se zelo dobro razumem. Sem v šolski reprezentanci za odbojko, nogomet, rokomet in atletiko. Zato vem, da je v šoli pestro športno življenje, saj z reprezentančnimi ekipami sodelujem v atletiki, odbojki, košarki, nogometu, rokometu in odbojki na pesku. Dijaki se uvrščamo tudi na državna prvenstva v posamičnih športih (judo, strelstvo, lokostrelstvo). Med šolskim letom je organizirano medrazredno tekmovanje v odbojki in namiznem tenisu za vse dijake in dijakinje. Med najboljšimi dosežki zadnjih let smo vsi skupaj ponosni na ekipno tretje mesto na državnem prvenstvu v atletiki, medtem ko se v košarki in nogometu že vrsto let na državnih in drugih tekmovanjih uvrščamo med prve tri. Ponosni smo na uspešne vrhunske športnike, sama bi izpostavila košarkarico Marico Gajić, ki je lani končala izobraževanje pri nas. »Za dolgoprogaše ni počitka« Jan Kokalj - šestkratni državni prvak v teku Jan, dijak četrtega letnika Ekonomske šole Celje, je tekač na srednje in dolge proge. Tekmuje v tekih na 1.500, 3.000, 5.000 in 10.000 metrov. Udeležuje se tudi cestnih tekov in krosov. Za vrhunec svoje kariere šteje nastop na evropskem prvenstvu v Franciji decembra lani. Nastopil je na treh balkanskih prvenstvih. Zelo je vesel in ponosen, kadar nosi majico z državnim grbom. Jan je šestkratni državni prvak v različnih disciplinah, srebrnih in bronastih medalj z državnih prvenstev niti ne šteje več. V svoji vitrini je nabral približno 80 medalj, pokalov in priznanj. Z veseljem je odgovoril na naša vprašanja. Sprva si treniral nogomet. Kdaj si se odločil za atletiko in zakaj? Res je. Kot sedemletni deček sem začel trenirati nogomet, zadnja tri leta in pol pa sem v atletiki. Še ko sem igral nogomet, sem počasi spoznaval, da bi mi bolj ustrezali individualni športi, kjer je vsa odgovornost odvisna od posameznika. In ker sem na šolskih tekmovanjih že redno premagoval atlete, je bila odločitev za atletiko, kjer sem videl večji potencial za dobre dosežke, zame kar logična in dobra poteza. Povej nam kaj o svojih atletskih obremenitvah? Kje treniraš, kako potekajo treningi, kolikokrat? Kako pogosta so tekmovanja? Zdaj sem na ravni, kjer so obremenitve že blizu maksimuma. Treniram sedem- do osemkrat tedensko, običajno imam en dan v tednu prost, enkrat ali dvakrat tedensko opravim tudi dva treninga na dan. Treningi potekajo na stezi in v naravi. Na stezi delam »hitre« treninge na čas, dolge tempo teke, s katerimi nabiram kilometre in vzdržujem osnovno kondicijo, pa oddelam v naravi. Poleg tega so pomembni tudi treningi za moč, te imam v fitnesu. Tekmovanja so pogosta, lani sem imel točno 30 tekem v petih državah. Pravim, da za nas dolgoprogaše ni počitka, saj se vedno kaj dogaja. Če ni sezone za štadionske teke, so krosi ali cestni teki. Kdo je tvoj trener? Kako pomemben je odnos s trenerjem? Moj trener je Boris Podpečan. Pomembno je, da svojemu trenerju zaupaš in dosledno izvajaš predpisane treninge. V veliki meri je prav trener zaslužen, da doslej še nisem bil resneje poškodovan, Äsaj s pravilno obremenitvijo poskrbi, da do tega ne pride. Redno hodim na športne masaže, ki imajo preventivni in regeneracij ski učinek. Do zdaj sem že spoznal, da bližnjic v atletiki ni. Samo disciplinirano in trdo delo je nagrajeno z dobrim rezultatom. Ali se pred tekmovanji tudi psihično pripravljaš? Kaj te sprošča in kaj ti daje energijo? i? Pred tekmovanji se skušam umiriti. Ne obremenjujem se s tekmeci, ampak razmišljam o svojih prednostih in o tem, kako bi na dan tekme s pravilno taktiko prišel do dobrega rezultata. V bližnji prihodnosti imam v načrtu tudi sodelovanje s športnim psihologom, saj špahtlanja< in uporabe sukanca. Gospa Ru-žica je umetniška duša, zato se preizkuša tudi v literaturi. Piše kratke zgodbe iz življenja in jih občasno tudi objavi. Najbolj jo veseli povezava umetnosti z življenjem, torej umetnost in radost življenja skozi barve.« MATEJA FIDLER Člani šaleškega literarnega društva Hotenja so se v ponedeljek, 7. marca, sestali na letni skupščini v Mestni galeriji Šoštanj. Pregledali so delo v minulem letu, sprejeli načrt dela in izvolili novo vodstvo. Leta 2015 so šaleški literati izdali dve publikaciji, in sicer 24. in 25. številko Hotenj (pregledna antologija šaleškega literarnega zbornika 1981-2015.) Sodelovali so na številnih prireditvah in objavljali svoja literarna snovanja v številnih revijah in zbornikih, izdanih pa je bilo tudi več samostojnih literarnih del članov društva. Poleg sodelovanja na literarnih večerih se v društvu najbolj veselijo izida 26. številke Hotenj v septembru, oktobra pa bodo v Šaleško dolino povabili krakovske literate. S tem želijo vrniti obisk in nastop članov društva na Poljskem. Na skupščini so se za prizadevno in uspešno vodenje društva zahvalili Milojki B. Komprej. Izvolili so novo vodstvo z Dušanom Pircem na čelu. HINKO JERČIČ Slike Ružice Anderlič v Pegazovem domu Šaleški literati na skupščini v Šoštanju BRALCI POROČEVALCI 41 Šmohor, priljubljena pohodniška točka Vrsto desetletij že sodi Šmohor med tiste pohodni-ške ture, ki se jim malokdo lahko upre. Tudi argumenti tistih, ki pravijo, da ošiljene gore brez rastja niso zanje, pri takšnih točkah, kot je Šmohor, izgubijo ostrino. Priljubljen je bil še v časih, ko ni bilo avtomobilov, ne televizije, družabnih omrežij in igric. In priljubljen spet postaja zdaj, ko se krepi zavedanje, da se je zaradi lastnega počutja treba gibati in da je gibanje v naravi nekaj najboljšega, kar si človek lahko privošči. Pa še denarnica ne trpi kaj dosti. No, morda si v koči s prijazno oskrbnico pri- voščiš kakšen napitek, ko se vpišeš v knjigo ... Oskrbnica Helena Perko, ki je na Šmo-horju zadnjih pet let, je spet pritegnila na pohode več po-hodnikov kot prejšnja leta, ko je na Šmohor prihajalo le dva, tri ducate rednih pohodnikov. Lani jih je bilo že 66 takšnih, ki so se v tamkajšnji koči zapisali v posebno knjigo obiskovalcev nekaj desetkrat v letu - triintrideset jih je bilo tam vsaj šest-desetkrat, sedem jih je bilo na Šmohorju več kot štiride-setkrat in šestindvajset več kot dvajsetkrat. Zmagovalka Heda Medved je bila tam kar 254-krat! Najbrž to ni bil njen cilj ali pa je vmes morda to postal . Vso to statistiko so natančno preučili, preden so se vsi bolj redni obiskovalci dobili na družabnem srečanju zadnjo februarsko soboto in najbolj zveste obiskovalce je oskrbnica nagradila. BH Zmagovalka Heda Medved, na njeni desni oskrbnica doma Helena Perko, na njeni levi pa oskrbničina hči Kristina Pasja prijatelja To sta Noli in Goldi, neizmerna pasja prijatelja. Nolija ne zadrži nobena veriga,ni ovire, da je ne bi premagal in po cesti ali skozi gozdove pretekel kar nekaj kilometrov h Goldiju. Lastniki pridejo ponj, vesel jih je, a pasja ljubezen je močnejša. A na cesti in v gozdu preži nanj veliko nevarnosti in samo upamo lahko, da se zna paziti. MARJANA KRAČUN —f I«"" I ■ v V" ■ Zlati in srebrni v nemščini Dijaki I. gimnazije v Celju so spet dosegli izvrsten uspeh na državnem tekmovanju iz nemščine, kjer so osvojili eno zlato priznanje in tri srebrna. Jure Goršek je osvojil 5. mesto in zlato priznanje, in sicer med dijaki 2. letnika. Na državno tekmovanje so se uvrstili še Jošt Yoshinaka Gerl, ki je zlato priznanje zgrešil le za eno mesto, Timotej Šket in Nik Globočnik. Jošt, Timotej in Nik so osvojili srebrna priznanja. Tekmovanje je bilo v Ljutomeru. NP, foto: Jože Petrak Zajc Kaj je Alliance? ALLIANCE1 Herbicid: sistemični, selektivni, za zatiranje enoletnega in večletnega širokolistnega plevela v žitih (ozimna pšenica, ječmen,rž,tritikaliinjare m ječmenu in jari pšenici) Vsebuje dve aktivni snovi: Metsulfuron - methyl 60 g/kg Diflufenican(DFF) 600 g/kg Uporaba: max. 0,1 kg/ha Uporaba Kako uporabimo Alliance? količina ffs: 60 g/ha jeseni - spomladi max. 100 g/ha priporočena količina vode: 200 - 4001 \ V .-f A SPEKTER PLEVELOV l\ Nufarm Grow a better tomorrow. 42 VRTNARIMO A4. o pnetfnih* tnlMfe x/rtn^rke Vrag je odnesel šalo O tem, kako bom ogradila vrtiček, ste na tem mestu že lahko brali. Ampak glede na to, da bolj pridni že intenzivno razkopavajo po vrtovih, je vrag odnesel šalo. Več kot pet let se za mojo vrtno gredico namreč srne niso zmenile, odkar pa so jo našle, popa-sejo ves pridelek do črnega. In zdaj je moja vrtnarska kariera na nitki. Če jo bom še gojila, moram srnjadi napovedati vojno. Če ne, je pa čisto vseeno, če se še naprej sprehaja pred hišo. Tu je težava, ker ograja sodi pod tehnično pristojnost mojega moža. Ko si je soseda omislila okrog in okrog zabetoniran vrt, je pri nas pater familias odločno odkimal. Travnika pač ne bomo betonirali. Sosed je po duši zidar in kaj bi mu kratili veselje. No, moj mož po duši niti mizar ni, tako da na leseno ograjo težko računam. Električni pastirji mi gredo zelo na živce, ker nikoli ne vem, kdaj udarijo in kdaj so neškodljivi. In še priklop bi težko izvedli. Ostane mi še nekaj možnosti, ki so lažje namestljive in odstranljive, a so zato precej manj estetske. Tista oranžna folija, s katero gradbinci ovijejo gradbišče, bi kakšno srno morda spravila celo v predinfarktno stanje, mislim pa, da tudi name ne bi vplivala veliko bolje. Neka gospa mi je predlagala, naj vrt ogradim z mrežo za kumare. To bi načeloma šlo, le da je zadeva tako nežna, dajo srne morda niti opazile ne bodo. Še vedno ostane možnost, da vrtnarim samo v lončkih na okenskih policah, ampak mi gre to na prostem veliko bolje. S strašili nimam prav dobrih izkušenj, ker mi je srnjak v njegovi družbi zgulil skorjo z mladega figovega drei>esca. Mularija pa pravi, da je morda čas, da si omislimo psa. Vseeno mislim, da bova s tehničnim direktorjem našega vrtnarskega samostojnega kraljestva še enkrat pregledala ostale možnosti. Ko si bomo namreč za čuvanje vrta morali omisliti psa, bo morda čas še za nekaj ovc in kokoši. Ampak v tem primeru nam takšne ali drugačne ograje prav zagotovo ne bodo ušle. Zelena prijateljica za celo leto Solato smo sejali, presajali in rezali s Terezijo Gobec iz Šentjurja Če na svojem vrtu ne pridelamo vsaj solate, se komaj lahko okliče-mo za vrtičkarja. Glede na nezah-tevnost vzgoje različnih solatnic je to kar upravičeno. Kot nas poučijo bolj vešči vrtnarji, lahko domačo solato pridelujemo kar nekaj mesecev dlje, kot si glede na vreme in podnebje običajno predstavljamo. Solata ima rastno dobo dva do tri mesece. Poleg nje lahko na isti površini gojimo še druge vrtnine, saj je večinoma dobra neproblematična soseda. Da bi jo imeli celo leto, jo lahko sejemo tudi do dvajsetkrat na leto, in sicer od januarja do julija. Prva dva meseca v letu seveda v rastlinjake in tople grede, poletne setve pa lahko sejemo kar na prosto, in sicer v razmaku tedna ali dveh. Tla morajo biti bogata s humusom, nekoliko težja tla bolje zadržujejo vlago. Kar se gnojil tiče, se solata nasloni na staro moč, torej tal zanjo ni treba posebej gnojiti. A če že, potem mora biti hlevski gnoj res dobro uležan. Pri tem se solata dobro počuti na gredah, s katerih smo pobrali zelje, kumare in paradižnik. Kot vmesni posevek jo lahko damo med redkvico, pe-teršilj, por, kolera-bico. Za zgodnjo solato lahko na isti gredi pridelamo še zelje, kolerabo, korenček, rdečo peso, špinačo. Najugodnejša temperatura za vzgojo solate je med 15 in 20 stopinj Celzija. Če je bolj toplo, so glave rahle, bledo zelene in bolj dovzetne za bolezni. Tudi temperature pod 10 stopinj za solato niso ravno najbolj pri merne, a v takšnih razmerah solata naredi precej bolj čvrste glave. Ukoreninjene sadike prenesejo temperature do -6 stopinj Celzija. Za optimalen razvoj solata potrebuje še visoko vlažnost zraka in tal, če ta preseže 90 odstotkov, se hitro razvijejo bolezni in začno odmirati korenine. Po drugi strani je za intenzivno rast solato brati primerne sorte. V zgodnjih mesecih je pametno izbrati sadike, ki jih vzgojijo v vrtnarijah. Za setev na prostem pa mora ne dežuje. Ker je solata tudi zelo ob- biti temperatura zemlje višja od 7 sto-čutljiva na svetlobo in dolžino dneva, pinj Celzija. moramo za setev posameznih mesecih StO Setveni koledar Čas za presajanje je od 16. od 7. ure do 30. ves dan. ) 24. ČE korenina do 13. ure, od 14. ure list 25. PE 26. SO 27. NE cvet 28. PO list 29. TO list 30. SR list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. Pripravljeni na pomladna opravila Pripravite si gojitveni načrt - Vključite začimbnice in cvetlice Če želite pridelati zdrave vrtnine, pri gnojenju vrtnih tal dodajte kakovostna organska gnojila. Za vrtnine, ki prenašajo organsko gnojenje, spomladi uporabimo peletiran hlevski gnoj in Algomin Plus, kije namenjen uravnavanju kislosti tal in oskrbi z mikrohranili. Dodajanje slednjega je izjemno priporočljivo za vsa degradirana tla (industrijsko onesnaženje, bližina prometnih cest), saj ima veliko sposobnost vezave težkih kovin. Za sajenje novih sadik pripravimo dovolj veliko sadilno jamo. Na zrahljano dno jame nasujemo COMPO SANA zemljo za sajenje ali enega od namenskih substratov za vr- tnice, rododendrone, pušpa-ne, modre hortenzije, kamelije, azaleje in ameriške borovnice. Substrate skupine Rasti odlikuje večmesečna založenost s potrebnimi hranili, zato dopolnilno gnojenje ob sajenju ni potrebno. Trajnice gnojimo založno. Uporabimo COMPO dolgotrajna ali BIO gnojila. Tudi iglavce založno pognojimo in za pre-prečevanjeodpadanja iglic dodamo grenko sol (magnezijev sulfat). Prve obiske voluharja pričakajmo pripravljeni z vrhunsko TopCat pastjo. Za zadrževanje vlage in preprečevanje zapleveljenosti površino po sajenju zastremo s frux zastirko. Z otoplitvijo nastopi v okrasnem vrtu in jagodah čas zatiranja brazdastega trsnega rilčkarja. Največjo škodo povzročajo v tleh živeče ličinke z objedanjem korenin, zaradi česar rastline slabo rastejo in propadajo. Škodljivca učinkovito zatremo z njegovim naravnim sovražnikom. Našli ga boste pod nazivom nematop cool. Zatiranje polžev je mogoče z biološkimi ukrepi s COMPO Bio polži. Vse navedene izdelke lahko naročite v spletni prodajalni www.metrob.si, na maloprodajnem mestu Metrob, d. o. o., v Kidričevi ulici ali drugih prodajalnah. COMPO SANA® substrati. COMPO Specialna granulirana in tekoča dolgotrajna gnojila. COMPO BIO sredstvo proti polžem. o o T.: 03 7806 330 • info@metrob.si Rastline biižbraie COMPO ŽIVALSKI SVET 43 Posebnež z vijoličnim jezikom Dani Ošep, kondicijski trener NK Olimpija, ima psa neobičajne pasme Kosmatinec Ecco je res nekaj posebnega. Že na prvi pogled ga opaziš zaradi prelepe goste dlake in dostojanstvenega ter umirjenega nastopa, pri čemer pri bližnjem srečanju ne moreš spregledati njegovega jezika vijolične barve. Psov pasme evrazijec res ni veliko na naših ulicah, zato njegov lastnik Dani Ošep pravi, da vedno zbudi pozornost, kamorkoli gresta. Najprej sta Dani in njegova hči predstavnika te pasme opazila v časopisu in nato na spletu poiskala podrobnosti. Našla sta slovenskega vzre-ditelja in kmalu se je v Celje priselil mladiček Ecco, ki je zdaj star šest let. Pes za v stanovanje Kot pravi Dani, sta si psa želela tako hči kot on, saj je bil sam od doma na Koroškem vajen družbe živali. Toda v bloku v središču mesta si posebnih primerkov ne moreš izbirati, zato je bil prijazen družinski pes kot nalašč zanje. »Vzredite-lji ga tistim, ki bi ga hoteli imeti v pesjaku ali na verigi, sploh ne prodajo,« pravi Dani Ošep, ki tudi sam ne zagovarja takšnega pasjega življenja. Pred leti so pri Ošepovih imeli haskija, ki očitno ni bil zadovoljen, ko je bil sam doma, in so ga zato podarili družini, ki živi v hiši. Ecco pa je povsem neproblematičen in ko gospodarja ni doma, pridno počaka, ne laja in ne povzroča škode. Pred odhodom v službo v Ljubljano, kjer je Dani zadnjega pol leta kondicijski trener Nogometnega kluba Olimpija, ga pelje na sprehod ob Savinji in ob vrnitvi še enkrat. »Sprehod mi je všeč, pes človeka tudi v slabem vremenu prisili, da gre ven. Pomaga tudi pri premagovanju slabe volje.« Vmes, ko Danija ni, za psa poskrbi partnerka, ki je prav tako zelonavezana na LJUBLJENČKI ZNANIH LJJUDI Dani Ošep in Ecco, ki povsod, kamor gre, pritegne pozornost ljubiteljev živali. Ob Savinji, kamor hodita na sprehode, imata že veliko znancev. »Pes je iskreno bitje, vedno te je vesel, skače po tebi in te spravi v dobro voljo.« Ecca. Ta je povsem domač z dvema mačkama, ki so ju rešili iz zavetišča. Pusti celo, da najprej jesta oni dve in šele nato on. Ljubitelj vode in snega Posebne nege pes ne potrebuje, čeprav je na prvi po gledta zaradi goste dlake videti kar zahtevna. »Občasno ga počešemo, sploh v tem času bo treba to početi pogosteje, da bomo odstranili zimsko dlako,« pojasni Ošep, ki doda, da ima pes zelo rad vodo in sneg, medtem ko težko prenaša vročino. Pri hrani je izbirčen, morajo mu kuhati testenine, riž in zelenjavo ter to dodajati briketom. »Konzerve ne je nobene, ima pa rad ribe,« pravi Dani in ga pohvali, da uboga vse ukaze, ni konflikten, z vsemi je prijazen. O tem smo se prepričali tudi sami med sprehodom ob Savinji, kjer je vsakega mimoidočega psa sprejel kot starega prijatelja. Ob tem Ošep omeni, da v Celju pogreša pasje igrišče, kakršne je videl po svetu in kjer lahko psa spustiš, ne da bi se bal kazni. Čez goro k očetu Po svetu je bil Ošep zaradi svojega dela že marsikje. Bil je atlet, reprezentant nekdanje Jugoslavije in Slovenije v teku na 1500 m. Nato je začel kmalu delati v športu in je kot kondicijski trener ter fizioterapevt sodeloval z različnimi ekipami: s hrvaško smučarsko reprezentanco, z NK Domžale in Celje, rusko smučarsko reprezentanco, od koder se je spet vrnil v celjski nogometni klub, lani poleti pa so ga poklicali iz Ljubljane. Pri Olimpiji je trener za kondicijo igralcev. »So zelo profesionalni in se zavedajo, da je treba dobro trenirati, če hočejo »Mačka smo posvojili, ker bi ju sicer usmrtili. Ko je eden padel in si zlomil obe nogi, smo plačali operacijo, ker ga nismo hoteli dati uspevati. Če bi živel v hiši, bi imel še konja.« doseči cilje,« pravi Ošep, ki vedno vadi skupaj z njimi in meni, da je za dobrega igralca treba imeti nekaj talenta, ogromno pa je treba tudi delati. Pri tem se drži načela, da je manj več, da ne bi prišlo do poškodb zaradi pretiravanja. Do zdaj tovrstnih težav ni bilo, kar je pokazatelj dobrega dela. Sicer je še vedno navdušen športnik, a ker ima težave s koleni, je presedlal na kolo, dobrodošlo je tudi sobno. »Prosti čas izkoristim za to, da grem na rekreativna tekmovanja,« pove in doda, da se tudi na obisk k domačim na Koroško največkrat odpravi kar s kolesom. »V zadnjih treh letih sem šel samo enkrat z avtom. 72 km je do Prevalj, velikokrat grem čez Sleme in temu rečem tako, kot je zapisal Voranc: čez goro k očetu.« Partnerka se pripelje z avtom skupaj z Eccom in potem lahko pes odkriva tudi vonjave koroških krajev. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Evrazijec je križanec med nemškim špicem, samojedom in čovčovom. Slednji je »kriv« za njegov vijolični jezik. S križanjem so želeli združiti vse pozitivne lastnosti teh pasem. Življenjska doba evrazijcev je do petnajst let in nimajo posebnih genetskih bolezni. Pri vzgoji tega prijaznega in potrpežljivega psa je treba biti dosleden, a brez prisile, svetujejo strokovnjaki. 44 ZA ZDRAVJE 1 novi tednik radio ce je (S)tiujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje Zdravstveni dom Celje Do konca samo še eno srečanje! Zaključna prireditev 9. aprila v Citycentru Celje Naslednji teden bo v prostorih celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje zadnje srečanje letošnje skupine udeležencev akcije Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Sledila bo še zaključna prireditev, na kateri se bodo vsi udeleženci akcije predstavili javnosti. Do zdaj so shujšali že za 181 kilogramov. Do konca upamo, da ne bodo zaradi polnih miz velikonočnih dobrot »šli kilogrami še kaj gor«. V torek so skupino sprejeli v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, kjer jih je pričakal profesor kuharstva in izjemen kuhar Boštjan Be-zgovšek. S pomočjo dijakov je za naše udeležence akcije pripravil puranji medaljon, gratiniran z jogurtom in beljaki. Pripravili so še ribji file z mediteransko zelenjavo. Navaditi se na drug okus »Pomen takšnih obrokov je v veliki količini zelenjave in v beljakovinah živalskega in rastlinskega izvora. Obroka temeljita na zdravih maščobah, uporabili smo kokosovo olje in ekstra deviško oljčno olje. Združeno je torej tisto, kar je zdravo in kar človeško telo nujno potrebuje za svoj obstoj,« je razložil Bezgovšek. Ta obroka pa sta skrivala še nekaj. Z uživanjem takšne hrane se udeleženci akcije na- Zdravo telo. Zdrav obrok. Predvsem pa zdrav način življenja. Na desni profesor kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Boštjan Bezgovšek. Sladica je bila v torek tudi. A ne presladka in ravno pravšnja za našo skupino. vajajo na spremenjene okuse. Niso namreč spremenili samo načina življenja, ampak posledično tudi okus. »Okusi takšne hrani so bolj pristni in naravni. Človek lažje okusi zelenjavo, ne pa več toliko maščobe ali soli. Tako se namreč da ohranjati telesno težo, ki so jo do zdaj dosegli,« je dejal Bezgovšek. Svetoval jim je, da si obroke še naprej pripravljajo na zdravih maščobah, več s kuhanjem in dušenjem. »Cvrenja naj ne uporabljajo več. Morda enkrat na leto,« se nasmehne. Kako ste zadovoljni? Smo pa v današnjem času skorajda vsi navdušeni nad kuharskimi oddajami, televizijskimi kanali, kjer lahko 24 ur na dan spremljamo pripravo hrane. Te stvari pritegnejo. Zato smo Bezgovška vprašali, kako jih komentira, saj jih najverjetneje spremljajo tudi člani naše skupine. »Obroki, ki jih pripravljajo v teh oddajah, so majhni, kar je v prid človeku, ki je spremenil svoj način življenja. Ta hrana je okusna, torej si je lahko še želijo, saj vzbuja apetit, kar pa pomeni, da lahko padejo nazaj v skušnjavo. Gre tudi za kakovostna živila, ki pa imajo tudi nekoliko višjo ceno in to se finančno pozna. Doma bodo morali prilagajati količino, odpraviti tiste vrste toplotne obdelave hrane, ki telesu škodijo, kot so cvrenje, praženje, suho pečenje z rjavo skorjico. Sicer pa se da na tako zanimiv način pripraviti tudi kakšno domače živilo,« pojasnjuje Bezgovšek. Pred nami je le še zaključna delavnica, na kateri bodo strokovnjaki opravili vse meritve: od tehtanja do merjenja sladkorja in holesterola v krvi, pogovarjali pa se bodo še o tem, kako vzdrževati telesno težo in se pogovorili o zadovoljstvu z rezultati vsakega posameznika. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Več se gibam Tanja Blatnik je v času akcije shujšala 12,5 kilograma. »Pričakovala sem toliko in zdi se mi, da mi gre dobro. Vesela sem. Najbolj sem spremenila način življenja tako, da se zdaj več gibam. Dvakrat na teden grem v fitnes, vsak dan pa je na mojem urniku tudi ena ura hitre hoje, ob koncu tedna pa grem v hribe. Zajtrkujem bolj naravno, moja kosila so enaka, le da je obrok manjši, pojem več zelenjave in manj mesa, večerjo pa večkrat opustim. Počutim se zelo dobro. Ne utrudim se več tako zelo, kot sem se včasih,« pravi Blatnikova. (S)HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE 9. APRIL MED 10. IN 17. URO CITYCENTER CELJE BREZPLAČNE MERITVE TELESNE MASE, MAŠČOB, HOLESTEROLA, KRVNEGA TLAKA, KRVNEGA SLADKORJA, DEGUSTACIJE, PESTRO ODRSKO DOGAJANJE S PREDSTAVITVAMI RAZLIČNIH ŠPORTNIH VADB, PODELITEV NAGRAD NAJBOLJŠIM TER NAGRADNA IGRA NAROČI IN ODPELJI ... novi tednik radio celie Najbolj shujšala v ... Saša Krašek je sicer pričakovala, da bo v akciji shujšala vsaj za 10 kilogramov, a se ji je do zdaj teža znižala samo za 4,7 kilograma. Ampak tudi to ni slabo, pravi: »Tudi počasi se daleč pride.« Pomembno je, da se Saša veliko bolje počuti kot pred akcijo. »Razočarana nisem, saj se počutim veliko bolje v primerjavi s prej. Imam več energije, popoldne sploh ne hodim več spat, kot sem to prej redno počela. Krvni tlak in holesterol sta v mejah normale, pozna pa se tudi, da hodim v fitnes,« je vesela. Ko jo vprašamo, kje se ji je na telesu izguba kilogra- mov najbolj pozna, pokaže na prsi in se nasmeji. Kljub temu bo, tako pravi, nadaljevala hujšanje, tudi ko bo akcije konec. M THERM AN A Utiko OSTEOPATSKA-Kl ROPRAKT1ČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey - DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSlNlNANDRg@GMAlL.COM V_/ OTROŠKI VRTILJAK 45 Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, . nam sporočite. , Z ■ vese jem vas bOmo obiskali. Ko v vrtec pride zelena pomlad Z otroki vrtca na Prevorju smo pred cvetno nedeljo pletli butare Pomlad ni prišla samo na koledarju, ampak tudi s prvimi bolj pogumni sončnimi žarki. Ti so najprej po-žgečkali ptičke, takoj nato pa otroke, ki jih v teh dneh niti privezanih ne bi mogli zadržati v stanovanju. In tudi tokrat so komaj čakali, da so s svojimi butarmi pomahali soncu v pozdrav. V vrtcu se vsak dan dogaja kaj novega, a tokrat je bilo vzdušje skoraj praznično. Ne zgodi se ravno pogosto, da lahko otroci s seboj pripeljejo babico in dedka, očka ali mamico. A ker se je bližala cvetna nedelja, ko je treba k blagoslovu odnesti čim bolj simpatično butaro zelenja, pušpana, zimzelena, oljke in bodljike, brez vseh zgoraj omenjenih res ne bi šlo. Igralnica se je za eno popoldne spremenila v zeleni gaj, kjer so spretne roke starejših pomočnikov spletale butare, male ročice pa so jih z vso predanostjo krasile. V prijetnem pričakovanju cvetne nedelje in velike noči teden dni kasneje je bilo skupno ustvarjanje vsem v veselje. Kot so nam povedali otroci, se v teh dneh prav lahko zgodi, da vam bo kakšen čuden zajec »znesel« jajce. Čokoladno, da ne bo pomote. StO, foto: GrupA 46 RAZVEDRILO Brez glasbe Bronica Gologranc Zakonjšek, ena od avtoric nove občasne razstave Herman Lisjak vodi po vodi, ki so jo pred dnevi odprli v Muzeju novejše zgodovine Celje, je izpostavila, da v postavitvi manjka le del o vodi v slovenski glasbi. »Razmišljali smo o skladbah Bela snežinka in Ribič, ribič, me je ujel, vendar smo se ustrašili Sazasa. S tem bi nastala težava, zato je to edino, kar manjka. Če sami opazite, da še česa ni, nas opozorite. Razstava bo na ogled dovolj časa, da vanjo vključimo še kaj.« лттмм Koruza Novinarji in drugi sodelavci v naši hiši so nasploh marljivi ljudje. V petek smo za našo akcijo, in sicer za potrebe predstavitve naše nagradne igre, prenesli nekaj paketov. Pri tem smo bili resnično nekoliko preglasni. Naš duhoviti sodelavec Minja Bajagič se je iz nadstropja na ta veseli vrišč odzval po svoje: »Ali je koruze zmanjkalo?« Spraševali smo vas, kako se imenuje velika akcija naše medijske hiše, ki smo jo predstavili v prejšnji številki časopisa. Pravilen odgovor se glasi: Naroči in odpelji. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Karla Centriha z Ljubečne, ki mu bomo poslali Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kako se imenujejo butare, ki jih izdelujejo na Ljubnem ob Savinji? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Avtor: Milan Alašević Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 29. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo NT&RC Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. 9 8 1 6 3 3 1 4 8 2 9 7 1 4 2 7 4 8 3 5 5 2 4 7 2 8 9 AF0RIZMI Človek lahko spi z odprtimi očmi - če je poslanec. (Jovo Nikolić) Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Na begu Policija nekaj časa lovi voznika in ga vendarle uspe ustaviti. »Če imate dober izgovor, vas bomo spustili,« reče policist. Voznik: »Žena me je pred tremi tedni zapustila in odšla s policistom. Ko sem zagledal vaš avto, sem se prestrašil, da mi jo boste vrnili.« Zima Indijanci pridejo k poglavarju in ga sprašujejo, kakšna bo zima. Ker se poglavar nikoli ni naučil skrivnosti svojih prednikov, naroči svojim ljudem, naj naberejo drva, in medtem pokliče meteorološko službo, da bi jo vprašal, kakšna bo zima. »Zelo hladno bo,« mu odgovori meteorolog. Poglavar se vrne k plemenu in naroči, naj ljudje naberejo še več drv. Teden kasneje ponovno pokliče meteorologa in ga vpraša: »Ali ste prepričani, da bo zima zelo hladna?« »Da, pred nami je najbolj hladna zima v zgodovini,« potrdi meteorolog. »Kako pa to veste?« vpraša poglavar. »Indijanci kot nori nabirajo drva,« odgovori meteorolog. Rop Sodnik vpraša obtoženega: »Zakaj ste oropali banko?« Obtoženi: »Oni so prvi začeli.« Dober par Mož in žena se peljeta na morje. Naenkrat se žena udari po čelu in pravi: »Joj, zdaj sem se spomnila, da nisem ugasnila štedilnika.« »Le kaj bi ti brez mene?« reče mož. »Kakšno zvezo ima to s štedilnikom?« vpraša žena. »Jaz sem pozabil zapreti pipo v kopalnici, sicer bi nama zaradi tebe celo stanovanje zgorelo!« Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Maškarada »Mirko, lani si dobil prvo nagrado na maškaradi. Se boš tudi letos našemil?« »Da, z ženo sva se dogovorila, da bova vse, kar bo ostalo od plače, dala za pustni kostum.« »In v kaj se bosta našemila, če ni skrivnost?« »Po položnicah, ki sva jih prejela ta mesec, bi morala biti - Adam in Eva.« Šalo nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Išijas Gost čaka za mizo v gostilni na postrežbo, ko s težavo stopi k njemu natakar. Gost ga vpraša: »Ali imate vi mogoče išijas?« Natakar: »Malo počakajte, grem v kuhinjo vprašat!« Fitnes ali »žegen«? Pomlad je tu. Drage ženske, čas je, da poskrbimo za svojo postavo. To je skrajni rok. Toplejši dnevi nas bodo »slekli« in takrat bo treba pokazati svoje telesne čare, ne pa pomanjkljivosti ali (bo-gnedaj) celulita, ki se je tam spodaj nabiral jeseni in pozimi. Ne vem, kako je pri vas, ampak jaz si že februarja naredim načrt, kako in kaj. Vendar samo načrt. Februar me je namreč izučil, da se ne morem upreti krofom, ki jih prinese s seboj pust. Takrat se še prepustim skušnjavi, ki jo začnem v fitnesupotem »kuriti« spomladi. Kako to izgleda? Prvi dan marca si zložim v torbo vse potrebščine za potenje na fitnes napravah. Nato torba nekaj dni ponavadi sameva v kotu stanovanja, da me opominja na trenutek, ko bom morala v fitnes tudi dejansko oditi. Če sem preveč lena, jo odnesem v avto, kjer me še bolj kot slaba vest ves čas opominja: »Spravi se že enkrat v fitnes.« Glede na izkušnje zadnjih let, se prvi obisk fitnesa mora zgoditi nekje do 20. marca, ker potem se približujejo velikonočni prazniki. Medtem ko jih večina vidi kot praznike, ki prinašajo mir v družino, jaz vidim ta čas samo šunko, jajca, potico, hren in še kakšno čokolado. Kar bliska se mi pred očmi. To je šele prava skušnjava in razlog, da do danes v fitnes še nisem uspela. Veselim se namreč praznikov in ves čas razmišljam samo o njih. Mimogrede, vi nesete k »žegnu«? Jaz vedno. In potem ne morem zdržati do naslednjega dne, ampak tista v košari lično zložena hrana me premami in jo pojem še istega dne. Ne samo to, mene začne zvijati že med »žegnom« (kjer ponavadi srečam še vse tiste, ki med letom niti enkrat ne stopijo REŠITEV SUDOKU 196 8 1 7 6 4 2 5 3 9 3 5 4 8 7 9 6 2 1 9 2 6 1 5 3 7 8 4 7 8 2 5 1 6 9 4 3 4 6 3 9 2 7 1 5 8 5 9 1 4 3 8 2 6 7 6 7 9 3 8 5 4 1 2 2 4 8 7 6 1 3 9 5 1 3 5 2 9 4 8 7 6 v cerkev, videti pa so, kot da tekmujejo, kdo bo prinesel večji cekar) in potem na skrivaj jem že med »žegnom«. Zato pa vedno sedem nekje v zadnjo klop. Enkrat me je duhovnik tudi okregal. Spomnim se, ko smo ravno pri »žegnanju«, da sem enkrat pojedla (zanalašč!) nekaj hrane tudi iz sosedine košare. Kdo ji je kriv, zakaj pa jo je oprtala meni, ker se njej ni ljubilo k »žegnu«. Naj ob tej priložnosti javno priznam, da sem eni gospe, ki je sedela poleg mene, pred leti eno jajce izmaknila in ga - tudi pojedla. Da se pokesam, ji bom letos eno jajce na skrivaj podtaknila v košaro. Sicer pa so jajca zame največja skušnjava, vam rečem. Ne zato, ker so v večji meri nezdrava, ampak zato, ker tudi znajo napihovati. Potem imam težave kar nekaj dni in si iz božje previdnosti ne upam nikamor. Še posebej pa ne v fitnes! Naj se vrnem k oblikovanju postave. Samo, da velika noč mine, ker mi do danes na telovadbo torej še ni uspelo. Glede na vse, kar bom te dni spravila vase, itak ne bi pomagalo, če bi že šla telovadit. Bom pa potem morala malo »stisniti«, ker bodo na vrata potrkali že prvomajski prazniki. Letos grem na morje in upam, da bo pihalo in deževalo ter da ne bo tako vroče, da bi se kdo slekel do kratkih rokavov ali še več - da bi se kopal. Ker mišic še nimam utrjenih, bo z mene preveč viselo in ne bom videti lepa. Še fotografirati se ne bom mogla in sliko objaviti na Faceboo-ku. To so resne stvari! Tudi to me vedno spravlja v stres. Da ne govorim o celulitu. Morda si privoščim anticelulitno masažo, kdo ve. To je skrajni ukrep, razmišljam, če bom še aprila čakala. Je bolj poceni kot pa razne anticelulitne terapije. Ampak ročno zbijanje tistih maščobnih celic po ste-gnih je pravo trpljenje in to je edini trenutek, ko si mislim, da je drugo leto najboljše, če »žegen« jajc, šunke in potice kar prespim. Ali pa ... ne. Potico bom zamesila že jutri. Mogoče jo do »žegna« že pojem. Jajc pa se mi ne da barvati, veste. Kar s floma-strom jih malo porišem ali pa jih okrasim s smeški, pa je. Ma, kakšen fitnes. Grem raje k »žegnu«! POŽEGNANA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za obisk podzemlja Pece za tri osebe 2. nagrada: darilni bon za obisk podzemlja Pece za dve osebi 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 29. marca. Rešitev nagradne križanke iz št. 11 Vodoravno: OBČUTJE, ANAMNEZA, BRUSSELS NATIONAL, LAKE, ZET, MAST, KK, ATIKA, GOGA, TESLA, KO, EPIKA, PISOAR, MA, ROJENČEK, LD, GONDOLA, KANAT, NČ, ORAL, EPIR, VIKA, LOČE, ELAN, ESAD, DER, TERA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Ona: Zakaj delujete tako hladno in nezainteresirano? Neka oseba si na vse kriplje prizadeva priti v vašo bližino, vi pa nič. Priložnost je zdaj, zato nikar ne odlašajte in si ne domišljajte, da bo vedno na razpolago. On: Še vedno si niste na jasnem, kaj si v resnici želite: ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo ali vročo avanturo. Jasno vam je le eno: na dveh stolih se pač ne da sedeti. Pohitite, saj bo kmalu prepozno. Ona: Situacija je res dokaj zapletena, vendar je samo od vas odvisno, kako bo napredovala, zato se ne zanašajte na nikogar. Še posebej se izogibajte tistih, ki vam govorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega. On: Storili boste tako, kot vam veleva srce, vendar se boste s takšno potezo zamerili nekomu, ki vam lahko kar precej škoduje. Pazite se, kajti ni je nevarnejše stvari, kot je ljubosumen znanec... IJ1.."-!»,«,! Ona: Partner vas bo nagradil za brezpogojno zaupanje v preteklih dnevih, ko je resnično potreboval vašo podporo. Zdaj pa bo čas za praznovanje, saj si boste privoščili nekoliko več kot običajno. On: Čeprav boste na zunaj precej pomirjeni, bo v vas divjal pravi vihar ljubosumnosti. Nikar ne pustite, da vas zanese predaleč, saj vam partnerka tega ne bo zlahka odpustila, a tudi prijatelji se bodo norčevali iz vas. ШШШ Ona: Partner bo potreboval nekoliko spodbude z vaše strani, zato se nikar ne obirajte, ampak naredite potezo, ki se od vas tudi pričakuje. Od začetka bo šlo malo bolj počasi, vendar bosta hitro ujela pravi ritem. On: Poslovne ovire vam bodo dodobra skazile delovni načrt. Toda nikar ne zapadaj-te v malodušje, ampak držite glavo pokonci. Odidite raje v naravo in se sprostite, za posle pa boste poskrbeli kdaj drugič. DVOJČKA ** ■ STRELEC Ona: Nikar ne skrbite za partnerjevo zvestobo, saj je njegova trenutna odsotnost le posledica njegove prevelike zaposlenosti. Sprostite se ob dolgem sprehodu skozi naravo, ki vam bo okrepil tako živce kot tudi zdravje. On: Zapleti ne delovnem mestu niso tako nedolžni, kot si mislite, zato se skušajte čimbolj potruditi. S sodelavci se boste domenili za neke vrste zabavo, ki vam lahko prinese precej pozitivnih posledic. Ona: Sprejeli boste povabilo na prihajajočo zabavo, od katere si že nekaj časa precej obetate. Poskrbite, da bo tam tudi tista oseba, ki vam pomeni več, kot priznavate ljudem okoli sebe. Odkritost se vam bo izplačala. On: Pot do uspeha ste gradili počasi in zlagoma, a bo zato rezultat toliki lepši. Izkoristite priložnost in se odkrito pogovorite s partnerko, ki jo že dlje časa zapostavljate, a tudi kakšno majhno presenečenje ji lahko pripravite. Ona: Sestanek se bo končal povsem po vaših načrtih - uspelo vam bo celo tisto, za kar niste pričakovali, da se lahko tako hitro realizira. Delite uspeh tudi z ostalimi in si naberite točke za prihodnost. On: Neka oseba špekulira, da bo v svojo korist obrnila nekatere vaše slabosti. Nikar se ne spuščajte v nesmiselne intimnosti. Bolje bi bilo, če bi poskusili s kakšnim starim trikom, ki je do zdaj še vedno prinašal rezultate. KOZOROG Ona: S prijateljem si boste izmenjali izkušnje na poslovnem področju, kar bo koristilo obema. Domenila se bosta za konkreten poslovni podvig v prihodnosti, ki lahko prinese kar precejšnje nove dohodke. On: Ugotovili boste, da se pod lupino tistega človeka skriva vse prej kot to, kar ste si mislili. Stvar postaja delika-tna, zato ne bi bilo slabo, če bi bili kar najbolj previdni. Za neumnosti bo še čas ... OCET, ED, NU, KEKS, ASIR, POSKOK, NENASELJENOST, MR, ASA, FLAUBERT, LUB, RT, GRANT, ITISON, HANOJ, ZRKLO, OČAK, IVER, MAOR, RODILO, SEŽANA, VAROVANEC, TKANJE, OPAŽ, RACA. Geslo: v pričakovanju pomladi Izid žrebanja 1. nagrado, bon za storitve v kozmetičnem salonu Biona, prejme: Jožica Valenčak iz Šempetra v Savinjski dolini. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Bogomil Slomšek s Proseniškega. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Jože Komerički iz Petrovč. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. KRIŽANKE & UGANKE www.trik.si V prodaji od 10. marca. Ona: Po nekaj dneh malo hladnejših pogledov s partnerjem se bodo začeli odnosi korenito izboljševati. To bo predvsem vaša osebna zasluga, saj boste dognali, da je včasih bolje napako priznati kot jo trmoglavo zanikati. On: Izpolnilo se vam bo veliko pričakovanje. Toda naenkrat se boste zavedli, da tudi to ni tisto, kar ste iskali. Tako se boste ponovno zagrebli v delo in poskušali najti še boljšo rešitev. Premislite malo o takšnem ravnanju . DEVICA Ona: Bodite malce manj zaverovani v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidite le vi. Realnejši pogled bi vam utegnil celo koristiti na področju, kjer koristi sploh ne pričakujete. Pazite se partnerjeve ljubosumnosti. On: Vaše pretirano angažiranje je sicer lepo, vendar je to za vašo kondicijo in vaše duševno razpoloženje prehudo breme. Pojdite raje v naravo in si privoščite daljši sprehod, ki vam bo vsekakor zelo koristil. VODNAR Ona: Naredili boste kompromis s poslovnim parterjem, s katerim se že kar nekaj časa bojujeta za nadvlado. Spoznali boste, da sploh ni tako slaba oseba, saj se bosta ujela kar pri nekaj skupnih interesih. On: Poslušajte kdaj pa kdaj tudi svoj razum in ne le partnerkine zahteve. Poskusite z majhnim ultimatom, saj je skrajni čas, da ji jasno in glasno poveste, naj se preneha vmešavati v vaše poslovno življenje. Bodite odločni. Ona: Trenutna situacija vam sicer omogoča lenarjenje in zabavo, vendar boste kmalu občutili negativne posledice takšnega ravnanja. Še dobro, da vam bo partner stal ob strani in vam svetoval pravilno odločitev. Poslušajte ga. On: Nepričakovan obisk vas bo spravil v izredno dobro voljo, saj se boste dokončno prepričali, da nekomu ni povsem vseeno za vašo srečo. Izkoristite ugodno priložnost na ljubezenskem področju. 48 RUMENA STRAN Spektakel na odru ob desetletnici Citycentra Desetletnica v pravljičnem stilu Desetletnica celjskega Citycentra je bila res spektakularna. Zgodbo Alice v deželi mode je zasnovala ekipa centra na čelu z Darjo Lesjak, ki je napovedala, da je ob ogledu enega od risanih filmov dobila zamisel že za modno revijo za naslednje leto. Tokratna ni bila le predstavitev vsega, kar napoveduje sproščenost in romantičen pridih pomladno-poletnih oblačil, temveč so obiskovalcem sapo jemali tudi nastopi akrobatov in celotna scenografija. Foto: SHERPA Darja Lesjak vodi cejjski Citycenter, Anica Šrot Aužner pa našo medijsko hišo NT&RC. Povezuje ju tudi zanimanje za vse, kar je modno in lepo. Z leve: Marjan Hvala, ManuElla, ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko ter Majda in Marijan Petan Sedmič dobrodelni Osnovna šola Lava je tudi letos uspešno izpeljala svoj tradicionalni dobrodelni koncert, s katerim so organizatorji zbirali denar za tiste učence, ki si sicer ne bi mogli privoščiti šole v naravi, dnevov dejavnosti, ekskurzij ... Veliko pozitivne energije je bilo mogoče čutiti pri nastopih najmlajših - otroškega pevskega zbora z zborovodkinjo Lidijo Štimulak. Odlična je bila sedmošolka Ela Oparenovič, izjemno vzdušje je pričaral Show mix band, neponovljiva sta bila Marijan in Majda Petan, ManuElla pa je dodala piko na i že sedmemu koncertu po vrsti. Povezovalca Tony Carter in učenka Lana Hladnik sta zaokrožila dogodek. Foto: arhiv OŠ Lava Zupanova »potica« Če država priznava tako imenovane »potice« na Ljubnem ob Savinji za živo mojstrovino državnega pomena, je to seveda treba ohranjati. Kaj butare, Ljubno se lahko ponaša s svojimi neponovljivimi »poticami«! Med tistimi, ki se trudijo za njihovo ohranitev, je očitno tudi ljubenski župan Franjo Naraločnik. O tem, kakšno »potico« je letos prinesel k blagoslovu na ogled skupaj s svojo boljšo polovico, se prepričajte na fotografiji. BJ, foto: GrupA Stroga komisija Nedavni A Capella festival v Planetu Tuš je postregel z nastopi odličnih vokalnih zasedb, kot so Sonus, Cantemus, Vitis, Groove Enough in Jazzva, ki je bila tudi zmagovalka večera. Izbor ni bil enostaven, na srečo pa sta žirantki mag. Željka Predojević (levo) in Sandra Feketija prekaljeni glasbenici, ki resno jemljeta vse, kar je povezano s petjem. Foto: SHERPA