Ameriška Domovina /Ir 1/1 E RI fr/l’ Ul— HO IVI E SLOVENIAN MORNING NCWSPAPCR NO. 54 CLEVELAND 8, 0„ THURSDAY MORNING. MARCH 17, 1949 LETO LI.—VOL. U. Obvestilo Slovencem v Kanadi! Sporočam vsem Slovencem v Kanadi, zlasti tistim, ki bivajo v Torontu in njegovi bližnji in daljni okolici, da bo sv. maša za Slovence v nedeljo 27.. marca in na Cvetno nedeljo 10. aprila, in sicer v poljski cerkvi Marije čenstonovske (Gillespie St. No. 1 — Davenport Rd.) Na veliko noč, dne 17. aprila, pa bo sv. maša za Slovence v italijanski cerkvi Karmelske Matere božje (202 St. Patrick’s St. — Vzemite Dondas ali Harbord care). Vse navedene nedelje bo sv. maša ob 10 uri. Vsakikrat pa bo tudi prilika za sv. spoved. Vabim zlasti vse Slovence iz okolice Toronta, da porabijo ta priliko in opravijo velikonočno sv. spoved. Kdor pa hoče priti pravočasno na vrsto, mora biti v cerkvi že ob 9 uri. Pridite zlasti na velikonočno nedeljo v obilnem številu, da bomo zopet zapeli naše lepe velikonočne pesmi. Dr. Jakob Kolarič, slovenski misijonar. VESTI I Z SLOVENIJE KRANJSKA GORA. — še DON SORNIK UMRL. -vedno smo pod mučnim in ža- Dne 24. jan. so pokopali v Gori-lostnim vtisom samomora go- 'ci salezijanskega d u hovnika stilničarja Mraka Alojzija, ža-' Franca Sornika. Mož je po rodu lostno je, če si vzame človek živ-!Poljak, izmed onih. ki so prvi ljenje iz obupa nad političnim stopili v salezijansko družbo, že stanjem in preganjanjem. Mrak Alojzij je bil pošten možak in odločen demokrat. SV. TROJICA pri Mariboru. V grad Hrastovec so rdeči krvo-sasi nasilno odvlekli ogromno družin iz obmejnih vasi, ki jih nameravajo odpeljati v Makedonijo. Solz se ne da prešteti in strahu ne popisati. LJUBLJANA. — Vodeča ko--tnustičlH) plutje Čedalje v prejšnjem stoletju je peš prišel iz šlezje v Turin. Od tam je bil malo pozneje poslan v Gorico, kjer je preživel skoro nepretrgoma pol stoletja. Bil je 3vet mož. DEKAN JOŽEF KOS UMRL. — V Gaberjah pri Štanjelu je 16. t. m. umrl v starosti 84 let upokojeni dekan bijlanski.'zlato-mašnik č. g. Jožef Kos. Letos bi bil obhajal svojo biserno mašo. SlužboiK Bridkosti zaostalih beguncev v Avstriji V špitalu se zelo pozna, da je že polovico ljudi odšlo. Ni več tistega življenja kot je bilo včasih. Močno se čuti, da so najboljše sile odšle, šole še delajo. Ljudska šola ima še kar zadosti zasedene razrede. V gimna-zjii pa manjka tako učencev kakor tudi učiteljev. Tisti, ki poučujejo, so močno vpreženi na eni strani, ker morajo isti ljudje poučevati več predmetov, na drugi strani pa seveda s popravljanjem in drugimi stvarmi nimajo toliko dela, ker je manj učencev. Včasih so se igre, predavanja, koncerti in prireditve vseh vrst kar vrstile v taborišču, sedaj posatjajo redkost. Tudi v kapeli se pozna, da ni več tako zasedena. Službe božje 30 se kar vrstile brez prestanka vsa jutra, sedaj ni več tako. šolska maša je sploh odpadla. Tiste, ki imajo libero desem-barco za Argentino, je spravila v zadrego vest, da se je Argentina popolnoma zaprla. Premišljujejo kam bi, pa ne najdejo izhoda. Kanada, Anglija, Avstralija in druge države gledajo samo na moč, na leta, na zobe, na sposobnost, na vse kar pomeni prvovrstno delovno silo. Vse drugo vračajo, družine trgajo, starcev in otrok ne marajo. V USA manjka botrov — sponzorjev , . . In kaj bodo počeli vsi in bolehni, starci Deset let »tara mati Wilmington, Del. — V nedeljo zvečer je v tukajšnji bolnici Memorial Hospital dobila zdravo hčerko, teiko 7 funtov in 5 oz. najmlajša mati kar jih je zapisanih v Ameriki Mati je stara šele 10 let. Doslej je bila naj-mlajša mati 11 let stara in je v tej starosti dobila sina v Carson City, Mich., v letu 1941. Ime deklice matere so oblasti zatajile češ, da bi objava imena škodovala njej in otroku v njuni bodočnosti. NOVilifOBOVl Anton Bevec Sr. Strabane, Pa. — V torek 15. marca zvečer je v bolnišnici Canonsbung Hospital po tri mesečni bolezni umrl pionir slovenske naselbine v Strabane, Pa., Anton Bevec Sr., star 79 let. Doma je bil od Mirne peči pri Novem mestu na Dolenjskem. Bil je edem prvih slovenskih naseljencev v Strabane, Pa., in tudi eden izmed ustanoviteljev odličnega društva sv. Jeronima št. 153 KSKJ. Soproga Mary rojena Potočar, doma od Žužemberka, mu je umrla še leta 1980. Zapušča tri odrasle sinove, Anthony Jr., John in Frank, šest vnukov in enega pravnuka. Sin John je predsednik ^porotnega odseka v gl. odboru KSKJ. Življenje Slovencev v Argentini Najmlajši Slovenci v Argentini. V družini Silva in Polde Lipovšek so dobili sinčka, ki je pri krstu dobil očetovo ime. Družini begunca Slavko Raka se je pravtako rodil sinček Aleksander. Sinčka je pred dnevi dobil tudi g. Gregor Zidar, ugledni tuk. slov. naseljenec. Prihod novih Slovencev. 27. dec. je pripeljala ameriška vojaška prevozna ladja “Bundy” 73 Slovencev; 28. decembra “Ker-guenen"” 2; 30. dec. “Florida" 15. G. župnik Vinko Lovšin, ki je nedavno prispel v Argentino, odšel je na svoje novo uslužbeno mesto v škofijo Mercedes. Poroki. — Na praznki sv. Treh kraljev sta se v cerkvi da la Candelaria poročila g. dr. Leskovar Leopold in gdč. Borščak V Jugoslaviji so neki nemiri Trst. — Iz Jugoslavije prihajajo netočne, nedoločne vesti o notranjih nemirih in neredih. Eno tako poročilo pove, da se je del vojske uprl, drugi, da je ob albansko - jugoslovanski meji stalno streljanje, da so'Albanci vdrli na jugoslovansko ozemlje Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Radio o Mr. Anton Grdini— Jutri zvečer ob 6:30 bodo vse postaje v Ohio prinašale življenjepis Mr. Anton Grdina pod naslovom: “Anton Grdina comes in da smo neposredno pred voj- to America.” Tako imenovani: nim spopadom na Balkanu. Gotovo je zadnji čas nastala bolj napeta situacija, ker se je Moskva zavzela za načrt, po katerem naj nastane Macedonija kot samostojna republika. Tito bi po tem načrtu izgubil celo južno Srbijo in Macedonijo z glavnim mestom Skopljem. Tito in general Markos sta ta načrt odločno odklonila. Markos je že šel. Nočejo domov pod komuniste Newark, N. J. — 43 poljskih Branka. V Lanusu se je pa po- mornarjev je zapustilo poljsko ročila Helena Fujaova iz znane prekmurske družine. Vzela je Rafaela Tisano. Mladim paroma iskrene čestitke! Lep življenski jubilej. — č. g. Tone Ravnikar, sedaj kaplan v San Fernandu, je 17. januarja obhajal 50. letnico rojstva. Deset duhovnih sovratov ga je ta dan obiskalo in preživelo z njim lep dan. Jubilantu naše iskrene čestitke! V imigrantskem hotelu je bila 22. decembra 48 rojena Marija ladjo v newyorški luki. Vsi prosijo, da bi bili sprejeti v USA. Izjavljajo, da se nočejo vrniti v svojo poljsko domovino za železno zaveso. Poljske družine v USA so jih sprejele v varstvo in prevzele odgovornost zanje, dokler ne bodo oblasti določile kaj se bo z njimi zgodilo. -o----- Nadzorstvo nad stanari nami podaljšano do junija 1950 Washington.— Poslanska “The Ohio Story” radib program, sponsored by the Ohio Bell Telephone Company. Program bo trajal do 6:45, torej 15 minut v Clevelandu na WTAM. Nabiranje oglasov— Družba SND na 80. cesti bo izdala lično progTamno knjižico ob priliki slavnostne otvoritve moderniziranja prostorov in 30-letnice obstoja. Sledeči so pooblaščeni za pobiranje oglasov: Miss Vickie Hočevar, 3556 E. 82. St., Mrs. Agnes žagar, 3579 E. 81. St., Edward Škufca, 3632 E. 78. St. V odboru za pobiranje oglasov so tudi vsi direktorji SND. Rok za pobiranje oglasov je samo do 15. aprila. Druga obletnica— V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Franka Kapla v spomin 2. obletnice njegove smrti. Pismo ima pri nas___ Pri nas ima ipismo Frank Seitz. Piše mu Miha Zajc iz Lukovice, Jugoslavija. Velikonočne razglednice— Lepe slovenske velikonočne 'lednice je dobila trgovina jo pod nogami. Žal nekateri v tem stanju še bolj divjajo. Drugi kot n. pr. bivši “krščanski socialist’” Kocbek Edvard pa pravilno gledajo na bodočnost. Kocbek je postal mistik. Svoje razkošno stanovanje je prenatrpal s starimi križi in nabožnimi slikami. Ta moli “po svoje” za zmago “socializma.” NOVI PROFESOR. — Častiti gospod Stanko Žerjal je bil ime-'novan za profesorja na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Gospod Žerjal je slovenski gorički duhovnik. SLOVENSKE ŠOLSKE ČITANKE. — V Trstu smo dobili nove slovenske šolske čitanke za prve tri razrede srednjih šol. Čitanke so tako dobro sestavljene slovenske knjige, da bo rad segel po njih marsikdo ki ni ravno učenec ali učitelj, pa se zanima za slovensko slovstvo Sestavili so jih prof Blažinova, prof. Gla-vičeva, prof Jevnikar ih ravnatelj Dr. Kacin. Upamo, da se bodo za knjigo zanimali vsi Slovenci po svetu. spet'v Gaberje. Med prvo sveto- Ja Tri si in vno vojno je beguni! z drugimi našimi ljudmi vred v taborišču Steinklamm. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo 25 sobratov, med njimi tudi par zastopnikov iz biljanske dekanije. Bil je skrben dušni pastir, polge tega pa tudi velik ljubitelj in poznavalec cvetlic, da je bilo vredno ogledati si njegove vrtove, kjerkoli je služboval. SMRT VZORNE MATERE. ■ Umrla je v Gorici mati gosp. župnika škarabota. Bolehala je že dalj časa, končno pa jo je Bog poklical po plačilo. Vzgojila je sina duhovnika. LJUBLJANSKO BOGOSLOVJE. — Kakor čujemo se letos nahaja v ljubljanskem semenišču 86 bogoslovcev za vse slovenske škofije, med njimi je 22 gojencev iz bivšega ozemlja goriške in, tržaške škofije. Zavod je rastanjen v starem poslopju ljubljanskega bogoslovja. PODGORA. — Naš gospod župnik Ivan Reščič še je za novo leto odpovedal župniji ter se preselil v Gorico v pokoj, župni upravitelj je postal naš dosedanji gospod kaplan Stanko Premrl. morajo vse razseljene osebe v treh mesecih izginiti z avstrijskega teritorija. Kako bodo to izvršili, kam bodo zopet preselili tiste, ki ne bodo dotlej mogli nikamor odpotovati? Strašna je zavest, da si človek sam prav nič IZ DURIH NASELBIN CHICAGO. — Tukaj je umrl v bolnišnici Anton Černič, star 40 let, samski, rojen v Ameriki. pomagati ne more, da je zapu- Zapušča očeta in dve sestri, od šoen, da nima doma. Vedno težje to prenašamo, čim manj nas je. Za druge se je nekako poskrbelo, za nas, izgleda, ne bo pomo- Racioniranje oblačil v Angliji končano London. — Sedaj šele je ustavljeno racijoniranje oblačil Angliji. Bilo je v veljavi sedem let. Sedaj so zopet oblačila oblačilno blago popolnoma svobodna na trgu in vsak lahko kupi kar more in hoče. Minister za preskrbo je naznanil v zbornici, da bo kmalu lahko še nekaj predmetov osvobodil racijonira-nja in jih pustil v svobodni trg. Naslednja je tako krepka, da bo zadostovala sama za vse tri! Bilo je tiste dni, ko so sedeli v Jalti Roosevelt, Churchill in Stalin. Pri nekem zajtrku si Churchill prižge svojo debelo cigaro in pove: “Sinoči se mi je sanjalo, da sem umrl in da mi je Vsemogočni obljubil, da bom postal ministrski predsednik vsega sveta.” “čudno naključje,” povzame nato Roosveelt, “ampak tudi meni se je sanjalo, da sem umrl in tudi meni je Vsemogočni obljubil, da bom predsenik vsega sveta.’ Roosevelt in Churchill zmagoslavno pogledata Stalina, rekoč: “No, in kaj pa ti praviš na to,” Stalin vzame počasi pipo iz ust in reče: “čudno, ampak jaz sS prav nič ne spominjam, da bi va- ma, fanta, sinoči kaj obljubil.” j uspeh. MATERINSKI KLUB VABI NA PRIREDI. TEV ZA CČ. SESTRE Materinski klub župnije sv. Vida bo priredil v nedeljo 20. marca ob 2. popoldne v šolski dvorani 'prijetno družabno prireditev za čč. šolske sestre sv. Vida ali tako zvani “shower.1 V ta namen se naproša ženske, da bi darovale rjuhe za postelje samice, blazine, brisače, servijete in lično. Lahko se da ruje tudi denar, če katera raje ali lažje to da. Sestre to zelo potrebujejo in Materinski klub se je zavzel za to prireditev. Prosimo naše ženske iz župnije sv. Vida, da bi se ne odzvale za to akcijo, da bi bila prireditev Uporniki v Burmi so dosegli uspeh Rangun, Burma. — Vlada Burme je sklenila dati plemenu Karen posebno„samostojno republiko v okviru zvezne države Burma. Poleg tega je vlada obljubila pomilostitev vseh članov plemena Karen, ki so se borili in upirali, če polože orožje do srede marca. Uporniki niso še odgovorili. katerih je ena poročena. LASALLE, 111. —V Detroitu, Midi., je 20. febr. umrla Jenny Stein, rojena Spitzmiller, stara 56 let, doma iz Čateža pri Brežicah ob Savi. V Detroitu zapušča sina in hčer, tukaj v La Sal-leu pa tri sestre — Thereso Vogrinc, Mary Bratkovich in Katherine Tostovrstnik. Njen brat Frank je umrl pred osmimi meseci. ELIZABETH, N. J. — Dne 20. febr. je umrl Michael Ferlin: star 55 let, doma s Kozjega na Štajerskem, v Ameriki 36 let. Podlegel je rudarski bolezni sili-ki, za katero je trpel čez 10 let. Prejšnja leta je živel v Nantico-ku, Pa. Zapušča ženo, štiri hčere (dve poročeni) in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa brata. VIRDEN, 111. — Dne 26. febr. je umrl v bolnišnici v Springfieldu Frank Reven, star 81 let, doma iz Idrije. V bolnišnici se je nahajal tri tedne in bil operiran na mehurju. Zapušča štiri sinove in adoptirano hčer. žena mu je umrla pred 19 leti. SE sHspsEKErS legata v spittalskem taborišču č. ve. da uvedb vso tozadevno za-g. p. Ciril Petelin. ' konodajo. Razne najoovejše svetovne vesti WASHINGTON.__Najvažnejša mednarodna pogodba seda- njega časa, takozvani Severno-atlantski pakt, bo v celoti objavljen še ta teden. Že sedaj pa je znano, da ta pogodba določa kot zaščitno cono vso Evropo, ves Atlantski ocean na severni polobli, Združene države in Kanado. Kdorkoli bi na tem področju napadel ali na suhem ali v zraku ali na morju, bi 3 tem povzročil skupno obrambno vojno akcijo vshe držav, ki podpišejo ta pakt. Če bi Rusija napadla USA v ameriški coni- Berlina, bi to povzročilo enako vojno akcijo vseh zaveznikov. V zaščitna cono je vključena tudi Meksika in francoska Severna Afrika. Tozadevno določilo I 5 pravi: Vse države podpisnice soglašajo da povzroči vsak oboroženi napad na eno izmed njih, napad na vse, pa naj se izvrši tak napad v Evropi ali v Severni Ameriki. če se zgodi tak napad, bo vsaka država podpisnica takoj izvajala vse svoje pravice za samoobrambo kakor jih določa mednarodni zakon in vsaka država bo poročala o napadu Zvezi narodov ter obenem izvršila potrebne samoobrambne ukrepe. Za oboroženi napad se smatra vsako poseganje na ozemlje kateregakoli naroda v Evropi ali Severni Ameriki. , Ta pogodba določa tudi, da bodo podpisniki sodelovali v gospodarskem, političnem in vojaškem oziru. Države podpisnice si bodo med seboj pomagale in se med seboj posvetovale o vsaki važnejši stvari. Pakt je popolnoma v okviru štatuta Zveze narodov, priznava najvišjo avtoriteto Varnostnega sveta Zveze narodov in vse države se zavezujejo, da bodo zvesto spoštovale dolžnosti, ki jih imajo kot članice Zveze narodov. Nizozemska hoče sporazumno urediti Indonezijo Lake Success. — Nizozemska je pristala na razgovore z zastopniki Indonezije pod pogojem, da prisostvujejo razgovorom tudi zastopniki Zveze Narodov. Poročajo, da v Indoneziji še vedno ni miru in da se nadaljujejo borbe upornikov proti nizozemski vladi. ' LONDON. — Vlada Irana je ostro zavrnila sovjetske zahteve. Obenem je vlada izjavila, da Iran želi povezati svojo usodo z 7Rpsrinimi državami in napraviti zvezo z USA. Medtem sovjetsko časopisje in sovjetski radio stalno napada Iran, ne da bi povedal kaj pravzaprav Sovjetska Rusija trenotno sedaj zahteva. Obstala SO pogajanja zal Italijansko časopisje poroča, da so neka miateriozna letala Avstrijsko pogodbo 1 metala orožje na razna mesta v Severni Italiji. To se je zgodilo London. — Sovjetski zastop-.prav sedaj te dni, ko italijanska komunistična stranka oklicuje nik Zarubin je odklonil vse pred- generalne manifestacije proti temu, da bi Italija stopila kot podloge, ki jih je izdelala britan- pisnica v Severno Atlantski pakt skrbite obilna izl kos. Pre-t sf jih seda j, dokler je še zbira. (■< Delo za severnoatlantski pakt Washington. — Portugalska vlada je objavila, da je začela posvetovanja z USA o pogodbi o medsebojni pomoči. Danski zunanji minister, ki je bil pri posvetovanjih o severno-atlant-skeni paktu v USA, je ob slovesu na poti domov močno nakazal, da bo priporočil svoji vladi, da bi tudi Danska podpisala pakt. Portugalska nujno priporoča, da se v zvezo sprejme tudi Španija. Britanski ambasador v Washingtonu je javil, da bo britanski zunanji minister Be-vin začetkom aprila prišel v USA, da tu podpiše severno-atlantski pakt za Veliko Britanijo. ------o------ Republikanci in južni demokrati sklenili zavezo Washington. — Potem ko so južni demokratje v senatu 15 dni neprestano govorili in govorili, da bi preprečili nadaljevanje dela po programu predsednika Trumana, so se sporazumeli republikanski in juzno-demokrat-ski senatorji in končali bojkot. Sporazum pomeni udarec za demokratsko skupino v senatu. Sporazum je namreč povezal južne demokrate in republikance v parlameritarni taktiki, da bodo lahko pogosto nastopali proti demokratom z uspehom, ker imajo večino, če glasujejo skupno. BodUš previdni, Mar tre-st* preko ceste. Prekoračite *-1to santo pri signalni UM! ska delegacija preko nedelje za nadaljevanje posvetovanj o* mirovni pogodbi za Avstrijo. Sovjetski zastopnik je predlagal, da naj konferenca odloži vprašanje Koroške na konec seje in naj se skuša sporazumeti glede drugih točk, ki so še sporne. Tega zopet nista sprejela britanski in ameriški zastopnik, tako da so zaenkrat pogajanja na mrtvi točki. Nekaka vojna psihoza vlada zadnje tedne v Veliki Britaiiiji in v Evropi. Velika Britanija je sklenila povišati produkcijo borbenih vojnih letal za 60%. Istotako je naročila Franciji, naj takoj začne proizvajati posebna borbena letala po dogovoru. Zunanji ministri zapadno-evropskih držav so izdelali načrt oborožitve zapadne Evrope in urgirajo pri vseh državah, da se mora oborožitev po načrtu izvršiti v najkrajšem času. Arthur Harwey, višji oficir angleškega letalstva in sedaj poslanec angleškega parlamenta, je v poslanski zbornici izjavil, da k bo sedanja kriza še stopnjevala in bo verjetno odločitev padla tja enkrat v juliju. Izjavil je mnenje, da če se takrat ne vname vojna, moremo upati še na 6 do 7 let miru. Ne odlagajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v nuli upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $6.25 j ameriških dolarjih. Ameriška Domovin« 6117 St. Clair Ave. Cleveland St O. U. S. A. i&lgi Ameriška Domovina vvii mc-i ni-no vi ■ (JAMES DEBEVEC, Editor) 017 St. CUlr An. HEndum 0628 CleyeUnd J, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays MARCH sqm uen vus en mu m a« •*345 6 7 6 9 io n a 131415.16 17 18 19 2021 22 232425 26 272829*31 NAROČNINA Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $6.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other coun-; tries outside United States $10 j per year. $6 for 6 months, $3.60 1 for 3 months. Kraljestvo Malakodje Entered as seconcLclass matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 54 Thurs., March 17, 1949 Rev. Bernard Ambrožič, OFM. V katakombe? Dva uvodnika pod gornjim naslovom nam nastajata pod tipkami. V prvem bomo posneli misli o medsebojnih odnosih Cerkve in komunizma, kakor jih jo opisal neki rimski dopisnik za tednik U. S. NEWS & WORLD REPORT v Washingtonu. Članek je izšel v številki od 4. marca. V drugem bomo pogledali, če in kako se napovedi omenjenega lista ujemajo z najnovejšimi dogodki v naši stari domovini — Sloveniji. Minili so časi, pravi oni članek, ko se je dalo morda še misliti, da bi Cerkev in komunistična vlada druga drugo prenašali. Dogodki zmerom bolj kažejo, da kar naprej narašča napetost med obema v deželah vzhodne Evrope, v kolikor je bil vpliv Cerkve doslej tam viden. Precej dolgo je bila na delu v deželah in o deželah pod komunističnimi vladami dvojna miselnost, kar se tiče obstoja Cerkve. Mnogi so se do zadnjega oklepali misli, da bi se dal najti način za mirno delo Cerkve pod komunizmom, čeprav resničnega prijateljstva med Cerkvijo in državo pod komunizmom nihče ni mogel pričakovati. Drugi so nagla-šali od vsega začetka, da Cerkvi ne kaže drugega kot odločno nastopiti zoper komunizem, pa čeprav bi prišlo do tega, da se Cerkev umakne v podzemlje (underground), ako okoliščine privedejo do te skrajnosti. Ljudje, ki so o stvari dovolj poučeni, so zdaj prepričani, da je obsodjja kardinala Mindszentija odstranila zadnje upanje na kako spravo med Cerkvijo in komunizmom. Nameni in načrti komunizma so se na najbolj jasen način pc kazali. Slučaj ogerskega kardinala je po besedah tega članka “izkristaliziral” do konca tudi miselnost vatikanskih krogov, v prvi vrsti papeža samega. Sveti Oče da se je zdaj do konca odločil iti v skrajno opozicijo proti komunističnim vladam. Poglavitno orožje Vatikana v boju zoper komunizem pa je seveda le v tem, da mu je mogoče vplivati na mišljenje velikih množic tam za železnim zastorom. Zato napoveduje članek, da se bo Sveti Oče od zdaj nadalje bolj pogosto oglašal. Mindszentijeva zadeva, pravi list, sega nazaj v leto 1945. Takrat ga je papež povzdignil v kardinala. Vatikan je takrat hotel imeti za kardinala takega moža, ki je bil znan kot nasprotnik nazizma, da bi se mu ne moglo nič očitati. Izbral je Mindszentija. Odkar je bil kardinal, pravi list in mi zapišemo kakor smo brali, je imel sicer v Vatikanu nasprotnike, vendar mu je Vatikan zmerom pustil prosto roko, da po svoji uvidevnosti vodi Cerkev na Madžarskem. Mindszentijevo stališče, pravi list, je bilo to, da se v nobeni reči ne bo podvrgel komunistični vladi. Kardinal je namreč bil trdno uverjen, da je katoličanstvo začasno že zapečateno v deželah s komunistično vlado. Zastopal ie torej misel, da se mora Cerkev odločno postaviti v bran, pa naj stane kar hoče. Ko je že enkrat tako, da mora katoličanstvo pasti tam v deželah vzhodne Evrope, je edino na mestu, da pade s krono mučeništva na glavi. Kardinalovi kritiki so skušali dokazovati drugače. Mislili so, da je še zmerom mogoč kompromis s komunizmom. Trdili so, da ni na mestu, če bi poskušali razvneti mnenje sveta za ceno življenj voditeljev katoličanstva. Verjeli so, da kardinalovo stališče vodi v uničenje katoličanstva. Kritika je baje postala že tako ostra, da je nekega dne šel kardinal k papežu in mu ponudil svoj odstop. Odkar je bil kardinal obsojen, sta se obe miselnosti ne kako pogodil med seboj. Dvojno prepričanje imata namreč obe skupini. Prvo je to, da bo komunizem samo neka, začasnega, drugo pa, da bo Cerkev obstala do konca sveta. Zato je treba po mnenju vseh katoličanov 'iti v boj zoper komunizem z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Mir, kadar pride, se bo sklepal s komunizmom na podlagi tega, kar bo Cerkev zahtevala. Cerkeiv vztraja na tem da komunistične vlade priznajo Cerkvi pravico do katoliških šol. Pri pouku v teh šolah zahteva Cerkev popolno svobodo. Enako se Cerkev ne misli podati glede zahteve po svobodi tiska in združevanja v organizacije pod Cerkvenim vodstvom. Kajpada morajo katoličani imeti tudi svobodo, da se zbirajo k službi božji. Ako teh pravic Cerkev ne dobi, se mora boj nadaljevati. Da pojde Cerkev v katakombe, se zdi poučenim krogom v Rimu močno verjetno, zlasti če se preganjanje še poostri. Priprave za tako “podzemlje” so že narejene in če pride do tega, bodo potrebni koraki hitro napravljeni. Mnogo duhovnikov, ki javnost zanje nič ne ve, živi v deželah ki so pod kontrolo komunizma Na videz žive čisto vsakdanje življenje. Oblačijo se kot preprosti svetni ljudje in seveda policija ne sluti, kdo in kaj so. Ako bo preganjanje tako hudo, da sedanja duhovščina ne bo mogla več opravljati duhovniških dolžnosti pred javnostjo, bo Cerkev pozvala skrivne duhovnike, naj prevzamejo posle. Kralj Malakocije če bi šteli znati, čida je Malakocija istinsko, te bi mogli iti gledat v gruntnico v Čakovec. V gruntni knjigaj je točn-o zapisano, čide so njive v Malakociji. Največ so gdspodari Bistričane!, nekaj pa tudi Gibinčari. Liki tej lastniki so prihajali v Malakocijo samo po dnevi. Prišli so orat, sadit, okapat kukarico, znjet pšenico, proso, v jesen tudi hajdino, pa kuka-rico trgat i krumplje kopat. Magdiča z Bistrice je prignala tudi na vratnice kre bereka proti Kroščiči krave past. Eli da je vse to bilo samo na protoletje, poleti i vjesen. Pozimi je jako redko što zajšeo v Malakocijo: včasih, če se je pripelao s koli i naklao snope kurarišča, šteri so ostali do 1 prek zime na ma-lakočki njivaj, postavljenih pokonci i povezani po deset snopov vkup. Tudi bistrički lovci so prišli od časa do časa, ovači so pa poleti i pozimi, po dnevi i po noči gospodar Malakocije bili Malakočki Gjura. Njihova je bila edina hiža na sredini Malakocije. Što je postavo hižo, ne vem. Liki v mapaj iz leta 1895, štere so se štampale v Beči, je Gjurova hiža označena. Hiža je ne velka, samo tak mala pa tudi ne. Vse je iz lesa i močno zgrajeno. Oblika hiže je podugovata: najprle je stanovanje za Gjurovo familijo, kcoj se držijo stale za krave i nazadnje hlevi za svinje pa perotnino. Gjura so imeli okolik hiže zadosta zemlje za vso to živino. Liki vjesen, kda je bilo polje že pospravljeno, so Gjurove kure slobodno šle tudi malo dele ne samo po Gjurovi njivaj. Reče pa itak ne delajo škode na poli i so vsakše zajtro kre meje odščebetale v berek i si na vodi najšle zadosta hrane, ka jim je trbelo večer, kda so se same opet povrnole na škegen, komaj kakšo prgiščo ku-karice vrči, pa ščeti tisto so jim parovne kure zvekšega pojele. Gjurov oča so bili kmet i so se dobro razmili na oranje, sejanje, okapanje. De je pa njij.srce vleklo za'jecami na berek. Gjura so polovico svojega življenja preživeli v ladji na bereki. Ladjo so imeli navadno privezano skončki svoje njive v bereki proti Logi za jouso. Koš, spleteni iz goužovic, je bio tudi vsi-kdar na torn kraji. Če so imeli nalovljene ribe i so čakali na petek, ka je odnesejo na Bistrico eli k Šamuji v čerensovce, te so je imeli v torn koši i pod vodov. Odspodi so za koš privezali debeli kamen, ovači bi koš splavao nad vodo i bi ribe poginole. Nešterna leta so imeli Gjura dve ladji. ^ Druga je bila v bereki proti Kroščiči. To ladjo so imeli zvekšega samo zato, ka so se prepelali v Kroščič, če je trbelo iti v čerensovce. Takša potreba je bila večkrat, ar so Gjurovi hodili v čeren- sovce k meši.i njihova deca ta v školo. Dragi Jožko! Prišestno soboto boš imel godovno. Tak Ti voščim, kak če bi doma bili: “Dobro utro Ti Bog daj. Bog Ti daj zdravje i svoj blagoslov, ka bi kak najduže živo na zemlji, po smrti pa večno zveličanje!” Pa ne samo Tebi, liki vsem Jožkom iz naše Slovenske Krajine med Murov i Rabov, ki zdaj klačijo ameriško zemljo. Do-sta vas je, ki te zdaj godovali, Ve je včasi za Jožefovo sam jaz že odnekda rad imeo. To pa najbole, ar so nam mati kak maloj deci pravili, ka na Jožefovo lasta-vice pridejo, z lastavicami pa kakp-a toplo sunce, zelena trava i cvetje, čeravno je Jožefovo v posti, de je pa te den le nekam veseli. Eli tu v Ameriki tudi na Jožefovo lastavice pridejo naaaj, ne vem. Pa čeravno pridejo, de so to nekši "Ss* so to kalasturi, ne lastavice, tiste na-števekov zato več eli še slovenske lastavice z dugim njimi pa pridejo Jož-jškarjastim repom, temno-mo-ki pa Vaneki. Ne vem, zakaj ■ dre farbe i belov i rdečov so se v Clevelandi naselili naši sobotni godovnjaki zvekša zvu-na varaša: Žerdin pa Pintarič (Matjašec) sta v Mentori, polanski Vuk pa v West Lake. Vsi so tak bole med rožami i lelijami. tu bliže sta Graj Joe Gyorkos, pa tudi Sinček i Munka sta nam v rod, ka jima voščimo z našimi vred. Grdina Joe je telko z nami, ka ga moramo kcoj vzeti i jaz sam gvi-šen, ka ne zameri. Sobotni Jagarič je v Buffali, Bojnec se v Bridgeporti skrivlje, begunec Gyorkos je v Kanadi. Za čikaške Jožke ne vem. Naj se oglasijo. Najbliže tam je Joe Raj v Chestertoni (Indiana).— lisov pod gutom. Gnezdile so na steni na podstenji eli na trami v stali. Nihče jih ne bantuvao, nihče naganja o. Zgornje dveri na stali so se odprta puščala samo zavolo la-stavic. Spevale so med leta-njom in spevale so, če so na zemlji sedale i nabirale blato za gnezdo. Bogzna, če se v Titovo Jugoslavijo tudi povra-čajo na sprotoletje. CLEVELAND Zahvala. Mr. i Mrs. Avgust Pintarič Sr., njihovi trije sinovi i tri hčere, se najlepše zahvalijo vsem prijatelom njiho-voga pokojnoga Alberta, šte-rj so za njegov sprevod daro vali lepe vence i rože, vsem šteri so za njegovo dušo molili j darovali za sv. meše i vsem, šteri so ga sprevodili na njegovoj zadnjoj poti. Bog vsem plati. CHICAGO Vmrli so v ponedeljek (14. marc.) v špitali Mrs. Ana Kot-njek, doma z Hotize. Bili so že duže betežni. Nazadnje so imeli raka. Daj Bog pokoj nji-hovoj duši! CANADA Smrtna kosa v Montreal'. Mr. Števan Krampač nam sporoča, ka je preminoči čtrtek umrl Mr. števan Dunko. Sprevod je bio v soboto 12. marca. Pokojni Dunko je bio rodom iz Gornje Bistrice. N. v. m. p. 1 STARI KRAJ Z Rusoskoga je prišeo domov v čentibo (na Madžar-skom) slovenske matere sin — Bare Kelenc, sestre Mr. Steve Kelenca v Chicagi. (Bara so se na čentibo omožili.) Sin je bio med bojnov kak madžarski soldak na rusoskoj fronti zgrabljeni i se je zdaj povrno na dom. Sobočki okraj (tak čtemo v ljubljanski komunistični novi-naj od 11. februara) je jako slab. Ljudje neščejo iti v komunistično organizacijo. Tisti, ka so proti komunistom, imajo pred ljudstvom več veljave kak komunisti. Novine se kregajo nad komunisti, ka so ne nikaj vredni, zato pa gospodarstvo nemre nikaj napredovati. Dolenci, Tišina, Beltinci, tej velki kraji, so celo za nikoj. Lendavski okraj (tak čtemo v komunistični novinaj od 9. februara) je pa silno napreden. Pomislite, kak de gliz-daj tam: “V nekaj letaj se bo lice dolenjskoga Prekmurja spremenilo pounoma. Namesto s slamo pokritih hiš bodo zrasle moderne palače . . . Iz pašnikov napravimo plodne njive. Zgradili bomo močno industrijo. Jtejftrteraii bomo Muro, osumili lendavske dni-ke . . .” Vse to brž napravi nekši komunist iz Odranec, ki se jemi pravi Jože Jerebic. Ar je on zidar, te de pa že znao comprati palače. Samo do-zdaj je ne dosta drugoga znao napraviti kak ljudi žandprom javiti, ka so je te notri zapirali i to največ v Odrancaj, v nje-govom rojstnom kraji. Mi bi Jerebica prosili, kda po Dol-janskom Prekmurji pozida palače, če bi te ešče na Goričko 'šou zidat pa Muro regulerat, ve de Mura te že od Legrada proti Radgoni tekla. Povedalfso nam, da bo naša lepše z vsem bičjem in kravino, prihodnja postaja - Regina, ki kot te kanadske vode, ki se vle-bo naša ne sicer bogve kaj zaže- čejo brez konca, iz enega mocvir-ljena, vendar na vsak način za- ja v drugega. In gozd, je že res, špinjena klobasa našega potova- da je gozd, ampak kaj bo proti nja na cilj. Kakor so mi pripo- menjševskim “talom,”’ kjer go-vedovali sopotniki na ladji, nas drnjajo polhi in se poganja divja komaj pričakujejo. Naproti nam mačka z drevesa na drevo . . . bodo prišli in nam vpili živijo. Naj je lepa le tujina, lepša m kot sem sodil. Kaj vem zakaj, pa če dom je moj ... Nikoli in še po- AL PA NE tako pravijo, bo že res. Prav za prav nisem dosti verjel v tiste stavoklice, ki naj bi nas pozdravili ob prihodu v Regino? Kdo me bo pa pozdravljal, če me pa nihče ne pozna tam? Kakor je zapel ongav fant: Kako 'se bom oženil, k’ nobene ne poznam ... Saj mi še doma niso ravno postavljali slavolokov, če sem le prepogosto priletel domov. Ako je bilo v soboto zvečer lepo vreme, sem rad sedel v Ljubljani na kolo in oddirjal domov na Menišijo. Pa drugo soboto zopet in tretjo zopet, kakor je bilo pač vreme. In če je bilo le preveč lepih sobot, so že oče začudeno vzkliknili: “Pa kaj si že spet doma?!” Zdaj naj mi pa v tem kanadskem mestu, kjer še nikoli nisem bil, izkazujejo čast in slavo samo zato, ker sem se v toliko ponižal, da jih bom počastil s svojim obiskom. Najbrže bo nekoliko drugače, prav bojim se, da bo močno drugače. Boste videli, da je bilo precej drugače. Vožnja od Winnipega do Regine je bila zelo dolgočasna. To se tem ne, pravim. En mal dogodek mi je tudi ostal v spominu s tiste vožnje proti Regini. Vlak, to se pravi lokomotiva, je žlampala vodo v hudi žeji, mi smo pa zvedavo opazovali nekaj malega ljudi, ki so stali pred malo postajo in zijali v nas na vlaku. Ce bi bilo to na ljubljanskem kolodvoru bi gotovo rekel, da se nam ljubljanske barabce pačijo, kakor so se obnašali fantalini na tej kanadski postaji. Ampak najbrže samo vpijejo na nas, kdo jih postajne razume, kam da gremo in odkod smo prišli. Posebno eden je bil ves navdušen. Mahal je z rokama in vpil na nas, prav dobro sem si zapomnil, ker je večkrat ponovil: “Kom, end fajt!” Nihče ga ni razumel takrat. Smejali smo se mu in mu prijazno odzdravljali nazaj. Šele pozneje, ko so mi zagnali nekaj tistega čudnega angleškega jezika v butico, sem vedel, kaj je ‘ To tisti smrkovec hotel od nas. pa rečem, da je bila njegova sreča, da ga nismo razumeli. Prav ne je bila zeio aoigocasua. iv ae ca, v* ~ pravi, če ne smatram nepregled- lahko bi se primerilo, če bi vede- nih močvirij, jezer in gozda za, li, kaj bi rad, da bi kateri od pot. ..1 v -A_______1.« nilr/MT alr/vAll n irlalra in CTH rflTTP- 111 WVCfc. Aiwni vv*««™«.- J"- se mi je zdelo v primeri mnogo Pismo iz Brazilije Dvor Baraga št. 1317 COF Vatikan sam jim bo da! posebne pravice in navodila, kako naj skrbe, da se bodo služile maše, se delili zakramenti in tako dalje. V nekaterih deželah imajo katoličani že dobro skrite tiskarske stroje, ki utegnejo priti prav v takih časih. Na njih bodo katoličani tiskali knjižice in časopise, ki bodo poročali vesti iz zunanjega sveta. Tudi nekaj skrivnih radio postaj je že pripravljenih za" vsak slučaj. Podlaga vsej tej dejavnosti je prepričanje, da komunizem ne bo nikoli mogel popolnoma uničiti vpliva Cerkve Verjetno je, da začasno komunizem na zunaj zmaga. Toda vsi vodilni katoličani so trdno uverjeni, da bo vsaj iskra ka: toličanstva ostala tudi za železnim zastorjem. Enako sc prepričani, da bo komunizem ob svojem času propadel, kakor pač propadejo na svetu vse materialne reči. In takrat ho čas, da se tista iskra razpihne v plamen, ki bo posvetil v temo in omogočil, da bo Cerkev kmalu spet v polnem cvetju svoje nove pomladi... Te misli torej razvija v začetku omenjeni list v navc denem članku. Niso zrasle te misli na njegovem zelnik' saj list ni kaka verska publikacija, ampak v prvi vrsti politična in gospodarska. Poslušal je pa poročevalec dosti dobro in zapisati je znal, kar je slišal. Podal je svojo najdbe tudi še s kar dosti dostojno spoštljivostjo. Cleveland, O. — Cenjeni člani tega društva ste prav prijazno vabl jeni, da se gotovo udeležite prihodnje seje, ki se bo vršila 18. marca točno ob osmih zvečer v navadnih prostorih. Ker bo ta seja zelo važna, je potreba, da bo dovolj članov navzočih, ker se bo razmotri-valo o proslavi 40 letnice obstanka našega društva, katero bomo praznovali 15. maja tli. Ako imate soseda ali prijatelja, ki je član in morda tega dopisa ne bo čital, ga opozorite na važnost te seje; ako pa še ni član, ga pa vseeno pripeljite seboj in ga vpišite, da postane nsfi član. Saj sami dobro veste, da je društvo Dvor Baraga 1317 Katoliških borštnarjev sno najboljših. Torej pridite na sejo, kjer boste slišali veliko drugih zanimivosti in ob enem pa lahko izrazili svoje mnenje o zadevah, ki ‘bodo prišle v razpravo na dnevni red. Še enkrat, na svidenje na seji v petek 18. marca ob osmih zvečer v šolski dvorani sv. Vida. Pozdravljeni. Za društvo Dvor Baraga 1317 COF, Louis Erste. -------o------ Brazilija. — Bog vas živi! Najprej Vam v uredništvu izrazim globoko zahvalo za redno pošiljanje Vašega lista. V začetku meseca februarja sme potoval po več krajih, kjer so se naselili slovenski begunci, ki so dospeli v Brazilijo meseca oktobra lanskega leta. Skoraj vsi so v mestu S. Paulo in okolici. Vsi so že našli delo in stanovanje komaj za silo. čutijo posebno mrzel veter tujine, ker še ne poznajo jezika, raziher in življa med domačini in seveda osamelost, ker se niso mogli naseliti skupno. Težave so zelo velike, ampak je trdno upanje, da si bodo kmalu opomogli. Škoda le, da so jih prejšnji No, počasi je pa vlak le*za«P~ '** ■žil iz gozda in močvirij in sopihal po nepregledni ravnini. Kakor daleč je seglo oko, sama ravnina. Joj, toliko ravani pa še svoj žic dan nisem videl, sem priznal, čudno se mi je zdelo, da ni bilo skoro nič hiš, nobene vasi, nobenega mesta. Sem pa tja je sredi ravani čepela kakšna hiša, okrog nje pa gospodarska poslopja. Joj, ali bi Meniševci orali tukaj, če bi imeli toliko ravne zemlje, sem mislil in škoda se mi je zdelo toliko prazne zemlje, ki leži tukaj in čaka, da jo bo začel kdo obdelovati. Seveda, to je bilo pred 36 leti, zdaj je morda tam že bolj obljudeno. Takrat je bila pa provinca Saskatchewan, po kateri(smo se vozili, res še skoro prazna in vsak, kdor je hotel, je dobil za- Škoda le, da so jih prejšnji sjonj jgQ aioroV- Edini pogoj, ki Slovenci zelo mrzlo sprejeli in se • zaj1{eva]a vlada od člove- — Guatemala pridela vsako leto več kot 8,000,000 stebel banan in skoro tri milijone funtov teh izvozijo ,v Zed. države. le malokdo zanima za nove priseljence. Nekateri pa so že na boljšem. Eden je zaslovel že kot izvrsten radiotehnik in zelo dobro služi. Drugemu pa je priskočil na pomoč zelo dober mož iz Amerike. Našel sem ga v tovarni pneumatike “Firestone” v mestu Ste. Andre pri S. Paulo. Tam je šef Slovenec iz Clevelanda, Walter John Levar. Bil je zelo na roko vsem tistim Slovencem, ki 30 se njemu priporočili. Razdelil sem med našimi ljudmi razne številke Ameriške Domovine in lahko si mislite, kako jim je ugajala, če tudi ne morem stalno ostati med našimi ljudmi, vendar jim bom pogosto obiskal in mislim, da jim bo v dušno in moralno korist. Premeščen pa sem iz Niteroi v drugo mesto, kjer bom profesor filozofije-in kasične literature v višji semeniški šoli. želel bi, da bi mi še za naprej tako redno pošiljali Ameriško Domovino in sicer na moj novi naslov. S hvaležnimi pozdravi, Alojzij Zver, Colegio S. Joao, Sao Joao del-Rei (Minas) Brasih ga je zahtevala vlada od človeka, ki je hotel zemljo, je bil, da je živel na nji po 6 mesecev tri leta zapovrstjo, potem je bila pa njegova in je napravil ž njo, kar je hotel. Mnogi so si privzeli zemlje in postali sčasoma dob-rostoječi farmarji ali živinorejci. Seveda, začetek je bil težak, ker je dobil čisto prazno zemljo. No in končno se je raznesel po vlaku glas, naj pripravimo prtljago, ker se bližamo mestu Regini, našemu cilju. Okrog poldne bomo tam. Močno mi je u-tripalo srce, ko sem spravljal svoje stvari skupaj. Torej sedaj sem na cilju daleč v tujem kanadskem mestu, kjer ne poznam žive duše, ne znam jezika in v žepu —'nekaj manj kot 10 dolarjev. Prvič, odkar sem šel tako nepremišljeno in neumno v svet, me je zaskrbelo. Ampak Oče, ki skrbi za lilije na polju in za ptice pod nebom, bo že gledal, da mi ne bo prehudo. Saj itak tukaj nima dosti dela ne z lilijami, ne s pticami, ker je povsod, kamor pogledaš samo resje. Kar bo, pa bo in fant, le korajžo, sem si rekel, čeprav nekoliko žalostno, rekel sem' si pa le. I TmrPTggA Doaovnra. march 17,1949 t V Libijski puščavi hr* “O— ali mislite, da so to res derviši, kaj? je dejal polkovnik z ledeno hladnim glasom. “Zdi se, da ste izpremenili svoje mneinje! Mislil sem, da so der-viši izmišljotina angleške vlade—.” Ubogi polkovnik je izgubljal zadnje ostanke poguma in potrpežljivosti —. Njegove zbadljive besede so bile kakor iskra v sod smodnika —. V hipu je planil Francoz nadenj in cela ploha jeznih, pretrganih besed se mu usula preko drhtečih ustnic. Pograbil je polkovnika ža vrat, še preden sta mu mogla Belmont in Stephens ubraniti. “Da ni zavoljo vaše osivele glave —!” je vpil. “Predrzna nesramnost!” je vzkliknil Cochrane. “Gospoda!” je miril Belmont, “ako moramo umreti umrimo kakor možje ne pa kakor cestni pobalini!” “Dejal sem le, da me veseli, ker se je gospod Fardet vsaj ne-, česa naučil v libijski puščavi!” je zaničljivo rekel Cochrane. “Molčite —! Kaj mu pa hočete očitati?” je začel vpiti tudi Belmont. “Pri moji časti, Belmont, — ne pozabite, s kom govorite ! Z menoj se tako ne govori—!” “Torej pa pazite na lastne besede!” “Gospodje, — kaj takega vpričo žensk —!” je vzkliknil Stephens Jn razsrjeni, do skrajnosti razdraženi možje so mahoma utihnili. V mračnem molku so stopali gorindol pod drevjem in jezno je vlačil vsak za svoje brke. Zla volja je nalezljiva: Ce •H.JliftdJU .reda in umerjenosti Ob liidesetlefnici potovanja ii Rusije v Jugoslavijo niti z očesom ni trenil, niti z roko ni mignil k poročilu, da pa si je mlajši parkrat z nemirno kretnjo pogladi] brado in da so njegovi suhi, rjavi prsti nervozno grabili po dolgih črnih laseh. “Mislim da so nam Angleži za petami!” je dejal Belmont. “Pa še precej tesno za petami, — bi sodil po njihovem obnašanju.” “Izgleda, da je res. Nekaj jih je vsekakor razburilo." “Glejte, sedaj daje povelja! Kaj naj to pomeni?—He, Mansur, kaj se je zgodilo?” Mgosur je prihitel odnekod in upanje je sijalo na njegovem rjavem licu. “Mislim, da so nekaj videli, kar jim vzbuja srah. Najbrž so nam Angleži na sledu. Emir je zapovedal napolniti mehove in da mora biti vse pripravljeno iza odhod, fco pride noč. — Toda odbil sem naročilo, da vas zberem. Molah pride in vas bo vse izpreobrnil. Povedal sem mu že, da ste zelo naklonjeni Mohamedovi veri in da jo bodete sprejeli za svojo, 'koj ko vas dobro pouči.” Kaj vse je povedal Mansur molahu o “pripravljenosti” ujetih Angležev in Francozov, to se menda nikoli ne bo zvedelo da dejstvo je bilo, da se je v tistem trenutku približal mohamedanski misijonar s počasnimi, dostoj anstvenimi koraki. Očetovsko pri j aken, zado. voljen smehljaj mu je igral na licu, izglodal je kakor človek, ki ve, da ima prijeten, lahek possel pred seboj. Slep je bil na eno oko, redko, sivo brado je imel in debelo, mastno lice, ki je pripovedovalo, da je bilo svojčas debelejše, kajti gubasto je bilo in razorano na vse strani. Zelen turban je nosil, (Jote Grdina) (Nadaljevanje) Pri teh vprašanjih pa sem postal že tako razburjen od skrbi, kaj bo. Hotel sem obdržati mirno kri, pa se ni dalo. Vojak je to opazil, prekinil spraševanje in rekel, naj grem z njim. Kako je mene zaskrbelo, kaj bo; kar pogrelo me je to. Na vojakov poziv sem mu silno nerad sledil v lep in velik voz ekspresnega vlaka, ki je stal na progi. Kaj bo pa zdaj? Vojak pritisne na kljuko vrat, ki so bila pa zaprta. Ko je nekaj zagodrnjal, me je odvedel nazaj v kolodvorske prostore poleg pisarne ter ukaza, da počakam. V čakanici ni bilo nobenega človeka; sedem na klop in razmi- drapane razmere primeroma res hitra, kajti rinil sem naprej in naprej, ker sem videl, kaj se v Rusiji dogaja. In potem kar takole preko takih front in pri vsem tem — sam! Nič tega bi ne vaeni vem — «wu. *^ potovanja poaeuii jju luupcu bilo, ako bi bil jaz v gruči AvJ Čakalnice, nekateri kar na tleh, vojak pozove, da gre z njim. Ostal sem spet sam. V tem pa se je zmračilo; ampak, ker je vsega primanjkovalo, tudi olja za svetilke, je vladala v čakalnici že tema. V tem pa sem doživel iznenada-nje: V čakalnico so se vsuii to-valrši, katere sem pustil z Za-porožju. Kako sem jih jaz to pot bil vesel? Tako še menda nikoli. Utrujeni od dolgega potovanja so posedli po klopeh strijcev, magari da jih je. samo par. Tako pa na taki poti, pustiti tovariše tebi nič, meni nič, pa iti, je pa že lahko sumljivo. Vojak in častnik sta se vrnila iz pisarne, me še nekaj spraševala, nakar sta odšla. Ko se je vojak potem vrnil, me je zopet peljal v voz ekspresnega vlaka, kakor poprej. Tu je bil glavni štab Petljure. iNa vso srečo so bila vrata spet zaprta. Kaj in kako bi bi- in pestiti, tega jaz ne morem reči. Iz dogodka, ki se je od reči. Iz dogodita, k; se je igral malo pozneje sodim, da 'bi m vojaki z gorečo svečo . i i - u ste«™.. Vi me ie snraseval 1 --, - * v« šljam, kako po neprevidnostiisem z menoj ako bi bil postav« zašel v to zagato. Tako je šlo ]jen pre(i glavni štab Petljure vse lepo, zdaj se mi je pa to pri- ;n j,; me onin pričeli spraševati petilo. Kaj sedaj? Uiti? Ni- ------------"» kazalo, bilo bi še slabše, kajti ni dvoma, da bodo pozorni name. Tudi so bili na verandi kolodvora vojaki. Ko tako razmišljam, vstopi skozi vrata neki častnik ter gre naravnost v pisarno, kjer je bil vojak, ki je mene pestil. Vrata je zaprl za seboj in jaz ne bodi len se počasi približam vratom, da bi prisluškoval; Nisem slišal vsega, nekaj pa, a to, kar sem slišal, mi je pognalo kri v glavo. Sprevidel sem, da me imajo za špijona. čudnega to seveda ni bilo nič. Moja pot z Dona do tam je bila za tamkajšnje raz- govori mu, da ne, Nakar vreče pa zložili pod klop Kaj se je zgodilo z menoj, si nisem upal nobenemu povedati; preveč se mi je (ždela stvar delikatna, zato sem molčal in sedel na koncu klopi in neopažno zlezel pod klop, tako, da so me skoro zakrivale vreče tovarišev, med katerimi je bila tudi moja vreča. Da sem to naipravil je bilo kot sem .potem razvidel, najboljše, pa tudi zelo riskan-tno; pa se nisem dovolj zavedal tega, ampak kar naredil sem v svešti si, da bo najbolje. Ni bilo dolgo potem ko vstopijo v čakalnico med naše skupino Avstrijcev štirje oborože- ne bilo dobro. Vojak me zopet pelje nazaj v čakalnico. V tetti, ko sem jaz prišel nazaj, pa vstopi oni‘Rus, s katerim sva potovala z Zaparožja in sva se potem vozila s koč.ijo, pa pravi; No ali si ti tukaj? Vojak, ki je to slišal, se obrne proti njemu in pravi; Ali poznaš tega človeka? Ali si ž njim skupaj potoval? Moj sopotnik pa odverne, da sva iz Zaporožj a potovala skupaj. NatO' ga vpraša, če je tudi Avstrijec? Od- vedeli. Naenkrat pokaže eden vojakov na nekega Madžara rekoč: tale je. Njemu sem bil menda jaz najbolj podoben In takoj mu rečejo, da gre ž njimi. Fant, ki ni nič slabega slutil, je takoj ubogal in šel z oboroženimi vojaki. Ni trajalo dolgo ko se vrnejo vojaki iz onim Madžarom, ki so ga pri izpraševanju spoznali, da ni ipravi; nato so vojaki nadaljevali z iskamjem. Vsakemu s svečo posvetili pod nos, stega, ki me je spraševal in pestil ni -bilo. Vojaki so gledali po mojih tovariših ter nekoga iskali. Koga iščejo sem vedel, jaz ki sem medtem leža! skrit pod klopjo ter s strahom gledal kaj bo. Takrat sem se pa šele dobro zavedal, kaj utegne biti z menoj, ako me dobe, zlasti ker sem se skril; kri mi je silila v glavo, srce pa je tolklo od razburjenja in skrbi, kakšen bo izid? Moji sopotniki niti slutili niso zakaj gre. Saj je bilo tudi bolje, da niso da se prepričajo, ali je pravi ali ni. Ko so v tako pregledovali in pregledali še potne liste, so potem vprašali moje tovariše, če so vsi Avstrjci in na potu v domovino; kar so jih pritrdili, da Bo potem so odšli; očivi-dno pod vstiom, da me v čakalnici nil. Ko se je tio godilo, sem pa jaz pod klopjo goreče molil; tako goreče kot najbrže še nikdar v svojem življenju. V velikih skrbeh, če me le izsledijo pod klopjo sem prosil Boga, da me reši iz te tako hude stiske. Molil sem, da odkrito povedano, molil goreče in zaupno. Od koga naj pa pričakujem pomoči? Pač od nikogar drugega kot od Boga. Zato sem res molil, zelo molil. Morda se boš Ti dragi čitatelj temu nasmehnil? La-hko , ampak če bi bil na mo' jem mestu, bi storil približno tako, ko bi te oboroženi vojaki iskali in to dvakrat kot so mene; in to v tistih časih, ko je bilo človeško življenje v Rusiji tako poceni, da ni 'bilo včasih vredno počenega groša. O, v Ameriki se je lahko smejati! Daši je kar nekako zabavno, včasih in žalostno, ko človek opisuje razne doživljaje. Tudi z menoj je tako. Ampak ko sem prišel do tega doživljaja, zdaj po 30 letih, sem pri mislih ta dogodek postal itar nervozen, pri misli kaj bi bilo z menoj, ako bi me zasačili pod klopjo. vlak naprej. Končno smo zlezli ven, ker bil je že dan ter šli po “kipjatok”. Kaj je kipja-tok? Nič drugega kot kotel vrele vode, ki je vedno dobiš po kolodvorih, če je količkaj v normalnem stainiju in te vrele, včasih že kar mllačne vode si vzame potnik v Skodelico, dene vanjo nekaj čaja pa je čaj gotov in potem prgišče “suharej”, posušenega kruha kot ga Rusi običajno nosijo s seboj, tako kot sem ga nosil jaz in to je zajtrk za ruskega potnika. Večkrat je seveda mesto “suharej” kos ali pol bleba kruha, kar je seveda se boljše. Pa je bilo dren j okrog tega kotla kot bi bile tam same kranjske klobase. Kar kmalu je zmanjaklo vrele vode m ker je ni bilo, so pričeli Rusi vlivati v kotel mrzlo. Na zdaj pa čakaj, da se segreje. Nek Slovak videč, da nisem uspel, mi je sam odstopil 'porcijo “kipjat-ka”. Ko se tako krepčam, pride pa Nikola im seveda ne vesel pripoveduje, da smo se nocoj vozili po napačni železnici. Za tovariše je bila to slaba novica, za mene pa ne. Saj sem to pričakoval. , (Dalje prihodnjič). Preveč zahteva Tu je nevzdržno, gospa Majer« Koliko časa bo pa še deževalo skozi strop? Kako naj to vem? Jaz nisem noben vremenski prerok. DELO DOBIJO ženska dobi delo Poštena ženska, ki je vajena dela v gostilni in restavraciji, dobi takoj delo. Za naslov vprašajte v upravi tega lista. (66) MALI OGLASI Avto naprodaj 1947 4-Door Plymouth. Cena $1300. Pokličite IV 1247 ali se oglasite na 15300 Grovewood (65) dar mu je kateri tovarišev prišel preblizu. Njihova usoda se je bližala vrhuncu, smrtna, senca se je za grinjala nad njimi — pa vkljub temu so se zbadali in prepirali in niso mogli poizabiti na malenkostne osebne žalitve, tako malenkostne, da jih je bilo težko v besedah povedati. žiji, — tisti srečni Mohamedovi sinovi Jci so obiskali Mekko, sve-mesto mohamedansko, vsaj enkrat v življenju. V eni roki je nosil rjavo, oguljeno preprogo, v drugi pa sveto knjigo koran, pisan na pergament. Razgrnil je preprogo po tleh, sedel ali pravzaprav počenil in mignil Mansurju, naj počene . • . . • _—: i ~ ir Malo po tem dogodku, ko so SKEWSSWSr tudi kot avstrijski vojni ujetnik oeseuau poveuau. —; - >. - r . „ ■Pa čudno ni bilo prav nič, da ob njegovi strani. Nato je v ... . • i • i. ; — «1 n*ii nnmohrill V. POhO ITI so se ti sicer olikani in vljudni možje tako grdo sporekli. Izmučeni so bili in izdelani, njihovi živci so bili napeti do skrajnosti, loteval se jih je po tolikih razočaranjih in prevarah brezuip — treba je bilo le malenkosti in živčna prenapetost se je izpremenila v razdraženost in ta je buknila v pre-pir. , ' Kdove kako dolgo bi bili gospodje še kuhali jezo, — pa njihovo polzornost so kmalu obrnili nase važnejši dogodki. polkrogu zamahnil z roko in dal ujetnikom znamenje, naj se zberejo krog njega, ter je pokazal na tla, kar je pomenilo, naj sedejo. In posedli so krog njega J zeleno trato pod palmo, ti za stopniki “nevere” in sred.i njih je sedel debeli mohamedanski misijonar. Njegovo edino oko je švigalo in begalo od enega do drugega njegovih poslušavcev, ko jim je razlagal načela in nauke “prave stroge in krute vere Mohamedove.” Pazljivo so ga Gosak “Flatfoot" ponosno stopa ob svoji čredi, ki mn je uročena v varstvo. Ta gosak ima namreč to nalogo, da prižene s paše ovce, kadar je zanje cas krmljenja. Tega ieh se jt oprijel pred tremi leti, ko pristal na Baer farmi v Lmngston, N. J. Svoje de-lovestw opravlja, vendar pa se ne pusti prijeti kakemu človeku. S. svojo credo sc prav dobro razume in seveda -z gospodarjem tudi. par, ki se bo bi rad dobil 3 ali 4 sobe; oba delata. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče HE 2955. (56) Mlad slovenski ter prične klicati: Alo le hitro poročil v aprilu, se odpravimo, vlak odrine v kratkem v Milaradovko. Tako kriči Nikola, ki je šel po izve-dovati, kdaj odide kak vlak in ko je izvedel, je prišel pozivati tovariše, da hitro gredo. Seveda so . bili brž na nogah in tedaj seveda tudi jaz. Nič niso ' temi zapazili kdaj sem skočil izpod klopi, se hitro pomešal Nov 7 sob zidan bungalow na ogled v nedeljo Nahaja se na 18122 Nottingham Rd., spodaj je parlor s fire place, jedilnica, kuhinja s tile sinkom, 2 spalnici, kopalnica s kar mogoče na sredo tovarišev ploščami obita. Zgorej je pa 1 MATCHING COINS m f m irntli nase važnejši uuguuai. « - - Derviši so se zbrali k boj- poslušali in pnkunftvah resno-nemu posvetu pri studeaicih in poveljnika sta v strogi, resnobni nepremičnosti poslušala gostobesedno poročilo dervtša, ki je prijeljal poizvedovalno četo. Ujetniki so opazil, da je sicer stari, ponosni emir stal mimo kakor iz kamna izklesan, ~J£SS253 bno, ko jim je Mansur prevajal pridigo, in po vsakem prikimavanju je lezel dobremu molahu obraz bolj in bolj narazen, oči so se mu svetile od zadovoljstva in ljubeanjivosti in njegove besede so se razvnemale v goreči navdušenosti —. “Kajti čemu bi naj poginile 0 moje sladke ovčice, tule v puščavi, če ipa se druga ne zahteva od vas, ko da odložite, kar bi . vas pognalo v večno žehe-nono*, (pekel), in da sprejmete rpodtavo Alahovo, ki jo je za- 1 pisal njegov prerok Mohamed — naj bo njegovo ime blagoslovljeno —, postavo, ki vam bo prinesla nepopisano srečo, kakor je obljiibljeno v tejle knjigi, kako pravi izvoljeni prerok »» In odpri je karan in se zaglo-bil vanj, glasno jim beroč iz njega “svete” nauke preroka Mohameda. Nato pa je nadaljeval : (Dalje prihodnjič.) /žZŠftJCA* Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bende lu ter drvel z njimi proti tistemu vlaku potem pa gledal, da sem bil med prvimi pri tistem vagonu, v katerega sem se podvizal z podvojeno silo in hitrostjo— samo, da se rešim od tod. Hvala .Bogu, da je manjkalo razsvetljave; kdo ve, kako bi bilo, ako bi bilo razsvetljeno. Pa vsaka nesreča in pomanjkanje nekomu prav pride in meni je to, da je manjkalo olja. Ko se nas je nabasalo kaj vem koliko v voz, je Vlak odpeljal iz vrhovšega kolodvora, meni pa se je od srca' odvalil strašno velik kamen. Iz srca pa je privrela zahvala dobremu Bogu za rešitev. Seveda to ni bil pravi vlak za nas, to sem vedel, da proga proti Milaradovki ni iprava, vzeti bi morali vlak proti Znainenki, potem bi bilo pa prav. Za tovariše ipač, za mene je bilo pa itak prav, da si sem velel, da ni prav. Ampak jaz bi se peljal iz Vrhovcev ne vem kam, samo, da sem se jih rešil. Nikola se je umotil in ta zmota je mene rešila. Ce bi bilo to takp kot je bilo kdaj -prej, bi se bil jaz takoj oglasil: Pot v Milaradovko ni prava in ne bi šli; tako sem pa molčal ko miš in se ves čas niti oglasil nisem. Vlak je drvel v temno noč, mi pa smo se vozili v tovornem vozu ket je bilo to že splošno v navadi; o kaki komodnosti seveda ni bilo govora; glavno je bilo, da smo-se peljali. Končno se pripeljemo v Milaradovko. Tovariši so potrpežljivo čakali |v nadi, da zdaj pa zdaj odpelje spalnica, šivalna soba, toilet. Fi-nestra okna. podokhice iz marmorja, klet pod vso hišo, recreation soba z fire place; avtomatično gretje na plin, garaža se drži hiše, cementni dovoz. Lot je 55zl38. Lahko se takoj vselite. Cena je $19,800. John Mole gradbenik 17921 Nottingham Rd. IV 0348. _____________ (55) Kraška kamnoseška obrt lim Waterloo Itd. ITinboo mi MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. elit ST. TEL. UT»h 1 • 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašeg* avtomobila. Delo točno in dofero. RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fonder j e. Welding. ' POZNK JOHN J. GLenvil____ 982 East 152nd MEZE NA PUN INSTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj BO Hit Better Htg.&Hlj&Co. WM MPCBiSKA DOMOVINA, MARCH 17, 1949 IVAN JONTEZ: PRISELJENCI Povest iz kanadskega življenja Jaia sem jih videl in tudi živel, “Molči, molči, 'seveda da te med njimi. Če komu ne uga- kdo ne čuje, da te ne zapro! jajo, naj se jih ogiba ni se pa;Molčimo če še bolj boli! Ej, treba grdo držati na Janeza, I da, saj molčimo, zato se nam če jim vrača prijaznost za pri-Itako dobro godi! Zato, ker je jaznost!” preveč strahopetnih molčečne- Ta incident je >bil začetek po-|žev! Jaz nisem hotel molčati, znejšega razdora med našimi ko so nas tepli, preganjali, za-divarji; Tomaž in Miha sta za- to so mi lomili kosti ter me čela postajati hladna proti tro-[zapirali v ječe; nazadnje sem jici svojih tovarišev iiri potre- moral bežati iz domovine, ker bna je bila le še neznatna bkri- [nisem bil pripravljen molčati! ca, da razbije skupinico na dvo- I Ti si molčal, zato ti ni bilo tre- je. To se je tudi zgodilo kasneje, toda o tem pozneje. Druženje s Poljaki in Ukrajinci je prineslo Janezu dvojno korist: privadil se je njihovemu jeziku, kar mu je pozneje koristilo, in spoznal je, da so reveži delavci povsod izkoriščani. Zveddl je, kako velika je bila beda, ki je njegove nove tovariše pognala z rodne grude v tujino, kako bedni narod v.Po-Ijki ječi pod železno peto vojaške diktature, ki preganja in uničeje ljudi, ki zahtevajo pravičnejšo razdelitev zemlje in pravico za tiste, ki delajo. “Pilsudski je hudič; šlahta, ki je pograbila vso zemljo, da je kmetu nič ni ostalo, in industrijska mogotci, ki delavcem ne privoščijo človeškega življenja pa drugi, tisočglavi hudič, ki nas izžema, biča in goni iz domovine naših očetov! V Rusiji je drugače; nisem boljše-vik, ampak kot kmetu bi mi bila ljubša boljševiška diktatura kakor diktatura razbojniških veleposestnikov, kapitalistov, pustolovcev in propalic!” se je jezil Jan, velik, močan in robat Ukrajinec iz Galicije. "Poraz boljšvikov [pred Varšavo me še danes boli!” “Molči, bratec, ne govori tako glasno!" ga je svaril Stanislav, majhen, šibak dečko, po poklicu čevljar in zdaj tesač. “V Kanadi ne marajo boljševi-kov!" Jan ga je presunljivo pogledal. lepota tako globoko vtisnila v spomin, da bi jo lahko imenoval Svojo za zmerom. Zaseka je napredovala, rana, ki jo je Janez zasekava' pragozdu, je bila daljša vsak dan. Vsak dan par »to čevljev, včasih tudi tristo, nekega dne je napravil celo štiristo čevljev pota— ker je imel pred seboj samo grmičevje — včasih pa se je ubijal ves dan in ni prišel niti sto čevljev daleč. Kadar je ugledal Janez kakšno takšno gozdno barikado: skupino orjaških dreves, smrek, jelk, topolov, med katerimi so vse križem ležali podrti gozdni orja- nek, toda mnogokrat ni mogel napraviti tega; močvara na eni in strmina na drugi strani ga je v takih »lučajih prisilila, da se je moral presekati skozi goščo v potu svojega obraza, dasi je bil mraz oster in je rezal prav v kosti. Ni bilo drugega izhoda. Tako Janez ni dosti pridobil, če je kak dan napravil rekordno dolžino poti. Ker je po velikem snegu pritisnil hud mraz, je sneg zmrznil ,in Janezu se ni več zdelo težko hoditi tako daleč na delo; od začetka dve milji, proti koncu pa že štiri milje daleč. Ni bilo težko hoditi po zmrzuj e- ki, katerih les je bil trd skoro nem, škripajočem snegu. Tu- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN DOBRE MATERE