179. štnilka. 1 LMIinL i nfc 7. nmti HB. nv. leto. ■■"'ii^ .Slovenski Narod" vclja ^^V v Ljubljani na dom dostavljen v uprivnišn^^rejeman: «lo leto.......K 24— četo leto.......K 22-— pol leta........ 12— pol leta........ 11 — četrt leta ..,,.. . 6 — ceirt leta....... 5*50 na raesec.......2*— na mesec.....m 1*90 Dopisi nar se frankirajo. Rokoptsi se ne vračajo. Uredniitro: KnaflOT* ulica Hl(v nritličju \t\o\ telefon *t. 34. Imkaia vuk dam *v*4ar iiviftaUi Mrttli* ift pruaik*. Inserati veljajo. peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za civakrat po 12 vin., za trikrat ali većkVat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vio. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne stvari. -------------- Pmmmiu ttevfttka wk\* 10 viaariOT. -------------- Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne OZira. „Narodma tUkartta" teUfon *t Si. , .Slovcmki Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: i za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K 3O— pol leta ....*.. » 13*— * - i četrt leta.......6'50 ™ A«nko m vse druge dezele: na raesec .......2*30 ćelo lt\u......K 35c— Vprašaniem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Đpravništvo fspodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 85 Chociada. D u n a j, 6. avg. Neka tukajšnja korespondenca prinaša iz Ljubljane vest, da se je ustanovitev Narodno-sociialne Zve-ze ponesrečila. Voditelj zastopnikov češke narodno-socijalne stranke, ki so prišli kumovat novi slovenski stranki, državni poslanec Choc, da se je nastanil pri dežeinemu glavarju drju. Šusteršiču ter vžival v času. ko so njegovi somišljeniki pripravljali novo protikJerikalno strino, ki hi ^e naj med drugim z vsenii i a očnu zo-perstavila proaira!očemu vplivu klerikalizma na delavske sloje — gosto-Ijubnost poglavarja vsega slovenske-ga kutturnega, gospodarskega in na-rodnega reakcijonarstva ... Toda poslanec Choc in tovari*! so prišli v deželo, ki se nahaia v voj-nem stanju, kjer ie vsak.* ki mu je kolickaj na hodočnosti Siovenstva. klican pod orožje. na boj proti siiant, ki grozi jo z nasilstvom. hinavščino. nemoralo in brezvestnostio narodu pogin. Inter nrmo silent musae.Češki vojskovodia pa je vtaknil svoj svit ti meč v " vo. odloži! je svojo divjo vojno :... o in izviinii — v dežel-nem dvorcu. \ pr m krai -uč- nih zanin... ::i in ; « je potekal čas. Zunaj so klicale trombe *■• jr?:i«r niti meje trez- Tiosti in premS >. -s;i. To ie enkrat in ćrugokrat občutila /e tuđi njegova lastna stranka. Chocev radikalizem je nekoliko mater'1 zjl značaja, to se pravi, da prav , . seže po sred-stvih, ki se dajo vzeti v roko ali usta. ter »praktično« uporahiti proti parlamentu, za pravice českega naroda pa tuđi v bolj teoretične svrhe, n. pr. v dokaz, da *o še radikalni po-slanci na svetu. Za tak radikalizam so značilni čaši, ko je dr. Šusteršič vodil Slovansko Enoto od obstruk- cije do obstrukcije, pravo zlato dobo, in posl. Chocu razumenio, ako se spominja teh tepih dni še vedno s toliko pijeteto. Od onega časa datira tuđi njegovo prijateljstvo s slovenskim klerikalnim voditeljem, prijateljstvo, ki je bilo nekdaj tuđi za češko politiko važno in — nevarno, ker se je poslanec Choc nahujal med voditelji češke politike. Tempi pas>a-ti, Cehi in tuđi Narodno-socijalna stranka so končno pogledali pod krinko, katero nosi dr. ^ustersič, in od tistega časa je izginilo maršalsko žezlo še iz tornistra kraniske zemlje ,'a\ar;j, '"■...;: : —k: ;'.;rodni ^oci- , .ući so prenehali biti njegovi pomoč-niki. nekaj časa se je ćelo zdelo. da se ohladi Ijubezen brata Choca. Zde-lo se mu je^ da marsikaj ni prav, kar počenjajo Susteršičevi Ijudje, in na j tem mestu smo že imeli enkrat priliko povdariti, da se ćelo ta -never-jetri Toma/ < spreobrača. V parlamentarnih krogih ie poslanec Choc opetovano izjavljal. da se stvari na jugu tako čudno razvijajo. da se mu zdi delovanje klerikalne stranke tako sumljivo, da mora enkrat sam na informačno pot: spoznavat in spoznat. In storil je po svt.jih besedah. dobiva si sedaj informacije pri viru — v salonu gospoda ^usteršiča. V tem trenotku hoćemo povda-riti Ie to deistvo. da se siovan^ki napredni jKJsianec Choc. odlični pristaš aaravaest kuHurrrrboi^e stranke, ki je v zmislu klerikalnih naukov anar-hističtia. brezbožna. nepatrijotična in bogve ^e ka], v dohu ko izvršuje kle-| rikaina stranka ncTasiišr.e terorisiič-ne čine skrajnega reakcijonarstva nad vse, kar čuti pri nas nekoliko 7K;predno. kar ie torej sorodno z ide-jami češke narodno-socijalne stran-kt. brati z načelnikom narodno-soci-fakiih antipod«>\ ^voiemu lastneinu programu v po>meh, reakcijonarjem v veselje, narr-edni ini^li v sramoto. Ne v škodo! Poslanec Choc ne igra v češki narodni socijalni stranki več take vloge. da bi njegov čin mo-gel politično nekaj pomeniti. in naši klerikalci se bodo za mani trudili kovati iz dr. Šusteršićeve gosto-Ifubnosti (katere moralno kvaliteto v tem sločai« označiti pr-puščamo klerika^fffiii sodnikom) apital za svoje interese in stranko. Pač pa v poduk. ()bi^k t%fiUtnia Choca nam dokazuje, kako ma* zmisla imajo gotovi politični krogi za dolžnosti in naloge prave, t. j. napredne slovan-ske vzajemnostu za katero se baš češka narodno-socijalna stranka toliko ogreva- Kvargelij neoslavizma (br. Choc naj te t besede pred svojim gostiteljem ne izgovori) ne more obstojati v tem, da skusamo podpi-rati enoten napredek slovanskih na-rodov na ta način, da v svoji lastni Uiši pobijamo pogeben klerikalizem, pri bratu-Slovanu pa se vsedemo veselo li klerikalni mizi ter dajoč last-nim nasprotnikom (če tuđi ne n>ja-kom) moralično potuho, gledamo na obupen boj, ki ga bije narodna in napredna misel proti črnemu reakci-jonarstvu. Toda to ne pišemo vreč na adreso brata Choca, kateremu f>rivoščl-mo v družbi ^usteršičev in Lampe-tov in Krekov prav prijetno zabavo in točne informacije o narodnem, kulturnem in socijalnem položaju slovenskega naroda, tem več na naslov narodno-socijalne stranke na Ćeškem. v katere imenu prihaja poslanec Choc. Na njej je, da obračuna z voditeljem, ki je v svoji presleplje-nosti škodoval ne nam slovenskim naprednjakom* temveč ide-jam, katere proglasa narođno-socijalni program kot edino zveličavne. da se Slovansuo obnovi v duhu pravega iu demokratič:crdbnr št:iicrsko kmotiiske družbe naprani spodnieŠtajerski nemškuta- riji Še vedno preveč prizanesljiv. V Celju eksistira neniška podružnica štajerske kmetijske aružbe, ki ima menda celih, beri in piši dvanajst č 1 a n o v — samih mesčanov seve- da. Podružnica že ieta in leta abso- lutno nič ne dela. Slovenskim kme- , tom in drugim interesentom, ki bi ra- ! di pristopili, niti ne od^ovarja, ker se J boji »poslovenjenja . In osrednji od- ! bor navzlic pritožbam ničesar ne I stori, ustanovitve nove podružnice [ za Celjsko okolico pa bi Slovenci ' najbrže tuđi ne 'insenH. To je prava nemškutarska nemarščina in pristna j kitajska zaostalost. Ker nemškutarji ničesar ne delaio in ludi ničesar de- lati nočejo, se naj Slovencem tuđi ne ! da prilike za delo! ! Cerkvene jezikovne afere na ! Spotinjem Štajerskem. Iz Ptuja nam ! poročajo: V zadnji seji ptujskega ■ zastopa ie interpeliral Ignac Ross- ■ mann župana Orniga, kako da je za-j čel izdajati in nabijati mestni župnij-! ski urad v zadnjem času tuđi sloven- ■ ske razglase, dočim so bili poprej ti i samo nemški. Ornig je obljubil, da se | bo o zadevi informiral in vse potreb-j no ukrenil. Radovedni smo, ali se ! bodo ptujski duhovniki uklonili in po-1 kazali, da nimajo ptujski Slovenci tuđi v cerkvenih zadevah nobenih jezikovnih pravic več ali ne. Nemskotarska zmaga. Od Sv. Trojice v Slov. goricah nam noro-i čajo: Tu so se vršfle dne 3. av-gusta obeliske volitve. Bili so v vseh tren razredih izvolieni zopet sami nemškutarji. Slovenci se voli-tev niti mleiezili nišo. Mariborska Ciril-Metodova po-i družnlca ie poslala preteklega mese-ca \* Ljubljeno sledeče prispevke: Narodni davek Uiabral gosp. R o -sina) 12 K; nafrralniki: v Narod-nem domu 4 K, v Medenovi gostilni 2 K in gospice Maste V e r t n i k S K; pri krešu nabral gosp. V. Hren 5 K 2b v; pri odhodnici gosp. Ševe r j a nabrala gospica Oanica B o -c ov a 14 K; in končno nabrale neimenovane rodoliubkinje v Mariboru v Aškercev spomin 13 K 40 v, skupaj ?S K 66 vin. Iz Sevnice, 6. avgusta. Tu je uinrl sinoči ob pol 11. uri v starosti S4 let inženir in posestnik Anton i Smrckar. Sevniški »Nemci« izgu- be z njim svoj glavni steber. Kot človek in družabnik pa je bit pokojnik od vseh Sevničanov visoko spo-štovan. Ni tuđi nikoli odobraval su-rovega počerfjanja nekaterih tukaj-šnjih nemških neodrešencev napram Slovencem. Smrekar je bil načelnik tukajšnje požarne brambe. Osebno jako poštenemu možu, blag spomin. »Sokol« na Vranskem priredi v četrtek, dne 15. avgusta* veliko ljudsko slavnost, združeno s telovadbo raznih sokolskih društev. Ta dan se vrši izlet celiskega sokolskega okro-žja na Vransko. Tuđi več drugih dru-Štev poleti ta dan na Vransko, pred-vsem pa klub slovenskih kolesarjev v Celju. Prireditev se bo vršila na obširnem Apatovem vrtu, torej tam, kjer se je vršila pred štirimi leti krasno uspela veselica Ciril - Metodove podružnice. Vse priprave so v naj-lepšem tiru in že danes lahko rečemo, da ne bo nikomur žal. kdor nas bo obiskal. Telovadile se bodo proste vaje članic z obroci, ljubljanske proste vaie članstva in na orodju. Iz Gradca. (Zanimivosti iz »K res a«.) Govori se, da je nastal na zadnji »Kresovi« veselici velik prepir med »inteligenti«. Neki slovensko - klerikalni gostje iz Ljubljane so si odnesli ćelo lepo število klofut. Pričakujemo pojasnila v brumnem »Slovencu«. — Eden »Kre-sov« Član in ćelo bivši odbornik ie ričet, ker si je skrivoma pri^ospoda-ril tuii ogrtač. (Kakor se vidi, je ta klerikalni >Kres« za naše ljudi, ki pridejo v Gradec, res zelo »priporoč-Ijivo društvo. Op. ured) Iz Mozirja. Potrjuiemo, da gosp. R. Pevec ni pisal, niti inspiriral no-tice v »Slovenskem Narodu« z dne 2. avgusta o obisku prof. Bož. Štif-tarja v iMozirju. — Štajersko Narod a<<. Iz Maribora. Ponedelikovo ^Stražo« so brali naši mariborski do-pisniki prav gotovo s posebnim užitkom in zadoščenjem. Prvič zaradi naravnost besnih oduovorov na nekoliko ironični, a v ostalem zelo res-nični članek »Slovenskega Naroda<'-o »Krekovem rajfajznovanju<, oziro-ma o »Krekovinah« na Štajerskem. V teh odgovorili se poslužuje »Straža« žargona^ ki je običajen samo na shodih znanih »katoliško-narodnih« kmetov in Marijinih mladeničev. Slo- LISTEK. ČuH. (Konec.) Zelo znamenit inož je tuđi Alek-sa C u k o d i ć. doma iz Subotice na Ogrskera. »Pester Lloyd« je pred kratkim o njcin poroćal, da je silno spreten in soliden liferant ženskega mesa za Argentinijo. Naši slovanski bratje, Rutenci ali Malorusi, imajo v držav. zboru jako zaslužnega zastopnika; to je profesor R o m a n č u k, torej mož naše krvi, znamenit je pa bil svoj čas tuđi rodoljubni pol i tik Stepan-č u k. Tuđi bivši kranjski deželni glavar je naš mož. V slovenskem jeziku se »C"■ rad premeni v »Š^. Kakor je iz Češarka nastal Šešarek. tako je brez dvoma, da se je Š u k 1 j e prvotno imenoval Č u k 1 j e in bilo bi lepo in častno za ves čučji rod, če bi se bivši deželni glavar zopet imenoval po svojih dedih. Vsekakor ga homo mi. ki ga reklamiramo za svoj rod, v prihodnje imenovali Ie Fran pletn. Ćuklje- V kratkem borno proslavljali škola Slomška. Naj na imenu tetfa velikega moža pokažem, koliko Cu-kov je v viharjih življenja izgubilo svoje ime ali vsaj prvotno obliko svojega imena. Ze Fran Levstik je tičiC da se je slovenska končnica iusinih imen »š - . . ii prvotno »Ščak^. Ce bi bil Levstik š malo dlje ostal v olomuškem lemenatu. bi bil prišel resnici še bližie. Končnica >šek* se namreč prvotno ni glasila »Ščak«. nego »ščuk^. !>>kaz tega je ravno Slomšek. I'ri Ornbelnem in poleg Ponikve na Staierskem stoji na griču Slomu dom Slomškovih dedov. Cuk. ki je prebi val na Slomu. se je torej imenoval prvotno S 1 o m -š č u k in Ie tekom stoletii je končnica oslabila v »šek* in je nastal Slom-šek. Našega velikana in škofa sme-mo torej v prihr>dnje imenovati Slomščuk. Imen, ki se končujeio na »šek<% a bi se morala končati na vščuk', je na Slovenskem brez ste vila; v nositeljih teh imen teče torej čučja kri. Požnost mi je. še dalje omeniti. da imamo tuđi v severovzhodni Sibi-riji krvne brate, za katere pa se ne moremo ogrevati. Ti bratje so C u k-č i. Samostojen narod so in kakor kaže ime. so naše krvi. Dele se na naseljene ljudi ni na nomade, ki jim pravijo Nemci »Renntiertschuk-tschen-. Oblačijo se v kože »n so silno umazani, pa pri tem čudovito zdravi. Smatrajo jih za divjake. Toda Ćukči ne poznajo nohenega boga in nobene vere in nimajo ne cerkve, ne duhovnikov. Takih ljudi pa mi slovenski Čuki vendar ne moremo priznavati za svoje brate, nego kvečjem za oddaljene sorodnike, ki jih pa iz dna svojega krščanskega srca zani-čujemo. S pomočjo slovarjev se da tuđi dognati, katere posebne lastnosti di- čijo čučji rod že od pamtiveka. Ple-teršnik pravi, da beseda č u k 1 j a pomeni pohabljen ud. verstummeltes ^ilicd. č u k 1 j a v človek je pa kriip-pelhaft človek. Naši dedje so torej bili večinoma čukliavi. torej kripelj-ni, kakor smo tuđi mi. Cokec in čukec pomeni v slovenščini štor, Klo+zchcn. torej krcclj, hlod. Gotovo se spomin jata našega zadnjega zleta <»talijansko ciucolata) na Vrhniki. Ko so Čuki de-lali proste vaje, jim je občinstvo pri-rejalo burne ovacije in ie njihove vaje občudovalo z izrazi: »Čuki so pa res pravi hiodi.« — »To so šton! Neki domoljubni gospod je pa dal duška svoiemu prekipevaiocemu srcu s krilatimi besedami. ki jih je zaklical čukom: »salamenska drva!« V srbskem jeziku imajo glagol čučati = hoeken. kauern. Ta lepi glagol je priča, da so že naši predni-ki z navdušenostjo in z veseljem ministrirali. Čuk čuča, se pavi Ćuk ministrira. Dalje ima srbski jezik glagol š č u c a t i kolcati se. rigati. Ha pošten Cuk, ki živi po postavah narave, tuđi dandanes po vsakem obedu dvaiset minut riga, to je tako znana stvar, da ni treba o njej govoriti. Srbski glagol č u k a t i pomeni tolčiti, biti, hammern. klopsen.Hrvati imajo krepko besedo c u š k a. to je zaušnica, in č u š n u t i, za uho use-kati. Težko je danes dognati, če so nastali ti izrazi, ker so čuki dobivali zaušnice ali ker so zaušnice raz-deljevali. Končno bodi še omenjeno, da so tuđi že naši predniki visoko sposto-vali stare pobožne ženske in stare pobožne moške, ki jih brezbožni li-beralci imenujejo tercijalke in terci-jale. Starega tercijalskega moškega imenujejo Srbi čukumded. stara tercijalska ženska pa je č u k u m b a-b a. Lepi in izvirni sta te besedi in čim sem jih našel. se mi ie zazdelo, da bi storili prav. če bi jih uvedli v sloVenščino. saj sta slovanski in ču-karski. Naš prevzvišeni knez in škof, ki so živeli dolgo med Bošnjaki in ki se jim še danes pozna, da so se doli temeljito pobošnjačili. imajo jako fin in razvit čut za lepe besede in lepa dejanja. To priča tuđi remek — delo, s katerim so obogatili našo kulturno zakladnico, namreč rdeča brošura. Ko sem jim poročal o svojih študijah glede čučjega rodu, so rekli prevzvišeni: »Pri nas Slovencih je zdaj v rabi izraz, ki se mi ne dopade. Ta izraz je k u m i c a za botro čukarskih za-stav. Kadar slišim besedo kumica ali kum, pa se nehote spomnim hrvaške pesmi: >Oj kumek moj dragi — daj se napij . . .« Kum in kumica — je postalo nekako pijano dostojanstvo in to mi ne ugaja, dasi sta kum in kumica pristni in slovanski. Za čuke bi bilo zelo priporočljivo, če bi spravili za »kum« in »kumica« v rabo srbska izraza čukumded in čukumbaba. Za ta predlog govori vse. Prvič obsega ta beseda kumsko dostojanstvo, dru-jrič pove, da je čukumbaba kumica Čukov in tretjič je demokratična, ker imenuje moškega s pravim imenom dedec, žensko pa babo.« Tako so mi govorili naš prevzvišeni in vedno razsvetljeni knez in skot in v znak hvaležnosti za ta dobri nauk predlagani, da se vpelje ra-ba izrazov čukumded in čukumbaba za kume in kumice čukarskih zastav. Živele vse čukumbabe, kar jih imamo! Predno končam, naj še omenim, da so si Čuki pridobili tuđi za kulturo vsega človeštva velikansko zaslu-go, kajti iznašli so stvar, ki igra v vsem sodobnem življenju znamenito vlogo: Čuki so iznašli k a v č u k. In vrh tega so obogateli politično terminologijo za krepek izraz, ki se je sicer tekom dolge rabe obrusit in ob^ rabil v »abcug«, ki je pa v svoji prvotni obliki jedrnato in mogočno do-nel: a b č u k. Pričujoča razpravica ima namen utrditi prepričanje, ki živi v našem srcu, da smo poklieani za najvažnejše naloge na svetu- Enkrat smo že imeli tako nalogo, to je bilo pred 150 leti. Takrat je divjala med Ru-sijo in med Turčijo strašna vojska; sreča je bila mila zdaj Rusom, zdaj Turkom, in kdo ve, kako dolgo bi bila še tekla kri, da nišo naši predniki vmes posegli. Ti so poklicali za-stopnike Rusov in Turkov v svoje takratno stolno mesto, K u č u k Kajnardži, ki pripada danes Bol-garski, in so jih tam prisili, da so 21. julija 1774. leta sklenili mir. Zato pa slava in čast čučjemu rodu. nasprotnikom pa urnebesen abčuk. Strati 2. ♦ SLOVENSKI NAROD. 179 štev. venske m še posebej mariborske naprednjake imenuje »propalo sodrgo«, lumparsko bando«, »nobaline^ itd. Te psovke seveda nikogar ne bole, posebno če liti pišejo gg. Kemperlc, Pušenjak, dr. Korošec ali dr. Ver-stovšek. In s takimi psovkami se tuđi nasprotne kritike ne pobije. »Straža« je lahko prepričana, da s takimi »zagovori« svojim glasovitim *Kre-kovinkam« več škoduje ko koristi. Karti tako se zagovarja vedno tišti, ki ima strah in slabo vest pred jav-nostjo. m še nekaj zveni iz ten bes-nih zagovorov: jeza »Stražine< gospode, da smo tako prostodušno izdali njene nacrte glede mariborskega škola dr. Napotnika. Moža so mislili djati poštenjaki dr. Korošec. dr. Hoh-njec, kanonik Matek in dr. tako zle-pega, s tihega pod Krekovo kuratelo. — pa je prišel ta nesramni »Slovenski Narod« in jim je grdo štreno zme-šal. »Straža« se >e povspela ćelo do priznanja, da so njenim intrigantom dopisi »Slovenskega Naroda* iz Maribora skrajno neljubi, in zahteva naivno-neumno, da bi jih — ustavili! Nam je žal. toda za sedaj ne mo-remo želji gg. kolegov pri »Straži« ustreči- Iz Maribora. (2 i v c 1 a narodna doslednost!) Prijatelj, ki ie ob prostem času zelo rad turist, je pred nedolgim časom šel na zeleno Pohorje. hoteč se razvedriti vsaj kratek nedeljski popoldan. Prišedši v Rusko kočo S. P. D., pa je moral do-živeti par zelo neljubih presenečenj. Koteki so bili delo neke mariborske litografije in istotako tuđi plačitni listki. Na obeh je bilo brati, sicer v slovenskem jeziku, kar treba, a ob robu ie r?emsk* Utograf pustM svojo firmo v blaženi ncmšCini. Prijatelj nam je dal oboje na razpolago. Na plačilnem listku na pr. je razlocno čitati: »Lith. u. Druck K. Rabitsch. Marburg a. D« Potem se pa čudimo nemški drznosti. ki nam polni tujsko knjigo v imenovani koči z izlivi nemške kulture«! Radi bi tuđi vedeli, ah se dobi kje v kakšni koči nemške-ga planinskega društva na slovenskih tleh tiskovine iz slovenskih tiskam? Pač nikjer! Netncem je tuđi vsaka planinska koča narodnostna trdnjava. Ie mi smo toli nedosledni. da tega ne storimo in raje podpiramo — nemške firme. — Pa brez zamere! Drobne novice. U m r 1 je v Gradcu vpokojeni poštni kontr3lor Franc Lončar v 66. letu starosti. — Tečaj za uporabo sadja in zele-n j a v e se vrsi od 19. do vštetecra 21. avgusta na štajerski deželni !el-ski soli v Grottenhofu. L'd^i^it. se ga morejo Ie žene in dekleta. — I z Maribora. Ta ali prihodnji teden — dan še ni določen — bo priredilo štajersko zrakoplovno društvo zopet zrakoplovni vzlet. Zrakoplov si je društvo izposodilo za nekaj vzletov od tirolskega zrakoplovnega društva. — Iz Gradca. Afera z nepoštenim prekajevalcem mesa. Farend-lom odkriva vedno ogabneje podrobnosti. Komisija ie našla v Farendlovi prekajevalnici v \Valtendorfu 11^ kg popolnoma gnilega mesa. To meso je bilo polno inrčesa. \ se orodie. stroji in druge priprave v prekajevalnici so bile polne nesnage. Faren Ilova rodbina je ponudila 70.00" K kavcije. da bi se zaprtega Farendla izpustilo iz zapora, vendar je državno pravdni-štvo ta predlog zavrnilo. — Iz Maribora. Pri kopanju je utonil dne 4. avgusta v Dravi pekovski učenec Karei Kavčič. — Iz Maribora. (G n i 1 o meso na trgu.) Zaprli so 68 let staro Marijo Šober. ker je vedoma prodajala na trgu gnilo in nesnažno povojeno meso. — IzMa-r i bora. Prijeli so 131etnega dečka Viktorja Weissa iz Sladke gore, ker je pokradel po cerkvah. v bogoslov-ju in pri kanoniku Vohu mnogo raz-ličnih predmetov. — U m r I je v Ra-dečah pri Zidanem mostu vpokojeni duhovnik Vincenc Kolar iz Gotovelj. ROPOŠho. Predrzen napad v kolodvorski restavraciji v Beljaku. SnoCi je na-padel v kolodvorski restavraciji v tteljaku hlapec Andrej Kluschnig plačilno natakarico Slekovec. Zagra-bil jo je za vrat in ji hotel odtr^ati torbico, v kateri je imela denar. Bila sta slučajno sama v lokalu. Slekov-čeva je klicala na pomoč, nakar so prihiteli uslužbenci. Ko jih je napa-dalec zagledal, je pobegnil, toda na cesti, ne daleč od restav racije, so ga vjeli in izročili policiji. Nesreća na cestni železnici v Ge-lovcu. Včeraj je povozil na Kolodvorski cesti voz električne cestne želez-nice neko približno 40 let staro žensko, ki je neznana. Dobila je občutne poškodbe na glavi in po spodnjem telesu. Odpeljali so jo v bolnico, kjer se do sedaj še ni zavedla. Žena je hotela prčiti progo tik pred vozom in ne zadene voznika nobena krivda, ker ni mogel nenadoma na tako kratko razdalio med vozom in ponesre-čenko ustaviti voza. Nesreća na žetezniškem tiru. Cuvai Eraoc Sparotar, nedajeć od postaie Bistrica v Rožni dolini, je opazU neko telico, ki ie zaila na njegovo njivo. $el ie in izgnal telko iz svoie njive. Teliea je tekla na progo, v tem trenotkn pa je pridrvil vlak. Čuvaj ie hotel resiti telico, pri tem pa ie stroj pograbil oba. Teliea je ob-ležala mrtva, Sparovic pa ie dobil tako težke poškodbe, da so ga morali odpeljati v bolnico. Imenovanja v državni stavbni službi. Stavbni adjunkt li. Heince je imenovan za stavbnega inženirja; provizorična stavbna adjunkta R. K t n c i a n in Josip Kosir in stavbni elev Ivan Merkužso postali definitivni stavbni adjunkti, stavbna eleva Josip B a d e š i č in Franc Zupančič za prov. stavbne od-junkte v Trstu. Aretirali so v Gorici trgovca Ar-tura Avduzunja, ki je obdolžen golju-fije. Pred par dnevi ie napovedal konkurs. Skozi okno skočila v Gorici na Korsn. Fr. Jos. iz II. nadstropja Marija Peče, učiteljica na Rakeku. Bivala je sedaj pri svojih starših v Gorici. Poškodovana je po raznih delih telesa; najbrže je dobila tuđi notra-nje poškodbe. Prenesli so jo takoj v žensko bolnico. Storila je to, kakor se poroča, v nevrasteničnem napadu. Iz preiskovalnega zapora so iz-puščeni brata Fa^aneli \z Mirna in bivši uposlenec Faganelijeve tvrdke Komidar. Italijanske podanike pošiljafo ćez mejo. Iz Gorice so vrnili Italiji nekesra 411etnega V. Bandeua iz vi-demske provincije, ki je bil kazno-van. ker je zagrešil žaljenje Veličanstva. Neverjetno je. koliko itali-janskih podanikov je bilo že kazno-vanih in izgnanih radi žaljenja Veličanstva. Tako so hvaležni Avstriji za kruh, da venomer žalijo njenega vladarja. Pa ko bi še vse dobili! — Rudolf Pin je tudt iz videmske provincije doma. Natakar je pać vroč Italijan. kateremu hudo prijajo itali-janske narodne barve. Sedaj jih bo lahko občudoval nemoteno onstran meje. — Pred kratkim so izgnali iz Trsta ćelo vrsto regnikolov. samih nevarnih subjektov. ki so bili v Italiji obsojeni že radi raznih zločinov na več let ječe. Skoro sama taka so-drga pri ha ja iz Italije v Primorje v škodo c'^mačeza prebivalstva. Gad je pičil lZletne^a Josipa Fer-letiča iz Mirna. Dečka so odpeljali v Gorico, kjer je dobil zdravniško pomoč. Skušnje iz đržavnega računstva se bodo vršile pri namestništvu v Trstu dne 25. septembra. Prošnje za dopust k skušnji je treba vložiti do 1S. septembra pri izpraševalni komisiji. Neznan utooJjenec. \ Barkovljah so potegnili ribiči iz morja neznane-$?a, približno 50 let starega utopljen-ca. Mož je bil že delj časa v vodi. po obleki soditi, pripada delavskemu stanu. Smrt v ptsarni. V pisarni mestne plinarne v Trstu je postalo včeraj 4^ietnemu uradniku Guntherju nenadoma slabo. Omahnil je s stola in ob-Icžal nezavesten na tleh. Tovariš so poklicali takoj zdravnika, toda k< je ta priše!. je bil Giinther že mruv. ZadcTa ^n > bržkotnc srćna kai . Smrtni padec vaznika. V Tr^tu je padel včeraj raz tovorni voz v »z-nik, 571etni Anton Cotič iz Koi o-velja. Cotič je preveč pil in je zaspal na vozu. Priletel je z glavo ob cestni tlak in si prebil lobanjo. Odpeljali so ifa v bolnico, kier ie kmalu umri. Pooesrečen tržaški parnik. Tr-žaški tovorni parnik »Izgled« Avstro-ogrske družbe je obtičal 18 mil od Luke na skalovju. Položaj parnika je silno kritičen, ker je prednji del že skoro pod vodo. Neki parnik, ki je pripeljal slučajno mimo. je prevzel rešilno akcijo. Parnik »Izgled« je obložen s premogom. Nov parnik za proKO Trst-Be-netke je priplul vćeraj iz Tyue v \ rst. Parnik »Venezia« je zelo moderno opremljen, ima najboljše stro-je, ki proizvajajo 45(K> konjskih sil in doseže hitrost 22 jx>morskih mil na uro. Vožnja iz Trsta v Benetke bo trajala s tem parnikom pri ugodnem vremenu samo tri ure. Morski som. Oojenci pomorske akademije, ki so se peljali včeraj na izprehod na odprto morje, so javih pristaniškemu poveljstvu. da so vi-deli nedaleč od zaliva pomorskega soma, ki ie bil približno 6 m doljf. Som je precej sledil njihovemu ćolnu. Požar v Trstu. V prosti luki v Trstu ie pogorelo veliko skladi^če trgovca Lewija. V skladišču ie bilo spravljenih več tisoč bal vreč iz jute. Lewi je prišel sele pred kratkim iz bolnišnice, kamor so ga odpeljali smrtno ranjenega ob priliki vi oma v njegovo trgovino, o katerem napadu smo že večkrat poročali. Bržkone je hil ogenj podtaknjen iz maščevanja. Škodo ceniio na več kot 25.000 K. zavaroMalnina pa je veliko nižia* PoioM v PuMm. Vladni kotnisar je odredil zopet, da se demolira šest hiš, ki so bile zgradene za časa laš-kega gospodarstva na magistratu v Pulju brez uradnega stavbnega do-voljenja. Poeorela ie aa Rekl trgovina S. Paccata. Kako je nastal ogeni, še ni znano. Škoda je velika in presega zavarovalnino. Dnevne vesti. + Narodno socijalna zveza. Noben razumen človek ne bo tajil, da je organizacija slovenskega delavstva na narodni in socijalni pođlagt jako potrebna in velike važnosti za razvoj javnih razmer. To potrjuje tuđi grozni strah, ki stresa tako klerikalce, kakor tuđi socijalne demokrate že pri najmanjšem narodnosocijalnem popadu. Crni in rdeči prelatje se pač tresejo, da bi jim ubežale njihove ovčice in da bi delavstvo dobilo močno organizacijo, ki bi mu y socijalnem oziru resnično koristilo. Žal pa, da si ravno tišti, ki so se lotili dela za usta-novitev take narodnosocijalne organizacije nišo popolnoma na jasnem, kaj zahtevajo narodne in socialne koristi slovenskega delavstva. Kdor količkaj trezno preišče ljubljanske razmere, mora takoj spoznati, da je n. pr. med Lju-bljano in med Trstom ali med Lju-bljano in med Prago velikanski raz-loček. V Trstu in v Pragi je delavstvo veliko večja moč kakor v Ljubljani, ker ga je ne samo po številu, nego tuđi po razmerju z vsem prebivalstvom veliko več. Če si je v Trstu ali v Pragi delavstvo ustanovilo svojo na-rodnosocijalno organizacijo, ki je politično samostojna, je to naravno, ravno vsled tega, ker reprezentira veliko moč. Pri nas je pa drugače. Če bi se narodno delavstvo organiziralo pri nas kot sa-mostojno politična stranka, bi s tem nič ne doseglo. Kakor hitro bi hotelo priti do kake veljave, bi bilo vender prisiljeno iskati zveze z narodnona-predno stranko, če bi pa ne poiskalo zaslombe in opore pri narodnonapredni stranki, bi bilo popolnoma izolirano in popolnoma onemoglo in bi komaj par tednov vzdržalo naval klerikalcev in socijalnih demokratov. Kadar bo imela Ljubljana več industrije in več indu-strijalnega delavstva, bo morda drugače, a danes je tako, da bi narodnosoci-jalni delavci sami sebe pripravili ob pristoječi upliv, ki ga imajo sedaj v okviru in kot pristaši narodnonapredne stranke, če bi se organizirali kot posebna politična stranka. Delavci tuđi nič ne mislijo na posebno narodno-socijalno politično stranko, marveč žele in delajo samo na ustanovitev strokovnih organizadj na narodnosoci-jalni podlagi. S strokovnimi organizaciji bi varovah svoje socijalne koristi in po strokovnih organizacijah bi tuđi še povećali svoj upliv na narodnonapredno stranko, tako da bi v narodnem v socijalnem in v političnem oziru bili na boljšem, kakor so sedaj. Toda tišti, ki so se lotili organizacije Narodnosocijalne zveze sole govorili o stro-kovni organizaciji, mislili pa so samo na politično organizacijo. Poleg crnih in rdečih prelatov naj bi delavstvo dobilo še tretjo vrsto prelatov. To so pokazale različne izjave na usta-novnem zboru narodnosocijalne organizacije in to kaže tuđi vse pisarjenje o tej polomiji. Za enkrat ni bilo nič s tem poskusom, ustanoviti iz narodno-mislečih delavcev posebno stranko in če delavci mirno in brez predsodkov prevdarijo vse okolščine, bodo spoznali, da jim je potrebna pred vsem stro-kovna organizacija v političnih ozirih pa da je narodnonapredna stranka tako demokratična stranka, da delavci v njej lahko bolje in uspešneje zasto-pajo svoje interese, kakor če bi se organizirali kot posebna stranka pa se s tem sami pripravili ob pristoječo jim veljavo v javnosti. Tišti, ki zidajo na Fr. Radeščeka, naj se ga pa Ie drže, bo vsaj časih kaj zabave. 4- »Zarja« in »Slovenec« — par nonile fratrum! (jinljivo prijateljstvo med socijalno - demokratično »Zar-jo« in med klerikalnim »Slovencem« se že kar očitno kaže. Lista imata že istega poročevalca ali, pa sta drug ciruKtmii toli dobra, da pretiskujeta drug iz drugega. Tako sta prinesla včeraj Zarja« in »Slovenec« doslovno isto poročilo o sestanku narodnih socijalcev v areni »Narodne^a doma« in oba imata iste laži in ista zavijanja. Poročevalee »Zarje« je bil ali toli gluh. ali pa toli hudoben, da ie slišal besede, medklice in govore, ki se sploh nišo izrekli ter da je pre-slišal vse, kar je bilo socijalnim demokratom in klerikalcem neprijetno. Ljudi, ki so razburjene duhove v ospredju le mirili, predstavljate famozna bratca kot razgrajače; raz-sajanja v ozadju okoli sebe pa so-drug Kocmur ni slišal. Taka je laž-njivost »Zarje« in »Slovenca« in zato je njuno poročilo lalsifikacija re-snice. Denuncijatorski namen je oči-viden, toda prisotne narodno - napredne priče vedo, da je resnica po-vsem drugačna. Sodrug Kocmur bi jo M morda za svoja denuncijantska namigavanja že na shodu izkupil, ako bi se ne bili napredniaki potegnili tuđi zanj, zahtevajoči, da se mu pusti svobodno govoriti. V zahvalo pa je sodrug Kocmur svoje branitelje laž-njivo napal v »Zarji« ter je svoja podtikanja zanesel še v »Slovenca«. Mi le obžalujemo, da ima > Zarja« take poročevalee, v ostalem pa se s takimi poštenjaki, ki vidijo in slišijo vse narobe, ne borno prerekali. Shod ni bil nikaka priredba narodno - napredne stranke ter je obveljalo na njem le to, kar je bilo mnenje prisot-nih naprednjakov. Govoriti torej o kakšni blamaži narodno - napredne stranke, je smešna budalost. Če nič drugega, je prinesel ta po krivdi nespretnih aranžerjev ponesrečeni shod to korist, da so ,aev prisotnim Čehom vsaj površno poritsnile slovenske politične razmere, o katerih ni kazal niti državni poslanec Choc niti najpovršnejšega poznanja. Kako urnebesna nevednost glede Sloven-cev vlada med nekaterimi češkimi politiku je najboljši dokaz mnenje poslaru a Choca, da so slovenski Sokoli klerikalci in liberalci. Blamažo tolike nevednosti je prinesel poslanec Choc pač le od — večerje pri dr. Susteršiču. Za nas pa je ves ta spek-takelj le zabaven intermezzo. -4- Novo blagoslov ljenje dežel-nega dvorca in Katoliške tiskarne. Gospod poslanec Choc je stanoval v deželnem dvorcu kot gost gospoda dr. Šusteršiča. O gospodu poslancu Choeu zatrjujeio njegovi znanci, da je izstopil iz katoliške cerkve in da je brez konfesije, torej resnični brez vere c. \ nabili ueui mu tu seveda nič ne škoduje, ker smo mnenja, da je lahko največji brezverec skozinskoz časti vreden mož in najbolj verni človek lahko velikanski lump. Dru-gače je pa z dr. Šusteršičem, ki mora vsaj pred ljudmi zavzemati cer-kveno stališče, naj se mu zdi še tako smešno, in se mora brezverca ogiba-ti. Zdaj se je pa zgodilo, da je dr. Šu-steršič. glavar skozinskoz katoliške dežele. oficijelno sprejel za svojega gosta moža. ki se ocitno priznava za hrezverca, in ga nastanil v deželnem dvorcu. In tišti »Slovenec, ki dan na dan uči, da je treba brezverce za-ničevati in uničevati, je brezvercu Chocu napisal presrčen pozdrav. Ni čuda, da se pohujšujejo verni ljudje nad takim početjem in vprašujejo. ka? bo zdaj. kdaj bodo deželni dvorec in >Katoliško tiskamo« na novo blagoslovili. Mi pa Ie pravimo: Ljudie kršćanski, tukaj lahko vidite, kako velikansko hinavščino igrajo klerikalci ćelo pri verskih ozirih. Na shodu katoliških studentov je dr. Suster-šič grmel. da popelje evharistični Iz-veličar hrvaške in slovenske klerikalce do zmage, doma pa je imel slo-večega brezverca za gosta in je trkal 7. njim na zmago brez evharističnega Izveličaria. — Nesramnost. Kolinska tovar-na ima v našem listu plaćano reklamo, kakor v drugih listih in kakor tuđi v širokoustni »Zarji<<. Nesramno pa je, če vsled tega > Zarja - trdi, da nimanio napram Kolinski tovarni prostih rok. Če bi imeli kake vzroke jo prijemati, bi jo ravno tako prije-mali, kakor prijemamo deželni odbor kranjski, dasi tuđi ta svoje inserate v našem listu plača. Mi smo popolnoma neodvisni od vsakega inseren-ta in zato zavračamo z zanicevanjem nesramna natolcevanja »Zarje« ravno tako. kakor Radeščkova. 4- Klerikalizem v Istri. Nedavno tega je bilo čitati v »Slovencu«: »Du-hovniško društvo* za vse tri istrske škofije je imelo dne 24. in 25. julija skupno konferenco v Pazinu. Mahnič in dr. Karlin sta poslala svoje pozdrave. Popoldne dne 24. julija je dr. Korošec predaval o politični organizaciji, a dr. Binički o časopisju. V debati se je konstatiralo, da imajo istrski katoliki samo en svoj list (»Pučki Prijatelj«), ki pa se do sedaj iz čudnih obzirov ni bavi! s politiko. Toda to se mora od sedaj spremeni-ti . . .« -Naša Sloga«, ki jo urejuje poslanec Matko Mandić, odgovarja na to klerikalno napoved razdora tako - le: »Tuđi mi nekaj konstatiramo, in sicer. da so naš list ustanovili veliki narodni rodoljubi Dobrila, Ijčić in brata Bastiani: da so oni isti in za njimi mnogi duhovniki pisali in da še do današnjega dne pišejo v »Našo Slogo« hrvaški duhovniki za ljudstvo te pokrajine in da se »Naša Sloga« ni do sedaj in če bog da, se tuđi v bodoče ne bo pregrešila proti hrvaškemu narodu v Istri in njegovi katoliski veri. Zato smo radovedni, da - li referent o katoliškem časopis-ju na onem sestanku pozna naš list, a še bolj radovedni smo, kakšno bo politično delovanje »Pučkega Prijatelja«, ki naj bo po gornji vesti raz-lično od našega.« — Poznamo »Našo Slogo«, list, ki si ne upa niti kihniti iz gole bojazni, da ne bi vznemiriia kranjskih klerikalcev. Urednik »Naše Sloge« in istrsk^ poslanec Mandić je celo vstopil v Šusteršičev klub, samo da bi klerikalci ne rušili sloge v ogroženi Istri. Toda vse te žrtve, kakor se vidi, nič ne pomagajo, klerikalci hočejo razdor za vsako ceno tuđi v Istri in kakor se kaže, bodo gospodje Laginja, Spinčić in Mandić, še predno se nadejajo, imeli kleri-kalnega rdečega petelina na strehi. 4- Reski Slovenci pozor! Pod tem naslovom priobčuje „Riečki Novi List" to-Ie notico: „Pretekli teden je izšel v „Slovencu", klerikalnem glasilu, članek pod naslovom „Slovensko društvo na Reki*. V tem članku izraza nekdo iz blizine reskih kapuđnov, znanih naših „prosvetiteljev naroda", svoje veselje nad razpustom »Slovenskega društva". „Toda razpusta tega društva se pa moramo z druge strani vendarle veseliti, ker vidimo v tem napredek društva „Liburnia*. —-To so besede dopisnikove, ki smo jih podcrtali in v katerih leži vsa nevar-nost za reske Slovence. Tu se nam jasno kaže, za čem streme klerikalci in radi česa se vesele. Ko se je ustanovilo društvo „Liburnia", so se klerikalci trudili, da bi čim največ članov odvzeli „Slovenskemu društvu", kar se jim sicer ni posrećilo, ker so za-vedni mnogo preje spregledali igro slovenskih klerikalcev, ki so se postavili v direktno službo Dunaja in s tem tuđi germanizacije. Zato pac nimajo mnogo upanja, da bi od onih par sto Slovencev, ki so jih preje odgnali od sebe, le enega dobili k sebi nazaj. Pa vendar se vesele, da je „Slovensko društvo" razpuščeno! Njih veseli, da so oslabljene pozicije slo-vanskega elementa na Reki! Tu vidimo patriotizem slovenskih klerikalcev nadelu! Kakor so se na Kranjskem združil z Nemci proti Slovencem, tako tuđi v tem članku pozivajo „reske Slovence, pri-stopajte v to društvo („Liburnijo"), da se organizirate ter da potem s skup-nimi močmi nasprotujete skupnemu sovražniku". Kdo je ta „skupni so-vražnik" ? Ali ne „crni patrijotje", onih par sto Slovencev, to so vam „sovraž-niki*! Reski Slovenci ne izgubljajte časa, marveč sprejmite vrženo vam rokavico in pričnite čim najpreje z delom, ker neprijatelj domovine in naroda budno caka, da bi vi oslabeli in klonili, zakaj samo ob naši brezdelnosti morejo oni uspevati. Nedavno tega razpuščeno „Slovensko društvo" je pokazalo tekom dveh let, kako razumeva narodno stvar, pa bi naj sedaj ob pravi priliki klonilo duhom. Ministrstvo je vas razpustilo, ker ste imeli ustanovni občni zbor na Sušaku, kaj vas torej zavira, da bi s pomlajenimi silami ne pričeli znova dela, ki je od velike potrebe na Reki, kjer caka na vas 4000 Slovencev, od katerih bi mnogo za vedno propadlo, ako pridejo v kremplje nenasitnega žoltega klerikalizma, kateremu je vse, kar je narodno, trn v očesu. Ne izgubljajte časa, marveč lotite se takoj posla!? Podpisujemo izvajanja reškega tovariša z obema rokama! -r Vsenemci in trializem. Glasilo Vsenemcev »Alldeutsches Tag-blatt« priobčuje serijo člankov, v katerih prezira stališče Vsenemcev nasproti trializmu. Da nasprotuje Aildeutsches Tagblatu trializmu, se razume samo ob sebi. Zanimivo pa je, kako utemeljuje to nasprot-stvo. Člankar poudarja, da je kardinalna točka vsenemškega programa zahteva, da se trajno zavarujejo nemški interesi v Avstriji s tem. da se iz avstrijske skupine izločijo Galicija, Dalmacija in Bukovina. Preostale pokrajine se imajo priklopiti Nemčiji. K tem pokrajinam, ki se naj priklopilo Nemčiji, pa spadajo tuđi slovenske dežele, zato morajo Vsenemci z vso odločnostjo nasprotova-ti vsaki takšni državni preosnovi, ki bi spravila slovenske dežele iz ob-močja Nemčije. Nad vse značilno je, kako stališče zavzema vsenemško glasilo nasproti avstrijskemu držav-nemu programu. Clankar piše med drugim: »O zopetnem uveljavljenju nemške nadmoći v okviru današnje Avstrije se resno ne more več govoriti . . . Trajno zasiguranje nemške premoći v Avstriji je podano samo v priklopitvi avstrijskih dežela ražen Galicije, Dalmacije in Bukovine k Nemčiji ... V neniškem interesu ni utemeljena nobena politika, ki se izraza v avstrijskem državnem programu. Za avstrijske Nemce je nepotrebno in škodljivo delo, iskati kak državni program. Namen vsakega državnega programa more biti samo ta, da ustvari tako državno organizacijo, ki nudi avstrijski državi mož-nost trajnega obstanka, državi, ki ne obstoji, ker mora obstajati, marveč ki pred vsem obstoja, ker je dinastija na njenem obstanku interesirana. Da bi se dali zapeljati k udeležbi na političnih bojih, katerih rezultat bi bil, zagotoviti avstrijski državi novo živ-Ijenjsko možnost, obenem pa prepre-čiti programatično od nas zahtevano priklopitev avstrijskih dežela k Nemčiji, to bi bilo naravnost blazno . - .« — Tako stoji crno na belem zapisano v »Alldeutsches Tagblattu« z dne 4. Ertangs (Vili.) 2025 n. N. (1912)! — Ako bi mi približno kaj slicnega napisali o priklopitvi slovanskih dežela tej ali oni slovanski državi, smo pr«- 179 Ste*. SLOVENSKI NAROD. ___________________________________________stran 3- čani, da bi nas takoj zgrabil dr-jvni pravdnik, ekspresno bi šk> iz jubliane poročilo na Dunai o proti- I-v*trijski propagandi in najmanj, kar -e nam zgodilo, bi bilo, da bi nas ostavili v Gradcu ali Celovcu pred -otnike radi — veleizdaje. Pri cnemcih pa je vse prav, nedolžno :i v redu. Seveda quod licet yovi . .. 4- To Je vsaj Jasna beseda. Fran l^adesček je v »Dnevu* obelodanil ziavo, v kateri ie vsaj odkrito pove-ial. kam pravzaprav hočejo on in ti-$:\ njegovi prijatelji, ki so se z usta-rntiim shodom narodnosocialne veze tako nesmrtno blamirali. Fran T ješček naznanja slovenski javno-. da se je z narodno - socijalno jzo šio za vstajo v narodno - na- I -redni stranki in da so se on in nje--~vi somišljeniki otresli jerobstva te .ranice. Sicer res ne vemo, v čem bi I bilo kazalo jerobstvo narodno--redne stranke, kajti vsi, ki so pri stranki, so popolnoma ravno-ni in o kaem jerobstvu živa duša nič ne ve, a naposled je to brez pomena. Oosp. Fran Radešček in njegovi ožji somišljeniki —■ menda jih -ia pol tucata. kakor je soditi po "lenfcnem shodu — neeejo več biti -'' narodno - napredni stranki. Ne omimo, da bo to narodno - napred--.1 stranka vzela brez srenih bolesti -a znanje. Gospod Fran RadešCek se ?e samostojno etabliral kot strelovod :n magnet in bo poskusil ustanoviti - vn posebno stranko. Pri tem delu -.- bo menda pomagat »Dan^. tako e vsaj sklepati iz njegove pisave. — V omi činovnf razred so po-maknjeni profesori! Evgen Jare na 1. državni gimnaziji v Ljubljani: An-*tm .1 er Sina vi ć na II. t1 ; I\;/ ]; v Ljubljani: dr. \..... r h e r I ew na gimnaziji v Kranju; Vnat £ k e r 1 j na gimnaziji v No-vem mestu in dr. Miha Opeka na realki v Ljubljani. 4- bmemofwmak pri sodišču. Av-skultant gosp. dr. Fran Kovča ie nenovan za sodnika v Ilirski Bi-stricL 4- Odlikovanje dr. Hinkovića. \kademično društvo za internacijo- alno zgodovino je na predlog svoje- C3 predsednika Vicomte de Fari od- ''kovalo dr. Hinka Hinkovića, bivšega hrvaškega poslanca in za- ^rnika v zagrebškem »veleizdaj- .em procesu« z zlato kolajno in Jipiomo ter ga obenem izvolilo za svojega pravega člana. — »Glavna posojiinica«. Kakor v> poročali je bil v (iradcu aretiran \idrej Mauer, ki je bil obdolžen, ča ie »Glavno posojilnico ogoijutal. Bi! ie 19 dni v preiskovalnem zaporu. Zdaj je bil izpuščen in je kazensko :ostopanje proti njemu ustavljeno. — Sestanek glede tečaja za krojenje in izdelavanje periia, ki ga sklicuje. kakor že objavlfeno »Zavod za pospeševanje obrti« se bo vršil v zavodih prostorih na Dunajski cesti st. 22 v petek 9. t. m. točno ob polu 7. uri popoldne ter se vabi k obilni adeležbi. — Najem ninske knjižice. Mnogi hišni gospodarji so vpeljali knjižice, ki se glase na imena strank in v ka-terih knjižicah potrjujejo gospodarji ^prejem najemščine. Zdaj je upravno sodišče razsodilo. da so te knjižice — pristojbini podvrženi dokumenti. Srebrno poroko obhajata jutri v ožjem družin^kem krogu g. Janko I. i k a r in njegova soproga g. Marija Likar roj. Č e r i n o v a. Čestitamo! — Šolski izlet iz Banjaloke ob hrvaški meji v Ljubljano. Dolgo je srojila banjaloška mladina iskreno ■ željo, da si ogleda našo stolico, našo !epo, belo Ljubljano. kar se ji je sled-njič po požrtvovalnih prijateljih mladine in učiteljstva. tuđi posrećilo. Ob krasnem vremenu, med živahnim popevanjem narodnih pesmi, med navdušenimi živio in na zdar-klici, drdrali so dne 18. t. m. vozovi čez daljne kočevske hribe proti kočev-skemu mestu. Vrli občani gg.: Josip Kajfež, c. kr. poštar; Jos. Kajfež, vinski trgovec: mesar Anton Butina in trgovec Ittatija Kajfež, pripeljali so 54 otrok z učiteljstvom 22 km daleč do železniške postaje in prišli zopet ponje. S tem činom so si ovekovečili I trajen spomin med nežno deco s ču-I tili globoke hvaležnosti do svojih dobrotnikov. Radost in veselje, zanimanje za lepoto naše domovine, je raslo vedno bolj. kolikor bolj smo se bližali beli Ljubljani. Na dolenjskem kolodvoru nas je čakal poseben električni voz in nas med prijaznim so-delovanjem g. uslužbencev, odpeljal skozi mesto do Vodmata in nazaj do južnega kolodvora. Otroci se n'so mogli načuditi krasni legi. impozantnim stavbam, spomenikom in drugim znamenitostim mogočne stolice. Po kratkem odpočitku v prijazni gostil-ni g. Kosove, odšli smo v sloveči elektroradiograf, kjer so se nudili otrckom krasne naravne -»like. poleg tega so se pa rudi pri komičmh pri-zorih prav prisrčno smijali. Z večer-jo, zajtrkom in kosilom, smo bili izborno postreženi v dijaŠkih prosto-rih »Domovine«. Hvala slav. društvu za odstop lokalov, osobito hvala pa blagi gospej Čarmanovi, ki ie solai je tako prijazno, prav po materinsko sprejela, cenjeni gospodični Faniki Carmanovi in drugim, za tako Iju-beznivo, gostoljubno postrežbo in za pomoč pri sprevodu med ogledova-njem mesta. Po večerji so imeli otroci priliko opazovati z Ijubljan-skega grada krasoto mesta in okolice in si ogledali nato tuđi sentjakob-sko cerkev. Izvanreden užitek je pa bila žanje zlasti električna razsvet-ljava, nepozabljiv pa vtisk, ko je pred znano rodoljubno gostilno Fer-linčevo, stopit med mladino g. ravnatelj E. Mahr, jo obdaril z raznim pecivom, sprejel uČiteljstvo nad vse prijazno in pripomogel k izletu S pri-spevkom 20 K. Čast vrlemu prijatelju naše dece! Za prenocevanje je odstopil slavni mestni magistrat prostore prve mestne sole ni preskrbel brezplačno prenočišče za 60 oseb. Za to izvanredno naklonjenost se podpisani zahvaljuje najiskreneje, zlasti g. dr. Iv. Tavčarju in gg. ofic. Sebeniku in svetniku J. Lahu, dalje vsem onim, ki so pripomogli k nad-zorovanju v šolskem poslopju. Drugi dan se je priredil izlet pod Tivoli in na to ogledal dež. muzej. G. pro-fesorju za temeljito vsestransko po-jasnjevanje zbirk. ki je trajalo skoro 2uri, iskrena zahvala! Ravno tako gospodu, ki je vodil dekliški odde-lek. Le prehitro je prišel čas odhoda in da nam ostane ta pomembni izlet, ki smo a priredili iz tako daljnega kraja. V trajnejšem spominu. pustili smo se pri g. RovSku slikati. Zopet okrepčani in izvrstno postreženi pri gospej Carmanovi, odpeljali smo se prn\} n. * ' ' 'Ijni. z iepimi >t v ,.— i.^ na.so i*-.^-. >,uvan-sko okolico. Vsc bi se bilo izvršilo v najlepšem redu, le da se ni v Ko-čeviu lotilo nekega dečka domotož-ie, ki nam jo je skrivaj pobrisal čez kočevske hribe proti Banjaloki. Tako se ie srečno dovršil ta daljni izlet, ki je bil v zvezi z nemalo odgo-vornostjo, skrbmi in pripravami. Pri tem se moram spominjati tuđi g. žel. uradnikov. ki so mi sli v vseh zade-vah drage volje na roke. Le požrtvo-valnirrf, toraj soli naklonjenim, prijaznim faktorjem, gre zahvala za častni izid. Zato pa ostanejo vaši plemeniti čini ovekovečeni v srcih než-ne mladine, ki bo vedela vsikdar ce-niti vaš trud, vašo nemalo požrtvo-valnost in se s ponosom ozirala na svoje dobrotnike. Ziveli! Čast vam? — Ban ja! oka, 27. julija 1912. P o t o k a r F^an. nadučitelJ. Z nedeliske veselice Ciril-Meto-dove družbe v &t. Vidu pri Lukovici so bili vsi udeležniki prav zadovoljni, tuđi oni iz Ljubljane. Prireditev je bila v pravih rokah. ki so se potrudile, da izvrše svojo težko nalogo kar najlepše. To se jim je tuđi posrećilo. Družba sv. Cirila in Metoda ie lahko zadovoljna z uspehom in ho lahko stavila mnogim drugim no-družnicam v izgled omenjeno njih posestrimo. Brez nobene napake pa se itak ne izvrši kakšna većja prireditev. in ravno tako ie bilo tuđi tu-kaj. Znani C iz Lukovice, kterikalec, je vozil poleg drugili voznikov goste z Domžal na veselico in nazaj, in se zavezal kot vsi ostali, da ne bo za to nič računai. Neka rodbina je miela to smolo, da se je vsedla na njegov voz. Ko so prišli nazaj v Dnmžal*. so ?a hoteli proti dobri napitnini n graditi, toda on je zahteval deset *■ ron, reci: deset kron. T>otičnik mu je za-htevano svoto takoj plačal. C. ^e je s tem vsekakor priporočal, da se bo-do na prihodnji veselici zopet kot zdaj prodajale njegove pokalice. Naj-lepša hvala pa vsem drugim vo/ni-kom, ki so vozili goste iz Domžal brez vseh zaprek na veselični prostor in nazaj. Ćastno svetinjo za 40letno službovanje je dobila Ana Peče v Kamniku. V Zirovnico se je včeraj pripe-Ijal minister javnih del Otakar Trnka. Priredili so mu slovesen sprejem. Na Gorenjskem nekje je bilo. V neki gostilni so priredili pojedino, katere aranžer je bil inžener Dušan Sernec, bivši član akad. I teli. društva »Triglava« v Gradcu in navdušen sabljač. In zgodilo se je, da so bile na mizah v gostilni vžiga-lice »Družbe sv. Cirila in Metoda«. In zagledalo jih je bistro oko gospoda inženirja, ki ima bdeti ne samo nad električnimi deli v Završnici, marveč tuđi nad gostilniškimi vži-galicami. V sveti jezi je pozval na-takarico ter ji strogo ukazal, naj ne-mudoma odstrani z miz »brezverske« vžigalice ter jih nadomesti s »kato-liškimi« — za omejene Slovence ... Pravijo, da so bivšemu »Triglavanu'< pri pojedini smotke veliko bolj dišale kakor sicer, saj so pa tuđi bile zapaljene s »katoliškimi« vžigalicami. Gospodinjska soia v ftmihelu pri Novem mestu. Deželni odbor kranjski otvori 1. oktobra 1912 v .samostanu šolskih sester »De Notre Dame« v Šmihelu pri Novem mesru go-* spodinjsko solo, obstoječo iz notranje iole (internata) in zunanje sole (eks-ternata). Za notranje učenke dovoli deželni odbor 6 ust^nov po 15 K na mesec, to je polovico učnine in pre-skrbnine, ki ji je plačevati redu Sol-skih sester. lstotako se bo plačevalo iz deželnega zaklada zajuterk in kosilo zunanjih učenk, katerim torej ne bo trpeti nobenih stroškov. Prošnje za sprejem in za ustanove je predložiti do 1. septembra t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske sole v Šmiiielu pri Novem mestu, kjer se dobe tuđi podrobnejša pojasnila. Velike vojaške vaje na Notranj-skem. 2e pred več tedfli smo poro-čali, da se bodo letos vršile velike vojaške vaje na Notranjskem. Te vaje med 22. in med -8. divizijo nodo v Času Od 31. avgusta do 3. septembra. Na te vaje prideta prestoionasleđnik nadvojvoda Fran Ferdinand in nekdanji šef generalne^ štaba se-danji armadni inspektor general pe-hote baron C on r a d H o 1 z e n -dort. Kinematograf »Ideal«. Zopet se si. občinstvu nudi prilika, videti slo-vito umetnico na polju kinematografije ^dč. Asto Nielsen in sicer še da-nes in jutri pri večernih predstavah v krasni tragediji »Tuj ptić«. Kdor si je že ogledal slike, v katerih nasto-pa Asta Nielsen, ne bo zamudil prilike, in si ogleda! ta spored. Ražen te slike več drutrih krasnih slik. Vlom v Rožni dolini. Danes po-noči je vlomil dosedaj neznani tat v trgovino gostilničarja J. Končana v Rožni dolini in odnesel do 50 K de-narja, nekaj »Floriana« in prekajene-ga špeha. Sumi se, da zlikovec ni nihče drugi netjo Novakov iz Vica. Naši ten ž ganja r. V soboto je pri-sel na stražnico na Karlovski cesti 441etni Fran Rogelj iz Gorenje vaši pri Litiji in zahteval v svoti pijanisti od stražnika neke intervencije. Ker je stražnik uvidel, da to ne spada v njegovo področje, je možakarju za-htevo odklonil, nakar je odšel ta iz stražnice in začel zunaj tako eksce-dirati, da ga je varnostni organ pozval nazaj. Rogel. vstopivši v stražnico. naskoči stražnika, ga pograbi za roke in vrat ter ga skuša vreči na tla, začel z rokami in nogami razbi-stražnik zaklepnega zavoda ter priskoči varnostnemu organu na pomoč. Ko sta ga vklenila, se je vrgel na tla začel z rokami in nogami razbijati in mahati okoli sebe, ter pri tem varnostnega organa opraska in ugrizne v palec. S pomočjo se ene-ga došlega stražnika so podivjanca spravili v odgonski voz in ga odpeljali v policijski zapor, od koder je bil drugi dan oddan k deželnemu so-dišču. Rogelj je bil zaradi javnega nasilstva že desetkrat predkazno-van. Nesreća. Včeraj je pripeljal Bavdkov hlapec iz Zaloške ceste pod kozolec visoko naložen voz žita v snopju. Na vozu je sedela 361etna delavka Helena Krivčeva. katera je, ker je bilo žito previsoko naloženo zadela v kozolčev tram vsled česar je padla z voza ter si zlomila hrbte-nico. Poškodovanko so oddali v de-želno bolnišnico. Zaradi tatvine poljskih pridelkov na Mirji je bila snoči aretovana neka Mletna ženska, katera se bode morala zagovarjati pred pristojnim sodiščem. Će se na pragu zadrema. Snoči se je nek prehivalec s Sv. Petre ceste na hišnem progu hladil in nekoliko zadremal. Ko se prebudi je opazil, da mu je med tem časom iz zepa iz-ginila denarnica. v kateri je imel 20 kron denarja,kakor tuđi žepna double anker ura s kratko častniško veri-žico Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 50 Slovencev 3S Hrvatov in 25 Macedoncev. V Ri:chs je šio 19, v Heb 17. na Dolenjsko 25, iz Ddlenj-skesra se je vrnilo pa 19 Hrvatov. Na T>nnaj se je odpeljalo 14 Koče-varjev. Izguhil je pismonoša g. Matija Prešek denarnico. v kateri je imel f>5 K denarja. — G. Ivan Rozman je izgubil zlato ij?lo s črkama J. R. V hotelu Tratnik bo danes zve-čer predstava variete - družbe Wollner. Narodna obramba. Podružnica sv. CiHla in Metoda za ieseniško obćino priredi dne 1. septembra t. 1. vrtno veselico v re-stavraciji pri Sokolu na .lesenicah, na kar že danes opozarjamo in prosimo nai jcmljeio druga narodna društva ozir na to prireditev. Več bomo poro-čali pozneje. Draštnia aaznanila. Veliko Ifudsko veselico z javno tombolo priredi prostovoljno fasilno društvo Vič-Gtince v nedeljo, dne 18. avgusta 1912 na prostornem vrtu gosp. Jelačina (prej Traun) na Glincah. j Pri veselici svira godba na lok. Spo- ! red: i. Od 3. đo 4. sprejem društev. 2. Ob 4. uri pričetek tombole. (Glavni dobitek, ako ga zadene ženska oseba, fini šivalni stroj, ako pa moška oseba, fino moško kolo.) 3. Po končani tomboli koncert godbe, petje, srečkanje, prosta zabava in ples. Tablice za tombolo se prodajajo po 30 vin. komad. Postavljeni bodo tuđi paviljoni kakor; Turska kavama, cvetlice itd. V mraku prižiganje umetalnega ognja. Vstop prost! — Ker je čisti dobiček namenjen osnovni glavnici za prepotrebni gasilni dom na Glincah, se prostovoljni pris-pevki oziroma dobitki hvaležno spre-jemajo ter vabi k mnogobrajni ude-ležbi najvljudneje odbor. VaČe. Telovadni odsek Htijsko-šrnarskega »Sokola« na Vačah priredi dne 11. avgusta t. 1. okrožno tek-mo in javno telovadbo z ljudsko veselico na vrtu poleg županovega po-sestva Zarnikovega. Začetek ob pol 3. popoldne. Prosimo v prid »Soko- 1 lu« obilne udeležbe. I Gledaltško društvo na Jeseni-cah ima v nedelio, dne 11. t. m. ob 9. uri dopoldne v restavraciji pri Sokolu svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom, h kateremu priđe še točka: prememba pravil. — Cenjeni elani se vabijo, da naj pri-dejo zanesljivo in točno na občni I zbor. I Književnost. — »Konserviranje sadja in vsa-kojake povrtnine za domačo vpora- bo« je naslov pravkar izišli knjigi, ki jo je spisal J. Župan. Pisatelj nas se-znani najprej z raznimi kuhalnimi sistemi v neprodušno zaprtih steklenih kozarcih. Tem sledi mnogo recep-.. TKjrcjanje kompotov, sadnih sokov, strjenin in mezg, testenin in sira. Ne manjka tuđi navadil za napravo jagodnih vin in likerjev. — V drugem delu se peča g. pisatelj s po-vrtninskimi konservami. Take knjige dozdaj Slovenci še nismo imeli, ako-ravno smo jo zelo pogrešaH. posebno dobro bode služila našim gospo-dinjam. ki sličnih nemških ne morejo rabiti. Cena knjigi je 1. K, po pošti 10 vinarjev več. Naroča se v »Narodni knjigarni« v Ljubljani. Proces proti atentatorju Mm in tovarišem. (Telefonično poročilo.) Zagreb, 7. avgusta. Pri današnji razpravi sta podala svoje mnenje o Jukiću psihijatrska izvedenca dr. 2 i r o v i ć in dr. L a n g. Zagovornik dr. Prebeg je zahteval. naj se konstatira, da - li ie dr. 2irović zemaljski uradnik ali ne? — Nato je dr. Žirović podal svoje stro-kovno mnenje. Poudarjal je. da je težko dognati mejo med norrnalnostjo in blaz-nostjo. Zato je tuđi težko reci. kdo je duševno bolan. Nato je obširno govoril o Jukićevi rodbini in o Juki-ćevem življenju. Sestra njegova je že dve leti v blaznici. Je sifilitična in popolnoma degenerirana. Njegova teta in ded sta degenerirana. Oče je slaboumen in je na vest o Jukićevem atentatu pripomnil, kaj to, bo pač obešen- Tuđi Jukićeva mati kaže znake degeneracije. Toda stara sku-šnja uči, da je lahko v rodbini, v kateri je pretežna većina duševno bolnih članov, tuđi nekaj popolnoma zdravih. To je morda slučaj tuđi v Jukićevi rodbini. Jukića so vojaški zdravniki opazovali 52 dni in so prišli do resul-tata: »Reizbare Schwache des Ner-vensystems.« Ti zdravniki pa nišo vedeli drugega. kakor da je degenerirana Jukićeva teta. Jukić je slične čuti kakor znani atentator Neguš.On je neke vrste paranoik, ki žive pod vtiskom blazne ideje, ki ne stoji v noheni zvezi z realnostjo. Ti para-noiki so navadno egoisti. Jukić pa ni egoist, nasprotno on je fanatik, ki se navdušuje za patrijotske ideje o zedi-njenju in osvoboditvi domovine. On je plemenit altroist, zato tuđi ni iz-vedel atentata na Telovo, ker so se inu smilili navzoči otroci. Da je pri razpravi ekscediral, je povsem naravno. Ker ne priznava sodišča, smatrajoč ga za inkvizicijo, ter za-hteva poroto. Svedoki so o Jukiću mnogo govorili, povedali pa nišo nič važnega. Vsi pa se strinjajo v tem. da je eks-centričen in umobolen. Toda iz teh izpovedi se ne more zaključiti, da bi bil v resnici duševno bolan. Para-noiki imajo halucinacije, česar pa pri Jukiću ni bilo opaziti. Dr. 2 i r o v č i ć je prišel konč-no do zaključka, da ie Jukić nevra-stenlk na heredltarni podlagi, da ni izklfričeno, da bi ne obolel na umu. Venđar pa atentata ni storil v nera-vednem stanju. Na vprašanie dr. Prebega, če je Jukić simulant, Je dr. 2irovčić odgovorit, da ne. Proti temu, da ie predsednik do-volil podati strokovjaško mnenje de-žeinemu uradniku o stvari, ki se tiče ' deželnega Šefa je prijavi! dr. Prebeg ničnostno pritožbo. V krogih zdrav-nikov fč izzvalo strokovnjaško mnenje dr. Zirovčića veliko preseneče-nje, ker je bilo podano tako, kakor da bi ga diktirala vlada. Pripomniti je, da je bil dr. Žirovčić pred 12 leti radi nesposobnosti iz službe odpu-ščen. Ko je dr. Žirovčić podal svoje mnenje je predsednik Wendler odre-dil kratek odmor. Po odmoru je podal svoje mnenje izvedenec dr. Lang. V bistvu se njegovo mnenje strinja £ onim dr. Žirovčića. Tuđi on pravi, da je Jukić storil atentat pri polni za-vednosti. Jutri bodo govorili državni pravnik in zagovorniki. Telefonska in brzojavna popočila. Imenovanja. Dunaj, 7. avgusta. Dr. Ujčič prof. bogoslovja v Gorici je imenovan za dvornega kapalana in za študijskega. ravnatelja v Avgustineju. Dunaj, 7. avgusta. Dr. Aleksan-der P o z n i k je imenovan za sodnika v Velikih Laščah. Češki namestnik pri cesarju. Praga, 7. avgusta. Namestnik knez Thun odpotuje 18. t. m. v Išl, da čestita cesarju, in da mu poroča v političnem položaju na Ceškem. Samomor vseučeliškega profesorja. Praga, 7. avgusta. Profesor na juridični fakulteti češkega vseučilišča dr. Emanuel T i 1 s c h je skočil danes skozi okno svojega stanovanja v II. nadstropju na ulico. V nekaj mi-nutah je bil mrtev. Samomor je iz-vršii skoro gotovo v hipni blaznosti. Bil je sele okrog 45 let star. Samomor v zaporu. Gradec, 7. avgusta. Mesar Fa-rendla, ki ga je v soboto aretirala policija, ker je za mesne izdeike ra-bil večinoma bolno in pokvarjeno meso, ter ga izročila sodišču, se je danes ponoći v sodnem zaporu obe-sil. Atentator Kovacs ni odgovoren za svoje dejanje. Budimpešta, 7. avgusta. Psihijatri so o poslancu Kovacsu, ki je, kakor znano, streljal na predsednika parlamenta, grofa Tiszo, podali mnenje, da se je nahajal takrat v taki razbuTJenosti, da ni odgovoren za svoje dejanje. Preiskovalni sodnik je nato izpustil Kovacsa takoj iz zapo-ra. Državni pravdnik se je proti temu pritožil. O stvari bo končno odio-čil senat, ki ima jutri sejo. Čudna bolezen. Temešvar, 7. avgusta. Pri tuka jšniem 61. pehotnem polku se je pojavila Čudna bolezen, ki se javlja v mrzlicnem stanju bolnika. Vojaki padajo v nezavest in leže v tem stanju po več ur. Diplomatske vezi med Crno goro in Turčifo prekinjene? Cetinje, 7. avgusta. (Uradno.) Turski poslanik z odgovorom crnogorske vlade ni zadovoljen ter je iz-javil. da bo danes ali jutri odpotoval s Cetinja in prekinil diplomatske zve-ze med Turčijo in Crno goro. Revolucija v Albaniji. Solun, 7. avgusta. Crnogorci so zopet zavzeli Mojkovac ter pregnali tamkaj se nahajajoče Turke. Iz Dja-kove in Peči so odšle 4 baterije proti crnogorski meji. Položaj v Albaniji in Makedoniji je skrajno resen. Solun, 7. avgusta. Krvavi boji okrog Berana, Kolasina in Sele se na-daljujejo. Crnogorci so razrušili mnogo turskih karavljev. Razburienje na Bol ga r skem. Sofija, 7. avgusta. Radi masakra v Kosani. izvršenega na bolgarskem prebivalstvu, vlada tu velikansko razburjenje. Makedonski komite je sklenil prirediti prihodnjo nedeljo velike protestne skupščine po Boi-garski. Po poročilih iz Makedonije, se tam dan za dnevom dogajajo novi atentati. Železniška nesreća. Pariz, 7. avgusta. 20 km pod Ly-onom je trčil ekspresni vlak v pošt-nega. Mnogo voz je bilo razbitih. Ubitih je bilo 5 oseb, 20 pa težko ranjenih, med temi je tuđi Avstrijec gr. Feld iz Galicije. Zgorela tovarna. Pariz, 7. avgusta. Ponoći je tu zgorela tovarna za železniške vozove in^ lokomotive. Uničenih ie Z00 voz. Škode je poltretji milijon kron. Naprednjak^ •pMria|«Ito m 9*i vsakl priliU „Narodnega sklada" in naturajte prispevke zanj! Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 179 Stev. Bazne stvari. * Iz vlaka pade!. Iz ĐudfmpeSte poroćajo: Debrecinski odvetnik dr. Alek-sander Boczo, voditelj ondotne neodvisne stranke, je padel iz vlaka ter erartnonevarno ranjen obležal ob tini. * Nesreća v gorah.' Iz Budimpešte poročajo: Pri izletu na hrib Bučeč v transiivanskih alpah sta se ponesre-čila sina romunskega generala Mag-beru. Starejši sin se je ubil, mlajši se je pa smrtnonevarno ponesreČil. * Kolera na Ojrskcm. Za kolero oboleli bolniki v Mindscentu na Ogr-skem so ozdraveli in bakterijoloćne preiskave so dognale, da so tuđi vsi njihovi sorodniki in ožji znanci, ki so bili pod zdravniškim nadzorstvom po-polnorna zdravi. Zaradi tega je proglasilo notranje ministrstvo Mindscent Mm kolero prosto okrožje. * Profesor kot vlomilec. Iz Chicaga poročajo: Profesor za električno stroko, Gutbrie, je bil aretiran, ker je osumljen, da je izvriii već vlo-mov. V njegovem stanovanju so našli ukradenih stvari v vrednosti več sto tisoč kron. Profesor je priznaK da je kradcl iz veselja do zločinov. Njegova fantazija se je razburjala vsled čitanja detektivskih romanov. Da bi videl, če ga bo policija zasledila, je izvršil te vtomc. * K i tak i nasprotniki katoličkih m!$iR)fiarjev. Iz Shantunga poročajo, 4a so Kitajci napadli katdliški misi-fonski vikarijat. Umorili so enega pa-tra in več misijonarjev, opustošili in požgali 30 kršćanskih obćin in pre-gnali čez 5ono kristjanov. * Železniška nesreća v Ameriki. Pri Chef^vife je trči! brzovlak Hal-iiiiiurc - Ochio v tovorni vlak. :>unek je bil strahovit, tovorni vlak je pade! raz tir. Poškodovan pa je bil tuđi brzovlak in je bilo več oseb ubitih, več pa težko ranjenih. Oba stroje-vodja in kurjača sta mrtva. * Izgredi v cerkvL Iz Rima po-rocajo: V občmi Sarassi je prišlo v cerkvi do velikih izgredov. Neko društvo je hotelo iti z italijansko na-cijonalno zastavo v cerkev, kar pa duhovnik ni hotel dopustiti. Ko so t;erkveni služabniki hoteli s silo od-vzeti zastavo, je nastal velikanski hrup- Orožništvo je moralo cerkev izprazniti. * Sekundant ustreljen. Iz Nove-ga Yorka poroćajo: Pri nekem dvoboju, ki se je vrši! v Hudsonville med nekim časnikarjem in izdajateljem lista »Hudsonville HerakK ie krogla zadela nekega sekundama v srce. Sekundant je bif takoj rnrte\. * Samomor glasovi tega berlin-skega advokata. V nekem hotelu v Jecovišču Enghien - Les - Bains. ne-daleč od Pariza, se je ustrelil glasovit berlinski odvetnik Mihaelis. Mož je bil eden najboljših odvetnikov v Berlinu in si je prislužil s svojo prakso na leto najmanj svojih 1^0 tisoč mark. Bil pa je strasten igra-lec, izgubi! je pa ogromne vsote in zašel v take denarne zadrege. da se ie vsled teh ustreli!. * Stavka v predilnicah v Srnu, Delavci v treh predilnicah so prišli stavkati, ker so vodstva predilnic zavrnila zahteve delavcev za po%i-šanje mezde. Organizacija deloda-ialcev v Brnu. h kateri pripada 40 tvrdk. ki delajo s 13.000 delavci je vočigled temu sklenila. da odpusti vse delavce, če se stavkujoči ne vr-nejo na delo. * Nove ruske jubiiejne postne znamke. V proslavo 300letnice vladarske hiše Romanov, je odredila poštna uprava ruska, da se izdajo nove jubiiejne znamke s podobami vseh carjev. ki so iz te vladarske hiše. Značilno je pri tem posebno to, da je ta slučaj, da se uvedejo znamke s podobo carjevo v splošen promet, prvi, per je bilo do sedaj strogo prepovedano na Ruskem upodabljati na peštne znamke sliko carjevo. * Papež in južnoameriški Indijanci. Osservatore Romano« priob-čuje papeževo encikliko »Lacrimabi-le statu« namenjeno južnoameriškim škofom. V tej encikliki polaga papež. ki je postal silno velikodušen. ško-fom na srce. da naj zabranijo krvoločnosti, ki jih morajo prenašati Indijanci z ustanovitvijo misijonskih postaj in prosi obenem boga. da bi mu dal potrebna sredstva (?). da bi poravnal te velike grehe, ki se izvr-šujejo nad Indijanci. — Papež bo bržkotne odredil v kratkem obsežno nabiranje milodarov po celem kato-liškem svetu za južnoameriške Indijance, kateri denar se bo stekal v velike centralne - južnoameriško - indijanske blagajne v Vatikanu. * Prepfr za lobanjo nemškega pesoika Schillerja. V Weimarju so otvorili kongres anthropologov pod predsedstvom prof. Luschana iz Be-rohna. Kongresa se je udeležil tuđi veliki vojvoda. Na kongresu bi imel predavati tuđi profesor Neuhaus iz Berolina o Froriepovi lobanji nem-škega pesnika Schillerja. Predavanje, katerega so pričakovali z velikim zanimanjem vsi znanstveni krogi }e pa proL Neuhaus preklical in sicer kot trdi sam, vsled krajevnih vplivov. Profesor Neuhaus trdi, da je lobanja katero ie našel Froriep in jo proglasit za pravo Schillerjevo iobanjo nepra-va in je obljubil, da bo to tuđi stvarno dokazal. V gotovih dobro oouče-nih krogih trdijo, da je Froriep, ki ima v \Veimarju velik ugled in vpliv, vplival po tretjih osebah na prof. Neuhausa, da je nameravano predavanje o Schillerjevi lobanji opustil. * Ljubavni tragedija pri telefonu. Knjigo vodja 19letni Sommerfeld v Berolinu je imel ljubavno razmerje z neko kontoristinjo. Bila sta že dol-go časa prijatelja. V zadnjem času se je zaljubil v kontoristinjo neki tr-govec, ki je obljubil dekletu, da jo v kratkem poroci. Dekle je pustilo svojega prejšnjega ljubimca in se je zarocilo s trgovcem. Predvčeraj-šnjim je poklical kontoristinjo nekdo k telefonu. Ko se je oglasila, je spoznala takoj, da jo kliče zapuščeni Uubimec. Zaklical ji ie zadnji pozdrav, nato je čula kontoristinia strel iz samokresa in težak padec. Mož se je ustrelil. pozdravši nezvesto ljubico pri odprtem telefonu. Ko se je raznesla novica o njegovi tragični smrti po mestu, so bili njegovi tova-riši in znanci tako razburjeni, da so sli kontoristinjo čakat pred urad in bi jo bili linčali, da ni priskočila na pomoč policija, ki je peljala Uekle domov. * Velikanski požar v Petrogra-dii. PožUr \ Petrovskem ostrovu, ki ga je zanetit neki delavec s tem, da je vrgel v neko smetišče gorečo vžigalico, ko si je prižgal pipo, je največji požar, kar jih bilježi petro-Kradska zgodovina v zadnjih 100 le-tih. Po" ' tjk=i liirro razširil, da so L..w^->pcšno delovali gasilci, ki so imeli na razpolago 20 parnih brizgalen. Poleg teh se je udeležilo gasilne akcije tuđi KS parnikov, ki so dovajali s svojimi stroji vodo parnim brizgralnam. Pogorela je do tal bivša lesena poletna palača Petra Velike-ga. 30 lesenih his. veliko gospodar-skih poslopij. več poletnih vojašnic. orožarna in ena gasilarna. V palači Petra Velikega so zgorele velezani-inive njegove zgodovinske zbirke. V orožarni je zgorel en vojak, ki je bil na straži. Ostal je na svojem mestu toliko časa, da se mu je vnemala že obleka, in ko je hotel nato zbežati, je bilo že prepozno, ker so bili vsi iz-hodi v ognju. V neki leseni hišici se je zadušiia žena nekega čuvaja. Poleg njenega trupla so našli 7 mrtvih njenih otrok. Pogorišče obsega 2 in pol kvadratna kilometra. Škodo ce-nijo samo na stavbah čez 5 milijo-r.ov rubljev. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za „Ciril-Vetodovo društvo". „Rodoljubi z dežele* 5 K, nabrali pri odhodu gdć. Anice Vidalijeve iz Cer-kelj; Peter Holeček profesor na veliki gimnaziji v Sarajevu 20 K in Makso Nitsch v Kranju 5 K 10 v, nabral v wZvezdiM v Kranju. Skupaj 30 K 10 v. Za „Obrambni sklad Ciril-Me-todove družbe". Lojze Kovaćić asist. j. ž. v St. Petru na Krasu 36 K, kot narodni davek St. Peterskih uradnikov za mesec julij za kamen št. 1060. Za „Narodni sklad". And-cjko Uderman v Novem mestu 7 K, r.-ibral med zavednimi Novomešćani in Kan-dijanci ob priliki „Sokolske vesc itce*. Za „Sokolski dom" v Š<ški. Gospa Županja Zakotnikova \ Sp. Siški 30 K. — Živeli nabiralci in da-rovalci! Današnji list obsega 6 strani. Izda ja te lj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne . Umrli so v Ljubljani: l>ne 5. avj^usta: Ivan Knaflič, vpokojeni davčni poduradnik, 66 let. Pred prulami. — Jernej Tavčar, delavec. 59 let, Radeckega cesta II. — Ivan Bedina, tova niski delavec. 41 let. na potu v bolnico. — Valentin Klešnik, bivši pek, 72 let, Zvezdarska ulica 4. V deželni bolnici: Dne 31. juiija: Lovro Mavsar, kočar. 56 let. I>ne 2. avgusta: Katarina Drolc, občinska uboga, 50 let. — Uršula Kregelj, vdova užitninskega paznika, F4) let. — Rudolf Artač, sin žeiezni-Škega čuvaja, 3 leta. — Angela Fra-cogna. opekarski delavec. 20 let. ATStritska iptrtrtlfl« Na želodcu bolehajočim ijudem priroročati je porabo pristnega .««!»ovef t Seitflii-^rtika*, ki je pre-isku&eno domaće zdravilo in vpliva na želo* dec krepilno ter pospešilno na prebavljanje in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 1 ■• Po poštnem povzet;t razpoiilja to zdraviio vsak dan lekarnar A MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s pod pisom. 2 IS Q*i Mtl, ptUOm u slike! ^■H Mislili smo, da mi bo prijal gorski ^^™ zrak, zdravnfk tukaj mi pravi, da bi |HB morala iti ob morje. Sedaj sem enkrat ^^^ tukaj in moje stanje mi ne dovoli, ■■H da bi odpotovaia takoj. Prosim te HHH zatorej, pošlji mi takoj par škatljic ^^b Fayevih pravih sodenic, ki so m H^B vedno pomagale in moje neprijetne ^^^m neprilike ublažile Upam, da če borni Hl^H imela Fayeve sodenice, mi bo tud ^^^m bivanje v gorah prijetneje. Škatljica ^^B------- stane samo K 125. ------- „Nuisol" i od j Bergmanna & Co. Dečin oL < je in ostane prej ko slej nedo-aegljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade. V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 2 50. Dobiva se pri A. Kane, drogerija in fris. O. Fettich, Frankheim. 695 Naznanilo. Slavno občinstvo blagovoli prijazno vzeti na znanje, da bodem tvrdko Fr. Čuden, trgovino z urami, zlatnino, srebr-nino, kolesi in šivalnirni stroji neizpremenjeno vodila dalje s pomočjo svojega sina Frana Ćudna, ki se je v tej stroki iz-vežbal v Svici. Obenem se za vse doslej izkazano zaupanje vljudno zahvaljujem in se priporočam na-daljni naklonjenosti 2742 r odličnim spoštovanjem Josipina Čuden j Fran Cuden, sin. Proti prahajem, lasklnam in izpadanjn las deluje najbolji« priman« TaDno-cbiniĐ Misra sa. le.8€» katera okreaftuje laslfče, odstranjuje luske :n prepre&uje Izpadanja las. t iit^kleail^ k navodom i kr»n». Razpošilja 9C z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vs«h pre^zkušun'h zdravi), medte. iril, medicina!. vinf ftp«olja!i t#tf najflnejftih parfumov, kirurg:iikih obv^7, sv*žih mireralnih vod itd. Đež. lekoma Milana Leusteha v Liublja«! Risiava cssta št I. poleg novoagrajenejja Fran Jofefovega ju^ii. noosta. 17 V tei lekarni dobimiio xdravUa tndi Ćlanl fcolnlikih blarfajn fniae ieleznlce, a. kr. tobaćne tovarne In okr. bolnUke •Uigajse ▼ Ltvblfani. Bonna poročila. Ltublfanska ^Kreditna banka v Ljubljani-. Vr*4*\ k«rt! đmajske torze 7. ar^asta 1912 4"'„ malrvi! renta .... 8675 «695 4-2#', nebrn« rent« . . . . 8 >95 90 1=i 4« # ivstr. kron$ka rento . . *$ 75 ! 86 9,S 4% ORf.......| «6 95 87 15 4% kronfrko deželtio potojllo 9350 94 50 4«/. k.o. čdkUe dcž. banke . 9055 ; 9155 SreCke Is T. 1«60 V. . - 444 — [ 446 — m m w 1864..... W>6-- i 618 - tt»kc ... »M-—i 294- M *emelj«*ke' T. Udaje . 277 50 28^ 50 : . ». » . 2M-5O 265 50 „ CMprtke Wno*e^ne . . 244 — 25*r— _ dun. komonslne . 4/9—! 491 — _ wnto. kreditne . . . 486-; 49S— „ IJnMfmnk«! .... 69 50 ( 7 50 „ avttr.rdeč. križa . . 51 5°; 5750 Z b8«iWf ..".*.. 312C ^525 Z tartk«......24125, 244 »5 •elail^i. i Ljubljanske kreditne banke . j45•— 449 — Avttr. kredltne^t zavoda . . 6^3 25 654 25 Dnaalske bunčne družbe . . 538*50 .^39 .^0 Hžne Menke..... 10150! 102 50 Driamc ždcstilcc .... 7\4^ŽS\ 71525 Alptat-Moflhm..... 1019 25 102025 Ccilictlađkorne družbe . . 358--; 360- Zlvaoatentkc banke. . . . 280-751 28150 Votata. ' CekW ... ... H-38! 11*40 Marte......117-75! 11795 Praatt........ 9545 95 55 Lfca......... 9440 9470 Ka**. .♦...•.•! 254 25 , 2^3'- ZitM ••••• w Bndimp#*ti. Dne 7. avgusta 1912. T • r m I n. PSenica za oktober 1912. . za 50 kg 11 40 RŽ za oktober 1912 . . . za 50 kg 9 28 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 9 60 Koruza za avgust 1912 . . za 50 kg 9 05 Koruza za maj 1913 . za 60 kg 749 Mefeorolosično norotilo. Vitfaia m4 a»rjca JM 2 Srciiji zračni tlak M-7« na | čas Stanje i^ , I t '•^- m?U. Ic Vetr°vi l Neb° « ¥"J* v mm £5 ! 6 2. pop. 730-5 I 249 si. jug oblačno. n , 9. zv, 7316 186 si. jzah. đel obiač. 7. ! 7. z). IZVI 151 sl.vzsvzh dež Srednja včerajšnja temperatura 19*l'j, norm. 195° Padavina v 24 urah 0*3 mm. I Zahvala. I ^fl Za vse dokaze iskrenega sočutja ^M ^H povodom bolezni in smrti naše pre- ^H ^H ljubljene matere in tašče, gospe Hj| I Frančiške Bune I ^m c. kr. aodnega oficijala vdove ■■ saaj / bbh ^B kakor tuđi za časteče Ijubeznjivo ^B • ^B spremstvo ter za poklonjene krasne ^B Ha vence izrekamo vsem sorodnikom, ^H ■B prijateljem in znancem presrčno za- ^M m hvalo. 21A ■ H V Ljubljani, 7. avgusta 1912 H ! P ŽuluietP \^M lm, Krajec in PreK g ' aaaaaaalSSl^B^C^^F'^ ' ^'■v^~^SrSl''C^ff*J9Sf!^^^^^SBBU ! Šprejmeta «o tali oj I dva dolara ikrolaška pomGčnika r^- Wiliem Plandner Kraaj. Lz^z Stanovanje z dvema sobama in pripadki ter ^rtom se od Sa takoj ali za novemfter. Izve se na ZalOŠfcl CCoil Št. 158. pri železniškem preJazu oasproti gostilne —---- ~ Debeljak. '-— * Hb^B^L^bOT^bT^PkIII^^V >^ffg?^yek sveska^ kl e»se§ata akvpa] 456 strani« Oba zvezka veljata broftirana 2 K 40 v, vezana 3 K 20 1 pošto 20 ¥ već. Pošilla se samo po poTsetJii ali ce se denar napre] posije. B^49Li?oclj^a. l^jrkjli.Co^r-r^-a^ ILrjvi.t3lja.Mna.. C. in kr. intendanca 3. voja, jt • St. 8887 1. 1912. /%\/^l^O zaradi zakupne ocldaje sena, slame, drva in premoga za v postajah . Trst........... 1 li Bazo vica vojaškem preskrbovališču Trst 12, f |J Koper......... 1 1tI\q okrajnem glavarstvu Tržič 13. ' l^o^e občinskem uradu Koče 14. Ljubljana vojaškem preskrbovališču Ljubljana 16. Sežana okrajnem glavarstvu Sežana 17. ....... . ^ vojaškem preskrbovališču Maribor 19. Strass........ ~ ! p^uj ^ okrajnem plavarstvu Ptuj 20. ** \ Qorjca -g vojaškem preskrbovališču Gorica 21. «« .------------------------------------------_. .............------".......— ^ | Gradišće........ =0 . Gradišće 22. ** Ronki.......... £ > Rrurk na Muri ^J a. okrajnem glavarstvu Bruck na inurt..... s 0. j & Bnack na Muri ^ St. Marein....... ~ ^ 1 Judenburg........ -g ^ Judenburg 24. J : Kormin ... ^ "0 Kormin 26. £L 1 ----------------.------------J g X) ^K^inclfPtn iirarln I------------------------------------- j--------- O 1 Wipava........ -U Vipava 27. ^ 1 Cei te ¥> > njaiken fitiatmi pmkrlivalliti Celje n 28. "g SIov. Bistrica...... £ > občinskem uradu Slov. Bistrica "° 29. ^ ; ____________^_—.^_^_—.— o 2 - ■ ■ ------- -g Celovec "° o voJa§kem preskrbovališču Celovec 30. Beiiak (JezeroV..... I c W&** «!»•■« P«WtWllttl Beljak 31. g Kanal ....... o f Kanal 2. So 5 oDanskem uradu Kvlslco......... S £. Kvisko 3. Biljana......... « Volšperk o Volšperk 4. 1 Št. Vid na Glini..... « okrajnem glavarstva Št. Vid na Glini 5. Tolmin......... * Tolmin 6. * j kobarid £ občinskem uradu Kobarid 7. -0 J pore^ i« okrajnem glavarstvu Poreč 9, ^ i Rovlni c občinskem uradu Rovinj 10. Qm Radeon« okrajnem glavarstvu Radgona 11. *" \ Trblž.......... Malborjct ... T .... WJcr t . Tcbiž 12. Rabi.......... Bovec.......... Bovec 13. Gradec......... vojaškem pteskrtoovališčii Gradec 14. Za to obravnavo veljavne pogoje obsegajo pri gori navedenih obravnavalnib mestih raigrneni razglasi id zvezki pogojev, kaleri zadnji se dobivajo zastooj pri vojaikih preskrbovalnib skkdiičih. V Gradca, jiittja 1912. C in kn intendanca 3^ voja. Ključavničanski pomoćnik in utenec se sprejme 2770 pri Josipu Rebolju, ključavničarju, Jenkova ulica štev. 16. Ljubljana. Odda se lego stanovanje v prvem nadstropju, z dvema sobama, kopalnico in pritiklinami za novembrov termin ev. za takoj Poizve se 2763 v trgovini A. Sušnik, Zaloška cesta 11 Narodna 1 i knjigama i v Cjnbljani prdenuvi ulica 5tcv. 7. {^ priporoča f -i • i {kanccliski, konceptni, 9okii- i rnentm, rainistrski, pisemski, | £ ovitni in barvani papir | I I f Kasete s plsemsklm papirjem. | e i l Crgovskc knjige I 4» v vseh velikostih, Crtane z eno ali "jj z dvema kolonama, vezane v papir, L platno ali polusnje. I | MJemalnc knjiži« p° ££*«* | I Zalaogasolsihrrezkovmrisank. 1 E Zavitkc za urade vvsehveiikosah. C f -----Velika izber----- \ | Tsek fUinUUb potrvMtln, t £ srlnćaUurv, pam, pcrculkoT, I E rmdlrk, k*m«nčkov, tmUic, ■ f goMc, crnila !UL | 9 }arVt za iole in mnetnike, ■ l ------- Razgictake ------- ■ ■ pokrajinske, humoristične, nmet- ■ t oiike vseh vrst, od najpreprostejitti £ ? do na|tine|Sih. 1 {jtlkiori za slike ia »opjsiicf, f vezane v pllš in v usnje. f[ i ------pMzikkc faoic ------ | | fiiiMct za otrekt v # __ ^~ - i insalM ksh, tritoMU, pakta; f f Jlthsfli ItafariU. f 5tran & ____________________________________________SLOVENSKI HABOP._______________________________________________________179 Stev. Priporočamo naSim %Ujjk I^fll TM^KTI ClHADI Ifl "*** iz edine slovenske s n gospodinjam n i. u IV"LIi^3IVvr V>II\UKIJU i. .1 tovarne v Ljubljani POZOr! MM in Uniji Ju! Imam še veliko zalogo 2747 Izborne fttttke rebule kakor tuđi drugih zajamčeno pristnih naravnih vin. Večjim odjemalcem znižane cene. Jernel Stele, vinski trgovec, Sp. Slika 172. ...... ^ / Spt°Šna priljubljenost \ $ # m * • preskušenegra : Tranckovega favineaa • Jj prida tka* uri pisat i ?e njeaa ne do- • m seini vaatnesti v jedru, okusu in barvi * v .._ / Anton Baiec umetni in trgovski vrtnar wmmm *. * ■. atttfn. to se uto}i iiqrw 9 cvetlični salon Pod Trančo. MP zalo a su! vencev. > liEioiui w*n, mm, trakov itfli Zuaania naročita točno. Vrtnarila na Mi cesti I }\. Zastopslvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljih koles ^KINTA" modeli 1 *12 Karei Čemernih & Ko. I Ljubljana. Dunajska cesta 9—12. Speculiu trgovina s koiest, motorji, atto-^^ mobili in poumeznint deli. ^= Menanična delavtiica pf-vega mzr«ia za \sa v to stroko spada joča dela m popravila. Garaža za avtomobiU. Zaloga pnevms-^^_^^,— tikov za aviomobile. motorje in koiesa TT^^^P"*^ Popravila »ttevmatlfcov potom HflH vulkaniziranja Bcncin In •!#• za ^^f-*1 vse vporahe lzp>osoi«valnlca ka- jJMk#- las. Sala sa v«žnj« 2 vsemi vo- ^^5lf/ žili. lfiteres«nt«M smo 5 strokov- ^.—^a^ aimi pojasnili brezplačno na razpolago Pajbak^ 14 let star, ki je dovršit 8 raz-redov ljudske sole, Želi vstopiti kot trsoujhl ualenec v većjo trgovino v Ljubljani ali na deželi Ponudbe pod ■• ■• na upravinStvo »S!ov. Naroda«. 7«4 J. Zatnlje.« ▼ Ljubljani, Gradišće 4 izvršuje vsa cetlj rska dela do najti-oejše izvršitve in priporoča nc cvc44icc \ . cotna iz*jo40irt?ener ■_________I 9JB~ Vtlllui zaloga najmodcrnejilh tlamnikov. fH v najnovejših fasonah in v veliki izberi 24 __ jjp poroda ^—*—— IVAN SOKLIĆ. WW PrUtnl Panama-slamnlkl od 9 K do 90 K. -»}; Oiidoa pika! * <■» m *■< Ugodna orila! SeT* Proda se "WS zemlj šče po 15 v m' 51 objektnu, ozir i iti ii ggirk InVin Dlsnl/3r P°sestnih« gostOničar in trgovec JUIIP rlOlInfll, s: na Dolenjski cesti v Ljubljani. :! Kmelovakl. poseslniki pozor! Mlatilnice za ročni pogon ter pogon s silo. navadne in kombinirane s čistilno pripravo, mllni za sadie, za moko in za šrotati, stiskalnice za grozdje in seno. ge- f pelfni slamorezoice, motorfi znamka IHC m kotle ier sp oa vse poliedelske strofe naj-boljše sestave, zajamčeno brezhibnega delovanja, v naj-večji izbiri ter po najzmernejših cenah dobavlja obče- znana tvrdka ^^^^^^^ 8 poljedelskimi stroji in železntao Fr. Jtupico umiii). iw tat usu i Največja zaloga orodja in želez-, :: nine ter stavbnega materijala. :: Proračuni, cenikl in obisk zastupnika na želio inezplm St 6551/V. u. v -^ ^ 275o o oiavnem naHoro leta 1912 V smislu določil g. 42 vojnih predpisov 1. del se razglasa : 1 > L,?*tošnii glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano vrši se dne 12. in 13. avgusta in sicer: a) dne 12. avgusta za 1., II. in HL razred domaćih, b) dne 13. avgusta za I., II. in III. razred tujih nabornikov, katerim se je dovolilo pniii k naboru v Ljubljani. 2/t Uradnv^nje se pnčne vselej ob 8. dopoldne v „Mestnem domu" na Cesarja Jotela trgu 6L 2. 3 ) Nabornikom, odnosno tuđi njihovim moškim svojcem. ki pridejo v poštev, priti je pravočasno, Snažnim itt treznim na naborišče ter jim je pravočasno vložiti izkazila za eno ali drugo zaprošemh olajšil, kakor a) po § 21 v. z. (enoletno aktivno e) po §. 27 v, z. (enoletniki vojne Službovanje) mornarice) b) po § 23 v. z. (enoletniki medicinci) 0 P° §■ 29 v- z- (duhovniki in kandi- c) po § 24 v. z. (enoletniki živino- , dat^ duhovske« stanu) zdravniki) & P° | ?° V'z' (P^estmki podedo- ... i • \ vanih kmetn) 6) po § 25 v. z. (enoletnikt lekarnarji) h) po § 31 v z (vzdrževalci rodbini d) po §. 26 v. z. (enoletniki posebnih i) po § 82 v. z. (učitelji in učiteljiščniki) službenih vrst) j) po § 20 v. z (dveletno službovanje! 4.) Naborniki, ki se potezalo za olajšilo po §§. 29 do 31 in po § 82 V. z in 'majo tuđi pravico do enoletne ali dveletne aktivne službe po §. 20 V. z„ ▼ slučaju odklonjene prošnje za eno ali drugo omenjenih olajšil, lahko pri glavnem naboru uveljavijo pravico do enoletne odnosno dveletne aktivne službe po § 20 v. z. 5) Kdor ne izpolni naborne dolžnosti, kdor se ne drži rokov, ki 50 odloČeni za vlaganje proŠenj za olajŠila, sploh kdor ne vpošteva iz vojnega zakona izvirajočih dolžnostij, se ne more opravičevati s tem, da ni vedel za ta oklio ali zakon. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 3 avgusta 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar l.r. I .. TEHN1ČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: r Resljeva, centa **• 2t> (poicp pUmm'me) JZJ>MJLVJM:..... Kesljeva cesta št. 26 {poleg plinaifte) Beton * železobeton Strokovna izvršitev Vodovodi ♦ elek- moderne apnenice* * mostove ♦ strope * vseh vrst načrtov ♦ trične centrale * tur- * * * dvorane ♦ zazidke prevzetje zgradb ♦ bine + mUni * žage + Obisk strokovnih ::;:; turbin. ::::: : tehnična mnenja. ;;;; opekame in ;;;: inzentrjev na željo. * I