PoiKnhn platna v gotovini. Leto XIV., štev. 293 LJubljana, sobota 16. decembra 1933 Cena t.— Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. _ Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi Po bolgarskem pcsetu Bolgarska kraljevska dvojica se je v sredo ponoči vrnila v Sofijo. Z njo so se vrnili tudi mnistrski predsednik Muša-nov in ostali člani vladarjevega spremstva. Vsi so laskavo in z zadovoljstvom govorili o krasnem, prisrčnem sprejemu, ki je bil kralju in kraljici Bolgarije prirejen v Beogradu. Polni hvale in priznanja so bili o vsem svojem bivanju v naši prestolnici. Kakor že poprej v Beogradu, je predsednik Mušanov tudi v Sofiji vnovič podčrtal, kako potrebni in koristni so taki neposredni sestanki in kako dragoceni so lahko za obe državi. Odi svojih razgovorov z jugoslovenskimi državniki si obeta koristi za Bolgarijo in Jugoslavijo, že sedaj pa prinaša v Sofijo načelni sporazum, da se začno pogajanja za trgovinsko in veterinarsko pogodbo. Kdor gleda na politično dogajanje s čustveno sentimentalnostjo, njemu se bo to zdelo morda malo, premalo. In vendar je mnogo, zelo mnogo. Ne le odločitev za trgovinska in veterinarska pogajanja, že samo dejstvo, da sta bolgarska suverena oficielno posetila našo kraljevsko rodbino in da je g. Mušanov kot odgovorni vodja bolgarske politike tako intimno konferiral z jugoslovenskimi vodilnimi državniki, že samo to je velik in razveseljiv uspeh. Tem bol jo razveseljiv, ker smo videli, da ga je javnost pozdravila z zadoščenjem v obeh bratskih državah. Kakšen napredek znači v odnošajih med Jugoslavijo in Bolgarijo bolgarski poset v Beogradu, najlažje spoznamo, ako gremo v duhu za eno leto nazaj. Res je poteklo takrat že več časa, odkar je bil v Bolgariji pri volitvah zrušen režim, ki je imel borbo proti Jugoslaviji med svojimi glavnimi smernicami. Vendar so bili odnošaji med nami še vedno tako neprijazni, da bi nihče ne verjel, ako bi kdo prorekoval dogodke, kakršne smo doživeli ta teden. Ne verjeli bi mil v Bolgariji in najbrž tudi ne pri nas. Tako daleč smo že bili drug od drugega. Ako pogledamo zgodovino, se tej odtujenosti ne moremo čuditi. Odkar so si Bolgari in Srbi zopet priborili svobodo in politično samostojnost, so neprestano bili predmet tujih intrig. V svojih imperialističnih stremljenjih po absolutni nadvladi na Balkanu so velesile, na čelu jim pokojno habsburško cesarstvo, ves svoj vpliv porabile za to, da, balkanske države, v prvi vrsti Srbijo in Bolgarijo, izigravajo drugo proti drugi Redka vesela izjema je bila balkanska zveza, ki je z osvoboditvijo novih milijonov slovanske raje na Balkanu rodila tako krasen sad. Na žalost je tudi ona prekmalu postala žrtev tujih vplivov in tujih interesov, katerim je zapadla bolgarska politika. Se globlji prepad od Bregalnice je zapustila svetovna vojna. Kratka era Aleksandra Stambolij-skega je obetala že pred desetimi leti boljše čase; da se je za velikim Slova-nc>m že takrat strnila ogromna večina bolgarskega naroda, je dokaz, da preprosto ljudstvo v svojem srcu ni poznalo sovraštva do jugoslovenskih bratov in da, je bilo le žrtev tujih vplivov. Stam-bolijski je padel za svoje ideale; v enaki ali še večji meri kakor notranja, je povzročila njegovo mučeniško smrt njegova zunanja politika, ki je stremela za čim tesnejšim zbližanjem in sodelovanjem z bratsko Jugoslavijo. Sledila je doba strahovlade makedonstvujuščih, ki so doma znali v veliki meri vtisniti svoj pečat bolgarskemu javnemu življenju, na zunaj pa so zakrivili, da je postala meja med Bolgarijo in Jugoslavijo skoro neprehodna. Ako imamo vse to pred očmi, potem šele lahko pravilno ocenimo pomen in vrednost preobrata, ki smo ga videli v zadnjih mesecih in ki je za enkrat dosegel višek v slavnostnih dneh prve polovice tega tedna. Zato smo upravičeno napisali, da je bil beograjski poset, na obeh straneh meje sprejet z veseljem in zadoščenjem, že sam po sebi ogromen uspeh, tudi če ne bi rodil nikakih neposrednih sadov. Dokaz je nam in svetu, da je led prebit in ustvarjena ona atmosfera medsebojnega zaupanja, ki omogoča uspešno delo za zbližan ie in sodelovanje. Že sedaj so napovedane, kakor smo že omenili, treovinska in veterinarska pogodba ter olajšave v potniškem prometu. Koristi bosta imeli obe državi, največja korist pa bo, da se bodo ojačili medsebojni stiki in s tem utrdila osnova za nadaljnje delo. Biti si moramo na jasnem, da to delo Se ne bo lahko in ne kratkotrajno. Premočne so še sence prošlosti, ki še padajo v sedanjost, in marsikak oblak zna še zakriti solnce, ki je začelo vzhajati letos. Toda čut slovanskega bratstva, z Vso močjo prebujen v zadnjih mesecih, in vedno jasnejše spoznanje resničnih interesov lastnega naroda, se bosta odslej tudi v Bolgariji lahko uveljavljala hitreie in z venim učinkom Pristopajte k „Vodnikovi družbi" PARIŠKI RAZGOVORI Dr. Beneseve konference s francoskimi državniki o aktualnih med* narodnih problemih — Soglasje Francije in Male antante Pariz, 15. decembra, čg. Kakor se dozna-va iz poučenih krogov, je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v svojih razgovorih s francoskimi državniki izjavil, da odklanjajo Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija vsak poizkus revizije mirovnih pogodb. Prav tako se je odločno izjavil proti reformi Društva narodov, namreč proti onsnovanju nekakšne hierarhije in direktorija velesil, ki naj bi sklepal tudi o življenjskih interesih ostalih držav. Mala antanta ostaja v pogledu mednarodne politike zvesta demokratičnemu načelu Društva narodov o enakopravnosti vseh držav. V razgovoru dr. Beneša z Boncourjem je bila ugotovljena popolna soglasnost Francije in držav Male antante v vseh vprašanjih, ki so se doslej obravnavala. Francoska vlada vidi v Mali antanti blok držav, ki ima značaj velesile, ker ima skupno mednarodno politiko in ker predstavljajo prebivalstvo Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije, njihova gospodarska moč in vojna sila, združena s francosko, prvovrstni in glavni element mednarodne politike v Evropi, brez katerega se ne more pokre-niti nobena akcija, ki bi posegala v njihove interese. Tudi »Echo de Pariš« potrjuje, da Francija in Mala antanta odklanjata vsako reformo Društva narodov in vsako izpremem-bo njegovega pakta, s katero bi se odpravila načelna enakost vseh narodov in držav, ki sodelujejo v ženevski mednarodni ustanovi. Tudi ne pristajata na to, da bi se izpremenil sedanji postopek v Društvu narodov na ta način, da bi se odpravila soglasnost, s katero naj se sprejemajo sklepi Društva narodov. »Figaro« poudarja glede na italiianski predlog o reviziji pakta Društva narodov in mirovnih pogodb sploh, da so zastopniki Male antante neprestano poudarjali, da pomeni sleherna revizija vojno. List meni, da so bili v jugovzhodni Evropi v zadnjem času doseženi diplomatski uspehi, ki pričajo, da je mogoče tudi z drugimi sredstvi doseči sporazum in ohraniti mir v Evropi. Dr. Beneš se je danes udeležil obeda, ki ga je priredil češkoslovaški poslanik dr Osuski in so se ga udeležili tudi ministrski predsednik Chautemps, zunanji minister Paul-Boncour in pravosodni minister Reynald. Popoldne je nadaljeval svoje razgovore z vojnim ministrom Daladierjem in zunanjim ministrom Bonoourjem. Razpravljali so tudi o vprašanjih srednje Evrope in o načrtu za gospodarsko organizacijo Podunavja. Na prošnjo obeh francoskih državnikov je dr. Beneš točno obrazložil stališče Male antante napram razoro-žitvenemu problemu in Društvu narodov. Dr. Beneš, Paul Boncour in Chautemps so ugotovili, da se glede teh dveh vprašanj docela strinjajo. Prihodnje dni bo dr. Beneš razgovore s francoskimi ministri nadaljeval. Proučila se bodo še nekatera druga važna mednarodna vprašanja. Listi napovedujejo, da bodo razpravljali predvsem o taktiki skupnega nastopa Francije in držav Male antante glede na vse važnejše probleme, ki bi se pojavili v mednarodni politiki v bližnji bodočnosti. O razgovorih bo objavljen komunike, ki bo predvsem ugotovil skladnost mnenj o vseh bistvenih vprašanjih in poudaril prijateljske zveze med Francijo in Češkoslovaško. Objavljene bodo tudi skupne politične smernice francoske in češkoslovaške zunanje politike. Agencija »Radio« poroča, da bosta Paul-Boncour in dr. Beneš nedvomno poudarila, da se strinjata v tem, da mora Francija voditi svoja pogajanja z Nemčijo v soglasju s svojimi zavezniki. Razorožitvena konferenca se ne sme zaključiti s kako konvencijo, ki bi omogočila oborožitev Nemčije. Prav tako se Društvo narodov v svojih osnovah in gle-de svojih bistvenih procedur ne »me iz-premeniti, reorganizacija centralne Evrope in Podunavja pa je nujna in se mora izvršiti na docela nepolitični osnovi.. Sprejem pri Lebrumi Pariz, 15. decembra, s. Predsednik republike Lebrun je danes uradno sprejel če- Glavne določbe nove poljske ustave Predsednik republike dobi mnogo večjo moč - V primeru vojne postane diktator - 2 zakonodajni zbornici Varšava, 15. decembra. 5. Na sinočni sejj vladnega bloka, za katero je vladalo v politični javnosti zelo veliko zanimanje, je obrazložil podpredsednik Sejma dr. Car vladni načrt za reformo ustave. Ako bo načrt odobren (bo imel predsednik republike po ustavi zelo veliko oblast. Imenoval in odstavil bo lahko ministrskega predsednika, imel bo pravico veta za vse zakone. Kot vrhovni poveljnik vojske bo imenoval poveljnika operativne armade*, ki bo le njemu odgovoren. V času vojne bo prevzel vse zakonodajne funkcije, ki jih bo dal izvrševati po ministrih ali pa jih bo prenesel na komisijo članov obeh zakonskih institucij. Volitve predsednika republike se bodo vršile s splošnim ljudskim glasovanjem, kandidirati pa bosta smeli le dve osetbi. Prvega kandidata bo imenoval dotedanji predsednik, drugega pa odbor obeh zakonodajnih zbornic, Sejma in senata. Sejm se bo volii na osnovi splošne, enake in neposredne volilne pravice. Imel bo pravice zakonodajnega organa, roleg tega pa bo lahko, toda le z nad polovično večino vseh svojih članov, izglasoval nezaupnico vladi. Vlada bo prisiljena podatj ostavko, če bo nezaupnico potrdil nato tudi senat Senat bo štel 120 članov. Od teh bo imenoval predsednik republike eno tretjino za dofeo 6 let, ostali dve tretjini bosta voljeni, in sicer vsako tretje leto ena tretjina, tako da bo tudi funkcijska doba voljenih senatorjev trajala šest let (Skoro enake določbe veljajo za jugoslovenski senat Op. ur.). Aktivno in pasivno volilno pravico za senat bodo imeli le oni državljani, ki so s"j pridobili posebne zasluge za državo. Velik železniška nesreča v Poznanju Trčenje dveh vlakov - 10 smrtnih žrtev, 50 ranjencev Med ponesrečenci so povečini šolski otroci Varšava, 15. decembra, č. V bližini Poznanja se je pripetila davi huda železniška nesreča. Na železniškem mostu, v neposredni bližini postaje v Mlynu je stal osebni vlak. ki je imel po nekaj minutah nadaljevati pot proti Poznanju. V tistem hipu ie pridrvel z druge strani proti, postaji oseftmi vlak iz Obornika, se z vso silo zaletel v stoječi vlak in razbil več njegovih vagonov. V enem izmed njih ie bilo okrog 50 šolskih otrok. Nesreča je zahte- vala doslej 10 smrtnih žrtev, dočim jih je bilo 50 nevarno ranjenih. Vzroka katastrofe doslej še niso mogli točno ugotoviti. Domnevajo, da so odpovedale zavore zaradi velikega mraza. V obeh vlakih so bili skoraj sami otroci, ki so se peljali v šolo. Na kraju nesreče so se odigrali grozni prizori. Dvajset ranjencev se še bori s smrtjo. Zaradi velikega mraza so bila reševalni! dela zelo otežkočena Poset predsednika grške vlade Atene, 15. dec. č. Ministrski predsednik Tsaldaris bo v kratkem posetil Beograd in Bukarešto Danes so listi objavili vest. da bo zunanji minister Maksimos te dni odpotoval v Rim nato pa v Pafiz Njegova naloga je. da glede na razvoj političnih dogodkov na Balkanu in obveznosti, ki jih ' prevzela Grčija v zadnjem času. pomi-odgovorne italijanske politike, ki so grškemu poslaniku indirektno izrazili svoje nezadovoljstvo. Val mraza na Primorskem Trst. 15. decembra, d. Val velikega mra za, snežnih metežev in silne burje je zaie tudi tržaško mesto. Včeraj so beležili v Trstu do —10 stopinj Celziia. Burja if divjala z brzino 100 do 110 km na uro Za radi r>i,'?dice ie bilo noškodov«n>Vi okr"> 200 ljudi Okrog 50 oseb so prepeliali v bolnišnico. Na progi Tržič—Nabrež'nn sta se prevrnila dva prazna tovorna vago na. Železniški promet je bil na tej progi prekinjen za 10 ur. Na Krasu je sneg pokril vse doline m nekatere ceste je tako zamedlo. da so postale neuporabne za avtomobilski promet. Tako je bil prekinjen nromet na cestah Sežana—Divača in Divača— St. Peter ter Divača — Senožeče. V Ajdovščini sta zmrznili dve osebi. V pristanišču v Umagu je burja odtrgala neko tovorno ladjo od vlačilca in io zanesla na odprto morje. Več ladij, ki bi morale včeraj prispeti v tržaško pristanišče, se ie zasidralo izven luke. Iz železniške službe Beograd. 15. dec. Pri ljubljanski ?e1e7rii-šfoi direkciji je imenovan za višjega pristava v VII položa;ni skupini dr Viktor Meli doslej pristav 8 skupine: za višjega kontr » lorja v prometno-komernjalnem odHelk ; 'iiibljancke železniške direkcije Aloizii M' rloslei višji kontrolor na postaj' v '-<> »iitru: za višjega kontrolor? na Ijiiblinn^k -m /lavnem kolodvoru Rudoif Mpink Ho^lej vi Mi kontrolor na postaji v Zamoriti. knrt frolorja na oostaji v Zagorju Fran Okil 'oslei kontrolor na oostaji PodnartKropn škoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Nato je imel dr. Beneš razgovor z zunanjim ministrom Boncourjem in je poleg tega posetil tudi vojnega ministra Daladier-ja in predsednika komisije senata Beren-guerja. Novinarjem je dr. Beneš izjavil, da govori njegovo potovanje samo zase. Glavne vzroke njegovega potovanja mora spo-znatj vsakdo. Diskretnost ga veže, da ne moti politike francoske vlade, zagotoviti pa mora, da je izmenjava misli z ministrskim predsednikom Chauptempsom in zunanjim ministrom Boncourjem potekla v najlepši harmoniji. Pomen Boncourjevega potovanja na Poljsko Varšava, 15. dec. AA. »Ilustrowanv Kur-jer Codziennv« poudarja povodom dr. Be-neševega obiska v Parizu in napovedanega obiska Boncourja Poljski, da bo pomenilo potovanje francoskega zunanjega ministra definitivni prelom z vsako revizionistično politiko in da bodo postale vezi Francije tesnejše. Nezadovoljstvo nemškega tiska s Poljsko in z državami Male antante še zaradi Boncourjevega potovanja je najboljši dokaz, da je francoska politika zmagala nad revizionistično agitacijo Italije in Nemčije. Prav tako bo francoska politika razočarala vse, ki so upali, da bodo s paktom štirih izpremenili meje, določene z mirovnimi pogodbami. Potovanje Johna Simona v Rim London, 15. dec. č. Kljub komunikeju zunanjega ministrstva, da bo potovanje angleškega zunanjega ministra v Rim povsem zasebnega značaja, vztraja angleški tisk pri svojih prvotnih informacijah in zatrjuje, da bo Simonov poset večjega pomena. »Morningpost« meni, da je sicer docela naravno, če se bo Simon za časa bivanja v Italiji sestal z Mussolinijem, brez dvoma pa ta sestanek ne bi bil potreben, ce bi služil zgolj informacijskim svrham, ker so za take zadeve na razpolago angleški poslaniki. List domneva, da se bo John Simon sestal z Mussolinijem bržkone zaradi nadaljnje usode razorožitvene konference. Glede te konference sta možni dve varianti: ali se bo nadaljevala brez Nemčije in morda celo brez Italije, kakor želi Francija, čemur nasprotuje Anglija, ali pa bo na osnovi pakta o sodelovanju štirih velesil sklicana izven Ženeve posebna konferenca. Razumljivo je glede na vse to, da j« prihod angleškega poslanika v Berlinu Phyppsa v Londonu izzval v političnih krogih pravo senzacijo. »Dailv Mail« pravi, da se Phvpps nocoj sestane z ministrskim predsednikom ter da se bo šele v nekaj dneh vrnil v Berlin. Poslanik Phipps je imel že snoči dolg razgovor z zunanjim ministrom Johnom Simonom, danes pa jo prisostvoval seji ministrskega odbora za razorožitev. Kakor znano je imel zadnje dni več razgovorov tudi z nemškim državnim kancelarjem Hitlerjem. »Times« pravi, d? gre pri sedanjih diplomatskih pogajanjih v raznih prestolnicah predvsem za predlog Velike Britanije, naj bi se našla podlaga za pogajanja med Francijo in Nemčijo. Prvo, kar je treba storiti naj bi bila zaključitev pakta o ne-napadanju med Francijo in Nemčijo. Svečane Hitlerjeve izjave, s katerimi se je izrekel proti vojni s Francijo, bi mogle pospešiti pogajanja in medsebojni sporazum med tema dvema velesilama. Nesoglasje med njima je glavna ovira sa sploA-no razorožitveno konvencijo. Suvicheva misija v Berlinu Berlin, 15. decembra, č. Politični krogi zatrjujejo, da je služil poset državnega podtajnika v italijanskem zunanjem ministrstvu Suvicha v Berlinu razjasnitvi stališč obeh držav glede na pereča mednarodna vprašanja. Razgovori se razvijajo v najlepšem soglasju, vendar pa do kakih sklepov še ni prišlo. Suvich v svojih razgovorih z nemškimi ministri še ni dosegel sporazuma za kako skupno nemško-italijansko politično akcijo. Njegovi sestanki z nemškimi državniki so pokazali le enakost obojestranskih smotrov, do katerih pa vodijo različne poti. Regulacija Savinje je zagotovljena Uspešna deputacija celjske občine - Regulacija se bo začela spomladi in bo izvršena v 10 letih Beograd 15. decembra, p. Deputaoija celjske občine pod vodstvom poslanca Ivana Prekorška, ki je bila včeraj in danes zelo aktivna, je dosegla lep uspeh ki popolno soglasje z vlado. Deputacija je posetila ministrskega predsednika dir. Srškiča, ministra dr. Kramerja, predsednika JNS Nilkolo Uzumoviča, ministra za zgradbe dr. Suikuilija, ministra za socialno politiko iin narodno zdravje Ivana Puclja ter ministra za finance dr. Djordjeviča. Na svoii današnji seji je ministrski svet sklenil, da se vnese v državni proračun za regulacijo Savinje in njenih pritokov potrebni znesek v višini 45 odstotkov. Vsa dela se imajo izvršiti po napravljenih načrtih v teku 10 let Člani deputacije so izjavi® vašemu dopisniku, da so silno hvaležni ministru dr. Kramerju, ki se je za vso zadevo energično zavzeL Zadnja pot Antonina Švehle Praga, 15. decembra. AA. Danes »e je vršil pogreb pokojnega Antonina Švehle. Vzlic silnemu mrazu — bilo je 20 stopinj pod ničlo — je na tisoče ljudi že od ranega jutra čakalo pred pokojnikovo hišo v Švehlovi rojstni vasi blizu Prage na pri-četek pogrebnih svečanosti. V pogrebnem sprevodu, ki je krenil opoldne izpred pokojnikovega doma na pokopališče, so bii predsednik republike Masaryk, člani vlade, člani diplomatskega zbora, parlamenta, generaliteta, visoko uradništvo, duhovščina in mnogoštevilni zastopniki iz vseh krogov javnega življenja. Okoli 12 posebnih' vlakov je pripeljalo kmete iz vseh krajev države na pogreb. Pred grobom so govorili predsednik vlade Malypetr, podpredsednik, predsednik senata in predsednik češkoslovaškega Sokola. Vsi so poudarjali plemenitost in velike zasluge pokojnega državnika, ki je bil eden izmed soustanoviteljev republike in njene neodvisnosti. Švehlo so na njegovo lastno željo pokopali na vaškem pokopališču v Hostivaru. kjer počivata tudi pokojnikov oče in njegova mati. Trgovinska pogajanja Grčije in Bolgarske Atene, 15. decembra č. Trgovinska pogajanja med Bolgarijo in Grčijo doslej niso v ničemer napredovala. Listi menijo, da bo danes poslednja seja obeh delegacij. Ameriški dolar ne bo stabiliziran VVashington, 15- decembra g. Iz Bele hiše energično demantirajo vse govorice o bližnji stabilizaciji dolarja. Nasprotno opozarjajo. da hoče predsednik Roosevelt nadaljevati z nakupovanjem zlata. Bombni atentat v Havani Havana 15. decembra. AA. Preteklo noč so eksplodirale v Havana štiri bombe, ena izmed njih na stanovanju enesa izmed vodite'iev društva ARC. rlrude pa v pro štorih neke ameriške«rnohil«ke družbe Tudi v Santi Clari ka.eksplodiralo več bomb . — » Vrl!*. M^f^rPČp CapetNj. VeL kralj slavi 17. t. m. svoj rojstni dan. Za mesto Zagreb bo imel ta praznik leto9 še poseben pomen, ker bo Nj. Veličanstvo slavilo svoj rojstni dan v naši sredini. Tako bodo meščani mesta Zagreba letos imeli priliko še bolj svečano kakor običajno proslaviti rojstni dan Nj. Vel. kralja in manifestirat: svoja iskrena čuvstva in ljubezen za kraljevski dom. Naposled prosim meščanstvo, da v velikem številu sodeluje v svečanem' manifestacijskem spr?1***-du na večer pred rojstnim dnein, v soboto 16. t. m., ter da okrasi z državnimi zastavami svoje domove.« Bolgarski »Junak« v slovanski sokoiski zvezi Beograd, 15. decembra. V četrtek so se sestali v prostorih Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije zastopniki uprave SKJ in zveze bolgarskih telovadnih društev »Ju-nas«. Konferenci so prisostvovali za zvezo bolgarskega >Junaka« predsednik Dimitrije L.izov in član uprave Ciril Georgijev, za upravo SKJ pa namestnik starešine Diura Paunkovič, tajnik Ante Brozovič in Van uprave dr. Mihajlo Radojevič. Po prijateljski izmenjavi misli o vseh vprašanjih, pri katerih sta zainteresirani bratsk' 'zaciji. se je dosego ponolti- soglasje in so usrotovili. da ni več noben* zapreke da se sn-c^p rveza bolearsk-; 'elovadnih društev »Junak« v Savez sl<-vanskesra sokolstva S tem ie bo izpolnil lavna želja, da bodo vsi slovanski naro i r»o sokolstvu združeni y veliki vseslovansK sokoiski zvezi Plebiscit za Posaarje Nemci niso več gotovi svoje zmage, zato predlagajo drugačno rešitev posaarskega vprašanja Neprestane zahteve po vrnitvi vseh pokrajin, ki so bile Nemčiji odvzete s ver-saillesklm mirom, Je kancelar Hitler nedavno osredotočil na točko, kder je bilo pričakovati najmanjšega odpora ki kjer po nemški sodbi stvari itak stoje tako, da bo to ozemlje prihodnje leto samo po sebi pripadlo Nemčiji. Gre za Saarsko ozemlje, kjer bi se prihodnje leto imelo vršiti ljudsko glasovanje, ki naj odloči, da-li se vrne deželica k Nemčiji ali Pa preide izpod mprave Društva narodov v francosko skupnost. Ne prvi pogled se zdi čudna ta nemška neučakanost, ki veleva nemški politiki, da razbija odp«rte duri in da troši energijo za zadevo, ki še ni aktualna in ki se bo po vsej priliki rešila v prid Nemčije. Toda pomisliti moramo, da mora novi režim v Nemčiji ljudstvu že vendar enkrat pokazati uspehe svojega upora proti mirovni pogodbi, da tako vsaj na videz nekako izpolni dano obljubo. Ako bi Francija privolila v likvidacijo saarske zadeve v prilog Nemčije že danes, bi ji Nemci to morda £teli v dobro, verjetneje pa je, da bi smatrali to kot slabost, gotovo pa'bi razglašali novi arrangement kot prvi umik s temelja mirovne pogodbe ln bi ob tem ore-iudicu z večjim posumom zahtevali popol. no revizijo. Beseda plebiscit nas navdala z grenkobo, oaobito ker vidimo pri tem dvojno me ro, kako so na mirovni konferenci operirali s to institucijo. Nam to Poljakom so ga predpisali neposredno po zaključitvi miru, Francozom pa so 2» to določili rok dolgih petnajst let. Nam in Poljakom bi tak odlok pomagal v toliko, da bi se v tem razdobju slovanski živelj osvobodil predsodkov o nad motnosti nemške kulture in gospodarstva ter bi tako Koroška, kakor pruska Mazurska bili pridruženi državi, kamor po narodnosti spadata. Francozom pa dolgi odlog ni mogel prinesti zaželjene koristi. Francija Je zahtevala to ozemlje zase 1* zgodovinskih in gospodarskih razlogov. Dobra tretjina tega ozemlja j« nekoč že spadala k Franciji in zanjo so se francoski državniki tudi močno potegovali, ko so 1. 1814. po padcu Napoleona Saarsko ozemlje označili kot del francoskih tal, spadajočih med francoske minimalne zahteve. Venda/r je bil ta košček zemlje, kjer danes živi okoli tričetrt milijona pretežno nemških prebivalcev, prideljen Nemčiji. Ostal je tam sto let in v teku tega časa je popolnoma izgubil značaj francoske pokrajine. Kot gospodarski razlog so Francozi navajali potrebo Saarskega ozemlja zaradi ogrom. nega opustošenja industrijskih, zlasti premogovnih revirjev severne Francije. Ozemlje bi Jim bilo nekaka odškodnina za ta opustošenja Anglosasi eo se odločno april francoskim zahtevam. Zaman je Clemenceau naglaiai, a kakim navdušenjem Je aaarsko prebivalstvo sprejelo francosko vojsko, Američani hi Angleži ao se trdovratno sapirali vsakemu razlogu. Zaradi tega je bilo delo mL rovne konference celo ogroženo ln IVand-ja je svojo zahtevo izpremenlAa. Zadovoljila se je s samostojno saarsko držav ioo, spojeno a Francijo v carinski milji. WB-son tudi na to ni hotel pristati, tako da se je z veliko težavo dosegel kompromis, po katerem je prišla deželica pod upravo Ženeve, Franciji pa so bili prisojeni vsi premogovniki. O končni usodi dežele bi moralo odločiti ljudsko glasovanje, t. J. za pripadnost k Franciji, k Nemčiji ali aa samostojno državnost. Ako bi deželica pripadla Nemčiji, ifma slednja pravico odkupiti od Francije premogovnike. Tak Je danes dejanski stan, ki bi ga Nemčija rada likvidL rala predčasno in iz tega Izbila kolikor mogoče koristi tako glede odkupa premogovnikov, kakor glede izrabljanja arran-gementa v svoji borbi za revizijo. Pri presoji izgledov bodočega plebfecita je treba vzeti v poštev, da ima Posaaije danes 787.000 prebivalcev ln da Je bilo od teh po francoskih podatkih ob zaključku miru kakih 150.000 Francozov, čeprav se je število Francozov v preteklih 14 letih povečalo, vendar nI misliti, da bi se bilo razmerje v narodnostnem pogledu bistveno izpremenilo. Nastopil pa Je neki drugI zelo važen moment. Saarsko delavstvo Je po veliki večini marksistično ki bi pri plebiscita lahko glasovalo, če že ne naravnost za Francijo, ipa vsaj za samostojno državnost. Tretje carstvo po vsej priliki le nI tak raj, da bi nemško delavstvo sililo vanj. To je berlinskim mogočnikom dalo misliti, zato so svojo propagando močno ojačill, obenem pa skušali z zunanjo politično ofenzivo spraviti 8 sveta neljubo vprašanje. Meščansko prebivalstvo Saarske Je kljukastemu križu zagotovljeno, delavstvo oa bi zrna' lo povzročiti neljubo presenečenje. Tako bi narodni socializem odbil od sebe nemško pokrajino, ki je dolga desetletja čakala, da napoči čas plebiscita ln 1 nJim združitev % Nemčijo. Francija H teh razlogov svoje imidjt ne smatra za tako obupno, kakor Je v resnici bila že nedavno, zato ji nemški predlog nI všeč. Predlog sam pa razkriva veliko bojazen hitlerjevcev, da bi v izipremenjenlh prilikah Nemčija ravno zaradi svoje notranje politike Izgubila bogato hi cvetočo pokrajino in to še na temelju ljudskega glasovanja. Ako to pomislimo, nam bo Jasno, zakaj je Hitler predčasno načel saarsko vprašanje. Šcla za umetnostno industrijo Anketa na banski upravi o predlogu za ustanovitev šole za umetnostno industrijo Ljnbljana, 15. decembra. AA. Pod predsedstvom bana dr. Maruš i 5a ee je noooj ob 18. vršila na banski upravi anketa o ustanovitvi šole za umetn^tno industrijo, ki bi predvsem služila interesom umetne obrti in indu9triie. Pobudo za to anketo je dala vloga >Probudec, drjštva jiuigoslovenskih umetnikov, industrijcev in trgovcev v Ljub-ljAii, ki ima že od 1. 1921. privatno umetniško šolo. Razen bana in pomočnika baina dr. Pirk-majerja ter načelnika trgovskega oddelka banske uprave so se ankete udeležili tudi zastopniki župana, škofijskega ordinarijata, »Probude* in Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt. Referiral je inšpektor strok >v-nih šol g. Prešel, ki ie poudarjal važnost šole za umetnost in industriji glede na našo domačo obrt in na tujski promet, pa tudi za splošen napredek naše kultur*. Po njegovem referatu se je začela debata. v kateri 90 najprej zastopniki društva »Probude« obrazložili svoje stališče. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je poudar- jal, da bi bilo treba takšno šolo spraviti v okvir srednje tehniška šole v Ljubljani Kasneje bi ee zgradila in sama po sebi razvijala. Zastopnik župana g. Slamovee je pozdravil misel društva »Probide« in obljubil tadi pomoč mestnega magistrata. V nadaljnji debati ja izjavil g. ban, da bi bili potrebni konkretni predlogi, ki nai se izdelajo do prihodnjega proračuna. Predsednik >Probude< prof. Grebene ie bil mnenja, da bi bilo v prvi vršiti traba otvoriti višji tečaj te šole za kvalificirane učence. Profesor g. Šantel je predlagal, naj s» ustanovi en oddelek, in sicer za dekorativno slikarstvo, ki bi služil v prvi vrsti sobnim slikarjem. V njem bi 9e mogli izpopolniti tudi drugi poklici, n. pt. tekstilna industrija, fotografija in eventualno keramika. Končno je bil spreiet predlog prof. Šantla, naj se do prihodnje seje izdela točen nrogram v okviru predlogov današnje debate. Obenem nai se stopi v zvezo tidi s profesorskim zborom srednje tehniške šole. Sprava v JUU Beograd, 15. dec. p. V Beogradu se vrše le dva dneva posvetovanja ipretfsednikov banovinski h sekcij JTJTJ. Pred konferenco se Je vršilo že posvetovanje v Zagrebu. V beograjskih razgovorih je bil dcseZen gotov sporazum ln opoldne je predsednik sekcije za dravsko banovino g. Ivan Dimnik Izjavil za javnost naslednje: Sklepi naše konference so bili sprejeti soglasno. V posvetovanjih je bil dosežen popoln sporazum. Včeraj je bil sprejet skup ščinski poslovnik, v katerem ao določeni ukrepi za primer obstrukcije na skupščini In za primer neredov. Kar se tiče glasovanja na skupščini, more biti z vzklikom, Javno in tajno. Skupščini se morejo predložiti največ tri liste za Izvolitev nove uprave. Vse liste mora podpisati najmanj tretjina polnopravnih članov. Za izvolitev uprave je določen proporčnl sistem. Ali se glasovanje vrši javno ali tajno, sklepa forum najmanj tretjine prisotnih članov. Novi poslovnik bo poslan v pregled vsem ba-novinskim sekcijam ter ministrstvu za pro-sveto v odobritev. Kar se tiče uprave udruženja. se edina značilna izprememba tiče konstituiranja glavnega in upravnega odbora. Sestav glavnega odbora bo Isti. V upravnem odboru bodo vsi predsedniki ba-novinskih sekcij, ld tvorijo z izvršnim odborom glavni odbor. Glavni odbor se mora sestati najmanj trikrat na leto. O enem ln drugem vprašanju se je dosegel popoln sporazum. Rešiti je še treba vprašanje sklicanja Izredne skupščine, kakor tudi osebnosti, kf naj bi se Izvolile v upravo. Ta naš nspeh predstavlja velik korak k popolnemu pomirjenju vsega Jugoslovenskega učitell-stva. Italijansko-ruska prijateljska pogodba Moskva, 15. dec. AA. Lltvinov ln Italijanski poslanik v Moskvi sta danes izmenjala ratifikacij Ske instrumente o paktu prijateljstva, nenapadanja ta nevtralnosti, podpisanem v Rimu med Rusijo ia Italijo meseca septembra. Vojni dolgovi Ameriki Washington, 15. dec. Ameriški državni departement objavlja, da je bilo od obrokov vojnih dolgov v višini 143,024.000 ki so zapadli danes, plačanih okoli 8,900.000 dolarjev. Anglija je plačala 7,500.000, Italija 1 milijon, Finska 229.000, Češkoslovaška 150.000, Letonska poln obrok 8500 dolarjev. Belgija, Estonska in Poljska so sporočile, da ne morejo plačati. Od Francije, Madžarske In Litve ni prišlo niti plačilo, niti uradno poročilo. Pariz, 15. dec. Francoska vlada Je poslala snočl svojemu ameriškemu poslaniku v Washingtonu noto, v kateri izjavlja, da Francija na podlagi sklepa poslanske zbornice z dne 14. decembra 1932 ne more pla. čati dianes zapadlega obroka svojega vojnega dolga Zedinjenim državam. Noto je francoski poslanik danes izročil ameriški vladi. HitlerfevsM vodja v Rimu Rim, 15. decembra, č. Danes je z letalom prispel v Rim šef generalnega štaba narodno-socialističnih napadalnih oddelkov stotnik Rohm. Naimen njegovega prihoda v Rim ni znan. Nemški tfolg Društvu narodov ženeva, 15. decembra AA. Nemška vlada je poslala Društvu narodov polovico zaostalega dolžnega zneska članarine za leto 1932., namreč 673.258 frankov in sporočila, da bo 20. t. m. plačala drugo polovico. Za 1. 1933. je Nemčija dolžna še ves znesek. Seja vlade Beograd, 15. decembra AA. Od 11. do 13. se je vršila seja rriniatrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Srškiča. .,4 Tekirab' rab : Beograd ovedana Beogr 4439S 16 embra p. Zagrebški nogomet.' — je obvestil beograjski pods," 1 »Jutra« ^ neu|-odnlh vremenskih razi' medmestno tekmo Beo- ffn t vedano za 17. decembra. / - \ Podaljšanje moratorija za vzhodne reparacije Pariz, 15. decembra, d. Po informacijah la poučenih krogov je angleSka vlada predlagala vsem prizadetim državam, naj bi se moratorij sa vzhodne reparacije, ki je potekel t današnjim dnem, podaljšal do 15. junija. Predlog angleške vlade bo vsekakor ■prejet Pričakujejo, da »e bo do 15. junija mogla vršiti konferenca za vzhodne reparacije. Proces v Lipskem Letpzig, 15. dec. AA. Na današnji razpravi zaradi požiga državnega zbora je zagovornik obtoženih Bolgarov, dr. Teichert, nadaljeval svoj pledoaje in naglasil, da je nemogoče dokazati kakršnokoli zvezo med obtoženimi Bolgari in nemško komunistično stranko. Zato je zahteval, naj se vsi bolgarski obtoženci oproste, ker ni dokazana njihova soudeležba pri požigu. Po kratkem premoru je začel govoriti zagovornik Van der Lubbeja Dejal je, da je njegova naloga težka, vendar je po njegovem jasno, da obtoženi Van der Lubbe ni koval zarote proti Nemčiji in da je bilo njegovo dejanje samo individualen protest. Zagovornik je naposled zahteval, naj se umakne obtožba zaradi zločina zarote proti varnosti države, za katero je določena smrtna kazen. Po njegovem je očitno, da je Van der Lubbe povzročil požar sam. Jutri bo govoril branitelj obtoženega Torglerja, nakar bodo dobili obtoženci priliko, da podajo svoj lastni zagovor. Za redakcijo razsodbe bo potrebno mnogo dela Pričakujejo, da bo razsodba izrečena v četrtek popoldne. Avstrijski prek! sod v funkciji Dunaj, 15. decembra č. v Welsu je bil danes zaključen prvi proces pred prekim sodom, m sicer proti morilcu Breltwieser-Ju, ki Je bil obsojen na smrt na vešalib. Njegov branitelj je brzojavno prosil zveznega predsednika za pomilostitev. Predsednik Miklas Je prošnji ugodil in Breit-wieserja pomilostil na dosmrtno ječo. Riziko časopisne kritike Zaključek dolgotrajne tiskovne pravde zaradi liferacij premoga železniški upravi Zagreb, 15. decembra Včeraj popoldne je zagrebško sodišče razglasilo razsodbo po dolgotrajni tiskovni pravdi, katero je naperil trgovec Ernest Griinwald proti uredniku »Jugoslovenskega Llovda« Ivanu Malinarju zaradi klevete. Urednik Ivan Malinar je pred leti napisal in objavil več člankov, ki so se ba-vili z GriinwaIdoviml liferacijami premoga železniški upravi. V člankih je bilo navedeno, da je bil premog slab in zelo drag in da so bile Hferacije združene s podkupninami in drugimi vrstami korupcije. Med procesom je obtoženi urednik navedel celo vrsto prič v dokaz svojih trditev. Sodišče pa se je prepričalo, da se dokazi niso posrečili in je po zakonu o tisku obsodilo Ivana Malinaria na mesec dni zapora In 1800 Din globe pogojno na dve leti ter na plačilo 2000 Din za »troSke tožiteljevemu zastopniku. S tako razsodbo pa seveda ni rečeno, da ne bi bilo pri liferacijah premoga zlorab, o katerih je pisal urednik Malinar najprej v »Jugoslovenskem Lloydu« ter potem še v posebni brošuri. Zagovornik toženega urednika, odvetnik dr. Walter, je na razpravi med drugim izvajal naslednje: — Ugotovljeno je z dokazi ln tudi • pregledom knjig rudnika Golubovac, da je Griinwald pri tem rudniku zaslužil okrog tri in pol milijona dinarjev. Vprašati se je sedaj treba, koliko je zaslužil pri vseh rudnikih, ki jih je zastopal. Po njegovem posredovanju je dobavljalo železniški upravi premog 7 rudnikov in če želimo dobiti sliko njegovih zaslužkov, potem moramo vsoto treh in pol milijonov pomnožiti s sedmico. Ogromni zaslužki pri rudniku Golubovac prihajajo od tod, ker je kupoval premog po 279 Din za tono, prodajal pa ga je državi po 410 Dn. Razlika med legalnim in faktičnim zaslužkom je zaradi tega ogromna Zaradi vseh manipulacij pri dobavijanju premoga je po poročilu preiskovalne komisije država trpela Škodo 22,411598 Din. Zaradi vseh manipulacij s premogom pa trpi tudi naS promet. Vsi Astf rudniki na Hrvatskem, ki bi se bili morali s prekomernimi cenami razSiriti in zbolfšati, pa so bili v desperatnem stanju, prezadolženl in tudi brez najnujnejših naprav za varstvo življenja in zdravja rudarjem Nihče ne bi nasprotoval zaslužkom, morajo pa biti pošteni. Pri vsem tem, kar se je dogajalo, pa vidimo sistem, ki je omogočal tako velike zaslužke. Ti zaslužki so imeli hude posledice za državo, za rudnike in za skupnost. Zaradi teh zaslužkov in dobičkov so trpeli tudi mnogoštevilni uradniki. Eni zaradi tega, ker so se branili podkupnin, drugi pa tudi zaradi tega, ker >0 male podkupnine sprejemali, da so nekaterim omogočili velikanske dobičke. Ne gre za Griinwalda, marveč za več brezvestnih ljudi, ki mislijo samo na svoje do-jičke. Drugi zastopnik toženega urednika dr. Cozjak pa je dejal med drugim: — Zastopnik tožitelja je skušal dokazati, da so zagorski rudniki stopili v zvezo z Griinwaldom samo zaradi tega, da bi jih financiral Pri tem pa pozitivno vem, da je >il Grunwald še leta 1924. siromak. Odtod .mu potem kar naenkrat denar, da bi financiral rudniška podjetja! Ne morem verjeti, da bi rudniku »Mirna«, ki je last >ogate rodbine Aleksandrove, ali rudnik Crapina, ki je imel v zaledju tedaj močno Prvo hrvatsko štedionico. aH Združeni rudniki in topilnice, ki so jih financirali Belgijci, ali pa tudi rudnik Golubovac, za katerim so stali Angleži, ter vsi drugi samo čakali na finančno pomoč Griinwalda. ^jim so bile potrebne samo njegove zveze. da bi preko sistema podkupovanja do->ili Hferacije Dr. Walter je svoj obrambni govor zaključil z besedami: — Naposled želim naglasiti, da g. Malinar ni pisal člankov zaradi svoje slave in da jih tudi ni pisal zaradi osebnega na-sprotstva proti Griinwaldu. Pisal jih je samo zaradi tega. ker je hotel pobijati korupcijo in ker je hotel braniti državo in njene interese. To in še marsikaj je bilo izrečeno na dolgotrajnem procesu, ki pa je vendarle pokazal riziko časopisnih kritik in borbe proti korupciji. Borba z zgodnjo zimo Ponovno sneženje Je povzročilo znatne ovire na železniških progah, avtobusni promet pa ie skoro docela ustavljen. Ako ne bo ponovnega naleta, bo promet kmalu spet v rednem stanju. Toda barometer je padel zelo nizko in mraz sinoči se ni popustil. Tako zgodnje hude zime, kakor io beležimo t letošnjem decembru, precej redko beleži meteorološka kronika. Zaradi ponovnega snežnega meteža ▼ noči od 14. na 15. t m. so bile proge območja ljubljanske železniške direkcije ponovno zasnežene bi to predvsem gorenjske proge in proga Borovnica—Rakek—Postojna. Sneg je dosegel ▼ Bistricl-Bohinjsko jezero, višino 120 cm, v Kranjski gorj 125 cm in na Rakeku 75 cm. Med postajama Verd-Logatec in Rakek-Postojna, posebno med zadnjima, je došlo do močnih snežnih žametov, kar je imelo za posledico, da sta obtičala na progi jutranji brzovlak štev. 4 proti Trstu in tovorni vlak iz Postojne, tako da Je bil odsek Postojna - Rakek zaprt za promet do 11. ure dopoldne. Med postajama Laze - Zalog so snežni plazovi zasuli levj th", ki je bii očiščen in odprt za promet ob 14. uri 30 mimit. V svrho očiSčenja zasneženih prog 90 bile uvedene vožnje s snežnimi plugi do Postojne, Jesenic, Bistrice-Bohinjsko jezero, Kamnika, Zagreba, Karlovca, Zidanega mosta, Vrhnike m št. Janža na Dolenjskem. Zaradi zapadlega snega so imeli zamudo gorenjska vlaki. Iz Postojne je prišel prvi vlak y Ljubljano po 12. uri. Opoldanski brzovlak Trst—'Dunaj je italijanska železniška uprava dirigirala preko Podbrda-Jesenic. Iz Ljubljane je bil zaradi tega upeljan z našo garnituro brzovlak na Dunaj, ki je v Zidanem mostu prevzel garnituro iz Beograda, odnosno Splita. V teku popoldneva je snežni metež ponehal, promet je bfl na vseh progah upostavljen hi se pričakuje, da snežnih žametov ne bo več. Manjše zamude pa so sicer neizbežne, osobito v direktnem prometu z inozemstvom. Od 1871* dalje le pet enako zgodnjih zim Po ponovnem sneženju je Ljubljana odeta z debelo belo odejo. Nad pol metra je obležalo snega in po ulicah je dela dovolj, da jih delavci očistijo in omogočijo zopet povsem nemoteni promet. Snežnih neviht, kakor smo jih zadnje čase imeli v dravski banovini, ljudje v decembru že dokaj dolgo ne pomnijo. V 9 dneh je bilo že 52 mm padavin (snega), dočim je temperatura dosegla najnižje stanje 11. decembra z —12.6 C. Meteorološki zapisniki redko beležijo tako zgodnjo in hudo zimo. Od leta 1871. do vojne smo imeli le pet sličnih zim, dočim je bil december vsa ostala leta domala povsem suh. Ob začetku svetovne vojne 1914 je bil december zopet izredno snežen in je vojaštvo odhajalo na rusko fronto s toplimi kožuhi (Poznejša vojna leta takih kožuhov žal ni bik) več, ker jih avstrijska vojna uprava kratkomalo ni več zmogla za vse prezebajoče vojake na fronti.) Kolikor je ljudskega spomina, je bilo posebno dosti snega decembra 1879. Meteorologija to potrjuje z beležko, da je takrat bilo 95.6 mm padavin (snega) in da je vladal nekaj dni tudi izredno hud mraz. naiveč —26.4 C. Močno snežen je bil nadalje december 1895, 1895 in 1909. Kakor običajno je bilo zadnje dni najhujše v naših zapadnih krajih. V predelih Bohinja, Kranjske gore, Jesenic in Tržiča so imeli davi silovit snežni nalet. Na Notranjskem je tulila burja mestoma na odprtih krajih z brzino do 60 km na uro. Na-nosila je zlasti na ceste in v globeli do 3 m visoke žamete, drugod pa »o ceste zopet tako čiste, ker jih je obril pravi mrzli brivec, kakor po nekaterih krajih Krasa pravijo ostri burji. Povprečno je po Gorenjskem, Kočevskem in Notranjskem padlo od 70 do 150 cm snega, dočim ga imajo na štajerskem marsikod le do 30 cm. Na Dolenjskem pa je stanje zelo različno. Ponekod ga imajo do 30 cm, drugod so vasi čisto odrezane od prometa; prekinjena pa je tudi ravninska zveza med Novim mestom in Brežicami. Vobče naš avtobusni promet v vseh krajih in smereh zelo trpi zaradi snega Najpohlevnejše je snežilo okoli Ljutomera, največ pa je snega v ja-vorniških in snežniških gozdovih, kamor ga je burja nanesla mestoma nad 3 metre visoko. Dočim je, kakor zgoraj beležimo po podatkih naše železniške direkcije, promet v naših krajih zopet precej v redu, prihajajo vlaki iz inozemstva z velikimi zamudami, tako se je samo večerni brzovlak z Du-naia zakasnil za štiri ure Samotne dolenjske vasi odrezane od sveta Ribnica, 15. decembra. Zadnje dni neprestano sneži. V četrtek in petek pa je melo gosto, kakor da bi hotelo vso pokrajino čez in čez zasnežitL Temperatura je padla globoko pod ničlo in se giblje od 8 do 12° C pod ničlo. Vse poti in tudi glavno cesto, ki spaja Ljubljano s Kočevjem in Sušakom, Je sneg pokril na debelo. Plugi neprestano orjejo široke brazde, a jih sneg sproti zasipa. Zavel je tudi severovzhodnik, ki odnaša prhek sneg in ga prenaša na velike daljave. Snežni zameti so onemogočili vsak stik z loškopotoško in bloško kotlino. Vozniki, ki so se morali od Nagovke (sredi poti med Sodražico in Loškim potokom) vrniti, pripovedujejo, da je v tistih presekah snega na tri metre visoko. Vasi na Gori in je sneg skoraj dobesedno prekril. Od sveta so odrezane tudi vasi Draga, Srednja vas m Trava, ki leže južneje od Loškega potoka, kakih 700—900 m nad morsko višino. Te vasi bodo, po mnenju starejših ljudi, odrezane morda par mesecev od ostalega sveta. Zaradi velikega mraza so zamrzli vsi potoki. Silen mraz je pritisnil tudi na ubogo divjad ln Jo prisilil, da se je umaknila bliže proti človeškim prebivališčem. Na Kočevskem tišči gladna zverjad k domovom Kočevje, 05- decembra. Snefi neprestano že ves teden, kakor da bi hotelo Kočevsko popolnoma z&me-stL V ozki kočevski kotlini je snega še nad en meter, medtem ko prihajajo poročila iz Starega loga, Koprivnika, Tople rebri, Kočevske reke in Borovca, da ga je tam zapadlo že poldrag meter. Cesta je proti Sušaku popolnoma za medena. Okrog Delnic so snežni 2ametl visoki od 3 do 4 metre. Potrganih je mnogo telefonskih in brzojavnih žic. Hudo so udarjeni tudi naSl redarji. Sneg je na visoko prekril dnevni kop kočevskega premogokopa, tako da je vsako delo na tem kopu onemogočeno. Ker je zadnji čas več naročil za premog, se bodo morala dela na odkopa van j u snega pospešiti. V Kočevju Imamo —13° C pod ničlo. Rinža ln ostale ponikalnice in potoki eo zamrznili. iDacHnl aeveda nudi pri roda nad vse ugoden teren za smučanje ln drsanje. Nepričakovana zima je pripodfla iz gozdov mnogo zverjadt in divjadi, dm pade mrak, se pomika prernražena ln sestradana žival iz gozdov proti vasem in v bližini ljudskih stanovanj iSče hrane. Najhuje se godi divjim svinjam, ki so ae v zadnjih letit tako silno zaplodile. Kočevski kmetje se bojijo, da ne bi postali mrjasci v lakoti nevarni tudi ljudem. V Livol&u se je raznesla govorica, da so se lz IlSkfh gozdov pri tepli v kočevske kraje tudi volkovi in da je njihove sledi že mogoče najtf v svežem snegu. Vendar doslej 8e nismo mogli ugotoviti, koliko so te vesti resnične. Po trditvi nekaterih starih, preizkušenih kočevskih lovcev Je na Kočevskem okoli pet volkov, ki pa ae drže povečini ti& nepristopnih delih kočevskih pragozdov. Struge ped debelim snegom Struge. 14. decembra. Vsa stružka kotlina se je odela z debelo snežno odejo. Izpod temnega, skoraj neprodirnega neba se neprestano vsiplje. Pritisnil je tudi suh in oster mraz, ki ga spremlja prav ostra burja. Snega, je doslej zapadlo že tričetrt metra in bati se je, da bomo že v teku Jutrišnjega dne odtrgani od vsake zveze. Domove smo komaj za silo popravili, nekaterim slemena še zijajo, pa jim je čez noč onemogočeno vsako nadaljnje delo. To leto je za našo kotlino prav posebno nesrečno. Prej večne povodnji, septembrska katastrofa, sedaj pa tale huda zima! Domačini že sedaj sklepajo, da ee tudi novo leto ne bo z drugim začelo kakor s povodnljo. Nemogoče je namreč, da bi velike množine snega skopnele na solncu ne da bi spet spravile v nesrečo stružko prebivalstvo. Da vsaj ne bi presahnila za vnaprej pomoč, ki Jo dosedaj dobivajo kmetje, oškodovani ob zadnji povodnji. Izostanek bi pač pomenil za našo kotlino gladovanje fn počasno smrt! Oviran avtobusni promet Beograd, 15. decembra. Gradbeno ministrstvo Je prejelo od kf. banskih uprav brzojavna poročila, da je zaradi snežnih metežev onemogočen, drugod pa delno prekinjen avtomobilski promet na državnih cestah, in sicer na področju tehniških oddelkov v Beogradu. Gosp i ču, Ogulinu, Bjelovaru, Karlove«, Sisku, Zaječarju, Pirotu in Paračinu, in na cestah Nikšič - Banjaluka-Jajce-Košice-Obrovac tp med Ražnjem in Toponjico. Ukrenjeno je vse potrebno, da se na teh cestah rednt promet čimprej obnovi. Razbojniški napad na hišo samotnega posestnika Vransko, 14. decembra Pri nas so taki drzni rozbojniSri aapa^ dt, kakršen se je zgodi! v noči na nedeljo v Zahomcih nedaleč od Vranskega, čisto neobičajni V omeneni noči sta šla 651et-nf posestnik Matija Sevnik in njegov hU-pec spat okrog 22. ure. Gospodar je ležal na postelji ob peči, a hlapec na drugi postelji poleg gospodarjevega ležišča Naenkrat pa je hlapec, ki še ni zaspal, začul is male sobe ropot. Zbudil je gospodarja, a ker je zopet ponehal, sta menila, da so ropotale le mačke. Ko pa sta zadremala, »o zdajci vdrii v hišo štirje zakrinkani neznanci in eden njih, ki je svetil z električno svetilko, je pozval hlapca, naj pove, kje je gospodar. Hlapec je prestrašen pokazal na gospodarjevo ležišče Roparji so nato oba na posteljah zvezali ia zagrozili gospodarju z revolverjem, ako jim ne izroči denarja. Ko jim je posestnik Sevnik odgovoril, da nima pri hiši več kakor 30 Din, so ga spraviU pokoncu, da jih je moral v sam" srajci in spodnjih hlačah voditi po vsej hiši. Pri tem so ga tepli in suvali. Ko je gospodar pri tej roparski preiskavi dospel do hišnih vrat, je planil v noč in hotel pobegniti. Roparji pa »o se vrgli za njim, ga prijeli, ponovno pretepli m odvedli nazaj v hišo. Prebrskali so tudi kaščo, a našli niso ničesar. Ko je naposled gospodar izjavil, da je izkupiček za hmelj dal shraniti v posojilnici, so se roparji poslovili z grožnjo, da se še vrnejo. Prestrašena gospodar in njegov hlapec sta se šele zjutraj upala ven do bližnjega, precej oddaljenega posestnika, ki je šel roparski napad javit orožnikom na Vransko. Orožniki so takoj pričeli preiskavo in bo roparjem menda ie na sledu. Dva osumljenca, ki »o ju aretirali, zanikujeta krivdo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved n daneet Oblačno, padavine, mraz. — Situacija včerajšnjega dne: Sredozemski eiklon se Je oja-5il in razširil proti zapadu. Njeea* center se 1» formiral nad Biskajskim zalivom. Ciklon sega od zapadna obale Francije do Jadrana. Povzročil je slabo vreme in hude vetrove. Dnnajska vremenska napoved aa danes: Prenehalo bo snefiti, mrac bo tagal dalja. Maši kraji In lfudje Ravnatelj Ciril Dolenec f Ljubljana, 15. decembra. Sinoči okoli 22. uri je dotrpel bančni ravnatelj v p. g. Ciril Dolenc. Nekako pred štirimi'leti se je pojavil v njem sar-kom. Tedaj se je pričelo njegovo veliko telesno trpljenje. V največje presenečenje zdravnikov, ki so mu skušali olajšati bolečine do bližnje smrti, je ravnatelj Dolenc z nenavadno telesno in še bolj s svj-jo duhovno odpornostjo kljuboval smrti polna tri leta. Bil je iz znane ljubljanske meščanske trgovske rodbine. Njegov oče je bil vse-naokoli znan trgovec in posestnik v Vol-fovi ulici. Tudi Ciril Dolenc se je trgovsko izobraževal, začel pa je svoje poklicno življenje v ^ankL Nazadnje je bil ravnatelj Obrtne bani*?. Njegovi poklicni tovariši najbolje vedo o njegovih izrednih sposobnostih. 2 bistrostjo, nadarjenostjo in strokovnim znanjtem je delal v banki z najlepšimi uspehi. Med tovariši, ki so brez zavisti cenili njegove strokovne vrline, je zaradi tega užival ves ugled. Svojemu osobju je bil vedno dober voditelj ki svetovalec. Vprav zaradi izvirne, plemenite osebnosti, izredne kultiviranosti, bo ostal v najlepšem spominu vsem, ki so ga poznali. V tem pogledu je bil ena onih redkih izjem med intelektualci, ki jim ni vse ie kruhobor-stvo, temveč imajo življenja in darov tudi za kultiviranje sv>je oscbnrsti. Bil je mož, ki si je oblikoval in vzgajal svojega duha ob V3eh kulturnih vrednotah. V njegovi lepi knjižnici so glavna dela vseh naših in tujih kulturnih tvorcev, klasikov in modernih. Njegove knjižne police z najboij '/rednimi literarnimi, filozofskimi in umetniškimi deli pričajo, kako široko in globoko je bilo njegovo duhovno obzorje. Njegov ponos so bila dela naših kulturnih tvorcev z njemu danimi, lastnoročnimi posvetili. Ni bil samo načitan, s svojo naravnost genijalno osebnostjo je tvorno bogatil svojega duha z vsemi kulturnimi dobrinami. Z duhovitim sarkazmom in cinizmom je pa znal premagovati v sebi vso laž in farizejstvo tega sveta. Iz bogastva in obilja njegove osebnosti je izvirala tudi njegova moška, trda Ln obenem blaga dobrota, katere je bil marsikdo deležen, za katero mu pa večina deležnih zaradi svoje neznatnosti in slabosti ni mogla biti hvaležna. Toda vedel je pokojni ravnatelj Ciril Dol en;, da nima vsakdo pravice dajati, da so maloštevilni taki, katerih darovi plemenitega duha ne ponižajo. Zaradi tega morda nI trpel, ko se je boril dolgo s smrtjo v postelji zapuščen od večine svojih nekdanjih dobrih prijateljev in znancev. S svojim silnim duhom je nazadnje premagoval in obvladoval svoje strašno telesno in duševno trpljenje. Pred dnevi, kc sem ga obiskal, mi je mogel ob slovesu samo še z muko zašepetatl* »Prijatelj, trpljenje naredi človeka vedrega...« Ta njegova duhovna oporoka pove vse o njegovi osebnosti. Tudi njegovo ubogo, najglobljega usmiljenja vredno trpeče telo ni moglo do zadnjega streti njegovega plemenitega duha. m. z. enen^HBHnHMi Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« gren-ciea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Božični gaj ze rase Ljubljana, 15. decembra Zasneženi Kongresni trg se ogrinja v božično zelenje. Saj mora biti tako, saj bi brez te zelene idile ne bilo pravega pred-božičnega razpoloženja v Ljubljani. Cim se umakne s stojnicami in z vso pisano robo Miklavž, že tam preko noči zrase zelen gaj. Pripeljejo drevesca od blizu in daleč. Letos so bili najhitrejši kmetovalci iz Medvod, od Škofje Loke, od Polhovega gradca in nekateri z Dolenjskega. To pač zaradi tega, ker je druge oviral sneg in niso mogli kar hitro z blagom na trg. Kmetovalcu se mudi. Zaslužil bi rad denar, kdo ga ne potrebuje? Podvizali so se in božična drevesca čakajo kupcev. Cene so za enkrat še precej visoke, tudi skromna drevesca ponujajo po 10 do 15 Dm. Kakšna bo letos kupčija na Kongresnem trgu? Tudi tu bo končni rezultat gotovo mnogo povedal. Zaenkrat so drevesca postavljena samo po trgu ob ograji Zvezde Ln komaj kljubujejo snežnemu vremenu, ki jih sproti zasiplje, da se kar vlegajo postrani v sneg. Ljubljančani pa čakajo še večje izbire in padca cen. V razmerah kakor so dandanašnje, se sicer tudi marsikateri meščan odpoveduje tradicijam, ali božič je le božič — in nazadnje je gaj na Kongresnem trgu navadno le precej razprodan. Želimo prodajalcem, da bi tako bilo tudi letos. Pobeg roparskega napadalca v Avstrijo Gornja Lendava, 15. decembra Na Andrejev sejem v Gornjo Lendavo se je priklatil neki delomržnež, po rodu iz Dolnjih Slaveč. Bil je v Avstriji, kamor je bil zbežal, ker so mu bila tla doma postala prevroča. Slučajno je prisluškoval v neki gostilni v Gornji Lendavi razgovoru cestnega nadzornika, ki se je pogajal z nekim kmetom glede nakupa gramoza za ba-novinsko cesto. V razgovor so se vpletale visoke številke, ki so v potepinu zbudile mnenje, da ima kmet večjo denarno vsoto pri sebi. Dolgoprstnik je zato sklenil, da se polasti denarja, Ko se je kmet proti večeru vračal domov, se mu je nepridiprav nenadno pridružil in ga potem med potjo na samotnem mestu zaprosil za ogenj. V trenutku, ko je kmet segel v žep po vžigalice, ga je zgrabil za vrat, ga vrgel na tla in mu zadal silen udarec v obraz, ki je kmeta omamil. Nato mu je preiskal vse žepe, dokler ni našel denarnice. S plenom je izginil v noč. K sreči pa v denarnici niso bili tisočaki, ampak Ie nekaj drobiža. Kmet je roparski napad naznanil orožnikom, ki so šli takoj na zasledovanje. Roparskega napadalca pa ni bik) mogoče več najti. Vse kaže, da je ponovno pobegnil v Avstrijo. Oblastva so izdala za njim tiralico. ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o O O ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc o o o o o o o o o o o o o H. E. GROH TENOR, KAKRŠNIH JE MALO- POJE V DIVNI OPERETI PESEM O SREČI Telefon 21-24 GROH POJE KAKOR ŠE NIHČE DO SEDAJ. »ELITNI KINO MATICA" Telefon 21-24 Rezervirajte vstopnice! Predprodaja dnevno od 11. do y2lS. ure. Predstave ob 4, 7y4 ln 914, jutri ob S., 5, 714 in 914. NOV FOXOV ŽURNAI* Za zgradbo hidrotehničnega laboratorija tehnične fakultete v Ljubljani Ljubljana, 15. decembra V vrsti raznih kulturnih stremljenj, ki so se zlasti po našem osvobojenju začela živahno razvijati, je ostalo dolgo časa odprto vprašanje organizacije smotrnega proučevanja raznih teoretičnih, kakor tudi praktičnih problemov iz naše vodogradnje. V novejšem času pa moramo tudi v tem vprašanju beležiti razveseljiv napredek, ki bo, kakor vse kaže, odločilno vplival na rešitev tega vprašanja. 2e prejšnji mesec se je vršil ustanovni občni zbor Društva za zgradbo hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani. Misel ustanovitve takega društva je prišla iz vrst članov Udruženja jugoslovenskih inženjer-jev m arhitektov, sekcije Ljubljano, in predstavnikov prizadetih vseučiliških institutov. Misel je v kratkem času pridobila toliko pristašev, da se je lahko ustanovilo društvo. Na občnem zboru si je društvo izvolilo naslednji odbor: predsednik inž. Sbrizaj Ivan, podpredsednik inž. Mačkovšek Janko, tajnik inž. Poniž Ev-gen, blagajnik inž. Eleršek Lado, odbornika inž. Dedek Josip in inž. Goljevšček Mi-lovan. Društvo si j® zastavilo nalogo, preskrbeti primemo poslopje, ki naj bi služilo nastanitvi hidrotehničnega laboratorija tehnične fakultete v Ljubljani. Potrebna sredstva namerava društvo zbrati iz vrst javnogospodarskih in privatnih interesentov, kakor tudi iz onega dela javnosti, ki je takim kulturnim stremljenjem vedno naklonjen. Na vodogradbenem področju se je doslej marsikaj izvršilo, kar ni doseglo zastavljenega smotra. Temu je vzrok dejstvo, da si ne more tudi najbolj usposobljen strokovnjak zaradi kolikor toliko empiričnega značaja hidravlične vede tudi z dolgoletnim praktičnim udejstvovamjem pridobiti vseh potrebnih izkušenj ter velja zlasti za to področje, da sta znanje in zmožnost človeka le nepopolna. Zato sloni tudi vsak projekt iz vodogradnje do gotove mere na nezanesljivi podlagi. Osnovna naloga hidrotehničnega laboratorija je tedaj ta, da v dvomljivih primerih s predhodnim poizkusom na modelu te nedostatke projekta še predčasno odkrije ter nasvetuje potrebne izpremembe, ki ne posegajo samo v hidravlični račun projek- ta, marveč zadevajo tudi vprašanje pocenitve nameravane izvršitve. Poleg teh neposrednih koristi pa nudi laboratorij kot torišče raznih praktičnoznan-stvenih preiskav iz vsega področja vodogradnje tolike splošne koristi, da predstavlja ustanovitev takega laboratorija za našo državo, ki ji nalaga šibka davčna moč prebivalstva skrajno štednjo na vseh področjih državnih izdatkov, neodložljivo gospodarsko nujnost. Spoznanje pomena takih laboratorijev za narodno gospodarstvo je prodrlo v vseh kulturnih državah Evrope ter so to tamkaj ustanovljeni laboratoriji s svojim delovanjem v teku zadnjih 30 let povsod jasno dokazali. V vseh teh državah se večina laboratorijev naslanja na hidravlične institute tehničnih visokih šol, s čimer je mogoče, izkoriščati jih v svrhe nazornega kakor tudi znanstvenega pouka. Ker je naša mlada univerza potrebna še vsestranske izpopolnitve, si je imenovano društvo v svesti, da bo s svojo akcijo ne samo pripomoglo k izpopolnitvi naše najvišje prosvetne ustanove, nego tudi okrepilo delavnost vseh onih odločilnih osebnosti, ki jim mora biti skrb za neokrnjen obstoj in razvoj naše najsvetlejše kulturne pridobitve osvobojenja glavna naloga. V koliki meri so vse naše gospodarske panoge v naši banovini na povoljni rešitvi raznih vodogradbenih vprašanj interesira-ne, ni treba posebej tolmačiti. Navedejo naj se samo nekatera vprašanja, kakor vprašanja izpopolnitve elektrifikacije naših krajev, ureditve naših rek v svrho obrambe proti poplavam in popolnega osu-šenja Ljubljanskega barja in drugih zamočvirjenih krajev. Smrt uglednega starega Ljubljs lancana Ljubljana, 15. decembra. Davi Je umrl eden najstarejših Ljubljančanov, veletrgovec Albert Zeschko, ki je dosegel starost 85 let. Trdni starček, ki je bil ohranjen do zadnjega in je še vmes vedno posečal pisarno, v kateri je neumorno delal, je bil v Ljubljani zelo znana oseba. Zeschkova rodbina se udejstvuje v Ljubljani na gospodarskem poprišču že nad ^.MMPASSIRG" snežni čevlji spadajo k zimski opremi elegantne dame 200 let in so posamezni člani igrali prav važno vlogo. Tudi pisatelj Ivan Tavčar se je spomnil v svojem romanu »Izza kongresa« tete sedanjega pokojnika in jo oveko-večil v svojem prelepem delu. Albert Zeschko se je po Mahrovi šoli posvetil papirni stroki. 1867 je ustanovil veletrgovino s papirjem, v naslednjih letih pa je soliden, pošten in marljiv močno povečal svoje podjetje. Nikoli se ni izrazito politično udejstvoval, pač pa je bil važen svetovalec in odločujoč mož v gospodarskem življenju stare Ljubljane. Postal je tudi direktor Kranjske hranilnice, pri tem pa ni pozabil na razgibano življenje okrog sebe in je z darežljivo roko podpiral razna kulturna stremljenja. Bil je tudi velik dobrotnik humanitarnih društev in ni od njega nihče odhajal neobdarovan. Sploh je bil pokojnik korenit Ljubljančan, ki se Je veselil napredka mesta v vsakem pogledu. Za pokojnikom žaluje vdova gospa Ana iz znane Pirnatove družine, sin dr. Erik, sedanji šef podjetja z gospo Uto in sinom in še širši krog sorodnikov. Blag mu bodi spomin. Naša narodna pesem v dunajskem radiu Dunaj, 15. decembra Ravag bo sporazumno z jugoslovenskimi radiooddajnimi postajami 19. decembra od 20.30 do 21-30 oddajala jugoslovensko narodno glasbo. Vsaka naših treh postaj bo oddajala po 20 minut. Večer nase glasbe bo otvoril Radio Ljubljana in bo pel naš slovenski vokalni kvintet harmoniziraine pesmi Forsterja, Adamiča in Prelovca. Kvintet si je s svojim nedavnim koncertom in nastopom na novinarskem koncertu svoj umetniški sloves še bolj utrdil in upamo, da bo tudi to pot našo pesem podal tako, da bo v sosedni državi zbudila pozornost. Nova ljudska drama Petrovče, 13. decembra Na praznik 8. t. m. je Sokol v Petrov-čah vprizoril E. Tirana petdejansko ljudsko igro s petjem »Za staro pravdo«. Vsebina igre: 1. dejanje se godi na posestvu grofa Tahia v Susedgradu pri Zagrebu 1570, torej tik pred izbruhom največjega, tako tragično končanega kmetsikega upora. Kaže nam življenje in ponižanje naših prednikov. 2. dejanje prikazuje tajni pun-tarski sestanek, kjer se tlačani slednjič odločijo za upor in prisežejo zvestobo svojemu voditelju Matiji Gubcu. 3. dejanje slika napad na graščino in pijano zmagoslavje nezavedne množice, ki še ne sluti bližajoče se katastrofe. V 4. dejanju se poslavljajo puntarji od doma, da odidejo s kmetske vojsko proti usodnim Brežicam. Puntarska pesem in ranjeni krik matere, ki je ostala na stara leta sama... 5. dejanje se godi v ječi v Zagrebu v jutru Guh-čeve mučeniške smrti. Ječa je kakor cerkev, in Mate, na smrt obsojeni, izkriči woio vero v živlienio. v svobodo, v vstajenje kmetske misli V igro je kot vzporedno dejanje vpletena tragedija tlačanov Anke iin Tomaža. Tahiiev valpet, ki je Anko iz objesti posilil, pade zadavljen od Tomaža, Anka gre z otrokom v vodo. — Igra je dosegla moje in to s prav skromnimi sredstvi. Publi-čan uspeh, četudi so jo vprizorili diletant-ka — mlajša —, ki za resne igre še ni vzgojena, je bila od dejanja do dejanja resnejša. Nobene Škode ni, če društvo izgubi pri predstavah nekoliko nedoraslih paglavcev; pridobilo bo zanje drugih, ki so se naveličali večnih burk. Igra je dosegla poleg velikega moralnega tudi prav zadovoljiv materijalni uspeh, ki bi pa bil Se boljši, če bi bilo vreme prijaznejše. Na splošno željo se bo igra ponovila v nedeljo 17. t m. ob 15. Polovična vožnja v Ljubljano Minister prometa je z odlokom št. 27636 s dne 5. t. m. dovolil polovično voznino xa vse udeležence športno nacionalne manife etacije »Tek uedinjenja«, ki jo priredi ASK Primorje v Ljubljani pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra L, dne 17. decembra t. 1. Popust velja od 18. do 21. decembra v vseh razredih brzega io osebnega vlaka. Udeleženci morajo kujpltJ na odhodni postaji celo karto. Potrdila bo ASK Primorje izdajalo na dan proslave c«. xoči>evno v tajništvu kluba, nebotičnik IV, nadstropje, soba 410. Pripominjamo, Aa popust ne velja samo »a tekmovalce, temveč tudi za vse udeležence proslave. Napredek domače športne industrije V poslednjih letih, ko se je pri nas šport, posebno še zimski, tako zelo razmahnil, je postala tudi potreba po dobri športni opremi zelo občutna. Z namenom izpolniti to vrzel, je pred 4 leti počelo obratovati prvo domače podjetje — Športna delavnica B. KOLB, Vižmarje-št. Vid n. Ljubljano —, ki se je specializiralo za fabrikacijo smuči, šatorov in sklopnih čolnov. V tej kratki dobi, od ustanovitve pa do danes, se je podjetje povzpelo na prvo in vodilno mesto v državi, čemur je nedvomno vzrok rigoroz-no zastopanje stališča, da sme na trg pod znamko »Beka« samo izbrano, res kvalitetno blago. Zato pa so tudi danes »Beka« izdelki poznani v Sloveniji kot najboljši, zato tudi vodijo v celi državi. Tudi prodajna organizacija podjetja se v zadnji dobi naglo razvija in izpopolnjuje. Preteklo leto ustanovljena specijalna športna trgovina in razpošiljalnica B. Kolb & Predalič, Ljubljana, gelenburgova ul. 6, je takoj prvo sezono postala najpopularnejša športna trgovina v Ljubljani, ter se je letos udeležila z »Beka« izdelki mednarodne razstave v Londonu. Tudi v Mariboru je bila organizirana preteklo leto tvorniška zaloga, ki se je letos preobrazila v popolno športno trgovino pod imenom »Šport« na Trgu Svobode št. 6. Nadalje so bile organizirane ln oddane tudi tvorniške zaloge v Zagrebu, Sarajevu ln v Banja Luki. Kako visoko ceni inozemstvo izdelke gornjega podjetja, pa daje najboljši dokaz odlikovanje, ki ga je podjetje prejelo letos na razstavi v Londonu-Winterhall. »Grand Prix in zlata kolajna« sta najvišje priznanje mednarodnega značaja, katerega so si ga do danes pridobila samo še nordijska podjetja, ki veljajo za prva na svetu v tej stroki. K izrednemu mednarodnemu uspehu, ki potrjuje v najvišji meri kvaliteto »Beka« izdelkov, moremo samo čestitati. 12281 KULTURNI PREGLED Golia: »Kulturna prireditev v črni mlaki" 1. Pre»ko Matjaževih dvoran, gorjanska Sume, triglavskih tajn in svetopisemskih pokrajin je priromal Golia v Črno mlako. — S krajem 60 se izpremenili tudi prebivalci. Vitezi in vojščaki, botre Šuma in Bukve, princi lazurnih dalj so oblekli naše oblačilo... Grajščinski veterani so slekli svoje bluze, nateknili žakete in salonske suknje, oblekli bele rokavice in vzeli iz'zaprašenih škatelj v omarah svečani cilinder, ki je pri na« še vedno simbol imenitnosti, praznika in slavja... Z grajščinskimi veterani imajo črnomljaški rodoljubi samo eno skupno: da Jim »dobra vina, zlasti stara, podžigajo junaško kri...« — Iz swta pravljice in pripovedke vodi Go-Eo torej pot v »mili tre« Črna mlaka.* Ako je imel v svojih pravljicah bizarne tipe. ako ljubi fabjliranje in posebnost — tudi tu je ostal vsem j temu zvest, kajti Črna mlaka bi dejal, je tudi svojevrstna pravljica, sicer za odrasle, sicer taka kot eo zaresne — is vendar iz življenja teea »milega trga« posnet prav poseben slučaj — prilika, ki ae ne pojavlja vsak dan. Kaj še, morda aa ne povrne nikoli... * »Kulturna prireditev v črni mlaki« izšla v posebni knjigi pri Tiskovni zadrugi (V sbirid »Slovenske poti«). Stan« 82 Pia, IL Kulturna prireditev ! Ti moj Bog, koliko smo jih ž 5 doživeli, videli, slišali. Velikih in majhnih__Vse so po enem kopitu in če pogledamo na dno, če izluščimo jedro, kaj je vsebina? Kaj bi odgovarjal Jaz. Saj živimi skupaj. — V to Srnomlaško prireditev pa poseže slučaj, sam vrag zasjče in zameša štrene. Ampak, ta vrag fe dobrodušen, ta hoče, da je ob koncu vse lepo in v redu, kakor se za kulturne prireditve spodobi. III. V Cmi mlaki, kakor povsod po svetu, žive tipi... Tam živi apotek ar Narobe, nadvse zaslužni prijatelj, podpornik in pokrovitelj, posestnik in predsednik skoro vseh kulturnih, prosvetnih, nacionalnih, humanitarnih, karitativnih, zadrjžnih in gospodar skih organizacij. On je motor, in bogme, ta motor ima kaj delati... Za čast, za slavo — seveda_že —, pa tudi za bogastvo, za dolarje in marke... Potem te tu vsevedež in vseznalec Opomba, učitelj, pesnik, komponist in slavnostni govornik za vse prilika in ob vsaki prili-ld... On in vsa faanilija njegova predstavlja točke programa, ki Jih izvaja z vnemo, on sam pa pobira skromne honorarje v obliki kovačev, polnih čaš iin zaljubljenosti v svojo 1—hw> Iraeoitaont... Pri vsem: odprta buča je in vč, da je življenje tako... V Črni mlaki tako... drugje podobno, da }e in ostane homo homini — lupus, in ne ovca. Zastopniki poezije, lirike, Bertonoelj in Sušal Nekoč je napisal Golia pesem »Manifest« in tam kramljata ob pozni uri dva poeta, dva kralja fantazije in krmarja bajk o tem, kako »vsakemu poetu siromaku, ki gle-da skozi očala v mrakove^ naših dni, izplača po tisočaku vsaka dobra in solidna banka.« — Vse je zastonj, kajti: takrat, o, bratje,se bo relo, pilo, — vse brez novca, ker človek ho- človeku _ne več volk, a — ovca. — Ta »Manifest« je zadobil tukaj dramatično obli-o v obeh poetih. Konkurenca kdo je izbrani Muze sin, jih grize, spori hite — pri vinu pa je pozabljanje in edinstvo in globoko-verno prepričanje: da sta oba prava, zares-na sinova Muz... V črno mlako sta zašla dva, ki sta avtorju prav posebno pri srcu. Mihadl in Serjoža, dva ruska emigranta. In z poznanjem ruskega človeka, z gledanjem izza mej-e jih opremi... Kakšni srno Slovenci? Za Rusa, enostavnega in preprostega? »Včasih Slovenci so zelo čudni, posebno v mestih. Če poveš po pravici, da si bil v Rusiji trgovski pomočnik ali sluga, potem v vojski pa unteroficir, noben te ne pogleda: če rečeš, da si bil general, vsi ti radi pomagajo.« In še nadalje o Slovencih. »Vprašajo: kaj si bil v Rusiji? Odgovorim po pravici: kamerdiner geroeral-gubernatorja. Nobene službe ns našli. Drugi? kamerdiner samo mislim, a rečem gene-ralgubernator. Takoj sem dobil službo na pošti v paketnem oddelku.« — No, generalov, štabskapitanov k la Serjoža in Mihail smo prenesli mnogo... Zdaj J© tudi za te kriza — niti taka morda ni več. — IV. Element zamenjava uporablja Golia. Torej enega izmed dvaintridasetih možnosti, na katerih podlagi ee rode komedije in veseloigre vsega sveta in vseh časov. Za to poskrbe profesor Vaclav Nemec in njegov asistent Miller — oba Ceha in učenjaka, Specialista za metulje v slovanskih zemljah — in oba Rusi... Črna mlaka pa raja iz enega slavja piefco spoznanja v — novo slavje in navdušenj«. V drusjem dejanju se pojavi Se ne/kdo in ta ee kliče »Narobin«. Preko neprilik in težav pripelje rodoljube, ki imajo majhne zahteve in majhne strasti. So malo lakomni in malo dobroti lšni, malo hudohni in malo bahavi — taki 90, krkršni morajo biti rodoljubi v milem trgu Črni mlaki. V. Sedmo Golievo delo Je to, ki gre tekom desetih let preiko odra naše drame. — Razen »Kralja brezpravnih« so vsa njegova dela mladinske igre, katerim na Mu stoji še vedno »PeterSek«. — »Črna mlaka« J 5 prvo delo, ki ga prikazuje kot rahlega, dobrodušnega satirika, kot šaljivca z nasmeškom. — Želimo, da bi imelo delo uspeha in si utrdilo pot tudi preko drugih odrov do ma in zunaj. — Kakšne možnosti eo tu za češke odre! Samo Nemec in Miller postaneta jugoslovanska državljana, Libuška pa zado-bi zvočno domače ime Francka ali Rezka... Pa Je! Oft. Dunajska gledališča Gospodarska kriza ne mone dunajskim gledališčem prav nič do živega. Državna gledališča, namreč Operntheater, Burgtheater in Akadiemietheater, ki skrbe za klasično umetnost, so zavarovana z vladno subvencijo, ostale hiše, ki so navezane predvsem na gledališko občinstvo, pa skrbe, da pride ta publika vedno na »v d je. Oglejmo si malo, kakšna gledališka brana se nudi Dunajčami ob razmahu sezone. Operno gledališče ja pripravilo občinstva prav pester repertoar. Zanimiva gostovanja in VVagnerJev »Prstan Nibelungov«, ki ga po jo na Dunaju vsako jesen in vsako spomlad, 83 bila v novembru poglavitne vaba za operno publiko. Izmed gostovanj naj orna-nim Jana Kiepuro v Maseenetovi »Manon«? pevec Je imel ogromen uspeh. — Italijanski baritonist Giusepipe de Lucca, dolgoletni član newyorške Metropoli tanke, je gostoval v vlogi Scarpia v »Toski« in pa v »Rigolefctu«. Največje navdiušenje je vsekakor vzbudil monakovski gost Julij Polz^r, ki je pel Siegfrieda v Wagnerjevi operi »Siegfried« iz cikla »Prstan Nibelungov«. Po prvem dejanju je moral 7-krat pred rampo, po drugem 8-krat, a po končani operi 19krat Aplavz je trajal neprestano 25 minut, kar je tudi za velemestne razmere precej. V »Somraka bogov« iz istega cikla ja takisto pel vlogo Siegfrieda. Burgtheater, to tradicijonelno svetišče klasike, Ja res zvesto svoji tradiciji. Grillpar-zerjeva težka drama »Kralja Otokarja sreča in konec« mora vsakogar prretresfci in mudi Domače vesti ! ♦ Poveljnik zemunskega aerodroma v Ameriki. Podpolkovnik Tomič, poveljnik zemunskega aerodroma, ki Je odpotoval v Zedinjene države, je že prispel t Chicago. Is Washlngtona do Chioaga j« potoval * vojaškim ameriškim letalom. Predstavniki ameriških o bi as te v in mnogoštevilni naši izseljenci so podpolkovnik«. Tomiča slovesno sprejeli. Ameriška vlada mu je dovolila pregled vseb aerodromov Združenih držav, da bi se tako najboljše seznanil * organizacijo ameriškega letalstva. Podpolkovnik Tomič je stspil v stike tudi x našimi, v Ameriki naseljenimi rojaki. ♦ Nove telefonske zveze. Z odlokom prometnega, ministrstva se uvede telefonska zveza med spodaj navedenimi mesti v Jugoslaviji in Avstriji. Zveze bodo otvorjene 20. decembra. Središče ob Dravi—Leibnitz, triminutna enota razgovora 2.70 zL fr.; Guštanj—Gradec, 1.60 zl. fr.; MlslinJe—Gradec, 3.45 zl. fr.; Sv. Jurij o. j. ž. — Solnograd, 3.90 zl. fr.; Maribor —Gross Seding in Veitsberg, 2.70 zl. fr.; Maribor — Bad Schlespegnau, 3.45 zl. fr.; Maribor — Matighofen, 3.90 zl. fr., in Sombor — Unterarlberg, 5.25 zl. fr. ♦ Diplomiran Je bil na univerzi v LJubljani g. H in ko BrIIly za gradbenega Inženjer j a. čestitamo! Natečaj za Inženjerje. Ministrstvo *a trgovino je razpisalo natečaj za elektrostroj-nega inženjerj«, ki naj bi vršil posel elek-trostrojnega inženjerja ter bo vršilec dolžnosti upravnika državne obrtne šole na Ce-tlnjo. Prošnje se sprejemajo do 22. t. m. Pri vseh vrstah boleči migreno, nemMfc, šfrrfavfh in man •fcrtairtih teikot deduje n*gU> ALGOCRATINE bdel«}« B. LANC0SME, PARIZ. Dobiva m v vseh lekarnah. Ogl. reg. pod br. I9.OT6 od 30. oktobra 1683. ♦ Višji strokovni izpit pri ministrstvu financ je napravil Pečkaj Matija, darkar t Kozjem. ♦ >Služben| list dravske banovine« objavlja v 100. letošnji številki: uredbe o zaščiti denarnih zarodov in njihovih upnikov, o zaščiti obrtnih zadrug in njihovih zvez, o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito in o zmanjšanju režije gospodarskih podjetij, dalje navodila o izvrševanju zakona o preskrbo-vanju siromašnih kmetovalcev ln delavcev z lesbm in o prodaji na drobno, odločbo o oznamenjevanju blcfklov pri opravljanju pogojnih carinskih ekspedicij, odločbo o enoletni ukinitvi uvozne carine na prečiščeno žveplo in žveplov cvet, iz-premembe ln dopolnitve .pravilnika o povračilu stroškov z>a službena potovanja monopolskih delavcev in odredbo glede plačila banovinske takse n« državne lovske karte za lovce iz drugih banovin. ♦ Vas, ki Ima svoj arheološki muzej. Mala vas Vid pri Metkoviču Je edina vas v Jugoslaviji, ki ima svoj arheološki muzej V vaški okolici je bila v starodavnih časih rimska naselbina. Po nasvetu tamkajšnjega župnika je bilo ustanovljeno Arheološko društvo, ki je zdaj v pripravnem poslopju uredilo zanimiv arheološki muzej s predmeti iz rimske dobe, izkopanimi r tamošnji okolici. Cenjeno občinstvo vljudno vabim dne 18., 19. in 20. t. m. na POSKUSNO KUHANJE KAVE. Opozarjam na izredno lepe doze za spravljanje *4 kg kave. (Krasno božično darilo!) Spoštovanjem Motoh Bogomir, Ljubljana, Vodnikov trg 5. 13235 Samo drogerija Gregorič dr. z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ulica 5. ima v Jugoslaviji Agfa Box fotokar mere št. 24 in če rešite pravilno križanko jo dobite za tovarniško lastno ceno Din 100.—. Razpis brezplačno na razpolago. j.000 Din nagrade za Izsleditev morilca Marije Juvan-čičeve, razpisujeta brat in sestra. TEREZIJA HORVAT, LJUBLJANA VII, Celovška c. 153 13228 ♦ Okrevališč« za oroinJke. Poveljstvo orožništva bo zgradilo v neposredni bližini Herceg Novega, v Meljlnah okrevališče za orožnike. Orožniški dom bo urejen r kraju, ki Je splošno znan zaradi tvoje blage klime ter najugodnejše zimsko bivališče v Boki Kotorski. Dom bo zgrajen tam, kjer Je do nedavna domoval inženjerski bataljon Boke Kotorake. Poslopje bo dvonadstropno tn ga bodo začeli zidati takoj pomladi. Od morske obale bo Dom oddaljen komaj 160 metrov. Okrevališče je namenjeno v prvi vrsti orožnikom, ki so zboleli pri izvrševanju naporne službe, osem sob pa bo rezerviranih tudi za orožnlške častnike ln njihove rodbine. ♦ Za prehrano brezposelnih v Beogradu potrebujejo 1,000.000 Din. Centralni odbor za pomoč brezposelnim delavcem zbira sredstva za javno kuhinjo in za druze ustanove, ki bi pomagale brezposelnim in njihovim družinam preživeti zimo. Doslej Je dobil odbor naslednje prispevke: 100.000 Din od občine, po 50.000 Din od Narodne skupščine, Delavske zbornice. Borze dela, Rdečega križa in iz fonda delavskih ustanov ter 20.000 od senata. Tako ima odbor na razpolago 370.000 Din. Izračunali pa so, da bi bilo potrebno do pomladi, ko se začno razna dela. za iprehrano brezposelnih milijon dinarjev. Odbor pričakuje, da bo ministrstvo socialne politike, ki je lani prispevalo v Iste svrhe 414.000 Din, nakazalo primerno podporo tudi letos. V prihodnjih dneh bo centralni odbor na širši konferenci razložil vse svoje predloge o pomožni akciji. ♦ 8por«zi»m med pristaniškimi delavol hi delodajalci. Delavci v naših pristaniščih so se že ponovno obrnili na oblastva hi delavsko zbornico, da bi ee med njimi in posio-dajalcl obvezno uvedle kolektivne pogodbe kakor za druge stroke. V ta namen je nedavno posredovala tudi trgovska zbornica na Sušaku. V sredo ln četrtek se Je vršila konferenca raznih podjetnikov, ki zaposlujejo delavce v pristaniščih. Konference so se udeležili tudi izvozniki, ki pri nakladanju ln razkladanju zaposlujejo vedno večje število delavcev v pristaniščih. Uvedbo kolektivnih pogodb je slednjič označila za potrebno ter pozvala zaupnike delavcev, naj predložijo svoje osnutke. Ker posreduje tudi banska uprava po svojem zastopniku, ki se je udeležil konference, je upanje, da bo v teh dneh prišlo do željenega sporazuma med podjetniki In pristaniškimi delavci. ♦ Sredina vasi. Prebivalci nake vasi blizu Karlovca so sklenili zgraditi novo šolo ter Obrali med seboj 30 tisoč Din. Ko Jih je iznos prve zbirke ohrabril, pa so tudi sklo nlli, naj bo nova šola zgrajena v sredi al vasi. Ker samd sredine svoje vasi nikakor niso mogli določiti, so nok lcal! komisijo, ki jim je računala 1200 Din. Del vaščanov pa ni bil zadovoljen s prostor jti, ki ga je komisija označila za sredino vas1, in pok'»-cali so druge strokovnjake, ki pa so spet računali 1200 Din. Z novo sredino vasi pa spet drugi niso zadovoljni in _če bo ž'o tako naprej, za novo šolo sploh ne bo več denarja zaradi iskanja ln dol>6evanja vaškega središča. ♦ O skrivnostnem zločinu v Poiarevcu še ni sledu kake razjasnitve. Gotovo Je, da je postal popularni zdravnik dr. Stano-Je Milivojevie žrtev dobro pripravljene zločinske zarote. Ker Je bil dr. Milivojevič splošno priljubljen, je še najbolj verjetna domneva, da je koristoljublje vzrok njegovega umora. Morilci so svoji žrtvi vzeli samo zlato uro, denarnico z manjšo vsoto denarja pa so pustili. Izginila pa je pobotnica na 80.000 Din, ki jo Je bil zdravniku izročil v varstvo računssi uradnik Cvetko Markovič, ki se je pred nekaj tedni ustrelil, ker je bil obdolžen poneverbe uradnega denarja Markovič je svoj lastni ali pa po-neverjeni denar zaupal nekemu svojemu prijatelju proti pobotnici, katero Je dal v varstvo zdravniku, ko Je menda že sklenil, da Bi bo vzel življenje. O tej zadevi se Je govorilo po mestu, nihče razen zdravnika pa ni vedel, kje Je denar. Neznanec, ki ima torej veliko korist, če izgine edina priča, Je po verjetni domnevi umoril zdravnika ter mu vzel pobotnioo. Dr. MHivojevič je bil umorjen zvečer na, samotni poti proti bližnji vasi, kamor ga je izvabil pod pretvezo nujne zdravniške pomoči neki kmet Tega kmeta je videl samo neki brivec, ki pomaga sedaj preiskovalnim organom Iskati neznanca. Sum, da je dobil denar od samomorilca Markovič in da bi bil zaradi tega interesiran na zdravnikovi smrti, Je padel na nekega kavamarja, ki pa vse odločno zanika. Ugledni meščani so ustanovili odbor, ki skuša na svojo roko razkriti skrivnosti zločina, a ne pride preko raznih domnevanj. ♦ Poizkus samomora brezposelnega rojaka. V Podsusedu je bil 26 letni mizarski pomočnik Adolf Kranjc iz Celja zaradi nezaposlenosti Izkušal Izvršiti samomor. Z nožem si je prerezal žile na levi roki. Ko so ga našli, je Kranjc izgubil že mnogo krvi. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. dobrodošel kontrast siceršnjemu gledališka mu Dunaju, ki stoji v znamenju veselih operet in razkošnih revij. Nosilci glavnih vlog (Balser, Aslan in Wohlgemuthova) nudijo stoodstotno umetnino. Schilleriev »Demetrijs« in Marije Ebner-Eschenbachove »Na koncu« izpopolnjujeta spored enega večara. Gustava Freytaga »Zurnalistk eo bili na novo postavljeni na oder. Posebna mikavnost Burgtheatra v novembru pa je bil Schilleriev »Wallenstein« z Wdrnerjem Kraussom kot gostom v naslovni vlogi. Akademietheater fungira kot nekaka jxr družabnica Burgtheatra, kjer nastopajo predvsem goj®nci teatenske akademija, po potrebi pa daje tudi Bargtheater v tej hiši svoje redne predstave. Komedija »Caprioe«, ki jo je spisal Sil-Vara, je imela mnogo uspeha in vzbujala obilo prisrčnega smeha. Kdaj pa kdaj uprizore v tej hiši tudi kako opero. Talko je šel v novembru n. pr. Lortzingav »Orožar« preko tega odra. Deutsehes Volkstheater je prinesel ta mesec dve noviteti: sodobno veseloigro >13 pri mizi«, ki jo je spisal Rudolf Eger in pa zgodovinsko veseloigro izza dobe Marije Terezije, delo Štefana Kamare: >Mladi baron Neuhaus«. Ameriški komad >Diner ob osmih« (Kaufmann-Ferber) je bil več 1«) mesec dni ^alno na sporeda. Theater in der Josefstadt Je postavil na oder poleg »Ljubezni mladega Nosty-a« (Mi-kizšth) igrokaz DušinSkega »Makart« in pa Devalovega »Tovariša«. Slednja, izvirno ruska veseloigra s tragikomično primesjo je doživela v Reinhardtovi insoenaciji in » Edthoferjam v glavni vlogi svojo kntoo DANES VESELA OPERETA SMEHA BIL NEKOČ JE MUZIKANT v ZVOČNEM KINU IDEAL Predstave ob 7. in jutri ob 5, 7. In 9.'A uri Iz Linfeljane u_ Ljubljanskemu meščanstvu in hišnim posestnikom. 17. decembra proslavljamo rojstni dan NJ. Vel. kralja Aleksandra. Da proslavimo dostojno ta praznik, pozivam meščanstvo, zlasti hišne posestnike, da okrase svoje hiše z državnimi zastavami. _ Mestni načelnik ln župan dr. Dinko Puc. u_ Današnji koncert, ki ga priredi pevsko društvo »-Slavec« ob 20. v veliki dvorani Uniona, bo v proslavo rojstnega dne NJ. VeL kralja. »Slavec« je eno naših najzaslužnejših pevskih društev, ki bo praznovalo prihodnje leto 50 letnico svojega delovanja. Nocojšnji koncert je nekak uvod v njegovo jubilejno leto, obenem pa tudi zahvala Nj. Vel. kralju, ki je prevzel pokroviteljstvo nad proslavo »Slavca«. Na nocojšnjem koncertu nastopijo poleg mešanega zbora »Slavca« še tenorist Iv. Franci, Slovenski vokalni kvintet, oktet »Ljubljanskega Zvona«, moški zbor društva »Grafike« ln mešani zbor Narodnega železničar-skega glasbenega društva »Sloge«. Na sporedu bo vrsta moških in mešanih zborov in 3 samospevi, ki jih bo pel g. Franci, katerega bo spremljal na klavirju konser-vatorist Fink. Občinstvo vabimo, d« se v velikem številu odzove povabilu »Slavca«. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice v teku dneva ln od pol 20. dalje pred dvorano Uniona. PITANA PERUTNINA vseh vrst prav poceni v delikatesi V. H. JANE d na Aleksandrovi cesti. Danes in v soboto tudi sveže pečena! 273 pr&dstarvo v nemškem prevodu in popoln, če ne sijajen uspeh. V tem teatru sodeilujejo tudi Ljubljančanki ga. Silva Medvedova in gdč. Nives Novy, ki sta gojenki Rednhardtovega seminarja. Stadttheater daje že ves mesec nepretrgano veliko in razkošno revijo Huberta Ma-riške »0, ti moja Avstrija«. V Theater an der Wien je spevoigra »Lju-bavni senc senzacija dneva; tu nastopa Marta Eggerthova kot gost Seala je imela v tem mesecu gostovanja Kurta Gstza in Valerije Martensove v ko-rrradm »Dr. med. Hiob Praetorius«, delu K. Gotza in veseloigri istega avtorja »Inge«-borg«. Kurt Gotz, ki Js torej avtor in nosilec glavnih vlog v obeh komadih, je dejansko favorit Scale. Njegov nastop, njegova igra in mimično izražanje so zliti v harmonično enoto, ki faecinira slehernega, še tako bla-ziranega gledalca. G6tz in Martensova nastopita v kratkem turnejo po Evropi in pot ju pripelje tudi k nam v Jugoslavijo, kjer bosta igrala v gornjih dveh komadih. Seala pripravlja tudi Abrahamov »Ples v Savoyu«, ki ga dobimo letos tudi v Ljubljani. Dr. M. F. ■ » ■ ■ ■ Nova knjiga o Sergeju Jesenjinu. M. M. Pešič je izdal že pred leti izbor svojih prevodov iz poezije velikega ruskega poeta Sergeja Jesenjina. Sedaj je izšla pri Gezi Kohnu druga njegova knjiga o Jesenjinu: »Ljubav Isidore DunCan. Novi Jesen j in.« Knjiga, čije vnanjost odlikuje dobra foto-montaža, je razdeljena v štiri dele. V prvem obravnava pisec Jesen j i novo življenje u_ Drevi ob 20. bo v dvorani Trgovskega doma akademija SJSU Preporoda, združena s proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja in 15. obletnico Jugoslavije. Spored bo obsegal orkestralne, pevske in dekla-matorske točke ter ga bodo izvajali mladi, priznani umetniki. Sledil bo ples ob sodelovanju priznanega Ronny-jazza, na razpolago 'bo tudi dobro založeni buffet. čisti dobiček je namenjen Endlicherjevemu fondu, ki daje podpore revnim dijakom. Cenjeno občinstvo na to tradicionalno srednješolsko prireditev najvljudneje vabimo! Svetujemo Vam, da ne čistite čevljev s TUJIMI neutemeljeno dražjimi ČISTILI ker je to le v škodo VAŠEMU ŽEPU Zato mnogo prihranite, ako uporabljate že 23 let priznano najboljšo »ILIRIJA" TERPENTEVOVO KREMO ZA ČEVLJE. tako zakonom izgleda znamka zaščitena in odnos ruske kritike do poeta. V drugem razvija življenjepis Isidore Duncan, sloveče plesalke in Jesenjinove žene. V tretjem poglavju se podrobno bavi z dramo njunega nesrečnega zakona. V četrtem delu podaja svoje nove prevode iz Jesenjina. Knjiga M. M. Pešiča, ki obravnava enega največjih poetov povojne Rusije, je vredna pozornosti tudi pri nas. saj razen člankov in dveh — treh prevodov v revijah nimamo ničesar o Jesenjinu. Srečanje slavne ameriške plesalke in ruskega pesnika — kmeta, njuni odnosi, njuno intimno življenje, nesreča in smrt — te skoraj romantične življenjske zgodbe iz kruto realne dobe je avtor opisal živahno in do podrobnosti. Pešičevi prevodi so srečni. Lepo natisnjena knjiga stane 30 Din. že v osmih slučajih se ni izplačala nezgodna zavarovalnina, ker so bili naročniki v zaostanku s plačilom naročnine. Tudi za Vas . rvarovanje pri zavarovalnici »TRIGLAV« ni v veljavi, če še niste nakazali denarja za tekoči zadnji kvartal. Moderno V« I* • &wlpe nje in poklic stavita stalno večje zahteve do človeka. Če ne moreš korakati vzdržema, boš obležal na poti. Ako tratiš neokonomično svoje moči, se boš popolnoma izčrpal. Skodelica Ovomaltine za predjuž-nik ali predno ležeš spat, daje moč tudi za največji napor v borbi za boljši uspeh v življenju. SE PRODAJA POVSOD. u_ Nocoj bo akademija Narodne odbrane v počaščenje rojstnega dne Nj. Ve\ kralja Aleksandra I. v dvorani Kazine. Sodeluje radijski orkester s člani opernega orkestra in godbeniki godbe dravske d' vizijske oblasti. Vokalni koncert tvor:ta solista direktor drž. konservatorija g. JuM Betetto ln tenorist ljubljanske opere Sve-tozar Banovec. Nadalje izvaja pevske točke pevski zbor nacionalistov šentjakobskega okraja. Po akademiji bo družabni večer Igra radijski jazz. Vstopnice prodaja Zvezna knjigarna v Ljubljani: Selenburgova ulica 7., kjer se dobi tudi spored akademije. Koncert se bo pričel ob 20. Greta Garbo Suzana Lenox _ Svečana razdelitev daril »Teka uedinjenja« bo združena s koncertom in čajanko. Sportno-nacionalna manifestacija »Tek uedinjenja« pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra L v proslavo 15 letnice državnega in nacionalnega uedinjenja bo jutri zaključena s svečano ras-delitvijo daril, združeno s koncertom ln čajanko. Na koncertu sodelujejo iz prijaznosti: odlična sopranistka, gdč. Majda Lov-šetova, najboljši slovenski violinist g. prof. Rupelj, klavirski umetnik g. prof. Lipovšek in vokalni kvartet. Na prireditev so vabljeni zastopniki oblastev, nacionalnih, kulturnih in športnih organizacij, tekmovalci, sodniški zbor, prijatelji in članstvo kluba. u_ Med filmi. H. E. Groh poje v velefil- mu >Pesem o sreči« tako kakor ni pel še nihče do sedaj. Njegov glas Je božanski, tehnika dovršena. Paul Kemp zabava, v ostalean kar trije komiki skrbe za dobro voljo. _ »Pred maturo« je film ZKD in zasluži, da si ga ogledajo odrasli in mladi, matere In očetje, predvsem pa pedagogi. Predstava danes ob 14.15 In Jutri ob 11. Vstopnina 3 in 5 Din. — Za Božič se bo predvajal v Elitnem kinu Matici film ne-prekosljive lepote. V glavnih vlogah sta Martha Eggert in Hans Jaray. Naslov filmu je »Hrepenenje« doslej najboljše glasbeno delo nemške filmske industrije. — ZKD pa bo za Božič predvajala film, katerega dejanje so posneta po gorski pravljici lz Dolomitov: » Zaklad gora«. Glavno vlogo igra Leni Rlefenstahl. u_ O občinskem gospodarstvu bo govoril župan g. dr. Dinko Puc na predavanju, ki ga priredi Obrtniško društvo v Ljubljani za člane in prijatelje društva v petek 22. t m. ob 20. v restavraciji »Zvezdi«, opozarjamo na to predavanje osobito gospodarsko javnost. u_ Udruženje jugoslovenskih InženJerJev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v torek 19. t m. ob 20. v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1-H. de-batnl večer o predlogih kluba inženjerjev in arhitektov-pripravnikov za. uvedbo javnih del kot sredstvu za ozdravljenje gospodarstva. Vabljeni člani in vsi, ki se zanimajo. u— Krajevni odbor Rdečega krlia na Viču priredi v soboto 16. t. m. ob 20. koncert v Sokolskem domu v korist viškim brezposelnim. Sodelovali bodo: sokolski dramski odsek in sokolski orkester, pevsko društvo »Danica« z Viča, pevski krožek Vič-Glince in cerkvena godba. Koncert se z istim sporedom ponovi v nedeljo 17. t. m. ob' 20. v Društvenem domu. Vabljeni u_ V društvu »Soči« bo drevi ob pol 21. govoril v dvorani pri Levu naš znani, odlični stroKOvnjak na gospodarskem 'n finančnem poprišču univ. profesor dr. Aleksander Bilimovič o gospodarskih konjunkturah. K temu, za sedanji čas zelo primer nemu aktualnemu predavanju so vabljeni ne le člani, temveč tudi vsi prijatelji društva. Po predavanju bo počaščenje roistne-gia dne Nj. Vel. kralja s primernim govorom, deklamacijo in petjem. Vstop vsem prost. — Odbor. u_ Mojster Vasja Pire za šahovskim omizjem. Tam v Gradišču v stairoznani Lov-šinovi gostilni je prijateljsko omizje pričelo v razvedrilo gojiti lepo šahovsko igro. Iz skromnega začetka pa je vztrajnost rodila lepe uspehe. Posebno še, ko je družba pričela s prvenstvenimi šahovskimi turnirji in dala s tem raznim »rinežem« na prva mesta najučinkovitejšo vzpodbudo. Sedaj so si upali celo v Pirčevo simultanko. En remis je bil pod streho. Lep uspeh! Pretekli četrtek pa je to šahovsko omizje sprejelo v svojo sredo mojstra Pirca v SDremstvu predsednika L&K g. dr. inž. Ka-sala. Mojster je odigral simultanko na 15 deskah. Seveda šo nag'10 padalo žrtve. Le Jarec in Pretnar sta remizirala. Nato je Pire odigral še nekaj prijateljskih partij, obrazložil nekaj šahovskih skrivnosti „Orlov" ščetkica za zobe stane mnogo manj nego je njena vrednost. LOVCI! 5. predavanje: Visoki lov — inž. šu-šteršič — bo v ponedeljek, dne 18. decembra ob %9. uri v gostilni „SOKOL" Pred škofijo, v matični dvorani IVAN M02UHIN r senzacijonalnem velefilmu Orijenta IOOO in drnga noč Razkošje harema, ples, godba in zabava Orijenta v ZVOČNEM KINU DVOR Telefon 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri, juM ob S, 5., 7. la 9. uri Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din in že Je moral oditi. Mojster Pire Je s t«n dokazal, kako zelo mu je pri srcu razvoj te lepe kraljevske igre in da se ne straši tru-» da tudi šibkejšim igralcem staviti svole moistrske zmožnosti na razpolago. Tudi ta poteza našega Pirca je lepa! — Z. KLOBUKE za gospode samo v najnovejših barvah in oblikah, ter razne športne in zimske čepice Vam nudi dobro založena 12156 TRGOVINA KLOBUKOV IN ČEPIC Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg 14 Sprejemajo se klobuki v popravilo. Solidna postrežba. Nizke cen«. u Nameščenci socialnega zavarovanja priredijo drevi ob pol 18. Interno proslavo kraljevskega rojstnega dneva v dvorani OUZD. Sodelujejo priznani umetniki; gdč. Korenčanova, konservatoristka; gdč. Smer-koljeva, članica ljubljanske opere; gdč. Pe-hanijeva, gg. Svetel, Hribar, Smolinsky fas drugi. Greta Garbo Suzana Lenox u— Ljubljanskim pevskim društvom! Drevi vsi v Union, kjer bo koncert pevskega društva »Slavca« kot uvod v slavnostno petdesetletnico, ki se bo slavila v mesecu maju pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Začetek točno ob 20. Naj ne bo pevskega društva, ki ne bi bilo zastopano na tem koncertu. Hubadova pevska župa JPS. u— Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto se naročajo v družbeni pisarni Beethovnova ulica 2. Kupujte in razpeča-vajte te razglednice, s tem podpirate šolsko družbo, domače umetnike in domačo obrt. u_ V ponedeljek zvečer ob 20. bo Ljubljana imela priliko čuti prvi božični c«r*-veni koncert. Na sporedu so starejši skladatelji, sodelujejo operni pevci gdč. Milena Verbičeva. gg. Svetozar Banovec in Marjan Rus, mešani zbor vodi France M&rolt, orgle pa igra prof. Pavle Ranči gaj. Koncert, bo v frančiškanski cerkvi ln se ne bo oolitlSnem uradu. Včeraj je podjeten tat posetil prostore mestnega sociaLno-politi&nega urada in fizikata. Pri zaslišanju je izpovedal, da je brez posla in da na zaposlitev ne reflek. tira, ker je v 4 mesecih v Ljubljani nabe-račU 7000 Din. četudi je verjetno, da je ta vsota pretirana, je vendar značilno za čas, ko povsod primanjkuje gotovine in so zaradi tega vse nabiralne akcije že v naprej obsojene na neuspeh, da je mogoče v tako kratkem času nabrati tako vsoto. Takih malopridnežev in delomrznežev nI dobiti v dolgi vrsti brezposelnih v prostorih Mestnega doma, kjer čakajo na malenkostno podporo, ne pred uradom borze dela, kjer i&čejo zaposlitev. Nepridipravi rajši porabijo ta čas za beračenje in izkoriščanje ljudi, ki nasedajo njihovim lažem. Akcije pristojnih oblastev se vrste druga za drugo, organizirajo se nabiralni dnevi, -rse v svrho, da zberejo oblastva denar za siromake in podpore potrebne. "Stalnb trkajo na vrata privatnikov prosilci, ljudem pa ni mogoče presoditi koga naj odslove. Danes, ko sta brezposelnost in siromaščina veliki, je mnogo ljudi ,ki bi radi živeli na ta račun ln z laganjem, da so bedni, spravljali ljudi v zmoto. Zato naj bo gornji primer ljudem v pouk in svarilo, da naj dajejo darove samo onim, ki jih poznajo, sicer pa naj denar, ki so ga v svoji dobroti namenili siromakom, naklonijo oblastvom, katerih ne morejo preslepiti kakšni malopridneži. Mestno načelstvo je izdalo bloke Pomoč potrebnim, ki jih dobite v vsaki trafiki. Ne dajajte ljudem denarja v roke, temveč segajte po teh blokih in vsak siromak bo dobil to, kar res potrebuje. Iz Maribora a— Razstava petorice. Od sobote 16. t. m. bo razstava odprta vsak dan do 7. »večer. Mala dvorana bo vedno zakurjena. če ne bo obisk zadovoljiv, bo razstava zatvorjena. Doslej je razstavo obiskalo samo 230 oseb. a— Godbeniki ae vabijo, da se udeleže pogreba tovariša Antona Skringerja danes ob 14. iz mestne mrtvašnice na po-breškem pokopališču. a— Udruženje poštnih, telegrafskih in telefonskih zvaničnikov in služiteljev, pododbor Maribor, priredi 17. t. m. ob 14. v mali dvorani Narodnega doma bo žičnico, na kateri bodo obdarovani otroci članov, stari od 2 do 9 let. Sodelovali bodo poštni pevci in poštna godba. a— častniški družabni večer. Uprava častniškega doma vljudno vabi vse, ki so prejeli vabila, da se udeleže častniškega družabnega večera jutri na kraljev rojstni dan ob 21. v veliki unionski dvorani. a— Poziv rezervnim častnikom. Poveljnik vojnega okrožja poziva vse rezervne častnike, da se udeleže v vojaški obleki službe božje, ki bo jutri ob 9.30 v stolnici. Iz Kranja T— Da se omogoča obisk opere in drame v Ljubljani tudi Kranjčanom, sem uvedel večerno vožnjo vsak dan iz Kranja, odhod ob 17.45, povratek iz Ljubljane ob 23.30. postajališče nasproti restavracije »Novi svet«. Legitimacije za znižano ceno gledališča se dobe v večernem avtobusu in veljajo samo za vse večerne predstave opere in drame ob delavnikih. Prosim pa cenj. občinstvo, da se poslužuje te ugodnosti v svrho ohranitve te pre-potrebne nočne vožnje. Redno obratovanje sv. prične jutri« — Avtopodjetje J. Gori-čan. Iz Tržiča č— Avtobusna vožnja zvečer v Ljubljano in ponoči nazaj. Začetek danes in sicer odhod iz Tržiča ob 17., iz Kranja 17.45, povratek iz Ljubljane ob delavnikih ob 23.30, ob nedeljah in praznikih pa ob 24. Postajališče nasproti restavracije »Novi svet« v Ljubljani. Vozil bo redno vsak dan. legitimacije za znižano ceno opere in drame se dobe v večernem avtobusu ter veljajo samo ob delavnikih pri vseh večernih predstavah. Prosim pa cenj. občinstvo da se poslužuje te ugodnosti v svrho ohranitve te prepotrebne nočne vožnje. Avtopodjetje J. Goričan, Tržič. 1% Sivlisania na dežel" BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal drevi ob 8. in jutri v nedeljo zvočni film »Ponarejena oporoka«. Dodatek kulturni film »Tenor« in veseloigra »Bimbo-Betty«. GORENJI LOGATEC Po lepi sokoiski prvodecembrski proslav; smo imeli 5. t. m. miklavževanje in je Miklavž obdaril deco v Sokolskem domu. Vsem darovalcem iskrena hvala! Dne 10. t. m. je uprizoril Sokol tragikomično igro »Luknjico«, ki so jo ob lepi udeležbi zelo dobro podali. So-kot priredi tudi silvestrovanje v Sokolskem domu. VRANSKO. Te dni pobirajo pomlad-karji prispevke za božično obdarovanje siromašnih otrok Vranskega šolskega okoliša. Prvi uspehi niso povoljni in so nabiralci močno razočarani. Res so trkali na vrata in srca že enkrat, ko so zbirali darove za poplavljence in so takrat nabrali lep znesek, ki so ga odposlali v Struge, vendar so pričakovali, da bodo zdaj, ko želijo pomagati domačim, sprejeti s še večjim razumevanjem. Lani je bilo obdarovanih okrog sto najsiromašnejših in tudi letos število potrebnih ni manjše. Zato se obračajo pomladkarji zlasti še do onih, ki jim zemske dobrote niso preskopo odmerjene, da se spomnijo bednih otrok in jim s primernimi prispevki pomagajo prenašati trdoto zime. Ako bi jih nabiralci iz kakršnegakoli razloga ne mogli obiskati na domu, naj blagovolijo poslati svoje prispevke pomladku v šolo. S o k o 1 Sokol na Viču priredi v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra v nedeljo 17. t. m. ob 16. v Sokolskem domu mladinsko akademijo. Za članstvo udeležba strogo obvezna. Vabljeni starši in prijatelji mladine. Sokol Polje. Pod okriljem ZKD bo jutri ob 20. v šoli predavanje o Japoncih in Kitajcih. Predaval bo profesor g. Ste-pišnik. Sokol Brezovica. Drevi ob 20 bo predaval pod okriljem ZKD g. Aljančič o potovanju po Bosni, Hercegovini in Črni gori. Sokol Radeče. V nedeljo 17. t. m. bo pod okriljem ZKD predavanje o Jugoslo-venstvu v luči zgodovine. Predaval bo g. Vekoslav Bučar. Enotna organtzactia vseh Jugoslovanskih organizacij Te dni ee ja vršila v prostorih Gradske štedionice v Zagrebu konferenca predstavnikov samoupravnih hranilnic iz vse naše države, ki je pod predsedništvom gosp. Rudolfa Erberja, ravnatelja Gradske štedionice in predsednika Saveza hranilnic kraljevine Jugoslavije razpravljala o vseh aktualnih vprašanjih v zvezi z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in z uredbo o maksimiranju obratne mere. V tem pogledu so bili sprejeti številni sklepi glede postopanja v bodočnosti. Konferenca je nadalje razpravljala o kongresu samoupravnih hranilnic kraljevine Jugoslavije, ki ee bo vršil v maju prihodnjega leta v Beogradu in ki mu bodo verjetno prisostvovali tudi delegati hranilnic iz Češkoslovaške in Poljske. Za ta kongres so najavljeni že aktualni referati gle^ de ureditve razmer v našem denarništvu, ki bodo splošno zanimali. Končno je bil na konferenci dosežen t;di 9porazum, po katerem ho Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani vstopila v Savca hranilnic kraljevine Jugoslavije v Zapebu, ki bo v ta namen spremenil in dopolnil svoja pravila na izredni glavni skupščini, sklicani za 20. t. m. v Zagrebu. Na ta način bo izvedena solidna in močna organizacija samoupravnih hranilnic v Jugoslaviji, ki imajo okrog 230.000 vlagateljev. Iz dravske banovine so se konference udeležili gere-nt Mestne hranilnice v Lj.ib-ljani senator g. Ivan Hribar, ravnatelj Hranilnice dravske banovine, dr. Mirko Božič, nadalje g. Ivan Hiter (Mestna hranilnica v Ljubljani) in g. M. Lebar (Mestna hranilnica v Brežicah). Sanacija Središnjega saveza hrvatskih seljačkih zadrug Te dni se je vršila v Zagrebu izredna skupščina Središnjega 9aveza hrvatskih seljačkih zadrag, ki je bila sklicana, da sklepa o vprašanju sanacije saveza. Iz poročila, ki ga je podal tajnik zveze g. Jegatič, ie razvidno, da znaša skupna izguba te zveze 16 milijonov Din. Ce ss odpišejo vse rezerve in vsi deleži z desetkratnim jamstvom, ostane primanjkljaj od 8.86 milijona Din. Tajnik Jagaitič je nadalje omenil, da so visoke izgube posledice poslovanja prejšnjih ravnateljstev, ki so delovala proti pravilom. Samo izguba pri parcelaciji veleposestva Ca-buna je znašala okrog 10 milijonov Din. Storjene pa so bile tudi druge nepravilnosti in je bila proti bivšemu ravnatelju Ga-ljerju napravljena obtožba. Posebna komisija ministrstva za kmetijstvo je pregledala delovanje saveza, ki je zahteval, da bi država prevzela agrarne obveznice po nomi-nali in bi se na ta način izvedla sanacija. Ministnski svet je sklenil, da naj izvede sanacijo banska uprava v Zagrebu. Uprava saveza je demisijonirala in jie pozvala oberii zbor, da izvoli drugo upravo. Na občnem zboru je kot zastopnik banske uprave govoril tudi bansfci svetnik g. Jurij Kučič, ki je izjavil, da je banovina vedno s pažnjo spremljala razvoj našega zadružništva in je vedno pomagala, kjer je bilo le mogoče. Današnjemu težkemu stanju saveza pa so krivi tidi sami zadružniki, ker so ee premalo zanimali za to, kaj se dogaja in niso zahtevali, da ee skliče skupščina, sedaj pa drug na drugega vale krivdo. Banska uprava i? izvedla revizijo in ceni dejansko izgubo celo na 23.7 milijona Din, torej za 7 milijonov višje, nego je izkazana v poročilu bivše uprave. Nova uprava, ki se ima izvoliti, naj stavi predlog«, kako naj se sanira savez in naj tudi pove, kakšne žrtv* so pripravljeni prinesti sami zadružniki, da more potem banska uprava sklepati o tem. kakšno pomoč naj dasta držaiva in banovina. Občni zbor je nato prešel k razpravi o predlogih za izvolitev novega ravnateljstva, pri čemer je prišlo do birnih scen in dolgotrajne polemike. Novo izvoljenemu ravnateljstvu je bilo na predlog dr. Poštiča naloženo, da skuša na vsak način izvesti sanacijo in da ne prijavi konkurza; v primeru neuspeha pa naj skliče novo izredno skupščino. Po končani skupščini ee je sestal novo izvoljeni odbor, ki si je izbral za predsednika dr. Stjepana Poštiča. Središnji savez hrvatskih seljačkih zadrug je imel ob koncu preteklega leta "členjenih v celoti 336 posameznih zadrjg, od tega 813 kreditnih, skupno število zadružnikov pa je znašalo 47.108. Ustanovljen je bil leta 1918. Gibanje cen na drobno Narodna banka je sedaj objavila za november tudi indeks cen na drobno, ki se kakor znano izračunava na podlagi detajlnih cen v Beogradu (na bazi 1926 = loG). Totalni indeks cen na drobno je od septembra na oktober popastil od 73.4 na 72.2, v novembru pa se je za malenkost dvignil na 72.6. Posamezni indeksi kažejo naslednje spremembe. Skupni indeks za prehran.« s1 od oktobra na november ni bistveno iz-premenil in je znašal v novembru 71.6 (nasproti 71.5 v oktobru). Nekoliko se je dvignil indeks cen za oblačila (od 77.8 na 78.2) in indeks cen za kurjavo in razsvetljavo (od 75.9 na 76.7). Zadnja skupina, ki obsega razne izdatke, je ostala neizpremenjena na višini 80.1 točke. Če primerjamo indeks za novembeT z indeksi za isti mesec zadnjih let, dobimo naslednjo sliko: Indeks prehr. obleka kur. razsv. totalni nov. 1930 83.9 78.6 86.5 84.5 nov. 1931 82.0 72.7 86.8 81.2 nov. 1932 77.0 70.8 79.4 75.0 nov. 1933 71.6 78.2 76.7 72.6 Kakor je razvidno iz zgornje primerjave je indeks cen na drobno še vedno v padanju in je bil v novembru za 2.4 točke nižji nego v lanskem novembru ter za 8.6 točke nižji nego pred dvema letoma. Pri md^ ksa cen na debelo pa se je padanje letcs že nekoliko ustavilo. Tudi v prejšnjih razdobjih smo opažali, da inke6 cen na drobno le v določenem časovnem razdobju Ln bolj počasi slabi gibanj? indeksa cen na debelo. Dočim znaša sedai indeks cen na debelo 63.1 točke kar znači. da so cene na debelo povprečno za 869 odstotkov nižje go v letu 1926., ki tvori bazo za izračunavanje naših indeksov, je indeks cen na drobno nasproti letu 1926. doslej popustil 1« 97 4"/o. Gospodarske vesti s= Povečanje produkcije oljnih semen. V ministrstvu za kmetijstvo se je vršila pod predsedstvom g. M;lana No«akoviča. načelnika oddelka za rastlinsko proizvod- njo, konferenca posvetovalnega odbora za pospeševanje domače kulture oljnih rastlin. Na konferenci so razpravljali o pospeševanju te proizvodnje, da bi se ustreglo domačim potrebam po teh surovinah. Sedaj uvažamo na leto preko 2000 vagonov takih semen iz inozemstva, ker je pri nas z oljnimi rastlinami zasejana površina zaradi nerentabilnosti v zadnjih treh letih padla od 14.000 na 7000 ha. V naši državi se na leto potroši okrog tisoč vagonov olja, jedilnega in industrijskega, pri čimer pa ni upoštevan konzum olivnega olja. Da kmetovalci v bodoče ne bi opuščali proizvodnje oljnih semen, je konferenca sklenila, da se mora pridelovalcem zajamčiti minimalna cena in prodaja takega semena, ker ga ni mogoče nikomur drugemu prodati kakor tovarnarjem olja. To se pa da doseči le s sklenitvijo pogodb med pridelovalci semena in tovarnami. Po teh pogodbah naj bi se pridelovalcem zajamčila najnižja cena in prodaja semena. Zastopniki oljne industrije so na konferenci zja-vili, da pristanejo na to, zlasti ker so že letos sklenili pogodbe s pridelovalci, ki imajo zasejano površino kakih 7000 ha. Izven pogodb je zasejanih še okrog 2000 ha. Po daljši razpravi o raznih vprašanjih je bil sprejet predlog, da se ustanovi ožji strokovni odbor, ki bo imel nalogo sestaviti načrt, po katerem je treba v bodoče delati za pospeševanje oljnega rastlinstva. Razen tega ima strokovni odbor nalogo j naprositi preko Centrale industrijskih kor-poracij tekstilno industrijo, da tudi ona sodeluje pri akciji za pospeševanje pridelovanja oljnih rastlin, ker gre tu obenem za zboljšanje proizvodnje bombaža in lanu, ki sta važna tudi za tekstilno industrijo. Borze 15. decembra. Na ljubljanski borzi je deviza Newyork ▼ skladu z zunanjimi tečaji popustila. Vzporedno je popustil tudi London. Nekoliko nižje notira tadi Trst. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali po 9.15 (v Zagrebu po 9.05, v Beogradu po 9.05). Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila, v tefeu promet ta pa se je tečaj zopet dvignil. Za kaso so bili najprej zaključki po 290 in 291, pozneje pa po 292, 293, 294 in 295, za februar po 291 in 292. 7®/<> investicijsko posojilo Je bilo zaključeno po 54.150. Promet je bil še v 8°/o Blairovem posojilu po 42 in v delnicah PAB po 238. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2302.65 — 2313.99. Berlin 1364.86 - 1375.66, Bruselj 795.79 _ 799.73, Curih 1108.35 _ 1113.85, London 186.42 _ 188.02, Newyork 3613.83—3642.09, Pariz 224.24 — 225.36, Praga 170.01 _ 170.87, Trst 299.01 _ 301.41 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.15. Curih. Pariz 20-25. London 16.86, Nawyork 327.0. Bruselj 71.80, Milan 27.06, Madrid 42.2250. Amsterdam 207.95, Berlin 123.30, Dunaj 57.85. Stockholm 86.95, Oslo 84.70, ko-benhavn 75.30, Praga 15.34, Varšava 58, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringut.) Beograd 11.08. London 29.71, Milan 47.50, NevVork 573.60, Pariz 35.55, Praga 25.73, Curih 175.50, 100 S v zlatu 128 S pao. Efekti. Zagreb. Državne vrednoti?: Vojna škoda 294—295, za december 293—294, za februar ">90—292 4°/o agr. 31 bi., 7°/o investicijsko 54.50—55. 7% Blair 35—39. 8°/o Blair 40 do 42 7% Drž. hip. banka 53 bi., 6°/o begluške 39—40; bančne vrednote: PAB 237—239; industrijske vrednote: Trbovlje 100—120. Beoerad. Vojna škoda 295.50, 295 zaklj., 4«/« agrarne 29.50—30, 6°/» begluške 41, 39.75 zaklj., 8% Blair 42 zaklj., 7°/« Drž. hip. banka 55, 54 zaklj., Nar. banka 3950, 3900 zaključek, PAB 243 zaklj. Dunaj. Državne železnice 16.25. Trboveljska 14.80, Alpine 9.35, Sečerana 17. Blagovna tržišča žito •f Chieago, 15. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 82.25, za maj 85, za julij 84.125; koruza: za maj 51.375, za julij 52.75; rž: za maj 58, za julij 59.50. + Ljubljanska borza (15. t. m.). Tendenca nespremenjena — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška. 79-80 kg po 147.50 do 150; 9remska in baranjska, 78-79 kilogramov po 145 do 147.50; koruza (po navadni tarifi): promptna po 130 — 132.50; nova sušena po 120 — 122.50; nova sušana za december po 122.50 — 125; za januar 127.50 — 130; moka: baška »0« po 255 do 260, banatska »0« po 265 _ 270. -I- Novosadska blagovna borza (15. t m.). Tendenca slaba, promet slab. — Pšenica: baška okol. Novi Sad in okol. Sombor, sremska 95—97; srednjebaška 95—98; gornjeba-ska in slavonska 97—99; baška potiska 98 do 100: gornjebanatska 93—95; južnobanat- 9ka 92_94. Oves: baški, sremski. slavonski 51—53. Jefmen: baški, sremski 64-65 kg 63—65. Koruza: baška 71—73; nova garant. 50—52; nova sušena 64—66; za januar 52.50—55; sr-mska 72—74; banatska 70 do 71; banatska sušena 61—63. Moka: baška »CK« in >Ogg« 177.50—192.50; »2« 157.50 do 177.50; >5« 137.50-157.50; >6« 102.50 do 112.50- >7« 77.50—87.50; »8« 65—70; sremska, slavonska »Og« in »Ogg« 172.50 do 187.50; >2« 152.50—177.50; >5« 132.50 do 152.50; »6« 100—110: >7« 75—85; »8« 65 do 70. Otrobi: baški in sremski. v jutastih vrečah 50—54. Fižol in krompir ne notirata. Vrempf^f pornnln Številke za označbo kraja pomenijo: I. čas opazovanja. 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer In brzina vetra, 6 oblačnost 1—10. 7 padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenilo naj. višjo, druge najnižjo temperaturo. 15. decembra Ljubljana 7, 751.5, -8.4, 87, NE3, 10, 13.5, sneg; Ljubllana 13, 751.1, _6.8, 88, SW2, 10, sneg; Maribor 7, 752.9, _10.0, 80, N2, 10, 6.0, sneg; Zagreb 7, 750.9, 90. NE3, 10, 7.0, sneg; Beograd 7- 750.0, _5.0. 90, mirno 10, sneg; Sarajevo 7, 748.9, —4.0, 85, mirno, 10, —, _; S^oplje 7, 751.6. 1.0, 90, mirno, 10, _; Split 7, 742.8, 12.0, 90, SE6, 10, 8.0, dež; Kumbor 7, 745.6, 11.0, 85, ESE3. 10, 14.0, dež. Rab: ni depeše. Temperatura: Ljubljana _8.4, _6.5, _; Maribor _3.0, -11.0; Zagreb -4.0, -8.0 Beograd _4.0, _6.0; Sarajevo —3.0, —6.0; Skoplje 4.0, 1.0; Split 12.0, 8.0; Kumbor —, II.0. Solnce vzhaja ob 7.31, zahaja ob 16.19. Luna vzhaja ob 5.57, zahaja ob 14.1. N por t Trije smučarski trenerji v Jugoslaviji Jahr — Stechlik — Marx. Kljub težavnim razmeram je naš zimsko-sportni savez pridobil tudi za letošnjo zimo visoko kvalificirane smučarske trenerje. Norges Skiforbund nam pošilja kot trenerja mladega in sposobnega Bjorna Jahra, ki bo letos vodil naše skakače v treningu. Treningi se bodo vršili na raznih skakalnicah, da se nudi prilika čim večjemu številu tekmovalcev za izšolan je v pravilnem skakanju, Jahr prispe k nam še pred božičem ter bo ostal do konca sezone. Za tekmovanje v teku je prispel včeraj trener Leon Stechlik, ki bo vodil za sedaj trening pri smučarskem klubu Ljubljana, meseca januarja pa na Pohorju ali v Mariboru za tekmovalce mariborskega pod-saveza. Stechlik je odličen tekmovalec ter strokovnjak glede opreme tekmovalca in glede letnega treninga. V nedeljo prispe še Erich Mar*, znani nemški državni prvak na 30 km Mara končuje svoj študij na visoki šoli za telesno vzgojo v Berlinu ter bo porabil svoj božični dopust do konca januarja za trening pri nas. Mane je že lani treniral našo državno tekmovalno vrsto. Letos bo vodil trening pri Iliriji in pri savezu. Začel bo v Ljubljani. Za božični teden bo na Jesenicah, kjer imamo najboljše tekmovalce. Pozneje se bodo razdelili po načrtu tečaji, tako da bodo v onih krajih, kjer »o najpotrebnejši. Smučarski tečaji SK Ilirija priredi s pričetkom prihodnjega tedna, t j. 18. t m. ob 14.30 smučarski tečaj za vežbanje začetnikov pod Cekinovim gradom (nad drsališčem). Pri-javnina za osebo 10 Din. Pismene prijave ie treba poslati SK Ilirji, kavarna Evropa, ustne prijave pa sprejemata trgovina Goreč, Kreditna banka in Predalič-Kolb, Se-lenburgova ulica. Smučarski tečaji ASK Primorja. Tečaj za začetnike in bolj izvežbane vodi sav. smučarski učitelj g. Josip černič. Tečaj se vrši vsak dan popoldne od 14. do mraka. Pričetek danes. Zbirališče ob 14. pred trgovino Cešnovar pri Dolenjskem mostu. — Enotedenski tečaj za otroke od 8. do 12. leta vodi .sav. smučarski učitelj g. Laco Mihel. Zbirališče danes pred »Čadom« pod Rožnikom. Vse drugo kot zgoraj! Tečaji so brezplačni Smučarski tečaj na Blokah. SK Bloke bo imel tudi letos svoj smučarski tečaj pod vodstvom znanega trenerja Remigija Zuzzata. Tečaj bo za začetnike in za izvežbane smučarje. SK Bloke vabi vse smučarje, bližnje smučarske klube, Sokole (smučarske odseke) itd., da prijavijo svoje člane v tečaj. Člani smučarskih klubov in zimskosportni odseki Sokola plačajo pri-javnino in tečajhino 10 Din, nečlani pa 20 Din. Prijavnina 10 Din, tečajnina 10 dinarjev. Prijave sprejme v Ljubljani z vplačilom prijavnine in tečajnine iz prijaznosti tvrdka »Alpina«, Tyrševa cesta št. 7. Da pa oAiogoči SK Bloke kljub današnjim težkim gospodarskim razmeram poset na Bloke vsem ljubiteljem smučarskega športa, je sporazumno z gostilničarji in avtobusnimi podjetniki dosegel znižanje cen. Tozadevna navodila in pričetek tečaja bomo še objavili. Smučarski tečaj v Mojstrani. Smučarski klub Dovje—Mojstrana priredi od 26. tega meseca do 1. januarja smučarski tečaj za začetnike in izvežbane pod vodstvom znanega državnega prvaka v kombinaciji Jakopiča Albina. Prijavnina 40 dinarjev za osebo. Za prenočišča v kurjenih sobah je poskrbljeno v zadostni meri. Celodnevna prehrana od 35 Din dalje. Glede snežnih razmer so izgledi kar najpo-voljnejši. Podrobna pojasnila daje tajnica kluba gdč. Minca Rabičeva. Skakalnica je pripravljena in za trening odprta. Pristop in odstop v tečaj je dopusten vsak čas. Smučarski tečaj za začetnike. Smučarski klub Ljubljana priredi tudi v Ljubljani «talne smučarske tečaje. Vsak tečai traja en teden ter je brezplačen Prvi tečaj prične v ponedeljek 18 L m. Zbirališče ob 14. pri Čadu. Tečaj vodi g. Kristan. Smučarski odsek Sokola L, Tabor, ponovno obvešča svoje telovadeče in ostalo članstvo, predvsem začetnike na redne telovadne večere za smučarje, ki bodo do nadaljnjega vsako soboto zvečer v društveni telovadnici na Taboru od 18.45 do 19.30. Prinesite seboj telovadno obleko ali vsaj telovadne čevlje. Bodite pripravljeni vsaj četrt ure preje, da ne boste motili ostalih, ki 90 točni in redni. Bratsko vabljeni. Odsek. Smučarsko predavanje. Zanimivo predavanje o smučarstvu priredi smučarski klub Ljubljana v sredo 20. t. m. Govoril bo g. Drago Ulaga o aktualnih smučarskih problemih, ki bodo zanimali začetnika kot starega praktika. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Po predavanju bo tudi majhno presenečenje. Vsi posetniki predavanja dobe posebno nume-rirane vstopnice. Po predavanju izžrebana številka dobi kompletno smučarsko opremo. Predprodaja vstopnic v športnih trgovinah: Goreč, Predalič ter fotograf Lojze Šmuc. Vstopnina 8. 6 in 3 Din. Jugoslovenska akademska smučarska organizacija priredi jutri izlet akademikov-smučarjev in smučark na Golo brdo, Smar-jeto in Sv. Katarino. Zbirališče za odhod na Ajdovščini (postaja cestne železnice pred kavarno Evropo) ob 9.15 dopoldne. Povratek zvečer s tramvajem ali vlakom ali na smučeh preko Podutika in Rožnika. SK Rateče — Planica vabi na smučarsko skakalno tekmo, ki bo 26. decembra ob 14. na skakalnici v Ratečah. Splošna določila: Tekmuje se po pravilih JZSS. — Pravico udeležbe imajo vsi v JZSS verificirani člani, stari nad 18 let Prijavnina za tekmovalca znaša 5 Din. Čas pismene prijave je do vključno 24. t m. Ustno se lahko prijavi proti dvojni prijavnini do 26. t m. do 12. pri tajniku Jan. Kerštajnu. Žrebanje ob 13. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril ob 16.30 v dvorani Mlekarske zadruge Darila: Prvak v skokih prejme lep pokal v trajno last, drugi, tretji in četrti pa častne priznanice. Smučarski klub Ljubljana. Včeraj je prispel trener g. Stehlik. Tečaj za prvo skupino prične ie danes, in sicer m vrši tečaj danes in jutri v Ljubljani, s ponedeljkom se pa preseli na Pokljuko. Tečaja v Ljubljani se lahko udeleži tudi II. skupina. Zbirališče bo javljeno na oglasni deski pri Gorcu. Vremensko poročilo JZSS in SPD od 15. decembra. Kranjska gora, Rateče—Planica: —13, barometer pada. drobno mede, sneg suh pršič, snega 120 cm. 6ankališče uporabne^ Vršič in Tamar 300 cm pršiča. — Bled — jezero: —10, sneži, sneg suh pršič. 50 cm novega snega na podlago 70 centimetrov, smuka ugodna. — Bistrica Boh. jezero: —10, sneži, sneg suh pršič, snega 120 cm. smuka idealna. — Mariborska koča, Pohorski dom: —12, sneg suh pršič, smuka in skakalnica ugodna, sanka-lišče in vožnja s sanmi izborna. — Klopni vrh: —12, vreme mirno, sneg suh pršič, 20 cm na staro podlago 40 cm, smuka dobra. — Pesek: —12, vreme mirno, sneg suh pršič, 30 cm novega snega na 50 cm podlage, smuka in skakalnica ugodni. — Seni-orjev dom: —14, vreme mirno, 30 cm novega snega na podlago 45 cm, sneg suh pršič, smuka izborna. — Sv. Lovrenc: —10, vreme mirno, sneg suh pršič, 30 cm novega snega na podlagi 40 cm, skakalnica uporabna, smuka izborna — Nad Falo: —9. vreme mirno, sneg suh pršič, 20 cm novega snega na staro podlago 35 cm, smuka izborna. — Ribnica na Pohorju: —10. vreme mirno, sneg suh pršič, 20 cm novega snega na podlago 40 cm, smuka ugodna. — Gu-gtanj — Kotle: —9, vreme mirno, sneg suh pršič, 20 cm na podlago 30 cm, smuka izborna. — Rimski vrelec: —10, vreme mirno, sneg suh pršič, snega 25 cm na podlago 35 cm, smuka in izleti izborni. — Peca: —13, vreme mirno, sneg suh pršič, 35 cm novega snega na podlago 90 cm, smuka izborna. — Poročila od 14. t. m.: — Vrhnika: —3, oblačno, vreme mirno, 40 cm. novega snega na podlagi, sneg suh pršič, smuka idealna, izgledi za nedeljo ugodni, smuške ture v okolico idealne. — Begunje: —8. oblačno, na zamrznjeni podlagi 20 cm suhega pršiča, izgledi prav dobri — Škofljica: —6. oblačno, 25 cm novega snega na podlagi, sneg suh pršič, smuka idealna. — Velika planina: —12. sneži, na staro podlago zapadlo 50 cm novega snega, sneg suh pršič, vetrovno in megleno, izgledi za nedeljo prav dobri. — Mojstrana: novega snega 40 cm, jasno, smuka prav dobra, skakalnica uporabna, izgledi za nedeljo prav dobri. Smuka iz Rošce čez Rovte v Mojstrano idealna. — Bloke: —8, snega 50 do 60 cm, pršič, še sneži, smuka idealna, izgledi za nedeljo zelo dobri. S. K. Ilirija (Table tenis sekcija. — V ponedeljek bo začelo klubsko prvenstvo za leto 1934. Vršilo se bo ves teden, vsak dan s pričetkom ob 19. v klubskih prostorih. Do sobote se bodo končala predtek-movanja, dne 23. ob 17.30 pa se začno finalna tekmovanja v zeleni dvorani hotela Union. Ker so za predtekmovanja že izžrebana kola, se tekmovalci opozarjajo, da so v ponedeljek točno ob navedeni uri vodji turnirja g. Zeleznikarju na razpolago. — (Hazenska sekcija). Danes in jutri cross-country trening. Danes ob 15.30 morajo na trening te-le članice: Hafner, Slapar, Zajec I. in H., Angelca, Silva, Vla-sta, Poldi, Pirš, Marta, jutri dopoldne ob 11. pa Hudales, Boža, Vida, Darinka, Milica. Božičeva in Nada naj trenirata v Kamniku. Opozarjajo se ponovno vse članice, da se morajo brezpogojno udeleževati teh treningov. Odsotnost se bo opravičila samo v bolezenskih primerih. V ponedeljek ob 18.15 plenarni članski sestanek v klubski sobi kavarne Evropa, ob 18.45 istotam 6eja sekcijskega odbora Navodila za »Tek Uedinjenja« 17. decembra Sodniški in rediteljski zbor morata biti zbrana pred Narodnim domom najpozneje ob 10., ker dobita tamkaj direktive. Pozivajo se vsi člani kluba, da sodelujejo pri izvedbi teka in se stavijo na razpolago vodstvu tekmovanja (pred Narodnim domom). Slačilnice: inozemski atleti se slačijo v kopališču Slon, atleti SK Ilirije v mali sobi restavracije Emona, vsi ostali atleti v areni Narodnega doma. Vsi tekmovalci morajo biti v slačilnici najpozneje ob 10.30, ker bo start sledil točno ob 11.30 uri. V stroju na startu morajo biti namreč najpozneje ob 11.20 zaradi prihoda zastopnika visokega pokrovitelja, Nj. Vel. kralja Aleksandra I., ki pride ob 11.25 Prireditelj poziva cenj. občinstvo, da se na tekmovalni progi disciplinirano podredi navodilom sodniškega in rediteljskega odbora, ne ovira tekmovalcev in se zadržuje na hodnikih. Svečana razdelitev daril, združena s koncertom in čajanko se vrši ob 16. v dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica. — Vabljeni so zastopniki oblasti, nacionalnih, športnih in kulturnih organizacij, sodniški in rediteljski zbor, tekmovalci. Isto tako so vabljeni vsi prijatelji in klubovo članstvo. Ljubljančani! Pripomorite, da bo »Tek Uedinjenja« v proslavo 15 letnice državnega in nacionalnega Uedinjenja in v počastitev rojstnega dneva visokega pokrovitelja impozantna sportno-nacionalna manifestacija, ki jo zamore organizirat5 ua^ Ljubljana. — ASK Primorje Iz življenja fin sveta Zemlja Puščav je na našem Nekoč, pred 800 milijoni let, Je bila zemlja prav tako obdana z gostim, ne-prodornim plaščem oblakov kakor danes približno Venera. Pod tem plaščem je vladala vlažna vročina kakor v rastlinjaku in rastlinstvo je bilo v resnici tako bohotno ln ogromno kakor v rastlinjaku. Samo tu pa tam, n. pr. v tropski Ameriki ob Amaconki, vladajo še približno takšne razmere kakor na vsej zemlji pred 300 milijoni let. Kakor pred 300 milijoni let živijo tod vsa bitja že danes v enolično toplem, toda strašno vlažnem podnebju, v večni temi in somraku pod gosto odejo oblakov. Namestu v oblačni temi je danes površina zemlje večji del leta izpostavljena nemilim sončnim žarkom, namestu enoličnega, togega podnebja Imamo vse povsod neprestane zračne toke, a namestu nekdanje bujne vegetacije vidimo na premnogih, širnih delih kopnln ozemlja, ld so se spremenila v mrtvo puščavo. Ni dvoma, da Je opaziti na vseh celinah napredovanje puščav ln niti naša Evropa se nI popolnoma odtegnila temu razvoju, čeprav je dospela v njem le komaj do stopnje step, ki se pa v poletnem času spreminjajo tudi v mrtvo sivino ali rjavino. V puščavah Azije, Afrike, Amerike so našli očitne ostanke prastarih kultur, znamenja, da so bile te puščave nekoč obdelana tla. Geologi so prepričani, se susi planetu čedalje več da so skozi Saharo kakor nekoč skozi druge afriške ln azijske puščave Šumeli ogromni veletokL Sonce Je izžgalo z vedrega neba ta ozemlja, v močnem mrazu, ki dosega n. pr. v Sahari tudi 20 stopinj pod ničlo, se Je voda v kamenju spreminjala v led in ga razganjala. Drobeče se skale so se spreminjale v pesek, ki ga Je veter odnašal s seboj, a tudi voda, da ga na primernih mestih zbere v blatna jezera. V Aziji, Perziji, so takšna jezera, ki imajo v premeru več sto kilometrov. Pod vplivom sušečega sonca se polagoma spreminjajo v mrtva puščavna tla. So sicer tudi nasprotniki teorije, da bd se zemlja spreminjala v puSčavo. Ti pravijo, da ni videti v zgodovinskem času nobenih dokazov za to, da bi puščave naraščale. Mezopotamija se Je spremenila v puščavo bolj zaradi tega, ker so ljudje zanemarili In uničili nekdanje ogromne namakalne naprave, Egipt ni od pradavnih časov prav nič bistveno spremenil svojega puščavnega obraza. Toda takšni razlogi se opdrajo seveda le na opazovanja nekoliko tisoč let — a kaj Je to proti stotinam in tisočim milijonom let, ki Jih rabi zemlja za svoj razvoj? Seveda pa Je treba upoštevati tudi to, da zna človek prav krepko zadržaiti nadaljnje spreminjanje kopnin v puščave, a v novejSem času spreminja tudi ogromna puščavna ozemlja spet v rodovitna tla. Moderna Turčija Moderna Turčija se je preporodila tudi t pogledu kriminalistike. Medtem ko so na njenem ozemlju še 1. 1924 našteli 3688 kriminalnih primerov, pravi statistika, da je število zločinstev te vrste padlo v zadnjem letu na 274 slučajev, kar je nedvomno velikanski napredek. L. 1927 so zabeležili ▼ kriminalni kroniki 904 primere cestnega ropa. Letos od januarja do konca novembra je bilo takšnih slučajev samo 128. V istem razdobju je bilo v Carigradu 58 vlomov, dočim so jih našteli lani v istem času 1988. Tudi primeri izsiljevanja so se močno skrčili. Turški noši bo v kratkem odklenkalo, kajti po nalogu Kemala paše so merodaj-ni reformisti že izdelali enoten načrt nove obleke za turškega kmeta. Obleka se naslanja tesno na evropske vzore in bo obsegala hlače, telovnik in jopič. Še v nekem pogledu pa je Turčija potrebna reforme. Njeni dosedanji vozovi cestne železnice so namreč imeli poseben štirisedežni oddelek za ženske. Zdaj bodo ta oddelek ukinili, ker je spričo reform za ženske v Turčiji postal brez pomena. Grbavčeva tajna V francoskem Perpignanu se je zadnje dni potikal okrog neki grbavec, ki je s svojo zunanjostjo močno sočutno vplival na usmiljene ljudi. Vse ga je pomilovalo in mu skušalo olajšati položaj z darovi in tolažbo. Slednjič je prišel mož pred oči policiji, ki je sklenila, da si ga nekoliko natančneje ogleda. Pri aretaciji so najprej ugotovili, da je grbavec telesno popolnoma normalen. Grbo si je napravil sam, ker je računal, da bo na ta način lažje vodil ljudi za nos. Ko pa so njegovo umetno grbo pregledali, so dognali, da je možakar nI nosil brez vzroka. V grbi je namreč nosi! za nad četrt milijona naše vrednosti španskih in francoskih bankovcev, ki »o mu jih oblasti zaplenile, da dožene jo izvor denarja. - • * Reforme zdravnižtva v Nemčiji Zdravniški stan v Nemčiji stoji pred da-lekosežnimi reformami. Hitlerjeva vlada je silno naklonjena zdravnikom za prirod-no lečenje in bo ustanovila za nje posebne stolice na univerzah v Berlinu, Mona-kovem, Kolnu in Kielu. Za alopate bo medicinski študij tako preurejen, da si bodo lahko že s 25. letom starosti osnovali eksistenco in družinsko ognjišče. Poleg tega bo nemška vlada nanovo uredila vprašanje zdravniških honorarjev. Samski zdravniki bodo morali cenejše ordinirati kakor ože-njeni. Nadalje bo vlada z vsemi silami zavrla dotok ženskih kandidatinj v zdravniški stan. - — Linčanje vleče Kalifornijski primer linčanja belih zločincev je dal ameriškim množicam pogum, da se ljudska sodba še nadalje uveljavlja s polno silo in primerno sirovostjo. V mestu King Fisher je naskočila množica 2000 oseb sodnike, stražnike in morilca Jacka Winstona, ki ima na vesti troje žrtev. Ljudje so ga hoteli obesiti. Winston, mlad trgovski nastavljenec, Je prišel v ječo zaradi prvotnega ponarejanja čekov, iz katerega so se razvili njegovi poznejši zločini. V zvezi s prvim prestopkom je umoril dva zakonca na neki farmi in še neko tretjo osebo, ki je bila posvečena v njegov umor. Ko je sodišče odredilo ogled kraja, kjer je bil izvršen umor, je začela oblegati kraj zločina tisočglava množica, ki se je pripeljala tja z lastnimi avtomobili. Množica je skušala sodnikom in paznikom iztrgati žrtev, kar pa je pravočasno preprečil guverner Murrav, ki je poslal nad linčarje dve četi vojaštva z oklopnimi avtomobili Vojaštvo je ljudi razpršilo, kljub temu pa še nj ponehalo ogorčenje med prebivalstvom, ki hoče prej ko slej nad Winstonom uveljaviti svojo sodbo. Prohibieijo nesejo v grob V Ameriki so z bučnim veseljem in hrupnimi svečanostmi pokopali prohibieijo, kije tako dolgo zadrževala zdravi utrip preko-merskega organizma Nemške statistike Nemški statistični urad je pravkar dal statistične podatke za nemško državo v poslovnem letu 1932./33. Nekateri so zanimivi in jih navajamo v svrho primerjave. V navedenem letu so Nemci pospravili za 2 milijardi mark tobačnih izdelkov (5% milijarde kos cigar, 31% milijarda cigaret, 32 milijonov kilogramov tobaka za pipo in v zavojčkih, 178 milijonov klobas žvečilnega tobaka in 1.8 milijona kilogramov tobaka za njuhanje). Prejšnje leto so pospravili tobaka za 2.2 milijarde mark, a te številke se tičejo samo obdavčenega tobaka, koliko je bilo vtiho-tapljenega, ne ve nihče povedati. Ljudski dohodek je znašal v Istem letu 46% milijarde mark ali 716 mark na glavo, proti 76 milijardam mark ali 1190 na glavo v L 1929. Piva so popili Nemci 33.3 milijona hektolitrov (51.3 1 na glavo) proti 68.8 milijona hektolitrov (102 1 na glavo) v letu 1913./14. Konsum žganja Je od 187 milijonov litrov (2.8 1 na glavo) v L 1912./13. nazadoval na 39 milijonov litrov (0.61 1 na glavo). L. 1931. Je dajalo 9 milijonov krav 19.7 milijarde litrov mleka (306 1 na glavo); 2 milijona koz pa 1 milijardo litrov. Pošta je 1. 1932. odpremila 5.1 milijarde pisem doma in 293 milijonov v ino-stranstvo. Iz inostranstva je prispelo 130 milijonov pisem. Knjig je Isto leto izšlo 21.402, med temi 18.077 prvič natiskanih. Iz vsega tega se vidi, da so vsa poročila o »slabem gmotnem stanju nemškega ljudstva« — bajka. Odprta noč in dan so... groba vrata, pravi Prešern. 94-Ietni ameriški kralj petroleja, milijarder John Rocke-feller visi med življenjem in smrtjo ČE BEREŠ TO, IZVEŠ... da sta francoska in angleška vlada v po gajanjih zaradi ukinitve vizuma v medsebojnem potniškem prometu; da je imela Afrika po najnovejših dognanjih raziskovalca Frobeniusa visoko civilizacijo že 5000 L pr. Kr. r.; ^ da imajo v Rusiji 41 stopinj pod ničlo, v Karpatih pa 35 stopinj mraza; da je pobegnilo iz osrednje jetnišnice v Barceloni 50 jetnikov, od katerih jih je zdaj 30 na svobodi; da je odkril admiral Byrd v svoji eks-pediciji na južni tečaj tri osebe, ki so se vtihotapile med posadko; da je našla blizu Adena oceanografska odprava raziskovalca Murraya deset gričev nekdanje Lemurije, celine, ki je nekoč ležala med nabrežji Indije in Afrike; da razsaja v Parizu že kakšnih 14 dni tifus, zaradi česar opozarjajo oblasti prebivalstvo, naj bo kar najbolj oprezno pri uživanju pitne vode; da je v Nemčiji zabranjeno ustanavljati nova časopisna podjetja in da bo berlinski »Borsen-Courier« prenehal izhajati; da so leningrajske policijske oblasti odredile za vinjene šoferje smrtno kazen; da je izvršil samomor bivši sluga barona Giesla, ki je bil avstrijski poslanik v Beogradu ob času vojne napovedi Srbiji. Pokojnik je napisal svoje spomine ter jih izročil nekemu novinarju, da jih bo objavil. Amerika se raduje Neki ameriški bar v prvem dnevu svobodnega točenja alkoholnih pijač Po Sarretovih stopinjah še eden, ki je moril zaradi zavarovalnine Se se ni v Franciji poleglo razburjenje zaradi afere advokata Sarreta, ki je v svoji vili v Marseilleu moril žrtve, ki jih je prej zavaroval za visoke vsote, že se obeta nov proces s približno enako vsebino. V središču nove afere stoji Lucien Laverne, bivši stavec, poznejši tiskarnar in trgovec. Laverne je zdaj star 45 let S sodiščem ni imel doslej nobenega opravka. Njegova mati je umrla 22. januarja 1924. Dve leti pred smrtjo jo je Laverne zavaroval za 80.000 frankov, katere mu je zavarovalnica po njeni smrti izplačala brez oklevanja. L. 1925 je preminula tudi Laverne-jeva žena, s katero je preživel mož v zakonu osem let Tri mesece pred smrtjo je Laverne tudi njo zavaroval za znatno vsoto in je prejel od zavarovalnice po njeni smrti 200.000 frankov. Zadnjega obroka za to zavarovalnino v znesku 4000 frankov že ni več zmogel in je moral zastaviti dragulje pokojnice, da je lahko plačal zapadli znesek. Po smrti svoje žene Laverne ni ostal dolgo vdovec. Ze osem mesecev nato je povedel pred oltar novo nevesto, ki se je pisala z dekliškim imenom Cecilija La.bett Ta zveza pa je trajala samo štiri tedne, kajti po preteku tega časa so odpeljali novo Lavernejko v umobolnico. Po francoskem pravu pa internacija v umobolnici še ni dovoljen vzrok za ločitev. Ker je torej bilo ločitev zakona nemogoča, dokler je bila La ver jeva žena v umobolnici, je mož izposloval, da so jo izpustili za štiri ure na svobodo. Te štiri ure je izrabil za izjavo Cecilije pred sodiščem, da pristaja na ločitev zakonske zveze z njim. Tako je bil Laverne zopet prost toda ne dolgo, kajti že je vrgel oko po neki vdovi Robinovi, katero je zavaroval za 90.000 frankov ter jo vzel za ženo. Pred kratkim je tudi ona umrla. Laverne je pozval zdravnika, da bi podpisal osmrtnico, toda možu medicine se je zdela stvar sumljiva in je odklonil podpis na izjavi o smrti. Stvar je prišla na uho policije m zavarovalnica se je zaradi izplačila zavarovalnine uprla. Laverneja so aretirali in zaprli v ječo in zdaj čaka francoska javnost s veliko napetostjo* kaj se bo izcimilo Iz tega. Krvniku se obeta delo V Welsu imajo te dni razpravo proti 26 letnemu posestnikovemu sinu Hansu Breitvrieserju, ki je umoril v Mitterfilzu pri Lambachu 19 letno deklo Hildegardo Strasser, s katero je imel ljubavno razmerje. Ker spadajo takšni zločini po nedavni odredbi avstrijske vlade pred posebno sodišče, se je takšno sodišče te dni prvič sestalo, da sodi obtoženca. Zan:mivo je dejstvo, da se pred tem sodiščem ne razpravlja na podlagi pismene, ampak ustne obtožbe. Državni tožilec iznese tožbo ustno, nakar se zasliši krivec in priče. Obravnava traja nepretrgoma do kraja, sodniki pa lahko izrečejo smrtno obsodbo zločinca ali pa ga popolnoma oprosti Edmo-le, če nastopijo komplikacije, se sodišče razide, obtožba pa se odstopi rednemu sodišču. Ker posluje izredno sodišče zelo naglo, potuje z njim tudi krvnik. V \Velsu je ta že postavil vešala, ker je skoro gotovo, da bo Breitv/ieser obsojen na smrt Zastrupljeni svatje Iz Bukarešte poročajo, da so imeli te dni v Velikem Kopelerju Svatbo, ki se je končala zelo tragično. Svatovske pojedine se je udeležilo 47 kmetov, ki »o spremljali ženina in nevesto v cerkev. Med poročnim obredom pa je svatom prišlo slabo in so drug za drugim popadali na tla. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da 60 zastrupljeni. Vsi svatje se bore s smrtjo. Doslej še ni mogla oblast ugotoviti, kako je prišlo do takšne množestvene zastrupitve. _ Zaklad beračice V Rumuniji zamenjujejo tačas bankov ce po 1000 lejev za nove. Pred dnevi se je oglasila v poslopju bukareške Nar. banke prosjakinja iz Černovic. Izjavila je, da bi rada zamenjala šop bankovcev. Vratar je ni hotel pustiti v hišo, ker je menil, da bo tam nadlegovala ljudi. Ko si je berači-ca slednjič izsilila vstop v poslovne prostore, so ljudje strmeli. Razvila je svoje prihranke v znesku 170.000 lejev. Zaklad je naberačila. rakvi 33 let y V Couraayu je umrl čudak Hanry Tite-louse, ki si je dal v svojih mladih letih napraviti rakev ter je v nji spal vsako noč skozi zadnjih 33 let. Ko ga je pa v resnici doletela smrt, se je izkazalo, da je rakev za mrliča premajhna in so morali naročiti novo, v kateri so ga nesli na pokopališč«. ANEKDOTA Jonatana Swifta je strašno dolgočasil mož, ki se je vsiljivo bahal s svojimi predniki in njihovimi dejanji. »Da, da,« je dejal Swift, »če vas pogledam, se spomnim na krompir.« »Na krompir?« je vprašal mož začudeno. »Da, prav na krompir,« je odvrnil 3wift »Pri teh je tudi vse, kar se da od njih porabiti, pod zemljo.« VSAK DAN ENA Vinska pokušnja v zraku A. Christl: 6 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman Obmolknila je in se ugriznila v ustnico. Oče jo je umevajoče pogledal. »Razumem te, Ruth. Taka si kakor iaz. Težko ti je izpustiti, kar imaš. A kakor jaz, moraš tudi ti spoznati, da so položaji, v katerih ni drugega izhoda. Morda bi se mi posrečilo najti sredstva, da ti pripeljem Dereka nazaj. Vendar — potlej bi se začela stara pesem od kraja. Saj ga ni moči poboljšati. Vsak dan si iznova očitam, da sem ti dovolil možitev z njim. Pa kaj sem hotel! Silila si, in tisti čas je bilo res podoba, da hoče začeti novo življenje. Spomnil sem se, da ti že enkrat nisem bil ustregel.« Te besede je izrekel, ne da bi jo pogledal. Ce bi jo bil pogledal, bi bil videl rdečico, ki ji je nenadoma planila v obraz. »To je res.« Njen glas je bil trd. »Tako vražje mehkega srca sem bil, da se v drugo nisem mogel upreti tvoji volji. Pa bi bilo prav, če bi se bil! Veliko si pretrpela zadnja leta.« »Da, to niso bili prijetni časi,« je pritrdila gosipa Ketteringova. »In zato pravim, da mora biti tega konec.« Udaril je s pestjo po mizi. »Morda ga imaš še rada. Izbriši to in poglej stvarem v oči. Derek Kettering te je vzel zaradi tvojega denarja. Tako je, nič drugače. Glej, da se ga iznebiš.« Ruth je za trenutek pogledala v tla. Nato je rekla, ne da bi vzdignila oči: »Iti če ne privoli?« Van Aldin jo je začuden pogledal. »Saj ga ne bova vprašala.« Zardela je in se ugriznila v ustnice. »Pa če se le ne vda kar tako?« »(Da bi se upiral ločitvi, misliš? Le naj poizkusi! A ne verjamem, da bi to storil. Vsak odvetnik mu lahko pojasni, da ni upanja zanj.« »Torej ne verjameš —« obotavljala se je — »hotela sem reči, ali se ne bojiš, da bi delal težave, samo da bi me mučil?« Oče jo je nekam začudeno pogledal. »Da bi se uprl ločitveni tožbi?« Zmajal je z glavo. »To je več ko neverjetno. Ce nima razloga, se ne more upreti.« Gospa Ketteringova ni odgovorila. Van Aldin jo je bistro pogledal. »Na dan z besedo, Ruth. Nekaj ti teži srce. Kaj je?« »Nič ni, papa. res nič.« Vendar njen glas ni zvenel prepričevalno. »Bojiš se javnosti in škandala, kaj? To kar meni prepusti. Vse se bo izvršilo v največji tihoti.« »Nu prav, papa, če misliš, da je tako najbolje zame!« »Ali imaš nepridiprava res še rada? Zato?« »Ne.« To je rekla s toli trdo odločnostjo, da je bil videti van Aldin za" dovoljen. Nežno je potrepljal hčer po ramenu. »Vse bo še dobro, dekletce! Nikar si ne beli glave. In zdaj govoriva o drugih rečeh. Iz Pariza sem ti nekaj prinesel.« »Res? Kaj novega?« »Upam, da ti bo po godu,« je smehljaje se dejal van Aldin. Potegnil je ovoi iz žepa in ji ga podal. Zeljno ga je odvila in odprla zaklopnico. Zategnjen »Ah!« se ji je izvil. Ruth Ketteringova je imela dragulje rada — od nekdaj. »Oh, paipa to je čudovito.« »Nekaj posebnega, jeli?« je zadovoljno rekel milijonar. »Po godu so ti, kaj ne?« »Po godu? Na svetu jim ni primere! Kako si jih dobil?« Van Aldin se je namuznil. »To je moja skrivnost. Kupil sem jih seveda pod roko. Ta nakit Je dokaj znan. Ali vidiš veliki kamen na sredi? Morda si že kaj slišala o njem. To je zgodovinsko .ognjeno sroe'.« »Ognjeno srce!« je pomovih gospa Ketteringova. Vzela je kamne iz zaklopnice in si jih podržala k prsim. Mili-jonar jo je opazoval. Mislil je na vse ženske, ki so bile pred njo že nosile te dragulje, na vse ljubosumje in vso nevoščljivost, ki so jo bili povzročili. Kakor vsi slavni kamni, je imelo tudi .ognjeno sroe' zgodovino, v kateri so igrala nasilstva in zločini veliko vlogo. Zdelo se mu je, kakor da bi v mirni roki Ruth Ketteringove nakit izgubljal svojo hudobno moč. Ta ženska z zahoda je bila v svoi hladni obrzdanosti prav za prav zanikanje vsakršne tragike in vseh divjih strasti. Ruth je položila kamne nazaj v zaklopnico; nato jo skočila pokoncu in ovila očetu roke okoli vratu. »Hvala ti, papa, prisrčna hvala! Nakit je prečudno lep. Zmerom mi daješ taka krasna darila.« »Tako se tudi spodobi,« Je odvrnil van Aldin ln jto pobožal. »Ti si vse, kar imam, moda mala Ruth.« »Saj ostaneš pri kosilu, kaj ne, papa?« »Mislim, da ne. Ali nisi bila namenjena v mesto?« »Pa lahko odpovem. Nič takega ni, da bi se bilo treba vznemir* jati.« »Ne,« je menil van Aldin, »1e pojdi, tudi jaz imam §e opravka. Do svidenja jutri, ljuba. Ce ti telefoniram, se lahko dobiva pri Gal-braithu.« Gospodje Galbraith, Cuthbertsaa & Galbraith so biH van Aldiaovi pravni zastopniki v Londonu. »Lepo, papa.« Obotavljala se je. »Upam, da mi te zadeva ne bc branila potovati na rivijero?« Iz Morske Sobofo " ln»— Preselitev sreskega načelatva. Pred ftnevi se je sresko načelstvo preselilo ▼ svoje nove prostore v Cerkveno ulico T hišo veletrgovca g. Nadaja. Prostori so se primemo preuredili. Uradni dnevi za sprejemanje strank ostanejo neizpremenjeni. ms— »Roksi« na našem odru. Dramski Odsek Sokola j« pred dnevi z uspehom Uprizoril igro »Roksi«. Dobro zasedena dvorana ni štedila z odobravanjem. Igro je režiral g. Goricki. Dramski odsek naj kmalu spet pokliče ▼ Sokolski dom. Repertoar HAR0D5EGA GLEDALIŠČA V LJUBLIAltI DR4MA. Začetek ob 20. Sobota, 16.: Turške kumare. Globoteo znl- £a:ne cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 17.: Ob 15. uri Robinzon ne sme u«iceti. Izven. Znižanj cene. — Ob 20. KjiLturna prireditev v Črni mlaki. Premiera. Izvan. Ponedeljek, 18.: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 16.: Stoji, stoji Lfublian'ea. Izven. Znižane cene. Nedelja, 17.: Ob 15. -ari Havajska roža. — Izven. Znižana cene. — Ob 20. uri Prodana nevesta. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Alsksandra. Izven. Znižane cene. ponedeljek, 18.: Zaprto. Slavnostna predstava v operi. Jutri sve- Ser ""»b 20. uri se poji v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja v ooeri »Prodana nevesta«. Veljajo cene od 30 Din navzdoL Na slavnostno predstavo ot>ozariae v njem zaposlen ves dramski s-mbel z g. Cesarjem in g. Kraljem na če-iv Režijo vodi prof. Sest. Muzikakie toSce, Katere izvaja SrnoinlaSki aekstet, te kompo-niral capelnik SuštesciHč. Predstava }e izven abonmaja. t' ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Zač-tek ob 20.15. •Pobota, 16.: Vi ste razkrinkani, Nedelja, 17.: Vi ste razkrinkani. Drevi in jutri se bo igrala v Šentjakobskem gledališču izvrstna burka »Vi ste razkrinkani!«, ki bo zaradi 9voje velekomične vsebine sigurno ugajala cenjenim posotni-kom, Dejanje je vzeto iz šolskega življenja. Kdor ljubi res dober humor, naj posebi predstavi. Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. ure pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. le Smučanje lep šport, toda • • • »rak io bUdi« teter izčrpajo koio lic*, ia tok. Utrugocoe* teiei* »e pr«-koto, ki je najbolj ia4>oewmjeto» aii po-maMna — naj bo d>el Vaie Nnu4«TBks »preme. Kjerkoli jo boe» zahtovaii, povsod jo dobfte Vel ika škatlica 18 Dta, ma'« r>a 5 Dio. Parfumerija »Uran« Ljubljana NIHČE NIMA VSEGA - kar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik kjer bo našel kar išče. dajemo najkulantneje na: vloge velebank, vrednostne papirje, ratno šteto, državne bone, Blairova posojila in kurantno blago. Naročila z dežele o-bavljamo promptno. PUCKA ŠTEDIONA Zagreb, Medoličeva 31 telefon 90-03 13208 Poglejte biti to tako sgodool Moja koža je bila brezbarvna, temna tt ▼ela. Imela sem grde mozolj«, trpko in suho kožo, razširjene lojnice okrog nosa, pod-bradka in čela. Danes se vsi čudijo in m« zavidajo za mojo mehko, belo in krasno polt. Danes vsaka žena lahko polepša svojo kožo in jo napravi belo in mehko, ako vsak dan uporablja kremo Tokalon, hranivo za kožo bele barve (ne mastno). Sestoji s« k preparirane smetane in olivnega olja in dodatkov, ki osvežujejo in krčijo kožo in fo napravijo belo. Ona neprestano vnika v kožo, pomirja razdražene kožne žleze, zožuje razširjene lojnice in odstranjuje mozolj«. Nai-trpkejša in najtemnejša koža postan« bela in mehka. V treh dneh postane koža nepopisno lepa in sveža, kakršne ne dosežeta na noben drug način. Uporabljajte kremo zjutraj I Pri kupovanju britvic zahtevajte vsekakor Rotbart Krziiarstvo KENK Ljubljana, Židovska ulica 3 VELIKA IZBERA VSAKOVRSTNEGA KRZNA PO NAJNIŽJIH CENAH. Se li brigate za svoje zdravfe ? »da mteUte to« os admrjt n jega obraza! Lte« j« od jota« do ao& aa.padraoo! — takaj M mislite m bo, kotfko bi lahko tipeli zaradi uporab« pudra arednja kakor«*«? — V pudrih BOt&JOIS Poodre SOtB DE PARIŠ Poudre PRINTBMP3 OB PARIŠ Poudre MON PARFUM Poodre PIANCCE imate abeo4utoo d-ovriraoot In M-gkovalec eTetorno, rdefill u lica: CENEJŠE DE ROSE IN ROUGE MAKDARiKK. Za vsako ŽENO KAKOVOSTNA OLEPŠAVAJOČA SREDSTVA POBENAIi KBB8IA soba preko dneva, I noč, trajno potepta In poutadl . PORENAL MILO blago, piljeiumlHogc mfto aa na-govanje obraza ln rok • • > • PORENAL PUDEB fin in povsem neflkodljlv puder, diskretno parfumiran, 12 barv . 18-12*-24'- kt na* ■ S B POREMILK bioloiko mleko za CUCenje obraza 41}, in odstranitev velikih znojnlc . " 30- KAMPHOBNIK eliksir kafre, ki takoj odpravi ogrce ln mozolje...... PASTA MAJALIS dovršeno pere in neguje občutljivo 4 kožo, ki ne prenese mila . . . , U " MLEČNA KREMA naglo in trajno odpravi solnčne pege in madeže na obrazu , * II FAI« BLAlf0 krona ta Hnwitnw> sc g»|» In pošapta rofis . LANOLIN KREMA sa masažo in pomlajevanje telesa, ker dela koto elastično . > ■ ■ OBO BAB V A ZA LASI v vseh nijansah barva do vi Seno in trajno lase VODA IZ KOPBIV staro preizkušeno domače sredstvo sopar izpadanj« las ln sopar prhljaj FLOBIA ROUGE najfinejše francosko rde«Oo na obraz v 12 divnih nijansah • • • ROUGE ZA USTNIGB Bonbon rose v 4 barvah . • » « Rouge de Lavi« t 4 barvah . • • EAU DE LAHORB eliksir za masažo ln jačanje ženskih grudi 10--12*-30*-30*-14*- 40 DOBIVAJO SE POVSOD Glavno skladišče in odpoSiljalnica s pošto: MOBILIOR parfumerija KAtJBEB niča broj 34 — Jelačicev trg is ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK! Da postanejo Vaši zobje beli ZA TRI STOPNJE V TREH DNEH Na mah o&sti KOLYNOS usta, ugonabljajo* mikrobe in klice V zelo kratkem času boste videli, da daje KOLTNOS znanstvena krema za zobe, zobem tek blesk kot se nikdar ne more doseči z običajno pasto za »obe. KO-LYNOS se peni in vpija v vsako votlino, on odpravi rumenkaste madeže in »lise« in nikakor ne kvari zobne sklenine. Uporabite KOLYNOS takoj — 1 centimeter na suhi ičetkici dvakrat na dan — in takoj boste ugotovili rezultata: zobje so postali boli, a dlesni postanejo rdeče ko roža. Kupite tubo KOLTNOSA še danes! v.' " '.v1^- Ooobje tvrdke JL ZESCHKO naznanja pretuSno vest, 3a Jo njih dolgoletni šef, gospod A. Zeschko danes po kratkem mukapolnem trpljenju preminil. Dobrega in nepozabnega šefa ohranimo v trajnem spornimi. Ljubljana, dne 15, decembra 1933. 18239 Umrl nam fe po hudem trpljenju v četrtek ob Vilo. uri gospod Ciril Dolenec bančni ravnatelj v p. In poročnik peš. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 16, decembra ob %. uri Iz Vtdjavčeve uL 20 (Kolezifa) na pokopališče k Sv. Križu. IRENA, žena ? CIRIL, SIMONA, NIKOLAJA, otroci; JURIJ, ANGELA, brat in sestra 18209 Velika božična prodajal Zahteva se zopet kvaliteta, vendar časa primerno ceneno. Torej pazite razen na nizke cene tudi na dobro kakovost; D. Vel. 22—25. Topli čeveljčki iz finega, rdečega meltooa, podplat iz klobučevin » in usnja. VeL 26—80 samo D. 82.—. £enske copate v lepih desenih, zelo tople, najfinejša izdelava D. 48.— in D. 65.—. Moški copati D. 88.— in D. 48.—* Tople copate iz klobučevine v modernih barvah. Iste z leseno peto samo D. 75.—. Copate ta velblodje dlake, podplat iz klobučevine ln usnja. Moške vel. D. 65.—* veL 31—85 D. 35—, vel. 26—80 D. 80.—^ vel. 20—25 D. 28.— 95'- Topli, ženski, črni melton čevlji, usnjen podplat. Isti z lakom ali ucnjem obšiti samo D. 125.—, moški z usnjem D. 145.—. ženski čevlji iz črnega ali rjavega boksa, dober podplat iz usnja. Druga vrsta samo D. 110.—> ta laka D. UO Mofld čevlji iz črnega boksa, prlma njeni podplati. Rjavi samo D. 128.—. D. UO- čevlji ta gumija s manšeto tn volneno podlogo. Isti s sip-zapiračem, črni ali rjavi, od D. 185.— dalja. 4hunanik LJUBLJANA: Tyrševa c. la. »Petnvfa« MABKBOB: Gosposka nBca 17. esta L NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO: Jara !!! CENE SMO PONOVNO ZNIŽALI !!! Velika Izbira original smučarskih, Športnih in tnristovsldh čevljev. Krasni damski čevlji najno- novejših modelov po izredno nizkih cenah. ia«u Prodajalna: LJUBLJANA - Sv. Petra cesta 20 ALI OGLA Službo dobi Toka beaeda 50 pat: sa dajanja urim aH m fitr* pa I Di*. f!) Viničarja i reHrtašaii spričevali — toorjenfga tu sposobnega H 'večji vinograd. ^>rei' nem. Ponudb« na »glasni »ddelek »Jutra« pod iifr* aVi»c«lk«. 441914 Knjigovodstvo »••h »»temov, ua-frjao«, Mrridira, »eeta-vija bilance »feoko-mjak z Ia referen-namr Honorar zelo z®*-m. Ponndbe aa oglasni «ddelek »Jutra« pod Šifro »Revizija«. 4J430-1 Lesni maniptriant nL&<;. % tna«ij««n n«n5k«-ga jenika, dober ra6unar fa kalkuUat, i 10.000 D") kavcije t gotovini. dobi lakaj' mesto. Ponudbe »a pedrufoieo »Jutra« T Vem neMn pod »Vmimn« 44451-1 Zaslužek ii«« •a a Dia. - Kdor nil iMbhk, pa a vsafe« besede 1 Dta, m dajanj« sulim aH N Mm pa I M*, m Vsako prepisovanje na stroj prmuiMi na do«- slov pobiti ▼ glasne® oddelka »Jtutra«. 4i3i0-» Vsaka » m par. Mdw» aii pa 8 Di«. (Ti Mlada prodajalka vetča tudi nessBine, !Ke kakršnokoli sfuibo. Gra haA\ k e*rekom a« kaj sIKnega. Cen}, ponudbe proton aa oglasni eddelek »Ju4ra« pod tttra »Pe%te-na«. CL Th. Rotman: Bobifev sin Da, ubogi BIH Je bil tolikanj zbegan, da fce je da! mirne prijeti In privezati na vrvico, >Obdržlm0 ga,« Ja rekel go*pod česen 5 >takaie živalca Ja v današnjih pustih (asih kar ustvarjen« za zabavo 1< Orožnik ieti a!affl>o vratarja, M8-n-ika, sluge aH čurva.ja proti i^aki plači. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Žantrtjiv 3fi«. 44257-2 Uradnica t ena nje® s!ev., erbofeTva.t-ak«£a in oemSkega j Mika r govoru in pisavi, slov. ter nemSke stenografije ta »troje^iaja, M i mesto ko-respo®deutinje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Biro »V«3Sa«. 44440-2 Mesto postrežnice HHSm. — Grem pa tudi fe otrokom. 7m&m tudi nem-gk.o. Naslo-v pove »glasni oddelek »Jutra®. 44164-5 Pouk Beaeda 1 Dia; n dajanj« naslova ati sa šifro S Din. DtiaU, ki £6ej« tartraketje, fda-šajo mi« bešeoo 60 ■a Uho afi ia da-i naslova 8 Din. (4) Damo kl M poučevala pol]iS!no, 11 S »a ta svojo ITletno hčerko. Stradner, Zmajskega 80. 44331-1 Oglasi trg. sna&aja po 1 Dia beseda; «a da 'injs naslova ali ta Šifro 5 Dia. — Ogia« socialnega inačaja pa vsaka beseda 50 par: 4«jaaj« naslova ali sa *Wm> pa 8 Din. (8) Napoleon Memotren (Kircbeisen), T knjig, dota. prodam ta 400 Dan. Ponudb® na ogl. oddelek »Jutra« pod &Bfro »Napo« «00«. 44449-8 Učenke V atoroeti «6-4.1 M, c fiiobrim g4aeou, iSftean sa tattbaraSk-o goiibo, 1 too oekrbo in plažo po dogo-m, Ponmaibe • «Mko na nadoT! Mirko StraStek, Zagreb, D&c* »(L 44439-4J Iščem učenca sa Arogerijeko stroko. Po-t»d!ba oa ogiaeni oddelek »Joto«« pod iifro »Nastop takoj«. 4-4454-44 Trg. vajenca s primerno Šolsko iiobros-bo, 'idraT&ga in modnega, poštenih etaržoT, epr«jmem r trgo-v^oo mešauega Naga na t satinjaki doKni. Ponuli'}o aporočdtl avoj na-elor na ogd. oddelek Jutra, pod tn*&o «Lepo darOo« U4CA-6 2 šivalna stroja Ionski »Pfaff« s okrogMm 5olni6kioaa io krojaiki zolo ugodno naprodaj ▼ Gra-daSfci uHci S. 4U56-6 Vrednote ■j.« hes«da 1 Din; sa dajanj« nasiova aH sa Stro pa 6 Din. (ST) Vrednostne papirje kupuje koma-nditna druiba M. Jankole v Llnbtjaai, Aleksandrova cesta št. 4rtl - telefon 3036. 849-16 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: sa dajanj« naslova aH sa ttfro pa 5 Din. (IZ) Ženinom, nevestam! nudim moderno, Sporaso poMStvo, kakor trudi masivno, ga-iantdrano »oliduo d«!o, po najoiiijiih oenah, tradi na hranilne knjižice. Trrdka Oolmajer, strojno miiarstvo, Ljubmo-Podinart. — Zahtevajte ponodbe. — iMotam nafiroda^ »Ariel« motor s prikolico. 4442342 Oblačila Itg. oglasi p« 1 DW> beseda; sa dajanj« na-aH »a iifro S Din Oglasi soetalsega taa-&aja vsaka beseda BO par; ta dajanje Daiiova ali sa iih« 5 Dia. (13) Smuškl kroj sa smučarja srednje postave, skoro fte*, prodam ta 000 Dim, ker ma je pr«-majbein. Zor, palača Kredita« bani« itev. la/TV. 4*41643 2 ženska plašča timiska, teamnotoodor t opo-eus OTratasikom, za roanj-So ose>bo, za 160 Dia i® temno rdeč za 120 Dim naprodaj v 8'.omSfcov< ulici it. 23/1. iovo. 44458-13 Pridelki Vsaka bes«da 1 Dui. sa dajaajs nasln',« al m Uho pa 6 Dim. (83) Lepo Jedilnico radi odpotcvaoj« prodam. Našlo* ▼ oglasnem oddeiku »Jutrav 4444542 Kapital Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« naslova «Ii sa fttr» pa 6 Din. (10) Knjižnico razprodaja Vilma Koefc«k, Mozirje. «4341-4« Novi Obrtni zakon •230 strani, dobite s* 10 Din pri II. Janko)«, Aleksandrova testa itev. 4/H. 440T2-16 Zlato, srebro, bri-Uante in vrednostne papirje knpaje komaoditna SraSba M. JANKOLE, Ljubljana, Aleksandrova cesta St. 4/II - telefon 8052. 4407146 Družabnika s saooo Din, pro« jam-efara, za rentabilno podjetje S&entt. Ponndbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »20 od sto«. 4*46044 Krušno moko In drag« mlevske izdelke kupite pooemi na drobno v trgovini t moko A. Nov-ijao, Vidovdaneka eesta 6 (Tabor). 44388-89 VsaHa Mi __ J •a dajanj« nastora ali ta Iifro pa 6 Din. (»4) Jabolka okuaoa, zimska, Mo 6, B in 4, zimeko pakovaae zaboj« okrog 80-400 k« bruto, poTietao raapoiilja P-oetrSn, Maribor, Gozdna fii. 6«. 44306-34 štajerska Jabolka Kanada kg po 6 Dia ta zimska meSana po 6 Din proti predplačil« ali pov-setju raopoifija vsako množino Martin Sum-er, eka-port sadja, Konjiee, Drar-Eka banovina. 44281-94 Lokali Vsaka beseda sa dajanj« sa šifro pa 6 Dia. (39) 1 Wn; aii Lep lokal f vodovodom, v pt oSci, event. v eno soibo, primemo sa krojača au mesarja, 1« 000 Din mesečno takoj oddam ▼ Plori-U «Moi jansU 28. 44448--19 Specerij. trgovino dobro vpeljano, v oetrtru meota prodam, ali sprejmem družabnika s 40.000 do 50/100 Din. — Ponudbe aa oglasim oddel«k »Jutra« pod iifro »Ljubljana«. 4443&40 Lokal za mizarsko delavnico (za 9 skobelnik«) iBčem. Ponudbe na ogla«, odd-elek »Jutra« pod »Delam:*««. 44444-19 Stanovanje Vsaka beseda sa dajanj« sa iifro pa 6 Dia. (U) 1 Din: ali Enosob. stanovanje oddam dT-ema osebama. — Obenem ee lahko preraa-me postreinieko mesto. — Ptete.rta,iikora nJica 6t. 26 44443-31 Stanovanja Vsaka beseda 60 par-, sa dajanj« nasiova aii aa HtN • Dia. (Sl-a) Lepo, veliko sobo 1 1 ali 9 posteljama, ▼ •viii, oddam v feteiim banske uprave — Ceeta na Bolnik im. 44416-S3 Mirno ta lepo sobo t* eddam 1 aii J solidnima, Cinejiema osebama. Naflov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 44442-33 Lepo sobo • posebnim vfoodom itd., v oentm mesta takoj oddam. Klavir ta kopa'imc* oa respolago. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra« 44168-53 j^fffHTi Ročno prešo moteo, za kltjučaTinl&arja in generator za atrtogenjčoo va-renje _ — dobro oiiraajono, kupnim. Ponudbe na oglas, odd-elek »Ju.tra« pod šifro »Opis in oena«. 4420&^9 Ti Vaaka beseda 1 Din; m dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (SOI Vsaka beseda 8 Din: aa o*jaaje naste*e aH iifr« pa 5 Dia. (25) Solnčno stanovanje 4—fisobno, 1 vsemi pritiklinami, ▼ sredini mesta fcS&em • L februarjem. — Ponudbe « točnim našlo-ta navedbo cene na oddelek »Jutra« pod »Center«. Pooudbe brez c trne m pridejo v poitev. 44288-SD/a oglas. »Cent* Stanovanje • t—6 sobami ta skimi prostori, i 8 č e m • februarjem. Naslov pove oglasni «dd«l«k »Jutra«. 44406-91/a Sobo odda Vsaka besed. 60 par: sa dajanj« aa ttfr« a Din. (28) Sobo s štedilnikom prašno aii opramlijono, ▼ oentrn mest« poceni oddam gospodični. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«. 44427-28 Sobo tafcoj poeeni oddan 1 aH 8 osebama. Naslov v ogt. oddeiku »Jutmc. 444BT-S8 Opremljeno sobo « posebnim vbodom, od- .....«1 44438-28 Mlad gospod U v kratkem odpre svoj lokai, teli snaaja s 20—84 le* staro goepoditoo, kd ima 20—30.000 Din gotovine, v rrrbo takojšnjo le-nitrre. Ponudbe na oglas, oddolok »Jutra« pod Šifro »Bodočnost 88«. 44450-35 Glasbila Vaaka beseda 1 Din; sa dajanj« naslova aii ■a iifro p« C Din. (98) Kupim klavir prvovrstne snamfc«. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Otn klavir«. 444OC.-09 Klavir ali planino rabljen, v dobrem stanju kopi pevski zbor v Ljubljani. Ponudbe aa «gl«sni oddelek »Jutra« pod iifro »Pevski »bor«. 44463-26 /J Vsaka beseda 1 Din: sa dajanj« naslova aH m šifro pa 5 Din. (29) šivalni stro] pogresijiv, prrovrstos snaimke, pooeoi naprodaj ▼ DvofataM uttei 3/1 levo 44419-29 Striženje 4 Din britje 2 Din Najoenej4e! Prepričajte ee v Ra-pddu, Sv. Petra c. 25 44433-30 Zdravstvo Vaaka beseda 1 Din; m dajanje naslova aH ta iifro pa 5 Din. (40) Slabotni moški Ne glede na vtrok slabosti, starosti in druge neprilike. se Vam takoj povrnejo normalne moške sile. Nika kih pilul. tablet ta drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte pošiljamo diskretno v zaprti kuverta, bret vnnanjega napisa — proti poiiljatvi 5 Din ▼ znamkah. »Salus«, Zagreb. 6/Jo, Savska 10. 80240 Vaaka beseda 50 par; ia dajanje naslova ali ca šifro pa 3 Din. (28) Očala ftUar-ejSe oblike, so ee nagla v Prešernovi ulici. — Dobi se jih v og:a«iem oddelku »Jutra« v ftelen-burgovi nlioi. 4443C-S8 Dotično osebo H je kuoila v za^avijal-nici m^ko, orir. dam^ko kolo prosim, da poilje svoj nafJov na ogiatni oddelek »J-itra« pod »Strdki povmjerai-c 44445-S8 HssaSfraRi Veaka Oeseda 1 Din. m daj«nje naslova aJž za Mfro pa 5 Din. (97) Drva in premog pri IV. SCHUMI Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Zavarovalna družba življenjske panoge Išče strokovno izurjenega zastopnica za Ljubljano in okolico, eventuelno tudi za širši rajon. Nestrokovnjakom z dobrimi zvezami se nudi takisto lepa prilika za postranski zaslužek. Uspešnim sotrud-nikom zajamčimo po kratki poskusni dobi tudi stalno plača Ponudbe z opisom dosedanjega delovanja naj se pošljejo obenem z referencami pod »Saradnik« na Jugomosse, Zagreb, Jelačicev trg 5. 13156 T Medvedovi «!. 28. J ORION, EUMIG, MINERVA, ITD. najmodernejše radio aparate Vam dobavi 12042 RADIO VAL - LJUBLJANA DALMATINOVA ULICA 13, Telefon 8363 12043 • ' mm- . •. v - ' - o * > ' --/■ " ; ? ■rJ-MMPm'1 ■ Bk&mmm - '"- ' --tal? »if ■'■K t ■ ■ -s a^^pt^^ i^iiniinaiiuumuiiiitiiiiiifnitiiiHiiiiiiiini!HiuuiiiiHiiiiii!uiuiwitiuiiiJiiiiiii(imu^^ iiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiuiiiiii^ - - '■■ ' -v•/- 'i- 35 Aftft 2ESCHKO naznanja y svofem In v Imena svoje ga dna dr. Effta Zescfita, svoje snatoe Ute Zesctiko, svofegi vodka Gerta Zeschka in v Imenu vseh ostafih sorodnikov, da je njen nadvse soprog, oziroma oče, tast ta stari oče, gospod -;. »^j^mmm Zeschfec mM *1 i • -• -s« ffč* ■ • r v: - ; - »f ;• -fe «. ■ '/. .' ' f- . ■ ' 'V.*.-',. KŽ- - - danes, dne 15. t m., po kratkem, mafcapofnem trpljenja, pre viden s svetlnd zakramenti, v 86. teta svojega, samo do-bremu posvečenega življenja, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb btegopokojnfka bo v nedeljo, dne 17. decembra 1933, ob V? 15. mi fz bBe žalosti, Eijavčeva cestajt. 18, na pokopaHšče k Sv. Križu, kjer položimo našega nepozabnega blagega pokojnika v rodbinsko grobnico k veCnenm počitku. Sv. naša zacMnica se bo darovala v torek, dne 19. decembra 1933 ob 7. uri zjutraj v župnl cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosi se tihega sožalja! f^i/ V T i f! hI Jani, dne 15. decembra 1933 ^innnnnnnniiinniinniniiiiiiiiiiinimiimiiim^^^ s s . » - :%« 4 ■ ■ - /! • • i • - * v \ . - i v Urejuj« Davorin Rarljea. izdaja a konzorcij »Jutra« Adoii Kibmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakanuurja Ctuo Jezeriek. Za taaeratni dal Jq odgoforen Alojz Novak. Vri s LJubljani.