Inseratl so sprejemajo in volj« tristopna vrsta:
H kr., uu se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,. 2 ,i t, m n n	>»
l'ri večkratnem tiskanji sena primemo zmanjša.
R ok o p I »I
so ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo ffcdministrftdija) in oknpodicija na OuuajHki oosti št. 15 v Modija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi za slomski nnl
Po pošti projeman
Za celo leto . . 10 g Za polleta . . 5 , Za četrt leta . U „ 50
V administraciji volja:
Za Golo loto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt lota . . 3 „ 10 „
V Ljubljani ua dom pošiljan volj A 00 kr. več na leto.
VrodnIStvo na Dunajski cesti štev. lf> v Medljatovi hiši.
Izhaja po trikrat na teden iu sluer v torek, četrtek in soboto.
I n— s:!
Zemljišče in kapital.
ii.
Videli urno, da jo zemljiščni kredit protinaraven, ker jo njegovo merilo protinaruvno. Vpraša ne pa zdaj, jo li ta kredit, ki ga kapital diktira, previsok ali prenizek, ali kur je vse jedno, se li po tem protiuaravnem poti zemljiiča previsoko ali prenizko cenijo? Ona so cenijo veliko prenizko.
Carey jo menda prvi, kakor piše J. Bro x to dejanjski dokaza). Ou jo preračuuil, da jo bila vsa Pensilvanija počutkom petdesetih b t tega stoletja vredua KO G milijonov dolarjev. Teh 806 m. d. bi zadostovalo, da bi pet let 670.000 ljudij vsak po 240 dolarjev letin' plače delalo. Ali on pravi, da bi vso to delo t o bilo niti deseti del onega, ki bi bilo poireboo, da bi se država v sedanje stanje ]o.milu, ko bi jo bili prej postavili v ono stanje, v kterem so jo dobili Švedi, ko so se začeli vaujo u&-sfcljevati.
Vojvoda York-Hki je v prejšnjem stoletji dobil v dur Nt\v-Yersey, čez veliko let pozneje jo pa prodajal deželo 5000 funtov sterlingov v zgubo.
Denarna vrednust vseh zemljišč N*\v Vorka je 1. 1850 po uradni statistiki znušala 654 mil. dol. Carey podvoji ta znesek zarad ciist, poslopij itd., 1100 mil. dol. bi zadostovalo, da bi jeden mil. delavcev moglo delati štiri leta. Ko bi so dežele, pravi ou, postavila nazaj v ono stanje, v katerem jo bila za llmisnnu, in bi so izročila društvu največih kupitulistov ■/. gornjo denarno premijo vred, bi se imetje teh Kupitulistov s premijo vred potrosilo, predenj bi so le peti del sedanjih naprav izvršil.
Robert Peel jo preračuuil v tridesetih letih tedanjega stoletja letni dohodek vsegii zemljišču in vseh rudnikov v Velikoj Britaniji vračuimši imetje anglikanske cerkvo na 4h mil. fuutov sttrlingov. Ce si mislimo to zi. fttiriprecentno rento, bi bila kupnina 1200 mil. Računajoč letno plačo rudarjev, rokodelcev, delavcev, inženirjev poprek lo na 50 luntov, bi so z lastnino cele deželo 24 mil. ljudij moglo delo le zn jedno leto plačati. Cariy nadaljuje:
,,Mislimo si, otok so je povrnil v ono stnnjo, v katerem je bil za Cezarja, ves v gozdih, močvirj h pustotah in peščeninah in cenimo delo, h kterim bi te postavil v sedanje stanje z iztrebljenimi, ograjenimi iu OBUŠunimi zemljišči, b cestami in železnicami, s cerkvami, šolami, sodnijami, trgovišči, plavži, z oglje-, železo- in bakrokopi iu drugimi napravami dobili b', da bi moralo več stoletij delati na mil. ljudij, ko bi imeli tudi uajuovujše mnšine na razpolaganje".
Poglejmo domačo kraje, ljubljansko močvirje. Cornov graben, ki jo 2000 stžnjev dolg, jo veljal gotovo veliko tituč; 1. 1780 dovršeni Cesurski graben je veljal po II cuigerju blizo 220.000 gld. iu stroški zu csuševuuje ekoli 1.
1840 so znašali tudi po H cingerjevem račuuu okoli 280.000 gld. Koliko je bilo stroškov še po tem, koliko so so posamezni gospodarji trudili in se še trudijo z osuševanjem in bolj-šaujem svojih kosov, /a to, ker jo osuševanje v zadnjih 100 letih stalo, bi kupil menda najmanj dve Bedsnji močvirji in da so popolno osuši, mil. ne bo zadostoval.
Morebiti pa tam, kjer prebivaš zdaj ti čitatelj, nekdaj ni bilo močvirja; teduj jo tudi obdelovanje zemlje razmeroma manj stalo ali stalo je vendar veliko, če pomisliš, da je bilo treba gozde izsekati, štoro izkopati, tla uravnati, izkopati grabne, da so je voda legije odtekala, posamezna močvirna mesta osušiti iu na suho vodo napeljati, pota narediti in ceste utrditi, njive obdelati in nekoliko ograditi, kje so pu šo gospodarska poslopju, orodje in posod«, vodnjaki, vrti in domača žival, cerkve, hišo i n mlini itd.
V kamniški m okraji je neka nam dobro znana mala občina blizo tisoč gld. plačevala zoinljiščnegu davka po starem, po novem pa nekaj manj. Ker jo pa zemljiščni davek 22% čistega dohodku, bi ta občina šo 100.000 gld. uo bila vredna. Mislimo mi zemljišče to občino tako, kukor jo bilo, ko še ni bilo nasoljeno. Ko bi 300 delavcev (občina ima blr/.o 45() prebivalcev) delalo lo po 100 gld. letne plače, bi veljalo 30.000 gld. na loto in ko bi delali 20 let, bi občina šo ne bila v sedanjem stanji. Ako si še tako razumeu, vendar ti tiettur, ki ga porab:š v zboljšanje svojega zemljišča, na vadno ne bodajul toliko obresti, kolikor v hra-nilnici. Nasprotno se pa tudi več zgubi, nko se uo popravi, kur jo očevidua potreba n. pr. kak jez, kakor bi bila poprava stalu; kajti zanikernost so povHod maščuje.
Kdor ni dosti petičen, naj nikar ue za čenja celino obdelovati in ne dronaž kopati. Ilolandska, vzhodnjo pruska in holsteinska osuševanja se slabo rentirajo. „D:ctiounaire d' Fconomie politiquo" meni, da so dajo kmetijski kaj) tali v vsako stvar na Francoskem z večiui pridom nalož ti kakor v dreuažo in za-pomuimo si dobro, da so na Francoskem obresti niže nego pri liue. Kanali ua Nizozemskem bi, ko bi so sedaj napravljali, več stali kakor jo celo kraljestvo vredno. (Daljo prili.)
Deželni zbor kranjski.
(7. soja dne 2G. septembra.)
(Dalje.)
Pri posebni obravnavi oglasi bo prvi g. iS v o te e ter vpraša g. Schreya, jo li nemški Schulvereiu glede Maverlsko šolo že privolil, da naj so oanuie, kakor jo jo sklenil deželni šolski svet, ker če šo ni dal svojega privoljenja, bi bilo pač nepotrebno v ptoračun sprejemati 450 gld. učiteljsko plačo. O. Schriy ko nučolutk tukajšnje skupine nemškega Sehul-vereina mu bode mogel na to vprašanje pač odgovoriti. On namreč misli, da Schulverein
nikdar ne bode privolil v to, da bi bila slovenščina obligaten predmet v njegovi šoli. Sicer pa bi bilo to tudi nepostavno, ker so po členu 19 vstanovne postave nihče ne sme siliti, učiti so kakega druzega jezika; tukaj bi o pa nemški otroci silili učiti bo slovenski. Nemci pa to postavno določbo kaj radi rabijo za so, nasproti nam Slovanom pa je uu poznajo. Ko so hoteli Čt hi na Dunaji napraviti ua svoje stroške češke šolo za češko otroke, jim šoUki svet dunaiski tega ni privolil; a v llolešovieah, čisto češki občini, je hotel Schulverein napraviti nemško šolo, iu ko so mu t,o branili, pe-Ijal se jo bi ž dr. VVeitlof na Čtško, da bi poravnal zapreke, isti AVeitlof, ki Cehom ni hotel dovoliti ua Duuaji čeških šol.
Dr. Schrey osorno odgovarja, da deželni zbor pač ni pripraven kraj za tako vprašanje ni da ou tudi ui načelnik Schulvereinove tukajšnje skupine. Svetec naj so obrne raje na g. deželnega predsednika, ki mu bodo kot načelnik deželnega šolskega sveta mogel dati odgovor ua njegovo vprašanje.
(i. deželni p r e d s e d u i k pravi, da o teh razpravah je govorjenje že v .interpelaciji; on kot prvosednik deželnega šolskega sveta se mora zanj potegniti. Deželni šolski svet jo svoj prvi sklop premeni!, ker je prišla iz Ma-verla prošnja tamošnjih občanov za popolnem nemški poduk, ktero prošnjo jo podpiral tudi deželni odbor. Po §. G. pa ima deželni šolski svet določevati učui juzik, zaslišavši nj«, ki šolo vzdržujejo. To so v prvi vrsti stariši, potom jia deželni odbor kot oskrbnik normalno-šolsktgu zaklada. Deželni šolski Bvet je toraj ravnal po postavi, ker se stanšein ne nioro odrekati pravici določevati, kako naj se njih otroci podučujejo. Ako pu kdo misli , da de-ži lin šolski svet ni ravnal postavno, se lauiore pritožiti pri ministerstvu za uk, uli pa pri upravnem sodišči.
Svetec opomni, da šo ni zvedel, jo li Schulvertnn pritrdil določbi, da naj bo slovenski jez k obligaten predmet v Maverlski šoli, za ktero jo dal poslopje.
/urnik meni, da nemški ,.kultusmiui-ater" dr. W«itlof tega nikdar ne bo privolil, in da jo vso tako govorjenje bob v steno.
Schrey svetuje Svetecu, naj so obrne naravnost do VVeitlofa, on mu postreže s priporočilom. Ako mu šola v Mavorlu ne ugaja, uuj ne glasuje za učiteljevo plačo.
Obširno iu krepko govori Navratil tuko-le :
„Ta 8. moram si tudi jaz malo ogledati. Točka 4. bila bi relativno še precej prijetna, ko ne bi imela neko poglavitne napako, in ta jn „pogoj", da so v šoli na Maverlu rabi nemški jezik kot učni jezik in da se slovenščina uči kot obligaten prudmut. Čemu ta pogoj? Kdo ga je zahteval? Ko jo stiglo lanskega leta ua c. kr. okr. šolski svet črnomaljski vpraSanje, kako da bi so imelo poučevati v novej šoli uu Maverlu, je hotel ta pred vsem
totno seaaati, katere narodnosti je kateri ušo-lani otrok. V to Bvrbo odšel je črnomaljski okr. šolski nadzornik na lice mesta io govoreč osobno z vsakim pojedinim ušolaana otrokom, poizvedel je, da je med 45 učenci 11 otrok, ki samo nemški znajo, 4 bo, ki znajo nemški in umejo slovenski, vsi drugi, to je 30 otrok, so Slovenc, od katerih 14 zna bamo slovenski.
Na podlagi teh resničnih podatkov šel je potem okr. šolski svet na bvoj sklep iu priporočil dva oddelka, oddelek slovenski inoddelek nemški s poludnevnim poukom.
Vodila ga je pri tem sklepanji justitia, ki je fundamentum regnorum, posebno pa še previdnost in Bkrb, da, ker je Maverl blizo kočevske meje, ostane zsgotovljen ljubi mir med Slovenci in Nemci. (Dobro! dobro 1)
Ta ukrep dobil je potem pri c. kr. deželnem šolskem svetu svoje odobrenje s tem naročitim naglasom, da se v smislu obstoječih postav drugače odločiti ne da.
Ali zdaj je priletela bomba iz Dunaja in čaB miru in sprave je bil pokopan.
Intimirani o tem nemški ,,Schulverein", razkačen, da se mu ni takoj ustreglo, nij hotel kratko ni malo nič vedeti o šoli z dvema oddelkoma in brez vseh okolišev odpisal je, da take šole podpisati ne more, ker to ne stoji niti v.njegovih pravilih, niti v niegovih težnjah.
Tega odpisa prestrašila se je kranjska dežela in da Be ne bi zamerila nemškemu »Schulvereinu'1, začelo se je nervozno gibanje po do-tičnih krajih, nabira podpiBov na noB na vrat, začel je remonstrirati tudi sam deželni odbor in — visoki c. kr. deželni šolski sv6t, pozabivši na obstoječe razmere, katere so mu še malo prej (5. maja t. 1.) me-rodajne in svete bile, pozabivši na visoko svoje dostojanstvo kot višja šolska oblaBt, —premenil je čez meBec dnij a v o j prvi Bklep in izpekel „Scbulvereiuu" pogačo po nemškem oklisu, pogačo z napisom: dovoljuje se nemška šola itd.
Kdo je tedaj prouzročil ta nenaravni, ta nezaslišani pogoj, da bi se zaradi 11 nemških otrok moralo učiti 34 drugih v tujem jeziku? Prouzročil ga je nemški „Schulverein". In kdo je bil pripravljen udati se „Schulvereinovej" volji? Visoki c. kr. deželni šolski svet kranjski.
Nemški „Schulverein", tisti verein , čegar agenti divjajo kakor besni s svojim kužnim ponemčevalnim misijonom po slavjanskih deželah avstrijskih in že tudi po Ogerskem, — kjer Be jim pa neusmiljeno slabo godi, kajti sami tamošnji Nemci jih nejevoljno od sebe pode, — verein, ki brezobzirno pa nekaznjen prestopa svoje statute in meje, verein, ki očitno objavlja, da z izvenmejnimi denarji dela pri naB nemško propagando; verein, ki b takim denarjem in drugimi obljubami zapeljuje ljud-stvo in učitelje naše, da mu postanejo voljno in podlo orodje; verein, ki nam ruši v domovini mir in dela vbb večjo razdraženost: ta zloglasni verein daje tedaj smoter našemu deželnemu šolskemu svetu, kakor je dokazano v navedenem slučaji, ki ostane — žalostnega spomina — ovekovečen v aktih naših deželnih šolskih oblastij.
Ker mi predobro znamo, kdo je ta veliko-hrupni nemški „Schulverein", od kod mu je fond in kakšno parolo da ima, podali smo dne 19. t. m. znano interpelacijo do g. dež. predsednika in pričakujemo, kakor tudi smemo na temelji resnice in pravice pričakovati, da se II. nepostavni Bklep dež. šolskega sveta o šoli v Maveriu uniči.
Zato protestiramo svečano proti zgoraj omenjenemu pogoju, ter izrekamo, da mi tega protipostavnega pogoja ne bomo nikoli vzeli na znanje.'' (Obče bnrno odobravanje in dobro-klici med poslanci in poslušalci.)
Ker je bila ta seja ena naj bolj zanimivih io živahnih hočem« vse govore kolikor mogoče natančno ponatisniti. Da pa ne pretrgamo rednega poročila, opomnimo danes , da bo bili vsi nasveti narodnih poslancev od večioe zavrženi in proračun normalnošolskega zaklada za 1. 1883 po nasvetih finančnega odseka potrjen.
Osma seja je bila v četrtek 28. t. m. ob 10. uri dopoludne. Prebral, in odobril se je zapiBmk zadnje Beje. Izročilo se je več peticij, med drugimi prošnja Dolske občine, da bi se nemudoma pričelo vravnavanje Save pri Beričevem. Dežman je ugovarjal, da bi se prošnja sploh izročila kakšnemu odseku, ker je reč že rešena. Poklukar nasvetuje, naj se izroči peticijskemu ooseku, kar Be tudi sprejme. Načrt postave o odpravi župnijskih siromašnic in izročitvi njih premoženja občinam v oskrbovanje Be izroči upravnemu odseku. — Dežman poroča o vvrstitvi uekterih cest in o preložitvi ceste čez Boncar. Sprejmo Be brez ugovora Bledeči Bklepi:
1.	Cesta iz Trojana v čemšenik se opusti kot okrajna cesta in vvrsti med občinske ceBte.
2.	Reška cesta v občini Dobrunjski, okraja ljubljanskega se opusti kot okrajna cesta in glede njenega prihodnjega vzdržavanja kot občinska cesta ima okrajnc-cestni odbor Ljub ljanske okolice dolžnost vzdržavati na tej cesti nahajajoče se mostove.
3.	Od KošanBke ceste se cestni kos od Šent Petra do prvega železničnega predora južne železnice opusti kot okrajna cesta, nasproti temu pa se ona cesta, ki Be na tem kraji zveže ž njo in drži čez Košano in Novo Sušico do tje, kjer se stika pri Strženu z Reško državno cesto, uvrsti med okrajne ceste
4.	Cestna zveza, ki se od Senožeško-Bri-tofske okrajne ceste pod Gabrčami loči in pelje proti Dfvaški državni ceBti na Primorskem, se uvrsti med okrajne ceste.
5.	Idrijsko-Tolminska cesta , ki se pri mostu čez Idr co loči od Idrijsko-Loške ceste in čez Spodnjo Idrijo drži na Goriško, se do Primorske meje uvrsti med okrajne ceste naše dežele.
6.	Po oznanilu c. kr. kranjske deželne vlade, vsled katere so se imeli cestni kosovi onkraj Sodražice čez Žgmarico, Mlako, Pod klanec in čez Boncar opustiti kot okrajne ceste mesto njih pa narediti nova cesta med So dražico in Blokami čez Sedlo, Kerčalo in Ravno potem ob enem takrat zaukazana opustitev okrajne ceste od Ložkega potoka čez Goro do tje, kjer se Btika z Ribniško-Bloško cesto onkraj Žigmaric, se prekliče in dobe prejšnje določbe gledč teh cest zopet svojo veljavo.
7.	Deželnemu odboru se naroča pridobiti Najvišje potrjenje teh sklepov.
Gledč preložitve ceste čez Boncar se sklep toliko časa odloži, da bode deželni odbor bolj natanko preiskoval, bi se li ne dala nova cesta čez Boncar zdelati še z manjšimi stroški Cestnemu odboru Ribniškemu Be dovoli poraba 25% doklade za 1. 1882, da vravna cesto od Podklanca do Sodražice in zniža klanec pri Vinicah. Tudi se omenjenemu cestnemu odboru za to delo dovoli iz deželnega zaklada 2000 gld podpore, ki se imajo izplačati v dveh obrokih in Bicer zadnji obrok, kadar bode nova cesta
[pregledana in potrjena. G. Pakiž je bil odsvetoval, naj Be dovoli 3000 gld., pa njegov »redlog je padel b 13 proti 14 glasovom. — Taufferer poroča o § 6 deželno-odborovega etnega poročila. Robič vpraša, zakaj deželni odbor ni izvr&il' lani Btorjenih sklepov gledč nove- Turjašlfo ceste in stavi nasvet, naj še v tem zasedanji' poda onim sklepom pr merne predloge. Dežman odgovori, da Beti predlogi že pripravljajo in Robič vsled tega umakne avoj nasvet. Odpis 300 gld. radeškemu cestnemu odboru dovoljenih ae odobri, ravno tako >odpora 500 gld. omenjenemu odboru dovoljenih za držaje ob Radeško Krški cesti. Za rnitev drugih temu odboru poBojenih 500 gld. pa naj deželni odbor potrebne doklade naloži. )ruge v §. 6 navedene cestne zadeve se vzamejo na znanjo. Potočnik govori o železnici iz Loke v Trst in iz Ljubljane čez Do-enjsko ter izraža upanje, da boste te železnici morda vendar le izdelani. Stavi toraj predlog: Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	C k. vladi se izreče zahvala, ker je državnemu zboru predložila postavo za stiko istrijanske z južno železnico pri Herpelji ker se sme ravno vsled te etike pričakovati izvr-šenje zgradbe železnice loške.
2.	Deželni odbor naj pretresa, ali in kako bi Be vstreglo dobrohotnim namenom Njih prevzvišenoBti ministra za kupčijstvo od 27. junija 1882 št. 1097, da se zaprošena dolenjska železnica z zedinjenimi močmi naredi.
Schaffer priporoča, naj Be ti predlogi zročč prej še upravnemu odseku v pretres. Potočnik se s tem strinja in pri glasovanju nasvet Schafferjev obvelja. Poklukar je odseku priporočil, naj deželnemu odboru in kup-čijski zbornici naroči, da interesente kolikor mogoče združita v nekak odbor, ker sicfr bo vbb prizadevanje zaBtonj. — Prošnja vaščanov v Spodnji BeBnici za oprostitev stroškov za popravo cerkve v Zgorenji Beanici se po nasvetu poročevalca GrasBellija izroči deželnemu odboru v preiskavo in rešitev v njegovem področji. — Podpiralnemu društvu slovanskih dijakov v Gradcu se dovoli podpora 50 gld., kranjskemu obrtnijskemu društvu pa 200 gld. — Pazniku Premku v prisilni delalnici Be sta-roBt pregleda. — Osma in deseta točka se z dnevnega reda odstavite, ker narodni poslanci zbornico zapuščajo, kadar poroča Vesteneck. Po odhodu narodnih poslancev pa bi bil zbor nesklepčen, zato so reč raji odstavili z dnevnega reda. — Postava o zatiranji predenice in druzega plevela se sprejme nespremenjeno po načrtu upravnega odseka. Dr. Poklukar je Id nasvetoval naj se v poduk, katerega ima deželni predsednik izdati za izvršitev postave sprejme nalog do županov, naj zamudnim gospodarjem, preden Be kaznujejo, pove, kaj se ima zgoditi. G. deželni predsednik obljubi, da bode, kar njega zadeva, rad vstregel govornikov! želji.
O prošnji usmiljenih sester zastran deških sirotinskih vstanovijencev Be vname dolga razprava. SeBtre so pripravljene zidati sirotišnico za dečke, ako se jim privoli 15.000 gld. podpore za zidanje Birotišnega poslopja in zagotovi, da bodo vsaj 60 dečkov z deželnimi sirotišnimi vstanovami imele v oskrbovanji. Poročevalec baron Apfaltrern v imenu finančnega odseka predlaga, naj se deželni cdbor dogovori z usmiljenimi seBtrami, da odpravijo neprilič-nosti, ki se pri deški sirotišnici v dosedanjih prostorih nahajajo, in morda dogovorč z Vin-cencijevo družbo, da bi smele za nje porabiti nekaj prostora v njegovi hiši. Ako bi pa do-tične obravnave ne imele vspeha, naj sirotne
dečke na podlagi sedaj veljavnih pravil kam drugam izroči v oskrbovanje. Ta predlog tudi obvelja. Govore o tej zadevi tudi objavimo pozneje.
Politični pregled.
V Ljubljani 29. septembra.
AvHtrijatee dežele.
HIHostlJivi cesar so sprejeli 26. t. m. deželnega glavarja za Tirolsko viteza Rappa ki je v posebnem zaslišanji poročal o strašni nesreči, ki je zadela deželo.
Osrednja komisija za zemljiški davek zboruje sedaj na Dunaji. K prvi Beji je prišlo 27 udov , 9 jih ni prišlo. Namesto barona Waltersk:rchena je za Štajarsko vstopil posl. Poš. Dvorni svetovalec M»yer je poročil, kako je s pritožbami, ter pravi, da čistega davka se Bedaj kaže 22 7 odstotkov, k sklepu nasvetuje voliti odsek 18 udov, da delo še bolj na drobno pogledajo. Voli se potem odsek 18 udov, kateremu je prvomeBtnik baron Apfaltreren, a njega namestnik pl. Smarzenski.
Tržaški namestnik, baron Pretiš, bode po naznanilu časnikov boje precej po končani razBtavi prestavljen iz Trsta, na nje govo mesto pa pride kak general brez politične barve. Potrebno bi to pač bilo, toda zgodilo Be še ne bo tako hitro, kakor ljudje menijo.
Državne podpore bodo dobili na Tirolskem 500.000, na Koroškem 200.000 gl. Od tega se ne bode povračevalo 250.000 gl in Bicer 200.000 gl. tega denarja je za Tirolsko, 50.000 za Koroško. Posojilo pa se začne nazaj plačevati s 1. januarijem 1886 v petih obrokih,
Milodarovi za poškodovane se bodo nabirali vsled odloka slavnega miniBterstva dne 22. sept. 1882, št. 4830, po vseh kronovinah.
Duhoven je vse časti in spoštovanja vreden, kedar pristopi — nemškemu Scbulvereinu. — Tako nenavadno čast so Bkazovali fakcijozni Nemci župniku g. Marasu v B schof Teimtz na češkem, potem ko je on rekel, da je dober duhovnik, a kljubu temu vendar pristopi nemškemu Schulvereinu, ker se čuti Nemca in čebov boji. Zarad tega veBeli krik v ustavovernem Izraelu, obsuli so župnika in mu poljubovali roke in obleko — tako pišejo nemški 1 eti . .. mora že pač res biti. — Komedija! pa n č druzega, nego komedija, a žaloigra temu, ki zaide v tako druhal. Schulverein ne brani nemške narodnosti, saj je nihče ne napada, kar nihče ne napada, tega tudi braniti ni treba, marveč on napada druge narodnosti in tako dela nemir in zdražbo med narodnostmi. Sploh je težko razumeti, kako se zlaga namera d. Schulvereina z namero Be-danjega ministerstva, ki Bi je v načelo postavilo: mir in spravo med narodi. — Uradnije pa z nenavadno hitrostjo in postrežljivo skrbjo ugajajo namerom Schulvereina. — V Holešo vicah pri Pragi so usilili nemški posestniki tovarn otrokom njih delavcev nemško šolo. Mestna gosposka je rekla', da ti prostori niso sposobni za šolo in sicer iz stavbenih ozirov; šolo je razpustila, poslopje pa dejala pod pečat. A srenja je mogla pečat odstraniti, okrajno glavarstvo se je izjavilo, da ima lo šolska oblaBt o tem govoriti, ali je poslopje Bposobno za šolo ali ne, tedaj je šolska oblast tudi stavbeni urad. — A ni dosti temu, iz Dunaja pride še dr. Weitlof, izprašuje c. k. deželnega namestnika o tej stvari, in to je tisti dr. Weit-lof, ki je poglavitno pomagal pokopati privatno češko šolo na Dunaji. — Ali ni to očitni dokaz, da Be tukaj meri z dvojo mero. — Ali je mar na Kranjskem drugače ? Tudi tukaj so .šolske oblasti močno postrežne Schuivereinu,
ker njemu na ljubo je preklical „deže1ui šolski svet" Bvoj prejšnji sklep zastran poučevanja v ljudski šoli v Maverlu.*) — Nemci sami spoznavajo, da je namen temu društvu političen; kakoršno drevo, tak sad pa rodi. Sad pa, ki ga rodi Schulverein, je razprtija, nemir v soseskah, med učitelji pa korupcija. Ker nočemo biti indiskretni, tudi nočemo povedati kako v večini obračajo učitelji svoj denar, ki so ga dobili kot „Ehrengabe" in kakšni učitelji Be poganjajo za „Ehrengabe." — Dosti je, ako javno po liBtih preklicujejo, da niBO dobili te ,.Ehreugabekakor je to storil g Golmaier iz Moravč.
Vitanje države.
Iz Egipta. Khedive in Angleško sta se pobotala v tem, da se uravna vrhovno vla-darstvo Angleško nad Egiptom. Poglavitne točke pogodbe so: Angleška nasvetuje Khedivu ministre in više uradnike; Alekaandrija,Damiette, ?ort Sajd, Izmailijah dobe angleške posadke, augleški vojni oddelek ostane v Kahiri, da varuje Khedivo; angleški glavni stan bode v Aleksandriji.
Dalje se tudi bere: Videti je, da dosihmal ni tajne pogodbe med Angleško in Porto. Vojaški pogodbi so sicer dostavili nekaj, a ta doBtavek turške vlade ne veže, ker pogodba ni bila izvršena. Sedaj Bi prizadeva Anglija dobiti od sultana drugačno pogodbo; Turčija naj bi izročila Angleški ves Egipt, Anglija naj pa plača 320.000 liber štrlg. v četrtletnih obrokih; Anglija bi bo tudi zavezala, Turčijo varovati vsacega razkosovanja.
Iz Kahire. Pred palačo Abdin, kjer stanuje sedaj khedive, bode vojaški ogled čez 20.000 mož. Vojaki bodo mimo korakali, za vojaške vaje je premalo proBtora.
V Kahiri se je včeraj med dirjanjem za stavo vnel smoduik. Po prvem večem poku je bilo več manjših strelov, čez 20 minut zopet Btrašuo zagrmi. Mislijo, da se je vlak 8 strelivom blizo kolodvora vnel. Mrtvih je 30. Vse je razburjeno.
Izvirni dopisi.
Z Vrhnike) 27. sept. Na otroke se res nikoli preveč ne pazi. 16. sept. zgine krog 10. ure materi spred oči dve leti stara deklica. Kmalo jo pogrešijo in začnejo jo klicati in iskati. Ker pa hiš^ stoji zraven zdaj po obilnem deževji jako naraslega „hribskega potoka'*, začnejo misliti, da je znabiti v vodo padla. In res popoldne jo najdejo v nekem vertincu potoka že precej daleč od domače hiše.
20. sept. pa je padel nek 61etni deček igraje se neprevidno b svojimi tovarši čez več ko 10 Bežnjev visoko precej strmo skalovje nad „močilnikom" in se tako močno posebno na glavi ranil, da je drugi dan umrl. Starši pazite na svoje otroke I
V Gorjah, 26. Beptembra. Pokopali Bmo danes Mino Goričnik, rojeno Schwegel-ovo. Ranjca je bila v našem kraji dobro znana, občno spoštovana in ljubljena pri vseh, ki so jo bolje poznali. Bila je prava do-brotnica svojega kraja, prijateljica sirot in re-vežev in pomočnica VBeh, kteri so v zadregah pri njej iskali podpore. K pogrebu se je sošlo ljudstvo od vseh strani in obilo se je točilo solza na rahlo gomilo.
„M i 1 i c a Ž." — pod tem imenom je ranjca v Bvojih mladih letih zložila maraiktero poezijo in povestico, in nektere bo bile tiskane v
*) Zgodilo so je to vsled prošnje občanov, ki so želeli nemško šolo, hm !
»Glasniku" in drugod. Natihoma in razmerno se je kot zvesta hči svojega rodu poganjala in trndila celo svoje življenje za korist in blagor svojih bližnjih. Posebno Be je tudi prizadevala, da se je vpeljala v njeni domači vasi šola za čipkarijo in je skrbela, da se ta domača obrtnija sčasoma razvije v tem kotu, kteremu je pomoč na tej poti jako potrebna. Ona je bila sama zelo umetna v takih delih. Zlate in druge vezbine na starih oglavnicab, kakor bo jih kedaj žene nosile in ktere se sedaj ne samo na Kranjskem, ampak že tudi drugod rade kupujejo in drago plačujejo kot izvrstne stare reči: vse te vezbarije so se v našem kraji delale prav tako, kakor ste nje mati in ona druge učile in jim kazale.
Pri pogrebu je častiti g. prof. Tomo Zupan poprijel beBedo ter v giujenem nagovoru opomnil različnih zaslug ranjce, nepozabljive do-brotnice Bvoje fare, največe dobrodelnice domače župnijske cerkve in prave kristijane. Naj Be njen spomin zvesto ohrani med hvaležnimi rodnjaki.	—k.
Iz Trsta, 26. Beptembra. (Blago-b 1 o v 1 j e n j e zastave delalskega podpornega društva) je bilo jako sijajno in velikansko. Okoli 12 do 15.000 ljudi Be je bilo zbralo pri bv. Ivanu na krasno ozalšanem prostoru, kjer je Btal lepo okinčan altar, na vsakej Btrani dva krasna paviljona za visoke povabljene goste, pred altarjem pa 14 zastav raznih došlih društev. DeBni paviljon bil je pripravljen za baronovko Depretisovo kumico-namestnico, in odlične gospč tržaške, med kterimi so se odlikovale v belo oblečene družice tržaške, v levem pa je bil c. namestnik baron Depretis in odlični gospodje, med ko-jimi so bili poslanci Burgstaller, Nabergoj, Nadlišek, državni pravdnik Schrott, Klodič in dr. Po sv. maši ki jo je imel svetoivanski župnik, privezala je kumice-namestnica od najvišje gospe kumice cesarevne Štefanije podarjeni trak na zastavo, gospodičini Dejak in Mankoč pa trak tržaških Slovencev. Potem g. župnik blagoslovi zastavo med gromenjem to-pičev in zvonenjem, in zabije v njo prvi žebelj, druzega pa zabije kumica-namestnica v imenu princesinje Štefanije in za njo c. namestnik, mestni župan in razna društva. Po govoru so družice venčale zastavo, ki so jo potem pozdravile zastave raznih društev. S tem je bila slavnost končana, in ko sta c. k. namestnik in baronica odšla, šla so društva z razvitimi zastavami v Politeama RjBsetti, kjer bo zastave shranili v veliki dvorani.
Zvečer je bila v Dreherjevi pivovarni veselica, ki se je po vsem redno vršila, ni naj-manjšega motenja ni bilo čutiti, da Bi se je popred raznovrstno ugibovalo. Notranji prostori bili so vsi natlačeni, bilo jih je gotovo nad 2000 komadov navzočih. Da se je zunaj ograje radovednežev in radovednic vse trlo, skoraj ni treba opomniti, ker to so pri vsakih enakih priložnostih zgodi, a tukaj je bilo še posebno.
Vse točke programa so so vršile izborno dobro. Tamošnja vojaška in goriška veterauska godba svirali ste same narodne melodije, ktere je občinstvo z navdušenim odobravanjem sprem-ljevalo. Zagrebački „Kolo" peval je več pesni prav čvrsto, a navdušenost je na vrhunec vski-pela, ko so Tržačanke, večidel hčerke slovenskih starišov v Trstu bivajočih in okoličanke Bpremliane z moškimi glasovi zapele :
„Jaz nisem Taljanka in tudi ne bom ;
Jaz sem zvesta Slovenka in ljubim svoj dom".
Kak vtis so te besede na navzoče napravile, se da težko dopovedati. Marsikteremu
jo bilo viditi, kako ho se mu solze vdirale po obrazu in Culi so ae glasovi: „Kaj takega pa Trst še nikdar ni doživel". V resnici pretresljiv iu nepozabljiv ostane ta prizor. Gro-moviti živijo iu slava-klici so napolnili prostore in so kakor mogočni valovi razlivali proti morju. Pesem se je morala trikrat ponoviti in trajalo je nekaj časa, da se je poleglo ploskanje, kajti besede so prihajale iz src in so tudi segale v srca.
Telovadbe ljubljanskega „Sokola" napravile so veliko strmenja in posamezni udje, kakor celo društvo, prejemali so dokaj priznanja in pohvalnega ploskanja. Kedaj bo še naš „Sokol" ki se je komaj osnoval, slišali so se med okoličani klici, ,,dosegel Biojega ljubljanskega brata?'1
Sklep veselici napravila je loterija, ki je precej smeha vzbudila, a ljudje bo be bili že večinoma razšli, deloma zarad pozne že ure, deloma pa zarad slabe postrežbe in navadne brezobzirnosti laških natakarjev, ki so goste drli ali dreti nameravali in računali, kakor Be jim je ravno dozdevalo.
Tudi za drugi dan na morju nameravana veaelica je morala izostati, ker je manjkalo prave vredbe. Ogledali amo si samo prelepi grad Miramare, arsenal in razstavo, a veselilo nas je, ko smo bo prepričali, da ima Trst še toliko čvrstega — pravega Blovanskega življa, dozdevalo se nam je, da jim manjka le prave organizacije.
Domače novice.
V Ljubljani, 30. septembra.
(O slovesni tridnevnici) v cerkvi frančiškanski bodo pridige zjutraj in popoldne o petih ; pridigovali pa bodo preč. gg. J. Rozman, dr. J. Oogola, J. Kobilca, J. Flis, dr. J. Marinko pa A. Kržič.
(Za god so nunskemu očetu msgn. Mih, Potočniku) v četrtek popoldne učenko notranjih šol napravile s petjem in Igranjem jako prijazno čestitko. Voščile to jim srečo po nemški, Blovenski in hrvaški. Igri — nemška (Die neugierigo Pauline) v enem, Blovenska (Sveta Germana) v dveh djunjih ste bo vzlasti poslednja zvrševali tako dobro, da ao pričujoči sploh ginjeni pripoznavali, da jo v samostanu dobro preskrbljeno tudi gledč slovenske učitve in nravstvene prave vzgoje.
(V bogoslovno semenišče) bo dalje z gimnazije ljubljansko sprejeti v I. leto gg. Fr. DoKSnec, Jan. Kuuaver, Jan. Kačar, vsi trije iz Ljubljane, in Andr. Geiger iz Košane.
(Jzvanredna seja mestnega odbora) je bila v četrtek 27. t. m.; pri kateri je poročal pravni odsek v dopisu kranjskega deželnega odbora zastran prodaje licealnega poslopju. Nu dnevnem redu je bila tudi prošnja mugiBtratnega paznika jetničarjev za povišanje nagrade. — Sklenilo se je, du ljubljansko mesto privoli v to, da dežela proda lice al no poslopje slavnemu ministerstvu proti temu , da ostane mestu pravica, vzdržati še v tem poslopji ljudsko šolo. Zoper nasvet odseku bo govorili: dr. Su-pun, Dežman in Dr. Schaffur. Dr. Supan je nasvetoval, naj se tirja samo deset, lot obstanku za ljudsko šolo v licealnem poslepji.
(Deželvi zbor kranjski.) jo imel včeraj 1). sojo, pri kteri je zu Tirolsko in Koroško, ki ate vsled povodnji trpele veliko škodo, dovolil 600 in 400 gld. podpore. Dolg razgovor je bil o peticiji ložnih posestnikov, da bi se jim dala pravica govoriti pri oddajanji gled fia; reč ni bila dognatia iu so bo danes nadaljevala. Obširneje poročilo prihodnjič.
(A' smrti na vislice) je bil 21. t. m. v Ljubljani obsojen 66letni Jakob Ostanek iz Plauiue, ker jo svojega 201etnlga aina s sekiro ubil.
Bazne reči.
—	Spremembo v lavantinski škofiji: č. g. Anton Jazbec postane župnik in dekan v Mahrenbergu, č. g. Janez Poheirn župuik v Dolu; ZBgorje jo razpisano do 18 oktobra. Č. g. Goatenčnik v Rečici bil je od rurtuda zadet, pa mu je zopet bolje.
—	Odlikovanje. Zupan iz Vrše je dobil od cesarja zlati križ za zasluge, ker je zaprl voznika, ki je bil Oberdanjia z bombami pripeljal čez mejo.
—	Društvo „K d i n o s t" v Trstu bode imelo v nedeljo 1. oktobra pri sv. Ivanu ob 10. uri dojioludne zahvalno sv. mašo v spomin bOOletnice, odkar jo Trst prišel pod habsburško krono.
—	V Južnih Tirolih je utonilo, kolikor se dosihmal ve, 13 oseb. V vasi St. Chri-Btiua je zemeljni plaz podsul hišo, hlev in v njem 8 krav iu 6 volov in vso obitelj kmetovo, rešil se j9 samo gospodar.
—	Kaj bc je zgodilo 15. avgusta v Lurdu? Na Masabielakem skalovju je pre-kraBna cerkev, v kateri je 21 altarjev, in kjer gori veB dan več, kakor 200 sveč, med njim tudi take, ki imajo po 20 funtov. V znameniti Jami je prav prav veliko brgelj, ktore so ondi pustili ljudje, ki so ozdraveli po Jamski vodi Ondi jih na stotine kleči po cele ure in po-Ijubujejo skalovje, kjer so je pnknzala ,,Mati Božja Bernardki." O velikem »šmarnu je bilo ondi kakih 20.000 tujcev, in zgodil se je čudež Neka žeuu, ki je bila bolna že 10 !e„ in o kteri so rekli zdruvmki, da ne bo nikoli zdrava, bila je prinesena v cerkev. Pred sv. obhajilom je na enkrat začutila v sebi tuko moč, da je vstala, šla k altarju, in da je celo tekla k Jami, da se je ondi zahvalila Materi Božji za ozdravljenje.
—	Darila za k o u j e r e j c e. V Kranji:
(I)alje in konec.)
b)	Za mlado breje kobilo, katerih je bilo prignanih 15, so dobili darilu : 1. Lorenc Okom s Kokrico 5 cekinov. 2. Vincene Jun s spodnjih Gorij 4 cekine. 8. Jakob Klinor iz Nož 3 cekine. 4. Janez Cetelj iz Zgoš srebrno medaljo. 5. Janez Pretnar iz Nož srebrno me-dalijo.
c)	Zli žobico, katerih je bilo prignanih 27, bo dobili darila: 1. Franc Jenko iz Pod-reč 2 cekina. 2. Marija Kuralt iz Mengšu 2 cekina. ."I. Franc Stroj iz Dvorske vasi 2 cekinn. 4. Matiju Slubič iz Jurš sreberno medulijo.
V Krunji so prignali posebno lepo ruščeno žebico gospoda Alojzija Prašnkarja, ki pa, ker ni noriškogu plemena, ni bila obdarovana.
Zebičkov so na raznih postajah prignali več, od katerih bota 2 ali 3 ze žebce, kedar dorastejo.
Triletnih žobeov su je v Kranji pokazalo komisiji troje, od teh se bo ua više mesto priporočil le eden za nakup.
Sploh se je komisija radostno prepričaln, da so konjereja ni le po Številu, marveč tud> po dobroti zboljšala, in to posebno na postaji v Šuntjerneji, kjer je bilo lepih Brednje tižkih, in v Kranji, kjer jo bilo veliko vrednih, močnih voznih kou) veliko število.
—	Veliki komet. Zvezdama na Dunaj! je dobila zanimivo poročilo o kometu. V Aberdeenu (Irsko) ao videli v nedeljo in v
ponedeljek 17 in 18. t. m. zahodno od solnca zvezdo repatico, zagledali so jo baje poprej uže s prostim očesom, tudi je luhko mogoče, da je to tista zvezda, kut< ro je zugledul Cruls v Rio de Janeiro 11. t. m. ; diuijo poročilo iz Parizu pa pravi, du ji«, to tisti komet, katerega je videl Thollon, pristav zve^darne v Niči, o poldne 18. t,, m. Ta jo bil prav svetel in jo bil le tri stopinje od solnca.
Vržuo cene v IjJuhljam.
29. septembra.
Pšenica beaešku hektoliter 9 gl. 73 kr.; domufa 8 gi. 25 kr. — rež 5 gl. 77 kr.; — ječmen 4 gld. 29 kr.; — oves 2 gld 97 kr.;
—	ajda 5 gl 61 kr. ; - proso 5 gl. 28 kr.;
—	koruza 5 gld. 94 kr.
•laviMt ilritiibe.
2.	okt. 1. oks. drži), pos. Luka Burja iz Vrlin 1914 gld. Hrdo. 8. okH. držb. pos. Jožefa Nučlfi iz Velicega Ločnika (>. LuhIčo. 1. oks. držb. po«. Janoza Marn iz (loronjo vasi UlOO gld. Loka. 1. o k h držb. travnika Andreja Drmnst.ija pri Uatcčjcm Karlovsko prodmestjo. Ljubljana. 1. okH. držb. poB. Janeza Uran kar iz Gabrovnico 2190 gd. 1 !rdn, 8. okH. držb. poB. Joro Oanič (Kvas) iz Velosovcga 4800 gld. Kranj. 1. oko; držb, pos. Sob. Solun iz Viča 350 gld. Ljubljana.
3.	okt. 1. oIch. držb. po«. Marjoto 1'foifor iz Hrastnika 203 gld. Kačjo. 11. eks. držb. pos, Janeza Sajo iz Spod. Stražo 8045 gld. Rudolfovo. 2. eka. držb. pos. '(• Vincunt. Kovačič 1020 gld. Spodnjo Subadolo. Kmlolfovo. 1. eks. držb. Mat. Natlačen GoiSe 2809 gld. 10 kr. Vipava. 1. eks. držb. poa. Alojzija Fabčid iz Podbroga. Vipava. 1. eka. držb. pos. Mihaela Stogu iz Poro8 St. 14y 210 gld. 2. oks. držb. pos. (JrSo Lainpo z Gornjega Orobka G45 gld. Krško.
Umrli ho i
22. aopt. Antonija Milavec, 81 lot, pljučna jotika.
25, sopt. Marija Mahnile, l!2 let, vnetja pljuč. Andrej Doboveo, 52 let,.
2(5. aopt. Alojzij Snstorsič, 13 ra. Terezija Kordiš, d!) let. Marija Oraorsa, 23 let., pljučna jotika.
V bolnišnici:
22. sopt; Marija Koinatar, 87 lot, srčna napaka. Marija Prebil pljučna jotika.
28. aopt. Janez Starman, pos. 45 lot. 24. ,, Anton I.ubič, 2 let. 5. ,. Mihael Itak, 20 lot, tifus.
9fi
£infrtbnitjt $um iUUmuemmf
iOIIuflvulco Italljolildjco ^tiumliculilall
HliiUilmHumt «»>-' OdcIiiMttm.
3'ilH'lidj 2,i ober inonotlid; 2 l)cflc iu rcidf illuftrirt. flmu |irt firfl. mir gij 1% 15 Mr„
|irr .1 tili n n .lltli. Ii	JV. 50.
niii |>rHd}%r ffVffiirDentairfl.prfltiil«:
,Utt it t* (t it a' lin(1) ^ »t 11 o it M,
flfflcn VlfltlMiilihutn bon mu
311 Ii. 1.20 = gr. 1.50.
Nevron noti («)cOr. /t. & UT. J.tnillflct
In OMnlkbcIii lu bet Sdituolj.	"
Nftročuje ho in dobiva po
Katoliški bukvami il
v Ljubljani.	||