MAREC 1999 leto 5 številka 61 cena 120 SIT »C BanKa Koper igralništvo: Prve koncesije Intervju s predsednikoma uprav portoroške in novogoriške igralnice Aldom Babičem in Silvanom Križmanom o prenapetih koncesijskih dajatvah. Stran 4 in 5. Novi bazeni - in turisti Letošnja turističa sezone po mnenju nekaterih ne bo bistveno drugačna od lanske. Drži pa, da bo turistično gospodarstvo za svojo promocijo in infrastrukturo imelo na razpolago precej več sredstev, pa čeprav iz naslova večjih obremenitev igralnic. Portoroška turistična ponudba je boljša, bolj pestra in nekoliko drugačna kot pred leti. K temu bodo zagotovo prispevali tudi novi bazeni, ki jih pospešeno gradijo pod hotelom Bernardin, čisto ob morju, nared pa naj bi bili že za veliko noč. Kaže, da je odveč tudi strah, da bodo tam zaprli prehod za turiste. Sklepi, zahteve in želje županov IZOLA EXPRESS OPTIKA Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. f>00-5«0 NEPREMIČNINE GASSE4E POSLOVANJE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI PE PIRAN Bolniška 1 Tel.: 066/ 747-153, 740-330 PE IZOLA Ljubljanska 41 Tel.: 066/647-218 <0^ TERME^PALACE V četrtek, 11. marca 1999 je bilo v restavraciji Mlin na Ankaranskem križišču V. srečanje županov obmejnih občin Slovenije in Italije. Govorili so o aktualnih temah, o sodelovanju na področju informacij in regionalne organiziranosti. Morda bodo že kmalu v Kopru odprili Regionalno informacijsko središče - Evropsko okence, Evro-Info center oziroma Pospeševalni center za malo gospodarstvo? Članstvo v EZ omogoča veliko večje regionalno sodelovanje, a EZ ne bo samo prinašala. Več o srečanju županov preberite na 11. strani. Princ op Vbnicb na starem mestu 1 otem, ko sta Občina Piran in Kompas Portorož glede pristojbine za pristajanje in plačevanje taks našla skupno modro rešitev (o ceni so se pogajali na občinskem svetu), se je Prince of emce vrnil ob portoroški pomol. Lahko bi se celo zgodilo, da bi našel svoje novo (cenejše) pristanišče v sosednji Izoli, ki bi ga z veseljem sprejela... Marino Antolovič: Razdrobljena ponudba ne more biti uspt Luciano Milok o piranski koaliciji. Stran 9 Portorož Portorose Slovenija Obiščite LEPOTNI CENTER v Termah Palače Nudimo vam STORITVE BEAUTV CENTRA in še POSEBNO PONUDBO: Na vsakih 10 storitev brezplačna fango mare maska obraza Predajte se morju in odkrilo vam bo svojo skrivnost zdravja in lepote. Vabljeni tudi v bazene s termomineralno vodo, ki blagodejno vpliva na splošno počutje, dihala in kožo. Informacije in rezervacije: Tel. (066) 747 360, Dr.Miroslav Zei: Stroka je vedno smatrala Piranski zaliv kot nedeljivo celoto. stran 8 KOMEMORACIJA V STRUNJANU V petek, 19. marca 1999 ob 11. uri bo komemoracija pred spomenikom v Strunjanu, v spomin na otroke , ki so jih 19. marca 1921 z vlaka postrelili in ranili fašisti. Žalno slovesnost v spomin na te dogodke organizira Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran. 747 041 Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel. & fax: 066/31-303 DNEVNO ODUCEN KRUM IN PECIVO IZ MLINOTESTOVE PEKARNE KOPER Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 76 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - Izdelava fotografj), prodna fotografskega materiala In opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME Padanska garda “lovila” tujce ob slovenski meji Primorski dnevnik je konec februarja objavil novico, da so imeli ze-lenosrajčniki, pripadniki padanske garde, vaje na italijanskem Krasu. Nacionalna padanska garda je sporočila, da naj bi v noči od sobote na nedeljo (27. in 28. februarja) pripadniki te garde izvedli vajo civilne zaščite ob padansko - slovenski meji na Tržaškem in Goriškem. Cilj te operacije je bil vežbanje prostovoljcev padanske straže za nočne operacije, piše Združenje nacionalne padanske garde iz Benetk, ki ugotavlja, daje na tej slovensko-italijanski (ali kot pravijo padansko-slovenski) meji velik priliv nelegalnih tujcev. Gardisti naj bi razpolagali z lastno medicinsko enoto za interventne primere. Obveščali naj bi morebitne nelegalne pribežnike - tujce, da jih na italijanski strani meje čaka vključevanje v kriminalne organizacije ali združbe in jih povabili naj se vrnejo, od koder so prišli. Pobudo so predstavili 27. februarja na Griži. Kot je znano, je njihova akcija izgledala dokaj klavrno, javnost pa se zanjo ni preveč zanimala. Res pa je, da v Italijo, s ciljem odpotovati naprej na zahod, prihaja vse več pribežnikov in policija ne ve več kam in kako z njimi. Akcija padanske garde naj bi bila tudi zamišljena kot opozorilo pristojnim organom, da je treba nekaj storiti za zajezitev prihoda pribežnikov. V Sloveniji probleme ilegalnih prehodov tujcev rešuje zakonita državna obmejna policija, v sosednji Italiji pa je očtino, zaradi nemoči zajezitve množičnega pojava nelegalnih pribežnikov, zadeve v roke vzela nekakšna skupina zelenih in črnih srajc, ki se lahko čez noč prelevi v nevarno silo s pristranskimi cilji. Šiviljski tečaj I. in II. stopnje V prostorih Krajevne skupnosti Lucija, Obala 105-107. Vpis po telefonu V št. 066/ 770-748 Novinarka opazovala usmrtitev V zvezni državi Arizoni obsojenci na smrt lahko izbirajo med injekcijo, električnim stolom ali plinsko celico. V nekaterih državah še vedno velja smrtna kazen. Tako je tudi v ameriški zvezni državi Arizoni. Tam nam reč še vedno menijo, daje metoda zob za zob edina prava rešitev in zadoščenje za sorodnike žrtev. Tako roka pravice seže do ljudi, ki so sposobni hladnokrvno ubijati. Na Kitajskem so pred nedavnim javno, s streli v srce, usmrtili več tatov in tihotapcev z mamili, v Arizoni pa je v začetku marca moral v smrt Karl LaGrand nemški državljan, ki je pred 17 leti skupaj s svojim bratom Walterjem v nekem bančnem ropu hladnokrvno večkrat smrtno zabodel šefa banke, ki je zaradi vbodnih ran umrlin ranil neko uslužbenko. Zvezno sodišče v Arizoni ju je spoznalo za kriva, vendar so z izvršitvijo smrtne kazni zaradi različnih prošenj, pritiskov in sodnih postopkov odlašali kar celih 17 let. Kot piše Bild je ura smrtne kazni za Karla LaGranda že prišla, izvršitev smrtne kazni pa si je ogledala tudi neka novinarka tamkajšnjega lokalnega časopisa. V Bildu je opisala vso grozo, ki jo lahko doživi človek, ki ve, da bo moral umreti. Nič mu ni pomagalo. Nobena prošnja za pomilostitev, niti zadnje njegove besede “Zelo mi je žal, nisem hotel ubijati”. Trdno so ga zvezali z jermeni, nato so mu v telo vbrizgni-li smrtonosno tekočino. “Sedaj pa grem domov”, so bile njegove zadnje besede. V hipu so se mu začele tresti ustnice, močno so se mu povečale vratne žile, ki so začele divje utripati, obraz mu je zbledel, zalila gaje smrtna polt, glava mu je rahlo padla na stran, oči je zaprl le napol, kot, da bi hotel še nekaj povedati. Novinarko je gledanje tega prizora dobesedno zlomilo. Ne, nikoli več nočem gledati izvršitve smrtne kazni, je dejala. Karlovega brata Walterja, ki si je izbral smrt v plinski celici, je dočakla ista usoda.Branilci ga niso mogli ubraniti najhujše kazni. Kaj skriva lucijsko podzemlje? Vnetega vrtanja v globino lucijske zemlje že nekaj časa ni več. Spomnimo se, da so na prostoru bivših solin v Luciji (tik ob kanalu Fazan) pred dvema letoma v globini 700 m odkrili skoraj toplo vodo, a so vrtino do nadaljnjega zaprli. Nihče ne more zagotovo potrditi ali se v nedrih lucijske zemlje morda res ne skrivajo ogromne količine sladke, morda celo tople ali mineralne vode, ki bi jo lahko gospodarno izkoristili za zalivanje trave na nesojenem golf igrišču ali pa postavili kar veliko Acqualandijo a’ la Lucija. Tale posnetek v Luciji ni fotomontaža in kaže kako bi bruhali curki vode na površje, če bi vztrajali in vrtali dovolj globoko... Radie I < i l< i < > Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja (88,3 Mgh) Portorož. • Veliko dobre glasbe • Servisne informacije s področja turizma in pomorstva Izkoristite možnost oglaševanja! Telefon: 066/778-031 Telefax: 778-034 Od 1. marca nov urnik trgovin v tržaški občim V Trstu trgovine z živili ob ponedeljkih popoldne praviloma zaprte Tržaški župan Riccardo Illy je na osnovi določil deželnega zakona izdal odredbo o obratovalnem času tržaških trgovin, z veljavnostjo od L marca dalje. Po novem smejo biti trgovine v tržaški občini odprte največ 13 ur dnevno, med 5. in 22. uro. Trgovine so praviloma zaprte ob nedeljah in praznikih. Izjemoma bodo smele biti odprte pol dneva ob nedeljah 16. in 23. maja ter 3., 10., 17. in 24 oktobra, ves dan pa bodo smele biti odprte 5., 8., 12. in 19. decembra. Kot piše Primorski dnevnik bodo trgovine morale biti zaprte 12 ur tedensko in sicer trgovine z živili praviloma ob ponedeljkih popoldne, ostale trgovine pa ob ponedeljkih dopoldne. Trgovci imajo pravico tudi spreminjati dan obveznega poldnevnega zaprtja svojih obratov, toda to morajo sporočiti Službi za trgovino in tržnice tržaške občine in sicer 15 dni pred nameravanim zaprtjem. Trgovci so dolžni urnike svojih trgovin objaviti s primernimi napisi na vhodu v trgovino in z drugimi sredstvi informiranja. Javni gostinski lokali na območju tržaške občine so praviloma odprti med 7. in 21. uro. Posamezni lokali smejo biti odprti tudi že ob 5. uri zjutraj ter najpozneje do 3. ure po polnoči. Gostišča (gostilne, restavracije ipd.) morajo biti odprta najmanj 6 ur (med 7. in 21. uro), ostali javni gostinski lokali (kavarne, bari, točilnice itd.) pa morajo biti odprti najmanj 10 ur (med 7. in 21. uro). Upravitelji javnih gostinskih lokalov so dolžni svoje urnike objaviti z javnimi napisi na vhodu in v drugih oblikah, poleg tega pa so dolžni o tem obvestiti Službo za trgovino in tržnice tržaške občinske uprave. MORJE B M u »JEJdE HM i i -^vrzzr/ji/^v/ Jlevačič lepšem življenju, sta drug drugemu po enem letu medsebojnega spoznavanja obljubila, da bosta živela skupaj v dobrem in slabem, v bogatsvu in revščini, zdravju in ljubezni, v sreči in nesreči. Skupno ljubezen in željo živeti skupaj sta uradno potrdila in uresničila, ko sta se 26. 2. 1949 poročila na matičnem uradu v Kočevju. Rodilo se jima je pet hčerk: Angelica, Janislava, Dragica, Tatjana in Nadica. Zaposlitve na Kočevskem ni bilo, zato sta sc odpravila z dvema kovčkoma in otroki s trebuhom za kruhom na Primorsko. Dom sta si uredila v Piranu. Janez je dobil težko pričakovano zaposlitev kot mizar v novi tovarni Tomos, kjer je dočakal tudi upokojitev. Leta 1957, ko sta sc preselila na Slovensko obalo, se jima je rodila hči Nadica. Zaposliti seje morala tudi Francka in je delala kot kuharica. Leta so tekla, življenje je bilo težko, polno preizkušenj, pa vendar lepo. Francka je poleg svojih hčera varovala in vzgajala tudi dnige otroke . Za svojo plemenito delo je dobila tudi priznanje Centra za socialno delo Koper kot dolgoletna rejnica. Leta 1968 je prišel h Kovačevičevim fantek Boris. Oče Janez si je pri svojih petih hčerah vedno želel sina in tako sta Borisa vzela za svojega. Iz Pirana so se leta 1970 preselili v lepo novo stanovanje v Olmo, ker sedaj živita, že zlatoporočenca. Obema je v veliko zadoščenje, da sta otrokom dala največ kar sta mogla. Čctitamo! FOTO: FK- INFORMA V soboto, 27. februarja 1999 sta si zakonca Frančiška in Janez Kovačič, po petdesetih letih skupnega življenja, v veliki poročni dvorani občinske zgradbe Piran, pred namestnico matičarke Janjo Marn Golob, županjo Vojko Štular, ki je prvič v vlogi županje opravila prijetno dolžnost, ter pričama Slavkom Jazvičem in Karmen Jazvič, ponovno rekla svoj DA in postala zlatoporočenca. Janez Kovačič in Frančiška Kunčič, po domače Francka, sta se leta 1948 spoznala v Ljubljani. Kot mlada človeka, polna želja po boljšem in Ciplji ne bodo povzročili incidenta Če bodo našim ribičem okoliščine naklonjene, bodo letos potegnili iz morja v Piranskem zalivu običajno količino cipljev. Ugibamo, kakšnih dvajset ton. Ti dnevi so namreč odločilni za ulov. Cena za kilogram okusnih rib, ki jih v jatah zajemajo le še v enem kraju na Jadranu, bi po neuradnih informacijah morala biti 800 SIT. Če ciplji ne bodo ubogali slovenskih ribičev in se bodo “združili” preblizu Kanegre, bi pravico ulova v svoje roke, kot smo slišali, hoteli vzeti hrvaški kolegi. Odprta opcije, ker meje na morju pač ni. Kanegra je značilen kraj, kjer glede ulova cipljev pred dolgimi leti že nastal resen spor med našimi in hrvaškimi ribiči, pa čeprav takrat še v skupni domovini. V ozadju je kajpak zaslužek. Dvajset ton prodanih rib prinese 16 milijonov tolarjev bruto prihodka. Velik ulov cipljev bi morala biti prava turistična veselica za Portorož in Piran, pa žal že dolgo ni več. Prihaja 31. marec! Letošnji 31. marec je zanimiv predsvem zaradi dveh pomembnih stvari: VLOŽITEV DOHODNINE IN ODDAJA PRIJAVE ZA DDV. Dohodnina 31. marec je zadnji rok, do katerega smo občani dolžni oddati napoved za odmero dohodnine za leto 1998. Oddaja prijave za davek na dodano vrednost (DDV) Rok za oddajo prijave je 31. marec 1998 Vpis v register za DDV opravimo na davčnem uradu oziroma na davčnih izpostavah. Potreben je poseben obrazec, imenovan DDV-P, ki ga dobite na vseh izpostavah davčnega urada in na davčnem uradu. Najprej se pozanimamo ali sodimo med zavezance za DDV, poleg tega pa tudi, kje in kako se prijaviti. Zakon o DDV določa zavezance za novi davek in daje možnost tudi prostovoljnega vstopa v sistem DDV. Zakon o DDV uvršča med zavezance vse osebe (pravne, samostojne podjetnike posameznike in fizične), ki v RS samostojno (neodvisno) opravljajo dejavnost in so v obdobju zadnjih 12 mesecev s svojo dejavnostjo dosegli pet milijonov tolarjev prometa blaga in storitev. Glede katastrskega dohodka pa: kadara skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva v zadnem koledarskem letu presega 1,5 milijona SIT. Iz prijave tudi niso izvzeti organizatorji storitev s področja kulture, umetnosti, znanosti, izobraževanja, športa in zabavnih prireditev. Prostovoljni - mali zavezanci lahko postanejo tisti davčni zavezanci, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev (oziroma v letu 1998) s svojo dejavnostjo niso dosegli 5 milijonov SIT prometa blaga in storitev in tisti predstavniki gospodinjstva, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, pa skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 1,5 milijona SIT Zavezanec za DDV je tudi povezana oseba - s.p., kije ustanovil d.o.o. in je skupni letni prihodek obeh statusnih oblik dosegel 5 milijonov SIT. Zakon o DDV začne veljati 1.7. 1999. Trošarine so davki, ki jih bo treba plačevati s 1. 7 1999 od treh skupin trošarin-skih izdelkov: alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter mineralnih olj in plina. Kot trošarin-ski zavezanci se morajo prijaviti: proizvajalci trošarinskih izdelkov; mali proizvajalci vina (predpisano kateri), mali proizvajalci žganja (predpisano kateri) in uvozniki trošarinskih izdelkov. Priajava se opravi z izpolnitvijo obrazca TRO-P, ki ga bo mogoče dobiti pri krajevno pristojnem carinskem organu. Obstajata dva roka za prijavo; 3 1. marec 1999 in 30. junij 1999. Informacije: Tel. 061/ 17 34 410 in 061 17 34 412 Projekt DDV, Info pisarna, Železna cesta 18, 1000 Ljubljana. Občina Izola 5. redna seja Občinskega sveta bo v ponedeljek, 22. marca 1999 ob 15. uri. Glavna točka dnevnega reda: Proračun Občine Izola za leto 1999 JL ^ primorski urp Povzemamo intervju predstojnika Bajtovega inštituta dr. Jožeta Mencingerja v Delu Se Sloveniji obeta recesija gospodarstva? Politična gibanja ali bolje rečeno trenja v našem parlamentu so Slovencem že dobro znana, veliko manj pa vemo o tem v kakšne vode drvi naše gospodarstvo. Privatizacija in z njo porajajoči se liberalni kapitalizem sta potisnila na površje sloj delavske revščine brez pravic. Cela vrsta družin živi slabše kot nekoč, številni podjetniki propadajo, plačilna nesposobnost pa že ovira tudi one, ki bi sicer želeli nekaj doseči. Zdi se kot, da ni več pravega zagona. To lahko opazimo že v čisto navadnih trgovinah. Ali naša vlada res ne gradi nobenega smiselnega gospodarskega sistema? Novinarka Dela Mija Repovž je v osrednjem slovenskem časniku Delo (24. februarja) objavila zanimiv pogovor z makroekonomi-stom in predstojnikom Bajtovega inštituta dr. Jožetom Mencingerjem. Povzemamo del intervjuja. liko stroški prizadevajo ugotoviti, kateri delavec je odveč. Hkrati pa na veliko zapravljajo denar.” Se vam zdi nevarnost ponovitve globoke svetovne krize realna? “Mislim, da ni popolnoma neverjetna. Zmeraj je veljalo, daje kriza iz tridesetih let nekaj , kar se ne more ponoviti. Dogajanja kažejo drugače. Kar nekaj znakov je takih. Tudi pred veliko krizo so se vrednosti delnic napihovale, ko pa se je pojavil prvi dvom, je vse začelo padati. Potem so se vsi odzvali tako, da so začeli varčevati. Sem spadajo tudi nekatere druge reakcije, npr. odpuščanje delavcev”. Kako se racionalno odzvati. Kaj počnejo vlade podobno majhnih odprtih gospodarstev, kot je slovensko? nasprotnih taborov, pri katerih nikoli ne veš, kaj se lahko iz vsega skupaj izcimi? “Ne vem, vendar sodeč po tistem kar berem in gledam, precej zmedeno. Ne vidim, da v zvezi z gospodarstvom sploh kaj počne. Ne trdim, daje to dobro ali slabo. Po mojem se še zmeraj ukvarja s sabo. Že vztrajanje pri enoodstotnem proračunskem primanjkljaju je znak pasivnosti. Če gledate odnos do Evrope, se ukvarja samo s tem, ali nam bo kdo dal ali nam ne bo dal slabe ocene. Predpisi, ki jih pripravlja, nastajajo bolj pod pritiskom Evropske unije, kot pa da bi o čemer koli sama razmišljala. Po mojem mnenju vlada ne gradi nobenega smiselnega gospodarskega sistema. Ne vem, ali je za to kriva. Pri gospodarskem sistemu ne napreduje, ampak vse stoji na mestu. Posledice se bodo pokazale čez nekaj časa.” V zadnjih Gospodarskih gibanjih, publikaciji, ki jo izdaja vaš inštitut, je večkrat omenjeno, da je v Sloveniji mogoče opaziti recesijske tendence, po drugi strani pa, da ni mogoče biti povsem prepričan o njih. Lahko Slovenija v mesecu, dveh pričakuje recesijo, ali vendarle ne. Kateri stvarni podatki govorijo, da je to mogoče? “Gospodarska gibanja ob prehodu v letošnje leto so res precej raznosmer-na. Tako se je povpraševanje decembra močno okrepilo, dejavnost v neindustriji je oživela, plače so se povečale bolj kot ponavadi, optimizem direktorjev je januarja narasel, kar bi vse lahko kazalo, da recesije ni pričakovati. Na drugi strani je industrijska proizvodnja zastala, zaloge neprodanega blaga se povečujejo, število samozaposlenih, ki se najbrž najprej odzovejo na dogajanja, upada, trgovinski primanjkljaj se je močno povečal, iz sveta prihajajo čedalje slabši podatki in še slabše napovedi, tudi cene industrijskih izdelkov padajo.” Kakšni so vaši podatki, kako je z gospodarsko rastjo v drugih evropskih državah, v katere naša podjetja prodajo največ? “Za zdaj gre državam, ki so naši najpomembnejši partnerji, še kar dobro, vsaj v primerjavi z drugimi deli sveta. V Aziji, razen na Kitajskem, bruto domači proizvod pada, rast se je ustavila v Južni Ameriki, proizvodnja hitro pada v Rusiji in na Češkem. V Evropi za zdaj računajo na 2-od-stotno rast, kar je najnižja rast po drugi svetovni vojni; vzhodnoevropska gospodarstva zagotavljajo rast s hitrim zadolževanjem, kar pravzaprav počno tudi ZDA. Razlogov zato je veliko. Brezobzirni liberalizem v kombinaciji s tako imenovanim finančnim poglabljanjem in globalizacijo sestavljajo nekakšen gospodarski kanibalizem. V tekmi za zmanjševanjem stroškov in povečanjem dobičkov nekateri propadajo, posebno še, ker globalizacija omogoča proizvodnjo tam, kjer je ljudi najlaže odirati. Hkrati pokajo baloni namišljenega papirnega bogastva, ki že desetletja “raste”; svet je poln Dadasov in različnih skladov, ki niso nič boljši od naših pidov.” Vaše besede glede pretiranega varčevanja pri stroških si utegnejo nekateri pri nas razlagati, češ da se zavzemate za sproščanje nadzora nad gibanjem plač. “Za to se nič ne zavzemam. Sem pa proti temu, da se skuša prihraniti samo pri stroških dela; v Sloveniji so tuja podjetja, ki si neskončno in z ve- “Majhna gospodarstva nimajo nikakršnih možnosti vplivati na svetovna gospodarska dogajanja, celo za prilagajanje danemu stanju jih nimajo veliko. S Slovenijo je enako. Pa še - ne gre spregledati, da s pridružitvenim sporazumom in približevanjem EU izgublja orodja za zaščito domače proizvodnje, in je tako še bolj gola in bosa. Za zdaj ostaja preprečevanje realne apreciacije tolarja, ki pa ga bo posredno slabila izsiljena liberalizacija kapitalskih tokov. In, temu se boste morda čudili, ostaja nam možnost povečanja proračunskega primanjkljaja. Če bo recesija zajela Evropo, nam namreč tudi zniževanje plač in cen izdelkov, ki bi jih hoteli tja prodati, ne bo dosti pomagalo, saj se bo EU začela zapirati, spet se bo začel boj vsakogar z vsakim kot v krizi tridesetih let. Če se to zgodi, bomo v nekakšni “likvidnostni pasti”. Tudi najbolj radikalno zniževanje obresti ne bo povečalo investicijskega povpraševanja, saj ne bo v kaj vlagati.” Nekateri ekonomisti menijo, da je povečevanje proračunskega primanjkljaja za Slovenijo nevarno. “Ne bi rekel, daje nevarno, samo zelo vprašljivo. Njegovi učinki so v majhni državi zelo pičli, ker taka država veliko izdelkov uvaža in je tako imenovani multiplikator v gospodarstvu zelo majhen.” AH finančni minister Mitja Gaspari vleče primerne poteze? “Težko sodim, saj ne vem, kakšne ukrepe pripravlja ministrstvo za finance. Zdi se, da so že nekaj časa vsi obsedeni z uvajanjem davka na dodano vrednost in nekakšno nesmiselno centralizacijo javnih financ, ki temelji na ideji, da smo vsi, ki imamo oporaviti z javnim denarjem, goljufi.” Plače zelo vplivajo na cene izdelkov. Decembra so sc v primerjavi s prejšnjim obdobjem, pa naj gre za njihovo maso ali povprečne, precej povečale. “Za zdaj se tega šc ne da trditi. Sicer pa lansko zmanjševanje inflacije ni imelo dosti opraviti ne z dohodkovno ne z denarno ali fiskalno politiko. Osnovni razlogi zmanjšanja inflacije so padajne cen surovin, čedalje večja konkurenca na tujih trgih ter z zmanjševanjem carinske in druge zaščite vse večja konkurenca tujcev pri nas.” Kako sploh deluje naša vlada? Lahko še govorimo o njej ati gre samo za skupek ljudi dveh popolnoma Na kaj konkretno mislite? “Na primer pokojninska reforma. To je zelo enostavna stvar, pri kateri ni kaj premišljevati. Zelo jasno je, da je treba nekaj spremeniti. Ljudem je treba samo odkrito povedati, da se zaradi staranja prebivalstva število upokojencev povečuje, število zaposlenih pa zmanjšuje, in da ni mogoče iti v pokoj tako zgodaj kot prej. Dovolj bi bilo, da bi en sam minister to ljudem dovolj prepričljivo povedal.” Glavni nasprotniki so sedaj sindikati, predvsem Semoličevi. “Ne vem, zakaj bi se sindikati ukvarjali s tem, kar se bo zgodilo čez dvajset let. Zame je normalno, da ljudje skušajo delati čim dlje in ne čim krajše, čeprav ne trdim, da pri nekaterih delih niso pri petdesetih letih že izčrpani. Takih del, kakršna so recimo v tekstilni industriji, bo čedalje manj, pri večini se bodo ljudje podobno kot zdaj, branili, da bi šli v pokoj. Na splošno ne vidim nobenega razloga za togo določanje, kdaj se mora nekdo upokojiti, kdaj pa ne. Prepirov, upiranja podaljševanju delovne dobe enostavno ne razumem.” Gospodarska gibanja tudi tokrat, kot že nekajkrat doslej, opozarjajo, da so devizne rezerve manjše od zunanjega dolga. Se tu skriva nekakšna nevarnost? “Za zdaj ne; zunanji dolg, ki je nastal predvsem s prevzemom dela jugo-slaovanskcga, ke malo večji od deviznih rezerv, res pa je dolgo zaostajal za njimi. Gre predvsem za prekoračitev nekakšnega psihološkega praga, podobno kot pri proračunskem primanjkljaju, ki ga do leta 1997 tudi ni bilo.” Kakšne posledice bi imelo za gospodarstvo morebitno zaostrovanje odnosov v koaliciji? “Nikakršnih.” Kako ocenjujejte delo parlamenta? Po tistem, kar je videti, približno 95 odstotkov časa porabi za nesmiselne neumnosti, kar pa je morda še sreča.” Prejeli smo Občinskemu svetu MO Koper, županji Ireni Fister Deželi Furlanija - Julijska krajina in Istrska županija sta sklenili protokol o sodelovanju. To je nova dragocena priložnost, da opozorim na to, kako naša država zaostaja v urejanju sodobnih struktur, ki so ena glavnih značilnosti evropskega razvoja. Slovenija je žal ena redkih, če ne celo edina država v Evropi, ki še nima regij ali pokrajin. Zadnje čase sicer vlagamo napore v ustanovitev pokrajin, potem ko smo od ustanovitve slovenske države v glavnem pasivno sprejemali konzervativno, centralistično ureditev. Pa tudi zdajšnji napori niso dovolj odločni in enotni. Na dlani je, da si pot v Evropo preprečujemo tudi s svojim zakrknjenim gledanjem, daje Slovenija premajhna za deželno ureditev. Državni absolutizem, ki nam omogoča tudi kvalificirano čezmejno sodelovanje, je na antipodu demokratične rasti. Naša komisija za mednarodno in regionalno sodelovanje že vseskozi opozarja na to vrzel, ki jo v bistvu podpira tudi naš občinski svet, uživa pa žal podporo omejenega števila družbenih dejavnikov. Protokol o sodelovanju med sosednima deželama Furlanijo - Julijsko krajino in Istrsko županijo je po svoje silnica, ki nam svarilno zastavlja nalogo, da centralizacijo države izvedemo čimprej, osvobojeni stoletje starih neopravičenih strahov, da demokrati-čnejša delitev oblasti pomeni razsulo države. Vljudno vam priporočam, spoštovana gospa županja, da na srečanjih, kijih imate z našimi državnimi predstavniki, vse smeleje opozarjate na ta ključni problem naše države. S spoštovanjem Miro Kocjan, član občinskega sveta Mestne občine Koper Leto rekordov -za Guinnessovo knjigo Ob koncu leta naj bi bilo precej več Slovencev kot danes vpisanih v Guinnessovo knjigo rekordov, sporoča Katerdra HIT d.o.o. iz Maribora. To naj bi jim bilo omogočeno v okviru vseslovenskega projekta za dosego rekordnih podvigov pod skupnim nazivom “Leto rekordov”, ki so si ga zamislile študentke Urška Detiček, Senja Vraber in Marta Ivančič. V projektu, ki ga podpira Coca -Cola, želijo več Slovencem omogočiti, da se pokažejo kot zmagovalci in bi se lahko vpisali v svetovno znano knjigo rekordov. Peter Adam iz Maribora bo na tamkajšnjem letališču v Mariboru (1. marca) poskušal neprekinjeno voziti avtomobil po dveh kolesih 15 kilometrov. Pred Maximarketom v Ljubljani (5. marca) bo poskušalo v Fiat Punto zlesti največ ljudi doslej, na Pohorju (6. marca) bodo oblikovali najdaljšo kačo smučarjev, v Kranjski gori pred hotelom Larix (7. marca) pa bodo naredili največjo kranjsko klobaso. Na vseh prireditvah bo na voljo brezplačna ledeno hladna Coca - Cola. Za regularnost svetovnih rekordov in s tem vpis v Guinnessovo knjigo rekordov bo skrbela posebna žirija, ki je obenem tudi organizacijski odbor. Vodi ga znani ultramaratonec Dušan Mravlje, v odboru pa so še jadralni padalec Domen Slana, plavalni ultramaratonec Martin Strel, športnik - invalid Mirko Lebar, nekdanji smučarski as Bojan Križaj ter Bernarda Jeklin, Katarina Čas in Igor Bergant. I vi h I vi iim Piean© 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 04O2.8mhz-2411 OBVESTILO Opravljamo zdravstvene preglede za nastop na delo (predhodni zdravstveni pregled) za voznike vseh kategorij (A,B,C,D,E,F) za športnike in rekreativce Informacije: Tel.: 066/ 273 - 227 (gospa Silva) Luška ambulanta medicine dela Vojkovo nabrežje 38, Koper r' n NAROČAM NAROČILNICA Ime in priimek_______________________________________ Točen naslov ____________________________________________ Poštna številka __________________________________________ Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.440 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (pravne osebe). Datum ______________________ Podpis ____________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: | 1NFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož Silvan Križman, predsednik uprave novogoriškega Hita Igralništvo in koncesije dajatev namesto posebnega prometnega davka, ki pa bo za večino igralnic bistveno višja. Podelitev koncesij pa bo še bolj omejil razvojni ciklus igralnic” Pravite, da so dajatve previsoke? “Dajatve po sedanji zakonodaji so previsoke, bistveno previsoke in onemogočajo naš nadaljnji razvoj, posebej zahtevnejše projekte. Z uvedbo koncesijske dajatve in tudi davka na dodano vrednost (DDV) pa se bodo te dajatve še povečale. Koncesijska lestvica se namreč še bolj strmo dviguje, kot lestvica v zakonu o posebnem prometnem davku.” Kdaj začetek koncesijskih dajatev? Ob tem, ko se v slovenskih igralnicah pritožujejo nad vse večjimi davčnimi obremenitvami, kar duši njihov razvoj, v določenih lokalnih skupnostih vneto čakajo dan, ko bodo igralnice končno le dobile koncesijo za opravljanje dejavnosti posebnih iger na srečo, kajti iz koncesijskih dajatev naj bi se, vsaj po približnih izračunih v proračune določenih občin letno nateklo bistveno več kot 3 milijarde tolarjev. Kar čedna vsota za razvoj turizma. Država pa kot, da se ji ne mudi. Silvan Križman, predsednik uprave delniške družbe HIT Nova Gorica s katerim smo se pogovarjali pravi, da so vlogo za pridobitev koncesije za vseh pet njihovih igralnic poslali vladi 26. novembra lani. Za pridobitev same koncesije so v zakonu predvideni roki, v katerih se mora ta postopek izpeljati. Vladaje dolžna dati odgovor na vlogo v roku šestih mesecev. Če s tem odgovorom podeli koncesije (v njihovem primeru pet koncesij), ostaja še naslednji rok 45 dni, v katerem mora priti do koncesijske pogodbe. Zaenkrat smo še vedno v teh rokih, pravi Križman. Upali smo in še vedno upamo, da bo Vlada Republike Slovenije pohitela s podelitvijo koncesije in ne bo čakala natančno do zadnjega dneva in sc bomo kar hitro zmenili okrog koncesijske pogodbe. Končni rok za sklenitev koncesijske pogodbe je torej 6 mesecev plus 45 dni od dneva vloge. Novogoriški HIT bi torej naj dobil koncesijo najkasneje sredi julija letos, morda že junija letos, morda pa že prej. Seveda pa je do sklenitve pogodbe treba opraviti še vrsto zadev. Doslej ni bila izdana še nobena koncesija? “Ne, čeprav moram reči, daje predsednik komisije, ki bo predlagala Vladi sklenitev koncesijskih pogodb - oziroma podelitev koncesije, gospod minister Janko Razgoršek, večkrat že povedal, da so že pri koncu svojega dela in da bi lahko prve koncesije podelili že v tem mesecu.” Kaj se zgodi, ko dobite koncesijo? “Pravzaprav takrat dejansko začnemo živeti v celoti po določilih sedanje zakonodaje. Zakonodaje, ki je nastala leta 1995, torej sistemskega zakona, ki je že predvideval koncesijsko obliko, ki bo zamenjala bivša dovoljenja s katerimi so poslovala igralniška podjetja. Seveda tudi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki se ukvarjajo s posebnimi igrami na srečo. Predvsem pa bomo začeli plačevati koncesijsko Uporabnikom teh dajatev se bodo razmere bistveno spremenile. Namreč koncesijski davek, v enem delu 48 % pripada neposredno tudi lokalnim skupnostim na območju katerih se nahajajo igralnice in tistim katere so zajete v zaokrožena turistična območja. Te lokalne skupnosti bodo ta davek oziroma koncesijsko dajatev lahko uporabljale namensko za razvoj turistične infrastrukture kot tudi turizma na svojem območju. Drugi del koncesijske dajatve, ki bo pristal v državnem proračunu pa naj bi bil tudi namensko usmerjen k razvoju turizma v Republiki Sloveniji. To je vsebinsko pomembna sprememba. Če bo denar pravilno uporabljen bi to pomenila neka nova razvojna spodbuda slovenskemu turizmu. Kakšen je ključ delitve teh sredstev na občine v katerih je sedež igralnice in na ostale v zaokroženem območju? “ Od 48 % koncesijskih dajatev 60 % sredstev ostane v matični občini, kjer je sedež igralnice, 40 % od 48 % koncesijskih dajatev pa se deli na ostale lokalne skupnosti na zaokroženem območju. Naslovnik oziroma prejemnik teh sredstev je torej lokalna skupnost in ne turistična organizacija. Davek se bo nakazoval neposredno na žiro račune občin.” Lokalne skupnosti so po zakonu o lastninskem preoblikovanju iz leta 1997 postale solastnice igralnic. Kako izgleda lastniška struktura novogoriškega Hita? “Lastniška struktura je po zakonu urejena tako, da po 20% navadnih delnic (z glasovalno pravico) pripada lokalnim skupnostim, Kapitalskemu skladu in Odškodninskemu skladu. To je 60 % celotnega kapitala podjetij, ki so se lastninsko preoblikovala. 40% prednostnih delnic (brez glasovalne pravice oziroma upravljal-skih glasov) je ostalo v lasti države, ki pa jih je dala “na užitek” obema državnima skladoma - kapitalskemu in odškodninskemu. V tem razmerju na osnovi kapitala so podeljeni tudi glasovi v skupščini. V tem razmerju pripada lastniku tudi dividenda (delež na dobičku) v kolikor do delitve dobička pride.” HIT je v bistvu pohitel z vpisom v sodni register kot delniška družba. Morda še vprašanje kako je bilo z dobičkom doslej in kaj si od dobička, ustvarjenega v letu 1998 lahko obetajo lastniki? “V sodni register kot delniška družba smo bili vpisani februarja lani. Kaj bo z dobičkom iz leta 1998 vam še ne morem povedati, lahko pa vam povem kako je bilo z delitvijo dobička iz preteklih let. Lastniki so iz naslova dividende iz leta 1997 v preteklem letu prejeli okrog 480 milijonov tolarjev.” Če hi bila koncesija urejena, kakšen delež koncesijske dajatve bi dobila Mestna občina Nova Gorica? “ Ta delež bi znašal približno 1,6 milijarde tolarjev.” Ta denar bi se moral vračati v turizem? “Tako je tudi predvideno”. Kakšne so skupne dajatve Hita? “Skupna obremenitev Hita z davki v preteklem letuje bila 12 milijard tolarjev. Od tega je bilo plačanega nekaj okrog 7 milijard tolarjev posebnega prometnega davka. Za primerjavo kako ratsejo naše davčne obremenitve naj povem, da je delež davkov v neto realizaciji igralništva v letu 1993 znašal 23%, v letu 1998 pa že prek 70%.” Koliko koncesijskih dajatev oziroma tega prihodka bi se torej lahko nabralo v Sloveniji? Slišali smo, da okoli 3,2 milijarde tolarjev. “Bistveno več, saj smo samo v Hitu plačali okrog 7 milijonov SIT”. Vsi pa smo, zlasti lokalne skupnosti, zainteresirani, da do teh namenskih sredstev čipmprej tudi pride.” Ali ste seznanjeni z novejšim dogajanjem v Italiji glede namere države, da v neposredni bližini Slovenije omogoči ustanovitev svojih iglanic. Ste v zvezi s tem že sprejeli kakšne ukrepe? “Te aktivnosti v Italiji že nekaj časa potekajo pospešeno, zlasti na zakonodajnem področju. Bilo je tudi nekaj iniciativ, tudi Furlanije-Julijske krajine, da bi na njihovem območju ustanovili igralnice. V parlamentarni proceduri v Rimu je že predlog, ki opredeljuje nastanek tega zakona. Ne morem predvidevati kako hitro bo te potekalo. Vem pa, da je pritisk zelo močan. Vse kaže, daje to pri njih resen projekt in da ga bodo realizirali v precej krajšem času kot smo mislili.V Hitu smo pripravlili več različnih inačic, ki upoštevajo skupne učinke, pojave dodatne konkurence, kakor tudi glede na razmere v katerih bomo poslovali in nam jih pogojuje naše okolje. Mislim na davčne obremenitve. Najslabši, najbolj črn scenarij je pojav konkurence, ob tem pa se davki ne bi znižali. Torej, da ostanejo enako visoki kot so sedaj. V tem primeru ne gre za razvojno strategijo, ampak govorimo o strategiji preživetja in krčenja poslovanja.” Strukturni lastniški deleži oziroma razporeditev glasovalne moči 60-odstotnega lastniškega kapitala novogoriškega HIT-a (navadne delnice - s 100-odstotno glasovalno - upravljalsko pravico). 33,3 % Odškodninski sklad 33,3 % Kapitalski sklad 29,6 % Mestna občina Nova Gorica 3, 23 Občina Kranjska gora 0, 20 % Občina Novo mesto 0, 28 % Občina Rogaška Slatina Lastnica 40-odstotnega kapitala novogoriškega Hita je država, ki ima prednostne delnice, brez glasovalne pravice. Franc Krajnc Aldo Babič, predsednik uprave portoroškega Casinoja Visoke koncesijske dajatve, premajhna vlaganja v posodobitev ponudbe in prodor konkurence v našo neposredno bližino v Italiji, od koder prihaja k nam največ gostov, so resna nevarnost za razvoj slovenskega igralništva. Nadzorni svet delniške družbe Casino’ Portorož je že 2. decembra lani obravnaval osnutek razvojnega programa družbe in ga ocenil kot ustreznega. Portoroški Casino’ želi postati pomemben nosilec igralniške ponudbe najvišjega kakovostnega ranga v Sloveniji, ki gostom omogoča visoko kakovosten način zabave in sprostitve, je zapisal Aldo Babič, predsednik delniške družbe Casino’ Portorož. Z njim se je pogovarjal urednik Primorskega utripa, Franc Krajnc. Uresničevanje še tako lepo zapisane vizije in strategije lahko onemogoči fiskalni primež, ki ga zategujejo nove koncesijske dajatve. V portoroškem Casinoju že opozarjate na soočenje z novimi, precej manj obetavnimi razmerami. “Tako eni kot drugi ugotavljamo, da so koncesijske dajatve previsoke. Rešitev vidimo v bistvenem povečanju prihodka, česar pa ni mogoče doseči brez večjih vlaganj v posodobitev, novo ponudbo, in postopno širjenje tržišča. Dejstvo je, da smo se v portoroškem Casinoju dejansko znašli v primežu. Davčne obremenitve oziroma koncesijske dajatve morajo imeti svojo še znosno mejo, sicer bomo počasi prisiljeni vtakniti ključ v vrata, pa naj se to sliši še tako paradoksalno.” Koncesijskih dajatev še ni, so seveda drugačne. Kako je v primeru portoroškega Casinoja? “ S 15. 7. 1998 smo dobili lastnike. Postali smo delniška družba. Naši lastniki so znani in sicer: 40 % kapitalski sklad, 40 % odškodninski sklad, 20 % delnic z glasovalno in upravljalsko pravico pa sta dobili občini Piran in Sežana. Od tega Občina ima Piran 8, 4 % delnic, Občina Sežana pa 11,6 %.” Občine pričakujejo tudi delež iz koncesijskih dajatev. Po nekaterih izračunih ne gre za tako malo denarja, ki naj bi se začel stekati na njihove žiro račune - mesečno, po podpisu koncesijske pogodbe. Lahko poveste kdaj pričakujete podpis koncesijske pogodbe? “Mislim, da kmalu, morda čez kakšen mesec dni. Glede koncesijskih da- jatev pa je vmes en velik ČE. Veljajo streotipi, da imamo veliko denarja. Kregamo se koliko mleka nam bo dala krava, a ta ob takih pogojih in davčni politiki ne bo niti preživela. Visoke dajatve omejujejo naš razvoj, vprašljiva so celo delovna mesta. To je trenutna resnica.” Lahko to nekoliko bolj konkretizirate? “Delež davkov in taks glede na neto prihodek vseh slovenskih igralnic je v letu 1993 znašal 21 %, leta 1994 49 %, leta 1995 51 %, leta 1996 58%, predlani 63 %, ocena za leta 1998 pa je, da bo ta delež znašal že 67%. V letih od 1993 do 1998 so se povečali tudi prihodki slovenskih igralnic in sicer z indeksom 283. Skupni davki igralnic so se torej v petih letih povečali z indeksom 687!” Kje so časi, ko je portoroška Igralnica lahko kar tako, brez večjih težav, zgradita celo vrsto infrastrukturnih objektov; Avditorij, Marina, Letališče... ? “Teh časov ni več. Vedeti morate, da so bile takrat davčne obremenitve Igralnice nekajkrat nižje. Danes gre polovica prihodka za dajatve” Kaj predlagate? “Predlagamo popravek koncesijske lestvice. Mislim pa, da bodo predstavniki Vlade prisluhnili problemom in stvari postavili v normalne okvire. Če ne bo dobička oziroma prostih sredstev, ne bo novih naložb. Teh pa se ne smemo bati, kajti naložbe v igralništvo vračajo so-razmeroma hitro.” Od igralništva, “kjer se cedita med in mleko”, vsi nekaj pričakujejo. Država zahteva svoje, sedaj so tu še lokalne skupnosti. Povsod se govori le o delitvi. V javnost prihajajo podatki o visokih prihodkih v igralnicah, govori se o evropskem standardu zaposlenih, zato nekako težko sprejemamo vaša opozorila o potencialni nevarnosti - “ ključ v vrata”. “Mislim, da je na področju javnega obveščanja, zlasti o finančnih prihodkih in pretokih igralniškega denarja potrebno nekoliko več diskretnosti. Tudi v Las Vcgasu, San Remu in še kje, imajo igralnice. Ste kdaj slišali koliko so zaslužile? Mi pa vse razbobnamo in položimo konkurenci na ušesa. To so podatki, za katere konkurenca ne bi smela vedeti. Da se razumemo. Nisem za strogo poslovno tajnost na vseh področjih.” Igralništvo je slovenski paradni konj. “ V Sloveniji smo imeli tri paradne konje: Donosno igralništvo, poceni bencin in prostocarinske prodajalne. Bojim se, da ti konji že pešajo.” (nadalievanie na 5. strani) ■ ^ primorski irHp (nadaljevanje s 4. strani) V čem ste si enotni s IIit o ml “ Z novogoriškim Hitom smo si popolnoma enotni v pogledih previsokih davčnih obremenitev in nujnosti priprav na boj z bližajočo se konkurenco.” “ O nevarnosti konkurence v neposredni bližini naše meje je govoril tudi Silvan Križman, predsednik uprave HIT. “Po informacijah, kijih imamo naj bi v Italiji v naslednjih dveh letih zraslo kar 16 novih igralnic! Nedvomno, da bo pojav igralnic spremenil razmerje sil na tem področju. Toda tam gredo še korak naprej. Pojavljajo se celo želje nekaterih njihovih poslancev, da bi pri v Italiji preprosto o prepovedali oglaševanje naših igralnic! Ali ni to dovolj zgovoren dokaz, da konkurenca deluje, reagira in da Italiji ni vseeno kam nosijo denar njihovi državljani.” Je pororoški Casino v lanskem letu posloval z dobičkom? “Da.” Franc Krajnc V Portorožu obnavljajo spomenik pomorščakom Delavci JP OKOLJE Piran obnavlajjo spomenik padlim partizanom pomorščakom na ploščadi v Portorožu. Spomenik, ob katerem se na dan pomorstva vsako spomnijo naših junakov in prvih partizanov pomorščakov, je resda bil že nekoliko zapuščen. Očistili ga bodo in zamejali šobe za brizganje vode. Marino Antoiovič, direktor Hotelov Morje Portorož Razdrobljena portoroška turistična ponudba ne more pričakovati velikih uspehov Marino Antoiovič zagotovo sodi med najbolj prodorne vodilne turistične delavce na Slovenski obali. Pred tremi leti se je vrnil v turizem in prevzel vodenje Hotelov Morje v Portorožu. S smelimi investicijami v kakovost storitev in razširitev ponudbe, vrednimi 1,75 milijarde SIT, so na tržišču v zelo kratkem času ponudili novo bogatejšo podobo podjetja. Marina Antoloviča mnogi poznajo predvsem kot bivšega uspešnega generalnega direktorja bivše Turistične organizacije Portorož (TOP), kot človeka širokih pogledov na turizem, ki je tudi prepričan, da razdrobljen portoroški turizem zaradi svoje majhnosti v svetovnem merilu ne more pričakovati velikih rezultatov. Svojo delovno kariero je začel leta 1975 v industriji, v izolskem Mehanu kot samostojni komercialist v izvozu. Nato je v podjetju prevzel naloge komercialnega direktorja. Takrat seje pojavila tudi možnost njegovega prehoda v turizem. To dejavnost je nekako vzljubil že, ko je kot študent kar pet sezon delal kot turistični vodnik. Zapustil je industrijo in stopil na novo pot - v sfero turizma, kjer je še danes. Najprej je prevzel pomembno funkcijo predsednika poslovodstva bivšega Turističnega podjetja Portorož (THP), ki se je pozneje reorganiziralo in preimenovalo v Turistično organizacijo Portorož (1 OP). To podjetje je mnogim ostalo v spominu kot ena najuspešnješih in tržno priznanih turističnih organizacij. Veliko združbo gostinskih in turističnih tozdov -TOP Portorož ste uspešno vodil kar osem let, potem pa je razpadla in obalni turizem ni več dajal znakov enotnega močnega tržnega dejavnika. V TOP-u je bita zlasti dobro organizrana prodajna služba. “Upam si trditi, ne glede na morda tudi drugačna gledanja kaj je ni kaj ni prav v gospodarstvu, daje formula TOP-a kazala na finačno in tržno uspešnost, daje bila prava in da ni bila le produkt socrealizma. Bila je odraz sodobne oblike organiziranosti v turizmu, ker je doživela svojo potrditev, ne v Jugoslaviji, ampak na evropskem trgu. Bila je ena redkih gospodarskih tvorb, ki je uspela konsolidirati in uveljaviti blagovno znamko kot sinonim za nek pojem, kakovost in obliko delovanja turizma”. Državno usmerjevana realsocialistična organiziranost gospodarstva, po nekakšnih vnaprej pripravljenih shemah, je kmalu doživela svoj neslavni konec. Marino Antoiovič je odšel v tujino, vendar se je kljub nekaterim vabljivim ponudbam (za direktorja avstralskega podjetja Gorenje Pacific, na primer), odloči! nadaljevati svojo kariero v turizmu. Kompas mu je namreč ponudi! delo - vodenje turistične agencije Kompas Italija v Benetkah (italijanska agencija z deležem Kompasovega kapitala). To delo je z veseljem sprejel in agencijo uspešno vodil štiri leta. Tik pred razpadom naše bivše skupne domovine - ko so se začeli privatizacijski ciklusi tudi pri nas v Sloveniji, ste se ponovno vključil v našo stvarnost “Z bivšimi sodelavci iz TOP-a, predvsem s področja trženja, smo oblikovali zasebno firmo TOP Line, ki je prav v tistem trenutku bila odgovor na dezintegracijo TOP-a in ostalih večjih sistemov. V začetku je TOP Line deloval zelo uspešno. Mislim, daje ta agencija vseskozi zelo pomemben dejavnik v portoroškem turizmu.” Takoj po vojni leta 1991 je nastopilo krizno obdobje za naš turizem. Takrat se za nekaj časa iz te dejavnosti odšel. Potem ste se spet vrnil v turizem in že skoraj tri leta opravljate naloge direktorja Hotelov Morje v Portorožu “ Na pobudo takratne Splošne banke Koper sem za obdobje štirih let prevzel vodenja izolskega Mehana, firme, ki sem jo že od prej dobro poznal. To podjetje je prehajalo iz obdobja po stečaju v ekspanzijo in je potrebovalo nekoliko bolj agresivni Management. Po končanem mandatu v Mehanu sem se spet vrnil v turizem, konkretno v Hotele Morje v Portorožu.” Ste diplomirani ekonomist, gospodarstvenik. Lahko bi rekli, da vam vprašanja ekonomije in trženja niso tuja. Kako pa je s funkcijami? V svoji delovni karieri me niso zanimale funkcije, ki pomenijo formalni prestiž. Bolj me zanimajo področja na katerih lahko uresničim kaj konkretnega, profesionalnega. Pa vendar, v “jugo časih” st bil v vseh pomembnejših organih, ki so odločali o turizmu, tudi na administrativni ravni. Trenutno ste predsednik UO Turističnega interesnega združenja Portorož G.I.Z. Občine Piran, ki bo prav kmalu doživelo statusne in organizacijske spremembe. Pred kratkim ste bil imenovan za člana Sveta za turizem pri Vladi Republike Slovenije. tem, da ste uspešen gospodarstvenik (morda “prevelik” direktor za tako malo podjetje) ne gre dvomiti. V potrditev temu je tudi nagrada, ki ste jo prejel kot uspešen primorski gospodarstvenik, ki je v svoji firmi v letu 1998 dosegel nadpovprečne rezultate. Akcijo izbora, je vodila predvsem medijska hiša Radio Koper - Capo-distria, formalizirala pa jo je Območna gospodarska zbornica Koper. Kaj ste najprej storili, ko ste prišli v Hotele Morje? “Ko sem prišel v Hotele Morje smo najprej analizirali stanje in sc vprašali ali je prišel trenutek, da se obdobje kriznega Managementa v tem podjetju konča in da se zastavi ekspanzivni Management, kar pomeni povečanje blagostanja, povečanje pomembnosti in razpoznavnosti podjetja na trgu in s tem povečanje učinkovitosti v obliki donosa. Naš odgovor je bi! da. To je v Hotelih Morje pomenilo konec z omejevalnimi potezami in ukrepi. Naslednje vprašanje je bilo kdo smo in kakšni bi morali biti, da bi vse to kar si želimo tudi dosegli? Izbrali smo po našem mnenju najkrajšo in najbolj učinkovito ter tudi najcenejšo pot. Kaj smo storili? Najprej smo spravili na višjo kakovostno raven obstoječe elemente naših storitev. Nato smo začeli obnavljati Hotel Slovenijo. Vsemu smo poskušali dodati novo vsebino: Dodali smo kongresni center, popestrili kulinarično ponudbo, dodali nove elemente trgovske ponudbe. Vse novosti v naši ponudbi smo sproti predstavili tudi na tržišču, ki je to tudi sprejelo. To nam je vlilo novih moči, da smo lahko uresničili naš triletni načrt. Nadaljevali smo z izgradnjo bazenov, ki so bili za Hotele Morje velik kapitalni, organizacijski in vsebinski zalogaj. Načrte izgradnje smo uresničili v zelo kratkem času in ocenjujem tudi učinkovito”. Pomembno je zabeležiti, da so bili tržni učinki vaših naložb takoj izmerljivi, česar ni vedno mogoče doseči. “V naših bilancah smo dobili potrditev tega kar delamo. Trg nam vrača večkratno, zato smo postali še bolj drzni in zdaj končujemo v bistvu tretji del našega triletnega načrta - obnavljamo vse preostale zmogljivosti Hotelov Morje. V manj kot treh letih smo prihodek več kot podvojili. Od nič dobička smo prišli do normalnega donosa za to dejavnost, morda še nekaj več. Blagovna znamka Hotelov Morje je sedaj že tržno razpoznavna in pridobiva na teži. Pomeni sinonim za korekten proizvod; vse kar zahtevamo v obliki plačil vračamo več v obliki kakovosti in vsebine. To je predpogoj, da se nam gostje vračajo. To je celovita filozofija našega dela. V tem triletnem obdobju smo, lahko rečem, prišli iz sivine v razpoznavnost in smo začeli živeti. Trenutno obnavljamo Hotel Riviero. Naša poslovna filozofija predvideva razširitev in “agresijo” navzven. Ne delamo si iluzij, da smo neka multinacionalka. Smo srednjeve-lika hotelska hiša in temu so prilagojeni naš način vodenja, naši cilji”. Koliko sredstev ste investirali v zadnjih treh letih in ali niste morda že prezadolženi? "Analiza bilance stanja v naši firmi kaže, da smo kljub velikim investicijam v zadnjih treh letih še vedno najmanj zadolžena firma v Portorožu. Raven naše zadolžitve je še vedno pod tem, kar bi si lahko privoščili in hkrati normalno poslovali. V treh letih smo v Hotelih Morje investirali v posodobitev in razširitev zmogljivosti 1,75 milijarde tolarjev”. Kakšen je vaš pogled na organiziranost, učinkovitost in promocijo portoroškega turizma? “Vprašanje, ki ste mi ga zastavili je zelo široko, odgovori so zelo nevarni, zaradi tega, ker bi moral biti vsak del odgovora podkrepljen z dejstvi. Ne glede na to, bom navedel nekaj mojih misli. Že neštetokrat sem omenil, da to kar je Portorož dosegel, vendarle nekaj posebnega. Nobena dejavnost se v tako zelo kratkem času po vojni ni uspela tako restrukturirati kot se je Portorož v prvi polovici in v začetku druge polovice devetdesetih let - in ustvariti kakovosten preobrat v ponudbi. Kaj je dejansko Portorož, je naslednje vprašanje. Morda je eden velikih problemov vseh akterjev portoroškega turizma ta, da se ne zavedamo kako majhen je ta Portorož. Ne glede na to , da so hotelske hiše zelo velike. Ležišča niso edini kriterij za odločitev turista kam bo šel na dopust. Seštevek realizacije vseh hotelskih hiš, brez Igralnice, je v bistvu seštevek prihodkov ene dobre tovarne ali enega povprečno velikega mestnega hotela. V našem poslovnem odločanju moramo biti zaradi tega toliko bolj pragmatični. Prišlo je obdobje, ko je treba razmišljati: delati skupaj s sosedom je predpogoj za mojo nadpovprečno uspešnost. Ne vem kaj se bo v Portorožu dogajalo, ker nimam magične karte. Možnih je več scenarijev . Kapitalizem odpira vrata; vsem, od večjih možnih sovražnih prevzemov, dogovornih združitev, do prelivanja istoimenskega kapitala. Ne vem tudi kaj se bo dogajalo s portoroškim turizmom. Dogajalo pa se bo, ker finančni in turistični trg nista statična. Naloga Managementa pa vsekakor je, da v optimalnih razmerah išče najidealnejše kombinacije. Eden predpogojev je identifikacija kraja na področju trženja. Če tega ne naredimo smo totalno nesposobni, kajti karkoli naredimo na trgu sami, nepovezani, brez enotne strategije nastopanja, je neracionalno, nerazpoznavno - in premalo za resno trženje na evropskem trgu, zato se je treba vedno znova pogovarjati o iskanju primernih načinov skupnega nastopanja portoroškega turizma.” Zakaj ste hotelirji zapustili Avditorij, ki še vedno trdi, da je najpomembnejši kongresni, kulturn, promocijski in prireditveni center? “Vprašanje je močno, odgovori so zelo enostavni. Mi kot gospodarski subjekti imamo tendenco, da vzamemo za svoje tisti del učinkov, ki so pozitivni. In to je normalno - do trenutka, ko vidimo, da če ne ukrepamo, bo tudi po nas. S tem, ko je bil Avdiotorij podržavljen, in to je bilo storjeno proti volji turističnega gaospodarstva, je prišel v sfere, ko na žalost v upravnem in finančnem smislu z neposrednimi firmami tu naokoli nima nič skupnega. Avditorij se financira iz integralnega proračuna in lastnega prihodka. Daje Avditorij pomemben za kraj, da je kongresna, prireditvena, kulturna dejavnost pomebna za kraj je to vse lepo in prav. Sem resnično za razvoj kongresne dejavnosti, sem celo pristaš Kongresnega biroja na ravni kraja. Samo, če pa bo ta dejavnost postala sama sebi namen in da ne bo vpeta v to o čemer sem že govoril - v sistem trženja kraja, trženja hotelov in ostalih dejavnikov v tem kraju, bo delovala kot nek otok, neka oaza s svojo logi- Javni očitki pa vendarle padajo in to včasih kar iz Avditorija “Ko je bil Avditorij v TOP-u smo izhajali iz tega, da je večina posrednih učinkov Avditorija tudi v naših hotelskih hišah, zato smo mi skrbeli za Avditorij, smo ga financirali, organizirali, ogromno stvari koncentrirali okrog njega in živel je kot sestavni del turizma. Nihče ni tarnal. Če se dobro razmemo, lastništvo je zelo pomembno. “Takrat je bil Avditorij naš”. Ne moremo se iti - takrat, ko imaš težave si ti kriv, ker te ni zraven, ko pa ti je lepo pa odločaš sam. Mislim, da bi bilo zelo dobro, če bi začeli vsaj programsko sodelovati. Sedaj hotelirji plačujemo Avditoriju provizijo za realizirane prenočitve kongresnih gostov, ki jih oni pripeljejo v Portorož. Tržni odnosi so zelo jasni.” Marino Antoiovič, direktor Hotelov Morje Portorož Franc Krajnc Droga Portorož Uspešen zaključek poslovnega leta 1998 Čaj za smučarskega asa Primoža Peterko. Delniška družba Droga Portorož je izjemno uspešno zaključila minulo poslovno leto, saj je po nerevidiranih poslovnih rezultatih povečala celotni dobiček za 20 % in je znašal 1,426 milijarde tolarjev. Podatke o poslovanju bo predvidoma 15. 4. obravnaval Nadzorni svet, o delitvi dobička pa bodo odločali na skupščini delničarjev konec maja. S podatki o poslovanju Droge Portorož v letu 1998, načrtih družbe in vlaganjih v razvoj, sta na novinarski konferenci 9. 3. na sedežu družbe predstavila generalni direktor in predsednik uprave Droge Portorož Matjaž Čačovič in namestnik predsednika uprave in generalnega direktorja dr. Jan Žižek. Tiskovno konferenco je vodila poslovna sekretarka Lilijana Ivanek- Pečar. “Ne, da bi se posebno hvalili, lahko pa izpostavimo tri dosežke za leto 1998. Prvi, nesporen, je povečanje celotnega dobička za 20 %, drugi dosežek je povečanje izvoza za 17 % in tretji, povečanje dodane vrednosti za 4 %”, je dejal Matjaž Čačovič. Prihodki od prodaje v letu 1998 so znašali 13,4 milijarde tolarjev in so se povečali za 7% glede na leto 1997. Na domačem trguje bil delež čistih prihodkov iz prodaje 76%, na tujih trgih pa 24%. V izvozu je Droga dosegla 17-odstomo povečanje prodaje, tako da so bili z izvozom doseženi prihodki v višini 33 milijonov DEM. Več kot 76% izvoza je bilo ustvarjenega na trgih držav nekdanje Jugoslavije, predvsem s prodajo kokošjih paštet, ki predstavljajo prek 60% celotnega Droginega izvoza. Med kazalci uspešnosti so pomembni tudi 5 - odstotni večji fizični obseg prodaje (brez upoštevanja soli in trgovskega blaga) in 4 - odstotna rast dodane vrednosti na zaposlenega. “Upoštevajoč navedeno lahko ugotovimo, da smo vse zadeve, ki smo si jih zadali v poslovnem načrtu v letu 1998, tudi uresničili. Leto 1998 je ponovno potrdilo vlogo Droge v živilski industriji kot enega najboljših podjetij (vsaj po rezultatih sodeč) in hkrati tudi kot vedno pomembnejšega izvoznika. Še posebej smo ponosni, da smo v lanskem lem zopet naredili veliko na kvalitetnih dejavnikih poslovanja, ki izpričujejo predvsem povečanje dodane vrednosti za 4 % in povečanje fizične produ- ktivnosti dela za 7 %”, je dejal Matjaž Čačovič. Na domačem trgu jc spet vodila kava in sicer je njen delež v domači prodaji 51 - odstoten. Fizični obseg prodaje kave so povečali za 4 %, na domačem trgu pa so povečali obseg prodaje kave za 7%. Čaji predstavljajo enega izmed najbolj stabilnih njihovih programov (5 % povečanje prodaje). Pri čajih bi dosegli še boljše rezultate prodaje, če ne bi bili prisiljeni iz prodaje umakniti namenske zeliščne čaje, ki jih sedaj smejo proda- jati le v lekarnah. Vseh vrst čajev so prodali za 1,126 milijarde SIT. Mesni program predstavlja zvezdo njihovega poslovanja. Prodajo so povečali za 38 %. Raalizacija je znašala 2,197 milijarde SIT. Ta mesni program (predvsem pašteta) je tudi glavni izvozni artikel Droge Portorož. V izvozu predstavlja namreč 64 - odstotni delež. Žitaric (riž in drugo) so prodali za več za 3%. Tudi s prodajo začimb so kar zadovoljni, saj je prodaja večja kar za 20%. Čelotni obseg prodaje soli v lem 1998 pa je bil za 26% nižji kot leto poprej. Kljub pozivom državi, da bi uredila stanje glede sečoveljskih solin, z njene strani ni bilo kaj dosti odziva. Kot je znano je Droga lani ustanovila podjetje v 100 -odstotni lasti, ki se bo ukvarjalo s pridelavo soli. V letu 1998 je Droga Portorož v njihov asortiman uvedla 60 novih izdelkov, vrednost prodaje teh novih izdelkov pa je znašala 3% realizacije. Opravili so ponovno certi-fikacijo standarda kakovosti ISO 9001, ki je pokazala, da ni večjih neskladij. Presodili so uvedbo modela samoocen-itve in na podlagi tega se bodo odločili, ali bodo konkurirali za slovensko nagradi za kakovost (SQ). Letos se bodo odločili, ali bodo sprejeli tudi standard kakovosti okolja ISO 14001. Naložbe Droge Portorož so bile v lanskem letu za razliko od prejšnjih let manjše in so znašale 431 milijonov SIT, predvsem zato, ker se je večina naložb za novo tovarno iz leta 1998 prenesla v leto 1999. Med posodobitvami velja omeniti predvsem parkirno linijo v predelavi soli, mlin za kavo in pa stroj za pakiranje riža. Zaradi manjših investicij v lem 1998 so bile olajšave tudi manjše in čisti dobiček (po odbitku davščin) znaša 1,050 milijarde SIT. V primerjavi z letom 1997 je večji le za 4%.” Drogi Portorož je uspelo ohraniti visoko donosnost kapitala, ki znaša zavidljivih nekaj več kot 12 %. Prvič po dolgih letih seje število zaposlenih za nedoločen čas povečalo za enega delavca. Skupno število delavcev za določen in nedoločen čas pa se je zmanjšalo za 2%. Povprečna bruta plača v Drogi Portorož v letu 1998 je znšala 168.000 SIT, kar je 6% nad povprečjem države. Izplačana je bila tudi trinajsta plača ter delavcem tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Za izobraževanje in usposabljanje delavcev so namenili nekaj nad 1% celotne realizacije. Imajo 23 štipendistov. V letošnjem letu so začeli izvajati nov način nagrajevanja zaposlenih. Korak bliže do nove tovarne V zvezi z izgradnjo nove tovarne v Izoli je bila izdelana vsa idejna in pro-jektna dokumentacija Sloves stabilnih delnic Drogine delnice, ki na borzi kotirajo že od junija 1996, odsevajo uspešno poslovanje družbe in uživajo sloves stabilnih delnic. To se je ponovno pokazalo v poletnih mesecih, ko se je ruska finančna kriza odrazila tudi na dogajanjih v Ljubljanski borzi, saj je Drogina delnica bolje prenesla negativno borzno razpoloženje od večine drugih primerljivih delnic, je dejal Matjaž Čačovič. Trenutna cena Drogine delnice se giblje okoli 35.000 tolarjev. Politiko dividend v lanskem lem so izpeljali skladno z dogovorjeno, tako da so 65 % čistega dobička namenili za financiranje razvoja družbe, 35 % pa za razdelitev dividend. Te so (bile) v lem 1998 za 25 % večje od onih v letu 1997. Tržna cena delnic Droge Portorož seje po stanju 31. 12. 1998, v primerjavi z letom 1997 povečala za 5% in je znašala 33.300 SIT. Tržna kapitalizacija pa je znašala 9,43 milijard SIT, kar je povečanje za 28%. Drogine delnice sc obnašajo bolj kot obveznice, z neko stalno ceno in zelo majhnim nihanjem. Kljub vedno močnejši konkurenci, predvsem uvoženih izdelkov, je por-torški družbi uspelo obdržati na slovenskem trgu vodilne tržne deleže na strateških programih: kavi, čajih, mlevskih izdelkih in soli ter še povečati prodajo na tuje trge. Med najpomembnejše lanske naložbe pa sodijo posodabljanja in avtomatizacije proizvodnih linij za žitarice in ostale mlevske izdelke, kavo in sol. Začet je bil tudi vsebinsko in investicijsko zahteven projekt celovite prenove informacijskega sistema Droge Portorož. Tudi v letu 1998 so nadaljevali s politiko precejšnjih vlaganj v marketing in na ta način uspeli zadržati tržne deleže svojih izdelkov. Vlaganja v marketing na domačem trgu so tako lani znašala 5,6 % realizacije na domačem trgu, v izvozu pa 0,3 % realizacije. Pri prodaji na domačem trgu so bili glavni problemi vedno težji prodajni in plačilni pogoji, v izvozu pa predvsem omejitve v poslovanju, kar se nanaša na ZRJ, kjer praktično niso mogli prodreti z izvozom in pa z veliko nelikvidnostjo na Hrvaškem. Franc Krajnc Novinarji Primorskega utripa in TV Primorka so si po tiskovni konferenci ogledali tudi profitni center Začimba v Seči. Liminjančani nočejo pajkovega gnezda V piranski občini so kar nekaj časa iskali novo lokacijo za začasno hrambo s pajkom odpeljanih avtomobilov. Ko so jo končno našli, so se oglasili sosedje, ki so na občino poslali pismo s katerim izražajo svoje nestrinjanje. Na sliki Alojz Smrekar (na levi), njegovi pajki in prijazna nemška ovčarja. FOTO: FK- 1NFORMA Pravijo, da lokacija ni primerna, daje cesta, ki so si jo sami zgradili preozka za pajka. Odlagališče, ki seje medtem že nekoliko razširilo, čuvata dva nemška ovčarja in tulita ponoči, kar seveda moti sosede. V prikolici na prostoru za odlaganje avtomobilov pa nekdo celo prebiva. Liminjančani pravjo se čudijo izboru lokacije, kije po njihovem mnenju tudi preveč oddaljena, sicer pa imajo v lucijski obrtni coni tudi odpad, kar jih tudi precej moti. Tisti, ki bo iskal svoj odpeljani avtomobil si bo kajpak lahko pomagal s taksijem. Pri prevzemu vozila bo moral plačati 10.000 tolarjev za “storitve odvoza” in po milosti božji, odvisno pač od uradne osebe, še 5000 tolarjev kazni. Kot parvi Alojz Smrekar iz Izlole, njegova sta dva pajka, so lani največ avtomobilov spravili na pajka zaradi nepravilnega parkiranja v Fiesi, na zelenicah in na avtobusni postaji. Pri tem velikokrat prihaja tudi do vroče krvi, kletvic in groženj, kar daje misliti, da si ekipa za odvoz avtomobilov služi kar trd kruh. Bilo je tudi nekaj “napadov” na osebje. Sodišču so predali šest ali sedem takih primerov, vendar postopek še ni končan. Ker je lastnik pajkov bil tudi nekaj let policaj, verjetno lažje prenese podobne strese. Aloj Smrekarje sklenil z Občino Piran novo najemno pogodbo. Za letno najemnino 600 m2 prostora na lokaciji v Liminjanu bo moral plačevati 240.000 tolarjev. Prvotna lokacija kamor sta dva pajka vozila svoj “plen” je bila v Luciji ob Trgovsko poslovnem centru ob cesti za Sečo. Tja so v lanskih poletnih mesecih pripeljali od 400 do 500 vozil. Ko so tam začeli pripravljati teren za novogradnjo (trgovsko poslopje in avtobusno postajo) je občina za službo odvoza nepravilno parkiranih avtomobilov poiskala nov prostor v bližini pralnice na robu Lucijske obrtne cone. Ob tem se je odprlo kar nekaj vprašanj, med drugim tudi, ali je ta lokacija sploh primerna, če le ni preveč oddaljena, verjetno premajhna, še najbolj pa je vprašljiv dostop. Pajek menda ne bo smel voziti po ozki cesti (mimo betonarne in naprej), ker je domačini ne dajo, saj so si jo sami betonirali. Dostop po širši cesti mimo obrtne zobmice, odpada , trgovine Finali in pralnice se na ovinku močno zoži, cesta pa celo poplavlja. Alojz Smrekar bi si rad uredil dostop po bližnjici, vprašanje pa je, če mu bo to uspelo. Sam ugotavlja, da bi bilo najbolje, če bi mu občina dodelila drugo, primernejšo lokacijo. Sicer pa je treba s terena pospraviti tudi cele skladovnice odpadnega kamna za tlakovanje. Bližnji sosedje si ne morejo zamišljati kako bo s prometom v tem predelu, ko bo začel voziti pajek. Doslej, od oktobra lani, namreč ni pripeljal na novo lokacijo niti enega avtomobila. Obvestilo S 1. marcem 1999 smo ukinili zbirna mesta za odvoz kosovnega odpadnega materiala z kontejnerji, v Luciji pri kurilnici na Šolski ulici in v Portorožu pri glavni avtobusni postaji (pri stavbi parkovne enote JP Okolje Piran). Odpadni kosovni material (vejevje, pohištvo, kovine ind...) lahko brezplačno odložite na deponiji odpadkov JP Okolja Piran v Dragonji vsak dan (razen nedelje) od 7.00 do 16.00 ure, sicer vam to storitev proti plačilu lahko opravi JP Okolje. Informacije na mobitel: pravilna številka 0609/ 644 283. Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. ■ '»sr primorski urp Flipice ponovno zlate Dekleta iz Plesno akrobatske skupine Flip so slavile na državnem prvenstvu v akrobatiki za klube. Na državnem prvenstvu v akrobatiki za klube so dekleta slavila popoln uspeh, saj so osvojila zlata odličja prav vse, od najmlajših do starejših deklic in mladink. V vseh teh kategorijah so Flipice postale državne prvakinje ekipno, drugo mesto pa je zasedla tudi druga ekipa starejših deklic. Navdušenje je bilo veliko, ponosen na uspeh svojih varovank pa je kajpak bil tudi njihov trener Mitja Mehora, ki je dekleta spremljal na tekmovanje v Ljubljano. Tudi fantje, ki zaradi bolezni niso mogli nastopiti ekipno, so posamezno dosegli dobre rezultate. Golenač je bil tretji, Stanišič četrti, ostali pa prav tako do osmega mesta. Tudi tokrat si čestitke za uspeh zaslužijo vse ekipe in pa posameznice, ki so stale na najvišjih stopničkah: Pri mladinkah Ana Stevanovič, Mateja Pavlin in Tanja Tul. Pri starejših deklicah: Brina Klemenčič, Dijana Stanišič, Jerica Zeljkovič. Pri mlajših deklicah pa je bila prva Sara Herceg, tretja pa Brina Šuligoj. Mlajše deklice skupine Flip - in pokal za 1. mesto (Foto: M. Bobič) Zmagovalna ekipa starejših deklic (Foto: M. Bobič) PORSCHE KOPER Prodaj no-servisni center Vojkovo nabrežje 32, Koper tel: (066) 441-700 Prodaja vozil: 8.00 do 17.00 Sprejem vozil: 8.00 do 16.00 Prodaja rezervnih delov: 8.00 do 16.00 Sobota: 8.30 do 12.00 (le prodaja vozil) Novo vodstvo Društva za varstvo okolja Piran Na občnem zboru DVO Piran so sklenili, da bosta v letu 1999, ob sodelovanju dosedanjega vodstva, društvo vodila nov predsednik Rafael Dodič in tajnica Sabina Šadl. Društvo, ki sta ga doslej vodili predsednica Mira Zorec in tajnica Nada France, ima 20 članov in sodeluje z različnimi inštitucijami; Medobčinskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, Občino Piran, Krajevno skupnostjo Piran, Turističnim društvom Piran in Ficsa, nekaterimi šolami, zlasti z OŠ Cirila Kosmača ter z JP OKOLJE Piran. Sodelovali so z mag. Robertom Turkom, predsvem zaradi 260 let stare mirte, ki raste ob pešpoti nad Piranom in v zvezi z učno potjo okoli jezera v Fiesi, z Architecto Piran v zvezi s pešpotmi v občini. Dosegli so, da so vsaj nekatere poti v Piranu bolj redno čiščenc. Uspešno so izvedli svetovni dan Zemlje, z akcijo (22. 3.) Pomlad v Fiesi. Sodelovale so vse osnovne in srednje šole v Piranu, OKOLJE, KS, župan, Center za obšolske dejavnosti v Fiesi, Turistično društvo Ficsa in Architecta Piran. Mladi so sc zbrali na zaključnem srečanju v Hotelu Fiesa ter kritično ocenili svoje skupno delo. Vodstvo DVO meni, da bi se tak način dela ob svetovnem dnevu Zemlje lahko prenesel tudi v druge okoliške šole. Ožji odbor DVO je sodeloval z OŠ Cirila Kosmača Piran v okviru njegove zelo aktivne eko-šole. Ob svetovnem dnevu okolja, 5. junija, so skupaj z Društvom za kulturo bivanja Piran organizirali tiskovno konferenco na temo: Naš odnos do Pirana. Predstavili so pot o sožitju človeka in psa, ki gaje izdelal filmski krožek OŠ Piran. Izdali so tudi dvojezično zloženko z geslom: “Ti in jaz, mi vsi smo tisti, ki lahko od danes naprej spremenimo svoj odnos do Pirana.” Na konferenci so dali tudi pobudo županu, občinskemu svetu Piran, Okolju Piran in občinskim službam za predlog o dopolnitvi Odloka o javnem redu in miru in Odloka o registraciji in cepljenju psov. Zahtevali so naj se z odlokom prepove voditi živali na sprehod brez vrvice in tudi naj se z odlokom poskrbi, da bodo lastniki psov sami odstranjevali pasje iztrebke. Predlagali so tudi strožje kazni in dosledno sankcioniranje. Ta odlok je bil na občinskem svetu sprejet. Nekaj časa so bili rezultati vidni, zdaj pa jc na veliko žalost higiena na cestah in ulicah spet porazna. Na novinarski konferenci so predstavili film Šolska učna pot okoli jezera, avtorjev R. Turka in M. Mahne, ter projekt Architecte - pešpoti, ki gaje izdelal g. Vranešič. Predstavili so tudi projekt Laboratorij za okoljsko vzgojo na zelenih površinah v Piranu. Zaradi neurejenosti okolja v Piranu sc je ožji odbor na svojo pobudo tri krat sestal na občini z županom, direktorjem Okolja Piran, komunalnim inšpektorjem in uslužbencem, ki je odgovoren za to področje, gospodom Ljubom Bertokom. Dosegli so, da seje pleti začelo redno čistiti obalo, ureditev obale za Avtokampom v Luciji, odvažanje smeti v mestu tudi ob nedeljah in vikendih, odstranitev zabojnika izpred Gledališča Tartini, pranje smetnjakov, nekaj časa celo več čistoče v zvezi s pasjimi iztrebki. Poslali so prijavo na razpis Republiškega ekološkega centra za Laboratorij za okoljsko vzgojo pri OŠ Cirila Kosmača, vendar tu niso bili uspešni. Na razpis naj bi se ponovno prijavili letos. Akademski kipar Janez Lenassi je izdelal logotip Društva, česar so bili zelo veseli in sc mu zahvaljujejo. Z njegovim dovoljenjem so z logotipom natisnili tudi članske izkaznice društva. Podelili so tudi priznanja šolam, ki so sodelovale pri izvajanju programa ob dnevu Zemlje. Mira Zorec, bivša predsednica Društva, ugotavlja v svojem poročilu o delu, da njihova prizadevanja za čistočo in urejenost kraja doslej, niso bila Sizifovo delo. FK NFPRFMIČNINE. »vanje, Upravljanje ovet MZA/j s,„, Piran Ulica Svobode 65 tel: +386 (0)66 740 250 6330 Piran - Slovenija le!./fax: + 386 (0)66 740 255 gsm: +386 (0)66 687 075 Televizija Primerka že štiri leta med nami 4. Evropske igre športa in zdravja Portorož 30. junij - 2. julij 1999 Portorož bo letos poleti tri dni evropsko središče športne rekreacije. Prireditev bo pod pokroviteljstvom Svetovne organizacije športa za vse (FISpT). Prireditelji so Evropske organizacije športa in zdravja (CESS), Evropska organizacija športa za vse (UESpT) in Športna unija Slovenije. Glavni namen prirejanja Evropskih iger športa in zdravja je predvsem v spodbujanju in pospeševanju rednega ukvarjanja s športnimi dejavnostmi. Portorož bo, tako kot napovedujejo, gostil najpomembnejše visoke predstavnike svetovnih in evropskih organizacij športa za vse, mnoge ljubitelje športne rekreacije ter številne strokovnjake in organizatorje športa za vse iz Evrope. S podrobnostmi letošnje prireditve v Portorožu bosta novinarje seznanila Rado Cvetek, predsednik Izvršnega odbora in Iztok Retar, predsednik strokovnega odbora, na novinarski konferenci, ki bo v petek, 19. marca ob 12. uri v prostorih Grand hotela Metropl v Portorožu. Sejem KULINARIKA je še zadnji sejem iz trojčka sejmov Alpe Adria, ki bo v dneh od 23. do 27. marca v Ljubljani. Vsebina: Bogata ponudba prehrambenih izdelkov, prvo tekmovanje mladih kuharjev, celovita avstrijska predstavitev, vesele igrice, pokušine, ugodni velikonočni popusti. Gimnazija Piran se predstavi V torek, 23. marca ob 18. uri bodo gimnazijci iz Pirana v portoroškem Avditoriju predstavili turistični vodnik po Piranu, priredili bodo razstavo fotografij ter likovnih in keramičnih izdelkov. Prireditev bodo popestrili z gledališko igro in koncertom. Tartini 2000 pa je ime za odprtje razstave del likovne in keramične delavnice Gimnazije Piran v Avditoriju od 23. marca dalje. Umik ogleda: od 9. do 12. ure ob delavnikih in v času večernih prireditev. Mj sliki: Zbiranje podpisov v Kopru. V Ljubljano dostavili že prvi paket 7000 podpisov Peticija o meji s Hrvaško jc že zelo odmevna tako v Sloveniji kot pri naših sosedih. Cilj civilne družbe pri tem je, da bi na nek način javno pritisnili na odgovorne, saj je verjetno že čas, da se nerešena vprašanja določitve meje na kopnem in na morju s prijateljsko Hrvaško v Istri, rešijo v obojestransko dobro. Morda se bodo tudi premaknili piranski občinski svetniki in če ne drugo o meji, ki se tiče občine Piran, vsaj razpravljali, kot je že predlagala dr.Milena Oblak-Juh (LDS). Prof. dr. Miroslav Zei Znanost - ribolov in Piranski zaliv Piranski zaliv je znanost o morju smatrala kot nedeljivo celoto L -■ J Ko se je pod okriljem Združenih narodov snoval in sprejel Zakon o morju, je prišel 200 - miljski obalni pas morja pod delno suverenost države, ki je nanj mejila, če je to seveda bilo izvedljivo. Bil sem sredi tega dogajanja, direktor 18 zahodnoafriških atlantskih ribarstveno raziskovalnih projektov pod ZN od Maroka do Konga Kinšase, ko so se tam pričeli javljati prvi, včasih kar resni ribolovni in raziskovalni problemi. Tako npr. si je mala otoška državica na atlantskem ekvatorju Sao Tome Principe (tedaj 80 tisoč prebivalcev) legalno lastila ekskluzivni ribolov v naravnost ogromnem območju bogatega tunolova, čeprav so sami imeli popolnoma zanemarljivi ribolov. Tam so lovili Francozi do omejitve kot posledice Zakona o morju. Saotomejci so jim ponudili to veliko območje v najem za velik tunolov, česar pa Francozi zaradi visoke “najemnine” niso sprejeli in se s tem ribolovu kratko malo odpovedali - samo formalno, saj so še naprej lovili, ker jim pomanjkljiva saotomej-ska kontrola ni mogla do živega. Podobnih primerov je tedaj bilo po vseh morjih ničkoliko. Popolnoma nelogična posledica Zakona o morju je nastala z omejitvijo rednega raziskovanja obalnega morja (monitoring, posebna opazovanja fi- zikalno kemijskega dogajanja, ekološko preučevanje potujočih ribjih populacij, jat in podobnega). Brez dovoljenja je z mejo na morju nastala zapora in tako lahko prekinila tudi dolgoletno opazovanje tega ali drugega parametra. Tako je nastal “oceanografski” spor med Mehiko in ZDA. Mehikanci sprva niso dovoljevali kakršnega koli raziskovanja in kontinuiranega opazovanja v svojem 200 miljskem pasu, čeprav so bili sami neaktivni. To malo spominja na tisto: “Naj sosedu krava crkne, če je že sami nimamo”. Čeprav sta naš ribolovni problem v Piranskem zalivu in kontinuirano raziskovanje morja celotnega tržaško - istrskega akvatorija nekoliko drugačna in predvsem posledica še vedno vprašljive morske meje med Hrvaško in Slovenijo, vendarle vse skupaj nekoliko le “diši” po Zakonu o morju, vsaj kar se svobodnega raziskovanja tiče. Slednje sta v istrskem akvatoriju izvajali dve ustanovi; Inštitut za morsko biologijo v Rovinju (po letu 1950) in Morska biološka postaja v Portorožu/Piranu (nadaljevanje DRM 1951 in Zavoda za morska raziskovanja). Tako je bilo pred osamosvojitvijo. Morska biološka postaja je imela svoj monitoring in razna hidrografska opazovanja vse do črte med Umagom in Savudri- Čajanka za 8. marec Vodstvo lucijskega vrtca Morje je tudi ob letošnjem 8. marcu priredilo čajanko za ženske starejše od 65 let. Srečanje je bilo 9. marca v prostorih vrtca Morje v Luciji. Udeleženke srečanja je pozdravila tudi županja Občine Piran, prof. Vojka Štular. Lepe trenutke so ženskem, materam in nonam popestrili otroci iz vrtca Morje in La Coccinella, ki so zapeli nekaj pesmic. Vsaka udeleženka je v znak pozornosti dobila rožo. FOTO: FK-INFORMA jo. Hrvaška raziskovanja niso segala niti do Poreča. Razcvet raziskovanja severnega Jadrana Poglejmo nekoliko v preteklost: Pravi razcvet naravoslovnega -oceanografskega biološkega raziskovanja doživlja Jadran v svojem tržaško-benečanskem in reškem območju sredi prejšnjega stoletja. Nastal je Center za morske študije v Trstu, postavitev prvega mareografa v Trstu in Puli, prva analiza morske vode za Jadran (Salveti v Piranu), avstrijska mornarica osnuje prvi hidrografski inštitut v Trstu, avstrijska fregata Novara (1845) začne oceanografska križarjenja po severnem Jadranu. In še in še. Leta 1875 je dunajska univerza (Zoološki inštitut) ustanovila v Trstu slavno Zoološko postajo (Zoologische Station) in tako je že tedaj postal Trst z okoliškim akvatorijem, središče morskih raziskovanj za vso srednjo Evropo. K temu je tudi pripomogla nova železniška povezava Dunaj - Trst. To je tudi ugodno vplivalo na razvoj naravoslovnih znanosti pri Slovencih. Na tržaški zoološki postaji so se že ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja učili, raziskovali in izdelali svoje doktorske disertacije mnogi Slovenci, poznejši univerzitetni profesorji in pionirji morskih znanosti kot so Grošelj, Hadži, Zarnik, Megušar, Heric (prirodoslovni muzej v Mariboru) in drugi. Kljub svoji majhni morski obali so bili Slovenci zelo aktivni na področju morskih znanosti. Prvi organizirani začetki segajo v sredino tega stoletja. To so bila naša prva gostovanja (z znanstvenimi publikacijami) na rovinjski biološki postaji (po letu 1950) z našimi organiziranimi poletnimi tečaji iz morske biologije za študente ljubljanskega Zoološkega inštituta. S pomočjo in pod okriljem Unesca je tedaj MBP, v razdobju treh let, po opravljenih dvomesečnih tečajih iz morske biologije in ribarst-va , absolviralo po 30 tečajnikov z Bližnjega vzhoda, Nemčije, Avstrije, Italije in Izraela. Piranski zaliv nedeljiv tudi v oceanografskem smislu Že na začetku svoje aktivnosti je imela MBP bazični raziskovalni oceanografski program, ki je bil koordiniran in povezan z vsemi pomembnimi morsko raziskovalnimi ustanovami na Sredozemskem morju pod okriljem UNEP-a ZN. Pred osamosvojitvijo je ta raziskovalni program pokrival ves istrski akvatorij severno od Umaga in Savudrije, celoten Piranski zaliv do Debelega rtiča na severni meji. Piranski zaliv je znanost o morju smatrala kot nedeljivo celoto v oceanografskem smislu, pa že zaradi tega tu ni bilo hrvaškega raziskovanja, ki bi tudi sicer bilo nepotrebno in negospodarno zaradi oddaljenosti rovinjske bilološke postaje. Bilo bi popolnoma nenaravno rezati to območje, ki je tudi v oceanografskem, biološkem in posledično ribolovnem pogledu celota. Piranski zaliv je izredna ekološka enota, kot nekakšen enoten park morskega življa in seveda rib. Ves ta svet je izredno medsebojno povezan v edinstven biotop. Tudi ribje jate se ne ozirajo na nesmiselne politično administrativne ukrepe. Tisti, ki jato razpolovi jo razprši in ne ujame ničesar. Tako se lahko vprašamo kateri politični, ekonomski ali ekološki “pametnjakovič”, morda celo nepridiprav, si drzne postavljati take protinaravne omejitve, prepreke in zgrešene uredbe ali celo zakone, kot jih doživljamo danes? Piranski ribolov ribjih jat mora ostati celovit, pa naj bodo to ciplji, riboni, girice ali anagode, tako, kot je bilo vsa zadnja stoletja! Seveda so takrat vladali dobri sosedski odnosi. Le leporečje o sožitju, brez otipljivih dokazov je premalo. NA^Tvt>nijp: Prostori Splošne plovbe 27. 3. ob 10.00 uri. L. J Človek nerad verjame v svojo usodo, a v sebi ga venomer nekaj žene, da bi zvedel o svoji prihodnosti kaj več. Ko je v stiski in ne zaupa več vase, mu lahko pomaga iskren in umirjen pogovor, pravi jasnovidka Amalija iz Tržiča. Kako lahko človek postane jasnovidec? “Jasnovidnost pomeni vedeti, čutiti in napovedati kaj se bo, ali naj bi se skorajda zagotovo v prihodnosti zgodilo. Dar jasnovidnosti sem v sebi prepoznala po hudi prometni nesreči. Že dan prej sem bila v nekakšnem posebnem stanju, vedela sem, da se bo z menoj nekaj zgodilo, a ne natančno kaj. V meni se je zgodil prelom, začutila sem nekakšno pozitivno energijo, energijo slutnje, ki se lahko uresniči.” Nekateri ljudje so kar naprej podvrženi negativnim silam. Kakšno pomoč potrebujejo? “Čovek je najbolj skrivnostno bitje. Tudi če trpi in ne vidi izhoda, to nerad prizna. Ko ne vidi več izhoda iz stiske in napravi usoden korak je morda že prepozno. Morda delamo tudi napako, ker njegovih svaril ne jemljemo resno. Ljudem s takšnimi simptomi je treba prisluhniti, pomagati. Poskušamo doseči, da povedano razumejo, sprejmejo.” Kako vi pomagate ljudem? “Človeka skušam najprej začutiti in se vživeti vanj. Vsak je svet zase, vsak je drugačen in se drugače odziva na moje besede. Po temeljitem razgovoru poskušava najti najboljšo rešitev. Skupaj skušava doseči spoznanje, da je življenje nenadomestljiva vrednota. Moja energija se pretaka do človeka v stiski vse dotlej, dokler težava ni rešena. Najprej se odkrito in iskreno pogovoriva o problemih. Kadar gre na primer za težave v partnerstvu, nerazumevanje v družini, vzrokih za nezvestobo in podobno, se ne postavim ne na eno ne na drugo stran. Moje vedeževanje se takrat nekako prelevi v svetovanje. Če partnerji ne sodelujejo, sem nemočna.” Menite, da ima veliko ljudi psihične težave? “Neketri trpijo že od zgodnjega otroštva, ker imajo občutek manjvrednosti. Žal ta občutek raste z njimi in se v določenih okoliščinah lahko še poglablja. Najbolj nevarneje malodušje, ki se lahko loti posameznika, če ne zmore odpravljati svojih psihičnih ali psihofizičnih in morda čisto banalnih problemov materialne narave. Svet se jim nenadoma zruši, potrebujejo nekoga, ki bi jim lahko vlil novih moči in samozavest. V krizo lahko zaide tudi bogat človek, tisti, ki mu prej nikoli ni nič manjkalo. Takšni ljudje postanejo malodušni, potrti, zapirajo se vase, ker ne vidijo več prihodnosti.” Ljudje prihaja k vam? “K meni je prišli doslej že več kot dvesto ljudi, mnogim pa sem pomagala tudi po telefonu NON STOP 090 - 40 36. Ljudje me kličejo predvsem zaradi njihove notranje stiske in nuje.” Nekateri menijo, da je za posameznika vse že določeno, usojeno. Drugi pa, da si življenje oblikujemo sami. “To je res. Mnogi začnejo verjeti v svojo usodo, šele ko se nekaj z njimi zgodi. Nekdo mi je dejal: Dvajset let nisem verjel v svojo usodo, potem pa...” Kaj menite o slovenskih zakonskih in družinskih težavah? “Bodoča zakonska partnerja bi se morala pred poroko seznaiti s svojimi astralnimi znamenji. Njun zakon bo šel prej ali slej narazen, če se silnice energije med njima ne ujemajo.” Slovenci smo menda na vrhu evropske lestvice po samomorih. Kaj ljudi toliko sili v samomor? “Vzrokov je mnogo. Odogovor bi morda bil najkrajši, če bi dejali, daje na prvi pogled pri takem človeku videti vse idealno, vendar, duša je zlomljena. Nekaterim je to pač usojeno. Znamenja se pokažejo že veliko prej, pred odločilnim korakom. Morda ljudi, ki večkrat zapored omenjajo, da se bodo ubili, ne jemljemo resno. Negativnost v njihovi notranjosti jih privlači kot magnet. Večina ljudi, ki je v stiski, naredi samomor nepremišljeno.” Rekli ste, da ste začutili, da morate pomagati ljudem in da je to vaše poslanstvo. Kako vse to s čimer se ukvarjate, ne nazadnje od tega tudi živite, sprejema vaša družina? “Imam že tri odrasle otroke, ki razumejo moje delo in ga sprejemajo.” Ali lahko nekomu kar naravnost poveste, da ga čaka jutri ali pojutrišnjem, na primer, smrt? “Da bi človeku kar naravnost povedala, da ga čaka jutri smrt? Ne, tega ne morem, ne smem. Opozorim ga na to, da se bo nekaj zgodilo.” Ali kdaj pogledate tudi v svojo prihodnost? “Ne, pravzaprav ne morem.” FK ( " ^ Predavanje Amalije o zasebnem in zakonskem življenju V četrtek, 25. marca ob 17.30 uri bo vedeževalka Amalija imela na sedežu Območne organizacije Rdečega križa v Kopru, Vergerijev trg 3 (pri Kovinarski šoli) predavanje na temo zasebno in zakonsko življenje, otrok v težavah. Vstopnina je 1.000 SIT. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. 066/ 273 893 ^(zvečer).____________________^ Lansko leto je bilo še kar varno Na novinarski konferenci v Kopru (26. 2.) je načelnik UNZ Koper Emil Čebokli s predstojniki služb predstavil delo UNZ s področja kriminalitete, prekrškov prometne varnosti in prometa potnikov čez državno mejo v letu 1998. Ocenil je, da je bilo lansko leto na splošno varno leto, če odmislimo precej več napisanih kazenskih ovadb in že kar izjemen problem povečanega števila nelegalnih prehodov čez mejo. Kriminalisti in policisti UNZ Koper so namreč v letu 1998 napisali 3.904 kazenske ovadbe , kar je bilo za 37 % več kot v letu 1997. Območje na katerem deluje koprska UNZ je na področju kriminalitete na drugem mestu v Sloveniji in po določenem izračunu na prvem mestu po številu prekrškov. Načelnik UNZ Koper Emil Čebokli je takoj na začetku novinarske konference dejal, da je bil Koper v zvezi s črno kroniko v zadnjem času omenjen kar nekaj krat. Podatki so bili sicer korektni, je dejal, vendar po njihovi oceni ne dovolj komentirani. “Za preteklo leto, za katero oceno podajamo, smo se v svoji programski usmeritvi nekako dotaknili in programirali nekatere zadeve, ki so se ob izteku lanskega leta pokazale kot točne”, je dejal Emil Čebokli. Temeljito so predstavili mejno problematiko, v najširšem smislu, ki je trenutno najaktualnejša tudi na državni ravni in pa seveda tudi področje kriminalitete, saj podatki nekako izstopajo, vendar ne zgolj na Upravi koprske UNZ, temveč je to pojav na območju celotne države. “Izračuni kažejo, da smo mi (območje koprske UNZ) na področju kriminalitete na drugem mestu v državi. Tako visoko smo uvrščeni že vrsto let. Po takem izračunu smo tudi na prvem mestu po število prekrškov, na prvem mestu po številu prometnih nezgod in na prvem mestu po številu mrtvih v prometnih nezgodah. Za temi številkami stoji marsikaj kar je treba upoštevati in zadeve spremljati. Tako kot sem navedel izračun številk, smo v celoti “zanemarili” dnevno migracijo prebivalstva, koncentracijo v turistični sezoni v turističnih krajih, povsem smo “zanemarili” gostoto in tranzit na cestnih relacijah v prometu, na mejnih prehodih itd. Upoštevati je treba tudi tujsko problematiko.” Emil Čebokli je nato povzel najbolj vidne dogodke in probleme s katerimi so se srečevali, podal zaključno oceno in nakazal nekatere trende na omenjenih področjih. Na področju kriminalitete so v preteklem letu obravnavali 3904 kazniva dejanja, kar predstavlja v primerjavi z letom 1997 porast za 37%. Ta porast, ki ga beležijo na območju UNZ Koper, je še vedno pod republiškim povprečjem. Raziskanost oziroma preiskanost kaznivih dejanj znaša 56%. Res, da je raziskanost nekoliko slabša v primerjavi z letom 1997, a je še vedno nad republiškim povprečjem. Lani 352 vlomov v avtomobile Vlomnih tatvin v osebne avtomobile, katerih trend iz leta v leto narašča, je bilo v letu 1998 352, kar je precej več kot v letu 1997, ko jih je bilo 221. Ljudje se še vedno preveč neodgovorno obnašamo do svojega premoženja, saj puščamo v vozilih na vidnih mestih vrednejše predmete, vse osebne dokumente, drage avtoradije, ki so najpogosteje predmet napada in drugo. Za tako stanje so v veliki meri krivi tudi oškodovanci, zlasti, če puščamo avtomobile kar odprte in nepridipravom prihranimo vlomsko delo. Druga stvar, na katero je potrebno opozoriti so mladoletniki. V letu 1998 sojih obravnavali 402, kar je skoraj za 100 % več kot leta 1997, ko so jih obravnavali 248. Mladoletniki so storili lani 284 kaznivih dejanj, predlani 160. Od hujših kaznivih dejanj, storjenih v letu 1998, so v tem letu obravnavali 17 kaznivih dejanj ropov (predlani le 4), od katerih velja omeniti dva ropa v pošto v Pobegih , rop ekspoziture SKB v Sežani, rop v gostilni Trije lovci v Šmarjah (26.6.), ko so Loris B, Boris G in Simon K, zamaskirani zvezali čistilko in iz blagajne vzeli prek 632.000 SIT. Nerešen je ostal rop nad zakoncema BONIN v Kortah 115/b, ki seje zgodil 30. januarja in ga še raziskujejo. Obravnavali so tudi poskus umora, ko je Sulejman Š. dne 1. 8. 1998 na pokriti tržnici Kaštel v Portorožu poskušal odvzeti življenje zunajzakonski partnerici Milki Č., tako dajo je z nožem večkrat zabodel. 171 oseb ovadili zaradi mamil Na področju mamil so v letu 1998 ovadili 171 oseb za 145 kaznivih dejanj povezanih z mamili. Predlani je bilo 176 prijav. Zasegli so različna mamila, od heroina (31.707,21 g), sadik marihuane, tablet mcladon-hep-tanona, kapsul ecstasy do pivnikov in tablet amfetamina. Veliki lov na mamila v Luki Koper seje zgodil letos in bo prišel v sttistično poročilo naslednje leto. Delavci UNZ Koper so v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi v tujini zasegli 13 kg heroina v Nemčiji, 10.000 tablet ecstasy in 7 kg hašiša v Italiji. V letu 1998 je bilo obravnavanih 2.181 kršitev Zakona o javnem redu in miru, kar je za 4% več kot v letu 1997. Glede na petletno povprečje lahko ugotovimo, da kršitve javnega reda in miru v letu 1998 bistveno ne odstopajo. Po notranji strukturi je vzpodbudna predvsem ugotovitev, da so kršitve z elementi nasilja (pretepanje, drzno vedenje) v upadu za 14 %. Takih kršitev so obravnavali 222. V nekaterih primerih (in to pogosteje kot ve letu 1998) so nasilneži posegali tudi po nevarnih predmetih in jih pri pretepu tudi uporabili. Obravnavali so 30 primerov (predlani 23), kjer so morali ukrepati s podajo kazenske ovadbe. V tako imenovani notranji strukturi kršitev je bilo zabeleženih 900 kršitev prepiranja oziroma vpitja in motenaj nočnega miru. Kršitev vznemirjanja okolja v pijanem stanju je bilo 229 ali 13 % manj. Do teh kršitev najpogosteje prihaja ob vikendih med 20.00 in 04.00 uro zjutraj v okolici nočnih lokalov in diskotek. Pri uradnih postopkih so policisti obravnavali 233 kršitev (predlani 220) nedostojnega vedenja do uradne osebe. Vedno več prepirov v zasebih prostorih Število kršitev na javnem kraju se je nekoliko zmanjšalo, večji problem pa predstavlja interveniranje in ukrepanje policije ob kršitvah javnega reda in miru v zasebnem prostoru, saj je policija v določenih primerih zakonsko omejena, da bi lahko učinkovito intervenirala in zagotovila red in mir. Problematika kršitev javnega reda in miru v zasebnem prostoru narašča in ji bo potrebno v bodoče posvetiti večjo pozornost, pravijo na policiji. Največ kršitev so obravnavali na Policijski postaji Koper, na drugem mestu Policijska postaja Piran Med policijskimi enotami je največ kršitev javnega reda in miru obravnavala Policijska postaja Koper in sicer 859 ali 10 % več, sledi Policijska postaja Piran s 700 primeri ali 4% manj, na tretjem mestu je Policijska postaja Izola s 430 obravnavanimi primeri ali 31% več, sledita Policijska postaja Sežana 130 ali 32% manj in Postaja mejne policije Kozina 35 primerov ali ena kršitev več. Na prireditvah v glavnem brez prekrškov N 466 jevnih prireditvah je bilo 20 prekrškov Zakona o prekrških zoper javni red in mir. Poudariti je treba, da je v večini primerov do kršitve prišlo na manjših prireditvah z zabavno vsebino. Na večjih prireditvah kot so Koprska noč, Ribiški praznik in mnoge druge, pa je bil javni red in mir zadovoljiv, saj do večjih in predvsem masovnejših kršitev ni prišlo. Lani 315 požarov Na področju splošne varnosti ljudi in premoženja še vedno izstopa požarnovarnostna problematika. Obravnavano je bilo 315 požarov (predlani 261), od tega v naravnem okolju 220 (predlani 156). 6 primerov utopitev Če bi varnost divjih in organiziranih kopališč ocenjevali skozi število utopitev ne bi mogli biti zadovoljni, saj se je v letu 1998 utopilo 6 oseb (predlani 2). Štiri utopitve so se zgodile pri kopanju, kjer kopalci niso upoštevali pravil za kopanje (vpliv alkohola, skok na glavo v nizko vodo, zdravstveno stanje glede na viskoke vremenske temperature in drugo). Za posledicami poškodb pri prometnih nesrečah umrlo 22 ljudi Lani je bilo na območju UNZ Koper 2.379 prometnih nesreč. V 18 primerih so se prometne nesreče končale s smrtnimi žrtvami, v 300 primerih s poškodbami. V letu 1998 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 4.444 (predlani 4.721) ljudi. Za posledicami poškodb je umrlo 22 oseb, predlani 34. Največ prometnih nesreč seje zgodilo v času glavne turistične sezone. 44% prometnih nesreč seje zgodilo na območju koprske občine. V prometnih nesrečah, ki so se zgodile na območju UNZ Koper je bilo udeleženih 790 tujcev (predlani 824). En tujec je umrl (predlani 7), 12 je bilo hudo ranjenih, 41 pa lažje. V vseh prometnih nesrečah je bilo 283 primerov s pobegi ( predlani 334). 82 % pobegov je bilo že raziskanih. Vzroki prometnih nesreč se tudi v letu 1998 niso bistveno spremenili. Neprilagojena hitrost je bila vzrok za 24 % vseh nesreč, sledijo premik z vozilom (23 % prometnih nesreč) ter nepravilna smer vožnje. V prvih štirh mesecih leta 1998 (do sprejma novega zakona o varnosti cestnega prometa) je bil pri udeležencih prisoten alkohol pri 85 nesrečah oz. 12 % vseh prometnih nesreč. Ta odstotek se je nato skozi leto zniževal. Tako je v celotnem preteklem letu bil alkohol kot sekundami vzrok ugotovljen pri 210 nesrečah (predlani pri 287) oziroma v 9% (predlani 11 %) vseh nesreč. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je pri 211 (od 2.509) povzročiteljih prometnih nesreč je bila 1,59 g/kg. V letu 1997 je bila pri povzročiteljih prometnih nesreč v povprečju 1,48 % alkohola v krvi. Visoko povprečje stopnje alkoholiziranosti med vozniki je zaskrbljujoč podatek, saj označuje, da se stanje na tem področju, kljub številnim represivnim ukrepom ni bistveno izboljšalo. Na UNZ ocenjujejo, da sc bo stanje začelo postopoma popravljati, ko bodo začeli veljati učinki odločb sodnikov za prekrške in denarnih kazni. Kljub naštetemu velja ocena, da se zadeve okrog prometne varnosti spreminjajo na bolje. 13.342 ukrepov s področja prometne varnosti Policisti so v letu 1998 izvedli 13.342 ukrepov s področja prometne varnosti Sodniku za prekrške so poslali 6.344 predlogov za uvedbo postopka zoper kršitelje cestno prometnih predpisov in izrekli 35.707 denarnih kazni. Učinki bodo vidni šele v tem letu. Na območju UNZ Koper je lani čez državno mejo potovalo 2 % manj potnikov, v pristaniščih 17 % manj plovil V letu 1998 je na območju UNZ Koper čez mejne prehode za mednarodni in obmejni promet potovalo 53.624.672 potnikov, kar je 2 % manj kot v letu 1997. Padec prometa potnikov je odraz zmanjšanja števila potnikov v obmejnem prometu na državni meji z Republiko Italijo. Mejne prehode z R Italijo je v letu 1998 prestopilo 38.783.428 potnikov ali skoraj za okrogli milijon potnikov manj kot leta 1997. Prek mejnih prehodov na državni meji z Republiko Hrvaško je potovalo 14.841.244 potnikov ali 16.104 potniki manj kot v letu 1997. Na državni meji, se pravi ob izstopu ali vstopu, so zabeležili 15,9 milijona vozil. Tehnika štetja jim to omogoča. Vsekakor so to za tako majhno območje že ogromne številke. V naša pristanišča je vplulo oziroma izplulo 20.583 plovil (predlani 24.762) , kar je v primerjavi z letom 1997 17% manj. Na sečoveljskem letališču je pristalo ali vzletelo 4.413 letal ali 4 % manj kot v letu 1997. Zaradi neizpolnjenih zakonskih pogojev za vstop v R Slovenijo so policisti na mejnih prehodih z R Italijo in R Hrvaško zavrnili 9.190 tujcev, kar je v primerjavi z letom 1997 6 % manj. Najpogosteje so bili zavrnjeni državljani Italije, Hrvaške, BiH ter Romunije. Skoraj 100 % več ileganih prehodov. Največ prebežnikov iz Romunije Zaradi ilegalnega prehoda državne meje so policisti UNZ Koper obravnavali 3.214 oseb ali 97% več kot v letu 1997. Največ, 2.458 osebje bilo obravnavanih na državni meji z R Italijo, medtem ko so na meji z R Hrvaško obravnavali 756 tujcev, ki so ilegalno vstopili ali poskušali vstopiti iz onenjene države. Od skupnega števila 3.214 obravnavanih pribežnikov sojih policisti prijeli 1.711. Od tega je bilo na meji z R Hrvaško, pri vstopu v državo, prijetih 425 tujcev. Mnoge pribežnike tujce so spravili v prehodni dom za tujce. Ta dom je samovoljno zapustilo 148 tujcev. Pobegnili so predvsem zaradi tega, ker so želeli čez državno mejo v Italijo. Številni, ki so hoteli na ilegalen način prestopiti državno mejo na območju kroprske UNZ so prišli iz notranjosti države, kar pomeni, da so prišli v Slovenijo oziroma prestopili našo mejo že nekje drugje. 46 obravnavanih oseb si je za svoj ilegalni prehod državne meje izbralo morje. Največ prebežnikov je bilo državljanov Romunije in sicer 1.313, kar predstavlja 41 % vseh obravnavanih oseb. Druga velika skupina obravnavanih so državljani ZRJ (830). Sledijo državljani Makedonije (322) in skupina državlajnov afro-azijskih držav Bangladeša (189), Turčije (160), Kitajske (62) in drugi. Italijanski mejni organi so nam vrnili 1.486 oseb, hrvaški le 5 Italijanski mejni organi so nam na podlagi sporazuma o vračanju oseb vrnili 1.486 oseb, mi pa njim 63. Hrvaškim mejnim organom smo na podlagi pogodbe o vračanju oseb, vrnili 580 oseb, ki so pred tem ilegalno vto-pile iz Hrvaške Hrvaški mejni organi so nam vrnili 5 oseb. Pri organiziranem delovanju - pošiljanju ljudi na ilegalen način čez državno mejo, je bilo v letu 1998 prijetih 137 oseb, zoper katere so podali 63 kazenskih ovadb. To je približno enkrat več kot v letu 1997. Zanimivo, da so v glavnem organizatorji ilegalnih potovanj čez državno mejo bili državljani R Slovenije. Koliko pritožb zoper policiste? V letu 1998 se je na postopek pooblaščenih uradnih oseb UNZ Koper pritožilo 146 oseb ali 18 odstotkov več kot leta 1997. Od tega je bilo 10 pritožb utemeljenih. Povečanje števila pritožb je pogojeval sprejem novega zakona o varnosti cestnega prometa, saj je prav na tem področju število pritožb v izrednem porastu. Sledijo v manjšem obsegu pritožbe po javnem redu in miru, s področja ukrepanja zaradi kaznivih dejanj, mejne zadeve in dogodki ob tem. Večji del pritožb (137) so pritožniki podali pisno oziroma ustno. Le dve pritožbi sta bile anonimni. Na UNZ ugotavljajo, da tako “veliko” število pisnih oziroma ustnih pritožb kaže, da občani verjamejo v to, da sc bo njihova pritožba korektno rešila in se ne bojijo “povračilnih” ukrepov. Tujci so v letu 1998 podali 19 pritožb, organizacijske enote pa pet pritožb na postopek delavcev policije. Pri policiji tudi ugotavljajo, da se nekateri večkratni povratniki prekrškov in kaznivih dejanj pritožujejo zato, da bi na ta način ovirali potek postopka, ali se izognili končnemu ukrepu policije. Na šetvilki 113 sprjeli 57.960 telefonskih klicev Operativno komunikacijski center (OKC) pri UNZ Koper je na nujno interventno številko 113 v letu 1998 sprejel 57.960 telefonskih klicev ali 7 % več kot leto poprej. Ljudje so zapro-šali za pomoč, informacije, nasvete ali pa so to številko klicali pomotoma. Dnevno je bilo sprejetih v povprečju 159 telefonskih klicev. ■ w primorski uTr'p Zaključki 5. srečanja županov obmejnih občin Slovenije in Italije Župani obmejnih občin vzdolž slo-vensko-italijanske meje od Kranjske Gore do Pirana in od Trbiža do Milj, zbrani v Kopru dne 11. marca 1999 na 5. srečanju, v prisotnosti generalnega sekretarja Skupnosti obmejnih dežel Evropske zveze, predstavnikov Ministrstva za eko-nomske odnose in razvoj, Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, Službe Vlade za evropske zadeve RS in direktorja Službe dežele Furlanije -Julijske krajine za evropske zadeve in zunanje odnose se sklicujejo na vsebino doslej sprejetih zaključnih dokumentov in potrjujejo njihovo aktualnost in pomembnost tudi v luči pospeševanja postopkov za vstop Slovenije v Evropsko zvezo. Župani ugotavljajo, - da se kljub določenim oviram, ki preprečujejo intenzivno in bolj poglobljeno sodelovanje na obmejnem območju, razmere izboljšujejo, da sc navezani stiki utrjujejo, da sta vzdušje in pripravljenost na sodelovanje velika ter da obstajajo številne pobude pa tudi številne možnosti sodelovanja. Pri tem ne morejo spregledati težav, s katerimi se še soočala italijanska narodna skupnost v Sloveniji in slovenska v Italiji. Pri tem izražajo željo, da bi za deželo F-JK sprejeli uravnoteženo zakonodajo za zaščito slovenske skupnosti. - da vsakoletna srečanja postajajo čedalje bolj trdnejša oporna točka za vse javne in privatne, lokalne, državne in evropske institucije, ki si prizadevajo za razvoj obmejnega pasu, saj obravnavajo vse družbenoekonomske segmente obmejne stvarnosti v zvezi z demografskimi in gospodarskimi vprašanji v luči skupnega razvoja, kije nujen pogoj za soočanje s spremembami na mednarodni ravni z napovedanim širjenjem EU; - da taka srečanja prispevajo k utrjevanju mednarodne vloge tako Dežele Furlanije - Julijske krajine kot Slovenije (oziroma v smislu njene bodoče regionalne ureditve), ki si v okviru obstoječih pravnih ureditev prizadeva okrepiti svojo predstavniško vlogo v mednarodnem prostoru. Župani zahtevajo, - da se na različnih institucionalnih ravneh, predvsem na ravni ministrstev za zunanje zadeve in evropske zadeve obeh držav, prizna vloga obmejnih občin, pri čemer je treba preseči nekoristni in anahronistični centralizem in delovati v tesni povezavi z njimi, upoštevaje smernice in zahteve, ki so jih skupnosti ob meji sposobni zastopati. Pri tem je potrebno posebej določiti tista obmejna območja, kjer sta demografski in gospodarski upad ter z njima zmanjševanje delovnih mest zaradi propadanja lokalnega gospodarstva, ki je vezano na mejo (carinske službe, uvoz-izvoz, avtoprevozništvo, storitvena podjetja in ustrezne infrastrukture), kritična in zahtevata prednostne in pravočasne posege. Zaradi tega bi morali specifične in redne vire usmeriti k glavnemu cilju, to je njihovi gospodarski preobrazbi. Župani potrjujejo - strateško pomembnost razvojne vizije obmejnega območja, ki bi ovrednotilo naravne in gospodarske posebnosti tega prostora in uporabila vse razpoložljive vire na lokalnih ravneh, kar bo osnova za povezovalno politiko preseganja neskladij v razvoju na celotnem slovcnsko-italijanskem obmejnem območju kot določa EU z namenom, da zagotovi skladen in integriran razvoj vsega svojega prosto- Župani poudarjajo, - da sta za optimalno črpanje in uporabo skladov, usklajevanje načinov in rokov priprave za izvedbo programov in projektov, strateško pomembna tako izmenjava skupnih izkušenj kot izobraževanje kadrov in krajevnih predstavnikov, ki jo italijanska stran izrecno zahteva od dežele F-JK. - daje najboljši inštrument, ki zagotavlja stalno povezavo, sodelovanje med skupnostmi na obeh straneh meje ter doseganje omenjenih ciljev obveščanja in izobraževanja, ustanovitev skupnega urada, kakršnega imata občini Gorica in Nova Gorica ter sedaj tudi občina Šempeter - Vrtojba (SLO), - da zakonska določitev območij, katerim so namenjeni posegi, ne bi smela umetno širiti posameznih območij ob meji, saj bi se s tem finančni viri razpršili in razvrednotili prizadevanja lokalnih uprav za družbenoekonomsko preobrazbo prizadetih območij. - da velja pomen in odmevnost, ki ju je vzdolž celotne severovzhodne meje EZ območju Gorice in Nove Gorice, zdaj pa tudi Šempetra - Vrtojbe, priznal Evropski parlament, razvijati v skladu z novo vlogo pobude Interreg III in programa Phare CBC. Med navedenimi programi je potrebno vzpostaviti sinergične povezave skupnega sodelovanja tudi s pomočjo določitve posebnih linij financiranja v okviru programskih smernic za obdobje 2000 - 2006. Župani zahtevajo, - da dežela F-JK, vladi Slovenije in Italije ter EZ omenjenim vprašanjem posvetijo posebno pozornost, saj bi neustrezno in nepravočasno ukrepanje lahko upočasnilo usmerjanje sredstev, ki so potrebna za projekte preobrazbe omenjenega območja, katerih cilj je ponovni gospodarski vzpon, predvsem proizvodnega sektorja; - da se s posebno pozornostjo temu vprašanju, in nasploh uporabi različnih pospeševalnih inštrumentov, prisluhne in poskrbi, da bodo pri strokovnem delu in odločanju ustrezno zastopane lokalne skupnosti, kar spada v novi kontekst medsebojne pomoči, ki se utrjuje na vseh mednarodnih ravneh. - da Republika Slovenija pristopi k Madridski Konvenciji ter jo podpiše. Župani sklenejo, - da letna srečanja obravnavajo in zajamejo obmejno stvarnost v celoti. Župani izražajo željo, - da bi sprejeti dokumenti pridobivali na pomenu in še jasneje opredelili razvojne smernice. Župani sklenejo, - da se predsedstvu in delovni skupini 5. srečanja zaupa nalogo, da med obmejnimi župani oblikujejo stalno dvostransko posredovalno telo, ki bo poskrbelo za vsebinske smernice naslednjega srečanja ter, da bodo srečanja poslej v mesecu marcu. Predlogi za posege, ki naj bi jih razvijali v prihodnosti, so predstavljeni v prilogi. VI. srečanje županov obmejnih občin Slovenije in Italije bo spomladi leta 2000 v občini Trst. Koper - Capodistria, 11. marca 1999 Obvestilo za javnost Urad kriminalistične službe pri Upravi za notranje zadeve Koper sporoča, da smo v januarju in februarju zabeležili povečano število vlomov v stanovanjske hiše na območju UNZ Koper. Ugotovljeno je bilo, da neznani storilci izvršujejo navedena kazniva dejanja v dopoldanskem času in sicer med 8.00 in 12.00 uro v predmestjih obalnih občin. Neznani storilci izvršujejo vlome v stanovanjske hiše, ki so oddaljene od naselja ali drugih komunikacij. Storilci odnašajo različne predmete, največkrat pa denar, zlatnino, različne osebne dokumente itd. V stanovanjske hiše neznani storilci največkrat vlomijo tako, da v pritličju objektov odpirajo polkna, nato razbijejo steklo na oknu in si tako omogočijo vstop v objekt. Na podlagi analiz izvršenih vlomov v stanovanjske hiše ugotavljamo, da navedena kazniva dejanja izvršuje več storilcev (najmanj dva), ki se na kraj kaznivega dejanja ali v njegovo neposredno bližino pripeljejo s prevoznim sredstvom. Opozarjamo vse občane, ki se v navedenem času nahajajo doma ali v bližini doma, da so pozorni na nepoznane osebe in njihova vozila, prav tako pa, da v času svoje odsotnosti poskrbijo oziroma zavarujejo svoje premoženje. V primeru, da v bližini svojih domov ali drugih stanovanjskih hiš opazijo nepoznane osebe, ki si ogledujejo okolico hiš, o tem takoj obvestijo najbližjo Policijsko postajo ali pokličejo na tel. številko 113. Milan Pristov Po pooblastilu načelnika Uprave Načelnik Urada kriminalistične službe Prejeli smo Dne 3. 2. 1999 smo lastniki hiše Parecag 152, kot tožniki, imeli sodno obravnavo za motenje posesti zoper soseda Skerk Alda, ker je zavaril litoželezno peč med našo hišo in njegovo črnogradnjo in nam s tem preprečil prehod do zgradbe, ki je del kmetijskega zemljišča. Kot občani občine Piran se sprašujemo oz. sprašujemo g. Pera Zovka, pravnika občine Piran, kako lahko svetuje črnograditelju, da postavi in zavari peč med hišami? To je izjavil g. Skerk Aldo na glavni obravnavi 3. 2. 1999. Zanima nas kako in koliko nek pravni strokovnjak to dovoli in še kaj si lahko dovoli? Radi bi vedeli tudi, če bo sedaj vse te tožbe in odvetnike plačal g. Pero Zovko, pa vseeno na kateri strani. Nezaslišano samovoljno obnašanje posameznika v občini Piran. Druižini Viler, Parecag 152 BOUTIQUE ^družinski nakupi na kredit * velika izbira ablck za maturantske plese, ubkajila, birme MURK LABOD SKUAimM Prvomajski trg Piran J»PPTp i C( VSAK DAN 9.00-19.00 N£D£UA 9.30-14.00 ' INDE Koper Teden odprtih vrat Ob 40 - letnici Invalidske delavnice INDE Koper in ob 3. obletnici otvoritve Delovne enote Center za rehabilitacijo invalidov so na sedežu ustanove pripravili Teden odprtih vrat, ki bo od 15. do 19. marca 1999 med 8. in 13. uro v prostorih Cnetra za rehabilitacijo invalidov, Ulica 15. maja 6. Vodja DE CRI Helena Videtič in poslovodja Franc Pavlič se veselita vašega obiska. Z veseljem vas bodo sprejeli in vam predstavili njihovo dejavnost. / v___________;______________________y r.................................^ Moderato Cantabile Prodaja ženskih modnih oblačil Obala 4c, Portorož - Bernardin Tel. 066/ 746 - 433 1 BIA/SILIEIR I O * S T B A S I f I V naši trgovini Moderato Cantabile, trgovska ulica Bernardin, smo tudi za letošnjo pomlad pripravili bogat izbor spomladanske ženske konfekcije, za vse okuse in priložnosti. - /s/ izberite nofrfefiSe, f/a /t&j/e /c/ie f// /s/ f f/r/v/r fj/Zece/ie K Pri plačilu z gotovino nudimo 5 - odstotni popust ^ ADRIA »COMPUTER S m VELIKI TRG 11, IZOLA tel.: 066/600-660 od 9.30 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 sobota od 9.30 do 13.00 KER ŽELITE NAJ...! i ' VCX uscbiti uči nuililihi z hHvl l\inliinn H II fHVKVMtr/i RAČUNALNIKI ŽE OD 89.990,00 SIT DALJE MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Tale prijazen mali črni štirinožec je nekaj posebnega. Rad se namreč prevaža v avtobusih. Čaka na avtobusni postaji (posnetek je s Tartinijevega trga v Piranu) in hopla k šoferjevim nogam. Potuhne se in vleže ter mimo opazuje potnike, ki vstopajo in izstopajo. Po končani vožnji mora tudi kuža zapustiti avtobus. Naslednji dan je spet na pravem mestu - in čaka... PORTOROŽ - PORTOROSE tiste, Ki ljubijo i^ive per chi ama le grandi sfide Že vse od svojih začetkov pomemben dejavnik turističnega razvoja Casiivo PO RTO R O 7. Casino’ Portorož Casino’ Lipica Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO , A R T E S IVEPRElVfIČIVIJVE Obala 114, TPC Lucija Tel.: 066/773 777, 773 131 V http://www.artes-sp.si J Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva ,0 primorski urp Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tcl./Fax: 066/770-185 Pisarna: Lucija, sedež KS, Obala 105-107 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija, Adrijana Krajnc Vfcsovič s.p. Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, TeliFax: 066/770-185 Oglasno trženje: Intermarket d.o.o. Portorož Te!.& fax: 066/770-185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 120 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288 je časopis Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Miljana Troha, vodja Poslovene enote Banke Koper v Piranu Trudimo se, da bi se čimbolj približali potrebam in željam naših komitentov Banka Koper d.d. ima sedem Poslovnih enot, in predstavništvo v Mariboru ter številne Agencije. Lahko bi dejali - in to zagotovo tudi drži - da je izjemno dobro zasidrana na območju Slovenske obale in Krasa, hkrati pa uspešno širi svojo ponudbo tudi zunaj tega območja. V Poslovni enoti Piran, pod katero sodijo tudi Agencije v Luciji, Portorožu in na Bernardinu, nudite storitve okoli 15 tisoč komitentom. Če vemo, da v piranski občini živi 17.400 prebivalcev, je to po naši oceni omembe vredna številka. Slogan Banke Koper d.d. je Dokazujemo z dejstvi. Prepirčani smo, da dobro poznate bančno poslovanje. Koliko časa že delate na tem področju? “Na delovnem mestu vodje Poslovne enote Piran sem že od leta 1989, sicer pa delam v banki že od leta 1971.” Verjamemo, da ste si v tem času nabrala kar nekaj izkuSenj v bančnem poslovanju. Banka Koper je na tem območju vodilna banka. To lahko opazimo vsak dan v vaših Poslovnih enotah in Agencijah, pred bančnimi okenci. Lahko poveste na kratko, kateri so glavni aduti tega, kar ste doslej dosegli, če se omejiva samo na storitve za občane. “Mislim, da je res kar vi pravite, da smo pač vodilna banka na tem področju, mislim pa tudi, da je to le sad dolgega strokovnega dela - in sprotnega preverjanja ter pregleda nad tem kaj komitenti želijo. Tudi zgledovanja po novih storitvah, ki jih nudimo stranakm za bolj ekspeditivno poslovanje, ki bi jim olajšalo delo, zmanjšalo vrste pred bančnimi okenci, skrajšalo čakalne dobe, čakanje na storitve pred šalterji. Gradimo na tem, da bi z našimi komitenti zgraditi nek partnerski odnos, to je, da povezujemo stranke z več produkti z našo banko. Seveda produkti, ki so atraktivni in tudi za stranke ugodni. Začeli smo, kot prvo, prenose osebnih dohodkov, danes se temu reče plače, na naše banke. Na začetko smo OD knjižili na hranilne knjižice, sedaj pa že nekaj let aktivno delamo na tem, da se plače prenakazujejo na tekoče račune.” To je verjetno temelj večjega sodelovanja z občani? “Na tem tekočem računu je glavni poudarek, na katerem gradimo vse ostale produkte za vse tisto, kar nudimo strankam v njihovo komoditeto. Torej v nekaj, kar ima zanje več ugodnosti.” Kartični sistem, zlasti plačilna kartica ACTIVA, je zelo zaživela “Res je, plačilna kartica Activa (tudi Eurocard, kombinirana mednarodna kartica) je zelo zaživela in je postala že sinonim modernejšega načina poslovanja z občani. Vsak komitent, ki ima pri naši banki svoj tekoči račun, ima dostop do dvigov gotovine na bankomatu.” Koliko bančnih avtomatov imate v občini Piran? “Naša banka ima na območju občine Piran tri bančne avtomate, ki so last naše banke. Sicer pa je bankomatov še več. Z našimi bančnimi karticami je možno dvigovati gotovino tudi na vseh ostalih bančnih avtomatih z nalepko BA. Ti bankomati so v Abanki v Luciji, eden je poleg naše banke v Portorožu, še eden dodaten od LB in SKB banke pri Splošni plovbi v Portorožu. Vsak naš komitent, ki je dobil TR ima tudi bančno kartico. Dobil je tajno geslo, ki mu omogoča dvig gotovine na teh bančnih avtomatih.” Koliko gotovine lahko dvignemo na bankomatih z bančno kartico? “Z bančno kartico lahko dvigne komitent dnevno na naših bankomatih do 30 tisoč dnevno, drugje v Sloveniji pa samo do 15 tisoč SIT dnevno, kjer je oznaka BA, seveda v okviru stanja (limita) na svojem tekočem računu.” Bančni kartici ste dodali tudi funkcijo Mucstro. Res je. Tako je z novo bančno kartico Activa-Maes-tro moč kupovati blago in storitve brez uporabe čekav samopostrežnih trgovinah, veleblagovnicah, diskontih, butikih, specializiranih trgovinah, hotelih, kampih, torej na vseh prodajnih mestih, ki so opremljena s POS terminali sistema ACTIVA. Poleg tega omenjena kartica omogoča tudi izplačevanje gotovine na vseh prodajnih mestih z oznako "gotovina", kmalu pa tudi na 600 enotah Pošte Slovenije. Je kartica, ki jo odlikujeta predvsem njena uporabnost in raznolikost poslovanja. Kaj /ta zlata kartica? Z zlato kartico Activa lahko opravimo nakupe z odloženo poravnavo obveznosti na prodajnih mestih z oznako Activa po vsej Sloveniji medtem, ko z zlato kartico Activa-Eurocard/MasterCard lahko kupujemo z odloženo poravnavo obveznosti na prodajnih mestih z oznako Activa v Sloveniji in Eurocard/MasterCard v Sloveniji in tujini. Slednja kartica omogoča tudi dvig gotovine na bančnih okencih in bankomatih z oznako Eurocard/MasterCard v Sloveniji in tujini. V piranski občini je takšen dvig gotovine možen samo na bankomatu pri Splošni plovbi. AH so komitenti vaše banke že sprejeli nov način hitrejšega in cenejšega poslovanja z banko. Na primer uporaba trajnega naloga za neposredno plačevanje vseh trajnih mesečnih računov; plačevanje položnic in virmanskih nalogov, prenos sredstev med računi,... Banko na domu... Zdi sc nam, da se prav v vaši Agenciji v Luciji, ki je najbolj oblegana, saj tam že čez 7000 prebivalcev, včasih po nepotrebnem nabirajo vrste. “Mislim, da smo na tem področju že veliko naredili. Prav zato, da bi skrajšali nepotrebne vrste pred bančnimi okenci, ponujamo več vrst storitev. Nekatere ste že omenili. Naši komitenti lahko s pisnim pooblastilom prenesejo na banko obveznosti, da iz sredstev na tekočem računu poravnamo njihove redne mesečne obveznosti, ki se ponavljajo večkrat zaporedoma. Izberejo lahko tudi datum, ko bi banka ob zapadlosti računov poravnala njihove obveznosti. Lahko je to enkrat mesečno ali pa potrebno 8., 18. ali 28. v mesecu. Je pa na tem področju še naprej aktivno delati. Kako vidite vpetost Banke Koper v širša družbenopolitična, kulturna, športna in druga dogajanja v piranski občini? Banka Koper s številnimi oblikami sponzorstva in donatorstva že vrsto let vrača zaupanje svojim komitentom in okolju in s tem tudi naši občini. Predvsem smo aktivni na področju sponzorstva saj smo pred enim letom prevzeli pokroviteljstvo nad dvema vrhunskima jadralcema, Tomažem Copijem in Mitjo Margonom, ki sta člana jahtnega kluba Portorož. Fanta sta se že uvrstila na olimpijske igre leta 2000 v Sydneyu, obenem pa svojo kakovost potrjujeta s svojimi dosežki na rednih evropskih in svetovnih tekmovanjih. Seveda so tu še ostali športni klubi in društva in so ravno-tako zelo uspešni. Podpiramo tudi razne družbene in kulturne prireditve. Naj omenim samo sponzorstvo koncerta Anike Horvat v Avditoriju, sponzorstvo simpozija o obzidnih mestih, pustovanja, ki je pri nas že tradicionalno in še kaj bi se našlo. Našo identiteto želimo širiti tudi na področja, ki se ne navezujejo nujno na bančno poslovanje. FK