13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI S, YU ISSN 0416-2242 Metlika slavi Več pridobitev ob prazniku občine Metiika METLIKA — Prireditve ob letošnjem prazniku občine Metlika, ki ga ta belokranjska občina praznuje 26. novembra v spomin na ta dan leta 1942, koso partizani napadli in uničili belogardistično postojanko na Suhorju in s tem zadali smrtni udarec belogardizmu v Beli krajini, so se začele že 8. novembra ko so v Metliki slovesno °dprli razstavo del Božidarja Jak-ea, umetnika pa so imenovli za častnega občana. V okviru praznovanja bodo izročili namenu asfaltirano cesto Boršt — Boginja vas in posodobljene metliške ulice. Jutri ob 19. uri Bo v Kulturnem domu Edvarda Kardelja svečana akademija. Ob 25-letnici Kometa bo v soboto slavnostna seja, na kateri bodo Podelili plakete in priznanja te delovne organizacije, zvečer pa Bodo v Ganglovem razstavišču odprli razstavo del slikarke Cite “otokar. V ponedeljek bodo v Beti slovesno odprli nov industrijski v'odovod, izročili namenu novo opremo v Kodranki. adaptirane Prostore v Konfekciji in nov računalnik. Na dan praznika, v torek, Bodo na svečani seji v kulturnem domu podelili plakete občine in državna odlikovanja, po seji pa bo otvoritev nove metliške športne dvorane. V počastitev praznika Bodo tudi športna tekmovanja. Prireditve ob letošnjem prazniku Pa bodo sklenili prihodnji mesec, bodo v metliškem domu počitka odprli nove prostore. A. B. SENOVSKA folklora v TITOVEM VELESU SENOVO — Od danes do 25. I v£mbra bo folklorna skupina deškega kulturnega društva Svoboda ■venovega gostovala v Titovem Vele-P°b™«=ni folklorni skupini v * ■ Nedeikovski. Senovčani račajo makedonskim pobratimom ?,b|sk, saj so folkloristi iz Titovega ^elesa ob pobratenju na začetku leta ■tneli priložnost Krčanom in Seno- J^nom predstaviti bogato kulturno teden ribjih jedi NOVO MESTO — Hotel Kandija je te dni vnovič gostitelj Privlačne kulinarične prireditve tedna ribje kuhinje, ki se je Pričel 18. in bo trajal do 23. Novembra. Tudi tokrat so gostje c tradicionalnega tedna morskih ribjih jedi delavci poreške “lave lagune, na jedilniku pa je ■Poč najti vse vrste morskih rib, J°lat in drugih primorskih pose- Bnosti. /o ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto _ 1955-1985 UP Povezave so gospodarska nuja Dolenjci, Posavci in Zasavci o uveljavljanju ustavne zasnove občine KRŠKO — Ni res, da bodo delavci zadovoljni le s samoupravljanjem, ampak moramo težiti, da bo naša družba bogata. Potrebujemo samostojnost gospodarskih dejavnikov in manj administrativnih ukrepov. Združeno delo Dolenjske, Posavja in Zasavja je navzven dokaj močno povezano, povezave pa je spodbudil ekonomski interes. To so nekateri poudarki posveta omenjenih regij, ki je bil 18. novembra v Krškem in na katerem so vodilni občinski možje na pobudo CK ZKS skušali izluščiti ključna idejnopolitična vprašanja uveljavljanja komunalnega sistema. Predsedstvo CK ZKS je namreč opozorilo, da se vse prepočasi uresničuje ustavna zasnova občin. Brežičani so menili, da bi se morala gospodarsko močnejša območja še bolj odpreti. Po evforiji ustanavljanja temeljnih organizacij, tudi tam, kjer ni bilo pravih možnosti, obstaja nevarnost, da bi z raznimi reorganizacijami šli v drugo skrajnost — v ukinjanje tozdov, katerih delovne organizacije imajo sedež v drugi občini. V revirjih imajo že precej izkušenj s povezovanjem združenega dela v manj razvitih občinah drugih republik. Potrebni sta velika zavzetost in vztrajnost, da prično take povezave DIREKTORJI SO ZASKRBLJENI TREBNJE — Pretekli petek je trebanjski izvršni svet pripravil sestanek s poslovodnimi delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Na sestanku so obravnavali temelje plana za na-x slednje srednjeročno obdobje, splošno in skupno porabo ter poslovanje OZD v prvih devetih mesecih. Poslovodni delavci so med drugim izrazili skrb nad vedno večjimi zahtevami glede skupne porabe, medtem ko je združeno delo v velikih težavah. dajati ustrezne ekonomske učinke. Preveč je še odporov do sozdov, do združevanja sredstev in kadrov. Trebanjci so opozorili, da se tozdom, katerih matična delovna organizacija ima sedež v drugi občini, še preveč odtujuje dohodek, de- nimo za delovanje skupnih služb. Nobena organiziranost ne more biti zapečatena za večne čase, zato se zdi Trebanjcem tolikanj bolj nesprejemljivo, da v štirih letih niso mogli rešiti statusnih vprašanj Tesnil gospodarsko najboljšega kolektiva v občini. Tudi Novomeščani menijo. da bi morale enote, obrati, ki nimajo statusa pravne osebe, prispevati za skupne potrebe v občini, kjer delujejo. p pERC Urbanistov vpliv na prostor 6. Sedlarjevo srečanje slovenskih urbanistov — Ustanovili Društvo urbanistov Dolenjske in Posavja BERITE DANES! na 2. strani: • Smetišče neizpolnjenih želja na 3. strani: • Ogroženost združuje moči na 5. strani: • Prepiri zaradi oslove sence na 6. strani: • Klobčič še odmotavajo na 7. strani: • Skrb za dediščino že med vojno na 8. strani: • Pisma in odmevi na 9. strani: • Lov na čarovnice po kostelsko na 15. strani: • Praznoverje sploh ni premagano na 16. strani: • Tudi vodarino daia v svoj žep NOVO MESTO — 14. in 15. novembra se je na Otočcu zbralo okoli 250 slovenskih urbanistov in prostorskih planerjev iz urbanističnih zavodov in občinskih upravnih organov. Na 6. Sedlarjevem srečanju so izmenjali izkušnje pri pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin."Na podlagi vzorčnih predstavitev planov iz občin Ljubljane, Maribora, Grosupljega in Novega mesta so bila v ospredju predvsem naslednja problemska vprašanja: vsebinska povezanost prostorskih sestavin planov republike in občin, povezanost planov z urbanističnimi in krajinskimi zasnovami naselij, planske usmeritve za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v občinah, vrednotenje urbanih stroškov kot kriterij za izbor primernih lokacij za stanovanjsko gradnjo, usklajevanje razvoja * urbanizacije s potrebami po varovanju kmetijskih zemljišč ter vključevanje vidikov varovanja okolja v planske dokumente. Ob zaključku posveta, ki so ga organizirali Društvo urbanistov Dolenjske in Posavja. Zveza društev urbanistov Slovenije in Republiški komite za varstvo okolja in urejanja prostora pod pokroviteljstvom skupščine občine Novo mesto, so se udeleženci zavzeli, da bo potrebno tudi prostorskim vidikom posvetiti enakovredno strokovno in finančno pozornost pri pripravi planov. To še posebej, ker se lahko prostor pojavlja kot omejitveni dejavnik pri družbenem razvoju, lahko pa ob primerni strokovni presoji pomeni tudi prednost. Organizacijo Sedlarjevega srečanja so izkoristili strokovni delavci z območij dolenjskih in posavskih občin tako, da so imeli 13. novembra ustanovni občni zbor društva urbanistov Dolenjske in Posavja. M. R. Posavje: se obeta jezero slovenske umazanije? Samo čista Sava naj bi polnila vrhovski zbiralnik za elektrarno BREŽICE — Na sedežu medobčinske gospodarske zbornice smo zvedeli, da je končana študija o onesnaževalcih reke Save in nujnih sanacijskih ukrepih od Trbovelj do hrvaške meje. V planih Slovenije bo za pomoč največjim onesnaževalcem rezerviranih enajst milijard dinarjev. Seveda ni pričakovati, da bodo ti med seboj tekmovali, kdo bo prej uredil čistilne naprave in tako prizanesel najbolj umazani slovenski reki. Zagotovo bo potrebna spodbuda komisije za varstvo okolja, na katero se Posavci že obračajo v želji, da bi ta pognala v tek delo pristojnih republiških komitejev. Prva elektrarna bo stala na Vrhovem, kjer bo tudi prvo zbiralno jezero. Časa za čiščenje Save ni veliko, zato se v Posavju bojijo, da se bo v vrhovsko jezero stekala vsa slovenska umazanija. J. T. M 1 k IZMENJAVA IZKUŠENJ — Vodstveni in strokovni delavci, ki v občinah skrbe za družbeno planiranje, urejanje prostora in varstvo okolja, so se prejšnji teden zbrali na 6. Sedlarjevem srečanju na Otočcu. Izmenjali so izkušnje pri pripravi planskih občinskih dokumentov ter oblikovali usmeritve in napotke za nadaljnje delo. (Foto: M. Markelj) Kopneča izguba vzbuja upe Tričetrtletnl rezultati dolenjskega gospodarstva kažejo izboljšanje NOVO MESTO — Na tiskovni konferenci v Službi družbenega knjigovodstva Novo mesto so 12. novembra dali prve podatke iz periodičnih obračunov gospodarstva v vseh štirih dolenjskih občinah. Gospodarnost se je izboljšala, izgube ne dosegajo niti polovico vsote pred letom dni, kar daje upanje. Zaskrbljujoč pa je padec proizvodnje. večji, narašča realizacija. pa tudi neplačana R. BAČER V dolenjski regiji je bil v devetih mesecih letošnjega leta celotni prihodek gospodarstva za 86,9 odst. večji kot pred letom dni. Zelo lep in v Sloveniji nadpoprečen rezultat je bil dosežen s prihodki na tujem trgu, ki so porasli za preko 100 odst. Prav tako lep porast kaže primerljivi dohodek, za katerega pravijo strokovnjaki, da je stvarnejši kazalec, in ta je tudi enkrat večji v primerjavi z lanskoletnim obračunom ob triče-trtletju. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da so skupne izgube znašale zdaj le. 1,1 milijarde dinarjev. To pomeni, da so čez polovico manjše, kot so bile septembra 1984. Tudi gospodarnost se je izboljšala. • V SDK so znova poudarili, da so ti podatki iz bilance uspeha, ki nakazujejo pravo stanje gospodarstva v malce svetlejših tonih, kot bi jih dajala bilanca stanja. Te namreč ne delajo, ker ni obvezna. Vprašanje je tudi točnost bilanc pri nekaterih delovnih organizacijah, ker se poslužujejo vseh mogočih zvijač, da bi poslovanje prikazali v čim lepši luči. Po drugi strani nikakor ne gre prezreti slabih točk v tričetrtletni bilanci, pri katerih je najbolj skrb vzbujajoče, da se je ob padcu kupne moči industrijska proizvodnja zmanjšala v poprečju za 3,1 odstotek, po občinah pa je ta podatek kaj različen. V Črnomlju imajo kar 11,8-odstoten padec proizvodnje, v novomeški občini 3,1-odstoten padec, medtem so v Trebnjem dosegli 2,1-odstotno večjo proizvodnjo in v metliški občini kar 7,6-odstoten porast industrijske proizvodnje. Rastejo zaloge industrijske proizvodnje, negativne tečajne razlike so trikrat večje, stroški za obresti so še enkrat V POSAVJU ZA 381 MILIJONOV IZGUB BREŽICE: — Po prvih podatkih. Ki so na voljo, ima posavsko gospodarstvo za 83 odstotkov več izgub kot lani ob tem času. Od 381 milijonov dinarjev odpade kar 45,7 odstotkov na sevniško občino, kjer vodi Stilles z nekaj nad 163 milijonov dinarjev izgube. Na delovne organizacije v krški občini odpade 43,2 odst., na Brežice pa samo 11,1 odstotka. V brežiški občini je edini izgubar Trimo Dobova z 42 milijoni dinarjev. V krški občini so poslovali z izgubo Rudnik Senovo, Pionirjev tozd Togrel v Leskovcu, Novolesov tozd Bor in Elektrarna Brestnica. Več prihodnjič. Praznik knjige V Cankarjevem domu 7. slovenski knjižni sejem LJUBLJANA — V ponedeljek, 18. novembra, so v ljubljanskem Cankarjevem domu slovesno odprli 7. slovenski knjižni sejem, ki ima jubilejen značaj, saj so slovenski založniki z njim počastili 40-letnico slovenske knjige v novi družbeni ureditvi. Na otvoritvi sta govorila predsednik organizacijskega odbora sejma Ivan Bizjak in predsednik RK SZDL Slovenije Franc Šetinc, nato pa so znani slovenski igralci predstavili malo poznano slovensko pesništvo upora. Jubilejni značaj sejma je razviden iz razstavljene knjižne bere, saj tokrat poleg običajnega prikaza knjižne produkcije zadnjih dveh let razstavljajo tudi 505 knjig, ki so izšle v prvih dveh letih po osvoboditvi. Četudi naš knjižni sejem nima obeležij podobnih velikih prireditev po svetu, saj se na njem ne sklepajo velike kupčije, pa je za Slovenijo pomemben dogodek, saj dokazuje kulturno moč slovenskega naroda. Omenimo le, da je v zadnjih dveh letih izšlo 2214 naslovov v skupni nakladi preko 13 milijonov izvodov. Na sejmu se predstavljajo tudi časopisne in grafične hiše, med njimi Tiskarna iz Novega mesta in Dolenjski list s svojim tednikom, obema prilogama (Priloga in Dolenjski razgledi) ter s knjigami, ki so izšle pod okriljem Dolenjskega lista. Na Zdolah bodo odprli Dom Bena Zupanfiiča in vrtec Za dan republike otvoritev Doma učencev ______________Krško_____________ KRŠKO, ZDOLE — Dan republike bodo v krški občini obeležili tudi s pomembnimi pridobitvami. V četrtek, 28. novembra, ob 15. bo otvoritev Doma učencev Milke Kerin ter prenovljenih prostorov za Srednjo šolo elektro in kovinske usmeritve v Krškem. Skupščina občine Krško, občinske družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Zdole pa vabijo v fietek. 29. novembra, na Zdole, kjer bo osrednja občinska proslava dneva republike. Po svečani seji organov in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Zdole bodo ob 11. uri odkrili doprsni kip rojaku Benu Zupančiču. Po njem bodo imenovali staro, a obnovljeno šolo. Vzgojno varstveni zavod Krško pa bo pridružil šestim enotam v krški krajevni skupnosti in v Dolenji vasi še vrtec na Zdolah, ki bo v novih prostorih lahko sprejel 24 otrok. Pred Domom Bena Župančiča bo govoril predsednik občinskega komiteja družbenih dejavnosti Niko Žib-ret, slavnostni govornik pa bo član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič. P. P ^ LETAVA ob 40-LETNICI — V spomin na 27. januar 1945, ko je predsedstvo SNOS sprejelo odlok o zaščiti | *nic, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter prirodnih znamenitosti, so se na proslavi v hotelu Metropol v 1 ikjv ern mes,u zbrali predstavniki regionalnih spomeniškovarstvenih zavodov Slovenije. Ob tej priložnosti je Uft&l zavod s fotografijami predstavil del dejavnosti vseh slovenskih zavodov. Več o dogodku na kulturni ,ni DL. (Foto: J. Pavlin) V drugi polovici tedna bodo naši kraji spet prišli pod vpliv i toplejšega zraka. & in -__ Je Dolenjska smetišče? Zares čudno. Le srečnemu naključju (beri: čut odgovornosti nekaterih vodilnih v ljubljanskem sozdu Emona in novomeški Emona Dolenjki) se imamo Dolenjci zahvaliti za novico, ki v Ljubljani sploh ni nova. Grosupeljsko Komunalno podjetje namreč namerava preko svoje čistilne naprave sprejemati v čiščenje fenolne odpadke iz kemične tovarne Fenolit v Borovnici pri Ljubljani. To z drugimi besedami pomeni, da bi te fenolne odplake sprejela tudi reka Krka, kar je seveda razburilo najprej zaposlene v Emoni Ri-barstvo, saj bi s tem bita neposredno ogrožena ribogojnica na Dvoru, ki letno vzredi okoli 200 ton postrvi. Še bolj pa so bili, razumljivo, revo/tirani tudi novomeški ribiči, ko so zvedeli za to novico. Jasno, da bodo storili za zaščito Krke vse, kar je v njihovih močeh, čudijo pa se vendarle nečemu. Le kako lahko nekdo v Ljubljani mimo njih odloča o usodi naše, dolenjske reke, ji namenja odpadke iz kemične tovarne, ki je bila s čisto določenim namenom zgrajena prav ob Ljubljanici? ,r n_______________f/- Bo Hermes sovlagal v Itas? Nov delovni program KOČEVJE — Kočevski občinski izvršni svet bo spremljal delo in gospodarjenje v Itasu in posebno skrb posvečal novemu programu proizvodnje ležajev za stroje, ki delajo pod težjimi obratovalnimi pogoji. Tako zagotovilo je zahtevala ljubljanska trgovska delovna organizacija Hermes pred podpisom dogovora o sovlaganju za uvajanje novega programa v Itasu Kočevje. Izvršni svet je dal to zagotovilo 11. novembra. Itas je sicer v težkem gospodarskem položaju, a se njegovo stanje popravlja. Ima še izgubo, a ne iz tekočega poslovanja. Svoj proizvodni program namerava spremeniti tako, da bo poslovanje donosno. Pri tem bo potreboval tudi pomoč poslovnih partnerjev, kar pomeni, da bo iskal tudi nekatere soinvestitorje. Pri dogovoru o novem proizvodnem programu gre za združevanje dela in sredstev s Hermesom. Slednji naj bi prispeval za investicije v prestruktuiranje 200 do 250 milijonov dinarjev, od tega 120 milijonov v prihodnjem letu. 3_. P. UMRL MIRAN OGRIN LJUBLJANA—Tu je utihnilo še eno znano novinarsko pero. Za vselej se je od pisalnega stroja in bralcev Ljubljanskega dnevnika poslovil dolgoletni urednik tega časnika Miran Ogrin. U mrl jev svoj em 71 letu. Rodil seje v Črnomlju, potem končal študij prava, zgodovine in geografije, s srcem pa se je zapisal novinarski besedi. Uveljavil se je kot novinar — svetovni potnik. Malone vsako leto se je odpravil neznanim ali manj znanim deželam naproti in napisal o njih kopico zanimivih reportaž. Pral leti je nekatere najzanimivejše in najznačilnejše zbral in jih izdal v knjigi. Za svoje delo je prejel Tomšičevo nagrado. POBRATENI GASILCI SO SE POMERILI ČRNOMELJ — Pretekli teden je bilo na stadionu v Loki v Črnomlju gasilsko tekmovanje pobratenih občinskih gasilskih zvez iz Črnomlja. Duge Rese, Ozlja in Metlike. To je že tradicionalno tekmovanje najboljših moških ekip za prvaka obkolpske doline in hkrati Bele krajine. Najbolje se je izkazala ekipa Štrekljevca (OGZ Črnomelj), druga je bila ekipa Zagradca (OGZ Duga Resa) in tretja ekipa Krasinca (OGZ Metlika), ki si je s tem prislužila 2. mesto v Beli krajini. Kup papirja še ni obveščanje (Nevšečnih) informacij ne zadrževali — Za točnost informacije odgovoren tudi tisti, ki jo daje — Premalo dopisnikov in težave s financiranjem_ KOČEVJE — V okviru priprav na problemsko konferenco CK ZKS o informiranju je komisija za informativno-propagandno dejavnost pri OK ZK Kočevje organizirala 12. novembra problemsko konferenco, ki pa je bila slabo obiskana. Razpravljalci so bili razmeroma kritični, saj so ugotovili, da je na primer že v OZD porabljenih na tone papirja za obveščanje, delavci pa še kljub temu zatrjujejo, da niso obveščeni. Podobna je bila ugotovitev tudi v zvezi z občinskim glasilom Kočevske novice, ki ima premalo sodelavcev in dobiva premalo prispevkov, delegatske priloge v njem pa so preobsežne, pisane pogosto v za občana nerazumljivem jeziku, razen tega pa je vse to drago in Kočevske novice že poslujejo z negativnim finančnim rezultatom. V razpravi je bilo poudarjeno, naj bi glasilo ostalo, da ga je treba izb- Pokojnina premalo za nego v domu Ogrožena socialna varnost mnogih upokojencev KRŠKO — Medobčinski svet SZDL za Posavje je pripravil prejšnji teden posvet o položaju starostnikov. Posebno v brežiški in sevniški občini opozarjajo na nizke pokojnine dobršnega dela upokojencev, ki jim v jeseni življenja ne zadoščajo niti za oskrbnine v domovih. Upokojenci si skušajo pomagati tudi sami s svojimi klubi. Razveseljive vesti o njihovem delu prihajajo iz Tovarne papirja in celuloze Djuro Salaj, Laboda in Jutranjke. V krški občini ugotavljajo, da je v domovih le 10 odst. samoplačnikov. V brežiški občini je po podatkih iz lanskega leta kar 2.800 upokojencev z le 14.000 dinarji pokojnine. Tudi po valorizaciji nimajo dovolj za bivanje v domu. V Posavju so na srečo kar dobro razvite oblike pomoči starejšim na domu. Prizadevajo si aktivnosti Rdečega križa, navedeni so bili vzorni primeri gasilskih veteranov in drugih društev ter sosedske pomoči. V brežiški občini so jeseni iskali varstvene družine celo preko radia. In kako naprej? Ob dobri udeležbi predstavnikov iz republike so se domenili za takojšnje sestanke ustreznih svetov pri občinskih konferencah SZDL. Delo naj bi usklajevali s centri za socialno delo. Skrb za ostarele mora najti mesto v novih občinskih planih. A. Ž. Mariborsko pismo Vagoni izginjajo Naš nov fenomen — Prezeblim ni do smeha MARIBOR — Humoristična priloga mariborskega Večera Toti list (ki nadaljuje tradicijo znanega istoimenskega predvojnega in povojnega satiričnega časopisa) je pred dnevi predlagala novo nagradno igro za trgovske organizacije, izvršne svete in druge, ki pošiljajo vlake v BiH po premog: Uganite, kje je vaš vagon? Zmagal naj bi tisti, ki mu bo v 24 urah uspelo ugotoviti, kje na poti do premogovnika mu je vagon izginil. Aktualna igra kajpak, še zlasti za Maribor, kjer je oskrba s premogom še naprej kritična, saj ga vrsta družin še zdaj ni dobila, čeravno odgovornim za preskrbo ni mogoče očitati, da se ne trudijo. Igra, ki jo je razpisal Toti list, je šala: čakajočim na premog pa tačas zagotovo ni do smeha. Kaj se namreč dogaja? Da, vagoni kratko malo izginjajo. Pred dnevi so, denimo, člani mariborskega izvršnega sveta po velikih mukah uspeli spraviti skupSj kompozicijo s štiridesetimi tovornimi vagoni in jo poslati po premog v Banoviče. Ze predtem sta se slovenski in bosansko-hercegovski izvršni svet dogovorila, da bo Slovenija dobila iz bosanskih premogovnikov 30 tisoč ton tega dragoce- nega kuriva, s tem da mora v celoti sama poskrbeti za prevoz. Ker vagoni ne izginjajo prvič, so se v mestnem vodstvu odločili, da bo ta s težavo organizirani vlak v Banoviče osebno spremljal funkcionar, najneposred-neje odgovoren za preskrbo. Njegova budnost in avtoriteta naj bi preprečili neslavno usodo mnogih prejšnjih kompozicij, ki so se na poti do Banovičev porazgubile po nedoumljivih poteh naše železniško oskrbovalne mreže. Pa ni nič pomagalo. Nesrečni funkcionar se je iz Banovičev vrnil samo z enajstimi vagoni od štiridesetih, oziroma s 600 tonami premoga namesto 2000. Revež je bil proti višji sili nemočen, kajti ta višja sila ima še drugačno ime: izvoz in potrebe JLA. Pred njegovimi očmi so »njegove« vagone naložili s premogom za tuje kupce in za armado. Ni pomagalo niti to, da so v bosanski premogovnik poslali iz Maribora le šti-riosne vagone, ki ne smejo (oziroma ne morejo) voziti po vseh jugoslovanskih progah, kar bi po verjetnostnem računu lahko zmanjšalo možnost, da se vagoni ne vrnejo v Slovenijo. A tehnika pač tudi v tem primeru ni vsemočna. Nekateri vagoni namreč niso prišli niti do Banovičev, temveč sojih ii v Prijedo-rju prerazporedili. Železničarji imajo svoj pogled na zadevo, saj pravijo, da so vagoni pač skupna last Jugoslovanskih železnic in torej ni mogoče govoriti o »naših« in »njihovih« vagonih. To pomeni, da se tudi v Sloveniji znajdejo vagoni, ki so bili sprva namenjeni kam drugam. Toda v Mariboru in okolici je še precej ljudi, ki se bojijo, da jih bo to zimo še pošteno zeblo, pa jih zategadelj takšne lastniške vagonske dileme ne zanimajo — hočejo samo premog. Ali ga bodo dobili, ta čas. nihče ne more stoodstotno zagotoviti. MILAN PREDAN oljšati in kadrovsko okrepiti pa tudi najti zanesljivejše vire finansiranja. Uredništvo bi bilo tudi osnova za bodočo lokalno radijsko postajo. Ko so govorili o regijskem obveščanju, se pravi tudi. o Dolenjskem listu, je tajnica SZDL Tanja Svetličič poročala. da Kočevje sodi v ljubljansko regijo, je pa kočevska SZDL sous- SEMINAR O SAMOUPRAVLJANJU NOVO MESTO — Včeraj, 20. novembra, se je v novomeškem hotelu Metropol pričel seminar »Samoupravljanje v združenem delu«. V treh dneh, seminar se bo končal 22. novembra, bodo udeleženci razpravljali o dohodku, planiranju dolgoročnega razvoja Slovenije, samoupravni delavski kontroli, optimalni organizaciji organizacije združenega dela, ekonomskih zakonitostih in stabilizaciji. Molk o programu Negotova prihodnost obrata IMV na Suhorju SUHOR — Od tako dolgo obljubljenega programa za obrat IMV na Suhorju še danes ni nič in 160 zaposlenih bolj mrko gleda v prihodnost. Ker pri sedanjem obsegu dela v kovinskem delu, kjer izdelujejo podvozje za prikolice, ni dela za vse, se 27 delavcev vsak dan vozi na delo v Novo mesto. Da bi kar se le da omilili težave, so pred časom v lesnem delu obrata začeli razžagovati hra-stovino v elemente za pohištvo, kar delajo za tujega naročnika. V lesnem deluje sedaj zaposlenih 30 ljudi, razžagajo pa okoli 250 ku-bikov hrastovine na mesec. Radi bi kupili nove tračne žage, saj bi tako z enakim številom zaposlenih naredili veliko več. A. B. tanoviteljica Dolenjskega lista, vendar do njega ne izpolnjuje v celoti finančnih obveznosti. Skušali so poiskati možnosti za povezovanje tudi na tem področju v ljubljanski regiji pa niso našli zadovoljive rešitve. Delo in Dnevnik nimata za to območje posebnih dodpisnikov, še najbolj pa je zadovoljivo obveščanje preko RTV. # V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da je dobra informacija tista, ki je hitra in resnična. Ob tem je bilo kritizirano zadrževanje oz. skrivanje nekaterih (nevšečnih) informacij pred javnostjo. Nadalje velja gotovo omeniti opozorilo (Kostenove — Avto), da računlniško informiranje v kočevski občini zaostaja, in tudi opozorilo, da je potrebno posvetiti večjo pozornost kadrom, ki se ukvarjajo z obveščanjem v občini, pa tudi proučiti možnost za ustanovitev aktiva novinarjev v občini. V razpravi o tem je sodeloval tudi predstavnik Dolenjskega lista Jože Primc, ki je dejal, da so socialistične zveze devetih občin na lastno pobudo ustanovile regijsko glasilo in so ga zato dolžne tudi finansirati v takih zneskih, kot je bilo skupno dogovorjeno. Neodgovorno je časopise ustanavljati pa spet ukinjati in ustanavljati druge. Pri sofinansiranju regijskega časopisa namreč niti ne gre za velik znesek, le za nekaj odstotkov tistega, kar Kočevje odrine za Novice, ki so v pol leta stale nad 5 milijonov dinarjev. Upoštevati pa je treba tudi, da Novice izhajajo le občasno in da je njihov domet sorazmerno majhen. J. P. Vsega je krivo neznanje Iz predavanja Bojana štiha v Kočevju KOČEVJE — Bojan Štih, kritik, esejist, dramaturg in podpredsednik Društva slovenskih književnikov, je 13. novembra predaval v Kočevju in se pogovarjal s poslušalci. Že v začetku je poudaril, da gre za poizkus njegovega razmišljanja o nekaterih družbenopolitičnih, kulturnih in nacionalnih problemih, ki so ta hip odprti, in tudi, da je način njegovega razmišljanja nekoliko nenavaden. Najprej je ugotovil, da je za naše napake in sedanje težko stanje krivo predvsem neznanje. Živimo v času, ko je dobilo neznanje ogromno družbeno moč. Ko je govoril o kulturi, je poudaril, daje bil NOB v bistvu kulturni boj. Kulturni delavci so bili prisotni povsod in je bila to prava združba kulture in nacionalnih interesov (ob tem je razložil. Bojan Štih med predavanjem v Kočevju. (Foto: Primc) da pod pojmom kulture vključuje tudi znanost, prosveto, zdravstvo... in da je delo tudi kultura). Izrazil je prepričanje, daje bila kulturna raven Slovencev v 16. stoletju višja kot je danes, in ugotovil, da danes povprečni Slovenec uporablja le še okoli 800 do 900 besed, kar je manj od saharskega črnca, ki uporablja 1.200 do 1.300 besed. S siromašenjem besednega zaklada siromaši tudi narod. Navede! je vrsto primerov, kako malo so pri nas danes cenjeni kulturni in znanstveni delavci, in to tako z ozirom na osebne dohodke kot na uveljavljanje njihovih zamisli pri vodenju gospodarstva oz. posameznih dejavnosti. Nadalje se je zavzel za pravico, da vsak lahko razmišlja o vseh zadevah in da‘ga pri tem ne sme nihče ovirati. Prikazovanje različnih mišljepj pa naj bo dialog, in ne spopad. Ko je odgovarjal na vprašanja poslušalcev, je menil, da pri volitvah ni pomembno število kan-, didatov, ampak to, da ne kandidiramo tistih, ki so odgovorni za dosedanje napake, temveč predvsem sposobne mlade. Neodgovorno smo že zapravili znanje ene cele generacije (tistih, ki so danes stari okoli 50 let), ker mnogi že 40 let niso izpustili iz rok odgovornih dolžnosti. Kaj takega ne bi smeli več dopuščati, saj bo sicer še več težav. J. PRIMC Smetišče neizpolnjenih obljub Vranovičani pravijo, da ne bodo več tiho zaradi občinskega odlagališča od* padkov, ki so jim ga začasno vrinili v bližini vasi — Kdaj nova deponija? ^ VRANOVIČ1 — Naloga Vranovičanov ni, kot sami pravijo, da bi opozarjali odgovorne, naj končno že uredijo stvari v zvezi z občinskim odlagališčem odpadkov nedaleč od vasi, a kljub temu neprestano drezajo in prosijo. Do sedaj je bilo skoraj vse zaman, celo obljube, ki so jim jih spomladi dali predstavniki komiteja za družbeni razvoj, komunalne skupnosti in krajevne skupnosti, so bile le delno uresničene. PRVA EKIPA TO KOČEVJE KOČEVJE — Predsedstvo občinske konference ZRVS je opravilo oceno izvedbe tekmovanja v vojaških veščinah. Ugotovilo je, da je bilo to tekmovanje nadvse uspešno izvedeno. Pohvalili so vse udeležence, predvsem tiste, ki so dosegli najboljše rezultate. Prvo mesto je dosegla ekipa občinske TO Kočevje, ki so jo sestavljali Zorko Cvetko, Križan Dušan in Artnak Marjan. Sklenili so, da bo proslava v počastitev dneva JLA pred 22. decembrom. Priporočili so vodstvom krajevnih organizacij, naj vložijo vso skrb za strokovno usposabljanje rezervnih starešin. V. D. Na majskem sestanku, ki so ga zahtevali prebivalci Vranovičev in Zastave, so odgovorni pristali na vse zahteve vaščanov. Obljubili so, da na odlagališču odpadkov ne bodo več kurili, da bodo smetišče ogradili in očistili njegovo okolico ter speljali meteorno vodo, ki odteka s smetišča, stran od ceste Metlika—Črnomelj, ker sicer ogroža varnost prometa, bojijo pa se, da tudi studence. Poleg tega so se zavezali. da bodo uredili dovozno pot do Zastave in opravili, oz. naročili analizo ozračja in vode v izvirih. Res, da je bila urejena pot v Zastavo, počiščen gozd, ki pa so ga Romi znova onesnažili, ter postavljena ograja, krajani pa še vedno zaman čakajo na izpolnitev ostalih obljub. Kljub večkratnim pritožbam ljudi je IS/i gfrupno pjs ” v vrednosti lOOOO dinarjev s#** MrtjaB ' ‘!lt|t m m Opešana prodaja kopalnic Proizvodnja kopalniške opreme v metliškem Novole-sovem tozdu je pod načrtovano — Pomanjkljivosti METLIKA — V devetih mesecih letošnjega leta so se v metliškem Novolesovem tozdu Tovarna kopalniške opreme ubadali z enakimi težavami kot v vsej naši pohištvenimi industriji. Zaradi velikega padca kupne moči se je močno zmanjšala stanovanjska gradnja in tako je tudi prodaja kopalniške opreme precej opešala, še zlasti, ker za nakup teh izdelkov ni ugodnih posojil. Tako je metliški Novolesov tozd v devetih mesecih izdelal približno toliko izdelkov kot v enakem lanskem obdobju, kar pa je za petino pod načrtovanim za to obdobje. Seveda sta tudi dohodek in ostanek' dohodka pod načrtovanim. Kljub temu tozd v tem obdobju nima izgube in so s finančnimi rezultati glede na težko stanje še kar zadovoljni. Vendar izkušnje kažejo, da se prodaja v zadnjem četrtletju še zmanjša. Tako prav nič mimo ne pričakujejo konca leta. Ker gre tu za v bistvu naročniško proizvodnjo, saj je njihova proizvodnja skoraj povsem odvisna od trgovskih naročil, še posebej občutijo marsikatero pomanjkljivost pri organizi- ranosti trgovske mreže v celi državi. Trgovci se na vse kriplje otepajo zalog, kupec pa največkrat kupi tisto, kar vidi, ne pa pohištva s prospekta, na katerega mora povrhu vsega še čakati. Seveda vse te težave nosijo s seboj tudi ukrepe, s pomočjo katerih naj bi probleme kar se da omilili. Tako veliko pozornosti posvečajo skrbi, da so njihove zaloge čim manjše, kajti kapital za obratna sredstva je v teh časih izredno drag. Tako stanje jih je prisililo tudi k temu. da štedijo, kjer se le da, najbolj seveda pri surovinah in materialih, ki bistveno vplivajo na ceno njihovih izdelkov. Izboljšala se je tudi delovna disciplina, povečali so produktivnost in precej pozornosti posvečajo uvajanju novih tehnoloških rešitev. Proizvodnja je v tem času za razliko od prejšnjih let potekala nemoteno, saj niso imeli težav z oskrbo z materiali. Povprečni osebni dohodek v 9 mesecih pa znaša 41.000 din, medtem ko je bil v enakem lanskem obdobju 23 tisočakov. A. B. gorelo malone vsak dan, in četudi so se pred dvema mesecema dogovorili. da bodo vsakodnevno s cisterno dovažali vodo in gasili, je prišla le enkrat, ko je močno gorelo.Sama sreča v nesreči je bila, da v letošnji Tesnejše vezi med trgovci in kupci Mercator je predstavil nakupna pisma LJUBLJANA — Kljub vrsti poskusov, da bi se razmerje trgovec — kupec vsebinsko obogatilo, pri nas nismo prišli dosti dalj kot do ustanovitve potrošniških svetov. Vendar v Mercatorju iščejo nove poti sodelovanja s kupci. Zadnja taka novost je nakupno pismo, ki so ga v Mercatorju predstavili pretekli teden. Gre za nakupna pisma v vrednosti 5.000 in 10.000 dinarjev. Kupec ga veže za dobo enega, dveh ali treh mesecev. Odvisno od časa vezave plača tudi pismo. Tako na primer plača za pismo v vrednosti 10.000 di- • S prodajo nakupnih pisem so začeli tudi na Dolenjskem. V Novem mestu za sedaj še ni opaziti posebnega navdušenja, podobno pa je verjetno tudi v drugih krajih. Novost je še premalo časa prisotna na trgu, pojavlja pa se tudi dvom, če so te obresti zadosti močno protiorožje zoper inflacijo. narjev, ki ga veže za en mesec, 9.720 dinarjev, če ga veže za dva meseca, plača zanj 9.380 dinarjev, če pa ga veže za tri mesece, plača zanj le še 8.880 dinarjev. Ko gre s takim nakupnim pismo v eno izmed 1.520 Mercatorjevih prodajaln, pa lahko nakupi blaga za polno vrednost pisma. Na ta način dobi kupec že po enem mesecu 40-odstotne obresti, medtem ko bi mu v banki dali samo 7,5 odstotne obresti. To je ena izmed pridobitev za kupca. V Mercatorju pa želijo na ta način zbrati obratna sredstva, s katerimi bi izboljšali preskrbo in storitve trgovine. Trgovino namreč dragi krediti tako obremenjujejo, da si ne more privoščiti velikih zalog. Na ta način pa bodo kupci pripomogli k večji izbiri v trgovinah, saj bo Mercator prišel do cenejših obratnih sredstev. Skratka, nakupna pisma, ki niso edina novost pri Mercatorju, bodo koristna tako za kupce kot za trgovce. J. S. suši ni prišlo do požara kot pred le11, ko je zgorelo 5 hektarov gozda Požarnovarnostni pas, ki varuje pred katastrofo, je namreč le ob d*" lu odlagališča. Tudi voda še vedfl0 teče na cesto, čeprav bi jo bilo mo^ majhnim denarjem in delom spelji drugam. Vranovičani so jeseni. k° so cel teden ostali brez vode, celo razmišljali, da bi uredili dostop d° studencev in iz njih privažali vodo za živino, a jih še do danes ni niWe obvestil, ali so analize vode in tud>( zraka narejene in kakšni so režulta; ti. Prav zaradi tega so najbolj ogorčeni, saj se čutijo ogrožene, kat je, predvsem kar se tiče zraka, lahko zavohal vsak, kdor se je peljal ta1" mimo. Zato so vaščani pred meso-cem dni o razmerah obvestili repu’ bliški komite za varstvo okolja, a di ta obljube, da se bo zanje zavž® ni izpolnil. • Predsednik krajevne skupn05*1 Dragatuš, kjer naj bi bila nova fr*®' maljska občinska centralna depo«>J odpadkov, je dejal, da bodo naroč' študijo, ki bo govorila proti odlaga lišču smeti na njihovem področju- ■ verjamejo namreč študiji o ncprlr pustnosti tal in neogrožanju ok° !j poleg tega je njihovo območje, kjer nobene industrije, namenjeno izrcc[' kmetijstvu, v krajevni skupnosti pa11 tudi naravni krajinski park. Prebivalce dveh najbližjih vasi ojj odlagališču odpadkov pa zanih1 tudi, kaj je z novo centralno dep0^ nijo, kajti spomladi so jim odgoV°r ni zagotovili, da bo do jeseni ureF na. Na tej, ki je bila odprta začasno za dve leti, ostala pa jc * celo desetletje, namreč ni v prostora za smeti, a tudi pravega F da ne, ker ni redarske službe. Edi" »dežurni« so le Romi, ki z bf skanjem po smeteh ogrožajo & ravstveno stanje. ^ M.BEZE* KLJUB VSEMU GOSTINSTVO NAPREDUJE NOVO MESTO — V novome^ občini so gostinski obrati družben ga sektorja ob koncu tričetrtlctja kazali dokaj ugodne rezultate. V le OPRAVIČILO V prejšnji številki Dolenjskega lista je v Naši anketi nastopal tudi Ludvik Nose iz Trebnjega. Po krivdi grafične priprave Dolenjskega lista je bil preimenovan v Ludvika Kosa. Tovarišu Nosetu in bralcem se za neljubo napako vljudno opravičujemo. tu dni seje število obratov PoV za 28 odst., zdaj je skupno že 73,^ sedežev v restavracijah, hotelih ' bifejih, zaposlenih je 1006 g°stl^ skih delavcev, ti pa so ustvarili 899 milijonov dinarjev prometa-vrednosti je bil izkupiček gostinst dvainpolkrat večji kot septembra ni. čeprav j e promet z nekaterim' P oizvodi upadel. Čepravsd gostje p pili manj piva in sadnih sokov, Pa bolj kot v devetih mesecih lani P°* j. gali po vinu, zlasti po žganih V. jačah, kjer se je iztočena količin®' jač povečala za 129 odstotkov- Ogroženost združuje moči V zameno za površine, izgubljene z gradnjo savskih elektrarn, naj bi krško — brežiško polje spremenili v bogato slovensko njivo BREŽICE — Programski svet za Krško polje pri medobčinski gospodarski zbornici prehaja od načelnega usklajevanja k dejanjem, še vedno pa spodbuja k celovitejšemu razmišljanju o škodljivih posledicah gradnje savskih elektrarn, da bi jih s sočasnim ukrepanjem obrnili sebi v prid. Zamujeno je težko popraviti. O tem so se člani sveta na lastne oči prepričali pri ogledu hidroelektrarne Formin pri Ptuju. Tam so namreč pozabili na sočasno reševanje komunalnih odplak. Bolj izkoristiti vire za kmetijstvo V hranilno-kreditnih službah Slovenije 80 odst. vseh hranilnih vlog KRŠKO — Zemlja je omejitveni dejavnik, zato jo je nujno bolje izkoristiti in se tudi temu primerno organizirati. Prav zato so na dvodnevnem posvetu, ki gaje prejšnji teden v Krškem organizirala Zadružna zveza Slovenije, direktorji in vodje hranilno-kreditnih služb v organizacijah združenih kmetov opozo-nli zlasti na razvojna vprašanja. Posebno pozornost so posvetili rajonizaciji proizvodnje, krepitvi položaja združenega kmeta in povečani družbeno organizirani proizvodnji na enoto površine. Smotrno kaže izkoristiti vse razpoložljive vire, predvsem 9 milijard dinarjev, ki jih imajo v naših hranilno-kreditnih službah, to pa je Kar 80 odstotkov vseh hranilnih vlog v Jugoslaviji. y kmetijstvu naše republike predvidevajo v prihodnjem srednjeročnem obdobju 2,5-odstotno rast, za 3 odstotkov večjo pridelavo, kar nai bi pokrilo že 87 odstotkov Potreb po hrani v Sloveniji. Če bodo napovedi uresničene, bi združeni kmetje v Sloveniji že v letu 1986 zagotovili 50.000 ton pšenice, 300 milijonov litrov mleka, 45.000 ton mesa in še številne druge pridelke, tudi vrtnine in sadje. P.P. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO — Sneg in mraz sta bila najbrž kriv, da je bila novomeška tržnica v ponedeljek, 18. novembra, slabo zasedena. Posebno na živilskem delu je bilo malo stojnic zasedenih. Za jajca So zahtevale ženske 35 din, za solato 200 din, za fižol v zrnju 400 djn in za merico motovilca ali ra-dtča 50 din. Stalne stojnice pa so mle kar dobro založene, posebno se ker je konkurenca vse hujša. Programskemu svetu je v zadnjih treh mesecih uspelo uvrstiti posavski kmetijski in vodnogospodarski program v republiško dokumentacijo. Gre za osuševanje in namakanje 13.000 hektarov zemljišč od Obsotelja do dobovskega in čateš-kega polja, do spodnjega dela Krke in ob Savi navzgor. S temi ukrepi nameravajo povečati pridelavo hrane, da bi Posavje prispevalo pomembnejši delež k slovenski samo-preskrbi. Prvi korak do tega pomeni razvojna naloga, ki jo je prevzel ljubljanski Vodnogospodarski inštitut. Ta bo do 1987 odgovoril na vprašanja o količini in kakovosti razpoložljivih voda, o potrebah po namakanju in o zavarovanju podtalnice. Zveza vodnih skupnosti je za to študijo namenila 10 milijonov dinarjev. Pšenične uganke Zakaj večje obveznosti? — Zgodnje sorte v nemi-_____________losti_____________ SEVNICA — V sevniški občini so kljub težavam z letošnjo letino pšenice oddali v Merxov mlin 230 ton, za 10 ton več, kot je bila siceršnja visoka pogodbena obveza. V občini že nekaj let ugotavljajo, da republiška statistika računa z več njivami, kot jih premorejo v re-'snici. Neznanka je, odkod jim za novo pridelovalno sezono še večja obveza — kar 270 ton. Sprašujejo se, ali je to kazen za dosedanja preseganja načrtov. Znano namreč je, da je sevniška občina pretežno hribovita, kjer lahko kombajn zapelje le na redke njive. Marsikje opravljajo žetev še ročno. Odkupovalci hodijo dobesedno za žanjci, odtod tudi boljši rezultati odkupa. Letošnjo setev je hudo ovirala suša, pa tudi težave s semenom. Tovornjak sevniškega kmetijskega kombinata je dvakrat po tri dni zaman čakal na seme v Sremski Mitroviči. Opazno je, da vojvodinski pridelovalci načrtno izločajo zgodnje sorte pšenice, ker ne računajo več na drugi pridelek z istih njiv. Od sedanjega sortnega sestava je kot zgodnja pšenična sorta označena pravzaprav le še ena. Znani so zapleti z libelulo, ki jo kmetje radi sejejo, semenarna jo je tudi imela na voljo, pa je tik pred setvijo prispela prepoved razpečavanja. Znani so načrti Slovenije o samooskrbi s pšenico. Če v državi ne dobimo ustreznih semen, ali ne bi bilo umestneje, da bi deviznim težavam navkljub nekaj semena zgodnjih sort le uvozili? A. ŽELEZNIK Preživeli maksimum (?!) Ne da ni čakal na odgovor, si kot diplomant iz agrarne ekonomike najbrž smem zastaviti retorično vprašarje, ali je res treba, da kulturnik °°jan Štih deti stroki, agronomiji pa tudi politiki, nauke o zemljiškem maksimumu. Roko na srce: taista stroka ni dovolj vztrajna, ko je treba strokovno utemeljeno pojasnjevati, zakaj je maksimum kakršnega 'mamo, postal vse bolj preživela in v nekaterih pogledih celo nesmiselna razvojna omejitev kmetijstva, pravi dogmatski ostanek preteklosti, kot Saje imenoval dr. Dragan Veselinov na novinarskih Gorjupovih dnevih v Portorožu. Agrarni maksimum je z zakonom dovoljena zemljiška posest, ki ga je Pri nas delno uvedla že stara Jugoslavija, in to v prvem letu svojega °bstoja. Po osvoboditvi in izvedeni socialni revoluciji je bil tak ukrep 'oliko bolj upravičen. Leta 1945je bila zasebna posest najprej omejena na 20 do 35 ha, leta 1954 pa na 10 ha — brez kakršnekoli resne strokovne študije, zakaj ravno na toliko. V prvih letih zasebni kmet ni 'me/ pravice posedovati traktor, ki je veljal za »trojanskega konja« kapitalizma. Desethektarsko omejitev in izjeme za hribovita območja so osvojile vse nove ustave — kot da je razvoj zaspat spanje pravičnega in *°t da ni treba slediti tehnološkemu napredku. F minulih treh desetletjih se je marsikaj spremenilo, predvsem pa je Ze/o napredovala tehnologija v kmetijstvu, agrotehnika. Motiko je zamenjal traktor in tako huda omejitev posesti je postajala vse večja °dra za nujno naglejše večanje delovne storilnosti. Celo varuhi zemljiškega maksimuma so se tega zavedli, zato smo uvedli dolgoročni zokup kot možno obliko večanja posesti in kooperacijske proizvodnje. Nekaj uspeha je, ne pa toliko, kot bi želeli. Kdor kolikor toliko pozna Kmetovo miselnost, ve, da kmet ne bo s pretirano vnemo intenziviral Kmetije, gradil pripadajočih gospodarskih poslopij in investiral na negotovi najemni zemlji. Izjemno nizek zemljiški maksimum (na Poljskem na primer znaša 35 bo) je prispeval svoj delež, da smo postali edina država, ki ne pozna Koncentracije kmetijske proizvodnje in kjer se že tako razparcelirana Posest še nadalje drobi. Nujna posledica je nizka produktivnost, in kar vsi občutimo — draga hrana. Zatorej kaže podpreti pobudo za izdatno zvečanje zemljiškega ma-sKimuma. S tem se ne bi zrušila ne združništvo ne proizvodna koopera-c'ja, niti se ne bi obnovil kapitalizem na vasi. S povečanjem kmetovih rozvojnih možnosti bi naredili pomemben korak v pravo smer, korak, K' bi hkrati z drugimi pospeševalnimi ukrepi-in družbeno skrbjo, da bi Zemlja res prišla v roke tistemu, ki jo obdeluje, pripomogel k napredku 'n večji perspektivnosti v kmetijstvu. Ne takoj, sčasoma pa zagotovo. Inž. M. LEGAN S * * * t 4 \ 4 4 * 4 \ \ *4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 5 Ekipa domačih strokovnjakov iz štirih kmetijskih organizacij v regiji pripravlja rajonizacijo posavskega kmetijstva. Opredelila bo območja za pridelovanje sadja, grozdja, koruze, pšenice, cvetja in hmelja. Regija bo dobila enoten proizvodni program, kateremu bodo dodali študijo o ekonomiki proizvodnje in tržišču. Ta del bodo naročili verjetno pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. Kmetijstvo bo izkoriščalo tudi del termalnih voda in na Mostecu bodo delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane začeli vrtati do 1000 metrov globoko. Vrtina bo veljala 75 milijonov dinarjev. Financirali jo bodo Agraria, Terme in republiška raziskovalna skupnost. Medobčinska gospodarska zbornica nadalje ugotavlja korak naprej tudi pri sodelovanju gradbene projektive in operative Dolenjske, Posavja, Zasavja in celjske regije s podpisom dogovora o skupnem nastopu. V Posavju je poslovni interes na enak • Z gradnjo elektrarn na Savi bo regija izgubila 1000 hektarov zemljišč. Od investitorja bodo oškodovanci sicer dobili prispevek za spremembo namembnosti zemljišč, vendar svet za Krško polje meni, da je to premalo. Zbornica zahteva, da se izgubljeno zemljišče ovrednoti tudi kot izgubljeni dohodek, ki bi ga ta zemlja dajala, zato se je obrnila za pomoč na republiški komite za kmetijstvo. način, brez rizične integracije povezal projektante Regiona in Sa-vinega tozda Projektiva. J. TEPPEY i EN i HRIBČEK ! BOM j KUPIL... s s Ureja Tit Doberšek 1 OBISK PRI DANIJELU POTOKARJU — Med obiskom pri Potokarju v Račjem selu so se gostje iz tujine seznanili z našim konceptom kmetijstva. (Foto: J. Simčič) Zanima jih na§ model Udeleženci seminarja o samoupravljanju v trebanjski občini — Pri Potokarjevih na Račjem selu TREBNJE — Med osrednjimi temami seminarja o samoupravljanju, ki ga je organiziral ljubljanski Center za upravljanje podjetij v družbeni lasti, sicer ni bilo kmetijstvo, kljub temu pa se je peterica udeležencev z velikim zanimanjem seznanila z našim modelom kmetijstva. Ni naključje, da so se semi-naristi seznanili z njim prav v trebanjski občini. Pripeljala jih je namreč Mara Rupena, svetovalka FAO, ki ima tudi največ zaslug za to, da bodo v trebanjski občini izvedli enega izmed projektov FAO. Peterica udeležencev seminarja z Malte, iz Norveške, Peruja, Šri Lanke in Tanžanije seje najprej seznanila z razmerami v trebanjskem kmetijstvu. Podatke je posredoval vodja pospeševalne službe v KZ Trebnje inž. Lojz^Metelko. Seveda trebanjsko kmetijstvo ni v ničemer nič izjemnega. Tarejo ga enaki problemi kakor vse druge. Poleg teh podatkov pa je udeležence seminarja zanimala zlasti organizacija zadružništva. Zanimal jih je predvsem vpliv kmetov na upravljanje zadruge. Kako je to dejansko videti, pa so spoznavali med obiskom pri kmetu Danijelu Potokarju v Račjem selu. Ta, eden izmed prav gotovo vzornih kmetov, na 15 hektarih zemlje pridela na leto 30.000 litrov mleka, pet ton pšenice in 20 ton krompirja. Seveda gre za tržne presežke, ki jih Potokar proda KZ Trebnje. V prisrčnem pogovoru, ki se je razvil pri Potokarjevih, pa je bilo slišati, da kmetijstvo tarejo domala povsod enaki problemi in težave. V Tanzaniji se ubadajo z vprašanji, kako organizirati kmetijstvo, na Malti s sušo, v Peruju so kmetje vsi nepismeni itd. JE RAZLIKA V CENI UPRAVIČENA? ČRNOMELJ — Ker so semena, ki jih prodaja ljubljanska Semenarna in jih je moč kupiti v črnomaljski prodajalni kmetijske zadruge, neprimerno dražja od semen drugih semenarn zato, ker ljubljanska semenarna opravlja hladni test, ostale pa ne, so črnomaljski kmetje zahtevli od zadruge, naj zahteva od ustrezne institucije analizo. Ta analiza bo pokazala, ali je kaljivost teh semen zares neprimerno boljša od . semen, kijih prodajajo ostasle trgovine in nimajo hladnega testa, in ali je razlika v ceni zares upravičena. Črnomaljski kmetje namreč zatrjujejo, da ni bistvene razlike v ka-Ijivosti semen s testom ali brez njega. Mara Rupena, ki je svetovalka FAO, pa je še povedala nekaj o projektu za celoviti razvoj manj razvitih območij. Dejala je, daje sekcija Žena in kmečka družina v razvoju kmetijstva in podeželja, v kateri deluje, že večkrat organizirala projekte. Pred 35 leti je bil okraj Valjevo eden izmed najboljših. Pomen zdajšnjega projekta pa je zlasti v tem, da bodo v projekt FAO pritegnili mednarodno priznane strokovnjake, ki bi jih sicer zelo težko pridobili. J. SIMČIČ Vikendaš je žaljivka za vinogradnika V zapisniku letošnje skupščine delegatov Društva vinogradnikov Dolenjske (28. aprila) je zapisana razprava pokojnega Pavleta Mikliča, predsednika nadzornega odbora in tajnika podružnice društva vinogradnikov Trebnje, in razprava inž. Lada Pavca, predsednika podružnice društva Novo mesto— Podgorje. Oba imenovana sta ob glasnem odobravanju delegatov protestirala proti uporabi naziva vikendi namesto slovenskega naziva zidanica in vinski hram in zoper naziv vikendaši namesto domačega naziva vinogradniki. Enak protest so izrazili tudi vinogradniki podružnice Trebnje na poletnem sestanku vinogradnikov v trebanjskih vinogradih (pri Opari). Člane Društva vinogradnikov in ljubitelje stroke moti in žali izraz vikendi in vikendaši, ki se v zadnjem času pojavlja v raznih razpravah in v tisku. Ta izrazje za vinogradnike žaljiv, saj vinogradniki najbolje izkoriščajo slaba zemljišča, ki za pridelovanje drugih kmetijskih pridelkov ne prihajajo v poštev. Od ust pritrgani denarji za zidanice pa povečujejo. narodno bogastvo, zidanice so okras pokrajini in važen dejavnik v SLO. Pokojni Pavle Miklič je po zasedanju skupščine delegatov dejal, da'bo o tem napisal ustrezen članek za našo rubriko v Dolenjskem listu, ker pa mu je prerana smrt to namero preprečila, s tem prispevkom izpolnjujem njegovo namero. Slovenci ne rabimo tujih izrazov! Akademik Josip Vidmar v knjigi slovensko pismo pravi: »Slovenski jezik je dozorel dota-ke popolnosti, da mu omogoča izražanje vsega, kar je svetovna literatura napisala. Mi (Sloven- ci) se ražati Vsak, ki to zanika, je prostak in ničvrednež. moremo in moramo iz-samo v svojem jeziku. Je odločne besede veljajo tudi za tujko vikend in vikendaši, ki naj bi v prvotnem pomenu veljala za počitek ob koncu tedna. Ta tujka nima nobenega opravičila za rabo na slovenskem jezikovnem območju. Uporabljati sojo začeli zadnja leta nekateri snobi, ki se sramujejo rabe lepih slovenskih besed. Pred leti Slovenci teh besed nismo poznali. Za stavbe med vinogradi smo vedno rabili lepe slovenske besede zidanice in vinski hrami, za stavbo ob gozdovih in v planinah pa slovensko besedo počitniška hiša, za večjo stavbo pa planinska koča ali planinski dom. Ljudje, ki vinograde obdelujejo, niso vikendaši, pomeni ljudje, ki počivajo, torej ne delajo. Vsak, kdor ima še tako majhen vinograd, ga mora skrbno obdelovati, saj trta zahteva čez celo leto veliko ročnega dela, razni stroji so le pripomoček. Trta je tako zahtevna rastlina, da zahteva še vedno veliko izključno ročnega dela, ki ga noben stroj ne more nadomestiti. Zato je vinogradnik celo leto v vinogradu zaposlen z delom, je delavec, ne pa lenuh, kot ga hočejo nekateri poniževati z izrazom vikendaš. Noben vinogradnik ne reče, da gre na vikend, vsak reče. da gre v vinograd delat Stavba v vinogradu ne služi počitku brez dela, ampak počitku po utrujenem delu in shrambi pridelkov ter predelavi grozdja. Zato je treba tujko in žaljivko vikend in vikendaši v slovenskem izrazoslovju opustiti in namesto te uporabljati lepi slovenski izraz zidanica, vinski hram, počitniška hišica, za tiste, ki živijo in delajo v vinogradih, pa izraz vinogradnik, delavec, ne pa vikendaš. Tudi za tiste, ki prebivajo v počitniških hišicah, bi bil bolj primeren izraz poči-tničar kot pa vikendaš. T. DOBERŠEK J Na kmetijah — polproletarci Raziskovalna naloga o razvoju kmetijstva v črnomaljski občini opozorila na siabe plati te panoge — Pod drobnogledom Damelj, Belčji vrh, Petrova vas ČRNOMELJ — Glavni vzrok za negotov položaj in opuščanje kmetijske proizvodnje v črnomaljski občini so cenovna nesorazmerja, razdrobljenost parcel in pomanjkanje delovne sile. Navezanost na zemljo je predvsem ekonomska nuja. Tako je bilo slišati pretekli teden na predstavitvi raziskovalne naloge »Usmerjanje razvojnih procesov pele krajine z vidika ocene naravnih in socioekonomskih možnosti,« ki jo je obrazložil Ivo Piry, profesor geografije na Inštitutu za geografijo univerze v Ljubljani. To raziskavo je Inštitut za geogra- površine nenačrtno zarašča redek jo začel že leta 1981. Prvi del naloge, gozd ali steljniki. Resnične razmere za kjer so ugotavljali razvojne možnosti razvoj kmetijstva so slabše, kot jih je 10 hektarov obdelovalne površine ima le 55 zaščitenih kmetij, več kot 5 glav živine pa le vsaka četrta. M. BEZEK za celo Belo krajino, so že predstavili v drugem delu pa šo se omejili le n a proučevanje vloge kmetijstva v nadaljnjem razvoju dežele ob Kolpi, predvsem pa v črnomaljski občini. Odločili so se za sodobno proučevanje treh katastrskih občin. Pod drobnogled so vzeli katastrsko občino Damelj, ki ima manj ugodne razvojne možnosti, Belčji vrh, ki se razvija, a njene možnosti niso najugodnejše, ter • Raziskovalna naloga ugotavlja, da ekonomskega interesa na oddaljenih, ostarelih, razdrobljenih kmetijah ni, da tam obdelujejo zemljo le še toliko, kolikor zmorejo. To hočejo zato v občini nadoknaditi v nižinskih področjih, ki jih je študija zajela le v manjši meri. Predstavnik kmetijske zadruge je zato predlagal, da morajo pri raziskavah narediti korak naprej: določiti, na katerih območjih je moč pospeševati in racionalizirati kmetijsko proizvodnjo in kje se bodo pač morali zadovoljiti s samozadostnim kmetijstvom, od koder ne bo pridelkov za trg. Petrovo vas z zelo dobrimi razvojnimi možnoštmi. Ugotovili so, daje kmetijstvo, nekdaj prevladujoča dejavnost v občini, izgubila tako na obsegu kot na pomenu. Res je kmečkega prebivalstva še 14,8 odst. (republiško povprečje le še 9,5 odst.), a je starostna struktura zelo neugodna, kar je le eden od številnih razlogov za slabe rezultate v kmetijstvu. Poleg tega je v vseh treh katastrskih občinah zelo skromen obseg ob-dezovalne površine, ki ne presega 40 odst. zemljišč, zlasti v Damlju in na Beljčjem vrhu pa nekdanje kmetijske moč ugotoviti po katastru, ki je bil noveliran lani, saj je kar na tretjini zemljišč druga kultura, kot je zapisano v katastru. Zaradi majhnih parcel, oddaljenih od naselij, se stroški pridelave povečujejo, rešitev pa bi bila le v komasaciji, ki pa je zopet vprašljiva zaradi majhnega obsega kvalitetnih zemljišč. V občini je le še 4 odst. kmečkih in 30 odst. mešanih pretežno kmečkih gospodinjstev, starostni sestav v teh družinah pa je izredno neugoden, v 15 odstotkih je celo vprašanje nasledstva. Kritično je predvsem v Damlju, kjer se postavlja celo vprašanje obstoja naselja, v katastrski občini živi le vsak šesti lastnik zemlje, v polovici gospodinjstev sploh nimajo več živine, ostali pa imajo v hlevu manj kot tri repe. Nekoliko ugodneje je na Belčjem vrhu. Podobno je v Petrovi vasi. Poseben problem so v občini zaščitene kmetije. Sedaj ugotavljajo, daje bila zaščita preveč stihijska ter da bo potrebna revizija, kajti teh kmetij je več kot tisoč, kooperacijskih pogodb pa le okrog 800. 8 odst. jih ima zelo majhno posest, ki ne presega 3 hektare, pri dvakrat tolikih je vprašljivo nasledstvo. Le 59 je pretežno kmečkih gospodinjstev, pretežno in povsem nekmečkih pa kar dve tretjini. Več kot SEJMIŠČA BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 266 pujskov, starih do 3 mesece, in 14 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je zamenjalo 187 mlajših in 9 starejših živali. Kilogram žive teže prvih je veljal 500, drugih pa 420 din. Zdravilna grenčica intybin Pomen radiča v hrani V zimskem času uporabljamo predvsem radič, ki ga silimo pri temperaturi nad 15°C. Radič vsebuje 91 do 94% vode, 0,4% surovih beljakovin, 0,13% surovih maščob, 4% ogljikovih hidratov, od tega 3.4% sladkorjev. V siljenem radiču je v 100 gramih samo 3 mg. v zelenem pa 16 mg vitamina C. 1.3% karotina in 0,3 do 0,05 mg vitamina BI in B2, med minerali ja največ kalija (192 mg), sledita kalcij in fosfor (vsakega je po 26 mg) in 0,7 mg železa. R^dič vsebuje grenko snov intybin. ki uravnava prebavo, pospešuje presnovo in kroženje krvi. V zunanjih zelenih listih je 30-krat več karotina, enkrat več vitamina BI in vitamina C kot v notranjih obeljenih listih. Radič priporočajo zlasti sladkornim bolnikom, ker zmanjšuje količino sladkorja v krvi in seču. Radič deluje tudi na čiščenje krvi, izločanje odvečne sluzi in žolča. Iz listov radiča delamo sok, ki ga pomešamo z nekaj kapljicami vinskega kisa in rožnega olja, iz tega pripravljeni obkladki zelo pomagajo pri močnem glavobolu. Če pa kuhamo sok s sladkorjem v tekoči sirup, dobimo okusno odvajalo za otroke. Svež sok pospešuje tudi rast las, z njim masiramo oslabele ude, čistimo kožo in preprečujemo srbenje kože. Dr. MIHAELA ČERNE Kmetijski inštitut Slovenije IZ NNŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Evidentiranje k poteka. R. S. Socialo pozabili Za odgovornejše funkcije v občini in republiki evidentirana vrsta občanov NOVO MESTO — Do 8. novembra je evidentiranje za volitve v letu 1986 k že objavljenim imenom dalo še naslednje predloge: Za delegate DPZ v skupščino SRS: Bogdan Osolnik: za možnega predsednika izvršnega sveta občinske skupščine še Miloš Šuštar, za člana izvršnega sveta pa še Jože Malenšek. Evidentiranje za odgovorne funkcije v interesnih skupnostih: občinska izobraževalna skupnost — za predsednika: Stanislava Florijančič, Dušan Jarc, Dragica Nenadič, Vanja Vizjak, Dragica Galič. Za namestnika predsednika skupščine OIS Dušan Jarc, za predsednico zbora izvajalcev Olga Golob in za predsednico zbora uporabnikov: Marija Padovan in Marta Pureber. Občinska kulturna skupnost: za predsednika skupščine: Lidija Jež, Marjan Vodopivec, Roman Čelesnik, Katjuša Borsan, Andrej Pelko, Vasja Fuis in Boris Skedelj. Za namestnika predsednika Andrej Pelko, Vasja Fuis in Boris Škedelj. Za predsednika zbora izvajalcev: Jovo Grobovšek. Staša Vovk, uporabnikov pa Joža Miklič, Janko Skrabel. Občinska telesnokulturnaskupnost — za predsednika skupščine: Vojko Oklešen, Matevž Aš, Anton Šporar, Franc Zaman, Milan Jakopin; za namestnika predsednika: Marjan Spiler. Marjan Potrč: za predsednika zbora izvajalcev Marjan Zupanc, Boštjan Špiler: za predsednika zbora uporabnikov pa Silvo Fir, Slavko Guštin in Tone Recelj. Občinska skupnost otroškega varstva: za predsednika skupščine: Marta Račečič, Anton Dragman, Vilma Manček, Zvone Špelko, Metka Hrastar, Egidij Skube, Jože Plut; za namestnika predsednika: Lado Brulc, Marija Gabrijelčič, Marjeta Primc in Pavel Kastelic; za predsednika zbora izvajalcev: Marjana Šetina—Kladnik, Olga Jukič in Metoda Turk: za predsednico zbora uporabnikov: Vesna Novinec, Irena Kotnik. Občinska raziskovalna skupnost — za predsednika: Milan Banovec, Štefan Ščap, Andrej Kosec, Jadran Šni-daršič, Vojteh Leskovšek in Jože Malenšek. Občinska zdravstvena skupnost — za predsednika skupščine: Jože Tek-stor, Cilka Smolič, Marjan Somrak; za namestnika predsednika Marija Bricelj; za predsednika zbora uporabnikov: Neva Thorževskij. Občinska skupnost socialnega skrbstva — za predsednika skupščine Marjana Dernovšček; za predsednika zbora izvajalcev: Polde Jevšček, za predsednico zbora uporabnikov Mira Maljuna. V skupščino socialnega skrbštva SRS — za predsednico evidentirana Lojzka Potrč in za predsednico zbora uporabnikov iste skupščine spet Lojzka Potrč. V občinsko skupnost socialnega varstva je za predsednico skupščine evidentirana Marjeta Potrč. Občinska skupnost za zaposlovanje — za predsednika skupščine Igor Vizjak, za predsednika zbora uporabnikov Jože Ficko. V občinsko stanovanjsko skupnost — za predsednika: Franc Juršič in Darja Horvat. Za razne interesne skupnosti v skupščini SRS so bili evidentirani: kulturna skupnost Jože Škufca in Franc Šali: raziskovalna skupnost SRS — za predsednico zbora uporabnikov Živa Lenardič, za neopredeljene funkcije v tej skupnosti pa še: Zmago Novak, Borut Pretnar in Miha Japelj. V izobraževalno skupnost Slovenije — za predsednika evidentirana Boris Dular in Boris Gabrič, za podpredsednika Boris Dular, za podpredsednika zbora uporabnikov: Albert Račečič. iz starega novo Popravljalnica obiačil postaja cenjena obrt NOVO MESTO — Pred pol leta je na Glavnem trgu odprla šiviljsko popravljalnico Marinka Hlade. Ugotovila je, da bo v težkih časih spet v modi popravljanje oblačil — iz starega novo — in pustila v Labodu poklic, ki ga je opravljala deset let. -Malce me je skrbelo, če bo dovolj dela, ko je šlo za novo obrt, v kateri je vsak začetek težak. Moram pa reči, da že prvi mesec nisem držala rok križem. Zdaj imam dela dovolj za sproti. Prav « m pred dnevom mrtvih je bilo veliko naročil: popravilo plaščev, hlač. kril. Če zmanjka popravil, lahko šivam tudi nove kose garderobe in to tudi delam.« — Kje ste se izučili poklica in kaj vas je vodilo, da ste odprli popravljalnico? »Za krojačico sem se izučila pri nekdanjem Krimu v Novem mestu, potem pa sem naredila še modelarsko šolo v Mariboru in se zaposlila v Labodu. Ker sem slišala od kolegic in znank, kako iščejo šiviljo, ki bi bila pripravljena tudi kaj starega prenarediti, sem se odločila. Ni mi žal. Želim biti solidna obrtni ca?1 R. BAČER i Kaj se obeta manj razvitim? Pet manj razvitih krajevnih skupnosti v novomeški občini ima v srednjeročnem planu več možnosti — Načrtovane mnoge nove akcije_ NOVO MESTO — Na območju novomeške občine so krajevne skupnosti Birčna vas, Dolž, Hinje, Podgrad in Žužemberk manj razvite, ker ne dosegajo niti 80 odstotkov poprečne razvitosti občine, zato bodo deležne posebne družbene skrbi. Dolgoletna praksa kaže, da se najbolj zaostala območja občine kljub vsem prizadevanjem ne morejo sama dokopati do boljših razmer, zato je v novem srednjeročnem občinskem planu predvideno, da bo 0,1 odstotka sredstev za uresničevanje programov vseh krajevnih skupnosti solidarnostno namenjen manj razvitim. Komunalna skupnost bo v svoj, program dela vnesla naslednje gradnje. Žužemberk: nadaljevanje gradnje vodovoda Malo Lipje—Veliko Lipje ter pripravo projektne dokumentacije za gradnjo vodovodnega sistema Križe—Reber—Ajdovska plangta in za začetek gradnje kanalizacije in čistilne naprave v Žužemberku. Vse to bo po oceni veljalo preko 158 milijonov dinarjev. V birčenskem koncu je predvidena gradnja prve in druge etape vodovoda v vrednosti 36,8 milijona dinarjev. Na Uršnih selih, kjer so bili uvrščeni med manj razvite v sedanjem srednjeročnem obdobju, pa začete gradnje vodovoda niso mogli dokončati, bo komunalna skupnost delno sofinancirala izgradnjo vodo-vodaUršna sela—Laze z 12 milijoni dinarjev. Občinska skupnost za ceste bo na območju krajevne skupnosti Hinje modernizirala cesto Smreka—Hinje—Struge, in sicer prvo etapo v dolžini 2,5 kilometra, kar bo stalo blizu 69 milijonov dinarjev. Na območju Dolža je zapisana v plan modernizacija ceste Stopiče—Dolž — magistralna cesta v dolžini 5 kilometrov, v predračunski vrednosti 37,5 milijona dinarjev. V krajevni skupnosti Podgrad bo modernizirana cesta Koroška vas— Jurna vas (prva etapa) v dolžini 1,8 kilometra, kar bo stalo blizu 24 milijonov dinarjev. Na Podgradu bo dograjen še večnamenski dom. Pri vseh naštetih delih bodo upoštevana sredstva 0,1-odstotne solidarnosti, seveda pa ne bodo zadoščala za celotno kritje investicij, zato bodo priskočili na pomoč še drugi sofi-nanceriji. Predvideni napredek v manj razvitih krajevnih skupnostih s pomočjo širše družbene skupnosti pa je za zdaj šele v predlogu družbenega plana. ki pa ga morajo delegati občinske skupščine in interesnih skupnosti še sprejeti, preden bo dobil veljavo. R. B. Bolniki finančne suše V novomeški občini je z izgubo poslovalo 9 delovnih organizacij — »Zastavonoša« je IMV____________ NOVA MRLIŠKA VEŽICA ob vavtovskem pokopališču je zgrajena. (Foto: R. Bačer) • NOVO MESTO — V novomeški občini je 4420 ljudi zaposlenih v Straža ni več vas Nova mrliška vežica in načrtovane mnoge akcije STRAŽA — Krajevna skupnost je letos izpeljala vse načrte razen asfaltiranja nekaterih naselij in ulic. Velika pridobitev pa je nedavno zgrajena mrliška veža, saj so pet let trajala prizadevanja, da bi jo dobili. Ker Straža ni več vas, ampak močno industrijsko naselje, kjer vse več ljudi stanuje v blokih, je ob smrti družinskih članov sila nerodno za svojce in neprijetno za stanovalce, če morajo imeti mrliča do pogreba doma. Prav zato si je vodstvo krajevne skupnosti tako prizadevalo za to gradnjo, ki je bila novembra letos vendarle končana. Dolgotrajni zapleti so bili s pridobitvijo zemljišča in gradbene dokumentacije. Uspešno je bila letos izpeljana ena večjih komunalnih akcij: dograditev vodovoda Novo mesto—Straža. Za-- dnji krak v dolžini 1500 metrov je zgrajen in pomeni vez sistemu, ki bo v kasnejših letih povezoval vodovodni sistem Suhe krajine in Dol. Toplic. Nemalo prostovoljnega dela so opravili krajani s popravljanjem in čiščenjem jeza v Rumanji vasi, podobno kot so lani popravili jez v Vavti vasi. S sredstvi pa so pomagale domače delovne organizacije in Vodna skupnost. Trenutno v Straži ocenjujejo telefonijo za najtrši oreh. Dve leti se ubadajo s komunalno akcijo, za katero so krajani referendumsko namenili pol samoprispevka, ki ostane za domače potrebe. Gre za gradnjo telefonskega omrežja, ki naj bi v vsako vas pripeljalo nekaj telefonov. Zbranih je že 410 R. B. interesentov. Manj bo družbenih stanovanj Za to srednjeročno obdobje so jih načrtovali 96, a jih bo le 80 — Manjše zanimanje za nakup stanovanj — Stanarine ne zadoščajo niti za vzdrževanje METLIKA — Prejšnje srednjeročno obdobje je bilo, kar se družbene stanovanjske gradnje v Metliki tiče, precej bolj uspešno kotTo, ki se izteka. V prejšnjem obdobju so načrtovali, da bodo zgradili 120 novih stanovanj, pa so j’h 134, za to obdobje pa sp planirali 96 novih stanovanj, a jih bo komaj 80. Za to je več vzrokov, med katerimi je seveda težko stanje in vsesplošno pomanjkanje denarja na prvem mestu. Vsekakor pa je res tudi, da je v Metliki manj nerešenih stanovanjskih vprašanj, da je vedno manj novih delovnih mest in tudi doslej so večino novih stanovanj do- štipendije ostajajo Za večino štipendij, ki jih je Beti razpisala za študij na visokih in višjih šolah, ni bilo prijav METLIKA — Od 63 štipendij, kolikor jih je metliška Beti razpisala za to šolsko leto. sojih podelili samo 36. Samo toliko je bilo interesentov. Zanimivo: večino štipendij, razpisanih za študij na visokih in višjih šolah, niso podelili. ker ni bilo ustreznih prijav ali jih sploh ni bilo. V prvi vrsti je Beti do tega. da bi štipendirala ljudi iz domačega belokranjskega okolja. Prav pri štipendiranju domačinov pa Beti nima sreče. Tako so za to šolsko leto razpisali tri štipendije za študij tekstilne tehnologije na visoki stopnji, pa so iz Bele krajine dobili eno samo prijavo in tako tudi podelili samo eno štipendijo, čeprav je ta poklic gotovo perspektiven. Nepodeljena je ostala tudi štipednija za študij angleščine in nemščine na tilozofski fakulteti. Razpisali so 4 štipendije za študij ekonomije različnih smeri, dobili pa so samo eno prijavo, in še ta kandidat ni iz Bele krajine. Za študij informatike ni bilo prijav, prav tako ne za študij mednarodnih ekonomskih odnosov na višji ekonomski šoli. Že tri leta zapored se ni nihče prijavil za razpisane štipendije za tekstilno-kcmijskega tehnika. Po petih letih so komaj nagovorili dva fanta, ki sta končala metliško osemletko, da sta se odločila za poklic tekstilnega tehnika. V Beti nasploh opažajo, da se mladi Belokranjci v glavnem odločajo za družboslovje in ekonomske tehnike. Tako so v Beti letos dobili 9 prošenj za štipendijo za ekonomskega tehnika, podelili so pa 3. Precejšnje je tudi zanimanje za šolanje na srednji računalniški šoli. A. B. bili tisti, ki so se v Metliko priselili o.d drugod. Prav tako seje z ureditvijo osnovnih komunalij izboljšal bivanjski standard v ostalih krajih občine, saj imajo tako rekoč povsod elektriko, vodovod in solidne ceste in res ni noben problem voziti se na delo v Metliko. Skratka, zadnje čase je zanimanje za nakup družbenih stanovanj v Metliki manjše pa tudi stroški bivanja v teh stanovanjih se povečujejo, čeprav so stanarine še vedno pod družbeno kontrolo, močno pa se povečujejo stroški za ogrevanje. Tudi za naprej kaže. da ne bodo gradili več kot 80 stanovanj v petih letih. V metliški občini je 380 družbenih stanovanj, v katerih živi okoli 1.500 ljudi, se pravi šestina vsega prebivalstva občine. Velika večina teh stanovanj je zgrajenih po letu 1956, se pravi, daje stanovanjski fond dokaj nov in da je stanovanjski standard dokaj visok, saj na primer ni stanovanj brez kopalnice, sanitarij. Kljub temu da ta stanovanja še ne ŠTEDILNIKI ZA ROMSKE DRUŽINE METLIKA — Za izboljšanje življenjskih razmer Romov v metliški obči-- ni je pred kratkim republiška skupnost socialnega skrbstva namenila 200 tisočakov, metliška pa je iz svojih sredstev za ta namen pridala še 700.000 dinarjev. S tem denarjem so kupili v glavnem štedilnike in odeje in jih razdelili. ekonomska cena, A. BARTELJ Plakete občine Metlika delovnih organizacijah, ki so ob tričetrtletju izkazale izgubo. Pri 1,038-milijardni izgubi v gospodarstvu ima levji delež IMV z 958 milijoni dinarjev izgub. Za 7 milijonov dinarjev izgub je pridelala še Tovarna stilnega pohištva Novoles v Straži, dobrih 9 milijonov dinarjev izgube so imeli v tovarni Krmila, ki spada k novomeški zadrugi. Tem se pridružujejo še trije tozdi Železniškega podjetja z dobrimi 61 milijoni dinarjev izgube in pa Gorjanci — tozd Avtobusni promet, ki je bil finančno prekratek za dober milijon dinarjev. Med negospodarskimi dejavnostmi ima malenkostno izgubo 50.000 dinarjev Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, hujši bolnik pa je Zdravstveni center Dolenjske s 44 milijoni dinarjev izgube. V zdravstvenih ustanovah je zaradi tega prizadetih čez 800 ljudi. Skupna vsota izgub je v novomeški občini polovico manjša, kot je bila ta čas lani, največ po zaslugi boljših rezultatov v IMV, z lanskoletne liste izgubarjev pa so se nekateri tudi že rešili. Za samo občino sta najtrša izgubarja Tovarna krmil in zdravstvo. Za Gorjance — tozd Avtobusni promet računajo, da se bodo z uresničevanjem sanacijskega programa sami izkopali iz težav, prav tako pa bo Novoles sam poiskal rešitev za tozd. ki je izkazal rdeče številke. R. B. zahtevajo velikega denarja za pre-,novo, je denarja za vzdrževanje veliko premalo, in to, pravijo na stanovanjski skupnosti, v prvi vrsti zaradi prenizkih stanarin. Sedaj znašajo stanarine približno en odstotek od valorizirane vrednosti stanovanja, za normalno vzdrževanje stanovanj pa bi morale znašati 2,5 odst. in to sploh še ne bi bila Dobili jih bodo Martin Plut, Ivan Žele in Jože Bajuk METLIKA — Na svečani Seji v počastitev praznika občine Metlika bodo v torek. 26. novembra, podelili plakete metliške občine. To najvišje občinsko priznanje bodo letos dobili: Martin Plut, znani vinogradnik iz Drašičev; Ivan Žele, dolgoletni ravnatelj metliške osnovne šole, Jože Bajuk, samostojni obrtnik in predsednik metliškega Obrtnega združenja. Na svečani seji bodo zaslužnim občanom podelili tudi državna odlikovanja. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo bosta dobila Stane Bajuk in Julij Nemanič, red dela s srebrnim vencem Neži-ka Travnikar, Vladintira Škof in Mimica Starc ter medaljo zaslug za narod Marija Bajuk, vsi iz Metlike. GRADILI BOMO MRLIŠKO VEŽICO GRADAC — V programu del krajevne skupnosti Gradac za letos je tudi gradnja mrliške vežice na pokopališču v Kloštru. Večino gradbenega materiala že imajo, prav tako načrt, ker pa je bilo nekaj težav s prepisom zemljišča, ki so ga kupili že pred več leti, še nimajo gradbenega dovoljenja. Pri gradnji bodo seveda pomagali krajani, in to z delom in materialom. REKREACIJA V VRTCU METLIKA — Čeprav v Metliki že dalj časa ni telovadnice, TVD Partizan ni prenehal s svojo dejavnostjo. Tako v največjem prostoru v vrtcu poteka rekreacija za predšolske otroke, ki je še posebej namenjena tistim, ki ne hodijo v vrtec, enkrat na teden imajo rek reacijo odrasle ženske, enkrat pa v vrtcu vadi osnovnošolska ritmična skupina. NAJVEČ ŠTIPENDIJ NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI METLIKA — Občinska izobraževalna skupnost v tem šolskem letu štipendira 6 študentov, in sicer enega za študij pedagogike na filozofski fakulteti: na pedagoški akademiji pa 3 za likovni pouk. enega za kemijo in biologijo ter enega za študij slove nščine in angleščine. Metliška skupnost otroškega varstva pa ima ; štipendistke na srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani. OGLED BETI METLIKA — V okviru praznovanja občinskega praznika bo metliška Beti 25., 26. in 27. novembra odprla svoja vrata za občane, ki bi si hoteli ogledati to največjo belokranjsko delovno organizacijo. Ogled tovarne s strokovnim vodstvom bo možen vsak dan ob 11. uri. Seveda se Beti nikoli ni zapirala pred obiskovalci, vendar je res, da doslej za domačine niso imeli organiziranih obiskov tovarne, ki pa jo zelo dobro poznajo obiskovalci iz drugih krajev Slovenije. V turistični ponudbi za izletnike, ki pridejo v Belo kra jino, je namreč vključen tudi nakup v Bctini industrijski trgovini in večina teh izletnikov si želi ogledati tudi tovarno. Novomeška kronika ŠMARNICA — Mariborski Večer je poročal, da so kmetje v Savinski dolini navdušeni nad sokom samoro-dne trte, trumoma prisegajo, da je to vino najboljše in da najlepše diši. Škoda, da se Večerov poročevalec ni oglasil tudi v našem Podgorju, kjer časte šmarnico precej dlje in veliko bolj pobožno kot na Štajerskem. Če bi to storil, bi Večer zanesljivo izšel v barvi, ki ji pravimo strupeno zelena. DISCO — V Regerči vasi je bil disco, ki so mu rekli Pri pujsu. Dobro poučeni pravijo, da ga ni več zato, ker se je precej dotrajana obiskovalka iz Škrjanč odločila, da bi bilo mogoče kakšen dinar zaslužiti tudi z javnim prikazovanjem telesne ljubezni. Pred petnajstletniki. Kakršenkoli je že bil ta disco, boljšega imena si res ne bi mogel nadeti. FILM — Dijaki Srednje šole tehniške in zdravstvene usmeritve so naredili film Obed. Film je na srečanju mladih slovenskih filmarjev dobil posebno nagrado, čeprav ga na reviji sploh niso predvajali. Vrtenje filmčka so preprečili učitelji offienjene šole.ce-luloidne sličice jih menda prikazujejo v žaljivi luči. Priznanje je film dobil iz protesta proti cenzuri njegovih glavnih zvezd. Slovenska javnost pa se spet smeje omejenim Dolenjcem, ki so tokrat celo malo šolani. Ena gospa je rekla, da so se jt zdeli srbohrvaški podnaslovi Ro* barjeveg filma »Ovni in mamuti* docela na mestu, manj jasno pa ji je, zakaj je moral dom kulture v ugoslovanščini predvajati tudi »Lassie se vrača«. pt •. V času od 7. do 13. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: M®' rjana Trščinar-Antič iz Dominče Tino. Frančiška Kasun iz Damlja •— Lidijo, Helena Erjavec iz Dola •— Eriko, Anica Kebelj iz Dolenjega Karteljevega — Borisa, Anica Kočevar iz Križevske vasi — Majo, Sonja Blažič iz Žalovič — Andrejo. Anica Kerin iz Sen uš — Damjana. Gabrijela Gregorič iz Črnomlja — Jana, Anica Čož s Križnega vrha — Dejana, Fanika Košir iz Dolenje Straže — Gregorja, Jožica Mavec z Rihpovca — Martina, Darinka Bizjak iz Škovca — Davida, Anica Lužar iz Šentjurija dečka, Vilma Murn iz Korita — de-čka, Magdalena Valenčak iz Arnovega sela — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Jovanka Markovič iz Dalmatinove 2 — Vedra-na, Alenka Jakovljevič, Nad mlini 4-"-deklico, Lujza Suhadolnik z Mestni« njiv 3 — deklico in Darinka Ucman s Partizanske 29 — Vesno. Čestitamo- Sprehod po Metliki METLIŠKA OBČINSKA KONFERENCA ZSMS je poslala vselU najodgovornejšim v občini dopis za ureditev športnih igrišč ob delovni organizaciji Beti. Nepoznavalcem razmer naj povemo, da je objekt napoj dograjen, za dokončno ureditev stvari pa bi bilo potrebnih še precej sredstev-Dinarčki se bodo gotovo kje našli, dela bodo stekla pomladi in začetni tru« posameznikov pri Samoupravni telesni skupnosti bo speljan v resničnost-Čas bi že bil, da se stvari dokončajo-kajti v objekt je bilo vloženega *e precej denarja. Energije pa tudi. ANDREJA BRANCELJ. kustodinja Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki, je prepričana, tako vsaj piš? na straneh Dolenjskega lista, da Met)1" ka le ni tako kulturno zaspano 'n zasmrajeno mesto. Nato našteva razstave in drugo, kar je v preteklem le• Tudi brez kulture ne bo šlo, saj bo L -v. nJeJ stalno razstavo ribniški slikar Cirovič—Čira. ZDAJ KONTEJNERJI — Na-' tm«to kant za '.meti je zdaj Prijateljev 8 dobil kontejnerje. Vetru in nočnim “delavcem« bo potrebno zdaj več na-P°ra, če bodo hoteli prevračati te »smetnjake«. POZABLJIVI VODOVODARJI — Delavci Hydrovoda so po Ribnici pos-avljalj hidrante, za kar zaslužijo pohvalo. Zal pa so bili nekoliko pozablji-" m niso po opravljenem delu pospra-111 peska in uredili okolice hidrantov. Drobne iz Kočevja Za 10 ODSTOTKOV 100-ODS-*OTNO SPRTI — Ponekod te dni j razpravljajo in sprejemajo dopolnitve Pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Po neki zamisli naj bi združili 10 odstotkov sredstev za osebne dohodke I ■n jih delili najuspešnejšim. To skušajo I tudi tam, kjer se učinek sploh ne da I zanesljivo meriti. Uspehi se že kažejo: I Prej so bili kolektivi složni, zdaj pa so I ■Judje zaradi teh 10 odstotkov med I seboj 100-odstnotno sprti, delovni I učinek pa pri večini gotovo veliko I slabši. DA NE BI OTROK PROSJAČIL ALI OČE KR ADEL — Otroci za delo v šoli potrebujejo razne materiale, les, Pločevino, papir, linolej itd. Šolarji si J|h priskrbe tako, da jih prosjačijo po delovnih organizacijah ali pa jih njihovi očetje prinesejo iz podjetja domov. Naval otrok na podjetje gotovo moti delovni proces, če je skrb za nabavo Prepuščena očetom ali mamicam. No- j vi predlog je, naj bi vodstva delovnih organizacij tak material dajala na- I ravnost šolam. KDAJ RAČUNALNIKI? — Šolni-predlagajo, naj bi tudi kočevski delovni kolektivi nakupili za šolo Jpliko računalnikov, da bi lahko odprli računalniško učilnico, kot jo že ima ribniška šola. Odgovori so, dajezade-Va v zanesljivih rokah in da bo zamisel uresničena. Trebanjske iveri OBRTNIKI TARNAJO — Trebanjski izvršni svet večkrat skliče Poslovodne delavce. Teh sestankov se udeležuje tudi predstavnik Obrtnega združenja. Čeprav je predstavnik Obrtnega združenja en sam, direktorjev pa za malo četo, je najbolj slišati ubrtniškega predstavnika. In direktorjem, ki se iz dneva v dan ubadajo z velikimi težavami, pri čemer je glavna J*rb, kako bodo poskrbeli za delo jisočev in tisočev delavcev, obrtniki jujhjo in stokajo, kako da jim je hudo. Direktorji so pretreseni zaradi težavna položaja obrtnikov in predlagajo, da bi poslej trebanjski izvršni 5yet prirejal seanse samo za obrtnike. *ako bi se lažje posvetil njihovim !cžavam. k OSEBNI DOHODKI SO UGAN-[>A — Trebanjci se sedaj lotevajo ana-‘l2e osebnih dohodkov v občini. S to ezko in v vseh pogledih zapleteno ehio se bodo spoprijeli v sindikatih, bauiji... Žal pa se izvršni svet ograjuje Podatkov, ki jih je zbral o osebnih dohodkih. Obstaja sum, da nekatere delovne organizacije niti izvršnemu vetu niso zaupale, kako si dele osebne dohodke. Vprašanje je torej, koliko aka naliza sploh velja. HONORAREC — V trebanjski °hČini je kar nekaj mladih, ki bi poprijeli za vsako delo. Hvale vredno pri ,em je. da bi šli delat tudi za stroj, ePrav so končali srednje šole ipd. . endar dela zanje ni. bode pa v oči. da j* ha občinski konferenci SZDL dobil honorarno delo upokojeni direktor, ki 'baterialno in socialno za sedaj še ni krožen, mladi pa dela ne dobe. Tudi SZDL ne, ki sicer sprejema stališča | Zaposlovanju ipd. IZ NtkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN ji Prepiri zaradi oslove sence Ribnica: izgub ni Predlog: — častni občani Ali kako okrog črnomaljskih otroških vrtcev že dva meseca postavljajo ograjo, ki _________je verjetno že lep čas ne bo — Kaj pa zahteve inšpektorjev? Izvoz blaga in storitev porasel kar za 78 odstotkov ČRNOMELJ-— Inšpektor inšpekcijskih služb iz Novega mesta že ves čas, odkar sta v Črnomlju vrtca, zahteva, naj igrišči okrog vrtcev ogradijo zaradi varnosti otrok in obvarovanja igral na njih. Letos so v vzgojno-varstveni organizaciji končno našli nekaj denarja za ograjo, del sredstev pa je prispevala skupnost otroškega varstva. Toda delo od takrat, ko so pri vrtcu v Loki postavili nekaj stebrov, stoji. Od tedaj pa je preteklo že dva meseca. Ob postavitvi prvih stebrov so se namreč začeli zapleti, ki so se vrstili kot po tekočem traku. Iz srednje šole Edvarda Kardelja so vzgojnovarstveni organizaciji očitali, da si postavlja koncentracijsko taborišče na tuji zemlji. Referentka za urbanizem, gradbeništvo in stanovanjske zadeve na občini pa je zahtevala namesto žičnate ograje leseno, ker sicer ne bi dala dovoljenja za postavitev, čeprav je že pred tem komisija iz Dolenjskega projektivnega biroja dovolila žičnato ograjo in določila njeno višino. Končno so tudi na občini popustili, Se evidentirati | Premalo predlogov za odgovorne dolžnosti v ______________občini_____________ RIBNICA — V ribniški občini se | nadaljuje evidentiranje možnih kandidatov za delegate in za razne odgovorne dolžnosti v občini in naprej do republike in zveze. Sekretar občinske konference SZDL Stane Kromar je poudaril, da bo evidentiranje trajalo še do konca meseca novembra in daje | predlogov še premalo. Skupno je doslej za dolžnosti v občini evidentiranih preko 160 občanov. Za predsednika občinske skupščine je doslej evidentiranih sedem (Janez Mihelič, Alojz Marolt, France Griv ec, Rudi Brinšek, Janez Novak, France Lapajne in Andrej Mihelič), za predsednika občinskega izvršnega sveta trije (Vinko Drobnič, Peter Levstek in Alojz Marolt) itd. Na dosedanjih j sestankih sta dobila največ politične podpore France Lapajne (za predsednika občinske skupščine) in Peter Levstek (za predsednika občinskega | izVršnega sveta). Sekretar predsestva OK ZK Matjaž I Nosan nam je povedal, da razpravljajo o evidentiranih in o politični podpori posameznikom že zdaj zato, ker se je v preteklosti dogajalo, da so politične organizacije dale vsem evidentiranim enako podporo, se pravi, da praktično niso dale nobenemu izmed evidentiranih podpore, kar je vnašalo v obdobje pred volitvami le zmedo in vodilo do nepotrebnih zapletljajev. J. P. saj bo imela vzgojnovarstvena organizacija z žičnato ograjo manj stroškov tako pri nakupu kot pri vzdrževanju, a tudi varnost otrok in igral bo večja. • Naknadno smo izvedeli, da komisija Dolenjskega projektivnega biroja ni pristojna za to, da odloča o ograji, referentka za urbanizem, gradbeništvo instanovanjske zadeve pa je znova začela vztrajati pri tem, da mora biti ograja lesena. Na komiteju za družbeni razvoj so zato vzgojnovarstveni organizaciji predlagali, naj bi že kupljeno žičnato ograjo vrnili prodajalcu in kupili leseno, češ da bi žičnata ograja kazila videz okolja, čeprav je igrišče osnovne šole nedaleč stran ograjeno s prav takšno ograjo. V vrtcih se zato sprašujejo, ali bo prodajalec pripravljen vzeti nazaj ograjo, kije veljala 1,7 milijona dinarjev, in kje bodo dobili denar za leseno, ki stane 4 do 5 milijonov dinarjev. Tako bi vsaj okrog vrtca na Čar-daku lahko začeli postavljati ograjo, a je — verjetno prav iz solidarnosti do vrtca v Loki — delo stalo. Za zemljišče v Loki so namreč morali v vrtcu dokazovati, da je njihovo, kajti v srednji šoli so bili preprični, da pripada šoli in so nameravali na njem narediti igrišče. Vzgojnovarstvena organizacija je dokazala lastništvo, s tem pa tudi, do kakšnih nepotrebnih sporov lahko pride samo zato, ker so v srednji šoli verjeli nekomu, ki jim je zagotovil, daje sporna zemlja njihova, ne da bi se prepričali, kaj piše na papirju. Vzgojna organizacija in šola se sedaj dogovarjata o tem, ali bi vrtec del zemlje odstopil ali zamenjal s šolsko, nikakor pa v vrtcu ne morejo pristati na to, da bi odstopili vso tisto zemljo, ki jo želi srednja šola, kajti potem bi bilo na igrišču prostora le še za dve skupini otrok. V vrtcu namreč potrebujejo za enega otroka 15 kv. metrov igrišča. M. BEZEK GRADIJO GASILSKI DOM RAKITNICA — Po večletnem premoru je v začetku leta spet začelo delati gasilsko društvo v Rakitnici, ki je bilo nekdaj eno najuspešnejših v ribniški občini. Drjištvo šteje 40 članov, predvsem mladih, za predsednika so izvolili Nika Vidervola, za tajnika pa Pavleta Hočevarja. Predlanskim so začeli graditi gasilski dom in ga v dobrem letu dni spravili pod streho, zdaj pa je spet delo zastalo, ker je zmanjkalo denarja. Gradili so ga gasilci s prostovoljnim delom, s prispevki v materialu in uslugah pa so jim pomagali Riko, Inles, ZKGP in zasebni obrtniki. Sami gasilci so organizirali tudi dve veselici in dobiček namenili za gradnjo gasilskega doma. Splačalo se je pohiteti Butorajci so letos zgradili 1800 metrov vodovoda, skupaj z Dragatušcž pa 2 kilometra ceste 0 0 0 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 S J 0 0 5 0 0 0 0 1 \ 0 * 0 * 0 0 0 0 1 0 0 1 is 0 0 ■v ČETRTKOV INTERVJU Več socialno ogroženih Anica Miklič o delova-nju socialne službe TREBNJE — Trebanjski Center za socialno delo obstaja tri leta. V tem času se je pokazalo, da je zelo potreben. Občanov, ki so potrebni pomoči centra, je namreč iz leta v leto več. Vzrok za to je tudi v ekonomski krizi, ki prizadeva predvsem upokojence, pa tudi delavce iz združenega dela, ki ne zaslužijo dovolj za življenje. Kakor je povedala direktorica centra Anica Miklič, je za sedem socialnih delavk v občini dela dovolj. »Naše glavne naloge so varstvo starejših občanov, otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, sodelujemo pri socializaciji Romov, od lani pa so v naši pristojnosti tudi vse druge oblike socialnovarstvenih pomoči. Vse te pomoči dodeljujemo v skladu s Anica Miklič: Število starejših občanov se pri nas povečuje hitreje kot drugod. BUTORAJ — Krajevna skupnost Butoraj, s 54 gospodinjstvi v Butoraju, Zorencih in Veliki Lahinji najmanjša krajevna skupnost v črnomaljski občini, velja letos za eno najbolj delavnih. Krajani so pri gradnji ceste in vodovoda žrtvovali veliko delovnih ur in denarja, znali pa so poiskati pomoč tudi drugje. V svoji krajevni skupnosti namreč nimajo nobenega industrijskega obrata, na katerega bi se pri delu lahko oprli. Letos so nameravali skupaj s krajevno skupnostjo Dragatuš zgraditi 2 kilometra dolgo cesto od Velike Lahinje do Dragatuša, vendar so spoznali, da denar iz samoprispevka, 5 5 S 5 0 0 '0 1 0 0 0 0 1 5 0 0 0 0 0 0 0 '0 0 0 0 0 0 0 0 0 '0 0 0 0 0 0 namenjenega za program javnih del, in lastna udeležba ne bosta dovolj, zato so zaprosili za pomoč delovne or-ganizcije. Te pa so prispevale v delu in nekaj tudi v denarju več, kot so pričakovali, zato je krajevni skupnosti Butoraj nekaj denarja iz samoprispevka še ostalo. Prav ta ostanek pa je bil odločilen za gradnjo vodovoda, ki naj samoupravnim sporazumom, ki določa tudi kriterije za podeljevanje.« Katere kategorije občanov so najbolj ogrožene? Iz katere delovne organizacije so delavci, ki potrebujejo največ pomoči? »Veliko je otrok, katerih starši ne dosegajo socialne varnosti, saj podeljujemo kar 367 družinam otroške dodatke. 70 družin prejema pomoč za plačevanje stanarin, kar znese od 123 do 2.000 dinarjev. Največ pomoči so deležni delavci iz IMV Mirna, kjer prejema otroški dodatek domala 15 odst. delavcev. za njimi so delavci iz Komunale. Trima. Nič bolje pa niso plačani, sodeč po uradnih podatkih, tudi delavci, ki so zaposleni pri zasebnih obrtnikih. Zaradi nizkega osebnega dohodka prejema desetina teh delavcev pomoč. Med najbolj ogroženimi pa so prav gotovo upokojenci, saj jih prejema pomoč kar četrtina. Ta znaša poprečno 6.700 dinarjev. Med upokojenci je tudi veliko takih, ki s pokojnino ne zmorejo plačati oskrbnine v domovih za ostarele. Pričakujemo, da se bo število ogroženih med starejšimi občani še povečalo, saj je več kot 10 odst. Trebanjcev starejših od 65 let. To pa je krepko nad republiškim in regijskim poprečjem.« Porodila se je ideja, da bi zgradili svoj dom za starejše občane. »Resje, potrebo po tem čutimo že nekaj' časa. V 15 domovih po Sloveniji je 97 naših občanov. Če bi dom s 120 ležišči zgradili v občini Trebnje, bi za te naše občane lažje organizirali različne oblike interesnih dejavnosti pa tudi svojce bi imeli bližje. Računamo, da bi dom začeli graditi čez dve leti. Seveda sta pogoja za gradnjo razumevanje političnih dejavnikov in pa denar.« • Cesta Velika Lahinja — Dragatuš, ki so jo zgradili letos in ki je bila dolgoletna želja obeh krajevnih skupnosti, bo predvsem pomembna za prebivalce vasi Brdarci, Šipek in Črešnjevec, pa tudi za kmetijsko zadrugo, ki ima pri Dragatušu svoj obrat, saj si bodo s tem skrajšali pot v Črnomelj za 7 kilometrov. Želja vaščanov omenjenih vasi pa je, da bi po tej cesti speljali krožno avtobusno progo. bi ga po načrtih začeli graditi šele v naslednjem srednjeročnem obdobju. A ljudje so se odločili za krajevni samoprispevek: vsako gospodinjstvo je prispevalo denar za nakup materiala v enkratnem znesku, takšne prispevke pa bodo po potrebi plačevali še nadaljnja tri leta. Poleg tega so člani vsakega gospodinjstva opravili več kot 60 delovnih ur. Čeprav so v začetku gradnje ljudje nekoliko omahovali, pa so potem krepko poprijeli za dejo, tako daje v mesecu in dveh dneh po. začetku gradnje pritekla po 1800 metrov dolgih ceveh voda v Veliko Lahinjo. Za hitro opravljeno delo pa so krajani hvaležni tudi delovnim organizacijam Belt. IMV, Elektro, Gok, rudniku Kanižarica, pri cesti pa sd jim priskočili na pomoč poleg teh še črnomaljski tozd in tok Gozdnega gospodarstva ter kmetijska zadruga. B. M. RIBNICA — Poročali smo že o razmeroma uspešnih dosežkih ribniškega gospodarstva v devetih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani. Zato naj tokrat povzamemo le sklepne ugotovitve SDK, ki govore o najbolj značilnih uspehih in slabostih. Ribniško gospodarstvo je letos doseglo manjši obseg industrijske proizvodnje, hkrati pa ugodna zunanjetrgovinska gibanja. Poslovalo je brez izgub. Porasli so vsi temeljni kazalci gospodarjenja. Gospodarstvo je bilo zelo odvisno od posojil, zlasti za obratna sredstva. Izredno naglo raste saldo plačanih in prejetih obresti. Hitro naraščajo zaloge nedokončane proizvodnje. j p Trebnje ne sprejme poročila Dokončno stališče o stanju v Zdravstvenem centru še ni izdelano TREBNJE — O Zdravstvenem centru Dolenjske je bilo sv-ojčas precej pripomb, saj so ga obravnavali na vrsti sestankov, med drugim tudi na medobčinskem svetu Zveze sindikatov za Dolenjsko. Ta svet je sprejel sklep o imenovanju komisije, katere naloga je bila, da prouči delovanje centra in oceni, ali center deluje tako, kakor je bil zasnovan. Komisija se je lotila dela in kaj kmalu pripravila obširen dokument, v katerem pa je o centru pisalo vse najlepše. Poročilo je bilo sprejeto po občinah domala brez pripomb, nazadnje pa se je zataknilo v trebanjski občini. Na razširjeni seji izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata v tozdu zdravstveni dom Trebnje — prisostvovali so ji tudi predstavniki ostalih družbenopoliličnih ' organizacij in poslovodni organi — so se izrekli proti poročilu. Izrecno sicer ni bilo rečeno, da poročilo ne prikazuje pravega stanja, prav tako se nihče ni spotakni! ob to, da je bil na čelu komisije tudi vodilni iz Zdravstvenega centra. V Trebnjem se ne strinjajo z ustanovitvijo tozdov po »branžah« in ukinitvijo tozdov po teritorialnem načelu. Drug in bistven pomislek, ki je bil ie večkrat izrečen pa je, da ZCD ni deloval kot delovna organizacija. Skratka, v Trebnjem se niso zadovoljili s poročilom, ki ga je pripravila komisija. Svoje so v trebanjskem tozdu rekli in pri tem bodo ostali. Vendar pa morajo svoje o poročilu izreči še ostali občinski dejavniki. Pretekli petek je ie bil tak sestanek, končne ocene o poročilu pa še ni bilo slišati. Prvi komentarji pa so taki, da dajejo prav delavcem iz trebanjskega tozda. V Zdravstvenem centru Dolenjske še marsikaj ne deluje, kakor bi moralo, torej tudi poročilo ne ustreza dejanskemu stanju. Dokončno trebanjsko stališče se še pripravlja. J. SIMČIČ Skoraj petkrat več izgub Malo spodbudnega ob devetmesečnih rezultatih KOČEVJE — Za poslovanje kočevskega gospodarstva v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani je glavna značilnost, da je slabosti več kot dobrega. , Analiza SDK ugotavlja, da je za kočevsko gospodarstvo letos značilno predvsem močno povečanje izgub (indeks 477), zmanjšanje obsega industrijske proizvodnje in zunanjetrgovinske menjave, velika odvisnost od posojil za obratna sredstva, rastoč negativni saldo plačanih in prejetih obresti in visoka rast zalog. Svetli točki sta predvsem rast donosnosti in reproduktivne sposobnosti, in še to le ob upoštevanju korigiranih indeksov. Izgubo so izkazale 4 delovne organizacije v skupni višini 363.6 mi- lijonov dinarjev, kar je skoraj 5-krai več kot v istem obdobju lani. Večino izgube sta izkazali delovni organizaciji Tekstilana (141,1 milijona dinarjev) in Kmetijsko gospodarstvo (tozd Govedoreja 69,2 milijona in tozd Prašičereja 118,1 milijona dinarjev). Preostalo izgubo 35,2 milijona dinarjev (ali manj kot polovico svoje lanske) je imel Itas. Podatki za Itas povedo tudi, da ta delovna organizacija niti ne bi izkazovala izgube, če bi ji kupci ne dolgovali kar preko 63 milijonov dinarjev. Od ostalih podatkov naj ome-nimo še, daje zaposlenost porasla le za 0,1 odst., mesečni povprečni čisti osebni dohodek je znašal 43.282 din in je bil nominalno večji za 86,5 odst., realno pa za 6,1 odst. J. PRIMC KOČEVJE — Narodnim herojem -območja občine Kočevje Andreju Če-tinskemu—Levu, Jožetu Boldanu-Silnemu in Jožetu Ožboltu naj b podelili naziv častni občan občir.e Kočevje.,To je predlagal pred kratkir, svet za organiziranost in razvoj S7.D'. ter kadrovska vprašanja, s predlogo: , pa sta se strinjali tudi občinski vodst’ i SZDL in ZZB NOV. O predlogu bo dokončno odločala občinska skupšč -n.a Kočevje na sejah svojih zborov, ki bodo še ta mesec, svečana podelite, nazivov — če se bodo delegati , predlogom strinjali — pa bo že o. bližnjem dnevu republike. ANDREJ CETINSKI—LEV se jc rodil 1921 v Banjaloki. Postal je gos tinski delavec. Za NOG je delal od leta 1941. V partizanih je bil borec, jun-šnik—mitraljezec, nato pa je postopno napredoval in bil komandant brigade pa komandant operativnega šta ba 6. in 1 L brigade in komandat grupe štajerskih odredov. Po vojni je bil ko mandant divizije in načelnik oddelki armade oblasti. Je generalmajor. Tud zdaj, ko je upokojen, je vsestranski družbeno aktiven. JOŽE BOLDAN—SILNI se je ro dil 1915 v vasi Višnje v Suhi krajini zaposlil pa se je pri kočevskem rudni ku. kjer je 1941 postal aktivist OF. \ partizanih je postopno napredoval ii bil nazadnje komandant brigade, nate pa dodeljen spremstvu tovariša Tita Zaradi ran je 50-odstotni invalid ir je bil kot vojaški starešina predčasni upokojen, nato pa se je zaposlil spe pri kočevskem rudniku, kjer je dela do dokončne upokojitve. Opravljal ji in še opravlja razne odgovorne dolžnosti od KS do občine in republike. JOŽE OŽBOLT—STANKO se j«, rodil 1922 v Belici. Bil je gozdni delavec. Tudi on je že leta 1941 zbira’ orožje, nato pa odšel v partizane, kje je zaradi hrabrosti in iznajdljivosti na predoval do komandanta brigade. Po osvoboditvi je bil nazadnje načelnik armadne oblasti in je dosegel čin generalpodpolkovnika. Veliko je storil tudi za sodelovanje vojske m ljudstva, za komunalno urejanje krajev pa tudi politično in družbeno je še vedno aktiven. Kandidata sta dva Ne le eden, kot je bilo prvotno pomotoma spo-____________ročeno____________ Kočevje — Do nekoliko nenavadnega položaja je prišlo, ko so pri OK SŽDL Kočevje ugotovili, da so namesto dveh kandidatov za opravljanje dolžnosti poklicnega tajnika OK SZDL dali v razpravo krajevnim konferencam SZDL le enega. Zaradi tega spodrsljaja bo potrebno tri programsko-volilne seje krajevnih konferenc SZDL ponoviti. To je bilo sporočeno na sestanku KK SZDL Kočevje-mesto III minuli petek, na katerem so med drugim volili tudi novo vodstvo v svoji organizaciji in razpravljali o predlogih za vodilne dolžnosti v občinski konferenci SZDL. Strinjali so se, naj bi OK SZDL Še naprej predsedoval Alojz Petek, podpredsednik pa naj bi bil Peter Sobar. Strinjali so se tudi, da sta kandidata za tajnika Dušan Zamida in Alojz Šešek (tisti, ki je bil pomotoma izpuščen) enakovredna, vendar so tudi sklenili, da morajo delegati njihove KK glasovati za Šeška, ki je uspešno vodil prav to KK SZDL. Za delegate za občinsko konferenco SZDL, ki bo 5. decembra, so izvolili Alojza Šeška, Pavleta Majerleta in Vita Saviča. Za novega predsednika KK SZDL je bil izvoljen Vitomir Savič, za podpredsednika Darko Čop, za tajnico pa Vesna Ščurk. Za predsednika področnega odbora SZDL Trata je bil izvoljen Djordje Stijepič, za podpredsednika Cveto Križ, za predsednico odbora Tesarska Matilda Čop in za podpresednika Tomaž Brelih ter za predsednika odbora Kidričeva ulica Pavle Majerle in za jiodpredsednika Štefan Kolenc. ŠE TELEFONE RAKITNICA — Letos je dobila Rakitnica javno razsvetljavo, kontejnerje za smeti (da ne bo več divjih odlagališč smeti), obnovili pa so tudi pokopališki zid, ki se je rušil. Prihodnje leto pa pričakujejo, da bodo dobili tudi telefone. ZAOSTANEK PRI GRADNJI ZAKLONIŠČ TREBNJE — V trebanjski občini imajo velike težave pri izvajanju načrta gradnje zaklonišč. Z denarjem, ki je na voljo, namreč nikakor ne morejo narediti toliko zaklonišč, kakor bi jih morali. Ker je rezultat enak ničli, se zdaj dogovarjajo, da bi delovne organizacije obveznost za gradnjo zaklonišč prevzele s samoupravnimi sporazumi. Doslej zbrani denar pa so porabili za posojila za gradnjo zaklonišč. Vendar ta denar še ni bil vrnjen, prav tako pa ne poteka po načrtih zbiranje prispevkov. IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Lesarji prehitevajo počasne še ne vedo, kaj zmorejo, in ne iščejo izhoda v kakovosti in novih programih — ___________ štipendij je celo manj kot včasih, zato razvoj zastaja BREŽICE — V občini so premalo naredili za boljše gospodarjenje, niso sfrr ili svojih vrst, da bi premagovali krizo tudi na drugih področjih, ne le v proizvodnji, je na svoji zadnji seji opozoril občinski komite ZK. Iz poročila delovne skupine, ki je obiskala tozd Trimo v Dobovi, Slovin, Agiario in Tovarno pohištva v Brežicah, so člani komiteja zvedeli, da so se v Tovarni pohištva doslej prebili najdlje Temeljito so ocenili, kaj zmorejo btzz tuje pomoči, in v programu nakazali poti in rešitve iz krize. Še naprej bodo izvažali nad polovico proizvodnje, vendar se bodo preusmerili na zahtevnejše izdelke, v katere bo vloženega več dela in znanja. Na tujih tržiščih nekaj velja samo kvaliteta. V tovarni vzporedno s tem izboljšujejo tehnološko in samoupravno organiziranost. Tudi pri Slovinu napovedujejo vojno stroškom. Z boljšo organizacijo in doslednejšim poslovanjem, ki zahteva odgovornejši odnos do dela in materiala, so prihranili precej denarja. V največjih težavah je vinogradništvo, kar velja za kmetijstvo v celoti. Za vinogradništvo so napravili srednjeročni program za druge panoge pa ga izdelujejo v Agrarii. Za kolektiv Agrarie meni delovna skupina, da ima premalo strokovnjakov kmetijske smeri, ki bi jih potrebovala za razvojno službo. Naložbe so pogumno zastavljene, vendar vezane na širšo družbo, zato naj bi si pridobili več možnosti za njihovo uresničevanje s povezovanjem in združevanjem sred-' stev. Trimo je eden izmed tozdov, kjer šepa dohodkovna povezava z delovno organizacijo. Na položaj tozdov so v občini večkrat opozorili. Nekateri od njih delavcem ne zagotavljajo niti socialne varnosti, čeprav njihov denar odteka drugam. V razpravi so ponovili neštetokrat izrečeno ugotovitev, da ni kadrov in da je štipendij celo manj, kot jih je bilo. Kljub temu nikjer ne iščejo krivcev za tako ravnanje. Člani komiteja so menili, da naravne danosti, s katerimi računajo Brežičani, same po Klobčič še odmotavajo S seje občinskega komiteja v Brežicah BREŽICE — Občinski komite ZKS je na zadnji seji sprejel stališča, usmeritve in sklepe predsedstva v zvezi z razmerami v Zdravstvenem domu, kjer so se medsebojni in samoupravni odnosi tako zapletli, daje predsedstvo predlagalo izvršnemu svetu, naj v sodelovanju z družbenim pravobranilcem samoupravljanja predloži zborom občinske skupščine ukrepe za postopno normalizacijo. Skupščina bo na seji 26. novembra sklepala o uvedbi začasnega družbenega varstva. Iz analiz, ki sojih napravili v tozdu, in iz sklepa delavskega sveta, da sami niso kos položaju, predsedstvo povzema, da se razmere po 1983. letu niso izboljšale, ampak so se nasprotja še poglobila. Komite soglaša z mnenjem predsedstva, da so za nastale razmere še posebej odgovorni komunisti, ker niso nič prispevali, da bi se spremenile. Nov grašfiak Obetaven gostinec SEVNICA — Upravljalci sev-niškega gradu nimajo posebno srečne roke pri zakupovanju gostišča na tej izjemno lepi izletniški točki, kaže pa, da so končno tretjič našli pravega človeka. Toni Horvat je doma iz bližine Podčetrtka, kot izšolan kuhar je prepotoval dobršen del turističnih krajev. Med drugim je svoj čas vpeljal peko pizze v sevniški Ajdovec. Uveljavil se je bil že pri železniški postaji v Krškem. Nova roka se že pozna. Tone ima lepo s tušem na roko napisano ponudbo menujev, kjer je izredno bogata kmečka pojedina. To nista le repa in fižol, temveč vse dobrote, ki sodijo zraven. Čeprav Toni Horvat: »Skušali bomo nuditi res le domačo hrano in vedno tudi izbrano domačo kapljico.« letos ni lahko za domača vina, gostinec Toni meni, da je že navezal prave stike, da bo oskrba solidna. V nadstropju ima za večje skupine lovsko dvorano, tako da ne bi bilo težav, če svoj prihod najavi za cel avtobus gostov. Pričakuje, da bodo v lepo okolje obnovljenih grajskih fresk iz mesta preselili poročno dvorano, kar utegne postati še posebej vabljivo. »Ob lepem vremenu nameravamo izkoriščati tudi grajski vrt za veselice,« razlaga Toni Horvat. A Ž. Člani komiteja so v razpravi menili, da nosijo del krivde tudi občina in družbenopolitične organizacije, ki so se sicer s tozdom veliko ukvarjale, vendar niso bile dovolj dosledne. Pri soočenju z delavci tozda so se vsakič razšle pri ocenjevanju vzrokov. Predsedstvo OK ZKS in komite nista sprejela v oceni zapisanih razlogov za izstop nekaterih članov iz osnovne organizacije tozda Zdravstveni dom. Imenovala sta petčlansko skupino, ki bo do 6. decembra pripravila o tem poglobljeno idejnopolitično analizo. J. TEPPEY VSE VEČJI IZBOR SEVNICA — Poročali smo že o evidentiranih za volitve v prihodnjem letu. Vse bolj se veča število evidentiranih za vodilna opravila. Za predsednika občinske skupščine je že 19 imen, za predsednika družbenopolitičnega zbora 21, manj pa za člane tega organa — le 11, za predsednika zbora združenega dela 21, za predsednika zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine pa 11. Za sekretarja občinske skupščine sta dve imeni, za predsednika IS pa 13. Po več imen je tudi za posamezne načelnike upravnih organov. Številna imena so tudi za vodilna opravila v sisih. Slabo evidentirajo za delegate v republiki in zvezi. DRAŽJA VODA, SMETI IN ODPLAKE TUDI NAJDBE IZ MOKRONOGA sebi niso prednosti, če jih ne znajo izkoristiti. Brez znanja in naložb namreč nič ne dajejo. Pomanjkanje strokovnjakov hkrati pomeni, da so v občini slabo pripravljeni na spremembe, ki jih bosta prinesla gradnja savskih elektrarn in odprtje premogovnika v Globokem. J. T. ZIMA PREHITEVA, SOL ZAMUJA BREŽICE — V tukajšnjem tozdu Cestnega podjetja Novo mesto obljubljajo kljub pomanjkanju denarja normalno zimsko službo na cestah. V ponedeljek zjutraj so porabili za posipanje 18 ton soli. Trenutno je imajo na zalogi 270 ton. zato na začetku varčujejo z njo. Te količine so si zagotovili iz rudnika v Tuzli, od koder sta že 18. novembra prispela dva vagona. Preostalih 550 ton bodo dobili iz Sovjetske zveze in zvedeli so, da je ladja za Slovenijo že napoti. Prvi sneg je cestarje spravil v zadrego. Precej vozil so imeli na terenu, kjer so pred tem še asfaltirali, vendar za naprej zagotavljajo sprotno ukrepanje na vseh cestah, za katere so dolžni skrbeti. Vsaj peska za posipavanje imajo dovolj, če bi že soli zmanjkovalo. SKORAJ ČETRT MILIJONA PRENOČITEV POSAVJE — V letošnjem triče-trtletju so imeli v čateških Termah, Petrolovem motelu na Čatežu, v brežiškem, krškem in sevniškem hotelu ter v Tončkovem domu na Lisci 245.757 prenočitev,- največ — 208.655 prenočitev so imele brežiške gostinsko-turistične organizacije. V tej sezoni je bilo v Posavju za desetino več prenočitev kot lani, blizu 30.000 prodanih postelj tujim gostom pa je kar za petimo več kot v lanski sezoni. V Posavju so se dogovorili za boljšo turistično propagando že na meji in preko Kompasa, skupaj z Dolenjsko in Belo krajino naj bi založili prospekt, ustanovili pa naj bi posavsko turistično zvezo. »Žulji« Križanke Boleč občutek, da imajo nekateri vedno prednost KRŠKO — »Ljudem v Krškem manjka zabave. Disko in živa glasba ob sobotah je premalo. Pogovarjali so se, da bi uredili športnorekreacijski center pri Stadionu Matije Gubca, a škoda, ker to ni uspelo,« pravi Vesna Grošelj, receptorka hotela Sremič v Krškem. Meni, da mladi nimajo druge možnosti, kot da se zabavajo po gostilnah. Za disko ponavadi nimajo denarja in tako zdaj presedijo cel večer v lokalu pred steklenico piva. Gostje hotela pričakujejo. da se za napisom »bar« res Vesna Grošelj: »Zame so vsi ljudje enaki...« skriva bar, potem pa so nemalokrat razočarani, ker pridejo v disko. Vesna rada ustreže ljudem, pomaga, da imajo vsi občutek, da so dobrodošli, enaki. Zato jo bolijo razlike, ki jih opaža v življenjskem vsakdanjiku, tudi v zdravstvenem domu, če nimaš zvez, moraš dlje čakati. Sprašuje, kdaj bo končno urejena avtobusna postaja pri železniški postaji. Zdaj morajo potniki požirati oblake prahu, nad glavo pa nimajo nikakršne strehe. Vesna ima starše na začasnem delu v Zahodni Nemčiji. Z možem in otrokom živijo v hiši staršev na Griču, a že več kot pet let zaman modelujejo za telefonski priključek. »Vse smo bili pripravljeni narediti, toda vsi naokoli so telefon dobili, ker so pomembnejše osebnosti, ki jih menda v službi vsak trenutek potrebujejo. Rada bi telefon tudi, da bi bil stik z mamo pogostejši,« odkritosrčno zatrjuje Vesna Grošelj. P. P. Koristna zdrava konkurenca Novotehna »ante portas« — Boljša oskrba obrtnikov JEZA V LISCI SEVNICA — V tozdu Šivalnica v Lisci so lepo razumeli akcijo zbiranja denarja za celjsko bolnišnico. Domenili so se, da za to namenijo denar od delovnega dne v oktobru. Vse lepo in prav, če ob plačilnem dnevu šivilje ne bi ugotovile, da tako niso ravnali v nobenem drugem tozdu. Akcija seveda še teče pri občinskem sindikalnem svetu, kjer je za zbiranje pomoči, tudi npr. namesto vencev, odprt poseben račun. KRŠKO — Najpozneje v drugem četrtletju prihodnje leto namerava novomeška Novotehna odpreti v Krškem v dosedanjih poslovnih prostorih Sopovih tozdov Klepar in Storitve maloprodajno skladišče tehničnega blaga z oddelkom maloprodaje in organizirano komercialno službo. Pri nuklearki bo Novotehna uredila grosistično skladišče predvsem za artikle 114. panoge, česar se posebno veselijo posavski obrtniki kovinske stroke, ki morajo zdaj za repromaterialom stikati po Ljubljani in drugih večjih mestih. Seveda bodo kupcem dostavljali tudi blago iz novomeškega skladišča. Graditelji bodo v skladišču pri jedrski elektrarni dobili razne gradbene materiale, s katerimi bi sicer po nepotrebnem ustvarjali še večjo gnečo v starem mestnem jedru Krškega. Na pobudo krškega Lil Drv je dovolj, dobava premoga še omejena Senovski premog nadomeščajo z briketi — 400 naročnikov čaka BREŽICE — Do zdaj so na tukajšnjem Kurivu večino naročnikov že oskrbeli z. drvmi. Letos velja kubik 8.700 dinarjev, za prostorski meter pa morajo kupci odšteti okoli 6.200 dinarjev. Rjavi premog je dobilo doslej 300 strank in kakih 400 jih čaka nanj. Dobave so omejili na dve toni in pol, da so lahko ustregli večjemu številu kupcev. Rjave vrste premoga najbolj primanjkuje, ker je senovski rudnik moral povečati količine za industrijo, razen tega pa izkop še vedno ovira vdiranje mulja. Nekaj senovčana ta mesec še pričakujejo, dobili pa bodo tudi pošiljke briketov, ki jih Slovenija uvaža iz Nemčije, Poljske in Sovjetske zveze. Tona rjavega premoga velja letos 1.600 dinarjev, tona briketov pa 2.550. Nekateri si pomagajo z lignitom, zato ga Gozdno gospodarstvo naroča več kot prejšnja leta. Stanovanjskim blokom dobavlja premog za sproti. Ponekod jih je letos že zeblo. Težave imajo tudi tam, kjer se ogrevajo z mazutom. Letošnji izpad premoga v Brežicah ocenjuje izvršni svet na 1400 ton, vendar tolikšne količine Kurivo Ljubljana in Dom Smreka Maribor ne bosta mogla pokriti. Zato so še kako prav naredili tisti, ki so kupili drva oziroma lignit, če si s tako kurjavo lahko pomagajo. J. T. PRI VRHU LE TERME ČATEŽ IN KALIN V BREGANI BREŽICE — Komisija za ocenjevanje gostinskih lokalov pri medobčinski gospodarski zbornici je opravila svoje delo in 20. novembra seznanila z rezultati odbor za gostinstvo. Po pet zvezdic sta si prislužila samo dva lokala: restavracija Terme Čatež in gostilna Kalin v Bregani. Kakovost gostinske ponudbe v Posavju niha, ponekod se zboljšuje, drugod upada. Zaradi tega so nekaterim gostincem pustili po štiri zvezdice pogojno do začefka nove turistične sezone, ko bodo ponovno preverili njihovo raven. MNOGO EVIDENTIRANIH občinskega izvršnega sveta so ustanovili konzorcij za financiranje teh razvojnih programov. Novotehna pa je pridobila tudi vso podporo odbora za drobno gospodarstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja. Posavski trgovci se po besedah predsednika tega odbora Martina Ženerja do 1. julija letos niso dogovorili o nosilcu razvoja preskrbe drobnega gospodarstva, zato je poslovna poteza Novotehne tolikanj bolj dobrodošla. Tudi brežiška trgovska hiša Emona — Posavje ne odstopa od podobnih razvojnih *načrtov kot Novotehna, grosistično skladišče pa kani graditi v Črncu pri Brežicah. Če ob tem pomislimo še na to, da celjska Kovinotehna želi graditi blagovnico v Brežicah, se lahko nadejamo koristne zdrave konkurence. P. PERC POSAVJE — V vseh treh občinah te regije je bilo do konca septembra evidentiranih kar 9.260 ljudi. Ker jih je v delegacije treba izvoliti znatno manj, 7.385 oziroma nekaj nad tričetrt tega števila, bo lahko narediti izbor za najboljše. BOŠTANJSKA FOLKLORA VABI BOŠTANJ — Folklorna skupina iz Boštanja priredi v soboto, 30. novembra, ob 19. uri prijetno domčo zabavo s plesom, ki bo v prostorih TVD Partizan v Bošta-nju. Folkloristi bodo poskrbeli za pristno domačo jedačo in kapljico ter bogat srečelov. Za obiskovalce so pripravili še vrsto nagrad in presenečenj ob žrebanju vstopnic. Za ples in prijetno razpoloženje bo poskrbel tudi ansambel Jožeta Rusa iz Radeč. Izkupiček je namenjen za dejavnost te prizadevne ljubiteljske skupine. Prvi prispevek iz sevniške občine so dali zaposleni v zdravstvenem domu — 100 tisočakov. Jutranjka je potrojila izvoz Na tuje že »KoraJ polovica izdelkov — Ne bojijo se konkurence SEVNICA — Občinski izvršni svet je na seji v ponedeljek po obsežni kritični razpravi potrdil nove cene za vodo, bdvoz smeti in kanalščino sevniški Komunali. Kubični meter vode naj bi poslej stal 30 din za gospodinjstva in 50 din za industrijo; kanalščina ne bo več v zvezi z vodarino. Samo z odvozom smeti so imeli za prvih šest mesecev letošnjega leta 2,29 milijona dinarjev stroškov. Izvršni svet je Komunali naložil skrb za gospodarjenje in hkratno skrb za pravočasna vlaganja. RADNA — Industrija otroške konfekcije Jutranjka je minuli četrtek bila dober gostitelj prvega srečanja organizatorjev obveščanja v sevniški občini. Mladi strokovnjaki so odkrito izmenjavali mnenja o vseh vprašanjih »sedme sile«. SEVNICA — Na razstavi Narodnega muzeja iz Ljubljane »Kelti v Sloveniji« na sevniškem gradu je tudi več najdb iz Mokronoga, npr. obredni meč, steklena zapestnica iz bližnje Šmarjete itd. Razstava bo odprta še danes. sedmea družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Breda Mijovič je uvodoma obrazložila zavidljive poslovne rezultate tovarne. Nad 500 modelov in okroglo 3,5 milijona kosov gre vsako leto v več kot tisoč prodajalnah po državi. Jutranjka izvozi že 45 odstotkov izdelkov. Izvoz so v primerjavi z lanskim tričetrtletjem povečali kar za trikrat, izvozijo 2,7-krat več, kot uvozijo. Cene spreminjajo le dvakrat na leto, ob zamenjavi kolekcij. Jutranj-kini izdelki so običajno narejeni iz enakih materialov kot konfekcija za odrasle, čeprav npr. Italijani za otroke uporabljajo bolj cenene materiale. V Jutranjki se ne bojijo konkurence, čeprav se z nekaterimi izdelki poskušajo tudi drugi, saj so vse kolekcije zaradi kakovosti krojev in modnosti prerazprodane. V tovarni ne pričakujejo kaj dosti od novih panožnih sporazumov nagrajevanja. Pripravljajo se na referendume, kjer menijo, da morajo zaradi naraščajoče draginje popraviti prejemke posebno proizvodnim dalavkam, ob tem pa obhaja nekatere bojazen, da se nevarno znižujejo razponi strokovnim delavcem. • V Jutranjki so na pogovoru dodatno utemeljili predlog za ukinitev delovnih sobot. Tehnična direktorica Urška Stegenškova je opozorila na težave pri delu ob sobotah v proizvodnji. Delavke takrat na veliko jemljejo dopust, ob izpadih je težko organizirati proizvodnjo. Imajo izkušnje, kako se storilnost zmanjša na šesti delovni dan. O tej pobudi v občini vodi akcijo občinski sindikalni svet. BREDA MIJOVIČ — »V programih usmerjenega izobraževanja je premalo poudarka na proizvodnem delu.« Tudi v Jutranjki niso zadovoljni s kadrom, ki prihaja iz usmerjenega izobraževanja. Na premalo prakse so opozorili tudi v Kopitarni. V obeh tovarnah pravijo, da je imelo združeno delo odločno premalo vpliva na nastajanje srednješolskih programov. A.ŽELEZNIK Novo v Brežicah PREMALO ZDRAVIH — V Tovarni avtomobilskih prikolic IMV jim ne gre v račun, da imajo nad 10 odst. bolniških, pri Gozdnem gospodarstvu pa pri najtežjih fizičnih delavčevih le 6 odst. Po vseh pravilih bi morali prik-oličarji zdaj okrevati, če so obolevali zaradi izgub, v katerih se je utapljala celotna IMV. Pa ni tako. Torej mora biti še kak razlog, da se tako radi zatekajo v bolezen. Vodilni upajo, da ga bodo sčasoma le odkrili. BILI BI ZRAVEN, ČE BI KAJ DELILI — Tako mislijo v sromeljski krajevni skupnosti o ljudeh, ki jih nikakor ne morejo pritegniti v vaške odbore SZDL in jim naložiti kako funkcijo. Vseeno se ne zavedajo, kako so pravzaprav zahtevni, saj je od 500 prebivalcev kar 120 aktivnih na najrazličnejših področjih. Tega bi bili veseli celo v Brežicah. V ŠOLO KAR PEŠ —V ponedeljek zjutraj so avtobuse neprijetno presenetile gladke, neposuteceste.zato niso vsi prišli na cilj. Tveganje vožnje po ar-tiškem klancu bi se skoraj slabo končalo, vendar tudi v Globočicah in drugje ni bilo dosti bolje. V smeri proti Krškemu in nazaj v Brežice so potem raje vozili po ravnem skozi Pohanco. Voznik, ki je peljal v Sobenjo vas, je avtobus pustil kar tam, vožnje na Veliko Dolino pa šofer tiste proge tudi ni tvegal. Otroci iz bližnje okolice, ki so zaman čakali na prevoz, so šli v šolo peš, drugi so ostali doma. Vozniki so prepričani, da peska ne manjka, če že za sol ni denarja. Čudijo se, da v Krškem ceste lahko posujejo, v brežiški občini pa ne. 11 BRtZlSK£..£7 POR0DNI$NIC€v* e V času od 29. oktobra do 9. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Veronika Krstič iz Sevnice — Blaža. Anica Kodrič iz Župeče vasi — Anito, Jadranka Babojelič iz Samobo-ra — Gorana. Zdenka Mak s Senovega — Damjana. Ivanka Rupret iz Sevnice — Jernejo Ulo, Nada Milenkovič iz Brežic — Dušana, Zdenka Černelič iz Dečnih sel — Natalijo, Katarina Filipčič iz Šenkovca — Klavdijo, Danica Pirš s Trebeža — Gregorja, Olga Kori-tič iz Krškega — Gorana, Mara Berič iz Krškega — Petra, Grozdana Psic iz Brezja — Suzano, Zvonka Bregar iz Sevnice — deklico in Mirjana Baron iz Samobora — Ano. Čestitamo! Krške novice DRAŽJE ŽE, TODA... — Krčani se hudujejo, ker menda plačujejo za tri tisočake dražje tono premoga iz senovskega rudnika zaradi dražjih transportnih storitev. Prej so premog kupcem vozili s Senovega kar s kamioni. zdaj pa ga rudnik pripelje na vagončkih do brestaniške železniške postaje, kjer ga natovorijo na železniške vagone, odpeljejo na krško železniško postajo, iztovorijo, potem pa M-Preskrba premog prodaja... Trikratno prekladanje je zamudno in drago.'toda kot zatrjujejo poznavalci, še zmeraj ugodnejše za potrošnike, kajti zavoljo omejenega voznega parka rudnika, ki tudi ni pristojen za maloprodajo, bi na star način tanspor-ta dobili premog nekaj mesecev kasneje ali pa celo spomladi. Sicer pa počakajmo na uradni odgovor na delegatsko vprašanje krške krajevne skupnosti, morda bo tudi ta komu vsaj malo dvignil temperaturo in ga najceneje — pogrel... KDAJ POVRNEJO ŠKODO? — Odpravljanje posledic nesreč pri Belem bregu, ko seje prevrnila cisterna z nafto, je terjalo več kot 3 stare milijarde. Najhujše so preprečili, lastnike zemljišč, kjer se je pripetila hudo nevarna nesreča, pa zanima, kdaj in kdo jim bo povrnil škodo na zemljiščih. Sevniški paberki TRGOVCI VZDRŽALI — Med zadnjimi Mercatorjevimi dnevi v samopostrežnici št. 12 v Sevnici je našla kupca večina predmetov z znižanimi cenami. Vedno je bila gneča na stojnici s poceni vinom pred trgovino, kjer je bilo znova dokazano tudi, da ni težko najti povod za kozarček. DAROVANJE KRVI — Rdeči križ poziva na jesensko krvodajalsko akcijo, ki bo v TVD Partizan 3. in 4. decembra. UDARNIŠKO DO IGRIŠČ — Okrog bazena še ni vse zamrlo. Sestal se je odbor za nadaljnjo gradnjo igrišč. Vse številnejši igralci tenisa naj bi dobili dvoje igrišč, prikrajšani tudi ne bodo odbojkarji, košarkarji in rokometaši, ki imajo doslej teh igrišč naj: več. Seveda bo treba še zavihati rokave. MLEKARNA SE ZNAJDE -T Pred časom je bilo že nekaj jeze zaradi nove, kajpak dražje embalaže & mleko iz celjske mlekarne. Izvršni svet je takrat zahteval, da mora prihajat' več mleka v prejšnji plastični embalaži. Mlekarna pa se je znašla spričo svoje drage naložbe: vrgla je na plan reklamo za novo embalažo, češ da se v njej mleko drži kar štiri dni. št. 47 (1893) 21. novembra 1985 DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje i NOVO MESTO — V novomeški Fotogaleriji so pripravili že tretjo razstavo v tej sezoni, in sicer so v petek, 15. novembra, odprli razstavo gledaliških fotografij Toneta Stojka. Stojko že vseod šestdesetih let, ko je delal kot fotoreporter za Mladino, posveča strnjeno pozornost prav gledališki fotografiji. Plod yeč!etnega dela, o katerem pa doslej javnost ni kaj prida vedela, je tudi izbor-fotografij, s katerimi seStojko predstavlja novomeški javnosti kot občutljiv in ustvarjalen fotograf, hkrati pa je razstava nekakšen dokument dogajanja v slovenski gledališki dejavnosti. Razstava bo odprta do 6. decembra, in ker je Fotogalerija odprta v večernih urah, si jo ob nakupu vstopnic za kino ah pred obiskom kake druge Prireditve v Domu kulture splača ogledati. Muzejska izkaznica To novost bo Dolenjski muzej uvedel z no- vim letom______________ NOVO MESTO — Dolenjski muzej namerava z letom 1986 uvesti muzejsko izkaznico. Z izkaznico, ki jo bo dobil ysak, kdor bo plačal 1.000 dinarjev, bo možen brezplačen ogled vseh stalnih zbirk Dolenjskega muzeja, ogled občasnih muzejskih in galerijskih razstav, vsak lastnik izkaznice pa bo redno dobival domov vsa vabila in obvestila o prireditvah. Izkaznice bodo dali natisniti le v primeru, če bo zanje dovolj veliko zanimanja med obiskovalci. Da bi to zvedeli, prosijo vse, ki bi radi izkaznico, naj to Dolenjskemu muzeju pisno ali telefonično sporočijo do 30. noyembra. Muzejske izkaznice bodo na voljo takoj po 1. januarju. Izdajali jih bodo v Jakčevem domu, in sicer vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. Zanimiva je tudi struktura obiskovalcev, ki so si prišli ogledat zbirko umetniških stvaritev Božidarja Jakca. Skoraj polovica vseh so bili osnovnošolci in srednješolci, ki sicer prevladujejo med obiskovalci celotnega Dolenjskega muzeja. Prevladujočo skupino odraslih tvorijo največ sindikalne skupine in člani društev iz raznih koncev Slovenije, ki prihajajo na izlet po Dolenjski in Beli krajini. Redni obiskovalci Jakčevega doma so tudi gostje zdravilišč v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah. Presenetljivo veliko je tako imenovanih individualnih obiskovalcev, ki kot posamezniki lahko intimneje doživljajo Jakčevo umetnost. • Od tujcev, ki se jih je zvrstilo 230, so prevladovali slovenski izseljenci, zvečine avgusta in septembra, Omeniti moramo tudi to. da je Jakčev dom v tem času dobil vodnik (avtor dr, Milček Komelj), v pripravi pa je tudi serija 12 razglednic. Prihodnje leto bo izšel katalog z reprodukcijami vseh 829 likovnih del, kolikor jih je v Jakčevem domu Obsežna zbirka pa je, kot kažejo poročila, še vse premalo pritegnila zaposlene v novomeških in drugih dolenjskih delovnih kolektivih, čeprav je Jakčev dom tudi za njihov obisk na stežaj odprl vrata. LUDVIK TONČIČ Skrb za dediščino že med vojno Slovenski varuhi naravne in kulturne dediščine v Novem mestu proslavili 40-ietnico odloka SNOS In povojnega spomeniškega varstva pri nas S takimi fotografijami se novomeškemu občinstvu v Fotogaleriji (v Domu kulture) predstavlja Tone Stojko, eden najprodornejših slovenskih foto zapisovalcev. Staljen fotografski led Novomeški Fotokino klub skrbi za redno razstavno dejavnost v Fotogaleriji — Obetajo se boljši časi NOVO MESTO — V »modri« dvorani tukajšnjega hotela Metropol so se v petek, 15. novembra, zbrali številni varuhi naravne in kulturne dediščine, strokovnjaki iz osrednjih in regionalnih spomeniško-varstvenih ustanov v naši republiki, ter proslavili 40-ietnico odloka o zaščiti knjižnic, arhivov, umetniških, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, znanstvenih in umetniških zbirk ter prirodnih znamenitosti, ki ga je predsedstvo SNOS izdalo 27. januarja 1945 na osvobojenem ozemlju, torej še v času, ko so še vsenaokrog divjali hudi boji za osvoboditev domovine. Novomeški Fotokino klub tako ponovno izkazuje svojo prizadevnost in delavnost. Na področju razstavljanja se je klub dobro uveljavil in ta dejavnost lepo zapolnjuje praznino, ki je bila precej let zaznavna v kulturnem dogajanju dolenjskega središča. Ob pomoči novomeške kulturne skupnosti tako redno poteka razstavna dejavnost, manj sreče pa je zaenkrat z drugimi dejavnostmi kluba, kot je povedal predsednik kluba Dane Brezovar. Dolgoletno mrtvilo se žal pozna še zdaj. V klubu deiuje le desetina aktivnih članov, sodelovali so na nekaj razstavah, pomagajo pri delu fotokrožkov, vendar pa prave aktivnosti še ni. Sedanji fotografski zagnanci pravzaprav znova orjejo ledino na dolgo let zanemarjenem in opuščenem polju. Upajo, da bodo redni petkovi večerni sestanki kluba v prostorih v Domu kulture, kjer imajo tudi manjšo strokovno knjižnico, pritegnili ostale ljubitelje fotografije, ki jih najbrž ni tako malo. kot je videti zdaj. Z obnovljenim fotografskim laboratorijem in z nekaj nove opreme bodo tudi možnosti večje. Tako bomo najbrž lahko kaj kmalu v Fotogaleriji videli tudi kakšno razstavo fotografij domačih ustvarjalcev. MiM PRIKAZ KOLONIJE RIBNICA — V petek. 6. decembra, bodo ob 17. uri odprli razstavo del, ki so jih ustvarili umetniki v letošnji ribniški koloniji »Likovna iskanja«. Te kolonije se je udeležilo 12 kiparjev in štirje slikarji. Del je toliko, da bo razstava v dveh prostorih: v Domu JLA (slike in kipi) in v Petkovi galeriji (kipi). DREVI »CHREAF« NA NOVOMEŠKEM ODRU NOVO MESTO — Drevi ob 19.30 bo v tukajšnjem Domu kulture nastopil Studio za sodobni ples iz Zagreba, in sicer v okviru turneje po Sloveniji. 24-članski ansambel bo izvedel predstavo »Chreaf«. Nastop zagrebških plesalcev na novomeškem odru obiskovalci z zanimanjem pričakujejo. Jakčev dom po enem letu Med dozdajšnjimi 14.000 obiskovalci polovica šolar-jev — Odziv iz delovnih kolektivov še premajhen NOVO MESTO — 27. oktobra je Jakčev dom praznoval svojo prvo obletnico. Nedvomno je to priložnost, da pogledamo, kako se ta umetnostna in v okviru Dolenjskega muzeja delujoča hiša vrašča v Kulturno zavest samega Novega •nesta, Dolenjske pa tudi širšega okolja. Podatek, da se je v Jakčevem domu že prvo leto obstoja zvrstilo 13.994 obiskovalcev, pove, da je ta vraslost več kot zadovoljiva, saj navsezadnje takega obiska ne dosega prav vsaka muzejska ustanova na Slovenskem. Če se drugod dogaja, da zanimanje za ogled takšne zbirke uplahne že v prvih mesecih, pa kaj takega Jakčev dom ne pozna. Res je, da je bil obisk največji na začetku (na otvoritveni dan 720, do konca leta 1984 pa še nadaljnjih 4.760 obiskovalcev), vendar je bil spodbuden tudi vse letošnje leto. Tako je od januarja do konca oktobra Jakčev dom obiskalo 8.514 ljudi ali povprečno več kot 1.000 na mesec. Tako visok povpreček je bil dosežen kljub slabšima juliju in avgustu, ko se obisk takih ustanov občutno zmanjša. , Ob tem je moč zapisati, da je Jakčev dom glede na število obsko-valcev vsekakor upravičil svoj obstoj, in to tem bolj. ker so mu nekateri pesimisti prerokovali upad zanimanja in mesečni povpreček le 200 do 300 obiskovalcev. Udeleženci so proslavo povezali s posvetovanjem o problematiki vrtne in parkovne dediščine, v Novem mestu prenočili in si naslednji dan ogledali nekaj naravnih in kuliurnih znamenitosti na Dolenjskem. V času srečanja je bila v Metropolovi mali sejni dvorani na ogled razstava, ki je prikazala zanimivosti iz dejavnosti devetih spomeniškovarstvenih zavodov, delujočih v naši republiki, pripravili pa so jo strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, najmlajše tovrstne kulturne ustanove na Slovenskem, saj deluje šele peto leto. Zborovanje varuhov spomenikov, proslavo in vse drugo, kar je bilo v Novem mestu, je pripravilo Slovensko konservatorsko društvo. Pot novega spomeniškega .varstva, ki se je začela z omenjenim odlokom, je orisal predsednik tega društva dr. Marjan Slabe. Med drugim je dejal: »Nadvse pomembno in edinstveno je, da je biia skrb za dediščino naroda navzoča že ob koncu vojne, ko je bilo vse v razvalinah. Ob tem pa je treba vedeti, da se varstvo naravne in kulturne dediščine na naših tleh ni začelo šele leta 1945. Interes za zaščito kulturnih spomenikov se je pojavil že davno prej, v obdobju renesanse. Izpričano je, da je stavbenik Tyffer-nus že na začetku 16. stoletja zbiral antične napisne kamne. Pomembnejši ukrepi za varovanje naravne dediščine so bili, denimo, sprejeti v času Ilirskih provinc. Sicer pa se je organizirano delo začelo v prejšnjem stoletju, svoj pravi zagon pa doživelo po osvoboditvi.« Varovanje naravne in kulturne dediščine je skupaj s tovrstnimi službami doživljalo obdobja uspehov in obdobja slabosti. Dr. Slabe je menil, da med pomanjkljivosti vsekakor še vedno sodi neustrezno in nezadovoljivo izobraževanje novih kadrov, ki prihajajo v spomeniškovarstveno stroko. »Kljub številnim uspehom v štiridesetih letih nam doslej še ni uspelo za vse zvrsti spomenikov oziroma znamenitosti izdelati zadovoljive metodologije za delo in drugih temeljnih smernic, ki bi izpričevale zlasti enotno in neopo- • Na zborovanju spomeniškovarstvenih delavcev v Novem mestu so več posameznikom podelili priznaja za njihov prispevek pri razvoju in uspešnem delu na področju varstva naravne in kulturne dediščine. Tako priznanje sta dobila tudi Jovo Grobovšek, direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, in Lado Smrekar iz Kostanjevice. rečno usmentev stroke,« je navedel in dodal, da so največji problemi še vedno pri reševanju stavbne dediščine, v vaseh in mestih. V prihodnje bo glavna skrb posvečena temu področju, saj materialni dokazi stavbne dediščine nenehno izginjajo, se redčijo. Obenem se nenehno pojavlja novo. Novo pa staremu ne sme škodovati, marveč se mora z njim prepletati, ga dopolnjevati. Sele tako se ustvarjajo kvalitete, ki neki dediščini omogočajo preživetje, Varuhi spomenikov imajo hkrati z zavodi oziroma ustanovama kje? delajo, pri tem izjemno odgovorno nalogo. j z Uči tel jsl k e » pl la i# e« i od e bel. jer le Republiška izobraževalna skupnost namenila okoli 700 milijonov dinarjev za izboljšanje osebnih dohodkov učiteljev v šolah usmerjenega izobraževanja LJUBLJANA — Nezavidljivi gmotni položaj srednjih šol že dolgo pre-glašuje ostalo problematiko, ki se pojavlja v zvezi z izvajanjem usmerjenega izobraževanja. Denarja ni dovolj niti za kritje materialnih stroškov, da o osebnih dohodkih učiteljev in njihovem nezadovoljstvu zaradi tega niti ne govorimo. Zaostajanje tako imenovanih učiteljskih plač se nadaljuje kijub naporom, ki sc privedli do delnega dviga. Razlike med tistim, kar učitelj dobi, in tistim, kar bi v skladu z družbenimi normami moral prejeti, so še vedno prevelike, v nemalo primerih celo žaljive. Vsekakor zdajšnja stimulacija ni taka, da bi se učitelj lahko v celoti predal svojemu poklicu, ne da bi s standardom drsel navzdol. Na seji skupščine republiške izobraževalne skupnosti so po pripravljenem predlogu skoraj brez razprave sprejeli sklep, da se za uskladitev osebnih dohodkov na Na najslabšem so šole tako imenovanih neproizvodnih usmeritev, denimo tiste, ki so se razvile iz nekdanjih gimnazij. Nad njihovim delom in usodo ne bdijo nikakršni finančni očetje, kar bi sicer lahko rekli za šole, ki svoje poslanstvo povezujejo z združenim delom. Zato je njihovo zaovtajanje v gmotnem položaju še večje in občutnejše. KOČEVSKA »DIANA« SE PREDSTAVLJA KOČEVJE — Pod pokroviteljstvom tozda Lovišče Medved kočevskega GG bodo drevi ob 18. uri v tukajšnjem Likovnem salonu odprli razstavo črno belih fotografij članov kočevske podružnice znanega fotografskega kluba »Diana«. Na razstavi, ki bo odprta do 2. decembra, bodo dela Marka Figarja. Janeza Konečnika, Staneta Lavriča, Stanka Lavriča, Marka Masterla, Janeza Papeža in Antona Vovka. SPOMIN NA POMPEJE RIBNICA — V Petkovi galeriji v ribniškem gradu so 14. novembra odprli razstavo kipov Dragice Čadež pod naslovom »Asociacija na Pompeie«, Prikazuje ciklus gibljivih psov, zamisel zanje pa je dobila med ogledovanjem Pompejev, ko je videla odlitek psa, ki ga je zalila lava. Razstava bo odprta do ponedeljka, 25. novembra. Kiparka Dragica Čadež je letos drugič sodelovala na ribniški likovni koloniji. »DRŽAVNI LOPOV« PRIDE V KRŠKO KRŠKO — Jutri bo tu gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s komedijo »Državni lopov« sodobnega jugoslovanskega avtorja Fadi-la Hadžiča. Predstava, ki jo je , omogočil kolektiv LB Temeljne posavske banke v Krškem, se bo začela ob 19. uri v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja. Že dopoldne bodo gostujoči gledališčniki nastopili za učence Šolskega centra Krško. UPRIZORILI BODO »KARAMAZOVE« NOVO MESTO — Novomeška mladinska gledališka skupina, ki še nima imena, bo v tej gledališki sezoni uprizorila delo »Karamazovi ali Prevzgoja srca«. Režiser Matjaž Berger je povedal, da gre za delo, ki obravnava leto 1948, koje Jugoslavija zavrnila Stalinov ultimat. Drugi del te drame bodo mladi novomeški gledališki igralci napisali sami, temeljna ideja je 'primerjava leta 1948 z današnjimi časi. Gledališka skupina je bila ustanovljena lani, njen ustanovitelj je OK ZSMS Novo mesto. Lani so igrali Brehtov »Ukrep«, ki naj bi letos doživel ponovno uprizoritev, vendar v novi igralski zasedbi, ker je nekaj fantov v JLA. M. E., N. J. področju usmerjenega izobraževanja razdeli 643 milijonov dinarjev. Pri odločanju, kaj s 84 milijoni, predvidenimi za materialno kritje izvajanja programov v šolah neproizvodnih usmeritev, pa seje zaradi nasprotujočih si stališč zataknilo. Po daljšem prerekanju so se le zedinili, da tri četrtine te vsote namenijo še za sanacijo osebnih dohodkov in le četrtino za materialno kritje stroškov oz. za tisto: kar je bilo sprva predlagano. Prevladala je torej potreba »žepa«. Morda se je naposled tudi nestrinjaj-očim se delegatom zdelo, da bodo s • Okoljem, kjer take šole so, do zdaj te problematike ni uspelo ugodno rešiti. To povedo tudi ugotovitve iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih logov. Marsikje je zavoljo neizenačenega položaja šol že prišlo do trenj. Mnogi so menili, da se bo zato moralo nekaj v prid izboljšanja gmotnega položaja zgoditi na republiški ravni. In do tega je pred kratkim res prišlo. tako odločitvijo vsaj za nekaj časa utišali včasih že preveč povišane glasove o učiteljski »mizeriji«. (A za koliko časa? Kdo bo dal denar za tisto, kar je predlog prvotno pre-videval, o tem pa si, kot kaže, na omenjeni seji ni upal nihče razmišljati.) L Z. Zrcalo Šolskih težav Društvo glasbenih pedagogov dobilo novo^ vodstvo NOVO MESTO — Na občnem zboru Društva glasbenih pedagogov Dolenjske, kije bil 13. novembra v Rozinovi dvorani tukajšnje glasbene šole, je dosedanji predsednik Silvester Mihelčič ml. ugotavljal, da so se v društveni dejavnosti v glavnem zrcalile razmere, v kakršnih že ves čas, zlasti pa zadnja leta, delujejo glasbene šole vdolenj-ski in posavski regiji. Razmere nikakor niso zavidljive, kar še posebej občutijo manjše glasbene šole. Težave se začenjajo že pri prostorih. Šole jih imajo na voljo od 130 do 1.000 in več kvadratnih metrov. Tudi ekonomska cena izobraževanja je povsod drugačna. Letošnja je od 42.000 do 79.000 din na učenca, kar pa ne pomeni, da segajo do te višine tudi »dotacije« izobraževalnih skupnosti. Ker družbeno utečeno financiranje, kakršno pač je, ne da dovolj sredstev, morajo šole razliko pokriti s šolnino. Ta se na območju društva giblje med 650 in 1.500 din. Tudi osebni dohodki učiteljev so od šole do šole drugačni. Razhke med njimi so take, da bodejo v oči in ustvarjajo nerazpoloženje zaposlenih. Seveda takih reči društvo ne more razreševati, ker so za to pač druge oblike. Vendar se niti šolam niti društvu s tako problematiko ne bi bilo treba ukvarjati, če bi bilo glasbeno šolstvo statusno urejeno. Zavoljo neurejenosti je vsaka glasbena šola odvisna predvsem od razumevanja okolja za tovrstno izobraževanje in problematiko. Res pa je. da so večje podpore deležne tiste šole, ki so bolje vključene v kulturno življenje okolja. Taka vprašanja bodo bržkone še zaposlovala društvo, čeprav je bilo na občnem zboru čutiti, da članstvo • V naslednjih štirih letih bo Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske vodila nova predsednica — Branka Kaplan iz glasbene šole v Brežicah. pričakuje še kaj drugega, predvsem posvete in druge izobraževalue oblike. Eden od sklepov je bil, da se morajo glasbeni pedagogi večkrat dobivati, in sicer po posameznih instrumentalnih skupinah.kjer bi obravnavali tudi strokovna vprašanja. Društvo bo še naprej prirejalo regijske revije glasbenih šol (naslednja bo 2. aprila v Novem mestu) in se zavzemalo za popularizacijo drugih oblik glasbenega življenja. L Z. Neresnost s premiero Sevničani avtorje filma Naš človek v »živo« 'i videli, ne pa tudi slišni SEVNICA — Teden domač ga filma v Celju sovpada s pr okovanjem tukajšnjega oblin;k -Cla praznika. Letos so že drugii . program sevniških proslav v.*. tudi premiero enega od sloveti*' ih filmov. predvajanega na celjski prireditvi. Prvotno je bilo miš'je-no, da bo to Duletičev »Doktor *, zares pa je v Sevnico prišel F ličnikov »Naš človek« inzniim ;\Ji nekateri ustvarjalci: režiser Jože Pogačnik, direktor filma Janez Verovšek, igralka Vesna Jevtu : ar in nosilec glavne vloge Boris Juh. S tem dogodkom pa ni šlo vse gladko, kot bi kdo mislil Najprej so ga polomili prireditelji, ki so obiskovalce vabili na predstavo. • Za tak kulturni dogodek, ket se je napovedal, je bila pod kritiko tudi sama projekcija »Našega človeka«. Slika ni bila ostra, zvočnik je hreščal, pokazale pa so se tudi druge »bo! ni« sevniškega kina. Škodo je v glavnem trpel sam film, ki je družbeno aktualen in kajfuk zanimiv. ob 20. namesto ob 19. uri. ko seje dejansko začela. Razumljivo je da dvorana ni mogla biti nabit j polna, tisti ki so »pravočasno* zasedli sedeže, pa so mogli zaploskati tudi omenjenim ustvarjalcem. Kakega pristnega pogovora v »živo« z njimi niso mogli doživeti, ker se je gostom mudilo v i C elje Nekakšen pogovor s filmarji so že prej posneli nasevniškm radiu in še dobro, da je bito vsaj to. Sevniški prireditelji pa tudi listi. ki so poslali omenjeni film hkrati z ekipo v sevniško kino dvorano, si pri občinstvu niso pridobili kaj prida ugleda. Se več. nekateri menijo, da bi se morali v prihodnje sploh odreči sodelovanju s celjskim Tednom domačega filma. Obiskovalci le niso tako zabiti, da bi se dali še dolgo vleči: za nos. A.Ž.- KRŠKI FILMSKI TEDEN KRŠKO — V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja se že od ponedeljka, 18. novembra, vrstijo večerne predstave slovenskih filmov, s katerimi se tu pridružujejo proslavljanju 40-letnice slovenske filmske tvornosti. Obiskovalci so do zdaj videli Šti-gličev film »Na svoji zemlji«, Čapovo »Vesno« in Štigličevo »Balado o trobenti in oblaku«. Drevi bosta na sporedu Klopčičevo »Cvetje v jeseni« in Duletičeva noviteta »Doktor«, v kateri igra glavno vlogo, dr. Kanteta, igralec Slavko Cerjak, krški domačin. »Doktor« bo na sporedu tudi v soboto, teden slovenskega filma pa se bo končal v nedeljo z Ranflovo »Ljubeznijo.« HONORAR ZA KNJIGE KOČEVJE — Večer z Bojanom Štihom, znanim slovenskim kulturnim delavcem, je organizirala Knjižnica Kočevje. Bojan Štih seje honorarju odpovedal in tako privarčevani denar bo knjižnica namenila za nakup knjig. UNILES POJE NOVO MESTO — V okviru praznovanja 40-letnice delovne organizacije Novoles bo v soboto. 23. novembra, v tukajšnjem Domu kulture pevsko srečanje »Uniles poje«. Sodelovali bodo pevski zbori delovnih organizacij, ki so članice sozda Uniles. ■pisma lin odmevi Se: surovost je izkazoval nad živalmi Pripombe k pismu bralke, objavljenemu 7. no- vembra______________________ Članek mi je zbudil pozornost, zato sem sklenil, da povem ob njem udi svoje mnenje. Dejanje, ki gaje storil tovariš Henigman, meče slabo luč nanj kot človeka in lovca, ne nazadnje pa tudi na lovsko družino, katere član je. Če je bil tega dogodka kriv star, neporavnan račun med sosedi, bi se ta verjetno lahko rešil po drugačni poti, ne pa s streljanjem na psa. Zanima me, kako takšna početja svojega članstva obravnavajo lovske družine in kako so ravnali v primeru tovariša Henigmana. Upam, da bom na to vprašanje dobil odgovor. Pri takšnih stvareh še vedno ostajamo preveč ravnodušni. VINKO MIKULIČ NOVO MESTO URICE RAZVEDRILA ZA NAJMLAJŠE NOVO MESTO — Društvo pri-•ateljev mladine Šmihel in Regerča vas i.eluje štiri leta in ima že 102-člana, i redvsem si prizadevajo, da bi popestrili prosti čas najmlajših šolarjev. vsak teden prirejajo urice razvedrila v Domu učencev Majde Šilc. Še posebej ,o člani društva delavni ob novem letu, ko poskrbijo, da dedek Mraz obdaruje prav vsakega njihovega mladega krajana. N. JANTOLEK PRISPEVKI ZA MEDICINSKE INSTRUMENTE NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: Krajevna organizacija Rdečega križa Kandija—Grm 5.000 din, kolektiv pošte Žužemberk namesto venca na grob pokojne Vere Vehovec 5.000 din in TOZD za ptt promet Novo mesto prav tako 5.000 din. Kolektiv gostišča Pavlin, Mačkovec, Novo mesto 10.000 din; Iskra IEZE— TOZD Elektroliti Mokronog 50.000 din; Vidrihovi z Otočca so namesto cvetja na grob pokojne Terezije Vidrih prispevali 10.000 din; kolektiv uprave za družbene prihodke Novo mesto pa namesto cvetja na grob pokojnega Antona Berusa 3.200 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! OBRTNIKI DAROVALI NOVO MESTO — Za ureditev intenzivne nege na internem oddelku Splošne bolnišnice v Novem mestu so darovali naslednji obrtniki: Jože Zupančič iz Žužemberka 10.000 din; Danica Konda iz Žužemberka 1.000 din; Albin Jaklič z Dvora 10.000 din; Danica Štupar z Dvora 2.000 din; Danica Legan z Dvora 4.000 din; Alojzija JCovač z Dvora 1.000 din; Marija Novak iz Sadinje vasi 10.000 din; Pavel Iskra iz Ajdovca 15.000 din; Marija Ponikvar z Dvora 5.000 din; Henrik Kocjančič iz Loške vasi 10.000 din; Marija Gril iz Gor. Poljane 10.000 din; Avgust Štraus iz Podturna 10.000 din; Ivan Košmerlj iz Meniške vasi 5.000 din; Milan Muhič iz Dolenjskih Toplic 10.000 din; Janez Tekavčič iz Sušic 10.000 din. Za darovane prispevke se Splošna bolnica Novo mesto iskreno zahvaljuje. Domači pameti vendarle raste ugled Ob mariborski konferenci o inovatorstvu Statistika ugotavlja, da znamo preslabo uporabljati lastno pamet in da smo slabi izumitelji. Dajmo statistikom prav, vendar se vseeno vprašajmo, zakaj bi lahko bilo tako. Nekateri poznavalci trdijo, da pri nas obstaja veliko več izumov, kot jih javnost pozna. Gre za to, da je pri nas vsako leto prijavljenih veliko več izumov, kot jih ustrezna telesa registrirajo. Samo lani naj bi v Jugoslaviji prijavili 1369 iznajdb, registrirali pa so jih le 152. Taka uradniška počasnost verjetno precej duši ustvarjalno voljo vseh potencialnih izumiteljev. Očitno tudi ni rešeno nagrajevanje izumiteljev. Kaže, da živimo s strahom, da bo kdo neupravičeno bogat, če mu bomo plačali za tisto, kar je iznašel. Pri tem niti ni važno, kje ta izum uporabljajo. Iznajdba, ki koristi delovnim ljudem v majhni obrtniški delavnici ali v veliki organizaciji združenega dela. predstavlja na koncu koncev bogastvo vse družbe. Še nekaj je res, namreč to, da mi kot družba svojih iznajditeljev niti ne cenimo. Kakšni na pol mladi dami, ki je pred nami na odru med svojim tako imenovapim petjem pripravljena malce dvigniti krilo, bi najraje vsi po vrsti peli hvalnice, človek, ki s kakšno iznajdbo pokaže res izjemne sposobnosti, pa menda kar ne more biti narodni junak! Kljub težavam na tem področju je popolna črnogledost glede ino-vatorstva gotovo odveč. Delovni kot smo, bomo gotovo kaj storili za izboljšanje razmer na tem področju. Nedavna mariborska konferenca o inovacijah in produktivnosti je lahko eden od dokazov za to. MARTIN LUZAR V povprečju so skrite razlike Mnenje k analizi, ki je bila osnova za pripravo članka s tem naslovom V Dolenjskem listu 31. oktobra objavljeni članek o osebnih dohodkih v črnomaljski občini črpa podatke iz analize izvršnega sveta. Analiza je bila izdelana zato, da se ugotovi, kakšna so razmerja med osebnimi dohodki v gospodarstvu in negospodarstvu, kajti glasovi, da so osebni dohodki učiteljev še vedno nižji, ne pojenjajo. Ljudje se pač primerjajo med seboj in vidijo razlike. ___ Kot metoda primerjanja je bila uporabljena primerjava osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca. To seveda ni najbolj posrečena metoda, ker primerja osebne dohodke samo na osnovi stopenj izobrazbe in vnaprej določenih razmerij med njimi glede na nekvalificirano delo. Tej metodi zato lahko najprej zamerimo to, da ne primerja osebnih dohodkov glede na zahtevnost del. Skoraj vse organizacije imajo sprejete analitične ocene za ugotavljanje zahtevnosti del. Vprašanje je, koliko so razmerja med osebnimi dohodki po teh ocenah usklajena z razmerji po omenjeni metodi. Izobrazba je torej samo en element analitične ocene, ki jo povrh v posameznih organizacijah različno vrednotijo, na kar vpliva vrsta dejavnikov. Uporaba metode primerjanja na osnovi osebnega dohodka na pogojno nekvalificiranega delavca za usmerjanje delitve osebnih dohodkov bi nas lahko privedla tudi do stališča: za enako izobrazbo enako plačilo. Daje to v nasprotju z vlogo osebnih dohodkov kot ekonomske kategorije v blagovnem gospodarstvu, ni treba posebej poudarjati. Primerjave osebnih dohodkov na osnovi izobrazbe seveda lahko delamo. Povedale nam bodo sicer, kakšne, osebne dohodke lahko doseže določena izobrazba v določeni organizaciji, dajanje nekih splošnih usmeritev na tej podlagi pa je tvegana reč. DAN ŠOLE Vsako leto 29. oktobra proslavljamo dan šole. Letos smo to storili 9. novembra. Obiskala nas je Dragica Rome in nam pripovedovala o vojni, v kateri je tudi ona sodelovala. Nato smo imeli proslavo. Nastopili so pevski zbor ter učenci recitatorskega in dramskega krožka. Po proslavi so bila športna srečanja v rokometu in namiznem tenisu z učenci iz osnovne šole Škocjan. MIRJANA ČINKOLE, 2.a OŠ 29. oktober, Šmarjeta Naslednje, kar v omenjeni analizi moti, je dejstvo, da ni bil zagotovljen enoten pristop k zajemanju podatkov. Nekatere organizacije niso vštele minulega dela ali gibljivega dela ali raznih dodatkov. Primerjanje osnov danes ne pove ničesar. Za primerjave je nujno vzeti celotne izplačane osebne dohodke. Ker torej podatki niso zanesljivi, je analiza brez vrednosti in ni osnova za nikakršne usmeritve. Doslej smo gibanje osebnih dohodkov v šolah spremljali v glavnem preko povprečnih osebnih dohodkov na delavca. Čeprav tudi to ni najboljši način, kaže pa le, kako je z rastjo. Nesporno je, da so čisti osebni dohodki na delavca v šolstvu od leta 1981 dalje rasli počasneje kot v gospodarstvu. Če bi hoteli približno ujeti razmerje iz leta 1980. bi morala biti letos rast osebnih dohodkov v šolah 89% glede na predvideno 81-odstotno rast v gospodarstvu. Razlike iz prejšnjih let ostajajo pri tem nepokrite. Omenim naj tudi, da je bilo doslej zaradi večjih časovnih zamud usklajevanja osebnih dohodkov precej hude krvi. zato smo se odločili za sprotnejše »Kremen« spet trdno stoji »Stanje še daleč ni bilo tako kritično in ni bilo ni-kakršne nevarnosti za rdeče številke« (Dl št. 45) Omenjeni članek, kakor tudi nedavni v »Delu« sicer pozitivno in pohvalno komentirata letošnje rezultate gospodarjenja v Kremenu. K temu kljub nekaterim netočnostim nimamo kaj dodati, čeprav ni tako rožnato. Ker pa omenjeno pisanje daje vtis, da je bilo stanje v letu 1984 zelo kritično, želimo to stanje nekoliko psvetliti. Kremen ima svoje delovne enote v treh občinah in s tem tudi tri različne vrste proizvodov: kvarcit pri Mirni, kremenčeve peske v Ravnem pri Raki ter ognjeodporne materiale v Novem mestu oziroma Mokrem polju. Že samo to dejstvo narekuje, da je potrebno skrajno racionalno gospodariti, saj prevozi in dovozi pod-ražujejo proizvodnjo, da ne govorimo o stroških odkupov in sanacij zemljišč in stroških odpiranja rudnih ležišč. Tipično za našo delovno organizacijo je samorastništvo, saj seje prebijala skozi čas samostojno, brez botrov, v sklopu oanoge nekovin, ki je bila vedno v senci ostalih in družbeno nepriznana. DO Kremen ni bila nikdar zgubarska, zadnja in edina izguba je bila registrirana 1. 1968 ob likvidaciji steklarne v Bršljinu, ko je DO izgubila 40 starih mio, kar je bilo takrat za Kremen veliko. Sicer pa je za našo delovno organizacijo značilno določeno nihanje od leta v leto, kar je pogojeno z različnimi zunanjimi vplivi. Podobno se je zgodilo tudi v JLA — delovna vojska Vojaki iz ribniške vojašnice z delom utrjujejo tradicionalne vezi med armado in ljudmi Pepca Zupančič RIBNICA — Skoraj vsak dan smo priče tesne povezave med ljudstvom in armado, ki se kaže v različnih manifestacijah in v številnih delovnih uspehih, ki so plod skupnega dela pripadnikov JLA in delovnih ljudi. V Ribniški dolini je povezanost armade in ljudstva že dolgoletna in uspehi so opazni. Za primer navedimo, da so ribniški vojaki tri mesece polagali telefonski kabel, da je 60 vojakov več kot tri mesece kopalo jarek za plinovod proti Kočevski Reki, da zdaj vojaki pomagajo pri zamenjavi vodovodne instalacije v vasi Dana pri Ribnici. To je le nekaj primerov, bilo pa jih je seveda precej več. Veliko delovnih ur so vojaki, ki tvorijo Jugoslavijo v malem, kot ra- di pravimo, opravili pri izgradnji m obnovi številnih objektov, posebno tistih, ki jih potrebujejo pri vsakdanjem urjenju (urejanje poligona, strelišča). V vojašnici v zadnjih letih posvečajo še posebno pozornost tako imenovanemu zelenemu planu: urejajo poti, utrjujejo cesto do svinjakov ipd. Vsa ta dela opravljajo vojaki, ki so že opravili obvezno urjenje, pri tem pa večino del opravijo v popoldanskem času. Na ta način vojaki marsikaj napravijo mnogo ceneje, kot če bi delo zaupali kakšni delovni organizaciji, in se tako uspešno vključujejo v splošna družbena prizadevanja za ustalitev gospodarstva. M. GLAVONJIČ usklajevanje. V šolah je to usklajevanje potekalo različno, zato tudi iz tega razloga analiza ne daje prave slike. • Tako. Navedla sem nekaj dejstev, zaradi katerih je bolje omenjeno analizo (in članek) čimprej pozabiti. Povzročila je veliko negodovanja. Upam samo, da s temi podatki komaj prebujajoči se optimizem v šolah ni v kali zatrt. Kaj torej storiti, če z nobeno uporabljeno metodo nismo zadovoljni? Kako zagotoviti pravočasno usklajevanje. da bodo razlike kar najmanjše? Predlagam: dogovorimo se, s katerimi deli oz. delovnimi nalogami v gospodarstvu in izven njega bi lahko primerjali učiteljevo delo; spremljavo in usklajevanje opravljajmo v čim krajših obdobjih; z ustreznimi in predvsem natančnimi navodili zagotovimo enostavno in zanesljivo zbiranje podatkov! Morda je sedaj, ob sestavi planov, čas tudi za take dogovore. KSENIJA KHAL1L Ob smrti Iva Pirkoviča Iva Pirkoviča ni več. Za vedno se je ustavilo njegovo neutrudno, vedečno in včasih tudi hudomušno in priostreno pero. Utrnila seje zadnja iskra duha, ki ni nikoli miroval in ki je o mnogočem vedel povedati svojo besedo. Rojen je bil 26. junija 1909 v Šentjerneju v kmetsko-obrtniški hiši, v kateri je odraščalo petero otrok: Jože. Ivo, Franc, Rudi in Lina. Po zgodnji očetovi smrti jim je ljubeče in močno srce matere Pavle pomagalo na noge in v življenje. Najstarejši Jože in najmlajši Rudi sta se izučila očetove obrti, Iva in Franca so poslali na šolanje v novomeško gimnazijo. Tuje Ivo v šolskih letih 1921/22-1928/29 uspešno končal osem gimnazijskih razredov in opravil izpit zrelosti. preteklem letu. ko so nili rezultati gospodarjenja po devetih mesecih še kar ugodni insejesituacijaposlabšala v zadnjem trimesečju. Na to so vplivale izredno nizke cene, ki so bile limitirane. V tem letu smo lahko dvignili cene povprečno le za 30%. Spomnimo pa se, da so cene, ki so bremenile vse vhodne materiale, energijo in seveda tudi delavčev žep, v zadnjem trimesečju hitro in nenadzorovano rasle in jim v proizvodnji nismo mogli več slediti. Tudi sezonski značaj naše proizvodnje, predvsem dolga zima, bistveno vpliva na končne rezultate. V takem razpletu je bistveno pripomoglo tudi prenehanje odkupa kvarcita po ino-kupcu, ki je zaradi zadostnih zalog in bližajoče se zime prenehal z odvzemom. Tudi odvzem kremenčevih peskov seje zmanjšal zaradi motenj poslovanja pri naših potrošnikih. Manjša proizvodnja ter bistveno povečani stroški so vplivali na rezultate poslovanja in vnašali določeno nervozo. Vendar stanje še zdaleč ni bilo tako kritično in ni bilo nikakršne nevarnosti za rdeče številke. Slabša je bila samo akumulacija in odpadla je delitev po ZR. Zbori delavcev in organi samoupravljanja so stvar tako tudi ocenili in sprejeli. Kar pa se tiče plačevanja zakonitih in dogovorjenih obveznosti, pa so manjše organizacije kot tudi Kremen običajno vzor rednih in pravočasnih izpolnjevalcev teh obveznosti. Inž. RUDOLF PIŠKUR »Kremen« Pred tednom so se sorodniki, znanci, prijatelji, sovaščani na ločenskem pokopališču z žalostjo poslovili od Pepce Zupančič iz Žabje vasi. Zupančičeva mama seje rodila pred skoraj 93 leti na Mali Cikavi, leta 1923 pa se je z možem Janezom priselila v Žabjo vas, kjer sta kupila hišo s kosom zemlje. Otroke sta vzgojila v poštene in napredne ljudi. Posebno težko je bilo tudi njej med vojno. Mož seje moral že leta 1943 z železnice umakniti v partizane, leto kasneje pa z družino še Pepca. Po vojni je zagnano sodelovala v delovnih akcijah vasi, mesta in seveda pri obnovi svojega opustošenega doma. V delu, skrbi za družino.in aktivizmu v Rdečem križu, še prej pa v OF in AFŽ, so naglo tekla leta. Leta 1978 je ostala brez moža, štiri leta kasneje še brez sina Jožeta. Sedaj pa se je življenje izteklo tudi njej. Krajevna skupnost, KK SZDL, ŽB NOV se ji zahvaljujejo za vsa dobra dela. Vsi se je bodo s spoštovanjem spominjali. Po maturi se je vpisal na tehnično fakulteto ljubljanske univerze, študija pa mu ni bilo dano v redu končati. Grdo seje življenje poigralo z njim in ga priklenilo na bolniško posteljo, katere ga je pred tednom dni odrešila šele smrt. Ali bistri in neutrudni duh se ni dal vkleniti. Že na začetku akademskih študij se je živahno udeleževal študentskega kulturnega in političnega gibanja, bil sotrudnik listov »Akademski glas« in »1551« in sodeloval v revialnenem tisku tudi potem, ko gaje že začela gruditi bolezen. Zanimali so ga matematični in filozofski problemi, ukvarjal se je s tehničnimi vedami, posebej pri srcu pa mu je bilo raziskovanje naše domače preteklosti od najstarejših obdobij, o. katerih govore arheološke raziskave, do žive sodobnosti, o kateri govore dokumenti in pričevanja še živečih ljudi. Po podgorjanskih vaseh in drugod je iskal stare slovenske tiske in jih reševal pred pogubo, sledil je literarno zapuščino za nesrečnim študentom in poetom Francem Hudoklinom iz Gorenje Stare vasi, zbiral in proučeval zgodovinske podatke iz časa selitve narodov in prodiranja nemških fevdalcev na Dolenjsko itd. V njegovi bolniški sobi v domači hiši se je tako nabirala dragocena knjižnica in so rasle zbirke zapisov in rokopisov. . Ob sovražni zasedbi se je z vsem žarom oklenil Osvobodilne fronte in bil njen prvi organizator v Šentjerneju ter pletel njene vezi po vsem bližnjem in daljnjem okolju. Pri tem delu je sodelovala vsa družina, kar fašističnim oblastnikom in njihovim podrepnikom ni ostalo skrito. Hišo so nadzorovali, 15. avgusta 1941 je bila prva hišna preiskava, potem sta bila nekaj časa zaprta brata Jože in Rudi. Po odhajanju prvih borcev v gozdove, z njimi sta odšla tudi brata Jože in Franc, se položaj še poslabša. V noči 28. marca 1942 ustrele fašisti brata Jožeta na domačem dvorišču, Rudi se umakne v Gorjance ter kasneje pade, Ivo pa je naslednjega dne aretiran z obtožnico italijanskega višjega vojaškega vojnega sodišča in odpeljan v bolniški oddelek jetnišnice okrožnega sodišča, ki je bil urejen v kandijski bolnišnici. Pred tem je Ivo še gledal, kako so na cesto pred njihovo hišo zmetali njegovo knjižnico in zapiske ter vse zažgali. Tri dni je gorelo in tlelo na cesti, mati in sestra sta se umaknili k sorodnikom pod Gorjance in pozneje v partizane, iz hiše pa so potfcm ljudje raznašali, kar se jim je zdelo, dokler niso fašisti iz hiče z gospodarskimi poslopji vred porušili. Ivo je potem prebil štirinajst mesecev v bolniškem oddelku jetnišnice in tam razpredal svoje niti zarote proti okupatorju. Ob vse bolj očitnem bližnjem zlomu Italije seje z vso močjo in iznajdljivostjo brigal za reševanje vseh vrst arhivskega gradiva, ki bo ostal za okupatorsko vojsko in oblastjo. Po kapitulaciji Italije se je preselil v Podturn pri Dolenjskih Toplicah, postal kot partizan Samov sodelavec ’ Znanstvenega instituta in Komisije za ugotavljanje zločinov. V poletju 1944 odide v Bari in Gravino v južni Italiji, od tam v Rim, kjer sodeluje v naši poročevalski službi. Po osvoboditvi se vrne v Ljubljano in se z vso vnemo loti zbiranja vseh možnih pisanih in ustnih podatkov za obdobje osvobodilnega boja. zlasti za območje Dolenjske in Gorjanskega Podgorja posebej. Nastaja vrsta člankov in razprav, ki dobe knjižno obliko v »Po sledovih rimske volkulje« in »Svobodni republiki pod Gorjanci«. Pri tem ne zanemarja starejše zgodovine svojega kraja. Znan je njegov projekt »Mihovo«, ki naj bi zajemal široko zasnovano arheološko raziskovanje Podgorja in doline Krke od najstarejših dob do poznega srednjega veka. Njegova delna uresničitev je privedla do odkritja sledov nekoč pomembnega, freisinškega trga. Otok pri Dobravi (Gutenvverd), Ivo sam pa raziskuje še španhajmski limes (utrdbena črta) ob Krki in v Podgorju in še marsikaj. Če je imel pri svojih tezah in trditvah iz sive preteklosti in žive sedanjosti vedno’ srečno roko, je stvar ugotavljanja strokovnjakov. Občudovanja vredni pa sta njegova vnema in široka razgledanost. Da ima za reševanje umirajočega blejskega jezera zasluge predvsem Ivo Pirkovič, je dovolj znano in priznano. Njegova trdoživa delovna ihta je bila očitna ob zadnjih urah njegovega življenja: na bolniški postelji v bolnišnici je še naročal, kaj mu naj prineso, kar mora še prebrati, potem pa je čez dve uri ugasnil. Ivo Pirkovič je bil takoj po vojni tudi v tesnih stikih z našimi vidnimi ameriškimi Slovenci, Louisom Adamičem, Jankom Rogljem in Vatrom Grillom. Ko sem nekoč obiskal Iva na njegovem stanovanju v Kocenovi 7 v Ljubljani, sem se tam seznanil z Louisom Adamičem. Ob kasnejšem obisku na pisateljevem ljubljanskem domu mi je Adamič navdušeno govoril o fenomenu Ivo Pirkovič. Da bo o njem napisal knjigo, je rekel. Kmalu po povratku v Ameriko pa je Louis Adamič v še ne pojasnjenih okoliščinah umrl. Zdaj tudi Iva Pirkoviča ni več. Ampak knjigo o njem bi bilo vredno napisati. JANKO JARC KAKO SLUŽIMO DENAR’ V popoldanskem času so učenci 5. in 6. razreda pridno nabirali zdravilne rastline in jih sušili. Učenci 7. in 8. razreda prodajajo časopise in si s tem služijo denar za končni izlet. Poleg tega zbirajo star papir. Vsi učenci pa smo v jeseni nabrali kar 300 kg kostanja. Pri tej akciji so se najbolj izkazali učenci 6. razreda. Novinarski krožek COŠ Milan Majcen, Šentjanž UPOKOJENCI! Pri samoupravni stanovanjski skupnosti v občini Novo mesto je odbor za stanovanjske potrebe upokojencev ugotovil, da se bodo zbrala določena sredstva v solidarnostnem skladu za upokojence do konca leta 1985, namenjena za popravila in izboljšave zasebnih stanovanjskih hiš upokojencev. V ta namen je odbor sklenil razpisati pogoje za pridobitev pravice do kredita in določil rok 30. 11. 1985, do katerega je potrebno vložiti prošnjo. Vsa potrebna navodila in obrazce za vložitev prošnje lahko dobi upokojenec pri svojemu društvu upokojencev, kjer je včlanjen. RUDI HRVATIN Družbeno varstvo v zdravstvenem domu v Brežicah? »Vaša vest ni točna« Na naslovni strani Dolenjskega lista št. 45 ste 7. novembra objavili vest z naslovom; »Družbeno varstvo v Zdravstvenem domu?« Informacija je netočna. V skladu z zakonom o javnem obveščanju zahtevam, da objavite, da delavski svet Zdravstvenega centra Brežice o tem sploh ni razpravljal. Res pa je, da je o tem razpravljal delavski svet TOZD Zdravstveni dom Brežice na seji 28. oktobra ob 6. uri zjutraj in 28. oktoba ob 13. uri na razširjeni seji delavskega sveta, kjer so bili prisotni predstavniki družbenopolitičnih skupnosti Brežice. Delavski svet TOZD Zdravstveni dom Brežice je zjutraj sprejel z večino glasov (samo eden proti) sklep: »Kljub stanju, ki je resno in ne dopušča odlaganja razreševanja odprtih problemov, je delavski svet mnenja, da imamo v Zdravstvenem domu dovolj ustvarjalnih moči. da se stanje ob pomoči vodstva Zdravstvenega centra Brežice in družbenopolitičnih dejavnikov v občini izboljša. Jasno nam je, da tega ni mogoče napraviti .čez noč, ampak je potreben daljši čas ih postopno ukrepanje, ki bo strnilo naše vrste in zagotovilo resno in odgovorno delo na vseh področjih.« Na razširjeni seji delavskega sveta TOZD Zdravstveni dom Brežice s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti 28. 10. ob 13. uri pa je po 3-urni razpravi prišlo do razhajanj o stališču DS TOZD (dopoldanskem). Vabljeni zunanji predstavniki družbenopolitičnih skupnosti so predlagali, naj o stališču delavskega sveta še enkrat glasujemo. Štirje delegati delavskega sveta TOZD Zdravstvenega doma Brežice so glasovali za isti sklep, trije delegati (dva delavca TOZD ZD in eden zunanji delegat) so se glasovanja vzdržali, en delegat (delavec TOZD ZD) je bil proti. Na sami seji delavskega sveta TOZD Zdravstveni dom 28. 10. popoldne smo dobili sklep o prenehanju mandata enemu zunanjemu delegatu. Takšen izid glasovanja pa ne pomeni. da je delavski svet TOZD Zdravstveni dom Brežice čutil potrebo po uvedbi ukrepa družbenega varstva. Dr. LILJANA NIKOLIČ, predsednica delavskega sveta TOZD Zdravstveni dom Brežice ROKOMETNA TEKMA V četrtek. 7. novembra, sta se na rokometnem igrišču OŠ Brežice v prijetaljski tekmi pomerila ŠŠD Polet iz Šentjurja in ŠŠD Brežice. Gostitelji so zmagali z rezultatom 28:13. Najboljši igralec in strelec tekme je bil Vlado Kurajičs 15 zadetki. Zmago domačih so gledalci, učenci naše šole, nagradili z burnim aplavzom. Ker sta šoli v prijateljskih odnosih, kmalu pričakujemo povratno tekmo. NATAŠA AVŠIČ, 8.d BREŽICE Vera Vehovec 7. novembra so v Žužemberku pospremili na zadnjo pot 73-letno Vero Vehovec, domačinko, kije bila revolucionarnim idejam zapisana še iz predvojnih časov, vse do zadnjega pa je ostala zvesta idejam revolucije in NOB. Oba z možem sta bila napredno usmerjena že v letih pred zadnjo vojno, z organiziranim delom za NOV pa je začela že v maju 1941. Izkusila je italijansko internacijo v Gonarsu, ko pa se je 1943 vrnila domov, je bila spet v vrstah najbolj predanih in uspešnih aktivistk na suhokranjskem območju. Oba 7 možem sta predano delala za NOB. on je bil tudi komandant mesta Žužemberk ob kapitulaciji Italije-po odhodu v partizane pa je leta 1943 padel in tovarišici Veri je ostala skrb za petero otrok. Tovarišica Vehovčeva je imela odgovorne funkcije že v medvojnem času, nepogrešljiva pa je bila tudi v času povojne obnove in naslednjih letih vse do smrti. Bila je odbornica v krajevnem in okrajnem ljudskem obdobu, aktivna v vseh družbenopolitičnih organizacijah in društvih- Pogreb, ki so se ga udeležili mnogi njeni prijatelji, znanci in tovariš' iz partizanskih let od blizu in daleč, je pokazal na njeno priljubljenost m spoštovanje, ki ga je uživala meo ljudmi. Z lepim slovesom se Je Žužemberk poslovil od tovarišice Vere, ki je svoje bogate življenjske izkušnje rada posredovala tako sok" rajanom kot mlademu rodu. od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka Lov na čarovnika po kostelsko Danes, na pragu 21. stoletja, v informacijski družbi, v vsaj po medčloveških odnosih socialistični in samoupravni Jugoslaviji, beremo, da so tam v nekem Kostelu z dvigom rok odločili, naj razrešijo mladega magistra funkcije v naši najširši družbenopolitični organizaciji in funkcij nasploh, češ da je pisaril po časopisih itd. Itak je bil predsednik vaškega odbora Fara le od spomladi, o delu pa, kot piše očitno v svoji veličini prizadeti predsednik KK SZDL vehementno na drugem mestu, bojda lahko sodi le tisti, ki je bil poleg pri slehernem metru ceste, kabla ali vodovodne cevi. Kaj še, da bi se o svojem »srboritežu« najprej izrekla baza, torej vas Fara! Sicer pa zakaj se tudi bi, ko so o tem že presodili veljaki! Če kaj, so v Kostelu zamudili izjemno priložnost: človeku, ki je za tamkajšnje . razmere nedvomno dosege! izjemno visoko stopnjo akademske izobrazbe, povrhu pa je še mlad in torej po naravnih zakonih ni tnogel biti poleg pri vseh naštetih akcijah, bi M »kazen« lahko pustili kakšno konkretno funkcijo. Če bi bil magister zatem takšne "ože, da za delo ne bi mogel navdušili sokra-janov, mu ne bi preostalo drugega kot pobeg * odra. . Tisto, kar je magister pisal v časopise, pa Je Pisal v naše časopise, ki so večinoma glasi-‘0 iste SZDL, iz katere ga v Kostelu mečejo, šiiti političnega dela se pač razlikujejo. Čudno pa je, da se lokalni veljaki čutijo užaljene, če nekdo širše omenja nerazvitost, drugje, kjer bi se tudi morali čutiti prizadete, so pa tiho. Marsikje bi bili takemu človeku krajani hvaležni. $ lil • Če je magister torej taka garjava ovca, da q » f ga krajevni funkcionarji nočejo videti, je ob fi GVGIUClj6 v*eh razrešitvah boleča posebno tista, dane . . *—- —-----------* zaradi vrtca ni bilo " jun/iciunurji nuueju i vseh razrešitvah boleča posebno umu, uu ne sme s športno-kulturnim društvom v pobrateno zamenjsko Dolino! Se mar bojijo, da 0 kar emigriral čez mejo? Še dobro, da se mso spomnili na kakšno psihiatrično bolnišnico kot v primeru dr. Zemve. So krajevni veljaki pozabili, da je najnevarnejši odstranjeni pesnik oziroma strokovnjak? Kdaj bomo tudi pri nas zmogli toliko tolerance kot v shakespearsko gnili Danski, kjer se veljaki spričkajo na mile viže, predsednik vlade odstopi, nakar se lahko neovirano odpelje domov s kolesom? Upam, da bodo vsaj na občinski ravni zmogli treznost in bodo v Kostelu, i sicer nekaj buškami in tudi v začetku morda različnimi Pogledi, vsi skupaj vendarle uspešneje gradi-Tt svoj jutri brez pogromov; Saj se niso sporekli zavoljo kakšne meje ali hloda, temveč zato, ker bi mladi radi hitreje naprej. ALFRED ŽELEZNIK Poročali smo, da je prejšnji ponedeljek prvič odprl vrata vrtec v Stopičah, v katerem je prostora za 40 otrok, od tega za en oddelek male šole in za en oddelek vrtca. Prostore za vrtec so uredili v starem delu šole s sredstvi občinske skupnosti otroškega varstva. Preurejanje je stalo 8 milijonov dinarjev ali 200 tisočakov na otroka, medtem ko je sicer danes ta vsota drugje že 440 tisočakov. Praktično vsa oprema za ta vrtec pa je bila kupljena že leta 1979, ko so začeli zidati novo šolo, in je bila vse doslej zapakirana. Za ureditev vrtca v Stopičah so se v skupnosti otroškega varstva odločili iz več razlogov. V skupščini te skupnosti je delega- cija krajevne skupnosti Stopiče v zadnjih dveh, treh letih petkrat dala pobudo, da bi vendar urediti otroško varstvo v Stopičah. Ko so začeli popravljati stari del šole, je skupnost pristala, da da sredstva za ureditev vrtca. Znano je, da v prihodnjem srednjeročnem obdobju v občini ne bomo gradili novih vrtcev. Zato je praktično edina možnost za nova mesta v organiziranem družbenem varstvu otrok v takšnih rešitvah ob osnovnih šotah predvsem v krajih izven Novega mesta. S tem bi pridobili nova mesta tudi za otroke iz Novega mesta, saj vozijo v novomeške vrtce starši iz drugih krajev v občini kar okrog 300 otrok. V Novem mestu pa čaka na sprejem v vrtec preko 350 otrok. Navsezadnje pa je pri nas tudi z zakonom predvideno oblikovanje vzgojno-izobraževa-Inega procesa od vrtca do šole v domači krajevni skupnosti, pravi tajnica skupnosti otroškega varstva Marija Padovan, in naj bi se, kjer se le da, vrtci prilagodili šolskemu okolišu. Tudi programi v vrtcu so naravnani tako, da otroci spoznavajo domači kraj. • Takšne so torej razmere v otroškem varstvu, ki so novomeško skupnost otroškega varstva vodile v to, da je dala denar za ureditev stopiškega vrtca. Opisali smo jih zato, ker je bilo pred otvoritvijo tega vrtca med starši precej vroče krvi. V stopniški vrteč naj bi namreč »preusmerili« tudi otroke od treh do sedmih let iz krajev v stopi-ški krajevni skupnosti, ki so jih starši doslej vozili v vrtec v Novo mesto. Šlo je za 24 malčkov. Od teh so jih starši 14 prostovoljno prepisali v stopiški vrtec, starši desetih otrok iz Težke vode in Šentjošta pa so se uprli. Na prvi sestanek je prišlo le nekaj staršev, ki so na koncu nekako pristali na premestitev otroka, seveda če bo to veljalo za vse. Povedali so jim namreč, da bo vrtec odprt dlje, tako da starši ne bi imeli težav priti pravočasno po otroka, skupnost pa je pristala tudi na javni, šolski prevoz teh otrok v vrtec (ki utegne seveda sem in tja povzročiti kakšno težavo j, in sicer bi jih od staršev na postaji prevzela vzgojiteljica in jim jih popoldne enako vrnila. Poleg tega bi v malo šolo tako morali v Stopiče, kamor bodo hodili v šolo, in bi v vsakem primeru menjali okolje še pred vstopom v osnovno šolo. Potem so na odločbe o premestitvi, ki so jih dobili vsi ti starši, prejeli skupinsko pritožbo staršev. Na ponovnem sestanku s starši so potem vendar nekako našli skupni jezik. Pritožbo so ugodno rešili le dvema, pa ne zaradi groženj s sredstvijavnega obveščanja, pravi Marija Padovan. Otroci so sedaj že drugi teden v vrtcu v Stopičah. Vseh pet iz Šentjošta vozi eden od staršev, otroci iz Težke vode pa se trenutno vozijo v vrtec in domov s hišnikom osnovne šole, ker je šolski kombi pokvarjen in čakajo novega. Otroci so se kljub bojazni, da bodo težave, menda dobro vživeli in se dobro počutijo, na kar da vpliva domače okolje. Kaj reči na vse to? Starše je seveda treba razumeti, da so bili proti premestitvi, saj ni bilo mogoče vnaprej vedeti, kako se bodo malčki odzvali na takšno brez dvoma veliko in pomembno spremembo, poleg tega sta čas in bencin danes zlato. Enega in drugega bi šlo nekaj več, če bi sami vozili svojega otroka v vrtec v Stopiče. Toda časi so preveč (ali premalo, kakor kdo gleda na to) hudi, da bi smeli misliti le nase, ali ne? Z. LINDIČ—DRAGAŠ Neznanska moč povprečnežev Nezadovoljstvo zaposlenih v družbenih dejavnostih novomeške občine zaradi osebnih dohodkov in njihovega položaja v družbi nasploh ni tarnanje brez osnove. Delež sredstev za skupne potrebe je v družbenem proizvodu novomeške občine zadnja leta naglo upadal. Medtem ko je V letu 1981 znašal še preko 12 odstotkov, je znašal lani komaj 7,36 odst., letos pa bo dosegel 7.63 odst. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so se prilagajale čedalje slabšim razmeram z opuščanjem investicij. Vse do leta 1983 padec sredstev za družbene dejavnosti še ni šel na škodo obsega dejavnosti ali osebnih dohodkov zaposlenih, potem pa se je to začelo dogajati. Posebno še, ker seje število zaposlenih večalo. Šlo je torej za manj sredstev, širitev programov in več zaposlenih. Iz vedno tanjše malhe pa je bilo za vedno več odjemalcev vse manj kruha. Osebni dohodki zaposlenih v družbenih dejavnostih novomeške občine so v primerjavi z zaslužki delavcev pri enakih delih in nalogah drugod po Sloveniji vse nižji. Pred kratkim narejena analiza pa kaže, da v večini delovnih organizacij družbenih dejavnosti zaslužki zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu v občini. Izjema so le vzgojno-varstvene organizacije, dom starejših občanov, Dolenjski muzej. Študijska knjižnica, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter delovna skupnost skupnih služb Zdravstvenega centra Dolenjske. Pri zaostajanju in prikrajšanju pa ne gre samo za osebne dohodke, ampak tudi za počitniške regrese in ostala izplačila iz skladov skupne porabe. Ti skladi so v družbenih dejavnostih lani zaostajali za domačim gospodarstvom kar za 24 odst., letos pa se je to zaostajanje za polovico zmanjšalo. • Da pa so v prenekateri ustanovi, zlasti v šolah, nezadovoljni z osebnimi dohodki, je deloma tudi njihova krivda. Sami pristajajo na uravnilovko pri nagrajevanju, saj nočejo bolje nagraditi delavcev, ki ne le več znajo, ampak tudi več naučijo. Osebne dohodke delijo po sistemu: vsi učimo, vsak da od sebe, kolikor more. Pri nagrajevanju ne bi smeli upoštevati te količine dela, ampak kvaliteto in kreativno delo. Žal se ta diferenciacija brez zamer navadno ne da izpeljati. Zaradi ljubega miru v hiši zato pristajajo na na-grajevalni sistem, ki ni sprejemljiv ne za družbo ne za dobre delavce. Ker pa so povprečneži običajno v večini, je njihov glas najmočnejši. Razmere v novomeških družbenih dejavnostih so pred meseci že dosegle kritično točko, pod katero si nihče ni upal. Zato se je zdaj položaj teh delavcev začet rahlo popravljati. Še več pa si lahko nadejajo v prihodnjih mesecih, kajti eno najvidnejših načel v predlogu nove občinske resolucije je: osebne dohodke v negospodarstvu izenačiti z zaslužki delavcev enakih strokovnosti v gospodarstvu. Če bodo v družbenih dejavnostih tudi sami bolj previdno in tehtno zaposlovali in pravičneje uredili nagrajevanje znotraj domačih hiš — potem bi morali glavni vzroki nezadovoljstva usahniti sami od sebe. Pri vsem tem pa ne bi smeli pozabiti, da gre slabo tudi onim v gospodarstvu. RIA BAČER Srebrna za slovensko lipo Slovenski plakat Z naravo do zdravja je dobil na nedavni mednarodni razstavi turističnih plakatov v Milanu srebrno sireno, kar je doslej največje mednarodno priz-nanje jugoslovanskemu turističnemu oglaševanju. V konkurenci je bilo 185 plakatov iz 45 držav, zlato sireno je dobil grški plakat, drugi so bili, kot že rečeno, Slovenci, bronasta sirena pa je pripadla domačinom. Plakat Z naravo do zdravja sta izdala skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, ki ima sedež v Celju, in Center za turistično in ekonomsko propagando pri slovenski gospodarski zbornici, izdelal pa ga je Design biro iz Ljubljane kot del celostne podobe slovenskih naravnih zdravilišč. Gornja informacija ni zanimiva le, ker se bodo s podobo nagrajenega orošenega lipovega lista predstavljala tudi dolenjska zdravilišča. ki so v okviru slovenskega združenja, ampak tudi zato, ker je Design biro, avtor plakata, pravzaprav dolenjska firma, njen lastnik in vodja je dolenjski rojak Zvone Pelko. Pelko se je rodil v Novem mestu, tu je končal tudi gimnazijo. Če bi bilo Novo mesto pred leti, ko je Pelko v Ljubljani začel kot de-signer, to, kar je danes, bi bil sedež Designe biroja v Novem mestu. Navezanost na rodni kraj, to za Dolenjce še posebej značilno značajsko potezo, izpričuje Pelko tudi pri delu, saj je med njegovimi strankami veliko dolenjskih podjetij. »Delo v design biroju je timsko, pripoveduje Zvone Pelko, »enakopravno sodelujejo akademski slikarji, arhitekti, grafični oblikovalci, reprofotografi, psihologi, ekonomisti, pisci besedil, prevajalci itd. Naročila so zelo različna; če se omejim samo na Dolenjsko, lahko rečem, da smo na primer za Novoteks delali zaščitno ime in celostno podobo Teens, za Novoles lepo število predstavitvenih prospektov, za Krko delamo celostno podobo njenih zdravilišč, iz naše delavnice je celostna podoba JE Krško, oblikovali smo monografijo Pleterij, multivizija v stari pleterski cerkvi je naša pcr ideji in izvedbi, pripravljamo monografijo o Kostanjevici, za trebanjska Tesnila smo naredili kompletne publikacije in sistem obveščanja, v deluje plošča Fantov z vseh vetrov itd.« Milanska nagrada Designe biroju je sicer največja, vendar ne prva in edina. Pelko je dobil leta 1979 prvo jugoslovansko nagrado za najboljši prospekt mesta (po naključju je bilo to Novo mesto), vsako leto jim ne uidejo po dve do tri nagrade za zidne koledarje in še bi se kaj našlo. V zadnjem času se Designe biro veliko ukvarja s tako imenovanimi celostnimi grafičnimi podobami. Kaj se skriva za tem dokaj zapletenim svežnjem besed? »V angleščini pravijo temu corporate image,« pravi Pelko, »pri nas so to strokovnjaki prevedli s celostna grafična podoba. Gre za celovit, izdelan način pojavljanja in delovanja neke firme ali dejavnosti. Za nekakšen enoten slog nastopanja v javnosti, od grafične opreme izdelkov do za firmo značilnih uniform in reklam na televiziji. Za naš čas je značilno, da so v družbenem življenju prevladale ekonomske prvine. Zato je ekonomski vidik tudi na zunaj najbolj poudarjen. V svetu prevladuje zavest o učinkoviti poslovnosti, o učinkovitem prepoznavanju dejavnosti. Ko na primer nekdo vidi znak BMW, takoj pomisli na učinkovito firmo ter lep, trajen in kakovosten avto, ne pa na kakšnega fička. To je tipičen primer tako imenovanega pozitivnega imagea. ki je jamstvo poslovnega uspeha. Seveda pa ni vsaka firma BMW. Nekatere, kar je značilno za naš prostor, so se komaj začele prebijati, se šele prizadevajo za pozitivni image. Ena od nalog birojev, kolje naš, je, da jim pomagamo. Poti do pozitivnega imagea, ki je sad celostne podobe, je veliko. Ti načini so v veliki meri povezani z oblikovanjem različnih vidnih sporočil, z iskanjem novega in likovno vse bolj kakovostnega sistema vizualnih komunikacij, ki danes ustvarjajo značilne podobe firm, dejavnosti, manifestacij itd. Številne celostne podobe firm so nastale same od sebe, bolj ali manj po naključju. Likovne ureditve so bile rezultat znanja in ambicij ustanoviteljev, spretnosti, tiskarja ali črkoslikarja, ki je namalal prvi izvesek. Danes je to delo poklicnih oblikovalcev, specializiranih oblikovalskih skupin, združenih s specialisti za marketing in propagando, pisci reklamnih gesel, propagandisti itd. Nekaj tega dela lahko prevzame tudi naš design biro. vedno večje namreč zelo dinamičnih delovnih organizacij, ki nenehno tekmujejo s konkurenti doma in na tujem. Načeloma dobra celostna podoba nikomur ne škodi. Na tujem se zanjo pobrigajo celo absolutni monopolisti. Zato, ker nekaj dajo nase. Tudi to je del celostne podobe.« M. BAUER t 47 (1893) 21. novembra 1985 DOLENJSKI LIST [71 10 ■gm .L JU E Lr-ij-dr- 1 ll c= mi foto slišal: Milan Markelj, VEŠ, VERJAMEM Tl, DA ŠE SPIŠ Z ŽENO, DA TEČEŠ VSAK DAN 30 KILOMETROV, DA SO AME-RIKANCI PRIŠLI NA LUNO, A DA FINO 2IVIŠ S SVOJO POKOJNINO, TEGA Tl NE VERJAMEM! NE IN NEI dolenjski list pred 20 leti v_________________________________________________ Te žalostne kooperacije jj Neutemeljene govorice o množičnem odhajanju v J tujino in o podražitvah — Naše ceste n GOVORICE, ČEŠ da je mnogo nezaposlenih in da ljudje množično odhajajo v tujino, so za Belo krajino zaenkrat pretirane. Zavod za zaposlovanje ima sicer 149 prijavljenih za delo, vendar je tudi še nekaj prostih delovnih mest, ki pa nezaposlenim ne diše. V tujino je letos šlo le 67 ljudi, pretežna večina zasebnih kmetovalcev. V enem ali dveh letih si nameravajo prislužiti kak kmetijski stroj ali denar za obnovo posestva, nakar se bodo vrnili k družinam. Podatki o nezaposlenih v Beli krajini in številu oseb, ki so odšle na delo v tujino, zaenkrat res niso vredni panike. NAŠE CESTE zaostajajo za prometom, zato je tudi vedno več nesreč. Čeprav mnogim nesrečam botrujeta neprevidnost in alkohol, se še vedno precej ljudi ponesreči zaradi slabih cest in nepreglednih ovinkov. Navzlic temu, da mora voznik prilagoditi vožnjo cesti, lahko slabo izpeljani ovinek zmede celo dobrega šoferja. STARO IN ŠE vedno veljavno načelo je, naj našega zasebnega kmetovalca prek kooperacijskih oblik vežemo na kmetijske zadruge in posestva. Prav bi bilo, da se zavemo resnice, da so te kooperacijske oblike žalostne in revne, vsaj glede vsebine kooperacije. POTROŠNIŠKA MRZLICA v ribniški občini že nekaj časa spet razsaja. Tudi tokrat so najbolj v časteh živila, predvsem sladkor, moka in olje. Nekateri kmetje, in teh je precej, si bodo ali so si že napolnili shrambe za dolgo časa. Potrošniško mrzlico ustvarjajo ponekod tudi prodajalci, ki v skrbi za večji promet begajo ljudi, da bodo cene višje in podobno. GOVORICE O PODRAŽITVAH so neutemljene. To je izjavil zvezni sekretar za trgovino in industrijo Hakija Pozderac. Med drugim je dejal, da je odobreno 15 milijonov dolarjev za uvoz blaga široke potrošnje. Velike so tudi rezerve masti in zagotovljene so dovolj velike količine kave in južnega sadja. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 18. novembra 1965) ! * S S 5 I % % N % S S % S s s s s s * N * s SVETU OKOLI BOLJ PO DOMAČE so vzeli šolo in pouk nekateri učenci v kakih 200 šolah v Angliji. Na račun profesorjev in njihovih soprog so pisali in risali opolzke zapise in slike, seveda prosto po lastni fantaziji. Profesorji so se uprli in stavkali, zaradi česar nekaj dni ni bilo pouka. Nazadnje so ob podpori ostalih učencev le zmagali profesorji. Najbolj »duhovite« učence so izključili iz šol. Svojo umetniško žilico bodo torej izživljali po javnih straniščih in podobnih likovnih akademijah tovrstne umetnosti. • •• S STANOVANJI tudi po svetu ni prav lahko in ljudje iščejo svoj domači kotiček, kjer le morejo. V Londonu so tako vrgli oko tudi na prazne cerkve in nedolgo tega so že nekaj let prazno cerkev sv. Simona preuredili v stanovanjsko hišo za 12 stanovalcev. Tojeleena od tisoč angleških cerkva, v katerih zdaj ljudje stanujejo, plešejo, se ukvarjajo s športi in drugimi dejavnostmi. Čeprav nerada, se s takšnimi spremembami anglikanskih cerkva strinja tudi cerkvena oblast. Še vedno je bolje, da cerkev nečemu služi, kot da postane plen vandalov in zoba časa. • •• NAZADNJE LE PRAVO in poceni zdravilo za nepoboljšljive debeluhe in požeruhe! Iz Atlante sporočajo, da so tam odkrili cenen način za hujšanje. Prevelikega teka so se lotili na izviren in preprost način. Kandidat za hujšanje požre balonček, ki ga potem napihnejo. Tako ima debe-luhec ves čas občutek, da je sit in lažje hujša. Ko zgubi določeni del telesne teže, balonček spustijo in ga vzamejo iz želodca. Potem pa se začne stara pesem... • •• ZELO NAZOREN poduk o varnosti so dobili nadse udeleženci strokovnega srečanja o varnosti pri delu, ko so razpravljali v dvorani neke restavracije v Melbournu. Strokovno srečanje so morali prekiniti, ker seje zrušil strop. Kakih deset udeležencev simpozija je bilo težje poškodovanih. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Vsak čas bo splošna revolucija Hudi nemiri in štrajki v Rusiji, pri nas pa je mnogo prezgodaj zapadel sneg in povzročil ogromno škodo — Griža na Dolenjskem spet razsaja_ (Nepričakovano) zgodaj je letos sneg za-padel. Napravil je zaraditega ogromno škodo, posebno na različnem drevju, po sadnih vrtovih in gozdih. Napravil je pa tudi dosti druge škode. Ljudje nimajo pospravljenih še veliko pridelkov. Repa, pesa, korenje je še zunaj. Bog ne daj, da bi sneg obiežal! Kaj bo potem z našo prašičjo krmo? In kaj z nastiljem! Dosedaj se ni moglo še nič stelje napraviti. Škodo trpe pa tudi naše setve. Zimska strn še ni povsod v zemlji ali seje pa prav v zadnjem trenutku, tik pred snegom spravila v zemljo. Veliko potrebnega dela bo letos moralo izostati na škodo, ki bo prav občutno zadela naše kmetijstvo. (N a R u s k e m) bo izbruhnila vsakčas splošna revolucija, ako še ni. Z volitvami v gosudarstvenajo dumo (državni zbor) niso zadovoljni ne kmetje, ne meščani, ne delavci. In grozijo vsakemu, ki bi se dal voliti. S silo hočejo pridobiti novo ustavo. Pp celi državi štrajka več milijonov delavcev, pred vsem v* -m F Mona Lisa iz Louvra, londonska Mona Lisa in Raffaelova skica. Prava Mona Lisa ni samo ena Obstajata vsaj dve Leonardovi umetnini, znani pod imenom Mona Lisa — Katera je prava gospa Giocondo? — Prstni odtisi so dokaz istovetnosti_ Menda se ni še okoli nobene druge slike spletlo toliko legend in skrivnosti kot okoli slovite Mone Lise Leonarda da Vincija. Postala je kar nekakšen simbol kulture in umetnosti, po svetu kroži na milijone reprodukcij, nekaj desetin odličnih ponaredkov, pojavlja se v številnih karikaturah in risanih šalah, na poštnih znamkah, natisnjena je na majicah, medtem ko priznano pravi izvirnik visi v znanem francoskem muzeju Louv-ru. Toda ali je to res prava Mona Lisa? Je samo ta slika delo Leo-nardovih rok? Dr. Henry Pulitzer trdi, da ne. Po njegovem strokovnem prepričanju (Pulitzer je poznavalec umetnosti, znanstvenik in izumitelj) visi v nekem londonskem apartmaju še ena Leonardo-va Mona Lisa, portret prave gospe Giocondo. Slavni renesančni umetnik je imel navado, kot pravi dr. Pulitzer, narediti več inačic portretov, ki jih je slikal. In tako naj bi naredil tudi, ko je slikal ženo florentinskega plemiča Mono Liso del Giocondo. Plemkinja je prav tisti čas žalovala za umrlo hčerko in je nosila črn pajčolan čez obraz; od tod skrivnostni smehljaj na licu upodobljene ženske, smehljaj, o katerem krožijo najbolj nenavadne pripovedi, od tiste o nosečnici do tiste o preoblečenem moškem ipd. Leonardo je umetnino izdeloval cela štiri leta in ga prepustil rodbini Giocondo. Kmalu potem je tik pred potovanjem v Pariz sprejel naročilo Guiliana de Medi-cija, naj naslika portret njegove takratne ljubice Costanze d’Avalos. Ta ženska ni bila samo podobna gospej Giocondo, marveč so jo imenovali z nazivom La Giocon-da, kar pomeni Smehljajoča. Leonardo je portret Medicijeve ljubice naredil tako, da je uporabil za podlago zadnjo inačico portreta prave gospe Giocondo, nanjo pa je naslikal obraz gospe d’Avalos. Tega portreta Leonardu ni uspelo prodati. Ko je bil dokončan, se je naročnik že premislil; zapustil je tedanjo ljubico in se bogato poročil. Leonardu ni preostalo drugega, kot da je narejeno sliko vzel s seboj skupaj z ostalimi svojimi neprodanimi slikami, ko je odpotoval v Francijo. In prav ta slika naj bi dandanes visela v Louvru. železničarjem. In tako vlaki ne vozijo več. Tudi vojaki ne morejo opravljati njih službe, čeprav so jih silili k temu. kajti puntarji so razdrli železnične proge, porezali telefonske in brzojavne žice. Pred vsem so se revolucionarji spravili nad Petrograd in Moskvo. (G r i ž a) na Ddlenjskem. Po mnogih krajih na Dolenjskem razsaja griža, zlasti na Belokranjskem, kjer že večje ljudij vsled tega umrlo: mnogo jih pa bolehuje. (Novomeško) županstvo prejelo je od tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva žalostno obvestilo, katero je odposlal c. kr. deželni šolski svet in v katerem sporoča, da je c.kr. ministerstvo za uk in bogočasje sporazumno s c.kr. finančnim ministerstvom zgradbo novega poslopja za gimnazijo odbilo ter odredilo, da se staro gimnazijo adaptira —popravi. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. novembra 1905) 2iva puščava V siani puščavi Ust Urt našli oaze življenja Slana puščava Ust Urt, ki se razteza vzhodno od Aralskega morja, največjega celinskega morja na svetu, ni najprimernejše življenjsko okolje, zato je rastlinski in živalski svet primerno skromen. Kaj drugega tudi strokovnjaki niso nikoli pričakovali. Zato je nedavno odkritje »oaz življenja« v tej slani puščavi toliko bolj presenetljivo. Do odkritja so prišli biologi leningrajske univerze, ko so z letali pregledovali puščavo. Našli so nekakšne naravne udorne jame, v katerih so opazili znamenja življenja. Oo jam so se zato podali tudi po tleh, vendar jih nikakor niso mogli najti, dokler se, ni enemu od raziskovalcev udrlo pod nogami in je zdrsnil v šest metrov globok naravni jašek, enega od tistih, ki so jih odkrili iz letala. Biologi so v njem imeli kaj videti. V teh malih in zaključenih okoljih rastejo mahovi in praproti, žive zajci, miši, ptice in številne žuželke. Življenje jim omogoča voda, do katere je mogoče priti samo v teh naravnih jaških. To je že drugi primer »življenjske oaze«, ki so ga odkrili v zadnjih letih. Še bolj presenetljivo je bilo odkritje oaz na morskem dnu ob podvodnih vulkanih, o čemer pa smo že p.isali. Drugi portret — prave gospe Giocondo — je ostal v Firencah. Kaj se je dogajalo z njim, ni natančno znano, ve se le, daje prišel na Angleško, kjer ga je v začetku tega stoletja kupil William Blaker, poznavalec umetnosti in kurator galerije Holburne. Od te galerije je portret odkupilo združenje, znano pod imenom Švicarski sindikat, katerega član je tudi že omenjeni dr. Pulitzer. Ta strokovnjak se je lotil natančnejšega pregleda Leonardove slike predvsem z namenom, da bi dokazal pristnost umetnine. S pomočjo mikroskopskih pregledov in mikrofotografije je odkril, da odtisi prstov na platnu pripadajo Leonardu da Vinciju, oziroma da so enaki kot prstni odtisi na drugih priznanih Leonardovih slikah. Veliki slikarje bil namreč levičar, zato so poteze s čopičem značilne, hkrati ga »izdajajo« tudi posegi z desnico. Leonardo je s prstom desnice pomagal čopiču v levici. Te značilnosti dandanes služijo strokovnjakom za odkrivanje istovetnosti Leonardovih slik. In na londonski Moni Lisi — to je pravem portretu Mone Lise Tango se vrača Povratek starega, dobrega argentinskega plesa Pri današnjem plesu se plesalca izogibata tesnejših telesnih stikov; dotik je kvečjemu slučajen. Pravi »come-back« starega plesa, pri katerem sta plesalca v tesnem telesnem stiku, pa se je začel v Ameriki, na Broadwayu. Na dan prihaja stari, dobri argentinski tango, vendar se močno razlikuje od začetnega tanga Arturja Murraya. Tango se je pojavil že pred kakim stoletjem v buenosairskih bordelih. Ze takrat je, kot danes, ljudi šokiral zaradi svoje skrajne senzualnosti. Ples je težaven, zapleten, prefinjen, po drugi strani pa ima v sebi elemente grobosti, surovosti in neotesanosti. V ozadju je moška prevlada nad žensko, ki je značilna za dežele, iz katerih tango izhaja. Moško telo je središče dogajanja, žensko se ovija okoli njega. Ples je kot ljubezen, enkrat je sladek, drugič čuten, tretjič borben. Prikazuje ljubimkanje med osebama, ki ga plešeta, in izpovedovanje ljubezni, ki pa ne pozna meja. M. SOTLER (Vir: Time) del Giocondo — so ta znamenja istovetnosti. Dr. Pulitzer pa ima še en dokaz v rokah. Navaja ri^bo, ki jo je naredil Raffael v Leonardovem studiu prav v času, ko je umetnik delal portret gospe Giocondo. Raffael si je skiciral nastajajočo sliko. Na tej skici sta v ozadju narisana dva stebra, ki ju najdemo tudi na londonskem portretu, ni ju pa na louvrskem. In še en dokaz. Ženska na londonski sliki nosi zelo fin in prozoren črn, komaj da opazen • pajčolan. Tako imamo zdaj dve Moni Lisi, pravi portret florentinske plemkinje in portret Medicijeve ljubice, ki je nosila le pridevek La Giocon-da, bila pa je kar 19 let starejša. Poleg teh dveh, kot kaže, dokazano pristnih Leonardovih umetnin, kroži po svetu še blizu 60 odličnih inačic Mone Lise, izredno spretno ponarejenih, oziroma preslikav. Med lastniki lažnih Leonardovih slik je tudi šest Američanov, ki so plačali lepe denarce za »ukradeno Mono Liso«. Leta 1911 je med zbiralci umetnin nastala prava panika. Iz Pariza je prišla šokantna vest, da so neznanci ukradli Mono Liso. In istočasno se je na ameriškem tržišču z umetninami, ki tistikrat ni bil občutljiv za ukradeno in pretihotapljeno umetniško blago, pojavilo kar šest »ukradenih« slik Mone Lise. Vse slike so bile delo izvrstnega ponarejevalca umetnin Yvesa Chaudrona, ki je s temi svojimi ponaredki napravil kupčijo in pol. Lažne umetnine je skrivno prodal šestim ameriškim petičnežem in vsak mu je za eno izplačal okoli 300.000 dolarjev. To je bila sleparija, da malo takih v zgodovini tovrstnega kriminala. Medtem ko se je spretni ponarejevalec obogatil s prodajo domnevno ukradene umetnine, pa je resnični tat ostal brez novcev. Zaman je Vincenzo Perugia izpeljal drzno tatvino (sliko je z dvema pomočnikoma odnesel iz Louvra sredi belega dne), slike n> mogel prodati. Ko jo je dve letj kasneje, novembra 1913, ponudil nekemu florentinskemu trgovcu Z umetninami, ga je ta ovadil in ?e' rugia seje znašel za rešetkami, ukradeno Mono Liso pa so vrnili v Louvre ter jo poslej bolj skrbn° zaščitili. Kaj so prevarani amen; ški petičneži naredili s kupljenim1 lažnimi umetninami, pa ni znanO; MiM Naravno oponaša umetno Podcenjevano lažno krzno je vsililo svoj Slog prave* mu krznu — Divje barve in vzorci____ Od petdesetih let naprej, ko so v svetu izdelali prva umetna krzna, se proizvajalci trudijo, da bi umetnemu izdelku dali kar najbolj videz naravnega krzna. *Le naravno krzno je bilo nekaj vredno. To sezono pa je prišlo do presenetljivega preobrata. Izdelovalci pravega krzna so začeli iskati navdiha pri izdelovalcih umetnega. V modnih krogih se je začel uveljavljati pisani in živobarvni način oblikovanja, doslej značilen le za lažna krzna. Stvar je torej obrnjena na glavo. Med pomembnejšimi možmi iz sveta mode, ki je pomagal dati umetnemu krznu veljavo, je Francoz Thierry Mugler. Umetno krzno se mu ni zazdelo zanimivo le kot primeren material za najbolj divje barvne vzorce, marveč tudi kot možnost, da z njim reši mnoge ogrožene živalske vrste. Vodil ga je torej bolj plemenit nagib kot zgolj uspeh in dobiček. S svojimi živopisnimi modeli je prodrl v sam vrh svetovne mode. Njegovemu zgledu so sledili še drugi modni ustvarjalci in tako je nenadoma postalo zelo moderno krzno divjih barv, nenavadnih vzorcev in rojev. Lažno krzno je začelo narekovati smeri oblikov'3" nja naravnemu. In tako se v letošnjih kolekcijah pojavljajo prav'a krznena oblačila, vendar dajeJ0 videz lažnih. Narobe svet, bi lahko dejali-1as čakajo v prihodnjem obdobju. Najbolj pornembna in odgovorna naša skupna naloga bo vsekakor akcija za izbiro in izvolitev novih delegatov vseh zborov občinske skupščine in skupščin SIS. Tu se bodo morali potruditi res vsi volilci, da bomo izbrali za bodoče delegatske skupščine najboljše občane. Le z dobro strukturo in veliko aktivnostjo vseh delegatov bomo v bodoče lahko krepili samoupravni delegatski sistem in dosegali hitrejši gospodarski napredek. Ob našem občinskem prazniku in prazniku dneva republike izrekam vsem občanom v imenu naše delegatske skupščine, njenega izvršnega sveta in v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij iskrene čestitke ter prisrčno zahvalo za požrtvovalno delo, odrekanje in prispevke za naš skupni družbeni razvoj. JANEZ GAČNIK predsednik skupščine občine Metlika 5 * + m^m a rnmmm Mm a m a a m a —mm 0^ m a a a m. * 1,0 M a nixi miinnT o* ii * £ KRAJEVNA SKUPNOST SUHOR ! * *■ + $ VSEM KRAJANOM KS SUHOR J ČESTITAMO ZA KRAJEVNI PRAZNIK 26. NOVEMBER i ZBOR DELEGATOV KS SUHOR J rju ena proti tri, kar dokazuje našo uspešno vključitev v mednarodno delitev dela. Za nami je petindvajset let razvoja, petindvajset let trdega ustvarjalnega dela. Začeli smo skoraj iz nič; s peščico ljudi pridnih rok na nekaj kvadratnih metrih, brez oprijemljivega proizvodnega programa. Danes nas je štiristo petdeset. Delamo v sodobni, na novo zgrajeni tovarni v Metliki in delovni enoti v Starem trgu na proizvodni in poslovni površini osem tisoč kvadratnih metrov. Razvili in osvojili smo ozko specializirano proizvodnjo iz programa ženskega perila in skozi Ob tehnološkem razvoju in rasti delovne organizacije nismo pozabili na družbeno skrb za delovnega človeka. Vzporedno smo namenjali sredstva za reševanje stanovanjske problema-kvaliteto izdelkov in s poslovnostjo zgradili zaupanje kupcev in poslov- nih partnerjev doma in v svetu. Za izvoz namenjamo kar šestdeset odstotkov vseh proizvodnih zmogljivosti, naši izdelki pa so našli pot na tržišča Zahodne Nemčije, Švedske, Švice, Češke, Poljske, SSSR, Angole, Iraka in Libije. Uvoz pokrivamo z izvozom v razme- ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE 25 let tike. Danes razpolagamo s triindvajsetimi družbenimi stanovanji, sto petinosemdesetim delavcem pa smo s kreditiranjem pomagali do lastnega stanovanjskega objekta. Organizirali smo družbeno prehrano in zagotovili slehernemu delavcu brezplačen topel obrok. Z nakupom počitniških hišic na morju s šestnajstimi posteljami smo pred leti začeli organizirano skrbeti tudi za dostopen in zdrav odd/h delavcev. Skratka, dokazali smo, da smo vredni zaupanja naše socialistična samoupravne družbe in doseženi rezultati/nam dajejo moč in voljo za nadaljnjo ustvarjalnost in razvoj. - iniTWiEimwimmiKni®nilll PRAZNIK OBČINE METLIKA☆ PR j ■ - . ■ 1 ■■ ...i" — -- 1 ■ ■■ --................................... — avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Metlika tel. 068/ 58-510, 58-179, 58-201, 58-598 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI — avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Novo mesto Kastelčeva 9 068/23-001 — avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Ljubljana Resljeva 34 061/313-749 —■ avtoprevozništvo In gradbena enota Krško 068/72-505 ČESTITA VSEM SVOJIM RANTOM, POSLOVNIM OBČANOM ZA PRAZNIK DAN REPUBLIKE TER SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI IN STORITVAM inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO tozd tovarna avtomobilov obrat Suhor $etl ‘ belokranjska trikotažna industrija metlika ZA PRAZNIK OBČINE IN DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER, ČESTITAMO VSEM OBČANOM KRAJANOM KRAJEVNE SKUPNOSTI SUHOR ČESTITAMO ZA KRAJEVNI NOM OBČINE METLIKA ZA OBČINSKI PRAZNIK IN VSEM ZA DAN REPUBLIKE V_______________________________________J V obratu tozda Avtomobilov IMV na Suhorju Izdelujejo posamezne kovinske In lesne dele za prikolice. PRAZNIK OBČINE METLIKA☆ Mm wM MM OCnudlj«TA Ii\ STlfc/ Tudi vodarino dala v svoj žep Nevenka Stipanovič goljufala v banki, bolnišnici, izdala 57 nekritih čekov, obdržala pobrani denar od vodarine in ogrevanja ter še kaj_ NOVO MESTO — V dobrem letu dni je 36-letna Nevenka Stipanovič iz Nov ega mesta zagrešila toliko kaznivih dejanj, da bi za njihov natančnejši opis potrebovali vsaj še dvakrat toliko prostora. Pred dnevi je o tem njenem početju, ki resda sega že domala pet let nazaj, spregovoril tudi senat novomeškega temeljnega sodišča in ji izrekel enotno kazen 2 leti in 3 mesece zapora. V letih 1978 in 1979 je bila Sti-panovičeva zaposlena kot referentka v ekspozituri Ljubljanske banke. Temeljna dolenjska banka, v Bršlji- Trije mrtvi na magistrali Črn ponedeljek — Pri Selah trije mrtvi v trčenju NOVO MESTO — Ponedeljkovo sneženje je naredilo pravo zmedo na dolenjskih cestah, hkrati pa bo ta dan zapisan kot eden najbolj črnih doslej. Tolikšnega števila prometnih nezgod v enem samem dnevu že lep čas ni bilo, najhuje pa je počilo v ponedeljek ob 10.45 pri vasi Sela na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. 38-letni Mauro Tessitori iz Lov-rana je peljal avtobus proti Zagrebu, pri vasi Sela pa nenadoma na zasneženem vozišču pričel prehitevati vozilo pred seboj. Takrat je nasproti z osebnim avtom pripeljal 44-letni Novomeščan Anton Stember-gar, ki navzlic zaviranju trčenja ni uspel preprečiti. V nezgodi so se smrtno ponesrečili voznik Štember-gar, 48-letna Olga Špilar iz Novega mesta in 75-letna Marija Štember-gar iz Mirne peči, medtem ko je bila 47-Ietna Alojzija Štembergar iz Novega mesta hudo poškodovana. Odpeljali so jo na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Istega dne so bile še tri hujše prometne nezgode. Tako se je pri Drenovcu zaradi prevelike hitrosti prevrnil osebni avto, ki ga je vozil 27-letni Stanko Mišica s Tanče gore. Poškodovanca so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Do podobne nezgode je prišlo tudi pri Mrtvicah, kjer se je na streho prevrnil osebni avto Ante Dereka iz Novske. Hudo poškodovana sta bila oba sopotnika, 45-letni Jožo Čur-luka in 52-letni Mato Čertič, oba iz Novske, medtem ko je bilo gmotne škode za kar 2 milijona din. Prav tako je hudo počilo v ponedeljek ob 14.40 na cesti v Ruhni vasi. 39-letno nu, svoje delo pa izkoristila tudi za to, da si je od februarja 1978 pa do junija 1979 nezakonito prilastila 48.515 din. Ta denar pa je očitno prehitro kopnel, zato seje odločila za nove’podvige. Stipanovičeva je bila namreč prav zaradi tega, ker je bila uslužbenka banke in torej vešča blagajniških opravil, izvoljena za blagajničarko hišnega sveta na Šegovi 8. To zaupanje je hitro pričela izkoriščati. Tako si je januarja 1979 prilastila 6.266 din, ki jih je pobrala od stanovalcev za nakup in montažo antene za. 2. televizijski program. To početje je prišlo na dan šele, ko seje antena pokvarila in pri Novomontaži niso hoteli o popravilu slišati nič vse dotlej, dokler antena ne bo plačana. Prav tako je Stipanovičeva zase obdržala 20.109 din, ki jih je od decembra 1978 pa do julija 1979 pobrala za vodarino, za nameček pa si je avgusta 1979 pridržala še 52.893 din, ki sojih plačali stanovalci za centralno ogrevanje. S tem pa »spisek« njenih grehov še OSTALI BREZ LITERATURE NOVO MESTO — V nedeljo ob 7.30 je prib do požara v prostorih stanovanjske hiše Marka Brkiča v Strojarski ulici 2 v Novem mestu. Ogenj se je pojavil v prostoru, velikem 13 krat 4 metre, tam. kjer ima verska sekta jehovcev svoje domovanje. Poleg nekaj papirja je požar uničil domala vse verske knjige, zaenkrat ocenjena škoda pa znaša okoli 500.000 din. Vzrok požara še raziskujejo. -■.... x, j zdaleč ni končan. V tistih letih je na- Dragico Bobič iz Škocjana je med .. . . __________________________:____ zaviranjem na zasneženi cesti pričelo zanašati, tako da se je z vozilom znašla na levi strani ceste, kjer je vanjo trčil osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal 50-letni Zuhdija Mujič iz Brčkega. Malo zatem je prišlo še do trčenja dveh vozil, v nezgodi pa sta bili hudo poškodovani voznici Dragica Bobič in 60-letna Angelca Oražem iz Ljubljane. Prepeljali so ju na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 700 tisočakov. UKRADEL KOLO, OLJE IN BENCIN — V noči na 16. november je. neznan storilec iz nezaklenjenega osebnega avtomobila 41-letnega Vlada Metelka iz Novega mesta — vozilo je bilo parkirano pred stanovanjskim blokom na Ljubljanski cesti — ukradel rezervno kolo. nekaj olja in bencina. Metelko je s krajo oškodovan za 15 tisočakov. Za neznancem še ni sledu. Mrtvega voznika našli šele drugi dan Huda nesreča s trak-torjem pri Polžu DOLŽ — Traktor je minuli teden zahteval še eno življenje. 12. novembra zvečer seje namreč vsega 26-letni Janez Ju-ršič z Dolža peljal s traktorjem po cesti proti Dolžu. Ker pa je peljal preblizu desnemu robu vozišča, je vozilo zdrknilo s ceste in se prevrnilo ter pokopalo pod seboj nesrečnega voznika. Juršiča so našli mrtvega šele naslednje jutro, odkrili pa so ga vaščani, ko so odhajali na delo. Ne kampanjsko, ampak stalno Po mesecu požarne varnosti v občini Kočevje — Med bolj ogroženimi so tudi kmetijska gospodarska poslopja tozda Govedoreja — Preventivni pregledi KOČEVJE — »Nobenih kampanjskih nalog v mesecu požarne varnosti, ampak dosledno in odgovorno izpolnjevati redne naloge — taka je naša odločitev,« je na vprašanje, kako ocenjuje delo na področju gasilstva v mesecu požarne varnosti, odgovoril tajnik občinske gasilske zveze Kočevje Milan Simičič. _ Se vedno poteka akcija »3.000 sodeluje tudi občinski požarni preventivnih pregledov«, v kateri inšpektor. pregledujejo komisije gasilskih dru- Nad 800 gospodinjstvom v občini štev predvsem zasebne objekte in so razdelili propagandni mate- objekte samoupravne stanovanjske rial, kako delati, da ne pride do skupnosti. V tej akciji letos prvič požara, in kako ukrepati, če izb- Traktoristom ni do varnosti Klavrna podoba akcije o brezhibnosti vozil na dolenjskih cestah — Vsi traktorji oporečni Novomeški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pred dnevi skupaj s postajo prometne milice Novo mesto in uslužbenci novomeškega AMD končal dalj časa trajajočo akcijo preverjanja brezhibnosti vozil po dolenjskih cestah. Rezultati so, še posebej sedaj na pragu zime, izredno zaskrbljujoči, kajti poleg kopice tehničnih pomanjkljivosti je akcija odkrila še veliko drugih pomanjkljivosti. Pa o teh kasneje. Med Šentjernejem in Dolenj- ni le obe pregledani motorni skimi Toplicami je bilo pregledanih 218 osebnih avtomobilov, le 108 pa jih je bilo brezhibnih. Največ napak je bilo na svetlobnih telesih, kar 105, 21 napak je bilo odkritih na zavornem mehanizmu, 14 na krmilnem, najdenih je bilo še 11 drugih večjih napak, kar 39 avtomobilov pa je bilo na cesti z neprimernimi, zlizanimi gumami. Nadalje je bilo ustavljenih še 14 tovornjakov, od katerih jih je pet vozilo z gladkimi gumami, sedmim niso gorele luči ali smerokazi, ugotovljenih pa je bilo še nekaj drugih napak. Poglavje zase so bili tokrat vnovič traktorji. Pregledanih jih je bilo 17, kar štirinajstim pa so bile najdene napake na svetlobnih in signalnih napravah. Če k temu dodamo še, da jih je 6 vozilo z zlizanimi gumami in da sta bili najdeni še dve napaki na krmilnem mehanizmu, potem je jasno, da med akcijo ni bilo tehnično brezhibnega traktorja. Zapišimo še, da je bilo ustavljenih tudi 10 kolesarjev in da kar šestim niso gorele luči, prav tako je bilo pregledanih 9 koles z motorjem, na katerih je bilo najdenih 7 napak, medtem ko sta bili brezhib- kolesi. Morda še to, da je bilo med akcijo 21 pešcev opozorje- nih na obvezno nošenje kresničk v večernih in nočnih urah. In sedaj še k nečemu drugemu. Znano je, da bo že s 1. januarjem pričel veljati nov zakon o obvezni uporabi varnostnih kabin in lokov na traktorjih. Akcija je odkrila, da se kmetje za zakonodajo ne menijo kaj prida, saj je bilo od 17 ustavljenih traktorjev le 7 opremljenih s kabino ali lokom. In to navzlic temu, da domala vsak teden beremo o smrtnih žrtvah med traktoristi! Prav tako je znano, da že nekaj časa velja zakon o obveznem pripenjanju z varnostnimi pasovi in da je kazen za kršitelje povečana na 500 din, vendar je bilo od 218 ustavljenih avtomobilov pripetih le 108 voznikov ali sopotnikov. Ne nazadnje pa je zaskrbljujoča tudi ugotovitev, da je bilo v vsega 32 osebnih avtomobilih najti vgrajena naslonjala za glavo, ko je vendarle znano, da jih bo zakon že prihodnje leto predpisal kot obvezna, če že na lastno varnost ne mislimo. B. B. mreč izdala kar 57 nekritih čekov v skupni vrednosti 38.548 din. ob tem pa je zanimivo, daje nekaj tovrstnih »izdaj« že zastaralo in sodišče o njih ni razpravljalo. Kako Stipanovičeva nikakor ni mogla iz svoje kože, pa pove tudi tale primer: Ko so jo leta 1980 odpustili iz banke, ker si je, kot smo že zapisali, nezakonito prisvojila blizu 50 tisočakov, to pa je počela tako, da je strankam sicer vpisala vlogo v knjižico, ni pa vloge vpisala v blagajniški dnevnik, pač pa je vložni listek enostavno uničila, je poiskala zaposlitev drugje. Našla jo je v Zdravstvenem centru Dolenjske, tozd Splošna bolnišnica, kjer je postala sprejemna uslužbenka na internem oddelku. Pobirala je participacijo stroškov zdravljenja od bolnikov in si že prve dni službovanja med 8. julijem in 7. avgustom 1980 prilastila 15.440 din. Vsa očitana dejanja je Stipanovičeva bolj ali manj priznala, izgovarjala pa se je na vse večje finančne težave. Prav priznanje in skrb za hčerko ji je senat pri odmeri kazni štel v olajševalno okoliščino. Sodba še ni pravnomočna. B. BUDJA Iz sedeža sozda Emona v Ljubljani je prejšnji teden pripotovala na Dolenjsko osupljiva novica. Resda predlogi o tem. da naj bi Komunalno podjetje Grosuplje preko svoje čistilne naprave sprejemalo odpadke kemične tovarne Fenolit z Borovnice, niso povsem novi, vendar je le malokdo verjel, da se bo kaj takšnega v resnici zgodilo. Kajti to ne bi pomenilo nič drugega, kot da bo reka Krka, ki zaenkrat vsaj v svojem zgornjem toku upravičeno nosi naziv zelene lepotice, v svoji strugi že od izvira sem nosila strupe, nevarne ribam in ljudem. Bodo Krko zastrupili s fenoli? V Emoni so povzdignili glas predvsem zaradi upravičene bojazni, da bi bila v primeru, ako bi v Krko zašle fenolne odplake iz omenjene čistilne naprave, resno ogrožena njihova ribogojnica na Dvoru, ki vzredi letno 200 ton postrvi. Sreča v nesreči, sicer bi Dolenjci za to novico, ki pa nje neposredno zadeva, ostali prikrajšani. Tako pa smo vendarle izvedeli, da je bila v Ljubljani konec oktobra seja strokovne komisije za oceno stanja in ukrepa- nja ob nizkem vodostaju Ljubljanice. Prav ta naj bi bil tudi vzrok za predlog, da odplak ne bi spuščali v Ljubljanico, pač pa jih vozili drugam. Vendar kakšnega dokončnega sklepa njeni člani niso sprejeli, predvsem zqto ne, ker se je takšnemu predlogu uprl predstavnik Emona Ribarstva, sozd Emona pa je tudi tisti, ki od izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane zahteva, naj ne dovoli začetka čiščenja fenolnih odpadkov v Grosupljem, dokler se ne razjasnijo vsa strokovno vprašanja in tudi opredeli odgovornost za morebitno nastalo škodo. Vsa zadeva bo zdaj, vsaj upamo tako, dobila širše obeležje. Kajti o novi nevarnosti, ki preti Krki, so obveščeni tudi novomeški ribiči (zahvala za to gre Emoni, op.p.), kot smo izvedeli iz novomeške Emone Dolenjka, bodo o vsej zadevi seznanili tudi novomeški in grosupeljski izvršni svet. Akcija bo torej stekla. Upajmo, da pravočasno. Vendar pa žalosti spoznanje, kako zelo malo smo se naučili na primeru / belokranjske Krupe, katere epilog*še danes ni' pomiril javnosti. In ne nazadnje: kar ni dobro za Ljubljanico, naj bi sprejela v primerjavi z njo deviško čista Krka? BOJAN BUDJA Ob motor, denar in avtomobil Prodal ukraden motor In prejel še denar za avto, ki ga ni bilo_ NOVO MESTO — Nedavna obravnava zoper 28-letnega Franca Novaka iz Sle-pška pri Mokronogu je vnovič dokazala, kako usodna in predvsem draga utegneta biti lahkomiselnost jn nasedanje sladkim besedam. Kajti kot je pokazalo sojenje pred senatom novomeškega temeljnega sodišča, je Novak na ta način v vsega nekaj dneh prišel do kar preko 160 tisočakov gotovine. ruhne požar. Predvsem po osnovnih šolah pa so razdelili plakčte »Preprečujemo požare«. Komisija za tehnične dejavnosti pregleduje opremo in ostala sredstva za gašenje v gasilskih društvih. Doslej so bili že opravljeni pregledi v GD Osilnica, Podpreska, Predg-rad. Mozelj in Fara. Pri občinski gasilski zvezi so izdelali tudi programe za delovanje društev Mladi gasilec, ki že delajo na šolah v Kočevju, Stari cerkvi. Strugah, Fari in Kočevski Reki. J. PRIMC Za posavske cestarje je sneg prišei prerano Zasnežene ceste slabe znanilke bližajoče se zime Krvni davek ob prvem letošnjem snegu v novembru je bil v Posavju hud: mrtva sovoznica, trije hudo ranjeni, da o zveriženi pločevini ne govorimo. Prva prometna nesreča se je primerila že zgodaj popoldne na mostičku pri vasici Mrtovec. V bližini boštanjskega Petrola je zvečer na isti zasneženi cesti vrglo proti Savi osebni mercedes, ki jo je odnesel zgolj z zvito pločevino. Ko je dvigalo krmeljske Metalne zvečer že dvignilo mercedes in so, miličniki, gasilci in avtoklepar opravili tudi z voziloma pri Mrtovcu, se je znašlo v koloni tudi cestno vozilo s snežnim plugom. Premočeni miličnik, ki je hkrati urejeval promet na kraju nesreče, je potožil, da je vmes pri kmetih iskal še motorno žago, da so odstranili drevo, ki je padlo na cesto. Sneg je torej očitno še najbolj presenetil cestarje, ki bi morali skrbeti za obsavsko magistralno cesto. Sneg sredi novembra menda ne bi smel biti prehudo presenečenje za usposobljeno službo. Verjetno je tisti večer voznike in vozila obvarovat jarka ati še česa hujšega pogled na obe nesreči, predvsem pa prizadevnost milice. Zakaj odpovedo cestari, bi se slednjič v urejeni družbi že morali nehati spraševati. Kajti, kako jih je presenečal sneg tudi sredi letošnjega februarja, smo brali že minulo zimo. A. ŽELEZNIK Vse se je začelo letošnjega 25. avgusta, ko je Novak na dvorišču bifeja Hren v Gornjih Ponikvah zagledal kolo z motorjem, last nekega Marjana Papeža. Ni se kaj dosti obotavljal in kolo je že čez nekaj sekund zamenjalo lastnika. Očitno pa seje Novak vozilca kmalu naveličal in sklenil ga je prodati. 3. septembra je stopil v gostilno Bruno v Gabrijelah in tam srečal Andreja Ribiča. Ni potreboval dolgo, da gaje pridobil za nakup motorja, češ da je njegov. Zmenila sta se tudi za račun: 50 tisočakov. Zadovoljna sta bila oba, Ribič celo tako, da je nasedel tudi Novakovi obljubi, da mu bo za nizko ceno priskrbel še osebni avto. PREGLED PLINSKIH NAPRAV ČRNOMELJ, METLIKA — Prodajalci plina v obeh belokranjskih občinah obveščajo kupce, da morajo dati pregledati plinske naprave vsaki dve leti, zato se morajo vsi tisti, katerih naprave v tem času niso bile pregledane, prijaviti pri svojem prodajalcu plina, ki bo opravil pregled. Prodajalci opozarjajo, da je pregled obvezen. PODLEGEL POSLEDICAM NESREČE LJUBLJ AN A' — Tz'ljubljanskega Kliničnega centra so prejšnji teden sporočili, da je 12. novembra ob 8.25 za posledicami hude prometne nesreče, ki se je pripetila že 25. oktobra, umrl 52-letni Vladimir Kolenc iz Gorenje vasi. Kolenc se je tistega oktobrskega dne peljal na kolesu k zdravniku v Mokronog, ko pa je hotel med vožnjo po strmini navzdol zavirati, mu zavore niso prijele. V levem ovinku ga je vrglo s kolesa na betonski tlak, kjer seje hudo poškodoval. in to za vsega 160.000 din. Novak je bil tako prepričljiv, da mu je Ribič ob 50 tisočakih za motorno kolo že vnaprej izročil še 112 tisočakov za osebni avto. Tega denarja pa seveda DVA RAZLIČNA SKLEPA KOČEVJE — Predstavnik Avta Kočevje je na zadnji seji občinskega izvršnega sveta sporočil, da je njihov delavski svet sprejel dokončni sklep o ukinitvi servisa za vozila Zastava z novim letom. Glavni vzrok ni izguba servisa, ampak dejstvo, da servis moti delo osnovne dejavnosti in da potrebujejo prostor za servis za svoja vozila. Odgovor je bil, da servis mora ostati, ker je v občini kar dve tretjini Zastavinih vozil in ker vozijo sem vozila na servis tudi iz sosednjih občin. Najbližji servis bi bil po ukinitvi kočevskega v Ljubljani ali Novem mestu. Razen tega je tudi kolektiv Avta dolžan imeti posluh za potrebe občine in občanov, kakor ima ona posluh za reševanje potreb Avta (zagotovljene so mu površine za širitev dejavnosti). Poudarjeno je bilo tudi, naj bi Avto v sodelovanju s predstavništvom Zastave v Ljubljani in kočevskimi OZD našel še kakšno drugo rešitev. KOLESA V GRMOVJU RIBNICA — Dva nova bicikla je našel te dni neki občan v grmovju pri svoji njivi. To najdbo je prijavil postaji milice. Kaže, da si nekateri, ki so zamudili avtobus ali pa nimajo primerne avtobusne zveze, izposodijo bicikel kar pred to ali ono gostilno, ko prikolesarijo v bližino cilja, pa kolo odvržejo v bližnji grm ali celo v gozd. M. G-č nikoli ni videl, na obravnavi se je d' kazalo celo, da je s tem denarjem Novak sam odpotoval v Ljubljano in kupil avto sebi. Obtoženec je dejanje na obravnavi v celoti priznal, izgovarjal pa seje; da se je na krivo pot podal zaradi neurejenih denarnih razmer doma; Navzlic številnim prošnjam po prVI prestani kazni ni dobil redne zaposlitve, pač pa je sebe in družin0 preživljal z občasnimi deli pri zasebnikih. Prav priznanje mu je sena* štel kot olajševalno okoliščino, ko* obtežilno pa njegovo predkaznO; vanost in dejstvo, daje v vsega nekaj dneh storil kar dve kaznivi dejanj*-Sodišče mu je zategadelj odmerilo enotno kazen 2 leti zapora, vanjo pa vštelo tudi prestani pripor. Sodba še ni pravnomočna. _______________________________23 BO DOM DOBIL SREHO GRADAC — Hitro poslabšanje vremena je začasno prekrižalo račune tudi gradaškim gasilcem: Tamkajšnje gasilsko društvo gradi večnamenski dom in letos so ga na-nameravali še pokriti. Obupali pa kljub vsemu še niso, in če bo prava zima še malo počakala, bo gasilski dom dobil streho. Po nezgodi Se pobegnil Terezija Luzar je podlegla poškodbam — Brezvestnega voznika prijeli še isti dan SLAMNA VAS — V nedeljo ob 17.35 je prišlo na cesti med Radovico in Metliko pri Slamni vasi do hude prometne nezgode, v kateri je izgubila življenje 69-letna domačinka Terezija Luzar. Tisti večerje49-letni LovroGusič iz Metlike vozil osebni avto z Radoviče proti Metliki, v Slamni vasi pa je iz neznanega razloga nenadoma zapeljal na levo stran vozišča in s prednjem levim delom vozila silo- VLAK JO JE ZADEL PRAPROČE — 12. novembra je prišlo ob železniški progi pri Prapr-očah do hude nezgode. Motorni potniški vlak, ki ga je vozil 24-letni Drago Sluga iz Novega mesta, je namreč dohitel 62-letno Frančiško Vojščak iz Velikega Gabra, ki je hodila po tirih. Ta se je vlaku sicer umaknila, vendar ne dovolj, tako da jo je lokomotiva zadela in zbila po meter visokem kamnitem nasipu, kjer je obležala hudo poškodovana. Vojščakovo so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. vito trčil v Terezijo Luzar. Slednjo je z bankine ob cesti, koder je hodila, vrglo kar blizu deset metrov stran na travnik, kjer je obležala v nezavesti. Poškodovanko so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je še isti večer ob 22.30 za posledicami poškodb umrla. Gusič je po nezgodi pobegnil, vendar so mu muličniki še istega dne prišli na sled in ga prijeli. PO DOLENJSKI DEŽELI • V zadnjem času so se vnovič razširile govorice o novfpredvide-ni podražitvi naftnih derivatov. Kako je s tem v resnici, je nekdo poskušal ugotoviti na svojstven način. Vlomil je v pisarno bencinske črpalke v Mokronogu in podrobno proučil vso dokumentacijo v pisarni. Zanimivo bi bilo izvedeti, s kakšnimi spoznanji seje vračal domov. • V eni od noči prejšnjega ledna je bilo vlomljeno v prodajalno Dolenjke na Puščavi pri Mokronogu. Neznanec je v predalu našel kar 300 tisočakov, za proslavitev najdbe pa je s seboj vzel še tri prekajene svinjske krače. Morda se ob tem ne bi bilo napak vprašali, kaj sploh je denar čez noč delal v trgovini. • Iskraši so prejšnji leden prijavili miličnikom vlom v bungalov njihovega rekreacijskega centra v Primostku pri Metliki. S storilce**1 je izginila vzmetnica jogi. Tirali**? za tatom so izdali tudi proizvaja*13 jogi vzmetnic, saj se mu žele zah*'9' liti za nenaročeno, a učinkov*10 reklamo. r. TRČENJE NA POLEDENELEM MOSTU — 29-letni Lovro Brajkovič iz VrškovcapriOzlju seje 15. novembra peljal z osebnim avtom iz Jurovske-ga broda proti Metliki. Ko je pripeljal na most čez Kolpo, ga je na poledenelem vozišču pričelo zaradi neprimerne hitrosti zanašati. Takrat mu je nasproti z osebnim avtom pripeljala 34-letna Neda Petkovič, začasno zaposlena v Zahodni Nemčiji, in vozili sta sredi ceste trčili. Brajkovič^ vozilo seje po nezgodi obrnilo za stopinj, tako da je trčilo še v avto ^ bil, ki gaje vozil 30-letni Stjepan o na iz okolice Ozlja. V nezgod* s* v laže poškodovala Brajkovič 10 n* go sopotnik Marjan Furjanoč. ® jgo prepeljali ha zdravljenje v novo***. bolnišnico, medtem ko so rnatef* j^j* škodo ocenili na poltretji n*1 ~ dinarjev. 16 DOLENJSKI LIST St. 47 (1893) 21. novembra**' PERBI ODL OČIL JESENSKEGA PRVAKA — Petkovo srečanje zadnjega kola jesenskega dela prvenstva v I. SRL med Novim mestom in šentjernejsko Iskro je Prineslo izredno kvalitetno igro, ki je navdušila kar okoli 600 gledalcev. Zmaga je zasluženo pripadla iskrašicam, ki so se odlikovale s srčnostjo in borbenostjo. Na Posnetku: Turkovi (beli dres na tleh) tokrat ni uspelo zaustaviti napad gostiteljic. (Eoto: B. Budja) V dobri uri do novih točk Gladka zmaga Pionirjevih odbojkarjev v 7. kolu II. _ zvezne lige — 2e četrti poraz Kočevk v SOL Odbojkarji novomeškega Pionirja so v Petek v športni dvorani pod Marofom dosegli doslej najbolj gladko zmago na Prvenstvu. V dobri uri so opravili z zadnje uvrščeno ekipo Radničhaga, kije °d vseh ekip doslej pokazala daleč najmanj odbojkarskega znanja. Novomeščani, ki so zaradi polfinalnega pokalnega turnirja ob koncu' dna že včeraj v srečanju 8. kola II. zvezne lige imeli v gosteh ekipo Zadra “agata, so potrdili dobro igro s sreča-nJa prejšnji teden proti vodilni vrsti Je- ŽUŽEMBERČANI IN V AVTA VAS NA OBMOČNO PRVENSTVO NOVO MESTO — Pred dnevi seje Pnčalo letošnje prvenstvo ŠSD osnov-. «°1 novomeške občine v malem ogornetu. Ekipe so bile razdeljene v ' skupin, pri mlajših pionirjih pa so \ v zaključne boje uvrstili Smarjela. u"mberk in Stopiče. Zmaga je pri-io ? Žužemberčanom, za katere so jj^ali; Orel, M. Mirtič, J. Mirtič, rfj?er, Longar, Podalski, Andrejčič, hstetar, Kastelic, Hočevar, Pucelj in *avač. Pri starejših pionirjih pa je niagala ekipa Vavte vasi, ki je bila v ‘nalu boljša od Žužemberka in Katje f Upe na. Za Vavto vas so igrali: Pram, Kulovec, Pirc, Henigman, “Ubnič, Sivonič, Kregar, Vrhovac, 1 °se, Klobučar, Dragan. gimnazija občinski PRVAK NOVO MESTO — Pred nedavnim ' Je končalo občinsko prvenstvo v "'»lem nogometu za srednje šole. Med P?l|mi ekipami je imela največ uspeha ^ na zija, ki je premagala DESŠ s 4:1 n SGS s 3:1. Za ekipo gimnazije so br-,~1: Koprivnik, Erjavec, Pavlin, Mo-karič, Kostrevc, Žbogar, Hribar, levnik in Resnik. dinstva Interplet. Kakih 400 gledalcev pa prav zaradi slabe igre gostov ni prišlo na svoj račun. Komadina, Babnik, Gregurek, Kosmina, Vernig in Primc, s katerimi je trener Jankovič pričel srečanje, so bili za igralce Rad-ničkega pretrd oreh. Vse kaže, da so si Novomeščani le opomogli od šoka po porazih v prvih kolih, ki jih je že dodobra r.ačel, z igro, kot so jo pokazali v zadnjih dveh kolih, pa bi se do konca jesenskega deta prvenstva še lahko prebili v prvi del prvenstvene razpredelnice. V republiški moški ligi je bila ekipa Kočevja v tem kolu prosta, medtem ko so dekleta igrala doma z Ljubnim. Po domala dveurnem ogorčenem boju je zmaga pripadla gostjam, ki so odločilni peti niz dobile šele na razliko. Prav ob tem velja omeniti tudi izredno nešportno obnašanje igralk iz Gorij, ki sta jim sodnika pri tem nekajkrat pogledala skozi prste. Po sedmih kolih je bil to že četrti poraz Kočevk, ki so tako izgubile domala vse možnosti za končno visoko uvrstitev. ZMAGA INVALIDOV IZ VELENJA BOŠTANJ — Društvo invalidov Sevnica je na strelišču SD Boštan pred dnevi pripravilo strelsko tekmovanje z zračno puško, ki je obenem počastilo tudi praznovanje občinskega praznika. Ekipno je zmagala ekipa Dl Velenje, sledijo pa: Hrastnik, Sevnica, Trbovlje in Brežice. Posamično je bil najboljši Velenčjan Burger. V jedilnici Lisce je bilo zatem še šahovsko tekmovanje invalidov. Zmagalo je Trbovlje, sledijo pa Žalec, Sevnica, Zagorje in-Trbovlje. J. BLAS TRENINGI KOLESARK DVAKRAT NA TEDEN NOVO MESTO — KD Krka iz Novega mesta obvešča vse kolesarke, da so treningi zanje v športni dvorani pod Marofom vsak torek ob 16. uri in četrtek ob 17.30. Vabljene! odbojka II. ZVEZNA LIGA — zahod, Joški, 7. KOLO: PIONIR — RADNIČKI 3:0 (4,11,7) Pionir: Komadina. Babnik, Prah, Vernig, Gregurek, Kosmina. Bralec, Petkovič, Primc. LESTVICA: 1. Jedinstvo Inler-Plet 14, 8. Pionir 6. . Srečanje 8. kola med Pionirjem ■u Zadrom je bilo odigrano včeraj. , SOL, ženske, 7. KOLO: KOČEVJE — LJUBNO 2:3 (11, -10, 8. -7, -14) Kočevje: Klun, Drobnič, Turk, Kočevar, Uran, Hočevar, Lapuh, Levstik, Puš. LESTVICA: 1. Paloma Branik 14, 7. Kočevje 6 točk. Kočevke igrajo v 8. - kolu z Mežico. V moški ligi je bila ekipa Koče-vja v tem kolu prosta. rokomet „ SRL, moški, 10. KOLO: PARTIZAN — INLES 25:24 (11:12) Inles: Gelze, Deržek, Lovšin, J. Jlc 2, T. Ilc 3, Cirovič 3, Karpov 6, Lesar 1, Pogorelc, Male 9, Fajdi-8a, Parezanovič. DVZ PONIKVE — PRULE >8:19(10:12) DVŽ Ponikve: Jambrovič, Bambič 2, Fink 2, M. Strnad 6, D. Strnad 2, F. strnad, Vujinovič 6, Doblekar, Urbančič, Meglič. KRŠKO — MINERVA 28:27 (14:15) Krško: Kastelic, Kekič, Bizjak J. Pirc, Arnšek, Capi, Glaser 9, Iskra 1, Manček, Fink 2, Šerbec 12, Božič. LESTVICA: 1. Ajdovščina 16, 2. Astra Jadran 16, 3. Šoštanj 14, 4. Inles 13, 9. DVZ Ponikve 7, 11. Krško 3 itd. Pari naslednjega, zadnjega jesenskega kola: Minerva — DVZ Ponikve, Rudar — Krško, Inles — Ferrotehna itd. SRL, ženske, 11. KOLO: NOVO MESTO — ISKRA 21:25 (15:14) Novo mesto: Udovč, Pelko, Abazovič.T. Zupančič 1, Iličin 3, Blažič 1, Žagar, Kramar 2, E. Zupančič 2, Simončič 2, Mršnik 10, Jerman. Iskra: Kos, Gorenc 2, Dolar 6, Kegljevič, Selan, Turk 3, Radovan, Vide 5, Rangus 4, Kovačič 5, Jakše, Bolte. MLINOTEST — ITAS KOČEVJE 15:16 (9:6) Itas Kočevje: Filipovič, Klarič, Fajfar I, Vuk, S. Jerič 8, M. Jerič 3, Bejtovič 4, Zalar. KONČNA LESTVICA JESENSKEGA DELA: 1. Iskra 18 točk, 2. Novo mesto 16, 9. Itas Kočevje 8. Pari prvega spomladanskega kola: Itas Kočevje — Ferrotehna, Veta — Iskra, Novo mesto — Mlinotest itd. košarka SKL, moški, 6. KOLO: COMET — NOVOLES preloženo SKL, ženske, 4. KOLO: CIMOS — NOVO MESTO 56:58 (30:28) Novo mesto: Smrke 6, Aš 9, Adamič 11, Srebrnjak 11, Gal 13, Bunc 8. LESTVICA: 1. Ilirija 8, 2. Kla-divar 7, 3. Novo mesto 7 itd. Novomeščanke igrajo v nedeljo doma s Kladivarjem. Iskri jesenski del prvenstva Derbi zadnjega kola in prvenstva dobile.šentjernejčanke — 600 gledalcev in kvalitetna igra — Nov Inlesov spodrsljaj _____ Dolenjski ženski rokomet takšnega vzdušja, kot je bilo v petek zvečer v novomeški športni dvorani ob derbiju I. slovenske lige med Novim mestom in šentjernejsko Iskro, še ni doživel. Kakih 600 bučnih gledalcev, od teh jih je bilo večina iz Šentjerneja, je s športnim navijanjem pripomoglo k temu, da bo ta večer še marsikomu dolgo ostal v spominu. Predvsem seveda Sentjernejčanom, saj so si njihova dekleta z zmago priborile naslov jesenskih prvakinj in tako odločno napovedale boj za končni uspeh in vstop v II. zvezno ligo. Derbi pa je poleg vsega naštetega prinesel izredno kvalitetno in razburljivo igro. Vrsti Novega mesta in Iskre sta pokazali rokomet, kakršnega v novomeški športni dvorani nismo videli že nekaj časa. Gostiteljice so na začetku vodile že s 7:4, nato pa so Šentjernejčanke zmanjšale.na en zadetek prednosti. Gostje so v tem delu igrale zelo ostro v obrambi in sodnika sta Novomeščankam prisodila kar tri sedemmetrovke zapored. Po prvem delu je bil rezultat 15:14 za gostiteljice. Prava drama pa se je pričela v drugem delu. Z izredno borbenostjo in nekaj zaporednimi zadetki Dolarjeve so igralke Iskre v 6. minuti nadaljevanja ELAN — LJUBLJANA 1:1 (1:0) NOVO MESTO —V zadnjem kolu jesenskega prvenstva v II. SNL so nogometaši Elana imeli v gosteh enajsterico Ljubljane. Ljubljančani so bili v prvem delu boljši, vendar so ta del Novomeščani s Primčevim zadetkom le odločili v svojo korist. Povsem drugače pa je bilo v nadaljevanju. Gostje so namreč že v prvih minutah 2. polčasa izenačili, elanovcem pa navzlic obsedanju ljubljanskega gola ni uspelo doseči zadetek, ki bi jim prinesel zmago. M. GORENC PUCLJU TURNIR ZA DAN REPUBLIKE NOVO MESTO — V petek in soboto je bil v prostorih SK Novo mesto turnir v počastitev dneva repu-like. Zmagal je mojstrski kandidat Pucelj, sledijo pa: Luzar, Kastelic, Stokanovič, Istenič, Rudman, Muhič, Brajkovič, Brcar in Gorše. TURNIRJA ZA DAN REPUBLIKE ČRNOMELJ, RIBNICA — V počastitev bližnjega dneva republike bosta kar dva velika turnirja v malem nogometu. Enega organizira NK Bela krajina 29. in 30. novembra ter 1. decembra s pričetkom ob 8. uri v dvorani na Loki. Prijavnina znaša 3.000 din, nakazati pa jo je potrebno na žiro račun 25110-678-83279 do 17. novembra, ko bo ob 18. uri tudi žrebanje. Vse informacije po telefonu (068) 51-013 dopoldne in 52-145 popoldne. Turnir v ribniški športni dvorani pa bo 30: novembra in 1. decembra s pričetkom ob 8. uri. Prijavnino v znesku 3.000 din nakažite do 27. novembra na žiro račun 52310-678-19350, tega dne bo ob 18. uri tudi žrebanje. Informacije dobite po telefonu (061) 861-274 vsak dan do 15. ure. M. G.-č TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA DAN REPUBLIKE ŠD »13. maj« Novo mesto prireja za »Dan republike« turnir v malem nogometu, ki bo 29—30. 11. 1985 s pričetkom ob 07. uri v športni dvorani »Marof« v Novem mestu. Pismene prijave pošljite do torka 26. 11. 1985, na Vrhovčevo 18, Novo mesto, ko bo ob 18. uri tudi žrebanje ekip v domu športov na Loki, Zupančičevo sprehajališče 1. Prijavnina znaša 3000.00 din in jo nakažete na žiro račun 52100-678-14307. Informacije na štev. 21-400 (tov. Novak Borut) ali 25-741 (Doljak Edvard — popoldan). » 9 VESELI GLASBENI KLUB V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Na povabilo tukajšnje Glasbene mladine gostuje ta teden v novomeški občini skladatelj, kabaretist in animator Janko Jezovšek, v Zahodni Nemčiji delujoči svobodni slovenski umetnik. Nastopa za malčke v vrtcih in osnovnošolce ter skupaj z njimi, tako da taki prireditvi lahko rečemo veseli glasbeni klub. MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR NOVO MESTO — V počastitev 40-letnice tovarne Novoles bo istoimeni košarkarski klub organiziral prihodnji teden močan mednarodni turinir. V športni dvorani pod Marofom se bodo 27. in 28. novembra merileekipe Jadrana iz Trsta, avstrijskega prvoligaša Gradca, ljubljanske Olimpije in domačega Novolesa. prvič povedle s 16:15 in nato z igralko manj. prednost povečale na 17:15. Šentjernejčanke so v teh trenutkih igrale zares odlično in povsem nadigrale gostiteljice, ki so zapravile nekaj napadov tudi iz najugodnejših priložnosti za zadetek. Nekaj možnosti za uspeh se je gostiteljicam pokazalo 10 minut pred koncem, ko sta sodnika dvakrat sodila prebijanje Turkove v napadu in Iskri odvzela Do točk v neogrevani dvorani Pomembna zmaga Novomeščank v 4. kolu SKL V soboto je bilo odigrano tudi redno kolo v obeh republiških košarkarskih ligah. Igralci novomeškega Novolesa so srečanje 6. kola v gosteh s Cometom preložili na včerajšnji dan, medtem ko so dekleta v gosteh s težavo opravile s Cimosom. Po besedah trenerja Novomeščank Andreja Šventa so igralke v soboto preskočile eno najtežjih ovir. Ne le zaradi nasprotnika, pač pa tudi zaradi izredno težkih pogojev za igranje. Dvorana, v kateri je potekalo srečanje, je bila neogrevana, temperatura v njej pa le kakih 14 stopinj Celzija, tako da so igralke na klopi sedele oblečene v bunde in rokavice. Novomeščanke so pričele srečanje z drugo postavo, vendar seje kaj kmalu pokazalo, da dekleta ne bodo kos igralkam Cimosa. .Slednje so namreč vseskozi vodile in -šele kaki dve minuti pred koncem so Novomeščanke ujele gostiteljice in na koncu dosegle zmago s košem prednosti. Novomeščanke tudi v tem kolu niso pokazale igre, kot bi jo od njih smeli pričakovati, saj so igrale premalo agresivno, vse premalo pa izkoriščajo tudi svojo fizično moč in višino. In prav temu bodo morale med treningi posvetiti največ pozornosti. Še najboljša je bila v sobotnem srečanju Galova. Srečanje 5. kola s Kladivarjem bodo Novomeščanke odigrale v nedeljo ob 16. -uri v novomeški športni dvorani. NOVOMEŠČANI ŠE VODIJO IVANČNA GORICA — Na kegljišču Čož je bilo pred dnevi II. kolo letošnjega ekipnega prvenstva Dolenjske. Tokrat so presenetljivo zmagali Trebanjci, dragi so bili Novomeščani, tretji Rudar in četrta Metlika. V skupnem seštevku dveh kol je vrstni red takšen: Novo mesto 9.975, Mercator 9.661, Rudar 9.578, Metlika 9.487. Zmagovalec kot tudi ekipa, ki se bo uvrstila na kvalifikacije za vstop v II. republiško ligo bosta znana po zadnjem nastopu, ki bo na kegljišču doma JLA v Novem mestu. žogo, nato pa za nameček izključila še dve njihovi igralki, vendar Novomeščanke tudi prednosti dveh igralk več na igrišču niso znale izkoristiti. Šentjernejčanke so bile ta večer enostavno nepremagljive, iz hitrih protinapadov pa so v zadnjih minutah povečale svojo prednost celo na pet zadetkov. Tudi trener Novomeščank Janez Štrukelj je povsem realno ocenil sobotno srečanje: »Zmagala je boljša ekipa. Svojim igralkam nimam icaj očitati, izgorele so pač v preveliki želji za zmago.« Nov hud spodrsljaj pa so si v moški ligi privoščili igralci Inlesa, ki so v Slovenj Gradcu v srečanju proti Partizanu izgubili tretji par točk v jesenskem delu prvenstva in tako kolo pred končem zapravili tudi teoretične možnosti, da bi pomlad pričakali na vrhu lestvice. Vnovič se je pokazalo, da Ribničani najbolje igrajo proti najboljšim ekipam, saj so tudi vse tri jesenske derbije odločili v svojo korist, nerazumljivo lahko pa izgubljajo točke proti nasprotnikom, ki so vsaj na papirju precej slabši od njih. B. BUDJA SEMIČ: ZAKLJUČILI STRELSKO TEKMOVANJE SEMIČ — V okviru športno rekreativnih tekmovanj, ki se letos žt drugo leto odvijajo v semiški krajevn skupnosti, so preteklo soboto zaključili tretjo disciplino, streljanje z zračno puško. Ekipno so bili najboljši Blokarji (744 krogov), 2. Štrekljevec (690 kr.) 3, Semič (675 kr.). Posamično pa so še prva tri mesta razdelili Tomislav Stonič, Lovro Malnarič in Jože Štangelj. V skupni uvrstitvi so po jesenskem delu tekmovanj prvi Blokarji,' drugi Štrekljevec in tretja ekipa Kašče. ■ Jutri in v soboto vrhunska odbojka Polfinalni pokalni turnir — Mladost, Vardar, Pionir NOVO MESTO — Kot že rečeno, bodo ljubitelji odbojke konec tega ledna vnovič prišli na svoj račun. OK Pionir je namreč gostitelj polfinalnega tekmovanja za Titov pokal, ki bo jutri in v soboto v športni dvorani pod Marofom. Poleg Pionirjeve ekipe bosta na turnirju nastopali še vrsti zagrebške Mladosti Monter, v kateri igra domala celotna državna reprezentanca, in skopskega Vardarja, v vrsfi katerih omenimo le odlična Bogoevskega in Jankova. Ekipa Budučnosti je svoj nastop na turnirju v zadnjem trenutku odpovedala. Še spored tekmovanja: danes ob 17. uri se bosta pomerili ekipi Pionirja in Mladosti Monter, ob 19. uri pa skopski Vardar in Pionir. V soboto ob 17. uri se bosta v predtekmi pomerili pionirski ekipi Mladosti Monterja in Pionirja, ob 19. uri pa bo nadaljevanje turnirja s srečanjem Mladost Monter — Vardar. Sejem »obrnil« milijardo NOVO MESTO — Množica obiskovalcev in sklenjenih kupčij so značilnosti smučarskega sejma, ki so ga minulo soboto in nedeljo že sedmo leto zapored pripravili člani smučarskega društva Rog. Po organizatorjevih besedah je bilo v Športni dvorani sklenjenih najmanj 2000 kupčij, ljudje so prinesli in odnesli skorajda staro milijardo. Veliko zanimanje in pričakovanje za ta največji sejem na Dolenjskem pa je nov dokaz, kako si ljudje v času draginje želijo ceneje pripraviti se na prihajajoče veselje na snegu. Tone Avsec je eden od pobudnikov sejma v Novem mestu in od vsega začetka tudi njegov vodja: »Za prve sejme, ki so bili še v osnovni šoli Grm, smo za to, da smo privabili ljudi in jih motivirali za prodajo ali zamenjavo, porabili veliko propagandnega materiala, sedaj, po sedmih letih, pa zadostuje le nekaj plakatov in transparent. Mnogi, tudi iz drugih dolenjskih centrov, komaj čakajo sejemski dan. Smučarski sejmi so nekaj več. Ljudje se lahko včlanijo v društvo Rog, sprašujejo za nasvete, ogledajo si lahko poučne filme o zimskih športih, ne nazadnje pa sta v dvorani našia prostor tudi Kompasova zimskošportna ponudba in srečelov, ki so ga pripravili prizadevni rogovci«. Na lanskem sejmu so rogovci iztržili od prodaje in vstopnine več kot 500.000 din, kar je kar dvakrat večja vsota, kot jo letno dobijo od telesnokulturne skupnosti. Denar,bodo koristno uporabili za izvedbo tečajev in pripravo tekmovalcev in bodočih učiteljev smučanja na Dolenjskem. »Dolenjska bo težko dala novega Križaja, zagotovo pa rogovci v mnogočem prispevajo k temu, da si čimveč Dolenjcev v zimskem času natakne smuči in si tako poišče rekreacijo in sprostitev,« je ob koncu dejal učitelj smučanja Tone Avsec. J. PAVLIN Na vrsti je univerziada Tako pravi Topličanka Cilka Križe po letošnji uspešni sezoni — Serijo dobrih rezultatov dopolnila Greta Hren in Milan šimunič DOLENJSKE TOPLICE — Brez dvoma je bila minula tekmovalna sezona za trojico topliških atletov, Cilko Križe, Greto Hren in Milana Šimuniča, ena najuspešnejših doslej. Resda so si vsi trije že pred pričetkom sezone zastavili cilje, ob katerih je marsikdo nejeverno zmajeval z glavo, vendar so jih na tekmovanjih v celoti izpolnili, če ne celo presegli. Slednje velja v prvi vrsti za 19-letno Cilko Križe, kije v svoji prvi članski sezoni že tudi oblekla članski dres z državnim grbom. S svojim letošnjir# rezultatom 184 centimetrov v skoku v višino si je poleg vrat v državno reprezentanco odprla tudi vrata v skupino tistih šestih slovenskih atletov, ki • Križetova, Hrenova in Šimunič se v Dolenjskih Toplicah ne morejo pohvaliti z ravno najboljšimi možnostmi za trening, od tistih, ki pa jim pri tem vendarle gredo najbolj na roko, je brez dvoma potrebno omeniti Zdravilišče Dolenjske Toplice in OŠ Baza 20. jim bo v naslednji sezoni posvečena največja skrb, imeli pa bodo tudi najboljše pogoje za vadbo. Križetova, ki je do teh rezultatov prišla s trdim delom, saj je domala pol leta trenirala kar dvakrat na dan, bo to v prihodnji sezoni skušala seveda kar najbolje izkoristiti. Omenimo le, da računa celo na rezultat 188 centimetrov, kar bi bilo seveda dovolj za nastop v državni reprezentanci na balkan- skih Tgrah, prav tako pa bi s tem rezultatom prestopila pomembno stopnico na poti h končnemu cilju: nastopu na univerziadi v Zagrebu in skoku preko 190 centimetrov. Greta Hren je v letošnjo sezono startala z odličnima rezultatoma (583 cm v skoku v daljino in 9,12 sek. v teku na 60 metrov z ovirami), vendar jo je ustavila poškodba. Navzlic temu je v skoku v daljino le osvojila naslov republiške članske prvakinje, bila pa tudi blizu dresu z državnim grbom. Prav ob koncu sezone je namreč ponovno prišla v staro formo in na ekipnem prvenstvu Jugoslavije dvakrat zapored zmagala v teku na 100 metrov z ovirami s časom 14,80, pri tem pa premagala obe državni reprezentantki. Glavni cilj 19-letne Hrenove v prihodnjem letuje postati državna reprezentantka v skoku v daljino, kjer bi naj preskočila 6 metrov, in izboljšanje osebnega rekorda v teku na 100 metrov z ovirami na 14,50 sek. Nedvomno ima največ zaslug za takšne rezultati Križetove in Hrenove njun trener Milan Simu-nič, učitelj telesne vzgoje na OŠ Baza 20, ki pa se poleg trenerske vloge še zdaleč ni odrekel aktivnemu nastopanju. Da se da tudi z več kot tremi križi na hrbtu dobro tekmovati, je najbolje dokazal prav letos, ko je kot prvi Slovenec preskočil v troskoku mejo 16 metrov (16,02) in se uvrstil v državno reprezentanco. V dresu z državnim grbom ima tako skupaj že 7 nastopov, zanimivo pa je, da je modro majico prvič oblekel z 31 Milan Šimunič: letos je kot prvi Slovenec preskočil v troskoku mejo 16 metrov. leti. Svojo dobro formo je Šimunič potrdil tudi na letošnjem republiškem prvenstvu, ko je postal prvak kar v treh disciplinah. Brez dvoma je topliška atletika s temi rezultati naredila velik korak naprej, čeprav je znano, da Križetova, Hrenova in Šimunič zaradi spora pred nekaj leti z novomeškim AK tekmujejo za celjskega Kladivarja. Kajti njihovi rezultati so potegnili za seboj veliko mladih in pionirska atletika na OŠ Baza 20 v Dolenjskih Toplicah je brez dvoma ena najbolj razvitih na Dolenjskem. Zasluge za vse to pa gredo brez dvoma tudi mentorjema Milanu Šimuniču in Majdi Križe, B. BUDJA TIT DOBERSEK: POPOTNI VTISI IZ VZHODNOEVROPSKIH DEŽEL Kot eden izmed 44 potnikov sem se letos v juniju in juliju udeležil 12-dnevnega popotovanja po Čehoslovaški, Nemški demokratični republiki, Poljski in Madžarski, Popotovanje je organiziralo podjetje Integral Golfturist iz Ljubljane z avtobusom prek Dunaja, Bratislave, Brna, Prage. Dresdena, Berlina, Poznanja, Varšave, Krakova in Budimpešte. Podjetje je poleg prevoza poskrbelo za prenočišča, prehrano, vstopnice in vodiče. Tako smo bili potniki kijub naporni vožnji razmeroma dobro preskrbljeni. Ker, mnogi bralci na splošno malo potujejo, sodim, daje prav, če povem kaj o življenju in stanju v teh deželah. Pisal bom brez reda, po vtisih, kisemsijih beležil med vožnjo in med razlago vodičev. Kljub pomanjkljivostim, katerih se zavedam, pa mislim, da bo opis za bralec poučen in bo pripomogel k razjasnitvi mnogih nejasnih predstav o življenju v teh deželah realnega socializma, kot jih nekateri imenujejo. AVSTRIJA Naša severna soseda meri 83849 km2 in šteje okrog 8 milijonov prebivalcev, pretežno Nemcev bavarskegaporekla. Med manjšinami so Slovenci, Hrvati in Madžari, ob meji z Italijo (Tirolska) pa še Italijani. Mejo smo prekoračili pri Šentilju, kjer je bil obmejni postopek hitro končan, Od meje naprej sem levo in desno ob cesti proti Dunaju videl veliko posevkov koruze, proti Dunaju in od Dunaja naprej proti Bratislavi pa več žit, poleg pšenice tudi rž, medtem ko je v tem predelu koruze znatno manj. Polja so vzorno obdelana, posevki imajo pravilno gostoto in so izenačene rasti. Vse je obdelano do ceste, neobdelanih obračališč strojev ni. Zaradi skrbne obdelave Avstrija kljub hribovitosti dežele pridela več živeža, kot ga potrebuje za prehrano prebivalstva. Hiše, kolikor so bile vidne s ceste, so urejene, čistoča okrog hiš je vzorna, opazno paje,da pri hišah nasplošno ni.zelenjadnih vrtov. Stranske ceste so pretežno asfaltirane. Promet na cestah (z izjemo Dunaja) ni bil gost. ČEHOSLOVAŠKA Država ima dve enoti: Češko in Slovaško. Češko—moravska enota meri 78862 km2 in šteje 10 milijonov prebivalcev. Slovaška enota šteje okrog 5 milijonov prebivalcev in meri 48997 km2. Poleg Čehov in Slovakov je med prebivalci okrog 2% Poljakov in Nemcev ter 3,5% Madžarov in IJkrajincev. Dežela je pretežno valovita ravnina, le Slovaška prehajav gorstvo Karpatov z mejnimi Visokimi Tatrami. Podnebje je umerjeno celinsko. Vode pripadajo porečju Labe in Donave. Mejo med Avstrijo in Čehoslovaško smo prekoračili pri Bratislavi, ki je živahno, razmeroma čisto mesto. Zanimiv je mejni most preko Donave, ki je delno montiran na orjaških verigah, kar mu daje svojsko lepoto. Tu smo morali opraviti prvo menjavo denarja, če smo hoteli spiti zaželeno pivo. Na Čehoslovaškem zamenjujejo poleg zahodnonemških mark dinarje za krone kar v hotelih v razmerju 10 din(starega tisočaka) za eno krono. Škoda, da je bilo premalo časa za natančnejši ogled Bratislave. si razkošno stolnocerkev, posvečen o zašči-tnici rudarjev sv. Barbari. Cerkev, umetniške podobe in oltarji so grajeni s prispevki rudarjev. Praga, glavno mestočehoslovaške, šteje 1.200.000 prebivalcev. Po Pragi nas je vodila vseučiliška profesorica, ki je govorila srbohrvaško. Jezika se je naučila med počitnicami na našem Jadranu. O zgodovini Češke in Prage nam je hotela povedati čimveč in pokazati kar največ zanimivosti mesta. Zato smo ji potniki komaj sledili. Med drugim smo si ogledali samostan Pravoskega z zapisanimi izreki Jana Husa o pravici (Poglej pravico, išči pravico, beri pravico, uči pravico, bojuj se za pravico, umri za pravico.) Samostan ima bogato bogoslovno knjižnico in zakladnico mošnt-ranc z najlepšo in najbogatejšo monšt-ranco, imenovano Praško sonce. Hradčani, praški grad, velja za svetišče Čehoslovaške. Izobešena zastava na Hra-dčanih pove, da je predsednik republike v Pragi. Tu sprejemajo tuje diplomete. V stolni cerkvi na Hradčanih je grob sv. Vaclava. Ta cerkev sodi med 7 najlepših cerkva v Evropi. Slovita Karlova univerza je bila ustanovljena leta 1348. Državna zakladnica je izpopolnjena po načrtih našega Plečnika. Tu hranijo državna znamenja (insignije), zaklenjena s sedmimi različnimi ključi, katere hranijo poleg predsednika republike še predsednik vlade, predsednik parlamenta, župan mesta, nadškof in drugi. Zakladnice torej ne morejo odpreti, če manjka le eden od varuhov ključev. vaška več živeža, kot ga potrebuje za prehrano lastnega prebivalstva. Od živine rede pretežno govedo črno-bele pasme, le v predelu Karpatov na Slovaškem svetlolisasto govedo. V planinah rede tudi ovce. Ker med v dinjo ni bilo videti živine na paši, sodim, da prevladuje hlevska reja živine. Ker somesnice založene z mesom, trgovine pa z mlečnimi izdelki, je soditi, da je tudi živinoreja na Čehoslovaškem uspešna in krije potrebe po teh živilih. Ne samo jaz, tudi drugi sopotniki, (številni prosvetni delavci) so ves čas potovanja po Čehoslovaški opažali med ljudmi neko mrtvilo, ljudje na zunaj ne kažejo veselega razpoloženja, so zaprti vase. Pri potovanju skozi vasi in večje kraje ni bilo na cestah in okrog hiš opaziti ne starejših ljudi ne otrok, čeprav je bila sobota in nedelja, ko je na primer v naših krajih zelo živahno, Človek dobi vtis, kot da se vozi skozi izumrle kraje, ker tudi živine ni bilo Brno je glavno mesto Moravske. Šteje 380.000 prebivalcev. Ima veliko starinskih zgradb z lepimi pročelji, pa jih na splošno ne obnavljajo in tako dajejo vtis zanemarjenega mesta. Med ogledom mesta smo se dalj časa zadržali pri jetniških prostorih v trdnjavi Špilberk, ki ima prevladujoč položaj nad Brnom. V tem gradu je imela nekdanja avstro—ogrska monarhija najstrašnejše zapore v državi, zlasti za politične jetnike. Zapori v tem gradu so bili ječa narodov nekdanje monarhije. V teh ječah je leta 1917 shiral naš Gavrilo Princip, katerega streli v Sarajevu na Vidov dan leta 1914so dali povod za začetek prve svetovne vojne. Kot drugi politični jetniki, ki šobili zaprti v tem gradu, bi si tudi idealist Princip zaslužil skromno obeležje, za kar pa bi morali času zasedbe Čehoslovaške z dozidavami še zaostril, politične jetnike mučil, obglavljal, streljal. Cene in življenjski stroški — Pri primerjavi cen življenjskih potrebščin na Čehoslovaškem in pri nas je treba upoštevati, da je ena češka krona (Kč) vredna približno en naš stari tisočak. Cene so v vsej državi izenačene (isto je v drugih državah realnega socializma). Najnižja plača delavca znaša 970 Kč, začetna plača šolanega delavca ali izobraženca s fakulteto je 1700 Kč. ki se po nekaj letihdvigne na 2000Kč, poznejepale slabo narašča in le redko doseže (pri vodilnih delavcih) 3000 Kč. Stanovanje I. kategorije s 4 sobami stane v Pragi 330 Kč, izven Prage so stanovanja cenejša. V Pragi lahko čakaš na stanovanjetudi 7 let, v drugih krajih dosti manj. Poleg državnih stanovanj so organizirane še zadružne opaziti. Glavne kraje povezuje 4-pasovna avtocesta. Tudi ostale ceste so asfaltirane Čehoslovaška daje videz zelo urejene, skrbno obdelane dežele, bogate s kulturnimi spomeniki. Čehi so ponosni ljudje, ki se znajdejo tudi v kritičnih situacijah. Oskrba z življenjskimi potrebščinami je povsod urejena*in ni opaziti pomanjkanja prav nobenih potrebščin. Nezaposlenosti ne poznajo, delavcev celo primanjkuje. Marsikoga zanima, če smo videli kaj ruske vojske. Na vsej poti ruskih vojakov ni bilo videti. Promet urejajo domačini. Potniki v stiku z ljudmi in vodiči teh vprašanj nispio načenjali, ker bi bilo to nezaželeno. ' gradnje. Trisobno stanovanje v zadružni 20....................... gradnji stane 120.000 Kč. Kmetijstvo Čehoslovaške — Ves čas vožnje po Čehoslovaški, od Bratislave do Brna, Slavkova s stransko vožnjo proti Pragi (zaradi ogleda gradu Pernštajn), sem občudoval res vzorno obdelana polja. Vsa čast češkim kmetijskim strokovnjakom, saj je obdelan vsak košček zemlje čisto do asfaltiranih cest, nikjer ni nezasejanih obračalnih prostorov, vse je vzorno zasejano, posevki so izenačeni. Kot nam je povedal vodič Čeh, ki nas je ves čas spremljal, je 90% zemljišč v zadružni lasti, 5% zemlje obdelujejo državna posestva, 5% pa zasebni kmetje, in to v glavnem v manj dostopnih krajih, kjer je zemlja manj primerna za s kupno obdelavo. Kdor dela v zadrugi, je izenačen z delavci v tovarni ali upravi. Med posevki prevladujejo pšenica, koruza, sladkorna pesa. proti severu je vedno več rži, ječmena, oljne repice, krompirjater jarega ječmena. Tudi jase ob gozdovih so skrbno obdelane. Pred Brnom smo na lahni Avto Škoda stane 50.000 Kč in ga je možno kupiti na kredit s5-odst. obrestmi. Tekstilni izdelki so za 1/3 cenejši kot pri nas. Iz cenikov sem si prepisal nekaj cen, ki so zanimive v primerjavi z življenjskimi stroški pri nas. Tako stane kilogram kruha 2 Kč, liter mleka 2 Kč, eno jajce 1 Kč, kilogram limon 10 Kč, svežih kumaric U Kč, banan 17 Kč. liter konzerviranih češenj 6 Kč, konzerviranih višenj 7 Kč, konzerviranega rdečega zelja 5 Kč, jabolčnega kompota 4 Kč, pol litra vloženihšampinjo-nov (gob) 12 Kč, pol litra čebelnega medu 16 Kč. Gostilniške cene: hamburger v žemlji 6 Kč, meso na žaru (150gr) 12 Kč, zelenjavna juha 1 Kč, druge juhe 2 Kč, pečenka z rižem 13 Kč, ciganska pečenka z rižem 13 Kč, madžarski golaž s cmoki 7 Kč, segedinski golaž s cmoki 11 Kč, angleški biftek s krompirjem 25 Kč, srbski file s krompirjem 22 Kč, omleta z marmelado 5 Kč. Meso v mesnicah: kilogram svinjskega, mesa 60 Kč, svinjskega stegna 46 Kč, teletina 64 Kč, kuretine 30 Kč, svežih svinjskih rebrc (pri nas jih ni dobiti) 20 Kč, zavitek masla 4,5 Kč. Meso je zelo lepo, sveže, ne pa NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA Na kratko Vzhodna Nemčija (DDR), meri 107 834 km2 (Zahodna Nemčija rtjeri 247 971 km2) in šteje 18 milijonov prebivalcev. Dežela je pretežno ravninska z izhodom na Baltiško morje, le proti Čehoslovaški in Bavarski je hribovita. To je najbolj industrializirana država vzhodnega bloka. Podlaga razvite industrije je bogato rudarštvo (premog, uran, kobalt, bizmut, arsenik, antimon, železo, baker, kalij itd.) Najuspešnejši sta kemičn a in tekstilna industrija- Glavna reka je Elbe (Laba), na meji s Poljsko pa Odra. Znana je še manjša reka na meji s Poijsko, Nisa, in reka Spre, ki teče skozi glavno mesto Berlin. Dresden leži na veliki planjavi To je razpotegnjeno, čisto mesto, obsega 220 km2 površine in šteje 490 000 prebivalcev. Ulice so široke, povsod je mnogo zelenja. Most čez reko Elbe (Labo) je moderni čudež, sestoječ iz 3500 ton težke železne konstrukcije. V zadnji vojni ni bil poškodovan. Ob koncu vojne, od 12. do '16. 2. 1945 so zavezniška letala Dresden strahovito zbombardirala. Uničenih je bilo 85% vseh zgradb, ubitih pa 35.000ljudi. Uničenekul-turne spomenike in stanovanjske zgradbe poskrbeti Jugoslovani. Te ječe jegestapo v e Ce ~ A ' V . rs i mit? nifi PRAGA — Vaclavske namesti Slavkov (nemško Austerlitz) je mestece vzhodno od Brna. 10 km od tega mesta je bila leta 1805 bitka treh cesarjev, v kateri je 203.000 francoskih vojakov pod Napoleonovim poveljstvom premagalo 622000 zavezniških vojakov Avstrije in Rusije. Spomenik te bitke zajema kapelico in v kripti kapelice so zbrane kosti 30000 padlih vojakov, v tej bitki. Muzej za kapelico je lepo urejen. Spomenik je na lahni vzpetini, od koder je lep pogled na okoliška vzorno obdelana polja. vzpetini videli nekaj vinogradov, ki pa so očividno pozebli, saj so zelene mladike komaj ozelenele. Vzgoja trt je nizka, terase niso potrebne, saj je strmina blaga, zato so vrste speljane v smeri strmine. O zimski pozebi pričajo tudi nasadi orehov ob cesti iz Brna proti Slavkovuin proti Pragi. Kolikor je Iravniko^so zasejani z izbranimi semeni raznih trav, ki dajejo bogate pridelke. Čredinskih pašnikov ni videti. Njive pretežno namakajo. Od Prage proti meji z Nemško demokratično republiko so nasadi hmelja. kot pri nas iz hladilnic, ki je pogosto črnikavo in slabega videza. Kut na gora — Na poti iz Brna proti Pragi mo si ogledali grad Pernštajn z muzejem [urinskega pohištva. Grad je dobro skrbovan. zidan na skalovju. Pred Prago mo se ustavili v manjšem, nekdaj udarskem mestu Kutna gora. Tu je rudnik rebra. Zato je bila v tem mestu kovnica lenarja od 12. stoletja dalje. Ogledali smo Statistični podatki izkazujejo, da ima Čehoslovaška od skupnih površin 43% njiv, travniki zajemajo (v višje ležečih krajih) 15% površin, gozdovi 34%), ostalo so sadovnjaki, vinogradi itd. Njive so 55% zasejane z žiti, ostalo je sladkorna pesa. krompir, oljna repica, hmelj. Zaradi skrbno obdelanih polj pridela Čehoslo- Vtisi — Vodič Čeh nam je povedal, da na Čehoslovaškem cerkevniločenaoddržave, duhovniki so plačani od države kot uradniki. Zasebnih trgovin in gostiln ni. druge obrti pa so dovoljene. Na poti skozi manjša naselja'tudi pri hišah ni zelenjadnih vrtov. Jedilniki so skromni z zelenjavo, ki jo strežejo lesladkano. Razen Prage, kjer kulturne spomenike dobro ohranjajo in tudi precej zidajo, v drugih krajih ni opaziti večje gradbene dejavnosti. V stiku z ljudmi je povsod opaziti vljudnost in ustrežljivost. Pri kosilu in večerji smo bili redno postreženi še s čašo piva (0,33 litra), kar je vračunano v obrok. Na obronkih mest. navadno pri priključkih na avtoceste, zemljo skrbno obdelujejo številni vrtičkarji iz mest. so obnovili, razen Marijine cerkve, ki je še danes v ruševinah. Poleg razvalin dresdenskega dvorca imajo v programu oboviti tudi ta kulturni spomenik. Dresden je predvsem industrijsko mesto, saj je 280.000 prebivalcev (nad polovico prebivalcev) zaposleno v industriji. Poleg industrije je druga značilnost Dresdena tehnično izobraževanje, saj je v Dresdenu 40.000 študentov zlasti tehničnih smeri, in to ne samo Nemcev in študentov iz vzhodnih držav, ampak tudi z Zahoda in iz izvenblokovskih držav. Predvsem so tu svetovno znane fakultete strojne, elektronske in drugih smeri. Študentje dobivajo štipendije v višini 300 mark mesečno, stanovanje pa stane v študentskih domovih 70 mark mesečno. Glavna univerza nosi ime Georga Schuhmanna, vodilnega nemškega komunista, ki je bil ubit med zadnjo vojno. Poleg njega nosijo posamezne fakultete imena drugih znamenitih mož sedanje dobe. Nekdanje poslopje sodišča z zapori, kjer so v letih 1933 — 1945 umorili 1069 ljudi, je sedaj spremenjeno v sedež ' tehniški h fakultet, le nekaj zapornih celic je ohranjenih kot muzejski objekt. Celotno območje fakultetnih zgradb meri 160 ha. Dresdenska visoka šola za telesno kulturo daje najboljše športnike NDR. Dresden je bil nekdaj glavno mesto saških kraljev. Ti so gradili znani sklop lepih zgradb Zwinger. kjer so kralji prirejali dvorske igre in turnirje. Potsdam je mesto zunaj obzidja, ki obdaja Zahodni Berlin in šteje 132.000 prebivalcev. Tuje bil sedež nekdanjih nemških vladarjev. Sredi velikega parka je enonadstropna, razmerom skromna zgradba hotela Cecillienhof, v kateri je bila v času od 17. 7. do 2. 8. 1945 zadnja konferenca velikih zaveznikov med drugo svetovno vojno, Churchilla, Trufnjna in Stalina-Glavni sklepi te konference so bili: likvidacija fašistične Nemčije, določitev okupacijskih predelov za zaveznike (ta določitev j< še danes v veljavi) in likvidacija obstoječe nemške industrije. Danes lahko rečemo, da je likvidacija takratne nemške industrije bila povod za zgraditev popolnoma nove nemške industrije v obeh Nemčiiah, ki Je zato močno konkurenčna industrija nekdanjih zaveznikov. Ki mi let Po im Pa so Berlin je bil od 1871 do 1945 glavn° mesto združene Nemčije. Danes je razde ljen na dva dela: na Vzhodni Berlin, ki J? obenem sedež NDR, in Zahodni Berlin, k\ je z zidom obdan otok sredi NDR in nadzorstvom zaveznikov iz druge svetovi* Vojne. Ogledali smo si le Vzhodni Berlin) Mest je skoraj popolnoma na novo zgrajeno n> široki planjavi ob reki Spre. Na otokih t reke j» muzej nemške zgodovine. Ulice široke, veliko je parkov z vodometi, novih stanovanjskih naseljih z visokim lepimi bloki so zalenice z manjšimi paflu' Vse je urejeno in čisto. V Vzhodnem Berlinu študira okros 20.000 študentov v glavnem iz NDR. _ Berlin smo si ogledali s 365 m visokeS televizijskega stolpa, in sicer z203 m viso razgledne ploščadi. Od tam je p°™ Vzhodnega možno videti še Zahodni Bef lin. Pogled pove. da jeBerlin razsežno, lep urejeno mesto. ) Številnih znamenitosti Berlina ne k*2* opisovati in si jih seveda tudi ni možm ogledati v skopo odmerjenem času. Na poti iz Berlina za Varšavo smo * ustavili v obmejnem mestu Frankfurt na Odri. Čeprav je Odra obmejna reka. ptip8' data oba bregova terekePoljski. Frankinj’ na Odri ima okrog 60.000 prebivalcev. J* čisto, ravninsko, razpotegnjeno mesto širokimi ulicami in urejenimi parki. na Ki Po Sfc sei 0C (n; zel no ho m< t" Sli str Pri Va dr asi Va Va St, asi trii Opažanja in vtisi iz NDR — Pri menjaj denarja smo za 1 zahodno nemško mark dobili 3 vzhodnonemške marke. Ker je bil vrednost zahodnonemške marke v tem čaS“ pri nas 90 din, pomeni to, da je bila vzhodnonemška marka vredna 30 din stare tisočake), kar nam je služilo za prime rjavo s cenami pri nas. Začetna plač* delavcev je 700 mark, kmalu doseže lO™ mark, več pa le izjemoma. Pomeni, da s plače močno izenačene. Povsod primanjkuje delavcev. Moške upokojijo pri 65 letin* ženske pri 60 letih. Ne glede na delovn® dobo dobi delavec (delavka) pri upokojitvl pokojnino v višini 80% zadnje mesečne plače. Zasebne lastnine zemlje ni, prav tako m zasebne obrti, le manjše stanovanjske hiše so še ostale v zasebni lasti. Trgovine so bogato založene z vsem blagom. Zlasti so poceni življenjske potrebščine, tekstil in otroške obleke. Tudi tehnični pripomočki so zelo poceni. Čeprav je NDR pretežno industrijska država, so polja povsod vzorno obdelana-posevki so v rasti izenačeni. Poleg pšenice je veliko posevkov rži, jarega ječmena, krompirja, sladkorne pese, oljne repice itd. Me njivami so tudi plantaže jablan. Ravninsk1 gozdovi ob cestah so pretežno borovi. Ob meji s Čehoslovaško redijo svetlo 1 sasto govedo, povsod drugod pa črno-bel govedo. m ste Im nai inS op vel Ceste so asfaltirane, glavne ceste s o pasovne, ostale dvopasovne. Na cest^ ^ tab JU nikjer ne pobirajo cestnine. Skoraj ob lilAJVl IIV puuil OJIZ vvntlllliv. UIVUIUJ , dvopasovnih cestah so ob robovih ce ; zasajeni lepo oskrbovani drevoredi, prevladujeta lipa in javor. Cesta iz Berk” proti Varšavi je dobro vzdrževana. Okrog hiš, ko smo se vozili skozi vasi. i«; n» po mestih je bilo videti več ljudi kot Čehoslovaškem. Ljudje so živahni, d°b razpoloženi, vendar kljub socialistični ur ditvi in vzgoji gledajo na tujce, skaterim1 sicer prijazni in ustrežljivi, nekam prez. irlj'' POLJSKA *tl )et iti -n Poljska ima slavno zgodovino, saj je P1 poljska država nastala pred 960 leti. V stoletju je imela približno iste meje k danes. Tudi takrat so bile obmejne m Odra. Nisa in Bug. ,4 Poljska meri 311 730 km2 in šteje ^ milijonov prebivalcev, pretežno Poljak saj je drugih narodnosti (Nemcev, Čeh Slovakov, Litvancev, Židov) le slab tek- Poljska torej praktično nima narodnih manjšin. Če računamo, da živi izven meje države še 6 milijonov Poljakov, je vseh Poljakov 40 milijonov. Največ Poljakov 'zven domovine živi v ZDA (okrog 4 jmlijone), v Franciji, Sovjetski zvezi itd. Od eta 1945 se je število prebivalcev Poljske Povečalo za 9 milijonov. V zadnji vojni je 'mela Poljska 6.280 000 žrtev, od tega je Padlo le okrog 300 000 vojakov, ostal e žrtve So bili civilisti, med njimi največ Židov. Dežel a je pretežno ravninska z izhodom "a Baltiško morje. Le proti Čehoslovaški, v £arpatih,je ležela hribovita. Glavna reka "Ijske je Vis a Ima številne pritoke, teče kozi nekdanje prestolnico Krakov, skozi jadanjo prestol, ico Varšavo ter se izsliva v altiško morje. Važna je obmejna reka dra. Poljska je znana po številnih jezerih '"ašteli so jih 3600). Kljub ravninskemu značaju je Poljska j*10 razvita industrijska dežela, saj je v ,'°v'h mejah pridobila nekdanjo Šlezijo z °8atimi ležišči kakovostnega črnega pre-oga. Poleg premoga so tu rudniki bakra, {> *vepla. soli, svinca, cinka, niklja. V ez|ji izdelujejo stružnice in druge težke r°je, ob Baltiku je razvito ladjedelništvo. Kakor NDR tudi Poljska lepo vzdržuje ™eŽno 2-pasovno cesto iz Berlina proti aršavi. Tudi tu so ob cesti lepo urejeni "fVoredi lipe in javorja. Dvopasovna y Utirana cesta nekaj kilometrov pred aršavo preide v 4-pasovno cesto. Cesta iz aršave v Krakov je pretežno 4-pasovna. ganske ceste, kolikor smo jih videli, so asfaltirane 2-pasovnice. Železnice so elek-'bficirane. Poznan jevelikomestoobcestivVaršavo " šteje okrog 600.000 prebivalcev. Do 13. poletja je bil Poznan glavno mestoPoljske. ln>a veliko tržnico z znanimi sejmi. V Poz-na"u je svetovno znana zbirka glasbenih ‘"^trumentov. Stare hiše so povečini "Pečne, brez ometa. Mesto se ponaša z , ""kastno stolno cerkvijo. > 1 &n!^ava’ g'avn0 mesto Poljske, šteje j t'POO.OOO prebivalcev na 500 km2 velikem t yv"'hskem mestnem območju ob reki } '*"• z razpotegnjenimi, širokimi ulicami, “ Zni 'm' trB>. mnogimi urejenimi parki in \ ®h'cami. 0 p Nerazumljivo sovraštvo Nemcev do o "'jakov se kaže v tem, da so leta 1944 v j- s|*n' varšavski vstaji porušili 85% vseh h is*' Popolnoma je bilo porušeno središče 0 fJj-***' ^ svojem barbarstvu so nemški /i syS 1l'*l' tako daleč, da so v stolnocerkevs ; , "tovno znanimi slikami in kipi vdrli s (J?**, ki so rušili oltarje in mendrali ume-Vse to so Poljaki z velikimi stroški ' "ovili, in to mestno središče po starih : ^ *ah, tako da je sedanji videz mesta tak "* nekoč. Samo za obnovo popolnoma 1 i»MU*ene Kraljeve palače so plačali 1 mili-. r"° ameriških dolarjev. K obnovi v vojni jj^ušene Varšave so ogromno prispevali "'jaki, ki živijo v zt)A. 1 jt Poljskem je na visokih šolah 300.000 ■ yU(*entov, vsi prejemajo štipendije. V sami c (,9r*avi je 13 visošošolskih ustanov, kjer ' ^ita 200.000 študentov. Ostali študenti pitajo v drugih večjih mestih Poljske. ' di**ar n' ramo upravno in šolsko sre-Poljske, mesto je tudi močan gospodki center države. Tu je tovarna ’ k/ktorjev, zdravil, razvita je precizna panika. H^aršava je zelo bogata kulturnih spome-1 b •V' ®men" bom le to, kar mi je uspelo ' lasati od razlage zgovornega vodiča po taavi' je Povec'al. ^a >ma Varšava j(/*e8 porušene in sedaj obnovljene stolne ' "e 'O® drugih katoliških cerkva, 3 j (3voslavne cerkve in 1 židovsko molilnico . hag°g0) od mnogih zgradb izstopa dom Vik • z8rajen P° vojni po vzorcu Stalino-_ zgradb v Moskvi. 1 J* taborišču je lepo urejen jugoslovanski ’ iti - k z mnogimi fotografijami naših L?*kov taborišča. Nazadnje so nam predva-j. J film o taborišču s tolmačenjem v srbohr-kem jeziku. v ■' |)j °hiandanta tega zloglasnega taborišča 1 j,Ssa so Angleži odkrili v Zahodni Nemčiji in i! • "točili Poljakom, ki sogaleta 1947 obesili. t ^'k0V (Krakow), mesto s 700.000 prebi-na 230 km2 velikem ravninskem '■ i,^hem območju ob reki Visli. Zaradi rano-• (.kulturnih zgradb in spomenikov je mesto r *aŠčito UNESCO, ustanove Združenih . k narodov za prosveto, znanost in kulturo Poleg Varšave in Lodza je Krakov tretje največje mesto Poljske. Nad Krakovom se dviga hrib Wawei s kraljevo palačo. Glavni vhod nad vrati v trdnjavo krasijo grbi poljskih kraljev. Krakov je bil do leta 1611 sedež poljskih kraljev. Poleg kraljeve palače je velikastolna cerkev, vkateri so kronali poljske kralje, in to tudi pozneje, ko je prestolnica Poljske postala Varšava. V tej ^rkvi so bili opravljeni verski obredita vsemi umrlimi poljskimi kralji, katerih trupla so ohranjena v posebnih krstah v cerkvi. Poleg kraljev so v tej cerkvi ohranjena v posebnih krstah trupla znamenitih Poljakov, pisateljev in pesnikov. V kraljevem dvorcu so velike dvorane z najdragocenejšimi gobelini na svetu. Najbolj dragocen gobelin sodelali 20 let. Največji meri 40 m2. Leta 1939 so večino gobelinov pred prihodom Nemcev odpeljali v Kanado. Od 300 gobelinov so dobili po vojni vrnjenih le 165, ki so na ogled turistom. Kraljevska jedilnica ima tapete iz usnja. Tu je senatorska in plesna dvorna poleg mnogih drugih. V samem mestu je znamenita cerkev Marije device, ki velja za glavno cerkev mesta, dominikanski in frančiškanski samostan. V Krakovem je kot kardinal živel Karol Wojtyla, leta 1978 izvoljen za papeža rimskokatoliške cerkve z imenom Janez—Pavel II. Po mestu kot turistična privlačnost še vozijo konji s starinskimi kočijami in v stare fijakarske uniforme oblečenimi vozniki. Mesto je čisto, ima veliko tržnico s spomenikom. Na obrobju starega mestnega jedra je veliko novih, lepih stnovanjskih zgradb. Rudnik soli Wielička se nahaja v širšem območju Krakova. Najgloblja jama rudnika je globoka 342 m. V rudnik smo šli po lesenih stopnicah do globine 160 m. Postopek izkoriščanja rudnine soli je preprost. V primerni jami v bližini, kjer solno rudo kopljejo, rudnino raztopijo v vodi. V rudnini je okrog 60% soli, drugo je pesek. Voda sol raztopi, pesek se sesede, slano vodo pa s črpalkami prečrpavajo na površje, kjer voda izhlapi in ostane čista sol. Vseh rovov v rudniku je 300 km, mi pa smo prehodili-3,5 km. Letno pridobijo okrog 75 000 ton čiste rudninske soli. Zrak v rudniških rovih je zdrav, ima veliko joda. V globini 5. nadstropja rudnika imajo zato sanatorij za bolnike, ki bolehajo za astmo. Podporniki v rovih — pretežno so iz boroveg lesa, s premerom 30 do 40 cm — vzdržijo 200 do 300 let, ker čisti zrak v rovih preprečuje gnitje lesa. Rudarji ne poznajo običajnih bolezni na dihalih prav zaradi tega zraka. Rudnik je znan po znamenitih kipih, izklesanih iz solne rude. Po sodbi umetniških poznavalcev so te umetnine edinstvene in so pod zaščito UNESCO. Kmetijstvo Poljske — Poljska je pretežno ravninska dežela. Od skupnih površin je njiv 51%, 23% površin je pod gozdovi, 14% površin zavzema travinje, 2% sadovnjaki itd. Od kmetijstva živi 38% prebivalcev. Zasebni kmetje smejo imeti do 20 ha obdelovalne zemlje, pretežno njiv, ki so, razumljivo, v ravnini. Ob cestah, po katerih smo potovali, smo videli posejano največ rži, koruze, pšenice, jarega ječmena, sladkorne pese, oljne repice, krompirja. Med večjimi površinami, ki so lepo obdelane, so manjše parcele očitno last zasebnih kmetov. Te so ponekod slabše obdelane od velikih, družbenih površin. Na manjših parcelah je zasajenega veliko krompirja. Med njivami se vrstijo večji nasadi jablan. Jablane imajo pretežno polvisoko kotlasto krono (vrh je odstranjen). V obcestnih gozdovih prevladuje v ravnini bor v Karpatih pa tudi smreka. Kolikor smo videli kmete pri delu, še povsod kosijo s koso, kosilnic nisem opazil. Seno sušijo in spravljajo le z vilami in grabljami, o kakšnih nakladalnikih ni govora. Seno spravljajo in hranijo na ostrveh. saj pri kmečkih hišah ni opaziti večjih gospodarskih poslopij. Glede tega so poljski kmetje precej za nami. Okolice kmečkih hiš so zanemarjene, zapuščene, novih gradenj izven večjih mestnih središč na podeželju ni opaziti. Zaradi ravnine in zapuščenosti podeželja je videz pokrajine pust. Živina j e črno-bele pasme, le v Karpatih sem videlsvetlolisasto govedo. Ob cestah (2 m od roba ceste) se je pasla privezana živina, in to dve do največ štiri glave. To pomeni, da kmetje redijo malo živine, v glav nem za lastne potrebe. Od tod izvira pomanjkanje mesa. Bili smo priča izmenjavi straže pri spomeniku Neznanemu junaku (iz prve svetovne vojne), kjer gori večni ogenj. Spomenik je bil postavljen leta 1925. Menjava straže je po svoji natančnosti in strumnosti izbranih vojakov poljske vojske popolnoma podobna menjavi straže pred Leninovem mavzolejem na Rdečem trgu v Moskvi. Vodič nas je opozoril na veličast ni most čez reko Vislo, pokazal nam je spomenik Chopinu, Mickijevviczu, vodil nas je po najbolj znani široki varšavski ulici. Videli smo obnovljeno kraljevo palačo, obnovljeno stolno cerkev, staro mestno obzidje. Med ogledom mesta smo se ustavili, da so nam pokazali film o Varšavi. Ogledali smo si letni dvorec poljskih kraljev, ki stoji ob jezeru v 67 ha velikem Lazienskem parku. Nekdanje lovišče je dal knez Ljubomirski urediti v park, kjer je prvotno bil salon za kopanje, znamenitost takratne višje družbe. Po kraljevem naročilu je italijanski arhitekt Merlini sezidal ob jezeru letni dvorec poljskih kraljev. Ob ogledu tega dvorca si morajo turisti pri vhodu natakniti na obuvala večje copate, da ne poškodujejo lepo vzdrževanega parketa številnih dvoran. Dvorec ima kopališki salon, plesno dvorano za 150 ljudi, videli smo portrete ljubic kralja Stanislava (naštel sem jih 25). V dvorcu je poleg kraljeve spalnice (postelja z baldahinom) okrogla soba s kipi najbolj znanih štirih poljskih kraljev (med njimi je rešitelj Dunaja pred Turki Jan Sobieski). Spomenik žrtvam varšavskega geta so postavili Židje leta 1948. Varšavski geto so zgradili Nemci leta 1940 tako, da so z zidom in bodečo žico ogradili 200 ha velik prostor, kije služil kot zbirno mesto Židov iz Poljske, od koder so jih pošiljali v taborišča in krematorije. Prvi transport Židov iz geta je bil poslan konec 1942 v Auschwitz (Oswiecim). Skozi to zbirno mesto je šlo okrog 500 000 Židov. V getu so Židje živeli svoje življenje, na delo so hodili izven geta tudi v vojno industrijo. Vzrok za upor v getu je bila Himmlerjeva zahteva januarja 1943, da je treba Varšavo očistiti Židov. Z uporom so Židje hoteli prebiti obroč iz zida in žice, da bi pobegnili. Upor je trajal od aprila do maja, 56 dni, vendar ni uspel. Nemci so se strahovito maščevali. Umrlo je 20 000 ljudi. Danes geta ni več. Tu namesto Židov živijo Poljaki. Čenstohova (Czestochorva) je mesto s 160.000 prebivalci med Varšavo in Krakovom. Mesto je znano po veličastni romarski cerkvi Črne matere božje na Jasni gori, svetišču vseh vernih Poljakov. Jasna gora ni gora, kot jo pojmujemo pri nas, to je le višj|plato s cerkvenimi stavbami nad mestom podobno, kot je novomeški Kapitelj nad središčem Novega mesta. V sklopu velike cerkve z umetniškimi podobami in drugih cerkvenih zgradb na Jasni gori je zakladnica z darovanimi dragocenimi mašnimi plašči in zlatnino. Cerkev je vedno polna romarjev. Pred vhodom v cerkev redovnice prodajajo spominke. Vsaka skupina romarjev ima skupno mašo pred podobo Črne majere božje. Poljaki so menda najbolj veren narod na svetu, bolj iz srca veren, kot so Italijani ali Španci. Na cerkveni praznik Petra in Pavla smo povsod videli veliko vernikov, ki so šli v cerkve k maši ali odhajali od nje. Kljub vernosti pa ni slišati pritrkovanja zvonov kot pri nas. Vzrok vernosti je iskati v dejstvu, da so bili Poljaki skozi stoletja obdani s sovražniki, ki so jih neusmiljeno pobijali, najbolj množično v zadnji vojni. V tej stiski soPoljaki iskali tolažbo v veri. Poljski veljaki so se pogosto pajdaših s sovražniki Poljakov, preprostemu narodu pa so ostali zvesti duhovniki in tu je druga razlaga vernosti Poljakov in njihovo zaupanje v duhovnike. Taborišče Auschwitz — Oswiecim — Nekdanje kasarne poljske vojske (v širšem obm- očju Krakova) soleta 1940 Nemci spremenili v zloglasno taborišče. Temu taborišču soNeinci pozneje dodali še Auschrvitz II — Birkenau. Sodijo, da je to bilo najstrašnejše taborišče v Nemčiji med drugo svetovno vojno, skozi katero je šlo okrog o milijonov zapornikov. Od tega jih je umrlo okrog 4 milijone, natančnih številk ne ve nihče. Najbolj odporni jetnik je vzdržal v taborišču 3 do največ 6 mesecev, ko je zaradi napornega dela in pomanjkljive hrane shiral. Vsi jetniki so bili tetovirani s številkami, tako je jetnik bil le številka brez imena. Poleg glavnega taborišča je bilo 40 pomožnih taborišč. Vsa taborišča so bila obdana z 2 m visoko mrežo iz bodeče žice, ki je bila pod električnim tokom. V tem taborišču so se znašli zaporniki iz 24 držav. V veliko plinsko komoro so dali 700 do 1000 jetnikov in jih morili s plinom ciklonom B. ki so ga spuščali skozi line. Ta plin za ubijanje jetnikov so v tem taborišču prvič preizkusili na ljudeh. Trupla iz komore so z dvigali dvigali v krematorije, katere so kurili s koksom. Ker so leta 1944 pobili dnevno tudi do 25 000 ljudi, krematoriji niso mogli sežgati vseh trupel, zato so v okolici Birkenaua sežigali trupla tudi na prostem. Pri ogledu taborišč smo videli velike dvorane, napolnjene z lasmi ubitih jetnikov, obutev in kovčke ubitih. Poleg plinskih celic so jetnike ubijali še brezvestni zdravnikis smrtonosnimi injekcijami. V celici 16 je bil ubit duhovnik Koble, katerega so zaradi človekoljubn ega delovanja v taborišču leta 1981 proglasili za svetnika. Kako živijo Poljaki — Na pogled so Poljaki bolj sproščeni kot Čehi. Ljudje so oblečeni kot pri nas, to se pravi dobro. Trgovine so dobro založene zlasti z živili, tekstilnim blagom, obutvijo pa tudi s tehničnimi potrebščinami. Poljska denarna enota je zlot (zl). Če računamo zlot po 0,48 zaokrožimo 0,50 din, lahko cene, ki sem si jihzapisal, primerjamo z našimi. Tako stane kilogram kruha 26 zl, jajce 6,5 zl, pol kile medu 275 zl, suha svinjska krača 130 zl, kilo masti 200 zl, svinjine brez kosti 140 zl, sladoleda 22 zl, glavnate solate 20 zl. V motelu Orbis sem si z jedilnega lista izpisal naslednje cene: sardine v olju 160 zl, tatarski biftek (90 gr) 240 zl, angleški rostbif (50 gr) 140 zl, maslo (15 g) 21 zl, juha 45 zl, kotlet (100 gr) 386 zl, omleta z jajci in kompotom 133 zl, torta (100 gr) 150 zl, porcija kompota 60 zl, kava 100 zl, ekspres čaj 30 zl, liter mineralne vode 30 zl, steklenica tonika 60 zl, pivo (0,35 1) 170 zl, itd. Ženske so ugotovile, da za denar, katerega pri nas odšteješ za eno poseljno rjuho, dobiš tam 4 rjuhe in ti še ostane za pivo. Plače delavcev se gibljejo med 15000 in 30000 zl. Cene so stabilne in so enake po vsej držav(. Po vsem povedanem je mogoče sklepati, da Poljaki razmeroma dobro živijo. Spet na Slovaškem — Iz Poljske na Madžarsko nas je iz Krakova vodila pot preko Poljske Galicije, obmejne poljske pokrajine nasproti Slovaški, mimo zimsko športnega centra Poljske Zakopane v Visokih Tatrah (predel Karpatov) na Slovaško. Ob cesti so tu posevki jarin, krompirja in travniki. Vredno si je ogledati obcestno vas Pod-biel, ki ima (skoraj vse hiše v vasi) značilne lepe lesene hiše iz brun. Streha je strma, s skodlami krita. Okrog hiš je okolica lepo urejena. Pokrajina se proti Madžarski širi. Na njivah se namesto rži pojavi pšenica. Travniki so umetno zasejani. Na Slovašk em je več ljudstva na ulicah in okrog hiš kot na Češkem. MADŽARSKA . Madžarska pred prvo svetovno vojno imenovana Ogrska (Avstro—Ogrska) meri 93.030 km2 in šteje okrog 10,7 milijonov prebivalcev. Poleg Madžarov (96%) živijo na Madžarskem Slovaki, Nemci, Slovenci, Hrvati. Srbi, Romuni. Madžarska je nižinska, agrarna dežela, saj je 87% površine v ravnini (Panonska nižina). Od celotne kmetijskezemljeje62% njiv, 17% travinja, 14% gozdov, 4% sadovnjakov, pridelujejo odlična vina (Tokaj). _ 90% obdelovalne zemlje obdelujejo v okviru zadružnih organizacij, ki člane z onlično notranjo ureditvijo dobro stimuliraj^ zato so polja odlično obdelana, kjer lahko vidimo na resnično lepih posevkih. Na (poljih prevladuje pšenica, za njo koruza, sladkorna pesa, sončnice, soja, oljna repica, ^znane so povrtnine, kot je paprika, paradižnik, čebula, grah itd. Zaradi bogatih kmetijskih pridelkov je močno razvita predelovalna živilska industrija. Hrano izvažajo. Poleg živilske sta močno razviti tekstilna in kemična industrija. Razvita je tudi zasebna obrt. Budimpešta, glavno mesto Madžarske, se razprostira na 526 km2 velikem prostoru na obeh bregovih Donave in šteje 2,5 milijona prebivalcev. To je lepo, snažno mesto, nekateri trdijo, daje celo lepša kot Dunaj. Ima podzemsko železnico (metro) s 4 linijami. Preko Donave je speljanih 8 lepih mostov. Margaretin otok na Donavi je lep park, zbirališče mladih in starih sprehajalcev, ki si želijo narave. Prijazna vodnica, ki študira jugoslovanske jezike na univerzi v Sarajevu, nas je vodila k cerkvi Matije Korvina, nato pa na hrib Citadelo z lepim razgledom na mesto. Na Trgu herojev je spomenik v spomin na 1000-letnico Madžarske, ko je knez Asad s sodelavci pripeljal leta 896 (od Finske) Madžare na današnje ozemlje. V vrsti kipov kraljev (kamor vodiči obvezno vodjo turiste) in znamenitih Madžarov predstavlja en kip kralja sv. Štefana, ki je dal Madžare pokristjaniti (krona sv. Štefana) in je vladal od 907 do 1058. Za kralja Lajosa je bila Madžarska največja, saj se je razprostirala od Baltika do Jadrana. Drugo skupino razkazanih kipov veljakov tvorijo Hunyadi, Matyas (1458 — 1490), Bocskay, Gabor, Imre, Rakoczi (1703 — 1711), Kossuth. V glavnem oltarju stolne cerkve je kip sv. Štefana. Parlament je zelo lepa zgradba z veliko knjižnico (okrog 400 000 knjig) ob Donavi. Budimpešta je polna lepih kulturnih spomenikov in na tem mestu ni mogoče vsega povedati. Vtisi in opažanja — Na Madžarskem so uradna valuta forinti, ki jih zamenjujejo za naše dinarje. Za 1 forint je treba dati 5 din. Mesečna plača delavcev znaša 3000do 4000 forintov. Vedeti moramo, da so življenjski stroški zaradi obilo pridelane hrane zelo nizki. Otroško varstvo imajo dobro urejeno. Ženske imajo 2 leti plačanega porodniškega dopusta. Trgovine so dobro založene ne samo z življenjskimi potrebščinami, ampak tudi s kvalitetnimi tekstilnimi in drugimi izdelki. Na ulicah je veliko na pogled zadovoljnih, živahnih ljudi, ki sodo tujcev prijazni in ustrežljivi. Ob koncu potovanja lahko povem, daje bil kakršenkoli strah pred carino odveč. Naši obmejni organi so pregledali le potne liste, enako je bilo na vseh drugih obmejnih prehodih. Nobenih podrobnih preiskav potnikov in ptrljage ni bilo. Sicer pa turisti, ki smo bili na tem potovanju, nismo bili namenjeni kaj kupovati razen spominkov, saj smo bili med potniki pretežno lestarejši To so obmejni organi povsod dobro ocenili, zato šobili z nami vkljudni in korektni. KRAKOV — Sukiennice s spomenikom A. Mickievviczu KRAKOV — Dvorana i v dvorcu Wawel r NAŠA ANKETA Alkohol osvaja naprej Slovensko javnost letos pretresajo razni spori okrog psihiatrije oziroma v njej. predvsem na področju alkohologije. Še posebno je odjeknilo dogajanje z dr. Janezom Rugljem. Alokoholizem pa pri nas Se naprej narašča. Kar vsak tretji odrasel človek, pravijo, je prekomerno vdan pijači in samo Dolenjska menda premore okrog 15 tisoč kroničnih alkoholikov. Najbolj žalostno je, da se alkoholizem vse bolj razrašča med mladino. Nižji standard, visoke cene alkoholnih pijač pitja niso bistveno omejile, pravijo trgovci in gostinski delavci. Le izbira se je zožila na cenejše pijače. Proti alkoholizmu se mnogi sicer bojujejo z vsemi močmi in to ne le v novembru, kije proglašen za mesec boja proti alkoholizmu. Rezultatov, žal, skoraj ni. JANKO BUTALA, tajnik črnomaljske občinske gasilske zveze in sisa za požarno varnost: »Alkoholizem se preveč širi, predvsem med mladimi. Moti me. da na mladinskih plesih točijo alkohol. Sicer pa sem prepričan, da letošnja slabša vinska letina ne bo razlog za manjše popivanje, čeprav opažam, da so gostinski lokali vse bolj prazni, seveda zaradi visokih cen pijače. Družba bi moralabolj zavzeto reševati problem alkoholizma, četudi tisti, ki veliko pijejo, polnijo državno blagajno, a žal na račun svojega zdravja.« MILICA JANŽEKOVIČ, predsednica koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri OK SZDL Metlika: »Pri nas smo že pred leti izdelali akcijski program za boj proti alkoholizmu. O tem bo prav te dni tekla beseda na sestanku našega odbora, ki smo ga sklicali na pobudo občanov. Zavedamo se, da konkretni rezultati našega dela niso takoj vidni, gotovo pa se mora trud vseh nas na neki način poplačati. Žalostno je, da naša družba po eni strani alkoholizem obsoja, po drugi pa ga omogoča, da ne rečem spodbuja. Alkoholizem je vedno bil, je in bo, žal tudi med mladino. Proti temu se moramo boriti povsod.« LOJZE METELKO, dipl. inž. agronomije iz KZ T rebnje: »Alkoholizem je hudo zlo, tudi na kmetijah. Vendar moramo ločiti med kulturnim pitjem, ki je lahko sestavni del prehrane, in nacejanjem. Osebno menim, da lahko vino pijemo le pri jedi. Žal pri nas ne ločimo med dobrim in slabim vinom. Ponuditi ga ne znajo ne trgovci niti natakarji. Če bi bili bolj prosvetljeni, prav gotovo ne bi bilo toliko alkoholizma, kakor gaje, tudi na podeželju, kjer se često zgodi, da je prav alkohol vzrok za propad kmetij.« IVAN ZOBEC, vodja vzdrževanja v Ri-ku Ribnica: »Tudi sam rad popijem kakšen kozarček. Kdor ne gre v družbo, kdor malo ne popije, zapoje in zapleše, ni pravi človek. Obsojam pa pijance, zaradi katerih trpi vsa družina, najbolj pa otroci, pa tudi tiste, ki so zabredli že tako globoko, da morajo zjutraj pred šihtom piti žgano pijačo, ker se jim sicer tresejo roke.« NADA HUDOLIN, prodajalka v samopostrežbi na Kidričevi, Kočevje: »Pijače so vedno dražje, ljudje pa jih kupujejo približno enako kot prej. Kupujejo le več ruma in konjaka, ki sta cenejša, pa belega vina. Piva pa prodamo zdaj približno pol manj. Ljudje bolj negodujejo, če se podraži alkohol, kot če se mleko. Menim, da zmerno pitje ni škodljivo. Žal nekateri ne poznajo mere. P9 lit t ^ VENČESLAV PEČNIK, varnostnik v senovski Metalni: »Preveč ljudi je podvrženo zlu, ki mu pravimo alkoholizem. Kot varnostnik preprečujem vnašanje alkoholnih pijač, toda nemogoče je to preprečiti, če jih prenašajo čez mrežo. Če bi se ljudje zavedali, da se lahko vinjeni poškodujejo pri delu, morda ne bi pili. Pri nas so nekaj delavcev že poslali na zdravljenje v Vojnik, a so čez nekaj časa postali povratniki.« ANTON POLUTNIK, referent za varstvo pri delu v sevniški Kopitarni: »Niti s posebno drastičnimi ukrepi ni mogoče uspešno preprečevati alkoholizma. Pred časom smo poskušali vse: od disciplinskih ukrepov do ukrepa obveznega zdravljenja alkoholizma. Tisti človek se je držal do določenega roka. potem pa spet lepo po starem. V nobenem primeru nismo povsem uspeli. Sicer pa obratovodje in nadrejeni vprašanje alkoholizma zaostrujejo na delovnem mestu že zaradi varstva pri delu.« IRENA MRVAR, prodajalka v Elektrotehni v Novem mestu: »Alkoholizem je v družini največje zlo. Nikoli ne bi marala moža pijanca. Slej ko prej v na videz srečnem zakonu pride do prepirov in na koncu do razdora zakona. Neznosno je. če pije "ženska, tragedija za družino pa je, če pijeta oba. Jaz in tudi mož pijeva le do mere, in še to le na organiziranih zabavah. Zmerno pitje ni škodljivo.« JOŽICA AMBROŽIČ, medicinska sestra iz Župeče vasi: »Alkoholizem na žalost narašča. Boli me.daseširi predvsem med mladimi. Tisti, ki točijo alkoholne pijače, nosijo del krivde za to. Vedno več mladih se šola stran od doma, kjer jih starši ne morejo nadzorovati, zato menim, da bi gostilničarji morali bolj paziti na to. komu prodajajo alkohol. V pijačo se zatekajo tudi socialno ogroženi, taki. ki stanujejo v blokih in morajo z minimalnimi prejemki preživljati po dva otroka.« Jf Ti/tOolmi>5bot3r lv£a/ »POLITIKA ZA DECU« NAS JE NAGRADILA Politika za decu iz Beograda razpiše vsako leto nagradni literarni natečaj, ki se ga lahko udeležijo le osmošolci s štirimi izdelki. Ta natečaj je edini, ki poleg učenca nagradi tudi njegovega učitelja materinega jezika. Letos sta eno izmed enajstih enakovrednih nagrad dobila Evald Rožman in tov. Petelinčeva. Poleg tega je nagrajena tudi šola, ki bo prejela komplet knjig za domače branje od 1. do 8. razreda. Oba nagrajenca bosta svojo denarno nagrado delila z novinarskim krožkom. Nagrada je razveselila vse, še posebno, ker jo je tov. Petelinčeva osvojila že drugič. MOJCA CIZELJ, 7.b OŠ ARTIČE OGLED V BREŽICAH Na naši šoli se ne moremo pritoževati nad poklicnim usmerjanjem, saj na razrednikovih urah in v pogovoru s socialno delavko izvemo veliko o poklicih. Obiskujemo DO v občini in izven nje. Tako smo si prejšnji teden ogledali A vtoprevozništvo v Brežicah tisti učenci, ki se zanimamo za poklic voznika, mehanika in avtoličarja. V DO so nas opozorili, da potrebujejo kovače in avtoličarje. Mehaniki so nam povedali, da nobenega dela ne zavržejo, ampak ga poskušajo popraviti in ponovno uporabiti. Za ta polklic sva se odločila tudi zato, ker je ogled te OD naredila na naju močan vtis. BOŠTJAN BAN, JANI TRIBAR, 8.r OŠ KREMELJ MALA CVETLIČARNA V ŠOLSKI AVLI Dan mrtvih se je približeval. Da vaščanom Loškega potoka prihranimo pot do Ribnice ali celo Ljubljane, kjer so ponavadi kupovali cvetje, smo se odločili, da prodajo cvetja in ikeban organiziramo na naši šoli. Prodali smo veliko cvetja, nekoliko manj pa ikeban. Izkipiček je bil velik, saj je znašal kar 4 milijone 800 tisoč novih dinarjev. Sklenili smo, da bomo prihodnje leto cvetje tudi sami gojili, ga prodajali ali pa z njim krasili šolske prostore. MOJCA OSVALD, 7. razred OŠ dr. Anton Debeljak Loški potok KNJIŽNI SEJEM * Na naši šoli je bil od 6. do 8. novembra knjižni sejem, ki ga je pripravila Mladinska knjiga. Predstavili so nam mnogo novih knjig. Kdor je kupil knjige za večjo vsoto, je dobil zraven še eno knjigo in kaseto aerobika. Obiskala sta nas tudi Niko Grafenauer in dramaturg Marjan Brezovar. Pesnik nam je predstavil svojo mladost in prebral nekaj pesmi, tovariš Brezovar pa je povedal, da ljubljanska TV snema nadaljevanko o Primožu Trubarju, ki je namenjena tudi nam. INGRID ŠIŠKO LIDIJA LAMPE OŠ Šentjernej POHOD »PO POTEH SVOBODE« 85 Učenki Sonja Zgonc in Viktorija Šmalc iz OŠ dr. Ivan Prijatelj iz Sodražice sta napisali obširen popotni dnevnik o njunem potovanju po Srbiji, ki je trajalo šest dni. Na tem potovanju so si pionirji iz Jugoslavije ogledali Beograd, Džakovico, Uroševac, Prije-polje, Titovo Užice, Zlatibor, Čačak in Kragujevac. Pohod »Po poteh svobode 85« je dekletoma ostal v lepem spominu, RADIO LOKA 18 Na naši šoli je začel delovati šolski radio. Vodimo ga člani novinarskega krožka. Po radiu Loka 18 seznanjamo sošolce z novicami, imamo tudi čestitke ob rojstnih dnevih z glasbo. Upamo, da bomo v prihodnje svoje delo .še razširili. ANDREJA VIDERVOL OŠ Črnomelj BELOKRANJSKA GOSTOLJUBNOST? Bela krajina pomeni mnogim ljudem deželo gostoljubnosti, prijaznosti. topline. Pa je res tako? V središču Bele krajine, Črnomlju, se lahko kaj kmalu prepričaš o nasprotnem, še posebno, če pripadaš mlajši generaciji. Stopiti moraš v gostilno Skubic, sesti za mizo, počakati 10 do 15 minut, da pride natakarica, in naročiti gosti sok s smetano. Dobil boš res gosti sok, vendar s kislo smetano. Potem pa to spij ali pa pusti, pripombe oz. dokazila o kisli smetani sploh ne pridejo v poštev. Pritožna knjiga? Kdo ve, kje je, saj do sedaj še nihče ni prišel do nje. M. S. PETEK, 22. XI. 8.45 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.20 — 23.55 TELETEKST 17.2* POROČILA 17.40 PRIGODE SKUPINE »PET PETELINČKOV«, 3 del nanizanke 17.55 SOKOLI, 4. del ameriške lutkovne serije 18.25 OBZORNIK.LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 MISLITI USTVARJALNO: Kaj je ustvarjalnost, 1. del izobraževalnega niza 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Majhen korak, 2. del angleške dokumentarne serije 21.00 NE PREZRITE 21.15 PESEM PTIC TRNOVK, 7. del nadaljevanke 22.10 DNEVNIK 22.20 ZGODBA ADELE H., francoski film Adela H. ni izmišljen lik, ampak hči francoskega književnika Victorja Hugoja Režiser Truffaut v filmu postavlja skoraj retorično vprašanje, ali obstaja v svetu medčloveških razmerij še kakšen ris, znotraj katerega ne veljajo ekonomsk razmerja. V svetu in času, v katerem živi Adele, se absolutno nezadržno razkraja, ne oziraje se na svet pa Adele ljubi, a ni ljubljena. Adelina skušnja je boleča, saj doživi temno stran ljubezni, blaznost, otrplost, samouničenje. V njeni samoti ji ne more nihče pomagati, niti ljubeči oče ne. DRUGI PROGRAM 16.50 Test — 17.05 Številke in črk« (kviz) — 17.25 Dnevnik — 17.45 Zgodbe iz Nepričave — 18.15 Dolina. Soče — 18.45 Domovino branimo tu-; di z lepoto — 19.30 Dnevnik — 20.0 Iz koncertnih dvoran — 21.20 Na baletni umetniki: Lidija Sotlar 22.10 Morilec policajev (italijansko: ameriški film) • TV ZAGREB 15.*5 Video strani — 16.05 TV v šoiii — 17.05 Številke in črke— 17.30 Por* očila — 17.35 TV koledar — 17.45 Zgodbe iz Nepričave — 18.15 Dolina; Soče — 18.45 Domovino branimo tu-: di z lepoto — 19.30 Dnevnik — 20.00 Rezbarka (2. del ameriške nadalje; \ vanke) — 20.50 Vsakodnevne pesmi — 21.35 Dnevnik — 21.50 Gost j urednik SOBOTA, 23. XI. 7.45 — 13.10 in 15.10 — 22.55 TELETEKST 8.00 POROČILA * 8.05 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Cenuh poležuh, 8. del lutkovne nanizanke 8.25 PRIGODE SKUPINE »PET PETELINČKOV, 3. del nanizanke 8.40 ŽE OGLAŠA SE KLOPOTEC 8.55 MLADA BREDA 9.10 PEDENJŽEP 9.40 MILIČNIKI, OTROCI IN... 9.55 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: ZADNJI SODNIKI IN PRVI KRALJI 10.10 PESMI IN ZGODBE ZA VAS — A. S. Puškin: Bajka o ribiču in ribici 10 25 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK — Narobe svet, 4. del 10.55 PERISKOP 11.25 MLADOSTNIK: V ZAGATI, ponovitev 2. dela izobraževalneg niza 11.50 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Majhen korak, ponovitev 2. dela angleške dokumentarne serije 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev 13.05 POROČILA 15.25 DEŽELA MUSTANGOV, ameriški mladinski film 16.55 POROČILA 17.00 PJ V KOŠARKI (Ž) JE-DINSTVO A IDA : CZ 18.35 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: Dogovor z žuželkami, 8. del francoskega niza 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 12 + 1, francoski film 21.35 ZRCALO TEDNA 22.00 KONCERT TEREZE KESO-VIJE, oddaja TV Zagreb 22.50 POROČILA DRUGI RROGRAM 14.40 Test — 14.55 Na prelazu ni dovoljeno streljati (sovjetski film) — 16.05 Mala princesa (lutkovna preds-j tava) — 16.50 Mestni ključi (češkoslovaški mladinski film) — 18.00 Anička Dumas (drama)— 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 sobota — 21.50 Henrik XIII: Katarina Aragonska (1. del angleške nadaljevanke) — 23.20 Poezija TV ZAGREB 8.45 TV v šoli — 15.20 Sedem TV dni; — 15.50 Narodna glasba — 16.20 Šte-i vilke in črke (kviz) — 16.45 Poročilaj — 16.50 Koledar— 17.00 Košarka (ž)l Jedinstvo Aida : CZ— 18.30Tojet0 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Oči Laure Mars (ameriški film) — 21.40 Dnevnik — 22.05 Za konec tedna NEDELJA, 24. XI. 8.30 — 22.25 TELETEKST 8.45 POROČILA 8.50 OTROŠKA MATINEJA 9.45 SOKOLI, ponovitev 4. dela 10.10 CERVANTES, ponovitev 4. dela španske nadaljevanke 11.05 XVI. FESTIVAL NARODNE GLASBE PTUJ 85, 3. oddaja 11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 14.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete 15.30 PESEKTPTIC TRNOVK, ponovitev 6. dela nadaljevanke 16.15 POROČILA 16.20 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Morje — iskanje naše prihodnosti, ameriški film 17.15 MLADI MLADIM 17.30 PASJA ZMEDA, kanadski film Gre za presenetljivo angažirano socialno dramo starega potepuha in njegovega psička. Starec, nekdaj plesalec stepa, izgubi psička, ki ga dobi v zavetišču za izgubljene pse, a bi moral odšteti 30 dolarjev za oskrbnino. Ker denarja nima, mu ne dajo psa, birokratske zahteve so močnejše kot človečnost. Starčku pomaga potepuški mladenič in skupaj zbereta denar, toda pes ni več v zavetišču, vzela ga je neka družina, ker je tako lepo plesal. Toda moža ne odnehata... 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 J. Vipotnik—J. Drozg RODNA LETINA, 1. del TV nadaljevanke Nadaljevanka govori o NOB, v treh nadaljevanjih pa želi prikazati predvsem notranjo rast glavnega junaka, ki se iz sprva neosveščenega partizana preoblikuje v zavestnega borca za nove odnose. Skozi intimni svet junakov proseva spopad dveh ideologij, dveh nasprotujočih se razmerij do življenja: na eni strani raste človečnost. zavezana viziji sveta, ki izhaja i( svobode kot temeljne premise, ki naj opredeljuje človekov položaj v svetu, druga pa povzdiguje kult surove sile in moči, ki ne priznava nikakršnih moralnih omejitev in vodi v narodno izdajstvo. 20.55 ŠPORTNI PREGLED 21.45 BESEDA DA BESEDO: Pogovor z učiteljem Janezom Prestorjem 22.20 POROČILA DRUGI PROGRAM 15.20 Glasbeno popoldne — 16.30 Jugoslovanski pokal v športno-ritmi" čni gimnastiki — 17.00 Rokomet (ž) Halas Jožef : Radnički — 18.25 Udeleženec in priča — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarna serija — 20.45 Včeraj, danes jutri — 21.05 Somrak bogov (italijanski film) PONEDELJEK, 25. XI 8.50 TV V ŠOLI 10A5 TV V ŠOl I 12.30 POROČILA 17.15 — 22.55 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 POSTOJNSKA JAMA 17.50 VSAK PETEK NOV ZAČETEK, 1. del nanizanke TV Sarajevo 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 SLOVENSKA LJUDSKA PESEM — GORENJSKA (poje Koroški akademski oktet) 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.10 NEUNIČLJIVA MARIJA, 2. del francoske nanizanke 21.05 AKTUALNO 21.45 GLASBENI VEČER: JAKOB PETELIN GALLUS IN NJEGOV ČAS 22.40 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski TV program — 18.55 Košarka (m) Sprint:Cibona — 20.00 Znanost — 20.50 Včetaj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.05 Hit meseca TOREK, 26. XI. 9.55 Bjelašnica: SVETOVNA SERIJA V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), prenos prvega teka 11.55 VELESLALOM (Ž), prenos drugega teka 15.15 — 22.05 TELETEKST 15.30 ŠOLSKA TV 16.30 POROČILA 16.40 VELESLALOM (Ž), posnetek z Bjelašnice 17.40 JESENSKA SERENADA V TRUBARJEVEM ANT1KVAR1A1U — V. Projan: Cesarjev slavec 18.05 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: SAVELJ IN DAVID, nanizanka 18.25 KOROŠKI OBZORNIK 18.40 RDEČI CVET, dokumentarni film 19.10 RISANKA 19.26 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 J. Hubač: PTICE SELIVKE, češkoslovaška drama Glavni junak, nekoč obetaven glasbenik in oče nadarjenega mladega flavtista, kije zapravil zaupanje sina in žene, saj se vedno bolj vdaja pijači; Odloči se za zdravljenje, vendar je boj dolg in naporen, preveč je tistih, ki n e zaupajo v njegovo trdnost in vztrajnost, med njimi tudi njegova žena-Prav to pa ga najbolj ovira na poti do cilja. 21.50 DNEVNIK SREDA, 27. XI. 9.55 Bjelašnica: SVETOVNA SERIJA V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (M), prenos 1. teka 11.55 VELESLALOM (M), prenos 2. teka 16.05 — 23.00 TELETEKST 16.20 POROČILA 16.30 VELESLALOM (M), posnetek z Bjelašnice 17.30 PRGR1ŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Ostržek 17.50 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK — Veseli robot, 5. del 18.25 POMURSKI OBZORNIK 18.40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Začimbe Indije, 7. del angleškega izobraževalnega niza 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 SVET NA ZASLONU 21.00 Film tedna: TRIJE MOŽJE, finski film 22.45 DNEVNIK ČETRTEK, 28. XI. 9.55 Bjelašnica: SVETOVNA SERIJA V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (Ž). prenos 1. teka 11.55 SLALOM (Ž). prenos 2. teka 15.10 — 23.20 TELETEKST 15.25 ŠOLSKA TV 16.25 POROČILA 16.35 SLALOM (Ž), posnetek z Bjelašnice 17.35 V. Winkler: PETELINJE PERO 17.50 PEPE S TROBENTO 18.05 ZAKAJ, ZAKAJ, oddaja TV Zagreb 18.25 POSAVSKI OBZORNIK 18.40 ČAS. KI ŽIVI: Slovenci, domovina kliče 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.10 FESTIVAL REVOLUCIJA IN GLASBA, prenos osrednje republiške prireditve iz Žalca* 21.05 TEDNIK 22.10 TUJCI IN BRATJE, 5. del angleške nadaljevanke 23.05 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Lutkomendija — 18.15 Poljudnoznanstvena serija — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.00 Mali koncert — 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer: Partizansko gledališče’— 22.00 Poročila TV počasnost RTV Ljubljana ni izpolnila obljub KOČEVJE — Že večkrat smo poročali, da je sprejem televizijske slike predvsem na prvem programu v Kočevju zelp slab, pa tudi, da je RTV Ljubljana zagotovila, da bo pretvornik na Dekliški gori opremila z novimi aparaturami (ki že čakajo v Ljubljani) takoj, ko bo do njega zgrajena cesta. Poročali smo. daje bila cesta zgrajena že poleti, aparatur pa še vedno ni. O tej zadevi je razpravljal na zadnji seji občinski izvršni svet. Poudarjeno je bilo, da bo prvi pretvornik, ki bo opremljen, prav ta na Dekliški gori. in to v prihodnjem letu. Del aparatur je že pri pretvorniku, ostali del pa bo preseljen sem s pretvornika Krvavec, ko bo ta dobil nove aparature. Pojasnjeno je bilo tudi. da bo v naslednjih dveh letih urejen tudi pretvornik na Kozicah nad Predgradom, do koder je že napeljana elektrika, cesta in zgrajena ploščad. OPEKARNA NOVO MESTO p. o. Novo mita Z p log 21 M.. (069/ 21-403.22-291. p , DELOVNI ČAS TRGOVINE: od 1. decembra 1985 do 28. februarja 1986 ob delavnikih od 6. do 14. ure ob sobotah od 6. do 12. ure • Proizvodni opečnih Izdelkov • Trgovine z gmšbenkn matenek Priznana v svetu — nova na našem tržišču — OPEČNA KRITINA STREŠNIK GORICA odslej redno v prodaji v naši trgovini Zalog 21. — primerna za vsa klimatska področja, — velik preklop preprečuje podlivanje vode in vpihovanje snega, — enostavno pritrjevanje z vijaki ali s pritrdilnimi kljukami, — dovršen estetski videz, — markantno oblikovanje strešne površine, — garancija kvalitete in ekonomično pokrivanje, — v opečnordeči in čokoladno-rjavi barvi, — edina opečna kritina barvana v masi, — ustreza JUS 8. D1.009 Prvemu kupcu nudimo 20% NIŽJO CENO IN BREZPLAČNO ZAGOTOVIMO STROKOVNEGA SODELAVCA PRI POKRIVANJU. Ljubljanska banka Temeljna Dolenjska banka Novo mesto Delavski svet razpisuje prosta cfela in naloge s posebnim; pooblastili in odgovornostmi: Vodenje sektorja deviznih poslov in ekonomskih odnosov s tujino Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih ddloča-ta zakon in družbeni dogovor o oblikovanju in iz/ajanju kadrovske politike na območju dolenjskih občin, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — končana visoka ali višja šola ekonomske smeri; — sposobnosti za vodenje in organiziranje; — 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju pod6bnih del in nalog. Mandat za opravljanje teh del in nalog trstja 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi z oznako »za razpis« na naslov: Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto, Kettejev drevored 1, Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja prosta dela in naloge za poln in nedoločen delovni čas: 1. Vodenje in organiziranje del v oddelku deviznih sredstev in deviznega režima 2. Vodenje in organiziranje del v oddelku deviznega knjigovodstva 3. Kontrola izvajanja plačilnega prometa s tujino 4. Obdelava deviznih dokumentov Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1 — končana visoka šola ekonomske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj; pod 2 — končana višja šola Ekonomske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj; pod 3 — končana višja šola fekonomske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — opravljen izpit za opravljanje plačilnega prometa in kreditnih odnosov s tujino, — pasivno znanje dveh svefovnih jezikov; pod 4 — končana srednja šqla ekonomske, družboslovne ali naravoslovno matematične smeri, — 6 mesecev delovnih izkušenj. Kandidati, ki menijo, da bi brosta dela in naloge lahko uspešno opravljali, naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto, Kettejev drevored 1 Kadrovska služba. 661/47-85 DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO p.o. NOVO MESTO. SOKOLSKA 1 Projektivna organizacija Dolenjski projektivni bifa Novo mesto, Sokolska 1 vabi k sodelovanju strokovne kadre diplomirane gradbene inženirje diplomirane geodetsko-komunalne inženirje gradbene inženirje gradbene tehnike za samostojna dela s področja: projektiranja cest in komunalnih naprav, projektiranja visokih gradenj, gradbenotehničnega nadzora. Nudimo stimulativne osebne dohodke, dodatno izob-'aževanje in zanimivo delo. Pričakujemo vašo prijavo in vas vabimo na razgovor, da bi skupno ugotovili želje in možnosti za sodelovanje. 637/46-85 Osnovna šola Novo mesto tozd XII. SNOUB Bršljln objavlja prosta dela in naloge Kuharice s polovično obveznostjo za nedoločen čas, nastop dela takoj oz. po dogovoru. 656/47-85 HRIBAR MED NAJBOLJŠIMI V DRŽAVI NOVO MESTO — Najboljši novomeški namiznoteniški igralec Marjan Hribar se je udeležil zveznega kvalifikacijskega turnirja za mladince v Čakovcu in dosegel izvrsten uspeh. Osvojil je namreč odlično 3. mesto in se tako uvrstil med najboljših 12 mladincev v državi, ki se bodo v začetku marca prihodnje leto pomerili na turnirju najboljših dvanajstih v Ravnah na Koroškem. MEDIE ZMAGAL NOVO MESTO — Pred kratkim je bil v Novem mestu prvi namiznoteniški selekcijski turnir za mladince iz centralne regije, na katerem je nastopilo 31 igralcev iz sedmih klubov. Igralci so bili razvrščeni v 4 jakostne skupine, v katerih je igral vsak z vsakim. V prvi skupini je zmagal Novo-meščan Medle, Vitezičjebil4. in Gliha 7., v drugi skupini je bil Gradišar 2., v četrti pa Dežan 4. RAZBITA VOLČJA DRHAL V lovski družini Draga—Trava, ZLD Kočevje, smo imeli preteklo nedeljo zelo bogat lovski plen. Tega dne smo imeli v načrtu skupen lov s pobrateno družino Dekani. Ker je dan predtem naš član našel nad vasjo Lazeč od volkov raztrgano košuto, smo se odločili, da organiziramo lov tudi na tem področju. Znano je, da so volkovi prehodna divjad, saj že stari pregovor pravi, da v eni noči prehodijo več farnih mej. Nismo pričakovali, da se volkovi še zadržujejo na našem terenu. V drugem lovu ob 13. uri smo naleteli na skupino treh volkov. Prvega je ustrelil tov. Andoljšek, drugega tov. Turk iz LD Dekani, tretjemu pa je uspelo pobegniti proti hrvaški meji. V tem lovu je bil ustreljen tudi jelen. Tako bogatemu lovskemu plenu, ki je edinstven v naši lovski družini, je sledil temu primeren zadnji lov v lovski koči. A. P. GASILSKI IZLET NA BRIONE KOČEVJE — Pred dnevi je Občinska gasilska zveza Kočevje pripravila izlet v Pulj in na Brione. Izleta se je udeležilo več gasilskih veteranov, društvenih delavcev in vodstvo zveze. Ob prihodu v Pulj smo si ogledali njegove znamenitosti, nato pa smo odšli na Brione. Med potjo do Pulja nas je spremljevalka turistične agencije seznanila z zgodovino krajev, skozi katere smo se peljali. Na Brionih smo si ogledali znamenitosti in živalski vrt. Največ zanimanja je pritegnila fotoizložba Tito na Brionih. Ta izlet je bil prvi primer, da nas je OGZ Kočevje nagradila s tako zanimivim ogledom naše domovine. ALOJZ PANTAR ODKUPUJEMO SVINJSKE TER VSE OSTALE ŽIVALSKE ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka IVANA PETRIČA iz Metlike, CBE 46 se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, vence in sveče in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Hvala delovni organizaciji KOMET Metlika, ZZB Metlika, Obrtnemu združenju in Obrtni zadrugi Metlika, ZCD TOZD Dolenjska lekarna Novo mesto, Lekarni Metlika in Alpini Žiri-prodajalna Metlika. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Metlika in Splošni bolnišnici Novo mesto za skrb in nego v času bolezni. Hvala tov. Grašiču za poslovilne besede ob odprtem grobu, mestni godbi na pihala, cerkvenim pevkam za zapete žalostinke in g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in babice JOŽEFE ZUPANČIČ iz Novega mesta, Pot na Gorjance 28 se iskreno zahvaljujemo za vsestransko pomoč sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki so nas v najtežjih trenutkih tolažili ali nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki so nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala pevcem, godbenikom, nosilcem praporov, govorniku za poslovilne besede in ZB KS Žabja vas. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, Ljubljana, Zagreb Preljubi ata naš, prezgodaj si odšel od nas. hiša pusta je ostala, a tebe od nikoder ni, osamele tvoje so poti. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil v 75. letu starosti naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric ANTON FINK z Drske 62 Prisrčno se zahvaljujemo za vsestransko pomoč sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se TOZD Gozdarstvo Novo mesto in sodelavcem, IMV-materialni oddelek in sodelavcem/pevcem »Dušana Jereba«. SGP Pionir Novo mesto, Društvu upokojencev in kaplanu za lepo opravljeni obred. Posebej se zahvaljujemo Košeletovim in Preskarjevim. Vsi njegovi 2» ifh Naš dom je prazen, dom je tih, a v naših srcih še živiš, ljubezen naša še gori, a tebe, ata, nič več ni. ZAHVALA Težka je bolečina in spoznanje, da nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata. brat in stric ANTON TOMAŽIČ s Slančjega vrha 1 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in našega očeta pospremili na zadnji poti. Posebna hvala kolektivu Metalne Krmelj, KPD Dob. LD Tržišče, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete želostinke ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Jože in Tone ter hčerke Mimi, Julka in Tončka z družinami •: .3Z*:'~rz vrste keramičnih ploščic po zmernih cenah. Priporoča se keramik KULETIČ, Slavka Gruma 22, Novo mesto, tel. 26-480. PRIVATNA ZOBNA ORDINACIJA dr. Čurkovič iz Zagreba. Marjanovičev prilaz 6 (poleg tržnice UTRINE). dela: zdravi zobe in parodontozo, plombira in hitro naredi kvalitetno protetiko (porcelan, vironit in ostalo). Delovni čas: ponedeljek, sreda in petek od 15. do 20. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure. Po potrebi or-dinira tudi preko vikenda. Informacije pismeno ali na telefon (041)674-921 in privatno (041) 415-530. KUPIM manjšo hišico ali dvosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Telefon: 26-416. HIŠO, družinsko, v Novem mestu, kupim za gotovino. Telefon (066) 76-738 ali (068) 21-942, zvečer. KUPIM termoakumulacijsko peč Cer Čačak ali Magnohrom Kraljevo (do 4 KW). Telefon 25-112. KUPIM R 18, garažiran, malo vožen, do 3 leta star. Telefon 61-747. foto adi expres foto laboratorij Vrhovčeva 5, Novo mesto tel. (068) 21-928, 20-226 — delovne organizacije — fotografi — fotoamaterji razvijamo vse barvne filme in DIA (E6) filme. Izdelujemo fotografije vseh formatov po najnovejši tehnologiji hitro in kvalitetno (najkasneje v treh dneh). Za fotografe poseben popust (30%). Hvala, se priporočamo! FOTO ADI IGMP Sava Krško TOZD IGM Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju KV Ključavničarja za opravljanje nalog vzdrževanja Pogoji: poklicna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom; delo se občasno opravlja na terenu — montaža. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj dostavijo zainteresirani kandidati v 8 dneh po objavi na naslov: IGMP Sava Krško, CK2 59, Krško. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. 659/47-85 Kako težko je, ko se zaprejo mamine oči in počivajo njene roke, ki vedno so skrbno trpele in skrbele za njene ljubljene. V SPOMIN Minilo je leto žalosti in praznine, kar smo se z bolečino v srcu poslovili od naše ljubljene mame PAVLE KRIŽMAN iz Žužemberka 150 Spomin nate je vedno živ in v naših srcih je vedno tvoja podoba. Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke. Vsi njeni PRODAM manjšo takoj vseljivo hišico z vodo. elektriko, primerno tudi za vikend, v bližini Brežic. Asfalt do hiše. Vprašajte , pri Tereziji Hribar; Prilipč 21 ali po telefonu (061) 741-787. PRODAM vinograd (Poljanska gora, Kavče). Jože Juršič, Dol. Dobrava 8. Trebnje. PRODAM lepo parcelo pri Novem mestu (vas Krka), 650 m2. Horvat, Aškerčeva 3 c. Maribor, tel. (062) 26-812. V SPOMIN 25. novembra bo minilo pet let, odkar nas je zapustila draga ANTONIJA LUZAR iz Novega mesta Hvala vsem, ki se je spominjate! Vsi njeni 22 D0LENJSXI LIST Z A H V A L.A Ob smrti naše drage mame. stare mame in prababice IVANKE DREMELJ se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili, jo pospremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Se posebno se zahvaljujemo sorodnikom, njenim sosedom, govornici za poslovilne besede, društvu upokojencev, godbi, pevcem in duhovniku. Žalujoči: hčerka Zofka in Drago, snaha in zet, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame v FRANČIŠKE BERKOPEC s Pristave 5 Se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in c vet/j e in pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala tov. Miheli Kobe za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Tragično je preminil naš sin, brat, stric, bratranec FRANC HRASTAR iz Mihovice 14 Zahvaljujemo se vsem sosedom, vaščanom, prijateljem, posebno pa Iskri—TOZD UPORI Šentjernej, sodelavcem, godbi, govorniku Jaiftzu Selaku ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: mama, ata, bratje, sestra z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil oče in stari oče MATIJA MUC iz Podzemlja 18 Ob boleči in težki izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, poklonili cvetje in v tako velikem številu spremili pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena, otroci z družinami in vnuki N ZAHVALA Nenadoma nas je v 26. letu tragično zapustil naš sin in brat JANEZ JURŠIČ z Dolža 57 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pospremili pokojnega na poslednji poti, še posebej njegovim sodelavcem v GG Novo mesto, gasilcem, mladincem z Dolža, duhovniku za opravljeni obred ter sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: oče Janez in mati Frančišča ter bratje Jožef, Franc, Pavel, Martin, Marjan, Miha in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka IVANA MRAVINCA Nova Lipa 27 najlepša hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, prav tako sosedom, sovaščanom, prijateljem in sorodnikom. Posebno zahvalo smo dolžni osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za skrb in nego v času bolezni, GOK TOZD Komunala Črnomelj, kirurškemu oddelku -Splošne bolnišnice Novo mesto, delavnici Wolf v Črnomlju, Krki, tovarni zdravil, Novo mesto, in IGD Krka, Zdravstvenemu domu Trebnje in Novotehni Novo mesto. Hvala vsem za darovane vence in cvetje, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena Ana, otroci in vnuki ZAHVALA V 54. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric ANTON ŠKOPORC iz Zg. Vodal 15 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč in vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili in nam pomagali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala »Dani« z Mirne, »Lisci« iz Krmelja, osebju Doma upokojencev Sevnica za vso skrb in nego, župniku za opravljeni obred in tov. Selevšku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA ' Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ANTONA BERUSA iz Ločne se prisrčno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in sorodnikom, ki so nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se dr. Kapšu in dr. Starcu za prizadevnost med boleznijo, krajevni skupnosti in ZB Ločna — Mačkovec, godbenikom, delavcem kolektiva Uprave za družbene prihodke, OOZS SOB Novo mesto, mizarstvu Sever-Berus in gospodu proštu Lapu za tako pretresljive poslovilne besede ob odprtem grobu ter za opravljeni obred. Zahvala velja tudi vsem drugim znancem in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in tako številno spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica STANETA GRADIŠARJA iz Trdinove 5 a, Novo mesto se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala sodelavcem OŠ 15. divizije Grm, Tovarni zdravil Krka TOZD Institut, Zdravilišču Šmarješke Toplice, ZB Novo mesto, borcem IV. bataljona VDV brigade in zaščitni enoti vojno-političnega vodstva za podarjene vence. Posebna hvala govornikoma za poslovilne besede, godbi in pevcem zbora »Dušan Jereb«. Vsi njegovi m Pomlad spet vzcvetela bo, lipa tvoja ozelenela bo, ali tebe, dragi ata, več ne bo, ker te črna zemlja krita bo. ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 61. letu zapustil naš dragi mož, oče in stari oče RUDOLF URAJNAR iz Hudej pri Trebnjem Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, pokojnikovim dobrim prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje in nam izrečeno sožalje, dr. Vilfanovi, sestri Milki, Tesnilom Trebnje in gospodu kaplanu za tako lepo opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: žena Justi, hčerki Danica in Mira z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 56. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA LASIČ iz Gor. Suhorja 8 Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji podarili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala osebju oddelka Onkološkega inštituta v Ljubljani ter osebju internega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu, pevskemu zboru iz Dragatuša, govorniku tov. Evgenu Cestniku za tople besede slovesa. Hvala župniku za opravljeni obred in vaščanom za pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 59. letu je nas za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric FRANC ZUPANČIČ iz Vavte vasi 53 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom in dobrim sosedom, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Novem mestu za nego in zdravniško pomoč v zadnjih tednih življenja, DO Novoles, godbi na pihala Novoles, gasilcem iz Vavte vasi, pevcem iz Dol. Toplic in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hči Marjeta, sin Branko z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je zapustil naš dragi oče, brat, svak in stric RUDI PIBERNIK puškarski mojster iz Metlike Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom iz Metlike in Grabrovca oz. Berčič, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma Metlika, novomeške bolnišnice in Onkološkega inštituta Ljubljana. Hvala govornikom za poslovilne besede, članom lovskih družin Metlika in Gradac za številno udeležbo in zadnji pozdrav, metliški godbi na pihala in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Bo za Metličane dovolj vode? JOŽE B Ko se je Jože, najstarejši osmih Bajukovih otrok iz Čuril pri Metliki, v Ljubljani učil za pleskarja, je v internatu zagreto deloval tudi v mladinski organizaciji. Večkrat je bilo treba na razne sestanke na mestni komite in vedno so ga prišli iskat z avtom, kar je bila za tiste čase velika stvar. Pa mu to ni bilo prav. Fant je bil delaven, preudaren in predan in ponudili so mu, naj se poda v politiko. Pa ni bilo iz tega nič. Brž ko je končal šolo in učno dobo pri znanem ljubljanskem mojstru Zorcu, seje vrnil domov v Belo krajino in začel delati v svojem poklicu. Danes, po skoraj 25 letih, mojster Bajuk še vedno dela posel, za katerega se je izučil, in že blizu dvajset let je samostojni obrtnik. »Kot fant sem si želel, da bi posta! ,malar‘ in nikoli mi ni bilo žal, da sem se tako odločil. Čeprav sem šel zelo težko od doma, sem se šel učit v Ljubljano, ker v Metliki nisem mogel dobiti učnega mesta. V tistih časih je bilo to, da se bom izučil in postal obrtnik, največ, kar sem si sploh mogel zamišljati.« A Bajukovi starši niso poskrbeli samo za najstarejšega sina, ampak so ob manjši kmetiji in skromni očetovi plači izšolali tudi vseh osem otrok. Bajuk se je takoj odločil, da bo samostojni obrtnik. »A so me, začetnika, tako privili z davki, da sem zdržal samo en mesec,« se spominja. Šel je v službo na takratno metliško Komunalno podjetje, kjer je ustanovil in vodil pleskarsko skupino. katere naslednik je da- našnje pleskarstvo v metliškem Pionirjevem tozdu. »K skoraj dvajset letih, kolikor sem samostojen obrtnik, sem pa tudi marsikaj skusil, tudi to, da smo se za davke kar pogajali.« Danes mojster Bajuk, pri katerem je zaposlenih še pet pleskarjev, dela vse prek novomeške obrtne zadruge Hrast. »Zasebno sploh ne delamo, samo prek Hrasta, s katerim sem jaz zelo zadovoljen, saj je to prava zadruga, v kateri imamo obrtniki glavno besedo, ne pa menagerska firma, ki samo pobira odstotke in o vsem odloča, kot je pri nas še marsikatera zadruga.« Pri Bajuku so tudi sicer stvari urejene, plačilo po delu, vsak delavec si sam piše obračun, delovne ure, prevoze, dnevnice; včasih je na plačilnem listu tudi po deset postavk. »Že nekaj let dobivajo moji fantje plačo prek banke, to sem vpeljal kot prvi obrtnik v Metliki.« Da se pri mojstru Bajuku za dobro delo tudi pošteno zasluži, govori tudi to, da že več let ni šel od njega nihče stran. V metliški občini najbrž ni obrtnika, ki Bajuku ne bi priznal njegovih zaslug pri organizaciji in delu metliškega Obrtnega združenja, kjer se mu kot predsedniku izteka že drugi mandat. Mojster Jože je bil tudi med ustanovitelji metliške Obrtne zadruge, sedaj je član izvršilnega odbora Žveze obrtnih združenj Slovenije in še kakšna funkcija bi se našla. »Čeprav je obrtništvo v teh dvajsetih letih, kolikor sem jaz samostojen obrtnik, precej napredovalo, je na tem področju še veliko stvari za urediti, od zavarovanja plačil, pokojninskega in invalidskega zavarovanja do možnosti za predčasno upokojitev obrtnikov, pri nas v Metliki bomo morali tudi več narediti za ekonomsko plat obrtništva, ona druga, politična, delegatska je urejena in dobro deluje.« Sicer pa Bajuk, ki bo te dni, ko metliška občina praznuje, dobil naj višje priznanje, plaketo občine Metlika, ni nestrpen. »Sedaj, ko je kriza vsepovsod, je tudi v obrtništvu težko. Za obupati pa ni, čeprav je treba veliko bolj delati in je vsak dinar trdo zaslužen. A v teh letih sem spoznal, da za dežjem vedno posije sonce.« A. BARTEU S > S S * * * * * * * * * * 5 5 ! * % * * * s I s * * H * s * Člani belokranjskega jamarskega kluba raziskovali podzemne jame in izvire pod Gorjanci in v Zumberku — Tudi o zgodovinskem pomenu jam_______________________ METLIKA — Od maja do novembra je bilo na pobočjih Gorjancev v metliški občini in delu Žumberka zelo živahnp, saj so jamarji belokranjskega jamarskega kluba raziskovali tamkajšnje vodne jame in brezna. Mnogi Metličani za te raziskave sploh ne vedo, toliko bolj pa prebivalci vasi na vznožju Gorjancev, ki so jamarjem radi pomagali pri njihovih nalogah. Jamarji namreč niso opravili le delo, ki sta jim ga naložila Geološki zavod in vodna skupnost oz. metliška občinska komunalna skupnost, da torej raziščejo vodno zaledje izvira Obrh. opisali so tudi zgodovinski pomen jam, spraševali ljudi, od kod njihova imena, kako so jih uporabljali med NOB in še marsikaj. Vaščani, ki so jim radi pomagali so jim pokazali tudi pihalnike in občasne bruhalnike in so bili nasploh njihovi dobri vodiči in tudi gostitelji. »Letos nam je zelo prav prišlo zelo sušno obdobje, saj drugače, v nekatere jame zaradi deroče vode sploh ne bi mogli. Že tako so nam morali pomagati člani ljubljanskega potapljaškega kluba, ki so razisko- vali sifone v jamah in izvirih,«pove Stanislav Klepec, blagajnik jamat skega kluba, ki ima hkrati na skrbi tudi kataster in raziskave. Letos je 8 prizadevnih belokranjskih jamarjev opravilo približno tretjino dela, raziskali so vodoravne jame okrog Radoviče in Kunčanov, od katerih je po doslej zbranih podatkih najdaljša jama Drobovnik z 230 metri, v kateri je tekoča voda z jezerci. Zanimiva je tudi Bečka jama v Slamni vasi, skozi katero teče potoček. V tej jami bodo morali nadaljevati raziskave, kajti voda iz nje bo gotovo prišla prav za lokalne potrebe. Kljub veliki suši v teh dveh jamah in še treh izvirih pri Radoviči voda ni presahnila, kar je pomemben po-' datek za porabnike vode. PANTOMIMIK VALDES V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — Pred dnevi so imeli dijaki na SŠ Edvarda Kardelja v Črnomlju kulturni dan. Ob tej priložnosti so povabili pontomimi-ka Andresa Valdesa in njegovo asistentko Jano Kovač. Valdes je doma s Kube, prvič je stopil na oder star štiri leta kot plesalec v cirkusu. Od leta 1964 živi v Ljubljani, predava tudi na Akademiji za gledališče in RTV. Andres je črnomaljskim dijakom z mimiko pričaral nenavaden svet, poln poezije, groze ali začudenja. Navdušenja, pa tudi smeha je bilo veliko. N. JANTOLEK Stanislav Klepec »To področje so člani našega kluba ljubiteljsko raziskali že leta 1974. vendar se za zbrane podatke ni nihče zanimal. Zato pa so za nas postali sedaj toliko bolj pomembni, ko jih lahko primerjamo z letošnjimi,« pripoveduje Klepec. 13 jamam in 20 izvirom, ki so jih raziskali letos, se bo prihodnje leto pridružilo še več globokih jam in brezen v ok- Verjamem, kar so oče rekli Ameriški Slovenci na obisku v šmarjeških Toplicah ŠMARJEŠKE TOPLICE — Zdravilišče Šmarješke Toplice postajajo prava mala počitniška oaza naših izseljencev. Samo letos je več kot tristo ameriških Slovencev v organizaciji agencije Kollander in Kompasa preživelo po deset dni tudi na Dolenjskem. Prihaja drugi in tretji rod potomcev, ki bi na tak način radi spoznali domovino svojih staršev, dedkov in babic.' Devet let metanja boba ob steno V sevniški Kopitarni že leta opozarjajo zaman: streha še vedno pušča SEVNICA — Zveni že prav neverjetno: že prejšnji direktor Janko Rebernik je pred devetimi leti pri sevniškem tozdu Betona reklamiral, da streha na skladišču suhega lesa v Kopitarni pušča. Enako jih je čez tri leta na to opozoril novi direktor inž. Jože Štimec. Ko je bilo vreme še lepo, so jih na to neljubo streho iz tovarne opozarjali tudi letos. Ob zadnjem deževju in tudi snegu je teklo kot za stavo na vseh koncih in krajih. Vodja pri-rezovalnice Vili Krohne, trdi, da so na strehi prava jezerca, iz katerih voda pronica skozi plošče še dolgo po dežju. Obrat polizdelkov, ki je sedaj v teh prostorih, je ključnega pomena za izvozno močno naravnano tovarno. Ne morejo si privoščiti ustavitve proizvodnje, ker lahko ostane brez dela domala vsa tovarna, kjer nekateri obrati delajo v treh izmenah. Vili Krohne nam je pokazal pripravljene polizdelke za izvoz, ki čakajo na nadaljnjo usodo, zasilno pokrite s polivinilom. Curi seveda tudi na drago švedsko visoko frekvenčno sušilnico. Delavci se znajdejo kot vedo in znajo, posebna skrb so jim stikala in električna na- na. stanje je iz leta v leto slabše. Razumljivo, da za tak prav nerazumljiv odnos v tovarni nimajo besed. Za domačega izvajalca so se bili pred časom odločili, da bi denar pač ostal v občini. Sedaj pa ostajajo v negotovosti, kako bodo sploh prebrodili to zimo na kar so — kot že toliko let vedo znova opozarjali. A.ŽELEZNIK V Krkinem klubu bo zima zabavna Obnovili in razširili priljubljeno shajališče mladih Novomeščanov NOVO MESTO — Krkip klub, ki je med mladimi Novomeščani dobro znan in priljubljen, ponuja za letošnjo jesen in zimo zanimiv program. Za ob sredah načrtujejo večere jazza in videoprogramov, ob četrtkih naj bi bila predavanja in razprave o različnih temah, videoprogrami in filmske predstave, ob petkih bo delovala glasbena sekcija, nastopali bodo tudi mladi kantavtorji, sobota pa je rezervirana za disko in temske večere. Ob nedeljah dopoldne bodo prirejali programe za otroke, ki so med Novomeščani že zelo znani kot živžav, popoldne pa bo odprl vrata klub študentov. Letos so prostore kluba prenovili in razširili: zdaj lahko sprejme precej več obiskovalcev. Krkin klub vabi vse mlade Novomeščane, naj dolgočasne jesenske in zimske dneve prežive pri njih. N. J. M. E. • Z ravnimi strehami ali takimi z majhnim naklonom v Sevnici nimajo sreče. Najprej so na tako streho namestili klasično streho na starem vrtcu, zatem na osnovni šoli, kot jara kača pa se vleče po sodiščih spor zaradi slabo izvedene nove strehe na Kvedrovi 31. SKUPEN LOV POBRATENIH peljava ter motorji, da ne bi prišlo še do kakšne nesreče. Vzdrževalec Franc Polanc ima shranjen sveženj reklamacij, kar je vse kot bob ob steno, podobno kot »strokovni ogledi« vodilnih iz beto- RADOVICA — Pobrateni lovski družini »Lisica« iz Radalovičev in Metlika prirejata v nedeljo, 24. novembra, tradicionalni skupni lov. Kot je že običaj, bo lov tudi tokrat potekal v revirjih ob hrvaško-slovenski meji, kar je najlepši dokaz avnojskega duha, ki živi med tamkajšnjimi ljudmi. Kajpak ni treba poudarjati, da se naj lova poleg posebej vabljenih udeleži še vsa druga gorjanska zelena bratovščina, ki slabo ne misli. Znanega belokranjskega in žumberškega gostoljubja ne bo za nikogar zmanjkalo. Prvi pogon bo ob 7. uri na Radoviči. olici Bojanje vasi. Samo na gorjanskem področju metliške občine je okrog 20 jam, jamarji pa bodo raziskali tudi vse ostale v metliški občini, ki jih je dvakrat toliko. • Klepec opozarja, da so vsi izviri dokaj zapuščeni, posebno jame v bližini vasi pa so že ogrožene, saj so postale odlagališča različnih smeti, od embalaže pesticidov, avtomobilskih delov in hladilnikov do mrhovine. Do zastrupitev na srečo še ni prišlo, vendar bodo morali ljudje odslej bolj čuvati to okolje, paziti pa tudi, da na tistem področju ne bodo zgradili industrije, ki bi ogrožala podzemlje. Letošnje delo jamarjev, torej opis jam in izvirov, skice, meritve, fotografiranje in predlogi o nadaljnjih raziskavah, je bilo tako težavno, a hkrati pomembno, dase ne da izmeriti. Zanj so dobili simboličnih 200 tisoč dinarjev, a so zaradi skromnosti, v kateri živijo, tudi tegaijaslu-žka veseli. Upajo pa, da bodo kmaju začeli načrtno raziskovati zaledje vodnih virov Črnomlja, kjer bodo radi sodelovali, posebno še, ker imajo polovico materiala že zbranega. To pa je rezultat njihovega 20-letnega dela. M.BEZEK Gradac: udrl se je matični urad Nihče nima denarja za popravilo udrtega stropa Program, ki so ga za takšne skupine pripravili, je nadvse pester. Skupina je tako rekoč ves dan v gibanju. V desetih dneh so ameriški turisti videli na Dolenjskem pravzaprav vse zanimivosti, od Pleterij do Dolenjskih Toplic. Mnogim je še najbolj ostala v spominu prav Trška gora, kjer so prireditelji hoteli biti še najbolj domači in pristni. Pri zadnji skupini 50 povabili na srečanje tudi pevski zbor iz Šmihela, folklorni ansambel Kres, za domače viže pa je poskrbel ansambel Jožeta Gotliba. »Toliko veselja na kupu še nisem nikoli videl. Moji starši so ga tam, onkraj luže, večkrat pripravili. Povedali so, da je bilo tako pri njih doma. Sedaj verjamem, da so govorili resnico,« je povedal Frenk Porenta, ki je bil letos pri 63 letih prvič v domovini svojih staršev. »Moj oče je takšno veselje prirejal vsak drugi teden, ko je v rudniku dobil plačo' pa ob trgatvi, saj je oče imel v Ameriki svoj vinograd. In vino je tu na Trški gori prav takšno, o kakršnem je govoril. Tudi petijot so znali delati, kadar je bil pičel pridelek,« je povedal Frenk in dodal, da je še posebej vesel, daje našel tudi rojstno hišo očeta in pravega polbrata v Škofji Loki. Zelo je bil presenečen nad pokrajino, kaj lepšega ni videl nikjer drugod. Pa o naših ljudeh se tam drugače sliši. »Prepričal sem se, da živijo ljudje pri vas precej bolje. Rekli so, da so avtomobili samo družbena last, pa meje uslužbenec iž hotela kar z lastnim mercedesom peljal v Škofjo Loko. Ko se vrnem, bom vsem povedal, kaj sem videl, in naslednje leto bo šel po moji poti tudi sin, če bom zdrav, pa pojdem tudi jaz,« je rekel prijazni Frenk Porenta. J. PAVLIN GRADAC — V prostorih matičnega urada v Gradcu se je pred časom udrl strop. Seveda bi bilo treba strop čimprej popraviti, saj je v sobi vsa matična dokumentacija, doslej pa je matičarka prihajala iz Metlike v Gradac dvakrat na teden. Stavba je Mercatorjeva last, pred kratkim so prekrili streho, za popravilo matičnega urada pa, kot kaže, se ne čuti nihče odgovornega. Seveda bi bilo najbolj preprosto urad ukiniti, vendar se ljudje s tem nikakor ne strinjajo. Začasno naj bi matični urad deloval v sosednjem prostoru, v tako imenovanem »kotičku«, ki je na voljo za sestanke družbenopolitičnih organizacij, medtem pa je treba najti denar za popravilo matičnega urada. PRVENSTVO LAO V ŠAHU IN KEGLJANJU NOVO MESTO — V novomeškem domu JLA se bo jutri pričelo športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja v šahu in streljanju. Svečana otvoritev prvenstva bo v soboto ob 7.45 v avli doma JLA, razpored tekmovanj pa je naslednji: 22. novembra ob 14. uri kegljanje, 23. novembra ob 8. uri pričetek šahovskih in kegljaških tekmovanj, enako tudi v nedeljo, 24. noyembra. V soboto zvečer bo še družabno srečanje, po končanem prvenstvu pa šahovski dvoboj ekipe LAO in Novega mesta. Več kot turneja Dolenjski list je že pisal o tem. da bo odpotoval Slovenski narodni ansambel Tonija Hervola s pevcema Zdenko in Andrejem Pinteričem ter s povezovalcem in humoristom Tonijem Gašperičem na mesec in pol trajajočo turnejo po Kanadi in ZDA. To seje zgodilo danes. 21. novembra. O dogodku pišemo ponovno zato, ker smo zvedeli nekaj podrobnosti. Turneja ne bo imela namena samo zabavati naše izseljence onkraj luže, ampak bodo vsi skupaj zbirali denar za nakup ultra zvoka za odkrivanje rakastih celic v glavi. Aparat bodo podarili ljubljanskemu Kliničnemu centru, stane pa blizu 100.000 dolarjev. Hervolov ansambel je doslej prepotoval domala vso Evropo, saj je igral in pel že v Zvezni republiki Nemčiji, Italiji, Švici, Avstriji, Liechtensteinu. Vedno so ga naši zdomci sprejeli z navdušenjem, prav tako kot gledalci ptujskih festivalov. V devetih letih, kolikor ansambel obstaja, je prejel Hervol v Ptuju od bronastega do zlatega Orfeja, Posavci so izdali dve veliki plošči, na turnejo po Kanadi in ZDA pa so vzeli s seboj pravkar izšlo kaseto Klic domače zemlje. Da jih je večkrat slišati po radiu in videti na televiziji, je škoda posebej poudarjati, zapišimo le to, da so bili prav Hervolovi fantje pobudniki človekoljubne prireditve, ki je bila pred meseci v Krškem, izkupiček pa je bil namenjen lačnim v Afriki. Dali so ji simboličen naslov Ljubezen je močnejša. In kje vse bodo tokrat nastopili štajerski fantje z Zdenko Pinterič? V pogodbi s kanadsko-slovensko skupino iz Toronta piše, da bodo koncerti v Montrealu, v Ottawi, Torontu, Hamiltonu, Londonu, ST. Catharinesu, Kitchenerju, Win-dsorju, Kelowni, Vancouvru, Wi-nnipegu. Calgaryju in Clevelandu. Veselo pa bo tudi na ladji Capeta-na Johna, ki je preurejena v restavracijo in je zasidrana v središču Toronta na jezeru Ontario. Lastnik John je doma iz Maribora. Po telefonu je pred dnevi sporočil, da so rezervacije za Hervolov koncert razprodane. T. G. TUDI V NOVEM MESTU »DELAJO« VREME NOVO MESTO — Med ljudmi je posebno letos veliko zanimanja & vreme, le malo Dolenjcev pa ve, da imamo v Novem mestu meteorološko postajo. Prvotno je bila postaja v G