Uto IX. številka 32. v Cetrteh 10. tebruarla 192 J. Cena Din F Izhaja vsak dao popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji toserafa* petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din, Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, L. nadstropje. — Telefon štev. 34. i meteži v vsej Jugoslaviji Železniški in parobrodni promet skoro docela ustavljen Po vseh južnih in vzhodnih pokrajinah države besne silni snežni viharji. — Beograd odrezan od zaledja« — Tudi promet na glavnih progah prekinjen. — Brezuspešne reševalne akcije. —„ Silni viharji na morju. — Grozeča lakota v Hercegovini in Črni gori. — Zagreb, 9. februarja. .V vseh južnih in vzhodu, pokrajinah države divjajo veliki snežni meteži. V Zagreb prihajajo vlaki z velikimi zamudami, beograj. in splitski vlaki pa so sploh popolnoma izostali. V Liki je znova zapadel visok sneg, tako da je ves promet ukinjen. Tudi v Zagrebu in zagrebški okolici je začelo močno snežiti ter je zapadel nov sneg, ki sega do glež-njev. — Zagreb, 9. februarja. Liška proga je popolnoma zasnežena. Na nekaterih mestieh je nad 6. metrov visoko zatrpana s snegom, ki ga prinaša veter. V Delnicah je zapadel tri metre visok sneg, tako da je mesto popolnoma odrezano od ostalih krajev. Iz Zagreba so bili danes odposlani pomožni delavski oddelki s posebnim vlakom in večimi lokomotivami, da o čistijo progo vsaj toliko, da morejo zasneženi vlaki nadaljevati pot. Z ozirom na nepopisne snežne meteže in hud vihar ni upanja, da bi se lahko promet še tekom današnjega dneva obnovil, ker je očiščena proga kar sproti zopet zasnežena. Železniška uprava se je obrnila za pomoč na vojaško komando ter bodo še tekom današnjega dne odposlani večji oddelki vojaštva na progo, da pomagajo pri očiščevalnem delu. — Zagreb, 9. februarja. Beogradski vlaki so danes izostali. Ker so telefonske zveza z Beogradom prekinjene, ni mogoče dobiti točne j šib poročil. Kakor pripovedujejo potniki, ki so tekom včerajšnjega dne in z zadnjim večernim vlakom prispeli iz Beograda in južnih pokrajin, vlada tam strahovito neurje, V Beogradu je že tekom včerajšnjega dopoldneva snežilo, popoldne pa je začel razsajati strahovit vihar, ki je povzročil veliko škodo. Skoro vse brzojavne in telefonske zve ze med Beogradom in okolico so prekinjene, Železniška proga je mestoma več metrov visoko zatrpana s snegom, tako da je vsak promet nemogoč. V Beogradu samem je bil včeraj ustavljen promet cestne železnice, ker je bila radi strahovitega viharja nevarnost, da se vozovi prekucnejo. Vihar je mestoma razkril strehe in prevrnil mnogo nanovo postavljenih kioskov, ki so bili že o priliki zadnje »košane« močno poškodovani. Tudi v notranjosti Srbije vladajo strahoviti snežni zameti. Na niski progi je promet že od včeraj zjutraj ustavljen. Na skopljanski progi že dva dni ne vozijo več vlaki. — Sušak, 9. februarja. Včeraj ponoči ia danes razsaja na Sušaku in vsem Hrvatskem Primorju strahovita burja, ki ruje drevesa, podira brzojavne drogove in razkriva hiše. Morje je tako razburkano, da je vsak parobrodni promet nemogoč. Ladje, ki so se včeraj popoldne odpravile iz luke, so se po kratkih manevrih nemudoma zopet vrnile v pristanišče. Mnogo manjših ladij in ribiških Čolnov je razburkano morje razbilo. Človeških žrtev doslej ni bilo. V zaledju razsaja strahovit vihar, ki je povzročil veliko škodo. Tudi železniški promet je ustavljen. Vlak, ki je včeraj zvečer odpeljal proti Zagrebu, je dospel samo do Delnic. — Split, 9. februarja. Od ponedeljka naprej vlada v vsej Dalmaciji hud vihar, ki je povzročil ogromno škodo. Tekom včerajšnjega dne je začel padati gost sneg. Hudi snežni meteži so zametli vse ceste in železniške proge, tako da so posamezna mesta drugo od drugega popolnoma odrezana. Splitski brzovlak, ki je odšel v Zagreb, je obtičal na odprti progi. Tudi pomožna lokomotiva, ki je bila odposlana na pomoč, je obtičala na progi in ne more ne naprej ne nazaj. Vsi ostali vlaki so bili tekom noči ustavljeni na raznih postajah ter čakajo, da bo proga očiščena. Morje je zelo razburkano. Več metrov visoki valovi pljuskajo preko obrambnih nasipov. Parobrodni promet je popolnoma ustavljen. Ladje, ki vzdržujejo promet med celino in otoki in ki so včeraj zjutraj poskušale nastopiti pot, so se lorale vrniti nazaj v svoje luke. Splitska luka je prenatrpana. Radi razburkanega morja se je več ladij ponesrečilo. CloveŠkij žrtev doslej k sreči ni bilo, pač pa je materijelna škoda precej velika. — Kotor, 9. februarja. Tekom včerajšnjega dne je zapadel v Boki Kotorski nad 1 meter debel sneg. ki je onemogočil vsak promet. Kotor je od zaledja popolnoma odre- Klerikalci med Scllo in KariMo Ne morejo se odločiti, kako naj glasujejo v anketnem odboru. — Ako glasujejo z radikali, osmešijo svoj boj proti korupciji, drugače pa riskirajo iztisnjenje iz vlade. — Korošec nujno pozvan v Beograd. Beograd, S. februarja. Težišče političnega položaja je danes osredotočeno na anketni odbor. Predsednik anketnega odbora Ilija Mihajlović se je danes ponovno sestal z ministrskim predsednikom Uzunovičem ter na podlagi dogovora ž njim sklical plenarno sejo anketnega odbora za jutri, v sredo popoldne. Danes dopoldne so vsi parlamentarni klubi razpravljali o tem vprašanju ter precizirali stališče, ki naj ga zavzamejo njihovi zastopniki v anketnem odboru. Po dosedanjih brezuspešnih pogajanjih se splošno domneva, da bodo radikali ostali s svojim predlogom v manjšini, ker se tudi klerikalci boje, da bi v skupščini v tem vprašanju nastopili sporazumno z radikali in na ta način prišli v odkrito kontradikcijo, s svojim stališčem, ki so ga doslej zavzemali v anketnem odboru. Opazilo pa se je, da so se tudi tekom današnjega dneva vršila posvetovanja, odnosno pogajanja med klerikalci in radikali. Na obeh straneh je opažati precejšnjo rezervi-ranost, iz česar se sklepa, da še ni prišlo do sporazuma. Beograd, 8. februarja. Plenarna seja anketnega odbora je sklicana za jutri ob 4. popoldne. Za sejo vlada v vseh krogih največje zanimanje, ker je na dnevnem redu glasovanje o poročilu, ki naj ga poda odbor plenumu Narodne skupščine. V zvezi s tem je danes poročevalec radikalne večine Ranko Tri-funović dalje časa konferiral s klerikalnim članom anketnega odbora posl. Hodžarjem, kateremu je sporočil podrobnosti svojega poročila. Kako stališče bodo klerikalci zavzeli v odboru, še ni znano. Klerikalni klub je baje prepustil popolnoma proste roke svojemu zastopniku v anketnem odboru dr. Hodžarju ter mu ni dal nikakih obveznih direktiv. V političnih krogih se do- mneva, da se klerikalci doslej še niso definitivno odločili kako stališče bodo zavzeli v anketnem odboru in v Narodni skupščini o tem vprašanju. Beograd, 9. februarja. Snoči se je med sejo ministrskega sveta razširila po mestu vest, da so izbruhnili v vladi novi spori ter da je neki klerikalni minister podal ostavko Radikali so bili po seji zelo rezervirani, dočim se je s strani klerikalcev ta vest odločno demantirala. Vsekakor pa se v beograjski politični javnosti živahno razpravlja o tem, da je bil dr. Korošec, ki se mudi v Ljubljani, včeraj brzojavno in nujno pozvan v Beograd. V opozicijonalnih krogih se naglasa, da se nahajajo klerikalci v skrajno mučnem položaju. Ako glasujejo v anketnem odboru z opozicijo, groze radikali s prelomom, če pa se priključijo naziranju radikalov ter glasujejo za radikalski predlog, znači to njihovo nadaljnjo kapitulacijo. UNION 16. FEBRUARJA 1927 i. reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze pod najvišjim pokroviteljstvom Njeg. Vel. kralja Aleksandra I. Velika dvorana izključno za plesalce! Ostalemo občinstvu so rezervirane vse tri stranske dvorane, vsi restavracijski pro-stori in srebrna dvorana! ean, a tudi pomorski promet je radi strahovite burje ustavljen. Več italijanskih parni-kov se je spotoma nateklo v kotorsko luke. V vsej Črnigori je zapadel visok sneg. Ce-tinje je od ostalih pokrajin popolnoma odrezano. Nikšić in Peč sta tako zasnežena, da manjkajo že tri dni vsake vesti. Silovit vihar onemogoča vsako pomožno akcijo. Zadnja pošta je prispela pred 5 dnevi. Nadaljni poštni promet je bil ustavljen, ker se poštni avtomobili sploh niso več vrnili in so bržkone zasneženi v kakem manjšem selu. — Sarajevo, 9. februarja. V Bosni in Hercegovini vlada letos nenavadno ostra zima. Nekateri kraji so že cele tedne zasneženi ter se pojavlja lakota ta pomanjkanje živil. Zadnje H ni je začelo nanovo snežiti in je tekom zadnjih treh dni zapadlo ponekod nad d*-a metra novega snega. Včeraj dopoldne so začeli razsajati strahoviti snežni meteži, tako da je tudi v mestu vsak promet nemogoč. Železniški promet je na vseh bosanskih progah že dva dni popolnoma ustavljen. Dva vlaka sta obtičala na odprti progi ter so bili iz Sarajeva odposlani večji delavski oddelki, da jih spravijo vsaj do najbližnje postaje. Tehnično osobje postne direkcije je že sko* raj ves teden na progah ter neprestano popravlja prekinjene telefonske in brzojavne zveze, vendar pa je delo radi neprestanih snežnih žametov akoraj brezuspešno. Z dežele prihajajo poročila o pojavljanju volkov, ki prihajajo s planin v doline ter napadajo ob belem dnevu v_?i in osamljene naselbine. V bližini Mostarja je napadlo večje krdelo volkov ovčjo stajo ter raztrgalo nad 130 ovac. V nekaterih krajih se pojavlja lakota, ker je vsak dovoz živil že nad mesec dni nemogoč. — Novi Sad, 9- februarja. V Sremu in Vojvodini razsaja zadnje dni silovit vihar, ki povzroča na poslopjih obilo škode. Včeraj je pričelo močno snežiti ter je tekom noči zapadel mestoma nad 1 meter debel sneg. Dočim je vladalo prejšnji teden toplo vreme, je sedaj ponovno pritisnil mraz. Železniški promet je proti Beogradu radi snežnih me-težev prekinjen. Včerajšnji vlaki so prihajali z velikimi zamudami, danes zjutraj pa so skoraj vsi vlaM izostali. Angleški prestolni govor — London, 9. februarja. Včeraj je kralj s prestolnici govorom otvoril novo parla* mentarno zasedanje. Med običajnimi cere« monijami je kralj prečital svoj prestolni govor, v katerem se dotika vseh važnejših vprašanj angleške svetovne politike. G o* vot omenja vstop Nemčije v Društvo na* rodov in ukinitev medzavezniške vojaške kontrole v Nemčiji ter se bavi z dogodki na Kitajskem. Govor naglasa, da povzroča protitujska in protiangleška propaganda na Kitajskem globoko vznemirjenje. Via* da je bila prisiljena, da radi dogodkov v Hankovu odpošlje na daljni vzhod v ob* rambo življenja in imetja angleških dr? žavljanov dovoljno število čet. Kralj želi, da bi se nastali spor poravnal mirnim po* tom. Angleški narod je pripravlen odstra* niti vse, kar bi motilo prijateljske odnos saje s Kitajsko, ter obnoviti pogodbe na prijateljski in pravični podlagi. Nato se je rjavil kralj z notranjepolitičnimi problemi, naglašal izboljšanje položaja v industriji ter omenil velik pomen zadnje imperij^ske konference. O prestolnem govoru se je razvila ž£» vahna debata, ki jo je otvoril konservativ« ni posl. Oliver Standlev. Voditelj delavske stranke Macdonald je kritiziral vladni pro* gram, zlasti pa ostro obsojal pošiljanje an* gleških čet v Šanghaj. V zvezi s kitajski* mi dogodki se je dotaknil angleškosruskih odnoŠajev. naglašajoč potrebo zbližanja z Rusijo. Ministrski predsednik Baldvvin je najavil, da bo podal zunanji minister v če* trtek glede kitajske politike obširnejše po* ročilo. VARNA NAJ POSTANE ČEŠKO PRISTANIŠČE — Sofija, 9. februarja. Češkoslovaški konzul v Vami je odpotoval skupno z zastopniki tamošmjih gospodarskih krogov v Prago, kjer se bodo vršila pogajanja v svr-ho olajšanja Češkoslovaškega uvoza in izvoza v Bolgarijo in uvoza iz Bolgarije. V Vami naj bi se ustanovila svobodna cona za Češkoslovaško, tako da bi to bolgarsko pristanišče postalo baza češkoslovaške trzovme na Črnem morju in « Turčijo. naraščajoča napetost med radikali Pašićevci zahtevajo solidarnost vse vladne koalicije v kor up-cijski aferi. — Posredovanje Ace Stanojevića. — Vlada se boji jutrišnje seje Narodne skupščine. — Beograd, 8. februarja. Vladnih krogov se polašča z ozirom na pred* stoječo proračunsko razpravo, ki pri* čne v četrtek v Narodni skupščini, vedno večja nervoznost. Pogajanja, ki so se vodila na eni strani med obema radikalnima skupinama, na drugi stra* ni pa med vladnimi strankami in de* mokratsko zajednico, radićevci in Nemci, do danes niso rodila nikakega uspeha. Vsled vladajočih vremenskih neprilik ni verjetno, da bi se do četrt* ka vrnili v Beograd poslanci, ki se na* nahajajo v svojih volilnih okrožjih. Zato vlada zlasti v radikalnih krogih velika skrb, ali bo vlada imela jutri v skupščini potrebno večino, zlasti ker ne ve, koliko opozicijonalnih poslan* cev je ostalo v Beogradu. V političnih krogih se je danes živahno razpravljalo o političnem položaju ter se je zlasti komentiral prihod znanega radikalnega prvaka Ace Stanojevića, ki ga kličejo radikalni voditelji na pomoč vselej, kadar se nahajajo v stiski. Aca Stanojevic je posetil ministrskega predsednika Uzunovića ter razne druge radikalne prvake, s katerimi je imel daljše konference. Radikalni krogi so zelo rezervirani ter ne dajejo nikakih obvestil Domneva pa se, da bo skušal Aca Stanojević izgladiti spore in nasprotja, ki so nastala med obema strujama radikalne stranke, zlasti glede poročila anketnega odbora o korup-cijski aferi Radeta Pašića. Pašićevci slejkoprej vztrajajo na tem, da mora ne le radikalna stranka kot taka, marveč celotna vladna koalicija kompaktno glasovati za predlog anketnega odbn-ra, ki ga je sestavil poročevalec radikalne stranke Trifunović. Radikalni centrumaši pa nasprotno zastopajo stališče, naj v tem vprašanju odloča večina ter naj se prepuste anketnemu odboru popolnoma proste roke. Narodni skupščini naj se predloži poročilo s predlogi, kakršne bo osvojila večina anketnega odbora. Pašićevci groze, da bodo v slučaju, ako ne bo zmagalo njihovo stališče, izvajali konsekvence ter odpovedali nadaljno podporo vladi g. Uzunovića i v klubu i v parlamentu. Državljanko vojaa na Portugalskem Srditi boji med vladnimi četami in revolucijoaarji se nadaljuje-jo po vsej državi — Mesto Porto razrušeno. — Nove velike žrtve. — Lizbona, 9. februarja. Boji med revo-lucijonarnimi in vladnimi četami se nadaljujejo. Vladne čete so včeraj začele obstreljevati mesto s težko artiljerijo. Mornarica, ki je včeraj prispela v lizbonsko luko, je dobila povelje, naj obstreljuje pred vsem vojašnice in municijska skladišča; mornarica pa se je v zadnjem trenutku uprla ter priključila revolucijonarjem. Revolucijonarj i so odgovorili s primernimi protiukrepi. Po ulicah korakajo velike skupine demonstrantov, ki vzklikajo proti diktatorju. Revolucijonarji so polovili vse vlairne politike ter jih zaprli. Vse zapori so prenapolnjeni. V Portu se nadaljujejo krvavi boji. Vladne čete so poskušale z nenadnim napadom osvojiti mostišče pri Duoru, vendar pa so bilo s krvavimi izgubami odbite. Mesto je ekoro docela v razvalinah. Vodja revoluci jo-narcev general Suza je poslal poveljniku vladnih čet generalu Cremonu ultimat, v katerem ga poziva, naj takoj zapre Člane vla.le ter se pridruži revolucijonarjem. ki bod(» imenovali ustavno vlado. Revolucijonarno gi-biuije se širi po vsej državi. Republikanska garda, vsa pehota in policija so se priključile revolucijonarjem. Tekom včerajšnjega dne jo bilo v bojili ubitih nadaljnil] t^to oseb, dočim je bilo na i tise* ljudi ranjenih. Diplomatski zbor je pod pred«sedstvom papešketra nuncija imel konferenco, na kateri je bil sprejet sklep, da enkrat inozemski zastopniki ne bodo pod-vzeli nikakih korakov ter se sploh ne bodo vmešavali v notranjo zadeve države. Današnji dogodki v Beogradu Amandmani k proračunu« — Anketni odbor. Ker je radi snežnih viharjev tele: jonska zveza z Beogradom prekinjena, smo o današnjih dogodkih v prestolici dobili le naslednje brzojavno poročilo: — Beograd, 9. februarja. Danes opoldne je posetil predsednik finančnega odbora J. Radonjič ministrskega predsednika Uzunovića, s katerim je dalj časa konferiral glede amandmanov k proračunu. Po konferenciji je podal novinarjem izjavo, v kateri naglasa, da gre za dve vrsti amandmanov. Prvi so juridičnega značaja, dočim se nanašajo drugi na finančni efekt. Z ozirom na to, da bi druga vrsta amandmanov onemogočila ravnovesje v državnem proračunu je on proti sprejetju takih amandmanov. Ministrski predsednik Uzunovič je tekom dopoldneva ponovno konferiral z raznimi radikalnimi prvaki glede izpopolnitve vlade. Najprej jc o tem vprašanju razpravljal s predsednikom radikalnega kluba Ilijo Mi-hajlovieem, nato pa z ministroma Simono-vičem in Krsto Miletičem. Odločitev zasedbe trgovinskega in poštnega ministrstva še ni padla. Seja anketnega odbora je sklicana za 4. uro popoldne. Tekom dopoldneva so se vršila ponovna posvetovanja in pogajanja med posameznimi skupinami. Izgleda pa, da bo z večino glasov sprejet predlog SDS, ki so ga osvojile tudi vse ostale opozicijo-nalne stranke. Važnejših političnih dogodkov danes ni bilo. NAPREDOVANJE NA LJUBLJANSKI UNIVERZI — Beograd, 9. februarja. Z ukazom prosvetnega ministra je pomaknjen profesor teološke fakultete v Ljubljani dr. A. Uše-ničnik iz 3. v 2. kat. I. skupine. TRGOVINSKA POGAJANJA _ Beograd, 9. februarja. Minister zunanjih poslov dr. Ninko Peric je sprejel včeraj popoldne češkoslovaškega poslanika dr. Šebo in nemškega poslanika dr. Oldshau-sena. Oba poslanika sta se informirala glede priprav za pneetek preliminarnih pogajanj v svrho sklepanja trgovinskih pogodb s Češkoslovaško odnosno Nemčijo. Sedem grenkih praškov Radić o vstopu SLS v vlado. — Zagreb. 9. februarja. V današnjeui iDomu- piše Radić: i-Pribićević je obdelal dr. Korošca, da se je slišalo daleč naokrog ter opazilo v celi državi. Dr. Korošec je namreč v svoji popovski prefriganosti dal napisati v ljubljanskem ^Slovencu*., da je on s.i-mo zato rešil radikale, ki so bili na tem. da za dolgo časa izgube vlado, ker bi jim sicer sigurno priskočil na pomoč Pribičevič. Prihi-ćević je nato javno odgovoril, da je la Kn-rošceva trditev brez podlage, ker samostalnim demokratom nikdar ni prišlo na um, da bi požrli onih sedem grenkih praškov, ki j-li je tedaj moral dr. Korošec. Prvi prašek j.-minister-general, 2. strahoviti obračun, ki presega 12 milijard itd. Dr. Korošec se niti ni poskušid braniti na te navedbe Pri bi crvića, marveč jc samo skomizgnil z rani«n L, misleč: ^Jaz sem pa vendarle za svojih 30 poslancev dobil tri ministre.^ Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA ?: f e k t i : Vojna škoda 344—346, Investicijsko posojilo 83—S4, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150, Merkan-tdna 9S—100, Prva hrvatska 9*25, Kredi*nt zavod 170—180, Trboveljska 375, Vevče 120, Stavbna družba 55—65, Šešir 104. Efekti : Investicijsko posojilo b3.5~ 84, Vojna škoda 33S—339. Praštediona 920 —925, Trboveljska 390—92.5, Union, paromlin 310—315, Vevče 125—135, Ljubljansko kreditna 150—151. Devize : Amsterdam 22.74_22.S0, Dunaj 801—804, Berlin 13.493—13.523, [talij« 242.50—244.50, London 276—276.80, Xc\v York 56.85—56.95, Pariz 223.75—225.75, Praga 168.30—169.10, Curih 10.94—10.97. Valute: Dunaj 800.50—803.5, Ne>v York 56.075—56.275. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.1375. London 25.22. Newyork 519.31, Pariz 20.43. Milan 22.18, Praga 15.40, Dunaj 73.30. — Trst: Beograd 41.10, Curih 450. MAKULATURNI PAPIR a Din 5.— prodaja uprava «Slov. Naroda* 0G 25 Stran 2L •StOVEMSKI NAROD* dne 10. februarje \92h štev 32 Ljubavna tragedija kozaškega fanta in slovenskega dekleta Umor in samomor na Selu pri Ljubljani. — Mlad kozak je ustrelil dekleta, ki ni več maralo zanj« in nato še sebe. — Oba sta mrtva« LJubljana, 9, februarja. ;V nirtvasnici pri Sv. Krištofu leži« ta dve irtvi ljubavna: tragedije in vsa Ljubljana govori d*ncs samo b vee* rajšnjcin dogodku nigro, ki jc presunila vso javn^ost. Tu so Uili razlogi smrti fanta in dekleta v bojazni pred razkritjem pcfcoačaaatffC sadu ljubezni, tokrat je romantična dusevnost kaza-skega sinu v obupnem naporu zape^ čatda ijubotsjumnost in skrivnosti srca s smrtjo dvteh mladih življenj. Jakov Kum dr jakov, iz ponosnega rodu donskibJ kozakev, jc v žrebčarni na Selu srožil pridno in pošteno. Pet* sto dinarjev Je prejemal mesečne pla* če in vendar ni obupal nad mizerijo vsakdanjega življenja, marveč je okrepljen a wiano ljubeznijo do zale siuikinjc svojega ravnatelja gradil na* črte ?a skromno, srečno obiteljsko življenje. JVecurnim uram in besnim sestankom ostanejo zaupani izlivi glo* boko vkereo mjerne ljubezni, ki jo je sanja vi kozaški sin izkazoval vedeli in hndaomu&ni Ivanki Babičevi. In v mrt* vjfc srcib obeb ;taljubljencev ostane zekljepen* borba, ki k? zadnje čase 'vzvalovila burno kafcaško kri ter kom čala s katastrofo. Lahko se je izprv^a domnevalo, da je kozak Jakov storif svoj čin v pre* nagljcnem obupu. Pismo, ki so ga na* šli pri Ivanki, naslovljeno na Jakova, žal potrjuje,, da se je dekle res odvr* nilo od zaljubljenca ter mu odpovedan lo ljubezen« Potek tragičnega dogodka ni v ce* loti pojasnjen. Kdo bi vedel, kaj se je godilo v usodnem trenutku, ko je Ja* kov včeraj opoldne na stopnicah, vo* dečih v stanovanje pok. g. ravnatelja Tepine, pričakal Ivanko na njenem povratku iz trgovine, kamor je Šla po mast Strel se jc med stenami oglušil kakor pok električne žarnice in med* tem, ko so Ivanko našli v krvi na tleh. zadeto tik nad ušesom, je Jakov že stal pri svojih tovariših, ki so se* deli pri kosilu, izrekel svoj odločni ljubezenski testament: "Kozakov ne bo nihče vodil za nost» —- ter si po* £nal drugo kroglo v desno sence. Oba strela sta bila izredno točna in smrtonosna, oddana pač iz nepo* sredne bližine. Ivanka je takoj padla mrtva, a Jakov je izdihnil na rešilnem vozu, ki ga je hotel prepeljati v bol* nico. Vsaka zdravniška pomoč jc bila izključena. Na mrtvaškem odru pri Sv. Kri* štofu torej težita iv zgodnjem smrtnem snu dva mlada človeka, ki hi si bila lahko ustvarila skromno družinsko srečo, pa je nesrečna usoda zadrgnila vozel. -S*s=r Zanimivosti iz naših krajcu Skrivnostna aretacija dveh elegantnih Beogradčank, — Lepa Židinja in njen prijatelj pred sodiščem* — Umor iz ljubosumnosti. Beograd si znova ubija slavo, kakšnega vraga sta mogli zagrešiti dve tako elegantni in v najboljših krosih znani dami, kakor sta to Magda in Va-lika Srajberjcvi, imenovani kratko: sestri Woh\ To se je sptoSno vedelo, da sta doma Iz Novega Sada, kjer je bii oče svoj-čas premožen trgovec. Tudi je v spominu, da sta *e sestrici tekom vojne razvili v lepotici in da sta na novosad-skem korzu znali magnetično privlačevali madžarske oficirje, vojne dobičkarje in bančne gospode. Vse to pa šc ni nič grešnega, tem manj, ker sta se elegantni sestri dosledno držali v ozkem krogu tako fine družbe. In kdo bi se mogel zgražati, ako ju je po prevratu bosa t bančnik pripeljal v Beograd, ki iima je tako ugajal, da sta se kar za stalno v njem naselili. Njuni uspehi so naglo rastli, znansrva z odličnimi tavali rji so cvetela, sestri Woli sta kmalu poste!! zvezdi elitnih nočnih lokalov, kjer se je za mizami šuŠljalo o njunih najavah in prvovrstnih zvezah. Ampak beograjska poluSja je navzlic dostojanstvenemu nastopanju obeh lepotic brez vsakega rešpekta vohala za vsemi njunimi sledovi in sc predsinoč-njfm odi-..-Čile« k temu. oVi je obe \Vo!-fovki aretirala. Senzacija2 Tem bolj, ker je polieiia odklonila vsako informacijo in se samo po ovinkih doznava, da je Magda madžarska državljank?., a" je navzlic temu imela nas potni list. Našla so se tudi razna Kompmmftujoca ptsma TvoSrfČrtega rnačafa. Zadeva je torej zares; skrivnostna, tod rt le »ato. ker diši na Špjkvnažno arero. V Splitu sedita na obtožili klopi Riki Papo m Risto Konstautinović. Obtožnica opisuje umor, ki sta £a izvršila Ia- j nj v noći 13. avgusta nad gospodinjo f Jelo tehovo. Kakor ic takrat razkritje j zločina učinkovalo izredno senzacijo-rtatno. tako je tndi obravnava, ki je pričela v ponederick, največja, kar jih je zadnja !eta imelo splitsko sodišče. Publika oasKakuje dvorano, a izda se dnevno le po 60 v stopnic za moSfce jn -10 za genske. ■ ~ -m~ t- — r-------i - ~;nrm~Mi grTA ,'jr: - "sa Riki Papo, lepa 23 letna Židovka iz Sarajeva, ie dete povojge psihoze. Naveličana spon židovske obiteljske konservativnosti je pobegnila z doma in po izkušnjah z raznim moškimi padla v oblast izprijenega postopača Riste Konstantinovića. Nastanila sta se v Splitu pri vdovi Jeli Cehovi. Risto je svojo ^sestro« predstavljal raznim znancem, ki so v njegovi odsotnosti prihajali Riko obiskovat, zasluženi denar pa je pobiral Risto. Kakor obtožnica beleži Rikine izpovedbe v preiskovalnem zaporu, je Rika tudi kritične noči dovedla nekega znanca in je so» spodinja po njegovem odhodu očitala dekletu, da je blodnica in da jo bo prijavila policiji. Rika je padla na kolena, nato pa v hipnem živčnem napadu zgrabila sekiro in zadala starki po gla» vi S globokih ran. izvršitev zločina je v podrobnostih Se neznana. Rikine izpovedbe se zapletajo v protislovje in četudi skuša zmanjšat? krivdo pomagača Riste, se sodišče bolj in bolj uverja, da jc on glavni krivec in da se je zločin izvršil po skupnem dogovoru zaradi denarja, ki gra ie premogla Cehova. Obtožnica p&edlaga za Riko smrtno kazen za Ri* Sto Konstantinoviča pa 10 do 20 let težke ječe. m Zagrebške novine beležijo slicea primer ljubavne tragedije kakor se je včeraj odigral na ^clu pri Ljubljani. Mizarski pomoćnik Josip Novako-vić, siar IS let, se je smrtno zaljubil v 361etno seljaško lepotico iMaro Dasoje-vič v Koprivnici. Nekaj časa sta nad vse srečno Ijubimkovala. zadnjo dobo pa se je Mara začela nmikati in ljubimcu povzročati hudo ljubosumnost. Odbila je tudi njegovo željo, da bi ji dru-goval na svatbi posestnika Granželtča, kamor je ona bila vabljena za družico. V torek se je vršila svatba. Proti pričakovanju se je pojavil tudi nesrečni zaljubljenec ter je zvečer spremljal Ma-ro proti domu. Prišlo je menda do prerekanja, ki te imelo za posledico, da je obupanec pognal nezvesti devojki nož v srce in so jo mrtvo naSli pred pra- gom. Fant pa je pobegnil in ga zdaj zasleduje poleg orožuištva tudi policijska tiralica. Gripa Čeprav so v zadnjem časti vesti o divjanju ^španske^ malo polegle, epidemija še vedno zelo razsaja po vsej Evropi. V Švici, kjer je bilo to zimu njeno ognjišče, je sicer kriza že preslana in novih obolenj je vedno manj, zato pa se sedaj siri proti severu in jugovzhodu Evrope. Zajela ie že skandinavske države, okužila Poljsko in baltske pokrajine, grdo gospodari na Madžarskem in v Avstriji. Število njenih žrtev gre v milijone, k sreči pa ima bolezen povsod lažji značaj in niti na tisoč obolelih ni enega smrtnega izida'. Dunaj se je upiral zelo dolgo, a zdaj je že tudi v tamkajšnjih bolnicah vse polno bolnikov. Število vseh obolenj cenijo na 70—80.000, vendar pa je verjetno, da gre velik del te množice na račun običajne zimske influence in da je število onih, ki imajo pravo *špan-sko» mnogo manjše. Izven Dunaja gripa v Avstriji še ni zelo razširjena. Na Češkem epidemija že pojema in so nova obolenja zelo redka- V vseh praških bolnicah je le še okrog 300 na španski obolelih. Hujša je bolezen še na Moravskem In zlasti na Slovaškem, kjer je še vedno zaprtih cela vrsta šoL Tu je epidemija zahtevala tudi precej smrtnih žrtev. Jugoslavija je doslej od vseh srednjeevropskih držav odrezala še najbolje. Španska se je nevarno razširila samo v zapadnem delu Hrvatske, zlasti v Zagrebu in okolici, in v severni Dalmaciji. V Sloveniji je število prave španske minimalno in to skoro izključno v mariborski oblasti. ^Španski* podobna obolenja v Ljubljani in ljubljanski oblasti so se večinoma izkazala za navadno influenco. Do konca januarja je bilo v vsej Jugoslaviji uradno prijavljenih 5S23 obolenj na španski. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani« Drama. Sreda, 9.: Gobsčfc D-Četrtck, 10.: Triglavska bajka. A. Petek, 11.: Ugrabljene Sabluke. R ' Sobota, 13.: ob 16. Macbeth. Dijaška predstava po znižanih eenftlL fev. Opera. Sreda. 9.: zaprto. Četrtek, 10.: Mrtve oči. B. Petek, 11. H&pra, C. Mariborsko gledališče Pri skrojenih &redst\ib. ki jta ima na razpolago upravnik naSoga Narodafcga daii^ca v Mariboru* =e na&a sezorua rasvija prav sadovoljivo- Zazaainovaii imamo nekaj zuainenitejšili aasiopov. Pred viera »lejstvo, da je aredi najiiujscga volilnega boja v namera Tajijinem bračnu slavi! SOlefni^o svojega umeiaifšlćega delovanja oziroma trpljenja naš starici Danilo, ki smo ga imeli l»» kom zofiTviJh tednov ponovno priliko videti, kako vedno noM-opa z mlademSko ime-nr snmestjo umelnizkega ustvarjanja. Njegov »Večni mladenič; je ponovno privabil veliko število iiage publike v gle*1ali5če. V Grofici Marici^: je tekem 7-idnjih te }-nov tu^i že ponovno z lopira u5pnhon! gostovala ga. Štefka Polič^va kot »Marica*. I&to-tako je gostovala tudi iedaj že menda dva-ali trikrat v Lv-pl Jieleui«' kot .»Helena*. — 31. januarja smo po doj-^era ča»u zopet enkrat vidoli in slikali stai*o, drago zuanko go. Mi*rovićr?v«; ki je temperamentno igrala m pela Nadjo v ©noreti %Orlo\rj-, Po»etII na^ je tod i g. Janka, ki nam je Maribor Hunom ža v nailftpSctB opominu. I«r£-i je Peuiika v »Grofici Marici^ na svoj izvirni aatia. Vsekakor bi pa ga videli radi v kaki pov^kj vlogi, ker -mo prepričani, da ae je v ?užu s^•oje5u poldrugoJetuega bivanji: v Ljubljani v pev- skem oiiru znatno izpopohiiL Kot novost v dramskem roptjrtoaqu ?mo <5obi1l v zadn|em co^u znano IJud&ko i^ro „Rcvfcek Antiraicck-*. ki jd kakor ualaae URtvarjeua za popoidaa*ke pr©Mh. ^aj-tudirana je dosti dobro. Zlasti je na viaini igra gdč. Kraljeve kot Franicc in g. deležnika kot Anžeta. I>e-bro se tudi vloge g. Rasbergerja kot vltevf-ka Andr^j&a^, g. Groma kot Jeklena, g. ^»imata kot Pavleta. V četrtek 10. U m. unatno na naiem odru zopet jubilej: e. Raaberger elavi 25!e*nico svojega umotnSkeca delovanja na odra tn se uprizori ob tej prilik: znana opereta »Cigan baronv kateri poje jubilant Kalmana Zaupana. Gospoda Raabergerja smo tekom njegovega tukajšnjega delovanja imeli priliko »poznati v tej .smeri- da ^e 2. ljubeznijo iu uavdušeajeDi posveča gledališču in njo-go\emu napredku. žeUmo mu, da bi mu bila njegova nadaljna pot umetniškega dolov anja prijetnejša nego do^eiaj. Naša opera nam zadnji ča^ ni nudila posebnih novosti. " .\Lmon.: >e sicer že ponovno igra, zdi se nam 1*1. da občinstva ni navdušila. Mnogi gi ieliio čuti zopet ^Mignon* % go. Mitnn'ićevo kot go&tom, ker jo imamo iz te opere že v najlepšem spominu. — V. S. Sevčikav kvartet v Ljubljani. Praski kvartet iševčik, danes eno največji!) komornih udružen j v Evropi, se nahaja na turneji po Jugoslaviji. V torek, J5. t. m«, pridejo eev-Čikovci tudi v Ljubli;mo in prirede ?e isti večer velik koncert v Uaionu. Za koncert vlada v Ljubljani ie zda) veliko zanimanje. Ra^bergerjev jubilej. Kakor 5mo zc poročali, praznuje član in režiser marib?r» skega gledališča 3. Pavel Rasbeger v Setrtek. 10. t. m^ petindvajeeUetnico *vojoga gledališkega delovanja. Mariborsko gledrdišče b** uprizorilo za to priliko ^irau*^ovo popularno opereto Cigan barona v jubilantovi režiji. Ra&berger -am bo igral znano vlog*? Kalma-na ZatipajDa. Beethovnov re&er x Mariboru. Dne 14. t. m. bo nastopil ševcikov in'artet iz Prage, ki jo povsod zbudil največje priznanje in za uirnacjii. Zasluži vso našo pozornost ter oLi-leu poseL Da bo doftop mogoč vsakomur, se je določila izredno nizka vstopnina. - Cvetno slavje v Tokohatnf - maškerada Ljubljanskega Sokola* 1« marca 1927 v vseh pro-;~s štorih Narodnega doma* eležnica izpred sodišča PBEVRfiCA LJUBEZEN. Po Posavju je hodil meseca nove m h ra mladi zaljubljence Mirko. Ni ga zeblo. Čeprav je ležala nad zemljo mrzla noč, ?aj je vodil pod p^izduho zvo^o ljubico Majdo in ji veselo ^pctal. "vtajda je pa bila ba-4. Usti večer precej slab* volje. Mati je zvedela, da ima. hčerk a tanta, in to ji ni bilo preveč všeč. Hčerka je morala poslušati do'130 pridigo, ki ji je vedno odmevaia v ii^esih. a na sestanek je vendarle Šla. Biia je zelo zamišljene. Hipoma Bt je iztrgala iz rok fanta in zavpita: ^Končati morava najino znanje, mama je preveč huda U »Nikoli U je zavpij Mirko, ^nikoli ne!< Majda mu je jela pripovedovati, da je premlad, da bo izteklo ie mno^o Save, preilno bo sploh goden za ženitev. Mirko ni hote! o tem ničefar slišati. Zagotavljal je »lekletu svojo ljubezen in trdil, da mu brez nje ni živeti. Majda, ki je bila v svojem *rcu z-e zavrtaj sklenila ostati že nadalje Mirkova izvo-lienka, se je le navidezno branila in rt*!:!a* da mora domov. Mirko ni vedel, kaj naj stori. Pa <*e fc spomni!, da ima v žepu pižtolico. Vzel jo je in dejal: >AJi mi ostani tPeets ali &e pa ustrelimo Majda Bi »ič odgovorila- Da bi Mirko dokazal, da noče res izvršiti svojo grožnjo, je najprej ustrelil na nasprotno stran* Od tam pa se je zaČu! glasen krik in vik. Po stezici je namreč hodila mlada vdo-vica Elvira in čakala svojega zaročenca. Ko jc zagledala zaljubljenca, je obstala iu poslušala njun pogovor. Mirko pac ni videl hi je Ustrelil blizu nje. iilviri se je zabliskalo pred očmi. prijela sc je za Sfee in ee zgi-udila. prepTic.ir.it, da bć» skoro mrtva. Ker pa smrti ni bilo. je Elvira Klala in odšla ter Mirka samanila. Fant je moral pred sodnika, kjer se zagovarjal, da je imel Mimo s evojim dekletom prepir, pa nI nameraval nič hudega ni nikogar spravljati v sirah. Sodnik mu je dejal, ua ne sme delati » pištolo kot s kakSno leeeuo k uha ki i co. Plač.il bo 900 Din globe. Pa svojemu deklotu ue bo mogel več dokazovati švo>j ljubezut f pi-ctojo, taj jo je vzela aodsjjSi 5rBr7V'Op>IK^ ZZ ŽALIL. tPa kar za cel tod en Trie zabili t O, kako sem ga potom.il! Sprevodnik Juruia mi je tam rekel, naj bom pameten, ker šem ga hoiel ^oljuiati z napačno karto; vozil een ?>e ii*»mreč iz Save proti Litiji, pa 901R imel staro karto iz Litije na žavo. Ker nisem sprevodnika ubogal, hom zdaj kolca vozil. Pa le žalil sem ga £ smrkavcem in barabo. Malo hudo ste me pritisnili, a pritožil se pa 9« bom* saj ne bi uič pomagalo! - „Gold" in „Snecial" so »ajHnejSe vrste ha -VAN RASTER- - KOLEDAB- Dac-š: Sreda, 0. januarja 1627; katoličani: AnoJool.ia; pravoslavni; 57. januarja: Pr. sv. Jov. Žl. Jutri: Četrtek. 9. JMHUurja 1927; katoh-fani: fekolast£ka; pravoslavni: 28. januarji: Jevrem. DA9ASKJE PBlBLDirVTL Gledali^a: Drama: >Geb$ek«. IX — Opera: Zaprto. Kinematografi: Matica: Golo žcua<. — Dvor: vGigolo-. — Ideal: ^Ljubko dekle<. Ce?kosIo*a ki večer ob 20. v areni Nj- roin€-ga doma. . LEKABLVE. Dane?: Piccoli, Dunaiska cesta; Bakar-Čič, Kaiiovška cesta. Jutri: Bahovec, Kongresni trg; L"star, Sv. Pe*ia cesia; Hočevar.*>.po. 5iSka* ZA NTASE >AB/»C.V1KE. Jutri popokint; cnl -L do 6.0O dobe izkaz-aiee naročniki z zažetnima črkama R in 5. Vlada in sneg Po n&Stopu nove vlada so se kavar* niški dialog v Beogradu glasili takole: — Senzacija! — Kaj pravLs? Da je padla? ■— .Vc, ravno to, da šc ni padla!... Nato se je vlada vzdržala In jc čelo polagoma snežiti* Pogovori so bili laki: — 2e p zi»a^fio rar:1vQ na prMu se jc inflciral to nastopilo !c sasrrupfjcnje kni. I>emp5tya so Se^ikra: operirali r:a roki \n $»cdaj JSe fasv en c ev;3 mosti. — Sodnik zabil goL Naloga nogometnega sodnika na zelenem polj- ie. da ohrani uiseipiirio -med Dorcčimi moštvi in da db-jefctjvno vodi Tekmo. Na poich la UJd tekme sodnik u - s;r.v vpliva ;k rajen oe zna indj-rekerto'. V Eerlimj pa jc te dni neki tedni* -direktno«' pripomogel k zrr.asi enes« irrncd obek boreeih se Hto&tev. »Sodac« i i ftamr^T, mcd:em k^. je bil .streijin kot. sta! tik ob jfolti. Zogz mu ic priletela z natana^čno tcčnoMjo na slivo in v krasnem kdu savila v §oL hodnik je goi priznal .. 32 i— %Vala zves-ta___« Na. ta ie lepa! se ie porc^Ijivcv zagro^iota! James, ko ie preči tit! nenavadno epi stol o. Kaka nova mistifiknciia najbrž, si je dejal. Ali r>a celo novo izdajstvo. — Dve trri sta bili potekli, kar jc izgini! lažni detektiv. V tem času 50 ic megnit sestati 2 Johnsonom iu Calinetto ter zasnovati ^ada!ie^'a^J.jc komedije. — Ne bos! jc zarenčal James. Vziie vsetnu xa k; mučila radovednost Z^to ie sklenil uveriti se, koliko drZe Calisettine navedbe. Moral m jc irriznatl. da ga deklina ni potegnila: na-sel je skalo, o kateri jc pisala, in na njej vklesano solnčno nro. — Zrno resnice Se ne izključuje jedra prevare, je modro zaključil. Poglejmo Se, č*e ic revolver na mestu. Bil je; James ga ie našel na označenem kraju. V njem ie bil zares le en naboj, kakor ic dejala Calinette. Vrnil bc ie k solnčni url. Nejimerno presenečenje se je slikalo na njegovem obrazu. — P*e»t zninnt imtm ie Uit, !t voril sam seboj. Zakaj nc bj poskusi! dospeti do vrat? Nihče me ne sili. da vstopim. To reksi se je vzravnal v pozicijo strelca in stisnil revolver v Dest. Potrpežljivo je Ste! minute in motril senco kazalca, ki se jc polagoma bližala usodni desetki. — Mm, je Ziimrmra!. poskusiti velja. Položaj se mi ne more poslabšati. Dvignil i^i revolver. Senca se ie skoro nezaznavno pomikala do urnem kazalcu. Ze je dosegla skrajne točke, desetke. Vročično ie James strmel v preinikajočo se senco, drgetaje je pomeril in snroži'. Strasno eksplozija ' je pretresla ozračje, istočasno, ko je senca zakrila središče desetke, je udarila krojjla v skalo, ki se je zamajala in s truščem sesula na tla, na njenem mestu pa je zasijalo okroglo žrelo nekega vodnjaka. James je kriknil od presenečenja. — Bogme, res čudna vrata! Calinette je govorila resnico: takih vrat se pač ni nadejal in marsikdo bi ob poglodu na brezdno od groze omahnil nazaj. James se je sklonil čez rob: v globini nekaj metrov se ie svetlikala vodna površina. — Prokleto! je. zagolul. Mar mi Calinette .predlaga samomor? Burica zavzema opasne oblike tn Bob Staff je menda imel prav, ko mi je prerokoval nesrečo. Zakaj bil si je na jasnem, kaj ja hotela Calinette v svojem skrivnostnem pisanju. Nikjer ni videl ni&akih vrat; Calinette je imela torej v mislih vodnjak. Ce je ho cel ravnati po njenem pavodi!u. je moral skočiti v vodo. Kakšen bo konec te nove pustolovščine? Kam je vodila skrivnostna pot v zenilio? — Da vidimo! je hladno dejal iu stopil na rob vodniaka. Mehanično je vtaknil praami revolver v Žep. Calinette je sicer dejala, da mu je orožje nepotrebno, toda kdo ve? Odločil sc je bil, da tvega poskus; po čemu bi se torej obotavljal? Dvignil je roke v zrak. uklonil telo in se pognal z glavo navzdol. Njegov skok ie bil tako dobro preračunan, da ie padel baš v sredo vodne gladine, ne da bi se količkaj zadel ob stene. Tisti mah se je potopil v globino in voda se jc zgrnila čez njega* Ko je dosegel dno, se h sunkoma vzravnal. A še preden je vlovrši! kret* njo. je s čudom začutil, da se voda odteka raz njega in sc izgublja v nevidnih luknjicah. Tako je mahoma obetaj na suhem in tisti hip je rov zasijal v jarki luči. k! se je vsipaja ? električnih žarnic, posejanih no lesketaiočjh se mokrih stenah vodniaka. Zaprepašten je zagledal James pred seboj obokano odprtino, ki ie vodila v podzemlie. — Kakor v pravljici? ie vzklikni!. Aji Pa v filmu! Bosme. a!i bdim ali sanjam? Je - U mogoče, da bi bila bajka živa resnica? Ne razumem! Saj je, kot da bi me presaniall duhovi! Vščipnil se je v lice, hoteČ Se preveriti, da ie buden. — Big -lohnson je norec vseh norcev, res! je vzkliknil vedno bolj presenečen, Skoda zanj; takega filmskega režiserja svet še ni videl. Bože, kje je neki odkril to bajno secneriJo? Sleherno podierje bi Ka zanjo zavidalo. Z milijoni bi ne bilo mosoče doseči tolikega efekta! StTt&ti\ se je kakor polit pes — bil je premočen do kože — ter se 00 kratkem premišljevanju odločil, da tvega avanturo. Tisti mah. ko je stopil naprej, so žarnice za njim ueasnile m zavladala je neprodorna tema. Le tipaje je mogel korakati dalie. — Prokleta tema! je zagodrnjal. Kam neki vodi ta oot: Pomislil je, da «a je nemara Calinette botti* »vabiti v put in ledena. zona mu le zasornazela po mozgu. Al; obrniti se nj več hote! in p: mu rudi nič nc koristilo. Vodnjak je bil globok dobrih deset metrov tn njegov Dremer fe bil tolik, da bi se James kllub svoihn velikim akrobatskim sposobnostim nc bil mogel rešiti \z njeza. Opustil je toni misel na povratek ter se DTevMnrj tipaje počasi pomikaj naprej. Bum!... Bum!... Bum! Strahoten pok je zamaja! zjdevje \\> James sc Je nehote stresel Isti mah so ga ogrnili bliski, da mu je vzelo vid. Ko je izpregJedal, je vladala zonet vse-obča tema. A le malo Časa: vnovič se je zablfskalo in zasrmelo 5* huje, James Oldsiiver se je hotel okoristiti s svetlobo, ki so mu fo od časa do časi nudili bliski. Zaman; razločil ni ničesar. — Ha, ha! se jc zagrohtal- Izborno jo jc pogodil! Toda Bii: Johnson. *i menda vendar nc domišlja, da bo mene igralca, ugnal s takimi triki! Ha. Ua! Poznamo te vrste nevihte, cenieui uiuj sovražuik! Kaka je neki naslednja njegova duhovitost? Razprl je oči. Pred njim in za njim so v svitu bliskov plesale fantastične bele pojave in grozeče iztezale pošastne roke proti niemu. — Aha. sedaj so na, vrsti fantomi! O* ti otročia, naivnost!... -tev 3> crSLOVENSKI NAROD« dne 10. februarja 1927. Stran "3: Dnevne vesti, K LJubljani, dne 9. februarja 1927. — Jttgoslfrvftirski parlamentarci pa Ce-- k oslu vaškem. Kakor smo že poroča':, od-pOMde, večja skupina nalib narodniti po-slafl&av na Češkoslovaško, da vrne češkoslovaškim parlamentarcem njihov nedavni poset v Jugoslaviji. Naši parlamentarci se pripeljejo v aedeijo IS. t- tn. z madžarskim brzoviakcin v Komam, od koder odpotujejo rakci v Prago, 19. l m- >i ogledajo Kraljevi Gradec in odpotujejo N istega dne na-^aj v Šeozrad- — Povratek ministra za šume tu mdni-Ve. Minister za seme in rudnike Krsta MUetič s*, je vmji danes v Beograd. mm Za šeia kabineta v uiioi^rstv« javaili .daJ je unenorval minister mi Dušan Sernee g. dr. Štefana S k u b t c a, dozdaajeea pravnega referenta pri agrarni direkciji v J^jab-Ijani. — Za prvo redao porotno zasedanje v letu 1927 so imenovani pri deželnem sodišča v Ljubi ani za predsednika predsednik 4e$. sodišča Pran Rekar, za namestnike podpredsednik dež. sodišča Peter Keršlc, viijr dež- sodni svetnik P^ter Krseć. Anton Mladič, dr. Adoli Kaiser, Jakob Anttosa in Mihael Venovar ter deželnosodnl svetnik Josip Janša, pri okrožnem sodiScc v Novem mestu 2ta predsednika predsednik o!?rcžne£2 sotfišea dr. Jurij Po'onsek. z* namestnike dež. sodni svetnik Anton Koder, dr. Josip Fisehfriger in Jakob Lnjjnar; pri okrožnem sodiSčp v Maribcrn za predsednika predsednik okrožnega sodišča dr. Pran 2*>cr, za namestnike vfS3 dež- sodn! svei!j!k Josip Stergar. dr. Fran Peitler, Tr-n Posegs Li Janko Guzel; ter deieino-sedn: svetaik Oskar De v, dr. Frar. Pichter is dr. Fraa Vidovih; pri okrožnem sodišču v Celju za predsednika dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča dr. Jo*>ip Korrik, za namestnike višja dež- sodna svetnika dr- Friderik Bracie in dr. Ivan J^cmschak ter deželno sodni svetnik Va-lentni Levicntk. — Kmetijski tečaji. Poljedelsko ministrovo je določilo za kmetijske tečaze v ie-fosmerr: letu 1-S0.000 Din kredita. — Zakon o univerzah. Prosvetno ministrstvo e začelo ponovno proučevati osnu-rek novega rak on a o tmiverzab, ker je *ieba izpopolniti odredbe, nanašajoče se na *'M?rvft In imenovanja novih univerzitetnih docentov. — U zdravniške službe. Za 2dravnika- pripravnlka pri splošni bolnici v Mar&crn ;c imenovan dr. Franjo R a d š e!. — Živalske Kužne bofczni v ljubljanski oblasti Svinjska k aga se je pojavila koncem januari? v StoSicah. Tomacevem fn >?ovc3i mestu, svrnjska rdečica pa v Verde. — Nov kazenska zagovornik. Vi&je de-StfBO sodile v Ljubljani je sprejelo notarja Franceta Rasta v Vel. Lascah na nje-sovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okeI$a- — Kazpisaca cuest* pri sođiS&a Pri uvoznem todtSču v Mariboru sc odda pod* predsedniško mesto. Prošnjo naj s« vlože -vkasn^ do J. marca. — V Mokronogc se .jca mčssro sodnega predstojnika ter vsa mesta okraj, sodnikov in sodnikov, ki bi se izpraznili tekom razpisa ali zaradi njega. Prošnje je v!ožiti najkasneje Co 10. marca. — Nov odvetnik v Ptuju. Dr. Alojzij R.e-mec it bi vpisan z dnem 3. januarja v Imbuanski imeni-c Cvveinikov s sedežem v Ptuj-. — Svečana seja srbske akademije zna- mosti. Jafri popeidne se bo vrštso v dvoran: szarc univerze v Beogradu sveCano ^borova r, i e srbske krii.^cvske akademije. Na tem zborovanju oo prečrtal akademik S. Kuij-bakin svo*o pristopno razpravo *>o staro-sIovens!--:em jeziku z ie.'g. Mario O san a fn pomočnik ^^liči.ilne&a ćiiektor^ potoe hranilnice Andrija Kovačev i ć, — Spori med vojai&imi in ei^nlnimi so-diš£L Kasacita je v načelu odločila, da le za poravnavo sporov o pristojnosti vojaških in ctviinib preiskovalnih organov ter voia-iVJh oblast* rn *odls^ z ene In eivi&nh so-(fi5C z druse strnni kompetentra samo kalcija v Beogradu, kakor je bilo to tudi do-^ ej. To bo veljalo do ustanovitve kasaclje za ceio državo, ki ji je določen po ustavi sedež v Zagrebu. —- Lzpremembe v direkclB carin. Na predlog finančnega ministra dr. Markovića |e ^odpjsan ukaz, s katerim ie imenovao za pomočnika generalnega direktorja carin načelnik adminisirativuega oddelka Tibo-mir V e I j k o v i č. za načelnika admini-irL-ativneza oddeto Mfiovan Kara-P a a d ž: ć, z* načelnika statističnega od-deuta pa inspektor dr. Ivan Ncsto-I Cj v t č. — Protest prod brezobztreenra izterje- vaphj davkov. V Beograd Je prispela de-petatena davkoplačevalcev \% Sarajnm. k! ie danes posetila finančnega ministra dr. Bogdana Marko\nca in ga naprosila, naj se zavzame aa te rese bosanskih gos pod ar-s?-:i:i krogov. Deputacija je zahtevala, naj prr:isne minister na davčne oblasti, da ne br>do tuko brezobzirno izterjavale zaostalih davkov — Izenačenje pravopisa. Kemtefra za iz-dP?3v?tif nzčrta za Izenačenje pravopisa ]* » " :»em svoje de!o končala fn te dni se ;Tično redne seje v prosvetnem mini- strstvu, na kateria bo komisij* derrnJtivno suhzirala svo: načrr. — Reorganizacija kmetUskA Sol. Poljedelsko ministrstvo je načelno sklenilo, da prične v najkrajšem časa z reorganizacijo kmetijskih šoL Predco bo načrt reorganizacije deiinitivno usvojen, se bo vršila pod predsedstvom poljedelskega ministra širša konferenca- — Tuftski promet i Grčijo. Mnogo Grkov išče vsako poletje letovišč v Avstriji, ker ne vede. da ima Slovenija najlepša gozdna letovifća. Zato je zdaj Prometna zveza začela akcijo, da se opozori OrčIJo na slovenska gorenjska in spodnještajerska letovišča, jezera, kopa!!sča in zdravilišča. Akcijo podpre tudi bublianska občina. — PodaHsenlc učne dobe obrtnim vajencem hi vajenkam. Veliki župan ljubljanske oblasti je izda] vsem sreskim poglavarjem naročilo, da je obrtnim vajencem in vajenkam, ki po lastni krivdi ne dosežejo zadostnega učnega uspeha, podaljšati učno dobo. Proti krfviai gospodarjem ie po § 100, odst. 3. cbrt. reda postopati kazenski in jiru eventualno po § 133- ali § 98-obrtnega reda za določeno dobo ali za vedno odvzeti pravico imeti vajence. — Razstava načrtov stavbnih zadrug. Zveza stavpnih zadrng namerava ob Prilik? svojega rednega občnega zbora v mesecu marcu prirediti v UJoblJani razstavo načrtov etaoovasjisaJb in družinskih niš. Razstava ima namen pokazati javnosti predvsem dosedanje uspehe zadružnega stavbnega gibanja fn načrte, k: jih imajo posamezne stavbne zadruge pripravljene za bodočnost Obenem pa i'PoIitik.U dne A. septembra 1^26. Sodišče :e priznalo obtoženca fcr.vim ter ga obsodbo na 15 dni zapora in 550 Di" ko: pcvračHo stniS%ev pr'-vatnerr:a tož>:teliu- —^ Smrt lovskega s taro-1 cj. V visoki starosti 82 le* je 8- L m. umrl v Zamoctcu pri Sodražki popularni jjagerbiri^ g. Blaž K 1 u a. Z a jim ČGgBbQ&jo lovd ribai^e doli-ue tvojega starosto, a stovess^p lovstvo o;j-ginaln^ga, tipieaega doagačeg« Nimro^Ia +>i-sirih cei, duhovite ^iavc- ta. dovtipse št*g^r\'o-sti. Znal je pripovedovati v gla-iki setrni go-voild, kakor ljudski pisatelj. HibniSta dolina, ki ^a 10. t. m. ob S. dopoldne spremi ca aodrafeo pokopaii^je k veeaesBii počitku. e Stevič sprejemal denar od raz-nlb občin te si ca prtdržal. — «ITO» zobna pasta najbolji*. - ^ — Najlepša dama v Vinkovciu. V soboto zvečer je priredilo Udmienje rezervnih ofleiriev In ratnikov v Vfnkevcih ples, na katerem ie bila izvoljena kraljica plesa, odnosno najlepša dama. S 1000 glasovi je bila izvoljena ga. Bogomila Vukinac, ki -je dobila rudi prvo nagrado in sicer srebrni to-aiet!:: pribor. — Premijo državne razredne loterije je dobila pri zadnjem žrebanju srečka štev. 27.667, ki je bila kupljena v najbolj srečni prodajalni srečk L. Ž. KonJovte. t Beogradu. 115n * Pri prehlajenju, nahodu, vnetja vratu, slabem živčevju, trganju v odih ie zelo dobro skrbeti v prvi vrsti za redno In dobro prebavo, katero dosežete, ako pijete pol Kozarca naravne Franc Jozefove grenčice Po sodbah univerzitetnih klinik k Franc Jožef ova grenčica najbolj priporočljiva In uspešna. Dobi se v vseh lekarnah, droge-rijah in Špecerijskih trgovinah. 60 Iz Ljubljane —Ij Hodnik v Igriški nlici. Pišejo nam • Lani se nam napravili tudi v zelo prometni Igriški ulici hodnik iz kamnitih ploč, za kar smo bili magistratu prav hvaležni ZaL, da so ga položili nekoliku nizko, tako da je Bdaj mimo hodnika ieSeoe cestišče višje. Posledica te napake je, da je hodnik vedno blaten in moker, ker paC vse priteka s ceste. I udj prebodi pa Rimski cesti so prenizki in zato ae utapljajo v blatu. V Igriftki ulici bo treba pae cesto znižati, a prehode na Rimski otatj zvišati, da bodo ustrezali namenu. SSelo bi želeli, da se na Rimski cesti podaljša hodnik do Rleiwei§ove ceste in da se aa prti vi nov t't-dnik od lekarne do Gregoiraceve ceste. Mostai stavbni urad, kj je izbol;iai in zlepša! ze tojilso ce«tf naj našo pro&njo npn-žteva dim prej. —lj li ljubljanske občinske »iariftOie. L. i02t» je mestni zgia£evalni in popisovaini urad i zda i 23 novih poselskih in 44.0 novih dejav^kili knjižic, 1548 domovinskih liftov ter 1250 paeiih zii^mk. Psov ima torej Ljubljana vsekakc p rt* več. —lj Stroški /a radržeTanj« ljubljanskih boL L. luCo. f* je za popravila, beljenja, pleskanja i dr. na mestnih Solab potrošilo 144 tisoč 460 Din. V tej vsoti pa niso upoštevani stroški za redno sneženje šolskih prostorov, za Centralni šolski vrt ter za nekatera popravila in dobave, ki so se izvršila po naročilu mestnega gospodarskega urada. Snaženje šoj stane vsako leto nad 30.000 Pin in za male p>p*ave in dob-ve se poL-oši 5e okoli &')00 Din na leto. Za Centralni golski vrt in otroško i^rrišce se po proračunu npo-rebi na leto 25X100 Din. Za vse ljubljansko mestno, državno in privatno šolstvo izkazu;e bilanca leti 1?26 potreb&cin skupaj 3^07.15o Diu. —!j Zadruga ei-a^bnikov ▼ Ljub!j«*aj je eoiiia, ki podpira tukaj»njv strokovne obrtne nadaljevalne šole. Xa seji 20. jan. L i je odbor za v^irievanje teh prepoirebuib 5ol nakazal rw«cporo 1000 Din. Kaj pa Zveza in ostale zadruge? -Jj Z*eza trgovskih gretnijev ia indru% za £l«*v«nJjo f% pieselila 9<.-oje uradne in po-fiiovQy8 prostore v palačo Zbornica za trgovina, obrt in industrijo, Beethovnova uliea tO. pritličje kvo. I^totam se nahaja tudi Gr^mi| trgovcev zn Ljubljano in okolico, —Ij Napredno politično dru*tvo za Vod-tna* priredi v uedcljo 13- t m. zvečer domačo veselico s plesom v gostiiuj sje. Flegarje-v«1 na Zalocki resii 7. ZfaSe prijatelje opo-zsrjamo na to priredit«.-v. —lj PrMaranje ▼ Pravnik«. Društvo a Pravnik t priredi tekom meseca februarja vr^to predavanj pod naslovom Pripomhe k osnutku novega avior^kesra pravac. Prvo predavanje se bo vršilo v petek, dno 11. t m. ob pol osemiajstih {pol iS.) popoldne ua ScdISSu v Ljubljani, r*.h^ »t. 79. Predaval bo g. univ. pr*5etor dr Stanko Lapajno-»X. Uved ia oMi predpisi«. Odbor vabi ua predavanje vae člane, pa tudi drugo, ki s+^ zanimalo za to snov. —Ij Kongres narodov. Vabila za prvo veliko maskarado ?okola I- ua Taboru 26 februarja se razpošljejo v bližnjih dneh. Re-klamaelje v pisarni na Taboru po |6L uri. —li Predavmitj« ▼ drnitve »Sora^*. V soboto 12. t. m. predava v Ljubljanskem dvoru g. dr. Jos. C. Oblak, ki je 1 Sočanomc in prijateljem znan še iz lanskega leta, ko je predaval o Italiji in Etni. To pot predava o svojih Spominih in vtisih s pota po Nem-eij.k. Ime predavatelja nam jamči, da se nam obeta jopet izreden užitek in poseban zabava. Vstop je vsakemu prost- Začetek ob pol 9. uri zvečer. K temu aktualnemu predmetu vabimo vse člane in prijatelje. llr-n —IJ Siodinarski bankovec je bil najden v bližini tobačne tovarne. Lastnik ^a dobi pri najdi*eljici, Bičevje 22. Rabič. —Ij 2elesniesrskj ples ee ^t5i v soboto 12. t. m. v steklenem salonu kolodvorske restavracije na ljubljanskem slavcem kolodvoru. Vstopnina 10 Din. — Dostojne maske dobrodošlo- Prireditveni odsek UJNŽB. 120-n —lj Pevsko druStvo vLjublimski Zvoik V eredo zvečer ženski, v četrtek moški zbo:. 119-n —lj Ceskž večer prirede srednješolci ljubljanskih čeških tečajev pod pokroviteljstvom č*e«Tf©slovenske lige in Preporoda da-ices ob 20. v d\'orani naprednega dijalkega doma (Arena). Vstop prost —lj Opozorilo javnosti. Ker je pozno prišlo do sporazuma med akademskimi društvi za prireditev L reprezentančnega plesa, je organizatorjem bilo nemogoče v tako kratkem času ogromni materijal brezhibno urediti, lako so nekateri dvakrat pohabljeni, d mere zopet smo izpreffledali. Prve prosimo opr> sčenja, drugi pa naj se obrnejo pismeno na tajnika Kmeta, Gledališka ulica 3 ali na najbližjega znanega akademilta. Odbor. 121 u —lj Zgoda] je začel! Včeraj zjutraj je bilo mesarskemu pomočniku FtHpu Muhcrio iz mesnice v Zgornil Šiški ukradeno okoli 300 dinarjev jtotovine. Okoti mesnice se it-res dopoldne poiikai l dietni dečko Val ter T. iz £t*ke, ki je bfl osumljen tatvine. Sum je bfl popolnoma utemelje?, zakaj orožniki iz St V:da so še istega dne prijeli mladega Valterja, ki je dan poprej oa Trati izmaknil gostilničarju Antonu Štruklju zlato uro z verižico v \Tednosti !0C0 D!n. Uro so n^aSli pri njem, obenem pa tudi ukradenih 200 dinarjev. Deček je, čeprav nerad, priznal obe tanin5. Nadebudni Valter je bil izročen ro-dftefjem, da ga primerno kazr.ujeio. —lj Dama, ki je v soboto okoli 17. na tramvaju izgubila tisočak, se prosi, da se javi v nasi upravi, kjer dobi pojasnilo o osebi, ki 'e «I#W*T prv'-^'''». —lj Tatvine. Dijaku Antonu Skoku je bil iz preiisobe stauuvoaj.s v uospotiu u!:oi 15 ukraden skoraj nov klobuk, vreden 300 Din. — Tesarskega mojstra Frana Pusta v Streliaki ulici je ponoči posetil nepovabljen gost in mu odnesel lepega petelina in njegovo družico, graha sto čopko. Pust ima 100 Din škode. —lj Policijski drobiž. Radi hudodelstva javnega nasilstva je bi! aretiran Jurij A., ki ga je policija Že daije časa zasledovala. V policijske zapore je romal tudi star razgrajač rn nolorfčni pijuiček Ivan Marinko. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo štiri ovadbe radi manisili tatvin, dalje sta bila ovadena dva razgrajača, dve osebi prejmeta rad: kaljenja nočnega miru vabilo ua policijo. Prijavljen je bil en slučaj nezgode. 1 t:mor in 1 samomor. Eđrjc prestopki cestno - polici.iskeg£. reda in eu prestopek pasjega kon tumača. si plin in ne Potegnila ni samo beogradskih kavalirjev, ampak tudi beogradsko policijo. — Do potnega lista na ime grofice Attemsove je prišla le s svojo pretkanostjo« Poročali smo že, koliko prahu je d\ignila v Beogradu in po ostali Jugoslaviji, a tudi v inozemstvu afera srofi-ce Olge Attemsove, ki je bila nedavno v Beogradu aretirana in nato preko Ljubljane izgana v Italijo. Z njenim izgonom pa senzacij še ni konec. Kakor poročajo beogradski listi, lepa in lahkoživa. Olga s svojim grofovskim naslovom ni zmešala glave le lahkomiselnim beogradskim kavalir jem, ampak je pošteno potegnila tudi nezaupljivo in prebrisano beogradsko policijo. Izkazalo se je namreč sedaj, da Olga ni grofica in ne žena mladega Attemsa. marveč da ie bila samo njegova ljubica. 7* n e-jjovo ženo in za visokorodno grofico se Je izdajala le zato, da so se ji Dolj široko odpirala vsa vrata in seveda tudi vsi mošnjički. Delala pa je to tako spretno, da ie ves svet videl v njej pravo in legitimno grofico in so zato vsi tem bolj noreli za njo. Njeno pravo ime je Olga Lunarić; rodom je iz Sarajeva, nečakinja bivšega poslanca v bosanskem saboru dr. Jo* ze Lunarića. Že v mladih letih ie odšla na Dunaj študirat trgovsko akarlemiio. Avanturistična kri pa jo je pognala med lahkoživce. kjer se je končno seznanila tudi z mladim grofom Attemsom, ki se je polagoma zateleba! v ekscentrično bitje, jo vzel k sebi in ji uredil razkošno stanovanje. Ta Ljubezen pa ni bila dolgotrajna, ker se je ueugnana Oiga naveličala ljubosumnega grofa, si na njegov komo pribavila precejšnjo vsoto posojil ter potni list kot soproga grofa Attemsa, Lepe noči je odjadrala proti Pragi io odtod čez par veselih tednov v PeŠto. Njena razbrzdanost pa je budimpešunsko policijo izzvala k pozornosti in tako je Olga kmalu zapustila tudi ta vroča tla ter se obrnila proti novi obljubljeni deželi — Jugoslaviji Nekaj časa je razpredala svoje mrože po Subotici, Bečkereku in Novem Sadu. Ker pa se niso vjele težke ribe, kakršnih je želela, se je odpravila v Beograd. Izmozgala je od svojih naivnih čestilcev precejšnje vsote, dokier policija ni zavezala vreče njenih grehov ter jo pognala preko laške meje. Sedaj govori Beograd vnovič o lepi OIly in se Škodoželjno smeje naivnežem, ki so si za dag denar kupili iluzijo, da uživajo naklonjenost rn ljubezen grofice, pa so se solnčili le v milosti prevejane lahkoživke. Iz Celja c Tedenski sssianek člauov SDS za Gelie-Okntico bo tek 10- februarja oh 20. v gostilni vVVilsot!« v Gaberiu. Sestanek je važen in je želeti potnoštevitac udeležbe. —c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 31. januarja do 6, iebruarja se je zaklalo: o konj, Zl volov, H krav, 5 teilc, 50 teler In 34 sviti]. — Uvozilo se je 152 kg govedine, S34 kg teletine in 463 ks svinjine. 17 feibsra —m Vprašanje novega kopališča. Maribor ;e er_o narvečtm mdust?ijskib centrov in nujno potreb oje prfmerno kopališče. To dokazuje ne le navai na obstoječa dravska kopališča, marveč" t j Ji vciJno večje zanimanje za plavalni spor:. Dosedanje dravsko kopališče že dolgo več ne odgovarja potrebam naraščajočega mesta. Kopališče S3mo }C premajhno, na neprikladnom prostom in skrajno pomanjkljivo. O tem vprašanju se razpravlja It več let. Končno se je toestea občina odločila, da zaradi moderno kcpihšče in sicer na gornjem dolu Koro&fce ceste, kjer is teren najprikiadnej-Ši Zi^adja je preračunana na poldrugi mi-Itioti dinarjev. Pole>c ^ircbnes^ števila kabin bo zgrajen mol poseben basen za p4s-V£.ine tekme in poseoe bai^en za mladino. Tla bodo betonirana ter kopališče primerno zavarovano pred ntisiplnam!- O zadevi bo definitivno skleped občinski svet na svoji četrtkovi sejL — m Težka avtomobilska nesreča. V ponedeljek je peliai avtoomnibns g. Seneko-viča ženitovanjske goste iz Maribora proti Zgornji Sv. KongotL Na potu prod Pesnici pa je šofer iz neznanega vzroka zavozi! v cestni jarek. Težak avto se je prevalil več metrov globoko :er se popolnoma razbil. Potniki so dobili več ali manj težke poškodbe Lastnik avtomobila SerjekovtS in njegova žena sta si zlomila roke in nose, neki drusi potnik pa ie dobil težje notranje poškodbe. Dva potnika su dobila manjše poškodbe na slavi rn ickaii. Mariborski rezilni oddelek je prožil ponesrečencem prvo pomoč ter nh prepeljal v mariborsko bolnico. Šoier, ki je po čudnem naključju ostal nepoškodovan, je po nesreči pobegnil in ga doslej še niso mogli izslediti. Kaj je pravzaprav povzročilo nesrečo, se ni dalo usotoviti, ker {e avto popolnoma raz-bk. Pozvati so morali mariborsko gasilno druStvo, da je s svojimi dvigalnirai pripravami spravilo razbiti avtomobil na cesto In prepeljalo v svriio poravjla v neko mariborsko avtodeiavnico. Gosoodarstvo Državne trošarine In takse r decembra 1926. Državne trošarine so znašple v decembru 1926 68,624.275.22. Predlanakem v decembru pa 62^656.800.86 Din. Za eno dva-najstino proračunskega leta 1926—1027 bik) določeno 62,583-333.33 Din tako, da zna-?a prebitek 0,040.941.98 Din. Dobodki od tak* so znaSaJf v decembru preteklega leta 82 mit. 6*54.51 £JS8 D m. Predlanskem v deeembrc pe 85,130.406.73 Din. Za eno dvanajstino pro-računskepa leta 1926—1927 je bilo določeno 9$£S&000 tai.o. da znaša primanjkljaj 10 mil. 5D5.4S3.42 Din. —g Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovne borze je bila ledeni^ na zitneni tr-ga pretekli teden mirnejša. Ponudbe naraščajo, cene ~o ostale v glavnem neJzpre-meojene. Pri koruzi «o cene nekoliko popuši ile. Promet je znašal 1S0 vagonov. Plenice je biio prodane 30 vagonov, "koruze okru^ 100, moke 43, otrobov 6 in ov»a 2 vagoni. PSenica je padla od 307-50 na 305.—, koruza bačka 160, sremska 160—16250. banatska 157.3T*. Moka 0#j 460 do 465. Og 455 do 462.50, It. 2 412.50 do 415, R. 5 865 do 37*», *t. 6 305 do 310, ti, 7 povpraševanje 220. Otrobi 132.30 do 133. oves ab Novi Sad ISO. —^ TrgoTinska poarijanja s CešTco?.lova-Šbo. V kratkem se priČno Irgovineka pogajanja med našo državo in Čdlkoslovaško. Pogajanj« če bodo vržila najbrž v Beogradu. V zunanjem odnosno trgovinskem ministrstvu je fe pripravljeno vse građi vet Nasa delegacija še ni sestavljena, vendar se pa žc ve, da bodo v nji zakopani vsi strokovnjaki, ki so že poprej sodelovali pri trgovinskih pogajanjih. O bodočib gospodarskih stikih med obema državama «e bo razpravlfalo že povodom pose ta naSih parlaraentarcev, ki odpotujejo na Češkoslovaško 12. t. m. Tekom prihodnjega tedna se fco vršila v Pragi pod predsedstvom trgovinskega ministra dr. Peron tke konferenca s češkoslovaškimi intej-e&enti, na kateri bodo češkoslovaški gospodarski krogri obvestili ministra o svo^Jli željah in zahtevah glede trgovinsko rjogodbe z Jugoslavijo. —g Izvor pramce v v Xemcijo. Saksonska vlada je z dekretom zabranila uvoz zaklanih prelicev iz Jugoslavije in Rumunije. Sala vlada namerava ukreniti vse potrebno, da *e ta prepoved čim prej razveljavi. S ■ .1'. • , * i* Naša. mati, stare mati. tašča in babica, ^ospa Marija Krehan zasebnica j c danes v svojem 85. letu mirno preminula. Pogreb blage pokojnica se vrši v četrtek dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne iz Vidovdanske ceste št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. E Ljubljani, dne 8. februarja 1927. RODBINA TURKOVA. Venci se rta željo hvaležno odklanjajo. CY 6577 8887 Stran 4. »SLOVENSKI NAR O D» dne 10. februarja 1927. Stcv 32 Af. Zarnik: 22 Narodni mučenik Pepe Škrjanc Pohleven epos v 18 različno dolgih spevih. Mestni vojaški urad ga je črtal iz vojnih dajatvenikov, ker je iz Postojne dobil hud nos, da ne sme stavljati bolnih ljudi na razpolago. Svoje streljanje je praporščak previdno zamolčal, ker se je bal preiskave. Pepetov narodni ponos pa je silno zrasel. Izpoznal je, da nima le političnega, nego tudi naravnost mučeniški talent. Bo že po vojski povedal, kako je zoper Avstrijo zanetil volovsko revolucijo! Otroci se bodo v šoli učili o njem in na Vrhniki pred gostilno >i\tantua« bo stal njegov spomenik. Spodaj na vse strani volovske glave, zgoraj pa Pepetova. XVIII. i u zadnje poglavje. Spomladi leta 1918. sem se sprehajal po Ljubljaskem Gradu, po drevoredu, ki vodi od trdnjave na takozvano staro trdnjavo. Pod drevoredom, na šentjakobsko stran, leži mala krompirjeva njiva. V travi, toda na drugi strani drevoreda, je sedel, noge doli na pobočju, sivobradat črnovoj-nik s porcelanasto pipo v ustih. Med koleni je držal nemoderno puško s skoro meter dolgim bajonetom. Ko sem ga ogledavaj, se je za mojim hrbtom oglasil znan hripav glas: »Bog i narod, gospod dohtar!« Zasukavši se, sem zagledal doli na njivici Pepe ta. V roki je držal rov* nico. Pred njim so pa ležale na kolenih tri ženske, ki so imele na glavah ruto zavezano na primorski način, in so njivo plele. »Ja, Pepe, kaj pa vi tukaj—?< »Saj vidijo, tele babe komandiram.« »—? Ali imate službo tukaj gori? No, to .ie Drav.« »Eh, službo — kakor se vzame. Samo kvartir in hrano, pa dober zrak. Pa nič pijače — gospod dohtar, naj mi no dajo eno kronco za pivo!« Vrgel sem mu kronico. »Bog i narod!« No. zdaj pa povejte, zakaj ste tako slabo službo sprejeli.« »Eh, sprejel — če bi le doli smel z Gradu.v" »A — ste torej zaprti?!« »Kakor se vzame. Naroden mučenik sem!« »Pazite, tamle sedi menda vaša straža.<: »Oh, brez skrbi, dober človek je in še Tarolc. Tarolci so pa vsi neumni in od naše sprane tudi ne razumejo nobene besede.« -No, Pepe, kako — tale »služba«?« »Oh, gospod dohtar. hudič je bil vedno moj sovražnik. Vidijo, novembra je bilo, pa sem sedel v nekem paj-zeljnu tam v Vodmatu. Pri drugi mizi pa sami landšturmarji. Pa pride še eden notri in jim pove, da smo že spet zmagali. — Jaz pa. saj vedo. kakor en dober patriiot — to slišati — no, saj vedo, sem hotel, Bog mi ie priča, zavpiti: Živijo cesar Kori!« Pa sem »No, pa saj to je bilo tedaj prav. zato vas vendar —c »Pa saj jim povem, da je bil hudič vedno moj sovražnik. Zavpijem — in ko je prišel glas čez usta. se je pa slišalo: »Živijo, kralj Peter!« Sam hudič mi je moral sedeti v grlu in mi je besedo pretavšal!« Jaz sam sem pokonci skočil, da bi videl, kdo se predrzne tako žaliti našega presvetlega cesarja. Pa so me že kar zgrabili in po meni tolkli. Ne, kaj takega! Cim bolj sem jim dopovedoval, da sem zaklical: Živijo cesar Korl! — bolj so me pretepali. Naenkrat je bila patrulja notri in marš v Držon!« »Pa Če je tako, kako vendar, da vas niso peljali na Suhi bajer —?« * »Saj bi me bili radi! Saj sem prišel prav pred soldaško krvavo rihto na Poljanah. Pepe, sem si dejal, če zdajle spi tisti Bog. ki ima nas Kranjce rad, lahko prodaš svojo kožo v Polla-kovo fabrko in denar zapiješ. Ce pa ne spi, naj čudež naredi, drugače bo žajfa.« In je res čudež naredil. Govoril sem kakor strgan dohtar. taič natirlih. En čas so me poslušali, potem sta pa prišla dva soldaška dohtarja in sta me začela za glavo šla tati. v oči svetiti, me po kolenih biti. In kaj je bilo? Sta dejala, da se mi možgani kravžajo! Jaz sem se razjezil in rekel: »Bos? Ber ich bei Gericht klogen af Ernpe-leidigung. Ich ganz kscheite Kerl, mebr wie jede Militararzt« Pa se je cela rihta zasrnejala in sta dohtarja rekla, da zdaj lahko vsi vidijo, da se mi res možgani kravžajo. Potem mi je prezident prebral, da so me frajšprehali, ampak, ie dejal, da me bodo za eno leto poslali za zdravja voljo kam na »frisen lft«. Pa so me semle gori vtaknili. No, vidijo, takole sem prišel sem gori, pa še ne vem, aH bi se jezil ali ne. Saj ne vem. ali sem kurgost ali pržoner. Ampak naroden mučenik sem pa le — oh. gospod dohtar, naj mi no dajo še eno kronco, da bo tudi naš Tarolc malo pil. Je res dober človek, čeprav je samo Tarolc.« Vrgel sem mu še eno krono doli. »Bog i narod, nazdar!« ★ Kmalu po končani vojski se je Pepe zglasil v moji pisarni. »Bog i narod! Prosim, na i zapišejo: Sedemdeset tavžent sem. pa prec! »Jaja. sedemdeset tavžent krone čem videti!« »Ja, pa — zakaj in od kodi?« »Gospod dohtar, oni so vendar Študirana betica, pa še prašaio? Zakaj in od kodi? Zato, ker sem vendar naroden mučenik. Oni sami so priča in bodo lahko prisegli zame, aF ne? In odkodi? Od te preklete krepane Avstrije seveda! Torej prosim, naj zapišejo in na narodno vlado pošljejo!« »Seveda bom, dragi Škrianc, ampak dokaze mi morate vendar prinesti, kdaj, kje in zakaj ste bili obsojeni in kako pisanje o tem.« »A Šrifte? Mi niso nobenih dali. Ampak priče bom že povedal. Gospod dohtar — žejen sem. Naj mi no nakažejo na račun moje odškodnine vsaj en tavžent foršusa koi na roko!« »Hm, tega ne morem. Ampak tule imate dve kroni, za žejo bo že dosti.« »Bog i narod!« In strumno je odšel. Cez tri mesece je zopet prišel v pisarno. »Bog i narod! Gospod dohtar, ali so dali mojo prtežengo že naprej?« Zlagal sem se mu: ■— — — Seveda! Ampak ne bo nič, dokler ne poveste prič!« »Jih bom že, saj ne gori. Ampak, nekaj drugega. Premalo sem povedal in denar gre tudi doli. Vsai 140.000 kron mi morajo dati za moje muke in izgubo eksistence.« »Kakšne muke? In kakšna eksistenca?« »Gospod dohtar! Jaz sem vendar od rojstva bil zmirai baraba. Bog i narod! Ali more ljubljanska baraba na Gradu sedeti? Baraba mora zmi-raj Iavfati, je povsod zraven, kjer je kaj los. In mene so izpustili Šele, ko je bil že praznik osvobojenja pri kraju. Tisti Tarolc ni nič vedel, da je vsega konec in me ni doli pustil. Še — mh, mh — še — mh — tega mi niso privoščili, da bi videl sre - sre - he - heečo svojega milega naa - naroda, huuuu!« In je tulil, kakor ovčarski pes. Ko se ie umiril, ie nadaljeval: »In eksistenca? Izgubil sem svoj stari »plac« med barabami, pozabili so me in me nič več ne uvažvavaio. Sami bivši soldati zdaj barabo špilajo in so nas stare poštene Iblančane na vseh koncih ven izrinili. Zadnjič sem dobil par starih, pa nove vmes. Kaj so dejali? Da me že vzamejo med se, če jim bom pomagal hodit ponoči krast v štacunske kase; in če znam sploh ravnati s šlosarskim evovjem. — Gospod dohtar! Jest pa ajnprehar! Jest. poštena iblanska baraba stare kore-rine! Sicer pa — al* majo kakšno kronco zame?« Ko jo je dobil, se je zavrtel. Pogled na zadnjo plat odhajajočega Pepe ta in njegov »Bog i narod« sta bila poslednje, kar sem ž niim doživel na tem svetu. Odšel je, kakor Kato Utičan. Bil je zadnja pristna ljubljanska baraba. R. i. p.! To in ono Spopad med orožniki in vlomilci Oročništvo v Gornji Cerekvi na Mo-ravskem je izvedelo, da nameravajo vlomilci v soboto ponoči oropati samotno hišo nekega kmeta. Orožniki so kmeta opozorili na nameravani vlom in mu naroČili, naj spravi na varno ves svoj denar. Sami so se skrili v bližnje hiše in prežali na vlomilce. Proti polnoči so vlomilci res prišli. Hoteli so z diamantom prerezati šipo in zlesti skozi okno v hišo. Ko so pa zaslišali v hiši ropot, so opustili svoj posel in pobegnili. Orož-ništvo jih je zasledovalo in prišlo je do spopada. Tolovaji so bili oboroženi z lovskimi puškami, iz katerih so začeli streljati po orožnikih. Orožniki so odgovorili na strele. Enega razbojnika so ustrelili, dva pa težko ranili. Ustreljeni tolovaj Stu-deny je bil radi tatvine in vlomov že 18-krat kaznovan. S svojima tovarišema se je dogovoril, da vlomijo v samotno hišo, toda nekdo iih je izdal in tako je bil vlom preprečen. Mount Logan premagan Mount Logan je drugi najvišji vrh severne Amerike. Njegova višina je 6050 m in ga torej nadkriljuje vrh Mac Kinley za neznatnih 190 m, dočim je najvišji evropski orjak Mont Blanc za 1242 m skromnejši od njega. Njegovega vrha doslej še ni naskočila človeška noga. Prišel pa je čas tudi zanj. Kanadski alpinski klub je po dolgih pripravah prodrl do vrha in z osvojitvijo tega doslei skrivnostnega orjaka dosegel zmago, ki jo bo zgodovina tu-ristike beležila s priznanjem pravega turistovskega heroizma. Poročila o potu osvojevalcev Mont Logana spominjajo na opis Amundsen-ovega pohoda na severni tečaj. Ne dajo se kratko beležiti doživljaji in ogromni napori alpinskega kluba, ki je velikana naskakoval dva meseca, dokler se mu končno* na planoti večnega ledu v višini 6050 m ni odprla veličastna planinska panorama. Po kratkem lepem vremenu pa je nastopila snežna nevihta, ki je začela kritično ogrožati zmagoslavne turiste. S cepini in podkovanimi čevlji so se zagrebli v bivake pod debelo snežno odejo. Tudi zaloge živeža so pojemale. Naslednje jutro so se prebudili nekateri z zmrznjenimi nogami in vnetimi očesi. Nadaljnji obstanek na vrhu bi bil značii samomor. Za vsako ceno je torej bilo treba riskirati povratek preko zasneženih grebenov, dokler končno niso dospeli na svojo staro sled, kjer so našli košaro kruha, katero so pred naskokom na glavni vrh odložili v snegu. Z občudovanja vredno energijo so kanadski turisti premagali vse težave ter se zmagoslavno vrnili v mestece Mac Canhy, ki bo odslej služilo za iz-točišče nadaljnjih pohodov na premaganega ameriškega velikana. Milijarde v rokah trgovskega vajenca Maharadžo iz Baratpura štejejo poleg indorskega maharadže za najbogatejšega kneza Indije. Dober del maha-radževega premoženja je imel nedavno v rokah neki londonski vajenec. O zanimivem slučaju poročajo londonski listi med drugim: Mladi trgovski vajenec Ford iz Kal-kutte je bil prijatelj mladega Indijca Jonesa, ki je koketiral s Fordovo lepo sestro. Nekega dne je Jones izročil Fordu v varstvo malo, dobro zadrgnjeno vrečo, češ, naj jo shrani. Vreča da vsebuje razne malenkosti. Vajenec je vrečo skril pod posteljo, ne meneč se dlje za njeno usodo. Nekega lepega dne pa je čital v listih, da je policija aretirala Jonesa, ker je bil osumljen, da je poneve-ril dragulje baratpurskega maharadže. Ford se je spomnil na vrečico, katero je naglo odnesel na policijo. Presenečenje na policiji je bilo ogromno, ko so v vrečici odkrili pogrešane dragulje, bisere, smaragde, rubine in briljante v vrednosti 2 in pol milijona funtov šter-lingov, t. j. v naši valuti okoli 690 milijon o>- dinarjev. Policija je končno pojasnila zagonetno zadevo. Maharadža je baje nujno rabil večjo vsoto denarja in je Jonesu naročil, naj mu dragulje vnovči. Jones je maharadži uajpreje res izročil dva čeka, glaseča se na manjše zneske, kasneje pa ga ni bilo več blizu. Maharadža ie nato slučaj prijavil policiji. Vajenec Ford prejme za svoje poštenje od maharadže visoko nagrado. Nova opereta Theater au der Wicn, danes ne samo najboljše dunajsko, ampak sploh eno najboljših svetovnih operetnih gledaii.se, je vprizorilo v soboto premijero nove, v vsakem oziru hipermoderne Straus-sove operete. Snov je povojna, iz najnovejšega časa. Kraljica, ki je izgubila ob prevratu svoj prestol in morala pobegniti v tujino, ie še mlada, lepa, življenja željna. Utehe in razvedrila išče-v švicarskih gorah, kjer velja pod tujim imenom za prvovrstno smučarko iu ima celo gardo oboževateljev. Med temi se pojavi tudi eleganten, energičen iu inteligenten gospod, ki se vname za lepo neznanko; tudi njej se dopade in kmalu sta zaljubljena drug v drugega. Tuji gospod pa ni nihče drugi, kakor predsednik one republike, ki je bila še nedavno kraljestvo seda i pregnane kraljice. Da bi predsednik republike ne poznal svoje nekdanje kraljice, je mogoče seveda samo v opereti, a to nič ne dene. Snov je vsekakor pikantna in zanimiva, res kakor nalašč za opereto. Godba je prvovrstna, živahna in oživljajoča, kljub valčkovim tradicijam, ki so zvezane z imenom Strauss, že vsa moderna, prepojena s ioksi, blusi in čarlstoni, seveda tudi še z valčki, saj je brez njih tudi še danes opereta na Dunaju nemogoča. Da je bila inscenacija nad vse razkošna, je umevno in premijera je bila obenem pravcata modna revija, o kateri pišejo dunajski listi obširneje kakor o glasbi in igri. Ravno tako umevno je, da je bil uspeh popoln in vsestranski. Opereta bo doživela gotovo zopet par sto vprizoritev ln odraj-žala nato po svetu. 70 letni slepar Dunajska policija je aretirala te dni romantičnega sleparja 70-letnega starca Karla Petersa, ki je bil poprej uslužben v nekem dunajskem hotelu, potem je pa postal mednarodni slepar. Aretirali so ga na podlagi inserata, ki ga je priobčil pred dnevi v dunajskih listih in v katerem išče posojila v znesku 7000 mark. Policiji se je zdela zadeva sumljiva in zato je povabila inserenta na policijsko ravnateljstvo, kjer so kriminalni organi ugotovili, da se peča Peters že več let z raznimi sleparijami. Izdajal se je za nezakonskega sina nekega angleškega lorda in znane igralke Klare Zieglerjeve. Ponaredil je dopise in listine s podpisi angleških notarjev in odvetnikov. V listinah je bilo rečeno, da mu zapušča angleški lord vse svoje ogromno premoženje, ki postane njegova last, kadar izpolni 70. leto. Na podlagi teh ponarejenih listin se mu je posrečilo dobiti v dunajskih posojilnicah okrog 30.000 šilingov posojila. Policija je ugotovila, da je storija z lordom bajka in da ie starec sin bivše učiteljice petja Linggove. Njegova mati še živi. Sina ni videla že 60 let. Pri konfrontaciji ga je kljub temu spoznala in tako je moral Peters svoje sleparije priznati. ektografični aparati. zvitki, masa heht grfic^i ti* kovi vedno n na- ne;e v za ori Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova 61 Tel. 9so Popolnoma novo! Senzacija! Prvič v Ljubljani! Veliki francoski film svetovne filmske tovarne PATHE*CINEMA, Pariš (MARIETA) Snov je vzeta iz umetniških krogov. — Krasna vsebina. — Razkošna oprema, — Izvrstna režija. — Lepi igralci 1 — V glavni vlogi znana krasotica GINETTE MADIE L.ven programa: TRIGLAV in njegova krasota. — Preskrbite si pravočasno vstopnice. Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. Pri vseh predstavah svira naš priznano prvovrstni umetniški orkester. Elitni Kino Matica, najugledneiši kino v Ljubljani Tel 124 V globoki žalosti naznanjamo prijate* I j em in znancem žalostno vest, da je naš dobri soprog, brat in stric, gospod Valentin Mozetič zidarski mojster dne S. t. m. po kratki in mukepolni bolezni, nenadoma preminul. .: Pogreb blagega pokojnika se vrši v če* trtek 10. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti. Staretova ulica 17 (Trnovo) k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 9. februarja 1927. Amalija Mozetič, soproga sorodstvo. Več starih oken in vrat ter sobna oprava poceni napro* daj. — Več se poizve pri kanu noseku Vodniku, Kolodvorska ulica 34. 318 Gostilna v Mariboru, Kralja Petra trg, vzorno ureje* na, 15 opremljenih sob za tuj* ce, garaže ter stanovanje za gostilničarja — se odda takoj v najem. — Pogoqe pove Po* ..^jninski zavod za nameščen* ce, Ljubljana, Aleksandrova cesta. 328 Odda se ca. 20 hI vina v prodajo I — Gostilničarji, ki žele vino razprodati, naj se zglasijo v Spodnji Šiški, Jerne* jeva cesta 8. 314 Spretna prodajalka vešča v mešani stroki — išče službo v večji trgovini v me* stu ali na deželi. — Ponudbe pod «Spretna/323» na upravo «Slov. Naioda». MLEKAR 320 vešč pripravljanja vseh vrst sirov, presnega masla, ki zna poslovati s parnim strojem se sprejme takoj. — Naturalno stanovanje. — Pismene ponudbe s priporočili na naslov.-Novosadska Mlekarska Zadruga* Novi Sad, Pašičeva ut. 6. Ocarinjenj e vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posredi nik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno. 181/T fRlKO-PERilO za moške, žene in otroke, volna v raznih barvali, rokavice, nogavice, d oko le niče, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in brivce edino le pri tvrdki Josip Peteline LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika. Najnižje cene! Na veliko in malo. Moško kolo dobro ohranjeno, prodam za Din 1500. — Ponudbe pod «Ko* lo/324» na upravo «Slov. Nar.». Ključavničarski pomočnik močan, dober delavec, vešč tu* di nemškega jezika — išče stalno službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe kod «Dober delavec/291» na upravo *Slov. Naroda». Zračno in lepo sobo 15 minut od glavne pošte — oddam gospodični ali gospe; cvent. tudi s hrano. — ronud* be pod ocSolnčna lega/322» na upravo «Slov. Narj>. Družabnika s kapitalom Din 30.000 sprej* mem takoj v dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe pod «Družabnik/321» na upravo «Slov. Naroda*. Kroje za maske po vseh slikah izdeluje Krojna Šola, St&ri 'rg 19. 319 Francoska linija (French Line) HAVRE-NEWYORK - Dobra hrana in pijača brezplačno samo 5v'2 dnz čez morje-- Cie. ChargeursReunis, Sud-Atlantique, Trans-ports Mantimes za severno in južno Ameriko z ekspres parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije v Argentinijo, Uruguay, Chile, Avstralijo in Kanado. Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana Kolodvorska ulica 35 Urejuje: Zupančič. — Za »Narodno Fran Jesntiek. — Z« tnseratni del lista: Oton Chnstoi. — Vsi v Ljubljani s